Boiaio
D Ljubljani 11. decembra 1940
£e/o 53 S/ei;. 50
Korporaiivnu država
Izbruh sedanje vojne ni nikakor zameglil misli na osnovno preureditev države, ampak jo je nasprotno Se bolj postavil v ospredje. Vojskujoče se države večkrat omenjajo v svojih izjavah, da se bo po končani vojni ureditev države temeljito spremenila. Nekatere države pa so že začele uvajati temelje za novo družbo, ki naj bo urejena na korporativni podlagi. Tako je na Portugalskem ministrski predsednik Salazar že pred leti preuredil državo v korporativnem duhu. V Španiji je general Franeo že pred časom napovedal, da bo Španija zgrajena na podlagi krščanske socialne filozofije, t. j. na korporativni podlagi. Poražena Francija tudi misli na neko novo državno obliko, ki bo po vsej verjetnosti korporativna. V Švici je močno gibanje, ki zahteva, da se država obnovi v korporativnam smislu. V ostalem skoraj ni več države, kjer ne bi bila misel o korporativni državi bolj ali manj zastopana.
Kaj pom«ai korporativni država? Ko govorimo «iHWi>o«»ttvnl državi, mislimo predvsem na preureditev gospodarstva po »kor-poracijah«. Korporacija je samoupravna organizacije ljudi istega poklica. Korporacija je torej organiziran stan. Združevala bo ljudi istega poklica v enoto: kmete bo zdrufa kmečko samoupravno organizacijo, ol -nike sopet v obrtniško itd. Te organiza je bodo na splošno združile delodajalce in delojemalce in tako premagale velike zlorabe, ki se dogajajo slasti delavskemu sloju, pa tudi drugim nižjim »lojem. Za delavce bo to nad vse velike važnosti; korporacije bodo združile delavce in podjetnike v eno telo — saj sta oba sloja člana istega poklica — z namenom, da naj služi gospodarstvo ne
lo koristim nekaterih maloštevilnih podjetnikov, marveč vsemu delovnemu stanu. Prav tako bodo organizirani tudi drugi stanovi po načelu, da naj bo gospodarstvo podrejeno koristi stanovske skupnosti.
Na zunaj se bo ta nova ureditev pokazala v javnopravni organizaciji različnih poklicev. To organizacije bodo morale biti samoupravne. To se pravi: uravnavale bodo v mejah osnovnih državnih zakonov svoje strokovne zadeve svobodno in veljavno za vse. To je njihova bistvena zahteva. Njih naloga-bo, da preprečijo vsako zlorabo močnejših posameznikov, ki se uveljavljajo nad šibkej-I širni v istem poklicu, pa tudi zlorabo močnejših posameznikov ali močnejših organiziranih skupin iz drugih stanov. Seveda se bodo morale korporacije tudi med seboj povezati, da izravnavajo razne spore, ki nastajajo med enim in drugim stanom, med koristmi enega in koristmi drugega stanu. Saj vemo, da ves gospodarski nered izvira iz
tega, ker močnejši posamezniki izkoriščajo šibkejše sloje. V korporativni državi pa bodo tako močni kot šibki poedinci povezani v organiziran stan, ki bo krotil s&mopašnost močnejših, ščitil pa pravice šibkejših plasti v istem poklicu. Prav tako bi pa vrhovna zveza korporacij ali »gospodarski svete ščitil pravica šibkejših stanov pred nasilnostjo in izkoriščanjem močnejših stanov.
Vsa gospodarska organizacija države bi torej izgledala nekako takole: državno gospodarstvo sloni na organiziranih stanovih, ki bodo v mfejah osnovnih zakonov opravljali svoje strokovne zadeve svobodno ln veljavno za vse pripadnike tistega stanu. Sorodne korporacije se bodo združile v višje zveze, višje zveze končno v najvišjo enotno zvezo v najvišjim »narodnim gospodarskim svetom«, ki bo pravi gospodarski parlament. Tako se bo vse gospodarstvo uredilo pod enotnim vidikom skupne blaginje.
Seveda so to samo najsplošnejši, temeljni obrisi bodoče korporativne družbe; obnova sama bo pa silno zapletena, težka in j dolgotrajna, ker zadeva v celo vrsto težkih i
vprašanj, ki bo vanje zadel zakonodavec, preden bo dosegel želeni cilj. Gospodarski liberalizem je namreč gospodarsko življenja v sodobni državi tako za vozil, da bo trebs za obnovo izredno veliko truda in potrpežljivega dela. Toda vse to nas ne sme strašiti, da ne bi pogumno šli za ciljem, ki smo ga spoznali, da je najboljši in ki nas bo edini lahko privedel iz neurejenih razmer našega časa.
Tudi pri nas v Jugoslaviji se že od merodajnih strani slišali glasovi o preosnovi državnega gospodarstva. Ali je pod to pre-osnovo bila mišljena korporativna preosno-va? Po vsej verjetnosti. Tudi v naše gospodarstvo se je gospodarski liberalizem tako globoko zajedel In povzročil toliko socialna stiske in neurejenosti, da bo treba čimprej na delo za gospodarsko in socialno preosno--vo države.
Ali pa bo s tem socialno vprašanje, o katerem se danes toliko govori in piše, že rešeno? Ne bo, zakaj socialno vprašanje, ki je vprašanje, kako odpraviti zlo v današnji družbi, ni samo gospodarsko vprašanje, temveč je obenem tudi n ravno in duhovno vprašanje. Torej vzporedno z gospodarsko- pren osnovo se bo treba truditi tudi za n ravni itt duhovni prerod ljudi	' - t
Vrelci nafte
0 nafti se v sedanji vojni veliko razpravlja, Saj so nekateri mnenja, da bo zmagovalec v sedanji vojni oni, ki bo imel čimveč nafte. Znana je tudi krilatica, ki jo je baje izrekel že umrli franc. maršal Foche, da so v zadnji vojni priplavali zavezniki do zmage na valovih nafte.
Kaj je nafta? To je tekočina, ki se na iz-vestnih krajih črpa iz zemlje ter se iz nje pridobiva petrolej; bencin, mazilno olje, olje za pogon itd. Ta tekočina je, kot vidimo, nadvse dragocena. Zato povzroča preskrba z nafto vsaki državi ve« ali manj skrbi. Saj je od nje odvisen ne samo promet, ampak tudi varnost države. Ce beremo vsak dan o neštetih letalskih poletih na velike razdalje in v velikem številu, si lahko predstavljamo o veliki porabi finega letalskega bencina. Kje so potem še avtobusi in tankil Prevažanje vojakov, topov in streliva se ne vrši več z volov-sko ali konjsko vprego. Tudi kmečkih voz ne pozna več dobro opremljena armada. Vse to vrši vojaka z bencinom in avtomobili.
Ne samo za vojsko je potrošnja ogromna. V vsaki gorski vasici se rabi petrolej, čeprav j ga sedaj tu in tam izpodriva elektrika. Tudi I
žeieznice bi ne mogle voziti, če bi ne bilo na razpolago mazivo. Ogromna je poraba nafta za pogon ladij. Saj se pri enakem učinku potroši trikrat manj nafte kot premoga. Ugodnosti, ki jih nudi nafta napram premogu, so tako velike, da ni izključeno, da bo nafta premog popolnoma izpodrinila. Tako naj navedemo za primer, da je bilo v letu 1914 komaj 3% vsega ladjevja na svetu kurjeneg« z nafto ter 07% s premogom. Leta 1934 pa sa je kurilo z nafto že 46» vseh ladij in le 54% s premogom. Na ta način se prihrani letno nad BO milijonov ton premoga.
Vsled tako ogromne porabe premoga nl nič čudnega, da si skuša vsaka država preskrbeti nafto bodisi, da jo išče na lastnem ozemlju, bodisi da sklepa ugodne trgovske pogodbe glede nabave. Pri t«j brigi je umlji-vo, da nastajajo trenja med državami m večkrat vojske, čeprav izgleda navidez, da so drugi vzroki za nastanek vojn.
Vse države niso tako srečne, da bi imela lastne izvire nafte. Tako n. pr. naša država doslej še nima lastnih vrelcev, dasi imamo taka polja po mnenju strokovnjakov v Med* (Nadatlevanie na prihodnji strani spodaj.)
> KASTOPNIKI* parite na naznanila glede
j	p koledarjllK T današnjem »Domoljulm«?
Evropa v
Kuroj M grško-itaiijau-sWt M®1« I« bfl v prilog grikega orodja Grlke čete » napredovalo na vsej fronti, ki aedaj te-ee gk>-Kifeo t Albaniji, in so na severu prišle mimo Podgradaa, t sredini mimo Afgkoi^tra, na jugu pa mimo pristanišča Porto Edda (Santi Qnaranta). Grški pritisk i« traja, čeprav po-ttaja odpor italijanskih Čet, ki so dobile okrepitve, vedno večji. Potek vojne v Albaniji je trne* »odi svojo posledico v italijanskem vrhovnem poveijstvu. Sel italijanskega generale-:-?« &aba maršal Badoplio je odstopil in je b>S na njegov«	iraeaovaa ge-atral Ugo Carallero. Pri grških uspehih ima veliko a»-.' i£H> - t*t*Lsfco orožje. ki sadiiztj® de.-ovar.it- naiijanafeA fctale«*, B-.4i umikanje ta sbšraaje nasprotnikovih tet in preprečtnj* r*ck* >aož im orožja Čea Morje is itabje.
Na	fronti so ves teden
'delovali boeabniii Joda v nekoliko manj?em obsegu, kakor pre*?cJe tedne. Neaici so t ve-Hko silo borafenŠrali Soutbarapton, Birarrt-frham in Portsrooetb. Angleži pa Mannhetai, KOhi in Dftsseldort Podtnomiška vojna traja naprej a nezmanjšano silo ta dela skrbi an-gte&etna vodstvu, ki je začelo v Ameriki nakupovati velike količine ladij.
Sa afriških bojiščih so bile samo tn in tam praske med patrolami. Letalsko delovanje ni imelo velikih obsegov. Srečanj med brodovji ni bilo.
Grki uradno poroiajo o večjih uspehih M južnem bojišuču v Albaniji. Grške čete so zasedle mesto Del vino, ki leži na cesti med pristaniščem Santi Quarante In Argiroka-strom. Italijanske čete so poskušale a več napadi zavzeti Santi Quaranto, kar pa jim ni uspelo zaradi silnega grškega odpora. Ha severnem bojišču m resni boji. Grške čete dan za dnem osvajajo nove strategične postojanke v smeri proti tretji italijanski obaunUti črti pri Elbasaau. Prvi grški odtidki so kilometrov pred Elbasanom.
nuja ob Dravi. Saj črpajo onstran Drave Madžari petrolej. Kaše ocemlje tudi ni še dovoij raziskano. V Nemčiji je oženili e dobro preiskano, a vendar niso našli vrelcev, ki bi taM omembe vredni. Pri naši sosedi Albaniji ao našli Italijani vrelce, ki jih sedaj dobro ttorišiaja kar pa seveda ne zadošča za njihove potreba. Tadi Francija ai dosti na bolj-fcn, niti v severni Evropi se niso našli vrelci. Ka Poljskem v Galiciji ao močni vrelci, ki m sedaj pod Rusijo.
Kot prvo peiroiejsko polje se more azaa-fiti Kavkaz, kjer so pri mestu Baku začeli vrtati že leta 1856. V začetku si šlo gladko, a leto 1901 *o pridobivali le 10 milijonov toa 7.«sni so bogati f-etro-ejsiti vrelci * Sererni Amerik"?, dalje v Venezueli, Cilu v Južni Ameriki. V Nizozemski Indiji so odkrili m.fte lete 1880. Veuki vreki so v Ro-»auiji in i Iranu. Ka oiofeu Sabalinu na Daijn je-a vzhoda se pridobiva petrolej, ki ga Jupo&a. Seveda jim to ne zadošča ter silijo na jttg t Sizoze msko Indija
Leta 1937 se je pridobilo na relem »vetu ikrog 70 aiUijoaov te nafte. Valed silne po nbe ae je črpanje povečal« tako, da so n. pr. r teta 1S04 natrpali le 207 milijonov tem in fccr: V
vojni vihri
Dne 7. decembra so angleška letata kiju!) slabemu vremenu in hudemu proiileUL,i~»u i odporu ter odporu italijanskih lovskiii letal, bombardirala iuko Vakmo in iiuetalu bumbe na pristanišče. Angleška letala so bombsnli rala tudi sovražne ladje in je bila ena ladja
Bad«fU*y J« odstepii zaradi italijiuuklh aeu>>pehov v Albaniji.
zadeta od bombe, ki je priletela naravaost na zadnji de) ladje.
Minister za u&rodno gospodarstvo je te dci obiskal več krajev v Grčiji, med drugitr.i t«di Korčo. Prebivalstvo ga je živahno pozdravljalo in manifestiralo. Korči je pokloirl iz prostovoljnih prispevkov, ki jih je zbrala grška narodna mladina, milijon drahem sa Škodo, ki jo je pretrpelo mesto od bombardiranja. Lerini in Kastoriji je podaril po 200 tisoč drahem, Larisi pa 700.000 drahem. Iz istega fonda je minister dovolil 21 milijonov dEfcheai. za nabavo daril vojakom na fronti ta bežiC In © milijonov drahem za nabavo toplega perila.
v Sev. Ameriki 123 milijonov ton
v Rusiji	24	>		>
v Venezueli	20	>		>
v Romuniji	8.5	>		>
v Iranu	7JS	>	i i i	>
v Nizozemski Indiji 7		>		>
v Mehiki	6.7	> i	f j	>
v ostalih krajih	12	t >		>
Zaradi cenejšega prevoza so praktični Angleži iz Irana do Sredozemskega morja — pristanišče Hajfa — položili cevovod v dolžini 1.600 km. Iz cevovodov se pretaka nafta kar r velike petrolejske ladje. Delo je stalo ogromnih stroškov, saj so morali prerezati dre veliki reki Evfrat in Tigri«, a vendar se je delo izplačalo. Slične cevi imajo tudi v Ameriki
Nemčija je zaradi čim večje osamosvojitve pričela izdelovati bencin iz rjavega premoga. Letni pridelek ss ceni okrog 3 miiijo-ae ton, kar seveda ne zadošča vsem potrebam.
Potrebe po nafti naraščajo in seveda nastaja vprašanj« aH bo te dragocene tek ?ine ved.TO dovolj. Izrabljeni vrelci se opuščajo in vrtajo novi. Nihče pa ne ve, koliko Je Se nafte v zemlji
1/ domski dopisnik »Trgovskega in bo.
.<■,■ >:» liata« v GOteborgu objavlja dob ■ i., škega bombardiranja in uspehe i i k'-i>d delovanja ter ugotavlja, da ae nofn, u>:..U:diranja nemškega lotafetva uveljavlja. ju iir-eraj bolj kot vaiea činitelj v sedanji vojni. Švedski časnikar pravi, da se Neačij4 idpravlja, da popolnoma opustoši Angli^ Nemška ofenziva proti Angliji se izvaja ds. loma i. nočnim bombardiranjem, deloma p«, blokado angleških trgovskih ve?j.
Nova doba letalskega vojskovanja b« j« začel.! a koncentričnim napadom ua Covea. tr>', poroča švedski list. Pri tem moramo upo. števali, da Nemci stalno uporabljajo nove netode pri avojem aistemu bombardiranja
Hato pi5e dopisnik o delovati ju [»nočnih napadov na London in pravi, da se že sedaj Jasno riše si'!.. bodočnosti. Največji del prebivalstva bo ii ral bivati v taboriščih po4 milim nebom, vsi bodo morali m»Hi enake obleke, na hrano pa bodo morali hoditi t občinske ali pa državne kuhinje. Tako daleč sicer 5e i;i?mo prišli, toda če se bodo nemški letalski napadi nadaljevali a sedanjo silovitostjo, tedaj bo to stanje kmalu zajelo vso Anglijo.
Švedski časnikar opisuje v svojem članku svoje vtise iz Soutbamptona, ki ga je obiskal in kjer je tudi naletel na strašne prizore. Videl je zbrane ljudi na visokih kupih razvalin, kjer p<*k -vajo izvleči na dan vsaj nekaj svojega Imetja, ki je tam pokopana Prevoznih sredstev sploh nI vet Najbolj j« razrušeno središče mesta, kjer požarov sploh ni mogoče pogasiti ta kjer je vse prepuščeno plamenoin, češ da se bo je pogasilo, ko bo vso zgorelo. Gasilci ne morejo opravljati svojega dela zaradi silne vročine in niso mogtt gasiti požarov, dasi so Jim prišli na poinoi gasilski oddelki ta fe;ii!nJfS meet Nsf^f« pogorišče v Southamptonu obsega površni« 1 kvadratni kiiomUer. Velike ulice s številnimi trgovinami, biagovnieami, visokimi poslopji in delavnicami so bile v nekaj urni spremenjene v kamenite okostnjake zaradi delovanja nemških bombnikov. Povsod jt polno razvalin, ki se še kade
Prav tako popisuje švedski časnikar svoj« vtise v Bristoh* in pravi, da so ruievine » tem mestu iste vrste, kakor one v Coventrjrja Ko se je bombardiranje že končata, Je poi ruševinami še prišlo do silnih eksplozij bonb ta dinamitiih nabojev, ki pri padca niso eksplodirali. je še otežkočilo čiščenje ia iska-
Opozarfamo
m mš m vi ptilMak m 6. h
f: 7. strani! Podlistek ]• inim
rtražHa iz zarast Polisk«<
nje za človeškimi žrtvami po nemškem bombardiranju. Številne biše, ki »o na vid« ostale nepožkodovaue, "sorali po bombardiranju porušiti na ta način, da so jih povili z dolgimi Železnimi verigami, te verige p« so vlekli tovorni avtomobili ta tako se jo na vide* trdna hiša porušila. V središču mest« je požar zajel prostor, ki je velik nad 1 kvadratni kilometer. Tisoči ta tisoči so ost*11 brez strehe in sploh ni mogoče izračunaj koliko milijonov funtov i^iaša škoda po likih angleških središSh, ki jih je neaitf« letalstvo bombardirata
KAJ JE NOVEGA
DOMAČE NOVICE
d Uvedba ljudskega kruha je dala pričakovane uspeh«, kajti poraba kruha te je zaradi .kakovosti in zaradi omejitve, da peki svežega kruha ne smejo prodajati, zmanjšala povprečno za 10 do 20 odstotkov. Tako so se prihranile večje količine moke, ki bodo dobrodošle za lo, da ae zagotovi prehrana našega prebivalstva do prihodnje žetve. Obenem so ra merodajnih mestih vzeli v pretres predlog, da bi znižali odstotek bele moke pri mletvi pšenice in tako znova pridobili večje količine moke za ljudsko porabo. Le nekateri mlini bi smeli mleti ie naprej belo moko, ia sicer za porabo v bolnišnicah in podobnih ustanovah. Uredba o novem načinu mletve bo najbrž v nekaj dneh objavljena. Ponekod v državi so peki že začeti peči kruh iz mešanice ljudske k: koruzne moke.
d V zgled drugim uradom, tudi državnim. Od Delavske zbornice smo prejeli: V zadujem času prejema Delavska zbornica vedno več prijav zaradi kršenja obstoječe socialne zakonodaje in neizvajanja uredbe o določitvi minimalnih mezd, ki so podpisane z označbo »Opazovalec, prizadeti delavci, N. N.« in podobno. Vse delavce in nameščence opozarjamo, da Delavska zbornica takih anonimnih prijav ne bo jemala v postopek, ker se za anonimnostjo lahko skriva tudi sovražnik delavskih in nameičenskih interesov, ki ima namen z umišljenimi obdolžitvami povzročiti le nepotrebna trenja in sovražnosti med delojemalci m delodajalci Delavska zbornica izjavlja, da bo najstrožje varovala uradno taj-noot in se nanjo lahko obrne a pritožbo ali prijavo sleherni delavec in nameščencc, kateremu se godi krivica, odtiosno, ki opazi, da se godi krivica delojemalcem v kakem drugem podjetju. Vabimo vse delojemalce, da svoje prijave brez bojazni podpišejo. Vsaka podpisana prijava bo ob varovanju uradne tajnosti takoj obravnavala, nepodpisane prijave pa bodo romale v koš.
d Dolgo vrsto kazni so izrekla razna Jugoslovanska sodišča nad grešniki, ki niso spoštovali določil uredb, ki zavirajo draginjo in neomejeno verižništvo. V Novem Sadu sta dobila po mesec zapora trgovec Stojšič in kmet Zikič, ker sta delala kupčije z žitom, čeprav za to nista imela pravice. V Zagrebu je bil obsojen trgovec Celhažič, ki ni prijavil svojih zalog parafina, 20 dni bo sedel v zaporu in bo plačal tudi itiri jurje kazni. V Gra-čanici ae bodo pokorili trije gostilničarji, ki > so predrago zaračunavali pijačo in jedačo. J
Kruh pa je predrago prodajal pek Jambrešič iz Križevcev. Sedel bo en mesec in plačal bo tisoč dinarjev kazni. Se težje so paragrafi udarili mesarja Radosava Neiiča iz Velikega Orašja. Mož je bil nakopičil velike zaloge slanine in jo potem prodajal za itiri dinarje dražje, kakor pa je dovoljevala oblast. Sodnik mu je odmeril pet mesecev zapora in več tisoč dinarjev denarne kazni.
d Grešniki. Zaradi skriva,« j a žitne zaloge je bil kaznovan trgovec Heinrich Schlarb iz Somborja. Mož je bil prijavil precej manjšo količino žita, kakor pa bi jo moral prijaviti po določilih' uredbe o popisu živil in žitnih zalog. Pred sodiščem se je zagovarjal, da za-
nemški narodni skupini v Jugoslaviji za pomoč. Pri odhodu j« godba zaigrala nemško ia jugoslovansko himno.
d Nova kožna bolezen svinj — nekaka ohromelost — se je pojavila v občinaii St, Jurij pri Celju in Skofja vas.
Proti kašlju vam priporočamo izvrstni »re-media sirup«. Dobiva se v v»ch lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat »Remedia Sirup«, ki j? kvalitetno prav tak kof dragi iuo-semski preparati. Za Slovenjo je poverjeno glavno zastopstvo poznani lekarni Bahovee v Ljub-Ijani.
d 210 milijonov dinarjem bo znašal zagrebški mestni proračun brez proračuna mestnih podjetij. Proračun se je tes za precej povečal, vendar pa pravijo na zagrebški občini, da povečanje ne bo prizadelo davkoplačevalcev, nasprotno bodo nekatere dajatve celo zmanjšane. Pač pa bodo povečane dajatve tistih slojev, ki so več zaslužili, oziroma jim
»Želim, da bi ne bilo verne slovenske hiše in družine, ki nebi imela slike Marije Pomagaj na častnem mestu.<
Skot dr. O. Rož man
»Nikomur ne bo žal skromnega izdatka za to sliko *
>Tisk neoporečen, barve blesteče, tehnika prvovrstna.<
Dr. P. H. Kok«H
Skot dr. /. lomuiič
Velikost slike Marije Potttsgaj 50x66*5 cm. te* 40 tita. Narailte Jo takoj pri lapsssi ursdift
loge ni prijavil, ker jo je vso prodal Prizadu, Navzlic temu pa je bil obsojen na mesec dni zapora in 20.000 dinarjev denarne kazni. — V Novem Sadu pa je bila ktunovana neka hišna posestnica, ki je nezakonito povišala najemnino svojemu stanovanjskemu najemniku. Dobila je kazen 3000 dinarjev.
d Nemško taborišče odšlo domov. Vodstvo nemškega taborišča za izseljence iz Besa-rabije je obiskalo pred dnevi Oplenac in Avalo, kjer je položilo vence na grob kralja Aleksandra in na grob neznanega junaka in nato 4. decembra odpotovalo iz Belgrada v Nemčijo. Na postajo so člane vodstva taborišča s poveljnikom taborišča Schnitzlerjem na čelu spremili nemški poslanik Viktor vou Heeren, nemški generalni konzul in drugi. Na peronu je bila častna četa SS-oddelkov, zdravniki, ki so izvrševali zdravniško službo v taborišču, in vrsta bolničark, ki so se prostovoljno javile za službo v taborišču. Pred odhodom vlaka je poslanik von Heeren v spremstvu Schnitzlerja obšel častno četo. Nato je poveljnik taborišča Schnitzler spregovoril te-le poslovilne besede: »Naše delo je končano. Napočil je dan, ko se vračamo v svojo domovino, ker smo tukaj uspešno končali svoje delo. Izseljenci iz Besarabije ao se vrnili v svojo domovino. Pomagali smo jim, kolikor je bilo v naši moči pri njihovem napornem potovanju.« Poveljnik se je potem zahvalil tudi
je čas prinesel ugodno kupčijo. Obenem je v proračunu tudi določba, da se povišajo plače dnevničarjem tn uradnikom.
d Jugoslovansko svobodoljubne in enakopravnost. Vpisovanje v nemško kulturno organizacijo v naši državi, v »Kulturbund«, se spet nadaljuje. »Deutsches Volksblatt« iz Novega Sada piše, da se je vpisovanje Nemcev v društvo spet obnovilo in da je število članstva hitro narastlo. List našteva enajst občin z nemško večino, v katerih se je vse ljudstvo vpisalo v kulturno organizacijo. Za temi pa list našteva take občine, kjer je bil vpis nekoliko m&ojši, pa še vedno sega nad 90 odstotkov. Akcija za nabiranje ima cilj vkle-niti v »Kulturbund« vse Nemce v naši državL d CiboriJ in monštranco so odnesli iz cerkve pri Sp. Kungoti neznanci. Obe posodi predstavljata vrednost 9000 din.
1%T	prvovrstna, po na lugodnejših
W JL i^f J^L	cenah kupile pri
-- CENTRALNI VIHARNI v L|«M|aal
Snežni aaaMtl v Ameriki.
d Z ovcami gre tudi volna. V Maribor prihajajo vedno novi prevozi ovac iz Južne Srbije za Nemčijo. Oni četrtek je bilo na kolodvoru kar 18 vagonov te drobnice in ker je v vsakem vagonu od 120 do 150 glav, je bil kolodvor s to meketajočo drobnjadjo kar zatrpan.
d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutiaj na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode.
d 226 potrebnih otrok Je obdarovala ljubljanska tvrdka Alojzija Kunca.
d Turške podkve ao našli Velika poplava
1. 1938. je uničila cesto skozi Hudo luknjo pri Celju, da je bil vsak promet po njej nemogoč. Banovina je še istega leta trasirala skozi sotesko novo cesto in upoštevala pri gradnji vse možnosti novih poplav r.li pa rušenja skalovja, ki se dviga nad cesto. Sedaj so razstrelili še to nevarno skalovje, cesta pa bo popolnoma dodelana do spomladi Cesto ao
Slovenska pesem v norveških gozdovih
>Koroški Slovenec« printSa v svoji u»d-njt Številki med drugim tudt dopis slovenske«« vojaka i« NorveSke, ki plSe: »Naj Vam, cenjeni bralci, naslikam, kuj mi jo bilft slovenska peestit v času p to je službe na Norve-f.k?in. Ime! sem prijatelja, ki jo bil, kot ja?, koroški Slovonoc, in s katerim svn po ure kramljala o domovini. No vem, kako to, da naju je privabljal k sebi posebno norveški pozd, ki tako zelo slifl dobravam najine domovine.
Stopile sva med drevje In ie vsa bil* sredi iiogovora o dragih domačih, o starSih in znancih. V duhu svn »topala po znanih stersh skosi pisane travnike io zoreča pelja. Najia zemlja I Kako svet je ta IceSČok najine j domovine, posvečen po molitvah, znoju in |
tnidu naših prednikov iz roda v rod in ta PtrMt j* bila slovenska »milja. Njej so posvečali svojo delo in svoje iivljeuje, svoje skrbi In svojo kri. 7,a svoj dom so delali no6 in dan, zanj se borili v trdih bojih i nepri-jstelji.
Ta čudna strast po domači zemlji je napolnila tudi naju in kar nehote se nnma je nekje iz globin srca izvila pesem: fKdor »m« srce, zna za dom, solze, za slovenske domovine raj. 7,sr\jo le Živi, zanjo hrepeni, njo, le njo bl ljubil vekomaj!« Tiho je donela najina melodija v norveškem gozdu In nad njo je Šumelo drevje, kakor da bi pritrjevalo najini pesmi in jo hotelo izročiti vetrovom, da jo ponese kot pozdrav na jug med rojake v domovini.«
dvignili visoko nad Pako, nasipe pa zavarovali a močnimi betonskimi opornimi zidovi. Tudi oba »oslova, ki križata Pako, eta železo-bctonsica. Delavci »o našli pri kopanju ob Strugi turška podkve
d Ko k' Italija stopila v vojno, j« bilo v italijanskih pristaniščih več blaga, katerega ja Jugoslavija naročila v Ameriki. Tako je bila večja količina- »»rovih kož, bombaža ia loja. Blago ja ostalo tam do tedaj. Pred nedavnim pa se j« mudilo v Italiji jugoslovansko odposlanstvo pod vodstvom podguvernerja Narodne banke dr. Belina in doseglo, da bo Italija dotično blago osvobodila in dala dovoljenje, da se odpelje v našo državo.
d Tone Raca. Že je sestavljena velika obtožnica proti proslulemu, komaj 23 let staremu razbojniku Tonetu Hacetu zaradi raznih zločinov. Kakor izvemo, bo moral ta razbojnik podajati pred petimi sodniki velik račun o svojih drrnih, krvavih in brezsrčnih zločinih. Odgovarjal bo zaradi roparskega umora svojega zločinskega tovariša Rudolfa Arpica, dalje zaradi zločina usmrtitve orožnika Medena, dalje zaradi zločin« treh poskusov usmrtitve orožnikov ter zaradi 38 zločinov ropov ia vlomov, ko j* Hace v kratkem času od julija 1938 do 13. aprila lani, ko je bil prijet v Kranju, na raznih krajih po Gorenjskem, v kamniški okolici, v Ljubljani, dalje po Dolenjskem, v okolici Celja, v Mariboru in Ptuju n uplenil najrazličnejšega blaga in deaarj* v •kupni vrednosti nad 150.000 din. Hace se bo moral dalje x ugovarja ti a*r*di prestopka nevarne grožnje, ko je pjsal župniku na Dolenj-
fc* kti tH«a je s»i«U« IM let, edkaz mi jo re-«H največji slovenski pesnik dr. Frane« Prešeren 4'
skem, da bo že z njim po rokovnjaško obračunal, ko pride v naje kraje neki »gospod iz Moskve«.
d Tt inujsto plačo bo dal« spričo draginje svojim uslužbencem subotiška občina.
d Y Zagrebu je umrla po kratki bolezni Ana Radič, vdova pokojnega Pavla Radiča,
Neredna ^bJUca
upliv« na vesorgeniiom. Dobeo sredstvo za adve« Jall, Id tanesljNo deluj« In Im« prijeten okus. ja
«*■». kfc.mumu*.«
d Proti kletvL Dubrovniikl list »Narodna svijesi« poroča: »Policija je začela odločno nastopati zoper preklinjevanje in nedostojno vedenje na ulici ter v javnih prostorih. V ta namen je izvedla tudi preiskavo, pri kateri je bilo prijetih nad 20 ljudi, ki so javno preklinjali ter se nedostojno vedli. Med prijetimi so tudi dijaki, ki bode vsi primerno kaznovani. Poleg tega so se začeli tudi ukrepi, da se prepreči javno pohujšanje in javna nemorala, ki se vse bolj razširja. Zakotne hiše in nekatera nočna zabavišča najbolje služijo temu namenu, ioleg tega se tukaj tudi močno raz-iirja priležništvo, ki pa se zoper to ni še nič ukrenilo. Pač pa smo te dni brali v listih, da jc zoper to započela ukrepe policija v Splitu in Sibeniku. Zato zanesljivo upamo, da bodo taki ukrepi sledili tudi pri nas, kjer imamo tega zla — žal — kar dovolj!« Sodimo, da je nai* narodna dolžnost ob tej priliki opozoriti tndi naše oblasti, da je ie skrajni čas zoper te in take reči ostreje nastopiti Blagor naroda in države to ter,a od vseh, ki so odgovorni
d Za breatroiartaslri cement V Belgradu se je mudilo odposlanstvo Kmetijske zbornice ir. Kmečke * veze iz Ljubljane. V odposlanstvu so biK bivši poslanec Martin Steblovnil, gl«v-ni tajnik dr. Joie ! avrič in predsednik Kmečke zveze senator Brodar. Pod vodstvom se-natorj* Saodeja je odposlanstvo v več ministrstvih posredovalo zaradi brestroša, jnskega cementa aa jnojiiča. silose in vodnjake. Odposlanstvo j« »preje! minister z* trgovine dr. Andres, ki mu jc obljubil svojo pomoč, pri ministru za gozdove » rudnike dr, Knleno-yiču, ki se prav tako zanima za to vprašanje, in pri gradbenem ministru Vulovičn, ki je
prav tako v»*t za tako uredbo. Odposl«^ je potem sprejel minister za kmetijstvo dr.£fo, brilovič. Pomočnik ministra za kmetijstvo Cvt janovič, ki um' j< ta zadev* dobro znana, » odposlanstvu Izjavil, da je o tej zadevi' J, govoril i banom dr. Natlačenem.
d Praznik iresTOdeSne j« slovenska ml* dina tako v mestih kakor na deželi tndi It. to« slovesno praznovala. Vzpodbudnim c«. kvenim prireditvam so sledile v prosvetni domovih lepe akademije,	»
d Spremembe voznega reda na kamnliVj piogf. Počciši s ponedeljkom, dne 9. decembra L 1., vozita na kamniški progi potniška vlaka št. 8419" šn 8420 zopet dnevno redno, Vlak št. 8419 odhaja iz Kamnika ob 14.49 ia prihaja v Ljubljano ob 15.46, vlak št. 8420 p» odhaia iz Ljubljane ob lfc.10 m prihaja » Kamnik ob 17.01.
d Na učiteljskem zborovanju j« mod Zagrebška učiteljska organizacija je imela t« dni svoje zborovanje, ki se ga je «d«)e!t!a okrog 300 učiteljev in učiteljic. Med zborovale! ;c bi! tudi upokojeni šolski nadzorni!: Mijo Vukovič, ki se je mnogo boril za zbo!j« stanje položaja učiteljev. Tudi na tem zbonv vanju je Vukovič govori! in na koncu svojejs govora dejal, da je srečen in zadovoljen ter se zahvaljuje Bogu, da je v svoji starosti doživel ta čas, ko je ustanovljena banovina Hrvatska ia ko se je učiteljstvo spet znašlo v svoji pravi organizaciji, v zvezi hrvstskih učiteljskih društev. »Jaz se čutim danes,« je dejal Vukovič, »med vami brvatskiiri učitelji v naii svobodni domovin1, za deset let mlsj-lega.« Ko je nehal govutiii, eo mu navzoči •jčitelji in učiteljice barao ploskali. Ko pa ji le! stari nadzornik proti izhodu, se je nenadoma zgrudiL Učitelji ao ja prestregK in aa hoteli pomagati, p* je bil Vukovič le mrir, n Ogenj je snUHOf gospodarska ootdo^ posestniku Josipu Ficku v Ivmovcih. Pofe-reJo je tudi 9C stotev sena bi slazne ter itd kub. metrov desk m dva gospodarska »troja
Novi grobovi
m Umrli š»: v Turiški vasi pri Slovenj«* Gradcu postajevodja v p. Alei Kuter, tiskar-niški faktor Adolf Rabič, pri Sv. Urbana pri Ptuju Marija Hameršak, na Dunaju sanitetri svetnik dr. Gregor Jesenko. v Kranju Frsnj« Rovšek, v Arctrnu pri Vojr.iku posestnik Josip Marin, v Sevnici hišna poeestnica Elizabeta Fleck, v Gorici Marija vd. Bratui, roj-Cctnigoj, na Dunaju Fani Udovič vd. PerVo, roj. Petrič, v Zagrebu Oton Schneidler. — * Ljubljani so umrli: zasebnik Josip Perko, Evt-lina Balista, zdravnik dr. Tone Jamar, Antonij* Žoidaršič, Antonija Bitenc roj. Peterci, posestnik Ivan Golob, Ivan Remiaš, vsenčifi* ?ki prof. dr. Janez Plečnik, zdravnik dr. P«' vel Krajec, slaičiiar Teodor Novotny, so?ro£ želez, uradnika v p. Jostpina Boljka ic bivši poslovodja tovarne Ernest Paalin. Naj poči vajo v mirni
Beseda o kapitalizmu
Tolikokrat slišimo besedo »kapitalizem«, »kapitalist«, »kapitalistično gospodarstvo« itd. Zlasti komunisti velikokrat rabijo to tako obsovraženo besedo, no da bi mnogokrat vedeli, kaj prav za prav pomeni. Njim je postala ta beseda psovka, ki jo rabijo tedaj, kadar hočejo koga ožigosati za sovražnika delavca, za oderuha, ali pa za takega, ki ima veliko bogastva. Komunistom pomeni beseda kapitalizem vedno nekaj nujno slabega, nekaj, proti čemur se morajo delovni sloji na vso moč boriti. Mi pa moramo dobro ločiti med kapitalizmom in kapitalizmom.
Beseda kapitalizem lahko pomeni troje. Najprej pomeni način gospodarstva, kjer so uporablja »kapital«, in sicer y večji mor L Kapital pomeni tu tvarna sredstva gospodarjenja. Ta sredstva so; stroji, surovine, prometna sredstva, predvsem pa denar, ki je nujno potreben za kapitalistično gospoda r-st"o, Dandaoea so vso gospodarstvo zmeraj bolj spreminja v kapitalistično gospodarstvo. Majhni gospodarski obrati, ki bi lahko obratovali brez večjega kapitala v denarju, brez strojev, br*s velikih količin surovin, fcre» prometnih sredstev, vedno bolj izginjajo. Na njifl mesto stopnje podjetja, ki je zanj« značilna velika raba kapitala. Ali je to kaj slabega? Nihče bo more roti, da je ia način go-spodsratva nekaj zlega Nasprotno, kapitalistično gospodarstvo, kakor ga tukaj pojmujemo, pomimi velik napredek v gospodarstvu in vsak napredek, ateo je pravilno izrabljen, služi le človekovi sreči.
Bolj pogosto pomeni kapitalizem način gospodarstva, kjer lastnik kapitala ali ' pgdjoiuik najema tuje delovne »Me, to jo de-levco, ter x njimi sklopa delovne pogodbe, bodisi z vsakim posameznikom posebej, kar sc Imenuje mezdna pogodba, bodisi z zastopniki celotnega delavatva, kar imenujemo kolektivno pogodbo. Tudi ts način gospodarstva sam na sebi ni nič slabega. Če torej rabimo besedo »kapitalizem« v tem pomenu, kapitalizma Se no moremo obsojatL
Navadno pa pomeni beseda kapitalizem način gospodarstva, kjer ai v nJem kapital lasti čezmerno inoč nad delovnimi silami jih izkorišča, si lasti preveč dobička, deiavcu pa fca velikokrat ne pušča niti toliko, da bi si
obnovil svoje telesne delovne moči Kapitalizem v tem pomenu je vedno zlo, veliko zlo, oderuško, ker odtrgava delavcem v tej aH oni obiikj f.aslužeuo plačo, zadržavanja delavskega zaslužka pa spada po krščanski mo raii med »vnebovpijofto grehe«. Zal je moderno gospodarstvo skoraj v večini zdrknilo v ta pomen kapitalizma, tako da lahko rečemo, da jo današnji kapitalizem na splošno kapitalizem tretje vrste, to je kapitalizem, ki delavce bolj ali manj izkorišča. Ta način gospodarstva je ve« naravnan samo na dobitek in samo na čim večji dobiček. Pohlep po dobiSku prevpije vso druge obzire. Delavce to gospodarstvo toliko upošteva, kakor upošt&va stroje: gospodarstvo tem več do-naia, čim bolj se stroji Izrabljajo, tako tudi, čim oolj se iarablja delovna sila delavcev.
Tako gospodarstvo je kruto, trdo in breisreuo. Ne hlepi samo po bogastvu, ampak tudi po politični moči. Bori se za moč naa državo in jo zasužnjuje. Bori sc i državno močjo aoper druge države za gospod-stvo in samodrštvo po svetu (imperializem). Tako kapitalistično gospodarstvo krivo tu-d' mednarodnih sporov in strašnih vojn.
Maogo podjetnikov je poštenih, ki nikomur nu bi hoteli storiti krivice in ki tudi delavcem hočejo dobro, ki torej niso hote kapitalisti v slaoem pomenu besede. Vendar je moč kapitalizmu tako silna, da tudi pošteni podjetniki zaradi konkurenca ne marajo dajati delavcem takšne plače, kakršna bi jim po pravici šla. Ce bi jo vendarle hoteli dajati, bi gospodarsko propadli ln v propast potegnili tudi delavce. Četudi mnogi podjetniki sami obsojajo kapitalizem, se vendar ne morejo popolnoma osvoboditi sa-mosilja kapitalizma, ki daje sodobnemu gospodarstvu postave, določa piače, cene, obresti in je kriv velike sodobne gospodarske in duhovne bede.
Res moč kapitalizma nekoliko omejujejo socialr.1 zakoni, a teh zakonov ni dal kapitalizem, ampak so jih izsilili delovni stanovi proti volji kapitalizma. Vendar dosedanji socialni zakoni nikakor ne zadostujejo, da bi štrli moč" in oderuški pohlep kapitalizma. Kapitalizem v slabem pomenu besedo bo uspešno zatrt šele v korporativnf ali stanovski c^ržavi
k Za radarska upokojene«. Delavska
zbornica in delavska atrokovns organizacija so se že dalje časa prizadevale, da bi popravile materialno skrajno slab položaj rudarskih upokojencev. Ono sredo sc ja v okviru teh prizadevanj vršila v sejni dvorani Delavska zbornice anketa predstavnikov. Udeležili so se je Rudarska oblast, Zveza industrijcev, strokovne organizacije, zastopniki industrijskih občin in Delavska zbornica. Potrebna sredstva za višje prejemke upokojencev naj bi zbrali banovini,' industrija in delavstvo, vsak po eno tretjino. Upamo, da se industrija temu ne bo upirala In da bo tudi banovina storila svojo dolžnost. Tako bo za rudarske staro in novoupokojence prihodnje leto vendar nekoliko prijaznejše. Vsaj za najbolj •kromne potrebe bodo imeli.
k Dravinjske doklade nameščencev KID. Nameščenci Kranjske industrijska družbe prejemajo sledeča dravinjske doklade; a plačo
preko 3500 din po 210 din mesečno, s plačo pod 3500 din po 280 din mesečno. Za zakonsko ženo, ki ni uslužbenka pri KID dobe dodatno ie po 170 din mesečno, za otrok« do 24. leta brez lastnih prejemkov pa do 50 din mesečno.
k Kaj pa drugi? Letos »o se mariborski alužbodajalci odločili, da bodo izplačali svojim nameščencem za božične praznike trinajsto plačo, Nekatera podjetja so izvršila to lepo socialno gesto že 1. decembra. Mariborska podjetja so t tem sklepom pokazala, da čutijo socialno in da jim je dobrobit njihovih nameščencev, katere je sedanja draginja silno prizadela, pri srcu.
k Delavska zbornica za Slov. Krajino, Na prošnjo podružnice ZZD v Murski Soboti je Delavska zbornica že več mesecev podružnici izposojala brezplačno svoje knjige iz ustanovljenih knjižnic v Mariboru, v Celju ia v Ljubljani. Zanimanje za to knjižnico v Murski
haJcck} ve , daje
Aspirin
sredstvo proti,f>ripi in prehlad^ Pri kupovanjutreba'paziUrdaj(E vsak^zavite^tlrgVsak^posa
mezft4"tabletCobeig2eH7 z lsBay ievtmkrižen||^li! V>« porabiterdaTAspirina
a* s f - j e v e g ^krilsjni
e*« Nt trt * ft. nt««4M> MT
Soboti pa je bilo čimdalj« večja. Vedno v« izposojevalcev se je priglaševalo, V mesta nad 5000 prebivalci, ki nima nobene nejše knjižnice, j« to lahko umljivo, Ja tudi razveseljivo. Murska Sobota je zara zgodovinske preteklosti na narodno izpostaiA Ijeni točki in ja zato zanjo ustanovitev dobrf slovenske knjižnice zelo "ažna. Sedanja upra va ae je zato odločila, da v Murski Soboti ustanovi posebno stalno knjižnico ter bo poslala predvsem samo slovenska knjige. Poj aružnioa ZZD bo to knjižnico upravljala. f veliko kulturno korist Munk« Sobote po sva* jih odbornikih in po svojem knjižničar]^ Zbornica bo tako razbremenjena finančnih U? datkov za osebje.
Prejšnji teden je v Ljubljani umrl slovenski uJe« niak »niv. prot. dr. Janei Pletoik, brat slarne|» arhitekta Josipa Plefnika
O*
3trw« tt.	:DUMOUUB«, dne ll.de<--mbra 1040
RAZGLED PO SVETU
Beseda miru sredi vojne
Papeš je izdal odredbo, ki dovoljuje, da M, kjer to razmere sedanjega časa zahtevajo, more mašr poiiiočnica ob spominu Kristusovega rojstva opraviti ie prej zvečer. Papeževe besede so:
>Ker sedanja vojska ne seje uničevanja sftPK) med bojujočimi se armadami, ampak Ludo prizadeva todi mirno prebivalstvo, mi v svojeui gčetovskeiu čustvu, ki ga gojimo nasproti vs®»i aaiodom, r<e opuščamo ničesar, kar bi moglo prinesti vsaj stebovne to-lafae onim, ki zaradi vojake preatžajo trpljenje is stisko vsake vrste. Ko m» bliža sve4i B"iic, nas tare misel, da se v mnogih krajih ne be brez. težav in nevarnosti mogla opra viti sluiba božja, ki st bere opolnoči s toliko pobožno ginjenostjo fcržčanskih duš. V mnogih državah določa postava, da morajo zaradi nevarnosti nočniii letalskih napadov biti oga-šeM ali zastrte luči, da bi mesta ia vasi bile kolikor meč zavarovane pred takimi napadi. Sieer upamo, d* bo6ta vsaj v tej sveti noči in naslednjega dne bodisi po obojestranskem sporazuma, bodisi brez njega, vojskujoči se atranki sklenili neko premirje, da fei šum vojnega orožja ne motil razpoloženja nebe-Skega miru, ki se slavi ta čas v božjih hramih in da bi prelivanje bratovske krvi ne pretrgalo svetega veselja teh ur. Na vsak način pa odrejamo, da smejo v državah, kjer je »povedana zetemaitev, Škofje dovoliti, d« sc t prestolnik in župnijskih cerkvah božiča? maša, ki se je doslej brala opolnoči, bere ž« »večer.
Potiska krvavi podi botfievizvom
Svrtovna revolucija je Se vedno glavni rilj boljševizma, menja se samo taktika po razmerah.
V nasprotju z izjavo o nevtralnosti se bclj-levizem noeležuje sedanjega spora. Vedno zaseda nova ozemlja po doslednem nučrtu ia pri-ki jataje vojaška oporišča za bodočo ekspanzijo-V pod u Poljsko je razrušil obzidje, ki je varovalo Evropo boliševiske** navala. Vojaa s Fiaeko ia zasedba baltskih držav Ma omogočili vdor v Skandinavijo v primeru nemškej, t poraze. Tedaj bi Sovjetska zve/a obvladala Ev-»epo in zlasti Anglijo v vojaškem ozira, če apo&evano vlogo letalstva v moderni vojni. TmS bi baltiško morje postalo izključno sovjetsko asorje
Postopoma ae pozoraost boljše »ikov obrača ma Balkan kot aa drugi d«j velikanskih klešč. Neposredno po vojni s Finsko so boljševiki r zasedeni Poljaki začeli a propagando aa »so-vjeteko Besarabijo«. Objavili so zemljevide Sovjetske zveze, v katerih sta dela Finske in Besarahij* prikljnčeaa Sovjetski zveri. V istem *mis!« so popravili Šolske učbenike ia prualili zborovanja v ta aamra; n. pr. v Finska dne lo. aprila HM an v proglasa za osvoboditev Besarabije dostavili: »Doslej so delavci prejemali plačo za svoje delo, k mala pa bodo dobivali samo obleko iu bruno, ker se aam je treba oborožiti. Sovjetska zveza se bo moral« boriti s vsem baržnjski« svetom, sovražnikom aacmlist&ae države.«
Jasno je, da ie zasedba Besarabije samo prvi korab Sovjetske iww proti iufu- Domnevati moremo, da ima v načrtu Dardanele, Sredo-raaasko morje jn celo Snez in angleško Indijo., "i ponottliis, ki prihajajo iz Indije, je na teiri oaemlju ao*jet«k« pr"p»*anda zelo močna, (f
To dovoljenje smejo, tako določa papeževa odredb*! dalje, dati Škofje tndi drugim cerkvam in javnim molilniram, kjer se sme brati božična sveto masa. Duhovniki, ki bodo to božično sveto m»So brali, se morajo začeli |wstiti Štiri ure prej, drugega dne pa smejo brati ssuno dve sveti maši po predhodnem pod ti, ki ce lačae o^iolrtoči. Verniki, ki bodo tej *e«Vrni božtftrt sveti maši prte<<*ivovali, mt juni-tetiM	prtsaatvovania s t?. maši
Miikdiijt«* «iua Verniki boč todi : pri tej večerni «v. maši prejeti vr. obbnula, če so se prej po avoji i*pwedi postili »liri stre. Ne bodo pa v tem primeru smeli prejeti sv. obhajila naslednjega dne.
DROBNE
Norik 14 mfHjard Kr za vojne potreb« j« sklenila dati italijanska vlada.
Egiptovska vlada j« vložila pri italijanski vlad: ugovor proti vse hujšemu bombardiranju egiptovskih mest.
Damrfeii splošni položaj Anglija je dosti boljši, k »kor je bil pred vekaj maaeci, je rekel predsednik avstralske vlad«.
Na ohreia* čeri ob ihstskl obali jc »del angleški rušiiee »Stnrdy«.
V K«rii M MUTII wovr< w**Mm« aftanrito vlado, v kateri ao prtatafti kralja Žoga. •
He&nse oatati brrea vofae, je izjavil bolgarski aosi^np minister.
Armado 3 to i 1, tonov fcvežbenih mol
kitajski maršal Cangkajlak pod vodjtvo-oemških, ameriških m aovjettkih vadite';""
56 letnico svoje ustanovitve ji p,4„lav.v nedavno »lavno katoliško vseučilišče v jtjtJ{ *.kem Friburgu.
13 nasprotnih klal so t bili Črki 4. <(,. ccmtira v etii bitki i lUlijani.
i milijarde dliis »a dat potrebuje za vs^, Anglija, je izjavil te dni njen iiaaaisi tnkiistti
N"vo veliko *ina<o nad Japonci «, k segli Kitajci pri Cengu v pokrajini Kvaajsi.
25fltt milijonov .iotnjanr posojil* \y> fcj, Amerika Aagiiji. Bajno številk«!
V M»ka«a pražkaaa »dr*rOjirw 1, ^ 5. decembra slavni violinski omeinik Ja® Ks. beiik v 60. let« starosti.
?r- -cij* isll urnika	a w». -----s.; Afrike, je hjiiii fraaooskifc
Hnracft* jc ®km>viia	mhotojt t
Časegkajiekovo viado.
6č -/*uidk trgov sirih iadif kapil« AajL-ja v Tdmitimk državah Severe« Amerik«.
25 <aiiij,nmT ieiarjev
mm a trdite v ia i roiitav oparii«, ki 50 jjb dob:}* oa Anglije, bodo dale Združene države.
Va&aa letal, ki jik Aag9» dobiva iz km-
rike, prihaja po zraku.
Ncalko »elenitko mtob-bstvo j« obv»-•lik Grčijo, da a« bodo spat za#di prevozi boei&kega blaga v (iriija in grt& gt blaga t NeamOfc
mi \m t* «i»i dopolaiž augliOki misi-»trakt predsedc-k Windstoa Cburchi'1.
Za novog. predsednika Mabik« j« k izbi ai! general M«A«tei A vila Caotaco.
Naš« brodovja je največja na sv-rtu, ie t »avti ameršSH adtrtral Starke.
JugeriaTjja hote mlslnvfl pr! imtve> mfm wn Evrope. zaratR tega ae bo nofca vpraSaaj o njeni varnosti, neodvisaosii i
Imijski agitatorji, ki »o Vili izšolani t Moskvi, delujejo slasti med levnejil.ui slcji, predvsem	parijo.
Opozarjamo, da je sovjetski Tmperializem v tej dobi naenjai metodo. Doslej se je Kom-interna trudila, da je pripravila zasedbo ozemlja z razširjanjem svojih idej. Z gospodarsko pomočjo Sovjetska »veza olejšuje Nemčiji vodstvo vojne, <ta jo tako nadaljuje. Njen glavni a a men je, da obdrži kolikor mogoče, dolgo ravnotežje med silami naspiotnikov, da bo, po m»;-nju Moskve, splošno izčrpanje ustvarilo ugodne pogoje za zmago komunizma.
Skušnja s finsko vojno je i z mod rilo Sovjetsko zvezo, da »e izogiblje srečanja rt ločnega upora. Po poročilih iz zaseoene Poljske je ta previdaoM nujno potrebna, k, .- je tehnična pripravljenost motoriziranih čet in letalstva zelo nezadostna. Tehnični material se hitro obrabi^ in ni dobiti nadomestnih delov. Mornla čet je zelo nizka. Mnogo je primerov nbežnieitva med častniki. V Lw«w» ie bilo n-pr. prepovedano prodajati civilno obleko vojakt&i. Sovjetski vojaki so zelo slubo razviti v fizičnem erirn, ker so imeli od mladosti slabo hrana Ce bi sovjetski vojski enkrat zmanjkalo sredstev za premikanje, bi imel« majhno vrcl-nost v m -bilni vojni.
Pregnanstva
Ker smatrajo boljše vi k i zasedena Ozemlja zn akcijska oporišča, :i niču jejo za vsako ceno vue aktivne elemente prebivalstva. Na drugi strani znižujejo raven gospodarskega in kal-tnracga življenja, da bi izenačili nove pokrajine z «,stalo Sovjetsko zvezo. Celo najbolj revni kraji, ki so bifi zasedeni, imajo višjo kakor je v SSSR. Boljševiki z barbarsko naglico hitijo s to izravnavo, kar le pomnožuje krutost njihove metode.
Z izjemno naglico »o hiteli z volitvami tako zvamh zastopnikov, ki so imeli nalogo, da no-
I trdijo priključit«-<r r»se<deaik krajev v Sovjeti
1 Ukrajini. L dan pted volitvami m, japtii 1 množicah vidne, poljske osebnosti is nkrajian; B«eiof»«>Me Volilrem »o dali vedeti da imirti«
Slasovati. Kandidate so določili m po<m.: elavskib shodih, kar je pomenilo toliko, b kor če bi bili naprej iraenoviui. Volilci «1 pravico, da bi ka<K,idate prefrtuK >a edini Iui toda tudi to dejanje je bilo nevarno, krt» morali *o storiti aa poceba^m nr<MK>r<i i« » jim povedali, da bo tudi tn na5ia kritike slab« sprejet- More se reči, da je lamo J% volila volilo prostovoljno, vsi dntfri pa ir *treb Vendar je sovjetska propaganda razglašala. «> so »e volitve vršile po najbolj demokraiiitii načelih in da so volilci volili z veseljem a a navdušenjem.
Komnimtir-ii voditelji hofeio Of.'Mras>'i "f1 varnost, da bi sovjetsko prebtval<1«o n^P primerjati svoj način življenja z življinjini' zapadni K^ropt. Zaradi tega so preprečili premikanje čet in prebivalstva med za«* nimi kraji in pravo SSSH. Stara vjeiaka meja je ostala zaprta.
Komunistične oblasti so si bile takoj f jasnem, da Pufjoki, ki »o biti v wia!urtii Sjenjii veliko bolj razviti kakor Ru5>, nr "prejeli sovjetskega aačiaa življenja Zato » »e boljševiki odločili, da iztrebijo to prebifjJ stvo ali vsaj uničijo voditelje in aktivne ellJ mente To ne velja samo za Poljake, »"'P'1 tndi za Ukrajince in eelo za en drl komnan«« in mmpati«erjev. ki >0 dekli na Pol j*ki'W. straajnjejo vse, kar ne izhaja od aovje:o» *
spoznali sovjetsko življenje Ko »e eden ■ jih govoril o zaporu v bivši Pelnki. je PfJJj »Namesto da so nas dali v iečm bi nss za nekaj časa postati v SSSR, pa bi l>»' ' raj i i« ozdravljeni.« Brana, rarvnatdlj
svobodi, piše jflatilo nemškega narečnega socializma »Vdlkischer Beobechier«.
36® trgovskih ladij sa dovos pomoči Angliji bodo izdelale prihodnje leto Združen« dftsvA.
Pel« tOMtVflrz n«bM(i<, k! je det«!« za ameriško in sngleiko oi.ira^iho', je. »e dni cloteta »rak v Vaccr«.
V Korči, oA Grkov osvojeni, je iziln prva Številka novega albanskega lista, ki ga vdajajo Grki.
Rni&aa je odslej edini uradni jezik v
Sovjetiji.
Prist*«}Wi Dra<E k Val««« sta tako razbiti, da sta ia ia malo uporabljivi, piJejo Angleži.
T«riW parlament j« odobril proglasitev obsednega stanja nad evropsko Turčijo.
GrSd porečejo, da. so zajeli novih 80C$ italijanskih vojakov.
Ka Ailaelskfcfflt oceana delujeta dve nemila vojni ladji ter napadata aagieike kdj...
Grk! poročajo, da Italijani pošiljajo v zadnjem čas« okrepitve na grško bojišče tudi z letali.
Nesažks letala so zope= ®<£ao bombardirala Loadon ta Birmmgham, ongleiks pa nemški DtUseldori in laiki Turh.
Ronsnaka vlada j« sskl.nfljt, da se sme en dam * tednu prodajati sam r koruzni kruh.
En ioflijoB stoto? krompirja bo dobavila Franciji — Nemčija.
Darov m deset letal, vr-te .Spitttire«, je dobil angleški predsednik Churchill ns svoj rojstni dna.
Odstepl Js načelnik italijanskega gene-rahega itsbs maršal Eadojjlio; njegov naslednik j« general Cavallero.
75% Švedskega blaga bo kupovala Nemčija, poročajo iz Berlina.
Trgovsko pogodbo, ki določa izmenjavo blaga sa kakih pet milijonov dolarjev, sta podpisali Slovaška in Sovjetija.
Bilssrskl zunanji minister Popov, ki je dal miroljubne izjave o razmerja Bolgarije do Jugoslavije.
Razprava proti krivcem francoskega zloma, Blumu, Reynaudu, Daladierju, Gsmelinu in drugim se bo začela v Vichvju po božiču.
Anglija je vsak dim slabita, Italija pa raste vsak dan v moči in borbenosti, trdi ->Cor-riere deli?. Sera«.
Francoska kolonija Pondichsr? v Prednji Indiji se je oni dan pridružila gibanju »Svobodnih Francozov«
Hujskači in voditelji sporov bodo v Romuniji poslej kaznovani s siartjo, je sklenila lomunaka vlada.
S 341 glasovi proti 4 je v angleški poslanski zbornici pogorel predlog, naj vlada razodene pogoje, pod katerimi bi hotela skleniti mi. z Nemčijo.
Kemiij&j Italija in Sovjetska Kasija ima-!:> eno željo, da se vojna ne razširi na Balkan in Črno morje, pišejo sedaj bolgarski časopisi.
■Si®!!
I »Czerwony sztandar« (Rdeča zastava) v Lwown J jo dejal v mesecu februarju: »Stari poljski | komunisti in stari politični kaznjenci so za nas kuga; treba se jih bo znebiti. Kominterim je delovni« prej v tujini po .eh ljudeh, sedaj pa deluje rdeča vojska in jih ne potrebujemo več- V tujini so mogli delati, toda mi nočemo 7 njimi sod'elovativ ker so agenti in špijoni. Obsodili so jih na smrt, ker so Poljski. Sze» plinsko bomo obesili (komunistična pesnica, ki je napisala spev v čast Stalinu in rdeči vojski),
iaz sam bom to storil in druge bomo pobili akor stenice.« Se ved n ie en del komunistov popolnoma vdan ia ne kritizira ali jo zaradi oportunizme »zven teh čistk in oživa posebne privilegije. Mnogi pa so pregnani in iesto usmrčem.
Tudi ukrajinske nacionaliste preganjajo. Bdeče čete so prišle z lažnivim in hinavskim programom: »Prinašamo vam svobodo.« Toda Ukrajinci to kmalu spoznali, v čem obstoji to osvobojenje. Aretacije so se zelo hitro začele. Zaprli so člane nacionalistične stranke UNDO. Izgnali so jih in najbolj liorbenc člane terorističnih društev se postrcfili. Kakor med Poljaki, tako so tudi med Ukrajinci iztrebili najbolj delavne elemente- Med' drugim so zaprli družbo »RMnaju Szola (narodna šola) in vse zadruge, ki so nudile gospodarsko podlago ukrajinskemu gibanja. *
Omeniti moremo več primerov o spretnem; bi ukrajinskega mnenja: V vasi Kobaki (okraj Kossow) so pod vplivom komunističnih agita torjev Ukrajinci nadomestili v svodih hišah svete podobe s Stalinovimi slikami. Grškokato-liški duhovnik je bil pregnan. Toda že v mesecu decembra so zginile Stalinove slike in so na njih mesta postavili svete podobe. >Hoiowa« (predsednik) vaškega obdora v Kobaki je bil poslan v Kijev, da bi dobil komunistična navodila- Prej je »Ifolowa« navdušilo govord Ker
o Sovjetih. Ker se je bal, da bi ftu sovaščani
zasmehovali, je imel drugačen govor, in sicer bolj iskren o položaju v Sovjetski Rusiji. Še tisto noč je izvršil samomor. Ker je položaj takšen, sovjetske oblasti ne računajo na simpatije prebivalstva. Res je, da še vedno organizirajo elemente stare ukrajinske opozicije, da so borijo proti bivšim voditeljem, toda načplno rušijo vse, kar je kulturnega in uničujejo vsa ukrajinska ideološka jedra. Vsi, ki še ostanejo, so popolnoma razočarani nad tako zvano Zahodno Ukrajino.	.
Aretacije vamasah in izgoni so najslabša stran položaja- V prenapolnjenih ječah je življenjski položaj strašen- V Stanislavovu n. pr. jo v celici, ki je določena za enega jetnika, do deset oseb, ki nc morejo niti leči-
Izgoni »o organizirani brez predhodnega načrta. Zadevajo vse narodnosti in skoraj vse sloje. Ne izganjajo samo stare državne in občinske uradnike, advokate, zdravnike, inženirje, zemljiške posestnike, indnstrijce m tako dalje, ampak v mnogih primerih izgarijujo prebivalstvo cele vasi, cele ulice ali cele skupine
hiš. ....
V mosecn decembru in januarju so se izgoni vršili posamič in šele od polovice meseca februarja so jih izvrševali v masah. Vedno so se začeli z aretacijami pod kakršno koli pretvezo. Aretirajo n. pr. rezervne častnike ali vse poljske čuvaje, v drugih primerih učitelje in odvetnike- V začetku so preganjali bivšo bojevnike, ki so dobili kmečke kolonije, pozneje sploh vse naseljence in končno prebivalstvo vse i'a;y, tako poljsko kakor ukrajinsko. V Voliniji so izgnali vse poljske prebivalce iz nekaterih mest, kakor Wlodzimierz, Ilovvn,
Kovvel itd.	.... i
Prvi val pregnancev v masah je dosegel svoj višek proti osmemu in devetemu februarju 1939. leta. -- Iz okraja Kosow so v eni noči izgnali vse poljske čuvaje ir. gozdne uprave, med katerimi so všteti liradniki »z
Zopet bo uveden verski pouk po vsaH francoskih šolah.
Španiji grost lakota, zato ji bo poslala
Amerika 10.000 toi pienic«. Anglija pa velik« množina krompirja.
Dvajset milijonov k&>j?r«aov nemških bomb je doslej padlo na London, pil« tržaikJ. »Picoolo«.
11 francoskih Študentov Ja bile ■bitih
pri demonstracijah za generala Oanllea a Parizu.
Za vrhovnega poveljnik* Italijanskega vojnega brodovja je imenovan admiral Arturo
Riceardi.
Nevaraost nemškega vdora v Anglija 88
ni minula, je izjavil namestnik angleškega vojnega ministra.
Največji nemški parnik »Earepac 1« bil pri zadnjem angleškem napadu na Bremen zadet z bombo v sredino. (49.000 ton.)
Razmerje med Nemčijo in Franeijo se J« ohladilo, ker se Francija ni pridružila trojni zvezi, ugiba švicarski list >Neue Zuricher Zei* tange
Okrog 2 milijardi dinarjev izda Angifc
ja vsak dan za vojno.
Norvežani so dali Angliji 4 milijone Ion trgovskih >»dij.
Vojna je napovedal Italiji guverner beti
g;'jskega Konga.
No;nove}ia poročila
Angleži so izrabili Velike spremembe tj vodstvu italijanske oborožene sile in za Italijane neugoden položaj v Albaniji ter začeli v egiptski puščavi z veliko ofenzivo proti Italijanom. Večina angleške sredozemske mor« narice sodeluje pri tem napadu, v enaki mert tudi letalstvo. Po angleških uradnih poročilih* so Angleži doslej ujeli nad 500 italijanskih' vojakov ^ enim generalom, en general pa jal padel.
avstrijskih časov, V tem primeru so delali peli določenem načrtu Tako so v istem okraju isto noč prepeljali v 40 vagonih prebivalce iz vnsl Swijetego jozela, Ssvietego Stanislava, Cienoj wa itd. V okraju Borszczow so v noči od nla 10. februarja izgnali prebivalce vas* Vaaowka^ Sloneczna, Chodykowicka, Turleeka. .3ui.iaowd itd. V Janovvko je ob enih zjutraj prišlo 150 tovornih voz, ki so jih spremljali sovjetski mg* ličniki. Ukazali so prebivalcem, naj pripravijo prtljago v eni uri in vzamejo samo io, kat morejo sami nesti. Vzeli so vse brez izjem«, med drugimi tudi mater, ki je imela porodno mrzlico- Mati in ?trok sta umrla in trnpla so pustili na kolodvoru Germanovka. Vzeli so tudi ženo z. 9 otroki. Kmetje so zapustili svoje vosa, med prepevanjem poljske narodne himne iU nabožnih pesmi.
Na kolodvoru Ivvanie Puste in Germanovlčtf so pripravili živinske vagone. V vsak voe sol dali 30 oseb ne vštevši otrok. V vsakem vagon* je bila peč in 23 kg premoga, kar je bilo poj polnoma nezadostno, če se upoštevc, -ta je biK* lo v zimskem času in da je bila vožnja dolgte
V okraju Buczczacz so 1. februarja izgnali ne samo Poljake, ampak tudi Ukrajince. Meti vožnjo v Buczacz je umrla ena žtns in dvol otroka. Iz mesta Stryj so poslali 15 prevozom po 40 vagonov. Tudi tu so pjegnali Pohake l« Ukrajince. V prvi dobi so izgoni zadeli vMI prebivalce iz okrajev Stanislavvovv, Lwow, UM alvstok, Wolhinie, kakor tudi vse iz obmejnega pasu- Pregnali so 70 do 100 tisoč oseb, od fcfg terih jih je približno 35% umrlo n« poti. lri» prave so se izvršile v največji tajnosti. M v začetku meseca februarja so na velikih Kolodvorih pripravljali živinske vozove za prevoa izgnancev. Tako je bilo n. pr, v Ilaliczu 400 vagonov, v 5tanislawoWu 900. v Chrypln«»
W it<L	INadalievanje prihodnji"-*
General Friinr«. p<>el»<*r nove Španije. Ki >rilne Mi približuje Angliji in Ameriki
Prodali iideiskl efeniak "KimleiH, nemški pre-frnanfe t Ameriki, ki je bi! laka predriea. da j* sarode ponal, u»j r*iri«jo ver® v esebneg* Boga. AmeriJka javnosl k« je laie Ifl« eb«odlla
Franr Papm, nemški veleposlanik t Turčiji, ki te aa vso moč (rudi, da bi Turke odtrgal ad Anglije ia jib priblilal Nemčiji
Senika letala rešajeje poaisrcisas »iUt*
.Velika italijanska pristani«« Napoli, kamor 8» Italijani amakaili ovoj« brodavte da bi jim I*
ae uničili Angleil
Mesto VaUMia t AlbaBiji, ki ga boda Grki »ajbrl kmala »asedli
Krški kralj Jurij H. a kraljico, okrog katerih ae je strnil ve« grški narod, da odbije napadalca
*
V angleški bombnik nakladajo boui ta aa polet nad nemška mesta.
Maršal Caukajftek, predsednik kitajske republik« in poveljnik kitajskih fet, ki «o v zadnjem fasu itvojevale velike image nad vsiljivimi Japonci
NemSki major Wierk jc isbil najve* angleških 'al na tla. Naiadnje so »bili Angleži njegovo letalo. 0 Wiecku nimajo ve« nobene vesti
Nemška podmornica b® TraJa r svoje oporiSfe
Borba med vojno ladjo in letali
PO DOMOVINI
Vzgoja osebnosti
Kolikokrat sliSimo govoriti • iem ali
©nam čl« veku: »Take sam svoj |e, taka tih in takrit |e, ves divji je,« in podobno. Nista si dva Nareka popolnoma enaka. Dolžnost vzgojitelja je, da spema lastnosti svojega gojene«. — dobre in slabe lastnosti — Ja da na podlagi spoznavanja potem svojega gojene* pravilna rodi. Kar je dobrega, to dviga in goji, kar je slabega, nničuj-s in zatira in da ;ia podlagi spoznanja ve in sna odločiti otre-ka za pravi poklic. Speznavaaje elrokove osebnosti zahteva dela, ki sega v doiga leta: človek in njegova duSevnost sta velik* skrivnost Na podlagi leg* in tokeg* apasoranja se bo dalo dagaftll, kakšea poklic bo najbolj primeren ta otroka, ali b« osla! n* dom«, ali bo postal rokodelec, ali naj gre r tovarno, »Ii na; g* dame v žole in podobna. Kaku neprijetno sw včasih i»e?e: »Ker je bil deček slabega zdravja, so ga starši odločili za šolo in gt namenili sa duhovnika. »Torej, ker je slaboten, naj so pa Gospod Bog pokori t njim! Ce bi bil pa korenjak, bi ga pa doma obdr- j žali seveda...
Razlastitev beltinskega veleposestva
Dne 18 novembra 1940 je državni svet kraljevine Jugoslavije, pod št. 23.320, razveljavil osporovano rešenje kmetijskega ministra, s katerim ie zemljišče beltmske veie-posestnice, bivše madžarske grotice Marije
Limbaiakl:
OČIM
Povest h domačega življenja.
»Nisem.« — Očitno je potrla neznanko ta novica. »Tedaj bom doma odveč,« si je mislila iu molčala.
Brtnjevka je bila čedalje bolj nestrpna. »Kdo je neki ta mladenka, ki se zanima le za Breznikov« hišo? Prav na žeuitovanje se pelje,« je sklepala sama pri sebi in nadaljevala: »Ivan je šel k Smoletu po Tončko. V nedeljo boste menda na oklicih. Take svatbe še ni bilo v Orožju.«
»Smoletovi mi niso znani,« je rekla neznanka. »Ne spominjam se tega imena.«
»To so bogati ljudje in gostilno imajo ob cesti bl.zu trga. če se je Tončka vrgla po materi, tedaj bo izvutna gospodinja. Smole je varčen mož, v stiski pa ran pomaga siromakom. Lačnega človeka ne more videti,-takoj mu urc-žo kruha. In še kaj gorkega mu navrže za želodec.«
Ema le morala končati. Prispeli so na ovinek, od koder se je videla luč iz Orešia. Hiša na robu vati je bila Bre/.uikova domačija.
Starka je ugibala, kje bo neznanka prenočila. Najrsjša bi videla, če bi jo mogla spravili k sebi v kočo. Odstopila bi ji svojo posteljo ter ji pripravila boljšo večerjo. Ža plačilo bi ji morala r.evela razložiti vse do kraja, kdo je in kaj jo je privedlo v Orešje.
Brž ko so se približali vasi, je velela tujka vozniku, naj ustavi. Dala mu je napitnino in stisnila branjevki desnico. Starico je skrbelo, ali se bo gospodična vedela kam dejati. Pcnu-dila se ji je, naj jo pospremi, kamor se je namenila.
T
Zichr. w i' i« ,e 081,110 kot rak<raiU *uper'
maksimum, bilo rajJaščeoo in stavljena v namene agrarna relorme. Marija Zichy ae je namreč proti odloku ministra pritožila na državni svet. Ta je vzel vso zadevo v pretres in dognal. da j« komisija, ki je bila poslana na vek »sestvo, da ugotovi zakonsko osnovo za odvM-m veleposestva, zagrešila toliko formalnih napak, da mora zaradi njih držav«« svet ugoditi tožbi Marije Zichy, V razsodbi državnega sveta stoji, da je upravna oblast dolžna izpolniti pri upravnem postopku vse formalnosti, ki jih zakon ukazuje V primera odvzema veleposestva Marij* Ziehy se mso upoštevale vse formalnosti, zato ja bila pri-iožba Marije Zichy dopuščena, čeprav so bili za odvzem veleposestva dani zakonski pogoji.
S to razsodbo državnega sveta se je bel-itnsko veleposestvo zaenkrat zopet vrnilo v last Marije Zichy.
Marija Zichy je potomka znane madžarske magnatske rodbine grofov Zichy. Njen oče, dr. Jurij Zichy, je bil v predvojneimčaau zelo znamenita politična osebnost na Madžarskem. Nekaj časa je med krščanskimi strankami imel celo vodilno vlogo. Med drugim je bil tudi cesarski dvorni mojster. Po smrti je zapustil svoja velika posestva v Prekmurju svoji hčerki Mariji Zichy. Splošna agrarna reforma j« v novi državi vzela madžarski plememta*ki sicer velik del njenih posestev, pustila pa ji je še velike gozdove in mnogo rodovitne zemlje, ki naj bi ae iz nje organiziralo vzorno veleposestvo. Veleposestvo se razteza predvsem po ozemlju občine Beltinci, -sega pa tudi v druge občine dolnjega Prekmorjs. Ti kraji so izrazito in savedno slovenski. Iz njih so
»Ni treba.« — Neznanka se ji je zahvalila
za prijaznost in zavila k Brezniku na ofvorišče. •
Pri Brezniku so pravkar odvečerjali. Oče
in s!n sta Se sedela pri mizi; mati pa se je že stisnila k peči, kjer se je tako prijetno zadremalo. Koliko bridkih noči je že prebila na tem prostoru! Tudi nocoj se je zamislila v minulost kakor vselej, preden je zadremala. Slednji večer ji je oživel spojin na izgubljeno hčerko.
Tedaj so se v veži začule stopinje. Nekaj drobnih korakov in nekdo je potrkal ua vrata. »Noter!« ie zaldical Breznik s trepetajočim glasom. Misel na orožnike mu je spremenila barvo.
Vstopila je zala gospodična s smehljajočim se obrazom. »Ali se.j prav prišla?« ie rekja po prijaznem večernem pozdravu. Pogled ji je splaval po sobi in obstal pri peči, kjer je sedela mati.
»Kaj bi pa radi?« se je oddahnil Breznik, ker se mu slutnje na orožnike niso uresničile.
»Prosila bi, ali bi me mogli prenočiti.,.«
Breznik in sin sta se »pogledala. Kakega siromaka s* a že večkrat prenočila. Take, ki jih odpravljajo vaščani, češ k Brezniku pojdite; tam so bogati, pri nas pa nimamo prostora —. Kake DoljSe osebe pa dozdaj 5e ni bilo in tudi ne vedo, kako bi ji postregli. Postelja v podstrešni <sobici je siV^j prazna ter hi jo oddali za malenkostno prenočnino. Zastonj pa se ne knže ukvarjati z ljudmi, ki razpolagajo z denarjem.
.»Nedaleč od tukaj je dobra gostilna, kjer imajo udobua prenočišča. Morda ste jo v temi zgrešili.« — Breznik je namignil sinu, naj ji pokaže, kje je pri Andrejcu.
Odvrnila mu je. da v gostilni ni vajena prenočevati.
Ušli I« v časih madžarska oblasti zav*k| narodni borci, škof Štefan Kuhar, župnik B»|. pvsnik Miroslav in drugi narodni buditelji, V teh krajih J« imel središče »vojega pfok nosnega dela za slovenstvo tudi voditelj murskih Slovencev, župnik Jože! Klel,!, Kraji ao silno obljudeni, aaj presega gostot« p-eti valstva prav na ozemlju beltlmke občine ntj 150 ljudi na km*. Ljudstvo a* je zaradi pomanjkanja zemlje ža od nekdaj « velikih m*, sah izseljevalo, zadnji desetletji pa iz istega vzroka v množicah odhaja na sezonsko dalo v Francijo, Nemčijo iu Vojvodino.
Na veleposestva ao uižji uslužbenci, tak« evatil beroši, vsi Slovenci, višji pa več bon t tujih narodneati Beroši ao pravno popoteosu nezaščiteni uslužbenci, ki so prepuščeni im milost in nemilost svojiL nadrejenih. Utail jezik v poslovanju veleposeštva je madžuiii ia nemški.
Razlastitev baltinakega veleposestva je nadvstt nujen sadeva zaradi nacionalnih in splošno socialnih okoliščin. To Ja zahteva, ki izhaja iz najosnovnejših narodnih in čiovt-čanskih pravic, btt, zato J« čisto upravičeno, da se bo sestala nova komisija, ki bo urtrefk vsem formalnim predpisom zakona in ne bo več dala povoda za pritožbe prizadele velikanke. Gre zdaj za to, kako in med koga s» bo delila razlaSčvsn* zemlja. Zdi se, da tudi tukaj ne bo kakih težav. Spr&o tolike gostoto prebivalstva, »pričo največje ram Prekmurim izseljevanja, ki je ravno v teh krajih najmočnejše, spričo velike obubožanostl prekmurskega kmeta ne bi bilo uodro, da bi se razlaščena zemlja uporabila v draga namene, na pa podelila kmet«, ki je kmčno 1« njen prvotni lastnik.
»SldvenBev koledar? še lahko naročite po 19 din
»Pa ostanite pri nas,« -e jo nap«s*led oglasila mati. »Kam boste hodili ponoči v kraju, kjer najbrž nikogar ne poznate!«
Odložila je kovčeg na klop in sedla k poleg matere.
»Utrujeni ste videti. Ako ste lačni, bi v« a pripravila večerjo. Mleka aii kave.«
»Nikar se ue trudite,« jo odklonila postrežbo, »V kuhinji ste, kakor vidim, že opravili. Ali nimate nikogar, ki bi vam pomaga pri gospodinjstvu?«
»Ivan že včasih kaj odrine,« je pokazal« na sina. »Dekle pa nimamo, dasiravno Hi ja potrebovali.«
>ln hčerke tudi nimate, ki bi vas podpirala na starost?«
»Imela sesa jo — edinko — pa je umrla..•< »Umrla?« je vprašujoče zategnila. »Hu® mora biti materi, ako izgubi edino hčerko ....< »Tega ne more občutiti nihče drugi kak« mati.« — Breznici je zdrknila debela solza p velem licu. »Skoraj dvajset let bo minujo, P> je še nisem pozabila. Bana, katero mi jc '«• dala njena izguba, se še ni zacelila. Od s<ffl« žalosti sem se postarala in oslabela. Oh, koliko mora človek prebiti na tem revnem svetu!«
Tujka ji ie segla v besedo: »Kaj pa, is vaša hčerka ie še ni umrla...«
»Da ni umrla, pravite? Moj Bog, kam P» so jo dejali! Koliko smo povpraševali in P°" izvedovalil Celo molitev ni pomagala.«
Ivan je nepremično gledal tujko i« PJ" slušal H.aier, Oče pa je sedel pri mizi in piral glavo z rokama. Nejevoljen je hd
vsem na ženo, češ čemu ji vse to prip"-—^ .
Trenutno tišino je pretrgala neznanka. bi rekli, če bi se zdajle pred vami poj»w vaša hčerka?« je vprašala mater.
»Vesela bi jo bila, da nikoli tega!« se J, vzradostila. »Pa, ohf Prej bi pričakovala kot pa Marico, svojo izgubljeno hčerko.«
Iz raznih krajev
Siri ob državni meji. Proslava 1. decembra ee je pfflv 'CP° izvršila v novem Prosvetnem domu v Zireb. Nastopili so mladinski, ženski in mešani pevski zt>or in navdušili oličinstvo z izbranimi točkami, v katerih smo Be spomnili naših bratov za mejami. V Jalenovi drami »Bratje« smo obujali trpke spomine iz bojev za Koroško. Slavnostni govor pa je izzvenel v klicu, da je le v domovini naša rešitev. Zato bodimo Bogu hvaležni za svobodo, katero že toliko narodov in držav pogreša, hvaležni Bogu za mir, ki ga Se uživamo, dočim že okrog nas vsepovsod divja vojna. Z vso odločnostjo obsojamo one hlapčevske duše, k! 60 ogrevajo za tuje miselnosti. Suženjski ljudje so to, ki z vsako besedo dokazujejo, da svobode niso vredni. Dvorana je odmevala ploskanja in navdušenja.
Dobrova pri Ljubljuji. Pričela se je zima in z njo ja tudi osivelo društveno in igrulsto življenje. Igralsko sezono jo začel letos fantovski odsek v Dobrovi z lepo fantov.sko igro, ki je bila prav dobro obiskana. Gasilska četa pripravlja lepo ljudsko igro »Deseti brat«, ki bo v nedeljo 22, decembra ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v Cerkvenem domu na Dobrovi. Gasilska četa leto« nI priredila običajne veselice, ker se zave<ia resnosti časa in prav je tako. Gotovo pa bomo prireditev te igro tem bolj obiskali ter r tem pokarali naklonjenost našim galiscem, varuhom naših domov, ki so pripravljeni vsak trenutek nuditi v::o svojo pomoč.
Galicija pri Celju. Praznik redinjenja smo tudi pri na« praznovali kar najslovesnejše. Mladina, zbrana v našiti katol društvih, se je polno-številno udeležila slavnostne službe božje. Po sv. maši smo se vsi udeležili proslave v šoli. Uvodno bescio Je spregovoril g. šolski upravitelj Tone Hvale, ki je v lepih besedah poudaril pouien praznika. Sledile so deklamacije, petje in govori.
Galicija pri Celja. Bliža se novo leto in s tem tudi čas za naročanje katoliških časopisov. Pri naročanju časopisov pa ne bomo imeli nobenih skrbi. V prvi vrsti bomo naročili našega starega prijatelja ter gospodarskega svetovalca »Domoljuba, ki je refc kmetov najboljši prijatelj. Tudi ne pozabimo, da ima redno po dve strani slik. Po možnost! pa fcorro tudi posttrb«f, da ho vsakokrat kakšna važna noviea iz našega kraja v časopisu. Kdor ima ps kaj več denarja, naj pa naloži »Slovenca« ali »Slovenski dom«. Pa tudi na
Vtem artopnikom Joaofebt' ia .Bogoljuba*
Kdor je poslal le sezname naročnikov »Slovenčevega koledarja« brez odgovarjajoče naročnine zanj — naročila ne bomo mogli upoštevati. Denar za prednaročene koledarje je treba takoj poslati Kdor denarja k že poslanim seznamom takoj ne pošlje, ga ne bomo smatrali kot prednaročnika in bomo koledar zaračunali po novi ceni, ki jo razberete iz drugega naznanila v današnjem »Domoljubu«.
»Bogoljuba« ae smemo pozabili. Zi 'isto ia»l bomo sklenili in naredili trden cklep, nobenega protiverskega časopisa več v rušo farol
Mekinje. Fantovski odsek in Dekliški krožek sta priredila a decembra v Društvenem domu zanimivo akademijo, ki je obsegala 15 točk, ined temi več simboličnih vaj. —- V torek. 10. decembra ob 8 zvečer nam je kiotarn s poiuočjo skiop-tičnih slik predaval g. p. Preac D. J. o 4<X> letnici jezuitske družbe. — Zastava Prosv. društva bo do božiča vsa prenovljena. — Kekaj posebno prisrčnega je bila proslava našega Zedinjenja, ki jo je 1. decembra po večeriiicah izvedla mladina naše ljudske šole pod vodstvom upravitelja g. Malešiča v Društvenem domu.
Med božičnimi darili v naših hišah ne sme manjkati »Družinske pratike« s pedobo svete Družine, S takim darom je ustreženo našim deoOm in babicam, kakor tudi mladini, ki ko-insj čaka, da se more pridružiti reševalcem nagradnih ugank- Za mali izdatek 6 din napravite veselje na vse strani. Na roži te >Družintko pratiko< talcoj, dokler je že kaj zaloge.
Bibno pri Bledu. V letošnjem letu je prihajalo v našo župnijo 75 »Domoljubov«, več »Slov. domov« in nekaj »Slovencev«. Udov Družbe sv. Mohorja je bilo 101. Torej mnogo dobrega berila. Upamo, da bodo naši ferani tudi v novem letu ostati zvesti katoliškim časopisom in knjigam, zlasti Še, ker se novice sedanjega časa tako hitro vrste.
Raka pri Krškem. Higienski zavod je dal izmeriti jakoet izvirka v »Podvrhu«. Analiza pa jo
pokazala, sta je to izvrstna pitna voda. Ker te zavod za studenec ie delje časa zanima, zna priti do tega, da bo zajet. — Ono soboto zvečer je po nagli premembi temperature ^rav po poletno grmelo ter »s bliskate — Oni ki imttjc šs doma knjige si društvene knjižnice, se potiva jot da iste še ta teden vrnejo. — V nedeljo po večernicah pa ee vrši občni zbor tukajšnjega Prosv. društva, na katerega oo vsi prijatelji presvele vabljefiil
Če se ai odreaal sv, Miklavž, poskrbite, da zamujeno nadomesti Božiček. V Jugoslovanski knjigarni ali pri Ničmanu naj zanesljivo naroči izvod »Družinske pratike«, da nc bo zamere ne pri starih in ne pri mladih. 7,a novo leto mora biti pri hiši tudi pratika s podobo sv. Družine.
St. Jurij pod Kumom. Pretekli mesec smo pokopali šiviljo Celestina Rozalijo. Zapustila je moža iu tri male otročiče. Zimske isoži so dolge, petroleja pa ne moremo dobili. Pri iia« so večkrat na delu kurji tatovi. — Savšhu Jožefu iz Vode je nekdo odnesel več kokoši.
Velesovo. V sredo, 4. decembra zvečer je bil v dvorani prvi prosvetni -;e?er. Vabilu se je odzvalo lepo število faranov. Predaval je g. župnik J. Črnilec o komunizmu in njegovih zmotah. Z nazornimi besedami, vmes je upletel razne šale, je tolmačil zmote komunistov, da so ga navzoči ves čas napeto poslušali. Nato je govoril zdravnik dr. J. Bohinc o stdaniem položaju v raznih ev-
fropskih državah. — V nedeljo, 15. decembra bo drugi prosvetni večer, a ta dan že popoldne po li-tanijah. Ko se ram bližajo božični prazniki, bi
»Pa vendar!« Tujka se je primaknila k materi. »Kar imate za nemogoče, je lahko čista resnica. Ja? sem tukaj — Maricu — vaša edinka ...<
»Ali ti?« jo je pogledala nezaupno. Toda čim dalje jo je opazovala, tem bolj so ji bile znane poteze njenega obraza. »Če niti ti, je tvoj duh!« j« spregovorili in omahnila hčerki v naročje.
»Mamica, moja zluia mamica!« Marici je zastala beseda. lesno se je oklenila matere okrog vratu ter jo poljubovala. Obe sta jokali od veselja.
Tedaj je pristopil Ivan, »Marija, moja sestra!« In zgrnila sta se v tesnem objemu.
Breznik je obstal za mizo kot zadet od strele. »Očim!« mu je udarjalo na ušesa Pred očmi se mu je temnilo in tla so se mu majala pori nogami. Deklica je stala pred njim kakor prikazen, kateri je znana njegova hudobija. Ce nikonr poprej, zdaj bo prišlo do razkritja.
»Kaj mi je storiti?« je vprašal samega sebe, ko se je zavedel skrbi, iz katerih je iskal izhoda. »Ali naj priznam svoj greh in prosim odpuščanja? Marice bi se ne sramoval, toda kaj porečeta sin in žena.«
Po kratkem preudarku se je odločil za po; ravnam Marico bo pregovoril ter ji dal nekaj za odškodnino. Zadeva bo ostala tajna, zakaj kakor kaže, bo molčal tudi Polde. Boji se kazni zaradi izsiljevanja. Kdaj bi ga bil lahko ze ovadil, ako bi bii kaj takega res nameraval! Mož bi bil danes že pod ključem m Ijuoje t« pogrevali »tare spomine.
Marici jo bik. hebu postreč. z boljšo večerjo. Mati se ni dala več zadrzevatu Brz ko sc je odstranila z Ivanom, je pristopil očim ter ji stisnil desnico. »Odpusti, hčerka!« je izrekel . potiho in obenem plaho. Dalje pa ni mogel z besedo.
»Kaj naj odpustim,« se je čudil« njegovemu vedenju. »Vi nistj krivi tega, kar se je zgo-
dilo. To je moral .lapraviti človek, ki nam je botel vsem skupaj škodovati«
»Polde!« je dahnil komaj slišno. S srca se mu je odvalil kamen. »Ničesar ue sluti...« Nekaj mu je reklo, aa se bo spet izmuznil. Čemu tedaj priznanje, ki bi mu le škodovalo. Poravnava je 'sicer umestna v toliko, v kolikor je potrebno zaradi ureditve posestva. Tot..ii o krivdi sami ne bo črbnil besedice. Greha seje že spovedal in opravil naloženo pokoro. Pred Bogom mu je odpuščeno.
Pri ponovni večerji se je Brezniku razvezal jezik, že! je v klet po vino, ki je bilo pripravljeno za svatbo. »Marica, mi!« ji je nnlil kozarec, ter ni odnehal prej, dokler ga ni izpraznil« Nato jim je morala pripovedovati, kako se ji je godilo vsa dolga leta.	.
Naposled so prišli do zenitve. »Marica mora ostati doma pri meni,« je zahtevala mati. »Mlade gospodinje nam tedaj ni treba.« — >sa obupana je očitala možu, da je storil napako, ker jeodTožil gospodarstvo. »Meni m bilo prav,« se je opravičevala. »Le tebi se je tako muoilo.«
»Kdo je pa vedel,« se je izgovarjal Breznik. Žal mu je bilo, ker se je zbal posledic, pa si ni mogel pomagati.
Ivon je povesil glavo. »Zbogom, Tončka!« se je poslavljal na tihem od svoje zaročenke.
»Zaradi rnone ni treba nič razdirati.« je rekla Marica zavoljo brata. »Kar utdaljujte tako, kot ste začeli.« In je voščila Ivanu srečo.
Mati pa ni bila zadovoljna. »Marica mora dobiti nekaj od doma. Njeno je bilo posestvo in če bi odločevalo sodišče, bi bil prepis razveljavljen. Grdo bi bilo, če bi jo odpravili brez deleža, čeprav je preskrbljena.« .	,
»Seveda bi ne bilo prav,« se je Breznik pridružil njenemu mnenju. Vprašal je Marico,
811 KcTrJKnifa. Povedal« je koliko ja podedovala. Bog ji je obilno povrnil -se, kar je morala pretrpeti
f Brezniku je odleglo. Njegova krivda ji je ti-daj pomagala do sreče. Besedica »očim«, ki mu je bfiu doslej kot psovka, se je nekam ublažila. Pastorka mu je naposled lahko še hvaležna, četudi bi izvedela, kdo jo je izročil nemili usodi.	,
Mati ne je spet ol ienila hčerke m pričela jokati. »Kaj ne, da ostaneš pri meni za oporo »a stara ieta?«	. ...
»Ali pa pojdite vi z menoj,« ji je namignila hčerka	...
»To pa ns, Marica!« — Stari ljut.je se neradi odtrgajo od doma. »Tam, kjtr sem se rodila, bom umrla in čakala vstajenja.«
Tudi očim in brat sta ji prigovarjala, naj ne hodi od doma. »Materi postrezi, da ti ne bo žal, kadar je ae boš več imela.«
Premišljevala je, kaj bi ukrenila. Ce t» se vrnil« v mesto, bi taaikaj brez . matere skoro ne mogla živeti. Misli bi ji uhajale domov m to bi grenilo njeno življenje. Da bi pridobila mater zn odhod od doma, je bilo škooa izgubljati besede. Vedela je, da ji ne bo uspelo.
Odločitev je bila huda, toda materi je bito treba ugoditi. Ni je izpustila iz objema, dokler ni izrekla odločilne besede.
Odala se je in sprejel« Brajiezevino Ivan ji je odstopil kočo z zemljiščem, ki }<" nekdaj spadalo zraven. Tako ie bilo predv.em ustreženo materi, ki je komaj pnč&kala, da je bita pogodba potrjena pred sodisčem.
Nenadna vrnitev Brfamikove Marice je presenetila vse Orožje. Sosedje »o P"^"'1 • vse kaj drugega, ka\or se ie sgodilo. r r.vo-ščili bi bili Brezniku, da bi Bila llanea zoževala posestvo, ki ji je. bflo izročeno po očetu. 7akaj je prevzela bojto, kamor pojdeta z mo ter j« tla se umakneta nevest.? Ai. iz nja do očima ali do brata? Tako b. ne U1 rav-»sJ nihče na njenem mestu.
k
tN»daK*-««4s prihodoji&->
Števila« druiln« - a.jlep« krt« naših »loven »klh domov Hermana Matij! ia Amaliji U Sada« S aM« Grade« .. J« rodil« 15 otrok, Petnajstem« j« bila p« svojem ustopalk« bet«
M m« kraljica Marija
vs«J v duha obiskali kraj Gospodovega rojstva. V »o to bo omogočeno obiskovalcem drugega prosvetnega večera sa malo vstopnino. G. vseučiliški profesor dr. A. Snoj bo na podlagi skioptičnih slik popisal kraj« v Sv. Deželi, posebno Bettehem, cerkev Gosp. rojstva in obrede na bciični večer v tem svetišču. Vabimo k temu zanimivemu predavanju domače in okoličane)
Vrbevo pri Radečah. Oni torek se je vršil pri nas komisijski ogled ta postavitev nov« Šol«. Komisij«, sestavljena po nalogu barak« uprave in ;>od vodstvom bsnovinskega šolskega nadrornik« g. Jegliča, j« imela zaenkrat samo nalogo, da Is-bere primerne prostore za zidavo novega Šolskega poslopja. S tem je napravljen važen korak, d« bo naša leps vas priSla po dolgoletnih prošnjah in prizadevanjih do svoje šol«. V novo žvio bodo
hodili Šoloobvezni otroci iz vasi Vrhova, Prapret-no, Log, Loška gora in delno Iz BotemeJa, ki morajo sedaj vsi obiskovat: ra deško Šolo, do katere imajo nekateri otroci celo 8 km. Poleg udobno«« ta naše otroke, pa bo šola tudi lepa pridobitev za našo obaavsko »Martinovo« »w.
Sevnica. V petek, dne 6. decembra, s« bo vršil v Sevnici veiik živinski in kramarskt sejem. Ta sejem Jo eden izmed največjih sejmov, zato «e vabijo prodajalci ln kupci, da se istega udeležijo polnoitevilno, zlasti ker se obeta zelo dobra kupčija.
Cerklje na Gerenjskecn. Prvi december smo proslavili s prireditvijo v Domu, ki Jo ja priredila šolska mladina, katere se Je p® udeležilo tudi veliko občinstva. — En mesc« ee to vrst prt na« gospodinjska šola, katero obiskuje 12 deklet.
Vodi jo gdč. Kordiševa. Financira Jo pa b,™,. na. ._ Sadjarji, »pomnite ae na veliko škod« u (o je lansko zimo povzročil zajec in lavami!, drevenc«, dokler ni prepozno.	w
Metlika. Miklavžev večer Je tudi naae p-svetno društvo priredilo in je lepo uspel. ska kupčija se kar dobro razvija. Ceua j« staro vino 10—12 diet. — Podražitev petroleja i« zadela našo okolico, ki Se nima električne raj! svetljavo, pa bi Jo le lahko imela. Prosimo rodajne činitelje, da se zganejo. — Novo ]cto « bliža, treba bo spet obnoviti naročnino — Nedelj, ekega »Slovenca« lahko kupite pri našem M, porterju takoj po osmi maši.
Sv, Gregor, Kmetijsko gospodinjski tofaj, y so Je vršil tri mesece, je zaključen. Obiskovalo a j« 13 deklet, ki eo si v tem času nabrale dum žlallh naukov za bodoče življenje. Neumorno s« so veibali večer za večerom, da s proslavo 75 H niče rojstva dr. J. E. Kreka zaključijo tečaj. Pn> sl iva se jo vršila 1. decembra, na dan 22. obiet-i''.:* nsleg« narodnega praznika. Jedro prodni ia bil gl.»boko zamišljen govor g. prof. dr, Erfe »a, ki je segel globoko v srca poslušalcev, ki 3 napolniti veliko dvorano Gregorskega doma. Po neben poudarek proslave pa je bil dr. Krekov u-grobni spomenik, kakor 1» marmorja izklcnt t veliko in živordečo lučjo v sredini. Istotakols^ j« bila zaključna slika s dr. Krekovo podob« ia vsem sodelujočim osebjem ob navdušenem prep* vanju narodne pesmi. Da je proslava rej v»» stransko tako krasno uspela, se zahvaljujem« vsem našim vneli m ln požrtvovalnim sodelavcem. Žal, da Je bila cesta na Sv, Gregor do vrha tam* tena in so se morali odlični gostje, ne ds bi mogli na slavnost, vrniti v Ljubljano.
Garje pri Blede. V letošnjem letu obiskuj« na3o faro kaj pogosto božja dekla smrt. V zadnjem času ga skoraj zzl tedna, da bi ne imeli mrli&t v fari, da celo 6 jih Je bilo v enem tednu od 13.—2t. oktobra. Na mrtvaškem odru so letali t« dni Piber Peter i« Sp. Goril p. d. Tavčar, priden ln skrben kakor mravlja. Nesreča Je hotel«, d» ga Ja njegov konj, ko ga je gnal v hlev, udaril s nogo v glavo. Kljub takojšnji veliki skrbi ta tuljenje je umrl. Bil Je tudi kot dober gospod«? t občinskem odboru gorjanske občine izvoljen h listi JRZ. Tu-tt Vogelnik Jože p. d. Guhar iz PoŠtama ai m'".d, da ga le kliče smrt. Ono arfil zjutraj Je tudi o® umrl. Tudi on Je bU dober p s poda r, posebna znan kot dobor pomočnik v i
I L E X VIKI
OSPODAR SVIT
Preilo Je nekaj dni. Zaenkrat ie nI bilo nobenega znaka, d* bi morai v kratkem zapustiti Washingt»n. Seveda pa niso ljudje našega poklica nikdar gotovi, kaj jih drugI dan čaka. Lahko *e kuj hitro zgodi, da prid« to zli ono in mora človek prevaliti pot preko Z edin jenih dtiav po dolgem in poSe*.
Glede tajtnstvenega vozača nI bilo veS ničesar slilati Vedel «em, da jo vlada odredila, da se nadzirajo čim najstrožjo ce«te, reke, jezera In vse ameriško vode sploh. Vendar, kakor rečeno* dosedaj nt bile ničesar opaziti.
Ce so torej voun5 ni ponesrečil —> kar Ho vedno ni bilo izključeno — ali če se daleč od Amerike nekje nahaja na morjih starega sveta, kjer se skriva v samo njemu samemu znanem skrivališču...
>0, da,« sem «1 Testo ponavljal, »Če Ima tako nepristopno skrivališč«, kakor Je vrh Orlovskega gnezda, ga ne bo mogel nihče najti. Seveda s avtom ali ladjo ne bo mogel pri« vanj. Tja morejo samo orli in jastrebi.«
Dne 16. junij« grem okrog devetih zjutraj v urad. že pri prvem koraku, ki sem ga storil, opazim dve človek«, ki se mrzko za menoj ozirat«. Poznal ju nisem, zato se zanju nisem zmenil.
Ko se vrnem domov, je tudi moj« služkinj« omenila, da ja videla, kako sta dva človeka sumljivo gledala na cest iza menoj; da sta se krelala
6»
pred mojo hišo In potem, ko »t® tne videla odhajati, šla oddale* aa menoj.
»Pa veete to zagotovo?« vprašam, »Cisto gotovo; včeraj, ke ste prišlt domov, sta «e oddaljita lele, ko sto zaprli vezna vrata za sebej.«
»Se enkrat Vss vprašam, Greta, menda «e vendar le ne motite?«
»Ne, gospod Stroke!«
»In bi Vi ta dva človeka spoznali, če ju še enkrat vidite?«
»Mislim da... p« tudi VI bl na vsak način prav storili, če pošljete nekaj policistov za njima, ker nI dvoma, da vas zasledujeta.«
»Dobro, Greta, storil bom tako,« rečem samo, da zadovoljim ženioo. — »S pomočjo detektiv« bomo kmalu na jasnem, kaj je s tema sumljivima človekoma.«
Oba nasledn;« dneva sva mogla ugotoviti, da me ni pri odhodu in pri prihodu nihče zasledoval. Iz tega eem sklepal, da se je Greta morda vendarle varala.
Tod« 19. junija zjutraj pridrvi Grela skoraj brez sape v mojo sobo.
»Gospod Stroke, zopet sla tu t«
»A tako!« pravim, »ona dva Spi jonska šaljive«!«
»Glejte.., tam n« ulici... prav nasproti našemu oknu. Opaiujeta hišo in čakata, kdaj pridete ven.«
Približam se desnemu oknu in odgrnem prit msk> zaveso, d« se ne bi opazilo. Res! Na pk* niku sta stala dva človeka.
Obadva sta bila srednja velikosti, nioSu, krepkih, širokih ramen, v starosti med tridesetim in štiridesetim letom; v rokah sta imela p* lice.
Nekajkrat eta storila par korakov gert & doli, pa sta spet obstala na pločniku.
»Sta li to tinta nepridiprava, ki sta nam pi v oči, Greta?« vprašam.
»Da, ta dva eta, gospod Stroke!«
Zdaj «| pa že nisem mogel več misliti, <it M se moja stara služkinja zmotila, zato sem ekleoil, da stvar na vsak način skušam razjasniti. Da K ti dvojici sledil sam, se mi je zdelo izključene; najbolj« bo, da odredim policijskega agenta, M naj jima sledi v primerni oddaljenosti, morda » bo le dalo dognati, kdo sta in kaj hočeta.
Gotovo me sedaj Ie čakata, da ml slediti * policijskega urada... Bomo takoj videli... Ts bi bila pa kar ugodna prilika, da ju gostoljubno sprejmem na policiji, za kar mi seveda ne bori« mogla biti zahvalna.
Vzamem slamnik, grem doli, odprem duri i« vstopim mimo isa ulico.
Onih dveh ni bilo več.
Od tega dne ju nisem videl več pred moji« oknom, tudi Greta ne.
Skoraj bi vse to, kakor dogodki n« Orlo*' skem gnezdu iu tajinstveni vozač, katerega W Itoijši detektivi niso mogli dobiti, padlo v pW bo, da ni spet nova zadeva osvežila spomin aa & ke dogodke.	^
V časopisa »Evening Star« od 19. i'!"1)' £ izšel članek, katerega so le naslednit <Ur. 1*»* tisnili vsi ameriški Časopisi!
vinskih boleznih. V minulem tednu smo pokopali tudi Klemenievo mater iz 8p. (Jurij. Biia je mati i,-to Številne družine. — Bog bodi vsem milost-ljiv sodnik. — Za naše dolavoe, iii hodijo na Ja-vornik, tako pomembno postajališče »Pod Kočno« ee po veliki zaslvgi naše delavske organizacijo ZZD ž« gradi, in kakor sliSimo, bo vlak taiu kmalu ustavljal. ZZD se pa tudi zanima za položaj vseh ostalih delavcev, katerih je veliko po lesnih industrijah in po gozdovih in skuša zbotjšatt nji-liov položaj. — Tudi društveno življenje v Gorjah ut počiva. Z« 1. december smo imeli prav lepo proslavo »Zedinjenji!« s petjem, deklamacijami, govorom in kratkim predavanjem o Gospe sveti. _ Tudi »Miklavže ee jo oglasil v domu in za pridne otroke in odrasle pustil mnogo lepih daril. igralci se pa pripravljajo, d« nas zopet povabijo na igro »Razvalina življenjac. — Sedaj je zopet čas, da obnovimo nardfnino za naše časopise, katerih je si««!' v Gorjah precej, vendar še premalo. Naj bi bit v vsaki hii-i vsaj en naš časopis »Domoljub«;. Naročnino laliko vplačate tudi iu^emu zastopniku Bizatu. orir. v Gorjah.
Mokronog. Mnogo jih jc "e mislilo, da z mo-kronošliim vodovodom ne !.« nič, d a je vsa stvar razpadla in da je bila odobritev kredita od strani g ministra dr. Kreka v znesku 430.000 din samo obljuba. Nedavno pa je občinska uprava prejel^, od banske upravo izdelan 3 in odobrene načrte, da se lahko prične graditi prvi de! vodovoda, in sicer od zajetja vode do trga Mokronog, brez okoliških vasi, katere bodo dobile vodo pozneje. Tu proga je dolga nekaj nad 4 km. Da pa se je stvar zavlekla, je bila precejšnja krivda pri tovarni usnja, ki so ni ta«o dolgo odločil.-;, ali bo vzela vodo aH ne. Naloga občine in okrajnega načelstva jo sedaj, da skliče vse lastnike parcel, preko katerih bodo položene cevi, da se doseže privolitev zakopavanja cevi. Upamo, da ni* bo nasprotovanj od strani posameznih lastnikov. Tako se bo stvar kmalu uredila in s« bo pričelo z delom.
Cerklje ob Krki. Banovinski gospodinjski trimesečni tečaj, ki smo ga pravkar zaključili, se jc v najlepSem redu in v veliko zadovoljstvo končal. Dekleta, ki smo tečaj obiskala, se Čutimo dolžne, da se predvsem zahvalimo g. banu, ki je dovolil, da se ja t<5Čaj mogel vršiti. Pa tudi gospodom pri kmetijskem in prosvetnem oddelku na hanski upravi še najlepše zahv$ijfio za pode-Jjeiib nam podpoV-o. Veliko zahvalo smo tudi dolina voditeljici tečaja gdč. Franji Roznikovi in njeni pomočniki gdč. 'učiteljici Miri Kolarič, ki sta se z vso vnemo trudile in si veliko prizadevale
O Kirdolskem Jezeru, ki leži v Kansasu, je le malo znanega. Zasluži pa večjo pozornost in ni dvoma, da se bodo v kratkem obrnile nanj oči
i i roke javnosti.
Ze nekaj časa so opazovali ribiči, kako površina jezera kaže čudno gibanje. Pri popolnem brezvetrju in tišini je opaziti silno valovanje, katerega si nihče ne more razložiti.
V tem so bili vsi ribiči edini, da vznemirjenost vodo prihaja iz globine jezera. V začetku je bito misliti, da prihaja gibanje radi kakih potresnih sunkov. Tn domneva pa se je morala opustiti, ker je bilo opaziti pojav po vsej obširni površini Ogromnega jezera, sedaj na vzhodu, pa spet na zahodu, na severni, nakar na južni strani, sredi jezera in ob obali.
Ljudje so zopet začeli misliti, (ia je morda v Jezeru kaka velika vodna žival, ki vznemirja jezersko površina Da bi «e tu skotila in se razvila ,v tako velikanko, je malo verjetno; torej je morala priti od nekje drugod v Kirdalsko jezero. Toda kako, ko pa nima jezero nobene zveze z okolico, in leži sredi kopne zemlje daleč od morja!
Ce pa je Se ugotovljeno, da v jezeru na noben način ne more biti taka vodna žival, ali ne gre potem morda za podmornico, ki v globini jezera plove sem in tja?... Ali ni pred leti bil Izpuščen v morje stroj »Protektor«, ki se je mogel gibati po vodi, pod njo in eo kopnem?
Zelo verjetno je torej, da sc pod površino Kirdalskega jezera premika lak stroj, ki pa se v ostalem ie nikdar ni pokazal na površini. Po vsem tem, kar se je dogodilo 20. junija, skoraj ne more biti nobenega dvoma več.
Ta dan namieč je zadela jadrnica »Markel« neko trdo telo, ki je plavalo tik pod jezersko površino. Prav na tem kraju pa ni nikakih čeri,
Fran Radešček:
Za letošnji državni praznik, 1. decembra, bo prav, če se še prav posebno spominjamo tiste žalostne jeseni 1. 3915., ko je srbska vojska z množicami svojega ljudstva in predstavitc-lji državnih oblastev in ustanov doživela poraz svojega orožja in odstopala s svojega domačega ozemlja preko negosto-Ijubne Albanje k novemu, veličastnemu vstajenju — z zmago na solunski fronti.
Pritisnjena s treh strani od združenih armad Avstrijcev, Madžarov, Nemcev in Bolgarov, je Srbija hrabro vzdrževala napade. Vrhovno poveljstvo srbske vojske je previdno in modro ukrepalo s svojimi četami da ni bila po nepotrebnem izgubljena nobena "ne živa ne gmotna vrednota.
Na Kosovem polju se je varno zbiralo vse, kar je za nadaljne osvobodilne boje bilo potrebno. Štiri tedne so srbske čete v Kačaniškem klancu zadrževale Bolgare, medtem ko je v Sandžaku krepko odbijala pritisk Avstrijcev črnogorsko-srbska vojska, dokler ni zadnje oblastvo zapustilo Srbije.
za naš napredek. Zahvalimo se tudi okrajnemu zdravniku in zdravstvenemu svetniku g. dr. Dragu Vidmarju in ekonomu g. Zoičiču, oba iz Krškega, za prav poučna predavanja. Toplo zalivalo smo dolžne tudi g. župniku in duh. svetniku Jakobu Zusl.U za verska predavanja, kakor tudi g. župana Janezu Ignoti za vso njegovo naklonjenost iu pomoč, kjer nam je bila pač potrebna. Še prav posebno zahvalo smo dolžne našemu organih) g, Lojzetu Jakliču, okrajnemu desinfektorju v Krškem, ki je zraven svojega težkega in nevarnega dela pri nalezljivih boleznih in širjenju higieno v okraju organiziral gospodinjski tečaj, katerega smo bile zelo potrebne. Nikaltor pa ne smemo pozahiji izreči tople zahvale g. Franju Ovci, občinskemu talni 1<u, ki nas je s posebno Vnemo in trudom učil petja za prireditev Iglice ib zaključku tečaja. Za ves trud in naklonjenost enkrat kličemo vsem - Bog plačaj I
Skozi Albanijo
Vse te množice ao se medtem postopoma preko zasneženega Kusovega polja umikalo v nepretrganih vrstah proti Črni gori in proti Albaniji. Po črnogorskem ozemlju, če* goro Čakor, so odstopala civilno prebivalstvo in civilna oblastva, medtem ko se je vojska s kraljevskim domom umikala čes Prizren na Ljuinkulo,. po gorskih grebenih divjega albanskega gorovja, kjer prebivajo svobodoljubna tnal isorska plemena. Od Ljunikule do Skadra je bilo treba polnih osem dni skozi skoraj neprehodne,. brezpot-ne pragozdove, mimo nevarnih prepadov, po skoraj navpičnih, k rušeči h prodnatih pobočjih; broditi je bilo treba globoke tolmune besnečih slapov divje hudournike, poloke in reke; prezebati v burji in viharjih, v snež-. nih zametih, ob nevihtah in plohah. Koliko ljudi ia konj so odnesli odronki razmočene zemlje v prepade in močvirja Koliko i onemoglih in oslabljenih je zagrnila usmiljena večnost v svoj smrtni plašč. Koliko neznanih grobov rodoljubnih in hrabrih srbskih vojakov je posejanih po neobljudenem in divjem albanskem gorovju! Pa tudi strel iz zasede ali zahrbtni nož nekaterih — na srečo zelo redkih —• sovražnih roparskih albanskih rodov je marsikaterega utrujenega srbskega vojaka, ki je zaostal ponoči v samoti, za vedno iztrgal iz naročja hudo preizkušena domovine. Celo v večjih četah so Albanci napadli srbsko vojaštvo, odgnali živino in odvzeli obleko in orožje mrličem. Kazen tega pa je tudi pomanjkanje hrane oslabelim približevalo smrt.
Pa tudi na utrjeni cesti od Skadra d^ morja je bila prehrana zelo neredna. Saj v Skadru, ki.ima blizu 50.000 prebivalcev, ni bilo kaj dobiti. Vse trgovine eo bile" zaprte,
——L1.----IMBLgSij—tU—-fltlilLjiUgBgggffS
marveč je jezero visoko 80 do 40 m. Jadrnica je bila pogojena na levem boku in se je komaj rešila v najbližnjo hlko. Preiskava je dognala, da je trup prebit, kakor od ostrega roba bojne ladje.
Sedaj se ni moglo več oporekati, da plove po Kirdalskem jezeru neka podmornica z neverjetno brzino.
Nastane pa drugo vprašanje. Vzemimo, da je ta stroj res prišel v jezero. Ali kaj hoče sedaj v »jem početi? Jelt to jezero tako zeto pripravno ia poizkusne vožnje? Zakaj ne pride nikdar na površino? Cemn hoče ostati skrito in nepoznano?
Članek v »Evening Star« zaključuje:
»Izza tajinstvenega avta se je pojavila tajin-«tvena ladja in za njo tajinsivena podmornica.
Ali ni morda dovotjeno sklepati, da vse troje prihaja od enega in istega vozača in da je vse troje eden in isti stroj.«
VIII.
Kaj sta«« kar hoče
Ta članek je v ljudski domišljiji čudovito deloval. Četudi «e človeSki duh nagiblj« k izrednemu in večkrat celo nemogočemu, vendar ni nikomur padlo na um, da bi o tej časopisni rešitvi podvomil Ni nobenega dvoma več... Tu gre za istega vozača v vseh treh slučajih, kakor tudi za en in isti stroj.
Pa vendar, le kako se je mogel avto spremeniti v ladjo, ia ta Bpet f podinonsico? Stroj, ki se je mogel kretati po kopnem, po vodi in pod njo? Resnično če to Anjka, da bi aiogel ietati to
zraku...	, ,	,T
Časopisi so razglabljali o stvari še dalje. Vzemimo, da gre tu za tri različne stroje, vendar jih
goni motor, ki je nadkrilil vse, kar je svet dose« Saj poznal.
TO skrivnost bi bilo treba sedaj od izumitelj* odkupiti. Vseeno, ali se more ta motor uporab| ljati le za en stroj, ali za tri, glavno je, da jo zmožen proizvajati tako velikansko silo.
Kolikor se je moglo predvideti, tudi drug? države ne bodo ničesar opustile, da bi mogle priti v posest tega stroja, ki bi bit velikanske važnosti tako za suhozemno vojsko, kot za mornarico. Prednosti take take dršiave bi bilo neprecenljive,-Treba ga je brezpogojno kupiti, pa naj stane kos likor hofe Amerika svojega bogastva pač ne moro. bolje uporabiti,
Predvsem je bilo treba najti graditelja, če so hoteli kupiti njegov izum. Ravno v tem pa je bila težava. Kje najti tajinstvenega vozača? Zaman so preiskali vse Kirdalsko jezero. Podmornice v njeni ni bilo več. Toda kako te je mogla ven iz jeze* ra... In sploh kdaj je vanj prišla? ... Sama ne* razložijiva vprašanja!
Tudi nikjer drugje ni bilo opaziti ne avta na cestah, ne čudne ladje na morju.
Dne 27, junija zjutraj me pokliče upravnik policije v svoj urad.
»Ali hi ne bila to za nas, dragi Strok, krasna prilika, da popravite svoj neuspeh?«
»Ah, vi mislite Orlovsko gnezdo.«
»Tako je!«
»Pa katero priliko, mislite?« vprašam, ker nisem prav vedel, če moj šef resno govori.
»Mislim, da "bi vi poiskali onega tajinstvenega vozača, ki zna opravljati trojni stroj.«
»Iz srca rad, gospod upravnik. Izdajte same nalog in jaz hočem vse poizkusiti, da uspem.«
^ J||n|| , J ' J.flfritfr^f BfihodppJJ
•> . . ».n.nai trn naših glorenstih domov Hermana Matiji la Amaliji ii Rada! Km^M^ & U-Si. bila po .vojem ^alka botra '	tarna kraljica Marija
vsaj v duhu obiskali kraj Gospodovega rojstva. Vse to bo omogočeno obiskovalcem drugega prosvetnega večera za malo vstopnina G, vseučiliški profesor dr. A, Snoj bo na podlagi »kioptičnih »lik popisal kraje v Sv. Deželi, posebno Bellebem, cerkev Gosp. rojstva in obrede na božični večer v tem svetišču. Vabimo k temu zanimivemu predavanju domača in okoličauet
Vrhove pri Radečah. Oni torek se je vrSil pri a«a komisijski ogled za postavitev nove šole. Komisija, sestavljena po nalogu bansko uprave in pod vodstvom banovinskega šolskega nadzornika g. Jegliča, je imela uenkrat samo nalogo, da izbere primerne prostore za zidavo novega Šolskega poslopja. S tem je napravljen važen korak, da bo uaša lepa vas prišla po dolgoletnih prošnjah in prizadevanjih do svoje šole. V novo šolo bodo
hodili šoloobvezni otroci iz vasi Vrhovo, Prapret-no, Log, Loška gora in delno Iz Hoi možo, ki mo rajo sedaj vsi obiskovati radežko šoto, do katera imajo nekateri otroci celo 8 km. Poleg udobno;« za naše otroke, pa bo Sol« tudi lepa pridobitev za našo obsavsko »Martinovo« vas.
Sevnica. V petek, dne 6. decembra, sa bo vršil v Sevnici velik živinski in kramarekl sejem. Ta sejem je eden izmed največjih sejmov, zato aa vabijo prodajalci in kupci, da se istega udeležijo polnoštevilno, zlasti ker se obeta zelo dabra kupčija.
Cerklje aa Gorenjskem. Prvi decsmber smo proslavili x prireditvijo v Domu, ki »» Je priredila Šolska mladina, k»t«fe. se j« l>a udeležilo tudi veliko občinstva, — En mesec <w fe vrši prt nas gospodinjska šola, katero obiskuje 12 deklet.
Vodi jo g<18. Kordiševa. Financira jo pa bara*, M _ Sadjarji, aponuiite se na veliko ikodo m jo Je lansko zimo povzročil zajee la zavaruj, drevesca, dokler nt prepozno.	"
Metlika. Miklavžev večer Je tudi naš« p«, avetno društvo priredilo in je lepo uspel. — Vj«, »ka kupčija se kar dobro razvija. Cena je (Uio. staro vino 10-12 din. — Podražitev petroleja £ tadela našo okolico, ki še nima električne rit gvetljave, pa bi jo že lahko imela. Prosimo rodajne činitelje, da so zganejo. — Novo leto * bliža, treba bo spel obnoviti naročnino — Medalj, akegi, »Slovenca« lahko kupite pri našem kol! porterju takoj po osmi maši.
Sv. Gregor. Kmetijsko gospodinjski tečaj, B se je vršil tri mesece, je zaključen. Obiskovalo g, le 13 deklet, ki eo si v tem času nabrale mnop zlatih naukov za bodoča življenje. Neumorno k =o vežball večer za večerom, da a proslavo 7514 nicb rojstva dr. J. E. Kreka zaključijo teJai. Pt» slava sa je vršila 1. decembra, na dan 22. oblet, nlct» fiašega narodnega praznika. Jedro prosUrt jo b?l globoko zamiSljen govor g. prol. dr. Erfe na, ki je segel globoko v srce poslušalcev, ki u napolnili veliko dvorano Gregorskega doma. f» eehon poudarek proslave pa je bil dr. Krekov u-grobni spomenik, kakor iz marmorja izklesn i veliko in živordečo lučjo v sredini. Istotako jO bila zaključna slika z dr. Krekovo podobo a vsem sodelujočim osebjem ob navdušenem prq» vanju narodne pesmi. Da Je proslava res m stransko tako krasno uspela, so zahvaljujemo vsem nešim vnetim ln požrtvovalnim sodelavcem Zal, da jo bila cesta na Sv. Gregor do vrha zam* tena ln so se morali odlični gostjo, ne da bi m» gli na slavnost, vrniti v Ljubljano.
Gorja pri Bleda. V letošnjem letu obiskuj« naSo taro kaj pogosto božja dekla smrt V zadnjem času ga skoraj nI tedna, da bi ne imeli mrliča v fari. da celo 8 jih je bilo v enem tednu od 13.—21, oktobra. Na mrtvaškem odru so letali t« dni Piber Peter is Sp. Goril p. d. Tavčar, priden in skrben kakor mravlja. Nesreč« Je hotela, 4i g s jo njegov konj, ko ga je gnal v hlev, udaril i nogo v glavo. Kljub takojšnji veliki skrbi ta i* Ije-nje j« umrl. 311 je tudi kot dober gospodar t občinskem odboru gorjanske občine izvoljen a listi JRZ. Tudi Vogelnik Jože p. d. Gubar u M borna ni mislil, da ga že kliče amrt. Ono ai« zjutraj Je tudi on umrl. Tudi on je b« d?ber » " ot dober pomočnik v »
GOSPODAR
JB LES V f■» *
Prešlo Je nekaj dni Zaenkrat Se nI bilo nobenega znaka, da bi moral v kratkem zapustit! Washington. Seveda pa niso ljudje našega poklica nikdar gotovi, kaj jih drugi dan čaka. Lahko se kaj hitro zgodi, da pride to aH ono ln mora Slovok prevaliti pot preko SSedinjenih držav po dolgem in počez.
Glede tajinstvenega vozača ni bilo več ničesar slišati. Vedel sem, da Je vlada odredila, da se nadzirajo čim najstrožje ceste, reke, Jezera in vse ameriške vode sploh. Vendar, kakor rečeno^ dosedaj ni bilo ničesar opaziti.
Ce se torej vozač nI ponesrečil — kar Se vedno ni bilo izključeno — ali če ae daleč od Amerike nekje nahaja na morjih starega sveta, kjer se skriva v samo njemu samemu znanem skrivališču..,
»O, da,« sem si čeato ponavljal, »če ima tako nepristopno skrivališče, kakor Je vrh Orlovskega gnezda, ga ne bo mogel nihče najti. Seveda z avtom ali ladjo ne bo mogel priti vanj. Tja morejo samo orli la jastrebi.«
Dne 16. junija grem okrog devetih zjutraj v urad. Ze pri prvem koraku, ki sem ga storil, opazim dve človeka, ki se mrzko za menoj ozirata. Poznal ju nisem, zato se zanju nisem zmenil.
Ko se vrnem domov, Je tudi moja služkinja omenila, da je videla, kako sla dva človeka sumljivo gledata na cest iza menoj; da sta se kretala 15»
pred mojo hišo ln potem, ko sta me videla odhajati, Sla od daleč za menoj.
»Pa veste to zagotovo?« vprašam. »Cisto gotovo; včeraj, ko ste priSli domov, sta se oddaljila Sele, ko ste zaprli vežna vrata za seboj.«
»Se enkrat Vas vprašam, Greta, menda se vendar le ne motite?«
»Ne, gospod Stroke k
»In bi Vi ta dva človeka spoznali, če ju Se enkrat vidite?«
»Mislim da... pa tudi Vi bi na vsak način prav storili, če poSljete nekaj policistov za njima, ker ni dvoma, da vas zasledujeta.«
»Dobro, Greta, storil bom tako,« rečem samo, da zadovoljim ženico. — »S pomočjo detektiva bomo kmalu na jasnem, kaj je s tema sumljivima človekoma.«
Oba nasledn;'a dneva sva mogla ugotoviti, da me ni pri odhodu in pil prihodu nihče zasledoval. Iz tega sem sklepal, da se je Greta morda vendarle varala.
Toda 19. junija zjutraj pridrvi Greta skoraj brez sape v mojo sobo.
»Gospod Stroke, zopet sta tul«
»A tako!« pravim, »ona dva špijonska Sa-Ijlvca!«
»Glejte..» tam no ulici... prav nasproti našemu oknu. Opazujeta hišo in čakata, kdaj pridete ven.«
spodar, posebno znan kot
Približam se desnemu oknu in odgrnem pr« tnalo zaveso, da se ne bt opazilo. Resi Na plofr niku ista stala dva človeka.
Obadva sta bila srednje velikosti, mo&i,
krepkih, Širokih ramen, v starosti m»A tridesetim in Štiridesetim letom; v rokah sta imela p*
lice.
Nekajkrat sta storila par korakov gori ii doli, pa sta spet obstala na pločniku,
»Sta li to tista nepridiprava, ki sta nam padla v oči, Greta?« vprašam.
»Da, ta dva sta, gospod Stroke I«
Zdaj si pa že nisem mogel več misliti, da N se moja stara služkinja zmotila, zato sem skleni!, da stvar na vsak način skušam razjasniti. Di H ti dvojici sledil sam, se mi je zdelo izključene! najbolje bo, da odredim policijskega agenta, H naj jima sledi v primerni oddaljenosti, morda * bo le dalo dognati, kdo sta in kaj hočeta.
Gotovo me sedaj le čakata, da ml sledit« * policijskega urada... Bomo takoj videli... bi bila pa kar ugodna prilika, da ju gostoljubM sprejmem na policiji, za kar mi seveda ne b«" mogla biti zahvalna.
Vzamem slamnik, grem doli, odprem duri i« vstopim mimo na ulico.
Onih dveh ni. bilo več.
Od tega dne ju nisem videl več pred moj'® oknom, tudi Greta ne.
Skoraj bi vse to, kakor dogodki na 0tW skem gnezdu in tajinstveni vozač, katerega m boljši detektivi niso mogli dobiti, padlo v !»« bo, da »i spet nova zadeva osvežila spomin na11 k» dogodke.	j.
V časopisa »Evenlng Star« od 19. izšel članek, katerega eo žo naslednji ^ lisiiill vsi ameriški časopisi!
vinskih boleznih, V minulem tednu smo pokopali tudi Klemenčcvo mater iz Sp. Gorij. Bila je mati telo Številne družine. — Bon bodi vsem milost-ljiv sodnik. — Za naše delavce, ki hodijo na Ja-vornik, tako pomembno postajališče »Pod Kotno« ee po veliki zaslugi uaše delavske organizacija ZZD že gradi, in kakor slišimo, bo vlak lam kmalu ustavljal. ZZD se pa ludi zanima z« položaj vseh ostalih delaveev, katerih je veliko po lesnih industrijah in po gozdovih in skuša z boljšati njihov položaj. — Tudi društveno življenje v Gorjah ue počiva. Za 1, december smo imeli prav lepo proslavo »Zedinjenja« s petjem, deklamacijami, govorom ln kratkim predavanjem o Gospe sveti. : _ Tudi »Miklavž« ee Je oglasil v domu in za | pridne otroke in odrasle pustil mnogo lepih daril. Igralci se pa pripravljajo, da uaa zopet po-j vabijo na igro »Razvalina življenja«. — Sedaj je I zopet čas, da obnovimo narričnino naše časo-[ yii.se, katerih je sicer v Gorjah precej, vendar še premalo Naj bi bil v vsaki hiii »gaj en naš časopis »Domoljub«. Naročnino lahko vplačate tudi naSeinu zastopniku Bizalu, org. v Gorjah.
Mokronog. Mnogo jih je že mislilo, da t. mo-kronoškim vodovodom ne bo nič, da je vsa stvar razpadla in da je bila odobritev kredita od strani g ministra dr. Kreka v znesku 450.000 din samo obljuba. Nedavno pa je občinska uprava prejel^ od banske uprace izdelana in odobrene načrte, da se lahko prične graditi prvi del vodovoda, tn sicer od zajetja vode do trga Mokronog, brez okoliških vasi, katere bodo dobile vodo pozneje. Ta proga je dolga nekaj nad 4 km. Da pa se je stvar zavlekla, jo bila precejšnja krivda pri tovarni usnja, kt so ni tauo dolgo odločila, ali bo vzfela vodo ali ne. Naloga občine in okrajnega načelstva je sedaj, da skliče vse lastuike parcel, preko katerih bodo položene cevi, da se doseže privolitev zakopavanja cevi. Upamo, da ne ho nasprotovanj od strani posameznih lastnikov. Tako se bo stvar kmalu uredila in se bo pričelo z delom.
Cerklje ob Krki. Banovinski gospodinjski trimesečni tečaj, ki smo ga pravkar zaključili, se je v najlepšem redu iu v veliko zadovoljstvo končal. Dekleta, ki smo tečaj obiskala, se čutimo dolžne, da se predvsem zahvalimo g. banu, ki je dovolil, da se je tečaj mogel vršiti. Pa tudi gospodom pri kmetijskem in prosvetnem oddelku na banski upfavi se najlepSe tabvtflljfio sa, pooe-Jjettb namp«So6Vok"Ve1iVo zahvalo smo tudi doline voditeljici tečaja gdč. Franji Roznikovi ia njeni pomočniki gdč. učiteljici Miri KolariE, ki sta se z vso vneino trudile in si veliko prizadevale
Fran Radešček:
Skozi Albanijo
Za letošnji državni praznik, 1. decembra, bo prav, iie se še prav posebno spominjamo tiste žalostne jeseni 1. 1915., ko je srbska vojska z množicami svojega ljudstva in predstavitelji državnih oblastev in ustanov doživela poraz, svojega orožja in odstopala s svojega domačega ozemlja preko negosto-Ijubne Albanje k novemu, veličastnemu vstajenju — z zmago na solunski fronti.
Pritisnjena s treh strani od združenih armad Avstrijcev, Madžarov, Nemcev in Bolgarov, je Srbija hrabro vzdrževala napade. Vrhovno poveljstvo srbske vojske je previdno in modro ukrepalo s svojimi četami da ni bila po nepotrebnem izgubljena nobena "ne živa ne gmotna vrednota.
Na Kosovem polju se je varno zbiralo vse, kar je za nadaljne osvobodilne boje bilo potrebno, štiri tedne so srbske čete v Kačaniškem klancu zadrževale Bolgare, medtem ko je v Sandžaku krepko odbijala pritisk Avstrijcev črnogorsko-srbska vojska, dokler ni zadnje oblastvo zapustilo Srbije.
za naš napredek. Zahvalimo se tudi okrajnemu zdravniku in zdravstvenemu svetniku g. dr. Dragu Vidmarju in ekonomu g. Zorčiču, oba iz Krškega, za prav poučna predavanja. Toplo zalivalo smo dolžne tudi g. župniku in duh. svetniku Jakobu Žustu za verska predavanj?! kakor tudi g. . županu Janezu Ignotl za vso njegovo naklonjenost in pomoč, kjer nam je bila pač potrebna. Se prav posebno zalivalo smo dolžne našemu orga-nitu g. Lojzetu Jakliču, okrajnemu desinfektorju v Krškem, ki je zraven svojega težkega in nevarnega dela pri nalezljivih boleznih in širjenju higieno v okraju organiziral gospodinjski tečaj, katerega smo bile zelo potrebne. Nikakor pa ne smemo pozabili izreči tople zahvale g, Fjanju •Ovci, občinskemu tajniku, ki nas je s posebno Vnemo in trudom učil petja za prireditev fgHce »b zaključku tečaja. Za ves trud in naklonjenost fe enkrat kličemo vsem — Bog pUčajl
Vse le množice so se medlem postopoma preko zasnijženega Kosovega polja umikale v nepretrganih vrstah proti Črni gori ia proti Albaniji. Po črnogorskem ozemlju, čez, goro Cakor, so odstopala civilno prebivalstvo in civilna oblastva, medtem ko se je vojska s kraljevskim domom umikala čez Prizren na Ljumkulo, po gorskih grebenih divjega albanskega gorovja, kjer prebivajo svobodoljubua malisorska plemena. Od Ljumkule do Skadra je bito treba polnih osem dni skozi skoraj neprehodne,. brez potne pragozdove, mimo nevarnih prepadov, po. skoraj navpičnih, krušečih prodnatih pobočjih; brodili je bik) treba globoke tolmune besnečih slapov divje hudournike, potoke in reke; prezebati v burji in viharjih, v snežnih zametih, ob nevihtah in plohah. Koliko ljudi in konj so odnesli odronki razmočene zemlje v prepade in močvirja Koliko izne-moglih in oslabljenih je zagrnila usmiljena večnost v svoj smrtni plašč. Koliko neznanih grobov rodoljubnih in hrabrih srbskih vojakov je posejanih po neobljudenem in divjem albanskem gorovju! Pa tudi strel iz zasede ali zahrbtni nož nekaterih — na srečo zelo redkih — sovražnih roparskih albanskih rodov je marsikaterega utrujenega srbskega vojaka, ki je zaostal ponoči v samoti, za vedno iztrgal iz naročja hudo preizkušeno domovine. Celo v večjih četah so Albanci napadli srbsko vojaštvo, odgnali živino in odvzeli obleko in orožje mrličem. Razen tega pa je tudi pomanjkanje hrane oslabelim približevalo smrt
Pa tudi na utrjeni cesti od Skadra do morja je bila prehrana zelo neredna. Saj v Skadra, ki.ima blizu 50.000 prebivajcev, ni bilo kaj dobiti. Vse trgsmn« eo t®«? zaprte,'
..»■ii—«ii UMI m »Mm............■«BMg__2_ ':'_
O Klrdalskc.m jezeru, ki leži v Kansasc, Je le :malo znanega. Zasluži pa večjo pozornost in ni dvoma, da sa bodo v laatkem obrnile nanj oči široke javnosti.
Ze nekaj časa so opazovali ribiči, kako površina jezera kaže čudao gibanje. Pri popolnem brezvetrju in tišini jo opaziti silno valovanje, katerega si nihče ne mor« razložiti.
V tem so bili vsi ribiči edini, da vznemirjenost vode prihaja iz globine jezera. V začetku je bilo misliti, da prihaja gibanje radi kakih potresnih sunkov. Ta domneva pa se je morala opustiti, ker je bilo opaziti pojav po vsej obširni površini ogromnega jezera, sedaj na vzhodu, pa epe t na zahodu, na severni, nakar na južni strani, sredi jezera in ob obali.
Ljudje so zopet začeli misliti, da je morda v jezeru kaka velika vodna žival, ki vznemirja jezersko površina Da bi se tu skotila in se razvila y tako velikanko, je malo verjetno; torej je mo-Srala priti od nekje drugod v Kirdalsko jezero. Toda kako, ko ps nima Jezero nobene zveze i okolico, in leži sredi kopne zemlje daleč od morja!
Ce pa Je že ugotovljeno, da v Jezeru na noben način ne more biti taka vodna žival, ali ne gre potem morda za podmornico, ki v globini jezera plove sem in tja?-.. AH ni pred leti bil izpuščen v morje stroj »Protektor«, ki se je mogel gibati po vodi, pod njo in po kopnem?
Zelo verjetno je torej, da se pod površino Kirdalskega Jezera premika tak stroj, ki p« se v ostalem še nikdar ni pokazal na površini. Po vsem tem, kar se je dogodilo 20. junija, skoraj ne »nore biti nobenega dvoma več.
Ta dan nanueč je zadela jadralca »Marke!« »a neko trdo telo, ki Je plavalo tik pod jezersko površino. Prav na tem kraju pa nI nikakih čeri,
marveč je jezero visoko 80 do 40 m. Jadrnica je bila pogojena na levem boku in se je komaj re-
tiia v nsjhiiSitjo lnko. Preiskava Je dognala, da je trup prebit, kakor od ostrega roba bojne ladje.
Sedaj se ni moglo več oporekati, da plove po Kirdalskcni jezeru nel«, podmornica s neverjetno fcrzino.
Nastane pa drugo vprašanje. Vzemimo, da je ta stroj res prišel v jezero. Ali kaj hoče sedaj v njem početi? Jeli to jezero tako zelo pripravno *a poizkusne vožnje? Zakaj ne pride nikdar na površino? Čemu hoče ostati skrito in nepoznano?
Članek v »Evening Star« zaključuje:
>Izza tajinstvenega avta se je pojavila iajin-atvena ladja in za njo tajinstvena podmornica.
Ali ni morda dovoljeno sklepati, da vse troje prihaja od enega in istega vozača in da je vse troje eden in isti stroj.«	,
VIII.
Kaj stotio fear &«<<«
Ta članek je v ljudski domišljiji čudovito deloval. Četudi se človeški duh nagiblje k izrednemu in večkrat celo nemogočemu, vendar ni nikomur padlo na um, da bi o tej časopisni rešitvi podvomil. Ni nobenega dvoma več... Tu gre ca |etega vozača v vseh treh slučajih, kakor tudi za en in isti stroj.
Pa vendar, le kako se je mogel avto spremeniti v ladjo in ta spet v podmoraieo? Stroj, ki »e Je mogel kretati po kopnem, po vodi in pod njo? Resnično še to ifanjka, da M mogel letati po
»raku...	, v
Časopisi bo razglabljali o stvari še dalje. Vzemimo, da gre tu za tri različne stroje, vendar jih
gosi motor, ki je cadkrilil vse, kar je svet dosc-Saj -poznal.	|
TC Skrivnost bi bilo treba sedaj od izumitelja) odkupiti. Vseeno, ali se more ta motor uporabi i jati le zji en stroj, aii za iri, glavno je, da je;, zmožec proizvajati tako velikansko silo.
Kolikor se je moglo predvideti, tudi drug« države iie bodo ničesar opustile, da bi mogle pritt v posest tega stroja,' ki bi bil velikanske važnosti tako za suhožemno vojsko, kot za mornarico.. Prednosti take take države bi bile neprecenljive!-Treba ga je brezpogojno kupiti, pa naj stane kolikor hoče Amerika svojega bogastva pač ne mor« bolje uporabiti,
Predvsem je bilo treba najti graditelja, če so hoteli kupiti njegov iztim. Ravno v.tem pa je bila težava. Kje najti tajinstvenega vozača? Zaman s« preiskali vse Kirdalsko jezero. Podmornice v njeni" ni bilo več. Toda kako le jc mogla ven iz jeze* ra... In sploh kdaj je vanj prišla?... Sama nes razločljiva vprašanja!
Tudi nikjer drugje ni bilo opaziti ne avta na cestah, ne čudne ladje na morju.
Dne 27, junija zjutraj me pokliče upravnik policije v svoj urad.
»Ali bi ne bila to za nas, dragi Strok, krasna prilika, da popravite svoj neuspeh?« »Ah, vi mislite Orlovsko gnezdo.« »Tako je!«	■''«',
»Pa katero priliko, mislite?« vprašam, ket i!sem prav vedel, če moj šef resno govori.
»Mislim, da bi vi poiskali onega tajinstvenega vozača, ki zna opravljati trojni stroj.«	.
»Iz srca rad, gospod upravnik. Izdajte samo naloj? in laz hočem vse poizkusiti, da uspem.« ;
(Nadaljevanje prih^i^..
tiste redke guatllne, kl «o imel« kaj zaloge, to to kmalu poprodale. Sicer pa ludi denarja niod preprostimi srbskimi množicami iu bilo kdovckaj V Skader so se dan za dnevom usipali begunci iz Srbije z vseh strani. Izne-mogli in umirajoči »o ležali po P«1'*"«, ulicah, po dvoriščih hiš, v raznih kolibah in kjerkoli. Zasilne bolnišnice in javne kuhmje, ki sta jih srbska viada in črnogorska uprava na hitro nekaj pripravili, niso zmogle tako nenadnih in velikih potreb, slasti ko ni bilo voail za dovoz hrane iz Sv. Ivana Meduan-skega. V to pristanišče je namreč le redko katera ladja % živežem srečno dosegla svoj cilj. od drugod ps ni bilo nw*no prav nič dohiti.
Vas od Skoplja do Drafa, Vakme ali Santi Karani«, kjer se je v»e »rbsko izbegti-štvo vkrcava!© za Krf in Bizeri^ (v Afriko), je trajal umik več kakor tri n>< »ece. In ves ta čas »o deset in deset tisoči bili brez redne hrane in brez pristrešja v najhujši zimit
Pri vsem tem velikem trpljenju, pri vseh teh nedopovedljivo hudih preizkušnjah in pomanjkanju vsakršne udobnosti — je bik) naravnost ganljivo plemenito ponašanje in medsebojno pomaganje med vsemi temi množicami srbskega ljudstva! Vkljub vsem nerodnostim, ki jih prinaša življenje na umiku preko negostoljubnega ln divjega ozemlja, je vendar ostal neki red, neka skupnost, neka enotnost! In vse to je dvigalo duha, da se je ob ognjih, potno v noč, razpleti« tudi šaljiva beseda in Je rodoljubna pe»om oživela srca, da so v skladnem utripu zanosno zapiamteia v navdušenju za preljubo domovino!
Naj v podkrepitev povedanega s svojim doživetjem opišem le nekatere, četudi n« najbolj izrazite dogodke iz tistih dni strahot
2e prvi dan v albanskem gorovju sem priče t ob vso svojo zalogo kruha. Poslej sem otepal Io napol sirova fižolova zrna, ker nisem utegnil čakati, da bi se bila dokuhala. Ponajvečkrat sem topil sneg, da sem si pripravil čaj, ki sem ga dobil od dvornega kuharja v Prizrenu. Čevlji, ki sem jih sušil nad žerjavico, so se evrkli, da jih več nisem mogel obuti. Bos sem moral po trdem, stnrtr lem snegu, po ostrem skalovju in po trnju »kozi goščave. Ranjene, krvave noge so ine komaj še nosile! In major Vučkovič, poveljnik moštva v našem štabu, ja stopil s konja in mi ga ponudil. Nevajen jahanja, lem so hitro naveličal, toda to plemenito ravnanje visokega srbskega častnika me jo globok« ganilo. Ni pa to le osamljen primor, ampak iz svojega izkustva veva, da ie srbskim častnikom v pravilo, da v skupnem trpljenju s svojim močtvom ne zapirajo svojega rodoljubnega in tovarišfcega srca niti najbolj neznatnemu proslaku.
Razcapan in bos, ves Živ od mrčesa, a zapajčevirjenim želodcem sem se komaj še vlekel. Ceh P rada, iužener v našem štabu, mi je odvzel odejo, da bi me razbremenil in olajšal bojo. Cez deroče gorsko reko je vse motilvo brodilo vodo skoraj do vrat« v verigi Inž. Pfada, oprtan z dvema odejama, s svojo in mojo, je sredi reke, pod pritiskom razbesneiega vatovja, popustil prijeme rok svojih sosedov in v naslednjem trenutku je bil ie daleč sredi valov ja. Vojaki na
Vsem naro&tlkom
.DOtfbUUBA"

Prejeli n« toliko preiosm«! sa „Sh»«llil« ft«?sslter*t 3a jf« v tiskar«! naročene fiaklatikl SSBtSftJkfBS©.
Vendar se še vsak lahko naroči na Slovencev 'koledar, »veda ne po isti ceni kot do »daj, ker moramo koledar ponatisnili m ms nova priprava sa tisk dosti stane.
Koledar stane odslej m naročnike „Slovenca", »Slovenskega doma", „ Domoljuba" in »Bogoljuba* 11"— din.
Prednaročila po 18"— din bomo sprejemali le do novega let®. Za nenaročoike stane 28 din. Za poslovni del je doplačati 6 din.
Zastopniki, storite svojo dolžnost In naberite novib naročnikov
po 18 din.
Novi naročniki »Domoljuba*, ki-se naroče na »Domoljub* za celo leto 1841 dobe kolelar tudi po 18 — din.
Tadi resa 18 di* je sele nitka, saj obsega kolfidar 236 strani, x ovitkom vred pa 260 strani.
Ko boste koledar videli v rokah Vaših znancev, boste iele precenili kolike koristi bo za vsakega In prepričani smo, da bo koledar vsak naročil.
Zastopniki storile svojo dolinost in iskoristite slasti božične praznike, da na* pošljete novih naročnikov!
„Slevevtfev koledar"
LJaMlaaa, Kopitarja«« g
konjih so ga komaj rešili in poluairtvem spravili na kopno. Tako bi bil ta plemeniti Ceh —• čast in hvala mul — kmalu po»ui irtov svoje vzorne dobrosrčnosti napr»B meni .svojemu izčrpariemu tovari.šul
Domovinska ljubezen, ki leraelji v rodo. ljubni mlloerčnosti človeka je neizmerna o* brina in nepreplačijiva vrednota vpr»» , nevarnih časih in velikih preizkušnjah! Kakor zlato v ognju, se preizkuša rodoljubje v skupni nesreči) Zato nikoli ne moretuo do. voij storiti, da v svojem ljudstvu netimo it dvigamo narodno zavest udanost v voljo boi-jo in ljubezen do skupne domovine!
Kdor svoj narod, svojega kralja in tvojo domovino resnično ljubi, ljubi tudi Bogi j| svojega bližnjega! Vsa hrabrost in junaštva srtisUega vojaka je vprav v njegovem rod& ljubju, ki je v tako lepi luči prišlo do pol-nega izraza na poti srbskega legendarne^ umika preko Albanije.
Iz najhujšega poraza Je srbsko Ijudfa nosilo svoje orožje in državnost is zasuiajs-ne domovine po ostrini smrtne kose na albanski Kaivariji v nove boje za svoje ponovno vstajenje!
JVefcaf zanimivosti
Stare«! proikrvcfca. Znanost M že delj 軫 trudi, da bi dognala, kako star j« bil pračlorek. To dtolajo učenjaki dognati ea podlagi ranih makov inkopuiih okostij. Najbolj raaakujap »abe izkopanih okostnjakov. Vendar je treba dodati, da so taka raziskavama precej nezanesljiva, ker ao zob;« v pfsikgodovinafci dobi nafbri precej bolj tipali ««■ kor dandanes, zaradi Caaar so •* mnogo hit/tj« a-rabili. Saj i* donos lahko opažamo, <Sa se mt* v*k'f®flvh iaMk močno obrabilo, ker mortjo Ew» ke u obleko potratno koiutevtno poprej prtavečiti ia etfrizti preden jo zaftno tivati. Ut» [ak Vallon jc sedaj unalel na v način, kako »s a pn k sls en: okostnjaku preceniti njegova staro« Začet i« uaaareč opuenti šive iloveike lobiet Cim bolj je tak iiv na lobanji okoetenet, tem tare j Ji i« bil človek. Tako je raeiakal 173 lobanj p» človeka, b )e tako dognal, da nobeden t«h pn-č.lovckov ai bi! 80 ali 70 lat star, da eo W ttH doesgH ataroet 50 let in da j« povprečno prailotii dočttal l« 35 let starosti Sic« ps ia dami«« vele, d« «n človeški rod traja t« 30 do 40 let.
O snejok. Sanja čeato na izvirajo t ara o ia uh poitarvcsli in o»o samo fera* catrtih ielji Po{om vplivajo tudi cuftsoi« ckoksosti. katerim elede rti oo	oaj«. C« iawnto tasno čea rok« o»t«je?c
no rju5;a, m nam »do aanja, da oa» kio objena » ps	pritiska ea prst. Stebelce slama med ps*
a« c-jgch im« navadno za posledice, da ae r «[MW deloma razodenerao, aaitje o mukah v mutitaa in neprijeten občutek, da sc izprehajamo uf* nagi po ulisi ter vzbujamo »plMoo ogoritaj«, 6 ima človek v spanju na nosu ak v orlih svilca rr bet. s« m sanja, da ga pokopavajo iivega.
Nekdo j* easpal pri belera dnevo ln »anjilo * ma je, da ac j« spoprijel a omajan, ki «e aa l> vedno bolj bližal, da bi planil nanj. naenkrat »J pa i«stavi| io pogrczail v ocenijo. Speči ae ie ki opazit da j« rastri velik tm oblak eonce, Ia j* sijalo prej v obraz. Drag je aaopal ia imel je «f prijetna sanje, da ieiš njegova glafa na n»ko«» m da razbija po aj; kovač a kltdivsen. Ko * •budil, jc re« alilal udarce kladiva po naJiovaMj bliinji kovačsiol Na apooje oiaama «»i« vplivata jed in alkohol. Ce ac človek pred <P«wpi preveč naje. e« ara rado sanja, da ae bori « '"f1 vaj«, da tiUi na vso moč vrata oobe. v kat«" *•, lijo a drage strani vlomilci itd.
Za kratek čas
Ženska,.. »Goapod lavnatelj, moja žen» ^ da mi morate povijati plato.« .Dobro. Bom pa jas rpraial avojo i eno, ali jo vam «®<"n P0"
Reiika dnk«. A: .Ali »e nas. da »e mjalil^ nili c Jero? Kako norci Ijnbiti leeisko, 1* ^ fejAor daakaf« B: »Zato p« «ou denar.« A: ko? Torej rešilna deska.«
>DOMOLJUB«, dne 11. decembra 1040.
ai/ao 15
Naznanila
n v ponedeljek i. dr.ftitbra je bil pri Bar, otvorjeu trimes-fni gospodinjski tečaj, katerega prireja Dekliški krožek p.vl okriljem Ženske (rižanske socialne pere. Tečaj je otvorila gnana Golobov® i i Ljubljane, vodi ga pa gospodična Goršetova.
n N. M, i).i Poslane izjave radi nejasnosti ne moremo priobčiti- Sporočite natančen naslov. — inseratni oddelek.
n Znižanje cen z« umetna gnojila se je končno vendarle doseglo in sicer za tako važno gnojilo, kakor je apueni duJik. 'Mi »e v sedanjih fa-»ih Bkoro neverjetno, ko vidimo, da ceue vseh drugih i»jelkov in produktov rast-jo. Cene ktne-lij-kih prMelko* rastejo, Zato Je prirodno^ da de-ber kmet skuša čimveč pridelati, ker je danes pri pridelkih boijii zaslužek. Večji pridelek pa se (lasti doseže * uporabo umetnih gnojil, ki so jih doslej v oaAem kmetijstvu zaradi previsokih cen premalo uporabljali. Ker bo se sodi j ceno spne-B«mu dušiku znižale, cene kmetijskih pridelkov pa so zvišujejo, mora vsak kmet uvideti, da ju tedaj tisti čas, ko n more dohndkp i« zemlje povečali. '1'vornlea za dušik d. d. Ruš« je znižala ceno apnenemu dušiku od 18} din ca 140,i<0 din za 100 kg franku va^on vo&ka šeieziašaa postaja. Apneni dušik jo v papirnatih vrečah Davek na poslovni promet »e plača posebej. !Tu initaaji pa vitij« *» riM) za "»aneoaka naročila, ki m izrriijo do konca t«ga Ista. Gnojilo je treba takoj naročiti preko jnuiislrgtvn za kmetijstvo (Uiporie) v Bclgradu. Vse zadruge lahko naročijo dušik pri Gwpodamk' »v«zj v Ljubljani, ki bo naročila odposlala na Diporis.
n St Vid liri SiUai V nedeljo, 15» decembra, oh 3 popoldne bo v Prosvetnem domu lepa zgo-dovuutttt i&r#> Kapelica na drsa mi fjoric. Godi to v ttmin}>m veUu. Pridite pogtedatt — l>ru-štvats kojiMca Jnin na razpolago okoli 400 knjig. Ka strnit ftmmr dobite požtsno čtivo »a dolgo tilnike (t&fe. Vnjižniea je odprta po osmi ia doseli maši. "
a Aaarta« prt litiji. Prosvetno drisiHvo v ieiartaem pri litijt vpriaori v n»de!jo 15. decembra ob 8 poftoisUti v l>«fn« Fintgarjav* dramo v treh dejanjih >R.:rawlll®a iivljenla«. .Pridite, ne bo
(juajacof
SIRUP
v temle originalnem zavoju
DOBIVA SE V V8KH APOTKKAli Glsrno MfltoDatvo 7.a Slovenijo:
iF.;"EKA BAHOVEC, LJUBLJANA
*rr, j a. mu-*'* <**
l!'*U P**' K limoni. V nedeljo, 15. decembra prvi SV. um, bo občnt zbor Kmečke zveze, tlsai, kmetje, pridi.e polnoštevilno, cenimo in podpirapno <■> svojo »lino stanovsko organizacijo,
ki brani naže korisii
MEHIK
Podpisani preklimiem in obžalujem, kar sem ne-resničnega govoril o g. tiurk Ludviku. posestnike v Ljubljani. Ižanska c. št. 189 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
Ljubljana, 28. U. 1040.	JARC LEOPOLD
n Hrastje pri Kraajn. V nedeljo, 15. decembra 1940 vprizori nas FO ob 3 popoldne v Društvenem domu Lang«rjevo vojno dramo »Konjs-niška potruljac, ki bo s svojo globoko ln sodobno vsebini,, kakor tndi z odlično izvedbo, iznena-dila obiskovalce. Na io igro iskreno vabimo vse naše prijatelje.
Križanka
Cnoiiiiine irpelke £ Ali A tonoparilcUki IS MUII itadltniM	mmm..........m
novi aiodeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-leta« garancija, najnižje cene. Izdeluje
Podriai Orli, ig 147 pri ijsSHjtsstš
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. Skoraj. 7. Pokrajina pri Palestini. 13.' Prva Številka. 14. Doba. 15. Dr-Ip. ■ tia blagajna. 16, Predlog. 17. Vrisk«, poje. 18. Oseben zaimek. 19. Polmer včrtaDejja kroga. 2X Vrtno orodje. 22. Kratica aaie bodoče *ait>9-»pravne enote. 23. Ne govori. 24. HrvaŠka reka. O vtis. 27. Začimb«.
Navpično: 1. Prejlog .2. Umrli ljubljanski kanonik, sloviti pridigar. 3. Teflto spanje. 4. Oče. S. Pevska nota. i. Zadnja beseda v očecsSu. T Znamka muholovcev. 8 Zaokroženost. 9. Predlog. M) Kemična roHačka Ci prvino 11. Izkopana wšn-
ia. U. Prijete« vonj. 17. Povelje. ». Starogrška enaraa enota. 21. Veaiik. 12. Pride. 23. Nikalni. ta. 23. Kot. 22. Vod. 26 Kanalni sarack.
St, Gotard. V nedeljo 8. decembra je imelo tiikajšnje Prosvetno društvo redai letni občni zbor, ki je ob polni udeležbi lepo uspel. Pt» končanih poročilih odbornikov so bile volitve. Članstvo je poverilo l>odoče delo dosedanjem« odboru. 2» zaključek pa so naš naš« igralci še razveselili z burko; »Ložizdravnika«- Želimtk oa se naše vrste še pomnože. da bomo 'lelali skupno po geslu: »V čast božjo in korist aaf roda!«
.. —«
n V nedelj«, dne 1. decemfeta t L se je IS
večernega avtobus«! o<1 Krašnj« do Domial izmu?> nii niitk rjav lovski pes brak jazbečar bre« ovratnika. Komur je kaj znano o te^ psa, naj javi	primerni nagradi na naslov: Petcli«
Erna, Ljubljana. Pod rožnik o. Xli, ». «
fiobro domačo pijsft« broz dodatka praveR« esejev«« napravite z
gavoj din 80-—, poštnino zaračunamo pooobei. Pošiljamo samo proti povzetju!

»Ljubi moj možiček. HMaenjajv« mesto, »M mi, do se čoln nagibljel« _
Naročite takoj »Bogoihiba«!
Mali oglasnik
, drobna vrstica ati u» p<o«1o. u enkrat 5 din. Naročniki »Domoltuba« plačajo samo ioo. ako kuaujeiu kmctink« potrebičin« ali prodajajo svoj« pridelke aii itč«|o poslov, ozirotus ik< pomočnikov ali vaieoc.v in naroba. Pristojbine xa male ogla«« s« plačui« * napr«|.
Viaka
polovico, obrtniki pomočmi
Msškž ebiske
perilo In v>a oblačila po pritiitno nlsklh cenah »I ivsoavtte prS Preakerja • 8». P»lr» cesta I« — Ljubljana.
Brinj« in fige
na žganjekuho Ima na Tslogt tvrJka • Ivan Jolačln, LJubljana — Altertevt cesta 1 — telefon 18-87.
Smokve
najceneje dobite prt Oeoltnu v Skocjanu, p. Dob.
H\m
ai 18 let naprej sprej-maa. • Skertep. Mala vas t, p. Jožica.
Oieui aotsr
na nafto, a vosom In 2»fo. sa vsak pogon, v najboljšem stanju, prodam ali tudi zamenjam sa lest. • Pavel Lukan, Kralnja S t. t« Lukovtca.
Upi pueitvs
titSa s gospodarskim
poslopjem. 13 ha sna-Ije, " »lav živine, ve« prailčev, s vaemt pri-ttkllnami. s posejanimi njivami, ob banovinski cesti, bo prodano na prostov. sodni javni dražbi IT. decembra t. L ob > dopoldne na licu mesta na Gorici St 1. Natačneje »e iz-ve na Gorici It. 1 prt Moravčah.
Peštem kuharici
ki sna kuhati dobro meščansko hrano, tn
Veverižne,
jazbece in vao druge vrste kote od divjačine kupuje «tal no In tudi svinjsko Ščetino ter plačuje dobro D. Zdrsvtč, trgovec. Stari tr« 30, Ljubljana.
2resit
Ježlce tn vae vrste surove kote - kupuje stalno usnjarna - J. LavrlC, St. Vid pri
Stienl.
vsieocev
Jaslice
primerne za cerkev alt ca dom. 130X70 cul, pasttrci 13 cm. ročno umetno delo — poceni naprodaj. - J. Janellč, Mengeš 60.
Jmmvt hlod«
od IS cm naprej ponudite na i B, Kotb,
St Vid nad LJubljano.
Inrfustr. spskvs
vedno na satogl po najnižji dnevni ceni pri tvrdkt Ivan Pte-itck. Ljubljana. Lln-garjeva ulic*. 1 (Kna-zolkoffska palača).
Vet šivalnih strojev
(konkursnega nakupa) prvovrstnih znamk, s 30 letno' garancijo, je poceni naprodaj pri • Promet« v Ljubljani, nasproti Kritanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
Posestvi
na katerem se redt t glave sivine, v bltsini Industrijskega revirja, prodam. Cena po dogovoru. - Izve se prt Fltsek Viktorju v. Zagorju ob Savi.
" » .......
Bik
montafonoc, »T mesecev, ilcenctran. dober plemenjak. ugodno naprodaj. Ferkulj Frane, Raptovo — Struge na Dolenjskem.
Pekovskega vajena
iS—17 let starega — »prejmem. Hrana tn stanovanje v hlil, učna doba 3 leta. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 18.344.
Sarometer
dobite sastonj, ako pošljete sa stroške 6 din v znamkah na: Barometer, Ljubljana X, postni predal IS.
Pridno sabarico
ki zna <i »koliko IIvati. spr<:imem. Ponudbe na A. 8„ Ljubljana. Dalmatinova ulica 5X
Fige in brinje
tfobite zopet prt tvrdfci Pran Pogačnik, Ljub-IJaruv, Tyrleva o, »S. Javna »ktadtsča.
Kae&o dekiT"
polteno, vajeno tudi kuhanja, sprejmem. • Lampetova utlca 13, Ljubljana.
Služkinjo"
sprejmem za kmečk« dela. • Koman Vinku. Vodnikova cesta 141, p. št. Vid nad LjublJ.
Brezov in jamski les
kupujem vsako količino. Ponudite: Janko Lukan. Kralnja 2* — p. Lukovtca.
Kmeike dekle
sprejmem za vsa gospodinjska In vrtna dela. Prednost starejše, plača 180 din. — Angela Kunstelj, gostilna. Ježica.
Zrebeta
I mesecev starega, tn vola. IVi leta starega, prodam. Jenko Alojas. Klane tt. Komenda.
Peiariji
v Mengšu oddam v najem. Vprašati: Topole lt.
Posestvo
lt mernikov posetvs, gozd Itd., zaradi selitve takoj prodam. -Uran kar Anton, Straža 18. p. Lukovtca.
Deklš
za vsa kmečka dela in sa gostilno sprejmem. Krte s. RaSIca. p. St. Vid nad Ljublj.
- Kae&o skrinji
starinsko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe upravi »Domoljuba« pod sn. »SkrlnjH« 19.004.
Šivilja
gre flvat na dom. Nr,-stov pove uprava »Domoljuba« pod 18.848.
Pridno dekie
polteno in krščansko, etaro do 40 let, tiče sa vsa kmečka deta trgovoc In ooaesmlk u« doleit. Stalna slul-ba. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St 18.8*7.
Kmeta dekle
pošteno, 18—18 let vajeno otrok, sprejmem v pomoč gospo-dlnjt-itvlljl. Naslov v upravi »Domoljuba« M. 18.8*8.
Kme&e dekli
urno. snažno, polteno, vajeno molže 8 krav. sprejmem za pomoč v kuhinji ln sa krmljenj« par prallčev. Starost 30—88 let Nastop s novim letom. Hrana dobra. Plača današnjim razmeram odgovarjajoča. Ponudbe na upravo .Domoljuba« pod »Gorenjtta« 18041.
Vri mizarskih
pomočntkoV s* lep« mizarska deta sprej-ms Pavel* Okorn, mizarstvo, ftkotja Loka.
Kmetks dekle
8 dežele, Icučeno II-vanja. ISče službo pomočnice. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod St. 18.844.
Tri ovije kože
kosmato, ustrojene -proda Bozlaj Frane. Preaka 38, Medvode.
Posestvi
htso s gospodarskim poslopjem v dobrem stanju. 10 minut od občinske ceste, pro-<)<Mn sa 78.000 din. — KmIov v opravi »Domoljuba« pod 18.738.
Svinjske kože
domače, surove, kupujem stalno po najvišjih cenah. Nakupoval-cl surovih kož naj se po možnosti osebno oglasilo prt meni. — Ivan Prelern, tovarna čevljev, Kranj.
Kupujte pri Mri, hi oglašajo v ..Domoljubu"!

Kovači in posestniki!
Osi, vzmeti, iine in zavore za vozove, prvovrstno orodje, raz«« vijake in <J-' dobite v žeiezniai
Fr. Stuplca, Ljublfanat
Gotpotvetska cesta 1
Narofajt« ing. Preslj«*«
>Mikr*taa< pntfi mišim, outiHaoaoi in voluharja, JI, 10 lise proti Turkom iu švabom, H-aieelm« proti boiham ie stenicam,
proti (insijtiiB in drugemu mrieis, sOaiseia« proti koSiesn {(irašilki) ln ribici m, >As»btac« proti lesnemu črvu, »Meralla« proti hišni nohi, »Segali« proti suaanjt gnilobi krompirji,
repe itd.. »Lemulac, mata proti čajen, »Arbasaa«. drevesna msia ga rane, »Cepila« smelo* itd. itd. v vseh ostalih primerih po predhodnem posvet«, Vso preparate sestavljam nmo po naročilu. 2'oeM. str. la«. PKBZgU, speeisliit ss rutlia« sk« beleis: {Stopatsi«s). LfttUjaaa, Wslt*TS allea I, tel. 84-73, It «ek. raj.	Urada*
ure od 8 do 12.
wfrn
fr*ltM«8 redilai prašek
Vsak kmetovalec si lahko bitro ia a malimi stroški sredi svoj« prašič«. Zadostuje U 1 savitek sa t prašič« t«r stane 11 av. 8 dia. po pošti 19 din, S sav. po poM 85 dltt, 4 sav. p* pošti 48 din. — Mnogo zahvalnih plsesa. Pati t«: pravt K«din se dobi samo s gornjo slika
Prodaja tfrofltrtj« tac, ljiiW]«aw.2ii«ntnei.{,
Na dešell pa sahlevajte Redin pr! VaSem trgovca ali udrujfl, ker si prihranite poštnina
OozpodiNja, i«M In MklcU,
Vaš Hat Jo .KMikl !•■•** i
Pišite po enol plsCao Movffik«, v kateri bo neko posebno reav—Hlr« pismo za Vasi
Uprava Marlb«r,
S«r«šk& cesta &.
PrimereR dar za Boiit k knjigi:
Kiitsizilaoi o KartazSa PSeterji
ki nam odkriva pogled v nepoznani svet, s 106 kami, v bakrotisku na najtinejSem šamoc papin* Cena 40 din; za dijake in prosvetne knjižice 20din.
Naročaje s« KARTUZ2JA P1.BTK8JR, p, 9t Dravska banovina
.lanko: »Jaz sovražim ljudi, ki^ovoreM m«' jim hrbtom.e	,
Stanko: >Jsz tudi. zlasti, kadar sedim « kinu.<
»Domoljab« slane M din za celo leto, ca
la reklamacij* pa oprava »Donioljaba.. —	> •»■»•is i« nmcBncu rmnn — ■ eic-ioo nreoaietva u uprav«
jf	dr- fJrt-goHI Pet lak. - Uredniki lote Košlfek. - Za logoslovaaRko tiskarnoi |o»o Krama rU.
- _ -- <«o«em»Jvo M din. - Dopise ta spIm »prejem« a red a lit* o »Domoljuba«, •ar^atao. inser>"« a p r o v a »Domoljaba«. Oglasi, «e zarafni.ajo psj posebnem renika, — Tebtoa nredalšlv« ta ttpravei M-M. lidajateU«
• lil* iT r. 1 I JI a lr _ 7. Ih.mI«.	.. jl.t_____ ■_»_ W__-__I*