Jutri, 1. maja ob 10. in na prvomajsko manifestacijo naRotontii pn‘ Bošketu F PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Pokažimo, da smo odločeni obnovili moč in borbenost naših slavnih množičnih antifašističnih organizacij! letn VT nn n/. oi\ Poštnina plačana v gotovini L ^ * Ote V. 90 (1481) Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 30. aprila 1950 Danes 8 strani - Cena 20 lir NAJ IVI Živela borbena enotnost vseh demokratičnih sil našega ozemlja! ti vi:i> i. tia.i Spored prvomajskih prireditev jraznlfe dela! stvar je ostala neizpre-Rfeia p splošnem komplek-„ specifičnih objektivnih po-jrazredne borbe v Trstu: Protni si. fronti; buril l,a proletariat ter nju-n 0Zadev.ni specifični razred-Temeljni vidiki v te lQndl razrednih odnosih l*9lcot‘S0 spremcnili’ ti so isti l„r r r>red petimi leti, bolje, Jtnost oni) SQ v Q0bi 5S^llnt vojne drastično rev l °pa nasprotna tabora, la,,, l^ci°narnega in reakcio- Kate*.- so torei temeijnt nji.1 v razrednih odnosih na ozemlju? »5 HVeaa maia 1945, dan zma-t ei/nokratičnih sil in njiho-'ladsk, te^n W ie uspela ustvariti širo-iMis Uahsko-slovensko anti-^M&Čho fronto in s tem po-*?“* burioazijo v. bistvenemu Pranju (za vprašanjem ob-\v tu na našem ozemlju, s da je skovala enotnost Vskih množic, ki jih je fpionarna buržoazi ja na J načine skušala razcepiti s (jo nacionalističnega šc- e vojske, so si revo- lucija sploh, ter sklenile, da ne bodo nišesar popustile brez borbe in da bodo pripravljene, da ši zopet pridobijo zgubljene položaje ob ugodni priložnosti, ki bi se morala , pokazati, če bi se na mednarodnem področju socialistične sile vodile dosledno po revolucionarni liniji: Z druge strani pomeni to na političnem in organizacijskem področju utrditi in razširiti v prvi vrsti politično in organizacijsko enotnost množic s pomočjo antifašističnih in množičnih organizacij, razrednih sindikatov itd.; pomenilo je utrditi bratstvo med italijanskimi in slovanskimi delavci ter borbo za razkrinkanje rasističnega šovinizma reakcije. Zato da bi se trdno ohranila obramba političnih položajev pridobljenih z osvobodilno vojno, je bilo z eno besedo potrebno utrditi organizacijo množic. To so v bistvu tozadevni nasprotni si politični in taktični položaji, ki neposredno izhajajo iz nasprotnih si razrednih interesov. Vse to ostaja tudi danes kot železna logika razredne borbe na tem ozemlju. Temeljni členi te logike so se globoko ukoreninili v širokih ljudskih množicah prav Z osvobodilno vojno ter z borbo, ki ji je sledila proti in-terventistom in proti tukajšnji reakciji. Vsa nihanja političnega položaja, gesel, taktik, ki Danes zjutraj ob 8. uri generalna vaja na stadionu »Prvi maj" za mladince in mladinke ^utri l.maja generalna vaj a na stadionu »Prvi maj" za pionirje in pionirke ”inizma. odnos b‘l te^aJ položaj in Pioletn,; . nied burioaztijo in hvci na -1 ter drugimi dc-Olp so ■ n°šem ozemlju. Pose-«> nr, .. trenutku pred- 'tej***- 'SlO, ... delav- nicam in nato, kakor Proti delavskim m demokraciji i v napravile tukajšnje site pod tiod- rsti so utrdile Ijud-•j kamor nisb „ n en,etiisti, dočim brnlf 1 r a n o in do- kaicot6 tafco ,,a Ao~ Pot(ro<. na mednarod- Tjrih(w;iVie Položaje, ki ‘la ljudska revo- DANES 30 T. M. Ob 10: Finale šahovskega turnirja za «Pokai 1. majan. Ob 11: Mednarodna tekma v košarki med »Košarkarskim klubom Trst« in ((železničarjem# iz Beograda. Ob 15: Revanžna tekma v košarki med ((Košarkarskim klubom Trst# in ((železničarjem# iz Beograda. Ob 16: Izločilni turnir v odbojki za ((Pokal 1. maja#. Nastopili bodo: Sv. lian in Dijaški dom (Trst) ter Pomorski tehnikum (Piran) in Športno društvo iz Buj. Ob 21: Telovadna akademija na stadionu »Prvi maj# pri umetni razsvetljavi z bengaličnimi ognji in raketami. Ob 22: Začetek proste zabave s plesom, ki bo trajal do 1. ure Po polnoči. JUTRI I. MAJA Ob 10: Povorka s stadiona »Prvi maj# na Rotondo pri Bošketu. Ob 11: Zborovanje na Rotondi pri Bošketu. Govorita tov. Stoka in tov. Petronio. Ob 12: Povorka z Rotonde na stadion »Prvi maju. Ob 15: Množični telovadni nastop, nastop folklornih skupin in pevskih zborov na stadionu «Prvi maj#. — Po končanem telovadnem nastopu in razdelitvi nagrad prvomajskega tekmovanja in zaključku športnega tedna prosta zabava s plesom do 2. ure po polnoči. Ob 18: Start teka na 5 km na stadionu «Prvi maj#. Ob 18: Zaključek športnega tedna ZDTV in razdelitev nagrad. * vi- ŠT PODROBNA NAVODILA IN DRUGA OBVESTILA OBJAVLJAMO NA DRUGI STRANI. Rezultati prireditev ljudskega športnega tedna ZDTV MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA ZA »POKAL 1. MAJA# Pri Cedasu v Barkovljah je bil ob 12 uri start mednarodne kolesarske dirke v dveh etapah, katere so se udeležili poleg dirkačev obeh con Tržaškega ozemlja tudi Jugoslovani, Italijani in Avstrijci. Proga prve etape je bila dolga 125 km in je imela cilj v Kopru. Zmagal je Tržačan Fontanot, drugi je prišel Locatelli (Italija), tretji Polak (Jugoslavija). OTVORITEV ŠPORTNEGA TEDNA Ob 18. uri je bila na stadionu »Prvi maj# otvoritev ljudskega športnega tedna. Predsednik ZDTV tov. Pertot je nagovoril zbrane telovadce, telovadke in športnike, ki so bili lepo razporejeni s lizkulturnimi zastavami na čelu na košarkarskem igrišču- Po končani otvoritvi je zaigrala godba fizkulturno koračnico, nakar se je pričelo tekmovanje v namiznem tenisu. NAMIZNI TENIS Turnirja v namiznem tenisu, se je udeležilo 28 igralcev. Prvo mesto je zasedel dijak Tomšič Jože; 2. njegov brat Tomšič Drago; 3. Koren, nakar so sledili: Berce, Škrinjar, Hreščak, Dolenc in Sislina. V NEDELJO 23. IV NOGOMETNA TEKMA MED REPREZENTANCAMA OBEH CON Tekma se je pričela ob 11 ua športnem igrišču na Opčinah in je končala z zmago jugoslovanske cone z rezultatom 4 : 1. ZAKLJUČEK MEDNARODNE KOLESARSKE DIRKE Start druge etape mednarodne kolesarske dirke je bil v Portorožu. Proga je bila dolga 180 km in je šla preko Buj in Kopra v Jugoslavijo in se preko Divače vrnila na Opčine, kjer je bil cilj. Zmagal je član Proleterja iz Kopra Colja Boris, kateremu so sledili Locatelli (I.), Fontanot’(TS), Strain (J.), Malabrocca (I.) itd. Končni rezultat obeh etap je bil: 1. Colja Boris (Trst); 2. Fontanot (Trst); 3. Loca- telli (Italija); 4. Strajn (Jugoslavija); 5. Malabrocca (Italija) itd. V TOREK 25. IV TURNIR V ODBOJKI Ob 8. zjutraj se je pričel na stadionu turnir v odbojki med tremi moštvi. Zmagal je Sv. Ivan, 2. Dijaški dom, 3. Novinarji. MOŠTVENI SAHOVSKI BRZOTURNIR Ob 19. uri se je vršil na stadionu moštveni šahovski brzoturnir. Nastopile so 3 skupine dijakov, 2 skupini novinarjev, 2 skupini članov SNG in 2 skupini svobodnih poklicev. V skupini A sta dosegla prvo nagrado moštvi dijaki A in svobodni poklici A, v skupini B pa dijaki C in novinarji B. V SOBOTO 29. IV. TURNIR V NAMIZNEM TENISU MED OBEMA CONAMA Iz vsake cone sta nastopila po dva igralca. Igralo se je po sistemu za Davisov pokal in je zmagal Trst s 3 : 2. SAHOVSKI BRZOTURNIR ZA POSAMEZNIKE. Ob 20. Odigral se je prvi del šahovskega brzoturnirja za posameznike. Iz treh skupin po 10 igralcev so se po štirje plasirali v finale, ki bo v nedeljo. SAHOVSKI DVOBOJ MED CONAMA. Ob 22. Dvoboj na 10 deskah med šahisti Trsta in Kopra ter Pirana se je končal z zmago Trsta v razmerju 6 : 4. PRVI MAJ-PRAZNIK OSVOBODHVE TRSTA Razpis novih volitev v Belgiji BRUSELJ. 29. —- Belgijska dinastična kriza je stopila v drugo fazo. Danes ob 12.45, po krajevnem času je urad princa regenta izdal uradno poročilo, ki pravi, da sta bilj razpuščeni obe zbornici. S tem so praktično izgubili veljavo vsi sporazumi in pogodbe med strankami glede kraljevega povratka. Uradno poročajo, da bodo nove zakonodajne volitve 4. junija. Novi zbornici pa bosta sklicani 20. junija. ‘ Tmgve Lie v Parizu FARIZ. 29. Zjutraj je prispel v HarizTrygvcLie,kjer to ostal do konca prihodnjega tedna. Med tein časom bo verjetno i-mel razgovore z Auriolom, predsednikom republike, z Bi-daultom in z ministrom- za zunanje zadeve Schumanom. BEOGRAD, 29. — Jutrj 1, maja bodo v Beogradu odprli 2 nova muzeja. Prvega v hiši, kjer je bila leta 1941 seja centralnega komiteja KPJ, na kateri so pripravili načrt za osvobodilno borbo. Drugi muzej pa bb posvečen ilegai-muzej Pa bo posvečen Ilegalnemu tisku KPJ. Velike priprave v Jugoslaviji za svečano proslavo I. maja Proslave bodo trajale dva dni - Delovno ljudstvo Jugoslavije proslavlja tudi tretjo obletnico petletnega načrta, hi je prekrižal račune reakcionarjem na zahodu in vzhodnim imlovmbirojevcem nAWr,y rjT nAn. A c;KA REAKCIJA S SVOJIMI ZAVEZtNiM KUMiiNrunivuaii TAJILA DEJSTVO, KI GA N1 £ A Tu m ar K pN E.I U GOSLO VANSIčJ ARM A D E 1A DANAs' S?iVISaEnDpAr^ ^mfLŠTPo« GO PA JE I 47 IN POTVARJANJE NA SLIKI VIDIMO BOJE PRED SODNO PALA-CO V KATERI SO SE UTABRII-I POSLEDNJI OSTANKI NACISTOV. Prihodnja številka našega dnevnika bo izšla v sredo 3. maja 1950 BEOGRAD, 29. - Po vsej Jugoslaviji delajo vdlike priprave za svečano proslavo mednarodnega delavskega prazniku. 1 ma-ja Proslava bo trajala dVa dni. Vse trgovine bodo zaprte. Po vsej državi bodo pr prvomajskih faraoah socielova-le množice delavcev in delovnega ljudstva ter pripadniki jugoslovanske armade 1. mri bodo proslavili tud; z velikimi kulturnimi in zabavnimi javnimi prireditvami, šoorir.im tekmovanji in liudskimj veselicami. Najsvečanejša proslava 1. maja to v prestolnici Beogradu kjer bo v prvomajski paradi sodelovalo 150.000 jugoslo. vanskjh delavcev, oredstavni-kov delovnih kolektivov iz vs2 države in pripadnikov Jugoslovanske armads. Glavni trgi in ulice po katerih bo šla povorka co že okrašeni z državnimi in ’ partijskimi zastavami, ter velikimi slikami Jugoslovan-, skih državnih in partijskih vo diteljov. Javne zgradbe so raz. svetljene, delavci vseh prdj-tt pa okrašujejo svoja podjetja in prostore, kjer se to proslavljal 1 maj. Na veier pred 1. majem bodo v Btogradu Izstrelili 50 t°-I povrkih strelov. Proslava v Beogradu se bo začela 1. ma-ja ob 8. uri s povorko edinic Jugoslovanske armade in delavcev. Mimo časlne tribune bodo prve šle edinice Jugoslovanske armade, v kaV-ri bodo zastopane vse vrste vojske. V povorki todo sodelo. vale motorizirane edinice s tanki, kenjehica in odredi padalcev. Nato bo šla povorka ljudstva, na čelu katere bodo predstavniki udarnikov, nova-toriev in racionalizatorjev, odlikovani člani Ljudske fronte, zaslužni mladinci in kmetje. Sledile bodo deleoacije vseh Ljudskih republik Jugoslavije in delavci, ki so izpolnil) svoj Petletni načrt. Za njimi bod Sli fizkulturniki, delavci, mladinci, zadrugarji. Povorko bodo zaključile organizacije Ljudske, fronte 1. maja zvečer bo pred paia Francoski sindikalisti na obisku v Beogradu PARIZ. 29. — V Beograd je odpotovalo 27 funkcionarjev francoske splošne zveze dela, ki se bodo udeležili nroslav I. maja v Beogradu. Francoske sindikaliste so povabili jugoslovanski sindikati. čo Ljudske skupščine velik koncert, v kat rem bodo sodelovali vsi sinfonični orkestr Becgrada in 2000 pevcev Današnja «Borba» objavlja članek ob 3. obletnici začetka petletnega načrta. V. članku ie rečeno, da jo petletni načrt prekrižal račune reakcionarnih krogov na zahodu in vzhodnih kordlnfcrmistov. »Borba# po-Udarja, da je bil za reakcionarne imperialistične kroge na zahodu petletni načrt ((propagandna parola«; «neustvarljiv». dočim je informbirojevce iz Sovjetske zveze, CSR jn Madžarske zabolelo, ker bodo v Jugoslaviji zgubili mnogo zanje važnih surovin. Številni češkoslovaški voditelji so odkrito izjavili, da predstavlja industrializacija Jugoslavije resno konkurenco za češkoslovaško industrijo. Voditelji Sovjetske zveze ,so zaman skušali preprečiti zgraditev socializma v Jugoslaviji z vrsto ovir proti jugoslovanski industrializaciji ter s protirevolucionarno politiko. Malo delavcev jP v Jugoslaviji, ki niso v svojem podjetju in na svojem de-lovnem mestu občutili, da politika Sovjetske zveze stremi za uničenjem neodvisnosti Jugoslavije, za spre- membo Jugoslavije v navadno agrarno in surovinsko področje. ki naj bi se prilagodilo potrebam Sovjetske zveze. Zadaje reorganizacije zvezne in republiških vlad ter vrsta drugih ukrepov bedo še bolj prispevali k zgraditvi socializma. Italijanski partizani v Beogradu BEOGRAD. 29 - Skupina bivših italijanskih partizanov, ki se. bo udeležila prvomajskih proslav v Beogradu, si je včeraj ogledala gradbena dela v Novem Beogradu. Bivši italijanski partizan De Luca Antonio, ki se ie med vojno boril z neko italijansko divizijo v sklopu NOVJ, je izjavil: ((Spoznal sem Jugoslavijo med vojno. To kar sem sedaj videl, me •je prepričalo, da je Jugoslavija po vojni storila neverjeten korak naprej« Italijanski partizani, med katerimi je tudi Uberto De Ni-cola bivši organizacijski tajnik italijanske KP ki je bil izklju-: čen iz partije, ker je lansko leto bil na obisku v Jugoslaviji, so danes obiskali Novi Sad. '/1. maja ob 15. uri vsi na stadion «Prvi maj» na tradicionalni množični telovadni nastop Naj bo 1 maj, izraz naših italijanskih in s loven s kili delavcev, podpreti svoje brate v Italiji v borbi proti reakcionarni vladi, za boljše življenjske pogoje, za delo, kruh in mir, za dosego demokracije in socializma Kanadski Jugoslovani zvesti svoji domovini OTTAWA, 2'J. — Organizacija Zveze kanadskih Jugoslovanov v mestu Saul- St. Marie v Kanadi je danes v resoluciji obsodila informbirojevsko vodstvo Sveta kanadskih Južnih Slovanov kot poslušno orodje sovjetske politike proti Jugoslaviji. V razglasu članov zveze je rečeno, da Južni Slovani v Saul S,t. Marie ne verjamejo v informbirojevsko propagando, katere glavni namen je preprečiti graditev socializma v Jugoslaviji. V razglasu je dalje rečeno, da b0 organizacija Južnih Slovanov v Saul St. Marie 5e nadalje pomagala svojim s iroja-kojn v domovini ter krepila fcratf-tvo med jugoslovanskimi izseljenci v Kanadi. Razglas so podpisali voditelji Zveze kanadskih Južnih Slovanov v Saul St. Marie: Blaž Galekovič. Anton Jambrušič. Stjepan Prpič, Mato Maslovar, Djordje Tatalovič. Stjepan Vresk, in Mijo Babič. Snemanje novega liima v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. — Filmsko podjetje ((Zvezda film« pripravlja snemanje filma, ki bo prikazoval življenje in delo pripadnikov UDBE (Uprave državne varnosti). Scenarri ie napisal pisatelj Oskar Davilo. Ta film bodo mrnčali snemati letos v septembru. Sadna burita v Tirani TIRANA. 29. — Da ne bi zaostali za svojimi pajdaši, so informbirojevski oblastniki v Tirani sprožili neko «sodno razpravo« preti 6 «provokaterjem, saboterjem in špijonom. ki so delali za Titov režim«. Proces je tako naivno pripravljen, da že v naprej kaže smešnost in neresničnost obtožbe, ki skuša obtoževati Jugoslavijo, in njene organe vmešavanja v albanske notranje zadeve. Zaupnica grški vladi ATENE, 29. Grška vlada je sklenila, da takoj izpusti na svobodo 325 mož in 303 žena iz koncentracijskega taborišča na otoku Makronizosu. Do tega sklepa je prišla vlada po poročilu ,preiskovalne komisije, ■ V parlamentu je Plastiras, predsednik* vlade govoril o grško-jugoslovanskih odnosih. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da bodo obnovljeni diplomatski odnosi med obema državama. Vlada je nato dobila zaupnico, in sicer s 140 glasovi proti 99. rchill zahieva volitve LONDON, 29. — VVinston Churchill je danes v svoji framason-ski loži «Primrose League«, kjer 'je on veliki mojster, zahteval, naj čimprej razpišejo splošne volitve, da bi tako napravile konec latentni politični krizi in cpodlemu vladanju razsipne socialistične vlade, ki je zapravila ugled Anglije v svetu«. Guverner v Hong kongu zaprl mejo s Kitajsko TAJPEH. 29. — Kitajski tisk poroča, da Se ljudska vojska pripravlja na izkrcanje ha otoku Cungšan, kateremu bj seveda nato sledilo izkrcanje na Formozi. V ta najnen se vršijo velike priprave na zahodni obali pokrajine Cekjang, ki leži pred otokom Cungšanom. V zvezi z osvoboditvijo Kitajske in z obračunom s tujimi imperialisti, k; so se usidrali na Kitajskem in tam ustvarili kelonije, je angleški guverner Hongkonga zaprl mejo kitajskemu priseljevanju. V-e prednosti, ki so jih uživali Kitajcj pri naseljevanju v Hongkong so s ponedeljke m ukinjene To je prvi korak angleške vlade »roti politiki iji d-skP vlade LR Kitajske, ki se pripravlja, da bo prej ah slej napravila konec tujemu gospostvu. Posvetovalni svet Oommonvvealtha se bo sestat v Ssdneyu ION DON. 29 - Posvetoval- ni -vet Oomrhonwealtha, ki je bh ustanovljen januarja mese-.... .... konferenci angleškega ’ , Colombu, bo imel cesarstva na v.'" c-. i ^■lo taa£^ UT' ICrse bodo udeležile vse vdfprfučpčvaif- rssrJ* "P c,.Vpda — potrebe dežel, kjer se najbolj maje kolonialni sistem pod udarci narodnoosvobodilnih gibanj, in sicer korak v izdelavi politike zahodnih sil v južno-vzhadni Azili Ta vprašanja bodo kasneje natančneje preučili zunanji ministri treh zahodnih na svojem sestanku mesecai tna ja v Londonu. Ni izključeno, da bo prav zar?.di te Ga vpras nfa skficana nova konferenca, na kateri bodo sodelovale vse dežele južno-vzhodne Azije m evropske države, ki imajo tam svoja posestva. Na tem sestan-ku bi se pečali z ustanovitvijo nekakšnega Marshallovega načrta za Južno-vzhodno Azijo. llauodila za danes in iuiri telovadcem, pevcem in ostalemu občinstvu Vsem pevskim zborom Množični pevski nastop naših pevskih zborov na letošnji prvomajski proslavi mora biti veličastna manifestacija za našo pesem. S to manifestacijo moramo dokazati, da naša pesem ni zamrla, temveč da doni jasno in mogočno. Dosegli bomo to s tem, da bomo izvedli vse potrebne priprave- Zato naj pevski zbori upoštevajo naslednja navodila: 1. SKUPNA PEVSKA VAJA. Skupna pevska vaja vseh zborov bo jutri ob 9. uri na stadionu «Prvi maju. Potrebno je, da se te skupne vaje vsi zbori in vsi pevci zborov brezpogojno udeležijo. 2. PREVOZ. Prevoz pevcev in godcev je organiziran po okrajih. Pevci naj bodo na zbirnih mestih točni, in sicer jutri ob 8. uri zjutraj, da bodo prispeli pravočasno na stadion. 3. PREHRANA. Vsi pevci in godci bodo dobili bloke za prehrano na stadionu. Vsak pevski zbor naj določi enega pevca, da bo dvignil bloke za ves zbor. V ta namen naj sestavi poimenski seznam pevcev, na katerem bo označil prisotnost pevca na stadionu s križcem zraven imena. Ta seznam bo potreboval tudi za evidenco o udeležbi pevcev na nastopu in ga bo moral predložiti komisiji za prvomajsko tekmovanje. 4. PEVOVODJE. Pevovodje pevskih zborov se bodo zbrali pred skupno* pevsko vajo na kratek posvet, da bodo določili pevovodjo k vsaki pesmi. Združeni mešani pevski zbori bodo zapeli naslednje pesmi: Simoniti: »Le vkup uboga gmajna«; Kozina: «Na-ša vojska«; Pregelj: «Mlada garda«. * * * Dalje bodo zbori ponovili pesmi iz prejšnjih prvomajskih nastopov: E. Adamič: »Naša pesem«; Venturini: «V nove zarje«; Hercigonja: »Seljačka«; Venturini: «Mi smo ubežniki« in Vrabec: »Koračnica fizkulturnikov«. * * * Posebnost letošnjega pevskega nastopa bo skupni nastop moških zborov s pesmijo B. Adamiča: »Ce zapojemo veselo«. * * * SPORED TELOVADNE AKADEMIJE danes ob 20 na stadionu «Prvi maj« I. Deca: prosta vaja; 2. Članice: dvovišinska bradlja; 3. Člani: bradlja; 4. Članice: vrhunska prosta vaja na tleh; 5. Članice: vaje na gredi; 6. Člani: vrhunska prosta vaja na tleh; 7. Članice: vaje z obroči; 8. Dijaška skupina: folklora; 9. Zaključna točka z baklami. TELOVADNI NASTOP jutri ob 13. uri na stadionu »Prvi maj« 1. Mimohod; 2. deca od 6—10 let: proste vaje za leto 1950; 3. članice: proste vaje; 4. deca od 10—14 let: proste vaje; 5. člani: proste vaje; 6- članice: vaje z obroči; 7. športniki: prikaz športov; 8. zaključek športnega tedna ZDTV z razdelitvijo nagrad; 9. nastop združenih pevskih zborov; 10. rajanje pod mlaji (folklorna skupina); 11. zaključni mimohod. * « * PREVOZ Z AVTOBUSI NA STADION »PRVI MAJ« DANES 30. T. M. ZA NABREZINSKI OKRAJ: iz Devina ob 6.30; iz Nabrežine ob 8; iz Saleža ob 6.30;. iz Sv. Križa ob 6.30. ZA OPENSKI OKRAJ: Z Opčin ob 6.30; s Proseka ob 6.30; iz Padrič ob 6.30. ZA DOLINSKI OKRAJ: Iz Doline ob 8 (dva avtobusa); iz. Plavij ob 6.30 in ob 8. Avtobusi bodo prevažali potnike iz vseh vasi posameznih okrajev. Potnike naprošamo, da se točno držijo ure odhoda avtobusov, ker morajo biti vsi ljudje prepeljani na stadion že do 10. ure. Točen odhod avtobusov iz posameznih vasi boste zvedeli na okraju. # 4t * PREVOZ IZ BARKOVELJ JUTRI 1. MAJA Jutri 1. maja bodo vozili avtobusi na stadion pri Sv-Ivanu po sledečem redu: Pionirji in mladinci ob 7.15 zjutraj (izpod železnega mosta); pevski zbor ob 8.30 zjutraj (z istega mesta); ostali udeleženci popoldanskih športno kulturnih manifestacij ob 14. uri (tudi z istega mesta). — Pionirji iz Rojana ob 7.45 s Trga Belvedere. Reditelj pri vseh teh prevozih bo tov. Poldo Pertot. » « * PREVOZ ZA IV. OKRAJ JUTRI 1. MAJA P’i o n i r j i : S Kolonkovca ob 7; iz Sv. Ane ob 7.15; Iz Skednja ob 7.30 Pridite točno in na določena mesta. Pevci: odhod ob 9. pri Cavallino Bianco. Ostalo občinstvo naj se poslužuje vozil, ki bodo odhajala z Largo Baiamonti do 15. ure. * •» * • NA DAN 1. MAJA SE MO PREVOZ VRŠIL PO TEM REDU : OB 6.30 bodo avtobusi odpeljali iz posameznih krajev pionirje. Isti avtobusi se nato vrnejo in bodo odpeljali godce in pevce, nato pa še ostalo občinstvo. Obvestila H Drva iz obmejnega pasu Obveščamo vse prizadete, d:i so bile urejene vse formalnosti pri ZVU. kakor tudi pri jugoslovanskih pristojnih oblasteh za prevoz lesnega materiala, ki leži posekan na obmejnem pasu vzdolž Gročane, Bazovice in Gropade PRISTOJNE OBLASTI SO V TE.T ZVEZI ODREDILE. DA BODO OD 3. MAJA T. L. DALJE OD. PRTI ZAČASNI OBMEJNI. PREHODI. TER DA SE BO LAHKO Z ISTIM DNEM ZAČELO PREVAŽANJE OME NJENIH DRV. Obenem obveščamo zainteresirane, da je bil končno dosežen tudi sporazum s tukajšnjimi carinskimi organi, da bod: uvožena drva prosta carinskih bremen, kakor bo tudi omogo. DOLGO bo še živel, kogar ANSA razglasi za mrtvega KOPER. 29. — Informativni u-rad pri Istrskem okrožnem odboru poreča: Glede na vest poluradne italijanske agencije ANSA, ki so jo objavili danes dnevniKi, med nji mi «11 Giornale di Trieste«, «11 Corriere di Trieste« in drugi v sledeči obliki: #Prihajajo številne vesti, ki pričajo o nasilstvih proti' prebivalstvu cone B na dan upravnih volitev, t. j. na nedeljo 16. aprila. Nekje na polju pri Ljubičih pri Grožnjanu so včeraj našli truplo nekega Antona Ljubiča, ki so ga prejšnji teden odpeljali iz njegovega stanovanja. Ljubiču, ki se je odločno uprl, da bi se udeležil volitev, so že prej grozili s hudimi represalijami.« Mest je kot po navadi lažniva in tendenčna. To potrjujeta sledeči izjavi: »Podpisani Ljubič Anten, sin Antona, edina oseba, v tej vasi, na katero se lahko nanašajo ti podatki, izjavljam, da članek o moji domnevni smrti, ki ga je objavil «11 Giornale di Trieste« in drugi listi 29. aprila 1950, ne odgovarja resnici, kajti jaz sem še vedno živ in dobrega zdravja. Na dan volitev sem šel skupaj z ženo volit med prvimi v svoji vasi in to prostovoljno in brez vsakega pritiska. V naši vasi že dlje časa nihče ni umrl. Ljubiči, 29. aprila 1930. Ljubič Anton« 1. r. Razen tega je župnik iz Grož-njana o tej zadevi podal naslednjo izjave: čeno, da to vsak uvoznik drv lahko- odpeljal njemu priv: da-ječe količine drv naravnost "do-incv in ne kakor jo si prvotno stajala takrat ustrezna strokovna organizacija, ki bi s.e za stvar zanimala. Se danes je ten pogledu polno nerešenih Kmisliie oblasti, dajrti se drv« zadev. Med te spada ni pr. speljala na določeno mesto in zgraditev primernih dostopov šele pozSeie 'razdelila med po- , na-parcele ob avtomobilski česa tneznikc. 'TlfU* sti, zgraditev prehodov, ki bi Kakor že i menj: n bodo ob. omogočali prehod ne samo lju-mejni prehodi 'naprti od 3. mu- , cij_' temveč tudi naloženih vojn dalje in (sicer vsak dan od ! ,ov itd. Prisotni so bili epo- 7 do 19. ur,- zvečer. '________- Vsaenodio na noj snila b.ida,i|> . . ,, nc prizaefeti prejdi 0d kr« cvniit j|c8ja glavnega oticora Ur zaupnikov Kmečke-A zveze vsaki jzmed gori omenjenih vasi. i Danes 39. aprila bo ob S. uri na tajništvu OF v Ul. R. Manna 29, I. seja glavnega odbora OF s sledečim dnevnim redom: ... , , 1- izvolitev izvršilnega od- bedo morali imeti, od 15. maja j bos.a OF ,a Tržaško ozemlje; dalje vsi oni, ki nosijo mleko I g v Trst, zato posebno dovolje- ■ 8 nje, izdano .od občinskega ura Važno za mlekarice in živinorejce Kakor je bilo že objavljeno, | 2. sklepi. da za zdravstvo ni higienn_ KZ se je obrnila na pristojni urad za tnčnejša pojasnila-. Čeravno je govoril dekret o ob. veznosti ■ nabave omenjenega dovoljenja, kaže, da si pristojni uradi ie niso popolnoma na jasnem glede samega postopka in pravi o, da bodo dekret. šele v prihodnjih . dneh točno preštudirali. Zaradi tega je KZ prejela samo pojasnil zorjeni, naj se za vse take zadeve obračajo s stvarnimi podatki in predlogi na KZ za nadaljnji postopek pri pristojnih oblasteh. Nsfcrežicski živinorejci bi potrebovali . napajališče, zgrajeno na. primernem prostoru, ter upajo, da bo to napravo občina kmalu vključila v Program javnih del V nabrežinskem brfgu je da si mera v sak producent ml e- j Polno parcel, ki so iz raznih ka preskrbeti zeha: iško pri- j razlogov sedaj popolnoma zaje valo (izča o cd «Ufficio Igie- j puščene. Kljub temu na mno- ne»> in potrdilo župana d rtič- | go, da ne rečemo vsi lastniki ne občine, v kateri biva, koli. j plačujejo če vedno najvišji Triestes, ki dodaja k temu še druge namišljene . umore in nasilstva, ampak demantira vse dosedanje laži, ki se jih poslužujejo italijanski reakcionarni listi in kominjor-mistična glasila z namenom še bolj podžgati italijanski šovinizem. Vse njihovo poročanje o izmišljenih umorih in nasilstvih v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja za časa upravnih volitev je sad bujne fantazije'' italijanskih nacionalističnih in kominformističnih novinarjev, kateri, potem ko so jim bila odprla vrata v jugoslovansko cono STO-ja in niso mogli ničesar ugotoviti, kar bi ne bilo pravnega in poštenega. varajo ves italijanski narod in ščuvajo italijansko 'iud-stvo proti Slovencem na Tržaškem ozemlju in proti jugoslovanskim narodom. Kakor sta jim odgovorili’ Ljubič Anton in duhvvivk Itu-lo Brazzapolli, jim j" na zadnjih volitvah odgctkrrilo vse ljudsko jugoslovanske cone Tržaškega ' ozemlja, ko in drlo svoj glas Slovanskd-i'ali/n Piave 2, tel. tti, Marchio, Ul. Glinnastica ^ Jj, 95-417; Picciola, Ul. Orlam -f’ iaje 90-207; Zanetti, Ul. Cotnmero 26, tel. 83-37; Zanetti. Testa JJ1. Mazzini 43, tel. 78-16. Nočna služba: ...jo Cedro, Trg Oberdan 2, tel- Lu in 62-74; Galeno, Ul. Gluha}* te'. 96-252; Picciola,- Ul. Or,l„rlo tel. 90-207; Pizzul-Cignola, fV 14, tel. 75-24; Serravallo, u1,-. v vana 1, tel. 48-05; HarabagnMj Barkovljah in Nicoli v SKe" imata stalno nočno službo. KINO Rosšetti. 14.45: «Igrajte igro«, C. Gable. g.ttf Excelsior. 15.00: «Matadora» L VVilliams. tJi, Fenice. 15.00: «Pirati Montere' Tehnikolor. .. seji ilodrammatico. 14.30: epe- vojni ženin«, G. Grant, A. ridan. ♦ fl. Alabarda. 13.30: «Srnica». Pečk, J. Wyman. Garibaldi. 14.00: «Cudež va='"-]Ui Ideale. 14.30:' «Na južnem “* »jto Impero. 14.00: «Moč usoden. Gobbi. Italia. 14.30: «Ena noč v tab*1 S’ Viale. 14.00: «Lepotice v nep" Rita Hayworth. Tehnikom • Vittorio Veneto. 14.30: «NHP' korak«. ♦ 50» Adua. 14.00: «Nepomirljivd (g, vraštvo« in «Jezdec v orK* jj, Armonia. 14.30: «MehikanS«a koborba«. Gianni in Pin01'«# Azzurro. 14.00: «Zgodba Se" Kusterja«. E. Flynn. # Belvedere. 13.30: ((Najboljs* f. našega življenja«, M. b°y' March. Lumiere. 14.00: «Pesem P1 lušča' «Kril9*' vel' KO- •ol Tehnikolor. »Ob morju«. 14.30: njič«. jir' Marconi. 14.00: «Talec»> Fiynn. • Prikaz športa. J8- Folklorni nastop. Tek na 800 metrov. Vaje članic italijanskega nadaljevalnega tečaja. ‘3. Nastop mladink. Vlečenje vrvi. **• Nastop navtične šole iz Pirana. 38. Štafeta 4 x 100 metrov. Vaje na zaprekah članic uProIeterja«. i*. Nastop Jugoslovanske armade. 19. Nastop narodne zaščite. 39- Godbe zaigrajo partizanske pesmi. V nedeljo ob 16 veslaške tekme v Kopru, troboj Reka -«ola . Piran. Ob 17 koncert vojaške godbe na Titovem trgu. Vse udeležence obveščamo, da bo stalno delovala zdrav-stvena služba bolničark, ki bodo na razpolago za vsako pozebo. Informacijski urad za zdravstvo bo na sedežu okrajnega za zdravstvo v Kopru in na sedežu podjetja «Gorivo» stadionu. Glavni informacijski urad bo v pristanišču v poslopju Luške kapitanerije. Informacijski urad za ves promet bo Ja bivši postaji pri «Boru» do 1» dopoldan, po odhodu povor-®e Pa na sedežu «Goriva» pri novem stadionu. S prevoznimi sredstvi naj se prvi pripeljejo pevci in godbene skupine, nato telovadci in ostalo ljudstvo. Zbirna mesta *» prevoz so kot navadno ob takih priložnostih. - Za vse ostalo naj se udeleženci proslave držijo navodil, ki »o jih že prejeli, in ki jih bodo morebiti še prejeli od ‘fciReljev. SPORED ZA PROSLA V O t. MAJA V BUJAH Ob 5; Budnica. Od? do 8: Generalne vaje fizkulturnikov. *** * do 10: Fizkulturna tekmovanja: nogomet, skok v višino, skok v daljino, vlečenje vrvi, tek pionirjev in mladine. Prihod povorke z bivšega postajališča v Buje. Na Titovem trgu miting. Fizkulturni nastop. Najprej nastopijo pionirji, nato mladina. Pričetek kulturnega sporeda: pevski zbori, kvarteti, dueti, recitacije, folklorne skupine itd. Nogometna tekma med reprezentanco bujskega okraja in moštva iz Zagreba, dalje košarka izročitev diplom «1. maja« ter ostalih nagrad. Kinopredstava in ljudsko rajanje. ' 10: ' 14: > 15; b 17; /ečer: in Delni podatki 0 izvajanju plana gledamo ravno te dni ži-bno delo na raznih stavbiščih ■ b Po polju, bo gotovo umestno, 1 navedemo nekaj podatkov f^e izvajanja plana v zadnjih ji, h mesečin. h.Tako smo zvedeli, du so raz-L klovni'kolektivi do 13. apri-• na gradiliščih zadružne kle-! j v ^kocijanu prekoračili načrt i odst., slovensko italijan-^ osnovne šole v Kopru za °®*t., hrvatske gimnazije’ v Bujah za 47 odst., delavskih stanovanjskih hiš v Kopru za 23 odst. in pri cesti Križišče — Rižana za 18 odst.. Prav tako je bil izveden načrt posetve in povrtnine. Tako so naše obdelovalne zadruge in kmetje povečali obdelovalno ploskev krompirja in graha v razmerju do leta 1949 za 30 do 40 odst.. Plan za obe ti dve kulturi je bil v koprskem okraju dosežen, medtem ko je v Bujščini dosegel plan glede graha 92 odst. in glede krompirja do konca marca 80 odst,. PRVOMAJSKO JUTRO V ISTRI oblast kujejo in Prvi maj. Mesec cvetja,, mesec mlade. rasti, mesec prebujenja in tihih večerov, polnih mladostnih hrepenenj in načrtov. Kako zavodovi kri po žilah novih ljudi — revolucionarjev — kovačev, ki na nakovalu svobode kujejo in varijo z vso odločnostjo svojo ljudsko oblast s tak o silo, da se. celi šopi iskr utrinjajo izpod kladiv, in pršijo še čez meje nove domovine. Da. Ljudsko oblast si kujejo in varijo danes novi ljudje. Nekdaj, 6e do nedavna je niso mogli. Niso je smeli, ker so jim. — drugi ukazovali Kadar pa drugi ukazujejo ne smeš innemoreš tako, kot bi sam rad. Tega, da danes sami odločajo in si sami urejujejo svoje življenje, se naši ljudje zelo dobro zavedajo. Najdejo se> taki, ki bi radi še ukazovali našim ljudem in naši zemlji, kaj naj rodi, da bo zanje prav rte pa našim ljudem. Toda ti odločno odgovarjajo s Prešernom: Sinovi Slave si prosti voljo vero in postave. Res, tako si volijo vero in postave. V se. delovne zadruge _ v okrožju so v jeseni obsejale s pšenico polno površin. Delo je bilo opravljeno dobro in pravočasno. Danes sp vse te površine na tisti stopnji razvoja, ki ga zadružniki in tudi drugi ljudje spremljajo z velikim veseljem Ze so na nekaterih njivah prikukali na dan prvi klasi. Kmalu se bodo začeli čez to morje klasja poigravati lahki vetrni valovi. To bo tista živg sumljajoča in šepetajoča pesem zorenja, ki odmeva že toliko tisočletij delovnemu človeku. To bo pesem zoročega kruha tistim ljudem, ki so v trdi in krvavi štiriletni borbi pregnali vse tiste, ki so jim ta kruh odvzemali prav takrat, ko je dozorel. To bo nagrada za znoj in žulje; ki so se napravili v. močnih dlaneh delovnih in pridnih zadružnikov. Kako nov i ljudje. — zadružniki občutijo kaj pomenijo tisti milijoni in milijoni klasov, ki se te dni prerivajo iz zelenega skrivališča in silijo sončnim žarkom naproti, da jih bodo božali s svojo gorkoto, da se bo v oplo- jenih zelenih zrnatih mešičkih polagoma presnavljate v Čudovitem mlinu narave, \z zemlje črpang snov s pemeč-jo gorkolnih sončnih žarkov — v belo moko, naš prihodnji kruh, bodo pokazali zadružniki iz Segeta na dan 1. maja v Bujah. Traktor in voz bodo okrasili s šopi prvega klasja pšenice ir. rži in sestavili tako skupino zadružnikov v klasju, ki bo simbolično predstavljate, — pomlad zadružnikov. Kako dober čut imajo ti zadružniki! Res je pomlad, vejika razvojna pomlad Istre, ki neutrudno gradi in kuje boljše dni. Na mladem klasju se bodo nagajivo poigravali žitni Palčki, iz klasa na klas bodo preskakovali in jim šepetali P»esem o prvem maju, ki jo danes pojejo milijonske množice delavcev na vsem svetu. AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—KROZERA—SECJOLE Odh. 19.15 Koper Prih. 6.50 19.35- Krožera 6.35 19.45 Bandelj 6.25 19.55 K. Sečjole 6.20 Prih. 20.00 Sečjole Odh. 6.10 AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—IZOLA—BUJE Odh. 7.30 Koper Prih. 17.55 7.40 Izola 17.45 7.50 Strunjan 17.35 , 8.00 Portorož 17.25 8.10 Sv. Jernej 17.15 8.20 Sečjole 17.05 8.30 Kaldanija 16.55 Prih. 8.40 Buje Odh. 16.45 AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—MAREZIGE Odh. Koper Vanganel Babiči Prih. Marezige 13.15, 18.15 13.30, 18.30 13.45, 18.45 13.55, 18.55 Odh. Marezige 6.10, 14.25 Babiči 6.20, 14.35 Vanganel 6.35 14.50 Prih. Koper 6.50, 15.05 AVTOBUSNI VOZNI RED PROGE KOPER—SV. ANTON Odh. 18.15 Koper Prih. 6.50 18.25 K. Bertoki 6.40 18.35 Pobegi 6.30 18.40 Cežarji 6.25 Prih. 18.45 Sv. Anton Odh. 620 Jugoslovanska vojska darovala traktor delovni zadrugi v Segetu Člani kmetske delovne zadruge v Segetu so imeli preteklo nedeljo obisk komandanta odreda JA iz Portoroža. Ta dan so,vojaki in častniki JA zopet pokazali kako na vzljubili to zemljo in kako so povezani z njenim kmetsko-delavskim ljudstvom. Naši vojaki so izkoristili to priliko, da so pomagali zadružnikom pri delu. zlasti še. da so jim razno poljsko orodje popravili. Tako je več kot 200 vojakov v bratskem sodelovanju z kolektivisti šlo na prostovoljno delo. Razume se, da «*) bili tevariši in tovarišic^ v Segetu prijetno presenečeni, ko so spoznali, da so ti sinov- nova Jugoslavije prežeti s pravo socialistično zavestjo, ki sloni med drugim tudi na načelu, da so pripravljeni vselej prijeti za delo, kadar gre za napredek in gospodarski uspeh skupnosti. Po končanem prostovoljnem delu je komandant odreda izročil obdelovalni zadrugi v Sego tu traktor kot dar jugoslovanske vojske. Ta velikodušni čžu vojske, ki je- s svojim juna Stvom in krvjo osvobodila Istrsko okrožje, je še bolj povzdignil pomen utrjenega bratstva med vsemi tremi na- rodi. Istočasno bo traktor v veliko pomoč m korist šegetske-mu delovnemu kolektivu, ki bo na ta. način še povečal svojo proizvodnjo. Slavje, ki se je pri tem razvilo, je trajalo pozno v neč in razni govorniki kot predstavniki JA in kolektivistov so podčrtali povezanost Istrskega ljudstva do naše vojske in hva ležnost vsega prebivalstva L mag Smrt zavednega partizana V basi Tigor pri Umagu so 27. t. m. pokopali tov. Trenta Ivana. Pogreba so se udeležili vsi nekdanji partizani, aktivisti in protifašisti iz Umaga, ki so hoteli s tem izkazati zadnjo čast pokojniku. S smrtjo tov, Trenta, ki je umrl nenadne smrti, ko se je podal na delo, objokuje okolica Umaga enega najboljših tovarišev in partizana iz leta 1943 ter odločnega borca proti okupatorjem.. Pok. Trenta, ki se je že 1943 uvrstil med partizanske cditii-ce, je bil v borbi ranjen ter je bil zaradi zdravja prisiljen vr- niti se domov. Nacijašisti so se takoj maščevali nad njim in pO dolgotrajnem mučenju se 08 poslali v internacijsko taborišče v Nemčijo. Njegova krepka narava je premagala vse trpljenje, tako da se je vrnil po zlomu Nemčije k svoji družini in k tovarišem v Umag, kateri so imeli vanj vedno veliko zaupanje, in so ga tudi visoko cenili. Z največjim navdušenjem si? je lotil po končani vojni dela za obnovo, sodeloval pa je enako vneto pri graditvi socializma. Toda tegobe, ki jih je moral preživeti v. času vojne, neumorno delo, kateremu *e 3* posvetil po povratku p domovino so vseeno izčrpale njegove sile. Cast spominu tov. TrentaI Občni zbor hmmm društva v Pobeqih Konzumno društvo z o. J; ijH Pobegih bo imelo danes, 303 aprila ob 14. uri popoldne svoj redni letni občni zbor, ki se zaradi tehničnih ovir ni vršil 2; aprila, kot je bilo javljena flj časopisih. Dnevni red ostane isti: ___ SO 8. obleioico ustanovitve OF Ob proslavi IX. obletnice u-staaovitve 01’ je tudi Piran po kazal, da se zaveda svojih dolžnosti do QF, ki je največ pripomogla le osvoboditvi Istre. Zato so se 26. t. m. zvečer odzva li zavedni Pirančani polnoštevilno in prišli na. množični sestanek. ki je bil y kinu Tartini in katerega sta sklicala domača odbora Ljudske fronte in SIAU. Proslavo je otvoril orkester JA iz Portoroža, ki je z vso popolnostjo odigral nekaj skladb iz svetovne glasbene literature. Za tem je tov. Abram Mario v imenu Istrskega okrožnega odbora podal zgodovinsko sliko dela OF od njenega začetka do danes, njen razmah in vpliv in njeno pot dokončne zmage. Tov. Abram je naglasil, da združuje OF danes okoli 8 milijonov članov in da stopa skupno s KE, pri čemer se z njo vred bori za dokončno obnovo in izgraditev socializma. Nastopil je še tov. Hostnikar, dijak Pomorskega tehnikuma v Piranu, ki se je OF kot voditeljici našega ljudstva zahvalil za njeno delo in žrtve pri osvoboditvi Istre. Dodal je še, da vse naše prebivalstvo z veseljem spremlja njen porast šn ji želi čimveč uspeha. Sledil je Sp nastop pevskega zbora Pomorskega tehnikuma, ki je zapel «Hej brigade«, «Hej tovariši« in ri reditvami. Tudi V tisti Materadi, kjer o fašisti te takoj ob nastopu sožgal i hrvatsko šolo, j c vse ia nogah. Vsak dan je prostovoljno delo pri zadružnem domu in popravljanju ceste. Tu se vadi 22 mladine, ki bo tudi nastopila. Na po votivnem sestanku so se ljudje obvezali, da bodo v prvomajskem tekmovanju napravili po 20 do 30 prostovoljnih ur. Člani obdelovalne zadruge bodo opremili velik vez za sprevod in na njem prikazali, kaj vse pridelajo in kaj so že napravili. Pripravljata se godba in folklorna skupina, ki vadita vse večere. Se to so nam tu povedali, da je v kmetsko delovno zadrugo vstopilo zadnje čase novih 8 družin. Kot majhna revolucija... Ko sme prišli v Petrovijo, nam je že od daleč udarilo na ušesa otroško petje. Pred šolo je bilo polno ljudi, ki so skozi okna gledali in poslušali pevske vaje najmlajiih. Tu je bilo zbranih 270 šolskih otrok iz Umaga, Petrovije, Pic udov, Materade, Babičev, Valiče in Gessi. Dopoldan so imeli fizkulturne izkušnje, popoldne Pa pevske vaje v šoli. Bilo je kot da smo prišli v velikanski panj. Toliko je zdravja in moči v teh naših naj mlajših, da bi bili kmalu podrli peč v šoli. V Umagu pripravljajo nove napise za slavoloke, Ka telovadnem nastopu bo sodelovalo 50 mladincev domačinov. Ribiči bodo imeli v sprevodu veliko barko na vozu, prav tako tovarna Arrigonl, ki bo prikazovala svoje izdelke. Člani delovne zadruge iz Segeta bodo prikazali na traktorju in vozu skupino, k{ bo predstavljala pomlad. To bo nekaka poseb- nost v povorki. Na traktorju bo tudi grafikon, ki bo prikazoval, koliko in kaj so posejali. Ko smo Znova prišli na tostran Dragonje, ki je meja med Hrvatsko in Slovensko Istro, smo srečali frontno brigado koprskega okraja, ki bo pomagala pri regulaciji Dragonje. Briga da je bila sestavljena v teh dneh. Povsod se že občuti ozračje največjega delavskega praznika. Tudi na polju in po vinogradih, kjer je polno ljudi. Vsi delajo z očitnim zadovoljstvom. Letina dobro kaže. Le sonca, da. bi bilo malo več želijo vsi. Posebno je lepo v Sečjolski in Strunjanski dolini, kjer je že vsa pšenica v klasju. Strunjanske plevice že plejejo jagode, ki jih gojijo tu cele njive. Kot bi bil nalahko zapadel sneg nad zeleno pšenico, se ti zdi. Vsi jagodnjaki so ravno v najlepšem cvetju. Imaš vtis, da tudi ti tekmujejo za prvi maj. V solinah pri Sv. Jerneju in Sv. Luciji se v lahnem vetru vrtijo velike lopate, ki mečejo vodo iz jarkov na solinske gredice. Tu bo iz izhlapele vode nastala sol. Kot bi prišel,v kako holandsko pokrajino, kjer je polno tistih značilnih mlinov na veter. Pa sni0 i€ v naši Istri, kjer je vse ljudstvo v največjih pripravah za tisti velik delavski ptaznim — PRVI MAJ. Gosli sa polegnile dečko v smrt Nesreča na mostu pri Tržiču Pred sodne oblasti je moral 42-letni šofer Valerlo Andrej jz Cervignana. ker je 3. januarja letos s svojim kamionom povozil na mostu Marcelliana pri Tržiču 13-letr.ega dijaka Franca Sanzo iz Tržiča. Tisto jutro je Sanzo šel s kolesom in s svojim sošolcem It vjolinski uri. Ko se je vračal. je njegov prijatelj zavil pred mostom v stransko ulico In ga pozdravil. Sanzo se je »a mostu ustavil in v tistem trenutku je privozil mimo težki kamion s prikolico. Ker je vozni'.; že prej opazil dečka na mostu, je zmanjšal brzino in se mu, v kolikor se je dalo, umaknil. V kamionovi kabini so poleg Valeria sedeli še trije drugi delavci. Toda deček, ki je v desni roki držal gosli, le nevede trčil v prikolico kamiona. Deček ni tisti hip Več imel toliko prisotnosti duha, da bi gosli zapustil. Ko so se za-pcle ob prikolico in jih ni ho-tej izpustiti, so ga potegnile pod prikolico. Zadnje kolo mu je zmečkalo glavo. Va-lerio in drugi, ki so sedeli v kabini, se niso niti vedeli za nesrečo. Ustavil jih je Šele grozen krik Sanozonovega sošolca, ki Se je ustavil na drugem koncu mosta In bil priča smrti svojega prijatelja. Sodniki so včeraj po Zaslišanju številnih prič dognali, > zbrali 548 lir, ki so jih darovali Podpornemu društvu. KINO VERDI. 14.30: ((Slika Jennies, Jennifer Jones. VITTORIA. 15: «Pinky, bela zamorka«, J. Crain. CENTRALE. 15: «CudovitI Studenec», G. Cooper. MODERNO. 15: «Mednarodni škandal«, M. Dielrich. EDEN. 14.30: ((Rdeča reka«, JI ,Wayne. Naj bo 1. maj obsodba politike imperializma, ki hoče mešetariti z našim ozemljem na škodo ljudskih interesov, demokracije in miru! ŽIVEL 1. IVA J praznik dela (nadaljevanje s 1. strani) lucionarne borbe, zapustila borbene linije in vztrajno ter1 odločno brani osnovne položaje demokracije. Kaj so napravili kominfor-, mirti? V imenu lažnega intcr-nacionalizrtia, ki odraža suženjstvo revizionistične politike državne hegemonije vlade Sovjetske zveze, skušajo razložiti delavcem in demokratom, da gredo interesi borbe za socializem po poti izdajstva interesov tukajšnje demokracije. Delavcem pojasnjujejo, da se je treba pridružiti reakciji; da je treba z vsemi silami podpreti reakcijo rt njeni borbi proti pridobitvam antifašistične osvobodilne borbe in da se tako služi internacio-nalizmu za «višje» interese socializma. To izdajstvo se 'je pokazalo v vsej .svoji goloti posebno .ob priliki volitev za ljudske odbore v jugoslovanski doni. Tako so kominformisti v italijai]škem parlamentu razglasili potrebo enotne fronte z italijansko imperialistično in fašistično- reakcij o za križarsko vojno rasizma in'imperializma prati ljudski oblasti ir jugoslovanski coni in proti socialistični Jugoslaviji, dočim se tržaški kominformisti temu odzivajo s sto in sto drugimi manifestacijami, ki so posebno te dni dosegle višek na sejah občinskega sveta in z njihovo aktivno udeležbo pri zapori gospodar jev in Delavske Zbornice kot protest proti tioliivam. v jugoslovanski coni. Izdajstvo interesov delavskega razreda, ki so ga izvedli kominformisti, 'je sedaj postalo tako popolno, da si je zaslužilo pohvalo tudi odkritih fašistov pri MSI, ki so presodili politiko' . kominformizma kot najbolj energično in dosledno in kot najbolj primerno za čuvanje interesov reakcije in italijanskega imperializma. Ko kominformisti tako razglašajo, z besedami svoj o zvestobo marksističnemu komunizmu, so v praksi, na terenu razredne borbe, v taboru reakcije, in to odkrito, celo brez krinke. To prijateljstvo, ta komin-formistična prisrčna ljubezen dfi reakcije jih povsem naravno vodi tako tu v Trstu kakor tudi v Italiji do tega, da se izogibajo sleherni zaostritvi razredne borbe in da odvzemajo vsako ostrino, stvarno trenje, vsako dejansko nasprotje med delavci na eni strani ter gospodarji bank in zemlje na drvgi Strahi. Ko-minformistična «razredna borba« postaja vedno bolj parlamentarna vedno bolj «diplo-matična». Besedne resolucije, visoko doneče izjave v parlamentu in izven njega vedno bolj nadomeščajo dejansko, konkretno akcijo množic, do-čim se sleherna spontana ma-yfestacija take akcije takoj zaduši s plazom resolucij in abstraktnih govorov, ki s0 brez 'zaključkov in daleč od dejanskih potreb praktične dejavnosti delavskih množic. Ne smemo se torej čuditi, če imenuje reakcija to kominfor-mistično politiko pravoslavni komunizem, dočim imenuje revolucionarno kritiko te politike «titoizem» ali ((nacionalistični komunizem». Kaj lahko pričakuje naše delovno ljudstvo od kominfor-mizma, ki organizira zapore skupno z gospodarji in z Delavsko zbornico? Ali je mogoče, da ' bi kominformisti napravili kar koli resnega v korist delavskih množic če drugega ne na gospodarskem področju? Prav gotovo ne. Številni delavci upajo ali mislijo, da je izdajstvo kominformistov prehodna bolezen, ali pa trenutna taktika, mislijo ali upajo, da se bodo njihove visoko doneče besede kljub temu nazadnje pretvorile v nekaj praktičnega in dejanskega v podporo njihovih razrednih interesov. Ta iluzija obstaja, toda danes v Trstu dokaj naglo pojema. Danes postaja vedno bolj jcsno množicam kakor tudi vedno večjemu številu kominformistov, ki so v dobri veri, d<: izraža politična linija tako imenovanih «titoistov», ki se ni nikoli spremenila in ki predstavlja neposredno nadaljevanje one politike, ki je združila italijanske in jugoslovanske delavske množice proti fašistom in izkoriščevalcem v. osvobodilni borbi in po maju 1945, osnovne interese delavcev. Vedno jasneje postaja tržaškim delavcem, da so ostali tako imenovani ((titoistb) na braniku revolucije, dočim so se kominformisti umaknili na linijo reakcije in imperializma. Kominformisti niti več ne skrivajo tega svojega prehoda v tabor reakcije in stalno govorijo o enotni akciji z najbolj reakcionarnimi strankami, z najbolj bestialno rasističnimi in zagrizenimi sovražniki delavskega razreda v Trstu in Italiji. Dočim govorijo gesla kominformistov za prvi maj o borbi proti imperializmu sploh in za mir na splošno, podpirajo v praksi, na terenu razredne borbe, akcijo imperializma in reakcije. Zato je potrebno razkrinkati protiljudsko in reakcionarno bistvo kominformizma, njegovo zmožnost pogajati se in združiti se tudi Z najbolj reakcionarnimi in nazadnjaškimi silami proti interesom delavcev, demokracije in socializma. V Trstu je ta zmožnost kominformizma, združiti se tudi z najbolj zagrizenimi so- j vratniki delavskega razreda in demokracije pomembna in lahko potencialno pojasnjuje vse možnosti evolucije mednarodnega kominformizma. M. B. Borci Jugoslovanske armade so v- osvobodili Trst V drugi polovici aprila 1945 leta so e,dinice jugoslovanske armade naglo prodirale proti Trstu. .V hudih borbah z okupatorjem in domačimi izdajalci so osvobajale mesto za mestom, pokrajino za pokrajino. Slavna IV: armada je v odločilnem naskoku zlomila odpor nemških fašistov, ustašev • in četnikov, ki so se iz notranje Hrvatske umikale proti Julijski krajini z namenom utrditi se na.stari ju-goslovansko-italijanski meji. V hudih spopadih, so edinice IV. armade naglo napredovale in osvobodile Bihač, Gospig, Ogulin, Sušak,vso Liko, Hr-vatsko Primorje, Gorski ko tar. Kvarnerske otoke in prišle do Reke, kjer so se fašistične edinice utrdile. Na tem sektorju so Nemci postavili pred prodirajočo IV. armado Jugoslovanske vojske svoj 97. korpus z večjim številom posebnih polkov in bataljonov SS. četniških' in ustaških kor- ‘ pusov in drugih kvislinških edinic. Vse te sovražne edinice so se upirale na utrjeni črti, ki so jo zgradili Italijani na bivši jugoslovansko-ita-lijanski meji. Številni bunkerji so varovali na tisoče hitlerjevskih razbojnikov. Minska polja in žične ovire so.jim še bolj pomagale. Toda vse to ni nič pomagalo. Borci IV. armade so se zavedali, da jih za to jeklene in svinčeno sten0 čakajo bratje Slovenskega Primorja, Trsta in Istre, da so tam njihovi slovenski, hrvatski in italijanski soborci, ki se borijo na življenje in smrt za narodno in socialno osvoboditev. Zato je bil njihov naskok še močnejši. Z juriši so KOMANDANT XX. DIVIZIJE IV. ARMADE JA, OSVOBODITELJICE TRSTA. Borci XX. dalmatinske divizije so prvi zlomili odpor hitlerjevskih edinic pred Trstom, vdrli v središče mesta in skupno s tržaškimi antifašisti vodili prve poulične borbe. Predno so osvobodili Trst, so borci XX. divizije prehodili slavno pot borbe od Knina, skozi Liko in Gorski ko-tar do Trsta. TRST JE OSVOBODILA JUGOSLOVANSKA ARMADA S TEŽKIMI ŽRTVAMI. V ZE OSVOBOJENO MESTO JE PRIŠLA TUDI ANGLEŠKA VOJSKA SREČANJE MED JUGOSLOVANSKIMI VOJAKI IN ANGLEŠKIMI prodrli y obrambno črto, raz bili odpor betona, jekla in fašističnih bajonetov ter tolkli fašistično svojat, ki se Je zvijala v zadnjih zdihljajih. Obšli so Reko in s tankovskimi edinicami na čelu v nekaj dneh prodrli do vrat Trsta. V tej akciji so osvobodili St! Peter, Ilirsko Bistrico in številne druge manjše kraje. Tri kolone so naglo prodirale Proti Trstu, v notranjost Istre in proti Gorici. V zaledju pa s0 edinice primorskega IX. korpusa uničevale zadnje postojanke okupatorja, prodirale proti Tržiču, Čedadu, Vidmu in obkoljevale Trst z zapadne strani. Druge izkrcevalne edinice IV, armade so zavzele del •vzhodne obale Istre in, potem ko so zasedle Buzet, prodrle do južnih in južnovzhodnih predmestij Trsta. Enote jugoslovanske armade so od vseh strani obkolile Trst. SO. aprila se je pričela bitka za osvoboditev mesta Trsta. Napad je bil odločen. S podporo vojaških enot tržaškega protifašističnega gibanja, pod vodstvom komande mesta Trst, so edinice IV. armade vdrle V mesto in vodile Ulične borbe. V Trstu je sovražnik razpolagal z različnimi silami. Poleg hitlerjevskih kopnih edinic, mornarice in policije So bile v sestavu nemških oboroženih sil tudi edinice italijanskih fašistov: Guardi’a civica, «X. MAS«, Brigate nere, kvestu-rini itd. Vsega skupaj so štele sovražnikove sile okrog 25.000 oboroženih mož. Po vseh strateških točkah v mestu, na križiščih, ob vhodu’ v mesto, v tovarnah in v pristanišču so nemški fašisti zgradili betonirane bunkerje za poulične borbe. Proti tem silam so jurišali junaški borci jugoslovanske armade in tržaški antifašisti. Medtem ko so v borbah za Trst junaško padali jugoslovanski vojaki ter Slovenski in italijanski partizani, se je italijanska reakcija pripravljala, da po izgonu nemških fašistov prevzame ponovno oblast v svoje rpke. Na račun žrtev jugoslbvanskih narodov in tržaškega demokratičnega ljudstva so hoteli ponovno stopiti na vrat delovnemu človeku. Ustanovili so tako imenovani Comitato di liberazione naaionale d; Trie-ste. Ta Comitato naj bi v Trstu predstavljal »italijan- ske sile odpora«. Njihova o-borožena sila Pa je slonela na kolaboracionističnih edi-nicah Guardia civica in re-publikinov, kateri člani so se do zadnjega dne borili v sestavu nacistične vojske, vršili «rastrelamente» proti slovenskim in italijanskim partizanom, požigali slovenske domove, mučili in ubijali ljudstvo. Ljudska vstaja jim je ' preprečila te načrte. Kolaboracioniste so razorožile vojaške edinice tržaškega antifašističnega odporniškega gibanja. Prvega maja zjutraj, ko so sc antifašistične organizacije že pripravile, da bodo V svo- Obletnice Oseclieililne v Printeriu in Razpad stare Jugoslavije je pretresel slednjega Primorca. Meja je bila hujša od kitajskega zidu in ni dovoljevala, da bi megli spoznati gnilobo Kara-djordjeve države, od katere je slovensko ljudstvo Primorja pričakovalo odrešenje iz svoje sužnosti. Kaj sedaj, je bilo težko vprašanje, odgovor pa se je zdel še težji. Prišel pa je nenadoma: Odmev partizanskih pušk, ki so zappkale na Gorenjskem, je odjeknil do Trsta in Gorice. Prišli so nato prvi letaki, ki so govorili o OP, prišli prvi aktivisti; iz roke v roko so šle posamezne številke ((Slovenskega poročevalca« in »Osvobodilne fronte«. Skrivnost razsula stare države se je začela razčiščevati, ljudstvo je počasi začelo spoznavati resnico, da države, od katere so pričakovali boljše bodočnosti, ni uničila samo fa. šistična sila, uničevali so jo že leta njeni gospodarji, ki so vladali proti ljudstvu. Spoznanje vsake resnice je težko, toda če gre za biti ali ne biti. kar zahteva naglih dejanj, postane nujno hitrejše. Tako so že 1941. leta počile prve puške tudi v »Julijski krajini«, eksplodirale So prve mine pod vagoni, v katerih so se vozili okupatorjevi vojaki. V Tr. stu so delali prvi aktivisti partijci, ki so organizirali ljudske množice. Decembrski vdor policije je zadel prve organizacije, a ni mogel uničiti gibanja. 194Z. Ob prvi obletnici OF jih je bilo na Primorskem in v Trstu še zelo malo, ki so vedeli za 27. april, za Osvobodilno fronto, ki živi in dela, se bori, pa je ob drugi obletnici vedel že vsak doraščajoči otrok. Organizacijsko OF r:i še zajela ljudskih množic,dasi je malo pred oblet- frenle Trstu nico bil prvi sestanek vseh aktivistov Primorja na Sv. gori pri Gorici. Prva obletnica je potekla pod vtisom borbe na Nanosu, kjer je 18. aprila petdesetorica slabo oboroženih partizanov cev je bit množičen. 14. februarja 1943 je bila v Lokah pri Kromberku konferenca delegatov iz vseh okrožij. Tu je bil organiziran primorski pokrajinski plenum OF, v katerega je bil sprejet tudi de- pokazala, da junaštvo, zagrize- j ]egat italijanske manjšine. Nje- na borbenost, zlasti pa še za. vest, da je ljudstvo z njimi, nadomesti neizkušenost v taktiki in strategiji. Iz borbe enega proti štirinajstim do zob oboroženim sovražnikom se je izvila in prebila pivška četa, skoti štiri sovražne obroče se je prebil Vojko-Janko Premrl s svojim vodom Vipavske čete. Drugi njen vod, ki ga je vodil Pavle Rošt ir: je kril umik, je deloma padel, deloma bil zajet z njim vred. Italijanska bomba, s katero se je hotel končati, mu je odtrgala le roko. Padel je, obsojen na smrt, v Rimu 25. junija obenem z devetimi tovariši. Odmev Nanosa je bil močan. Cul ga je v Trstu Blaž-Darko Marušič, na Krasu Stjenka, j oba še neznar.a v svojem ilegalnem delu ob Vojku, ki je že začel postajati legendarni junak ljudstva. — Nanos je pa tudi povedal, da bo borba še težka in dolga. 1943- Ob drugi obletnici OF je Primorje že razdeljeno na okrožja in okraje. Delujejo že mr.ogi krajevni odbori OF. Načrtno so začeli rasti po prvi partijski pokrajinski konferenci decembra 1942, ko je bil že formiran Soški odred iz štirih bataljonov: Gregorčičevega, ki je na. stal avgusta. Tolminskega, Kraškega in Briškega. Dotok bor- gova navzočnost je odprla r.-o-vo obdobje slovenske politike v Primorju. Plenum je obsodil dotedanjo slovensko meščansko politiko, ki ni znala najti zveze s progresivnimi elementi. V sedmi točki je Plenum poudaril, da pomeni OF «prelom v' pogledu osnov slovenske narodne politike«, saj je ljudstvo samo sprejelo svojo usodo v svoje roke, zagrabilo za orožje, da si pribori z dobro mislečimi Italijani svobodo in oblast. V teh točkah načelno izražena di-ferenciacija začenja postajati vedno bolj last ljudskega mišljenja, ki kfitično gleda na svoje dotedanje ((narodne voditelje«. V tem znamenju je stala druga obletnica OF. Bila je krvava, žrtve so se množile. Vojko je bil že mrtev; podlegel je težki rani, ki jo je dobil ob napadu v Idrijski Beli 15. februarja 1843. 10. aprila je izšla odredba Primorske operativne cone, da se formirata prvi dve primorski brigadi. Glavni štab Slovenije je poslal namestnika komandanta slovenskih partizanskih I čet Branka Hrasta-Jaka Avši-č&, da med ofenzivo, ki je divjala proti narodnoosvobodilni vojski v vsej Jugoslaviji, prodre v Beneško Slovenijo in razbremeni naše enote. Gregorčičeva brigada se formirala ’ spotoma, med borbami. Dan pred drugo obletnico OF..26. aprila, bi se morala pa Golobarju pri Bovcu formirati Gradnikova brigada. Našel se' je izdajalec, ki je za Judeževo plačilo obvestil Italijane. Naš bataljon je bil presenečen m napaden na zelo neugodnih položajih. Devet ur je trajala borba proti skoraj trikratni številčni premoči sovražnika, da ne govorimo o njegovi oborožitvi. Štirideset borcev je padlo, med njimi tov- Florijan-Cveto Močnik, ki naj bi bil komisar noye brigade, in tri partizanke; stotina ostalih borcev se je v zgodnjem mraku junaško prebila. V Trstu je ob drugi obletnici Osvobodilna fronta že živo delala. Vila V Ulici Bellosguardo policijska tolpa sadista Colotti. ja povesta samo to, da je bila fašistična zver tudi tu zadeta v živo in ie prav zato začela besneti. — Darko Marušič-Blaž je še ušel aretaciji iz drvečega tramvaja, padel pa je Lojze-France Medved, padla je italijanska aktivistka Alma Vivodi in nešteti drugi... Borba se jR pa kljub divjanju nadaljevala. Posamezni Italijani so po zgledu Alme Vivode že delali roko v roki s Slovenci. 1944. Ob tretji obletnici OF so goreli kresovi po vsej primorski zemlji; gledali so jih Trst, Go- je rica, Beneška Slovenija. Ljudstvo je že čutilo, da živi v novi Jugoslaviji. Ob razsulu fašistične Italije je spontano, množično zagrabilo za orožje in tako glasovalo za novo državo. Zaživelo je prvo svobodo, ko je politično in oblastno vodstvo v celoti prevzela OF. 16. septembra je vrhovni plenum OF proglasil priključitev Slovenskega Primorja k svpbcdni Sloveniji in Jugoslaviji in š tem samo potrdil ljudsko voljo Primorja. Kočevski zbor in drugo zasedanje AVNOJ sta to priključitev slovesno sankcionirala. Za primorsko ljudstvo sta ti dve potrditvi prvi slovenski in jugoslovanski zakon. Vojska je narastla. Ob tretji obletnici OF je primorski IX. korpus z dvema divizijama, katerih vsaka je štela Po tri brigade, preživel v teku šeste sovražne ofenzive vsak mesec po eno krajevno ofenzivo in na vsako je odgovarjal s svojo protiofenzivo. Prav pred obletnico OF se je začela sedma ofenziva, ki je v Primorju trajala od I3-. do 23. aprila. Drugo fazo sovražne ofenzive je štab IX. korpusa izigral in udaril na železnico Košana—Logatec in jo na več mestih porušil; sabotažna enota Vojkove brigade je vdrla v Postojnsko jamo in zažgala skladišče bencina (2. aprila 1944). V Trstu je 23. aprila končalo svojo narodnoosvobodilno borbo 52 talcev; med njimi je bila mlada Zorka Grmek. Sovražni bes ni mogel zatreti ljudskih sil, ki so se pod vodstvom svoje Partije borile za boljšo bodočnost: Za obletnico OF so iz nekaterih tovarniških dimnikov v Trstu visele naše in italijanske zastave z rdečo zvezdo, vsepovsod so napisj nevidnih rok oznanjali: Neuničljivi smo. Ita. lijansko-slovensko bratstvo jc bilo že potrjeno v krvi. 1945. Zadnja obletnica OF v bor- bi. Oči vsega Primorja so bile uprte v Trst, kjer se stekajo vse žile primorske zemlje, 500.000 letakov je bilo raztro-šenih po njegovih ulicah. Trosili so jih slovenski in italijanski aktivisti. Nešteti napisi so klicali z uličnih sten: Živel Trst v svobodni Jugoslaviji! Živel Tito!... Prav na dan obletnice so italijanski mladinci zažgali «kres» v mestu: zgorela je nemška av-tpgaraža v ulici D’Azeglio z avtomobili in skladiščem bencina. Štirje mlad; atentatorji so po izdajstvu fašistične mestne straže, ki se je pripravljala, da prevzame v imenu italijanskih šovinistov oblast iz nemških rok, padli okupatorju v roke. 28. aprila so dali svoje mlado življenje za italijansko-sloven-sko bratstvo, zvečer pa je V mestu izbruhnil upor, katerega nosilci s0 bile zlasti delavske množice obeh narodnosti. Dan pred obletnico OF je Glavni štab Slovenije ukazal IX. korpusu, da se takoj prebije na odsek Trsta ter začne borbo za Trst (depeša št. 2400), IV. jugoslovanska armada je za obletnico OF osvojila Ilirsko Bistrico, St. Peter na Krasu ter se s tankovsko brigado bližala Trstu. Veliko delo, ki ga je začela, organizirala in vodila naša Partija, je rodilo najlepse’sadove. Zmagovito je potekala bitka za svobodo naše zemlje in njenega svobodoljubnega človeka. Na Primorskem pa je naša Partija napravila še več: Široke množice dveh narodnosti je zajela v pravem borbenem bratstvu, ki je pokazalo svojo moč tudi pozneje, ko se je začela diplomatska borba za Trst. Cg danes ni več onih udarnih organizacij, je to ((zasluga« informbirojevske politi ke. Toda velika ideja ni umrla: raste, dela in se bori in zmagala bo, ker je ideja prave demokratičnosti, izraz zdravega človeškega hotenja. I. J- bodi praznovale svoj delavski praznik, so se poulične borbe razvile po vsem mestu. Jugoslovanske edinice in edinice odporniškega antifašističnega gibanja so z naskoki na bunkerje likvidirale zadnja gnezda fašistov, ki so se krčevito upirali. V peklenskem ognju sovražnikovega orožja in v zahrbtnih napadih fašistov, ki so napadali osvoboditelje s streh in stanovanj, so enote jugoslovanske armade prodirale proti obali in jo zasedle. Sovražnikov odpor v mestu je bil zlomljen. V Tržaškem zalivu pa je skupina nemških oboroženih ladij še vedno obstreljevala mesto in skušala ovirati očiščevalno akcijo. Artilerija jugoslovanske armade jih je pregnala in v tej akciji je bilo zaplenjenih 25 brodov, 6 pa potopljenih. Trst je bil osvobojen. Samo še na gradu, v Sodni palači ;n na Mon-tebellu se je nemški okupator še upiral. Drugi dan so bile tudi te postojanke likvidirane. V mestu se edinice jugoslovanske armade zajele 14.000 sovražnih vojakov. V teh zadnjih borbah ta osvoboditev Julijske krajine in Trsta je dalo svoja življenja 8.000 borcev slavne Jugoslovanske armade. V istih dneh so edinice IV. armade in IX. (korpusa osvobodile Gorico, Tržič in Vi- dem. V Fw!ahs.ki pižipi se je jugoslovanska armada srečala Z zavezniškimi edinicami, ki so prbdirale iz Italije. Druge enote pa so usmerile svoj napad ip zasledovale bežeče naciste protj Avstriji. Ob Soči so kolone IV. armade korakale proti Koroški, osvobodile Beljak in skupno z drugimi jugoslovanskimi edi-nicami vso Koroško. Bitka za Trst se je končala. Medtem ko so v raznih krajih mesta še pokale puške so se množice zbirale po tržaških ulicah in praznovale zmago osvobodilnih sil. Po 30 letih fašističnega zatiranja 'je tržaško delovno ljudstvo prvič v svobodi praznovalo svoj delavski praznik 1. maj. Ta dan je bil naj večja manifestacija slovansko - 'italijanskega bratstva, ki 3e zrasllo š skupno prelito krvjo v večletni oboroženi borbi proti r.acifašizmu. Množica 100.000 ljudi je'manifestirala pc tržaških ulicah. Za tržaške demokratične množice je 1- maj tembblj pomemben, ker predstavlja tudi dan osvoboditve. Danes ima ta dan še večji pomen, ■Vse pošteno demokratično ljudstvo ga praznuje v borni proti vojnohujskaškemu imperializmu, v borbj proti ko-minformističnim revizmni stom. Vidalijevi keminformi-sti gredo danes po poti italijanske buržoazije, po poti zanikanja pridobitev nar< noosvobcdilne borbe. Konif’ formisti skušajo na vsak r,a Čin odvrniti ljudske množ*c od njenih pridobitev in sc danes sramujejo junaške fc0*; be tržaškega proletariata: K" minfdrmistični revizioniz®111 hoče, da bi tržaške mno#6* pozabile svojo preteklo bor bo za osvoboditev in del3-,a vse, da bi jih spravili na si®/! ro pol, na pot hlapčevanj buržoaziji. Zato se danes j ganjajo v vse, kar spoininlfl na antifašistično borbo, stT-A mujejo se spomina 8.00) pn”j J lih borcev Za osvobodit®Al Julijske krajine. Danes -sd ST| tako daleč, da 'se vežejo J italijansko buržoazijo in P^jj slavijajo zahtevo za priklju' citev Trsta in celotnega Trž®J| skega ozemlja k Italiji. PraZ novah je 1- maja' Pa so SP*’« menil; v borbo proti trzaš* oj mu gibanju. Prav zatb praznujejo d?^B demokratične množice. svoj 1. maj v borbi proti rU perializmu, v borbi proti ininformističnemu reak®* narnemu revizionizmu, v h®: b; za mir, delo in krdf^H znaku bratstva z delavci^® goslovanske (n>ne TržašKJ® ozemlja, z delavci italija°T, republike in z delavci so® , listične Jugoslavije. Ati1 Naj bo letošnji 1. maj borbe tržaškega delavstva, demokracijo in socializ®?! 5* V STAVBI SODNIJE SO NEMCI NUDILI SE POSLEDNJI ODPOR, TODA VDATI, SO SE MORALI NASI SLAVNI JUGOSLOVANSKI ARMADI .ITI,-A MMMTFCCHI St B 111 nad — Telefon Stev. 93-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št.. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLASI- od^ 30-J2 in od 15-18 • Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak ram širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico Ml, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: Izvod 4.30, mesečno Poštni tekočt račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči rači.-i pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603.7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ibZD- ŽIVELA ENOTNOST DELOVNEGA LJUDSTVA MESTA IN DEŽELE! PO PARTIZANSKIH POTEH Skupno prelita kri in skupne žrtve k narodno-osvobodilni borbi in ljudski revoluciji *o porajale slovansko-italijansko bratstvo '"1«KO MARUŠIČ - BLAZ Alenibra 1943. je bila na iH°rSrCeTn prva ve^’-lca sv0' L • ljudje so se tudi po-it| ? P^flosto spomnili nanjo L°; radi vpletali v svcje /°V°re- «To je bilo tedaj RT®1 svobodi« so pravili, lrg0 s? karabinjerji, vojaštvo, . Pritepenci, fašist čni w Jl in uradniki zapuščali k, raie«. Oči so se jim ob *°Sn znova vžgale joje lu Prešerne, vssobjema-«Dovolj so nas za-kTLjaČetlr,dvajzet let, nas iz-itril: ,1 z lastne zemlje in nas t . 'ali z davki' Dogodilo da si še j ajda nismo ■ K, N, tu' Privoščiti dcma. Nesti Morali v trgovino in % 11 ter zbira, h Za davek« L!11 v ti, E»iiti t \ i er zbirali tiste centt- i 5^)° slovenskih brigad, J Mašunu pod Snežnikom v tistih dneh koncen- jve!;e> Tomšičeve, Cankar-SJj Snežniške, Rabske ter \ lanski po svet, na katere-®rišel s primorske stra-•; Blaž-Darko Marušič. Ij,te. vitek kot jelka, viso-avnan, z rokami pre-na prsih in z zaim pogledom pred vra e posvetovalne sobe, ko zagledala nekako po letih, Nisem mogla skri- Primorškem in Narodnoosvobodilni svet na poti z Vogrskega v goriški okolici proti. boljšim preglednejšim postojankam. Skupina se je razvrstila v strelce, V predhodnici je bila slavna Lukova patro-la, šest ali sedem vražje smelih fantov, ki jih je poznala in vzljubila vsa Primorska. uLukova patrola? Aha, kjer je Lukova patrola, tam je Luka. Nikoli ga ne zapusti. Fantje so vsak trenutek pripravljeni dati zanj življenje in mnogokrat so mu ga tudi že zares rešili. Vražje ga imajo radi. Pa kdo ne bi imel Luke rad? Cim ga spoznaš, ga vzljubiš za vselej». Tako so o njem sodili partizani pri nas na Primorskem, ker jim je bil tak kot oče. Njemu so bile že znane primorske' partizanske poti. On je prinesel junaku Vojku imenovanje za komandanta in prispel k njemu v trenutku, ko je ležal že na smrt ranjen od fašističnih krogel. S svojo visoko, stasito krepko postavo se je razločeval od vseh. Meni se je zdel kot kjkšer, kralj Matjaž, ki drami tudi pri nas svojo spečo ,partizansko vojsko, ker je čas dozorevai in je prišla odlcčd m uia, da pribori svobodo vsem dobrim, delovnim ljudem. Ni imel navade mnogo govoriti. Veliko je mislil in snoval, toda kar je rekel, je bilo stvarno, do kraja pretehtano -n ni bilo ničesar oporekati. Tomaž je jahal na svojem rjavcu. Kdo ve, koliko poti je imel že za seboj po vsej Dolenjski in Notranjski. Z Novljanom sta se od časa do časa tiho pogovarjala. Na Primorskem ju je čakalo težko odgovora, delo: organizacija vojske, formacija novih brigad in IX. -primorskega korpusa. Vse to je bilo treba ustvariti skoraj na novo iz tistih malih partizanskih edinic, ki so poprej operirale na tem ozemlju. Nastajale so brigade: Gradnikova, Prešernova, Vojkova, Kosovelova, Gregorčičeva, Bazoviška, Tržaška, Natisone, Alma Vivoda, Fontanot. S ti- njihovi vojski. Prosto so hoteli imeti, toda prav tega niso nikoli dosegli, ker so partizanske brigade vztrajno uničevale na njej njihove tanke in oklepne avtomobile. Na Vogrskem so jih partizani odbijali in zadrževali ter je tako zaledje pridobivalo na času, ki ga je rabilo za najnujnejša dela. Med St. Vidom in Razdrtim so partizani napravili zasedo. Visoko v bregu so oprezovali na nemške avtomobile. Počivali smo v obcestni hiši poleg nje, ko je pridrvel prvi nemški avtomobil. Partizanske puške so se hkrati oglasile. Zadele so ga. Šofer in njegov spremljevalec sta bila lahko ranjena. Z velikimi težavami so avto potem spravili daleč pod cestoi na to stran. Tovariš Luka, Tomaž in Novljan so imeli še opravke z ujetima Nemcema, vsi drugi smo se naložili na avto. Stroj je bil pokvairjen, toda cesta se je strmo spuščala v nje, partizanskih tehnik in tiskarn, politične šole, dramske družine IX. korpusa, tečaja za učitelje in pevovodje ter počivališče brigad po težkih in utrujajočih borbah. Tu v Stomažih so bili tovariši Primož — Aleš Bebler, Jože Vilfan, Bevk, Matevž-Andrej Velušček in mnogi drugi, sami sinovi primorske zemlje, ljudje ki so bili zrasli z njo in ki so v odločilnih in težkih trenutkih zagrabili za krmilo, da pripeljejo našo ladjo v varen prristan svobode in neodvisnosti. Primož vedno malce nasmejan, del tiste njemu lastne dobrote in razumevanja mu je vedno odseval z obraza in iz oči. Znal se je skloniti do borcev, jim brati njihove, želje, Pri vsem tem buden in čuječ. Ničesar mu ni ušlo, kar ga je zanimalo, in zanimalo ga je vse. Naši partizani so bili v svojem lokalpatriotizmu ponosni na to, da je primorski rojak, da je docela njihov med njimi in SKOZI 1SNEZNI METEZ, MRAZ, BURJO . .. dolino in po asfaltu je samo teklo. Mala vipavska vasica' Sto-maži, prislonjena ob pobočje Čavna, je bila tiste dni središče vsega dogajanja, postaja na nadaljnji poti proti vrhovom Cavenskega in Nanoškega pogorja, kjer se za- li ^VOLOKI IN CVETJEM JE SPREJEMALO LJUDSTVO JUGOSLOVANSKO ARMADO. ti ‘'lin L je na ”ad snidenjem. «Ka-QfVt) r‘morskem?», to je sem 0U vpra' l a te'zttaj», mi je ik5! je. ■ o odgovoril, Ta-j.%0n za seboj že (..Sof, aalhega dela v Trstu s* s° Žp° te*kih preizkušenj, h Uo ojeklenile nje-jivi, nenehno N ,, ?' "Videla boš», je * toplo. «To se ne V . povedati«. so(j‘ nekdanjega V1 SpL30 lovskega dvorca Za ovalno mi- V l,n nicci drugimi to-'°6^«°'f’ran Leskošek, IthJC^nšan Kveder in toj ^lan-Vlado Ambrožič. StJ°je Misli nekako % 0|iiu *■ Pl'b)iorske imamo lij, ('i\rii.,Porooda. Partizan-J', *° razorožile ita-SSeno, 0' Tisti- »o V^il. Položaj, so se jim V m\t0VS!opili v parti' Q SboL ' Ljudstvo daje Sst?U .lrplieniu. toda U je treba poma-Potrebujejo orga- S rt^eciu.^jski in na te-\Sia ,*fni takih, ki so % 'seiie‘ So med njimi ži- %5ažet-e ur"* Se je dv,g- X 6 »> usm lCe S0 Se Za' I n dob, Q,:- Ni prehodil [■ St? je bji na Mašun. I h in 0žen Za isti } \ aJutra ) N J^bske^11.0, treba biti 3tidušči« Stomažih Dartizanske bila °lav' Skc vojske na sočerimi vezmi vklenjena ljudska sila je zdaj našla sprostitev, trumoma so se stekali borci v partizane. Proletariat v Trstu in v Tržiču je šel skozi prerod narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. Tam na položajih pri rušenju prog, mostov in cest, v naskokih na postojanke sovražnika in v spopadih z njimi se je porajalo slovansko-italijansko bratstvo, ki ga je utrjevala skupno prelita kri in skupne žrtve. Tam je tržaško delovno ljudstvo podpiralo pregrade šovinizma in mrž-nje, ki so mu jo tuji ob lastniki vsiljevali zato, da so laže izžemali dela njihovih žulje-vih rok. Pot je peljala po samih pivških gmajnah in gozdovih pod Nanosom. Tako smo se popolnoma izognili cesti in železnici, ki smo jo prekoračili le na enem samem mestu. Nemci so povsod najprej zavarovali proge, zavedajoč se njihove velike važnosti. Na Vipavsko dolino je sijalo razkošno jesensko sonce in trle so se šibile od grozdja. «Lefos naj bo grozdje in vino vse za partizane», so se smejala dekleta, ki so prinesla borcem kosilo v velikih, pletenih jerbasih. Tam je bila res prva primorska svoboda, ki jo je omenil Blaž, toda vsakdo je videl, da ne more trajati dolgo. Nemci so pritiskali od Gorice in od Postojne. Cesta preko Vipavske doline je bila potrebna čenjajo doline in globače Trnovskega gozda, ki se nadaljujejo v Vojskarsko planoto in s cerkljanskimi grapami, ki se že prištevajo k prekrasni deželi Tolminski. To je bilo ozemlje že po svoji legi dc’očeno za zibelko primorskega partizanstva, za sedež IX. ko . usa in pokrajinskega odbora, za skrivališče cen-, tralnih bolnic: Pavle in Fra- tudi on se je tako počutil. Ce je bila prilika, so naše žene popdbile tov. Vilfana na svoja zborovanja, ker tako približati ciljev narodnoosvobodilne borbe jim res ni znal nihče kot on. Vse je bilo tako preprosto, kar jim je govoril, toda govoril jim je iz srca in zato je tudi našlo pot v njihova srca. Tovariš Bevk si je znal povsod urediti svoj kot, kjer je po partizansko nemoten delal, čeravno so vse okoli njega ropotali pisalni stroji in so drugi tovariši narekovali strojepiskam. Danes si kaj takega težko predstavljaš. V partizanih pa je bilo tudi to in še več mogoče. Fiziognomija Matevževega o-braza je mene vedno spomnila na slike Maksima Gorkega in imela sem občutek, da mu je moral biti tudi po svoji duševnosti podoben, tako ves iz enega kosa, pravi proletarec, človek, ki mrtev živi med nami Tržačani in nas spremlja v vseh naših borbah. Tovariši, ki so tedaj na Ma-šunu dvignili roko, šo sie poslavljali. Odhajali so na svoja nova mesta v Kosovelovo, Vojkovo in Gregorčičevo brigado. O Sergeju Venturiniju je kmalu prišla vest, da je padel. Po njihovem odhodu je bilo, ko so pričeli Nemci ofenzivo na vsej črti. Zvečer smo zvedeli o njej, umik pa je bil določen za drugo jutro. V zgodovini primorskega partizanstva je poznana kot ena najtežjih in se da v marsičem primerjati z zadnjo in najhujšo ofenzivo, ki se je začela sredi marca 1945 leta. Nemška vojska se ni nasitila samo z ropanjem v dolini. Silila je gor v hrib na Predmejo in Otlico, kamor je naša kolona napravila premik. Divjala je po cestah, ki križajo Trnovsko planoto, v u-panju, da z enim samim za- iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininnu! SPISAL: mahom uniči primorsko partizanstvo, ukroti ljudstvo ter ubije v njem hrepenenje po svobodi, ki jo je komaj oku- FRANC LESKOSEK - LUKA silo. Partizani so jo napadali iz zasede. Trnovski gozdovi in Kozje stene so jim potem ponujale počitek ter jim dajale zavetje. Tudi naša kolona je šla drugi ali tretji dan ofenzive proti Kozjim stenam, ki jih naši partizani prav dobro pomnijo. Visoke in težko pristopne rastejo v obliki venca iz tal v nizki prostorni vdrtini vrhu strmega brega. Dogodilo se je izdajstvo in nekaj nemških vojakov se je prebilo tudi v tisto divjino. Stražar jih je opazil in izstrelil rafal. V nekaj trenutkih so bile Kozje stene prazne. Z bliskovito naglico smo bili na nasprotnem griču, zasedli položaje in krogle so . švigale po njih. Iz neba, ki je bilo ves dan svinčeno težko, je pričelo deževati. Nastopilo je tisto dolgo jesensko deževje, ko fccmaj čakaš, da ga bo kraj. TH ali štjri je. trajalo in ves tisti čas smo, se premikali dalje Po gozdu v koloni, ki ji nisi videl konca in ki je sproti naraščala. Vmes so bili počitki za zajtrk. večerjo, obed — vse ob na obrazu si bral, kako ga boli. Stopali smo po razritem kolovozu, ko se je pričel gozd redčiti in je nenadoma posijalo sonce v vrhove dreves. Nekaj korakov pod nami smo zagledali cesto. Kot otroci smo se razveselili. Sonce in cesta, vse je prišlo kot prebujenje, kol da smo na novo zaživeli. Držala je čez Vojšči-co na Vojsko in dalje onkraj Vojskega na Oblakov vrh in Tribuško dolino ter se dvigala iz nje na Lokve, čepo-van in Lokavec na Kanalskem. V veliki kmečki hiši na Vojščici, takšni kot so povečini hiše v tistih krajih, smo se v prvem času udomili. Glaimina vojske je šla dalje proti Cerknemu, ki je postalo izmenoma sedež IX. korpusa. Ofenzive na IX.korpus so se vrstile in zaradi tega ie razumljivo, da ni mogel ostati dolgo ne enem mestu. Zdaj je bil• v Cerknen in okolici, zdaj na Lokvah, zdaj v Cepovanu. zdaj v Predmeji, zdaj v Bačniku kot je pač zahteval trenutni položaj. Cilj Hitlerjevih hord in vseh nemških plačancev je bil uničenje IX. korpusa, zato da bi ga onesposobili za njegovo najvažnejšo nalogo — osvoboditev Trsta in mu jo tako popolnoma preprečili. V domu na V o jščici je nastala prva številka Primorskega poročevalca, ki je bil osrednje primorsko glasilo pred Partizanskim dnevnikom. Ker je bil v; tistih dneh material za tehniko šele na poti, je izšel v tridesetih izvodih, kolikor kopij se je pač dalo napraviti na pisalne stroje, ki smo jih imeli. Tako revni smo bili po tisti septembrski hajki. V primeru s tistim smo imeli pozneje res vsega dovolj — strojev, papirja, tehnik, tiskarno in k vsemu je pripomogla' ■pdrtizan&ka požrtvovalnost, iznajdljivost in pa predanost primorskega ljudstva narodnoosvobodilni borbi, zaradi katere je bilo na NEPOZABNI DNEVI MAJA 1945 V AJDOVŠČINI. naraščajočih sovražnikovih ofenziv, je bilo bolje, da se je pridružil IX. korpusu in bil v njegovi neposrednj bližini. j. V juniju 1944. so bite rta Primorskem prve volitve v narodnoosvobodilne odbore. Prha je prišla na vrsto Kanalska, ki je bila najpogo- 1943 - PRVA SVOBODA V VIPAVI. enem. Tako in še veliko huje je bilo v borbah življenje partizanskih brigad. Tla so bila prepojena z mokroto, dračje je bilo težko od vlage, toda kljub temu je gorelo, ko smo proti večeru zakurili, če smo bili gotovi, da nas^ dim ne bo izdal. Ko je skočil iz skal v Kozjih stenah, si je tovariš Matevž nalomil rebra. z eno roko se je opiral na palico, z drugo na pokojno Katjo, ki mu je hotela pomagati. Nič ni rekel, samo Primorskem izdajstvo redko in ga skoraj ni bilo. Pokrajinski odbor je potreboval prostor, ki bi bil kolikor toliko 'zavarovan PO d sovražnimi udari na osvobojeno ozemlje IX. korpusa, ker so tovariši pri svojem delu rabili mir. Nad Oblakovim vrhom je stala v kotanji na hribu prijazna domačija. V Rupi se je reklo. Tja se je selil in bil nemoteno tam polnih sedem mesecev. Ostal bi lahko še dalje, toda zaradi šteje sedež IX. korpusa, ker je bila nekako v sredi osvobojenega ozemlja in je bila najbližja■ Soški in Vipavski dolini, Krasu, Tolminski in Benečiji, kjer so operirale brigade. Pod Lovcem leži jasa. kjer je bilo ob tej priliki eno največ jih partizanskih zborovanj. Brigade so vso noč prihajale: Kosovelova, Gregorčičeva, Bazoviška. Ljudstvo, ki se je trumoma zbiralo iz kanalskih vasi, jih je pozdravljalo z radostnimi vzkliki, ko so korakale v mimohodu pmed govorniško tribuno. Gozd zastav, premikajoč se v dolgi ljudski reki, ki ga je nosila s seboj. Sredi zime enkrat je bilo, ko je prišel v partizane tovariš Srebrnič. Na sebi je imel lepo črno obleko. Bila je popolnoma nova. Morda je bila še iz njegovih študentovskih let in jo je po sedemnajstih letih zapora privlekel iz omare. Morda se mu je zdela tudi najprimernejša za ta najlepši dan v njegovem življenju. Na nogah je imel debele volnene nogavice, ki so mu jih spletli doma v Solkanu. Ves se je zagrizel v graditev ljudske oblasti na Primorskem in doživel tako pred svojo prezgodnjo smrtjo še veliko lepih dni. Takrat na Kanalskem je prvič govoril tako veliki množici, potem ji je govoril še na Vipavskem in v Brdih. Ni mu bila dana sreča, da bi posegel v graditev socializma, toda njegovo notranjost je polnila zavest, da je trpljenje sedemnajstih let obrodilo bogate sadove. S tovarišem Joklnom — Francem Popitom 'sta takrat skupaj potovala v bistvu oba enako mlada; Jokl poln svežih sil, Srebrnič še ves v nekdanjem mladeniškem zanosu. Ljudstvo je ostalo neuklon Ijivo kljub stalno naraščajočemu sovražnikovemu pritisku. Njegova volja se je izpolnjevala, v lastnih rokah je čutilo svojo usodo. Partizani so mu bili najljubši gostje tudi tedaj, kadar je bila trda pri hiši in so iz hribovskih vasi nosile žene na glavi moko iz doline po deset, dvanajst ur daleč, da so potem delile košček kruha in latvico posnetega mleka s partizani, ki so bili na potu. IX. korpus, to je bil njihov primorski korpus in nobenega glasila se niso tako okle- nili, kot so se Partizanskega dnevnika, zato pač ker je ta bil spočetka glasilo IX. korpusa. vObiskala sta nas dva tovariša«, (to sta bila njegova prva glavna urednika Martin-Edvard Kokol j, ki je padel v zadnji ofenzivi in Mile Vrej) so pripovedovali po vaseh. «Korpus bo imel svoj časopis in obljubili smo jima, da bomo pošiljali dopise«, so govorili tako, kot bi zdaj nc bilo več važno, da pošiljajo, dopise Primorskemu poročevalcu. Kmalu potem se je uredništvo Partizanskega dnevnika preselilo na Pokrajino, ker je ta postal osrednje glasilo in začel tudi izhajati ne več litografiran, temveč tiskan. Od hiše do hiše so krožili izvodi še potem, ko so bile čeke zgbrisane in se skoraj ni več dalo čitati. IX. korpus je imel tudi gledališče, ki je približalo ljudstvu umetnost tja do zadz nje beneške vasi. Najlepše pa je bilo takrat, ko je o priliki zborovanj, kongresov in skupščin nastopilo doma — na svobodnem partizanskem ozemlju, pa naj to bo na Lajnah, v Cerknem, Cepovanu ali kjerkoli. Prihajali so tovariši iz daljne Benečije, iz Tolminske, Brkinov, Istre in vsakdo si je želel, da bi segel v roko tovarišu Hribarju, tov. Kajtimarju-Albertu Jako piču, tovarišici Lidiji Šentjur čevi, Stanetu Potočarju, Viktorju Avblju in vsem, ki so peljali primorsko ljudstvo iz trpljenja in suženjstva v svobodo. To je le utrinek življenja na partizanskih poteh. Utisni-lo se je v zavest posameznika in vsega naroda ter bo ostalo v njej za vselej. Moti se, kdor misli, da ga je mogoče zabrisati. Proti samemu sebi, narodu in človeštvu greše oni, ki to poizkušajo in ki so se lotili tega nečastnega posla. MARA SAMSA Pripovedovalo se je, da je Ana Renata močnejša ko njen hlapec in da je posla, če se ji je ustavljal, tako »tleskala, da se mu je kar bliskalo pred očmi. In med tednom, dasi je bila škofovskega sorodstva, si jo lahko vide: pri različnem delu. Lahko si jo videl, da je z voliči pripeljala koš gnoja ter ga lastnoročno prevrnila na njivo bogata obitelj prisilila, da je morala samevati na samotnem scbelfer enskem dvorcu, ne vem; ludi nisem po 'etn spraševal. Bila je obenem gospodar in gospodinja, pa oboje dobro. V tednu je delala, ob nedeljah in praznikih pa je hotela plesati. Kaka ženska! Spustila se je s konja kakor Kaj je bilo vzrok, da jo je najspretnejši jezdec, da so gor- janci kar usta odpirali. Pristopila je z bičem v roki, pustivši konja svoje nu hlapcu, in obstala pred našo mizo. Z očmi je premerila zbrane, ne ošabno, pa vendar tako, da je kazala, da se čuti plemenitega stanu. Spoznala mc je, pristopila še bliže in vprašala: «Boš plesal, Izidor Khallan?« Tedaj se ji je približal Ramovšev Stefan, še čisto nerazvit fant iz lučenske fantovske kompanije. Ker je bil sin imo-vitega, desetini in tlaki nepod-vrženega kmeta, so mu na sve-tokriškem odru dovolili plesati. In ta žival se je predrznila, siliti v gosposkega dekleta, rekoč: «Pojdi pit, ta rejnata, potem se pa enkrat ali dvakrat zasučevaln Malo je zavriskal, kakor mlad petelinček, ki poje na gnojnem kupu sredi dvorišča. Pa mu je takoj zmanjkalo sape, ker ga je Ana Renata zaničljivo pogledala Potem je še bolj zaničljivo spregovorila: «Pri nas taki koze pasejo!)) Z bičem je švrknila po zraku in Stefan je moral prav odskočiti, da ga ni zadelo. «Tu imaš dve libri, pa si pri cerkvi kaj kupi!« Iskala je denar v obleki, Stefan pa je osramočen izginR med glasnim smehom vse družbe. Se enkrat je vprašala: «Boš kaj plesal, Izidor!« Povedal sem ji, da ne znam plesati, kar ji nikakor ni ugajalo. Tedaj se .je polastila brata: m Boš pa ti, Jurij!« Ta je bil za take reči kot nalašč. Zaiskrile so se mu oči in zadovoljno je odgovoril: «Pa res rad plešem!)) Se je dostavila: «V gosli dam jaz, da veš!» To sicer ni bila navada pri nas, ker je moral plesalec dajati «v gosli«, ali Ana Renata je imela svoje navade. Poiskala je srebrno beneško krono ter jo vrgla v gosli, da je bil Tič-nlkov Janez čez vse mere zadovoljen. Takoj je izpraznil svetokriški oder, ker si je Ana Renata z beneško krono kupila pravico, da je eno igro smela sama plesati na odru. Plesala sta, kakor bi bila drug za drugega ustvarjena in dolinske gospodinje pri naši mizi so šepetale, da tak par še ni plesal pri žegnanju sv. Janeza Krstnika. Skoraj celo popoldne je plesala ž njim in kar iz rok ga ni pustila; nečimrnemu fantetu pa se je z obraza bralo, kako je ponosen na gosposko svojo plesalko! Izbrala si je posebno mizo, pri kateri je dajala za pijačo, tako da je oil, kdor je hotel. Bilo je to v bližini naše mize in vsaka beseda od tam se je čula pri nas. Culi smo, kako je Ana Renata hvalila bratovo plesanje, ta pa je spet večkrat glasno povedal, da je njegova plesalka najgorše dekle, kar jih je na svetu- Ni usekala z bičem po njem, ampak prijazno je odgovorila: «Ti pa naj-gorši fant, kar jih ima dolina!« Ni čuda, da je bil reva moj brat kar pijan od same kmečke napihnjenosti! Medtem sem pozabil'na Agato. Sedela je tik mene kakor pišče, ki se je izgubilo od koklje. Kar naenkrat me je prijela za roko ter dejala: »Pojdiva domov, Izidor!« Opazil sem, da je bleda in, ker je bila šibkega telesa, sem menil, da je bolna. Takoj sem osedlal konja, pri čemer sem še Juriju pripomnil, da je čas osedlati in odriniti proti domu. Jurij in Ana Renata sta z enim glasom odgovorila: »Kdo bo že sedaj domov hodil?« In Jurij je še nekako ostro pristavil: »Plesal bom, dokler bom sam hotel! Tudi nisem več tako mlad, da bi sam ne poznal pota do Visokega in najsi je v noNe Ana Renata je pritrjevala: »Pa ravno ponoči bova mimo prijahala!« In spet sta plesala. — Ko sva z Agato jahala od illlll Gorenje vasi do Poljan, ni spregovorila besedice. Tu in tam je lahno vzdihnila, kar mi ni ušlo. Časih je konj stopal hitreje, da se je dekle nehote pritisnilo k meni, kar sem-občutil. Freobdala me je skušnjava, tudi sem bil nekaj vina preveč pil, kar pogreje kri človeku, zatorej sem, pozabivši na gospodarja, izustil tole vprašanje: »Kaj vzdTjuješ, Agata? Ce ti je slabo, se morda ustaviva v Poljanah?« »Kaj naj mi bo slabo?« je odgovorila,... »pa vendar ne misliš, da raj bi. slabo, če Jurij pleše s tisto gasposko vlačugo?« Ta ostra beseda me je osupnila. »Vlačuga ji ne smeš praviti! Iz dobre hiše je; njen stric je bil škof, kar ni majhna reč. V Loki sem slišal, da so Skar-likijevi jako poštena in bogata rodbina, katera ima s Schef-fertnom še druga posestva«. Nadaljevanje sledi PRIMORSKI DNEVNIK Živel 1. maj, dan pregleda ljudskih sil v borbi za demokracijo in mig 51A J družba obrnila proti infnJ od zadrege mi je u^arl ‘ .t kri v glavo. Nekdo je vzKl* nii: »Poglejte, tako majhen w bič, pa že pase!« ^ Jaz sem nemo strmel jr lo deklico, ki 1? sta ;■ menoj. L Ker se nisem macesna, se mi je , ,>iraz čelo približevati. Njen ^ se je veselo smejal i® . la mi je dve vrsti svoj1 ^ belih zob. Napadala , volja, da bj pobegnil . , nje in se skril .v S° j toda neka topla not**®' me ni pustila z mes»’ ” sem ostal, kjer sem Dekle se je tedsjj^ žalo macesnu in rak pred menoj, strnn nekaj časa vame S sV?JI5^ likimi ogljenimi oč«-*-® pa mi je nenadoma «Zakaj ■ se bojiš •. * j| Hotel sem ji j da se ne bojim in <** ji le sram mojih bosih moje revščine, pa nise ^ gel spraviti besedice 1 Nekaj časa sva si ta*°!,ini naproti in molčala. „[j. ljudi, kateri so se z°r jjj družile ženske, ki ^ iskale ovac, je na g°z . vj-ti tudi obstala in Sle^e gs-me in v deklico. To J & jalo mogoče precej c®0^njt da zame je bilo lo ^ j» le kratek blisk. Tedaj I j poti rekel ženski glaS' ^ »Sram ga je, ker m toliko ljudi.« ^ Neki drugi glas P* 1* ke': ' »djrf «Lenkica, oaj mu na= ^ da bo tudi on vedel, »a 1 nes prvi maj . . .!» , je Tedaj je Lenkica, »a £u bilo deklici ime, \-zc\s \f s svojih prsi in mi Sa lila z dolgo bleščečo vj Njene oči so pri tem & ^ žarele in se zasadile v | oči. njrf. Jaz sem počasi vze j/ nageljček in se pri 'c ^ taknil njene reke. Ta a mi je čisto zmešal 6la^nol mah sem izgubil Pr‘^1 duha in sem z nage'?1'j roki zdirjal v goščavo | onemel strmel raz ta' čudni, v roso vtopljeni vrh. Vse te lepote, ki se je razprostirala okrog mene, in vse te godbe, ki je- brnela v mojem mladem telesu, pa se 'nisem zavedal, kakor se- tega zaveda kdo, ki jo opazuje aliiposluša pri polni zavesti, ampak sem bil tesno zrasel z vsem,'.kar me je obdajalo im,kali?'sem občutil, ko. da je vse to del mojega lastnega bitja. Zdelo se mi je, , da včasih gledam samega sebe. ; Iz takih misli me je vedno prebudil sopihajoč, težak glas, ki je prihajal od daleč P° zraku in je odmeval po bre-zovju in macesnovju nad mojo glavo, To Je bjj glas težkih, parnih kladiv," M so butale doli V 'dolini, kjef je staila velika tovarna. V tej tovarni še nisem bil nikdar in sem jo mogel le od daleč gledati, To sem mogel le, če sem se napotil čez brezov pašnik na drugo stran našega vrha, Toda hi me preveč vleklo k p.ie-ni podobi, ker zame ni mila lepa. Bila je črna in sajasta, en sam kup zamazanih stavb, iznad katerih je molelo kakih šest ali osem visokih dimnikov. Iz teh dimnikov se je neprestano valil masten in črnikast dim, ki je zasmrajal celo severno dolino. Vedel sem tudi, dteiiž teh dimnikov ponoči švigajo; plameni, ker šem šel z očetom nekajkrat ponoči v mlirt jn sem to sam videl. Od' tistega časa me je bilo tovarne 'Skoraj strah. Ta črna .tovarna je bila tudi še drugače slabo zapisana v mojem srcu. To sem imel od cčeta, ki ni maral tovarniških delavcev, čeprav je bil tudi sam delavec. Tovarniški delavci so se rib nedeljah pri cerkvi- postavljali s srebrnimi verižicami, z velikimi tolarji na lajbičih, z lepimi oblekami, z zelenimi klobuki, za katerimi so se šibili gamsovi; repi. Moj oče žteh ljudi ni maral turji zato, ket so ve-činojnd koj začeli fiemškutSa- t riti, b#ž ko so povohali v tovarno. Vse to ga je odbijalo 6:&( tega jutra spet za-čffPbčrtarije "tovarniških kladiv, sem se takoj znašel sredi resničnega ajKata.- Prenehal sem biti-jdsi.,narava,-ki, nrfe je obdajala, postal sem to, kar sem bil: pastirček, ki je zgodaj zjutraj pasel bička nekje na, J/rtjU. Lepa, harmonična godba,'ki je še malo prej zvenela skozi macesnovje nad mojo -glavo, je zdaj prenehala, ker ‘jo " je razsekal odmev parnih kladiv. Celo jdti^vjl, zvon, • ki se je glasil iz druge doline pod menoj, mi ni mogel več priklicati prejšnje zamaknjeno-sti. .. . Nenadoma sem od nekod začul človeške glasove. Začel sem oprezati naokrog, toda nikjer nisem mogel opaziti živega bitja razen svojih ovčk, ki so mulile travo tam med brezami. Cez naš hrib je šle gozdna vozna pot, ki je vodila iz doline, kjer je stala tovarna. Ta pot je'bila samotna th le redkokdaj so po njej hraili ljudje, nikdar pa še nišigP tod;. Videl kogi ob tako zgodnji uri. Brez dvoma je šel nekdo na vrh. Kdo je bil, še ni bilo videti, ker so pot zakrivale breze. Meni to ni bilo povleči, Bil sem samotarske narave in sploh'.nisem rad srečaval -ljudi. Na tihem sem se tujih ljudi bal, ali pa sem jih celo iscvražil. Kdo 'H' neki hodil tod ob taki uri, -sem si misiji in stegoval vrat proti tisti uprti pravi sončni žarki, ki so prihajali naravnost od velike, rdeče sončne krogle, ki se je nenadoma dvignila iznad pohorskih slemen. Sedaj je nastopil pravi dan. Ves širni prostor med nebom in zemljo, kolikor sem ga mogel zajeti s svojimi očmi, se je napolnil s pepel-nasto, skoraj prosojno barvo. Ta praznična svetloba je srkala vase dolinsko meglo, ki se je zmerom bolj stiskala k zemlji in se skrivala med loge in travnike. Nadnaravno velika, orjaška drevesa so začela moleti iz meglenega dna, potem so prišli na vrsto robovi valovite doline, ki so razsekali meglo na nešteto podolgovatih jezikov, dokler se niso pokazale domačije, vsepovsod razstresene, naposled pa se je prav na dnu doline pokazala mala vas z visokim, gotskim zvonikom Medtem ko se je spreminjala podoba doline, se je spreminjalo tudi sonce. Ko je vzšlo izza Pohorja, je bilo podobno veliki, žareči krogli, po tem pa je postajalo bledejše in manjše. Nazadnje se je obdalo z močnim vencem, ki je bil svetlejši kakor njegova sredina. Iz tega venca so potem začeli štrkati na vse strani daljši in krajši žarki, ki so bili podobni žarečim strelam. Kmalu ni bilo več mogoče pogledati v sončno kroglo. Kakor me je zjutraj, ko sem vstal, strašno imelo in sem še gredoč na pašo, včasih spal, tako silno rad sem gledal jutro, ki je vstajalo pred mojimi očmi. Tega vstajanja se nisem mogel nikoli nagledati. Vedno sem pri njem odkril kaj novega in kaj lepšega. Posebno takrat, kadar sem pasel Na vrhu. Tam me paša ni veliko metila, ker se je žival pasla kakor uš. Pogled z vrha je bil že sam po sebi lep in za oči prava paša. Toda bilo je še nekaj drugega zraven, kar je delalo vstajanje jutra še lepše. Naš vrh se je ob jutrnjem svitu za nekaj ur potapljal v godbo tisočerih glasov, ki so se zlivali v veličastno, brnečo, prečudno pesem ali godbo. Ta godba je prihajala iz neštetih ptičjih grl in je donela iz brezovih grmeč/jadri z vej visokih macesnov, prihajala! je jz vlažne, rrapojčttč žefrilfe' in trave, prihajala je s tankih macesnovih in brezovih vej, ki so bile neslišno nap.e-te v jutranjem zraku in se šibile pod razkošno roso, čeznje pa je drgetal nevidni lok prvih jutmjih vetričev. In ta mogočna godba mi je prevzela srce, da sem nekako kor zamaknjen. Na mah sem pozabil na svojo utrujenost in nisem nehal strmeti v goreče gore, ki so se mi zdele vedno bližje. Pod sneženimi vrhovi se je razprostiralo široko, temno pobočje, pokrito s planinskim lesom. V tem pobočju se je združevalo mnogo barv. Smrekove hoste so bile skoraj črne, tam pa, kjer so rastle bukve, je bilo še vse rjavo, zakaj bukev v taki višini še ni pričela zeleneti. Temnikasto ozadje pobočja je bilo prepikano z blestečimi macesni, ki so si pravkar nadevali svoj svetlo-zeleni pomladni nakit. Brez Bilo je takrat, ko sem še bičke (ovce) pasel pod Uršljo goro. Vsako jutro mi je po ušesih zvonila ponarodela Vodovnikova pesem: In ti, ki boš prebral njegove Sobice, boš vedet več o človeku, kakor si vedel, preden si poznal Voranca, in potem boš komaj čakal, da boš segel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek silen in močan v svojem delu. ut ON ŽUPANČIČ Ob štirih zjutraj gori vstanem in ženem bičke past. Oh kako bom srotej bičke pasov, ko mam še komaj sedem let. teh macesnov bi bila podoba gore še čisto mrtva. Dolina ped goro je bila še zakrita z meglo, ki se je le počasi pogrezala vase. Nikjer še ni bilo polj in travnikov in prav nobene domačije ni bilo videti iz tega belega morja. Naš vrh je bil kakor samoten otek sredi jutmjega kipenja. Včasih se je zdelo, da ga bedo meglene pene pogoltnile. Kmalu pa sta začela rdeča vrhova obeli orjakov bledeti. Obenem so postajali svetlejši tudi gozdovi pod gorami. Zdaj je dan začel hitro spreminjati lice cele dežele. Pohorska- slemena so se ločila od vzhodftfefa rtebš? na severu pa so" vrhovi Golice in njenega predgorja nekako dolgočasno moleli pod nebo. Dolinska megla, ki je še pred nekaj minutami lizala do pasu širnih pobočij, se je nenadoma sesedla in skozi njo so se začele svetlikati lise obdelanega polja. Naših gor se ni več dotikala rdeča sončna zarja, ampak so bili vanje Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je b’1 porasel z di mo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši. Na pašniku so rasle bele breze, ki, so bile podobne zelenim pušeljcean. Vmes je stalo nekaj velikih, orjaških macesnov, ki so se videli daleč naokrog. Čreda je bila brž na pašniku in sedaj se je začelo zame dobro življenje. Ovce so se začele pasti kakor uši in mi sploh ni bilo treba paziti nanje. Ako bi ne bilo premrzlo in premokro po tleh, bi se bil lahko ulegel in mirno zaspal. Toda bil sem že prebujen in moja zaspanost se jt medtem dvignila nekem med vrhove macesnov, ki so moleli v sivkastomodro nebrp Zato sem začel opazovati, kako je okrog mene nastajalo lepo, vigredmo jutro. Pravkar sta zagorela vrhova dveh najvišjih gora v škrlatnem plamenu. Gorele so skale in razpoke med čermi. Podoba me je nenadoma vsega prevzela, da sem bil ka- kaj pa .me je pri njih zelo presenetilo, Vši od prvega eto zadnjega, in celo- tista dva ali trije otr&i, ki so šli zraven, so imeli v gumbnicah zataknjene lepe rdeče nageljne. Vsi so žareli v obraz, ko da bi bili zelo razgreti, čeprav pot ni bila naporna in je ob tej jutmji uri _ na vrhu celo prijetno hladno. Zenske, ki so šle z družbo, so se smejale tako razposajeno, kakor se smejijo dekleta, kadar gredo ob lepih nedeljah v cerkev. Vse to ni slabo vplivalo name, toda kmalu je padla vsem temna senca, ki je na mah vse pokvarila. Zapazil sem, da imajo moški po vrsti vsi velike, srebrne verižice in svetle tolarje na lajbičih. To me je prepričalo, da so to ljudje iz" tovarne, ki sopiha v dolini, in postal sem slabe volje. Mislil sem, kakor je mislil moj oče, da so to slabi- ljudje. Zdaj sem se še tesneje skrii za macesnovo deblo. «Oh, bičke, bičke, kako je to lepo ...!» Skupina, ljudi se je ustavila in nekaj žensk je z iztegnjenimi, golimi rokami, v katerih so držale kruh in žemlje, začelo korakati proti moji majhni čredi. Čreda pa, ki ni bila vajena ljudi, se je odmikala nazaj v goščavo, med- tem ko se ženske niso dale odgnati in so še dalje silile za ovcami. Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah in mi je pri tem prišla že za hrbet, pa me še ni opazila. Deklica- je bila malo večja od mene in je imela gole, bleščeče lakti. Na prsih je strani, od koder so prihajali glasovi? ' Nenadoma pa sem zagledal skozi brezovo grmovje celo gručo ljudi, ki se je bližala vrhu. Sli so počasi, moški in ženska ^pomešane in celo nekaj otrok je bilo zraven. «.Vse je.-A.hilo . praznično oblečeno jn vse, veselo razi pcSjožencv^To je.-bilo videti že od daleč. Poznalo se jv tudj, da je družba,- zatopljena V- živahen -pogovor, ker so nekateri mahali z rokami. Ne« kateri pa so mrmrali nekij pesem- ' ij Bili so še tako daleč, da nisem megej razločiti, kaj id kak "jezik' govorijo. 1*oda" zdaj jih' nisem' utegnil več poslu-j šati, ker so se vedno bolj blii, žali. Zvest svoji, nezaupljivo* sti seni hitro skočil med gr« movje'in se, potuhnil za de; beli macesen, ki je zakrival celo mojo postavo. Iz tega skrivališča se je dalo nemo« teno gledati na družbo, ki je prihajala vedno bliže. Ovce me niso skrbele, ker so se mirno pasle ne daleč med brezami. Skupina ljudi ..se. jp med; tem že tako približala, da smo bili skoraj vštric. Jaž sem se prilepil • tesno k macesnovem deblu, da bi me nikakor ne mogli odkriti. Se; daj sem že razločit posamez1 ne besede toda nisem mogel razumeti, o čem govorijo. Nel Iz kratke zemlje zadišala je pomlad, od brinja, šipkov je dišeča cesta. O. deklica. kipečih prsi. boš nevesta, glej, tu sem, tu ves nasmejan kot svat. Močnejših rok ta zemlja rdeča čaka in močnih src: če gledaš vinograde kot iz skrbi klijoče neskaljene nade. spoznaš: nad Krasom daleč ni oblaka- In v krvi mladi je ljubezni zreli sad in iz oči. zarana čez ognjišče sije. od deda vedrega do zibelke se zlije, kjer dete se igra kol tarek zlat. Pa pravi ded kot prerok siv bradat: *Ta rod odprl bo nam pott na morje’ sejal svobodni duh bo <'ez obzorje in Soči dal za vselej svoj pečat... » tako siril dekletu ‘n Jii*, ljudi na cesti. Se 1 nisem dekletu ia T( ! dar. Ko sem bil v varnem in sem vse •" nie je skoraj poslal" drej ga, kar Sem stoTfl. (o bi z deklico je me', .w| <*,. lo ugajalo, zakaj *' iri prešeren smeh. N**!’ he ba veselih ljudi *** is*it Li neko pesčni. ki je ^ pri*‘. zumel, in ki sr^‘3 škoval z utripaj'«1" ■dokler se ni izguje"' jt ' pod vedrim nebom te* I njega dne. ,jUdi Potem je skup)"* ginlla na drugo * s s'1) in jaz sem > jimi ovcami. » ng() V potem pretehtal v* ' vr« do. k, sen .jn \ Beseda »prvi maj jr, nosila velik rdeč nagelj. Ko sem jo tako videl statj ir.ed belimi brezami, se mi je zdela čudno lepa. Tedaj nie je deklica nenadoma zapazila. «Poglejte, pastir!« je zaklicala vzradoščena proti sku pini, ki je ostala na poti. Na njene besede se je vsa in življenje.... Odprle so se živobarvne čaše in napolnile ozračje s tistim prijetnim osvežujočim duhom. Ko sem ugledal prvi cvet vrtnice, me je vsega prešinilo. Od nekje daleč — iz tistih prvih dni mladosti, ko sem komaj odrasel šolskim letom, se je povrnil Živ spomin. Ali naj ga povem? Zakaj pa ne, lep in tako čist kot rosna kapljica, ki je pravkar spolzela iz temnordečega žametnega lista prve vrtnice in se izgubila v rdečo istrsko zemljo. *»» Leto 11)22. Po Primorski so pričeli uvajati svojo »kulturo« črni fašistični okupatorji. V to dobo sega tudi moje prvo gledanje v življenje. Takrat sem spoznal, da je poleg dobrega tudi — slab človek. Tega slabega človeka mora« vzgajati in napraviti iz njega takega, ki bo znal hoditi ravno in s pokoncu dvignjeno glavo. Srečal sem dekle, ki me je svetlo in živo pogledalo v oči. Tisti prvi pogled me je silno presunil. V meni so se zbudila prej nepoznana čustva. Znašel sem se na velikem življenjskem razpotju. Doba otroškega sanjarjenja in Potepanja Je takrat stopila v Vrtnice rdeči cvet tu na mizi sanja. Misel sc povrača spet v dni prvega spoznanja. Iskal sem tistih živobarvnih vrtnic, k; tako lepo pozdravijo popotnika z mehko, čutečo dušo za vse kar je lepega, za vse kar je dobrega, za vse kar je plemenitega, za vse Imr teži za tem, da bi današnji človek postal res -novi človek. Našel sem jih. Oh, kako je zaigralo v notranjosti. Pomlad, mladost, življenje! Da, pomlad, mladost in življenje. Prišle so z vso svojo lepoto, z vso privlačnostjo, z vsemi spreminjajočimi lepotami cvetja in barv, ki obetajo obilno žetev. Le poglejmo. Nj še dolgo tega, ko je bilo vse to mehko zelenje zaprto v okroglih shrambah - brstih. Takrat je bilo morje še zimsko in pusto, burja je mrzl° žvižSala skozi lathike vlnbgradov. zavijala po ulicah mest in dvigala cele oblake prahu. Danes burje ni več. Tam zadaj za Podgorskim in Ko-ztnskim skalovjem počiva vsa utrujena in jezna, ker se ne more več dvigniti in planiti v vse to zelenje 'n življenje m ga raztrgati, pokončati. Vrtnice cvetejo— Mladost lvtttricv o kar sem- občutH- v -notranjosti. Le to še vem. da sem jo nekako nerodno*"— boječe poprosil za — rdeči nagelj. Dobil sem -ga in-kot-za nagrad« še tisti svetu pogled. Bil sem takrat s tistim-rdečin) na gel j etn, izza kate: rega so tako živo gledale tiste sijoče' oči, najsr-ečnejši človek na »vetu. 1 ##Hj ' - Triindvajset lf t., pozneje. Velika osvobodilna borba je bila na vrhuncu tudj v Slovenski Benečiji, jn . Goriških Brdih. Nekega dne v marcu 1945 sem fcrišel ’ še skozi zasneženo Krnsko pogorje, prebredel SOčo 'med Kobaridom ln Idrskipi, se povzpel proti LivŠkh-h Ravham 'med raztreskavanjem težkih rbfn. ki s« jih metali domobranci iz Kobarida. Oddahnil šem se v hi|i aktivistu v Livškth Ravnati tn nal^t-flfižei naprej v le cvetoča Brda. V Mirniku- sem.se *»ov* ustavil pri' 'biši dobrih aktivistov. -Na ozadje. Prav ob času košnje sem doživel tisto srečanje s svetlimi očmi, ki so govorile, govorile, govorile...... Lepa si mladost s takimi doživetji..... Vgs teden sem takrat videval tiste svetle, govoreče in sijoče oči. K0 sem nabrusil dobro sklepano koso, da je gosta in visoka trava padala pod njo z lahkoto, kot b; sc igral, so se ob vsakem zamahu zasvetilj,- iz trave tiste oči. Skoro, da mi je bilo malo nerodno pred drugimi kosci, ker sem mislil, da vedo za moje misli. *** Ko je prišla sobota, sem bil že ves nestrpen, ali bom mogoče drugi dan srečal tiste oči- Res sem jih srečal. Saj tudi ni bilo tako težko. Tisto dekle je bilo doma iz bližnje vasi. Se govorila sva nekaj, česar pa se v®č ne spominjam. Vem samo to, da niseim nič tistega povedal. posebno poudari1'"^, sp<'^| se mi je vtisnil« t p posebno močno. jpiclK* HIA MRH H ODKUP INI PROMET Z ŽIVIIUOIIU MESOM LJUBLJANA 5 sVojimi odkupnimi podjetji in podružnicami. S pravilno Vzrejo živine in prašičev ter s pravočasno oddajo omogočajo delovnemu človeku, da V borbi za petletni plan prejema odpadajoči obrok hrane. S TITOM V SOCIALIZEM! Utor, podjetje za promčt z odpadki, centrala LJUBLJANA, Kersnikova 7 vodi zbiranje in distribucijo odpadov na področju LRS Odpadke, zlasti staro železo, odpadke od železa, kovine kosti, papir, krpe, steklo itd. odkupujejo podružnice v.Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru, Novem mestu in Postojni ter poslovalnice in skladišča podjetja v Tržiču, Trbovljah, Brežicah, Logatcu, Ajdovščini, Solkanu, Tolminu in Idriji, kakor tudi okrajna podjetja za zbiranje odpadkov. - O o PA v* LJUBLJANA Frankopanska 21. Motorna vozila, avtomobilski nadomestni deli, avtomobilski tehnični inaleriil m pnevmatike Telefonski številki: 36-15 in 27-39 ilvirjajnui mota^iznciio po nttvolih ludletuvfjn plana! gostinsko g f PO D JE 'IJE LjMIlOlGff LJUBLJANA, Poljanska cesta 21. Telefon 33-67. j Trudimo se da postrežemo svoje poste prijazno in solidno z j l vsemi okrepčili z vedno svežimi jedili in dobTimi pijačami■ j ^irel 1. mu j - praznili diiluvnega ljudstva! industrija bitumenskih IZDELKOV L«J U B L J A N A, MOSTE, OB ŽELEZNICI Telefon: 38-52, 26-15 Brzojav: 1NBIZ Ljubljana Tek. rač. štev. 6-40108-0 Filiala NB Ljubljana - Postaja Ljubljana industrijski tir nSaturnusn BlTUMENSKI lZIJELKl: Strešna lepenka št. 80, 120 in 150 izolacijski papir bitumenske mase ArMIKane PODOMETNE CEVI tBEHGMAN) faznih profilov, svetle in črne KATRANSKI IZDELKI: Poltrda in trda katranska smola srednje, težko in antracensko olje lak za železo MATERIAL ZA TOPLOTNE IZOLACIJE: Mineralna volna lahka izolacijska opeka Toplotno izolaterska dela za industrijske naprave # Elektrotehnično podjetje I..RII I1I..I /li\/l, lio»po8VBt*ka .'I Tnlafonske številki!: Central« 2U-92, 20-94, Direktor 32-89 SKLADIŠČE: Kotnikova 12. Tel. 33-50 Vsemi silami delamo za izvedbo petletnega plana Splošna trgovska d. d. K OOP E R Mizarji I Deske stnre podjetniki kmetovalci šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje m si viale Šolnino 24 lel. 04419 DELAVSKE moške obleke izdelujem, po zmernih cenah Naslov na upravi lista GRADBENIK SPREJEMA VSAKOVHSTNA GRADBENA DELA — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE! Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20. (Mi ^ s j 'Id. C&umeA h KMMdAdMj v**34 8 liiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHin filcLpSOM VALTER KNEZ mehanična delavnica IM A K K li Ž I I\l A IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST - UL. G. GOZZ1 št. 1, vogal Ul. Fauliana Krojačnica TRST Dl. Ginnastica št. 35 GOI! IYO d. d. VELETRGOVINA S KURIVOM TRGOVINA bEl/LJEl/ } > 11 T R S T UL. SETTEF0NTANE 3 PLETILJA izdeluje ženske obleke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1. Daneu - Danieli Tl v* vi rranciska zaloga stavbnega materiala in lesa OPČINE Narodna ul. KOPER Krojaška delavnica X R S T — Ul. Valdirivo 35 Izdeluje, moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah. Gec Alojz trgovina čevljev TRST - Rojan Trg tra i Rivi 2 Tih h ffVuri d. d. /T\ r 1 -š r f\ N — 1 i r~ ir 1 JI *AJ 1 1 i! “ 1 j. 1 A J /i delnica družba KOPER TELEFON 65 irpovina s tekočimi porivi in mazivi JUL DECCHImv' "ODEL B.U. pri TIILLIO: za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipke, cikcakaste šive. Ta dela se izvršujejo brez okvira. Pouk za vezenje brezplačen ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV — RADIOAPARATI najbolj-ših znamk A OBROKE TRST, Ul. C. Battisti št. 12, tel. 65-33 TRZIC, na Korzu o u n iiiiiiiiiiiii im n im um m iiiiihuii O) na DRUŽBA Z. o. Z. TELEFON 96 KOPER // VINO // D. D. DIREKCIJA: KOPER Podružnice .- MARJE, IZOLA, UMAG, BUJE, BRTONIGLA, NOVI GRAD in DAJEV IU1HELJ JOŽE mizar TRST Ul. Polonio št. 3 gostilna JOŽETU trst Barkovl/e - Bovec/ 48 Gregorič Avguštin Ul. Commerciale 25. Telefon 29-658 II II ŠPEDICIJ89A IN TRANSPORTNA DRUŽBA D.D KOPER GOSTILNA SIMONIČ OPČINE Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo domačega proizvoda dobite v Ulici Vasari št. 6 CLNE UGODNE PAPIRNICA LIPA družba z o. z. PORTOROŽ Podružnice: KPPER, IZOLA. PIRAN BUJE, NOVI GRAD in UMAG Franc Batič ključavničar T K S T Ul. Crispi 15. tel. 53-2» T KliUVlTU J JESTVIN Ščuka Avgust Ul. Utinininrciult: 34 TRGOVINA Ulica Vasari 10 Oglejte si zalogo Dr. R. 1 1 \ <; O • ZOKOZDKA izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. - Največja garancija. Sprejema od ’10 do 12 in od 15 do 19 (Govori slovenski) TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Carducci ROMAN BARIČ - BARINI t hlektromehanična odliko I vami mizarska, delavnica TRST - Ulica R. Manna štev. 21 PERHAUC Uslanovl|Sa leta 1881 TRST, Dl. Xidias 6 Tehtal 96-332 m miru UTENSILIA I 1 T O \ A K X A T 10 M S T I I. X I H POTK K It J* V I X LJUBLJANA- RUDNIK 24. Izdelujemo vse tekstilne u-tenzilije najboljše kakovosti Vse sile v borbo za izvršitev petletnega plana OBLASTNA DIREKCIJA ODKUPNIH PODJETIJ MARIBORSKE OBLASTI U A RIBO K SUDIM ULICA št. 1, TELEF. - 27 12, 20-23 i/ i i\i n MAHI BUR, Partizanska 6. PTUJ IVI I, H K n MURSKA SOBOTA -LJUTOMER - PTUJ DELAMO ZA 1.POVE-ZAVU DELAVCA MESTNO TRGOVSKO podjetje ((J l'i nna^ , MARIBOR delamo za čim boljšo preskrbo delovnega ljudstva! fesji _____________________ POVERJENIŠTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO: Uprava, Celovška c. 97: «KoIonia!e» »Kurivo« POVERJENIŠTVO ZA DRŽAVNE NABAVE: »Pecivo - Mleko« «Mesnine» »Vrtnine« Otroške restavracije POVERJENIŠTVO ZA GOSTINSTVO: Uprava, Celovška c. 81: Gostinska podjetja z 20 poslovalnicami 2 gostilni v social, zakupu Menza v Jernejevi ulici Menza St. Vid POVERJENIŠTVO ZA KOMUNALNE ZADEVE: «Prevozr.ištvo». Jernejeva 14 «Odpad». Janševa ulica ((Pralnica«, Maurerjeva 11 POVERJENIŠTVO ZA OBRT IN INDUSTRIJO: ((Oblačila Za žene in otroke«, Tyrševa 35-a ((Tapetništvo«, Tyrševa 41 ((Tapetništvo«, St. Vid ((Brivnica«, ježica ((Harmonika«, Tyrševa 35 «Moda». Ježica ((Kovačija«, Ježica ((Kolarstvo«. Ježica ((Pečarstvo«. Ježica ((Čevljarna« St. Vid 14 ((Šivalnica«, St. Vid 90 ((Av.topopraYljalt'ica», Celovška 95 «Medenjaic», Jernejeva 14 «Zaga», Janševa 2 skrbi za točno postrežbo delovnega ljudstva in si prizadeva nuditi delovnemu človeku čim več ter s tem prispeva k hitri graditvi socializma 'Jlaj mi 1. #*t ji> 2a o h h 't (* c« loltn I ne iutlubViijv !n oljiti. II0 TYRŠEVA 16. - TELEFON 20-85 in 36-38 Odsek za kemikalije: LJUBLJANA, RESLJEVA 1 telefon št. 44-26 Gledamo na to, da oskrbujemo lokalno obrt in industrijo s predmeti najboljše kakovosti v korist delovnemu ljudstvu TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH IZDELKOV aa VOLNENKJL as LJUBLJANA POLJANSKI NASIP št. 40 S prehvetlnic In uslugami uresničuje m e petletke. \ziv PODJETJA Seznam podjetij Rajonskega ljudskega odbora L g ki u n o g amebta £jidljcmp On h Pad I - Živinozdravska ul. 3 j^voz I - Lj ubij ana, Dolenjska c. 1 ^ Carstvo J. rajona - Ljubljana - Ljubljana, Mestni trg. 5 q °bica I. rajona - Ljubljana, Miklošičeva c. 34 %i,a. izdelovalmca prešitih odej - Ljubljana, ens^e9a UL L 0°diniski servi* ' Ljubljana, Dolenjska c. 1 stinstvo I. rajona - Ljubljana, Vegova ul. 2 Remont-stan I. - Ljubljana, Ambrožev trg. 3 Mesarija Ljubljana, Domobranska c. 7 Mleko-kruh Ljubljana, Poljanska c. 11 Menza I. rajona - Ljubljana Uprava zgradb I. rajona - Ambrožev trg: 3 Kroj - Ljubljana, Poljanska c.’ 15 Brivnice in česalnice - Ljubljana, Miklošičeva c. 4 Tapetništvo-dekoracije - Ljubljana, Sv. Petra c. 78 Oplesk, soboslikarsko in pleskarsko podjetje, Ljubljana, Kolodvorska ul. 10, Čopova ul. 10 Javna tehtnica - Ljubljana, Masarykova c. 9 Klobuček Ljubljana, VVolfova ul. 3 Čevljarna Ljubljana, Kolodvorska ul. 12 Liudska kopel - Ljubljana Kolodvorska ul. 4 Preskrba, trgovsko podjetje - Ljubljana Kongresni trg 10 Ekonomija - Črna vas pri Ljubljani k zelja je, nudili detoimim ljudem Um um, hm b ptibpeumm bocitdizma «1 LEK. 99 TOVARNA ZDRAVIL, LJUBLJANA TELEFONI: 25-25, 27-28, 27-19, Mengeš 4 - Obrat LJUBLJANA, Celo všKa 135, obrat Mengeš, Mengeš IZDELUJEMO: TINKTURE EKSTRAKTE B1ZMUT0VE SOLI ŽIVOSREBRNE SOLI ETER TEHNIČNI ETER NARKOTIČNI ALKALOIDE IN NJIHOVE SPOJINE TABLETE DROŽJE SUPOZITORJE INJEKCIJE ITD. Iz domačih surovin i/isokoki/alitetni proizvodi! MESTNO PODJETJE << ANGORA»» TOVARNA VRHNJIH PLETENIN LJUBLJANA EMONSKA CESTA št 2 GRADIMO TEMELJE BLAGINJE V NAŠI DRŽAV!1 n zi a »* LJUBLJANA TELEFON 43-95 S Tilom v zmago za izgradnjn petletke! I • BI* UPRAVA INVALIDSKEGA PODJETJA UIjHUOI - SV. PKTKil C. 2.1 A - TUJKOM 42 UH In poslovalnice- LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA K R A N J KRANJ CELJE LJUTOMER IDRIJA AJDOVŠČINA ILIRSKA BISTRICA Cankarjeva 3 Tyrševa 20 Tržaška 83 Titov trg 19 Partizanska 4 Slomškov trg 3 Miklošičev trg 2 Vojkova ul. 1 Prešernova ul. 1 Cankarjeva c. 111 Z boljšimi izdelki v četrto letu petletke! Živel 1. maj - praznik delovnega ljudstva! UPRAVA MESTNE LESNE INDUSTRIJE LJUBLJANA Račun pri Komunalni banki, LJUBLJANA, št. 6-1 - 41200-3 Delamo za prekoračenje petletnega plana-za socializemI ^slednja goslini pole Rajonskega ljudskega odbora Ljubljana, Brežigrad - Šiška 1. Primorje, Šiška 2. Split, » 3. Majolka, » 4. Komar » 5. Ljudska gostilna, Siska 6. Na vasi, Zg. Šiška 7. Jama - Martinc, Zg. Šiška 8. Slepi Janez, Ljubljana, Celov- ška c. 264 9. Snežnik, Ljubljana, Celovška 279 10. Kolodvor . St. Vid - Vižmarje 11. Grmada, Brod 8 12. Šibenik, Bežigrad 13. Korošica, » 14. Smerdu, » 15. Stadion', » 16. Bežigrajski hram, Bežigrad 17. Bife Rašica, Stožice 18. Ramovž, Stožice 19. Pod lipco, Stožice • 20. Angelca, Ježica 21. Kopališče, Ježica 22. Ruski car, Ježica nudijo delovnemu človeku izdatna jedilu in pijačo Obiščite nas nb prihodu v Ljubljano Vse za p sedež Vegova ulica 2 1. ((Zajtrkovalnica« 2. Gost. «Za gradom« 3. Gost. nZa vodon 4. Gost- ((Amerikanec)) 5. Gost. ((Krima 6. Gost. ((Mokara 7. Gost. «Istra« 8. Gost. ((Dolenjeca 9. Gost. ((Belokranjec)) Čopova 7 Streliška ulica 22 Kongresni trg 4 Florijanska ul. 12 Dolenjska c. 39 Ižanska cesta Kolodvorska ul. 28 Dolenjska c. 3 Florijanska ul. 10. Bife (oPrešerena) ((Pošta« Čopova ul. 52 11. Bife ((Pod gradom« 12. Bife ((Rakam 13. Bife ((Resljev hrama 14. Bife ((Jadrana 15. Bife ((Ekspresa 16. Gost. «Toni« Vodnikov trg Sv. Petra c. Slomškova ul. 9 Miklošičeva c. Masarykova c. Dolenjska cesta Delovnemu ljudstvu nudimo okusna jedila in pijače Služimo ljudstvu! mioasim PUPIBMIIH IZUM JIAKIBOK, Koroška c*. 5. OBRATI: Kartonaža - Knjigoveznica - Tiskarna {litografija - Izdelovalnimi papirnatih vrečic Izdeluje vse vrste kartonažnih, knjigoveških, litografskih in drugih, v stroko spadajočih predmetov Vse svoje meči, da ostvarimo boljšo bodočnost delovneaa ljudstva v oaši domovini 1 "OLJARNE,, TOVARNA JEDILNEGA IN TEHNIČNEGA OLJA TELEFON INTERURBAN št. 33-31, 23-03 BRZOJAVI OLJARNE LJUBLJANA TEK. RAČUN PRI CENTRALI NARODNE BANKE LRS V LJUBLJANI štev. 646104-0, LJUBLJANA - MOSTE, Tovarniška ul. ki Z OBRATI BRITOF PRI KRANJU IN VIR PRI DOMŽALAH Živel 1. maj - praznili delovnega ljudstva! Poverjeništvo za lokalno industrijo in obrt OLO Celje - okolica CELJE Na poti k izgradnji socializma pod modrim vodstvom naše Partije in tov. Tita se obvezujemo, da bomb petletni plan ne samo dosegli, ampak tudi presegli- j TOVARNA KOVINSKEGA ORODJA in ZAVOR, Fužine pri Vitanju KOVINSKO PODJETJA «V0LNA», industrija volnenih izdelkov, Laško INDUSTRIJA VOLNENIH ODEJ, Škofja vas TEKSTILNA TOVARNA, Sv. Peter v Savinjski dolini 2alec TOVARNA POLJEDELSKIH STROJEV, Št. Jurij pri Celju LESNA INDUSTRIJA OLO Celje-okolica, Št. Peter v Savinjski dolin1 Mestno gostinsko podietje RAVNATELJSTVO 'ThatiUi GLAVNI TRG 7-II TELEFON 24-31 Hotel Zamorec : Gosposka ul. HO, tel <20-13 Restavracija Novi svet - Jurčičeva ul. 7, tel. 26-97 Restavracija Štajerec - Partizanska cesta 47, tel. 24-25 (za službeno potujoče goste) IVIestna restavracija - Koroška cesta 4, tel. 27 82 Restavracija Pri treh ribnikih Gostilna Pri trgu - Vodnikov trg 4, tel, 27-80 Gostilna Trst - Tržaška 8 Gostilna Korotan - Črtomirova 4 Gostilna Lokomotiva - Gorkega ulica 29 Gostilna Pod Pohorjem ■ Zg. Radvanje 48, tel. 20-84 % v službi dulnv-niign ljudstvu s s I b d e č i m i obrati: = S TITO SOCIALIZE Gostilna Studenci : Limbuška cesta 43 Gostilna Počehova : Počehova 4 Gostilna Hov a Gorica Kino kavarna z karom - Grajski trg 1, tol. 2 Kavarna Central - Gosposka ulica 21 , tel. 22-Ravarna Jadran - Partizanska c. 36, tel. 21 70 Velika kavarna - Glavni trg 1 tel. 29-42 Okrepčevalnica I - Glavni trg 24, tel 27-61 Okrepčevalnica 2 - Partizanska cesta 39, tel. Okrepčevalnica 3 - Partizanska cesta 17, tel IVlariborski otok - Restavracija in kavarna 5 66 35 26-25 31-41 pkimorski dnevnik 30. aprila 1950 SATURNUS lovarna kovinske embalaže LJUBLJANA Telefon interurban Št. 25 26 štev. 601-36101-2. Račun pri Narodni banki FLRJ, centrala za LRS Ljubljana, 1'ZDHLlJJlž VSE VRSTE I>L»ČEVII\IASTii IIiVl lt\l,\/t: litogratirana, lakirane in blank - 'Lablice litografirane za elektromotorje in druge stroje Embalaže iz aluminija za tvornice konserv, električne kuhalnike, električne likalnike, električne peči, svinčene tube blank in litografirane, pokositrane tube blank in litografirane, fiale za kozmetične in farmacevtske predmete. Vlagamo vse svoje sile la predčasno izpolnitev petletnega planet r 99 DOM« državni prodajni zavod za domačo in umetno obrt LJUBLJANA Uprava: Mestni trg št. 24 Telefon št. 34-07, brzojavi „DOM“ Tek. rač. pri Narodni banki FLRJ Centrala za LRS, Ljubljanašt. 6-66186-0 Prodajalnica: Šelenburgova ul, 4 Prodajalnica: Kongresni trg, 5 l/se za Titovo ;; DIREKCIJA ZA LOKALNO ŽIVILSKO PROIZVODNJO LJUBLJANA RESLJEVA CESTA 24 TELEFON 30-00-52 „ALK0", Ljubljana, Frankopanska 9, tel. 29-55 „ŠUMI\ Ljubljana, Gradišče 7-9, tel. 23-38 „2lKA", Ljubljana, Predjamska 45, tel. 34-40 »TESTENINE", Ljubljana, Tržaška 44, tel. 34 25 Naša želja je/ nuditi delovnemu ljudstvu čim več/ k er s tem prispevamo k hitri graditvi socializma. Kavarna - slaščičarna «VOLGA» LJUBLJANA Prešernova ulica TELEFON 35-84 Služimo ljudstvu! o &■ finanniku delovnega ijuddtaa de fiancuma žauenu^ema, da tarna dtcvdli ude, kan je a nadih mačeh, da dahi dlauendki človek čim ueč delnih knji#, ki mi dado dinile ahnan^e in mu (efidale življenje. Tjlbcuuia naloila \floveniie SVINJSKO GALANTERIJSKO USNJE marke JUV in UTOK V najboljši kvaliteti in V Vseh barVah IZDELUJETA I % D U STRI J A USNJA, VRHNIKA TOVARNA USNJA, KAMNIK JUGOSLAVIJA ■ | ., : ‘ 1 i: !! U s { ) j. \ h i j \ \ ' j Lb. ...J ij i j i J i ._j U L. i L JI i META L N»H KONSTRUKCIJ 4h M AR i BOR \kcdlLUAO': HIOROMEHANSKO OPREMO REZERVOARC CEVOVODE VISOKE 6RADN JE ŽERJAVE &°R fifKiPOM OIOLKCIJA SAVEZME METALNE INDUSTRIJE 8 E O 6 O A O UujOMkc- podjetje & gateu LJUBLJANA SV. PETRA C. 1. MARIBOR POSLOVALNICA, GLAVNI TRG 23. Nudimo maloprodajni mreži raznovrstno galanterijsko blago, jedilni pribor, vrvarske izdelke ter votlo in ravno steklo 'Hddd iel{d {e nuditi detdmim ljudem cim ueč S mOM V SOCIALIZEM! KOMUNALNA PODJETJA LJUBLJANA, Resljeva c. 28, tel. 22-88 Komunalna podjetja ^esla Ljubljane uspešno skrbe za snago, ureje- ~ _ nosI in lepoto mesta, *a nemoteno poslovanje ustanov in podjetij v njem in za čim udobnejše življenje govornem delu so komunalna podjelja z vztrajnim in zavestnim premagovanjem ^ala dosegla od osvoboditve sem že velike in lepe uspehe. Mesrna plinarna, L/ubljane, Resljeva c. 28 Mesini vodovod, L/ubl/ana, Krekov trg 10 Podjet/e «Snaga», Ljubljana, Povšetova 12 Podjetje «Labod», Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 «Zale», pogrebni zavod, Ljubljana Podjetje «Dekoracija» Ljubljana, Mestni trg 19 Mesina vrtnarija, Ljubljana, Pot na Rožnik 2 Zoološki vrl, L/ubl/ana, Resljeva c. 28 Javna razsvelljava, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27 delovnega ljudstva. Pri lem svojem od-težkoč in iskanjem boljših oblik svojega Vse za izpolnitev p r Tuotiiiea ujtija “I PP LJUBLJANA r oizv o di: POGONSkO JERMENJE P I K E R J I UTENZILIJE IZ KOŽE za tekst, industrijo VSEH VRST KOŽE itd. Sv. Petra cesta štev. 72 Telefon 25-28, 42-25 Rač. pri Narodni banki, Ljubljana 6-44106-2 ilvlain« zn pvtlvtuviju pl n im l Ztioel p'ii'1 umi * ilvliiiCilii p’ni2iiili ! si Stremimo za tem, da nudimo delovnim ljudem čim več in kakovostnih izdelkov. S tem prispevamo k hitri graditvi socializma S SlilJlIVII IMISLUVALNICAMI I/ Titom o petletko! 2(i ?.n.)(‘ilc imouim in iutlmiia (hlOPlUHfd Hooeha ,)k'iSi DRŽAVNI ZAVAROVALNI Z A V O D (■rndimo HoHali*tIi*iio y,n varovan je! LJUBLJANA, Beethovnova 4, Jugoslavija IZVOZ LESA INI LESNIH IZDELKOV Naš princip je kulturna postrežba Vložiti smo Vse sVoje sile za prekoračenje petletnega plana Gostinsko podjet LJUBLJANA, Frankopatiska 1. Tel. 21-53 /✓ e priporoča za ob i s k Živel 1. mai - praznih delovnega ljudstva! LJUBLJANSKE OPEKARNE LJUBLJANA, Emonska cesta 2 Občutit Vič, H't itiu ('polni, fj('('ooli, V'ih ni Im, 1'o'nl, finilumijo in (jiiiiioljuo to'i bVmiiblii i