^ SLOVENSKA BCELA. ^
li e posi o v e n t e d n i k. «Disio 24.	V četverlek 10. junija 1852. lir. tečaj
Frater Kutar in romarica.
(Iz Bürgerj a )
Prirómala pod klošler lep Je mlada deklica, Za zvonček je pocingljala, Je kutarja priklicala Na pol obutega.
Mu reče : »Hvaljen Jezu Krist !" On: „Amen!" ji veli, In čudno ga prevzame vse, Kovali serce mu začne Ko se j' ozrè v oči.
Popraša s tihim glasom ga Boječa rómarca: Častiti mož, povejte mi, Al ni v samoti klošterski Tu inojga ljubega?
„0 dele božje, kak spoznal Bom tvojga ljubega?" Po sivi kuti arovčji, Po biču, pasu, verbovki, Ki pokorijo ga.
Al lože po obrazu še, Ko zora mäjnika, Po lascih zlatokódrastih In po oččscih višnjevih Pogleda milega.
„0 dete božje, kdaj že so Zagreb'.i ga v zemljo, Šumlja nad njim že trävica, In mannor-kamen tlači ga Globoko pod zemljo.«
„Al vidiš tamkej okence, Ki krije ga beršlin? Po ljubi tam je žaloval, Ko lučica je vgaševal, In vgasnil tuge »in,"
»Mladeivčev zalih, lepih šest Ga neslo je v pokòp.
50	peli pesme žalostne lil grenke solze kapljale. Za njim so v čemi grob."
Gorje, gorje! tedaj si proč?
51	mertev, pod zemljo? Le pokaj serce krivo mi, In če ko njega marmor si, Mi nisi pretežko.
Poterpi, mòli, dete ti! Ne jokaj ne takó! Razplati nična gnjev sercé, Od joka luč oči zgubé, Ne plakaj tak bridko."
Častiti mož! ne vničite, Bridkosti mi nikar; Bil ljub'je serca mojega, . Na svetu več ni boljega, lil ga ne bo nikdar.
O piakam naj, in jokam naj, In zdiham noč in dan, Da v solzah se okó vtopi, In suhi jezik govori : Končan je bol, končan!
„Poterpi, dete božje li, Ne plakaj ne takó! Ne pijejo več rosice Odtergane viólice; Sahné in ne cvetó."
»Ko laslavica beti od nas Leti veselje preč; Zakäj bi ne pregnali lé, Kar stiska nam, ko svine, sercé ; Kar preč, ne pride več.«
Častiti mož! ne vstavljajte Mi žalosti nikar, In ce terpim za ljubega. Karkoli more deklica, Le dosto ni nikdar.
Tedàj več ljubega ne bom Nikoli vidila ? Nikoli ! V cerni zemlji spi, Dež nanjga gre in sneg leti, Šiimlja čez travica
Ah kje rudeče ličica, Kje modre ste oči? In nageljnove žnablica? Razjeda, oj, vse groba trna, In mene gnjev mori.
„Ne jokaj, dete, misli to, Kakovj moški so. Vročina zdaj, čez kratek čas Iz tistih pers priburi mraz, Hlepč odhlépijo."
»Kdo ve, če b' se ne bil kesäl, Ce tud bi zvesta li' la. Tvoj ljubi bil je mlada kri, In mlada kri zaterdna ni, Ko vreme travnika."
Častiti mož, ne pridi več Iz ust beseda ta! Moj mili ljubil je ljubo, In čist je bil, kakòr zlato, ln serca zvestega.
Ah če je res, ah če je res, Da v černim grobu spi, Se domovini odpovem, In križem sveta romat grem Na zemlje vse strani.
Pred grem pokleknem še na grob, Na grob preljubega, Da bo od joka mojega, In od potoka solznega Zelen' ši travica. »O dete božje, pokoj, jéd Naj pred te okrepča; Vetrovi, čuj, kakó buče, In merzel dež in loèa gre, Po strehi ropota." O ne, častiti mož, o ne, Mudite me nikar! Naj gre le dež; vsega svela Ne spere dež inojgà dolga Nikoli, nikadàr. „Oj ljubica, vtolaži se, Ne hodi stran, postój ! Poglej me, ljubica, v oči, Al frater kutar znan li ni? Poglej — sim ljubi Ivoj." »Zavolj brezupnih bolečin Sim zvolil kuto to; Prisega kmalo vpänala Me vekomaj bi sem bila V samoto kloštersko." „Al hvala bogu, lelo ni Okoli skušnje še. Je ljuba res, kar djala si? In če bi serce dala mi, Iz kloštra vernem se." O hvala bogu, zgini vsa Vsa bolečina zdaj! O radost! Ijubček sem, da te Pritisnem berž na serčice, Da moj si vekomaj.
M. Valja vec.
Cerkvica sv. Magdalene na Luruskem
polju.
(Dalje.)
Perve dni mesca maja leta 772 sloji sivi vojskovodja Cojtmar pred svojim slaniščem in gleda pazljivo na cesto proti Lincu, odkoder so ognjena znamnja temno noč razsvetovale, oznanovaje skorajšen prihod Bojarske vojske. — Milo se mu stori, ko se spomni one noči, v klerej mu je
Vlališki župan veseli glas o Kajtimarovej smerli donesel. Sladka nada, da se je sopet približal dan nekdajne sreče i svobode, je takrat njega in njegove tovarše napolnila; že je gledal v sladkih sanjah srečen in slaven izid svojega truda in prizadet ja — akoravno je od tačasnih okolšin malo pričakovati bilo. — Sicer našim verlim prednikom od pocetka bolj po sreči steče, kakor so se uadjali; loraj pa ludi njih nadušeiije za rešivni boj naj visi stopnjo doseže, in branilelji prognanega vojvoda so bili nasproti popolnoma osupnjeni in brez vse serčnosti. En oddelk vojakov, ki ga je Bojarski vojvoda na tiagloma na svoje meje odposlal in Iti se je serčnim Slovencom v branvposlavil, je bil v migleju od njih premagan in popolnoma pokončan. Že so se namerili ili čez polok Anižo in tako boj na Bojarske tla prenesli. — Ali že pride nasproti pod velitel-stvom skušenega Domiciana silna Bòjarska vojska z 2000 Franki pomnožena, na ktere čelu je sam Valdun bil. Njeno počasno in opazno premikanje je Slovence zapeljalo, da so svoje protivnike za plašljivce der-žali. Pa kmalo se inačega prepričajo, ko Bojari sicer počasi ali brez zaderžka napredujejo, in ko se v vojskovodstvu manj znajdeni in sploh slabo oborožani Slovenci zastonj prizadevajo, se vredenej sovražnej armadi vspesno vstavili,
Domician berž zapazi, kako rahlo da je Slovencov manjši oddelk, ki je Medario obsedel, sjedinjen s glavno vojsko pri Lincu. Toraj se med lim, ko njegovo desno krilo zadne skerbno čuva in z vednim gibanjem moli, s leviin hitro ko blisk na imenovani oddelk verže, ki se odtergan od svojih proti izviru Kerke poda in odtod proti Solnogradu oberne; kjer ga pa že silna sovražna vojska čaka. Vlrudeni Slovenci od nje napadani se začno med vednim bojevanjem pač skoz ozke doline in predore počasi nazaj pomikali, dokler niso skor po pomanjkanju živeža primorani se na nekem s gostimi meglami obdanem homcu vstavili. Od vsih strani obkoljeni in od svojih prolivnikov, ki jih je bilo ko listja i trave, skoro poteptani so skoz čudovito hrabreriöst — vredno srečnega izida ne zmago ampak slavno smert dosegli. Sto in sto svojih sovražnikov s seboj vred smerli izročivši so vsi padli pod mečem razljutenih Bojarov. Ne eden ni vfekel iz kervavega borišča, da bi to žalostno in grozno dogodbo naznanil v slovenskem laboru. — Dir nekega jezdeca zbudi Cojtmara iz globoke zamišljenosti, in naenkrat sloji pred njim — Vojnomir, Peliški župan.
„Ti ne prineseš veselih novic? ' jame vojvoda, ki je prišlemu pazljivo v kalno oko pogledal.
„Pri neumerjočih bogovih!" odgovori vprašani: »nič veselih. — K koncu gre vse, Cojlmar! — Razserdil se je Sventovit zavolj naše ne-stanovitosti in oinahlosti, ter odvernil Gorolanu svoje lice."
„Imaš li poročila od Silkota?« vpraša z nepokojein vojskovodja. „Zastonj sem se prizadeval" — odgovori Vojnomir : »njegovo osodo zvediti; pa kakor se mi dozdeva, ni bila zavidljiva. — Oddelk bojarske vojske, ki je pri Medarii na njega vdaril in ga potem preganjal, se veliko pomnožen od Kalise sem proli nam bliža. Ta vernitev oznanuje, da ni več sovražnika, s kom se je boril.
„Koliko mož" —se oglasi Čojtmar: „šteje truma, od ktere govoriš :" »Polovica naših", odgovori župan: »bi bilo dosti se vspešno ji zo-perstaviti, ko bi sama bila. — Komaj dve lisuci suličarjev in okol sto
konjikov. — Ali včeraj sta se mu župana od Gradeža in iz Zelč z izbranimi možmi pridružila, in —«
»Naj pogubi Černibog neverneže ! zanori Cojtmar.« »Vojnomir, na noge! Idi jim s vsimi konjiki nasprol; ne množica — ampak serčnost bode razsodila. Preden se sopet verneš, bom skusil Domiciana s svojimi tovarši zaderževati; le naprej! naprej! — «
„Kamo ?" zaupije duhovnik Varmio in hoče muditi Vojnomira. »Pusti ga!" nevoljno- zaverne Cojtmar: »Ti ne veš — « »»Vse vem", duhovnik odgovori: »Natanjko sem slišal Vojnomirovo poročilo in tvoj odgovor."
»Tako ti je tudi moj naklep znan!" reče vojvoda. »I tudi za dobrega bi ga spoznal«, togotno služabnik Sventevita odgovori: »ko bi samo od Katise sem profila nam nevarnost, ki jo s hitrim napadom odverniti misliš."
»Se veči ti naznanim", osupnjeno dalje beseduje. »Dva vladika, Rožeški in Medgorski, sta se proti nam vzdignula, in iz Zilske doline od Gorič se vlečejo silne trume, .«e z Bojarom sdružiti."
»Prav imaš, Vojnomir!« reče Cojtmar s obupnim in votlim glasom. »Pri kraju je, pekel zmaguje, mi poginemo — ali pri večnih Bogovih! brez osvete ne.—Ilajdmo! in poskusimo še zadnokrat boja srečo, da saj — ako bi nas zapuslila — slavno i junaško pademo. — Zupane skupi, Vojnomir! da v svetem logu zaslišijo moj sklep in povelje.—« Naglo se razidejo; premišljovaje se verne vojvoda v svoj šotor.
Bano solnce je pozlatilo s svojimi perviini žarki verhunce Noriških in Juljskih planin in se bliskalo v svillih oklepih Bojarjev, ki so se ravno pripravljali na razsodivni boj. — Naenkrat se prednja straža nazaj v tabor verže z glasom, da se Slovenci viharno bližajo. — Domician se zavzeme nad ovim naznanilom, ker se mu je neverjetno zdelo, da bi slovenska vojska, svoje krili na Bèlo in Dravo opiraje, loto lerdno in varno mesto zapustila, kar bi jej neobhodno v pogin bilo. Toraj ni dvomili, da je v bojevanju znajdenega Cojlmara le obupnost k temu početju gnala, ktero je bilo Bojarom gotovo znamnje nemoči svojih protivnikov. Na to zaupaje »klene tedaj Domician, se le braniti. Slovence po zmožnosti od vsih strani obstopili, in tako—kakor se je nadjal, jih o nekorislnosli vsih prizadetev prepričati — brez veliko prelite kervi zmago doseči. — Toraj je povelje dal, da se ima vojni oddelk, ki je pri Katisi bil, urno brez pokoja in počitka na pol podali, in premočna vojska iz Rožeka, Medgórja , Gorič in od Žile se ob Dravi za herbtom vstajnikov vtaboriti.
Slovenci pa se brez odloga veržejo na sovražno vojsko, ki je bila v veliko terdo sklenjeno gromado zjedinjena in s kopjami zavarvana, ktera so vojaki na vse strani neomajljivo pred seboj molili. — Zastonj se napadajoči trudijo, na kakem mestu predreli; večidel s kratkimi kijami in batami oborožani so malo mogli opraviti proti temu živemu ogradju, in veliko jih je storilo smert kot žertva prevelike derznosti in slepe togote. Ali Slovenci ne odjenjajo, limveč že več ur vselej odbiti s nečuvano hrabrostjo napade ponavljajo. Njih bojaželjnost je bila po obupnosti zrni-raj bolj povikšana, brez da bi hladnokervnega bojarskega vojskovodja v njegovi stanovitnosti kaj vplašiti mogla. — Zdaj pa dobi Domician naznanilo, da je pomočna vojska na odkazano mèsto že došla; toraj sklene svoj namen izpeljati in kervavemu bojevanju po svojej želji konec storiti. Naglo tedaj dà povelje, da naj se do zdaj terdo sklenjena tr«ma na desno
in levo razvije in laka Slovence od vsili strani obide. Ali Cojtmar nevarnost urno spozna je sklene, še enkrat s vso na enem mestu združeno močjo svojih zvestih tovaršev poskusiti soviaine verste predreti, in jih na čelu s ojega junaškega kardela z nepopisljivo serditosljo napade. In zares so po dolgem prizadetju in s veliko zgubo v središče bojarske vojske prederli; ali le prehitro se ta ko lerd zid zopet sklene, in po kratkej mamljivej zori grozniši in gostejši lemota ko pred postane. — Slovenci, ki so z svojim vojvodom v središče bojarske vojske prišli, kmalo zapazijo, da so od svojih ločeni, in tako so se morali od nebrojnih sovražnikov obdani podati. Jih osvobodili se sam Varinio na čelo ostalih postavi, loda brez vsega vspeha. Strašen boj se začne, ki se zavolj vedno večega razserdenja na mej kakor drugej strani v grozno nečloveško klanje spremeni in tako dolgo lerpi, da sle se dve velike globini borišča s kervjo in merlici napolnile. Vendar tudi zdaj kakor popred večina zmaga.—Do smorti ranjen pade vodilel Varmio; in mali oslanek slovenske vojske se brez vsega reda v beg poda. Bojari željni duhovnika v roke dobiti berž na mèslo, kder je padel, prileté; — iu v svoje naj veče veselje ga najdejo vsega kerva ega že vmirati. — „Gorje vam!" vpije s slabim glasom in penečimi ustnii: „Gorje vam, in plašljivcem, ki so me zapuslili! Zdaj zmagate; vendar vas bo enkrat osveta serdi-tega Svenlevita zadela. Ko bo njegovih lip sveti venec tretjo-kral vsahnul, se bo Slavenov zaterto ljudstvo na novo krepko v zdi gnu l o, in tukaj veseli dan zmage in svobode veličastno obhajalo. Ha!4 s preroškim uadahnutjein dalje govori: »že v i d i m sovražne I r u m e p a d a t i ; skoz serčne žene roko
zadet se zgrudi njih vojvoda.« —
„Molči prokleti!« zakriči besno neki Bojar, ko mu meč v hrabre persi porine: „in prerokuj v peklu, kamor le pošljem.« Brez glasa in >loka vmerje prebodeni.	(Konec sledi).
8 j) o in i n.
V satinila narava cela, Krije jo odeja bela ; Okovane terdno vode Vse so s steklom i kristalom. Tvojega vender spomina Sled ne zajde v tej pušavi. Se narava spremenjuje : Tebe zrnir le oznanuje.
Snegokrile so planjav e Polna dol i breg beljave: Svitle, jasne duše tvoje Mi ponovila podobo. —
Okamneli so potoki, Rahli vali derče spolzne; Sem ki pride, marsikoga Spodleti prederzna noga. Tudi ti ledena kora, Merzl» si, kot zdaj natora, ho se holnik približuje, Sveto čistost zalezuje.
En pogled le Irešiš vanjga, Hujši vdari ga ko strela. Pot do tebe led mu bila, Več ne bo ga k teb'vodila.
Ter dina.
Zakleta deklica na Gradéenci.
» isoko vzdiga svoje teme pod oblake gora, po domače Gradčenca imenovana, kakor da bi clo Kum, velikana ondašnjih gor, preseči ali nadkri-liti hotla. Gosto drevje jo vsili strani pokriva. Pri sredi gore je majhna ravninica na nekem grički), ki se kakor otrok svoje matere Grad-čence derži. Na tem griču je stala v starodavnih časih velika grajšina, kar še dendonešnji poslednji ostanki siepe razvaline kažejo.
Enkrat je okoli le podertije lèp mladcnč svojo čredo pasel in veliko grobljišče ogledoval in premišljeval. Kar nekaj zašumi. On se ogleda, in zagleda prostorno jamo, ki na glob grada derži. Gre gledat, kaj bi bilo, vendar je pregledali ne mòre. Naredi luč in se spusli v jamo. Rahlo koraka naprej. Ni viditi drugega, kakor začernele in s mahom obraščene stene hramov. Pride do železnih vrat. Siroma se mu same od sebe odprejo. Zdaj je v prostomej kleli Masa sodov je ležalo po tleh, da jih ni bilo za prešteti. Mika ga zvedeli, kaj zapopa-dejo. Pa koinej se pipe nekega soda dotakne, se že cela lesenina v prah spremeni. Verlo se začudi. Pogleda bolj natanjko in vidi, da je ves les že strohnel in da dokaj lerda skorja, ki se je iz vina naredila, sode vkup derži. Izverta s nožičem malo luknjico in rumeno vince jame iz soda curljati. Pokusi ga. Vse žive dni ni boljšega okusil. Da bi ga več ne izkapalo, berž ljukno zamaši in se še dalej po kleti oberile. Narajma na druge vrata, ki so se mu tudi same od sebe odperle. Stopi v razsvetljeno sobico. Ogleda se, odkod laka svetloba prihaja, kar zagleda na zlatej mizici svečnik, ki se je sveli1 kot žarko sončice. Po sobi so stale velike skrinje. Povsod samo srebro in zlato. Začudjen postoji. — Jame pod zemljo strašno boboneti. Ves prestrašen, brez da bi se bil česa dotaknili, derkne skoz vrata nazaj u vinsko klet. Posluša. Mili glas mu vdari na ušesa: „Janezek, Janezek! (tako je blo mladenču ime) pojdi nazaj; li si moj jedrni odrešenik. Vse kar si vidil, in kar te grad še v sebi krije, bo tvoje; in tudi jes, sloveča slovenska lepòia, ti ponudim svojo roko v zakon, če se je ne braniš. Verni, oj verni se nazaj in reši nesrečnico večnega lerplenja !« Ves začudjen, kako da ga človek, ki tu prebiva, po iinenn zaklicali ve, jo še beržej zderkne tudi skoz perve vrata, da bi se kakor je menil, iiudega duiia otel! Še mileji, še žalostneji zasliši zdaj glas in jok. Serce se mu žalosti strese. Oberile se. Vsa jama je bila razsvetljena. V dnu jame, še delj ko je bil, za tretjimi vralami vidi slati sprekrasno devico černo oblečeno, da lepše zemlja nikdar nosila ni. Milo se je jokala in v inladenča svoje oči obračala. Hoče se mladenč spet verniti — ali brezkončna globina se pred njim odpre. Jama se zagerne. Iri zasliši se glas: Zastonj je zdaj tvoje prizadevanje ine rešili, ker si že poslednje vrata prekoračil. Ko-pernela bom tukaj do tistega dne, da bo kak slovenski vitez le grad spet na novo pozidal; da bojo izpolnjene besede nemškega viteza, ki mu nisim hotla roke v zakon dati, ker ni bil naše lipe cvel: Bodi zakleta, dokler te poslednji potomek tvoje hiše ali kak slovenski vitez, ki bo v tem
*) Gradčenea ali Gračeuca se imenuje precej visoka gora, ki je proti jugu nad šentjakobsko faro V Kožucj dolini -viditi.
gradu gospodaril, ne resi.« — Glas se pozgubi in vse je potihnulo. Janezek, poslednji potomek nje hiše, je šel domu, se vlegei in čez tri dni so mu že na pokopališču jaino kopali. Tako čaka se dan današnji zaklela deklica svojega odrešenika, slovenskega vileza, da bi te grad na novo pozidal.	Gregor Janežic.
Vasilij Andrejevic Zukovski»
v
Zukovski je bil rojen, lela 1783 v Tuli. Svoje navke je dokončal na vseučilišču v Moskvi. Že tam se je zbudil njegov pesniški duh in njegovi pervi pesniški poskusi, ki so I. 1803 izšli, so občno pozornost nanj obernili. Po dokončanih navkih je stopil do deržavne službe. Leta 1808 je prevzel vrednišlvo časopisa »Evropevski posel" ter ga je skoz nekoliko vlet s Kačerovskim vred vredoval.
Zukovski je pisal ruske balade na primer nemškega ßürgerja; on le bil pervi, ki je ruske hexamelre delal. V izverstnih prekladih Schiller-jeve »Divice Orleanske" in Byr onovega ». letnika Chatillonskega« je pokazal, da mora srečen prestav Ijavec velicih pesnikov tudi sam velik pesnik bili.
Vojske. Rusov proti IVapoleonu so zbudile Zukovski-ga k bojnim pesmam, kléVe so cel narod prevzele. In ko je leta 1812 še veča nevarnost domovini protila, je prijel sam kakor drugi Tyrlaeus za orožje m ni prenehal podžigati svoje sovojšake k serčnosli in hrabrosti in njih junaške dèla v pèsmah razslavljali. Za velike službe, ki jih je domovini storil, je dobil od cara red sv Ane drugega razreda.
Ko je bil enkrat sovražnik iz domovine izgnan, se je vernil k svojej rodbini do Tulne. Lèta 1814 se je preselil do Derpla, kjer se je marljivo nemškega slovstva lotil, zraven pa tudi polje domače krasne literature skerbno obdeloval. L. 1816 mu je podal car Aleksander dosmertno peuzio 4000 rublov. Lelo poznej je bil Zukovski poklican na carski dvor, kjer je bil za učitelja v ruščini sedajne cesarovne Aleksandre. Potem je postal na nekaj časa učitelj sedajnega naslednika Ruskega prestola in scer do njegove polnolètosti. Propuščen iz službe s naslovom tajnega svetovavca se je vselil s svojo rodbino na Renskih bregovih, kjer je nekaj času v Diisseldorfu nekaj pa v Kadenu prebival, v kterem poslednjem mestu je tudi mesca aprila t. I. zameri.
Med njegovimi izvirnimi pesniškimi dèlaini je posebno omeniti prekrasna balada „Svjatana" pisana v čistem narodnem duhu in narodna ruska hymna : »Bog cara hrani." — Peto in poslednje izdanje vsih njegovih spisov je prišlo leta 1849 v 10 svezkih na svitlo. Najposlednje njegovo delo je bila prestava „Iliade" in veliko pesniško delo »Večni Žid." Toto poslednje, ktero je rajni sam svojim labudjim spevom na-zival, je ostalo nedokončano Verh tega je dokončal kratkoma pred siuertjo sedem pesem za mladež, kakor tudi nekoliko modroslovnih razprav, je pregledal vse pesine in soslavil za izučenje svojega sina in hčere neklere znanstvene tabele. Ta dela so ga tako prevzele, da se je moral s začetku mesca aprila vleči. Naj mirno počiva!
— --R ino L sla slavenska vokala.
(Dalj e.)
3. "z p ras t a roga Sanskritskoga, vidi Boppovo: Vergleichende Grainmat. des Sanskrit. Zend itd. str. 1 — 2; potler jegovo : Glossarium Sanscritum str. VI; EichhoiFovo: Vergleichung d. Sprachen v Europa u. Indien str. 64; Dr. Miklošičevo: Lautlehre der altslov. Spr. str. II. Na prikl. San. vrkas Wolf — slav. vik; (ponovim, daje I etvmologički sin ali brat rov; san. vrt — slav. vrteti; san. dlirš — slav. držati; san. krt — slav. črtali; san. hrš - slav. hršiti — sršiti slräuben; san. trna — slav. trn; san. krmi — slav. črv; san. mrdž — slav. inlzti melken; san. mrtis — si. smrt; san. hrd — slav. srdce — srd; san. prn — slav. plniti füllen; san prš — slav. prsati spritzen; san. prd — slav. prdèti; san. vrdž — slav. vržeš werfen; san. shrdh — slav. srditi; san. krkas — slav. krk Hals; san. črt — slav. èrteti; san. trp — slav. trpeti; san. trkš — si. drkati — drskati; san. Irli — slav. trgali; san drsh — grč. dérko — slav. zrkati schauen, odtod zrkalo — zrcalo; san. bhràlr — slav. bralr Bruder itd.
4.	Je posebnost Slavenščine, da krepke vokale a — o u — j — e odvrže, m 1 k I i j e r s p r i i in e, r i 1 p a k za vokala vzorne: brvno = bolvan, lilv. balvonas; rt Ort, grč. iirdis; vrč, lat. urceus, grč. hyrhe, öllix. lärkos, golski àurki; žrd — greda; držina družina; pik Volk — lilv. lot. pulkas lai. vulgus, grč. pólkos; mrva — rus. murava—rez. morava; ruda — rdeli — rdeč rolli; črn od kaliti— grč. kelainós ; krma — krmilo — lat. gubernaculum — grč. kyberuao san. kuvara; pit — litv. paitis, plulla, lot, paltas, plutlas — lat. puls-pultis — grč. póltos; grm — lot. krurnas — lai. grumus; èrtelo — lat. culter — nemečki Kolter san. kartari itd.
5.	Je pisanje ra i la bez vsega drugoga vokala prèdi v gori imenovanih III. primerkih shodnéje s pravilom, po k t er o m se po cirilici n. pr. Ir'g; smr't; dl'g, si'za, a nikoli t'rg, sin'rt, d'lg, s'lza; pisali ima, ino se le tako prilega duhu Slave nscine, dokler la sploh konsonanle, kolikor le more, k začetku slovke (silabe) tlači, ali konsonanle v besedi prevrže ali tudi razstavi:
a) S la v e n š č i n a konsonanle k začetku slovke tišči, n. pr. breg Berg; rabola Arbeit; plav falb litv. palvas, lot. palfs, lat. fulvus; drèvo, grč. dóry; rodili — radili, san. ard . grč. érdo; rab — rob Sclave lai. orbus grč. 'orfanós; hàbra, san. arbhas; raka, Arche, lat. arca, grč. ärgos; kamen, litv. akmens, lot. akmins, grč. käminos, san. ashman; žal, grč. älgos; nož, lat. ensis, grč. énhos; mreža, grč. myrsos, mórgos, danski (dänisch) inars; plen, litv, lot. pelnas; nado Stahl, po Stulliu i ruda, grč. èntea; ramo, Arm, lat. armus, ramus, grč. mare; trag, lat. ter-gum, dorsum, grč. trahelos; rosa, grč. erse,, drósos; slrežes, nèmeèki sorgen litv. sergéti, lot. sargai, grč. stergo; lovili, grč. älfo — labó; ruda Erde, Erz, grč. arda; Ilo lat. solum; lono Schoss, Ellen, lai. ulna, grč. ölen; vlat Ähre litv. valtis; mrak danski mörk; vračili — léciti, lat. arceo, grč. 'arkéo; runo Vliess grč. érion, san. tìrnà; slana, litv. šalna, lot. sa'na ; glava, litv.
lot. glava, grč. kefalé, san. kapàlas; vrag, lil v. vargas verga», lot. vargs, vergs, grč. argós, san. argh. gotski vargs; hlapec "lot. kalps grč. pallax ild.
b)	Sla v en s čin a konsonante p r è v r ž e : Sokol Falk lat. falco (f = s, kakor foenutn = séno; ter naopak naše viine, gen. vintene = lat. sumen); žveplo = /upi Schwefel, lat. sulphur, san. shnlvàri; čamr lüeherne Mütze — srl), calma; grab Weissbuche = gabr; grad, lit v. gardas, gotski gards, san. durga; krk, litv. lot. kaklas Hals, san. krkas; brilo, lot. bride, san. bluidhara, bhubhrta; kehr Käfer, lat. scarabaeus, grč. karäbos, san. sharabha; rebro, grč. pleyra; odr Horde, lilv. ardui, lot. ardi, anglsächs. eodur; šmur Dr. Mikloš. Lex. lingu. SI. v dial. catinus, il. žmul, rezianski mužol, grč. morsia; obil, grč. ülbos — öfelos, lat. über; skvrada skrada — krada — krata — grata — gatr — giller, Feuerrost, lat. crates, clalri, sarlago, lilv. skaurada, lot. skarde; lebeda Melde, grč. blilon; dlan, rus. ladonj, grč. Ihénar, srèdnjenèmeè, tener; torba = tobola, litv. torbas, lot tarba, grč. (arpe; grb — hrib — hrbt, lot. kupra, lat. gibber; Ižica Löffel, rus. iožka, polj. lyzka, sloven. žlica, ako — k a — ca gre k korenu: Ižka -klža, je k p re vržen = grč. kólhos, kohlos, kónlie, lat. cochlear, concha, san. shankha (n — I; Muschel — Löffel; ako pak je, kakor Dabrovsky v Inclit lingu. Slav. slran 90 pravi, samo I ž koren, je k — ko: kižica ■—■ kolžico odpadlo, kakor v: usma Leder grč. kässyma; rt, grč. kórthys; lužički = konob ; mul sloven. = češ. komol, grč. mvllós ; vran — kavrau ; varili kovariti; opica Affe, grč. képos, sau. kapi; rak lat. cancer, grč. karis, karkinos, san. karka: rus. parus Segel, lat. carbasus, grč. kärpasos, kärbasos, san. karpàsa; jagla — ikra; grč. kauhrys, kakor je na opak k — k a — ko spvijeto v: kost Beiti lai. os, grč. osléon, san. asthi; polj. kul = naše cul ja, grč. iilos Biindel; koza Geiss, litv. ožiš, lot. azi.s, grč. àix, san. adža; kosa, san. asi; lužički komuditi, kosidlo — mudili, sid o = silo Schlinge; kolupati rus = lupati; komilali il. = inibiti; komešali il. = mešati itd. sraga = slza Zähre, staronéin. zahar litv. ašara, lot. assara, san. asliru; (naše enjati=jenjali=benjali=henali=neliali) ....
c)	Slavenščina kons o na nI e razstavi: soba = ispa = izba, luž, slba, Stube, lilv. stuba, lot. islaba, san. sabba; paš il. Schwager, litv. ošvis; zora litv. aušra, san. usra; kobila (kob = konj), lot keve, litv. ašva, kumelè, grč. hippos, san. ashvà ild. več takoga je gore v a ino b.
6. Dalje je vsakomu ludi proslomu jezikoznavcu raziiinni razlog, zakaj se v gore rečenih III primerkih e, a, o ali è, à, ò ne »nie prèd loin ali roin pisali, šče ti: ker se ob ponižanji ali os la bi j en j i la ino ra vokal a, e ali o za njima, pak ne prèd njima oslab-Ija ali po našem izpušča, il. pr. mraz — mr'znoti — mrznoti, a nikoli m'rznoti (vidi gore 5), tedaj ne merznoti, nel i marznoti, ino šče inenje morznoti; trapiti se oslabi v Ir'pèli = trpèli; vratili v vrteti, vrtati ino vrnoti; mrak v mrknoti; smrad v smrdeti ; plat — platno v prt; dreti v drn; Irèli v trn, trla, trsi, trs; žreli, žrelo v gru—grlanec glt — gltanec, odtoda gitati = žrtali; grom v grmeti ; ruditi röthen (zgod. Danica 1852 str. 77) v rdeti rolh werden, odloda rdeč—rja =
rdja Rcwt; drevo v drvo; srebali v srnoti; zreli v zrno; piali v prhnoli prhki; plazili — plezali v plznoli — plzki; plati schöpfen, fu.Ien -plod— pleme — pleh — ploh Rape, v pik — pln voli; poslali - posi; tlačiti v lici ali tleči; vlaga v vlgnoli — vlhki feucht; kleti — klnem itd. Ker potomtakom a', e ali o za lom i rom obinlkne: mraz — mraznoti = mrznoti; ne ostane, nič druga, nego sam goli vokal lir, ker starosla-vetiskoo-a jera tvrdoga i mehkoga v latinici šče ne imamo, o kteru učeni Nemec Ropp v „Vergleich. Gramm, sir. 339 pravi:« Etymologisch verlritt das slav. jer stets einen unterdrückten , unhörbar gewordenen Vokal wie mir scheint wird es mit Recht dem französ. stummen e und dem hehr. Schva verglichen." — Pokaj bi tedaj na mèstèli, kdèr v pravoj Slavenščini pra\oga vokalnoga glasü ni, nepotrebne vokale pisali ino se tako jeden druga molili? O lem pak, kar vsak previdi, celo nič ne rečem, da je neumno e ali a na konci besedi pisali, dokler v pregibanji odpada: dobr, a ne dober, ker je dobra, dobro, dobromu, pak ne do-bera itd; ostr — oslra; vètr — vèlia; kozi — kozla; lopi — toplota; padi — padi; pletla — pletla itd. (Kdor to reč tenše premisli, bo videl, kako nam je nèk namèslek slaroga jera vémdar potreben, če ravno ne toliko pri lu ino ru, ali da očitno povem, kako nam je cirilica potrebna!;	___(Konec sledi.)
Odobrenje načrta „vsesiaveuskoga časopisa/4
Klor ne vaga, je bez blaga.
l'osi, narodu*.
V eliki proroci slavenski vide v krasno naslikanom kipè „slogu" s nad-pisem „sporazumljenje", t. j. jeden književni jezik celoga slavenstva. Vide ju (si igu) i prorokuju iz vlastilih znakov i obiležij, ktera se objav-ljaju vsaki den na obzorji slavenskom, te gonetaju, da uže jest blizu ona sveta doba, kda budu učeni Slaveni vsi v jednom občerazumivom jezice pisali, i tako pospešiti njegovanje naroda svojega. Samo jošče topla vetra i ugodna deža, pa razevèlo bo razviljaželjno pupje i napelo brsije, kako nas lèsi Ijiibomili g. Slavič, kteroga blagozvučni glasovi naj izbude lakodje ine brate srodne, da pomagaju pospešili i oznanovati prišeslje one svete dobe — blažena trenutka. Dakle bral je, naj ne ostane, kako uže žalibože večkrat, glas SI. samo glas vpijočega v pustinji. Komu jest mar postigriuli tu svrhu, naj ne okleva, samo na noge, sje dinjeni, i sdruženi budeino zaisto priklicati „slogu*"
Čto se tiče načrta, kteri nam jest osnoval g. S. za utemeljen)« „vseslavenskoga časopisa," se točno slažemo s mnenjem njegovim, samo živo priporočimo v imeni matere Slave vsim slavenskih časnikov urednikom i izdavateljem, da kako najbrže naznane občinstvu ov predlog, i počnu naročnike nabirali do opredeljena roka, da vidimo. — Najbolje jest g. SI. pogodil predlog v tom, člo priporoči, da se lakov časopis v zlatnoj Praze izdava. Kto bi se drznul sumnjati o napredovanji časopisa i rešenji velevažne zadače ove v grade toli povestničnom — »v vèdo-hramé Slavenov.« Tamo bo se skrbno i neopešanoj gorljivoslju preiskuju
oslatci pradèdov naših, lamo se sbiraju i svèslno čuvljeju najimenitnejše iiradesti slavenske, tamo se odkrivaj« tajnosti uže skoro pozabljivostjo >e borečih starin; tamo se slaže slovar vseslavenski; lamo se šluje dostojno mati Slava; tamo je obilni broj niužev, kteri ves život svoj žrtvuju vèdain na korist naroda i domovine: tamo jest prebivališče veleumov, kteri pozornim očesein moire tečaj dogodjajev glede Slavenov, rečju, tamo jest mèsto najpriličnie lakoveinu podvzelji "temelj položiti, lamo su osobe, ktere bi vzmogle shoden zamajaj dali začetku takovomu- — Spasenje se bliža, samo prigrlimo srèdslva, kteri m i se može postiči, pa spaseni smo. Gradivo jest gotovo, samo naj pristupe graditelji, kteri budu zdanje postaviti — pa postignuta jest svrha naša. — '	V rie kov.
S u ž a n j.
S e r b s k a nar o dna p è s m a.
^vu noe sjala sjajna mesečina, Pa usjala lavnici na vrala; Al govori sužanj iz tavnice: 0| meseče, oj stari vojniče! Dosta li sam s tobom vojevao, I pešice i na dobru konju; Al odsele ') više nikad neču. Evo danas devet godimcah, Kako sužanj u lavnici ležim, i\okli su mi, u nje se obuvam, Kosa1) mi je, poda se ju sterem. Brada mi je, š ujonie se pokrivam, Da kod koga nebi ni žalio, Več kod kralja kod nezeta moga. Kod kraljice kod mile sestrice." Slušala ga vezilja dèvojka, Slušala ga, pa je govorila: Bože mili, goleme 3) žalosti! — Rano rane gospoje u dvoru, Pitala ju gospoja kraljica: Šlo je tebi veziljo rìèvojko, Sto si tako rano uranila, Valjda ti je pofalilo zlata, Ili zlala, ili bela platna? — Al govori vezilja dèvojka: Ni je meni pofalilo zlata, Nili zlala , niti bela platna. Nočas sam ti pri inèsecu vezla. Slušala sam sužnja iz tavnice, Kako plače i suze prolèva,
Da je danas devet godinicah, Kako sužanj u lavnici leži; Nokti su mu, u nje se obuva, Kosa mu je, poda se ju stere. Brada mu je, š iijoine se pokriva, Da kod koga nebi ni žalio, N eč kod kralja kod nezeta svog», Kod kraljice kod mile sestrice. Kad razumi gospoja kraljica, Vrisnü plakat, pa uzima ključe. Da oivori od tavnice vrata: Jao meni, do Boga iniloga, Zar ja brata u lavnici imam! Dvaest i tri sužnja izpustila, 1 čelvertog brala rodjenoga. Vodiše ga na sunašce žarko, Pitala ga kraljica sestrica : Aj moj brate, moj mili golube! Bil'ti inogó boljii preboleli, I)a le dajem na lake berbere? Ol Bralac seji liho govorio: Nemoj sestro, ako Boga znadeš! Nemcči me još na muke gorje, Jer ja neču bolje preboljeli; Več te molim, draga sestro moja! Nekopaj ine ukraj brace moje Več me kopaj pokraj druina5) tvoga, Više glave jabuku posadi, Pod jabuku klupu mi načini, Tko je gladan, nek jabuku jede.
Tko j' umorali 6) nek naklupusèdne, Niže noguli ružicu posadi, Tko je mladjan nek ružicu bere; Kraj rebaraii bunar 7) mi izkopaj
Tko je žedan nek vodice pije, Nek neumre od žedje i glada. Sahrani me draga sestro moja! — To izusti a dušicu pusti. —
Pregled prebivavcev na Krajnskein, Goriškem in Istrijanskem.
	O k rajno	S M'])-	Prostor		| Prehivav-	SI n rii	Ne
	glavarstvo	J"	Oralov	| Q sefcnov	! cov	ti o v	SlovencoA
	Ljubljana	41	218193	720	50243	50243	
	Kranj	37	177067	1598	54853	54853	
S	Katnnik	73	134174	1017	47438	47438	
■n	Hadolji'a	24	188395	322	26554	2.5980	574
a	Postojna	108	255464	1152	52938	52938	
•T	Vipava	24	96580	691	26749	26749	
	KoČe\ jo	53	197524	214	46632	29380	17252
	Cernomelj	47	93234		32583	32583	
	Novoinesto	32	170917	. 1494	50639	50639	
	Trebiio	61	241506	809	67150	67150	
		500	1 732000	425	467,984	450158	17826
-C	G'j ri ca	29	137780	1598	71167	60858	10309
	Gradiš k a	41	84895	767	55772	4594	51178
o	Tornili	12	183631	»41	41050	41o50	
-	Sežana	20	85135	1030	27298	27298	
		102	491443	1030	195297	133810	61847
-	Pazili	39	149517	528	35558	34421	1137
	Kopar	26	76045	1012	43899	19651	24248
	.Wata\ run	30	166341	991	42433	31483	10950
-	Kuvillj	20	172683	573	40554	18060	22494
	V lovsko	8	129266	525	37462	37462	
«	Losillj	14	105812	373	32667	32667	
		137	799666	802	232573	173744	58829
	t'ersi (iin'slol		'/,„ CHI		56000	5000	51000
	« okolica		i y,„ « «		25500	25500	
		1			81500	30500	51000
	Krapisko					450158	
	Goriško					133810	
	Istrijausko					31885	
	Teržaško					30500	
						646353	
Pregled krajnske kronovine je po novem od tajnika c. k. dež. glavarstva v Ljubl;ani gos. J Pradač-u izdanem razkazu. Opomnimo, da je po tem v Ljubljanskem mestu 17501 prebivavcov, (12205 domačih, 5225 ne
') odzdaj ; ') lasje, kodri, *) prevelik; *) rahlo obriti; s) pot: *) truden; ') studeuc.
domačih in 55 ptujcov). Če tedaj število posamesnih Nemeov ulj Lahov po celem krajnskem raznn že naštetih Hočevarjev na 2000 cenimo je 448000 Slovencov v Krajnski Kronovini, med ktirimi je kakih 25000 belih Krajncov hrvaškega narečja.
Pregled srenj, prostora in prebivaveov sploh Goriškega, Islrijan-skega in Teržaškega, je po deželnem zakoniku mesca Decembra 1851, in smo samo številke po narodnosti pristavili. Tako ima goriška srenja 1 1250 duš (9970 v mestu in 1270 v predmestih) akoravno je skor po-polovica Goričauov slovenske kervi in v predmestih skor sami Slovenci prebivajo, smo vendar 8000 Italjanov ali bolje Furlanov v Gorici brojili in tem še 2 tisuči Furlanov v srenjah Lučnik (Lucinigo) in Moša prišteli. Te dve srenje ste bile še pred kakimi 30 letami čisto slovenske in od nekdajnega župnika potem teržaškega' škofa Leonardis — a potaljan-čene. Vendar imajo še dandanašnji vsako nedeljo eno slovensko pridigo, ker je okolica še slovenska ostala. Potem število ne Slovencov v goriškem okrajnem glavarstvu komaj 10,000 duš doseže.
Tominsko in Sežansko okrajno glavarstvo je čisto slovensko, gra-diško pa je večdel Furlansko; samo v srenjah Bljana (Bigliana) Dolenja, Mirnik, Kožbano in maj risih seliših po gričih »Berde« imenovani okoli 5000 duš prebiva; da je pa slovenski jezik nekdaj tudi v ravnini vladal nam s pričajo imena Grad (Gra^'o) Gradiška, Kopriva, Turjak, Fara ild.
V	istrijanski grofii so samo v Koparskem in Volovskem poglavar-slvu Slovenci; v pervem 19651 v zadnein 12234 (Novograška srenja s 6793 in Materiska, z 5441 dušami tedej vskup 31885 v vsih drugih poglav. so Hrvati, med ktirimi je pa tudi po obleki in narečju nekaka razlika. Hrvati ali Ilirci Malavunskega, Volo skega in Pazinskega pogl. bližnim Horvaškim okoli Reke, Kovinskega in Losinjskega pa dalmatinskim podobno govorijo.
Ne Slaveni alj Ilaljani v Islrii prebivajo v koparskem glavarstvu v mestih Kopar (Capodistria) Peran (Pirano) Mile (Muggia) in Izla (Isola); v Mataviinskim so prebivavci Matavuna (Montona) Bulja (Buje) Noviga-grada (Cittanuova) in Umaga taljanske kervi, deloma pa tudi v srenjah Operto (Portole) in Buzet (Pinguente) in akoravno število vseli teh tergov 10950 duš ne doseže, smo vendar z obzirom na posamezne Italiance «po vaših toliko nastavili. V Novinskim glav. je blizo 22000 Lahov v mestih Rovinj, Poreč, Vošnjan, Pule (Pol a) Bal (Valle) in basana in deloma tudi v Galezani, Sežani (Sissano") in Sv. Vincenti!. V Pazinskim glav. pa število Italjanov I tišuc še ne doseže, in znano je, da prebivavci Pasina, Plonuna (Fianone) Labina (Albvna) in Z'mina niso taljanske kervi, in da |e gosposke osebe in nektere rodbine italjansko razumijo in govorijo. V Losinjskem in Volovskem pogl. so pa sami Slaveni.
V	teržaškiin mestu smo samo 5000 Slovencev postavili, čeravno jih je lepa množica med delavci, deklami, kupčevavci in uradniki, tako da bi lahko še kakih 5000 prišteli-ker pa je okolica večdel le slovenska, smo to Slovencam prišteli.
Po lem taj prebiva na Krajnskem, Goriškem in lslrianskem 646, 353 Slovencih.	— I —
Književni pregled.
* V Zagrebu je ravno na svitlo prišla knjiga : Me i ri ina iii Bošiijaci. Pozorištno dèlo v pet razdèlah, spisao Malia Ban, Dubrovčanin. — Med drugim nravi ilirski časopis Neven o lem igrokazu tole: „Mi ne mo-žeino drugo no priporučiti svakom rodoljubu tu knjig-11 da si ju pribavi, jer znamo, da sigurno nikom žao biti neče za ono nekoliko krajcarah, «to če za to delo dati. Osobilo pozorne cimino čitalelje na razdèl Ireči, četverti i peli, koji osobitim pesničkim duhom dišu i jasno svèdoce, da je «pisatelj zadači svojej - na koliko je to v sadašnjem našem književnom položaju moguče — sasviin zadavoljio. — Knjiga je s cirilico natisnjena in velja, 10 pol debela, 50 kr. v bankovcih.
*	Pervi svezček: „V s e si o v an s k e ga s I ovnik a« od g. Sumav-skv-ga je že izšel. Celo dèlo bo okoli 100 tiskanih pol debelo.
*	Na začetku tega leta je bilo na Ruskem 177 časopisov in scer 112 ruskih, 20 poljskih, 3 engleski, 7 franceski, I talianski, 30 nemških, 2 letonska, 2 gruzinska in I jermenski, kteri je pa vendar že nehal.
*	„Marie« povest ukrainska od Ant. Malčevski ga je ravo v če-skej preslavi g. Fr. Vlasaka v Praze izšla.
*	G. Vaclav Kozum, zač. učitelj v Praze je izdal prav koristno, knjigo za češko mladost pod naslovam: „K r a sor eč n i k pro m lad e ž gy m nasi a Ini h a realnih škol« Ceski časopisi jo močno hvalijo.
*	Nevlrudljivi češki spisatelj g. Fr. Sušil je pripravil za natis : »U plnou sbirku moravskych närodnich pisni." To imenitno dèlo je plod desetletnega truda. Vsakega leta o praznicih je potoval g. prof. Sušil po Moravi in skupljal narodne pesni, kterih je blizu lisuč s nape vi vred nabral. To obširno delo bode v posameznih svezkih izdano. Vsaka pesem bo pri textu tudi napèv imela. — Dalej sbira slavni g. profesor tudi moravske narodne pripovedk«, klere misli tudi poznej izdati. Slava mu!
7j m e s.
* iVIinisterski časopis: »Oesterreich. Correspondenz" tole piše: »Avstrian-ski Slovenci so tako srečni, u svojej sredi kneza in škofa imeti, kteri je že skoz dolgo let pokazal, da je izversten ziianec šolskih zadev in pedagogiški spisovatel u slovenskem jeziku. Brez da bi se te prečast. knezoškof Lavantinski, Anion Slomšek, ne poprašali, brez da bi oni ne svetovali in v priporočili, nobena knjiga za slovenske ljudke šole na svitlo ne pride. Se le potem se izdajajo te knjige u novem pravopisu in u slovniških oblikah, ki se u c. k. deržavnem zakoniku najdejo. Ravno kar so na svitlo prišle lete knjige: »Malo berilo za pervošolce;" »Abecednik za slovensko-nemške šole", slovkovar (Fibel), da bi se slovenski učenci nemško naučili. Perva knjiga velja 15 kr., druga 10 kr. sr.
Od leta 1850 so že prej na svitlo prišle: Abcedna (abla, tablica slovkovanja s tisknimi pismenkami, Abcednik za šole na kmetih, berila
alj listi in evangeli, keršanski katolški nauk okrajšan, tuje spisek iz velikega katekizma u prašanjih in odgovorili, mali katekisem, jedenkrat jeden. Ravno se tiskajo in bodo skoraj razposlane sledeče šolske knjige : „Mali slovkovar (Wandfibel), nemška slovnica za slovenske šole in berilo za nedelske šole.« —
*	Slovenec s teškim sercom vidi, da so se slovenske mesta in tergi skoraj vsi poptujčili, zapustivši svojo pravo mater Slavio. Zatoraj gre slava, velika slava vsakemu domorodcu, ki si prizadeva, slovenski jezik po tacili krajih spel k mestu in k cesti pripraviti, ki jo zasluži. Veselilo je nas laj slišali, da je mestni kaplan u Velikovcu Völkermarkl), gosp. Miha Hofmayer, slovensko šolo na noge spravil. On ima še čez 60 učencov in učenk, ki si s veseljem u šolo hodijo in prav dobro napredujejo. Tudi starisi so čez to iz serca veseli in hvaležni. Slava učitelju, učencom in slarišom! Le še nekaj časa možko iu iskreno naprej , da se ta reč prav ukorenini ! —	Š. Pr.
*	Slovensko berilo za pervence imamo, kakor smo že omenili. Sedaj nain še manjka slovenski slovkovar (Fibel), da bomo loraj imeli, kar šole po Nemškem in Ceskem že imajo.
Zainoremo dones tudi to veselo novico oznaniti, da je ludi že slovenski slovkovar u rokopisu dokončan. Prečast. gosp. Rudmaš ga bodo le dni na Dunaj poslali. Da bi ga saj do začetka prihodnega šolskega leta dobili! Zares je živa potreba.	S. Pr.
*	G. Kordež, uekdajni vrednik »Karniolie« in Ljubljanskih nemških novin je predloži! ruskemu caru nekoliko tečajev Karniolte, v klerili so tudi podobe narodnih noš na Krajnskem zapopadene.
*	Ni temu še dolgo, da od slovenščine v Celovških nižjih in višjih šolah kar dulia ne sluha ni bilo. Sedaj pa ni več javnega učilišča, kjer bi se našega jezika ne učilo Razlaga se slovenščina v našem bogoslov-skem semenišču, na gimnaziu, v realki, na dekliškej šoli pri gospah Iršulinarcah in sedaj se je jelo ludi po nemških normalnih šolah po dve uri na teden slovensko berilo brali. Iskrena hvala vsim gospodom, ki so vse I ako lepo oskerbeli.
*	Slavno znani Diakovarski škof g. Strossmayer je podaril višjemu gimnaziu v Osèku za fizikalne priprave in druge potrebe 5000 gld. sr.
*	Od kod ime dežele »Bukovina"'? Knez Kantemir o zgodovini tega imena takole piše: »Ivo je Štefan Velki, knez Moldave na veliki planjavi na Prulu lela M96 Poljce pod njih kraljem Albrehtam premagal in jih 20.000 vjel, jih je kakor vole v jarm vpreči, silno veliko zemljiše preorati in jim bukovo seine (bukevco) saditi ukazal- Od tod nek ime Bukov i na (bukovje, Buchenwald, Buchenland).	Novice.
*	Iz »poto vanja po ne k t eri h j u g o sla v e n ski h krajih", ki ga nam častiti gospod 31- Verne po Novicah podaja, posnamemo tole: »Manjši del mesta (namreč Zagreba) pa je pod gričema v ravnini. Tù je ludi prav velik lerg, ki ga »Terg Jelačiča Bana" imenujejo. V tem delu mesla je v ulicah, po kterih sini v Zagreb prišel, tudi neko lepo pos opje z zalo cerkvijo za poduk in izrejo mladih ubozih deklet. Ko sim v cerkev prišel, je nek duhoven pred altarjem z deklicami, ki jih pa ni bilo viditi, ker so bile na nekakim koru, po nemško „rožen-krar.c« molil — pa kako! Duhovniga sini nekoliko razumel, dekleta so pa lako berbrale, de nisim bil v stanu kar besedice razločili, in ko bi ne bil duhovniga razumel, bi golovo ne bil spoznal, če se lit po nemško
ali po kitajsko moli. To ni molitev, temuč tlaka! — Kaj se tedaj čudite, de oživljajoči duh prave vére čedalje bolj peša, ker sami unanje šege, unanjo službo v škodo prave žive Kristusove vére povzdigujete in širite! Učile mladost — pa ne saino v Zagrebu, lemuč povsod — Boga spodobno u duhu in v resnici častiti in moliti, in ves čas svojiga življen ja do zadnje ure ga bo rada častila iu molila ; lake tlake pa se človek prej ali potlej golov« naveliča.« — Brali! al ne zadenejo ludi nektere zmed nas Slovencev le resnične besede'?!
*	Profesor Pražki g. Dr. A. Schleicher se poda do pruske Litve se litevskega jezika učit. V le namen je dobil od ces. akademie navk na Dunaju primerno podporo.
*	V Varšavi je zameri Antonin Muczkovski, polski zgodopisec, ki je s grofom Leonom Rzyszczewskym izdal »kodex diplotnaliczni polski."
*	Pražko družtvo za izda vanje dobrih katolških knjig ima že 3300 udov; med njimi tudi Nj. veličanstvo cesarja Ferdinanda.
*	Srbske Biogradske no v ine, ki so bile dozdaj prepovedane, so dobile spet dovoljenje, da se morejo tudi v avstrijanskih pokrajinah dobivljati. Izhajajo vsakega ledna trikrat in so neki prav izverstne. Veljajo na lèto 11 gld. sr.
Povabilo na iiaroctM».
S poslednjim dnem I m. se konča pervo polletje našega leposlovnega lista. Ponižno poprosimo laj, ga obilno s naročili in dopisi podpirati, da bo čedalje v večej in prijelnejšej obliki izhajali zamogel Tudi vredništvo si bode vse prizadjalo, gospodom naročnikom lepo poslreči.
Gospode učeriike na deželi opomnimo, da jim v drugem polletju Bčele" brez plačila več pošiljali ne moremo. Kdor je torej še dalej imeti želi, naj spredej naznanjeno naročnino v kratkem pošlje.
Zavitek, kazalo, glavni list in imenik časlitili naročnikov bomo na koncu lèta prinesli. — Ob enem naznanimo, da se zamore še nekaj celih iztisov Bčele od pervega polletja dobili.
Na koncu se še enkrat vsim g. g. domorodcem in pisateljem lepó priporočimo, naš list po mogočosti podpirali in razširjati.
Vredn. in založn.
Družtvo sv. mohora v Celovcu.
Dalej so pristopili p., n. sledeči gospodi: 349 g. Jož. Gregei, bogsl. v Celovcu ; 350. g. Jak. Črepinšek, ž upu, v Lucili ; 35/. g. Jak. Vos-njak ,,kapl. v Mozirju; 352. g. Drag. Itataj, kapi. v Ljubnem; 353. g. Jan. Šribar, kapi. v Gornogradu; 354. g. M. Turin, nadučilelj v Ljubnem; 355. g. Janko Božič, bogsl. v Ljubljani; 356. g. M. Freblih, bogsl. v Ljubljani; 357. g. K. Heidrich, bogsl. v Ljubljani; 358. si. družtvo mladenčov žreške fare; 359. Fr. Križej, dekan pri Novicerkvi; 360. g. Fr. Mikuš, kapi pri Novicerkvi; 361. g. Tom. Jeretin, župn. na Fran kolovem ; 362. g. L. Trafönig, župn. v Crešnicah ; 363. g. Gašp. Zn-panc, kapi. v Vojniki ; 364. g. Ig. Boleslavski pri sv. Jošlu; 365. g. Ant. Plevnik, fajm. v Vitanji; 366. g. Mat. Vrečko, kapi. v Vitanji; 367. si. Farno bukviše, pri Novicerkvi; 368. g. Urb. Dietrich, mestni kapi. v Celju; 369. g. Jak. Lukanc, fajm. v Ločah ; 370. g. Jož. Kalnik, učitelj v Ločah.
Odgovorni iidatel in tiskar; ferd, žl Kleinmajr v Celovcu,