........

Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
litartd ae Secomi-Clan Matter, September KI, 1903, at the Post Office »t New York, N. T., under the Act of Congress of March S, 187«.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 108.
STEV. 103.
NEW YORK, TUESDAY, MAY 8, 1906. — V TOREK, 8. VELIKEGA TRAVNA 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
-
Sklenitev miru. Načrti za mornarico. Premogarji in delodajalci. Gradnja vojnih ladij,
PREMOGARJI LETOS NISO NIČESAR DOSEGLI IN VSE OSTANE TAKO, KAKOR JE BILO PREJE.
Kakor hitro bode mogoče, pričeli bodo zopet z delom.
TROLETNA POGODBA.
Včeraj se je vršila v New Yorku seja med zastopniki premogarjev trdega premoga in lastniki rovov v poslopju New Jersey Central železnice na Liberty St. Seja je trajala le dve uri ter se je vršila tajno.
Obe stranki sta sklenili, tla ostane vse tako, kakor je bilo pred 1. aprilom in da se sklene nadaljna pogodba za dobo trelx let, tako, da se bode delalo pod sedanjimi pogoji do 31. marca 1909. Pogodba je jednakoobvezna za obe stranki, kakor da bi jo štrajko-va komisija sama obnovila. Kakor hitro bode mogoče, bodo premogarji pričeli z delom izimši onih, kteri so tekom suspendiranega dela izvršili kako nasilje.
New Haven. Conn.. 8. maja. Tukajšnji trgovci s premogom so ceno premogu danes znižali za $1 pri toni.
Seranton. Pa.. 7. aja. PododseSk odbora plačilne lestvice organizacije pre-mogarjev - predsednikom John Mit-ehcllosn na čelu odpotoval je v New York, da sklene z lastniki rovov po-gcxlbo za plačo premogarjev. Raj prave v New Yorku bodo brezdvomno izpadle v obojestransko zadovoljstvo. Mitchell bode zahteval, da se pogodba sklene za dol>o dveh let. toda, kaJkor njegovi tovariši zatrjujejo, se bode tudi ndal zahtevi lastnikov rovov in podpisal troletno pogodbo. Za to so mu lastniki rovov obljubili, da pri zopetnem pričetku z delom ne bodo izbirali premogarjev. temveč da bodo prejšnje svoje ljudi zopet vze.i na delo. t«'m se bodo natančno dogovorili v New Yorku.
Vsled suspendiranega dela. ktero je jKM-ivalo že od 1. aprila nadalje, imeli mi premogarji, ka'kor tudi lastniki rovov najmanj za 10 milijonov dolarjev škode. Več k< \ ^ milijonov dolarjev odpade ua pivmoirarje, kteri niso ves čas ničesar zaslužili.
Pričakovati je. da bode cena premogu sedaj pad-a.
-o-
Nezgoda na morju.
Newport, li. T., 7. maja. Parnik Pri-seilla od Fall River Line, je na potu iz Fall l\iverja v Newport v megli zlomil jedno svojih koles, radi česar so morali vreči sidro. Potniki so se izkrcali na Bristol Fern*, na kar je parnik City of Faunton dovedel ponesrečeni parnik semkaj.
1
ekc
da
pri ste
ula
Volitve na Francoskem.
'aris. 7. maja. Iz dosedaj semkaj lih ]N»ri i il o i/.idu volitev v poslan-i zbornico je razvidno, da ima vla-lepe uspehe in že dosedaj je vlada dobila 24 sedežev. Vladiue stranke jejo dosedaj *24iJ glasov proti 14fi sovo m opozicije. Med izvoljenimi bivši minister inostranih del Del-bivši ministerski predsednik Ri-. vojni minister Etienne, morna-ni minister Thompson, Boni de Ca-1'aue, marki de Dion in dm,ri.
Chicaški City Hall se bode podrl.
Chicago, 111., 7. maja. Danes se mestni zastopniki posvetujejo o preselitvi mestnih uradov iz tukajšnjega City Ilall, kteri se poč&su podira.
Stavbeni komisar Bartzen skuša krasno [Htslopje rešiti, toda po natanč-nej preiskavi se je prepričal, da bodo morali 4. nadstropje, ali pa celo poslopje takoj zapreti. Mayor Dunne je mnenja, da se uradi takoj premeste in da se zgradi novi City Hali v Union Parku na zapadnej strani mesta.
Ko so včeraj j>oslopje zopet pregledali, so našli nadstropja in stene na severoistočnem vogalu zopet na novo racpot me.
Tudi ako je hiSa, v kterej prebivate, še tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmatizrmu, oslabelosti in druge bolečini. Steklenice po 50 in 25 coniov.
VEČINO NOVIH VOJNIH LADIJ BODO ZGRADILI V ZASEBNIH LADJEDELNICAH.
Gotovi krogi žele, da bi se te vrste ladij e gradile pri vladinih podjetjih.
TRGOVINA.
"Washington, 7. maja. V zastopni-škej zbornici so pri debati o mornarič-nem proračunu govorili tudi o vprašanju, je li umestno, nove vojne ladije graditi v vladinih ladjedelnicah. Člani kongresa iz Brooklyna so bili za to, da se tudi v nadalje grade velike vojne ladije v vladinih ladjedelnicah, ako mogoče še v veejej meri, nego dosedaj. To so storili pred vsem radi svojih lastnih lokalno-političnih koristi. Poleg tega je pa za vlado tudi ugodno, da ima vedno svoje ladjedelnice in izurjene mehanike na razpolago.
To je opažati pri vseh pomorskih državah, le pri nas se poklicani krogi za to malo zmenijo. Sedaj gradi naša vlada 31 vojnih ladij, ktere vse izdelujejo zasebni podjetniki in le tri ladije izdelujejo v vladinih ladjedelnicah. Druge vlade pa grade toliko vojnih ladij v svojih ladjedelnicah, kolikor jim je mogoče.
Bode li kongres v tem ozira kaj pie-inačil, je seveda drugo vprašanje, kajti lastniki zasebnih ladjedelnic imajo
tudi v kongresu velik upliv.
* ♦ *
Trgovina Zjed. držav z jugoameri-škitni republikami nikakor ni tako u-godna, kakor bi lahko bila. Med tem, ko se je v minolem letu uvozilo v Južno Ameriko za -450 milijonov dolarjev blaga, odpade od te vsote na Zjed. države le .">8 milijonov dolarjev. Iz Južne Amerike se je v minolem letu izvozilo za <!30 milijonov dolarjev in od te vsote za 140 milijonov v Zjed. države.
Pri tem ima Brazil največ koristi. Bilanca med večjimi jugoameriškimi republikami in Zjed. državami je skrajno neugodna za Zjed. države. V minolem letu so Zjed. države plačale Braziln za od tam došlo blago 100 milijonov dolarjev, dočim so Brazilci kupili le za 11 milijonov dolarjev našega blaga. Največ prihaja k nam iz Bra-zila kave in gumija in Zjed. države porabijo polovico vse kave in vsega gumija, kar se ga pridela na svetu. Od nas se izvozi v Brazil največ petrol ja, strojev, moke, lesa in bombaža.
Nekoliko ugodnejša je naša bilanca z Argentino. Od tam dobivamo za 35 milijonov in izvažamo tjekaj za 24 milijonov dolarjev blaga. Da je trgovina z Brazilom tako slaba, je temu vzrok slaba parniška zveza med Zjed. državami in Brazilom. Mogoče bode pan-ameriški kongres v Rio de Janeiro te razmere nekoliko izboljšal.
Slovenske novice. Potres in požar v San Francisco je
prizadel našega rojaka Josip Finka, kteri je imel hišo na 20Freelon St. Ta mu je pogorela in je ob vse imetje. Mogoče so še drugi Slovenci prizadeti, zato bodemo darove naših rojakov poslali v prvi vrsti svojcem, da si vsaj malo otežijo svoje svoje nadloge. Rojake po širni Ameriki pa prosimo za darove v podporo.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Foštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsot« popolnoma izplačaj* brez vinar j s odbitka.
Naše denarno pošiljstve izplačuje c.kr. poštni hranilni ura* v 11. do 12. dnefc.
Denarje nam poslati jo najprilič-aeje do f25.00 v gotovini v priporoče-a-sm sli registrovanem pismu, večje moško po Domestic Postal Money Order ali pa Kow York Bank Draft
FRANK SAXSEK, 109 Chroonwick Btroot, How York. 1752 It Olaix St Cleveland, Okio.
umor v New Jerseyu.
V NEW BROWNTOWNTT, N. J., SO NEPOZNANI MORILCI UMORILI J. WHITEMANA IN NJEGOVEGA SINA.
Napadli so ju v njiju hiši. Svoj zločin so skušali prikriti s požigom.
MORILCI UŠLI.
New Brunswick, N. J., 8. maja. V Brownstownu, dve milji daleč od Old Bridge so nepoznani morilci po obupnem boju umorili dva moža v njunej lastnej hiši. Sledove groznega Čina so skušali morilci prikriti s požigom. Hči starejšega moža našla je obe trupli včeraj zvečer. Njen brat, star 40 let, imenom George "Whiteman je imel v onej hiši hotel in njegov TOletni oče mu je pomagal.
Hotel je skromna hišica, ki stoji na samem, dočim je stanovanjska hiša, v kterej sta stanovala oba moža in žena, oddaljena od prvoimenovanega poslopja kakih 200 korakov. Oče in sin sta še skupaj obedovala in zadnjič so ju videli popoludne ob 3. uri. Umor se je torej izvršil popoludne pred mrakom.
Iver nista oče in brat prišla k večerji, odšla je gdč. "Whiteman v hotel, kjer so pa bila vrata zaprta. S pomočjo drugih ljudi je vrata odprla in našla tu svojega očeta in brata ležati na tleh v krvi. Njuni glavi in roke so bile razrezane in tudi vratova sta bila prerezana. Vse mize in stoli so bili premetani in ves prostor je bil poškropljen s krvjo.
Na tleh so ležale tri zlomljene britve in sredi sobe so bili ostanki ognja, kar dokazuje, da so morilci hoteli hišo požgati in tako uničiti sledove svojega zločina.
Pred kakim 6 tedni bila je tudi žena starega Whitemana na jednak način umorjena. Šerifovo moštvo sedaj zasleduje morilce.
DRZNI ROPARJI.
Izpraznili so Leiterjev urad v Chicagu in odnesli za $100.000 bondov.
Chicago, 111., 7. maja. V minolej noči so nepoznani roparji obiskali urade Josipa Leiterja. Tu so z dinamitom razstrelili dve blagajni in si prilastili za $100.000 do .$150.000 bondov, ktere morejo vsaki čas spraviti v denar. Leiterjevi uradi se nahajajo pol bloka daleč od glavnega policijskega stanu. Vrata poslopja so razbili z velikim kladivom. Šele danes zjutraj, ko so prišli klerki na delo, so opazili ulom.
Duhoven požigalec.
Waterloo, N. Y., 7. maja. Tukaj so zaprli duhovna Rev. C. Stuart Baina, ker je obdolžen, da je zažgal cerkev svoje lastne občine, ktera je zgorela po noči dne 0. marca, na kar je odšel duhoven na počitnice. Minolo soboto se je vrnil iz dopusta, na kar so ga takoj zaprli .
BODE LI ČLOVEŠTVO ZGUBLJENO?
"Pleme Človeštva", trdi Walter Scott, "bi se zatrlo, ako bi ljudje ne pomagali jeden drugemu. Od onega trenotka, ko pride človek na svet in do onega, ko Človek umirajoč zapira oči, mi ne moremo obstati brez medsebojne pomoči. Nihče, kteri je v stanu pomagati, ne more temu odreči ne da bi se ne čutil krivim." Radi tega moramo vedeti, da je hitra pomoč, dvojna pomoč. To zamoremo opažati vsaki dan v našem življenju. Ako se kedo nekoliko slabo počuti, dajte mu nemudoma Trinerjevo ameriško grenko vino. Samo jedna doza zamore mu v tem trenotku več pomagati, nego kasneje mnogo zdravnikov. Zguba teka, naravnega prebivanja, zguba moči in živahnosti — vse to je položaj, v kterem je treba Trinerjevo ameriško grenko vino na vsak način rabiti. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Hrvat -
Umoril svojo ženo.
HRVAT JULIJAN PAVLINIČ JE V NEWPORT NEWS, V A, UMO-REL SVOJO ŽENO NA NJENO LASTNO ZAHTEVO.
Po umoru je truplo okopal, preoblekel in potem o svojem činu javil policiji.
"IZVRŠIL JE SVOJO DOLŽNOST"
Newport News, V a., 8. maja. Hrvat Julijan Pavlinič, star 40 let, kteri dela v tukajšnjej ladjedelnici in stanuje na Maple Avenue, prišel je včeraj do-požudne v glavni urad policije, (kjer je povsem mirno naznanil, da je svojo 36 let staro ženo na njeno lastno zahtevo ubil. Po izvršenem činu jo je okopal in oblekel v mrtvaško obleko. Umor je izvršil v svojem stanovanju ob 4. uri zjutraj, in sicer jo je uistrelil. Hrvat je na njo streljal sedemkrat. O tem je policiji pripovedoval tako mirnodušno, kakor da bi ustrelil kakega psa.
Nesrečna žena, ktera je bila par let v umobolnici, je, ko se je pred par meseci vrnila domov, svojega moža naprosila, naj jo raje ustreli nego dopusti, da bi jo še enkrat v umobolnici mučili, v slučaju, da postane še umo-bolna. Pavlinič izjavlja, da ni storil nič slabega, nego da je izpolnil le njeno željo ter nima niti pojma, da je izvršil zločin, kterega se kaznuje s — smrtjo.
-o-
Volitve na Guadeloupe. Prolivanje krvi.
DVE OSOBI UBITI IN JEDNA RA-
JNJENA PRI VOLITVAH V POSLANSKO ZBORNICO V BASSE-TIE R R E.
O dogodku prihajajo razna poročila.
Francoske vojne ladije na licu mesta.
POROČILO V WASHINGTON.
Fort de Fancisco, Martinique, 8. maja. Iz Bassetierre na otoku Guadeloupe se poroča, da je kandidat za glavno zastopstvo, M. Boisneuf, streljal skozi okno svojega stanovanja na ljudi na ulico in pri tem usmrtil dva soeijalista in jednega carinskega uradnika. Boisneufovo hišo je ljudstvo takoj naskočilo in oplenilo hiše raznih njegovih prijateljev. Kandidata so zaprli in sedaj ga straži vojaštvo, da ga reši linčanja.
O tem dogodku se različno poroča. Na jednej strani se trdi, da Boisneufa ni nihče izzival in da je streljal v po-litičnej strasti. Zopet drugi pa zatrjujejo, da je jeden izmed ustreljenih socijalistov skušal po sili priti v Boisneufovo hišo.
Za red skrbe sedaj francoske vojne ladije Troude in Jurien de la Gra-viere. Drugod ni prišlo do nemirov.
Tudi volitve na otoku Martinique se vrše mimo.
Washington, 8. maja. Naš konzul poroča iz Guadeloupe, da je množica sedaj gospodar položaju in da se oblasti niso zamogle vzdržati.
Ker so koristi Zjed. držav na Guadeloupe velike, poslala je vlada tjekaj jedno vojno ladijo.
Povodenj preti.
Sacramento, Cal., 8. maja. Dolina Capay je radi deževja deloma pod vodo. Skalovje, ktero se j« pri zadnjem potresu utrgalo, je reko Cachi zajezilo in sedaj se je voda razlila po dolini tako, da je nastalo 100 čevljev globoko jezero.
"M^frffiin Gorki zopet v stiskah.
Petrograd, 7. maja. Uradoma se naznanja, da so oblasti pričele Maksima Gorkija zasledovati radi protiruskega in revolueijonarnega delovanja v inozemstvu. S tem hočejo Gorkiju preprečiti povratek v Rusijo.
Po katastrofi v Frisku. Brez vladinega jamstva.
SENAT IZJAVLJA, DA NE BODE PODPIRAL FINANČNEGA NAČRTA MESTA S AN FRAN-CISCA. —o—
Bivanje na prostem postaja škodljivo zdravstvenemu stanju.
DELITEV JESTVIN.
Washington, S. maja. Finančni odsek zvezinega senata izjavil se je proti resoluciji senatorja Newlandsa iz Ne-vade, kteri je od vlade Zjedinjenih držav zahteval, da jamči za posojilo mesta San Franeisca. Odsek je jedno-glasno prišel do zaključka, da izvedba omenjenega načrta ne spada v kongresov delokrog.
San Francisco, Cal., 8. maja. Bivanje na prostem jelo je postajati nevarno zdravstvenemu stanju mesta. Radi tega zahtevajo oblasti, da se bolj skrbi za čistost. Danes mora vsakdo kdor zamore delati, pomagati pri či-stenju taborišč.
Washington, S. maja. Vojni tajnik Taft priposlal je generalu Greeleyu, poveljniku paeifičnega departmenta, $300,000 v gotovini, ktera svota je ostala od onih $2,500,000, ktere je dovolil (kongres za podporo prebivalstva v San Franeiscu. S tem denarjem bode general že nakupljene potrebščine poplačal in nabavil ono, kar je še potrebno. Dosedaj nakupljene šotore dobe vojaški oblasti nazaj, tako da jih bodo še v nadalje imeli na razpolago.
Washington, 8. maja. General Greeley poroča iz San Franeisca : '' Položaj se redno izboljšuje; -30.000 ljudi stanuje še na prostem v šotorih, kar naravno ni ugodno z ozirom na zdravstveno stanje. Število na prostem sta-nujočih ljudi se zopet povečuje. Na podpornih postajah dobiva jest vine še kakih 230,000 ljudi. Moue in krompirja je dovo.j na razpolago, le mesa in delikates primanjkuje."
Novi kabinet. Umor v Jekaterinoslavo.
RUSKIM MINISTROM INOSTRA-NIH DEL JE IMENOVAN BARON IZVOLJSKI.
O napadu na moskovskega generalnega gubernatorja; preoblečen napadalec.
NAPAD NA KOLODVOR.
PROMET NA JEZERIH POČIVA.
50.000 mož praznuje.
Buffalo, N. Y., 7. maja. Ker so člani International Longshoremen Ass'n. pričeli štrajkati. počiva ves promet na velikih jezerih. Samo ladije nakrcane s stavbenim lesom in osobni parniki še vozijo. V lukah Cleveland, Ashtabula in Erie ]>očivajo vse tovorne ladije in v Buffalo postaja število usidranih žitnih parnikov vedno večje.
Delavci so pričeli štrajkati ininoli ponedeljek. Sedaj počiva 50.000 mož, kteri zaslužijo povprečno po $2.50 na dan. Štrajka se na 2500 parnikili.
Lastnik skladišč, kteri so odvisni od prometa na jezerih, imajo izdatne izgube, ktere sezajo vsaki dan v stoti-soče dolarjev.
Le na 11 pomolih na jezerih se z delom nadaljuje. V nijednem premogoven! skladišču se ne dela.
Največja tovarna na svetu.
Pittsburg, Pa., 7. maja. V McKees-portu bode National Tube Co. zgradila največjo tovarno na svetu, za ktero bode izdala 8 milijonov dolarjev. Za zgradnjo tega poslopja bodo potrebovali 13.000 ton jekla. Poslopje bode pokrivalo milijon štirjaških čevljev. Načrte so izdelali inženirji American Bridge Co. Z delom prično letošnje poletje.
Japonski odposlanec ubit.
V Belmont Creeku, North Bei'gen, N. J., so našli truplo Japonca Bijiro Nakanota, kteri je dne 28. aprila neznano kam zginol.
Imenovanega Japonca je poslala semkaj njegova vlada, da prouči tukajšnje trgovske razmere. V new York je prišel dne 16. aprila in se nastanil v hotelu Herold Square.
Pri pokojniku so našli le $2 de narja.
lo sl namenjen
žino, otroke
ali pa
ter frt|atcflc v Ameriko vzeti, jasnila in vožne cene na: FRANK SL, New Ywfc, N. Y„
ker tu bodel na pos trden. Fr, nik neb imnitaih parol
>iU
Petrograd, S. maja. Novi ruski kabinet je sedaj i>opolen in vladini list 4 * A"jestnik'' objavlja danes imena novih ministrov: predsednik Goremikin, notranje Stolipin, inost rana dela baron Izvoljski, tinance Kokovzov, nauk Kaufman, poljedelstvo Stičinskij, trgovina Rudilov, državni kontroler Svanebah, glavni prokurator svetega sinoda knez Sirinsfkij-Sakmatov, vojna general liudiger, mornarica podad-miral Birilev.
Inostranirn ministrom imenovani baron Izvoljski je bil izvanredni poslanik vKodanju. Star je 50 let in je jeden izmed najboljših diplomatov.
Kiga, S. maja. Oboroženi revoluci-jonarji so napadli včeraj kolodvor v Tukurnu, kjer so usmrtili nekega orožnika, policaja, poštarja in jednega častnika. Tolpo napadalcev zasleduje sedaj vojaštvo.
Petrograd, 7. maja. Člani gosudar-stvene dume jeli so prihajati v Petrograd iz vsega carstva. Tudi mnogo uglednih inozemcev je prišlo v mesto, da prisostvujejo v četrtek otvoritvi ruskega parlamenta.
Bojazen, da bi vlada dumo razpustila, predno prično slednja s svojim poslovanjem, postaja vedno manjša in nade v boljšo bodočnost so vedno večje. Ustavni demokrat je nastopajo in delujejo zmerno in ne puste takozva-nim ekstremistom do veljave. Novi kabinet je deloma že naznanil svoj program, kteri je zelo liberalen, tako da so t ul i i ustavni demokrat je saj sedaj z njim zadovoljni. Oni so uver-jeni, da bodo kon«?*no zmagali hi da bode car prisiljen izdati v par mesecih ustavo, kar bode carstvo nepopis-i uo ukrepilo in zjedinilo.
Vodja ustavnih demokratov, M. Na-bukov. izjav.ja. da njegova stranka za sedaj ne želi. da dobi Rusija iz njene srede ministerskega predsednika in cabinet, tudi ako bi zamogla. Stranka želi o.-lati v opoziciji, ker ve. da je za njo vse carstvo tako, da zamore itak vse doseči.
Skoraj neznatno strančico tvorijo socijalisti na skrajnej levici, ktera je pa brez vsakega vpliva in brez ustavnih demokratov ne more ničesar doseči. Oktobri * t i tvorijo središče. Tudi reakcijouarjev je le malo.
Program za otvoritev parlamenta i i prest«dni govor v zitnskej palači je že izdelan in slavnosti bmlo kar nnjholi mogoče sijajne. Otvoritvi dnine bode prisostvovala vsa carska obitelj /. dvorjaniki in dvorjanicami; č ani carske obitelji bodtt oblečeni v s t a romskih kostumih, ostali dostojanstveniki pa v dvornih oblekah. Prisostvovali bodo -nadalje tudi ministri, generali, admirali, častniki gardnih polkov, maršali, plemstva, jtoveljniki vojaštva, generalni gubernatorji, načelniki mest in mestnih zastopstev Pe-trograda in Moskve ter člani svetega sinoda.
Člani gosudarstvene dume se bodo zbra.i v k rasne j Nikolajevej dvorani, ostali v drugih dvoranah. Nato bodo korakali skupno v velikansko dvorano sv. Jurija, kjer bode car raz prestola govoril zbranim ljudskim zastopnikom, kteri se u.:io vrnejo v Tavriško palačo in palačo plemstva, nakar pričneta obe zbornici s poslovanjem.
London, 7. maja. Tukajšnjemu list ti "Times" se poroča, da je car Nikolaj zatrdno sklenil izbrati člane bodočega kabineta med člani gosudarstvene dume, in da je Goremikino ministerstvo .e začasno.
Chicago, 111., 7. maja. Ruski duhoven Gapon, o kterem se je poročalo, da so ga revolucijonarji usmrtili, po zatrdilu tukajšnjega revolucijonarja Ivan Ivanoviča Narodnega še živi, in sieer v nekej vasi v Švici. Minoli ponedeljek je namreč Gapon brzojavil svojemu prijatelju, inženerju O. Col-linsu v "Washing!onu.
Moskva, 7. maja. Poskusen i umor generalnega gubernatorja, podadmira-la Dubasova, bi.b je delo nekega revolucionarja, kteri je bil preoblečen v mornaričnega častnika, da se je zamo-gel tako približati gubernatorjevej
palači. Bombo je nesel v papirnej škatlji. Bombo je vrgel, ko >e je Du-basov peljal v palačo. Gubernator je na nogi in glavi te/:'-.o ranjen. Napadalec, Dubasov jHibočnik in stražar so bili iismrteni.
Petrograd. 7. maja. Vest. da je bil gubernator v deli-avetpolju usmr-ten, ni resnična, pač pa so napadalci umorili generalnega gubernatorja v Jekaterinoslavu. Sest nepoznanih morilcev je naj ustrelilo. Vsi so lašli.
Iz Avstro-Ogrske. Ogrski drž. zbor.
IZID VOLITEV V OGRSKO-HEr VATSKI DRŽAVNI ZBOR KOŠUTOVCI ZMAGA LI,
Na nemadjarske narodnosti na Ogrskem (brez Hrvatske) odpade 38 poslancev.
BOMBE V LVOVU.
Budimpešta. 8. maja. Sedaj so došla poročila o izidu državnozborskih volitev iz vseh 413 volilnih okrajev O-grske. Košutova stranka je dobila 240 konštitueijonalci 74, klerikalei 30, in nemadjarske narodnosti 38 sedežev. Ostanek je razdeljen med razne manjše skupine.
Lvov, avstr. Poljska, 8. maja. Včeraj so se tukaj pripetili resni politični nemiri in v boju med delavci in policaji je bilo več delavcev usmrtenih. Na obeh straneh je več ljudi ranjenih. Delavci so zapretili. da -e bodo policiji osvetili z bombami.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli «o:
La Gase.-gne 7. maja i/. Ilavre s 1514 potnici.
Despeti imajo:
Rbvnland iz Antwerpenn. St. Luthbert iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Kroonlaud iz Antwerpena. Cevic iz Liverpooia. Westernland iz Antwerpena. Potsdam iz R«»tterdaina. Kaiser Wiihelin der Grosse iz Bremena.
Ethiopia iz (ilasgowa.
Princess Irene iz (Senove.
Majestic iz Liverp. la.
Graf Waldersee i/. Hamburga.
Bordeaux i/, avie.
St. Andrews iz Antwerpena.
R hein iz Bremena.
La Touraine i/ Havre.
Celtic iz Liverpoola.
Umbria i/. Liverpoola.
St. Paul iz Southamptona.
Columbia i/. Glasgowa.
Blueeher iz Hamburga.
Louise iz Hamburga.
La Bretagne iz Ilavre.
Giulia i/. Trsta.
Zeeland iz Antwerj»ena.
Slavonia iz Re-ce.
Bulgaria iz Genove.
Kaiser Wiilulm II. i/. Bremena.
Princes-, Alice iz Bremena.
Caronia iz Liverpoola.
N H>rdam iz Uotterdaina.
Odpluli so:
Kronprinz Wilhelm S. maja v Bremen.
Cannania S. maja v Liverpool. Ultonia 8. maja v Reko. IVinz Adalbert 8. maja v Genovo. Victorian 8. maja v Liverpool. Gerty 8. maja v Trst.
Odpluli bodo:
Baltic J), maja v Liverpool. Sofia Hohenberg 9. maja v Trst. Ryndam 9. maja v Rotterdam. Amerika 10. maja v Hamburg. La Lorraine 10. maja v Ilavre. Cretic 10. maja v Genovo. Barbarossa 10. maja v Bremen. Lucamia 12. maja v Liverpool. Kroonland 12. maja v Antwerpen. Cassel 12. maja v Bremen. Princess Irene 12. maja v Bremen. Ethiopia 12- maja v Glasgow. Pretoria 12. maja v Hamburg. La Gascogne 12. maja v Havre.
_:_
tk^ .„-•-..:.......
— '	yrz-^T'vrw^Fr'^' - - ■■. — ■........•

"GLAS NARODA"
slovenskih delavcev ir Ameriki.
Ofcdniic:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC.
Publisher
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City-
leto velja List za Ameriko . , . $3.00
u pol l-ta............. 1.50
la Evropo, za vse trto.......4.50
" " pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve številki.
•GLAS NAHODA .<haja vsaki dan iz-
mciuii i.edelj in praznikov.
"GLAS NAkOOA^
(" Venice of the People")
«Kueo every day, except Sundays an<j
Holiday:. Subscription year./ $3.0C.
Advertisement cn agreement.
Za oglase Jo deset vrstic se plača 3G centov.
Dopisi brez podpira ir. ofobnosti se ie natisnejo.
Denar naj se b!agovoii pošiljat; po Mcm^y Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se naia tudi prejšnje bivali* Jčc naznani, da hitreje najdemo naslov« Aika Dopisuin in pošiljatvam naicctke cv.
"Glo i N«roda" Greenwich Street. New York Citv.
Premogarji in štrajk.
K
javin pital
prrmogarjev t iw.ua c. ilasiraviM ni bilo pri-ek 1 a pro t i .s i rajk 11. tudi najpametnejše, kar ►remogarji oziraje se na utc, storiti. Vzrok, da i -dvlenili 7. delom zoj>et tateljem prejšnjih toza-ov, klere smo objavili v ■ la", ita.c. ž.e znati, in rudi j. ko je kontroverza med i lastniki rovov končana, tem mesta le kratko re-
J«
Premolar j i -.» vedeli, da niso dovolj jaki, da bi .-e upali pričeti z bojem proti lastnikom rovov. Poraz jim je bil zagotovljen in radi tega se raje niso spuščali v boj, kteri bi jim ne ol>etal uspeha in kteri bi jim z oziram na -velike žrtve le škodoval. Dobro je, da -> premogarji vse to pravočasno i in da že pred šestimi tedni lirano delo niso spremenili v iudiistrijelni l*>j. ktereinti bi >ledilo prolivanje krvi, kafoor-je v Mount Carmelu deloma že
SpOMJ
BWspe pravi km ah
pričelo.
Predsedniku preniogarske organizacije, John Mitehellu, moramo priznati. 'I.i - • je pri konveneiji v Serant"-mi kar naj'iolje zadržal. Mitchell [h>-<Vtkoma ni bil nasprotnic štrajka, v koliikir je smatrai št raj k kut zadnje mivnUi vo v d i se- svojih zahtev. Toda tu y;a ni motilo in pri sedanjej konvenciji je s prepričevalnimi besedami odsvetoval od štrajka, ker je sjnrznal, da je unija preslaba in da so njena >redni va premala v svrho izvojevanja ka-kili us|»ehov. Drugi delavski vodje pa v jedrufckih okolisi-inah niso l>i 1 i tako odkriti»srčni, pač pa Še bolj trdo-glavi. Vpliv takih delavcih vodij s > tu rali de a vri že čest.vkrat izdatno i.i v s \ i» j o la.-r.ii škodo občutiti. Odobravali ni nam » nadalje Mitehellov.i samozataje\anjc. > kterega ptunočjo je ost i vil -voje prejšnje stališče, kle-i • je p• ■ -et \ :na .-matral pravilnim, 'ta!; > preiua'vnje stališča ne p omenja slaooMi, temveč krepko voljo, % kterej ni opa/.ati samohvale, pač pa premišljeno«!.
t'e-.tokrat smo v ** Glasu Nacoda" bas na tem mestu i*»vdarjali, da bi Atrajk premoga rjev v sedanjih razmerah ne >i ]H)pularcn in da bi ne us|tel. Ljudstvo je v splošn isti bilo mnenja, da bi l>i!a prava frivolnost, a to bi premogarji sedaj že zo(>et pričeli štrajkati. dasiravno je še nedavno nepristranska posredovalna oblast vsa nasprotja izravnala. To bi pome-njalo, da se oni ne ozirajo na princip jx,-redova-nja, kar t>i bilo tem obžalo-vanja vredno, ker bi to prihajalo od f t rani delavstva.
Dvomljivo je, so-ii premogarji s svojim zai.v.jučkom v Scrantonu ustregli lastnikom rovov. Slednji s.. >i namreč" želeli štrajk, ker bi se na ta način izognili dovolitvam, ktere bode posredovalna oblast sedaj premogarjem dovolila. Toda sedaj ti*li lastniki rovov ne morejo storiti kaj druzega, nego sklcMiiti mir.
1. april — nemški narodni praznik
Češki Nemci delujejo na to, da se naj vpelje 1. april kot nemški narodni praznik zg.edu češkega narodnega praznika sv. Vaclava. — 1. aprila je bil namreč rojen Bismarck. Naj le ostanejo pri prvem aprilu.
Šolske klopi na Japonskem.
Mikado je odredil, da dobe odslej japonske šole mize in klopi, da otroci ne bodo več s prekrižanimi nogami Bedeli. To preuredbo so svetovali japonski zdravniki, ki hočejo s tem izboljšati rast svojega majhnega plemena.
Poročni prstan.
Nt-k senator države New Yor1^, kteri litina bas mnogo opraviti, nastopil je v mino.eni tednu v javnosti s predlogom, da se izdela državni zakon, vsled kterega IhkIo vsi oženjeni možje prisiljeni m »siti — po ročne prstane na rokah.
Predlod sam j>o sebi je povsem pameten, t.nta jhj našem mnenju nej>o-treben. Mnogo možkih je namreč na -vetu — izlasti pa pri nas v New Vor-ku —, kterim zlatnine sploh ni zaupati. Oni bi namreč poročne prstane :i»*-li k vi- -jeni le v zastavnioo in ono, ;ar bi za nje dobili, zapravili z drugimi ženskami, ktere niso z njimi po-ročene. Dandanašnji pa žal še nimamo naprave, s ktere j>omočjo bi bilo jh> ročni prstan mogoče na prst tako pritrditi, da bi ga nihče več ne mogel odstraniti. Takim možem bi bilo torej treba de jat i na prsti k večjem •' mesingaste" j>oročne prstane, kte-rili bi potem ne mog.i niti prodati, niti zastavili. Te vrste prstani bi bili tudi zelo umestne za zakonske dvojice v Cleveland u, ker j>otem bi bili popol-noma varni pred Mr. Maslarjem, koji !>aje še vedno nabira "'ritike'' in ' • o rin gel j ne' \
Totla kakor rečeno, imenovani zakonski predlog je nepotreben. Vsaka /.ena ui- ra namreč svojega moža tako vzgojiti, da ga je že na J00 korakov daljave spoznati, je-li oženjen ali ne, ne da bi bilo treba pri njem iskati tozadevnih dokazov v obliki prstanov. Mars ilk terega moža je že itak sedaj na 200 korakov sjur/.nati, kaki) zelo je oženjen iu zmota v tem {»ogledu je po-po.noma izključena.
Ako j»a /.e omenjeni senator na vsak način zahteva, naj nosijo možje prstane, {totem je vseka'ko bolje, da jih nosijo v nosu, kakor medvedje. Potem razni gospodje saj ne bodo nosili svoje nosove tako {»koncu, a žene jili bodo lahko vodile na vrvici, kakor ponižne psičtke.
Dobrosrčni mož pa sledi tudi brez i' prstana" v liostt in brez vrvi ter uboga že na prvi pogled.
Iz Hrvatske.
Zagreb, v aprilu.
Na Ogrsko se je povrnilo ustavno življenje. "Veliko ministerstvo" je zaselo svoje fotelje in vsa Ogrska oživlja, vrgša s sebe kratkotrajni absolutizem. Zadnji ostanki črnih dnij — pulli slnge rohstva se umikajo s svojih mest {ki tilio in v strahu ka'kor črne sence.
Medtem pa. ko na Ogrskem zopet sije sotnec svobode, medtem, ko se pokrovitelji ogrskega črnega inter-me/./a osramočeni izgubljajo z javnega jtozniišča. {»a Hrvatska še nadalje ječi pod svojim starim jarmom in utla-r-itelji njeni št' vedno zavzemljejo prva upravna mesta v Hrvatski.
Komaj <la se opaža, da se tudi pri nas ne'kaj {trijtravlja. Tudi gospoda na vladi o tčutijo nekaj, da jim niso ravno najtrdneja tla pod nogami. Saj ogrsko vlado vzela je v roke ogrska k alicija, ona ista koalicija, ki je čuti!.; |h t r» ■ »o stiijiit i v d. govore s hr-\al*ki:ni rez.dnrijonaši, pa.; vedi i >o-ia -auia. kaj vse hi moglo biti!... In kako nenadno je )>riše ta preobrat na Ogivkem? Včeraj je še jK'vala na^a "narodna"' strank^ nimne režimu 1*Y jei varvjevemu. a naslednjega dne so jo — kdo hi bil mislil to! — prisilile okoluosti. da zapeva drugo melodijo v slavo objestne koalicije! Ali pri vsem tem ta mala neprilika ni v stanu, da hi motila "prvake narodne", ki se zbirajo okolo "Dnevnega ista": malenkosti ne vzmirjajo veli-kah duhov!
Zato se je po imenovanju Wekerle-veua ministerstva naš hrvatski ban nap. ti! \ Pestit, da predloži predsed-ni vii ministru za Hrvatsko iz — "narodne" stranke. Dosler je bila sicer navada, da so brez skrupulov jemali hrvatskega ministra iz krila vladajoče stranke, to |n.t se je stvar pa nekoliko otežila in mi še danes nimamo svojega ministra.
Tudi najbolj pesimistični kro^i hr-vat'Ui smatrajo to kakor znak slabosti naše vladajoče klike navzgori, a nar<nlna stranka vidi, da jej že i/.gi-nja zaslomha nje moči, ki je izgini.a s padom liberalne stranke na Ogrskem. To jr prvi vidni uspeh naših jMilitičnih grup, ki se zbirajo okolo zastave reškega iu zaderskega sklepa? Dočlm je hila poprej naša madjaixin-ska gosjKulo val na klika ob vsaki priliki jedini in sigurni gospodar situacije, se vidi sedaj v škripcu, iz kterega težko -da bi se izvila s starim obsolut-nim gospodstvom svojim.
MadjanJko koalicijsko novinstvo težko obtožuje našo vladajočo kliko. Vr madjaronskem koalicijskem novin-stvu se kaže jasno neprijatejstvo proti elementom, ki so podpirali absolutistični režim iVjervarvjev. Listi, ki so jako blizo današnji ogrski vladi, poživljajo to poslednjo jasno in glasno, naj pomore Hrvatski, da jo dvigne iz položaja, ki so ga jej vsilili njeni tlačitelji (madjaroni), podpirani od liberalne stranke ogrske. Ta položaj
Hrvatske je tak, da je očitno nujno, da jej Madjari nudijo rotko pomočnico, da se izkop.je iz njega. Madjarom se nudi sedaj prilika, da pomorejo svojim hrvatskim — bratom. Madjari se zavedajo, da jim svobodna Hrvatska more biti le koristna. Zato je {>o-trebno, da se Hrvatski daje svoboda v vsaki smeri.
V sedanje zastopnike Hrvatske Madjari nimajo zaupanja. Čim se razpišejo volitve na podlagi splošne volilne pravice, naj se ti*di Hrvatom daje svo-ltoda tiska in združevanja. S takimi pravimi zastopniki naroda bodo mogli Madjari dogovoriti bratstvo in slogo.
Ko piše takti novinstvo sedanje vlade: ko si Košut in Supilo izmenjavata brzojavke, v kterih sedanji minister izraža svoje neomajno stališče nasproti Hrvat sli i; ko Košut na čestitko načelnika hrvatskega kluba v dalmatinskem deželnem zboru, dr. Čin-grije, odgovarja, kako bosta svoltoda in spoštovanje zakonov na Ogrskem ime.a za posledico svobodo in sjtošto-vanje zakonov v Hrvatski; ko ofici-jelni krogi ogrski prirejajo Supilu, temu uglednemu pristašu reškega kur-za, ovacije v Budimpešti: vse to ne morejo biti le platonski pojavi ljubezni, ampak morajo prinesti za seboj globlje korenike.
Zato so hrvatski neodvisni krogi smatrali odlikovanje bana Tose Peja-čeviča z redom železne krone prvega reda kalkor zanesljivo znamenje za njegov odstop. Zato se živo govori, da bi na stolieo ministra za Hrvatsko (in morda tudi na hansko stolieo) mogel zasesti baron Pavel Iiaucli, krvni neprijate j današnjega vladnega sistema.
Vse te informacije neodvisnih listov se medtem brezobzirno konfiskujejo, tako da imamo dnevno po (j konfiskacij, a uradni in poloriradni listi dona-šajo dementije brez prestanka in do-našajo celo vesti, da stolieo ministra za Hrvatsko zasede Tmbro Josipovič, to dete našega sistema.
"Dnevni list" se na vse načine zvija in priporoča novi vladi ter se za bodočnost prividno izreka tudi za svobodo volitve, tla pokaže, kako so nje-govi gospodarji pripravljeni storiti vse. samo da jim ostane moč v ro-ikah. —
Lepo se drže nasproti tej situaciji "čisti" in furtimaši. Sedaj olieutijo tudi i»ni vrednost reške akcije, a morajo molčati. Le poživljajo reške re-solueijonaše, naj sedaj pridobe to, kar so obljubljali, saj da je koalicija na v.adi. Medtem pa jim mečejo polena pod noge, da jim otežujejo njihovo uelo.
Tako je sedaj situacija nejasna pri nas.
Dne IS. t. m. se je sestal nas sabor iu potem je bil razpuščen.. Potem, v maju, bodo razpisane nove volitve v sabor. Kako se bodo te volitve vršile, to je odvisno v glavnem od tega, kaiko bode vplival ogrski preobrat za hrvatske razmere. Ako ostanejo madjaroni na krmilu, navale — po svoji volilni metodi — se v večjem številu v sabor, a naš sabor bode predstavljal narodno suvereniteto kakor dos ej. Ali težko je verovati, da bi ogrska koalicija mogla pustiti na cedilu svoje tovariše v borbi za svobodo in da prepuste svojo zaveznico na mist nasilnemu absohrtiškeiuu Khue-n in tu u režimu. Ogrska koalicija je prevzela le provizorno vlado in je le za dveleti vrgla iz svojega programa svoje zahteve, da reši ustavo, a dotlej če sestavljati bojevne načrte svoje, da se {to tem roku vrže še močneje v borijo za svoja prava. Ogrska koalicija ve, tla jej bode v tej borbi zopet treba ti pomoči Hrvatov in temu dosledno določi svojo taktiko. A mi moramo to umeti, da ne bodemo dajali brezeeno te pomoči.
General Humbug.
Spisal Rado Murnik.
' 'Izvolite malo šahirati?" me je vprašal soparnega pomladanskega {*>-jtoldneva bjedoličen marker priljubljene graške kavarne.
"S kom pa?"
"Z gospitdom tamle!"
Pokazal mi je gosta. :u je stoje list-kai v ilustriranem zvezku. Mož je bil srednje velikosti, močan in ves ru-deč ]«) obritem obrazu pa vratu. Lasje, g(.ste obrvi iu kratko pristriženi I»rki so mu bili že precej osiveli; ■krepki obradek je pričal o rnožki energiji-
"Generalmajor je, menim, gotovo pa ne vem tega", je dejal natakar tilio. "Gospoda pa mu pravijo skrivoma le general "Humbug", ker ima to besedo vedno na jeziku. Jako zanimiv in zabaven gospod je to; ne bode vam žal!"
Zunaj se je napovedovala huda ura. Šel sem torej in se predstavil eksce-lenci. Bistro me je pogledal s svojimi malimi lokavimi očmi, zadovoljno za-gmhal in me povabil, naj mu sedem nasproti.
"Halo, pilkolo!" je zapovedal z gromkim glasom, ki je prihajal kakor iz velikanskega soda, "nama dvema par trabuk! Pa lepih! Le hitro, ti
Srečni ljudje,
ktere je ozdravil Doktor Leonard Landes, 140 East 22d Street, New York, najznamenitejši in najbolj priljub- ! ljeni zdravnik v Zjedinjenih državah. On edini more garantirati za ozdravljenje vseh bolezni.
ČITAJTE SLOVENCI IN HRVATI
najnovejša zahvalna pisma svojih rojakov! Prečastiti gospod doktor Landes:—
Zdaj Vam pa naznanim, da sem popolnoma ozdravel. Zato bodi Vam čast in hvala, ker se prav dobro počutim do dela in do druzega. Zato še enkrat rečem, da bodi Vam velika čast in hvala. — S spoštovanjem
JAN. TURK, 5 Chestnut St., Calumet, Mich. Veleučeni gospod dr. Landes:—
Kar se tiče teh Vaših zdravil, so bila zelo uspešna pri meni, ker sedaj se popolnoma zdravega počutim, za kar Vam sem zelo hvaležen ter Vas bo-dem tudi priporočal drugim tukajšnjim rojakom. — S spoštovanjem
MAT. C AMBRY, Box 179 East Helena, Mont. Veleučeni gospodine:—
Javljam Vam, da je sada kod mene sasvim dobro. Prošlo je trganje, želudačna bol i bol od bubregah. Sada sam ja uvjeren, da je to prošlo sve po Vaših ljekovima.
Budite uvjereni, da cu Vas svakomu pri-poručiti, koji mi se potuži od ikakve bolesti, da je gosp. doktor Landes najboljL
Uz srdačan Vam hrvatski pozdrav ANDRO IVANČIČ, 320 East Front Street, Youngstown, O. Štovani gospodine:—
Prvo Bogu zafaljivam, pak Vami buduči, da se čutim sasmo dobro, Vi što ste mi pomoč dali, premda me niste videli več po mome pismu. Dosta su mi Vaši ljekovi dobro i predobro učinili. Drugo nemam, da Vam javim, več Vas Bog živijo i svako Vam dobro dao, ko ste i Vi meni, a ja djegod hudem prebival, svakome ču pripovedovati, da ste dobri lječnik. — Sa štovanjem
A. PILIPOVICH, Box 81, Mountain View, CaL Izvirna pisma so vsakemu na vpogled.
DOKTOR LEONARD LANDES zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevali, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervozr.ost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni.
ROJAKI SLOVENCI!
Ako ste holni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v Isovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
Slovensko katoiišk

zamuda nemarna! Ti praviš, da si pikolo? Humbug! Marš!"
Bledični mai'ker je nama prinesel
Xelieo na plesu in pozneje sem prihajal večkrat na teden šaiiirat k njenemu očetu. No — ni vam treba mi-
sahovnico in jela sva postavljati in sliti, da mi je bilo res bogvekaj do te modro potezati. Malič je pridirjal vsekakor imenitne igre! Hm, kadar s prižganima smotkama; ne da bi po-j je očka ves zamišljen strmel v figure, mišijal kaj dolgo, si je vzel starec : sva se lovila midva z Xeli pridno z le{tso in jel kaditi kakor prekmorski , očmi iu si namiga vala — i. saj men-pamik. Zunaj se je stemnilo in na da sami veste, 'kako se prede taka reč. L visdko c k no so padale prve težke Včasi je starec tudi izginil za nekaj vpije.	trenotkov in prepustil igro nama. < >.
V -kratkem je bilo okolo naju polno živahnih in predrznih "kibicev" ali vivkov. Nič kaj prijazno ni gledal
lepo sva igrala! i'resveti Radei-ky. enkrat pa naju je zasačila Ni lina mati, ko sva se pravkar hotela drug dru-
generalmajor nepovabljenih zapleče-	gega pojesti cm! same zveste ljubezni
val cev in če se je kdo izmed njih	in se {toljubljala ter objemala, da že
osmelil in (kritiziral ktero najinih po-	ni bilo več lepo! Skratka: razode
tez ali pa celo hotel komu pomagati	sem mamici, da mi more moja teta
z modrimi nasveti, je takoj zarenčal:	Tilda pomagati s kavcijo, iu se ne-
Humbug! liuhig, sonst komnit der	mudoma zamčil /. diažcstnosiasao Xe-
Ilausknecht!"
Zabliskalo se je, strela je udarila nekje v bližini, ulila se je ploha in res dniilI.ja najmanj za dve lajtnanski
lieo. Ti hrmhug, ti!
'II »ja čudna teta Matilda je imela
grom je bi-ft* al s kratkimi pi-esled'ki
4'Ka.ko to grmi danes!" je. dejal • ■/trajen zap ere valet- in se splošno izrl proti oknu.
kavciji. Ker mi je bila neštetokrat uaglašala. tla bodem kdaj njen jedini ledič. sem t> prvi ugodni priliki tul-potoval k njej na Kranjsko. Pre-
''Kaj bo to! Pri Somraacampagni, bivala je osamela na gorenjski gra-
'usto/.i. Kovati. Magenti, pri Solferi-ra. ej. tam je grmelo iu bobnelo še vse drugače! Gospod, zavarujte si
šv"-itii. Bila je vetlno višnjevo ob e-rena, tega | a ue vem, zaUaj. Živela je redna kakor ura. Kazen koledarja
kraljico! -laz vam jo že zabelinčim, ai brala nič^ t, {n je krepko zaniče-
lazl Zakaj niste prej pote-gnili kmeta omlilef Tiho! Kiebitz. halt's Maul! Tako! ah! Še šah! Pa še šah in amen!"
Izgubil sem že dvoje iger in general je žarel od zadovoljnosti.
vaia punli svet in vse novice. Cvet-ličnjak in par žoltookih mačk. to ji ;e bilo vse razvedrilo in veselje, humbug !
"'Kaj? Ože— ože— oženiti se hočeš ? A, a,a!" se je začudila, tko sem
f' Dva kozarca malage!" je naročil J* razložil težnje svojega zaljubljene-
suhoijnatemu'' natakarju. '' Le j ga srea-
"Zakaj pa ne? A.i mislite, da sem obljubil večno devištvo, kakor vi, Hm, neumnica neuanna?" mi je bilo že na jeziku, pa sem se premagal v pra-
zlodja, to naj bo malaga?" je godrnjal, ko je bil {x»kusil pijačo. "Malaga? 1 kaj pa še! Humbug! prinesi mi ga še kozarček!"
Zunaj je iilo vedno huje pa huje in vcm casu-vedno več ljudi je prihajalo ved rit v "Ljubi, ljubi nečak, le tega ne!" suho zavetje. Med drugimi je prihi- ( je vzdihnila. Pogledala me je neiz-tela tudi izžeta žoltoliea gospa z vitko memo žak^stno, kakor žrtev, zapisano živoo'ko gospodično v kavarno. Sedli samemu satanu. Pobožno je sklenila sta k mizi ob steni.	ro^e in zmajala z glavo, da so ji viš-
*' Oho, a.i prav vidim?" je rekel njeve {>etlje in zanke mahale kakor general nekoliko meče. "To je pa; t ožite zastavice g.obokega sočutja vendar čudno! Čakajte, poslušajte I okolo čela.
me!"
Odprl si je salonsko suknjo, si zamišljeno {»ogladil brke in začel:
"Ko sem bil še lajtnant v Mariboru, takrat — e — slab pripovedova.ee sem, veste... Pa kaj bi dolgo otepal okoli? Humbug! Kar »kratko naj vam povem, da sem se tiste zlate čase donad preče zaljubil v lepo Xeli. Doslej še nisem nikomur nič pravil o tem. no, pa danes je tako, — tako čuden dan ali kako naj bi rekel, in nekoli'ko nalezel sem se ga že tudi... Saj vi ne boste zlorabljali moje odkritosrčnosti, kajneda f — Prosim, poglejte nepreočitno tisto mlado damo tamle! Na vsem svetu cela Neli, pravim vam! Tiste modre, žive oči, tista usteea, tisti zlati laski, tisti poredni izraz na kapricijoznem obrazku, vse, vse eudo-
"Ah, tetka. ljuba tetka", sem jo jel prosit, "saj ne veste, kaiko se ljubiva Neli in jaz. To ni nobena navadna ljubezen! Oh, tetka, kaj pa je, če nama posodite kavcijo, saj obresti ostanejo vse vam!''
"Ne, ne. predragi moj! Počakaj, da botleš stotnik. Tudi tvoj oče se je oženil premlad in je bil vse žive dni nesrečen— Potem ti pa že dam kavcijo; saj si vendar moj edini dedič!"
Generalmajor je izpraznil svoj kozarec in nadaljeval:
"Nevihta ponehava; rad bi se peljal na izprehod. Naj torej ikratko končam svoj romanček! Teta Tiiida mi ni hotela dati niti beliča! Izprva sem nameraval, da se odpovem častniški službi in posvetim svoje skrorn-
podp. društvo
Cf
svete Barbare
Za Zjedlnjene
Sedež; Forest City, Pa.
31. januarju 1903 v tlržuvl PennwIv^nTt,
--o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Bor 547. Forest OUj, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Ru», Pi L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. P». . H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. " Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, Box 537, Foreat City P»
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City. Pa. ANTON PIRNAT, Box 31. Dnrye* p-ANDREJ SUDER, Box 108, Thomai. W Ta. FRANK SUNK, P. O., Luzernt, Pa.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City Pa JOHN SKODLAR, P. O, Forest City Pa .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, P®.
Otty^ft!*1	P0ialjai0 L U*ldkn:	Telbaa, P. O Bet Iff, f^
Druitvano «lasilo j« "GLAJI NARODA".
Rojaki! Sedaj so na SLOVENSKO - HRVATSKEM ZDIiAVIŠČD nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali velepouč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po prečitanju te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaja kakor-šnekolt bolezni se poshižite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli, na kakšen način zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdravišča zdravijo vse, tudi najstareje akutne in Kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK ALI MARK, NA KAR SE MU BODE KNJIGA NEMUDOMA VPOSLALA.
Ovo je naš naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. THOMPSON.
NEW YORK.
334 W. 2Qth. -St
vito podobno! — Seznanila sva se z ne moči pošti. O tem pa aopet Neli
ni hotela nič slišati. Zastonj sem jo prosil — razdrlo m- jt> vsi».
\ :eia jt- bouatf^a tr.rosva i/. Trsta. i*t en po u jt'iii poroki je umrla — ni'ja ti'ta. Prej <cm ime! lju!m-o brez kavcije, zdaj ]>a kavcijo brez ljubice! Humbug, humbi Jr!
In >t*l sem i i v par uvali zaigral v hr.zardni inii stiriilesettis č ^ > linar-j( . k lil j polovico df.lščhie. A!i ni--i ni bil o.-*-!, ;aj pravite N.». iio/.-.ieje -i :<>, i/tic -nil; zdaj igrani >:i!ti.p še
:i in >e ne menim resa » za nič ve' . vt.r i- vse t:;i tem aeuni:i>'m >setu sam iu.mkt<!>! *'
NAZNANILO.
U !i m dru/.tva sv. Jožefa št. -I.
K. -I. v fhisholmu, Minn., se naznanja, da se bode vrši a redna društvena seja od sedaj naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, torej ne vej-vsako »rvo nedeljo p< dvajsetem.
Ji>sip Lani. 1. tajnik.
(5-9—5)
Skušnja uči!
Podpisani naznanjun» rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO b'»*dlKQ VJNO
po najboljšem navodilu, Iz cajbofj-sih rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi ia Ameriki. *er is finega, naravnega "ina.
Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po l tucat fl2 steklenic', na vse kraje zapad* nih drfav Severne Amerike. ^ obilna naroČila se priporoča JOS.IP RL7S.S. 432 South Saata Fč Ave.. Pneblc.
PROTI IZPADANJU LAS. PRA-HAJU IN LUSKINAMI je najbolje dosedaj poznano in po najznamenitejših kemikih in zdravnikih presku^eno in priporočeno sredstvo irar "CRESCENT". -TfET^
Oirepčuje lasišče, odstranjuje luske, preprečuje izpadanje las, pospe-sUjG rast Ip.s ceio pri popolnoma plešastih osebah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijetni duh.
Velika škatlja $2.00, tri velike šfeat-lje £5.00.
Denar je najbolje poiiljati v registriranih pismih ali po Money Order.
P PRANK, 22S E. S3d St., New Yor« Hi™.
POZOR, ROJAKI!
Pod{>isani naznanjam cenjenim r.>-jakom. da tukaj irradijo novo tovarno, v kterej bode dobi.o do delavcev delo. Delo bode dobro in stalno, lvd ir želi kaj natančneje o tem zvedeti, naj se vpraša pri rojaku:
Louis Kraiz, care of \V. X. Frost.
East Kane, McKean Co., Pa.
(7-10—."»)
Kje ALOJZIJ FORK AR? Pred 10 meseci je bil v Jolietn, 111., št. 920 Chicago St.. ter odšel ne vem kam. Za njegov naslov bi rad zvedel brat: John Forkar, Box 45, Nortel Springfield, Pa.	(4-8—o)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0 Izdelovalec /kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpež no in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iodelugem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80.
naravna CALKFORNIJSKA VINA
NA PUODAJ.
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali trno vino :o centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 2S galon vina, mora sam posodo plačali.
Orožnik od Sa.25 do £2.75 golona.
Silvovlcapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust.
Spoštovanjem Stefan JfikŽe, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
- ■■
				
Ju	gOSlOVi	anska		Katci. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24.januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIC:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNXXI:
FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽIŠNIK, IU. nadzornik, Box 138, Burdine. Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick
JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St.r Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., jk> svojem tajniku in nobenem drugem.
Deuariw pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOI1N GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi ua glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika [»orotnega odbora: JAI_OB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo bitijnatančni podatki vsake pritožbe.	— - . .^i-^iii
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
PRISTOPILL
K družtvu - v. 1> ar bare št. 47 v Aspenu, Colo., 20. aprila: Josip Po-toikar n»i<Mt is7;t «*i*rt. 4952 1. razred. Družtvo Šteje 74 udov.
K i/.ivu sv. Jožeta št. 14 v Crockett u, (al., 20. aprila: Josip KJe-41)33 I. razred. Družtvo šteje 3<i tmlov. ii sv Al- r.\ i a št. 13 v Whit n ey, Pa., 20. aprila: Fran Roje Muhore 1S7S cert. 4955. Oba v I. razredu. Družtvo
me. l. 188
K družtvu 1*70 eert. 4954, J . šteje UhIov.
K družtvu sv. W
1
„,„,.,,.11 ....... >t. 55 v Uniontownu, l*a., 20. aprila: Josip
Lavrie lS7s ci-t. 4'i">ti, Fran (iol.'ar 1^79 eert. 4957, Anton Korbar 1S7S •ert	Anton Podle-tiikar 1S79 cert. 4959. Vsi v I. razredu. Družtvo
šteje 32 udov.	;
Iv d ni 't 1 Sokol -t. 38 V Pueblu, Colo., 20. aprila: Stefan Jakša 1883 cert 4'NIO Javili < ►•■nlin 1SG3 cert. 4961. Oba v 1. razredu. Družtvo šteje 30 urlov.
K drui/tvu -v Janeza lvrstnika št. 37 v Cleveiandu, Ohio, 20. aprila: Ivan -lene JS7_' <-ert. 4<»62 1. razred, Ivan Pričel 18ti2 eert. 4963 I. razred. Vinko '/<■ ■■ i.i 1 SSd cert. 4'.M»1 II. razred, Ivan Možic 1875 cert. 4965 1. razred. Družtvo šteje 1>2 udov.
K lru/tv i Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 20. apr. Karol \j »v-: i	cert. 4!K»l» I. razred. Fran Kosec 1S.S1 eert. 49<>7 I. razred.
Ivan lImel. 1SS0 cert. 4!HiS II. razred, Josip Kilitar ]S71 cert. 4969 I. raz-rcd. 1 tin Lu-iu IS S3 eert. 4t»70 1. razred. Družtvo šteje tki udov.
Iv družtvu >v. Cirila in Metodk št. 9 v Calumetu, Mieh-, 20. aprila: jv.,n II,., .,< 1S72 cert. 1971, Fran Uartol 1SS3 eert. 4972, Peter Djurie 7.;. I.ulvas Jclie 1*79 cert. 4974, Mane Stanič 1S7S cert. 4975, !.!,'• i^-J cert. l!»7<i, T.rmič 1SS5 cert. 4977. Vsi v I. razredu.
1SS I
Dnržtvo šteje 225 udov.
Iv h i sv. A oj/ija št. IS v Koe-k Springs, Wyo., 20. aprila: Ja-I, I, I • is72 i.■!•!. 1!»7S, Ivan Grtnar	cert. 4979. Josip Sikič 1878
j,- j , ||,ezic 1879 cert. 4'.H1, Fran Pivk 1889 cert. 4982, Fran I. j ,1, I. V-i v I. ra/.re !u. Družtvo šteje 207 udov.
j j ; rl . . ,\1 j'.ija 30 v ronemauirh. Pa., 2<>. aprila: Matevž ,Su.' II-'	,ni. P.Hi. I ran Sive 1882 cert. 19S5, Ivan Šile 1867 cert.
I . , i; ] s s 1 e-rt. 4987. !gi» ar Butara !S77 eert. 4!>SS, Anton Z; i-1(	i. 4'S3. Alojzij Butara 1882 eert. 4990. Vsi v I. razredu.
Hm 't vo šteje 135 udov.
i; i, i/.tvu sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas. 20. aprila: Ma-, I»i ,.i 1S71 cci-t. 495H, Štefan Deklic 1S70 eert. 49!>2. Ivan Rahija I	»3 r,M.i l.ušia 1SSI cen. 4:>94, Fran Gunja 1876 cert. 4995.
I , ip s i' i n, i • 1S7T cert. 4996, Ivan Se tri.'- 1874 cert. 4997. Vsi v i. razredu, satn» 'iliiji spa la v 11. razred. Dru .tvo šteje 49 udov.
GEO. L BRO?J(\ ir!a<• 'i tajnik.
aROBHOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 23. aprila se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 90 Slovencev in 100 Hrvatov.
Mrtvega so našli v gozdu "Kopor-niku" blizu I»ža Martina Barago iz I.o/m. Baraga je grabil listje v gozdu, a ga je zadel mrtvoud, da je padel na kamen in se hudo pobil po nosu in umrl.
Dekle na naboru. Pravijo, da so se le pred davnim časom dogajale neverjetnosti. Temu pa ni tako! K naboru v Ilirsko Bistrico je dobilo "pozivni-eo" brhko kmetsko dekle. Medtem ko so drugi fantje veselo i kali, je spremljal deklino ljubček ve- potrt in žalosten, bal se je pač za svoje dekle, da je ne potrdijo k "vojakom". No, vojaška komisija je bila vendar usmiljena ter deklici verovala, da razen las je tudi vse drugo ljubi Bog po žensko ustvaril. Seveda je moral tudi župan potrditi, da deklica od rojstva do danes krilo nosi! Z veselim obrazom je deklica zapustila "vojaški nabor"; nikoli pa ne bode odpustila župniku, da jo je vpisal v krstno knjigo za fanta.
Tepež. Dne 23. aprila so se v neki gostilni na Radeckega cesti sprli razni obrtni pomočniki in je slednjič nastal pretep. Med tem je pleskarski pomočnik Fran Zgonc udaril mizarja Albina Cirka po glavi, kar je Cirkovega tovariša Franceta Šinkovca tako ujezilo, da je zgrabil za steklenico in ž njo u-daril Zgonca po glavi in ga težko telesno poškodoval. Zgonca so prepeljali v deželno bolnišnico, Šinkovca in še
Iva druga pretepača pa je djala policija |x> ključ.
400 kron je imel zašitih v suknjiču Peter Bauer iz Gorenjega Rodovca, ki je še podvržen vojaški dolžnosti, a se je hotel izseliti v Ameriko, toda pot mu je preprečil na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstražnik Večerin.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem v Ljubljani. Navidezno prijateljstvo je obstajalo med fanti iz Porebra in onimi iz Gozda. I)ne 4. ki-rnovca 1905 so imeli pri Omovškovih v Gozdu proso. Tja so prišli tudi trije fantje iz Porebra. Že so se bližali pe-vajoči vasi, kar jih po prejšnjem dogovoru hipoma napadejo fantje: Matevž Tome. France in Alojzij Urh in Tone liesnik iz Gozda. Pri napadu so bili tepeni France Urankar, Jakob Pančur in Janez Rak. Poslednjo dva sta dobila le lahke poškodbe, med tem, ko je bil Urankar tako stoičen, da ni mogel več mesecev zapustiti postelje. Obsojeni so bili vsak na šest mesecev ječe. Državni pravdnik je zaradi iz-mere kazni prijavil vzklic.
Dekleta je prevzel Rok Pogačnik, mizarski pomočnik v Ljubljani Jožefu Kreblju. Ta je videl v navzočnosti bratov Franceta in Janeza ŠušteršiČa bivšo svojo ljubico pred Pogaeniknvim stanovanjem z obdolžencem kramljati. Na Franceta Šušteršiča poziv, naj pusti dekleta iti domov, je Pogačnik odgovoril z nožem, s kterim je tudi naskočil brata Janeza. Oba okvarjenca sta bila na prsih lahko poškodovana. Pogačnik je bil obsojen na tri mesece težke ječe.
Tatvina. Na vrtu vrtnarja Widerja na cesti na Rožnik v Ljubljani je bilo ukradeno okoli 40 komadov cipres in iz gorkih gred večje množine sadik
različne zelenjadi. Skrajni čas bi bil, ker se te tatvine zmirom ponavljajo, da bi mestna policija tudi v tem kraju se pokazala in hudodelce zasačila.
Napad. 10. aprila je spremil hlapec Alojzij Volek v Grosupljem svojo ljubico domov proti Selu. Ko se je v Grosuplje vračal, napadla sta ga fanta Anton Erjavec in Anton Janežič blizo Vrbana in ga težko poškodovala z nožem in čevlji. Razrezala sta mu tudi obleko in mu napravila 30 kron škode.
Požar. IG. aprila je pogorela v Gorenjem Jelenju pri Litiji hiša, pod, hlev in svinjak posestnika Ivana Sluge, hiša in gospodarsko poslopje pa sosedoma Pavlu Kišku in Francu Me-dvedščeku. Kišku sta zgorela dva vola, dve kravi in en prašič, Slugi pa istotako en prašič. Skupna škoda znaša čez 10.000 kron, dočim je zavarovalnine le 2400 kron. Zažgal je Sluga po neprevidnosti, ko je kot strasten kadilec vedno z gorečo pipo lazil po hlevu in okoli slame.
V	Ljubljanico je skočil znani ljubljanski "brivec" Burger. Iz vode ga je potegnil mitničar. Odpeljali so Bur-gc-rja v vozu za odgonce na magistrat.
Smrt na potu. Vračajoč se domov je v Divači umrl namestniški komisar iz Gradca dr. Ivan Rueckenbach v 28. letu svoje starosti. Iskal je zdravja v Malem Lošinju. Bolan se je v družbi svoje soproge vrnil domov, a vožnja ga je toliko izmučila, da je v Divači iz železniškega voza izstopil in še isti dan umrl. Mrtvega so potem prepeljali v Gradec.
Umrl je v Ljubljani bivši mesarski mojster Janez Leben, star 69 let. — Umrl je mornariški komisar Alojzij Šhnec. — V Železnikih je umrl ondot-ni tovarnar Avgust Novak, star 39 let. — V Japeljevih ulicah v Ljubljani je umrla strojevodjeva žena [Marijana Terpin. — V Šenčurju pri Kranju je umrl posestnik in trgovec Frane Per-šin. —
PRIMORSKE NOVICE.
Kadetna šola v Trstu se opusti, ker
je vojaška uprava mnenja, da vojaške' šole uspevajo dobro le v malih mestih; v Trstu pa tudi poslopje ne odgovarja modernim zahtevam. Že prihodnje šolsko leto se v 1. letnik ne bodo več sprejemali gojenci.
V	smrt na vešalih sta bila v Trstu obsojena Anton Vitez in Ivan Tul iz Doline, ker sta 17. decembra 1905 za-vratno umorila nekega Andreja Praš-Ija. —
Roko si užgal, ker je zabranil samomor. Alojzij Merlie v Trstu ima prijatelja Petra, ki se je nedavno naveličal življenja in hotel spiti stekleniči-co karbolove kisline. Kot prijatelj mu .je pa Merlič potegnil izpred ust ste-kleničico, a si pri tem s strupom ob-žgal roko, da je moral k zdravniku se zdravit.
Pri igri ponesrečil. Ivan Miklavec v Trstu je pri balineanju padel in si zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnico.
Smrt pri delu. V Naznicu blizu Drage pri Kopru je na 301etnega delavca Josipa Dariža od tam v nekem kamno-o:> u nad!<> kakih 1'» vo* kamenja. Nesrečnež je bil takoj mrtev.
Samomor. Na cesti med Jamljami '.n Sv. Ivanom pri Devinu blizu želoz-uiškega pre lora se je ustrelil 621etni V n ton Novakovič, zidarski mojster iz Trži -a. I smrtil se je radi neozdravljive bolezni.
Samomor neznanke. Nedavno se je v bližini Opatije na sprehodu ustrelila neka mlada gospa, ki je prišla v Opatijo velikonočne praznike ter se tam naselila v neki privatni vili. Našli so pri nji poročni prstan, na k tereni sta bili vrezani črki F. B. ter dan poroke, t. j. 15. julija 1905.
Dva cerkvena tatova obsojena. 31-leni kočija/. Alojzij Devetak iz Opatje-sela in 4<iletni urar Aleksander Ban-den iz Gorice sta v noči od 33. na 4. februarja okradla cerkev v Bateli na Goriškem, odnesla ciborij in dva keli-ha. Devetak je bil obsojen v triletno, Banden pa v sedemmesečno ječo.
Ponarejalca denarja. 311etni Jožef Basso, pristojen v Marseille na Francoskem in 361etni Ivan Piscitello, pristojen v Palermo sta izdelovala goldinarje in krone iz slabe kovine. Vsled tega sta stala v soboto pred porotniki v Trstu. Obdolžena sta bila poleg tega tudi, da sta ponarejen denar razpečevala. Obdolženca sta priznala svoje dejanje, izgovarjala sta se le, da sta to storila le vsled slabih gmotnih razmer. Obsojen je bil Basso na 5 in Piscitello na 2 leti. Po prestani kazni ju iztirajo iz Avstrije.
Predrznost tržaških tatov. 241etni Ivan Peršič je v Trstu neki gospe iztrgal iz rok denarnico, v kteri je bilo nad 100 K denarja. Ker ga je pa gospa zgrabila in klicala na pomoč, skupil jo je Peršič slabo, ker denarja ni dobil, vrh tega so ga odpeljali v zapor.
Otrpnenje tilnika so zapazili v Pu-lju na lOletnem Romanu Laku.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Posledice velikonočnega streljanja.
Dragonec Franc Kranjc iz Melanske-ga vrha pri Ljutomeru je prišel o Veliki noči na počitnice domov iz Dunajskega Novega mesta. Seveda je moral streljati ob tej priliki z možnarjem/
Možnar se je pa razletel in odbil Kranjcu spodnji del noge, da bo zna-biti vsled tega umrl.
Pogorel je v Podkraju pri Radečah hlev kočarja Jakoba Milele. Ker je zavarovalnina večja, nego je bil hlev vreden, sumi se, da je bil ogenj pod-djan od domačih.
V kterem jeziku se Nemci najložje razumejo? Mislilo se je doslej, da je Nemcem nemški jezik najbolj razumljiv, saj ga stavijo povsod na prvo mesto, tudi tam, kjer bi ga bilo najmanj treba, A temu ni tako. V seji graškega občinskega občinskega sveta je pri posvetovanju o službenih predpisih za di rek torij užitninskega davka občinski svetnik Stark stavil predlog, naj bi se po možnosti iz načrta tujke nadomestile z nemškimi izrazi. Temu se je pa uprl županov namestnik Mag, češ, da nima zato potrebnega razumevanja. To Magovo, pripoznauje je jako značilno! Nemci se torej razumejo v drugih jezikih bolj nego v nemškem, zato ni čudno, da njihova tako stara literatura še ni mogla spraviti iz njihovega jezika tujk, kterih kar mrgoli v tem jeziku!
Vlom v župnišce. V Žicah pri Konjicah je vlomil neznan tat v župnišče. Župnik se je zbudil in videl nekoga rogoviliti po sobi. a se je tako bal, da ni zinil besedice. Tat je odnesel cerkveno blagajno s 160 K in obligacije, ktere je pa zunaj župnišča vrgel proč in zapisal nanje, da že še pride, kadar bo kaj denarja v blagajni.
Utopljenca so potegnili iz Drave v TrčovL Imel je pri sebi "Landsturm-paes" glaseč se na ime I. Skofič iz Kaniže, župnija Jarenina.
Umrl je v bolnišnici v Gradcu Alojzij Zver, dušni pastir moške kaznilnice v Mariboru.
Deželni orožniški poveljnik za Štajersko, polkovnik Jurij Catargi, je dne 23. aprila umrl v bolnišnici na Dunaju. Bil je potomec stare moldavske bojarske rodbine, rojen 22. junija leta 1852.
Smodnika v pipo nasul je zidar Jožef Kranjc dninarju Selinšku Martinu v Mariboru. Hotel je "napraviti šalo, nasul mu nekoliko smodnika v pipo in dal povrh tobaka. Ko si je Selinšek nažgal, mu je puhnilo vse v lice in si je oči težko poškodoval. Radi te neumne šale se bo zagovarjal Kranje pred sodiščem.
BALKANSKE NOVICE.
Slikarska razstava v Belgradu. Prvi dan srbske Velike noči otvoril je kralj Peter v prisotnosti ministra notranjih poslov in narodnega gospodarstva in še mnogih drugih odličnih oseb prvo razstavo srbskih slikarjev in kiparjev. ; Razstavni paviljon srbskega poljedelskega društva je razdeljen v več oddelkov, od kterih ima vsak umetnik svojega. Vse je urejeno kar najboljše. Razstavili so: Murat, Trifunovič, D. PavloviČ. Vukanovič, Vukanovička, Ranosovič, Paška Vučetič, Džoka Jo-vanovie, Vojnovič in Nedežda Petrovič. Na razstavi ie doi-.ij krasnih predmetov, kakor več Jovanovieevih del in Vukanovičeva slika "Ivako se moli Boga". So pa tudi vmes take slike, ki ne spadajo na razstavo. Dozdaj je bila razstava dobro obiskovana.
Odpuščeni uradniki na Ogrskem. Fejervarv je zaslišal nedavno one u-radnike. ki jih je imenovala njegova vlada, a jih je odpustilo novo mini-sterstvo. Naznanil jim je, da dobi odpravnino vsak in sicer celoletno ali pa polletno plačo.
BRZOPARNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Touraine. .17. maja ob	10. uri dop.
La Savoie____24. " "	10.	"	"
La Pro vence. 31. " "	10.	"	"
La Lorraine.. 7. jun. 11	10.	11	"
La Touraine.. 14. " "	10.	"	"
La Savoie____21. " "	10.	"	"
La Provence .28. " "	10.	"	"
La Lorraine.. 5. jul. "	10.	"	"
V Bremen : Kaiser Wilhelm der Grosse
15. maja ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm II.
22. maja ob 6. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm
5. junija ob 5. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse
12. junija ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm H.
19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm
3. julija ob 12.30 popoludne.
V Hamburg: Deutschland. .31. maja ob 10.30 dop. Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril.
-ooo--
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
KEDOR VAM POMAGA
v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelj!
1
Ali Jli bolczeil največja nesreča ? Radi tega rojaki Slovenci ,,Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnem boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani
Dr. E. C. Collins Medical Institute,
kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje.
Citajte kaj pišejo rojaki.
Veleučeni gospod!
Dajem Vam na znanje, da so me V.iša zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, da bi že kedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili Zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu 'bodem priporočal Vase izkušeno zdravljenje.
Anton Klapčšč,
Box 83.	Barberton, Ohio.
Mili Profesor!
Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni
Vinko Sušanj,
i2i4R.Road St. McKeesport,Pa-
Veles pošto van: Profesor l
Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se s«.jdaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli, a l>oprej me je celo t»-lo l>o!elo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsa^i čudi in me praša kedo me ie zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel nobon doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen mam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba inmršava, v: nki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim velikim znan -in popolnoma ozdravili.	vnm bo to dobroto stotero poplačal. Sliko hi vam takoj posijala, a niso Še gotove. Za dobrih ^ dni vam jo doposiiem in zahvalo. Za sedaj ostajam vas i hvaležna
Spoštovani g. Profesor S
Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi bolezen že dol-£0 ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen svoj'- tudavične bolezni. Za nekaj dni vam doposljem še jedno Zahvalno pismo in mojo sliko.
Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj.
Gregor Fabjančič, Box 45,	Large, Pa.
Slavni Dr. Collins M. I. !
Vam naznanjam o bolezni mo-j< -a detata, katero je po vaših druuih zdravilih popolnoma ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je či-to popolnoma zdravo, zato se vam iskreno Za-hvaliuMTi :'a vaš trud in zdravila ter vam esta,am hvaležna.
Ivana Šume, Bo:-: S7,	Forest City, Pa.
P.iuHna Žagar,
1516 Heela St., Calumet, Mich.
Iz mnogih pismenih zalival se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. E. C. COLLINS M. J., On je edin: kateri mirsuitilM z:i popolno ozdravljenje V seli bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih).
Tajne spojne bolezna moške in ženske.
kakor zastruphenje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času.
Zatornj ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vaše bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov :
UCii	LL • „ U. l '-v
Dr. E. C. Collins Medi
140 West 34th Street,
* Potem smete biti pre pričami v kratkem popolnega ozdravljenja. --- Za tiste kateri /.e!i i -■ sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je i^ti odprt od 9 ure zjutraj — do 6. popoludne. Ob n<_deljih iu praznikih o-10. ure dopoludne; do 1. popoludne.	'
New Y
t: i .
N, V.
Parniki Cunard-črte:
Slavonia.. .22. maja opoldan. Pannonia . .29. maja ob 10. uri dop. Onrpathia. .12. junija ob 11. uri dop. Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop. Parniki Austro-Americana-črte:
Giulia............22. maja opoldan
Georgia .........29. "	"
Franeesca ........13. junija 11
Eni v ............19. " "
Sofia lbdienberg ..30. " "
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt <>dplujejo iz New Yorka: V A 111 \v e r p e 11 :
.12. maja ob 8. uri dop.

CSRf \
Cuy. Phone Cent. 1619
Dell Phone: South.K.
THE STANDARD,BP.EWIN0 0
izdeluje nsjboljšo v rs Ig piv2.
137 Train St.
Cleveland, O.
" " 7.30 jun. opoldne
" ob 8. uri dop.
opoldne '1 ob 7. uri zj. " " 10.30 dop.
o. uri
c <• J ti (t c
Kroonland
Zeeland ____1!>.
Finland . . . .26. Vaderland .. 2. Kroonland .. 9. Zeeland ....10.
Finland ____23.
Vaderland . .30.
V Hamburg: Bluecher ....17. maja ob 1.30 Aug. Victoria 24. 11 Pennsylvania 2. jun Amerika .... 7. " " o.
Bluecher ____14. " " 11.30
Aug. Victoria.21. " " 4.30 Gr. Waldersee 30. " " 11.30 Amerika —. 5. jul. " 4. uri V Rotterdam :
Potsdam___16. maja ob 10. uri dop.
Noordam New Amste dam . ., Statendam Rvndam . Potsdam .. Noordam .
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi 11a parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
vFRANK SAXSER 109 Greenwich St., New York City.
.23	tt	11	5.	tt	zj-
.30.	ii	11	10.	11	dop.
.. 6.	jun.	11	10.	11	»dop.
.13.	< t	11	10.	11	dop.
20.	it	11	5.	te	zj-
.27.	ti	11	9.	11	zj-
POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe sa francoske doge in sa doge sa kadi. Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doge na prodaj. pišite nam. naši pogoji so ngodni FRXEDLAENDBB * OLIVEN CO., Bhrsreport, La. P. O. B«x 608.
JAKOB
4824 Blackberry Alleys
Uradne ure: vsak dan od } 7. d« 8. ure zvečer.
Ib/juh«^. gk.	p^wiuOL ...
F^rtinR
■■ IHAii iill
zastapniK zs vse posle f
Pittsburg, Pa.
tor ob sobot-i h
JOHN KRAGKER
1199 8t Clair Sr.. < i«v«laa4ic 0,
NAZNANILO.
Od 'Mestne hranilnice ljubljanske* prejeli smo nekaj računskih zaključkov z natančno označbo vrednosti vsake hranilne vloge po številkah z dne 31. decembra 1905.
Lastniki knjižic dobijo omenjene obračune brezplačno/ ako nam dopo-šljejo 5 centov za poštnino.
Upravništvo "Glasa Naroda'r. (v d lOmaj)
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Budeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba^ po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BBINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DBOŽNIK $2.75 galuna. — Najmanje posode za žgauje galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER 1199 BL Olair 8L. Cleveland, Oblo.
Pravi blagoslov za1 vse človeštvo! -
Knjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGR. S. KNEIPPA:
"DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena ">Oc. .''MOJELieČENjE ILI KUČ-NI LILKAR" v hrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol.
Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, iu]bt;lj, tavžentrože i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order.
Priporoča sefcit
K. AUSENIK, II«—4Mb Street Brooklyn,-N. Y.

Testa ment
Miklavž je stal ob strani in ugibal. Nihče drugih se ni zmenil zanj. "Če ni, pa ni — meni nič mari! Sedaj za-Povest, spisal dr. Janko Krsnik. pisnik sklenemo. Vedel sem, da bomo
kmalu gotovi! Pa bogat je bil ta mož, bogat!"
(Nadaljevanje.)
Deklica je dolgo slonela ob mizi; bolesti, ki jo je težila, je trebalo duška. in jok, ta bridki jok je bil pravi ii, da je zalireščal težak eni stezi; šele, ko je ne-
vpraša Brnot. "Odkod
"Bogat?' pa je bil?"
"Iz Primorja. Velika posestva ima; no, brat se bo veselil! Mi pa tudi, sedaj ko smo gotovi — da bodo le rakci dobri! Miklavž, gospod Miklavž, Vi njo, je privzdignila ste odgovorni!" bil ter začudeno gle- j Ta se je počasi približal. Bil je še jih i nevesto. Dekla ga vedno negotov, kaj mu je storiti. Ako t \ rt po pelin — stari ~edaj pokaže testament — kako lehko obeda jako čislal vr- otu izmuzne Metka; — po poroki bi ina — in mimo lope :ie bilo več nevarnosti. Toda — ko bi Metko.	j bilo potem zamujeno?
izpreletelo, ko Pravna stran mu ni bila toliko zna-objokano lice. na. Moral je povprašati.
"Kaj pa, če se testament pozneje najde?"
Iiekel je to navidezno malomarno, vtem. ko je zapiral zaboj.
"Oh, potem so pa sitnosti, silne sit nosti — pravda je gotova, oh, bolje vse pustiti — Vam pravim," je bese-doval debeli sodnik. "Oh, to niso pri
je pogledal starec 1
'•Ni-ein li videl že tega obraza?"
To vprašanje se mu je vsililo. Metko je poznal že dolgo, ali to lice, ktero je sedaj videl pred seboj, to ni bilo Metkino, ne — to je bilo drugo — a kdaj ga je že videl — kdaj —? Potegnil je s svojo žuljavo roko preko oči, ali ni vedel, l?aj bi dejal.
"Ciori te čakajo," je zinil potem naglo, vedoč, da se laže, in odšel proti
hisi.
Metka ni mogla hitreje za njim; vstala pa je počasi.
Doli po cesti pod vrtom je v tem pridrdral dvovprežen koleselj in se ustavil na Topolščakovem dvorišču. Izstopita dva gospoda. Metka sedaj celo ni hotela gori v hišo.
Miklavž pa je takoj čul zopet ropot voza pod oknom in liltel gledat.
"Aj, naš sodnik" — je vzkliknil proti Brnotu, "kaj pa ta hoče?" Hitel je po stopnicah gospodoma naproti —
Tudi Urša je šla za njim, Brnotova pa sta radovedno stopila k oknu. V tem je Topolščak pripeljal dva gospoda, sodnika in njegovega pisarja, v sobo ter jima uslužno ponujal sedežev in vina.
"Le počasi, le počasi, gospod Topolščak," je sopihal sodnik, debel, sivo-bradat mož, oblastnega obraza, iz katerega je molel velik in malo rdečkast nos. "Najprej to, kar je treba, uradne reči, potem Šele se okrepčamo. Kaj pa imate? Imate li kaj rakov? Izvrstne rake ste imeli časih."
"Imamo, imamo," je hitel Miklavž.
'; Torej — rake, pa le veliko soli v krop! In jesih, je li hud?"
"O, da, da, pravi vinski jesih!"
"Rakom ni nikdar dovolj soli in nikdar prehud jesih — to Vam pravim, gospod Topolščak! Pa najprej uradne re* i! *' Miklavž je hotel povprašati, kaj ima gospod sodnik uradnega pri njeni, a oni vtem ugleda Braota ter •_.i pozdravi. Službovel je že več let v tem kraju in poznal skoro vse ljudi.
"Ka j pa praznujete danes?" je povprašal veselo.
"Na ogledih smo, na ogledih!" In potem so razložili drugi svojo namero.
"Saj pridemo še doli k Vam, go-spod sodnik! Vi morate še dovoliti, saj ste Vi najvišji varuh; — dekle je rejenka, tržaška rejenka!" —je dejal Brnot.
*kTako, tako! No, le pridite, pa l,!>tiega Jisla ne | m »zabite, bomo na-t ■ hli, borno! Rakom pa malo česna, gospod Topolščak; a ne pozabite — prav ~ve/, mora biti, sicer me 1k) zgaga ]K»kht! Sedaj pa uradno!"
"1 kaj pa je vendar?" je hitel Mi-klavž ki ni mogel prej vrniti vpraša-
Delavci na prostem -
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve j>ojave. To zdrarilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 | let.
V vseh lekarnah, 25 Lin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
oporefc
Ai
^r i
"Pri Vas je umrl nekov Tržačan— ii.' li. j<»spod Topolščak ? Zapečatilo se je, kar ,j<* pripeljal seboj; zvedeli smo tudi, kdo je bil in odkod; brat njegov živi v Ljubljani in ta se je oglasil za dediča, in >edaj moramo pregledati to, k ir smo pri Vas zapečatili — sai je zapečateno n,aš kaneelist je pečatil, >iji ne — No — in ceniti moramo, kar je imrl. in pogledati, ni li pustil kaj pisanega, kaj testamenta! Ali je kaj pustil?"
"Jaz ne vem." je dejal Miklavž, a vse se je treslo v njem; toda znal se je zatajevati.
"Pokažite toraj ti>te reči! Vi ste -.»ini pri>eženi /vedenec in — no, to je dobro, Brnot tudi; treba ni drugega — hitro opravimo; posebnega itak ne lx>. Pa fujte, gospod Topolščak, rakom nikar ne kumina pride vat i, jaz tja ne maram. Samo česna — pa malo, in še enkrat: svež, mlad mora biti!"
Zapovedi o rakih je cula samo Urša, ki je pazno poslušala med vrati. Sodnik s pisarjem, Brnot in Miklavž -.o šli v drugo stran po ozkem hodniku, kjer je gospodar odprl sobo, v kateri je ležal in umrl oni tujec. Njegova os t al ina je bila v velikem zaboju sredi *»Im; spravljena, zaboj pa s sodnim pečatom zapečaten.
Pisar odpre zaboj in potem so podani iz kovčegov vlekli obleko in drugo drobnjav. Tudi denarja so našli— bankovce, zlate in srebrnjake. Sodnik je vse vestno zabeleževal.
Bili so že skoro gotovi, ko je jel sodnik zmajevati z glavo.
"Čudno, Čudno; — pa iščite vendar po žepih, da li ni kaj notri. Tisti brat rajnika iz Ljubljane je govoril o testamentu, toda ni ga nikjer; morda iiči v kaki suknji."
A vse iskanje je bilo zaman.
"Ste li sklenili zapisnik?"
Pri zadnjih besedah se je obrnil k pisarju.
Miklavž pa je bil tudi s svojim skle pom gotov.
"Brnotovo besedo imam," je dejal sam pri sebi, 'on je ne bo snedel! Torej —"
"Potrpite, gospod sodnik," je rekel glasno, "še eno suknjo imam tam v svoji sobi; ta Tržačan jo je slekel, ko je legel v postelj. Pogledal je nisem, morda je v nji kaj pisanega!''
"Dobro, prinesite jo; pa saj tudi tam ne bo ničesar; škoda, da čakamo! Toda prinesite, prinesite!" Sodnik je bil malo nejevoljen.
Topolščak pa je stopil urno vun čez hodnik v postrešje. Odmeknil je v kotu, kamor je bil onkrat skril tujčev testament, prazni zaboj, privzdignil ploščo opeke in izvlekel zaprašeno suknjo. Hitel je ž njo doli in s potoma otrkaval prah raz njo, toda v žep ni segel.
V sobo prišedši jo je dal sodniku. Ta jo je skrbno preobrnil, potem pa potipal žepe orl zunaj, in ker ni nikjer čutil ničesar, segel v vsakega posamič.
"Nič! Tudi tu ni ničesar!" deje potem in vrže suknjo na bližnji stol.
"Ničesar?" zakriči Miklavž, da se zdajci vsi ozro vanj.
Zgrabil je suknjo in krčevito stiskal žepe in podlogo.
"Nič! Nič!" je ponovil nehote in še enkrat preobrnil suknjo.
Drugi so strmeli vanj.
"Kaj Vam je, gospod Topolščak?" je dejal plaho debeli sodnik; vsiljevala se mu je slutnja, da je Miklavž zblaznel.
"Oh — vrag vedi, — da ni nič," je dejal ta, težko premaguje razburjenost. "Mislil sem res — ker ste tako govorili — pa nič ni, nič!"
Vtem je vrgel suknjo na zaboj.
"Kaki so gotovi, gospod sodnik," se oglasi Urša med vrati.
"Dobro, dobro, sedaj le pojdimo! Stojte, da denarjev oe pozabim! Saj vem. da se nisem zastonj vozil sem gori! Alo, sedaj pa rakce, rakce! Ali znate, kako se raki jedo?"
Z zadnjimi besedami se je obrnil k pisarju, ki je stopal z Brnotom vred počasi za njim po hodniku.
Topolščak je ostal v sobi, zaprl duri. vzdignil še enkrat tujčevo suknjo iti jo pretipal in preobrnil.
"Nič! Nič! Kdo je ukral — kdo mi ukral?" je sikal med zobmi. Kmalu popoldne so odhajali Brno-tovi. Slovo ni bilo gorko; Brnot je bil ieer malo vinjen in gostobeseden, Miklavž pa ni govoril veliko. Tomaž je vpregel konja in ga držal za brzdi ves čas, ko so oni sedali na voz; nihče ni zapazil, kako zlobno-zadovoljen smeh-Ijaj s«' mu je kazal na ustnih, ko ga je Topolščak osorno opozoril, naj se urno suče.
VI.
Miklavžu se je odslej dozdevalo, da mu jx>tekajo dnevi s podvojeno silo. Ugibal in premišljeval je venomer, kdo mu je ukral ono važno, zanj tako pomenljivo pismo in akopram se mu je slutnja sukala skoro vedno le ob eni osebi, vendar se je ni mogel poprijeti s sicer mu lastno žilavostjo. Spominjal se je, da je onega osodepolnega večera videl Tomaža na spodnjih stopnicah, a kaj hoče, kaj more ta reva, to lilapče, ki ne loči papirja od cunje ? A kdo drugi bi mogel biti? Miši niso snele testamenta, sicer bi se bile lotile tudi suknje, druga žival ali golazen tudi ne, torej le človek. Pa kateri — ko nihče ni prihajal v podstrešje in nihče, celo sestra Urša ne, ni znal za oni skrivni kotiček. Da bi bil Miklavž babjeveren in strahopeten, bi bil prišel morda do prepričanja, da mu je to napravil sam zlodej, a mož je bil pre-trezen.
Najhujše je bilo to, da se ni npal, da ni smel nikdar povprašati, kaj mu je storiti; sam, sam je moral nositi to silno skrb in bojazen, in od nikoder ni bilo nade, rešiti se. A sklenil je, biti vstrajen do zadnjega trenutka; za nevesto, za Metko mu ni bilo; brez de-
narja, brez njenega premoženja — kaj bo ž njo? — Seve, ko bi se našel južneje oni tujčev testament; — pa kaj, ko bi ga ne bilo? Poraz njegove imovine je pred durmi, pomaga si lehko le še z bogato ženitvijo, in taka bi se morda sklenila še drugod. Z u-božno nevesto pa le pospeši propad.
A hotel je čakati do zadnje ure; zato tudi ni ustavil drugega oklica, nego pustil, da je šlo vse redno pot. Enkrat mu je bilo že na jeziku vprašanje do Tomaža — hotel ga je staviti odkrito, prijateljsko, proseče, češ, da mu da, kolikor hoče, ako ima on to pismo in mi ga vrne, — a premislil se je; spomin na minule dni mu je zavezal jezik. Tega moža si ni upal kaj prositi, on je moral biti, moral ostati njegov — hlapec. Poleg tega pa se vendar ni mogel iznebiti misli: kaj, ko bi vendar Tomaž bil pravi —?
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. O. Box 547.
Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino I>o našem posredovanju.
V zalogi ima veliko število raznih slovenskih knjig.
Uradne ure: vsak dan od 6. do V^S. zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City, Pa.
Uredništvo in upravništvo.
"Glas Naroda."
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr, John Rahijo, 78 North James St. (Armour Sta), Kansas City, Kans. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige in inserate. Pošilja tudi denar v staro domovino po našem posredovanju.
Upravništvo "Glasa Naroda",
*	Čast mi je naznaniti slavnemu občinsLva v Cl»ic*gi, III.. WWmvt tudi rojakom po Zjed. cbiaval), da sem otvoril novo urejeni
salooii pri "Triglavu",
617 s. On'er Ave., Chicago. III.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležaro Atla*. pivo, izvrstni wLiikey. Najoolja vina in dišeče smodke so pn meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ijjrrJna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk priporoča
•	Mohor Mladič, * 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
jr-hrfiadii u
4	NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrva-| tom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
Moj SALOON se nahaja pod it. W. Michigan St..
in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa- W komu najboljšo postrežbo zago- p tavljam.	* |
S spoštovanjem	t
JOSIP SCHARABON, f
409 W. MIchlganJSt., | Duluth, mikn.	I
l.i^V'II^IL.^'W » "i 'II p u
r
............................................ jfc^i
Domače podjetje.
Vsak Slovenec ali Hrvat pijtg J naj v korist svojega zdravja * "Triglav" zdravilno grenko vino in "Ban Jelačič gren-čico", ktero je vse narejelfoiz pristnih zelišč in pravega vina. QDobi ae pn:
u----r**«
] "Triglav Chemical, Worts",
I
i
i.
S68 W. 18tH 8t
CHICAGO, ILL.
m m m m n

&
za celo leto samo
<ff « *
it
KOMAR"
jeden dolar.
& & & »
RED STAB LINE
Prekomorska jsarcarodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi pomiki med
New Yorkom in Antwerpefson? ♦ ♦ ♦ * Philadelphijo in Antwerpenom
fs '^MT^W^^r
potaike a Sledečimi poštnimi pomiki.
VADERliND dia »IJato I20«7 len. j KROCNLAHD............12760 ton
ZEELAND..............C305 ton. i FENNLANC..............12730 ton
Pri cenah za mcdkrovje so vpcStete v r« potrebščine, dobre hrana, najboljša poatretba.
Pot čez Antwerpen j« jedna najkrajših in na«prijetn<:jSih za. potnike las air v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, koročko. Priiuorje, Hrvatsko, Dalmacijo ic druge dele Avstrije.
Ia NEW VORKA odpljujeio parniki vsako soboto od 10:30 ttr" dopo-hidne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILAOŠ& PH1JE vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington Street* Glede vprašanj ali kupovanja voinjlh listkov je obrniti na:
Velika zaloga vina in žganja
Matija G rili;
__•__IB
— * \gl
Prodaja belo vino po 70c gallon	'
„ črno „ „ 50c „	$
Drožnik 4 jrnllone za.......811.00	!
Brnjevec 32 stekleni za 812.00	•
ali 4 gall, (sodček) za........81G.0O	I
Za oblino naročilo se priporoča %
Mafija Grill, - J
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O.

=3 O C=
VAŽNO!

T)
Slika predstavlja uro za go-{pode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 16", »n je
jamčena za 20 let.
Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka	^
Elgin ali Springfield na 15 kamnov.
Blago se pošilja r.a zahtevo ;r. stane sedaj samo
$13.00.
Za obilne tiaročbe se priporoča in beleii z velespoštovanjcm
Jacob Stonich,

E. Madi >n St.
—	» o
Chicago, II!.
Tft
Ki i je podpisana pripor© Sam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
■v#-iuy urccawicn —, > o NEW YORK c o
v katerem točim vedno pivo, doma (,rcšana in iroportirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........
Imam vedno pripravljen dober • prigrizek.
Potujoči Slovenci in Ur-vat jo dobč..............
stanovanje in hrano
S roti nizki eenL Postr®-ba solidna..............
Za obilen poset *e priporoča
FRIDA VON'KROGE
M7-IM Omawkfe Street. New {nt
CUNARD LINE
PARINiKJ PLJUJEJO MFD
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PABX1KI IMAJO JAKO 0BSEŽE* POKBIT PROSTOR ISOTU ZA $£TANJiS POT1CIIO* TRETiEWl RAZRED*
odpluje iz K^w Yorka) dae 8. niaja.
BLTONIA SUYONIA
»nlplujt" iz^Xew Vorka due 22. utaja.
odpluje iz New Yorka line 29.
uiaja.
TOTONIA, 9LA YON 1A in PAN^OXIA so parnila na av» tv laka Ti parnimi so napravljeni po najnoi^jšem kroja in zeio priilada) ta tret j?, rarred JEDILA so dobra in potnikom trikrat na daa peš sic poBtrežena.	*
Vožnje iastke prodajajo pooolaSče_u agentje la
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
88 Broadw*f < Sew York ^ 126 State St. Boston. 67 Dearborn St s ffnica^o.
AVSTRO-AfflERICAN LINE
Regularni potni parnlkl
"SOFIA HOHENBERG" odpluje 9. maja.: I
odpluje 15. uiaja. "GEORGIA" odpluje 29. maja.
mcd ^^ Yorkom, Trwtom in Rek n.
Najpripravnejša ill Lajt-tnejša jaroDictma ^rta v LjaCSjaiio m splolt na Slovensko. Železnica velja do Ljul>; ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik. ko od doma gredo]
a mo m %
"rr I
Gomoagnie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.!
DIREKTNA GfiTA DO HAYRE. PARIZA. SYICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE
POSTNI PARMKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka......
"La Savoie" ,,	,, ......
"La Touraine" ,, „	......
"L'Aquitaine" „ „ „ ......
"La Bretagne"....................
"La Champagne" .................
"La Gascogne"...................
ton, t too konjskih moču
-12,""«» „ 25.HMI „ . . H,t H O Jt 9t«KN»
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Kiver, ob Morton St, N. I.
•LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE
10. maja 1906. *LA TOURAINE 14. junija 190G. 17. maja 1906. *LA SAVOIE	21. junija 1006.
24. maja 1906. *LA PROVENCE 28. junija 1006. 31. maja 1006. *LA LOKKA1NE "». julija 1906. 7. junija 1006. *LA TOURAINE 12. julija 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gascosrne 12. maja 1006 3. P. M. La Bretajrne 10. maja 1906 3. P. M. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. razreda.
M. W. Kozminski. generalni agent za zupad, .	71 Deurborn St., Chicago, 111
THE FOKEST CITY SHEWING CD.
Jedina Češko-SIavjanska
protitrustna pivovarna družba
--v Clevelandu, O- -
Vari iz najboljšega amerikanskega sladu in iz importi-ranega češkega hmela iz Žatca
pravo plzensko pivo 'Prazdroj'.
Kdor enkrat naš« pivo posknsi, ne bo zahteval drn-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev ediuole plzensko pivo «(Prazdrojw. Podpirajte le one, ki vas osvobojiyejo od trnstovega jarma.
Naša pivovarna nabaja se na Union Street^ nasproti Wheatland in loniewood St.
•	Matej Bečko, kolektor.	- t