Stev. 205. V Ljubljani, torek, 13. septembra 1921. »•Ctftlna planita v getovink Izhaja vsak delavnik popoldne M Oli CENE PO POŠTI: celo leto K 144*— *® pol leta K 72*— Leto I. Uredništvo in upr««niitw • Kopitarjevi ulici štev. C — Teleta uredništva štev. 50 — Telefon vaa upravništva štev. ?2S «= CENE PO POŠTI: za četrt leta K 36'-— ta en mesec K 12*— v UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI OST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN- Navzdol. j \*ro moramo danes plačati 10 kron, 8Hcoski frank velja 17 kron, dolar 212 ®?* To se pravi, da vrednost našega de-^rja v Evropi naravnost katastrofalno pa- Ne da se tajiti, da so neposredni vzrok nii?'i P°javu špekulacije inozemskih finanč-v kr°gov, ki umetno in nalašč potiskajo DaT Va^°vna najnižjo stopnjo. Da se jim jk P°srfči, da je potek našega gospodar-Zenf^-KV^'en'a P^olnoma odvisen od ino-ne„ mahinacij, tega ni nihče drugi kriv >dr? ®0sP°^arska politika naše sedanje . ^avno^6 vlade, ki nam je dala cen- ‘falisticno ustavo. deticitai^r1111-vlade izkazuie 4 milijarde kri^a •* ni>namo za državne izdatke po- cirati ry bomo morali še naprej fabri- naše vaM^ ^ar naravno vede do ponižanja da in lI*e- Pri takem deficitu je naravno, stvu ne zaupa našemu gospodar- omeie ,1)nan^na Politika naše Vlade se je ju tud- f tla to, da je navijala davčni vijak slovanli lf:itamo v glavnem glasilu jugo- da bo *e demokratske stranke, Rijeci , bivaki^a zvišati davke kmetskemu pre-gotov Vu.’~ d3 ne plačuje u Jugoslaviji rav ' Paši če va vlada misli torej iz- Jjijj . * na§ Proračun z novim obdavčenjem ]av S7eSa in delavskega ljudstva ter dela^ e,lnteligence, dočim se bo ščitil špeku-t}|{j 1 vetekapital. To je samomorilna poli- . Sicer pa ima vse to svoj izvor v politič-8e Smeri demokratsko-radikalne vlade. Da a gospoda ohrani na vladi, obdolžuje ■ •e ostale stranke, pravzaprav ves hrvatski del države, da je zoper državo, |LQa. npsrbsko prebivalstvo kot boljševi-se izjemne zakone, kakor da bi inanentn °s*av*.ia na^a.iala v stanju per-politike 6 notran3e revolucije. Pogubnost te iec< (12 |)llznava cel° Pribičevičeva »Ri- nje zoper V stranke v ^ • v Jnozemstvu so vsled tega prepri-temu dr^ava st°j> na slabih nogali Sefa ministrskega suefa. Dipiomafieni koraki proti mažarskim »n Italijanskim grozodelstvoifi, SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 13. sept. (Izv.) Včeraj popoldne od 4. do 7. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Minister pravde dr. Gju-ričič je referiral o pomilostitvi nekaterih zločincev. Finančni minister je govoril o raznih kreditih in o proračunu, za katerega je povdarjal, da ne sme presegati več kot 5 milijard. Zato naproša ministre, da v svojih potrebščinah skrajno štedljivo postopajo. Minister ver je stavil predlog glede imenovanja generalnega tajnika pri patriarhatu. Vojni minister jezahte-val novih kreditov. Ministru trgo- vine in industrije se dovoli kredit /.a podporo industrije sliv. Pribičevič je referiral c pogromih Mažarov na srbski živelj v Baranji. Sklenjeno je, da se podvzamejo ostri diplomatični koraki. Isto je sklenjeno glede grozodejstev v Istri in Primorju. Belgrad. 13. sept. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je predsednik Nikola Pasic referiral o stanju kralja Aleksandra. Njegovo zdravstveno stanje se neprestano obrača na bolje in bo kralj skoraj gotovo prisvostvoval 40 dnevnemu parastosu za svojim očetom. Sima centralna nprsaa. 12 ministrov. - Državni podtajniki. Belgrad, 13. septembra. (Izv.) Včeraj je bil zakonodajnemu odboru predložen zakonski načrt o sestavi in funkcijah centralne uprave. Načrt predvideva 12 ministrstev (kakor smo že včeraj poročali). Nova je uredba državnih podtajnikov ali podsekretarjev. Ti bodo zastopali ministre za njihove odstotnosti z vsemi pravicami. Smeli bodo podpisovati riaredbe in ukaze, imeli bodo tudi pravico govoriti v narodni skupščini. Čas, ki ga prebijejo v tej funkciji, se jim zaračuna v službeno dobo. — V vsakem ministrstvu se imenujejo vrhovni na- čelniki, ki bodo nadzorovali delo vseh odsekov. — Izredno zanimiva je določba, da sme vsak minister v slučaju potrebe na* redbenim potom sestaviti osebni kabinet, ki se bo pečal izključno z osebnimi zadevami. Člani tega kabineta niso aktivni uradniki in jim določi nagrado minister sam v sporazumu r ministrskim svetom. Ta zakonski načrt, ki govori nadalje o državnem svetu, o administrativnem sodišču, njegovih funkcijah in delovanju, pride na razpravo v zakonodajnem odseku 20. t. m. Zcgza narodon. j&vstrijsko-imažarski spor. - Stališčn Zveze narodov. Indijski poslanik za sprejem Rusije v zvezo. nje 20Der l m,)> ki stoji sicer na čelu te go-stranL- ’ J^vatske in slovenske protivladne Čanin!' ino7eni in te’^a nasa drž yU Primerno ocenjujejo tudi naš dinar, more ^ett1*In.0 Pa tudi našo upravo. Kdo ji lagt 0 auPati, ko pa ena in ista upravna ob-&ec n,611.1 stvari tridesetkrat na me- \-pras ei?.la svoje pravno naziranje! Glej Ali pa .ijubljanskih občinskih volitev! ja vsa]-lles*®umos*:, v kateri se danes naha* °dvignv Ura(3nik, ko je njegova eksistenca popoj a 0ci političnega prepričanja. Ali pa od odvisnost najvišje politične uprave zavlap jc*e stranke, sistem neskončnega lzPodlfVan^a vsake zadeve, kar je že danes UpraVo0Pa^0 vsako .zaupanje državljanov v kem,, '• Kako more potem inozemstvo ta-^ sistemu zaupati? taisljjj | alna ‘n demokratska stranka sta gnili rn a bo^ta s centralistično ustavo dvi-robe s in ug*e(i naše države. Ravno nafta ta!avi.ji 7.oper to ustavo in da Ucnjme, . izlepa konca notranjim poli-adar Ni čuda, da naš dinar pada. Zakai 0 v ^eigra(lu enkrat razumeli, ljenje P°!em se bo morebiti začelo ozdrav-stv0 razmer in se bo naše gospodar- ^ Povzdignilo. Drugače pa ne. pOl)AEJŠANE POČITNICE. sveto C 12. sept. Ministrstvo za pro- Pte^i_Je Predložilo ministrskemu svetu s°rjev nai se z ozirom na kongres profe-t< in, v'zr Vse države, ki se ot\7ori dne 25. čitni^ ^.aKrebu, odobre desetdnevne po-kongrg01^^ gimnazijam, ki ostanejo vsled sorjev, a brez potrebnega števila profe- BeJ POMOČ RUSIJI. nik NiknP^’ sePi‘ Ministrski predsed-kabineti, 1>ašie sPre.!cl danes v svojem s katpr rusi vaseh bolonjske pokrajine in drugih njenih obmejnih dežel. Fašistovsko gibanje se je začelo takoj zatem, ko so poljedelski delavci s pomočjo svojih organizacij izsilili od svojih gospodarjev neke priboljške. Te kmetom dovoljene koncesije so seveda silno razdražile agrarce, ki so, ne šteaeči denarna sredstva, organizirali oborožene fašistovske dtuhali, da bi na ta način razbili kmetske organizacije in preklicali zopet vse to, kar so morali prej kmetom s pisanimi pogodbami dovoliti. Preganjano ljudstvo pa se je kmalu zave-; dlo iz prve osupnjenosti in proti tolovajskim fašistom so se začele kar same ob sebi organizirati ljudske oborožene četi ki so se postavile fašistom odločno pc robu in jim razbile precejšnje števik lobanj. V glavnem imamo torej tri gibanja, ki revolucionarno posegajo v italijansko politično življenje. Prvič gibanje poljedelskih delavcev za osvoboditev izpod veleposestniškega jarma, drugič krvavo reakcijo veleposestnikov v obliki fašizma in tretji« oboroženi odpor preganjanih kmetskih dc-lavcev v obliki ljudskih čet (arditi dej popolo). Vsi ti dogodki spreminjajo osnove italijanske državne politike, ki dobi že v bližnjih par mesecih popolnoma novov tudi vnanjemu svetu vidno lice. politični dogodki. -j- Odprto pismo g. Ivanu Hribarju, kr. pokrajinskemu namestniku za Slovenijo, objavlja današnja Jugoslavija.. Pismo se glasi: Dne 12. avgusta t. 1. je priobčila Jugoslavija sledeče odprto pismo na Vas: Opozarjamo Vas, da so razni časopisi n. pr. Straža r, Slov. Gospodar- , »Nova Pravda« itd. že opetovano očitali vodji okrajnega glavarstva v Ptuju g. dr. Otmarju Pirkmajerju razne težke pregreške: poneverbe, nedovoljene manipulacije z demobilizacij* skim blagom, nepravilno zaračunavanje uradnih potnih stroškov itd. itd. Na vso ogromne očitke g. dr. Pirkmajer ni niti najmanje reagiral ali jih demontiral in se ni niti skusil braniti. Upravičeno je tedaj Stran 2, ?>Novi čas?, dne 13. sepfemEra 1921. mnenje- Petar Djordjevič. Iz Rudne Glave, demokratska perjanica, ubio Mi-hajla Šolareviča iz Rudne Glave. Ubica još u slobodi. Policija je hladna prema ubici. iProtestvujte. — Adamovič.c -f Potovanje poslancev češkoslovaške Ijndskc stranke v Rim. Koncem tega meseca odpotujeta msgr. Šraraek in poslanec Hliniva v jkim. Z njima odpotuje tudi podpredsednik parlamenta dr. Hruban. Potovanje ima namen, da informirajo papeža o stanju katoliške cerkve na Češkem. ^Dnevni dogodki — Zmaga Slovenske ljudske stranke v Sodražici. Pri ponovnih občinskih volitvah v Sodražici je zmagala SLS z absolutno večino. Od 24 odbornikov jih je dobila SLS 13, JDS 7, katoliška kmetska stranka : pa 4. Pri zadnjih volitvah je SLS dobila samo 12 odbornikov. — Obiskovalcem Graškega semnja«. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel od zavoda za pospeševanje obrti v Gradcu potne legitimacije za obiskovalce graškega sejma, ki se vrši od 24. septembra do 2. oktobra 1921. Imetnikom potne legitimacije je dovolila južna železnica polovično vožnjo na vseh vlakih v Jugoslaviji in Avstriji, izvzemši ekspresne, D in L vlake. Pri D vlakih je dovoljena polovična vožnja samo za I. razred. Pri avstrijskem konzulatu plača imetnik potne legitimacije samo četrtino običajne vsote za vizum. Potna legitimacija velja od 16. septembra do 10. oktobra ter stane 1 dinar. — Izplačila 20% priznanje. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva je končal priprave in zbiranje priznanic od raznih denarnih zavodov in bank za zadržanih 20% kronskih bankovcev o priliki žigosanja denarja. Sedaj se v generalnem inšpektoratu vrše priprave za izplačilo onih 20%. — Ponarejanje denarja izredno cvete na Dunaju, kjer obstojajo kar povsem moderno urejeni laboratoriji, v katerih se izdeluje zdrava valujta. Dunajska policija skoraj vsak dan izprazni kako tako gnezdo. Pred par dnevi je aretirala nekega Blocha, ki je fabriciral češkoslovaške m rumunske bankovce, katerih je razpečal že precej čedno vsoto. Jugoslovanskih dinarjev z ozirom na njih slab kurz ne ponarejajo njč več, ker se jim ne izplača. — Dragocena sablja. Nekemu splitskemu trgovcu je policija te dni zaplenila sabljo, ki je bila za časa okupacije ukradena iz belgrajske dvorne zakladnice. Sablja je dar perzijskega šaha Aleksandru Obrenoviču in je zelo dragoceno delo iz srebra, zlata in slonove kosti. Za sabljo so Amerikanci ponujali temu trgovcu 500 dolarjev, dočim je dal on za njo 10.000 n. a. kron nekemu trgovcu na Dunaju. — llletni vlomilec. Zagrebška policija je te dni zasačila nekega llletnega dečka ravno, ko je hotel prav spretno vlomiti v neko trgovino. Na policiji je priznal, da je izvršil že več vlomov. £jubljanskt dogodki. lj Kr. drž. irsrovska akademija v Ljubljani. Kavnateljstvo drž trgovske akademije naznanja, da se vrši vpisovanje v prvi in drugi letnik od dne 13. do 15. septembra na srednji tehnični šoli v drugem nadstropju ,soba št. 6., in sicer od 9.—12. in ocl 3.—6. ure. Začetek pouka bo naznanjen na deski v a\li omenjenega zavoda. Vpisovanje v ablurijentski tečaj se vrši qd 25. do 30. septembra na istem zavodu. — Ravnateljstvo. Na-osrednjem zavodu za zensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg štev. 8, II. nadstropje v poslopju Kmetijske družbe se vrši vpisovanje učenk in hospitantk 14., 15. in 16. septembra vsaki dan od 8. do-12. in od 14. do 17. ure za razne tehnike ženske domače obrti: šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela. IJpisnine in šolnine ni nobene. Podrobna pojasnila so razvidna na objavni deski. lj Baranjskim beguncem. Vsi v policijskem okolišu bivajoči begunci iz Baranje se imajo v roku 8 dni tuuradno, pritličje, soba štev. 1, osebno prijaviti. Oni, ki ne bodo tega storili, ne bodo uživali nikake zaščite naše države. — Policijski direktor: dr. Guštin s. r. lj Okradeni sodelavci. France Plaveč je služil pri ljubljanski mestni občini in je meseca junija okradel svoje sodelavce Josipa Finca, Antona Ditingerja, Petra Štempiharja in Jožefa Čimžarja. Obsojen je bil za to na 6 mesecev težke ječe. Kršitev državne avktoritete. Pred dežel, sodiščem se je zagovarjal danes g. Milan Plut, rojen 5. oktobra 1881 v Zagradacu, brez konfesije, stanujoč na Cesti na Rožnik. Državno pravdništvo ga je obtožilo po § 104 srb. k. z., ker da je 17. majnika letos rekel v hiši Cesta na Rožnik št. 5 detektivu Viljemu Pečarju, ki je zapečatil neko sobo; ' Jaz že vem, kaj je stanovanjski urad. Bilo bi najboljše, ako bi se vrglo bombo v njega. ' Gospod Plut je rekel, da se ne čuti krivega. Ko je prišel v Ljubljano, ni mogel dobiti stanovanja. Končno je dobil stanovanje v vili svoje sestre. Ko je sestra kupila v Mariboru kavarno Meran.in se je tja preselila, je sprejel v njeno sobo g. Vilfanovo. »Ko sem prišel takrat'domov, sem našel tam detektiva, ki je zapečatil sobo. Rekel sem mu: s Na ovadbo čisto navadnega špioria zapečatite urad. : Vedno se potegujem za avktoriteto države, detektiv je pa rušil njeno avktoriteto, ker je rekel, da me ima pravico aretirati.« Predsednik senata, g. svetnik Skaberne, je prebral ovadbo, na kar je g. Plut pripomnil: »To je popolnoma lažnjiva ovadba.« Priča detektiv Viljem Pečar je povedal: >Dobil sem ukaz od stanovanjskega urada, da moram zapečatiti neko sobo, ker se je gospa izselila v Maribor. Ker služkinja si hotela prevzeti odloka, sem ga dal pooblaščencu g. Plutu, ki mi je rekel: »Nikartene uganjajte špionaže in glejte, da se precej izgubite r mesta! Nato mi ie rekel: že vem, kaj je stanovanjski urad. Bilo bi najboljše, ako bi se vrgla bomba v njegi* Ko sem hotel zaslišavati priče zaradi vs*‘ ljevanja gospe Vilfan, mi je. g. Plut rek# »Ne uganjajte špionaže!« odgovoril Mij mu: .Jaz Vas lahko aretiram.« Državni pravdnik g. dr. Ogoreutz je zahteval, naj # g. Plut po § 104 srbske kriminalne postave kaznuje. G. Plut: »Meni ni nikdar prišlo Š* misel, da bi bil kršil avktoriteto državi^ Predsednik svetnik Skaberne je nato glasil sodbo, s katero je bil g. Plut obsoja* na 200 kron denarne globe. V olajševala*" i azlogih je navajal g. svetnik Skabern*-Obtoženi Milan Plut je, kakor znano, r®' burljiv človek. Takrat je bil Milan PWt te' ko razburjen, da ni vedel, kaj je rekel# 1 DOLŽNOST vsakega zvestega in zavednega krščansk® socialnega delavca je, da naroči rr »NOVI ČAS«! m. Pridobivajte listu novih naročnikovi $ tem delate za razširjenje krščansko social' ne misli med delavnim ljudstvom! Na deto tovariši! že ponovno izjavil, da nisem nikoli in nikdar kakega nemoralnega delikt*. V? izjavljam tudi sedaj, da so obdolžitve, ki st* i** K svojih izvestiteljih priobčila >Naprej< in popolnoma neresnične. Kakor hitro mi bodo imena obdolžiteljev, bom takoj nastopil tožo° P*-kakor sem do danes izročil vsakega sodišču, »V trosil o meni zlobne in neresnične vesti. mejna podlost je krasti čast. in poštenje. Še podlost pa je, če se kaj takega dela z Judeže^' srebrniki. Vsaka podlost se maščuje in tako w95' tudi maščevana politična podlost mojih nasp«*?*' kov. Prepričan sem. da ni daleč dan 'zadošS«®!* vse krivice, ki sem jih moral do danes pr«trP® V Ljubljani, dne 11. septembra 1921. Anton P*se ^ 1 -ul n * Uredništvo za spise pod tem našlo*0® odgovorno. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Cai«, Tiska -Jugoslovanska tiskarna v Lh»bH«si- — ■■ "■■■ ' ......i i l>"^ Gradbeno podjetje ing. Dakič in drug LJUBLJANA, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča del*- Tekmeci. 'Črtica iz življenja ameriških kapitalistov.* ■3V (Dalje.) f i . Položaj je bil sedaj na tehtnici. Sedaj je bilo več potnikov na Transverse Rapid, zdaj na Southern Continental Ex-press. Jasno je pa bilo, da nobena želez3 niča ne more dolgo prenašati tolikih izdatkov. v Preteklo je skoro pol leta hudega boja. !Alice in njena mati sedita v sobi. De-fklica bere neki francoski roman, ki je opisoval medsebojni boj dveh pariških veletrgovin. Stara gospa pa je pletla srebrnino. i> »Ali mi hočeš, ljuba Aliče,« reče, Obrati nekoliko iz tvojega romana?« /,■' »Sedaj ni ničesar zanimivega, x reče iglice in bere naprej. Počasi lista s stranmi. Zdajci pa postane pozorna na eno mesto V knjigi. V »Mama,« reče razburjeno in zapre knjigo, 'mama, krasna misel mi je prišla V glavo. To bi bilo kaj —« j »Tako?< reče Mrs. Freelond. »Pa ven-darne o prostih vstopnicah v gledališče? Mislila si sicer dobro. Toda Thirlwillove 36 le vzpodbodlo in vsestransko tekmovanje se je pričelo. Papa mi je včeraj zaupno povedal, da —c »No,« vpraša živahno, kaj ti je povedal?« I >Rekel mi je, da je že precej pri koncu svojega odpora napram Southern Continental Express. Naša Transverse Rapid požira sedaj grozne vsote. Vsak dan mora oče dodati Iz svojega žepa. Southern Continental železnica ima pač večji kapital in lažje prenaša breme.« >Torej se hoče papa podati?« »No, tako daleč še nismo. Toda povej mi, česa si se preje domislila?* /Domislila?« vpraša Aliče; »O, mama, to te ne bo zanimalo. Zmotila sem se. Ni vredno, da ti povem. Kmalu nato se poda v svojo sobo. Dolgo časa hodi prefnišljevaje semtertja. Konečno dospe‘do gotovega zaključka. Da, to je edino prava pot. Obrnila bom tok na to stran.v Vsede se k mizi in napiše pismo. Ko odloži pero, prebere še enkrat, kar je napisala: » Ljubi Harrv! Obljubil si mi v svojem pismu pred pol leta, da boš meni na uslugo vsako sekundo. Sedaj se obračam na tebe. Imam nekaj zelo važnegar sporočit?. Pričakujem te pojutrišnjem v bralni: sobi hotela Lincoln v St. Lotiisu. Pismo dobiš jutri, torej imaš časa, da si pojutrišnjem pri meni, dasi bi moral najeti posebni vlak tvoje železnice ali pa mojega očeta. Tvoja te ljubeča Aliče Freelond * Ko pride Aliče čez dva dni pred hotel Lincoln, jo že čaka Harry Thirlwill, mlad, eleganten mož s prijaznim obrazom. Pozdravita se prisrčno, vendar dostojno. V bralni sobi hotela se vsedeta v skrit kotiček, da ju ne bi vsi gostje opazovali. »Kake novice imaš zame, ljuba Aliče?« vpraša Harry nestrpno. »Nekaj, zelo imenitnega, dragocenega, Harryk Nato govori svojemu zaročencu nekaj po tihem na uho. Poteze Harry Thirlwilla še najprvo izpremene, vendar čim dalje govori Aliče, tem bolj mu silijo usta na smeh. Ko konča, jo prime za roko in poljubi. . Alice, ti si pravi izvor vse duhovitosti k »Le ne prilizuj se preveč, ljubi Har-ryk mu odvrne prijazno. -Sedaj veš moj predlog in pogoje. Do tebe imam neomejeno- zaupanje. Toda ravnati se moraš po mojih zahtevah. Če tega ne storiš, potem je najina zaroka splavala po vodi. Toda zanesem se nate.« ■Brez dvoma, ljuba Aliče. Pregovoril bom svojega očeta, da pristane na tvoj predlog in ga odobri.« 'Da, od. očeta je vfee odvisno. Takoj, ko dobiš pismeno potrdilo, ga pošlješ meni in mi natančno poveš vse okoliščine.« ■ 'rPe reno vprašanje«, reče Harry previdno. »Zakaj se s svojim predlogom nisi obrnila na svojega očeta?« »Ker imam vzroke.« »Dobro.« Ko sta se še pol ure razgovarjala, se Aliče poslovi od svojega zaročenca. Tri dni pozneje prejme pismo od Har-rya. Zapre se v svojo sobo in prebira do-šlo pismo. Harry je sklenil pisanje: »Sedaj se pa požuri, draga!« Za trenotek se zamisli. Kmalu se pa zbudi iz svojih sanj in reče s smehom na licu: »Da, požurim se k ^ Istega jutra, ko je Aliče prejela P1' mo od svojega zaročenca, je imel njen Robin Freelond važen razgovor s svoj glavnim vodjem. ^ »Poučil sem se o vsem, Mr. De»8^, ne. V četrt ure se odpeljem v Charles^ Jutri se vkrcam s svojim prijatelj®11?, .jjj tersonom na ladjo. Tri dni bomo kr.IZgue. po morju, potem pa odplovemo pr°tl ^ nos Aires. Če bi Southern Continental tem časom zopet pričela s konkurenco, brzojavite v hotel Residence v Biienos res., kjer me bo čakala brzojavka. 1° s® Good-bye; Mr. Deagburnek Vodja se prikloni: :>Good-bye> Freelond!« . Drugega dne pa nastane v Transverse Rapid železnice, takoj P® P j hodu časopisja, pravcata revolucija. K0^-vodja pogleda časopisje, že kliče _skup®' vse uradnike. Čudenja in nevolje ni bot biti. konec. - : ' Že četrt ure pozneje odide brzojaj . na Pattersona v Charleston s sledečo bino: »Če je Mr. Freelond še tam, 0*1 8, takoj povrne. Southern Continental J6 1 čela z novo zvijačo.« .. J ’■ 'j.. Kmalu potem dobi glavni vodja Bfoif burne brzojavko: »Mr.. Freelond-je* dan zjutraj odplul z Mr. Pattersonom na-niou proti Južni Ameriki. Prepozno.« • ^ Takoj, ko dobi Deagburne to brzoj*^ ko, pošlje kabelgram v hotel Residence Buenos Aires za Freelonda, (Dalje.) ; • ;' ars me izdeluje po najnižjih cenah vsakovrstne ročno in strojnokovane žeblje, spojke, — kljuke, verige in vse druge v njeno stroko spadajoče železne izdelke. — Ceniki na razpolago! Ceniki na razpolago!