Vestnik. Narofinikom in sotrudnikom. Ob sk-Jepu leta veljaj zahvalna naša bcseda tistim, ki vzdržujejo naš list — ccnjenim naročnikom in sotrudnikom. Mnogo je bilo dela, da smo ohranili in izpopolrtili svoj tednik. Ali vse naše delo bi bilo zaman, ko bi ne imeli podpore. A vsa naša podpora prihaja le iz naših vrst. Nimamo nikogar, da bi nas podprl tako ali drugače — kar smo storili, smo storili sami iz sebe. Nasprotniki so nas napadali in nam izkušali škodovati, a dognali niso ničesar: naša moč je krepkejša nego nasprotnikovo sovraštvo. — Zavest imamo, da smo storili, kolikor so nam dopuščale moči. Več ni bilo mogoče. Želimo, da bi tudi učiteljstvo storilo za svojc glasilo, kolikor mu je moči. Naj nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki, a naj nam pridobe še veliko novih. Naj bi ne bilo nobenega naprednega učitelja in nobene napredne učiteljice, ki bi ne imela našega lista. Tako dobi »Učit. Tov« trdnejše gmotno stališče; in nam bo mogoče razširiti njegov obseg. Cenjene sotrudnike prosimo, naj nam ostanejo zvesti tudi v bodočem letu in naj skrbe Še nadalje, da bo naš list zanimiv in aktualen, da bo tudi vnaprej služil drugim učiteljskim listom v informacijo, a našemu učiteljstvu v korist! Pomaknitev kranjskega učiteljstva v višji plačilni razred. Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji dne 14. t. m. pomaknil več učnih moči v višji plačilni razrez. Iz II. razreda v I. pridejo: g. Ivan L e b a n, nadučitelj v Trebelnem, g. Franc Jeglič, nadučitelj na Dovjem, g. Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah, g. Avgust Kleč, učitelj na nemški šoli v Ljubljani, g. Matija Hiti, nadučitelj v Dobu, gdč. Ana Podrekar, učiteljica na Viču, g. Ludvik b t i a s n y, nadučitelj v Zagorju in okrajni šolski nadzornik v Krškem; iz III. v II. razred: g. Franc Gartner, učitelj na drugi deški šoli v Ljubljani, g. Franc Povše, učitelj v Oiilnici, g. Franc Lovšin, nadučitelj v Vinicah, g. Karel Završnik, učitelj v Duplah, g. Franc Schiffrer, učitelj na nemškt deški šoli v Ljubljani g. Josip P e r c, nadučitelj v Koprivniku, g. Ivan D e rmelj, učitelj na Polici, g. Luka Blejec, učitelj v Trzinu, gdč.'Marija Clarici, nadučiteljica v Novem mestu, g. Ludovik Fettich-Frankheim, nadučitelj v Mokronogu, g. Franc Čmagoj, nadučitelj na šoli na Karolinski zemlji, g. Mihael Verbič, učitelj v Sodražici, g. Mihael Mežan, učitelj v Studenem, gdč. Marija Bernot, učiteljica v Sodražici, g. Karel Matajc, nadučitelj na Vrhniki; iz IV. v III. razred: g. Franc Jaklič, učitelj v Dobrepolju, g. Ferdinand Reiniger, učitelj v Zgornji Sušici, g. Ivan Wittine, učitelj v Polomu, g. Andrej Rapfc, nadučitelj v Smledniku, g. Josip Svetlič, učitelj v Škofji Loki, g. Franc Germ, učitclj v Kopanju (v rabi na gluhonemnici v Ljubljani), gdč. Pavla Zirer, uČitcljica v KrŠkem, g. Karel Miklitsch, učitelj t Tržiču, ga. Ivana Nagu-Zalokar, učiteljica v Orehku, gdč. Amalija Carnelli, učitdjica v Hrenovicah, gospa Marija Benedičič-Franke, učiteljica v Škocjanu, g. Franc Mlakar, učitelj v Smartnem pri Litiji, g. Emil Guštin, učitelj na Jesenicah, g. Mihael Kosec, nadučitelj v Dragatušu, g. Anton B e z e g, učitelj v Gočah, gdč. Jerica Z e m 1 j a n, učiteljica na Studencu, g. Ivan Lozer, učitelj v Stalcarjih, g. Rudolf Zore, učitelj v Komendi-Št. Peter, ga. Stanislava M a h k o t a-Za r n i k, učiteljica t Voklem, gdč. Karolina H a n, učiteljica na Dobrovi, gdč. Pavlina Tomšič, učiteljica v Višnji gori, gospa Elvira Bernot-Vipauc, učiteljica v Velikem Podlogu, g. Alojzij Potočnik, učitelj v Ratečah, g. Anton Kerže, učitelj v Babnem polju, gdč. Albina Golob, učiteljica v Semiču, g. Franc Mercina, učitelj v Vipavi, gdč. Amalija K o 11 u š e k, učiteljica v Gorenjem Logatcu, gdč. Marjeta Žele, učiteljica v Begunjah pri Cerknici, gdč. Franja Bayer, učiteljica v Grahovem, gdč.Helena Juno vvicz, učiteljica v Kočevju, gdč. Leopoldina Tomšič, učiteljica v Ribnici, gdč. Marija Praprotnik, učiteljica v Radečah pri Krškem, gdč. Marija Antončič, učiteljica v Borovnici, gdč. Marija Hacin, učiteljica na Dobravi pri Kropi, g. Josip Zupančič, učitelj v Dolenji vasi, g. Ivan Schmeidek, učitelj na Rovih. Ta pomaknitev stopi v veljavo s 1. januarjem 1906. Osebne vesti. Nadučiteljem so imenovani učitelji: Fran Silvester v Čfnem vrhu, Anton Vidmar v Čatežu in Rafael Zupanc v Podkraju, ki vsi ostanejo na dosedanjih mestih; dalje Anton Kadunc v Ribnici za Stari trg pri Poljanah in Franc Borštnik v Tržiču za Dobrovo. Na dosedanjih mestih sta definitivno nameščeni: Suzana Baloh v Ihanu in Avgusta Lunder na Raki. Premeščeni sta učiteljict Ana Grudnik-Paušič iz Blagovice v Breznico in Marija Levstik iz Senožeč k Sv. Petru v Ljubljani. V začasni pokoj je stopila učiteljica Antonija Okorn v Kropi. G. Stanislav Legat, učitelj pri Sv. Gregorju, je imenovan učiteljem na rudniški šoli v Idriji. — Za definitivno učiteljico na c. ia kr. mornariški dekliški ljudški ljudski šoli v Pulju je imenovana gdč. Avgusta Šantlova. — Štajerski deželni odbor je podelil gimnazijskemu učitelju v Ptuju dr. Josipu Kom1 j a n c u naslov profesorja. Izpraševalna komisija za gimnazije in realke. Gosp. dr. Karel Štrekelj, izredni profesor na vseučilišču v Gradcu, je imcnovan članom znanstvene izpraševalne komisije za učiteljstvo na gimnazijah in realkab in za strokovnega izpraševalca za slovenščino ia srbohrvaščino. Iz dežele sv. Birokracija nam piše prijatelj: Gospod urednikl Prav sedaj-le sem odgovoril na zanimiv dopis c. kr. okr. šol. sveta. Zahtevajo namreč v imenu našega c. kr. Nadbirokracija na Erjavčevi cesti: Ime in priimek učiteljske osebe in njenega družeta, poročni list, oziroma njega podatke iz poročne knjige, potem rojstne date vseh preskrbljenih in nepreskrbljenih otrok ter še nekaj drugih sitnosti za to, da se ubogi učiteljski pari pripozna — prosim, to še ni: izplača — 25% draginjska doktada. Pograbila me je prokleta jeza, jaz sem pa pograbil ostalo polovico pole popirja ia napisal ta-le vprašanja: 1. Ali ni znano vsakemu c. kr. okr. Šol. svetu iz osebnih popisnic, koliko je poročenih učnih oseb r 2. Čemu je potrebno z imeni in rojstnimi dati naznaniti število preskrbljenih in nepreskrbljenih otrok? 3. Morda dobe učiteljske osebe s prcskrbljenirni otroki več drag. doklade ? 4. Dobe li oni z nepreskrbljenimi manjše ? 5. Kaj ne mislijo — po teh prepozicijah sodeč — oženjencem brez otrok dati ničesar? 6. Se-li namerava s tem poravnati napako, da dobita — učitelj in učiteljica mož in žena — oba drag. doklado ?• 7. Koliko časa bo še prihajal k nam namestu resnično nakazane draginjske doklade sam sv. Birokracij ! l(Domoljub" in učitelji. Že večkrat smo opozarjali, da ni lista, ki bi poleg »Slovenca« tako vztrajuo deloval proti ugledu učiteljev kakor »Domoljub.« Zakaj tako, smo tudi povedali. Tudi zadnji »Domoljub« govori o »učiteljčkih,« celo »dolgopetih,« ter nas opozarja s tem, da moramo tudt mi dobiti primernih atributov, ki bomo z njimi označevali lepe lastnosti prečastitih gospodov katehetov. Na vsak način hočeta »Domoljub« in »Slovenec,« da začaemo dokazovati, kje so — svinjaki! Dobro! Umrl Je v Tržiču nadučitelj g. los. Kragl, ud okrajnega šolskcga sveta kranjskega, star 54 let. Blag mu spomin. tz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico: Odobri sc proračun za 1. 1906., ki izkazuje 250.566 kron stroškov. Pokrijejo se z 71% doklado na neposredne davke. Dovoli se 2500 K ter pooblasti ožji c. kr. okr. šol. svet, da razdeli ta znesek kot draginjsko doklado med najpotrebnejše uČiteljstvo, in sicer do regulacije plač. V ureditev šolskih vrtov se dovoli Solkanu 100 K, Rupi in Avčam po 50 K. — V Gorenjem polju se stalno namesti g. Hinko Klavora, prov. voditelj v St. Florijanu. Def. nameščenje nadučitelja v Ozeljanu se odloži do izpolnitve pomanjkljivih formalnosti. Za Ločnik, Lokovec, Lokve, Lom in Ravae ni bilo noben^ga prosilca. Pomakne se v I. plačilno vrsto gdč. Leban Karolina, učiteljica v Kanalu; v II. plač. vrsto: gdč. Jug Ana, učiteljica v Vrtojbi, GostiŠa Karolina v Standrežu, Jug Marija v Oseku in Pfeifer Marija v Opatjem se!u. — Izpremeni se pomožna šola v Zapotoku v redno, ustanovi enorazrednica v Dolu (Opatje selo) ter razširi trirazrednica v Solkanu v štirirazrednico in dvorazrednica v Vrtojbi v trorazrednico. — Odkloni se prošnja kr. šol. sveta v Ročinju za odpravo celodnevnega pouka v I. razredu tam. šole. — Sklene se pospešiti ustanovitev obrtae Šole v Solkanu. V to svrho se prepusti brezplačno šol. soba v novem šolskem poslopju ter dovoli 200 K letne podpore. Povrne se 216 K podpore tolminskemn okraju. To podporo je prejel učitelj, ki je prevzel službo v tuk. okraju. — Dovoli se enemu učitelju 200 K predplače in eni učiteljici 60 K podpore. — Ker je potekla 6Ietna funkcijska doba odstopajočih članov c. kr. okr. šol. sveta, se v laskavih besedah spominja g. predsednik, dvorni svetnik grof Attems, šestletnega skupnega delovanja ter se zahvali vsem članom in posebej g. c. kr. okr. šol. nadzorniku Francu Finšgerju za požrtvovalnost, ki so z njo vso dobo delovali v prid šolstva in učiteljstva. Zahvalita se mu g. Bajt in g. Zega. Gospod c. kr. okr. šol. nadzornik Franc Finšger poda resumč o delovanju c. kr. okr. Šol. sveta v pretekli funkcijski dobi. Iz tega je posneti tele važne momente: Po vsi pravici je omenil gospod predsednik, da sta ožji in pomnoženi okrajni šol. svet za kulturni razvoj okraja velevažni korporaciji. Jaz bi pristavil, da sta za tak razvoj v okraju najvažnejši korporaciji. Njih važnost se zrcali v njiju delovanju. — Čestiti gospodjel V umirajočem šestletju ste imeli pri sejab obilo prilike opazovati, kako $e to delovanje kaže na najrazličnejše načine. Podrobnosti torej nečem navajati, poudarjam pa tukaj na kratko le one momente, iz katerih se najbolje kaže naše poslovanje. Poleg obilih rednih, po zakonu nam naloženih opravil, kakor so imenovanje proviz. in definitivnih učiteljskih oseb, urejevanje njih pravnega razmerja, vzdrževanje rednega pouka ia reševanje najrazličnejših, s temi posli spojenih zadev, omenjam, da so se v tej dobi plače učiteljskega osobja enkrat po zakonu iz leta 1900 uredile, dvakrat, in sicer 1. 1900 in 1. 1904, so se morale z znatnimi denarnimi žrtvami naknadno urediti petletnine; ustanovili smo pravila, po katerih se odmerjajo selilne odškodnine pri premeščanju učiteljev. PavŠali za snaženje in ogrevanje šol. prostorov in pisarniški pavšali so se povišali. Kolikor so to dopuščala denarna sredstva, podelile so se potrebnim in vrednim učiteljem draginjske doklade, nekaterim učiteljicam ženskih ročnih del so se v mejah gmotne dopustnosti povišale skromno odmerjene nagrade. Hvaležno moramo tudi pripoznati, da okr. šol. svet ni štedil s podporami in predujmi, ako je šlo za to, da pomaga potrebnemu učitelju ali zapuščeni njegovi družini. Velike žrtve so zahtevale najemščine, ki so se zaradi visokega davka morale skoro povsod povišati. — Za vzdrževanje okraju lastnih šolskih hiš se je potrosilo mnogo denarja. Več šol je dobilo dobre vodnjake. Ustanovile so se nove šole v Bukovci, Rupi, Dobravljah, Ravneh, Dol. Vrtovin, Branici, Podgori (ital.) in pri Murovcih, ki se pa še ni mogla odpreti. Novi razredi so se odprli v tej dobi v Sv. Križu, na Dolu, v Kojskem, Ozeljanu, Dornbergu, Ajdovščini in Desklah. Pomožni Šoli v St. Mavru in Podsabotinom sta postali redni ekskurendni postaji. Da se omogoči zgradba najpotrebnejŠih šolskih stavb v okraju, smo sklenili najeti posojilo 400.000 K, ki naj bi se bilo izplačalo potom večletne amortizacije, tako da bi ta dolg povraiili tudi oa& potomci, ki bodo od nas ustvarjene šolc tudi uživali. -— Ta smeli načrt se sicer ni mogel izvršiti, vcndar pa nam je vzraslo v zadnjih šcstih letih lepo število novih šolskih poslopij. Dozidane so že nove šol. stavbe v Vrtojbi, na Gradišču, v Bukovici, Rupi, Vipolžah, Avčah, Solkanu in prizidek k šoli na Dolu. — Stavijo se šole v Mirnu, Rihembergu, Otlici in v Čepovanu. Občini Ločnik se je zagotovila primerna letna najemščina, da se je tako omogočila zgradba novega šol. poslopja. — Preskrbeli smo torej 12 šol z novimi stavbami. Spričo na kratko omenjenih podatkov so bile velike seveda tudi gmotne žrtvr, ki jih je okraj posTCtil svojemu napredku. Proračuni izkazujejo nastopne vsote za leto 1900 201.334 K. » 1901 231.290 »1902 234.212 » 1903 238.751 » 1904 240.568 » 1905 248.220 skupaj torej . . 1,394.375 K. Ogromna vsota, a rendar ne preogromna, ako pomislimo, da v današnjih časih ni naroda, ki bi mogel brez šol napredovati, ter če pripoznamo, da se vsak za ljudsko izobrazbo naloženi vinar plodonosno obrestuje. K. ,,česky učitel" piše glede volilne rcforme: »V krvavem boju za splošno, enako in direktno volilno pravico stopa češko učiteljstvo ramo ob rami s češkim delavnim ljudstvom. Mi delavci na polju kulture izjavljamo: Vaše pravice so naše prarice, vaŠa kri je naša kri, vaše rane so naše rane; kdor je vaš sovražnik, je naš sovražnik. Češko učiteljstvo stopa v celem svojem bistvu t vrste tistih, ki so ˇ boju za pošteno pravico odločno pripravljeni, ne bati se, ne popustiti, vztrajati do konca. Junaškemu in cnomiselncmu boju delavskega ljudstva izrekamo svoje občudoTanje in najglobokcjše simpatije.« — Te besede sonam pisane popolnoma iz srca. Temu dokaz je tudi naš uvodnik t 44. letošnji številki. Svetina I. plačilni razred. Opozarjamo g.g. tovariše na tozadevni razpis, kojega rok poteče s 15. januarjeml Izmed treh šol, ki so bile v kratkem pomaknjene iz II. v I. kraj. razred na Spodnje Štajerskem, je Svetina, smclo trdim, še najprikupnejši! Še dokaj čedna enorazrednica, aktivirana že drorazrednica, se v doglednem času razširi, in postavi novo poslopje. Priprave za razširjenjeso že v tokul Ne sicer veliko, a čedno stanovanje obsega dve pritlični, eno podstrešno šobo, kuhinjo, shrambo in obširno klet. Vrt obsrga okrog sedem arov. Kraj je romantičen s starodavno cerkvo in cilj mnogih izletnikovl V Celje se pride v dobri uri, nazaj blizu dve! Soproga voditelja bi lahko precej zaslužila s poukom ročnihdell Natančnejša pojasnila daje dragevolje okrajni pom. učitelj Jos. Gosak na Svetini, poŠta Celje! Cenjenc tovarišicel Dragi tovarišil Leto je minilo in z njim je minilo toliko naših neizpoIjenih upov in nad. Tudi nade podpisanega upravnika se nikakor niso izpolnile, ker — dragi kolegel — »Tovariševa« blagajna je prazna, neporavnani pa so še glavni računi. Tako ne more iti daljel Ali se naročniki odzovete svojim dolžnostim ter poravnate svoje zastanke ali pa mora»Tovariš« zopet skrčiti SToje izhajanj e. Tedaj odzovite se pravčasno. Naročnino poŠiljajtc le po položnicah. To pot res ne dobite položnic vsi, a dobite jih gotovo 8 1. številko prihodnjega leta. Porabite jib takoj, pa ne tako, da vplačate nanje bori dve kronci — poŠljite jih vsaj Štiri, če že ne oscm. Tako si pribranite naročnino. Da bi dobivali vcdno novih položnic, ne gre, ker je prvič manipulacija s prilaganjem položnic zamudna drugič pa te mnogo stanejo. Tovariši in tovarišice — pridobite nam vsak vsaj enega novega naročnika! S tem daste moč »Tovarišu«,pa daste moč Sebi! Vscm Jeli praT veselo novo leto uprarnik eTtrariSaa I^jubljana — Barje, 29. dec. 1905.