138. Ste v.
Poštnina platana v gotovini.
V LlubUami, v torek 21. iuniia 1821.
IzKaJa razen nedelj In ttrasnEkov vsak dan eb 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise fraukirati in podpisati, sicer se jih ne pri-abči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust
	
	
	
	
J	
mm ig-i	
	mm
Glasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke.
Posamezna stev. K 1-60.
teto V.
Talefonska it. 313.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24 Za inozemstvo K 480. ’
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravalštvo je v L ubljani, Frančiškanska ulica st.6 L, Uči teli ka tiskarna.
Boj za ustavo.
iz Belgrada prihajajo že nekaj dni vesti, da se ministrski predsednik Pašič pogaja s socijalisti glede sodelovanja. Tako poročilo, ki smo ga prejeli včeraj, se glasi:
LDU Belgrad. 19. junija. Danes ie bilo v skupščini prisotnih zelo inalo poslancev in se politični položaj ni mogel točno presoditi. Posamezni poslanci, ki so došli v skupščino, so zatrjevali, da se pogajanja med vlado in socialnimi demokrati nadaljujejo. Govori se, da so se pogajanja v toliko približala sporazumu. da je vlada že ponudila socialnim demokratom listnico ministra za socialno politiko, ako vstopijo v vlado.
Fe vesti nam izpričujejo, da sedanja vlada ni na posebno močnih nogah ter se boji. da bi ustava v konstituanti ne propala. ker ne mara in sedaj tudi ne more dati koncesij zemljoradnikom, ki jih zahtevajo, ker bi jih morala sicer vzeti muslimanom. Pašič sedi torei med dvema stoloma.
Kolikor smo informirani, je Pašič res r ovabil k sebi zastopnike našega kluba, ki se pa samo poslušali izvajanja ministrskega predsednika, kakor pač zahteva takt parlamentarnih razgovorov. Pašiču menda gre v prvi vrsti za to. da se sprejme ustava, ker brez ustave razvoj te razorane države ne pride nikamor. Pašič je energična in odločna osebnost. ki utegne, ako bi se v konsti-tuanti ustava ne sprejela, elaborat
konstituante oktroirati ter eventualno tudi uvesti vojaško diktaturo v državi. Mi takih načrtov, če jih Pašič ima. na noben način ne odobravamo. ker menimo, da bi se ob dobri volji parlamentarcev ustava lahko redoma sprejela, dasi bi jo bilo treba še prej v marsičem popraviti in dopolniti zlasti glede na delavske pravice in demokratičnost.
Če pomislimo, da že tri leta kujejo to državo, za katere edinstvenost so se izrekle vse stranke v državi, ne smemo prezreti pri tem. da so ipak v državi reakcijonarne sile raznih kalibrov na delu. ki s frazami in demagogijo delujejo za reakcijo ter da moramo, če se ne omeji že gnusni boj za smer, ki peha jugoslovansko ljudstvo za stoletje nazaj v razvoju, tudi mi povedati odločno da nam to ni všeč.
Mi smo za to, da se da edinstveni državi ustava, dobra ustava, smo za samoupravo pokrajin, ki naj bodo primerne naravnim kulturnim in gospodarskim potrebam, toda tudi delavstvu mora ta ustava zajamčiti več svobode, popolno socijalno zakonodajo in popolno enakopravnost. To država mora dati delavstvu. Ne pojdeino v vlado, ker bi vstop v vlado po našem mnenju ne imel praktičnega pomena in bi bil tudi sicer v sedanjih razmerah taktično pogrošen.
Skrajni čas pa je že. da se ustava dovrši, da tako pridemo do normalnega razvoja.
Spor med vlado In Turki.
slanec dr. Seipel stavil predlog, da se predsednik dunajskega policijskega ravnateljstva Johann Schober designira za zveznega kancelarja In da se nnu poveri sestava kabineta. Ta predlog so sprejeli z večino. Prihodnja seja jutri opoldne.
„Obznana“ tudi v Franciji.
I.DU Pariz, 20. jun. (DunKU). Francoska vlada je v poslanski zbornici predložila zakonski načrt novih ukrepov, za pobijanje antimili-taristične propagande. Upravni odbor splošne zveze strokovnih organizacij je izdal manifest, v katerem protestira proti . dotičnemu zakonskemu načrtu in pozivlje vse organizacije. naj se izjavijo proti njemu.
*
Vkljub vsem »Obznanam« se ne bo smel več igrati kapitalizem z usodo človeštva.
Rudniška nesreča.
LDU Herne, 20. jun. V rovu »Mont Ceniš« se je danes popoldne pripetila velika nesreča, ki je bila povzročena po eksploziji treskavih plinov. Do 17. ure so ugotovili 22 mrtvih in veliko težko ranjenih izmed onih, kar so jih mogli prepeljati iz jam. Eksplozija se je dogodila
v petem nadstropju in je bila tako močna, da je zasula tudi tretje m četrto nadstropje, kjer je bilo med eksplozijo zaposlenih nad 300 rudarjev. od katerih so jih mogli doslej rešiti šele 120. Rešilna dela so silno otežkočena vsled tega. ker je dovodni rov zasut.
Iz Rusije.
TROCKI.I OBOLEL?
LDU Pariz, 20. junija. Po poročilih iz Moskve je Trockij nevarno zbolel. Govore, da ima raka na prsih. Njegovo stanje je zelo resno.
PREKI SOD V UKRAJINI.
LDU Dunaj, 19. junija. Radi neprestanih irporov je sovjetska vlada v Harkovu proglasila obsedno stanje po vsej Ukrajini. Straže ob sovjetsko - poljski meji so bile ojačene z novodošlimi oddelki.
*
LDU Moskva, 20. jun. Po naredbi sovjeta ža delo in obrambo se v nekaterih nacionaliziranih podjetjih za poskušajo uvede kolektivna preskrba in izplačevanje, da se zviša delovna produktivnost.
LDU Moskva. 20. jun. Ljudski komisarijat za prosveto je dobil 196 milijonov rubljev, da ustanovi institut živih jezikov Vzhoda.
Izjava.
Socialističnega kluba v konstituanti, podana na seji dne 13. junija.
LDIJ Belgrad, 20. jun. Ministrski svet je imel danes dopoldne sejo, na kateri se je razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih. Zlasti se je razpravljalo o izvedbi naredbe o fceglukih. ki je bila natisnjena predvčerajšnjim v »Službenih Novinah« in ki je izzvala toliko razbrujenje v krogih muslimanskih poslancev, ker se v tej naredbi nahaja nekaj členov. ki se, kakor trdijo muslimani, ne strinjajo z določbami sporazuma, ki sta ga v tem vprašanju sklenila v’ada in muslimanski klub. Muslimanska ministra sta predložila ministrskemu svetu zahtevo svojega •kluba, naj se dotični členi takoj iz-oremenijo. sicer bo muslimanski klub smatral položaj za izpremenjen. ker pa pri seji ni bil navzoč minister za agrarno reformo Uzunovlč, se je na seji sklenilo, naj se izvedbena naredba revidira jutri, ko pride v Belgrad minister Uzunovič. Naredba se bo revidirala potem posebne konference, kateri bodo poleg ministra za agrarno reformo prisostvovali tudi minister za šume in rude dr. Križman, eden od muslimanskih ministrov in en član agrarnega odseka muslimanskega kluba. — Nato je ministrski svet razpravljal o trgovinskih pogajanjih z Italijo. Debatiralo se ie o nekaterih italijanskih zahtevah, ki se nanašajo na promet med obema državama ter na ribolov na Jadranu. Ministrski svet pa glede teh vprašanj še ni ničesar kon-čnoveljavnega sklenil. Nato so bile ministrskemu svetu predložene še nekatere naredbe v odobritev. Pra-
’ vosodni minister Gjuričič je med drugim predložil naredbo o regulaciji kazenskih in disciplinarnih odredb v novih pokrajinah. Minister za šume in rude dr. Križman je predložil v podpis naredbo o šumskih ravnateljstvih. po kateri se postavijo šum-ska ravnateljstva za Hrvatsko v Zagrebu. Virovitici in Sušaku. za Vojvodino v Apatinu, za Bosno v Sara jevem. Banjaluki, Tuzli in Mostarju. ki bo obenem tudi direkcija za Dalmacijo. H koncu seje so se rešila še nekatera tekoča vprašanja in nekateri odloki tehnične narave, ki
na prejšnja vpraša-
so se nanašali nja.
LDU Belgrad, 20. jun. Takoj po seji ministrskega sveta je danes dopoldne zboroval muslimanski klub, v katerem sta muslimanska ministra poročala o sklepu ministrskega sveta. po katerem bo posebna konferenca revidirala izvedbeno naredbo, da se v zmislu sporazuma med vlado in klubom popravijo nekatere točke. Nato je klub obravnaval VIII. oddelek ustave, posebno o tistih členih VIII. oddelka, ki se tičejo notranje razdelitve države. Končnove-ljavnega stališča k VIII. oddelku muslimanski klub še ni zavzel. Klub bo še jutri razpravljal o VIII. oddelku in zdi se, da bo sprejel predlog samostojne kmetske stranke, po katerem naj se število prebivalcev posameznih oblasti zviša od 700.001) na 900.000. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo ta popravek stranke vlade gotovo sprejele, zato da se ustreže opoziciji.
Volitve na Koroškem.
M. LDn Selovec. 20- jun. (DunKU). Na podlagi uradnih podatkov je izid volitev devetih poslancev v narodni svet nastopen: socialisti 4. koroška kmetska zveza 2. krščanski socialci dva, Velcnemci en mandat. Za de-želnozborsko volilno okrožje Gornja Koroška je bilo izvoljenih 8 socialistov. 4 krščanski socialci, 4 mandati Pripadejo koroški volilni združbi, Veienemcem pa en mandat. Za volilno okrožje Spodnja Koroška odpa-
de na krščanske socialce 5. na socialne demokrate 11, na koroške Slovence 2, na koroško volilno združbo 5 in na velenemško ljudsko stranko 3 mandati.
Avstrijska kriza rešena.
Dunaj, 20. junija. (DunKu). Glavni odsek je imel danes popoldne vir - '?re^seclstvom predsenika dr. tVeiskirchneria sejo, na kateri je po-
Ustavotvorna skupščina s težko muko opravlja delo, za katero je bila izvoljena. Vse delo teče veliko počasneje in naletava na veliko več težav, kakor bi bilo treba. Krivica za to leži na raznih straneh. Nekaj je je, naravno, tudi na strani opozicije. Toda z ozirom na ves dosedanji potek dela leži največji del krivde prav na strani skupščinske večine. In zdi se. kar ie najbolj žalostno, da so tega enako krivi vsi elementi skupščinske večine: Vlada, njeni poslanci in skupščinsko predsedstvo.
Tako je vlada vse premalo vpo-števala zahteve tudi tistega dela opozicije, ki je z vsem svojim dosedanjim delom pomagal, da bi delo za izdelanje ustave ne le čim hitreje teklo, ampak da bi šlo tudi čim boljšo pot. Tej opoziciji se po pravici lahko prišteva tudi skupina socialno demokratičnih poslancev, ki so vložili vso dobro voljo in vso svojo sposobnost, da bi prišla naša dežela čim prej in do čim boljše ustave, do ustave, ki ne bi dajala Ie enemu razredu, kapitalističnemu razredu, vseh garancij za vzako-njeno grabeštvo. medtem ko bi žrtvovala široke sloje delavnega ljudstva na deželi in v mestu kapitalističnemu izkoriščanju.
Ta volja se pa ne le ni vpošte-vala v tisti meri. kakor bi bila zaslužila. temveč se je napram njej v mnogih slučajih zelo slabo postopalo.
Tako imajo poslanci skupščinske večine navado, da se ponašajo skrajno netolerantno napram vsakemu članu socialno demokratičnega kluba. kadar govori in vrši kritiko vladnega dela. posegajo jim v besedo. motijo jih in ovirajo z nemirom njih poslaniško delo. To je često dovajalo do prizorov, ki so zelo diskreditirali ugled skupščine, a najhujše je to. da je predsedništvo redko kdaj storilo kaj resnejšega, da prepreči to. Skoraj vedno se je lahko opažalo. da predsedništvo ni sposobno, da se dvigne na višino povsem objektivnega postopanja.
Predsedstvo je v svojem postopanju pokazalo povrh pomanjkanja objektivnosti tudi druge napake. Na^ p ram poslancem iz opozicije je pri vsaki, tudi najbolj nepomembni prili-
ki zavzemalo skrajnje ostro držanje. To je često dobivalo celo značaj osebnega žaljenja, kar se je čutilo Posebno v tonu. v katerem le predsednik govoril, in v načinu, kakor je postopal napram poslancem iz opozicije. Taki slučaji so se večkrat primerili tudi poslancem iz socialno demokratičnega kluba. Da so se poslanci pri tem izogibali odgovora na enak način, je zahvaliti edino velikim obzirom napram važnosti dela, ki ga ima ustavotvorna skupščina rešavati. Nekateri poslanci so celo osebno trpeli, da ne bi. poslužujoč se prisiljenega odpora, še bolj oteš-čali itak težke situacije. Našim poslancem je bilo ležeče na delu. Zaradi tega jih je delavstvo iz mest in z dežele poslalo sem.
Predsedstvo je često kršilo sam poslovnik. Včasi so bile te kršitve zelo drastične. Naj navedemo le en tak primer. Pri volitvi nekega odbora ni bilo dvema poslancema, Zvonimira Bernotu in Kirbišu, katerih prvi je član socialno demokratičnega kluba, drugi pa zemljoradniškega. in katerih mandati še niso verificirani dovoljeno glasovati, dasi so po 5. članku poslovnika imeli pravico do tega. To se je zgodilo kljub vloženim protestom od naše strani. Toda pri načelnem glasovanju o ustavi se je gospodu Kirbišu dovolilo glasovati.
Nesposobnost predsedstva za ob-, jektivno držanje se je pokazala tudi
v	slučaju gospoda Trumbiča ob priliki načelnega glasovanja o ustavi. Neki poslanec iz radikalne skupine, g. dr. Momčilo Ivkovič, je pred vso skupščino insultiral g. Trumbiča zato, ker je glasoval proti ustavi. In vendar se predsedstvu ni zdelo potrebno niti pozvati g. Ivkoviča na red. dokler niso tega energično zahtevali nekateri poslanci iz opozicije. Težko se /e obraniti vtiska, da je tudi tukaj igral glavno vlogo subjektiven čut. Ni dvoma, da je subjektivnost v veliki meri igrala vlogo pri kaznovanju g. Bariča, poslanika iz jugoslovanskega kluba, o priliki glasovanja o tretjem oddelku ustave. Medklic, ki ga je napravil gospodi Barič, je bil tako brezpomemben, da bi bil že opomin skoraj preostra kazen. ne pa izključitev s treh sej. Naposled je predsedstvo na zadnji sefi dne II- t. m. napravilo veliko napako. prvič, ker je komunističnega poslanca g. Milana Nediča sploh kaznovalo, ker stvarno ni ničesar zagrešil. in drugič, ker je proti smislu poslovnika dalo na glasovane to kazen skupno s kaznijo, ki je bila izrečena narodnima poslancema gg. Ristl Odavieu in dr. Urošu Stajiču, zakaj to sta bila dva povsem različna r.redmeta In se o njima ne bi bilo smelo skupaj glasovati. Ko je narodni poslanec Etbin Kristan oaiener-gičneje zahteval besedo, da bi pojasnil stvar, se predsedstvo ni ozrlo na to. temveč se je z navadno ostrostjo obrnilo proti vsej opoziciji, ki je bila zaradi takega nastopa predsedstva razburjena in je protestirala.
Zadnji slučaj v zvezi z mnogimi drugimi omenjenimi in neomenjenimi je prisilil skupino socialno demokratičnih poslancev, da so v znamenje protesta trenotno zapustili sejo. To so storile tudi druge opozi-clonalne skupine. Naš odhod je prišel kot akt protesta proti subjektivnemu pretirano ostremu in često poslovniku nasprotujočemu nastopanj. Prišlo je kot protest proti postopanju. ki kaže, zlasti s strani predsedstva. čudno in s parlamentarnimi navadami nespojivo stremljenje, da se drži opozicija pod grobo silo predsedniškega pritiska.
Podajajoči to izjavo ob priliki našega zadnjega zapuščanja skupščinske seje. vlagamo obenem protest proti takemu sistemu, ki mora biti boli škodljiv, kakor pa koristen pravilnemu delu ustavotvorne skupščine. Ustavotvorna skupščina se mora boriti z drugimi, naravnimi re-žavami. ki izvirajo iz njene posebne sestave, in zato bi se vsaj skupščinsko predsedstvo, vlada in njeni poslanci morali varovati takega postopanja, ki more le povečati te težave. Ako se to na merodajnih mestih ne bi hotelo razumeti, bi bila s tem skupina socialno demokratičnih poslancev oproščena vsake odgovornosti. Mi hočemo biti prosti vsakega nasilstva pri našem delu v skupščini in hočemo, da se spoštujejo naše peslaniške pravice.
Ig. Mihevc:
Naše gospodarstvo.
Začetkom lanskega leta je industrija trpela pri nas glavno zaradi pomanjkanja premoga; v kovinski
voj domače industrije vsaj v onih panogah, za katerih produkte imamo dovelj domačih odjemalcev in
industriji pa je tudi primanjkovalo j kar se sploh da doma producirati!
koksa, ki ga pa še danes ni dovelj. Produkcija premoga je pa danes tako poskočila, da ne vemo. kam s piemogom. Produkcija premoga je po zadnji trboveljski stavki rapiduo naraščala, posebno lignitu imamo na tisoče vagonov na zalogah. Imamo ga torej mnogo čez domačo potrebo.
Kalkulacije v produciranju premoga in določitve cen naši producenti z vladnim aparatom vred niso razumeli. Prvič, ker se niso o pravem času brigali za povzdigo in raz-
Druga glavna napaka je bila, da so se določile enotne cene premogu, ne glede na kvaliteto. Tako je bila cena lignitu ista kakor trboveljskemu premogu, dasi je zadnji po kolo-rijah še enkrat boljši od onega.
Prav te cene nam kažejo, kako malo zmisla za povzdigo industrije imajo naši merodajni krogi. Naravnost nezaslišane diferencijalne cene so pa napravili v zadnjem času.
Tako oddajajo za domačo industrijo meterski stot premoga po 45 K; za porabo revnim slojem, delav«
cev no 42 K. v Avstrijo so ga na po- ] metrov kakor pa od Kranja v Celo-
vec.
Ravno te dni so se vršile na Češkoslovaškem. v Nemčiji in Nemški Avstriji konference industriicev, ki Pa so se z malo razliko vse bavile s povzdigo industrije potom revizije železniške tarifne politike, a v naši državi je promet najdražii. Ni ouda potem, če izpodkopava industriji obstoj.
Gospod Jelič je utemeljeval tarifno politiko na način, ki pri nas v Jugoslaviji absolutno ne velja. Rekel je. da ne more dobiti dovolj železniških pragov, češ. zahteval sem jih dva milijona, dobil pa sem jih samo pol milijona, vsled tega smo morali na naših železnicah vozno hitrost zmanjšati od 60 km na 40 km. Tudi denarja mu primanjkuje za nabavo železniškega materijala.
Tedaj v naši državi ni mogoče dobiti železniških pragov. Strokovnjaki so preračunali, da se nahaja v državi za 20 milijard hrastovega in bukovega lesa, tedaj toliko, da bi se z izkupičkom tega lesa lahko vsi državni dolgovi plačali in pa še naše železnice uredile! Naši gozdovi re-prezentirajo največja aktiva države. Tedaj, gospod Jelič, to je slab izgovor. Tudi glede voznega parka je stvar taka. da bi se v štirih letih lahko veliko bolj vzpostavil, kakor pa se sicer je. O pomanjkanju premoga tudi ni več govora. Stvar je popolnoma drugačna. Gospod Jelič je bil pod avstrijskim režimom ravnatelj bosenskih železnic in sedaj je duševni vodja železnic cele države. »Ja, Bauer, das ist etwas anderes.« Ren-tabiliteta železnic ni glavna stvar, temveč železnice so glavne žile državnega telesa in če te ne funkcijo-nlrajo. je državno telo bolno ln se ne more razvijati! Spominjamo se, kako so delali tarifno politiko na Madžarskem in kako se je Madžarska razvijala posebno Da Budimpešta. V prejšnji monarhiji se je človek lahko peljal v Budimpešto za 5 kron od koderkoli, samo. da je pa-siral Budimpešto. Na ta način se je Odrska razvijala industrijalno in trgovsko v taki meri. da ie Avstrija vedno bolj zaostajala. Tudi pri nas bi se morala železniška tarifna politika slično prikrojiti če reflektiramo na razvoj države. Ravno železnice pa mri nas povzročajo draginjo, in zastoj Industrije.
Z reduciranjem delavskih plač bomo pa ravno nasprotno dosegli, to je. delomržnost, ki jo ie vojna itak v preobilici povzročila, na drugi strani pa bomo vzgojevall nejevoljo proti državni misli.
nudili po 28 K.
Avstrijski fabrikant dobi torej naš premog po 28 kron meterski stot. dočim ga plačuje domači indu-strijec po 45 kron, in delavec za svojo porabo do 42 kron. Tako se podpira domača industrija in tako se skrbi za našega delavca! In naši In-dustrijci tarnajo o avstrijski indu-strijalni konkurenci in na njih občnih zborih slišimo prav zanimive referate o povzdigi domače industrije. Pred kratkim .ie imela v Zagrebu hrvaška industrijska zveza svoj občni zbor, katerega se je udeležil tudi zastopnik industrijske zveze za Slovenijo. g. D. Hribar. Glavni referent g. D. S. Aleksander je imel na zboru govor, ki se je dotikal treh glavnih točk. ki ovirajo industrijo v Jugoslaviji. Z dvema točkama se tudi ml večalimani strinjamo, vsekakor pa odločno zavračamo tretjo točko glede zn:žavanja plač industrijskega delavstva. Za nas je zbor toliko bolj pomemben, ker je bil tudi zastopniK industrijske zveze na njem.
Gospod Aleksander je navajal, da so naše neurejene železnice velika ovira razvoju industrije v Jugoslaviji. Omenjal je, da so se v zadnjem času nekoliko izboljšale železniške razmere, vendar pa spada še vedno k glavnim oviram neurejeni promet. Tudi mi smo tega mnenja, mislimo pa, da bi se v štirih letih bilo dalo nekaj več napraviti, kakor se je. Na tisoče vagonov stoji po raznih postajah še danes, veliko število teh vagonov potrebuje le malo popravilo, pa bi služili prometu. V ta namen bi moralo ministrstvo sao-tračaja nastaviti revizorje strokovnjake. ki bi po vseh postajah, kjer se nahajajo Iz prometa vzeti vagoni, strokovnjaško ugotovili, kakšno popravilo rabi ta ali oni vagon. Uver-jen sem, da bi v kratkem z neznatnimi popravili spravili več tisoč vagonov v promet. Korupcija, o kateri govori pomočnik ministra saobra-čaja. g. Jelič, da je odpravljena, ni še dolgo res! Ako danes zahteva v Sloveniji mlinar ali trgovec, industrijcc tedensko deset vagonov, se mu dostavita kv ečjemu dva. obratno pa je res, če zahteva kak banaški ali hrvaški Clfut, da se mu jih da na razpolago. — Tedaj »kdor maže, ta vozi« glavna ovira naši industriji pri železnici, je pa železniška tarifna politika. ki je silno različna. Ako pošlje trgovec vagon iz Novega Sada v Celovec, ga stane 200 kron manj, kakor recimo iz Kranja v Celovec. Mislim, da ni dvoma, da je od Novega Sada do Celovca precej več kilo-
Državljanske pravice.
Govor poslanca sodr. Etb. Kristana v specljalnl razpravi o drncem poglavju ustavnega načrta v ustavodajni zbornici dne 21. mala.
(Dalje.)
Gospodje, v dvanajstem članku Imate lepe besede: Garantira se svoboda vere in vesti. Kaj je to: Svoboda vere ln vesti? Menda to. da lahko verujem, kar mi diktira moja vest. da to lahko izražam, tudi tedaj, če je to. kar pravi moja vest. v nasprotju s tem. kar pravijo drugi. Da morem to izražati. Tudi če ie to. kar pravi moja vest. v nasprotju z vsem, kar verujejo vsi drugi, mi mora vendar biti prosto izjavljati to. in enak moram biti z vsemi, ki mislijo drugače.
Toda. gospodje, medtem, ko ste
vi	to teoretično rekli tako. prihajate takoj zatem, pa pravite, da so nekatere vere sprejete in priznane, tl pa, ki ne pripadaš taki državno sprejeti in priznani veri, pa ostajaš zopet pa-rija. (Medklici.) Le poglejte malo dalje; tu se govori o fondih, tu se govori o podpitanju priznanih cerkva. Ali je to enakost, če more dobiti katoličan. pravoslavni, Žid. podporo od države, kdor drugače misli, pa ne? Gre torej le za frazo, s katero bi radi prikrili navadno neenakost.
Medklic iz centra: Vera. katere ni. se ne more podpirati.
Kristan: Katere ni? Prosim vas, svobodna vest se lahko izraža v mislih, ki se same lahko imenujejo religija, pa zato vendar ni treba zanje posebnih poslopij, ni treba zahtevati formalnosti, ki jih spajate s pojmom cerkve.
Valerijan Prlblčevlč: Nihče ne pravi, da kdo mora.
Kristan: Tudi to ni resnično, zakaj vi pravite, da nihče ni dolžan javno Izpovedovati svojega verskega prepričanja, nihče ni dolžan sodelovati nri verozakonskih aktih Itd., iz-vzemši državne praznike in slavnosti. Nadalje mora to tudi kolikor ukazuje zakon za osebe, ki so podložne očetovski, varuški in vojaški oblasti.
Valerijan Prlblčevld: Kal je pa
prvi maj?
Kristan: Oprostite, gospod Valerijan. to je velika razlika.
V. Prlblčevlč: Nič ni razlike.
Kristan: Velika razlika! Prvi mai morajo praznovati tisti, ki po svoji vcljl priznavajo to praznovanje. Gospodje. kdor pristopi socialistični or-oanizaciji, izreka s temi da priznava njen program.
V. Pribičevlč: Tudi kdor priznava državo, mora spoštovati njene praznike.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Gosp. Valerijan Pribičevič. zadnjič Vas opominjam.
Kristan: Oprostite, ali to je velika konfuzija. ki jo uganjate.
Stevan Mijaldžič: Državna organizacija in vaša organizacija, to je vse eno.
Predsednik dr. Ivan Ribar: Gospod Mijaldžič. ne vodite dialogov z govornikom!
Kristan: Dejal sem že. kdor pri stopi socialistični organizaciji, priznava s tem, da sprejema njen program. (Glas iz centra: Tako tudi tisti, ki priznava državo.) Oprostite, če vas vzamejo k vojakom, ni to vaša volja. (Barič: Tudi pri vas so ta ki. ki niso po svoji volji pristopili.) Gcspod Barič se zelo moti. če misli, da se bom sedaj začel prepirati o teli rečeh. Nikakor pa ne morem dovoliti. da se zanaša sem taka konfuzija. kakor da bi moglo biti vse eno. kar je povsem različno. Naši organizaciji lahko pristopite po svoji prosti volji, v vojsko vas pa vzamejo pod moraS. Potem pa zahtevate od človeka, ki je prišel v vojsko, da bo branil domovino. zahtevate, da mora sodelovati pri religioznih aktih, pa trdite, da imamo svobodo vere. da Imamo svobodo vesti.
Edino, kar bi se moglo storiti, da bi se res uredile stvari, bi bilo to. da bi se država popolnoma ločila od vseh cerkva. In potem je tvoja stvar, če pripadaš kateri koli cerkvi, če ne pripadaš nobeni konfesiji. če pripadaš kakršni koli veri. ki je ni v Evropi. In tedaj, če se to izvede, se morate sami brigati za reči. ki se tičejo le vas. država se pa nima v kaj mešati. država tudi nima kaj ščititi, niti ima proti čemu postopati. To potem pomeni svobodo vesti in svobodo cerkve, in tedaj ne bi bilo treba Ttan-celparagrafa in vsakovrstnih drobnarij. o katerih se toliko debatira za potrato časa.
Dr. Vojislav Janič: Prosim Vas. povejte kaj o kancelparagrafu.
Kristan: Kar se tiče kancelpara-grafa, ga jaz nisem predlagal, ni ga predlagala niti naša skupina, in tudi ne verjamem, da je kancelparagra! kdove kako velika reč. Seveda, če se pride s takim predlogom, ne moremo biti nasprotni, dokler gre za to. da se ne ustvarja poseben privilegij za katoliško cerkev. Zakaj gospod Gosar se zelo moti. če misli, da gre za to. da se postavijo katoliški duhovniki izven zakona. To ni res. ampak le prepreči naj se to. da bi obstajal zanje poseben privilegij. Mislim pa, gospodje, da vsega tega ne bi bilo treba, če bi se cerkev ločila od države.
Valerijan Pribičevič: Tudi tedaj bi bilo treba.
Kristan: Zakaj, stvarno, konkretno. tudi s tem kancelparagrafom ne boste dosegli, kar bi radi.
Medklici Iz centra: Vsaj nekaj bomo.
Kristan: Pa ne mnogo, zakaj nikar ne pozabite, da nima katoliška cerkev le prižnice, ampak da ima tudi spovednico, in če ne more gospod pop vsem naenkrat s prižnice reči, da ne smejo voliti tega ali onega, ker pridejo sicer v pekel, bo to dejal vsakemu posebej v spovednici.
Medklici:	Katoliška	cerkev	le
mednarodno močna.
Kristan: Vem. da je katoliška cerkev močna, le za tem žaluje, da ni več tako močna, kakor je bila takrat, ko je lahko sežigala živa telesa ad majorem dei gloriam. In ker ne more več tega. ker ne more več uganjati vsega, kar bi rada. je »preganjana vera.«
(Konec prih.)
Razredni instinkt in razredne sodbe.
Z razpadom stare velike vojske je Izgubilo mnogo inteligentov. npr. na tisoče častnikov svoj poklic, svoj dohodek in svoje socijalno stališče. Učili se niso nič drugega kakor zapovedovati vodom, kotnpa^pin^ bataljonom in regimentom: takih ljudi, ki to znajo, pa sedaj vobče ne iščejo mnogo. V naši državi se militarizem krasno razvija, dočim ga po drugih državah, zlasti v Avstriji in Nemčiji pridno odpravljajo. Imamo torej brez^selne častnike, ki se morajo oprijeti drugega posla, kar ie zlasti za starejše težko in neprijetno. Marsikatero tragedijo je povzročil ta nepričakovani razvoj.
Malenkost ie, če se je to pripetilo častniškim zborom. Vojna ie v tem pogledu zadela vse družabne sloje. Tu je zidar, ki ga je pohabila vojna. Svojega poklica ne more izvrševati pa tudi ne živeti ob siromašni pokojnini. Kaj naj napravi? Kje naj išče nov poklic? ln kaj se zgodi z desetisoči. katere je gospodarski preobrat oropal poklica in dohodkov? Kje so vsi zidarji, rokodelci, opelcarji. ki nimajo kruha zaradi popolne stav-binske krize? Kaj je z delavci v kovinski. predilni in drugi industriji, ki so se že morali izseliti, ki iim še preti ta nevarnost, ker primanjkuje surovin. trga? Vsi ti in še mnogo dugih je moralo poiskati nov poklic zaradi vojnega preobrata, odpotovati so morali v druge kraje. Izvežbani delavec je pa vsekakor lažie postal drvar v gozdu kakor oa častnik zavarovalni agent ali davčni uradnik.
Krivec temu pa ni samo vojna. Kn; pa ie bil delavec gotov svoje službe, poklica? Vsaka nova iznajdba. vsak tehnični napredek, ki nadomesti človeško roko s strojem, po-meče tisoče proletarcev iz poklica ter jih prisili, da morajo v starejši dobi iskati nov poklic. Industrijska kriza pomeče tisoče delavcev na cesto ter jih prisili, da menjajo delo. Kje so tisoči, ki so se v trpljenju učili čevljarstva, ključavničarstva itd., pa se danes potikajo po raznih tovarnah. ker so jih izpodrinil! novi modemi stroji? Kje so danes delavci, ki jih je vojna industrija med vcd->
no pritegnila v kovinsko industrijo? i zakrivilo, da je prekršil zakon. Ali
Ti so. kolikor niso ostali pri stroki, raztreseni po najrazličnejših strokah. Taka je bila proletarska usoda, odkar obstaja kapitalistična produkcija. Kar doživljajo sedaj srednjeevropski častniki, to proletarci že zdavnaj poznajo.
Sedaj se pa oglejmo, kako drugače ravna kapitalistični svet s temi, ki jih zadene taka usoda, če zadene častnike, kako drugače, če so to proletarci! »Ubogi častniki!« vzdihuje meščansko časopisje; ali je pa to časopisje izgubilo kdaj le besedico sočutja za desettisoče delavcev, vojnih invalidov, brezposelnih, ki sta jim kapitalizem iti vojna povzročila euako usodo? Buržoazno časopisje smatra za grozovito kruto, da si mora gospoda, ki je bila vzgojena salonsko, sedaj služiti svoj kruh z manuel-nim delom, toda isto časopisje se zgraža, da brezposelni zlatar, tiskar ne gre po zimi kidat sneg ter polet! ne gre v službo kot hlapec na kmete. Za brezposelno gospodo naj skrbi družba; za brezposelnega proletarca pa zadostuje odgonski voz. To časopisje se morda niti ne zaveda, kako z neenako mero meri. Razredni instinkt izreka nevede toda iasno in prepričevalno svojo sodbo.
Isti razredni instinkt se nahaja tudi na sodnih klopeh, kjer izreka sodbo v imenu postave. Pred sodiščem stoji proletarec, ki je bil štiri leta v strelskih zakopih, potem je služil kot prostovoljec, toda zapustiti je moral vojaško službo. Bil je več mesecev brezposeln; beda in siromaštvo je
ga bo sodnik iz sočutja oprostil? Ne* ne. potem bi bile ječe kmalu prazna če bi brezposelnost, beda in siroma-« štvo moglo vsakdanjo proletarsko usodo pred postavo opravičiti! Brez-« poselili delavec bo občutil strogost; zakona. Imamo neodvisne sodnije, neodvisne od vseh oblasti, ki jih ustanavlja ljudstvo; toda odvisni so od buržoaznega razrednega instinkt ta. ki dostikrat vpliva na sodnika, 110 da bi hotel ali se zavedal tega.
Buržoazija pripoveduje, kakor da bi bila socijalna demokracija iz same prevzetne zlobnosti iznašla razredno naprotje, razredni boi. Sami buržujl seveda ne govore mnogo o razredni zavesti in o razrednem boju. Toda njih razredna zavest ie povsem jasni razredni instinkt, ki nevede, toda z mehanično logiko vpliva na njih presojanje, vse njih ravnanje pre-> tvaria v razredni boj. Buržoazija in proletarijat sta dva svetova, ločena ne le po nasprotujočih si gospodar-* skih interesih, ne, ločena po instinktu. čutenju, mišljenju, popolnoma različnem pravnem čutenju. Popolnoma instinktivno se zdi buržoazi^ neznosno, če buržoaja zadene usoda proletarca; popolnoma instinktivno pošljejo njiju sodniki ob enakem primeru proletarca v iečo. buržoaja pa v svobodo nazaj. To zahteva nepisani zakon kapitalistične družbe. Tako ostane, dokler bodo kapitalisti in proletarci; tako dolgo, dokler socija-lizem ne odpravi z razredno zmago razrednega nasprotstva.
Italijanski sccfjalisti in Moskva.
Zastopniki dtaiijatiske socialistične stranke so bili odposlani na kongres, ki se je ravnokar otvoril v Moskvi. S kakšnih namenom so šli, smo že veOcrat povedali, zanimivo ie pa, kaj piše njih glasilo »Avan-ti«:
»Misija ni tako polna upanja — pravi Ust — kakor ona, ki je odšla lansko leto ta ne nosi s seboj brezpogojne in navdušene odobritve delovanja voditeljev internaclo-nalističnega gibanja s strani naše stranke. Italijanska socialistična stranka prihaja na moskovski kongres skoraj v obleki obtoženca, njeni zastopniki bodo imeli samo pravico posvetovalnega glasu in brez dvoma jih bodo pozdravili z ironijo In sa-rkazmam in morda tudi z obtožbami.
Čemu so bili torej poslani v Rusijo? »Avanti« upa, da bodo pomagali italijanskim zastopnikom francoski, nemški ln tudi sami ruski »uporniki« proti diktaturi posameznih oseb, ki bi hotele voditi proletarsko gfbanje v vseh državah, ne zavedajoč se, da niso razmere povsod take kot v Rusiji. Ne upa pa v uspeh tega »uporniškega« gibanja na kongresu samem:	»1o
gibanje gotovo ne bo imelo uspeha na kongresu, ker Origorii Zinovjev ]e preveC sposoben in drzen organizator kongresov, da ne bi popolnoma prodrl s svojimi nazo-
ri. Toda v celi internacionali se ie že ra«--širil tih odpor prott osebnhn diktaturam, kt niso nikakor proletarske diktature, temvsfi njihova karikatura. Pojavlja se želja po bolj širokopoteznem življenju, po boli previdnem delovanju v mejah discipline in nauka. Naši sodrugi bodo — čeravno v zelot težavnih razmerah — s Klaro Zetkinovo* Rokvm Levyjem in mnogimi drugimi povedali to željo in to potrebo. Komun is tiča* internacionala ne sme biti monopol nikogar, temveč mora živeti, upoštevajoč razmere in zmožnost proletariata«. —
To so v tem času zelo značilne besede, ki ne povedo nič drugega kot to, da S«
Italijanski sodruai iz sroleira idealizma nikakor ne nameravajo ukloniti moskovskim diktatom, pa magari ne dosežejo tega, kar M Jim bilo na srcu: združenje s III. inter« nacionalo; ne pomenijo nič drugega Kot to, da so šli italijanski sodrugi ruskim Komunistom le ponovit, da ne morejo in nočejo narediti take revolucije kakor bi bila Moskvi pogodu, a ne zdravi pameti in točilnim razmeram. Italijanski sodrugi so pripravljeni, da raje žrtvujejo internacionalo, to se pravi: združenje s III. Internacionalo, kot pa maso delavskega ljudstva brez vsake koristi in bodočnost socializma v Italiji.
Politične vesti.
+ Vprašani« zedinjenja socialistov v Jugoslaviji. Sila, razmere, — kakor smo
že zadnjič poročali v članku >0 zedinjeniu socialističnih strank v Jugoslaviji« — spravlja zopet na površje vprašanje zedinjenja socialistov v Jugoslaviji. Iz hrvaških socialističnih listov posnemamo, da se je tako pri socialnih demokratih, kakor tudi pri hrvaških centrumaških socialistih pojavila zedinjevaška struja, ki se Je zače'a baviti s problemom, kako Izvršiti zedinjenje, Tako se s. Berberovič v »Slobodi« zopet peča s tem vprašanjem in piše med drugim o tem tudi naslednje: »Zedinjenje socialističnega gibanja v Jugoslaviji izvedimo prikladno našim domačim razmeram, nato pa zedinjeni zavzemimo internacionalno orientacijo, ki se bo zdela naiprikladnej-ša. Prvi kongres zedinjene stranke na] potem končno odloči v tem vprašanju. Vsak, ki res iskreno misli na zedinjenje socialistov, bo po mojem mišljenju pristal na to solucijo. Sicer pa se zedinjenje ne sme Izvršiti z diktatom z nobene strani. Zedinjenje ie mogoče le na podlagi sporazuma. Sporazum pa seveda izključuje že vsako misel na to, da bi se stavljali kaki predpogoji zedinjenja, ki bi jih ta ali ona stranka žc a priorj zavrgla. S strani socialne demokracije za Hrvaško ta Slavonijo ]e pot do zedinjenja odprta. Preostaja le še to, da se sestanejo obojestranski delegatt (soc. dem. za Hrvaško m Slavonijo in Soc. radn. part. Ju gosi. za Hrvaško ln Slavonijo) »* nazgov* re brez vsakršnih predpogojev ter da tu ustvarijo tisto platformo, okrog katere bi se v resnici mogli zbrati vsi socail-stičnl elementi Jugoslavije«. Nas socia i-ste v Sloveniji, ki to zedinjevalno gibanje z zanimanlem zasledujemo, veseli, da moramo konstatirati konsolidiranje delavskega gibanja že v toliki meri, da se je 2e začelo razpravljati o zedinjenju po toli kritični časih razkola. Vendar pa mislimo, da bo, pred no bo mogoče pričeti z resnim ze-dinjevalnim delom, treba v okvir« posa-
meznih socialističnih strank samih začeti z bistrenjem pojmov v smeri zedinjenja (načina ln obsega zedinjenja).
+ Parlamentarna skupina italijanske socialistične stranke, ki sestoji iz 125 poslancev, si je izvolila direktorij iz sledečih poslancev: Baratono, Vella, Maiii, Caz-zamall, Maiolo, Musatti, Zilotti, Modiglia-ni, Tur ati In Baldesi. Poslednji trije zastopajo desnico stranke. — Parlamentarna skupina komunistične stranke, ki sestoji Iz
15	poslancev, si je pa izvolila direktorij '.z sledečih poslancev: BombaccI, Graziadei (U Rabezzano.
+ Socijallzaciia v Italiji. Sodrug Bu-ozzi, glavni tajnik zveze kovinarskih delavcev je imel pogovor z ministrskim predsednikom, kateri mu je obljubil, da bo vlada izročila splošni strokovni zvezi beneški in napeliski arzenal ter še tri druge tovarne za orožje, kjer bodo strokovne organizacije v lastni upravi Izdelovale Predelske stroje in potrebščine za železnice. Ce se bo to izvršilo, bo ItalUa prva, kjer se bo uvedla socijalizacija tovarn ln bodo prevzele upravo na lastno odgovornost strokovne organizacije.
+ Komunistična poslanca Della Seta la Croce sta izstopila iz italijanske komunistične stranke in vstopila v socialistično. Tržaški »II Lavoratore Socialista« pripominja k temu: »Tako postaja komunistična stranka °d dne do dne šibkejša. V Milanu se je neštevilno sodrugov povrnilo v socialistično stranko. V Torinu, nekdanji trdni^ vi komunistov, Je v polnem razidu. V. Rimu ie toliko osebnih sporov, aa vsi najuglednejši sodrugi bežijo Iz stranke.*
+ Razžaljeni K vprašaniu, zakaj Bo-noml potuje v Pariz, objavlja »Epoca«: Delež Italije pri reparacijskem dolgu Nemčije je bil začetkoma določen z 10%. Po odgo-ditvi reparacijskih zahtev od Avstrije Je zahtevala Italija povišanje na 20%. Anglija Je bila pripravljena ugoditi tel zahtevi, dočim se je Francija branila. ReparaciJska komisija ]e priznala od celokupne vsote samo 12 milijard.
k FF Madžarska se je v zadnjem trenoi-Hi odpovedala soudeležbi na portoroški konferenci. — Konference pa se udeleže 'Vse države male antante.
.+ Proti III. internacionali. Kongres Združenja poštarjev v Franciji je sprejel predlog reformistov, ki se izreka zoper pri-ključenje k moskovski internacionali.
+ Monakovska vlada je nagrado 10 tisoč mark, ki jo je obljubila onemu, kateri M izsledil morilca s. Gareisa, zvišala na 30 tisoč mark. — V lepem soglasju s temi lepimi obljubami bavarske vlade stoji njeno nadaljnje — reakcionarno delo proti organiziranemu socialističnemu proletariatu.
+ Za take elemente pa je amnestij še premalo! Državno nemško sodišče je na podlagi amnestijskega odloka oprostilo vse obtožence izza časa Kappovega puča, ki jih je vratislavsko sodišče radi njih bestialnega trpinčenja delavstva obsodilo na dolgoletno težko ječo. — Spomnite se, kaj je de-ial nemški justični minister pred kratkim,
Dni¥na
Vprašanje medicinske fakultete v Ljubljani postaja usodno. Kakor prihajajo vesti Iz Belgrada, je minister prosvete Pribiče-vič odbil zahtevo kredita za ljubljansko medicinsko fakulteto; za III. in nadaljnje letnike bi se moralo zgraditi več zgradb za klinike in laboratorije, kajti brez njih ne more medicinska fakulteta biti popolna. Zato bi bilo treba nekaj milijonov KredHa. Samo nekaj! Toda to prošnjo je gospod minister odbil, češ ni denarja . . . Tako se zna zgoditi, da ostane ljubljanska medicinska fakulteta, ki se je kar najboljše razvijala in ie že dosegla naravnost sijajne uspehe predvsem po zaslugi £S. dr. Plečnika 'n dr. Šerkota, ostala samo s štirimi semestri. Tako stopa pred nas vprašanje, kam naJ gredo prihodnjo jesen akademiki, ki so letos dovršili v Ljubljani štiri semestre. V Zagreb? Ne, ker je prenapolnjen in pri 200 slušateljih ne more predavatelj posvečati vsakemu slušatelju posebej potrebne pai-nje, pa tudi stanovanjska kriza je še večia kot v I.jubljani. Naj gredo li v Belgrid? Tamkajšnja medicinska fakulteta je Ie na papirju Tako ne preostane drugega, Ce se učeni gospod minister ne premisli glede svojega sklepa, da tisti, ki imajo potrebna denarna sredstva, gredo na inozemsKo medicinsko fakulteto; in če nimajo za to potrebnih sredstev in ne dovoljne štipendije?
—	Tako se pri nas skrbi za prosveto in za narodno zdravje. Za militarizem, ki le krade narodu njegove energije, je na razpolago več milijard, a za narodno zdravje ni 'a'Ja voljna dovoliti niti nekj milijonov, ki do državi stotero povrnjeni. Pri sedanjih 'azmerah nam pa preti pogin. Za 12 in pol bilijonov prebivalcev naj po mnenju naše-Sa učenega ministra zadošča ena sama medicinska fakulteta. Že danes je veliko pomanjkanje zdravnikov v Jugoslaviji posebno v Srbiji, kier nalezljive bolezni groza? razsajajo. Srbski narod uničujeta dve grozni bolezni: malarija in tuberkuloza. Toda Proti tema dvema boleznima, ki še posebno Po vojni zelo širita, nima narod nujno potrebnega orožja, ker mu primanjkuje veščih zdravnikov. Tako narod vedno bolj propada, vedno groznejši je njegov položaj, samo zato, da se morejo njegovi »voditelji« igrati vojake. In v takem položaju odreka gospod minister vsak leredit medicinski ia-kulteti v Ljubljani, ki je življenska nuja za Ce' Jugoslovanski narod in ki ima vse predpogoje, da postane prva medicinska fakulteta v Jugoslaviji. Dolžnost naših poslancev je, da se za stvar kar najodločneje zavzamejo.
Občni zbor kazinskega društva v Ljubljani se je vršil snočl v Narodnem domu Zborovanje je vodil upravnik g. Bitenc, Demokrati so hoteli osvojiti društvo, si lma precej imetja, v svoje namene. V ta ,!amen so že prej sprejeli mnogo članov iz-ued svojih somišljenikov, dočim so afuge .■riglašence odklanjali. Zborovanje Je bilo 'urno. Končno so zborovalci sklenili poslati lanes deputacijo k predsedniku deželne vlade, ki naj protestira zoper nepostavno postopanje upravnika ter zahteva od vlade, da društvo razpusti in imetje odkaže ubožnemu zakladu mestne občine.
NSS v ekstazi. »Enakost« piše: Narodno vzgojeni, fašistovsko navdahnjeni fantalini so postali v Mariboru nenavadno predrzni. Stvorili so organizacijo, za katero ol morala znati tudi naša policija. Ti fantalini sc si nadeli nalogo, da v celih tolpah po-s'opjo po mestu in na.padajo mirne ljudi, posebno naše sodruge, kričeč: »ven z inter-t acionalo«! Z izzivanjem so pričeli celo v Veliki kavarni, kamor zahaja vse mariborsko prebivalstvo, brez razlike narodnosti strank. Dovoljujejo si opazke in zmerjanja ter potem celo na cesti ogrožajo pasau-ta, kojemu slede iz kavarne. Upamo, da bo v kavarni tozadevno lastnik kavarne storil j svoje. Rekrutira se to pobalinstvo iz NSS in pa demokratskih vrst, kojl oboji so zdru- j ženi v kulturni organizaciji »Sokola«. Med ! njimi so zastopani begunci iz Primorja, ki ! tu največ robantijo. Mariborčani imajo j svoje mnenje o politiki, kar dokazujejo vo j litve. Naši sodrugi so bivali tukaj preje kot . Pa »fašisti«. Nujno svetujemo, da naj fanta- j lini postanejo pometni in naj uživajo kultur- j no vzgojo »Sokola« naprej. V slučaju, da bi 1
ko so komunistični poslanci zahtevali po-mlloščetije vseh zaprtih delavcev izza zadnjih komunističnih nemirov: Preveč amnestij ni v skladu s pravnimi pojmi!
+ Poslaniška konferenca zahteva od Nemčije Izročitev vsega letalskega in zra-koplovnega materiala, ki se nahaja v Nemčiji navzlic boulongueskiin določbam.
+ Angleška vlada je Krasitia, Kliškova in Bircina priznala za pravne zastopnike sovjetske Rusije pri trgovinskih pogajanjih. Ruska vlada pa je dovolila članom uradne britske komisije, da smejo v Rusijo. In sicer odide ta komisija še ta teden.
+ Casus belii. Angleška vlada je sporočila angorski, da bi smatrala zavzetje Carigrada po kemalistih kot casus belli (vojni povod) med sabo In Angoro. Angleške čete zamenjajo grške pri Ismidu, da kema-listom preprečijo napad na Carigrad. — Ce Angleška kdaj pravi, da smatra, to to to za casus belli, pomeni, da si bo znala ta casus belli tudi izzvati.
kronika.
pa bili bojažeijni, naj se presele pobalinčki tja, kamor spadajo, kjer bodo z italijanskimi fašisti iahko stvarjali »kulturne fašistovske« organizacije. V Primorju rabijo Slovenci herojev, ml pa ne rabimo iz-zivačev, ki Slovence postavljajo v čudno luč. — Pripravljeni smo, da priobčimo imena teh junakov, ki se skrivajo za nočno tmino. Zlasti pa nekega Š., uslužbenega pri neki lesni tvrdki, priporočamo naši čuječl policiji, ki si niti ne upa prijeti teh pobal-nov, amtpak si pusti celo grožnje dopasti. Prosili pa oe bomo več, pač pa bomo napravili red, kakor mora v mestu Biti, na svojo pest . Izzivati se od postopačev, če tudi narodnih, se ne pustimo. To pa je naš zadnji opomin navzgor In navzdol.
Poljudna zdravstvena, zlasti protialkoholna predavanja namerava zdravstveni odsek v čim večji meri prirejati v mestih in po deželi. Županstva, župni uradi, izobraževalna društva in druge korporacije se vabijo, da sporoče zdravstvenemu odseku, ako, kdaj in kje 2el| takih predavanj.
OkHc zdravnikom. Zdravniki, ki bi bili pripravljeni Imeti poljudna zdravstvena predavanja, zlasti protialkoholna predavanja po mestih In deželi, naj se priglase osebno ali pismeno pri zdravstvenem odseku, ki bo dajal nadaljuje informacije.
Ogrožena javna varnost. »Enakost« piše: Mariborsko okolico ogrožajo vojaki tukajšnje garnizije. Javljenih je že precej slučajev posilstva. Vojaki nastopajo z orožjem. Vojaška oblast je bila pozvana, da napravi red. Najboljše pa bi bilo, če bi vojake domačine pustili v naših krajih, dočlm bi vojake, ki poznajo macedonske šege, pustili v njih domovini, pa bi se marsikaj ne zgodilo. Sicer pa puška in bodala vzbujajo ie posurovelost. Če hočemo dvigniti narod, ga moramo dvigniti s kulturo, zato proč z militarizmom!
Dovolj stanovanj. Taiko namreč sodi stanovanjski urad. Prejšnji teden je namreč pustil deložirati trgovca Szantnerja lz njegovega stanovanja iu iz trgovskih prostorov. Sedaj pa, kakor čujemo, že uvaža v trgovinske prostore neka banka svoj inventar. Ni li dovolj, da pride na vsakih pet Ljubljančanov ena banka, mora H imeti vsak svojo?
Ustanovitev »Svobodne misli«. V soboto 18. t. m. so številni svobodomiselcl in brezkonfesionalcl v »Narodni kavarni« v Ljubljani sklenili ustanovitev jugoslovanske »Svobodne misli«. Slutimo, da bo njihova zgradba zgrajena na pesku.	r
Otvoritev privatnega brzojavnega la telefonskega prometa na evakuiranem ozemlju Dalmacije. Na evakuiranem ozemlju Dalmacije se je otvorll privatni brzojavni promet še pri tehle uradih: Rogoznica, Tijesno, Skradin, Šibenik, Primošten, Žirje, Zlarin, Betina, Benkovac, Zlosela, Šeputine, Krapanj, Murter in Stankovac ter telefonski promet z Benkovcem ln Šibenikom.
Redna omnibus vožnja Bistrica — Bohinjsko Jezero se otvori 26. t. m. Omnibusa vozita po določenem voznem redu vsaK
dan od jutranjega vlaka k Sv. Janeza — Sv, Duhu do Zlatoroga ter se vračata od tu zopet k večernemu vlaku v Bohinjsko Bistrico. Od Zlatoroga do Savice je še 4 kilometre hoda prj višinski razliki 277 m. Voznina znaša do Sv. Janeza 4 din., do Sv. Duha 5 in do Zlatoroga 7 dinarjev. Vozni red na kolodvoru in v Tourist Office.
Ravnateljem okrožne bolniške blagajne v Zagrebu je bil pri ponovnih volitvah zopet Izvoljen s. dr. Mudrlnič. Komunist Kau-rič je pri volitvah propadel.
Kulturni vestnik.
Za varstvo umetnin In zgodovinskih dragocenosti. Deželna vlada je Izdala na-
redibo, s katero se vsi predmeti zgodovinskega, umetniškega ali drugega kulturnega pomena, ki so v območju deželne vlade za Slovenijo, najsi so lastnina zasebnikov ali javnih zavodov ln korporacij itd. stavljajo pod varstvo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za uk In bogočastje. Tem predmetom se prištevajo posebno: starine (anti-kvitete), slike, miniature, risbe hi grafična dela, kipi, reliefi, svetinje (kolajne, medalje),
star kovani denar, gobelini in drugi izdelki umetne obrti, arheološka in prazgodovinski predmeti, stari rokopisi itd. Ti predmeti se smejo z ozemlja Slovenije izvažati le s privolitvijo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za uk in bogočastje. Javne korporacije in društva, javni zavodi, ustanove itd., smejo take njim lastne predmete prodati ali na kakršenkoli način odsvojiti le s privolitvijo deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za uk in bogočastje. Vsaka odsvojitev in prisvojitev, ki se zgodi brez take privolitve, je neveljavna. Ta in-redba se ne nanaša ua dela, še živečih in tistih umrlih umetnikov, ki od njih smrti še ni poteklo 20 let. — Zelo pozno je izšla ta naredba, ker je zelo veliko umetnin ln zgodovinska dragocenvsti bilo že izvoženih iz Slovenije. Kakor čujemo, je bila na Štajerskem pred kratkim časom prodana ura iz
16	stoletja, vredna do 3 milijone kron !. za 10 milijonov kron a. — Toda treba je, da vlada poskrbi za kustose tem predmetom, posebno, ki se nahajajo po raznih gradov,h Jn graščinah. Na to naj bi dež. vlada tudi nekoliko pomislila In naj bi za kustose v prvi vrsti vpoštevala naše upodabljajoče umetnike. Drugače tudi gornja naredba nima pomena.
Stalno gledališče snujejo v Splitu. Za gledališče potrebni inventar pravkar nabavljajo.
Gospodarstvo.
Likvidacija direkcije plena. Z ozirom na to, da ima te dni likvidirati direkcija plena, ustanovljena za zbiranje in vnovče-vanje vojnega plena, Je posl. Mihajlo Stoj o stavil na ministrskega predsednika Nikolo Pašiča ustno vprašanje, v katerem pravi, da je mnenja, da ne bi smelo poslovanje direkcije plena ostati tajno v državi. Ker ni o tem poslovanju nobenih poročil, zahteva od ministrskega predsednika, pod čigar neposrednim nadzorstvom stoji direkcija plena, naj odgovori na nastopno: 1. Kolika je skupna vrednost zbranega plena? 2. Kolika je vrednost izdanega plena na re-verz, na kak način se Je to vršilo, komu ie Je plen dal in lz kakih razlogov. 3. Kolika Je skupna vsota, dobljena iz prodaje. 4. Ko liki so skupni stroški za vzdrževanje te ustanove in kolika vsota je bila na ta ni-čin izdana? 5. Ali so osnovane ustanove te vrste tudi izven naše države, koliko so veljale našo državo In kak uspeh so imele? 6. Kolik je čisti iznos od te prodaje, kako je denar uporabljen iti ali se misli ta denar nakazati fondu za izplačilo vojne odškodnine našemu narodu?
—= Ali so sedanje cene mesa upravičene? Včerajšnje poročilo ljubljanskega tržnega nadzomištva je javilo znižanje mednih cen. Cene mesa so se znižale v Ljubljani le za malenkost. Poglejmo sedaj, če so sedanje visoke cene mesa res upravičene, pa bodisi v Ljubljani, v Celju ali v Mariboru. Pred 14 dnevi so celjski mesarji dvignili cene govejemu mesu na 36 do 38 K, teletini na 28—40 K, svinjini pa na 40 K. V Mariboru je bila isti čas cena govejemu mesu 28—30 K. Istj čas so mesarji v Štorah pri Celju prodajali govedino po 26 K, (seveda brez izgube), v Rogaški Slatini po 24 do 26 K, v Slovenjgradcu pa po 30 do 32 K In v celjski klavnici so mesarji še pred tednom prodajali teleta po 15 K za 1 kg žive teže! — Cene mesa so začele povsod padati, ln to znatno padati in kljub teinu naši mesarji še vedno vzdržujejo tako vIs »-ke cene. Kako neupravičene so sedanje visoke cene, najboljše kaže tudi ta-le primer, ki ga opisuje mariborski list »Tabor«. List Piše: Dne 13. t. m. je bila v Mariboru lkii-tacija o dobavi mesa za vojaško okrožje. Od mesarjev, ki prodajajo meso tudi na drobno, se je najbolj potegoval za to dobavo mesar Vlahovič. Kakor drugi mesarji, tako prodaja tudi on goveje meso po 2S—30 kron ln je hudo užaljen, ako kdo zalite va znižanje cen. Vojaštvu ga ie pa ponudil po 25 K. potem pa končno po 17 K! In gotovo ni tega storil, da bi imel izgubo! Tvrd-ka »Mesna« pa je dobavo ponudila celo pa 16.50 K za kg! To so torej najboljši dokazi, ki so jih z zgledom podali mesarji Simi, kako neupravičene da so sedanje cene mesa! Prav čudno je nadalje dejstvo, da se cene mesa v Mariboru, Celju in Ljubljani toliko razlikujejo! V Celju so cene od 36 do 33 K, v Mariboru so še pred kratkim bile 28—30 K, v Ljubljani pa so 30—36 K! V Žalcu n. pr. so pa prima volj po 18—20 K 1 kg žive teže! No, v Mariboru so konzu-menti že malce na boljšem in je odsek za določevanje cen sklenil v svoji seji z dne 17. t. m. tele cene: Cene govejega mesa: za volovsko meso prednji del kg 24 K, zadnji del 26 K; za meso telic in debelih ter ne čez 6 let starih krav in bikov 22 K; za telečje meso prednji del 16 K, zadnji del 18 K, teletini brez kosti se sme pribiti 20 odstotkov določene cene, tako da stane kg 21 K. Za ljubljanski trg pa so določene tele cene, kakor je bilo včeraj poročano: volovsko meso zadnji del 34 K, prvi del 30 K. po mesnicah v mestu za prima vole 36 K zadnji del, 32 K prvi del. Telečje meso v mestu za prima vole 36 K zadnji del, 32 K prvi del. Telečje meso se bo razprodajalo na stojnicah: Predovič, Smoljan in Kraševec prve vrste 20 K, drage vrste 18 K. Najvišja cena za telečje meso na vseh drugih stojnicah Je 24 K prve vrste, 22 K druge
vrste. — Upravičeno torej pričakujemo, da se cene mesa tudi v Ljubljani in v Celju čimprej znižajo na dostojno višino!! Čezmernega profitarstva mora biti slejkoprej konec!
— Vinski sejem v Ljubljani. Povodom trgovsko obrtnega velesejma od 13. do 24 avgusta t. 1. v Ljubljani namerava vinarski in sadjarski odsek Maribor slov. kmetijske družbe prirediti za svoje področje (za Si. Štajersko) veliki vinski sejem v zvezi z vinsko razstavo.
— V Italiji so cene industrijskim izdelkom zadnje dni padle za 20 do,35%.
— Znižanje cen na živilih in obleki v Italiji. Delavska zbornica v Milanu Je dogovorno z zvezo tkalcev in podpirana od mestne občine Milan zapričela akcijo za znižamje cen na oblekah. Pretekli teden je otvorila svoje prvo velikansko skladišče za razprodajo oblačilnih potrebščin. Določil! so se paketi, ki vsebujejo obleko, slamnik, srajco, spodnje hlače, kravato in še kako malenkost, za samv 100 lir. Ni treba omenjati, da se je ljudstvo kar trgalo, da dobi vsaj po en paket. Že prvi dan otvoritve Je bilo skladišče v teku dveh ur izpraznjeno. Ta inicijativa milanske delavske zbornice s pomočjo milanske občine, ki je, kakor je znano, v socialističnih rokah, je prisilila trgovce, da so morali na mah znižati cene. Ta akcija pa se ni omejila samo na obleko, marveč se širi tudi na druge življenske predmete in ne samo v Milanu, marveč po vseli večjih mestih Italije.
— Tudi uspeh klerikalno strahovlade. Madžarski finančni minister Hegedtis Je v parlamentu izjavil, da znaša vsota vseh madžarskih državnih dolgov po sedanjem valutnem stanju 123 milijard kron! Madžarska je že tako bankerotna, da ji lastni denarni zavodi nočejo več pomagati iz stiske z denarnimi posojili. Po tem je vsaj dišal odgovor budimpeštansklh bančnih ravnateljev na prošnjo finančnega ministra, naj bi finančni upravi posodili 3 milijarde kron. Avstrija in Madžarska! In klerikalne vlade!
— Uvoz mota v Združene držav«. Daši so Združene države večji producent mesa kot katerasibodi druga država na svetu, vendar uvažajo precej mesa iz drugih dežel, kakor poroča United States Department of Agrlculture. Lani se je uvozilo v Združene države 160,000.000 funtov mesa vsake vrste; okok) dve tretjini te količine je bila jagnjetina lz Nove Zelandije. Ta jagnjetina se sedaj izvaža na Angleško. D»-sl je bil uvoz mesa lani večji kot v prejšnjem letu, vendar to ni bila največja količina uvoženega mesa, kajti leta 1914, Je uvoz mesa znašal 323,000.000 funtov. Glavne vrste mesa, ki so ga Združene države prejemale v poslednjih letih od inozemstva, so bHe sveža zmrznjena govedina, sveže zmrznjeno koštrunovo meso, nasoljeno goveje meso v kouservi, teletina, klobase, g> veji ekstrakt in razne mesne delikatese.
Organizacijski vestnik.
Sz stranke«.
(Jz centralnega tajništva JSDS ln KDZ v I.jubljani, poštni predal 168.)
Zbiralni listki so tiskani. Te dni začnemo razpošiljati vsem organizacijam. Ce bi jih katere ne prejele, naj se priglase zanje. Za vsakih 10 članov hna vsaka organizacija na 1 izvod na mesec brezplačno.
Obračuna za maj še nismo prejeli od vseh organizacij, ki so obračunale za apr.l o pravem času. Morebiti mislijo, da Je dovolj, če napravijo red samo enkrat. — Jasno je, da Je treba tudi za naprej obračunavati vsak mesec pravočasno. Ne izgovarjajte se na tiste, ki še niti za apni niso obračunale — tiste so za stranko mrtve in bodo morebiti že avgusta obžalovale svojo zaspanost. Pazite, da zaradi Junijske zaspanosti ne zaidete tudi mednje. Rednih Je dovolj — pa samo te bodo odločevale na zboru. Lahko si mislite, da bodo svo*o pravico proti nerednim precej strogo Izvajale. Prav gotovo Jim te pravice ne bo mogel vzet! nihče, najmanj pa neredni kričači.
Spodnja Šiška. Zaupnild in pristaši se opozarjajo, da bo diskuzijski večer dne 22. t. m. to je v sredo večer ob pol 8. uri v bivši nemški šoli. Ravno tam je ob pol 7. url zvečer seja političnega odbora. Zadeva Je važna, udeležba dolžnost — Predsednik.
Vestnik Svobode.
S. K. Svoboda. V torek, dne 21. t m.
se vrši sestanek prvega moštva. Pričetek ob 7. uri zvečer. Prostor: društveni lokal.
»Svobodina« veselica na Vrhniki. Predvčerajšnjem v nedeljo je letos ustanovljena podružnica »Svobode* na Vrhniki priredila veliko ljudsko veselico, ki se je le udeležilo veliko število sodružic in sodru-gov »Svobvdašev« iz Ljubljane to okolice z dvema godbama. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu se je mogla vršiti povsem neprisiljena in lepa zabava v prostorih ». Jelovška. Vsa čast vrlim vrhniškim sodru-gom, ki so že s prvo prireditvijo pokaza!!, da jim Je mar aktivnega delovanja prj pr j-svetljevanju proletarskih množic. Začetek je povsod težak, zato pa je vera v dosego 'Stavljenih cfljev tem večja, čimbolj se ie začetku pokaže uspeh.
Planinske koče SPD. Vse Triglavska koče se otvorijo letos že v nedeljo t. j. dna 26 t. m. in ne kakor Je bilo prvotno poro* čano dne 28. t. m.
Bopisi.
Iz mežiške doline. (Gospodje grolje Iz mežiške doline). S priklopitvijo mežiške doline k Jugoslaviji je pridobila naša država obširne komplekse gozdov. Kunor sega oko, same krasne šume! Prvovrsten lestj ki reprezentira ogromno bagastvo. Velika večina tega bogastva pa se še vedno naha-, ja v rokah par grofov in baronov. To bogastvo je plemstvo pred davnimi leti po-* kradlo ali pa s silo iztrgalo malemu koro« škemu kmetu ter ga v zahvalo plemenita nagradilo s stoletno sužnostjo. Svetovna vojna je sicer prinesla mnogo izprememb, zdi se pa, da moči raznih grofov in baronov vendar le ni kos, kajti vsa znamenja kažejo, da ves ta silen prevrat na plemenite gospode Duglase in Thurne v mežiški dolini ni napravil nobenega utiša. Zvesti naslednik! svojih častitih prednikov čisto nemoteno držijo ubogega slovenskega delavca v razmerah, ki so vse prej, kakor pa človeška dostojnost. Dočim gospodje baroni žive popolnoma svojemu stanu primerno, mora garati ubogi delavec za plačo, katera v no* ber.em oziru ne zadostuje niti za golo živ* Ijenje. O kaki uredbi delovnega časa in pa plače do zadnjega časa seveda ni bilo go* vora! Pri takih vprašanjih so sl gospodje grofje lastili prvo 'm zadnjo besedo. Na* ravno je, da Je delavstvo pod takimi ran merami silno trpelo, ter da je poiskalo za* ščite v svoji strokovni organizaciji. Po Izvršenih informacijah je organizacija les* nih delavcev spravila zadevo v tek ter S pomočjo poverjeništva za socialno skrb' dovedla do pogajanj, ki so se med peterimi manjšimi podjetniki in veleposestniki grofi Duglas, Thurn in Vincenc Thurn dne 13. maja v Prevaljah vršila ter zaključila tako, da imajo navedeni gospodje svojim delav* cem plače primemo zvišati. Razumljivo W navsezadnje bilo, če bi se gospodje grofi upirali opravičenim zahtevam delavstva, toda, da gospodje enostavno odklanjajo, zanje tako minimalen, za delavstvo pa naravnost nezadosten povišek na plači, do* kazuje, da ta plemenita gospoda na svoji srednjeveški maniri noče ničesar opustiti. Toda, gosp., bodite brez skrbi, da se ne bo vam ta metoda obnesla. Trdno smo nam^ reč prepričani, da bodo merodajne oblasti stale na strani sestradanega delavstva ten mu pripomogle do njegovih pravic, katere tako prostaško tepta oholo aristokracija, Ki btez sramu pije slovensko delavsko kri. Trdno smo uverenl, da sega državna avtoriteta, katere prva naloga bi bila, da ščiti ubogega delavca, preko grajskih vrat gospodov grofov lu baronov, zato v imena ponižanih in gladu umirajočih apeliramo* da merodajni faktorji podpjrajo organizacij Jo v boju proti brezvestnim izkoriščeval* com delavskih žuljev. Naj se tej gospodi V nobenem oziru ne prizanaša! Orehi njihovi so tako veliki, da škode, ki so Jo učinili slovenskemu delavstvu, ne morejo zlepa po* ravnati
Po svetu.
— Rablndranath Tagore, sloviti indij* ski mislec, pesnik in buditelj, je te dni pra* daval na Dunaju. Tagore se v kratkem po* vrne v Indijo. Sedaj je v Pragi.
Drzna tatvina. Iz Pariza poročajo e dne 19. junija sledečo zanimivost: Danes dopoldne se je ustavil avtomobil s 5 osebami pred prodajalnico draguljarja na Bou* levard du Saint Martin. Nato so trije lzsto* pili, razbili izložbeno okno s kladivi, se p>. lastilj dragocenosti, skočili zopet v avto* mobil hi se kar najhitreje odpeljali. Roparji so streljali na množico, ki jih je hotela za* držati ter so izginili. Pozneje so našli av* tomobil, ki so ga roparji tisto jutro ukradli na Boulevard de Clichy, v Rue Albony, Vplenjene dragocenosti cenijo na več mili* Jonov frankov.
— Dvakratni kšeft In — upanje na tretji, »Times« poroča, da bo angleška vlada bi/* še nemške ladje, ki jih je reparacljska ko* misija prisodila Angleški najbrže zopet pro* dala Nemcem. Kupčija se bo napravila 8 posredovanjem nekega nemškega meše* tarja.
— »In mir Hudem na zemlji . . .« An*
gleški admiralat pripravlja načrte za grad* bo štirih novih ogromnih vojnih ladij. Te* žina vsake nove oklopnice bo znašala 55 tisoč ton, dolgost 275 metrov in njih brzl* na bo dosegala 35 do 36 vozlov na uro. Oborožene bodo s topovi kalibra 50 centi*	*
metrov. Podrobnosti o teli načrtih se dr* žijo strogo tajno.
— Ponovitev poroke. V Trentonu V Ameriki sta se te dni poročila 70 letua udova Rahela Elimore ter 75 let stari H.
C. Welo. To bi pač ne bilo nič čudnega, toda zanimivo je to, da sta se ta dva enkrat že poročila in sicer leta 1868. sta se pa pozneje ločila in ona se je poročila kot ločena žena z nekim Elimore, ki ji je pa umrl. Sedaj sta se po 28 letih prva zakonca zopet našla ter znova poročila kot siva starca. Da, da, prva ljubezen baje nikoli ne umre.
LISTEK.
J. 1 oiidon:
Ljubezen do življenja.
Priredil J. B.
(Dalje.)
Zmij je bilo to znamenje, da si nadene prtljago in odide; kam? sam ni vedel.
Ni več mislil na »deželo kratkih šib«, ne na Billa, ne na skrito zalogo pod prevrnjenim čolnom poleg reke Dease. Zanj je veljala le ena beseda — »jesti«. Norel je vsled lakote. Ma-
lo	ga je skrbela smer poti. šel je le po dolini, hi če se je noga zaletela v šop mnskega, se je pripognil, iztrgal vse s koreninami in žvečil. Pa vre je bilo brez okusa in ni potolažilo r^^ovega poželjenja. Našel je tako grenko zelišče in pojedel vse, kolikor ga je našel; ni bilo dosti tega, kaiti nizko plezalko je že zakrival četudi nizek sneg.
Na večer ni imel ne ognja, ne i kropa in zvil se je na tleh ter pokril z odejami; vso noč so ga preganjale sanje lakote.
Sneg se je izpremenil v mrzel dež; večkrat se je prebudil, ko je čutil. da ga bije po obrazn. Naredil se je dan, siv. brez solnca. Dež je prenehal in silna lakota je tudi prenehala. Njegov občutek lačnosti je zamrl. Čutil je pač v drobovju novo. temno, neizrazito bolečino, toda to ga ni več tako mučilo. Postal je bolj previden in zanimala ga je še enkrat »dežela kratkih šib« kakor tudi zaloga ob reki Dease.
Raztrgal je ostanke odeje na dolge pasove in si ovil krvaveče noge. Prevezal si je obvezo na koščici ter se pripravil zopet na pot. Ko je zavijal prtljago, je dolgo časa ogledoval naoeto vrečico iz jelenove kože, nazadnje jo je le vzel s seboj.
Sneg se je stopil pod dežjem in samo še grebeni so kazali bele lise.
Solnce se je prikazalo. Posrečilo se mu je razgledati se. Sedaj je spoznal, da je bil pot izgrešil. Najbrže je v teh prokletih dneh zašel malo preveč na levo. Šel je zato bolj na desno. da popravi morebitno zmoto.
Napadi lakote niso bili več tako hudi, vendar je začutil, da postaja slaboten. Večkrat je moral obstati in loviti sapo; takrat se je pač zamotil z muskegovimi jagodami.
Jezik sc mu je zdel suh. debel in kakor z dlakami pokrit; grenak okus je imel v ustih. Veliko skrbi mu je prizadevalo srce; že po par minutah hoje. je pričenjalo močno utripati — brez usmiljenja. Zdelo se mu je. da včasih kar poskakuje, sili nekam kvišku, da mu je zapiralo sapo.
Sredi dneva je zapazil dve ribici v veliki mlakuži. Nemogoče je bilo izplatl vso vodo; a ker je bil sedaj boli miren, se mu je posrečilo ujeti obe s svojim pločevinastim loncem. Nista bili daljši od palca, pa lačen itak ni bil več posebno; zdelo se mu
je. da mu je želodec zaspal. Pojedel je ribici kar surovi; grizel in žveči! je zelo počasi, kajti jesti se mu je zdelo potreba samo pameti: čeprav ni čutil poželjenja do jedi. je jedel, ker je vedel, da mora jesti, če hoče živeti.
Na večer je ulovil zopet tri ribice, pojedel je dve, tretjo pa je spravil za naslednje jutro. Solnce je osušilo šope mahu. mogel je zopet zakuriti ter se ogreti z vrelo vodo. Ta dan m prehodil več ko deset milj; naslednjega dne — hodil je le. kadar mu je dovolilo srce — jih je prehodil komaj pet. Toda njegov uspavani želodec mu ni delal več nobenih skrbi.
Zopet je minila noč. Zjutraj, ko je bil bolj zmožen razsodka. je odpel jermen, ki je zapiral vrečico iz jelenovega usnja. Skozi odprtino se Je vsul rumen žarek zlatega prahu in drobcev. Razdelil je zlato na dva enaka dela, skril enega — zavitega v kos odeje — pod skalo, drugega pa je spravil nazaj v vrečico. Puško
je obdržal, kajti v skrivni zalogi je biio spravljenih tudi precej patron.
Dan je bil zelo meglen; tega dne sc je oglašala v njem zopet lakota. Bil je zelo slaboten, večkrat mu je postalo temno pred očmi in vrtelo se mu je v glavi. Ni bilo ravno recU ko, da se je opotekel in padel, in en^ krat je padel celo naravnost v gnezdo, polno skalnih jerebov. Štirje mlar diči so se bili izvalili v njem pred kratkim: štirje drobci življenja, ki je trepetalo in ki je bilo vse skupaj komaj za en grižljaj. Pojedel jih je hlastno, kar žive je tlačil v usta in grizel in drobil med zobmi ko jajčje lupine. Mati ga je obletavala in bo^ lestno krikala. Zavihtel je puško kakor bat, da jo pobije, toda dosegel je ni. Kamenje je lučal za njo in slučajno ji je strl perutnico; takrat je pobegnila, napol v zraku napol na tleli, za seboj je vlekla pobešeno zlomljeno perut... on je hitel za njo.
(Dalje prih.)
1 Incin DofalStiP sv.petra edina tovarniška zaloga
a Jf	mj	11 llCl nasip Šf. 7, šivalnih strojev V vseh opremah, rcaterij&e in izvršba pred-
li	w	—	vojna, za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-
Veclefna	^^Popravila VeCIztna jarattija steme, Igle, olje na drobno in debelo. Vefletos Garancija!
garancija.	j	Z	y	&J&&C$fij3n$y	■■ ■■■■	*« sprejemajo. = === =  Ugodni plačilni pogoji.
PrBporoža se tvrdk
Jlrasek:
FKozofiska histerija
K 30.
Sjajni historički i ljubavni roman. Upravo izaSao. Naruciti si udniah kod ČeSkojugoslovanake naklade ss= J. Hercjk, Zagreb, mboi
PnepetvA dobro obdelano, z IUSC91VU| lepim sadnim vrtom, ob veliki cesti, nm«n]im e posestvom, ki je pripravno za obrtnika. Več pove Martin Boiak, čevljarski mojster, Sv. Lenart nad Laškim.
Ure
budilke, n!-
__________ ha	tke,	verižice,
zlatr ino, srebrni* o, oiale in porotne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
Celje, Glavni trg št. 4
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Ruska književnost.
Trazite ejenike ruskih originalnih knjiga od „Češkojugoslovenske naklade*:
J. HEREJK, Zagreb.
Avg. Agnola
Ijglljana, Dunajska cesta tt
priporoča svojo zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi.
I
Spediciiska tvrdka
COSULI CK-LI N 1
(prej AUSTRO-AM ERIK AN A)
It mm k st prevaža potnike v New-York redno I r5»sWžCBlCs »KCffi 3 krat, v Južno-Amerilco po lkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
SIMONI K MFTFP glavni zastopnik za Slovenijo OliiiVril K\iVlL< 1 LLj v Ljuiljanl, Kolodvorska ulica 26.
Ribarsko orodje,
izborno monakovsko in angleško blago ima vedno v zalogi
puškama KAISER v Uubliani,
     Šelenburgova uSfca.	—
»i.
| na RAKEKU
' oskrbljuje točno, nahitreje vse
v spedieijsko stroko spadajoče
posle, tudi , "" ocarinjene.
Najveiia zaloga
iv in pii
ii.
Tvrdka J. DOLENC,
Ljubljana, HllSerJova ulica St. S
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Altesse papir in stročnice
se dobe po tovarniških cenah v glavni tovarniški zalogi vsako množino. Istotako se dobi vse vrste
galanterijsko blago
po znižanih cenah radi preureditve trgovine pri tvrdki
D. tERTAl.lt, LJUBIM SV. Mi testa it. 31
Na izbiro so prvovrstne razcepkane (gespliesst) palice za sulce, ščuke, postrvi in lipane ter kolesa vseh vrst. Na razpolago je velika zaloga prima svilenih vrvic vseh vrst, trnkov ter izbornih mub in različnega druzega ribarskega orodja, ne dunajskega izvora. Sprejema se vsa večja naročila in popravila. Blago je strokovnjaško izbrano in se bo tudi v bodoče razprodajalo samo le preizkušeno blago nemških in angleških firm. Enkratna nabava tega solidnega orodja, ki je ročno delo in ne nezanesljivi tvor* niški množinski predmet (Massenarlikel), zadostuje za mnogo let
—Ceniki so na razpolago!
Spretnega
delavca « mizarja
za izdelovanje zabojev sprejme
KOLINSKA TOVARNA v Ljubljani, ■■■■■■■■■■na mfsmsmmammmmm
Medli, Rakove & Zanki«
prej A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter sakov
Centrala: Ljubljana. c£ z o. a. Skladišče: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Emajlni Eaki. Prav Krnei. Earva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwei6), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, Blikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL*, Brunoline.
—^ CenlkE se aeCasno ne razpoSiljjeJo! —— . =a
			m		i
					
Hakupevaka zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
 	(vpisana	zadruga z omejenim poroštvom)
sprejema
hranilne vloge, ki iili
4°lo.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1083 članov ter sledeče društvene sklade:
Rezervni delež..........................K 41.647*42
Društveni sklad.........................K 30.939*48
Blagovni promet za leto 1919 je	znašal K 2,329.207 94.
Clan	postane lahko vsak,	kdor plaža vstopnino K 250 in delež	K 40—.
====== Pisarna	v Zagorju	»tov. 99.	—	---
ESOOE3
D
H
mi
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod   * najugodnejšimi pogoji. . "	—-
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opat^a, Sarajevo, Split, SibeDik, Zadar, Zagreb, -------- Trst, Wien. .......................
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
____JEB&S858I
Tisk ».Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
m
Odgovorni urednik: J?»k. Vehovec.