r k a j ▼ • t j! slovenski ttntnrik ▼ Zdmienih driavah. Velja sa ne leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Zft inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovexu&dh delavcev v Ameriki- Ae latgitf Ilovenlaa Deflj tn the United Stat«, laved "every day except limdayi and legal Holiday*, IT* 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 42, — ŠTEV. 42. NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 20, 1922. — PONDELJE K, 20. FEBRUARJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. RADEK 0 RUSKIH DOLGOVIH PRAVI, DA NI PRIZNANJE DOLGOV PREJŠNE RUSKE VLADE V NASPROTJU S PRINCIPI JI KOMUNIZMA. — RUSIJA NE MORE ZAENKRAT NIČESAR PLAČATI. — V RUSIJI NE BO KAPITALIZMA. Berlin, Nemčija, februarja. Ruska trgovinska delegacija, Ica-N ii iiaeelujeta Leonid Krasin in Karl Radek, se je napotila dane« iji;fiij v M iskvo, popolnoma zadovoljna s potekom pogajanj, ki se ^ vi šila tukaj. Nemčija se sicer ni ud nI a popolnoma ruskim nazr-ranjeui, a Krasin j« bil prepričan, da se je Ltoriln dosti v smeri proti kone'n *inn dogovoru z nemškimi irgovei iii finančniki. I)a pomiri strahove ne mikih k'triuniiwtov je priobčil Kadek v m mškem komunist i«" nem listu "I>ie .{.ite Klagge*' članek. v ka-lerem ' kuna prepričati svoje nemške pristaše, da ni nobenega na-' j-piotja med osnovnimi principi Ji konnn izina ter kompromisom s kapitalističnimi interesi zapadne Fvrn|M'. V kolikor se tiče priznanja ruskih dolgov od strani ruske i»'t\ jeiske vlade, — pravi Ra-dek v svojem «"lankn. — pomen ja t«. ]■ kos eunjastepa papirja, ki nebo y,\vzel nikdar nobene dotak-Ijive oblike. Kadek je pojasnil svojim pristašem, da je hila ruska sovjetska vlada prisiljena priznati dolgove prejine ruske vlade v Kameno za razširjenje kreditov ter dobava mutenjala od >apadnih ka-p talistienih degel. v nadaljiiem ,!<• r«'kcl Iiadek v pv«jem sporočilu r — - Vprašanje priznanja ruskih dolgov »na \d" j i juridični k<.t pa praktični ;,omen. To vprašanje bo osia'o I;«>i tako najmanj par naslednjih let. V kolikor je prizadetih pnr naslednjih W. ne mo-r»* plakati Ifusija ničesar i r. en*»-stavueg i razloga. Ker nima ničesar, s i-eMiir bi plačala. Zavezniški poskusi, da precenijo pobio x rednost ruskega dolga, pomenjn-jo le manever, ki nima nikake va'nosii Edina vaoia stvar je ta. če bodo ludiii zavezniki Rusiji Kredite, s pomočjo katerih se bo omogočilo »konomsk restavracijo Iviisi je. — Tudi ee bi bila ruska sovjetska vlada pripravljena priznati dr Igo ve v znesku sto tisoč milijonov zlatih r uhljev, — kajti niko- mur ni znai.o. kako velik je dolg ruske carske vlade, - -bi imeli zavezniki od tega le majhen dobl-ček. kajti vsi. tozadevni dogovori bi pomenjali le cunjo papirja. — Kdo naprimei* veruje, da bo plačevala Nemčija svojo vojno odškodnino skozi nadaljnih dvaj-se let? Zavezniški narodi sami ne vedo, če ne bodo naslednjega leta sami prisiljeni kanceliratl svoje lastne dolgove Noben človek ne more videti vnaprej odnosajev med silami v teku naslednjih par let in oblik obveznosti, katere bodo prevzele te sile. Priznanje ruskih dolgov je vsi o 1 tega le for-mri k-/ temelj za posojila, katera -. bo dalo Rusiji na razpolago. — Glavna točka pogajanj v Oenovi mora vsled tega obstajati v določitvi narave in obsega kreditov. katere se bo dalo Rusiji ter definicije pogojev, soglasno s katerimi se bo odločilo, kdo naj se v deleži teh kreditov. Vse drugo je nebistven ir. pristranski manever. — Z ozirom na mednarodni kapital. ki se skuša polastiti bogatili virov Rusije ter jih izrabiti v svoje lastne s vrhe, je rekel Kadek r — t*e se ne bo svetovna revolucija razvijala hitreje kot smo pričakoval i ,ne bo v Rusiji niti kapitalizma. niti komunizma. Nobenega kapitalizma nc bo, dokler bo ostala sovjetska vlada v sili in nobenega komunizma ne ho, dokler ne ha izvojeval mednarodni proletarijat /■mage, ki bo dokazala kmetom zaželjivost komunističnega sistema. ROJAKI, NAROČAJTE "SLO VENSKO - AMERIKANSKI KO LED AR"! Te z&nimive knjige imZ2no le malo v zalogi. V nii so najboljši članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 cen tov. Vsak, kdor £a je naročil, je bU žnjim zadovoljen. Na delo. dokler je čas. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St.. New York City Volitev novega papeža. To sta prvi sliki o volit vi novega papeža, ki sta dospeli v Ameriko. Na zgorj: sliki vidite kardinale, fotografirane par trenutkov prej. pred t-o so odšli v Sikstmsko kapelo k glasovanju. Tam so jih raz dali, vsakega v posebno celico. Skozi malo odprtino so jim dajali hrano, katero so skuhale nune. To je bilo prvič v zgodovini papešt va, da so pr> pravljale kardinalom hrano žeil-ske, ne pa nioškL Pred glasovanjem jc ual kardinalom vsa potrebna navodila veliki maršal svete Stolice. Na spodnji sliki vidite slavno švicarsko gerdo pred vrat mi £ik-stirske kapele. Vse poVopje je bilo strogo zastraženo tekom celega zborovanja. Glasovnice so sežigali v posebni peči, it! ima izpeljan dimnik visoko nad streho. PREMOGARJI SO GLASOVAL! ZA STAVKO ZAHTEVE ANTRACITNIH PRE MO GARJE V ZA POVIŠANJE PLAČE ZA 20 ODSTOTKOV SO PODPRLI PREMOGARJI IZ MEHKIH PREMOGOVNIKOV. — "MATI" JONES JE POMIRILA STRANKO, KI SE JE ZAVZEMALA ZA HOWATA. LANDIS ODSTOPIL KOT SODNIK Pravi, da ne more služiti dvema bosema. — Pravi, da nima dosti ur na dan. da bi opravil vse. POLOŽAJ NA IRSKEM VEDNO RESNEJŠI RUSIJA JN DALJNI IZTOK. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah Urritijeje pm aiaU ceni, uoeeljlT« la hI trat. VtarmJ m Me Mte cene aledete: Jugoslavija: Baipeftilja m ndnje vo&U In Uplafcije *Kr. pettnl tebovv* m»T ta -Jadrmnaka bmnkm" r LjaMjanL 300 kron ...... $ 1.20 1,000 kron ......$ 3.90 400 kron ...... $ 1.60 5,000 kron ...... $19.00 600 kron ...... $ 2.00 10,000 kron.....$37.00 ri—ni ■■relhu ■unUtnrtv* n MU In brxejar v JacNlftvt^ je wd*J »mil ukAioTttl metke poten peite edlnole v dl-narjlh; s» ffrn Mtrl knae be tzplate en dinar; rmxmer|e aci ilurjM In biea< eetene UreJ nrlim umijwi Italija in zasedeno oaemlje: RazpeftUJa M nšnje mit« te lspteteje "Jndmnakn banka" v 50 lir . 100 lir . 300 lir . 500 lir 1000 iir $ 2.90 $ 5.40 $15.60 Nemila Avstrija $26.00 $51.00 rati* ▼ tetmjo bplatajcMt sedal ▼ Avstriji mmm rjew N»ii pristojbin« za vsake poaimrme neke rile de •IS.— meto M centov; ed $1«.— de «1- pe $L—; te sa vetja nakazil* pm t msto ed tolarja. Ped Istimi pefojl lzsUrljame tudi deiar-tcke in po&ljesM mm-riike dolarje v Jngeelavijo In v Italije. I Is m vaton rKAIK sivsaa 8TATX BASK, 81 Cortlandt tt^ Haw York Angleži se boje, da se bo na Irskem izcimila irska sovjetska republika. — Churchill o položaju. Chicago; TIL. 18. februarja. — Kenesaw Mountain Landis jo danes rcsi^niral kot sodnik zveznega okrožnega sodišča. Svojo rosi-f^riacljo poslal predsedniku Ilardin^ru jk tom poste ter pa prosil. naj pra oprosti njegovih dolž-nosti z dnem 3. man a. Obenem je tudi izdal štst in dvajset besea obsegajoče ugotovilo glede svoje akcije. Odkar je prevzel sodnik Xandis mesto vrhovnega razsodnika bnse-bal! interesov v deželi pred skoro dvemi leti. je bil po-gosto eilj protestov v kongresu. Ve o kot enkrat se ?a je dolži-lo. da se njegove dolžnosti kot vrhovni komisar doti'-nih interesov ne skladajo z njegovimi dolžnostmi kot zvezni sodnik, v kateri lastnosti si je pridobil slav** (posebno kot zagrizen sovražnik delavskih interesov). Sedaj je prišel koneeno do prepričanja, da s.a dve slu/bi prenaporni za nje-jra. — Xi d'.-sti ur na dan za vse to delo. — se plaši v njegovem ugo-tovilu. — vtled te^a sem poslal predsedniku svojo resignaeijo, ki naj post an 1. marca. Pozneje je dostavil, da je imel navado vstajati ob petih zjutraj in da je r^tal skozi tri tedne brez vsakega luuča. (To je stvar, ki le malo ranima splošno javnost.) Fekel je r.a d al je. da bo imel se par nočnih zasedanj svojega sodišča, da pa si ne bo privoščil ni-kakih počitnic, dokler ne bo oproščen svojih dolžnosti kot zvezm sodnik. * v Njegova pozicija kot sodnik je nostajala vedno bolj kočljiva, kajti kot "car base-balla" dobiva po £i0f000 na leto Ker je do-, bro vedel, da se bo kritiziralo njegovo delovanje kot razsodnik v tem narodnem komercijonalnem b por tu, je milostno sprejel le po London, Anglija. 17. februarja. Moskva. linija. februarja. Tiuski zastopniki na konferenci v Dairen so izročili japonskim delegatom konečni odgovor sovjetske Tin sije. v la tereni vstraja "Rusija pri svoji zahtevi, da izpolni Japonska svoj r, obljube, tikajoče se Daljnega izteka, katere je dala na v.-asb'nf'tonski konferenci. Tiusi so tudi predlagali sestavo Pri včerajšnjem drugem eitanju predloge glee govori! tudi glede parlament;: v Južni Trski tr-r ir javil: v Belgiji ter veteran Bvetovm-vftjne, je izvršil samomor na svo-( ji renči v Mehiki. | Tukajšnjim njegovim sorodnikom ni znano, kedaj je dejanski j izvršil samomor, kajti v neki br-„, , * • i» t Izojavki, s katero se je obvestilo — Ta parlament m bit Izvoi jen. ; • . , , , ..... ■ ^^ dokler ne bo irJ,ran je podpisala pogodbo kajti ulo<:c inasletlmk. se je s tem zamenjalo. Preje sr je morala Anglija zagovarjati zavzemati med narodi sveta iz pred svetom radi svojega stališča i svnie lastne micijative. napram Irski, a sedaj Irski i Churchill je rekel nadalje, da narod pred sodnim dvo. m sveta, obstaja razlika v mnenju glede kajti po stoletja trajajočem doz-' časa. od kirerega naprej bo T7I-devnem zatiranju ima priliko se-jsterju dovoljeno priffrufltl podaj pokazati, kakšno vlado bo j godbi, a irski ministri so mu baje dal deželi in kakšno mesto more priznali, naj se prične ta Pas s _____i sprejemom postave, ki bo odo odo- $42.500 na leto mesto celih $50.000 brila pogodbo ter sprejemom poleg svoje plače kot zvezni sod- ustave za presto irsko državo od nik, ki zuaša $7,500 na leto. strani angleškega parlamenta. 18. februarja. — Indianapolis, Ind., IS. febr. — United Mine Workers of America organizacija je glasovala dares skoro soglasno na zaključni soji konvencije za stavko, ki naj se prične dne 1. aprila, razven če bi hoteli obdržati lastniki rovov sedanjo plačilno lestvico za pre-mogarje v mehkih premogovnikih ter privoliti v plačilne dogovore ter dovoliti 20-odstotno povisa-rje plače r.a premogarje v antra-ciinih premogovnikih. Konvencija je nadalje odredila, da se mora vprašanje prekinje-nja dela predložiti sploSnemu re-ferendu, ki se mora vršiti ne pozneje kot dne 31. inarc«. Poročilo sekcije plačilnega komiteja. ki je priporočila splošno sta.ko pre:«: g- V/, se glasi; — Sedan ;! !; .nirakt med lastniki premogovnikov ter T'nitea Mine Work''!'; of America tako v mtracitnih kot bituminoznih premogovnih peljih poteče dne 31. marca. V slučaju, da b! se ne doseglo nikakega dogovora do 1. r.prila. se izjavljamo v prilog splošnega prekinjenja operacij, a raka akcija mora biti predložena članom organizacije v splošni re ferendum, ki se mora vrSiti pred 31. marcem. Premogarji so sklenili brez vsake razprave, da ne bodo zahtevali nikakega povišanja plač v premogovnikih mehkega premoga ter se izjavili za to, da se ne sme uveljaviti nikakega nadaljnega skrčenja pla". Sprejeli so tudi zahteve antracitnili premogarjev, da se zviša njih pla<"e za dvajset odstotkov za kontraktne delavce ter za en dolar na dan za navadne težake ali dninarje. Predložene so bile še bolj radikalne zalit »ve in pristaši Howata, ki so bili kaj številni na Konvenciji, so sredi splošnega odobravanja izjavili, da nočejo zahtevati le tega^ kar bodo dejanski dobili, temveč tudi vse, kar sploh morejo dobiti. V predlogih, ki so bili sprejeti se je uveljavilo precej važne iz'-premembe, med katerimi je glavna ta, da se je sprejelo mesto besede "zahtevamo" besedo "priporočamo". Tako se glasi napri-nrer v naslednjih dveh klavzulah. — Mi priporočamo, naj se po-služijo zastopniki premogarjev vseh sredstev, da dosežejo tekom naslednjega dogovora klavzulo, ki bo določala tedensko plačo. — Mi priporočamo, da se poslu-ž i jo zastopniki premogarjev svojih najboljših moči, da zagotove tekom naslednjega dogovora klav znlo, ki bo izločila vse kazni, katere se je določalo dosecTaj na temelju plačilnih dogovoru«*'. Precej vznemirjenja je biTo o-paziti med uradniki unije d.ines zvečer vsled poziva, katerega je izdal Frank Farrington, predsednik premogarskega distrikta Iz lliinoisa, na sestanek njegovih delegatov, ki se bo vršil jutri v Convention Hall. Njegov tozadevni predlog je bil sprejet z veliKan- skim odobravanjem na konvenciji od strani njegovih pristaSev. Pozneje je Farrington zanikal vsako nakano, da bi hotel on s svojimi pristaši stvorfiti neod-\ isno organizacijo. Rekel je, da sc tiče posebna seja njegove delegacije le navadnih rutinskih zadev. Predsednik Lewis je Izdal danes zvečer : skoro|vanje m hrano več gospodov in Y vojni. Vedno je bolehal skozi .Q mi!j-,mov kron tri leta. Zapušča ženo in tri nedorasle otrociče, najmlajše staro 10j mesecev. j gospodičen. Blaženi ljudje, tesno bo. tesno.... Obsojeni tržiški pretepači. ; v- t ..... , , Sodišče je obsodilo tri tržiške) Na težkih opeklmah je murki i . T „ . , .. . : ,. ... ....... ,, 11 ante .Jožeta \ erdvija, Antona'. Ijubljajiski bolnišnici bolema 31a- . . ,.!,_ , - -t • i -vr, .. „ • /A 1 T> • . Jermana ni 1-ranca \\ mteria radi p zel za vojaški bonus. Na člane rija Pegan jz Oselee. Reva je pre- v . .. , .. .. , , pretepastva na o!>cutno denanio kongresa ie naslovu dolgo pismo, vrnila na sebe skat vrelega kropa „ ! , ' . . „ Predsednik Harding se je za- Sugnslntiattsfea Ustanovljena 1. 1S98 n1 SCatnl. Stefcturta Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN I globo. Ali jih bo srečala pameti in je živela po nesreči še 10 dni. Doma v Oselici je ležala ves te- j __ , , _ „ den. predno so jo odpeljali v bol-! Kako so delah v ^jvitljani. j jalovi. i Iz Velike Poljane se poroča: Podoben ! v katerem bonus toplo priporoea. Toda njegovi nasveti so sila msnico. naredil za večerjo klobase z zeljem, če bi tudi zelje imel. VLADA TEMELJEČA NA SIU Angleški državni tajnik za Indijo. 8. Montagu je) nekemu naSemu V Kam n ju pri št. Rupert u na Kako se rešuje v Ljubljani soei-j veku. ki je rekel nekoč: Dolenjskem Jože Brear v SO. letu jalno vprašanje, naj pokaže slede-j (V bi imel klobasa bi si svoje starosti. Pokojnik je bil resnični dogodek. V naši občini kremen i t kmetski .značaj, kakcrfi-.živi "boga branjevka, kočariea, ki nib s.e le malo najde. V občinskem ima sedem nepreskrbljenih otrok, zastf.pu je deloval-nad 40 let in Da bi si nekoliko pomagala, si je to z vso njemu lastno spretnostjo, izposodila denar ter nakupila 200 ' eckrat je bil izvoljen županom .jaic- Je nabrala to množino bčine št. Rupert in je deloval -iaJc» morala revica v zimi čez kot tak vedno vseskozi pošteno in Jlribe il1 doline in se ji je pri tem previdno, v blagor svojih obča->lbil° marsikatero jajce. Jajce je •lo- . i nov. Ko .se je pojavil v Sloveniji plačala po 7 kron. Pride v Ljub- •ckol v nekem govoril V Londonu, da jc tudi angleška I kmet>jki p0k1.et? j(> bil stari Jože ^ano in pričenja jih prodajati, in 'lada za takozvani <:svaradž" ali samovlado V Indiji, | lirear odločen pristaš in zagovor-!sicer P" kron kos. Detektiv jo Z mladeniško odloč-j vloyi in pripelje jo na rotovž. Ker se je zbala, da bi o tem zvedeU da pa Indijci mislijo, da bodo hitrejše deležni te sa-jnil movlade potom krvave revolucije. njegov Anglija je plačala svojim vojakom bonus z denarjem, katerega si je izposodila v Ameriki. Francija isrotako. Dosedaj pa nista Anglija in Francija plačali Ameriki niti o-bresti, kam Šele izposojene svotc. Zadnja vojna je h "da pa kljub Keki'l je nadalje, da je naprodck mogoč le potom temu dobra Šola r.a \sp. Ce bi ka- nostjo je zastopal kmetski pro-|se Je zbala, da bi o tem zvedel jr;t.,i;stj zahivpeneli po novi voj-gram kot predstavitelj liste Sa-,illOŽ' povedala napačno ime iu I - bi n|t m(ir]] ZIvkruHrati za- pisal sledeče zadnje slovo: Z Bogom, znanci in iprijat'lji. Z Bogom vsi in tud' moj rod, Z Bogom vse, kar je na svet*, Za vselej ločim se od tod. Le tebi, črna mati zemlja, TVlo li svojo zapustim, Da vzameš, kar jt- tvoj 'ara In da v prah se spremenim. Slednjič prosim znance vse. Naj mene spomnijo se. Nesreča pri delu. evolucije, lie pa potom revolucije. Vsled tega je naloga|venijo žrtvoval je takorekoč vse| indijske vlade za t ret i vsak poskus upora. To je hinavščina kot jo je bilo še redkqkedaj čuti iz ust angleških imperijalistov, ki vzdihujejo i>od tako-zvanim bremenom belega moža. Montagu v<^ zelo dobro, da ne more biti samostojna ali samo vladajoča se Indija nikdar družabnik angleškega imperija. On ve, da je to popolnoma nemogoče, ker sovraži indijski narod Anglijo radi krivic, katere mu je prizadela, radi krivic, ki so večje kot se jili je še kedaj prizadelo kakemu narodu v celem poteku človeške zgodovine. Indijski narod sovraži Anglijo, ker je uničila vse, kar je drago kakemu rodu ali plemenu. Uničila je njegovo kulturo, vzgojo, poljedestvo, industrijo, trgovino, prosperiteto, rešpekt da samega sebe in milijone in milijone človšckih življenj. Ničesar jii v zapiskih človeškega plemena, kar bi se dalo primerjati* z uničevanjem življenja s pomočjo j lakot v Indiji, povzročenih od angleške zlovlade in ropa. organiziranega v velikanskem obsegu. Tri in trideset milijonov ljudi je umrlo v Indiji od lakote pred štirimi leti, ker je Anglija s silo vzelo Indiji na milijone ton žita, ki bi zadostovalo za prehrano milijonov, ki so morali umreti od lakote leta 1918. Sovraštvo indijskega naroda do Anglije je nesprav-j Ijivo, kajti Anglija je uničila veliko indijsko kulturo.i To je bila sijajna kultura, ki je imela ozadje štirih ti-] -- soč let in ki se je odlikovala v modroslovju, umetnostih j Novi izumi na polju elektromag- in znanostih. To je bila kultura, na katero bi bilo lahko j netov. ponosno vsako drugo pleme. I Znano da sloni .delan,teh- c, . x . . . . .... jnika naših dni na vzajemnem de- Sovrastvo Indije je neizbrisno, kajti Angija je, ka- lovanju elektrike in magnetizma. koriti t ro je mogla storiti to, namenoma uničila vzgojne »Ce denemo ko« železa v kak krog, naprave Indije, na temelju katerih je znalo (><» odLstot- j v katerega je napeljan električni kov prebivalstva čitati in pisati pred sto ill petdeseti-,tok> iwntane železo magnetično. mi leti, ko je obstajala Anglija še iz skoro samih anal-il? ono PrivIa£| ,dru"° i- t . INai-obe nastane električni tok, ce i a netov. , , . . . ' uenemo magnet v krog, ki je omo Ko so se Angleži polastili Indije, je cvetelo poljedestvo in sta cveteli industrija in trgovina. Bogastvo Indije je postalo pregovor po celem svetu. Kot najbolj okruti krvoses, ki je kedaj zavzel obliko vlade, pa j mostojne kmečke stranke za Slo-^bredla -i" »tem že bolj v nesre- tlostnepa vojakov, magan •• " - 1 ' * 1 ' - ,,rk Brez usmiljenja, so ji v Ljub-1 ----—................— —i . . ... , • uji O! um Moiius plačan \napn',|. svojo življenje svojih ljubljenim l.iani zaplenili vseh 200 jajc m ob- \ t# v . *' , . . . ."-•„ i. z..... i , , , j .Zarod ar.'?risk,iji kapiTaustov je občanom, katerih se e spominjal «i"«ko sodisce jo je vrhutega <»!>-• r / . .. > uimi i,,,. „ i i p„ I cm rii zarod. Dati norejo niti mr- i ud i na smrtni .postelji in jim na- rodilo na I4(H> kron globe. Ke-J _ .,.,«. ... "vica je prišla vsa objokana doim»v vice tistih silnih miljonov, ki so in se hotela na županstvu prito- se bili razmnožili ir. prelite krvi žiti. Toda imela ui niti denar za v Franciji. kolke. Tako nečloveško kruto so kaznovali ubogo mater, ki se je S silnim ogorčenjem po preklinjali predssdnika Wilsona, ki ji* tt*dne dulgo mučila, da preskrbi; bil baje prehitro spusti? za grin ja- svcjim otrokom kruha. skoraj dve nnli-K železniški nesreči v Grosup- ijardi, Hrvatje pa so tudi kre.pki ljem. J pivci in gotovo ne zaostajajo za O vseueiliščniku Iiratdaču, ki se Slovenci. Gostilničarji pa ljub te-je ponesrečil v (Irosuplju, se po-'niu še v-dno niso zadovoljni. lcem boš dobila kraljico — po mi- \ . !f»sti božji ti volji marc in velike anient >. ska družba v korist .Mad/.arsM je; imela veliko ve«"*ji obseg, neiro se j'* pr vot n o iiiLslilo. Uila je izl" r-m> orgaiiizirana iti imela zaupnike v vseh stanovih. Tako je zda.1, preiskava uirotovila., da so bile celo redovnic" \ nekem ženskem samostanu v Somborju v s ])ijoni, ki s.i imeli v samostanu ii je v Slavonski Slain on pal tamka i>nje-»telirja Karla Schmidta 11u vn /• !io Malvino. Pri ustre ii Hlasnikn s«» našli dve zlati • nI in 20,«Hm» K l* ot o vine. Svečanosti bodo velikanske. .Tu-i retbie sestanke. Policija lito izvršila preiskavo v je lienad- pre .ivel sam«.sta- uji boži Božič bivšega nemškega cesarja. "Daily Mail" poroča, tla / i vsi nemški cesar zad v /.namenili varčnosti. nil in našla toliko obtežilne.ira ma- V Ijeinova {.'osta sta bila le bivši -( slovanski ministrski svet je do-Iterijala, da j.- aretirala več red< v- prestolonaslednik in njegov naj vol il šest mil jonov frankov neve-' tile in jih izročila sodišču kof so- starejši sin. Slu^e s« zelo nezad- Vi! ijemovnni tudi t' za balo. j v deležen k e na špijonski aferi. j a oljni Tako je odredil jujros?ovan.skv ! darovi. List pi • i'finančni minister-Turek l\uman- Aretacija židovskega komunista, ^".i' P"cc*:! !>i\ Š*'i;a < di.ia. ! V Novem Sadu v liački j,- bil Ii<«'liovo. Vsled Razne vesti. tan z žico. lel na jetiki. Zato jo dr. Cantiere poskusil zdraviti svoje bolnike tako, da jih je postavljal v enake atmosferske prilike, v kakršnih žive imenovani delavci. Rezultat je bil zelo ugoden, ker je mogel zabeležiti 4U odstotkov ozdravi je-j nja. JSlične poskuse z istim rezultatom je napravil že tudi neki njegov stanovski kolega. Ix»žienim1 o skora a rja z ii< tega se Xa leto bo dobival kralj osem- 'aretiran član uglerlne novosadske' I>rl z Viljemom njegov nnjzve Židovske obilelji .Marliu Ivoml«';ii! s-« jši sj>remljevalcc general Gon (Kobil) pod težko obtožbo, da je', ta--d, ki j - ;::.an ko' velik »vra/. Ijil v Rusiji eden najkrutejšiii j r:k žensk, krvnikov "črezvičajke", bi>ljšc- viški terorist, in da j.> v Ilasiji u- Zanimiv uogedek časnikarske":! moril nekoliko naših ljudi in u-! poročevalca,- rajst miljonov dinarjev. Dobival j ii bo. pa naj izbruhni- v Jugoslaviji lakota Jili naj zavlada prosper it eta. Xa kraljevsko žlahto se pa tu- Rednih Rusov. Ubtože di ne sme pozabiti. Pregnani bivši avstrijski cesar Kari Ilabsbut-žan bo doM! Iz .tu- ganjal je tmli na ^■oslovansk'.- blagajne dva miljo- hoteli pris;<.piti II je Zla-Ti •rseveranza /aradi smrti podj)or.»eUika Peske-, li)iniv do-oib k. ki se i.- odi-i al i Ija in d-brovoljca MUkoyi.'a. Pre-. (( ;.kvi degli Angeli v Iti ljudi, ki ni> » j j, ,, 0|, pi-ili;,:i porok, italihmsk bo lise v i ko m. na frankov. Xasvet svetega Pavla : — Dela naj! — je padel med staro šaro. Na tem načelu sloni Žrtve kuge in kolere. vsa današnja elektrotehnika, vsi P<> raznih uradnih statistikah telefoni, brzojavi, električni zvori-jhultumih evropskih držav je v jci itd. Lc ena neugodnost je prijpreteklem letu razsajala kuga tem. Železo ostane namreč kratko!«a j bol j v angleški Vzhodni Indiji, dobo magnetično tudi potem, ko hjer je umrlo 113,000 ljudi. V ni-nanj ne deluje več električni tok. nemški Indiji je zahtevala kuga Ta liedostatek sta odpravila Dan- 8800 žrtev. V Siamu je umrlo za ca Joiisen in Rabek, ki sta iznašlajkugo G7. na Kitajskem — v koli-posebno vr«to kamenja, ki ga s si- kor je znano — komaj t oseb. V jajnim uspehom uporabljata na- Franciji je bilo :$0 slučajev, v An-mesto železa in ki izgubi takoj ghji 1. Iz Rusije in Poljske ni magnetičnost, ko tok preneha. Ta-|toC'nih podatkov, vendar pa je si- prirela Anglija pretakati kri Indije v svoje lastne žile® ter ja pretakala skozi sto in petdeset let. Tekom zad-nj«'tfa stoletja je bila kri Indije temelj industrijalnega in trgovskega napredka Anglije. Danes pa so pripravlja Indija, skoro izkrvavljena ni (»nemogla, na to, da se oprosti počasnega izkrvavlje-iija in davljenja -di da pogine naenkrat. Iz vseh teli razlogov je znano indijskemu tajniku, )io 90 na temelju njunega Izuma - gurno. da je tamkaj za kugo po ostala Indija niti za en trenutek v angleškem jizdelali ai,arat za brezžiini brzo- mrlo izredno mnogo oseb. imperiju, kakorhitro bo imela toliko telesnih moči, i-ii 1 1 p< u.i kralja in erimgorske prim nje .T el ene leta l^UT Novinarjem je bil odka/;:n v cerkvi zelo zaloten prosbif. odkoder se m 1110- 11 <,] vid Smrt Čeha zdravnika. < 'irkvcniei ie umr > n eevab'C Tlel, na izvrstno < ei-kovnika. t ar. kjer lt ei-l. in mis! 'jo-.qvo kak ;i in nič slišati. Foro< tga lista pa j*' prišel nit^l. Podkupil jc ki «xa ie pustil za olje opar.il tajni poli-•e. da je poročevalec anarhist, se je tiho I iu bil tam- splazi! za obar in je oro/ništvo ustrelilo ubežheg« j jutro je bil ves dogodek opisan morilca hotelskega -.lu«ro Ivana'v listu tega }>oroeevalc,-r. Posebna taksa v Jugoslaviji I je uvedena za vse oylase v ča--;i-. pisih. kohnlarjih, ])eriodičnih li-ili knjigah in poilobnih pubii Ikaeijah. ki je precej visoka. PRIHRANITI SVOJ ZASLUŽEK - JE KREPOST! ALI VEŠ, kako dolgo boš sposoben za delo? ALI ŽELIŠ imeti svoj dom in svojo rodbino v njem? ALI VERUJEŠ da si neodvisen, ko imaš prihranjen derar v banki"7 Da nikogar ne prosiš miloščine in posode? Vsakdo te spoštuje, ker ve, da si svoj v svojem! DELAJ, PAZI IN ŠTEDI — IN BODI SAMOSTOJEN! Pri nas nosijo uloge do nadaljnega V/a na "special interest account". Pokritja z najboljšimi državnimi in mestnimi bond i. Državno nadgorstvo. Vloge pošljite po poŠti potom "postal money ordra" vsak teden ali vsak mesec. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. FRANK SAKSER STATE BANK glavno zastopstvo Jadranske Banke GLAS NARODA, 20. FEBR. 1922 Vladar. Leo Bily. 1. V n*'ki i Iv., ii j«* krilil narod. — lin/. vst- volje j«* I I: ovenel je lil kak.ir o*-.-v liNtj.» v zimskem •-j.su. Živij"ii j.- t<»<"ilo liki ko-in nikomur ni prišlo na misel i « ?ati i-t'i in strahu pr^l jutrišnjim flnem tiiili in-; TiJ»t» vt-lika je /.«• bila o-von»'lfl*.t volj* v tej t »-ni narodu debele knjijre r < riim iti istim prerokovanjem: izgini! bo! — in tuji zasmeho-valei lepili v njegovi sr«-di njegovih mest'h posmeh ovalna lepita* i» njem žilnem. Veseli izleti , v,, pri r«-»a-i v to deželo, katerih ndHežniki s » razbijali palie«* ob hrbtih n i.i o "*«•.<' iriM-1 Št* Miljo, re1» vendar Ti'»g pomagal in pretresel ta narod ter mu vrnil voljo. >ive pa j«* dolgo prenehaj«« verovati v spMiiitev te molitve. n. In nekeira dne j«> prišel korl--t I o v«-t*. pojavil se je v glavm-m lix-stu t«"_ra naroda brez volje, napa«!«! je stan ga slaboumnega — Kralja in s* polastil vlade. Strah in groza je preletela vso deželo. Nihee pa ni upal niti ganiti j roti temu -tiahoviteinu dogodku. In ko j. novi kralj zagrozil s smrtjo vsak »au hr** razlike. — kdor bi le / 11■ 1 besedo pint! lijf-nu. so takoj drugi dan vsi časopisi v deželi priobčili najudanej-še in najn.ivi-sa s ponosom, kakr-šnega še ni poznal do tedaj. Ali kmalu j.- Čutil, da upada tudi njegova volja zaradi pomanjkanja vsakega odpora druuih. Njegova duša se je napolnila z gniisom proti lumu ovetielemu. bednemu ljudstvu, r gnusa se jr- razvil srd. •ii j«* rasel v krvoločno sovraštvo. Tako se -mi, j,. vgniLsila čeda njegovih p » ianlkov, da je nepre-slano premišljal, kako bi najkru-tejie izkušal njihovo potrpljenje. P-ivišal j.* davke tako, da se je moralo ljudstvo potiti do krvi. — liho val i so. bridko jokali, dela-1: noe in da" in — pinPevali, pta-e 'vali. . . Oledališea ».o se zaprla, igre v eirkuzih prepovedale., na t -gu -o bili razbiti j" sežgani vst godbf •m inštrumenti vse dežele. c«a ne bo niti žarek umetniškega i ta razsvital bodor-ih temnili _ deželi svoje biriee, da bi vohali, kdo zine besedo proti njegovim poveljem. Biriei Ml se vrnili brez sle. 1 ernega uspeha. Ta neeuvena bo-jeenost je z divjim srooni napol-»ula kralja. In v nočeh, navdušen pf> zaužitem vinu. si je izmišljal še nesmiselnejše in bolj divjo zakone. Izdal je zakon, da bo jahal po mestu na konju v rdeči obleki. Kdor se zakj.sni na ulici in razža-li rdečo obleko kraljevo, bo na najbližjem svetilniku brez sodbe obešen. In kralj jaha, škrlat ga ovija, za njim se podi na ognjevitih konjih truma biričev In rabljev. Celo tftesto pre jaha. jezen, ne voljen se vrne v j-vo^o palaeo. Celo mesto — kakor bi izumrlo. Prebivalci po se poskrili, kamor ■ se je le kdo mogel, v kleti, v lu-k"ije. ]•* da ne bi razžalil najvišjega gospoda z nečistim svojim pogledom. Ill I In kralj se je neznansko razsr-r.il in prisegel: — Uničim ves narod. to svojat brez volje, ki ni vrtilna, via ž:vi jkk! tem solncem. In ta mis.-l ga je omamila kakor najsilnejsa pijača. On, nekdaj < k>>rist(dovec brez strehe — in da-i!«hoče uničiti ves narod! Imenitna misel - ko 1 >i 1.1 -vojat imela samo eno jJavo! Z enim mahom I,i bilo j>«> nji! Vladar misli, misli, napihuje s.\ raste sam pred seboj in iiaposlrii vidi ]»opoiaoma jasno; — -laz s« m usoda te v- -ia kraljestvu. S»-be j>o. stavi za malika, določi češčenje m krvavi* ljudske dari. Zrr.ev ne primanjkuje, vedno več jih je. uiroke irgajo materam iz naročij in jih — žrtvujejo. Man* roditelje srebrnih las love, pred očmi <»i»ok jili vodijo ukle-njeue v verige in jih — žrtvujejo. IV. Nihče se ri upal spregovoriti, nihče pošepmtL I)t*ž'-la je trepetala groze m 11 j>ela. Le enkrat je bilo; Iz gora je prišel visok sta-iee, stoh-ini. lasje in brada so mu loli ln*|j ko sneg. o<"i skoro u,rasle od starosti, postavil se je pri vhodu kraljeve, palače: prišel je prosit za bedno svoje ljudstvo, ker mu drugač-- i i mogel pomoči. — Njt uova stara duša je trpela, imel je š«» veliko neizrabljene volje toda mišice njegove so ž o ovenele siarost je njegove sile izsušila za vedno. Vladar je pravkar jahal k ol.redom, napovedanim v vesčen-je naj\-išjega in edinega malika v kraljestvu vladarja samega. Stoletni starec gleda z ugasli-i 'i oeini vladarja, naravnost gleda v strašno rn'-i krvavega malika. Nekaj čisto drugega vidi sto-lotni mož. kajti oči. ki so preživele celo stoletje, vidijo"vse no-l.aj drugega kot oči ostalih ljudi. In starce gleda, gleda in se zgraža. Nadeja se nekaj velikega, toda namesto da bi stopil pred kralja, sklenil je roke in prosi! milosti za to bedno ljudstvo, za konec žrtev, pade stoletni starec t aenkrat na kolena, s čelom se do-t-ka tal in šepeče : — Naš dobrotnik! Wliki naš dobrotnik! _ Mislili no. da je starček zblaznel. Prinesli so palice in ga nabi-f;. Kralj pa mu je pljunil na- sive — r;i< j bedni sivCek — tu je kraljevi oHgovor za tvoj s jo p>korščir.o ! _. In izdal je zapoved, naj se žrtve pomnože. V. V deželi je zadušljivo. nepopi-m h tihota lada vsepovsod. Celo pogledi molče. Oči i.e v sramot; ogibajo oč. ni. Proti nebu se pa vali dim z oltarjev krvavega ma-' ka — vladar nadaljuje svoje — grozno delo. Svojo voljo je postavil proti vsemu narodu. Med božja dejanja posega. Naenkrat mu prinesejo ogledu-hi vest. Zmueeno in žalostno ljudstvo hodi tajno v r.očeli. v neke vozde, kjer se klanja staremu malik«. mu žrtvuje in ga prosi tolažbe v trpljenju. Naj po prej ge je vladar zasmejal bednemu protivniku. K"aj! Tz-tesana kladn iz kamena, on pa živ ]>a- posvetovali. Vladarjevi svetovalci so mu hitro svetovali, da je treba poseči vmes, energično, z železno roko. Biriči in bobnarji so najpopre-je naznanili po vsej deželi, naj vsakdo prostovoljno odda ostanke razbitega malika kraljevskim uslužbencem in slavnim uradom, tli-ugače zapade smrti. Pa glejte! Nihče se ni pojavil! Ta splošni molk. ta trdovratnost vsega ljudstva v deželi ovenele volje je bila tako gi/fzna novost, da je marsikoga prvič pretresla groza pred nekaj nezaslišnim. neznansko —^ ■strašnim. Ntnče iz celega pokole-njr ni še slišal o čem podobnem. I preti se vladarju! Groza! In razlili so se p> vsem narodu neki en-doviti valovi, v katerih so dvorski ogleduhi "n ovaduhi videli no-l:aj. česar ce niso nikdar nadejali. namreč v državi se je pojavila volja. AH a dar je zbesnel. Zapoved al je natančno preiskati vse hiše in stanovanja. Ho»lni slu-^-^ In biriei so pregledovali postelje, vzdigo-\ 1 i deske sobnih tal. tu pa tam so našli košček malika. zaplenili vse in kradli, kar se je dalo. Pri-"li so pa povsod na kruti, obifpni odpor ljudstva. Ljudje so bežali v gore, puščajoč vse biričem v plen. f> seboj pa n«*sll na p#;sih dragocene koščke bivšega ničvrednega kame-nitecra malika: očetje so jili dajali otrokom kot najdražjo dedščino. V življenskih nevarnostih so jih rn<-ili begnnei r.a mejo države. — V svrTio prikritja teT) ostankov raalika so postavljali velikanske, rednbitne kleti in sklicevali tnj-j ne shode. V deželi j<* vrelo In olio je gibanje kakor že davno ne. V tem kraju je kdo ubil kraljevega biriča. tam =o ga kralju posln-ii nazaj, potem ko so mu posme-šno obrili p< 1 glave. Nihče se nt nadejal, in puntarji so prišli, ni-hče se ni nadejal, in puntarji so i/.ginili. Tu pa tam so se pojavili čudni ljudje, ter začeli na trgih in na hribih govoriti ljudstvu, kt je bilo kot v plameni?! blaznosti. Neke noči pa je bil razbit državni malik — kraljeva podoba. Vladar se je razkaeil in je prisegal, da potepta te ljudi kot črve. Vsi tesarji v deželi so bili poklicani. «la postavijo vešala. in mizarjem je hilo naročeno delati takve. V lastnem smradu svoje gnilobe naj izgine celi narod. — bedna ta svojat brez volje. Vešala pa so bila čez noč razbita. In drugo noč zopet. In kralj, besneč jeze. gre na čelu jezdne vojske proti upornemu ljudstvu. Pvakrat se vržejo oklepniki na ljudsfvo, bijoč po njem s sabljami. Ljudstvo se ne umakne. Vladar za pove še večjemu moštvu jezdecev, naj vse poteptajo, t-iuli sam zajahn na divjem konju v mas£ ljudstva. Olej! Neki uličnik vrže s praeo kamen. Kamen zadene kralja v glavo. Zvrn-* se. postane mu tema celo telo tre peta bolesti. Ker leži \ladar. tr aopušča vojska, brati se z ljudstvom. Z zmagoslavnim petjem se vrača ljudstvo v svoje domove. Vladar pa. smatra n za mrtvega, leži v omedlevici na praznem trgu do noči. zapuščen kakor pes. VI. Temna noč. Tn v ti noči skozi vodne megle pluje fio reki ladjica dalje in dalje. Na ladjici leži v pelusanjah človek, slečen je. le malomarno pokrit s plaščem. — Poleg njega pn sedi Častitljiv starec. lasje in brada kakor mleko. Vel i čast ven prikazen. TTgasle stoletne oči gledajo v obraz spečega. Zdaj se nrebudi speči človek iz Gospodarski položaj Nemčije. If i so d i Bakunin in Ljenin. Ljeninova po- sphtšna komnnističua ]togreška. i F jenin je mislil. d,i je ruski na-j i Preti vrh< vnim svetom velike entante v t'i.nnesu jc dne 12. januarja obrazložil glavni nemštci delegat, bivši minister Katlieuau. gospodarski položaj Nemčije z namenom. ava propasti, ako se -i ne olajša breme, naloženo ji v re-paracijskih določbah mirovne pogr>dbe. Gotovo je Rathenauov- eks-I en1 stransr%: in morda v nii-cgili trditvah pretiran, vendar podaja tako podučno sliko sedanjega gosjxidarskega stanja Nemčije, da ga je vredno obeležiti vsaj v glavnili obrisih. Uvodoma je dr. Iiathenau poudarjal, da j- Nemčija pripravljena izpolnjevat: svoje repa raci j.sk<* ei>v. znosii do skrajne graniee svoje z.nožnosti. Nemčija jc ju trpel;1 t; i strašne udaice: izgubila je strahovito ljudi, bila j.> premagana in preživela je veliko T- volueijo. — P stavi-ena je pred dvi ogromni nalogi; plačati milijardne odškodnine, pri tem pa sanirati svoje finance. Nemčija j • dežela mezdnega d-ia. Ona uvaža sirovine. jih predela in prodaja fabrikate. Po vrjni ji je od su;-ovin ostal le premog. Vse drugo mora km .it; Plaeevati more le z del^Qi. Aktivna trgovinska odnosno plačilna bilanca, j^ /.a Nemčijo neobhodno potrebna. Ta plačilna bilanca je že vnapuj ubrcnieiijena z uvozno potrebo — 2.r> milijard /i', i! in milijard > in>vin. Povrh ima Nemčija plačati letno tri četrtine milijarde zlat mi mark inozemskemu, na Nemškem sc nahajajočem kapitalu, medtem ko je pred v« jno oil svojih investicij v inozen stvu prejemala l.." milijarde »lohodkov na leto. Njena plačilna bilanca je tore*j obremenjena s ."» 7." milijardami, proti katerim znaša aktivuni nemškega izvoza le 3..") do 1 milijarde zlatih ir.ark: plačilna bilr.nea je za dve milijardi ]>asivna. pri čemer pa ogromne številke vojne odškodnine še niso vračunane. Kako je mogoče kriti pasivum plačilne bilance Možnosti so — Ti*': prodaja substance narodnra,'. premoženja, velika zunanja posojila ali pa prodaja domače valute. Prodaja substance narodnega premoženji s - vrši v ogromni izmeri. Inozemei so. nakupili mnogo nemških podjetij, rkcij. obligacij. celo pohištva. Zunanje posojilo se ni posrečilo. Tak- je postala nemška marka predmet mednarodne špekulacije. Movalt smo pro- Slovenske anglešal siavae daiati nemški denar, da nabavimo tuje valut-*. Do srede ma ia 1021 Slovecsko-anglcška siovnl« , . ... . T, . , Neaisi« abcedclk .......... se je prodaja vršila normalno. Polom je nasta'a katastre fa: ko smo Vemško tohnei si morali preskrl eti za plač do reparacij HO milijard pap vrnili mark. q iepem vedenju so kupci našega denarja pričeli s štrajkom. Marka je pavlala vedno globlje in dolrr se je povzpel od .">." na I'red it ev lmdžeta ne pomaga mnoge«, doki- r valuta ni v ravnotežju. Vsak nrvi padec podere vse račune. N"ins?xi proračun izkazuje milijard izdatkov hrt 7 reparacij. Podvojili smo davke, tf>ko da i" nemški državljan danes najbolj ob-: emenjen davkoplačevalec nn svetu, povišali bomo znova železniške tarife, ustavili državne prisp<*vke za živila. Na ta nn mm tipamo dose-] či proračunsko ravnotežje. pa proizvod inercije ruske vasi. liuski kmet je ostal v svojem pa-trijarhalnem stanju razvoja z doli rimi lasmi in s stoletnimi narodnimi nošami. Tako je nastal velik jez. ki je izvor velike ruske drame. Niti ogenj revolucije ni mogel uničiti teh dveh struj. — Intelektualci so se napajali z do-1 tri na m i in s tujimi idejami. — Dva tabora -a si stala nasproti: za padn jaki in sla volili. .Zadnji propovedu.ie.jo Rusiji individualni razvoj in posepm elementarne;še Marxove ideje za socialno revolucijo. Koncentracija kapitalistov na eni in delavcev na drugi strani je bila komaj v začetku. Rusiji je manjkal razvoj celega devt tnajstega stoletja. Evolucije zgodovinskifi dob se ne morejo preskočili. Velika franco. =ke revolu -ija je vrgla kralja, od-sfranila razredna nasjnotstva. — 'oda ni izpremenila gospodarske, ga toka. ki s ■ je i r. fevdalnega režima razvil v kapitalistično oblast poslanstvo j Neuspeh LjcninoVe ideje, da rt... aa svetu. Ta misel pa je plod He- prosta pr< pasti ruskega earstva gel o ve t ilo/ot -je. katere pristaš! dokazuje, da revolucija ni bila samo istokrat.. ampak tu-!plr,d --.cialr * zrelosti. Ir.tročena v kstremni intelektualci kakor j vojni, ki je le poostrila materijel- ,:ie in duševne bob'ztii. ie prišla greška je v tem, da je pričel svo- ' ]», je delo s psihološkega in lie z go- spodarskega determinirana. To ie i . 'ni prišlo do invazije tujcev, je ^ tusija do caiskl Rim crajne točke kakor dobi dekadence. Ki , er padla v anarh J" v kateri jc za- v > t zrel za revolucijo, v resnici i gosp. .doval boljševizem s svojimi pa nUo obstojale r Rusiji niti naj- zadnjimi energijami. Knjige! - Knjige! POUČNE KNJIGS Angleško-slovensid slo'ar — I>r. Kern t ^. i r~a 110. sv.: Uronee 1 j; Kako aem m j jM likal, zvezek l.M >. $5.00 11- zv.: BrecoeU: Kake «eai ae ... ja* likal, 3. zvezek I.N .. L50 14. et. ; Breiieelj: Llubljanske sll-... '351 Te. (Podet>e ijuUljans,kepa me» ... Bt») .......;..................ia ... .50 35. rt.: P. Colorna: Juan Mlstria. Porcrti 1* Siamskesa življenja .71 ie. zv. Se v Amerik«. J»o resntCnlla degodba^. .................... To .je redni hud < t. lzr< dni nrora<-nn, ki vs<-buje i.*dškodnine in iMladenKni, Ant. B. ž>Iovensko-aem&k^ sioTar — (Jauežič Bartoll 4.M Anpfcš^lnn brr- afiltrila.........49 £šrIlira. Navodilo sa Stenje ia pisanje ▼ ciHli-rl .... Ji«! DekletuiU. Splaal A-lot, B JegUC t^PlLM.VNOVE P0YESTL Gospodlnstvn — iTirga^. Prak-tii«na kuj?ga ks. ca Se gowrcJi-nJe.(Tr(30 .......... j Knjiga o vranja l rbarvas, »Trdo TtKfiuo) .............. i.oo drujre stroške iz mirovne po«jfodbi- >.ii:i^a za b-to 1(122 nacl 1 !>.">.."» milijard mark. Prihrankov Nemčija nima. Pred vojno so znašali ]>rihranki na leto G milijard zlatih mark. sedaj pa je Nemčija v svojih prihrankih za 1 do 2 milijard, zlatih mark d< iinitivna. T)r. Ratlici au računa Č.tcvilo delavskega ljudstva nn 21 milijonov in na vsakerra 2400 delovnih ur na ieto. kritje deficita v prihrankih itd. je potrebnih najmanj devet milijard delavn i: tir nli z drutri»ui besedami štiri milijone ljudi več mora danes na N<*mSkem delati nepro pred vojno, ne da bi bil celokupni deloxmi ef'^kr večji nepro pred vojno. Reparacij-ski izdatki niso vzt ti v poštev. Dr. Ratheranov referat je napravil na vrhovni svet velik vtis. Propast ruskega carstva. lovek krute sile. vteb^šena živa} polspan ja in prestrašene o*-i spo-usodiv, živeči malik! Vendar se je [znajo starčka, nepričakovano razžalostil. — Ta — Kie sem. starček® klada, četudi je kamenlta, ven-1 Starček ne o d srp v n rja. le sto-(!cr je nasprotnica njegove vse-iletne oči erledajo, gledajo, moiročne volje — neznosno! j _ Tebi sem enkra* pljunil nn Prepovedane so bile takoj te j clavo. ali se spominjaš? tajne božje poti k maliku kot ve-1 Starček ne odgovarja, molči, na leizda ja. Kralj sam pa je malika j ležečega crleda razbil s kladivom na tisoče ko-j _ NTajmdim te kra^levs^o. — s*" k o v. Ali srlrj čudne stvari! Ta j starček! Ti si moi fešnik! Vladar malik, razbit, uničen, pa oživel je s^ v ti dez'eli. T'sodn sem te?,-v tisočerih koščkih, brez konca in I ljudstva, njegova usoda, njegov možnosti pa vjeti in ubiti. Takoj J r.iabk. nie^ov "Roj?! tiniffi dan. potem, ko je samo ve- Starček ne odgovarja, le dalie lieanstvo z lastno roko razbilo x-esla. ladjica n.i teče pntihiV val-malika. je r.dneslo ljudstvo vse, ekih dalie in dalie . . . Fsods ? — tudi najmanjše koščke njegove. |Fo2? Afalik ? _ razmislia starveV Najmanjši košček se je smatral ko? redki amulet, predrafrocena tolažba v trpljenju in žalosti. — Ljudje so se začeli tajno shajat* k češčenju teh koščkov, zapirali so duri za seboj kot puntarji. — molili so. razirovarjali se. tajno se — "Vaš dobrotnik pae! —misli stoletni mn/.,— Tebe smo potrebovali. storil si mnofjo dobrejra. Prež tebe bi r>re*Mt, U. nmid ........................ S. zv. :Tfl Indijce po...... . 9. tt. . Kraljičin atfšak. 51*o*lo*ln-sia povest Iz Japonskega .... 'l0. iv. :Zve*tl bin, povest la Tlade Akharja Tellke^ri ............ - sv.: £dc3a In }>eln vrtnica, po-vevt ......••••••••■(•...■■■■o 12. cv.; Korrjaka krato. Cr+lca ls mteijMioT t Koreji............ 13. zv.: £«J in ■sn^^n, povest la ,15 i Am ar a ....................... J4. sv.: Irl^rta hcronektgs glm-wji, pove »t is zgodovine ka- j nstlsko ...................... roman. — Tu^omer, tntg«tuja .S5 15. zv.: AcselJ retaj«? — Brasll- Dve sliki — Ksarei Mefko...... 41 P*?*esr .................. Kudo brcidno. Ni vse zlato, kar m j1*3- rv- Zlatot.opi, povest ...... ee sveti it in dom. Koilstc^ knjijra ^a v»«ko ........ 1.0- Pravila st« oi:ko. Dr. 2. Dostojen .65 Varana Luh&rica, sa sUbe in dofc-re čiim? ...................... lo^ KAZNE P0\"ESXI IN B9MANL Joe. J&rč-ie, 4. /y.: Cvei :a ccd. Ilči mestnega soGaDc^i itd. .. Jo*. Jurilt, 5. z\: Sosetiov tan. Sxn kiaeiske{rH cesarja itu......... Jon. Jurete, 6. a*.: Dekret Zober, JBI M .M JS» M M M Ji M SPISI XI ACuADZNO. znan kot dob« r |x>znavalec pre so se tiči jav-jmi tehničnimi pripf>moeki. Ruski nem trjru prodajali mladeniei in ! kmet je živel v lesenih bajtah in mladenke. Kontrast starejra reži-1 \ se njetrovo poljedelsko orodje ma je v tem, da je vladala kriza je bilo leseno, fjtari režim se ni zaradi kruha, doeim so se medna- trudil. d:i najde sredstev za prerod no izkoriščale ruske žitnice.' porod vasi. Tndi Nemčija je bila Treba je same prepolovati neiz- {iiekoe v podobni krizi barbarske merno. prazno in bedno ravnino ! primiivnosti. todn med Xemei so od Volodfre do Viak\ doli po cen-i se našli ljudje, ki so povzdiarnili t!alni Rusiji do vroče in suhe sto-j ves ter razširili civilizacijo. Kupe Kal muka in Kirgiza, da se o-J-ki kmet je se do leta 1S90 obde-< .-ni velika -rospodarska razlika. ; loval samo ono zemljo, ki je bila Sveta l"ra: s ]u.s..h«o d«*l>eliiiil črkami. v u^aje vtzjuio ............................1.S0 » v platno vezano ...............90 Marija Yarhir;a: v lilije vezano ..................1.80 v platno vezano .............90 JI J6% ki je ovirala evolucijo Rusije. — Nasprotno pa je ob morju in rekah od Sama i" do Orenbur zeleznicah do Caričina ob X'eliri polno o®rom- Oiš, ali tvoja naloga je bila nas preroditi! Prerodil si nes, frer si nam vrnil voljo! Bodi blagoslovljen ! v neposredni bližini vasi. Rusko plemstvo je Izkoriščalo bednega kmeta. Eden najelementarnejših vzroke rusks krize je različnost mentaliteie. Povsod na svetu se delijo ljudje v dva razreda: v izobraženo in neizobražene. V Rusiji je bila ta razlika ekstrem-na. Izobraženci so bili plod !,ev-ropezirane" Rusije, kmečka masa POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA Ta slika Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako Čisto In glasno, da ga slišite na mitje dsleC. V zalogi jih Imanfo 300 in da jih čimpreje razprodamo, doo vsakemu kupcu, ki naroči tak gramofon, čisto zato zavratno Iglo ail par manšetnih gumbov za 95.00; ženski pa damo krasno okrašeno naprsno broiko za 9S.00 In sfcer zastonj, Garantiramo, da je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Je kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je $30. "" Cena gramofonu na dve močni peresi je 135. V zalogi Imamo prav« slovenske, nemške In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka Igra na ob« strani-Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na: IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa. ska povest, 2. zv.............1.2* Povesti slovenskemu Ljudstvu r poduk in z»faaK!, fL^lsn.......23 Bob sa »Sadi pesmic« Somarica, i ovesc .............. £% Dedek prf vli. ^tIJIcb Sisto * Šesto povest lz Abruoev 3$; alike fa& povesti, Ksaver iic-ko •Saj^OLITVSMEL Šbideut naj be, — Kafi vsakt^ijl ki-ub ........................ Vesele povesti: Za moie.Ti, — V pusti? je fila. — Pravda me . . e . . . vsaki po J) • ••••• JE^ . .4t RAZGLEDNICE: Zcfcavne, rarLi^e. docat M ?icwjoiSke, rczHPne, ducat, JM Panorama mestu New Ytrk, 25 slik • JEt Panorama mest* Celje, 21 palcev dolge ................ tli Z ZADNJO P0ŠILJATVIJ0 SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE; Pravljice za Mladino, S. KoSutnik J&% Cozdomik, (2 zvezka) ..........l.M Dostojno vedenje ..............• JJi Pravljice H. »I^jar ............. J« Godčevskl Katekizem ........... JBS Beneška Vedeževalka ............ Ji Cv^ke ....................... Pozigalc« ....................... Svetna .................... Opomba: Naročilom Je priložiti denar, bodisi t gotovini, money order all pofttae znamke po 1 aH 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika. Knjige pošiljam« počtoia« prosto. Slovenic Publishing Co., 82 Cortland! St., New York CtAS XXSOISX, 59. FEBR.1922 FRANCOSKI DETEKTIVSKI SOXAH. Bpisal Emil« Gaborlaa, Zi "GIju Naroda" preval O. F. 42 (Nadaljevanje.) — (Zelo obzirni s*c. — je r«.kla deklica, ginjcna vspričo te deli-r.atnosti. • . — Prav nir, gospodična. Jr.r le skušam sloriti nepošteno stvar na najbolj polten način. Jutri, gospodična, boste dobili odgovor. — Prišla nom sama ponj. Mešinet se je stitsel. — Xe stopile ga. — je rekel. — Dobri ljudje v Sovterju so preveč prebrisani, da bi r.e vedeli, da se ravno v tem trenutku ne zani-.nate posebno ;a nov« obleke. Va.ši obLski bi bili vsled tega strnil j i vi. Prepustite me».i na"-ii., kako boste dobili odgovor de Boaskorana. Medtem, k > je Dionizija pisalu, je napravil Mešinet paket iz železniških akcij. Ta paket ji je izročil ter rekel. — Vzemite to, gospodična. (*'e bom hotel kaj denarja za Blan-/.ena ali Trumcnea, \as bom piosil zanj. Sedaj pa morate iti. Ni vam treba iti k mojima sestrama, .laz sam* jima bom pojasnil namen vašega obiska. Osmo poglavje. — Kaj nel i se ie zgodilo z Dionizijo. da so ni Se vrnila? — je mrmral stari oče Sandore, ko je hotel gorindol na drugi strani ceste. V<*c kot dvajsetkrat je že pogledal na uro. a konečno se je že vsega naveličal ter rekel: — To jc preveč. Hočem risk i rati. Sel je preko ecste ter stopil v dolgo in ozl:o vežo, ki je vodila v hišo sester Mešinet. Iiavno jc postavil svojo nogo na prvo stop-njico, ko j 1 zapazil zgoraj luč. Razločil je glas svoje uuukinje ter Flišal tudi njene lahke korake. — Konečno, — je vzkliknit. Tako hitro kot š.dski dečko, ki sliši prihajati svojega učitelja < sem storila za Žaka. Upam, da bo zadovoljen z menoj. — Težko bi mu bilo ugoditi če bi ne bil. -- je vzkliknil Pandore.. Stari oče *n njegova u »ukinja sta ves ta čas stala pod drevesi n več ljudi je /e prišlr> mimo, ki so imeli priliko videti oba ter vleči nase besede katere sta govorila. Dionizija se je spomnila svarila Mcšineta ter r*.kla vsled tega staremu oČtu: — Pojdiva. ljudje prisluškujejo. Spotoma ti hočem povedati vse ostalo. Na poti proti domu mu je povedala vse porameznosti pogovora, katerega je imela z Mešinetom. Stari gospod ni vedel, kaj naj bolj-občuduje, — njeno navzočnost duha ali pa nesebičnost Mešineta, — Tem več vzroka za nas, — je rekla Dionizija, — da ne izpo-rtavljamo tega dobrera moža nadaljnim nevarnostim. Obljubila sem »nu. da ne bom nikomur ni česa. povedala o tem. Prosim te, dragi ;:tari oče, ne govori o tem niti z mojima tetama. — Torej hočeš ti prav sanip rešiti Žaka, brez vsake pomoči od Iruge strani? — Žalibog moramo zaupati to skrivnost gospodu Folgat. kajti brez njegovega nasveta ne moramo storiti ničesar. To se je tudi /.sadilo in ob<* teti. z markizo vred, sta se morali zadovoljiti z ne preveč vrjetnim vzrokom tega obiska. Par ur pozneje pa so imeli Šandere, mlada deklica in pariški odvetnik posvetovanje v knjižnici starega barona. Mladi odvetnik je bil še bolj presenečen kot pa stari baron vspričo drznega nastopa in odločnosti ^•lade deklice. Nikdar bi ne mislil, da je zmožna takega koraka, ko je izgledala vei:dar tako plaha in boječa. Že n je hotel čestitati ra-ditega, a ona ga je prekinila ter rekla: — Nimam vzroka postavljali se Ničesar nisem riskirala. — Izpostavili ste se velikemu riziku, gospodična, to vam zagotavljam. — No, — ;e vzkliknil de Sandore. — Podkupiti uradnika. — je nadaljeval gospod Folgat, — je zelo resen prestopek Kriminalni zakonik ima gotov paragraf, sto in oevet in sedemdeset', ki kaznuje človeka, ki podkupuje ter tudi onega, ki se da podkupiti. — Tem boljše, — je vzkliknila Dionizija. — Če bo moral iti ubogi gospod Mešinet vjeco, bom šla jaz z njim. Ne da bi zapazila nevoljni izraz na licu svojega starega očeta, se je obrnila pioti gospodu Folgat ter dostavila: — Vi vidite, da se je ugodilo vašim željam. Stopili bomo v stik z gospodom dc.Boaskoranom in on nam bo dal svoja navodila. — Mogoče tako, gospodična. — Kaj mogoče! Vi sami ste rekli . . . — Rekel sem vam. gospodična, da bi bilo brez koristi in mogo-*e celo naspametno napraviti katerekoli korake predno vemo za res-tico. Ali jo bomo izvedeli? Ali mislite, da bo gospod de Boaskoran, ki ima dosti vzroka biti skrajno oprezen in previden, povedal nam vse v enem samem pismu, ki mora iti skozi več rok. predno more dospeti do nas? _ Povedal nam bo vse brez pridržka ,brez strahu in nevarnosti. * ■ — Oho. — Storila sem svoje korake. Videli boste. . — Potem nam ni treba drugega kot čakati. Da, čakati so morali in to je najbol vznemirjalo Dionizijo. V oni noči je komaj zatisnila oči. Naslednji dan je bil zanjo dan muke. Kadarkoli je pozvonil zvoneo, se je stresla ter odhitela pogledat, kdo da je. Konečno, krog pete ure, ko ni bilo še ničesar, je rekla: — Danes ne bo še, seveda pod pogojem, da ni bil ubogi Mešinet zasačen. Da ubije čas, je sklenila spremljati markizo, ki je hotela napra- \iti par obiskov v mestu. Da bi le boljše vedela! Ni še Vda iz hiše deset minut, ko se je oglasil neki pouli ni dečko, katerih je vedno dosti na ce^i ter pri nesel pismo na njen naslov. Izročili so ga gospodlTŠandore-ju, ki se je izprehajal s Folgatom po vrtu. (Dalje prihodnji«.) Velika Blaznikova Pratika ZA LETO 1922. 20l s poštnino vred. Večja naročila: 100 pratik stane........$12.00 50 pratik stane . ......$ 6.50 25 pratik stane........$ 3.75 Z naročilom pošljite tudi denar. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. N. T. Delajmo propagando! Ni naroda na svetu, k! bi si mo-el uravnati svoje življenje brez ozira na drugS. Niti največji, še veliko manj pa manjši. Dočim pa veliki in mogočni narodi to spoznavajo, in zaradi tega razvijajo \eliko propagando, pa mali narodi le preradi na to pozabljajo. In med onimi pzabljivimi majhnim narodi smo ;"alibog tudi ml. In vendar potrebujemo propagando bolj kot drugi, zakaj 1« malo držav je tako obdanih od sovražnih mejnic. kot mi. Ker pa živimo na i ako važni svetovni cesti, da mor3 vsako pri nas spro zeno vprašanje povzročiti svetov-^ že preveč vidne. m Radič klasičen primer. V tem oziru bi se mogli silno dosti naučiti od tujcev. V Indiji se je n. pr. pri zadnjih nemirih dogodilo to-le: Angleži so stlačili v vag<5n sto aretiranih domačinov in jih odpeljali šivi ure daleč. Ko so odprli vagon, je bilo v vagonu 64 nrtvih, ki so se zadušili. Vendar o tem groznem činu angleški listi niso pisali. Kaj bi bilo, če bi se pri nas nekaj sličnega dogodilo Kričali bi tako v svet. da bi se morali diskreditirati. Ne razgrinjati zato svojih slabosti tujcu. — kajti pri mladem narodu so itak SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZX LETO 1922 Cena 40 centov. td&^V zalogi imamo še samo en tisoč iztisov. Kdor ga če nima naj napiše spodej svoj naslov in nam pošlje ta kupon in za 40c. znamk in prejel ga bo z obratno pošto. GLAS NARODA 82 Cortlandt St., Hew York, N. Y. T iu6 •••••••••••• Naslov......... Mesto in država ni požar, zato se tudi skoraj vsako vprašanje obravnava kot splošno evropsko vprašanje, kar je redoma nam v nesrečo. Popolnoma naravna je to in ne-v.pravičeno se radi tega razburjamo. Kako se naj vendar zavzemajo za nas zastopniki tujih narodov, če se pa nismo potrudili, da jih pridobimo za sebe! Kako naj vendar prodere naša stvar, če pa ne delamo propagande! Koliko dobrih in vnetih prijateljem smo izgubili, ker smo jih s svojim hladnim in brezbrižnim nastopom popolnoma razočarali! Samo naša krivda je, če stoji na5a stvar v Londonu, Parizu in Washingtonu .slabše, kot po preobratu, če imamo po triletni svobodi manj ugleda kot v časih robstva! Toda čisto naravno jc to, ker takrat smo delali propagando, takrat je delal za na sagilni londonski odbor, — danes pa delajo dostikrat proti nam propagando s svojim neumestnim postopanjem celo nekatera naša poslaništva. Skrajni čas je, da zopet posvetimo svojo pozornost propagandi in sicer ne samo oficijelni, — temveč tud i osebni. Vsak Jugoslovan mora postati propagator naše stvari, vsak Jugoslovan mora biti agitator za našo državo. Doma in v tujini! Predvsem pa je treba oživeti vse one zveze, ki smo jih imeli, ko je deloval londonski odbor. —-Tu bi imela glavno besedo naša poslaništva. Istočasno pa morajo storiti svojo dolžnost tudi posamniki. — Vsled svoje geografične lege prihajamo vedno v dotik z drugimi narodi. Vsako tako priliko moramo izrabiti za propagando. — Zalibože pa mi to skoraj dosledno zanemarjamo, še več greimo proti osnovnim načelom uspešne propagande od strani posamnjka. Ena glavnih napak je, da iznašamo svoje neprilike v svet, da se t ost ik rat celo tožimo tujcu. — Na Hrvatskem podaja r tem ozi- POTOVATTJE IZ EVROPE. Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pti ameriškem konzulu z amerikanskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islandu svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih. Glede denarnih pošiljatev v U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov1) in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko tvrdko: Frank Sakser State Bank, 92 Cortlandt StH New York. N. 7. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. KROONLAND HUDSON NOORDAM AQUITANIA SEYDLITZ HOMERIC OROUNA ZEELAND lA LORRAINE PR. MATOIKA SAXONIA ARABIC MINNEKAHDA LA EAVOIE RVNOAM OLYMPIC AMERICA PARIS HANOVER •ROPESA FINLAND POTOMAC AQUITANIA 25 f*br. — Boulogne' ORBITA 25 febr, — Bremen HUDSON 25 febr. — Cherbourg OLYMPIC 28 febr. — Cherbourg KROONLAND 31 marca — Hamburg 1 aprlta — Bremen 1 aprila — Cherbourg t aprila — Cherbourg 1 marca — Bremen 1 marca — Cherbourg S marca — Hamburg 4 marca —Cherbourg 4 marca — Havre 4 marca — Bremen T marca — Bremen • marca — Genoa. 8 marca — Hamburg 11 marca H*vr* 11 maroa —> Boulogne 11 marca — Cherbourg 11 marca — Bremen 15 marca — Havre 15 marca — Bremen 17 marca — Hamburg IS marca •• Cherbourg 18 marca — Bremer n marca — Cherbourg N. AMSTERDAM >5 marca — Boulogne HOMERIC 25 marca — Cherbourg YORK ft marca — Bremen LA LORRAINI MAURETANIA PARIS LAPLAND PR. MATOIKA SEYDLITZ FRANCE ORDUNA FINLAND MAURETANIA HANOVER ROCHAMBEAU OROPESA ZEELAND LA SAVO IE YORK LAPLAND ORBITA MAURETANIA MAJESTIC ORDUNA RCPENGARIA 4 aprila — Cherbourg 5 apt-tta — Havre 8 aprila — Cherbourg 8 aprila — Bremen 12 aprila — Bremen 13 aprila — Havre 14 aprila — Hamburg 22 aprila — Cherbourg 25 aprila — Cherbourg 28 aprila — Bremen 27 aprila — Havre SB aprila — Hamburg 29 aprila — Cherbourg 8 maja — Havre 10 maja — Bremen 13 maja — Cherbourg 12 maja — Cherbourg 18 maja — Cherbourg 20 traja — Cherbourg 26 maja Cherbourg 30 maja — Cherbourg POZOR! POZOR! Krasni stenski KOLEDAR za leto 1922. Koledar ima 12 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so Iroke U in i«j1 palca in »lolge 10 in pol jialca, tako krasnega in lepega Ko-leda rja še niste imeli v taLšl. Cena je ■J', centov s poštnino, pošljite poštne znamke iu ga takoj pošljem. Za lase, za sive lase, za moške brke 11 brado, za prahute na glavi, za rev-matizem. otekline; za rane opekline; l-ule; ture. kraste, grinte, li.šaje, mo- zole; za srab, solnene pike', kurje oči; bradovice, i>otne noge, ozebline., debelo kožo, ©tiske in žulje in še ve^S drugih zdravil. Pišite takoj po cenik, ki ga (►ošljem zastonj. Jacob Wahcic 6702 Bonna Ave., N. E., Cleveland, O. Druga naša napaka je, da ne znamo nikdar prav ločiti, kje se neha prijaznost in kje se mora r.srlasiti zavednost. Prav je. če je človek prijazen, toda varovati je treba svojo čast. in nacionalno še prav posebno. Pa poglejte naše ljudi, če občujejo z Nemci, ali ne opazite, kako se trudijo ugajati Nemcem ? Popolnoma napačno Tujec mora spoštovati nas Kot ljudi, potem pride šele spoštova oje našega naroda. In mesto, da vzbujamo spomine nekdanjih dni, za nas ne baS slavnih, ali ne mogli dopovedati marsikateremu tujcu, da so tam preko nevzdržne razmere, in da tudi za Evropo ni vseeno, če te razmere prenehajo. V vsakem pogovoru s tujcem b;. morali delati propagando za našo svar, vsak pogovor bi nam moral dati novih zaveznikov. Vemo, da je dosega take propagande težka in da ji bo mladina šele kos, če bo zanjo vzgojena. Zakaj tudi od propagande je odvisno odrešenje! ("Slov. Narod".) : Dospelo je novo suho grozdje. Muškate) zelo sladke delale jagode, boksa 50 funtov .. $6.50 Cip&r grozdje največj« in naj-]' sladkejče jagode, boksa 50 fun- ^ tov ...................... <► Malo Črno grško groždje, aelo ' • sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 <► Cesplje funt po 10 centov. Za J1 večja naročila posetoe cene. <► PoAlllte ti. na raftun vaake boksa <► U naroČite In poalaU bono takoj. X BALKAN IMPORTING CO, 5153 Cherry Street New York, N. Y, MMMM ••••»»»••»•••••< Ni plašen. Na sejmu vprašajo kmeta: "Oče, ali je vaš konj zelo plaš-ljiv?" Kmet: "O, čisto nič; koliko noči je bil že sam v hlevu!" Po kom? Ona: "Ne vem, po kom je podedoval naš Janezek toliko napak? Po meni- gotovo ne!" On: "Le brez skrbi bodi, ti imaš še vse!" IŠČEM _ zanesljivega Slovenca na farmo, bolj priletnega, ki se razume pri živini in kuretnini. Lahko je pri nas za vedno. Več pismeno. Naj se oglasi na laSHrika: Martin J. Bayuk, P. ij. Solor; Colo. (20-21—2) ZAKAJ SE STRUriTE S SLABIM TOBAKOM, POSKUSITE NAŠ IMPORTIRAN pravi trrski tobak, boksa en funt 13.00, pol funta 91.M a papirjem hercegovski mešani, boksa 1 funt S2.00; pol funta $1.00 a papirjem Boksa hllsnov 15c. In delati cigarete 16c. Z naročilom pošljite ADRIATIC IMPORTING CO., 60ft - 11th Avenue, New York. N. V. Dr. Koler Ako ste namenjeni v stari kraj? Dobite brezplačno knjižico« Ali veste, kaj vam je ukreniti glede potnih listov? Koliko prtljage smete vzeti? Ali veste vse podrobno glede potovanja? "DIŠITE po to knjižico.4 Pisana mi. Posebne sobo za družine. Na je r vašem liiaTernrm jeziku raz]H>Iago so kadllni in zbiralni je r vašem marernciu jt Iter jo liihko ra^nniete. Izvetleli l»oste vse, Jsar morate vdoti. «'e •Jvam kdo pove te stvari, jih labko iPozalnte. Ce pa imate to knjižico, •lahko \sak čas pogl-date vanjo ilin izvedeli boste vse. kar hočete. Niti centa vas ne stane. Dobili il>oste tudi vse informacije gle OT>~IKOM tretjega razreda I so na razpolago prostori z 'dvema, Štirimi in šestimi postelja-BOARD prostori. Čitalnice in prostoren krov za izprehanjanje. Hrana je prvovrstna, skuhana po vašem okusu, in d«»sti jo je. Brez strahu vprašajte natakarja za drugo porcijo. - Posebna pozornost je posvečena otrokom, ki potujejo sami, ter družinam z otroci. Tolmač vam je vedno na razpolago, zdravnik skrbi za vas in godba vam zaigra, kar Vi hočete. Pošljite spodnji kupon. "POŠLJITE kupou danes. Ne po-zabite preskrbeti si knjigo, ki vam pove, kaj vam je storiti pri potovanju. Ne stane nič. Pošljite ku[H»n sedaj. (KUPON) To U ■ S. SHIPPING Passenger Excursion Dept ■ 257BS 45 Broadway, New York City Pošljite mi brezplačno vašo knjižico glede potovanja ter lnforma> cije glede parnikov U. S. Lines. MoJe Ime ........................................................ Cesta, . številka ali R. F. D. ....................................... Mesto ............................ Država .......................... Nas je .......................... (odraslih} ........................ (otrok) ................... (dojenčkov) ...................... UNITED STATES LINES 45 Broadway, New York City Moore & MeCormack, Inc. Roosevelt Steamship Co;, Ine: United American Lines; Inc._ U. S. SHIPPING BOARD, " 45 BROADWAY, NEW YORK CITY V. Passenger Excursion Dept. 257BS Hitro odpotovanje v Evropo. Ugodna zveza z JUGOSLAVIJO Večkratno odplutje velikanskih parnikov Red Star Line iMmericae line Finland Kroonland Lapland Zeeland Manchuria Mongolia Minnekahda Samland v CHERBOURG, ANTWERPEN. HAMBURG In druge točke kontinenta. Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda. ^whrbSTAK Majestic (56.000 ton) največji parnik na svetu. Olympic (46.000 ton) Homeric (34,000 ton) Dobra, in obilna hrana: Veliko zaprtih prostorov. 1'dobna družabna zbirališča. Uljudni služabniki; ki govore vaš jezik. VpraSajte pri Passenger Department No: 1 Broadway, New York —-- ali pri lokalnih agentih. - IŠČEM 20 do 40 premogarjev za organizacijo premogarske zadruge. Vsaki plača $1000.00. Premogokop je pri Zanesville, Oh'io. Sedaj napravi 300 ton dnevno. Plača $250 mesečno in dividends, delo vsaki dan. Za podrobnosti se obrnite na Paul Kenda, Pratt City. Ala. Najbftrejil moderni parnlkl na •vetu. Jgborna postrežba potnikom. V VMemSnestu ali bllilnl Je lokal- ni agent. V Jugoslav?jo, Bolgarsko, Rumonsko in Madžarsko, Preko Reke in Trsta: ITALIA 24. marca Karta $90. — Davek $5. [Žcietoica da LjuMjM* $105. Preko Ckerbourp AQUITANIA ... 28. f.br. SAXONIA . ." . HAMBURG Naravnost Iz New Yorka. Direktna plovba z novimi ladjam!. ORDUNA 3 mar—14 »pr—26 maja OROPESA 17 mar, — 28 apr__9 Jun. ORBITA 31 mar-.—12 maja—23 Jun: Zaprto kabin« nt tenaka tn otroka. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New Y«rk 117 W. Washington Street. Chicago ali pri lekalzUt instib. Iščem ANTONA PERKO, doma iz vasi Prevolje, fara Hinje na Dolenjskem, po domače Likič. Sedaj se nahaja nekje v državi Utah. 7a njegov naslov bi rad izvedel, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. — George Pele, 1202 Bohmen A v.. Pueblo, Colo. ZAKAJ? plačate več za pristni svetovnoznanl Columbia gramofon, ako ga dobite pri meni $10.00 ceneje kot drugod? Zaloga je ob Una, Sežite takoj po tej izvanredni priliki. Pišite po cenike takoj na: - v Victor Havinšek, / 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.