II dolenjka d.d. NOVO MESTO Velikonočna akcijska prodaja živil in tehničnega blaga >- ISSN 0416-2242 224000 las UD ef ko «9 770416 S vaš četrtkov n< rit c( lil prijatelj »dolenjski list 11 c ki d e ni tk :n 10 :I» X> /C i) it 10 t ID d 5t if 3 SREČANJE V MOJI J DEŽELI SPET V RIBNICI RIBNICA - Ribničani so se 'oni izkazali kot odlični organizaciji “Srečanja v moji deželi”, zato je Izseljenska matica tudi •etos zaupala to prireditev, na kateri se bodo v času od 1. do 5. junija zbrali izseljenci, zdomci in i zamejci. Udeležbo pri sodelova-I nju sla potrdili občini Dobrepolje in Velike Lašče. MAN4P Kandijska 9, Novo mesto Tel. 068/321-115, 325-477 Fax: 342-136 • KATALOG P O Č I T N I C E ’98 • * ugodne cene * plačilo na obroke Bo hrvaški dolg prignal NE Krško celo na sodišče? KRŠKO - Skladu za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK krške jedrske elektrarne redno plačuje obveznosti. Vendar tako poravnava le slovenski delež dolga, medtem ko hrvaški delež dolga ostaja neplačan in je že presegel 5 milijard tolarjev. Nuklearka svoje obveznosti do sklada še zmeraj poravnava zgolj s slovenskim denarjem, ker se Hrvati izmikajo plačevanju. Hrvaška v zavlačevanju celo ubira nove poti. Da bi podprla svoje nestrinjanje z načinom ustanovitve že obstoječega Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, je menda pripravljena vplačevati denar za razgradnjo na svoj lasten račun. Predsednik upravnega odbora sklada je zaradi hrvaškega obnašanja že pred časom poudaril, da sklad beleži hrvaški dolg in pričakuje od slovenske vlade ustrezno politiko. Ker taka pričakovanja očitno niso obrodila sadov in je hrvaški delež dolga do sklada doslej presegel, kot rečeno, 5 milijard tolarjev, upravni odbor sklada napoveduje sodno izterjavo hrvaškega deleža dolga. Na zatožni klopi bi se na ta način še pred poletjem znašla jedrska elektrarna Krško, ker je pač ona zavezana plačevati vse obveznosti do sklada. L. M. m ^Tprodajni center T ŽELEZNINA k tel./fax: 068/323-836 Do nadaljnjega prepovedano! Zgode in nezgode z novomeškim občinskim proračunom in občinskim glasilom Odločajmo NOVO MESTO - Ob sprejetju občinskega proračuna je ponavadi župan med najbolj zadovoljnimi. To pa letos prav gotovo ne velja za novomeškega župana Francija Koncilijo. Po sprejetju proračuna na zadnji seji občinskega sveta je Koncilija demonstrativno odšel s seje in zagrozil, da bo zadržal sklep občinskega sveta o sprejetju proračuna. In kaj je župana tako razhudilo? Proračun je bil sprejet, in to prav v taki višini, ko jo je predlagala županova občinska ekipa, se pravi dob- re 4,2 milijarde tolarjev; celo predvidena višina občinskega zadolževanja - 235 milijonov tolarjev - je ostala enaka. A vendar je sprejeti proračun bistveno drugačen, kot ga je predlagal župan. Opozicija v občinskem svetu, ki je s pridružitvijo SLS dobila prepričljivo večino, tako da sta sedaj v bistvu opozicija županova SKD in SDS, je na seji vložila amandma na predlog proračuna, ki je pravzaprav proračun v malem, in je prejšnjega postavil na glavo. Seveda je bil “opozicijski proračun ” sprejet z ve- OBČNI ZBOR SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE - V nedeljo dopoldan je Slovenska ljudska stranka, podružnica Šentjernej, organizirala občni zbor. Izvolili so nov upravni odbor: predsednik je postal Viktor Luzar, podpredsedniki so Franc Hudoklin, Slavko Drobežjn Alojz Kos. Ustanovili so tudi Upokojensko zvezo pri SLS podružnici Šentjernej, katere predsednik je postal Rudolf Gorišek. Gostje občnega zbora so bili: Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta. Igor Lazar, podpredsednik upokojenske zveze pri SLS, in drugi. Vsi prisotni so se strinjali, da SLS dobiva vse večji pomen v slovenskem političnem prostoru, in člani stranke bodo tudi v prihodnje z veliko vnemo delali naprej. (Foto: M. Hočevar) f >Vl PROSTORI ZA BREŽIŠKE GEODETE - Pretekli petek so nekdanji prostori brežiške davčne uprave ob Elektrotehni tudi uradno dobili nove stanovalce. Vanje se Je preselilo osem delavcev brežiške lzpostave Območne geodetske uprave, ki ima sicer sedež v Sevni-Cl- Prostore sta namesto rezanja 'raku s podpisom katastrskega navrta nove izmere gospodarskega terminala Obrežje odprla direktor Geodetskega zavoda Slovenije Aleš Seliškar (na sliki spredaj) in vodja brežiške izpostave Iztok Ilc. (Foto: P- Sečen) Bitka, o kateri je le ena resnica Spominska slovesnost ob 55-letnici zmagovitega partizanskega boja v Jelenovem Žlebu -Slavnostni govornik brigadir Janez Butara: “Gre za nesporni simbol naše preteklosti” RIBNICA - “Bitka pri Jelenovem Žlebu je ena najčistejših bitk, saj so si stali nasproti narod, kije okupiral Slovengo, in Slovenci. Zato je to bitka, ki ni predmet različnih sodb in različnih resnic,” je na spominski slovesnosti ob 55-letnici zmagovitega partizanskega boja v Jelenovem Žlebu v soboto v Športnem centru v Ribnici poudaril župan ribniške občine Jože Tanko. O pomembnosti bitke nekoč in njenem pomenu za današnji čas je spregovoril slavnostni govornik brigadir Janez Butara iz pokrajinskega štaba Slovenske vojske za Dolenjsko. Dejal je, da je boj postal legendaren že med vojno, danes pa je pomemben tudi za I PRED DNEVOM ROMOV v v • f v • Brez popuščanja državi Belokranjci ne vedo natančno, kako bi jim uspelo zbrati skupaj v nekakšni zadrugi ali. bolj učeno, romski kooperativi Rome, ki so na različnih stopnjah razvoja, se med seboj prepirajo in včasih celo streljajo. A ker jim že primanjkuje idej, kako jih zaposliti, saj je v Beli krajini 15-odst. brezposelnost, so pristali tudi na ta poskus ljubljanskega podjetja B&Z. Veliko denarja, časa, dobre volje in še česa so namreč v treh belokranjskih občinah že namenili za reševanje romske problematike in tudi vnaprej se tovrstnemu delu ne nameravajo odreči v upanju, da bo viden uspeh. Vendar jih boli mačehovski odnos države. Nerazumljivo je, da sekretar Urada za narodnosti (tudi Romi so priznani kot narodnost) vpraša občine, kaj so storile za rešitev romskih težav, kar 95 odst. nalog s tega področja pa pritiče uradu. Zato v Beli krajini ne pristajajo na to, da postanejo Romi njihova posebnost in glavna naloga občin, čeprav nekatera dogajanja že gredo v to smer. Nobena posebnost na primer ni, da semiškega župana zjutraj že na pragu občinske hiše pričaka po deset Romov. Domžalska županja takšnih problemov zagotovo nima. Tako, kot se je država spoprijela z nalogami v šolstvu, zdravstvu in še kje, se bo morala tudi z romskimi problemi. Zato so toliko bolj nesprejemljive trditve nekaterih, da z romsko kooperativo ne bi smeli čakati na odziv države, sicer bo projekt že v zamisli zamrl. To utemeljujejo s tem, da se tudi javna dela ne bi tako razmahnila, če bi čakali na državo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE slovensko vojaško zgodovino. Spopad ni bil načrtovan in je bil presenečenje za obe strani; da je zmagala maloštevilna in po oborožitvi šibkejša partizanska vojska, pa je bilo odločilno, kot je poudaril Butara, hitro ukepanje, vešče poveljevanje, hrabrost in razporeditve pohodnih kolon. “Bitka je bila odločilna pri zlomu fašističnega okupatorja. V Ribnici je imela simbolni pomen, dokler temu dogodku niso odvzeli teže, ko so namesto 26. marca za občinski praznik določili za Ribnico sicer prav tako pomemben, a drug datum,” je poudaril Tanko. DANAŠNJA VOJSKA O BOJIH NEKOČ - Brigadir Janez Butara je predlagal, da bi Rudeževo pot od Rakitnice do Jelenovega Žleba uredili v vojaško učno zgodovinsko pot. VREME V drugi polovici tedna bo toplejše, spremenljivo oblačno vreme z možnimi popoldanskimi plohami. liko večino. Končna številka je res ista, a znotraj proračuna je veliko drugače, saj se posamezne proračunske postavke od županovega predloga razlikujejo tudi za 100 milijonov tolarjev. Tako so na primer pri dejavnosti občinskih organov in uprave za tekoče materialne stroške namenili namesto predlaganih 60 mi-■ lijonov tolarjev 5 milijonov več, vzeli pa so jih pri postavki “proslave, pokroviteljstva,prireditve", ki so jo od 12 milijonov oklestili na 7 milijonov tolarjev; sredstva za krajevne skupnosti so povečali od 12 (Nadaljevanje na 2. strani) DELEGAT NORVEŠKEGA RK V BELI KRAJINI ČRNOMELJ, METLIKA - V soboto je bil na obisku v Beli krajini delegat norveškega Rdečega križa Ole Johan Hauge. V spremstvu generalnega sekretarja RKS Mirka Jeleniča je obiskal tabor mladih članov RKS na Otovcu pri Črnomlju ter črnomaljski zbirni center za begunce. Norveškega gosta je sprejel tudi metliški župan Branko Matkovič. Ole Hauge je orisal uspešno sodelovanje s Slovenijo ter pomoč, ki jo od osamosvojitve norveška vlada in RK namenjata naši državi. Trenutno s to pomočjo v okviru RKS poteka več projektov v vrednosti devet milijonov tolarjev. Berite danes stran 3: •Ni pravnika za denacionalizacijo stran 4: • Trije grehi črnomaljskega jedra stran 5: •Nezdrava voda kar v 15 zajetjih stran 7: • Obnova otoka z zamudo, a vendarle stran 8: • Ukinitev vlakov -manjše izgube? strgn 9; •Čebelarski klic v sili stran 11: • Trobčevo domovanje še naprej zapor stran 21: •Ljudje so ga imeli za svetnika stran 24: •Pri Ježevih na Turjaku kraljuje glasba • V bitki pri Jelenovem Žlebu je italijanska vojska utrpela največje izgube v vsem obdobju NOB na slovenskem ozemlju, saj je v boju padlo kar 106, ranjena pa sta bila 102 vojaka. Cankarjeva in Gubčeva brigada, ki sta ob podpori Tomšičeve in Šercerjeve brigade v spopadu sodelovairheposredno, sta imeli le 8 mrtvih in 30 ranjenih. Vendar pomenu bitke nihče ne oporeka. Spominske slovesnosti, katere pokroviteljica je bila ribniška občina, se je udeležilo tudi preko 150 nekdanjih udeležencev bUke- M. L.-S. SEJO BODO NADALJEVALI V PONEDELJEK ŠKOCJAN - Po ugotovitvi sklepčnosti in sprejetju zapisnika predhodne seje so se člani škocjanskega občinskega sveta na svoji redni 36. seji minuli ponedeljek posvetili analizi potreb, želja in možnosti glede bodočih investicij na področju cest. vodovodov ipd. Zaradi obsežne problematike so se po štirih urah zasedanja odločili, da sejo prekinejo in z delom, po predloženem in sprejetem dnevnem redu, nadaljujejo v ponedeljek, 6. aprila. M B LINHARTOVO SREČANJE IVANČNA GORICA, STIČNA - ZKD občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica je bila v soboto, 28. marca, organizatorica Linhartovega srečanja, medobčinskega srečanja mladinskih gledaliških skupin. Gledališka skupina KD Šmarje-Sap Profesionalci seje predstavila s samostojno gledališko projekcijo Pod’n (režiserka Betka Jamnik), gledališka skupina KD Ivančna Gorica z Lainščkovo igro Bratje, škratje, tatje (režiser Uroš Hočevar), gledališka skupina KD Stična z igro Gorana Gluviča Videoklub in z delom Eugena Ionesca Plešasta pevka ter Draga Jančarja: Halštat (režiser obeh predstav je Igor Gruden). Gost srečanja je bil Milivoj Roš, ki je ob koncu obiskovalce navdušil z monodramo Gorana Gluviča Dobro jutro, pijanček. SPOMIN NA PATRA STANISLAVA ŠKRABCA RIBNICA - Potem ko so lani v Ribnici uspešno izpeljali večmesečne prireditve v počastitev 100-letnice rojstva kiparja Franceta Goršeta, so se letos lotili priprav na praznovanje ob 80-ietnice smrti rojaka, patra in jezikoslovca StanislavaŠkrabca. Rojenje bil leta 1844 v Hrovači pri Ribnici, večino življenja pa je preživel v samostanu Kostanjevica v Gorici. Tam je skoraj 30 let urejal in izdajal “Cvetje z vrtov sv. Frančiška”, znano nabožno-jeziko-slovni list. Občina si prizadeva poglobiti sodelovanje s kraji, kjer so živeli in delali pomembni možje iz Ribniške doline. Lani so se srečali s tržaškimi in koroškim Slovenci, letos pa se bodo s predstavniki občine Nova Gorica. Na rojstni hiši v Hrovači so leta 1920 odprli spominsko ploščo, rodbina Škrabec pa že drugo leto obnavlja hišo, ki bo postala muzej. • Naredite mi to deželo spet rodevitno! (Grafit na cerkvi) CLIO NA K1JUČ - Prejšnji teden so mnogi ljudje širom Slovenije v Renaultovih prodajnih salonih poskušali srečo pri vžigu clia s ključem, ki so ga dobili v časopisih in revijah alt pa kar v salonu. Od 23. do 28. marca je v 44 salonih širom Slovenije potekala akcija Clio na ključ, v ta namen je bilo narejenih kar 300.000 ključev, le eden pa je bil pravi. V novomeškem TPVavto so imeli v tem času zelo dober obisk, dnevno jih je obiskalo tudi po 1000 ljudi. Zelo veliko zanimanje pa je že tudi za novi clio, in čeprav točna cena še ni znana, je novi clio že vplačalo 30 ljudi. \'a fotografiji je eden od mnogih, ki je upal, da bo clio vžgal ravno njegov ključ. (Foto: J. Dorniž) Ali ukinjati vlake? Tokratno anketo je Dolenjski list namenil ukinjanju nekaterih vlakov na različnih progah v Sloveniji. Zbrani odgovori kažejo, da nad ukinjanjem vlakov niso navdušeni niti ljudje, ki so pogosti ali stalni potniki, niti tisti, ki niso sedli v vagon že več desetletij. Po mnenju nekaterih bi manjše število vlakov povečalo število avtomobilov na cestah, s čimer bi porasla prometna ogroženost in bi se povečalo onesnaževanje okolja. Prav bi bilo, so prepričani nekateri od vprašanih, da bi pri vseh opravljenih in bodočih klestenjih prog zagotovili prevoze šolarjem in delavcem. Pri tem nihče ne sili železnice, naj obdrži na progah tudi napol prazne in nedonosne vlake. Ali bodo vlaki v prihodnje še bolj prazni, kot so zdaj? Ob vse večjem številu osebnih avtomobilov je kljub slabemu zanimanju za javni avtobusni prevoz pričakovati, da se število potnikov na vlakih ne bo povečalo samo od sebe. Ali bodo strožji cestnoprometni predpisi vendarle spodbudili ljudi, da se bodo pogosteje vozili z vlakom? Ali lahko železnica ponudi na svojih potniških progah ljudem kaj več kot le sedež in s tem občutno izboljša dosedanjo sliko donosnosti železniškega medkrajevne- premoženjem, s katerim obratuje. TONE ŠUŠTARŠIČ, upokojenec iz Novega mesta: “Ukinjanje vlakov ne pomeni nič dobrega. Mnogi, predvsem mladi in starejši ljudje, so veza- ni na vlak, če teh prevozov ne bo, se bodo morali vozili z avtomobili, posredno bo s tem gostejši promet in še več nesreč na naših že tako krvavih cestah. Prav gotovo bo ta ukrep, če bo do njega prišlo, še bolj odrezal Dolenjsko in Belo krajino.” BRANKO AMERŠEK, kmet z Metnega Vrha pri Sevnici: “Železničarji že vedo, kaj delajo in ali so sposobni zdržati konkurenčni boj za potnike z avtobusnimi prevozniki. Nihče jih ne more prisliti, da bi delali nekaj, s čimer se ne da poslovati pozitivno, čeprav bi bilo dobro, če ne bi ukinili vsaj t.i. šolskih vlakov. Podpiram, da ’le čevlje sodi naj kopitar!’” META ŠPORAR, srednješolka z Mime: “Za nas številne vozače bi bil velik udarec, če bi nam Slovenske železnice ukinile katerikoli vlak, saj bomo potem izgubili še več čas na poti od doma v šolo in nazaj. Gotovo bi bilo poleg vsega to za nas tudi udarec po že tako plitvih žepih. Vozim se v Ivančno Gorico, kjer obiskujem Šolski center in že zdaj niso zveze ravno idealne, kaj šele bo, Če...” LEPOSLAVA L1LEK, upokojenka iz Črnomlja: “Za Črnomaljce, ki se veliko vozijo z vlaki, bo ukinitev nekaterih vlakov velik udarec. Če bodo šli k zdravniku v Novo mesto, bodo porabili ves dan. Sin se vozi v novomeško šolo, a so že sedaj težave z zvezami. Nekateri se bodo znašli tako, da se bodo vozili z lastnim prevoznim sredstvom. Največji reveži bodo tisti, ki avta nimajo.” MARJAN PEZDIRC, avtoprevoznik iz Podzemlja: “Na vlaku se nisem peljal skoraj 30 let in me osebno ne bi prizadelo, če bi katerega izmed njih proti Beli krajini ukinili. Kljub temu mislim, da bi bilo boljše, da bi ostali, ker se z njimi vozi veliko šolarjev, so pa tudi precej poceni. Če pa bi želeli pridobiti več potnikov, bi morali posodobiti železnico, da bi bili vlaki hitrejši.” BETKA GABRON, prodajalka z Bizeljskega: “Na Bizeljskem imamo z železnico poseben problem po osamosvojitvi Slovenije, ker kraj sploh nima železniške postaje na ozemlju Slovenije. Ib postajo bi lahko naredili, da ne bi hodili na vlak na Hrvaškem. Ni videti, da bi tu kaj uredili. Vidimo pa, da železnica v Sloveniji ukinja proge. Na vlakih ni potnikov, ker je veliko osebnih avtomobilov.” VERONIKA KATIČ, prodajalka z Drnovega: “Preden bi začeli na veliko ukinjati železniške proge, naj bi razmislili, zakaj ni potnikov na vlakih. Mogoče bi železnica lahko izboljšala storitve. Mogoče bi imela več dela, če bi tovornjake preusmerili s cest na vlake Normalno je, da ljudje velikokrat ne morejo potovati na delo z vlakom, ker se službe začenjajo drugače, kot vozi vlak.” DUŠAN LAVRIČ, upokojenec iz Ribnice: “Ljudje se pogosto zaletijo in vztrajajo, da nekaj hočejo, vendar pa je tako, da je potrebno omogočiti, da pridejo mladi v šole in delavci na delo ter nato nazaj. Vse drugo, kar je vmes, se lahko ukine, če so vlaki prazni in nerentabilni. V našem koncu ni vlaka, ker je premalo prebivalcev, avtobus pa zadovoljivo opravlja javne prevoze. BORUT ŠKODA, zaposlen na MO v Kočevski Reki, doma iz Kočevja: “Prog naj ne bi ukinjali, ampak naj bi vlake v krajih, kot je Kočevje, celo ponovno uvedli. Če bo sprejet nov zakon o cestnoprometnih predpisih, bodo vlaki dobrodošli za mnoge, ki se sedaj vozijo na delo s svojimi avtomobili. Na cestah pa bi bilo tako tudi manj gneče in manjše bi bilo onesnaževanje okolja.” Varno materinstvo Ob svetovnem dnevu zdravja TVojica novih medicinskih knjižnih del Pridobitev za zdravništvo, pa tudi širšo javnost LJUBLJANA - V prostorih Slovenskega zdravniškega društva so prejšnji teden predstavili tri nove domače medicinske knjige, pomembne tudi za širšo in ne le strokovno javnost. To je knjižica z naslovom “Govorimo o drogah”, v kateri dr. Dušan Nolimal, nacionalni koordinator za program droge pri Inštitutu za varovanje zdravja razloži vse najnujnejše informacije s tega področja, nadalje obsežna in tehtna knjiga “Duševne motnje in zmožnost za delo”, ki sta jo uredila dr. Janez Romih in dr. Andrej Žmidek, spisalo pa kar 20 avtorjev, ter v vsakdanji praksi vse bolj potrebno knjižno delo “Kakovost v splošni medicini”, ki ga je z veliko prizadevnostjo napisal dr. Janko Kersnik. Nove knjige bodo dragocen pripomoček zdravnikom, pedagogom in vsem, ki jih zadevajo obravnavana vprašanja. Do nadaljnjega prepovedano Tema letošnjega Svetovnega dneva zdravja ja Varno materinstvo. Nosečnost ni bolezen, vendar kljub temu prinaša določeno tveganje za zdravje in preživetje matere in otroka. Zaradi zapletov med nosečnostjo in porodom umre na svetu letno 585.000 žensk, največ v deželah v ravoju. Neustrezne oskrbe matere je vzrok tudi za mrtvorojenost ali smrt v prvem tednu življenja 4 milijonov otrok letno. Na področju zdravstvenega varstva žena v nosečnosti in ob porodu se Slovenija približuje najrazvitejšim evropskim državam. Umrljivost mater je 10 na 100.000 rojstev (v nekaterih predelih Afrike tudi do 1.800 na 100.000 rojstev), umrljivost dojenčkov pred rojstvom in v prvem tednu po rojstvu pa znaša 7 na 1.000 rojstev (Afrika 80 na 1.000 rojstev). Zal medicina ne more preprečiti smrti dojenčkov s težjimi prirojenimi anomalijami, zato ima zniževanje umrljivosti dojenčkov neko mejo. Slovenija se ji je že zelo približala. Kaj pa je vendarle f>e možno storiti? Opaža se, da umre vsako leto v Sloveniji nekaj dojenčkov, katerih smrt bi bilo možno preprečiti, če bi nosečnica prve bolezenske spremembe vzela dovolj resno in takoj poiskala zdravniško pomoč. Take spremembe so otekanje nog ali okrog oči, odtekanje plodovnice, krvavitev, bolečine v trebuhu, povišana temperatura. Nosečnica naj šteje plodove gibe, ki jih mora biti tudi ob koncu nosečnosti vsaj 10 na dan. Če jih je manj, lahko pomeni, da posteljica slabše deluje. Pozorna naj bo tudi na izrazit nemir otroka, ki lahko pomeni, da se mu godi slabo. Nosečnica ne sme čakati, da se bodo težave same umirile. Bolje je nekajkrat po nepotrebnem obiskati zdravnika kot enkrat premalo. Za otroka je lahko usodno. Če je nosečnica napotena v bolnišnico, naj gre tja takoj in naj ne odlaša. Bodočim materam in očetom je na razpologo “materinska šola ”, ki se je na Dolenjskem udeleži le 56 % prvorodk, očetov pa le nekaj procentov (za ene in druge so številke med najnižjimi v Sloveniji). V materinski šoli dobijo bodoči starši mnoge koristne nasvete. Noseči ženi je lahko zelo v pomoč, če tudi njen mož ve, kaj se z njo dogaja in na kaj mora paziti. Omenili bomo še en vzrok smrti dojenčkov, ki sicer ni povezan s porodno nego, a ga je enostavno preprečevati: sindrom nenadne smrti dojenčka. Zdravega dojenčka damo spat, najdemo pa mrtvega. Obdukcija ne pokaže ničesar, strokovnjaki pa ugotavljajo, da ti otroci ležijo na trebuhu. Dojenček naj zato leži na boku. V Sloveniji bo država kot doslej še naprej vlagala v zdravstveno varstvo žena in izboljševala storitve za zagotavljanje varnega materinstva, a tudi sami smo dolžni storiti tisto, kar lahko. DARJA RADEŠČEK, dr.med. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto (Nadaljevanje s 1. strani) na 16 milijonov tolarjev. Veliko več proračunskega denarja so namenili za izobraževanje, od sofinanciranja nakupa računalniške opreme, novomeške univerze do prizidka k OŠ Grm, ki se ga župan že lep čas uspešno otepa. Za sanacijo novomeške športne dvorane Marof so namenili 49 milijonov tolarjev, kar 25 milijonov več, kot je stalo v županovem predlogu. Dodatni denar so dobili še cestni, komunalni in pokopališki programi v krajevnih skupnostih. Opomoglo si je tudi kmetijstvo. Največ, 100 milijonov tolarjev, pa so vzeli Kulturnemu centru Janez Trdina, za katerega je tako v občinskem proračunu sedaj namenjenih še 50 milijonov tolarjev. Poleg tega so svetniki zavrnili tudi županov amandma, po katerem bi bil "odredbodajalec sredstev proračuna župan oziroma od njega pooblaščena oseba ”, Tako pa so to tudi občinski sekretarji in tajnik občine. Proračun pa ni bil edini županov poraz na tej seji, čeprav najtežji. Svetniki so s sklepom prepovedali nadaljnje izdajanje občinskega glasila Odločajmo, in to dokler ne dobijo podatkov o stroških izdajanja tega pred časom oživljenega občinskega glasila iz delegatskih časov. Nemalo je bilo tudi pripomb na sestavo uredniškega odbora. Svetniki opozicije (ki pa ima večino) uredniškemu odboru očitajo, da občinsko glasilo spreminja v strankarsko in županovo trobilo, v katerem objavljajo tudi osnutke občin- skih materialov, ki so še v razpravi?3 ^ objavljali pa naj bi celo plačane;a oglase, da o županovih slikanifc^ cah ” niti ne govorimo. Eden o^bis svetnikov je ironično pripomnil, <(*dru bi morali v takem glasilu v imeme,} izpustiti črko j, tako da bi se imenortd valo “Odločamo". Analizo vrrflidol škov izdajanja tega glasila, ki breit r menijo občinski proračun, so svet- z: niki zahtevali že na januarski je/mek sveta, a je občinski upravi v dvehpo mesecih ni uspelo pripraviti. Urediš niški odbor pa je medtem izdal šte^l vilko, v kateri je uvedel še novost,. f tako imenovano rumeno stran, «4av kateri se med drugim norčujejo nalij?0 iz svetnikov (seveda opozicijskih strank). Sicer pa tega ne počnejo ?: samo na tej strani, saj so svetnic Darinko Smrke, izvoljeno na listi podjetnikov, mimo “vpisali" if; , Združeno listo. In nihče od uredni-2ai škega odbora se ji za to ni nitij,e opravičil. bn Do nadaljnjega prepovedano!sk] Odločajmo in proračun? Itel ANDREJ BARTELJh, rel • POPRAVKI NA IZREDNI SEJI - Zadnja seja novomeškega občinskega sveta je potekala v dveh delih. Zaradi (pre)obsežnega dnevnega reda je bilo po četrtkovem večurnem sejanju potrebno sejo nadaljevati še v ponedeljek popoldne. Po končani seji pa je prišlo še do 1. izredne seje tega sveta. Na njej so ekspresno sprejeli nekaj očitno že vnaprej pripravljenih in dogovorjenih popravkov v zvezi z v četrtek sprejetim “opozicijskim proračunom”. Očitno je prišlo do kompromisa in je župan odstopil od namere, da bo proračun zadržal, za to pa je opozicija malo popustila proračunu. Tako so na prihodkovni strani nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča povečali od 350 na 400 milijonov tolarjev, Kulturni center Janeza Trdine pa bo namesto prvotno predvidenih 150 milijonov tolarjev in v opozicijskem proračunu znižanih na 50 milijonov sedaj dobil 100 milijonov tolarjev. Osnova za tako dramaturgijo je bil Damoklejev meč, ki je visel nad županom in občinsko upravo. S torkom se je namreč iztekla veljavnost odloka o začasnem financiranju občine; če bi župan uresničil svojo grožnjo in zadržal odlok o proračunu, bi se ustavila vsa dela, financirana iz občinskega proračuna in prišlo bi do nepredvidljivih težav z usodnimi posledicami. DAN ZDRAVJA V g ZDRAVSTVENEM DOMU«; NOVO MESTO - Svetovni dan U zdravja v novomeškem Zdravstve- re nem domu vsako leto zaznamujejo m na svoj način. Tako bo tudi letos. V j.j torek, 7. aprila, bodo v tej zdravstve- g( ni ustanovi potekale številne dejav-nosti. V avli Zdravstvenega doma se bo predstavilo Društvo za zdravje ^ srca in ožilja. g 4 Razprava o KS spet na slepem tiru K odločitvi šentjernejskih svetnikov ni pripomogla niti raziskava, ki jo je na to temo p dal narediti SKD - Kritični do občinskega glasila • Za znižanje stroškov j* ŠENTJERNEJ - Šentjernejski svetniki so minuli ponedeljek “sejali” pozno v noč, vendar bi težko dejali, da je bilo njihovo delo plodno. Med drugim so se spet pogovarjali o statusu obeh krajevnih skupnosti, a žal tudi tokrat niso prišli skupaj niti z enim predlogom. Verjetno je upanje, da bi ta svet sploh lahko do konca svojega mandata rešil ta problem, zaman. Tudi raziskava, ki jo je naročil šentjernejsk SKD, svetnikom ni pomagala do odločitve. Pred razpravo je njegove izsledke predstavil Jože Simončič. Povedal je, da so v orehoviški krajevni skupnosti naključno izbrali 100 telefonskih naročnikov in 200 v šentjernejski. V orehoviški je velika večina menila, da so KS potrebne, od teh pa se jih je kar 95 opredelilo za sedanjo KS. V Šentjerneju so bili odgovori precej drugačni, manj kot polovica jih je menila, da KS potrebujejo, le slaba tretjina pa jih je bila še naprej za sedanjo KS. Statutarna komisija pri šent-jernejskem občinskem svetu, ki se je sešla prejšnji teden, je predlagala, da bi kljub temu morali razpisati referendum, kajti javno mnenje še ni dokument. Potem se je razvila razprava, vendar kmalu spet zašla na slepi tir. Svetniki so se strinjali, daje v Orehovici jasno izražena volja ljudi za krajevno skupnost in da bi bilo v Šentjerneju potrebno iz sedanje zelo velike KS narediti več manjših, vendar se je zataknilo pri vprašanju, kako jo razdeliti in kdaj. Župan Franc Hudoklin je predlagal, da bi sedaj imenovali obstoječi KS, do lokalnih volitev pa bi pripravili tudi razdelitev šentjernejske KS. Ker so se začeli tudi očitki sedanjim KS, je Cvelbar predlagal 10-minutni odmor in potem glasovanje. Glasovali so o treh predlogih: o izvedbi referenduma, o ustanovitvi KS Orehovice in o tem, da se imenujeta obe sedanji KS. Nobeden od predlogov ni bil sprejet, pa Čeprav je skrajni rok, 15. april, pred vrati. Vroča točka dnevnega reda je bila tudi razprava o občinskem glasilu, ki so jo svetniki načeli že na prejšnji seji predvsem zaradi očitkov, da postaja vsebina časo- pisa strankarska in da so stroški izdaje previsoki. Tokrat so svetniki dobili predse prikaz stroškov, in sicer je občino lani 5 številk časopisa stalo več kot milijon 700 tisoč tolarjev. Urednik časopisa podžupan Jože Krašna je poudaril, da so se v uredništvu trudili, da bi naredili zanimiv časopis, zato je prepričan, daje prav, da se v njem objavijo tudi različna mnenja ljudi in da ne bo dovolil, da bi župan cenzuriral prispevke. Strinjal pa se je, da bi se morda dalo znižati stroške izhajanja. Na koncu so sklenili, da časopis ostane, vendar naj bo informativen; občinska uprava in uredniški odbor mora poiskati 3 ponudnike za njegovo cenejšo pripravo, v uredniški odbor bodo vključili tudi slavista, sedanjo številko pa bo pripravil uredniški odbor še v dosedanji sestavi. J. DORNIŽ 1 Aplavz za vse Proslave v vrtcu Škrat Otroški vrtec “Škrat” iz Stopič je v četrtek pripravil slovesnost, srečanje družin. Otroci so z nastopi pokazali, da so pazljivi učenci svojih vzgojiteljic, kar je treba razumeti tudi tako, da so vzgojiteljice malčkom očitno dobre učitelj Siteljice petja, plesa in podobnih veščin. Enako dobro kot medvedki, zajci in veverice se je odrezalo v svojem posebnem nastopu lutkovno gledališče, katerega junaki so nekateri starši otrok iz vrtca. Več kot jasno je, da je pri zasnovi in izvedbi celotne prireditve odigrala glavno vlogo, čeprav ne med predstavo na odru, vzgojiteljska ekipa. Omenjeni dogodek ni prvi te vrste v vrtcu Škrat. Zmeraj ob takih priložnostih obiskovalci lahko zaploskajo posrečeni izvedbi in ustvarjalnosti. Ploskanje je po pravici namenjeno tistim, ki v vrtcu učijo in se naučijo pesmi, plesa, deklamacij in kar je še takih čudes. L. M. Ljubljansko pismo V Sloveniji med 44 stoletniki le trije moški Moški v povprečju dočakajo 69, ženske pa 77 let LJUBLJANA - Statistika kaže, da se v Sloveniji življenjska doba povečuje, saj se je število prebivalcev, starejših od 90 let, od leta 1981 več kot podvojilo: leta 1981 jih je bilo 2081, lani septembra pa že 5097 med skupno 1,986.055 prebivalci. Sicer pa je bilo v Sloveniji zadnji dan lanskega septembra največ prebivalcev v starostni skupini od 40 do 44 let (162.308), sledijo skupine od 30 do 34 let (155.589), od 35 do 39 let (154.759), od 15 do 19 let (148.568), od 20 do 24 let (148.174), od 45 do 49 let (149.255), več kot 140.000 pa jih je še v starostni skupini od 25 do 29 let (142.658). Zanimiv je tudi podatek, da je ob koncu lanskega leta v Sloveniji živelo 44 oseb, starih sto in več let, od tega pa le trije moški. Sicer pa tudi med starejšimi od 90 let prevladujejo žen- ske, ki jih je bilo 30. septembra lani 3973 oz. 78 odstotkov, moških pa le 1124. Vsi ti podatki pa kažejo na izredno naglo staranje prebivalstva tudi v najstarejših kategorijah. Zato bo prav tem treba nameniti več skrbi kot doslej. Pa se bo to res zgodilo? Slabo kaže. V naši družbi je lepo biti mlad in lep. Ko v domovih za starejše zagledamo starčke, nas rado postane strah. Strah nas je pogleda na sobe in hodnike, ki spominjajo na čakalnico. Domovi za starejše - v Sloveniji jih je 53 - so namenjeni predvsem 65 in več let starim ljudem. Pogosto pa se jim pridružijo tudi veliko mlajši, ki jih je nepričakovano oplazila bolezen ali nimajo kam drugam. Pri nas domovi za starejše torej niso namenjeni samo za stare nad 65 let - takih je le 37 -, ampak tudi za vse tiste odrasle, kijih zaradi duševne ali telesne prizadetosti uvrščamo med posebne skupine. Za te skrbijo v desetih kombiniranih domovih skupaj s starejšimi. Zavodov, v katerih se zdravijo samo posebne skupine - duševno prizadete osebe, osebe s telesno prizadetostjo, slepi in slabovidni - pa je samo šest. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 1996 v vseh, tudi v posebnih domovih, okrg 6700 sob z več kot 13.200 ležišči. Premalo, da bi zadostili povpraševanju. VINKO BLATNIK ^Novomeška kronika NJIVA - Arheološka razstavi}'3 kapiteljska njiva je dogodek «nreta v Novem mestu. A za dru-;nile’za Novomeščane in pre-Jjjvalce bližnje okolice. Večina (obiskovalcev te razstave je od •nfi m$e’ met* niimi so tudi *Juci' 2e-kl so zaradi te izvrstne prireditve prvič v življenju prišli v r “olenjsko prestolnico, čeprav ,rtSe ni sedež škofije. Kaj hočemo 'e,l za nas, h; v teh krajih od «’jinekdaj živimo, je to le brskanje ’enpo enem od pokopališč. Kova-™fev? kobila je bosa tudi na ^•kapiteljski njivi. Mi. GOVORILNICA - Kjer je /jjjavna telefonska govorilnica, je civilizacija. Samo ta civi-ci/i!l2acijska pridobitev je lahko ?)0 i . necivilizirana. Motečo ,-^P‘astično telefonsko govorilni-islico sredi novomeškega Glavne-’ »f-a ir?a so Prec* časom odstrani-ni-h v.Je kaj hitro prišla fcompen-;((?ac,ja. Ob steno farovške stavne pod šmihelsko cerkvijo so , J~zez občutka za prostorsko skladnost prilepili tipizirano / j, emonsko kabino. Opravičljivo e’ ce je iz te govorilnice direktna zveza z nebesi. " CLIO - Clio piše neverjetne zgodbe. Zlasti, če človeku do-niov pošljejo ključ in mu naka-zejo možnost, da ga lahko za-U^nnj odpelje. Ampak od 300.000 ključev je bil pravi en sam. Ko je stiska najhiijša, je j0resivtev najbližja. In je pogoltni ymožak za nekaj kilogramov e ključev ponujal 5.000 mark. v- “°lje bi naredil, ko bi k mar-se vzel še ugoden kredit in :e garantirano dobil pravi ključ. IJrugi spet je hotel zastonj priti do avta na goljufiv način, zanašajoč se na svojo ključar-■ sko spretnost. V novomeško I avtohišo je prišel trikrat: šele ► tretjič je bil ključ dovolj opiljen, ua ga je lahko vtaknil v avtomo-" nilsko ključavnico, a se je pri J Poskusu vžiga zlomil. Potem je odšel domov z občutkom, da se - mu je zgodila krivica. SLIKA - Ob pregledu črnih p odlagališč v šentjemejski občini / so naleteli na nenavaden pri-( zor. V kupu odpadkov, ki jih je brezvestnež stresel na travnik, so našli tudi dokumente s točnim naslovom “odlagalca” in celo njegovo fotografijo. Šent-jcrnejski svetniki menijo, da bi ’> morali vse, ki to počno, strogo e kaznovati in javno ožigosati, a češ da bi le to zaleglo. Lepa , Priložnost, in to s sliko. , Ena gospa je rekla, da naj sedaj, ko imajo avtobusi Gorjancev koprsko registracijo, v Podgorju odprejo pristanišče. Takih, ki vozijo barko, tam ne manjka. [SuhoKranjski drobiž) NOV ZVON IN STREHA - V Prejšnjem Dolenjskem listu jo je zagodel tiskarski škrat in zapisal, ua imajo na Laščah nov zvon in streho. Imajo seveda nov zvonik m streho, zvon pa je ostal isti. No, na drugi strani Krke, na Vinkovem vrhu, pa vaščani še vedno čakajo na obnovo tudi njihovega ssc Pavla “Kdaj bo na vrsti cerkev !Y- Pavla?" se sprašuje Rezka Koncilja ob “frakeljčkih”, edinih celih ostankih, nekdanje lepe cerkvice. Zidovi se podirajo, kamenje se vali po pobočju Šent-Pavla, le do kdaj še... MM i Z N A Š i H O 8 Č i M MM Ni pravnika za denacionalizacijo O delu novomeške Upravne enote, ki deluje na območju treh občin - Lani več kot 57.000 zadev - Delajo na štirih lokacijah • Najtežje je pri denacionalizaciji, kjer ni kadrov NOVO MESTO - Sodelovanje med novomeško Upravno enoto in tremi občinami, na območju katerih ta enota deluje - novomeško, šent-jemejsko in škocjansko - in kjer živi okoli 61.000 prebivalcev, je dobro. “Ne samo dobro, celo zgledno,” je na nedavnem sestanku sosveta načelnika Upravne enote Jožeta Preskarja izjavil novomeški župan Koncilija, pritrdil je šentjemejski Hudoklin, šegavi škocjanski Povšič pa zaključil: “Kakor v nebesih, tako na zemlji!” To pa je tudi ena redkih skupnih stvari (na zemlji), o kateri imajo ti trije župani enako mnenje. “Naša naloga je zagotavljati ljudem dober, učinkovit in racionalen servis,” je dejal načelnik Pre-skar, ko je ocenjeval lansko delo Upravne enote, in nanizal številne podatke. Lani je imela enota povprečno 93 zaposlenih, največ pa so se ukvarjali z reševanjem vlog iz paketa vojne zakonodaje, vlog tujcev, z denacionalizacijskimi zahtevki, s prometom s kmetijskimi zemljišči in posegi v prostor. Svoje delo so izboljšali in si ga olajšali z dogradnjo informacijskega sistema in posodobitvijo računalniškega poslovanja; tako na primer preko programa Kurir vodijo upravičence po vojni zakonodaji in jim mesečno izplačujejo skupaj 21,5 milijona tolarjev odškodnin in veteranskih dodatkov. “Še vedno pa se otepamo s prostorskimi težavami,” pravi Preskar. Upravna enota deluje kar na štirih koncih, kar za uporabnike seveda ni prav nič ugodno pa tudi za delavce same ne. In ni videti, da bi ta problem letos rešili, saj za to na državni ravni ni razumevanja in prave volje. Lani so v novomeški Upravni enoti dobili blizu 57.000 zadev, kar je malo več kot leto poprej, rešili pa so jih 97 odst.; o njihovi učinkovitosti govori podatek, da so 92 odst. vseh rešenih zadev rešili v mesecu dni, ostale 4 odst. TRIJE ŽUPANI - Župani (z leve) šentjemejske, škocjanske in novomeške občine, Hudoklin, Povšič in Koncilija, soglašajo, da je sodelovanje med temi občinami in novomeško Upravno enoto dobro, celo zgledno. Sicer pa je med njimi zlasti glede delitve premoženja nekdanje novomeške občine veliko več nestrinjanj in nesoglasij. (Foto: A. B.) V SOBOTO ZBOR UPOKOJENCEV NOVO MESTO - Že kar dolgih 51 let združuje Društvo upokojencev Novo mesto svoje člane, ki jih poleg gostov vabi na občni zbor društva v soboto, 4. aprila, ob 17. uri v prostore osnovne šole na Grmu. Pregledali bodo lani opravljeno delo, o pokojninski reformi pa jim bo predaval dr. Franc Žnidaršič, poslanec državnega zbora. Po volitvah upravnega in nadzornega odbora bo po končanem uradnem delu tradicionalni spomladanski ples. ZA POMOČ MLADIM, OZDRAVELIM OD RAKA ŠKOCJAN - V Škocjanu je bila v nedeljo popoldan dobrodelna prireditev Pomlad 1998, ki jo je organizirala znana gostilničarka Ksenija Luzar. Fundacija za pomoč mladim, ozdravelim od raka, in gostišče Luzar sta pred številno občinstvo pripeljali znane domače umetnike: igralko in literarno ustvarjalko Milo Kačič in pevca Andreja Šifrerja, ki sta se odpovedala honorarju, da bi tako po svojih močeh pomagala mladim ozdravelim. Mila Kačič je z verzi, ki jih je sama ustvarila, popeljala prisotne od otroštva, mladosti in ljubezni do starosti in srnjli. Andrej Šifrer pa je s svojimi pesmimi, polnimi vsakdanjega življenja, radosti, dilem in tegob, še poudaril lepoto misli in besed gospe Kačičeve. Prireditev se je zaključila z družabnim večerom. Kot je v uvodu poudarila dr. Berta Jereb, bo denar, zbran s prireditvijo, namenjen odpravi in blažitvi posledic, ki jih imajo mladi po ozdravitvi S. Č. raka. NOVO ŠPORTNO DRUŠT-G- Suha krajina je bogatejša še Za eno Športno društvo. V Stavči asi pri Dvoru so mladi imeli ob{ni zbor, na katerem so usta-. v'li Športno društvo Stavča vas, [Jien predsednik pa je Alojz Ku-nelj. S. M. Vsi nimajo radi svojega mesta TVata skrbi za urejenost javnih površin NOVO MESTO - Zadnja leta Novo mesto prijetno poživljajo cvetoče gredice in urejena zelenice po mestu, pa naj si bo to zgodaj spomladi, poleti ali v jeseni. Za urejenost javnih površin, od zelenic, gredic, parkov in otroških igrišč po novomeških krajevnih skupnosti že od leta 1994 skrbi novomeško podjetje Trata, ki ga vodi Ciril Atelšek. Pred petimi leti je občina Trati namreč za pet let podelila koncesijo za urejanje javnih površin. Podjetje deluje že od leta 1990, ko je začelo urejati vrtove zasebnih hiš in okolico nekaterih podjetij. Od takrat pa do danes je svojo dejavnost povečalo, zaposlenih pa ima tudi več delavcev. Začeli so z enim, danes pa jih imajo zaposlenih že 13. Večina njihovega dela predstavlja prav urejanje javnih površin. “Opažamo, da zadnje čase ljudje bolj skrbijo za svoje okolje in da je na vrtovih in balkonih več rož, kot jih je bilo včasih, po drugi strani pa je še vse preveč vandalizma,” je dejal Ciril Atelšek. Objest-neži jim pogosto populijo rože z gredic, polomijo ograje s količki vred, prevračajo Ciril Atelšek betonska korita za rože in uničujejo igrala. Vse preveč je še voznikov, ki parkirajo kar na zelenicah. “Ti ljudje prav gotovo nimajo radi svojega mesta,” pravi Atelšek. Kako nemarni so nekateri ljudje do okolja v Trati vsako leto znova vidijo, ko kot izvajalci čistijo črna odlagališča po občini. Nekatera odlagališča že kmalu po akciji brez-brižneži znova zapolnijo. Še dobro, daje vse več ljudi, ki se čutijo dolžne in odgovorne do okolja, zato zanj lepo skrbijo. Za vse te je Trata na Gregorjevo odprla cvetličarno na Brodu v Novem mestu, v hiši, kjer imajo tudi poslovne prostore. V njej ponujajo poleg rezanega cvetja, lončnic, balkonskega cvetja, trajnic, drevnin in grmovnic tudi zemljo, substrate, orodja in darilni pro- ®ram' J. D. pa v dveh. Na odločitve Upravne enote se je pritožilo le 79 strank ali 0,14 odst. vseh. Precej dela, kot rečeno, jim daje denacionalizacija. Na oddelku za gospodarske dejavnosti so do konca lanskega leta v celoti rešili 7 od 15 zadev, ostalih 8 pa zaradi težav s cenitvijo premoženja, neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem, težav pri vračanju v naravi le z delnimi odločbami. Na oddelku za okolje in prostor pa so lani rešili 24 vlog za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, od tega so jih 5 zavrgli, eno pa zavrnili. Na od-dleku za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so lani rešili 76 zadev, do sedaj pa v celoti že 137 zadev od 648 vlog. “Pri reševanju denacionalizacijskih zahtev imamo nemalo težav zaradi pomanjkanja primernih kadrov,” pravi Preskar. “Za to delo ne moremo za redno zaposlitev dobiti izkušenega pravnika, saj v denacionalizacijskih postopkih noče nihče delati.” Tako si, kolikor je moč, pomagajo z zunanjimi sodelavci. A. B. Vino in salame Ocenjevanje vin in salamiada ŠMARJETA - Društvo vinogradnikov Šmarjeta je v soboto, 28. marca, v gostilni Pirkovič v Šmarjeti pripravilo ocenjevanje vin lanskega letnika iz tega okoliša in 1. šmarješko salamiado. Petčlanska ocenjevalna komisija pod vodstvom inž. Katarine Merlin je ocenila 127 vzorcev vin. Največ, 32 vzorcev, je bilo dolenjskega belega vina, 30 vzorcev cvička in 21 vzorcev dolenjskega rdečega vina; ocenili so tudi več sortnih in celo dvoje predikatnih vin. Najvišjo oceno, 18,38 točke, je prejela družina Cvelbar za izbor sivega pinota iz vinske gorice Mevce. Med cvički je bil najbolje ocenjen cviček družine Ilovar, prav tako iz Mecv, ki je prejel 15,78 točke; sledi cviček Matjaža Reismana iz Grčevja (15,72) in Jože Pajk iz Mevc (15,70). Dolenjsko rdeče: Dežman Anton 15,90, Franc Lužar 15,72 in Tone Lužar 15,64 (vsi iz gorice Mevce). Modra frankinja: Andrej Šušteršič (Mevce) 16,98, Alojz Cvelbar (Trška gora) 16,44, Jože Zupan (Trščina) 16,12 točke. Dolenjsko belo: Marjan Kodeh 16,52, Jože Gorenc (oba Koglo) 16,50, Jože Pajk (Mevce) 16,20. Komisija pod vodstvom Petra Bevca pa je ocenila 20 salam. Najboljšo je naredil Peter Selak iz Vinice, sledita Stane Hočevar, (udi z Vinice, in Alojz Avbar iz Šmarjeških Toplic. A. B. KARTA - Šentjemejska občina je skupaj z Geodetskim zavodom Slovenije pred kratkim izdala prvo karto šentjemejske občine in načrt Šentjerneja z okolico. Predstavitve se je udeležil tudi inž. Jurij Hudnik z Geodetskega zavoda (drugi z leve), kije pripravil zasnovo karte. (Foto: J. Dorniž) y Šentjemejska občina na karti Na čelni strani karta občine, na drugi načrt Šentjerneja z okolico - Izid podprli sponzorji ŠENTJERNEJ - V Šentjerneju se zadnja leta, odkar imajo svojo občino, zelo trudijo pospešiti razvoj turizma. Prav gotovo jim bo pri tem v veliko pomoč tudi prva karta občine, ki jo je pred kratkim izdal Geodetski zavod Slovenije iz Ljubljane skupaj s šentjer-nejsko občino. Na 69 x 87 cm veliki in obojestransko tiskani karti, zloženi v žepni format, je na eni strani karta občine in na drugi načrt Šentjerneja in okolice. Karta je izšla v 4.200 izvodih in bo na voljo na večih prodajnih mestih v občini in tudi izven nje. Na predstavitvi karte prejšnji četrtek je šentjemejski župan Franc Hudoklin poudaril naravne, kulturne in druge znamenitosti. Na karti so označene razgledne točke, smučišča, vinska cesta z vinskimi kletmi, kra- arheološka nahajališča, lovske koče, še posebej podrobno je obdelana potna mreža, označeni so tudi studenci, pa gostilne, prenočišča, turistične kmetije, itd. Kratek spremni tekst je zapisan v treh jezikih; slovenskem, nemškem in angleškem, na več fotografijah, kijih je posnel fotograf Marjan Hočevar, pa so prikazane vse pomembnejše znamenitosti ter večje prireditve. Inž. Jurij Hudnik iz Geodetskega zavoda Slovenije, ki je pripravil zasnovo karte, je povedal, daje na čelni strani karte občina v merilu 1 : 25000, na drugi strani pa načrt Šentjerneja in bližnje okolice v merilu 1: 8000. V načrtu so prikazane ulice, večje zgradbe s hišnimi številkami, poleg tega pa še gozdne, urbane in ostale površine, označene so tudi cerkve, ji, kjer ohranjajo domačo obrt, gostilne in spomeniki. J. D. DRŽAVNI SEKRETAR V ŠOLI - Sredi prejšnjega tedna je šentjemejsko šolo obiskal Matjaž Vrčko, sekretar za investicije v šolskem ministrstvu (drugi z leve), ki je Šentjemejčane opozoril, da se morajo širitve šole lotiti skupaj z ministrstvom. (Foto: J. Dorniž) Radi bi razširili šolo in vrtec Za devetletko bodo v šentjemejski osnovni šoli potrebovali še 9 učilnic - Dve naj bi zgradili na podstrešju - Ostale pa pri vrtcu - Vrčko opozoril na prostorsko preverbo ŠENTJERNEJ - Minuli četrtek je šentjemejsko občino obiskal državni sekretar za investicije pri šolskem ministrstvu Matjaž Vrčko in se pogovarjal s šentjernejskim županom Francem Hudoklinom in ((jegoviini sodelavci ter ravnateljem tamkajšnje osnovne šole Pavlom Kirkom o prostorskih težavah šole zaradi bodoče devetletke. Ravnatelj šole Pavle Turk je predstavil zgodovino šentjerncj-ske šole, gibanje števila otrok in njihov predlog za prostorsko rešitev. Sola je včasih štela že tudi 1000 otrok, sedaj se to število že nekaj let giblje okrog 800. Trenutno imajo 790 učencev, od tega 63 na prenovljeni podružnični šoli v Orehovici. Šola v Šentjerneju je bila zgrajena 1964 leta, leta 1981 je bil dograjen prizidek s telovadnico in večnamenskim prostorom. Šola je imela od tedaj naprej enoizmenski pouk; težave pa so se pojavile lani, ko je bilo v Šentjerneju več otrok, v Orehovici pa manj. Problem so rešili tako, da se nekaj otrok z avtobusom vozi v Orehovico. Z uvedbo devetletke v Orehovici ne bodo imeli težav s prostorom, v Šentjerneju pa bi potrebovali 9 učilnic. “Ker smo velika šola, bi jo radi razbremenili, zato predlagamo širitev pri vrtcu, ki je tudi premajhen,” je dejal Turk. S tem bi odpravili prostorsko stisko v vrtcu in šoli. Z občino so se že pogovarjali, da bi 2 učilnici že sedaj naredili na podstrešju, sedem pa kasneje pri vrtcu. Sedanji vrtec je zelo utesnjen, saj je brez kabinetov, zbornice in telovadnice, poleg tega ima premalo pro-tora, da bi v varstvo sprejel vse otroke. Zato imajo kar 79 otrok v družinskem varstvu, v vrtcu pa jih je 142. Ravnatelj je opozoril še na težave, ki jih imajo v šoli s šport- no vzgojo. Za vse potrebne investicije pa žal v občini nimajo denarja. Predstavniki občine so povedali, da so prostor poleg vrtca že rezervirali za morebitno širitev šole in vrtca. Matjaž Vrčko je opozoril, da na ministrstvu pripravljajo obsežno gradivo normativov in standardov za devetletko, po katerih se bo ugotovilo, kolikšne so prostorske potrebe posamezne šole. Proti koncu leta bo izšel tudi razpis za investicije. Komunalno opremljen prostor z lokacijsko dokumentacijo mora pripraviti občina, od tod naprej financirata polovico občina, polovico država, vendar le prostore, ki so namenjeni strogo za šolsko dejavnost. Za financiranje gradnje vrtcev ima država še manj denarja kot za šole, sofinancira le izjemoma, če je odklonjenih vsaj 30 do 40 odst. J. DORNIŽ otrok. 12 M A S I H OBČIM mš Bodo v Metliki vendarle praznovali? V metliški občini že vrsto let ne praznujejo občinskega praznika, čeprav ga ni nihče preklical • Se bodo volivci končno odločali med predlogi za praznik na referendumu? METLIKA - Metliška občina ima uradno še vedno svoj praznik 26. novembra, stg ni bil nikoli preklican, vendar ga že vrsto let ne praznuje. Bilo je več poskusov, da bi bodisi znova oživili stari praznik aii določili novega, a so se vsi izjalovili. Morda bo več sreče z zadnjim natečajem za zbiranje predlogov za praznik, ki gaje občina objavila v Dolenjskem listu v začetku lanskega decembra. tudi predlog, da bi občinski praznik praznovali 29. aprila v spomin na leto 1365, ko je Metlika dobila mestne pravice. Vendar so si ta Rok za zbiranje predlogov so podaljšali do zadnjega marca. Do sredine preteklega tedna so prišli na občino štirje predlogi. Občinski odbor Zveze borcev NOV Metlika je predlagal, naj v občini še naprej praznujejo dosedanji praznik, ki je bil 26. novembra, ko so partizani leta 1942 na Suhorju zavzeli belogardistično in italijansko postojanko. Veljko Malešič je menil, da bi bil najprimernejši 19. september, ko je bila leta 1869 v Metliki ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem. Tone Omerzel je predlagal za praznik 30. junij, ko je bila leta 1955 z razpadom tedanjega okraja metliška občina območno zaokrožena v mejah, ki veljajo kot občinske še danes. V metliškem občinskem odboru SDS pa so prepričani, da bi bil za občino najprimernejši praznik 11. november, torej na martinovo. Praznovanje na mar-tinovo bi v povezavi z gospodarstvom, kulturnimi in drugimi društvi prispevalo k boljši predstavitvi občine, hkrati pa pripomoglo k razvoju vinogradništva in dopolnilnih dejavnosti, kot so trsničarstvo in turizem na vasi. Večkrat je bilo neuradno slišati * O metliškem občinskem prazniku bo najprej razpravljal pristojni odbor občinskega sveta, ki bo svoje predloge posredoval občinskemu svetu. Ta naj bi odločil, na kakšen način se bodo odločali o prazniku. Nekateri so namreč predlagali, naj bi o tem odločili volilci na referendumu. dan izbrali za svoj praznik in ga lani prvič praznovali v metliški mestni skupnosti, kjer se ne strinjajo, da bi mestni praznik postal občinski. bezek.jAKše PRED VUZMOM ČRNOMELJ - Zik Črnomelj vabi v petek, 3. aprila, ob 18. uri v tukajšnji kulturni dom nas srečanje s predavanjem “Povežimo rastline v cvetno butaro, povabimo ljubezen v naš dom!” Kmečke žene bodo povedale marsikaj o butarah, mojstrica domače obrti Miroslava Ritonja bo pisala pisanice, Ljoba Jenče pa prepevala stare ljudske pesmi in pripovedovala zgodbe. Ob 20. uri bo v avli doma še otvoritev razstave KRITIKA ČRNOMALJCEM ČRNOMEU - Na občnem zboru Društva za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič je beseda tekla o belokranjskih ekoloških problemih, o delu društva ter nadaljnjih načrtih. Precej kritik je bilo izrečenih na račun črnomaljskega občinskega vodstva, ki tako kot pri tem tudi pri nekaterih drugih društvih, ki povezujejo Belokranjce, ne kaže prave volje za skupno delo. Zato so na občnem zboru sklenili, da bodo županu in predsedniku občinskega sveta poslali protestni pismi, ker se ne vključujeta v delo društva, ki želi dvigniti povezanost Belokranjcev na višjo raven. Kot je dejal eden od (črnomaljskih) članov društva, gaje sram, da sta selniška in metliška občina dojeli namen društva in ga tudi denarno podprli, medtem ko gaje črnomaljska kar obšla. grafično upodobljenih pisanic Jožeta Žlausa. PROSTORI ZA NAJEM Društvo upokojencev Metlika daje v najem prenovljene prostore na Kolodvorski 1, primerne za poslovno, trgovsko ali gostinsko dejavnost. Inf. 58-517 ali 60-304. f ;~r ' - * V SPOMIN NA IGRALCA - Prav danes minevajo štiri leta od smrti znanega belokranjskega dramskega igralca Staneta Starešiniča s Preloke. V spomin nanj je Slovensko stalno gledališče iz Trsta - Starešinič je bil namreč eden izmed njegovih utemeljiteljev - v nedeljo Preločanom in vsem, ki so cenili njegovo delo, v večnamenskem preloškem domu poklonilo komedijo Afrika ali na svoji zemlji. Ob tej priložnosti so gledališčniki na Stanetovi domačiji obiskali njegove sorodnike ter na njegov grob položili venec. (Foto: M. B.-J.) GASILSKA VAJA ADLEŠIČI - Prostovoljno gasilsko društvo Adlešiči bo v soboto, 4. aprila, ob 12. uri po znaku sirene pripravilo vajo za uporabo hidrant-nega omrežja. V naseljih, kjer je hidrantno omrežje, bo po preizkusu sirene improviziran požar. Prebivalci naselja, ki požar opazijo, so dolžni z razpoložljivimi hidranti in hidrantno opremo požar pogasiti. Namen vaje je, da se prebivalci usposobijo za gašenje požarov s hidranti pred prihodom gasilskih enot. Kjer se vaščani ne bodo odzvali na vajo, bo gasilsko društvo, če je lastnik opreme, opremo premestilo drugam. Vajo bodo spremljali operativni gasilci društva in lokalna televizija. Upravni odbor in poveljstvo GD Adlešiči THje grehi črnomaljskega jedra “GOSPA POSLANČEVA” METLIKA - KUD Mirna peč vabi na gledališko predstavo Toneta Partljiča “Gospa poslančeva”, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 20. uri v metliškem kulturnem domu. Vstopnina bo 500 tolarjev, vstopnice pa je Črnomaljci opozarjajo na stavbe v starem mestnem jedru, ki so kraju vse prej kot v ponos - Flekov mlin in Elektrotehnina hiša iščeta nova lastnika, Ivanetičev kiosk naj bi odpeljali moč dobiti tudi v predprodaji Ljudski knjižnici Metlika. ČRNOMELJ - Čeprav so Črnomaljci lahko upravičeno ponosni na svoje mesto, zlasti pa na njegovo staro jedro z bogato zgodovino, jim zagotovo niso v ponos vsaj tri stavbe. Te ne le da kazijo mesto, ampak si prišleki ob pogledu nanje lahko ustvarijo tudi mnenje, ki meščanom nikakor ni v čast. USPESNO ČIŠČENJE VINICA - Viniška nedeljska čistilna akcija, ki je bila ena prvih letošnjih v črnomaljski občini, je dobro uspela, čeprav ni bilo zraven tistih, ki so odlagali smeti na črna smetišča ter tistih, ki služijo na račun turizma. Očistili so več smetišč, med njimi sta bili največji ob cesti proti Perudini in pri Sečjem selu, postavili pa bodo še table o prepovedi odlaganja smeti. Pred turistično sezono bodo opravili še kakšno akcijo. Sicer pa so organizatorji še posebej pohvalili ribiče, ki vse leto, ne le ob akcijah, vzorno skrbijo za čisto okolje. Upajo pa, da so z akcijo tudi ekološko osvestili vse ljudi, ne le tistih, ki so se čiščenja udeležili. Ena od takšnih stavb je Flekov mlin ob Lahinji, le nekaj metrov od gradu, v katerem je občinska uprava. Propadal je dolga leta, ko je bil še v družbeni lasti, nič boljše se mu ni godilo, ko so ga denacionalizirali. Lastnikom namreč ni bilo kaj prida mar zanj, pri prodaji pa so želeli iztržiti čim več, zato so se pogajanja zavlekla, zob časa pa je uspešno glodal naprej. Pred časom je črnomaljska občina mlin le odkupila, to pa je bila tudi edina sprememba. Vendar na občini zagotavljajo, da jim je uspelo najti mlinarja iz Gorenjske, ki je pripravljen mlin kupiti. Če bo prišlo do kupoprodajne pogodbe, naj bi mlinar hišo obnovil v treh letih, Črnomaljci pa upajo, da bo v središču mesta spet mlel mlin, ki mu nekateri pripisujejo celo “krivdo” za ime Črnomlja. Druga propadajoča stavba v starem mestnem jedru je hiša, v kateri je Elektrotehna, ki zaradi propadanja postaja nevarna za mimoidoče. Občini ne gre očitati, da ni naredila nič za rešitev tega TUJEK- Kiosk v središču Črnomlja, ki je dolgo buril duhove meščanov, je že nekaj časa zaprt, a zato Črnomaljcev prav nič manj ne bode v oči. Obljubljajo, da se bo ta tujek v starem mestnem jedru kmalu preselil drugam. (Foto: M. B.-J.) Pozabljivost? Bodo turisti zopet tavali po belokranjskih brezpotjih? ČRNOMEU, METLIKA, SEMIČ - Še pred nekaj leti so imeli tisti, ki so obiskali Belo krajino, približno tak občutek, kot bi padli v črno luknjo. Pravzaprav sploh niso vedeli, kdaj so prestopili prag dežele ob Kolpi, kaj šele, da bi jih kažipoti pomagali usmerjati na njim neznani poti. Danes je sicer nekoliko boljše, saj so nekatera društva, podjetja, predvsem pa bolj podjetni posamezniki prišli do spoznanja, da vsak pač ne pozna Bele krajine in da informativne table ob cestah pomenijo več kot okras. In glej ga, zlomka! Dogovarjanje treh belokranjskih občin niti slučajno ni podobno tistemu za družinsko mizo, ko se lahko družinski člani v pol ure odločijo o strategiji informiranja. Ne! Imeli so maratonske sestanke, preden so vse tri občine sprejele in seveda tudi plačale debel elaborat, ki ga je o tem, kakšne informativne table in kažipoti bodo usmerjali turiste po Beli krajini, pripravil studio Okno iz Ljubljane. Ustavilo pa se je, ko naj bi našli mojstre, ki bodo izračunali, koliko bi table veljale. To je bilo pred kakšnimi tremi leti in od takrat debeli kupi papirja ležijo v predalih v vseh treh občinah. Kaj lahko se zgodi, da bo - vsaj kar zadeva informiranje - izgubljena še ena turistična sezona, mnogi pa se bodo čudili, kako to, da obiskovalci najdejo pot le v Belokranjski muzej, krajinski park Lahinjo in morda na domačijo Raztresenovih. M. BEZEK-JAKŠE O ZAŠČITI TRTE SEMIČ - Semiška podružnica Društva vinogradnikov Bele krajine in Kmetijska svetovalna služba Črnomelj vabita vse vinogradnike na predavanje o novostih pri zaščiti vinske trte, ki bo v nedeljo, 5. aprila, ob 9.30 v vinoteki Pecel v Semiču. Predavala bo svetovalka za zaščito Smiljana Tomše iz Kmetijskega zavoda Novo mesto. problema. Kupila je namreč Rit-maničevo hišo za omenjeno stavbo, ki jo bodo podrli, da bodo pri obnovi Elektrotehnine hiše s stroji lažje prišli zraven. Vendar pa se, kot je pojasnil občinski tajnik Jože Grdiša, Begrad še dogovarja o nakupu, saj trdi, daje vrednost hiše nič tolarjev in stroški rušenja. Pred leti so bile dolge razprave o Ivanetičevem kiosku s hrano in pijačo na črnomaljski avtobusni postaji nasproti občinske stavbe. Nasprotniki kioska so zahtevali, naj ga odstranijo, saj takšen ne sodi v mestno jedro. Potem se je prah polegel, kiosk pa so, ko je nekaj časa obratoval, zaprli. Ker je začel že propadati, meščani zopet sprašujejo, kdaj ga bodo odstranili. A glej, spis gradbenega inšpektorja, ki je bil zagotovo precej debel, seje izgugil. Vendar v občinski upravi zagotavljajo, da so našli nov prostor za kiosk pri tovarni Beti, kamor naj bi ga kmalu preselili. M. BEZEK-JAKŠE DRSANKE IN OKRASKI IZ PIRHOV METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika s svojimi društvi Metlika, Gradac in Suhor pripravlja za šolarje delavnice, v katerih bodo izdelovali drsanke in okraske iz pirhov. V petek, 3. aprila, bodo v knjižnici v Gradcu izdelovali drsanke in okraske iz pirhov, v ponedeljek, 6. aprila, v sejni sobi na Pungartu okraske iz pirhov ter v torek, 7. aprila, v knjižnici na Suhorju drsanke isti dan v knjižnici na Radoviči pa okraske iz pirhov. Vse delavnice se bodo pričele ob 17. uri. O VOLILNIH PRIPRAVAH METLIKA - V petek, 3. aprila, bo ob 18. uri na Pungartu v Metliki koordinacijska seja za priprave na volitve občinskega odbora SNS Metlika. Vabljeni člani in simpatizerji. Gosta bosta Matjaž Engel, predsednik nadzornega odbora SNS, in Sergej Čas, podpredsednik pokrajinskega odbora SNS. Načrt za obuditev dela občine V seiniški občinski upravi upajo, da bodo z revitalizacijo območja, kjer so bile nekdaj kočevarske vasi, ustavili zaraščanje - Projekt pomemben tudi za sosednje občine SEMIČ - Na semiški občinski upravi so nedavno pripravili vlogo za projekt revitalizacije zahodnega dela občine, kjer so bile nekdaj kočevarske vasi. 21 jih je namreč zapuščenih, ker pa nekdanji pašniki in travniki vse bolj zaraščajo, želijo na občini s pomočjo omenjenega projekta to zaraščanje ustaviti in prostor ohraniti za okolju primerno rabo. LUTKE VČRNOMUU - Od 20. marca do 3. aprila poteka projekt “Lutke v Črnomlju ”, ki ga je s pomočjo Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravila ZKO Črnomelj. V Špeličevi hiši bo še do jutri na ogled zanimiva razstava lutk, ki so jo pripravili osnovni šoli Loka in Milke Sobar-Nataše, črnomaljski vrtec in Meta Babič. Ob tem se je pokazalo, da je v Beli krajini veliko lutk, le zaživeti bi morale. V okviru projekta je bila med drugim pretekli teden delavnica, v kateri so otroci izdelovali lutke (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Projekt revitalizacije bo zajel 8.100 hektarjev v sedmih katastrskih občinah, na katerih je še 15 vasi z nekaj več kot 400 prebivalci, medtem ko jih je bilo leta 1880 skoraj trikrat več. Zanimivo je, da je kar 81 odst. obravnavanega območja v lasti države. Glavni cilj projekta naj bi bil po zamisli Semičanov sonaravna in ekološka raba prostora. Seveda pri zamisli niso prezrli prednosti, ki jih daje še neokrnjena narava. Velike možnosti vidijo tudi v razvoju turizma, vendar takšnega, ki ne bi uničeval narave. V Semiču pa se zavedajo, da je lahko projekt revitalizacije pomemben tudi za kočevsko, novomeško in črnomaljsko občino, ki mejijo na obravnavano območje. Smernice, opredeljene v tem projektu, bi namreč lahko uporabili tudi za sosednja območja s podobnimi značilnostmi. Tako ne gre prezreti tudi regionalnega pomena projekta. Ker pa v to območje posega že načrtovani regij- ski park Kočevsko-Kolpa, bi s pomočjo projekta lahko dosegli, da park ne bi bil cokla, ampak nosilec razvoja. Na semiški občini pa poudarjajo, da bo zaradi obširnega projekta potrebno dobro sodelovanje lokalnih skupnosti in državnih organov z različnih področij. Le tako bo moč doseči namen projekta, ki bo pomemben tudi za državo. Sicer pa načrtujejo, da bo izdelava projekta, ki naj bi bila končana novembra letos, veljala 6 milijonov tolarjev; 80 odst. denarja naj bi prispevala ministrstva za okolje in prostor, znanost in tehnologijo ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ostalo pa občina in ostali udeleženci. M. B.-J. Sprehod po Me i® PO KOTIČKIH IN OBREBJEV-VALNICAH že potekajo poglobljeni jih ] razprave o lokalnih volitvah, najveclmeseci sed pa je potrošenih okrog tega, kdo!raoraj bodoči župan. Zadeve so še precej 3(j.d k te v meglo, kaže pa, da je županova!.' zanimiv posel, saj je slišati že kar nd ■ . imen, ki Di želela zasesti županski F nsI stol. Volilcem se obeta bogato preAPf°n'« lilno obdobje. ni v M PRAVA OBČINSKA NADLOUembr SO DRUŠTVA, ki imajo preobširni v Želj daljnosežne načrte dela, kajti s tfprete fiovzročajo glavobole tistim, ki naj bi veljaji ^lavuuuic inuni, ivi naj »vijaji njihovo dejavnost zagotovili denj Kljub Zaželeni so torej povprečneži, za« tolarj voljneži s čofotanjem po mlaki, k' 0he l preseže domačega dvorišča. Najodf . {] vornejši v občini skrivoma dajejo! P u maše,'da se, na primer, nogomeii nela t uba Kolpa ne bi preb dela” nogometnega kluba Ha.... u, -— v višjo ligo, saj bi to pomenilo več s* več ki bi, več cvenka in vsega, kar ni mir, d) zarač muckanje in samozadovoljno predel) zarac češ kaj nam je bilo tega treba. S tal včasi nim razmišljanjem bomo pač ostali1 _r mestu, ki nam pripada, to pa je n VS£, maknjenost, nepomembnost m zapl* •• kanost. Še dobro, da je enkrat led J m I Vinska vigred, ko metliška obči)|°to' odpre svoja vrata, da lahko dob) Nam obiskovalci v omami alkoholnih hla|t razu vtis, da gre za široko, odprto i* prod družbenih dejavnostih razvijajoče1 drža' mesto. J N NA SREČANJU SLOVENSKI Pred KNJIŽNIČARJEV je bila meti# izav Ljudska knjižnica omenjena kot p) st rac mer odprtosti, široke povezanosti j-od( prebivalstvom, kot ustanova, ki bij mes bili veseli v vsakem, tudi dosti večjfl ^ , mestu. Da ni šlo za pretiravanje * ... kakšno podkupljeno izjavo, zapišin* ? U da dekleta v metliški knjižnici ne skrb koči jo zgolj za nabavo in izposojo knji! »car ampak tudi za ure pravljic, izvedb še 1 knjižničnih kvizov, za kino predstav! regj na njihovih ramenih je organizacij* zad del mednarodnih poletnih kulturni pr0l prireditev Pridi zvečer na grad pa šel tud lahko naštevali. mo| _5--------------------!5 Črnomaljski drobir [j r»r*oir a v 111 - c. I, T•,Ir itll BRSKANJE - Svetnik Janez Kub je dobro prebral poročilo o delu K* ' munale v lanskem letu. Ni mu ušle reg da v gradivu ni niti besedice o njego* pot priljubljeni temi: brskanju Romov pj žel vranoviški deponiji komunalnih od st(j padkov. Prepričan je, da bi morali ko na munalci, če problema niso rešili, <* zap' apisati v poročilo. A če so ga, bi mj> sy rali patent raztrobiti naokrog in skif . cati najmanj tiskovno konferenco J Direktor Komunale Bojan Košir j1 aa povedal, da so romskemu brskanji s|c po smeteh naredili konec, a patent* 11 ie ni izdal. SPREJEM - Ker so bili v Društv* za razvoj Bele krajine Martin Janže kovič na nedavnem občnem zbor* razočarani nad hladnim odnoso# črnomaljske občine do društva, s* ____________ i; na! upravnemu odboru naložili, no) obi" uoišče župana Andreja Fabjana. Vendar jih je Črnomaljec z obilnim1 izkušnjami opozoril, naj se prijavi)* žui -'-1— lipanu takoj, kajti čakalna doba j* dolga, in če bi nekoliko oklevali, bi s* lahko zgodilo, da bi županu pr*1 potekel mandat, preden bi mu ji' uspelo sprejeti. BELOKRANJEC - Čeprav je imela črnomaljska občina svoj časopi* Novice, so svetniki pred časom dovolili, da izhaja nov časopis Belokranjec, namenjen vsem trem občinam Ce pa bi bilo potrebno, bi začele zopet izhajati Novice. A vse kaže, daj* postal Belokranjec silno priljubljen, tako da so začeli nekatere strani ‘ domnevamo, da prav zaradi velikeg* zanimanja - ponatiskovati. In to cel* v isti številki! Za obveščanje zlasti nekoliko bolj pozabljivih bralcev zelo dobra pogruntavščina! ti, en se oc tu rc ki st m P! P n 0 P c s s 1 t 1 Semiške tropine ZASTAVA - Na problemski konferenci čebelarjev v Semiču jc dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta Slovenije omenil, da bi čebelarji lahko s svojimi zahtevami poskusili še s pomočjo Slovenske ljudske stranke, katere zastavo je gost videl v gostilni pr' Pezdircu, kjer je potekala konfe------ Toda ljudje so s pogledi za- skali zastavo SLS. Pa se je renca man iskali ni strankarska, ampak semiška občinska zastava. Je pa imela semiška zastava tisti dan več sreče kot črnomaljska. Prva je vsaj trd-no stala na mizi za goste, medtem ko je črnomaljsko nekoliko prej neslavno “ukinil" sam občinski uslužbenec. Ko se je namreč poskušal dokopati do govorniške; ga odra v črnomaljski občinski sejni sobi, je z ronapom in pom- pom pognal po tleh občinski simbol s palico vred. GOZD - Semičani hodijo, ka- dar imajo čas, v gozd. To pa je takrat, ko so vinogradi in njive takrat, ko so vinogradi in njive preveč razmočeni. Po mokrih tleh vlečejo hlode in uničujejo gozdne ceste. A v prihodnje jim no odklenkalo, saj bodo svetniki sprejeli odlok, vsak, kdor bo še naprej počel takšne neumnosti, bp kaznovan. Ko so Semičani slišali za to, so se začeli spraševati, kaj ..................oni' ' bodo sedaj počeli ob slabem vre- jjjjjrobne iz Kočevja cflTr.?8 1-2 milijona tolar-bNj EV - Država i jZ>J?°ral Mercator Trgopromet, val Kočevje letos plačati milijon n(jin dvesto tisoč tolarjev kazni, ker i«Je mšpekcija maja 1996 v Trgo-;i)iPrometovi samopostrežni trgovi-j11 v Mestnem logu in nato še sep-3C lembra lani v trgovini Koloniale i*v Zeljnati odkrila živila, ki zaradi Pretečenega roka uporabnosti •rt vi-j0 *cot higiensko oporečna. :a0, ,JUb Pr**ožbi bosta po 40 tisoč tolarjev kazni morali plačati tudi dl 0“e poslovodkinji. In kakšen je |0: Poduk? Zagovora, da “v trgovini eii de a sama in da ima zato veliko e« dela” ali pa da.“imajo na prodaj s več kot dva tisoč izdelkov in da se ,j zaradi odsotnosti kakšne delavke ai Z?ra namreč niso zadovoljni delavci f sklada, še manj pa tisti, ki prihaja-i jo na sedež tega državnega skla-i da v Ribnico iz vse Slovenije. Ti-i sto, kar bi želeli na skladu uredi-I ti, lahko namreč opravijo le do enajste ure dopoldan. Ob tej uri 1 se banka zapre, ko pa se ponovno odpre in s tem zopet omogoči tudi dostop do skladovih prosto-i tov, pa skladovi delavci že zaključujejo delo. Da bi skladove stranke v okna njihovih prostorov morale vreči kamne, da bi jim Prišli odpret, seveda nikjer ne Piše. Bo pa to za drugič vedela neka njihovastranka, ki se je ^glasila pri njih, ko se je banica Ponovno odprla. Skladovi delav-C1 stranke namreč niso več hoteli ^prejeti, ker so že odhajali z dela. Zaradi tega nejevoljni prosilec skladovih kreditov si je, sodeč po Pojasnilih skladovih delavcev, za t° sam kriv! Zakaj pa ni vrgel kamna? ^Osiltuški nadev ) VEČER S POSLANCEM -Nedavnega večera s poslancem •tankom Vebrom so se udeležili le trije predstavniki občine Osilnica, en °bčan, dva novinarja, poslanec m predsednik območne organiza-C1je ZLSD iz Kočevja. Kljub skromnemu obisku - očitno ljudi ne zanima več, kaj počno poslanci -Pa je bil razgovor živahen in Ploden. KAJ IMATA SKUPNEGA OSILNICA IN KOPRIVNIK? -Oeprav sta osilniška občina in Koprivnik zelo oddaljena, imata skupno težavo, da večina prebi-Valstva ne more sprejemati slovenskega TV programa, in to kljub temu, da so na Osilniškem Prestavili TV pretvornik iz Hrvaške v Slovenijo. TUDI NIČLA VELIKO POMENI - Ničla je pač nična in nič J® pomeni, pravijo nekateri. Pa ni visto tako. Pred kratkim smo po občinskih virih poročali, da bo družina Hudobivnik na leto pridelala in prodala 30 odojkov, zdaj P® smo zvedeli, da je bila pri številki ena ničla premalo in da gre torej za 300 odojkov. RAZLIČNA MERILA - Ob "tcjnih rekah Čabranki in Kolpi s° za razne posege v naravo zeio različna merila in je premalo Pfavih dogovorov na državni rav-n>- Thko na primer za ribogojni-Co v Ribjeku v občini Osilnica slovenski uradniki zahtevajo usedalnike, čistilno napravo in še kaj, za hrvaško ribogojnico v Mandlih ob Čabranki pa vse to ni Potrebno. MŠŠ I Z M A Š I H .O B Č.1._ H MŠŠ Nezdrava voda kar v 15 zajetjih Vaški vodovodi ne zagotavljajo neoporečne vode - Dobrih le 15 od skupno 46 vodnih virov - Za prenos na Hydrovod so se dosedaj odločili le štirje RIBNICA - V ribniški občini je na vodooskrbo preko javnega vodovoda vezano okoli 70 odstotkov prebivalcev, preostalih 30 pa se preskrbuje z vodo iz vaških vodovodov. Pri javnem vodovodu so vse zakonske zahteve, ki zadevajo nadzor in ustrezno zavarovanje objektov, vzdrževalce in nadzor nad pitno vodo, izpolnjene, drugače pa je pri vaških vodovodih, ki še nimajo urejenega pravnega statusa, kot to zahteva že leta 1993 sprejeti zakon o gospodarskih javnih službah. Z ureditvijo pravnega statusa lokalnih vodovodov bodo vodovodni sistemi pod kontrolo, kar je pogoj za varno vodooskrbo vseh prebivalcev ribniške občine. Težava pa je v tem, ker so bili lokalni vodovodi zgrajeni pretežno z de- * Lani opravljeni hidrogeološki in higienski pregled vseh zajetij pitne vode lokalnih vododovodov v ribniški občini je pokazal, da bi morali kar za 15 vodnih virov takoj uvesti obvezen ukrep prekuhavanja vode in jih v najkrajšem času nadomestiti z novimi neoporečnimi vodnimi viri. 16 vodnih virov bi morali sanirati, da bi zagotavljali varno vodooskrbo. V kolikor toliko dobrem stanju, ki zahteva le odpravo manjših pomanjkljivosti, pa je le 15 vodnih virov. narjem in delom krajanov, zato se morajo lokalni vodovodni odbori kot lastniki in upravljalci sami odločiti za prenos za občino Ribnica, ki je sicer po zakonu o lokalni samoupravi dolžna skrbeti za izvajanje lokalne javne službe in s tem tudi za vodooskrbo. Občina je zato že pred več kot letom dni obvestila vse lokalne vodovodne odbore, da si morajo po Zakonu o gospodarskih javnih službah urediti pravi status, vendar so se do sedaj za to odločili le trije oziroma štirje od skupno 32 večjih ali manjših lokalnih vodovodnih sistemov s 46 zajetji pitne vode. V letu 1997 so se za pristop k javnemu podjetju Hydrovod Kočevje - Ribnica odločili uporabniki lokalnih vodovodov Velike Poljane, Kot - Jurjeviča - Breže in Gora, v začetku letošnjega leta pa je pobudo za prenos dal tudi vodovodni odbor Podpoljane. OPRAVIČILO Ko je bilo že prepozno, smo ugotovili, daje neznan strahopetec zlorabil Dolenjski list in pod svoje pismo bralcev z naslovom "V Ribnici se dogaja, kar se ne bi smelo” namesto sebe podpisal upokojenega direktorja Inlesa Mirka Anzeljca, kije bil prav tedaj na okrevanju v zdravilišču. Za neljubi spodrsljaj se g. Anzeljcu in bralcem iskreno opravičujemo. Uredništvo DL Kultura dobesedno “na psu” V čistilni akciji so kočevski ribiči iz Rinže potegnili za okoli pol tone odpadkov KOČEVJE - V okviru vseslovenske akcije čiščenja voda so kočevski ribiči v soboto očistili Rinžo od odseka v Gaju do zapornic, kjer je onesnaženje z odpadki, ki jih hudje zmečejo v vodo, največje. Čeprav ima Rinža v teh dneh zaradi cvetenja zelo žalostno podobo, pa so ribiči z zbranimi odpadki dokazali, da za klavrno podobo reke ni krivo le obilno cvetenje. Pri čiščenju so si ribiči pomagali z dvema čolnoma, kijujeRibiška družina Kočevje, ki šteje 200 članov in ima 50 pionirjev in mladincev, nabavila lani. Iz vode so potegnili za okoli po tone odpadkov in jih v 20 vrečah odpeljali na deponijo pri Mozlju. “Kultura Kočevarjev je na psu,” je izrazil ogorčenje nad goro odpadkov, zbranih samo na odseku skozi center mesta, predsednik RD Denarja pa ni Za odpiranje novih delovnih mest pomembno vse, naj pomembnejši pa je denar OSILNICA - Osilniški občini kot najmanjši v Sloveniji je uspevalo reševati nekatere pereče probleme, z odpiranjem novih obratov pa se zatika, ker predvideni nosilci dejavnosti nimajo denarja in niso niti kreditno sposobni, obresti za najetje posojil pa so zanje previsoke. Na nedavnem posvetu s poslancem v državnem zboru Jankom Vebrom so ugotovili, da bi bila ena izmed možnosti za pridobitev denarja za razvoj obrti in malega gospodarstva ta, da bi se večji del na Kočevskem ustvarjenega prihodka republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov vračal na to območje. Omenjenih je bilo 70 odstsotkov teh sredstev. Naslednja možnost za razvoj podjetništva je ustanovitev tako imenovanih (območnih?) jamstvenih skladov, v katere bi občine dajale denar in iz njega vsaj subvencionirale obresti za posojila. Po enem izmed predlogov naj bi v ta sklad občine namenile kar denar (ali objekte), ki naj bi ga dobile na osnovi tako imenovih delitvenih bilanc med občinami. Ugotovili pa so tudi, da bi imele občine več denarja za razvoj, če pridobijo status turističnega ob- moč*a' J. PRIMC Kočevje Tomaž Arko. Rinža pa je tudi sicer iz leta v leto bolj onesnažena. Delni razlog za to je, kot menijo ribiči, da so vanjo speljane meteorne vode s kmetijskih površin, glavni pa, da desni breg Rinže še ni priključen na centralno čistilno napravo, tako da se vsa kanalizacija in ostali izpusti odpadnih voda stekajo naravnost v Rinžo. “Rinža nima več samočistilne moči,” navajajo kot največjo težavo ob tem ribiči. Vzrok za to je v pomanjkanju vode zaradi prevelikega odvzema v zajetju v Slovenski vasi pa tudi, ker je zaradi izgradnje jezu v Zalužju Rinža ostala brez dodatnega pritoka vode z Obrha ter reke Ribnice in Bistrice. Na povrnitev vode z dolenjeva-škega polja, s katerim se je Rinža včasih čistila, ne gre več računati, saj so z jezom preprečili poplavljanje dolenjevaškega polja. Lahko pa upravičeno pričakujejo, kot pravijo ribiči, da bo za preprečitev nadaljnjega onesnaževanja Rinže poskrbela kočevska občina z ureditvijo kanalizacije. Rinža namreč še zdaleč ni mrtva, čeprav spominja bolj na odprt kanal kot na reko. Akcijo čiščenja bodo nadaljevali to nedeljo skupaj z Zelenimi in ostalimi občani, kijih vabijo, da se jim pridružijo. Očistili bodo brežine Rinže od mesta do Brega in okolico rudniškega jezera. M. LESKOVŠEK-SVETE RIBIČI ČISTILI RINŽO - Po količini in vrsti odpadkov kočevski ribiči ugotavljajo, da je kultura prebivalcev Kočevja iz leta v leto na nižji stopnji. (Foto: M. L.-S.) Vodovod Velike Poljane, kjer je lani prišlo do onesnaženja zaradi razlitja gnojevke, je do sedaj edini, kije tudi že fizično prenesen v upravljanje javnemu podjetju, vodovod Gora je tik pred prenosom, za vodovod Kot - Jurjeviča -Breže pa bodo predhodno morali opraviti rekonstrukcijo sistema in dodatnega vodnega vira. Z deli na rekonstruciji tega sistema, ki je bil po odločitvi krajanov Kota prvi vaški vodovod v ribniški občini, ki se je odzval pozivu občine po ureditvi pravnega statusa, bodo pričeli letos spomladi, z zaključkom del pa bo rešena tudi vodooskrba naselja Nova Štifta. M. LESKOVŠEK-SVETE PRAZNIČNI 1. MAJ OSILNICA - Bliža se prvi maj, praznik dela, god Jožefa delavca in praznik občine Osilnica. V Osilnici za svoj praznik pripravljajo od 1. do 3. maja že tradicionalna tekmovanja kajakašev in kanuistov na divjih vodah (na progi v Starih malnih). Prav na prvi maj je predvidena tudi svečana seja občinskega sveta, združena s kulturnim programom in podpisom sporazuma nekaterih obmejnih slovenskih in hrvaških občin o varovanju prostora in gospodarjenju z njim. Drugega maja pa bo še srečanje znanih ljudi iz družbenega življenja občine in pomembnih za delovanje občine m njenih služb. DARILO UŽALJENEGA “TABORNIKA” ROMOM DOBREPOLJE - V Dobrepolju Romi niso avtohtono prebivalstvo, zdaj pa obstaja resna možnost, da bodo dobili za stalne prebivalce Rome. Nekdo je namreč pri Zden-ski vasi kupil nezazidljivo gozdno zemljišče in si na njem v neki vrtači nameraval urediti zemljanko, v kateri bi imel spravljeno gozdarsko orodje, posodo za kuhanje in še kaj. Tega načrta pa mu pristojne strokovne službe niso odobrile. V jezi je nesojeni tabornik sklenil parcelo podariti romski družini (oče, mati, pet otrok), in to za 49 let. S pogodbo seje lastnik tudi zavezal, da bo županu Antonu Jakopiču vsako leto podaril kopuna (pitanega kastriranega petelina). P-c Kmalu v vsaki občini dom za starejše občane? Vse dlje je treba zdaj čakati na sprejem ZAHODNA DOLENJSKA - V Kočevju že več let deluje dom starejših občanov, ki ima 160 postelj za svoje varovance. Podoben dom bodo zgradili tudi v občini Ribnica. V Osilnici načrtujejo dom za 80 oziroma celo do 100 ali 150 varovancev, v Dobrepolju razmišljajo o domu za 50 varovancev, V Velikih Laščah pa govore o gradnji takega aoma v nekoliko bolj oddaljeni bodočnosti. V Osilnici pravijo, da imajo praktično že vse potrebne pogoje za tak dom. Pomembno je, da bi z domom odprli tudi več deset novih delovnih mest za domačine. Posebno razveseljivo pa bi za varovance bilo, ker je zgornja Kolpska dolina najprimernejša za starejše in srčne bolnike, saj tu temperatura poleti najmanj niha. Tudi dobrepoljski občinski svet se je strinjal z odprtjem doma za starejše. Župnik ie že izrazil pripravljenost, da za gradnjo odstopi cerkveno zemljišče. Predlagano je tudi bilo, naj bi bil dom v oskrbi Karitas. Sklenjeno je že, naj se občina prijavi na razpis ministrstva za delo za gradnjo. . p Namestili nov bakren zvonik, a župnišče se sesuva 19. aprila referendum POLOM - Tudi v Polomu, Seču in Vrbovcu, treh su-hokranjskih vasicah, se bodo krajani 19. aprila na referendumu odločali o ponovni priključitvi kočevski občini oziroma KS Stara Cerkev, iz katere so bili mimo njihove volje “izgnani” leta 1994. Takrat so namreč izrazili željo, da ne bi šli v novo občino Dobrepolje, a jih je država z administrativnim ukrepom “oddala” novemu gospodarju. Njihove priključitve so se otepali tudi v Dobrepolju, saj so se zavedali, da so dobili izrazito nerazvito območje. Zato v štirih letih ni bilo pri njih nobenih naložb, saj pravno v kočevsko občino niso sodili več, v dobrepoljski občini pa jih zaradi negotovega položaja sploh niso obravnavali. Krajane Poloma, kjer živi 50 ljudi, bolj kot preteklost skrbijo zdajšnje razmere in pozabljiva država. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je namreč tudi pri njih podaljšana roka države. Zemljo slabe kakovosti so kmetje sicer vzeli v najem, nihče pa jih ne vpraša, ce na njej sploh kaj pridelajo. Krajani so pohvalili prizadevnega župnika Cirila Murna iz Hinj, saj je skupaj z ministrstvom za kulturo in ljubljanskim regionalnim zavodom veliko pomagal pri namestitvi novega bakrenega zvonika na župnijsko cerkev Obnovljen zvonik na cerkvi sv. Mihaela sv. Mihaela, ki se je zrušil 26. junija 1991. Cerkev je bila po vojni nacionalizirana, hinjski župniji pa je bila vrnjena pred dvema letoma. Zob časa jo je močno načel, zato terja obnovo. Še bolj kruta usoda je doletela župnišče. Stavba je pred sesutjem, zanjo nihče ne skrbi. Pred leti jo je kupil nek občan iz Straže pri Novem mestu, a ga potem v Polom sploh ni bilo več. Krajani so večkrat protestirali, saj se streha lahko zruši in poškoduje tudi sosednje hiše. O izidu referenduma o priključitvi kočevski občini ne dvomijo, že zdaj pa se, kot je dejal Jože Papež, ki ima čredo 200 ovac, “priporočajo” kočevski občini za pomoč pri oživiti kraja. Najbolj potrebujejo pet kilometrov asfalta od vasi do priključitve na regionalno cesto Kočevje-Novo mesto. M. GLAVONJIČ RAZSTAVA PANJSKIH KONČNIC ■ JUTRI KOČEVJE - Pokrajinski muzej Kočevje, organizator razstave “Poslikane panjske končnice”, nam je sporočil, da je bil zaradi gledališke predstave v veliki dvorani Šeškovega doma, za katero ni vedel, prisiljen prestaviti razstavo s prejšnjega petka na jutrišnji dan, to je 3. aprila, ob 18. uri. Zaradi zapleta se opravičuje. PODGORCI GREDO NA IZLET DOBREPOLJE - Komaj ustanovljeno Turistično društvo Podgo-ra organizira 18. aprila poučen izlet V Drežnico in Zakojco pri Cerknem, kjer se bodo seznanili z uspešnim kmečkim turizmom in nato skušali izkušnje prenesti v domače kraje. I DOLENJSKI LIST 1 VRTNICE OB TORKIH - V Domu starejših občanov v Kočevju se vsak torek sestane skupina “Vrtnice", v kateri so starejši stanovalci tega doma. Sestanke vodita socialni delavki Ana Pevec in Miranda Dekleva. Na takih srečanjih, ki se jih udeležuje povprečno okoli 14 varovancev, se pogovarjajo, kaj vse so lepega ali žalostnega že doživeli, o starih običajih in dogodkih, skratka: kako je bilo, ko so bili še mladi. Enkrat na mesec imajo gosta meseca. Zadnja dva sta to bila Peter Vovk, planinec, gozdar in pisec ter Jože Primc, s katerim so se pogovarjali o nekdanjih časih in knjigi Okamneli mož. Na fotografiji: z zadnjega srečanja “Vrtnic”. (Foto: J. P.) Pometajo pred svojim pragom Letošnje akcije za čisto okolje so se že začele KOSTEL - V krajevni skupnosti Kostel deluje prizadevno turistično športno društvo, ki vsako leto v okviru slovenske akcije “Moja dežela - lepa, urejena in čista” organizira razne akcije pod svojim geslom “Kostelci, pometimo pred svojim pragom!” V okviru te akcije so lani organizirali spomladansko čiščenje in urejanje okolja, in to ob dnevu zemlje, 22. aprilu, 5. junija, ko je bil mednarodni dan varstva okolja, in 6. junija, ko so izvedli ekološki spust itd. Na ekološke spuste s čolni prihajajo tudi gostje od drugod, predvsem Zeleni. Tako se je ene izmed akcij udeležil tudi bivši predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut. Udeleženci akcije so ponekod pobirali odpadke tudi po hrvaškem obrežju Kolpe kljub ugovoru dr. Pluta, ki je malo za šalo za šalo in malo zares pripomnil: “Ne pobirajte hrvaških smeti! Kaj ne veste, daje uvoz odpadkov v Slovenijo najstrožje prepovedan!?” V takih lanskih akcijah so Di-nosovi kamioni odpeljali iz Kolp-ske doline 10 kamionov kamionov neuporabnih odpadkov je odpeljala Komunala Kočevje za dva kamiona, redno pa so odvažali odpadke poleg Komunale še delavci Cestnega podjetja. Letošnja prva akcija zbiranja odpadkov se je že začela in bo trajala do sobote, 4. aprila. Turistično društvo Kostel in Dinos se dogovarjata tudi za postavitev kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov. IZ NAŠIH OBČIN MMU J Boj za demografsko ogrožene Ivanški svetniki poleg proračuna sprejeli amandma Francke Vidmar (SKD), da se za modernizacijo lokalne ceste Ambrus-Žvirče nameni več iz republiških sredstev za demografsko ogrožene IVANČNA GORICA - Ivanški svetniki so v petek, 27. marca, s šestnajstimi glasovi za in tremi vzdržanimi sprejeli predlog odloka o letošnjem proračunu, v katerem je po besedah župana Jerneja Lampreta upoštevana večina predlogov iz razprave o njegovem osnutku. Svetniki predvidevajo 942 milijonov tolarjev prihodkov, odhodkov pa za 20 milijonov več. Dva člana SKD - Francka Vidmar iz Ambrusa in Pavel Groznik iz Višnje Gore • pa sta prispevala amandmaja. Vidmatjeva je predlagala, naj se sredstva za modernizacijo skoraj štiri kilometre dolge lokalne ceste Ambrus-Žvirče povečajo od preskromnih šest na deset milijonov tolarjev, denar pa naj se dobi iz republiškega fonda za razvoj demografsko ogroženega območja na cestnokomunalnem področju, saj je glede na to, da gre za cesto, ki povezuje ivanško z novomeško in dobrepoljsko občino, to velikega pomena. Tudi predlog za prekategorizacijo ceste iz lokalne v regionalno je po njenem mnenju zgolj elegantna rešitev. “Menim, daje možno in nujno pridobiti več sredstev iz prispevka republiškega ministrstva za demografsko ogrožene, saj občini pripadajo. Treba pa se je Pavel Groznik in Francka Vidmar * Če zaprete vrata vsem napakam, bo tudi resnica ostala zunaj. (Tagore) • Kadar je kdo neumen, morete dokazati niti tega. dovič) mu ne (Ra- • To, da se žalitve demokratična država ne loti z represivnimi sredstvi, ne pomeni, da je treba žalitvi ploskati. (Kreft) potruditi in jih pridobiti, sicer jih bodo dobili drugi,” je bila odločna. Povedala je še, da sosednjim občinam to veliko bolje uspeva. Lani je na primer trebanjska prejela 60 milijonov tolarjev, dobrepoljska skoraj 14, ivanška pa le 4-. Dolga leta je bila tudi ivanška uspešnejša. Župan je predlog Vidmarjeve sicer pozdravil, vendar je dejal, da bi bilo bolje počakati na rebalans proračuna. “Toda lani smo ga sprejeli šele decembra!” ta ni odnehala. Občinski tajnik Vinko Blatnik je poudaril, da se občina Navdušili kiselkasti cvički Z občnega zbora Društva vinogradnikov IVebnje TREBNJE - Društvo vinogradnikov Trebnje je preteklo nedeljo po predavanju inž. Darka Marje-tiča v gostilni Opara na občnem zboru društva ugodno ocenilo koristna, ker se dajo mnoge napake in bolezni vin s strokovnim delo v minulem letu, ki ga je obeležil srebrni jubilej društva. Kot je povedal predsednik društva Franc Opara, pa so veliko pozornost posvetili strokovnemu izobraževanju članov, zato tudi vse več dobre kapljiice iz trebanjskih goric in ob letošnjem ocenjevanju le 12 izločenih vzorcev. Opara je povedal, da so se v vodstvu društva odločili, da bo postala pokušnja mladih vin, ki so jo prvič pripravili lani, tradicionalna, in sicer bo na Štefanovo. Izkazalo seje, daje ta pokušnja zelo nasvetom še pravočasno odpraviti. Opara se je zahvalil 40 vinogradnikom za sodelovanje na nedavnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, kjer so točili svoj cviček. Posebej si je zahvalil tajniku društva Janezu Zupanu za lično izdelano brošuro. Predsednik ocenjevalne komisije za rdeča vina inž. Lojze Metelko je ob letošnjem ocenjevanj dejal, da je pričakoval celo boljše rezultate, in dodal, da je bila morda komisija pri ocenje- vanju vin prestroga! Inž. Katarina Merlin, člai.................. REKORDNIH 190 VZORCEV VIN NA ČATEŽU ČATEŽ POD ZAPLA-ZOM - Na ocenjevanju vin (letnik 1997), članov Vino-gradniško-turističnega društva Čatež pod Zaplazom, kjer imajo aktualnega kralja cvička - Staneta Ravnikarja, se lahko tudi pohvalijo z re-ezbo kordno udeležbo vzorcev, saj jih je bilo nad 190, od tega kar 80 vzor car 80 vzorcev cvička. Cviček Toneta Bregarja (vinska gorica SejenceV je dobil najvišjo oceno na letošnjih ocenjevanjih - kar 16,10 točke! Stane Bregar (Reber) je med cvički pristal s 15,96 točke na 2., Matija Štepec (Razbore) s 15,92 pa na 3. mestu. Najvišjo oceno za frankinjo (16,64) je dobil Anton Dr-ganc (Debeli hrib); za dolenjsko rdeče Ela Kotar (Zemljica) in Dane Štrempfelj (Debeli hrib) - 15,98; za dolenjsko belo Stanko Bregar (Krvica)- 16,30; za laški rizling Lado Stopar (Zaplaz) -16,08; za renski rizling Rajko Bregar (Reber) 16,94; za Sardone Lado Stopar -16,22; za modri pino Milan Zorec (Medvedjek) -16,44; za zeleni silvanec Jože Dimic (Zemljica) -16,44; za kerner Drago Žagorjan (Sejenice) -16,98; za sovinjon pa je absolutno najvišjo oceno - 17,36 dobilo vino Jožeta Klemenčiča (Zemljica). Merlin, članica v Metelkovi komisiji je bila “še posebej navdušena nad cvički, ker so bili prijetno kiselkasti, gladki in so si nekateri upravičeno zaslužili dobro oceno.” Janez Lorenci se je zavzel za 1200 buteljk cvička. Dr. Mitji Kocjančiču so trebanjski vinogradniki (skupaj so prinesli kar 166 vzorcev) zaupali predsedovanje druge komisije, ki je ocenjevala dolenjsko belo vino (57 vzorcev) in bela sortna vina tega vinorodnega okoliša. Kocjančičeva komisija je zasledila nekaj komaj zaznavnih klasičnih ile napak in bolezni. “Prijetno so me presenetila bela sortna vina. Čestitam vsem pridelovalcem za dosežena odličja na tem že kar tradicionalnem ocenjevanju, za katero trdim, daje nujno potrebno pri doseganju čim boljše kakovosti dolenjskih vin,” je dejal dr. Kocjančič. P. P. 4. SALAMIADA NA REPČAH REPČE - Turistična kmetija Brezovar z Repč in Kmetijska svetovalna služba prirejata 4. ocenjevanje salam. Vzorce bodo zbirali do sobote, 4. aprila, do 12. ure na turistični kmetiji Brezovar na Repčah, kjer bo naslednji dan, torej v nedeljo, ob 14. uri še predavanje mag. Igorja Kastelca o pripravi suhomesnatih izdelkov. Po predavanju tega vodilnega tehnologa Kraljevih mesnin kranjskih bodo v nedeljo razglasili rezultate ocenjevanja salam, podelili priznanja, zatem pa bo družabno srečanje ob prijetni glasbi in domači hrani ter pijači. zelo trudi, da bi za spodbujanje demografsko ogroženih pridobili čimveč sredstev in da so lani prijavili projekte za 72 milijonov tolarjev, odobrili pa so jih le za 4 milijone. Letos bo teh republiških sredstev na voljo še manj. Amandma so svetniki podprli. Ni pa se jim bilo potrebno odločati o amandmaju Pavla Groznika, ker ga je umaknil po obljubi županstva, da bodo sredi leta pregledali, kako se program uresničuje, in bodo šele potem denar iz postavk, kjer ne bo porabljen, morda preusmerili drugam. Predlagal pa je, da se postavka za zimsko službo zaradi suhe zime od 9 zmanjša na 4 milijone tolarjev in se razlika nameni za gradnjo nove osnovne šole v Višnji Gori, ki se bo zelo verjetno zavlekla. L. MURN RIBICI, VABLJENI NA KRKO! KRKA - Pretekli teden napovedana prireditev ob otvoritvi ribiške sezone na Krki je prestavljena na to soboto, 4. aprila. Turistično društvo Krka pripravlja v sodelovanju z Zavodom za ribištvo dan ribičev, ki se ga bo udeležilo okrog 150 ribičev od vsepovsod. S to celodnevno prireditvijo, za katero želijo, da bi postala tradicionalna, bodo odprli ribiško sezono, ki se začne L aprila. Ob 16. uri bo začetek prireditve, ob 17. uri pa proglasitev najboljših in najlepših rib. Sledila bo zabava in velik ribiški ples v družbenem centru. MAMICE SO BILE VESELE IVANČNA GORICA - V sredo, 25. marca, je domače KD v tamkajšnjem kulturnem domu v počastitev materinskega dneva pripravilo proslavo. V programu, ki gaje povezoval Gorazd Hočevar, so nastopili otroci ivanškega vrtca, ki so pod vodstvom vzgojiteljic Neve Fortuna, Majde Adamič in Nataše Kovač, poskrbeli za smeh in dobro voljo. Z igranjem na piščali pa so prijetno presenetili tudi učenci glasbene šole Miha Horvat, Monika Sadar in Barbara Omahen. Vodi jih glasbena pedagoginja prof. Tanja Tomažič. “DAN ODDIHA” V ŠENTVIDU ŠENTVID PRI STIČNI - Amatersko gledališče Prečna bo s komedijo Valetnina Katajeva Dan oddiha v soboto, 4. aprila, ob 20. uri gostovalo v šentviškem kulturnem domu. RAZSTAVA RAZPEL ŠENTVID PRI STIČNI - KD likovnikov Ferda Vesela pripravlja v sodelovanju s kiparsko galerijo LATOBIA iz Ljubljane razstavo razpel. Otvoritev bo v petek, 3. aprila, ob 20. uri v šentviškem kulturnem domu. Razstavljali bodo priznani kiparji iz vse Slovenije, domači likovniki pa bodo sodelovali z risbami na isto temo. Prireditev bo popestrila vokalna skupšina Šentviški slavčki. Brcaijevi in Frelihovi predikati Vinogradniška družina Brcar s Homa pri Šentrupertu dobila visoke ocene za svoja predikatna vina, prav tako Frelih za penino ■ Kar 186 vzorcev na ocenjevanju vin v Šentrupertu ŠENTRUPERT - Na volilni skupščini Društva vinogradnikov Šentrupert so izvolili nov upravni odbor društva, za predsednika pa so ponovno izvolili Ivana Vovka, za tajnika Jožeta Brateta in za blagajničarko Anico Kisovec. Ob tej priložnosti so v gostilni Jaklič razglasili rezultate ocenjevanja vin letnika 1997 in podelili 38 diplom in 32 priznanj. Najboljši beli pinot ima Franc Špolar (16,70), sledita Ivan Vovk (16,58) in Janez Sladič (16,42). Dve 5-članski komisiji sta vodila zunanja člana, in sicer je bil predsednik prve inž. Darko Mar-jetič, drugo pa je vodila inž. Ka-a Merlin. Ko tarina Merlin. Komisiji sta ocenili 186 vzorcev, od tega 69 vzorcev cvička. Ocenili so tudi 7 vzorcev predikatnih vin, zlasti je bila zanimiva pozna trgatev žametne črnine, polsuhega vina, ki ga je pridelala družina Brcar s Homa pri Šentrupertu. Brcarjevi so dobili za predikate naslednje visoke ocene: za renski rizling - pozno trgatev 18,38 točke, za izvrsten kerner - izbor, sladko, 18,66 točke in za laški rizling - pozna trgatev, polsuho, 18,14 točke. Odlična bela penina Jožeta Freliha iz Šentruperta je dobila med predikati 18,33 točke. Naš vinski posebnež - cviček Petra Ravnikarja iz Kamnja pri Šentrupertu je prejel 15,95 točke, sledita cviček Janeza Uršiča iz Škrljevega (15,88) in na 3. mestu cviček Alojza Gregorčiča iz Slovenske vasi (15,84)). Najboljšo oceno pri dolenjskem belem (16,56 točke) je dobilo vino Franca Štangarja (Stan pri Mirni), in prav tako s 16,56 točke vino Br-carjevih, na 3. mestu s 16,44 točke je vino Jožeta Brateta z Mirne. Pri dolenjskem rdečem sta najvišji oceni -15,70 točke dobila vzorca Mihe Zupančiča z Rakovnika in Dušana Urana iz Drage; pri modri frankinji: je bil 1. z oceno 15,96 točke vzorec Trebanjca Hermana Florjančiča, 2. Brcarja (15,74), 3. Peter Jaklič (15,46) iz Šentruperta; pri laškem rizlingu pa je zma- galo vino Cirila Lamovška iz Šentruperta (16,40), 2. je bil Jože Brate (16,10) in 3. Peter Deu iz Mokronoga (15,90). Pri kernerjih je najvišjo oceno - 16,74 točke dobil Franc Bartolj iz Bistrice, 2. je bil Franc Štangar (16,64) in 3. Ivan Vovk iz Hrastovice (15.86). Pri tramincih sta si bila zelo blizu Sandi Miklič (16,76) in Ljubljančan Vinko Tratar (16,74); pri šar-doneju: L Pavel Jevnikar iz Mokronoga z 16,36 točke; zeleni silvanec Jožeta Freliha je prejel kar 17,16 točke; najbolje ocenjeno sortno vino pa je bil Brcarjev sovinjon (17,64 točke). P. P. KNEŽEVIČ PRVAK CVIČKA PRI TREBANJSKIH VINOGRADNIKIH - Na Debencu pridelani cviček Mirnčana Branka Kneževiča (na posnetku desno, ko mu diplomo izroča Lojze Metelko) je dobil oceno 16,06 točke, le za malenkost sta zaostala (16,04) cviček Franca Režena (Gradišče) in Trebanjec Matija Sepec (15,92). Najboljše dolenjsko rdeče je pridelal Stanko Prijatelj na Megleniku (15,78), najboljši rose Rajko Lah v Gradišču (15,88), Katarino Merlin sta navdušila poleg cvičkov še dva vzorca modre frankinje, kjer je zmagovalno kapljico (16,66) na Dolgi njivi pridelal Avgust Gregorčič, sledita mu Franc Jevnikar - 16,13 točke (Stara gora) in Janez Pavlin - 16,12 (Gradišče). Franc Jevnikar je dobil najvišjo oceno (17,0) za laški rizling, njegov brat Jože je dobil za rizling 16,84 točke, beli pinot Leopolda Klančarja (Dolga njiva) je dobil 16,68 točke; najboljši šardone ima Branko Kneževič (16,66) renski rizling Miran Zupančič (Arenberg) -16,60, burgundec Nace Škoda (Gradišče) -16,54, njegov sovinjon je dobil 16,38 točke, kerner Marka Novaka (Mlada gora) pa je zmagal s 16,08 točke. Pri dolenjskih belih vinih so se najbolje odrezali Miro Bukovec (Sela) - 16,10, Janez Bartolj (Ostrvec) - 16,08 in Rajko Lah -16,02. (Foto: P. Perc) Komunala ima izgubo z drago vodo Svetniki prestavili obravnavo proračuna - Pohvale delavcem Upravne enote Sevnica za njihovo delo - Komunala ima (pre)drago vodo - V upravljanje še več vodovodov? SEVNICA - Sevniški občinski svetniki so na zadnji marčevski seji sklenili, da bodo obravnavali osnutek odloka o proračunu sevniške občine za letošnje leto predvidoma v četrtek, 9. aprila. Tako so se opredelili na predlog svetnice Andreje Jamšek (SLS), kije predlagala le, da bi proceduro s predvidene prve obravnave vrnili naznj na osnutek, ker v ponujenem gradivu ni bila upoštevana nobena pripomba s prejšnje seje. Svetnik Franc Pipan (ZLSD) pa je predlagal umik te točke, ker bi bili svetniki verjetno premalo zbrani ob obravnavi kar 31 točk dnevnega reda. Svetniki so pohvalili dobro pripravljeno poročilo Upravne enote Sevnica, ki ga je povzel načelnik Jože Kovač. Svetnik Franc Pipan (ZLSD) je posebej pohvalil delavce sevniške enote za reševanje zahtev žrtev vojnega nasilja in primeren odnos do strank, saj tudi kot odvetnik ni slišal kakšnih pripomb. Svetnik Jože Kunšek (SLS) je menil, da bi se morali zamisliti nad podatkom o le 178 rojstvih in kar 179 smrtih na območju sevniške upravne enote; vprašal je, ali ob vlaganjih v družbene dejavnosti, zlasti v šole, analizirajo ta demografska gibanja. Direktor sevniške Komunale Bojan Lipovšek je povedal, da se to javno podjetje še vedno sooča s problemom, da skupina socialno ogroženih uporabnikov ne plačuje storitev. Takih terjatev je bilo ob koncu lanskega leta za 760.000 tolarjev. Kar 2.887.000 tolarjev pa imajo terjatev do uporabnikov samo za odvoz odpadkov! Ob predstavitvi plana Komunale za to leto je Jože Kunšek pozval, naj se podjetje pripravi, da bo konkurenčno, če se bodo krajevne skupnosti odločile, da bodo svoje vodovode predale v upravljanje najugodnejšemu ponudniku. Andreja Jamšek je povedala, da klavnica sevniške kmečke zadruge porabi letno dobro desetino vode gospodarstva v občini in da plačuje za vodo dosti več kot konkurenca v Celju in Novi Gorici. Lipovšek je pojasnil, da gospodarstvo plačuje več kot gospodinjstva in da po njegovem ni prav, da se gre država tu socialo. Kalkulacije so komunalcem potrdili v Ljubljani, na zmanjšanje cene pa bi lahko vplivalo znižanje 35 do 40 odstotne izgube vode sevniškega mestnega vodovoda (te naj bi bile po Lipovškovih besedah na taki ravni kot v drugih občinah), največje so prav od zajetja na Lisci do Hrastov, kjer bi bilo potrebno zamenjati salonitne cevi, za to pa je premalo denarja. Komunala ima ravno z vodovodom izgubo, ki jo pokrije z drugimi dejavnostmi. P. PERC Krjavljeve iskrice: Q NAPAD MRAVELJ - Predi 2 so ivanški svetniki sprejeli letoS - N; morda njihov zadnji proraii škej (lokalne volitve se počasi le blii mai jo in vsi prihodnje leto verjeti ploi ne bodo sedeli v tej ali kakšni dfl ko j gi sobi), so bili zgovorni kot le k splc in podpredsednica občinskel sveta Milena Vrhovec, ki jel odsotnosti predsednika vodi sejo, nikakor ni imela lahke) dela. “Pa, pa kaj vam je danes,! noi jeb sed ral ni i menda ni polna luna!” je dejal nav V sobi pa je bilo še vedno žival no kot v mravljišču, in če vd jamete ali ne, svetnike so d obiskale prave mravlje. Najpf so se spravile na župana, saj jih! cela kolona prihajala iz vtičnii zraven njega, pa ga niso prevt motile, je imel preveč dela odgovori na svetniška vprašanji ali gO! nai san haj čar sle tor Županovemu sosedu in strankai je skemu kolegu (SDS) Igorju Boi čini pa je bilo kmalu dosti, pd sedel se je in se ogledoval, alis jih je rešil. Morda pa je bil pf* zaradi njihove družbe tokrat 1 posebej zgovoren. gl a cal sel žu pa Kr jo po ski sn vi mi Pt Ta izi tr Bi m ti DVIG ROK (ZA VISKI) - Ght sovanje za sprejetje letošnje# proračuna: 16 ZA, 3 vzdržani Zgodovinski trenutek za ivanški svetnike. Kot je razvidno s po? netka - nekatere roke so pogumno visoko, s prsti za zmago, dru# boječe segajo nad glavo - kor d> niso prepričane, v kaj se podajajo... Ne glede na to pa je bil rezultat za županstvo razveseljujol in v vseh teh rokah se je takoj zS glasovanjem znašel kozarček viskija. “Saj smo ga zaslužili, jim je pisalo na obrazih. Trebanjske iveri Sevniški paberki ROMI - Romi so se spet znašli na dnevnem redu trebanjskeg* občinskega sveta, toda tudi' petek je bilo to bolj podobno prepričevanju že prepričanih i" tudi kritiziranju tistih - seveda tudi države - ki jih ni bilo zraven Posebej so nekateri pogrešal' direktorico Centra za socialno delo Trebnje Anico Miklič, ki so ji že večkrat očitali, da daje Romom potuho. Ko je predsednik sveta KS Račje selo Milan Kovačič slikovito orisal vse tegobo poskusa sožitja z Romi na Hudejah, je opozoril zlasti na nekom trolirano priseljevanje Romov, k' jih je po uradnih podatkih za dobro stotnijo, po njihovem štetju pa kar 170! In ko je Kovačič vprašal, na koga naj se obrne na občini v zvezi z reševanjem romske problematike, mu je župan Metelko rekel, da na (Majdo) Ivanovo. Kovačič je odvrnil, da gre v tem primeru za začaran krog, saj ga Ivanova potem pošlje k županu... NAPAD - Za svetnika Toneta Zaletla (SLS) - mimogrede enega izmed pobudnikov, da bi vendarle že opravili izredno sejo občinskega sveta o romskem vprašanju s primerno pripravljenim gradivom, je novi razkošni časopis Lotos napad na župana, predsednika občinskega sveta itd. HLAPI - Sevniški policisti ugotavljajo, da nekateri lastniki avtomobilov, ki radi globlje pogledajo v kozarec, s pridom izkoriščajo dejstvo, da v sevniški občini že lep čas nimajo sodnika za prekrške. Zadnjič so, denimo, zaustavili voznika, ki ga je imel preveč pod kapo ob preizkusih kar dva dni zapored. Drugikrat je možak v rožicah napihal celo 2,18. SVETNIKA LE ZA CESTE? - Svetnik Franc Strajnar (SKD) je ob nekaterih razpravah kolegov na zadnjem sevniškem občinskem svetu o proračunskem financiranju kulture in športa povedal, da gaje nekdo vprašal: “Ali niste vi samo za ceste?” S tem je opozoril na nujno ravnotežje občinskega proračuna tudi v luči že kroničnega favoriziranja komunalnih in četnih proračunskih porabnikov. Pri tem pa zlasti kultura (p)ostaja pastorka ali celo nujno zlo. c* ....... d Riški c novice z NAVDUŠENJEM IN BREZ 'Na letnem zboru članstva krškega občinskega odbora LDS 27. 'narca so nekateri izmed članov Ploskali gostu Tonetu Anderliču, k° je ta končal svoj pozdravni in sploh nagovor. Isti ljudje dokazalo niso ploskali Branku Jancu, ki je bil do petka popoldne še predsednik krškega občinskega odbora LDS. Ali so bili tako radodar-ni in enako zadržani, ker niso navdušeni nad Brankom Jancem, a*‘ Pa so samo hoteli biti všeč gostujočemu visokemu funkcio-H ”arj.u LDS, vedo najbolje oni !: , ZUPANI - Po Krškem se spre-| bajajo župani. Zmotno je prepričanje, da med njimi ni sedanjega; ! s*ednji je res veliko “zdoma”, I1 |orej na službenih poteh, vendar 11 Je v Krškem. Pri vsej zadevi gre v * g avnem za to, da na Krških uli-1 cah lahko vidite ljudi, ki sami s sebe že bolj ali manj vidijo kot • župane. Čim bolj se imajo ti “žu-Pani" za dobre, tem slabše bo šlo Krškemu v prihodnje. Tako meni- | j° večni nergači z leve in desne, Pozabljajo pa, da mu dosti slabše skoraj ne more iti. KURA IN PIŠČE - “S tem, kar smo v Posavju naredili za ustano-vitev pokrajine, smo nekako mentorji drugim v Sloveniji, ki si Prizadevajo za lastno regijo.” rake spodbudne besede so bile ■zrečene v Krškem, čeprav jih je treba zemljepisno postaviti v Brežice. Navedena ugotovitev o mentorstvu drži verjetno v celoti- Toda ali se ne bo tudi pri ustanavljanju pokrajine Posavje potrdil izrek, da lahko pišče ve več kot kura? To bi pomenilo, da bodo učenci vedeli več od mentorjev, prehiteli Posavce, oblikovali svoje pokrajine in izrinili Sevnico, Brežice in Krško. Ampak o čem tako groznem osveščeni Posavci, eni bolj drugi manj, nočejo niti sanjati. Novo v Brežicah ŠE KOLCALO SE JIM BO! -Slovesne otvoritve novih prostorov za brežiške geodete se je udeležil tudi župan Jože Avšič. Ta se je sicer strinjal, da bo na novi lokaciji geodetom lažje in lepše kot prej, ko so se stiskali na Podstrešju občinske upravne stavbe, a si ni mogel kaj, da ne bi dodal: “Z vašim odhodom smo •zgubili predvsem dobrega plačnika najemnine, ki smo ga sedaj nadomestili z dosti slabšim.” V izpraznjene prostore se je namreč preselil del brežiške Upravne enote. - Za popolnejšo sliko dodajmo, da bi se upravna enota že potrudila, če bi se pred njo dovolj tudi nadrejena ji uprava v Ljubljani. SMRAD (ŠE) NI TURISTIČNA ZANIMIVOST - Potem ko se na Mostecu dolgo niso mogli odločiti, ali naj imajo še naprej lastno turistično društvo ali pa se naj priključijo dobovskemu, so se Pretekli teden vendarle opredelili za slednjo možnost. Sedaj pa že razmišljajo, kako bi v isto smer, se Pravi proti Dobovi, preusmerili vsebino bližnjega “pomožnega” korita potoka Gabrnice, kamor se s,eka vse tisto, kar iz brežiških stanovanjskih blokov steče mimo Povsem neustrezne čistilne naprave v Trnju. Takšnega neprijetnega “vonja po Brežicah” na Mostecu namreč ne marajo, enake nosove pa imajo bržkone tudi turisti, ki bi zaradi tega utegnili °stati kar na desnem bregu Save. PROTI ZAKONOM FIZIKE BREŽICE - Ob pogledu na osnutek letošnjega občinskega proračuna se je marsikdo vprašal, kje bo Mal in kakšen bo novi atletski stadion, ki naj bi ga zgradili le z dvaj-setimi milijoni tolarjev. Ko pa so atleti vrgli karte na mizo in povedati, da gre le za rekonstrukcijo obstoječega "sokolskega”štadiona in da bo del sredstev prispevala tudi driava, se postavlja novo vprašanje. Kako bosta na istem mestu in °b istem času lahko vadila dva kluba, atletski in nogometni? Prvi bo namreč s podaljšanjem atletske sleze nekaj prostora pridobil, drugi Pa izgubil (eno pomožno nogometno igrišče). Res bo zanimivo videti, kako bo videti morebitna sočasna vadba nogometašev in metalcev kladiva na edinem preostalem Pomožnem nogometnem igrišču, ko pa je glavno, zaradi posebej negovane travice za ene in druge (za vadbo), nedotakljivo. Podobno vprašanje je menda na župana naslovil tudi “duša ” brežiškega nogometa Ciril Kolešnik. MŠŠ I Z N A ŠIH OB Čl M MŠŠ Obnova otoka z zamudo, a vendarle Pol leta po položenem temeljnem kamnu tudi dejanski začetek del - Če bi bilo več volje (tudi s strani občine), bi bilo gotovo več narejenega - Za tovorni promet obvoz KOSTANJEVICA - Pesimisti so (bili) prepričani, da z obnovo kostanjeviškega otoka, za kar je bilo zagotovljeno 180 milijonov tolarjev občinskega denarja in 80 milijonov tolarjev iz državnega proračuna, ne bo nič. Od takrat, ko so svetniki občine Krško soglasno dvignili roke za obnovo otoka, je namreč minilo več kot leto dni, temeljni kamen, ki naj bi ponazarjal začetek del, pa je bil položen oktobra lani. A kljub številnim zapletom so pred kratkim že namestili table, ki (poizkusno?!) preusmerjajo tovorni promet z otoka. V teh dneh ngj bi zabrneli prvi delovni stroji, sredi aprila pa naj bi bila dela v polnem teku, zato bo po Kostanjevici tudi oviran promet. In kje razlogi za tak odmik del? Med drugim: nepravilno (če ne celo nezakonito) od občine pridobljeno lokacijsko dovoljenje (na podlagi tega je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje, ki je bilo nato razveljavljeno), saj ni vključevalo soglasija lastnikov zemljišč, to pa je med nekaterimi vzbudilo val nezadovoljstva, pomislekov in nezaupljivosti. Kmalu seje pokazal tudi razkorak med prvotnim zemljevidom -temeljem za projektiranje, ki je označeval ulice, ki jih bodo urejali - in med dejanskimi željami in potrebami. Tako je Savaprojekt, ki je sledil navodilom investitorja, sprojektiral ureditev glavnih mestnih ulic in cestnega omrežja. Kasneje se je kot nujnost pojavilo tudi fekalno črpališče, gradbeni odbor, ki ga sestavljajo domačini pod vodstvom Janeza Glihe, pa je predlagal dodatno razširitev del, ki niso zajeta v tehnični do- BOŽIČ NAMESTO JANCA KRŠKO - Na letnem zboru občinskega odbora LDS Krško so na nadomestnih volitvah izbrali Andreja Božiča za novega predsednika odbora, Damjana Laha za podpredsednika ter Vido Ban in Branka Žibreta za člana izvršnega odbora. Doslej je bil predsednik OO LDS Krško Branko Janc. kumentaciji in pogodbi za izvedbo del. Gre za ureditev trga na Kambičevem trgu in nekaj prečnih ulic, kar naj bi za tlakovanje in ostalo talno infrastrukturo po prvih ocenah zahtevalo dodatnih 28,8 milijona tolarjev. A to očitno ne bo edini dodatni nepredvide- • Celotna obnova otoka naj bi trajala 2 leti, glavna ovira pa je lahko visoka voda. Letošnje leto naj bi zaključili vsa dela pod zemljo. Če se bo našel denar za naknadno zaželena dela, naj bi se jih dejansko na terenu lotili drugo leto proti koncu gradnje. “Če bi bila volja in resen namen za delo, ki se ga ne bi lotili s figo v žepu -pri tem ne mislim le na primer Kostanjevice, bi bilo več narejenega. Tako smo v Kostanjevici (po nepotrebnem), zaradi vzrokov, ki niso strokovne narave, v enem letu zamudili 5 ali 6 mesecev,” komentira zaplete Peter Zi-gante, ki krajane poziva k strpnosti in zaupljivosti. ni strošek. “V osnovni pogodbi ni še enega velikega stroška - prečr-palnega jaška, ki bo brez opreme stal 25 milijonov tolarjev,” pravi direktor Savaprojekta Peter Zi-gante, ki je dejansko iniciator za obnovo Kostanjevice. Jašek bo tudi do 7 metrov globoko, delo pa je zahtevno, saj je potrebno izpod gladine Krke narediti suho jamo. Sicer pa je pričakovati tudi dodatna “presenečenja”, ki lahko še podražijo gradnjo. T. GAZVODA Ja pa kdo greši? Zaprta odprta ulica BREŽICE - Pretekli teden so brežiški krščanski demokrati izjavili, da je treba presekati narkomansko pot med Levstikovo ulico in Holyjevo stezo v Brežicah. Omenjena pot pa je močno vprašljiva tudi z vidika (ne)urejenosti prometa. Preureditev Trga izgnancev - slednji se deloma zajeda tudi v omenjeno pot - sama po sebi namreč še ni rešila problematične vožnje po Levstikovi. Na tej z ene strani stoji prometni znak, ki govori, da gre za slepo ulico, z druge strani pa ni nobene table, ki bi voznikom, ki prihajajo po Cesti prvih borcev, prepovedala zaviti vanjo. Zato se je nekdo spomnil in pri pošti preko cele ulice postavil lončene cvetlične zabojčke, vendar so nenavadno prometno oviro vozniki kaj hitro odstranili oziroma toliko umaknili, da je promet spet mogoč. Kdo je ravnal nezakonito, tisti, kije na javno prometno površino postavil zabojčke in tako ogrožal prometno varnost, ali tisti, ki jih je ročno umaknil? Odgovor je pravzaprav zelo enostaven in jasen: 21. člen Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa namreč ne dovoljuje postavljati na cesto nikakršnih predmetov, ki bi kakorkoli utegnili ovirati ali ogrožati promet, samo da tega tisti, ki bi morali, očitno ne vedo. PEVSKA REVIJA V PIŠECAH PIŠECE - Osnovna šola Maksa Pleteršnika in ZKD Brežice vabita na občinsko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, ki se bo začel jutri, 3. aprila, ob 17. uri v večnamenski dvorani. Zapelo bo 12 zborov. PREVOZNA ULICA - Lončene posode v Levstikovi ulici so se umaknile prometu. (Foto: E. S.) Peter Žigante JANKO, METKA IN PAVLIHA KRŠKO - Danes, 2. aprila, bo v počastitev mednarodnega dneva knjig za otroke ob 17. uri v Valvasorjevi knjižnici gostovalo Lutkovno gledališče pri Glasbeni mladini Jesenic z lutkovno igrico Janko, Metka in Pavliha. LE S SODOBNO TEHNOLOGIJO BREŽICE - Brežiški geodeti so prepričani, da bodo z obstoječo zastarelo tehniko zelo težko zadosti hitro ugodili vsem zahtevam, ki jih bo prednje postavilo prihajajoče obdobje. Sodobnejšo računalniško opremo si želijo zlasti zato, da bodo kos nalogam v zvezi z načrtovanimi bližnjimi velikimi posegi v prostor tega dela Slovenije. Brežiški geodeti so do imeli prostore v neprimernih podstrešnih pisarnah občinske stavbe. Pomagati si bodo morali sami S parkirno hišo iz prometne zagate - Ob pravi zimi otroški vrtec nedostopen za avtomobile BREŽICE - V Brežicah že dolgo občutijo pomanjkanje parkirnih površin. Če se da prostorsko stisko v starem mestnem jedru še nekako razumeti, saj nekdanji graditelji pred stoletjem in več niso mogli predvideti sedanje pločevinaste poplave, pa je nepojmljivo, kako so mogli današnji strokovnjaki pred dobrim desetletjem in pol v novi stanovanjski soseski Trnje zgraditi kar nekaj stanovanjskih blokov brez enega samega parkirišča. Zaradi tega imajo lastniki vozil nemalo težav, znajti pa se mora vsak po svoje. Večina jih parkira kar na pločnikih in v križiščih, Kregarjeva ulica se je po sili nenadoma spremenila v enosmerno, in še sreča, da je bila letošnja zima s snežnimi padavinami nadvse skopa, sicer bi bila omenjena ulica znova domala neprevozna. To, da v pritličju omenjenih stavb brez parkirišč domuje tudi otroški vrtec in da starši otroke tja vozijo z avtomobilih in s tem povzročajo prave prometne zamaške, ljudi na oblasti očitno ne moti, sicer bi že kaj ukrenili. Še dobro, da se je za stanovalce Kregarjeve zavzela vsaj policija in tistih, ki ne parkirajo ravno v skladu s prometnimi predpisi, ne preganja. Vodstvo krajevne skupnosti Zakot-Bukošek-Trnje, na čigar ozemlju se pojavljajo omenjeni problemi, je doslej pri odpravljanju zagate s parkirnimi površinami pri občinskih oblasteh vselej naletelo na gluha ušesa, zato se je sedaj odločilo sprožiti akcijo za izgradnjo garažne hiše, ki naj bi stala na prostoru med Kregarjevo, Kocbekovo in Meškovo ulico. Po sedaj veljavnem zazidalnem načrtu bi na ta način pridobili le 40 garažnih boksov, zato so predlagali spremembo načrta, s katero bi z gradnjo v dveh etažah število Poravnava uspela Z investicijami do novih delovnih mest SENOVO-Prejšnjo sredo je bila na okrožnem sodišču v Krškem prisilna poravnava v stečaju nad dolžnikom Metalno, tovarno gradbene in strojne opreme Senovo v stečaju. Upniki so se strinjali s konverzijo svojih terjatev v lastniške deleže. Tako so lastniki “nove” Metalne postali Metalna, d.d., Maribor, Razvojna družba Ljubljana, Merkur Kranj, občina Krško in delavci. “Nova” Metalna bo predvidoma registrirana s 1. majem in bo prevzela posle podjetja Metalnasen, ki je sedaj najemnik prostorov Metalne. Osnova za uspešno prisilno poravnavo je bilo dobro poslovanje naslednika Metalne Metalnasena, ki je lansko leto zaključil z dobičkom in ustvaril za 6 milijonov prometa, kar zagotavlja socialno varnost približno 120 delavcev. Z novimi investicijami, predvidenimi v letošnjem letu, se obeta še nekaj novih delovnih mest, kar je še kako dobrodošlo za senov-ško-brestaniško kotlino, kjer je že več kot 500 brezposelnih. KOSTANJEVICA V RAZVEDRILU KOSTANJEVICA, LJUBLJANA - Založniško podjetje Razvedrilo je pred dnevi izdalo posebno številko Razvedrila, ki je v celoti posvečena Kostanjevici na Krki. Izdaja, kiji v slovenskem enigmatičnem prostoru ni para in je tovrstni prvenec, saj revija ni zgolj zbirka križank, pač pa pravi turistični vodnik, ki ga je vredno hraniti na knjižni polici. Posebna izdaja je izšla v nakladi 20.000 izvodov, namenjena pa je tudi promociji kraja ob pripravah na 750-letnico mesta Kostanjevice. LJUBITELJEM FOTOGRAFIJE KRŠKO - Društvo ljubiteljev fotografije Krško organizira 30-urni začetni tečaj fotografije, ki ga bo vodil dipl. inž. fotografije iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Zoran Gregorič. Tečaj se bo začel 18. aprila, prijavite pa se lahko pri Bernardki na telefon 22 677. SMETISCE IN ROMI CERKLJE OB KRKI - V krajevno skupnost Cerklje ob Krki ne bodo dobili občinskega odlagališča komunalnih odpadkov, ker bo to smetišče še naprej v Dobovi. Vendar je res, da so iz KS Cerklje ob Krki rekli občini, naj da smetišče njim, če Dobova zahteva previsoko denarno odškodnino. Za smetišče v Cerkljeh ob Krki sta navijala predvsem občinska svetnika iz te krajevne skupnosti Jernej Zorko in Martin Gramc. Vsak po svoje. Gramc je pri tem rekel, naj Dobova vzame nazaj Rome, Cerklje pa bodo brez nadomestila vzele smeti. Smetišče bo, kot rečeno, še nekaj časa v Dobovi, Cerkljancem pa bodo delali družbo Romi. Zakaj ni Romov več na smetišču v Dobovi? Gramc je o tem rekel na seji brežiškega občinskega sveta tako: “Romi bodo povsod na smetiščih, samo tam ne, kjer boste smetišče stražili s puškami, kot je bilo to v Dobovi. ” - Mar res? boksov podvojili. Informativna cena za posamezen parkirni boks je 10 milijonov tolarjev. Te dni kroži med prebivalci stanovanjskega naselja Trnje poizvedovalna anketa, ki naj bi pokazala, koliko prebivalcev bi bilo pripravljeno kupiti prostor v garažni hiši, saj drugega investitorja razen lastnikov avtomobilov samih ni na vidiku. E. SEČEN SLIKALE NA SVILO - Udeleženke študijskega krožka Ustvarjalno preživljanje prostega časa, ki poteka pod okriljem posavskega centra za permanentno izobraževanje, financira pa ga ministrstvo za šolstvo in šport, so v torek, 24. marca, slikale na svilo. Ustvarjalne urice je vodila modna oblikovalka Maja Šušteršič iz Krškega. Sicer pa to ni prva delavnica. Izdelovali so že nakit, čaka jih slikanje na steklo in še kaj, svoje izdelke pa bodo poleti pokazali na razstavi.^Foto: T. G.) Nikogar ne bomo pustili na cedilu KNSS-Neodvisnost odslej tudi v Posavju - Pisarno imajo v Bukošku - Delavce najbolj pesti zamujanje plač in nespoštovanje delovnih pogodb s strani delodajalcev BREŽICE - Ni dvoma, da so velike družbene spremembe v zadnjih letih prinesle v naše kritje mnogo novega, čemur se zlepa ne bodo znali prilagoditi vsi. V novem družbenem redu in z njim povezanih medsebojnih odnosih ob vse mapj socialni državi in vedno večjem številu brezposelnih postaja preživetje zmeraj težje. Največjo vlogo pri izboljševa- reke Save. Pretekli mesec je zanju položaja delavcev, in sicer gledalo luč sveta poverjeništvo državljanov, lahko imajo sindikati. Izmed teh si ljudje načeloma lahko izberejo najprimernejšega, vprašanje je le, kako najti takšnega. Zakon konkurence sicer vlada tudi na tem področju, vendar to za Posavje in še posebej za brežiško občino skorajda ne velja. V tem koncu Slovenije je od največjih doslej deloval v glavnem le Svobodni sindikat Slovenije, v Krškem še Pergam. O nekdanjem Tomšičevem KNSS (Konfederacija neodvisnih sindikatov Slovenije) - Neodvisnost pa je bilo samo slišati, medtem ko je Anel bolj malo članov. Po lanski zamenjavi vrha tega sindikata, ko je njegovo vodenje prevzel Slavko Kmetič, je nov veter zapihal tudi ob spodnjem toku Branka Hudina KNSS-Neodvisnosti za Posavje, za katero skrbi njegova poverjeni-ca Branka Hudina. “V kratkem času, odkar delujemo na tem območju, smo z odzivom kar zadovoljni, saj je k nam pristopil celoten kolektiv Term Čatež, brežiški Dinos, del krške nuklearke ter več posameznikov. Trenutno se pogovarjamo še z nekaterimi kolektivi, ki se nam bodo, kot kaže, priključili v kratkem. Med temi so tudi iz sevniške občine. Naša pisarna v Bukošku la pri Brežicah je odprta vsem, tudi brezposelnim in članom drugih sindikatov. Opažamo namreč, da so delavci o svojih pravicah premalo poučeni, da ne vedo, na koga naj se obrnejo, ali da pridejo do potrebnih informacij prepozno. O razlogih za takšno stanje ne bi govorila. Trdim, da mi ne bomo nikogar pustili na cedilu. Delavce poiščemo sami in se z njimi pogovorimo,” je povedala Branka Hudina. E. SEČEN DOLENJSKI LIST Ukinitev vlakov - manjše izgube? Lani so Slovenske železnice pridelale 1,7 milijarde tolarjev izgub - Zato ukinjajo slabo zaseden potniške vlake - Katerega bi s sofmaciranjem lahko rešile tudi občine IZREDNI AVTOMOBILSKI SALON ODPOVEDAN LJUBLJANA - Slovenski avtomobilski salon je bil leta 1993 zamišljen kot bienalna prireditev, torej na vsako drugo leto. Ker se pa letos spominjamo stoletnice prvega (Codellijevega) avtomobila v Sloveniji, je Združenje avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev predlagalo, naj bi izjemoma salon organizirali tudi letos. Vendar vse članice niso mogle pridobiti potrebnega denarja in razstavnih primerkov, zato so letošnji salon zadnji hip odpovedali. RIBNIŠKA HIŠA V LJUBLJANI? RIBNICA - Ribnica veliko stavi na svojo suhorobarsko in obrtniško tradicionalnost. Od tod tudi pobuda treh znanih ribniških podjetnikov, ki so sklenili, da bodo v središču Ljubljane, blizu stavbe obrambnega minaistrstva za Bežigradom, zgradili tako imenovano “nizko energetsko masivno leseno bio hišo”. Hiša v velikosti 200 kvadratnih metrov s pritličjem bo lahko služila kot stalni razstavni prostor za ribniško gospodarstvo, v njej pa bi lahko prikazovali kulturno dediščino in promovirali občino. O predlogu bodo na prihodnji seji razpravljali tudi člani občinskega sveta. LJUBLJANA - Medtem ko si razvite zahodnoevropske države močno prizadevajo, da bi čimveč tovornega in potniškega prometa s cest in zraka preusmerili na železnico, kar jim povečini tudi uspeva, slovenske železnice še naprej izgubljajo boj s cestnimi prevozniki, čeprav so na primer vozovnice za vlak po besedah direktorja Slovenskih železnic Marjana Rekarja kar za 70 odstotkov nižje od avtobusnih, zaradi nizkih cen goriva pa se ljudje najraje vozijo z osebnimi avtomobili. Leta 1987 so slovenski železničarji s 686 vlaki prepeljali 23 milijonov potnikov, lani pa le še 13,5 milijona, čeprav se število vlakov ni bistveno zmanjšalo. Potniški promet prinaša železničarjem predvsem zaradi zelo slabe zasedenosti vlakov izgubo, ki jo želijo ublažiti tako, da bi ukinili 102 vlaka, od tega 73 vlakov v notranjem prometu. Po besedah direktorja Marjana Rekarja na redni letni novinarski konferenci gre za vlake, ki vozijo izven konic in se praviloma z njimi vozi le po nekaj potnikov. Izkuš- nje so namreč pokazale, da ukinitev najslabše zasedenih vlakov tako rekoč ne vpliva na zmanjšanje števila potnikov. S tem ukrepom bi zasedenost potniških vlakov zvečali na 40 do 43 odst., kar je za slabih deset odst. bolje kot sedaj. Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja nameravajo ukiniti dva vlaka med Ljubljano, Novim mestom in Metliko in štiri vlake med Trebnjem in Sevnico. Za sedaj gre pri ukinitvi omenjenih vlakov še za predlog, o katerem bodo v prihodnjih dneh morale svoje mnenje povedati občine in kasneje še vlada oziroma ministrstvo za promet in zve- ze. Na novinarski konferenci je direktor Rekar sicer dopustil možnost, da bi katerega od za ukinitev predvidenih vlakov ne ukinili, če bi ga bile občine pripravljene sofinancirati, česar pa niti sam ne verjame, saj bi jih lahko k temu prisilil le zakon, ki pa ga ni. Drugače je ponekod v tujini, kjer * Slovenske železnice so lani imele 1,7 milijarde tolarjev izgube, od tega 708 milijonov v infrastrukturni dejavnosti, 668 milijonov v potniškem prometu in 360 milijonov tolarjev v tovornem prometu. Med vzroki za izgubo je direktor Marjan Rekar navedel zapoznela nakazila iz državnega proračuna, ki so železničarje prisilila k jemanju kreditov, prepozne podražitve in lansko stavko, ki je Slovenske železnice prikrajšala za 27,7 milijona tolarjev. * 1 lokalne skupnosti neredko sofinancirajo vlake, ki bi sicer železničarjem prinašale izgubo. 1. VIDMAR BORZNI KOMENTAR Spet so padali rekordi Prejšnji teden so na Ljubljanski borzi spet padali rekordi. Najvišji tečaji v dosedanjem trgovanju z delnicami Leka in Krke so bili doseženi v sredo, 25. marca. Pri delnicah Leka se je tečaj približal vrednosti 48.000 in pri Krki blizu 35.000 tolarjev. V naslednjih dneh je po nekajtedenski rasti cen obeh farmacevtskih delnic nujno moral slediti tudi predah. Tega je po eni strani povzročilo vnovčevanje dobičkov najbolj nestrpnih ponudnikov, po drugi strani pa tudi taktičen umik (in zato verjetno tudi samo začasen) kupcev iz tujine. To je povzročilo počasno sesedanje tečajev, ki bo trajalo do naslednjega priliva svežega kapitala iz tujine. Poleg tega se predvsem pri Krkinih delnicah pojavlja še ena tendenca, ki se je poslužujejo zlasti nekoliko profe-sionalnejši domači investitorji (npr. borzne hiše), kar tudi dodatno znižuje njihove cene. Gre namreč za prodajanje delnic serije G po tečajih okrog 33.000 tolarjev in selitev kapitala v nakupe delnice serije B, ki trenutno na sivem trgu dosegajo ceno 27.000 do 28.000 tolarjev. Novice za vse, ki so pred meseci v primarni emisiji kupovali obveznice Krekove banke 2. emisije in tiste, ki so zapriseženi častilci vsega kar ima za osnovo vrednotenje v Nemških markah, je najava, da bodo v naslednjih dneh obveznice pričele kotirati v borzni kotacijiA. Obveznice so izdane v apoenih po 500 DEM. Prvi kupon zapade 15.4.1998 zadnji pa 15.10.2002. Obrestna mera je 7-odstotna, način izplačila pa je navaden, kar pomeni, da se obresti izplačujejo dvakrat letno (15.4. in 15.10.), glavnica pa skupaj z zapadlostjo zadnjega kupona. Na borzi že kotirajo obveznice Krekove banke 1. emisije, s 7,5-odstotno nominalno valutno obrestno mero, njihov tečaj pa se je v preteklosti gibal med 97 in 100 odstotki. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel.: 0681371-8221, 371-8228 PRIZNANJA - Predsednik metliške območne obrtne zbornice Marjan Cerjanec je na zboru obrtnikov podelil tudi priznanja. Za 10-letno delo v obrti so jih prejeli Zdravko Grubač, Biserka Magovec-Čokeša, Andrej Pečarič, Anica Štrucelj, Radmila Orlič, Dragutin Mojčec in Jože Križan, za 20-letno delo pa Zvonko Gerbec in Anton Černič (na desni). (Foto: M. B.-J.) Zapiranje, ne pa tudi umiranje Hkrati z zapiranjem kanižarskega rudnika urejajo na površini poslovno cono, v kateri bo našlo zaposlitev nekaj sto ljudi - Veliko zanimanje za parcele, ki bodo naprodaj KANIŽARICA • Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je ob obisku v Beli krajini pk-ed nekaj meseci kot primer dobrega gospodarjenja navedel Rudnik rjevaga premoga Kanižarica v zapiranju, kjer so z manjšim denarjem kot pri drugih rudnikih v zapiranju naredili znatno več. Pri tem so pomembno vlogo odigrale dobre ideje, saj v Kanižarici vzporedno potekata zapiranje rudnika in odpiranje novih delovnih mest. Ker ni naložb, so davki Obrtniki v metliški občini premalo vlagajo v razvoj -Priložnost za naložbe pri mejnem prehodu in Pildu METLIKA - Tukajšnja območna obrtna zbornica je konec preteklega tedna pripravila zbor članov. Po obširnem poročilu predsednika Marjana Cerjanca sodeč, so opravili v zbornici, ki šteje 346 obrtnikov, veliko dela. Če so bili obrtniki tiho, pa so bili bolj zgovorni gostje zbora. Župan Branko Matkovič je dejal, da občina sicer nima vec stika z obrtniki, saj je ena redkih stvari, kijih morajo opraviti na občini, prijava obratovalnega časa. Res pa je, daje naloga občine zagotoviti pogoje za razvoj obrti. Tako pripravlja zazidalni načrt za širše območje mednarodnega mejnega prehoda, ki bo gotovo zanimiv za obrtnike. V obrtno-podjetniški coni pri Pildu pa bo letos uredila komunalno infrastrukturo. Pripravljata se že dve predpogodbi za dva metliška obrtnika, ki bosta tam gradila, naprodaj pa je še nekaj parcel po 2 / DEM za kvadratni meter. Vse tri belokranjske občine bodo letos ustanovile sklad za drobno gospodarstvo, v katerem bi se zbralo za 100 milijonov tolarjev.Vodja metliškega davčnega urada Josip Fabina je dejal, da je bil prav njihov urad leta 1996 po izterjavi davkov najboljši v državi, lani pa je bil še boljši. Menil je, da obrtniki nimajo razlogov, da bi bili nezadovoljni z njihovim delom, oni pa so na obrtnike prav ponosni. Kljub temu je obrtnike opozoril na izpolnjevanje obveznosti. Marica Skoda iz SKB pa je menila, da je v primerjavi z bližnjimi občinami razvoj pri metliških obrtnikih prepočasen in da premalo vlagajo v naložbe. Zato pa plačujejo toliko večje davke, ker zaradi investicij nimajo davčnih olajšav. M. B.-J. ŠE SEJEM KULINARIKE LJUBLJANA - V torek so v Forumu na Gospodarskem razstavišču odprli tradicionalni sejem Alpe-Adria-Ku-linarika, ki bo na ogled do 5. apila. Na 7000 površinskih metrih razstavlja 310 raz-stavfjalcev iz 17 držav. Tudi letos bodo sejem popestrili slovenski vinogradniki, ki bodo obiskovalcem ponudili brezplačno pokušnjo jedi in vin. Kanižarski rudnik ima na površini 33 hektarjev zemlje, sanirati pa jo morajo 25 hektarjev. V prvi fazi bodo v poslovno cono uredili 12 hektarjev, čez pet let pa še preostanek. Doslej so opravili * Zapiranje kanižarskega rudnika poteka po načrtih, doslej pa so opravili približno polovico zapiralnih del. Sedaj v jami demontirajo tekoče trakove, tračnice, podporja in zapirajo skladišča. Zaposlenih im^jo še 56 ljudi, za-piranlna dela pa naj bi bila končana do 31. decembra 1999. Potem bodo imeli še eno leto časa za urejanje površin. V rudniku pripraven)0 tudi projekte za rudarski muzej in zbirajo razstavne predmete zanj. približno 40 odst. sanacijskih del. Aprila ali najpozneje maja bodo začeli na licitaciji prodajati prve komunalno opremljene parcele, ki merijo tisoč do osem tisoč kv. metrov, prodajo pa naj bi zaključili do konca letošnjega leta. Poleg že obstoječe poslovne stavbe rudnika, v kateri je tudi carinarnica ter delavnice Saturnusa, bo v prvi fazi možno zgraditi še 26 poslovnih objektov. V njih naj bi bile trgovine in druge storitvene dejavnosti, avtoprevozniška podjetja ter različna industrija, bodisi lesna, plastična, kovinarska. Kot je povedal direktor Rudnika Kanižarica v zapiranju Silvo Grdešič, imajo že skoraj za vse parcele evidentirane kupce, zanimanje pa je precejšnje ne le med belokranjskimi zasebniki, ampak povprašujejo tudi od drugod. To je le dokaz več, da so ljudje takšno poslovno cono še kako potrebovali, saj jih v Beli krajini ni ravno v izobilju. Ob tem je Grdešič poudaril, da bo v poslovni coni, ki jo bodo zgradili na 12 hektarjih, našlo delo 250 do 300 ljudi. Toliko pa jih je bilo v kanižarskem rudniku zaposlenih pred desetimi leti. M. BEZEK-JAKŠE OBNO VLJIVT VIRI ENERGIJE - Gospodinjstvo s štirimi družinskimi člani potrebuje letno do 40.000 k Wh energije za ogrevanje, do 6.000 kW za pripravo tople vode in do 5.000 k W električne energije za pogon gospodinjskih naprav. Pri pripravi tople vode je pri nas že dolgo uveljavljeno ogrevanje vode s sončno energijo s pomočjo sprejemnikov sončne energije. Glede na to, daje strošek vgradnje naprave za pripravo tople sanitarne vode s sončno energijo dokaj velik, se je v svetu pojavilo kar nekaj poskusov samovgrad-nje sprejemnikov sončne energije. Najbolj uspešni so v Avstriji, odleta 1993 pa jih posnemajo tudi v Sloveniji. Doslej so s skupine samovgraditeljev izdelale 435 kvadratnih metrov teh sprejemnikov. V soboto je cerkniška Vitra pripravila krožek tudi v Ribnici, katerega se je udeležilo 12 samovgraditeljev s širšega ljubljanskega obnočja. Največja prednost v samogradnji sprejemnikov sončne energije pa je nižja cena in praktično spoznavnanje naprav ter njihovo lažje vzdrževanje. (Foto: Milan Glavonjič) Gramiz si zelo prizadeva biti prvi Širitev ponudbe in tržišča - Letošnja novost so sanacije vseh vrst streh, fasad in razpok KOČEVJE - Za gradbeno podjetje Gramiz je ob precejšnji konkurenci gradbenih podjetij v kočevski občini in pomanjkanju investicij domači trg premajhen. Svoje poslovanje zato vse bo(j razširja predvsem na Ljubljano, širi pa tudi svojo ponudbo. V leta 1951 ustanovljenem gradbenem podjetju Gramiz, ki kot eno prvih olastninjenih podjetij v kočevski občini danes posluje kot delniška družba, imajo trenutno dela dovolj. So nekakšno medobčinsko podjetje, saj zaposlujejo več kot polovico strokovnega kadra iz ribniške občine. Zato tudi poslujejo na celotnem območju nekdanje kočevske in ribniške občine, kjer so zgradili skoraj vse večje objekte, zgrajene v zadnjih nekaj letih. V Kočevju trenutno gradijo samopostrežbo v Kidričevi ulici in nadaljujejo že lani začeto gradnjo bloka v TUrja-škem naselju, čaka pa jih še ureditev prostorov v OS Fara za po- Brane Oberč trebe Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Še letos nameravajo začeti z gradnjo novega bloka in nekaj garaž v Podgorski ulici, računanjo pa tudi, da bodo sodelovali pri izgradnji nove šole v Mestnem logu. Kljub temu pa podjetju, ki zaposluje preko 80 ljudi, to ni dovolj in želi razširiti poslovanje predvsem na Ljubljano. Zato bogatijo svojo ponudbo, pri čemer pa sledijo želji, kot pravi direktor podjetja Brane Oberč, “da bi bili prvi na trgu”. Thko letos ponujajo kot novost sanacije vseh vrst streh, fasad in razpok po priznani tehnologiji švedske firme Soudal. “Ponudba je novost v celotnem predelu zahodne Dolenjske, dobrodošla pa bo tudi tistim, ki imajo težave z ravnimi strehami,” pravi Oberč. Streho namreč obnovijo tako, da je kot nova. M. LESKOVŠEK-SVETE Vinova prodajalna Novo oskrbno središče BREŽICE - Kmetom, vrtič-karjem, vinogradnikom in drugim z brežiškega območja bo kmalu odprl svoja vrata kmetijski center v Brežicah, ki mu v teh dneh daje končno tržno podobo Vino Brežice v prostorih nekdanje Agrari-ine “Kmetijske trgovine”. V prodajalni bodo na voljo oprema in material, namenjen vinogradništvu in kletarjenju, vse to tudi v manjših izvedbah in količinah, v trgovini bodo zagotavljali tudi strokovno svetovanje. V dogovoru z ljubljansko Metalko bodo v posebnem delu trgovine prodajali med drugim izdelke bele tehnike. Tfgovina bo poslovala tik ob Vinovem diskontu in bo kljub obsežnemu prodajnemu programu ohranila parkirni prostor. Odprli jo bodo v naslednjih dneh, kot sta povedala Branko Cvetkovič, v Vinu Brežice direktor komerciale, in Marjana Deržič, Vinova direktorica malo- Pr0daje- L. M. PRIZNANJE OBRTNIKU IN FOTOAMATERJU - Rožice iz domačega vrta se imenuje izbor fotografij, ki jih v avli zdraviliškega doma v Termah Čatež razstavlja brežiški krojač in znani fotoamater Oskar Gerjevič. To je njegova že deveta samostojna razstava, sodeloval pa je tudi na številnih klubskih in drugih razstavah fotografij. Za prizadevno delo mu je Območna obrtna zbornica Brežice podelila priznanje, na otvoritvi razstave pa mu ga je izročilapodpredsednica zbornice Rezika Stingl. (Foto: M. Vesel) VČERAJ ODPRLI SEJEM AVTO IN VZDRŽEVANJE CELJE - Včeraj so na celjskem sejmišču odprli 9. sejem Avto in vzdrževanje. Na 13 tisoč kvadratnih metrih v štirih dvoranah Celjskega sejma je zastopanih 330 raz-stavjjalcev iz 15 držav. Poseben del sejma predstavljajo tovorna in druga gospodarska vozila, letos prvič pa so ob sejmu Avto in vzdrževanje pripravili tudi sejem motociklov. Za danes sta Uprava za notranje zadeve in Cejjski sejem pripravila pogovor o novostih v novem zakonu o varnosti cestnega prometa. Sejem bo odprt do 5. aprila. • Glavno je spoznati in izpolnjevati svojo dolžnost. (Friderik Veliki) • Humor je občutek za distanco. (Brecht) DOLENJSKI LIST] Svetuje Urad za varstvo potrošnikov Za prodajo od vrat do vrat, t. i. predstavitve, ali neposredno prodajo izdelkov na domu kupca ali drugega kupca so najbolj značilne posebne ugodnosti, ki pa veljajo le za nakup ob predstavitvi. Kupec torej nima možnosti, da bi premislil o izdelku ali preveril konkurenčno ponudbo, zato ne podpisujte pogodb, če izdelka res ne potrebujete in če niste že prej razmišljali o nakupu! Ob podpisu pozorno preberite celo besedilo in si zapomnite rok, v katerem odstopite od pogodbe brez plačila pogodbene kazni ali podobnih bremen. Žaradi številnih primerov oškodovanj se zdaj smejo prodajati od vrat do vrat le naslednji izdelki: knjige, revije, mali gospodinjski aparati, pripomočki in kozmetika za nego telesa, keramika, porcelan in čistila - vse troje le za gospodinjstvo - ter'izdelki domače in umetne obrti. Tako prodajo lahko opravlja sam trgovec ali pri njem zaposlena oseba, njegov zastopnik ali zastopnik proizvajalca. Te osebe se morajo kupcu legitimirati, izdelek predstaviti v slovenskem jeziku, in to jasno, točno in nedvoumno, ter pokazati, kako se uporablja. Kupce so dolžne tudi seznaniti s pravico do odstopa od že sklenjene pogodbe in z rokom odstopa, ki pa ga določi prodajalec. Kmetom plačevali z manjšim zamikom Z letnega občnega zbora M-Kmetijske zadruge TVebnje ■ Dobiček zadruge in hranilne kreditne službe v preteklem letu - Odkupili več mleka, pšenice, puranov in kumaric TREBNJE - Ni ravno veliko zadrug v Sloveniji, ki bi kazale tako trdno podobo, kot je to v primeru trebanjske kmetijske zadruge. Na zadnjem občnem zboru M-KZ TVebnje, ki združuje preko 500 članov, je direktor inž. Ludvik Jerman povedal, da je zadruga lani ustvarila 8.360.000 tolarjev dobička, pozitivno pa je poslovala tudi Hranilno kreditna služba, ki je ustvarila 20,6 milijona tolarjev dobička. državno tekmovanje “MLADI IN KMETIJSTVO” V soboto, 4. aprila, bo Laško v znamenju državnega tekmovanja najboljših ekip iz regijskih tekmo-vanj v kvizu “Mladi in kmetijstvo”. Laščani so si gostiteljstvo nad tem tekmovanjem priborili lani z doseženim prvim mestom na tekmovanju v Vidmu ob Ščavnici. Teme letošnjega tekmovanja so zadružništvo, smernice za ekološko kmetovanje, slovensko kmetijstvo in Evropska unija in varno delo pri sečnji. • Kmečki svedri - bister um. (Pregovor) • Bogokletnost je samo ena od oblik zgrešene rabe svobode. (Kocijančič) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Ponudba na ponedeljkovi tržnici je bila že predvelikonočno obarvana. Butarice so bile naprodaj od 200 tolarjev naprej, oljčne vejice po 100, ostale pridelke pa so branjevke ponujale po dokaj nespremenjenih cenah: suhe slive po 600, fige po 660, rozine po 450, posušene marelice po 1000, orehe po 800 do 1000, jabolka po 60 do 110, hruške po 150, regrat po 1000, kislo zelje po 150, fižol po 350 do 400, merico za seme pa po 100 do 150, hren po 600, česen po 500 do 600, kolerabo po 150, redkev, rdečo peso in koren po 200, šalotko po 400 do 500, semenski krompir po 200, špinačo po 600, liter čebulčka po 400 do 500, med po 800 do 900, stekleničko pro-polisa po 300 in jajca po 25 do 30 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 135 do 3 mesece starih prašičev, 40 starih 3 do 5 mesecev in 10 starejših. Prvih so prodali 90 po 500 do 520, drugih 20 po 300 do 310, tretjih Pa 2 po 250 tolarjev kilogram žive teže. Lani se je skozi prvo polovico leta vlekel kot kurja čreva problem odkupa živine. Ker je bila ponudba večja kot povpraševanje, so morali rejci nekoliko počakati, zavrnili pa niso nikogar. Odkupili so 1842 glav odrasle goveje živine, 1147 telet, 158 konjev, 105 prašičev in 95 ovac. Odkupili so 12.250.000 litrov mleka, skoraj 8 odstotkov več kot leto poprej, več kot 130 ton pšenice (kar 42 odst. več kot leta 1996!), 219.715 kg kumaric (33 odst. več), za 10 odstotkov več puranov, a le 234 ton semenskega krompirj (31 odst. manj!) in 531 ton merkatilnega krompirja (13 odst. manj)... Kupci so slabo plačevali živino, a je trebanjska zadruga poskrbela, da je vsak rejec prejel denar za svojo živino najpozneje v 15 dneh, mleko pa do konca meseca za pretekli mesec. V trgovski dejavnosti je trebanjska kmetijska zadruga povečala prodajo za dobrih 16 odst. Lani so imeli v zadrugi za 75 milijonov naložb. Daleč največja je bila obnova samopostrežbe v Starem trgu (56 milijonov). Pri lastninjenju živilsko-prede-lovalne industrije so lani Trebanj- ci dobili poleg deleža v M- Mesnine dežele Kranjske in Mesariji ter prekajevalnici Litija še delež v Emoni MIZ v vrednosti 22 milijonov tolarjev. Delež Trebanjcev pri lastninjenju Ljubljanskih mlekarn pa bo jasen šele letos, saj naj bi mlekarne pridobile drugo soglasje še v prvem polletju letos. “Glede denacionalizacije naj povem, da je bilo lani rešenih veliko zahtevkov, a zelo malo v našo korist. Sodelovanje članov z za- Ludvik Jerman, direktor M-Kmetij-ske zadruge Trebnje Čebelarski klic v sili Slovenski čebelarji v Semiču opozorili na težave zaradi mačehovskega odnosa do čebelarjenja SEMIČ - Pretekli petek so se na problemski konferenci v Semiču zbrali predstavniki ministrstva veterinarske uprave, kmetijske svetovalne službe ter člani številnih čebelarskih društev iz vse države in spregovorili o nezavidljivem položaju slovenskih čebelarjev. Ker leta in leta čebelarstvu v državi niso namenjali dovolj pozornosti, so se problemi nakopičili. Tepe ga tudi neustrezna zakonodaja, saj čebelarje uvršča med samostojne podjetnike in ne med kmete, ki pridelujejo hrano, ter jih obremenjuje s številnimi potrdili in dajatvami. Čebelarska konferenca je bila zato klic v sili. Če ne bodo takoj začeli odprav- kmetijski nasveti PRIPOROČFNl HRRBICIDI Pomladansko varstvo žita Preden se odločimo za zatiranje plevelov, opazujmo gostoto Plevela, zastopanost posameznih vrst, določimo prevladujoče vrste plevela, velikost in njegovo vitalnost. Z upoštevanjem pragov škodljivosti lahko presodimo, kdaj je potrebno in ali ga je sploh potrebno zatirati. Potem se odločimo za izbor ustreznih pripravkov. Posebno pozornost velja posvetiti plevelom, kot so smolenec (Galium aparine), dresni (Polygonum), navadna zvezdica (Stel-laria media) in drugi. Na slovenskem tržišču so letos v prodaji trije, za širokolistne plevele zelo učinkoviti herbicidi - basagran DP-P, duplosan DP ter duplosan KV. Duplosan DP je mogoče uporabiti od faze treh listov žit do začetka kolenčenja. Uporabimo ga 2,0 - 2,5 l/ha. Manjšo količino uporabimo, če ga kombiniramo z gramicidom za zatiranje srako-Perca (Apera špica venti). Takšna kombinacija je glede na učinkovitost trenutno najcenejši način zatiranja vseh plevelov v ozimnih žitih. Deluje tudi pri temperaturi 8° C ali več. Basagran DP-P uporabljamo v količni 2,5-3,0 l/ha. Delovanje na travne ple-Vele dosežemo, če količini 2,5 l/ha dodamo graminicid. Manjši odmerek zadostuje tudi za širokolistne plevele, ki nimajo več kot 4 liste. Posebnost basagrana DP-P je ta, da ga lahko uporabljamo ?.e v času kolenčenja. Z njim lahko popravljamo napake, ki smo jih ali jih bomo naredili pri uporabi kakšnega drugega herbicida. Zadnji čas njegove uporabe je tik pred klasenjem, odmerek pa 3 l/ha. Na številnih njivah so osat (zaradi ozkega kolobarja) vedno bolj Pojavlja. Ker gre za zelo trdoživ plevel, je takrat, ko gaje potreb-........................ •' liti. GleJ- — no zatirati, škropljenje smiselno načrtno prilagoditi. Glede na posedanje izkušnje je mogoče osat v žitih učinkovito zatreti le s kombinacijo basagrana DP-P 2,0 l/ha ter duplosana KV 1,7 l/ha. Škropljenje je najbolj učinkovito, ko osat doseže višino vsaj 15 cm. Sto kombinacijo sredstev zatremo tudi ves ostali širokolistni plcv- Herbicida basagran DP-P in duplosan DP je mogoče uporabiti tudi v jarinah (jari ječmen in pšenica ter oves), ko vzkali večina Plevelov. Ker trave v posevkih jarih žit spomladi ne povzročajo “hode, uporabljamo herbicida samostojno. Čas uporabe je enak *ot pri ozimnih žitih. (Nadaljevanje prihodnjič) Inž. NANDE OSOJNIK drugo je bilo dobro, povečalo pa seje tudi zanimanje za včlanjevanje novih članov, saj je bilo novih članov 29. Opozoril pa bi, da se zadružništvo ob približevanju Evropi mora pripraviti na povečevanje konkurenčnosti na domačem trgu, ker ima zahodna Evropa velike presežke hrane. Država bi slovenskemu zadružništvu morala omogočiti nastop na zahodnoevropskih trgih, in sicer z izobraževanjem, spodbujanjem razvoja, s pomočjo pri poslovnem povezovanju zadrug in drugih oblik gospodarskega organiziranja kmetov,” je povedal Jerman. P. PERC OCENJEVANJE VIN ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov Črnomelj za svoje člane organizira ocenjevanje vin. Najboljša vina se bodo lahko udeležila ocenjevanja na Vinski vigredi v Metliki. Vzorce bodo v soboto in v nedeljo, 11. in 12. aprila, pobirali stalni pobiralci, katerim se vsi, ki se želite udeležiti ocenjevanja, predhodno najavite. Ocenjevanje bo potekalo v ponedeljek, 13. aprila, cena pobranega vzorca vina pa znaša 1.500 tolarjev. ljati težave, se lahko zgodi, da bodo posledice velike in daljnosežne. Po mnenju čebelarjev je najbolj sporen zakon o veterini, ki med enači z ostalimi živili živalskega izvora kot so meso, jajca, mleko, čeprav ni pokvarljiv. Skrb vzbujajoče je, da je kar 70 odst. čebelarjev starejših od 51 let, le malo pa jih ima naslednike. Zato bi mladim morali zagotoviti nekatere ugodnosti, da bi se odločali za čebelarjenje. Ena od teh je priznanje statusa čebelarja-kmeta za vse, ki imajo več kot 30 pridobitnih čebeljih družin. Čebelarska društva pa naj bi postala društva posebnega pomena. Zgovoren dokaz, kako se godi čebelarjem, je izračun, kije pokazal, da ima čebelar s 60 družinami dobrih 10 tisočakov izgube na čebeljo družino. Da bo čebelarstvo preživelo, bo morala država pomagati z regresi in nižjimi obdavčitvami ter olajšavami. Med drugim naj bi uvedla tisoč tolar- • Čebelarji so svoje zahteve s problemske konference v Semiču strnili v 18 točk, ki naj bi bile osnova za kmetijsko zakonodajo, ki bo uravnavala tudi čebelarstvo in bo usklajena z zakonodajo Evropske unjje. Hkrati so zahtevali, naj vsa zakonska določila iz vseh ministrstev, ki se nanašajo na čebelarstvo in čebelje izdelke, zberejo v posebni brušuri in jih pozneje združijo v zakon o čebelarstvu. jev ekološke premije za vsako čebeljo družino. Država pa naj bi regresirala tudi sejanje ajde in drugih medovitih rastlin ter čebelarjem izplačala odškodnino zaradi pozebe, toče ali žleda. M. BEZEK-JAKŠE OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA KRKA Strojni krožek Krka vabi vse člane in simpatizerje na prvi redni občni zbor krožka, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 20. uri v prostorih Krajevne skupnosti Šmarjeta. Spregovorili bodo o težavah v kmetijstvu, o prednostih združevanja v krožke ter o delovanju krožka v mjnulem letu. O uporabi kmetijske tehnike ter njene izkoriščenosti in delovanju ostalih krožkov po Sloveniji bo spregovoril mag. Marjan Dolenšek. Na zbor so vabljeni tudi predsednik državnega sveta Tone Hrovat, Igor Hrovatič, podsekretar za podeželje in razvoj, župani dolenjskih občin in drugi. USTANOVITEV DRUŠTVA VINOGRADNIKOV JANEZA TRDINE BRUSNICE, GABERJE -V soboto, 4. aprila, bo ob 19. uri v gostilni Vovko na Ratežu ustanovni občni zbor Društva vinogradnikov Janeza Trdine, Brusnice - Gabrje. Novo društvo naj bi pritegnilo k sodelovanju številne, zdaj nikjer organizirane vinogradnike z območij tradicionalnih cvičkovih goric v krajevnih skupnostih Brusnice in Gabrje. Namen ustanovitve društva je širiti vinogradniško in kletarsko znanje ter skrbeti za kulturno podobo podgorske krajine. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu pristna in bistra domača kap-Uica. p K. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Se malo teorije Za primerjavo in pomoč pri vsakdanjem odločanju Značilno je, da se mineralne snovi morajo nahajati v talni raztopini v pravilnem medsebojnem razmerju in določeni koncentraciji, če pa so koncentracije prevelike, pride do škodljivega delovanja. Nepravilna razmerja med posameznimi hranilii spremenijo potek presnove, ki se razhaja z zahtevo, vsebovano v dedni zasnovi, in to privede do fizioloških in patoloških bolezni. Narava je na dolgi razvojni poti ustvarila najboljše rešitve. Zato je v delih rastlin, ki predstavljajo trajno vezavo snovi (les), zelo malo mineralov. Tako je v suhi snovi lesa le 0,2 do 1 odstotek, v listju dreves pa 3 do 10 odstotkov pepela. Smotrno je, da se z minerali bogati deli rastline vsako leto ponovno vključujejo v kroženje in s tem bogatijo zaloge energije in snovi. Primer mineralne sestavine Sestavi posameznih delov vinske trte. Na 1 ha vinograda je v sestavi posameznih delov trte naslednja količina hranil (v kg) in njihov delež v odstotkih od skupne količine je: deli trte N P K N P K povprečno grozdje 14,3 4,3 18,6 17 16 24 20% vršički 14,9 1,5 6,4 17 6 8 10% listje 47,0 16,5 38,0 55 61 50 55% rozga 9,3 4,5 13,3 11 17 18 15% Skupno 85,5 26,8 76,3 100 100 100 100% In končno: če primerjamo “odnašanje” mineralnih hranil s pridelkom, vidimo, kako zelo malo hranil nepovratno izgubi- mo v obliki prodanega vina, ker peclje, tropine in droži lahko oz. moramo kompostirane vrniti nazaj v vinograd. Kemična sestava grozda (srednja vrednost v odstotkih) po prof. S. Šikovec Grozd 100 odstotkov jagode 93-98 pec(ji 2-7 Sestavine jagodnomeso 75-85 kožica 15-20 pečke 3-6 peclji 2-7 voda 65-85 60-75 25-45 55-85 sladkorji 10-30 - - - celuloza 0,5 30 40 50 mineralne snovi 0,1-1 1-3 1-4 5-6 taninske snovi - 0,5-5 5-9 1-3,5 olje - - 10-20 - dušikove snovi 0,2-0,5 1-2 4-7,5 1-2 (Nadaljevanje sledi) Inž. JOŽE MAUEViC AGRO d oo. NOVO MESTO _________________S prodajalna SEJALEC tel. 068/325-750 - velika izbira vrtnih semen - semena trav in detelj - semenska koruza PIONEER, BC 272, OSSK 247 - SADIKE; VRTNICE, JAGODE, AMERIŠKE BOROVNICE, KIWI,_ LIMONA, MANDARINA - ročno orodje in različni pripomočki za delo na vrtu - CEPILNI NOŽI -VICT0RIN0X, cepil ne gumice, cepilna smola - motorne žage STIHL in Husqvarna - rezervni deli Kmetijska APOTEKA tel. 068/322-560 - ugodna prodaja pralnih aparatov KARCHER in LAVOR WASH - ročne in motorne škropilnice - škropilne palice - zaščitna sredstva za varstvo rastlin \helena mrzlikarI gospodinjski kotiček Kaj je in kaj ni biohrana Skrb in odgovornost za zdravje je v naših rokah in vsak sam ve, kako se počuti in kako se na njegovo ravnanje odziva organizem. Trditve, da je le domača hrana, pridelana na kmetiji, vedno neoporečna in zato zdrava, je zavajajoča. Bioprehrana ali eko-prehrana naj bi bila popolno nasprotje konvencionalni prehrani, to je hranjenju z živili, ki jih pridobivamo s sodobnim kmetijstvom, ki uporablja umetna gnojila in pesticide, zemljo pa obdeluje s stroji. Bioprehrana je uživanje živil rastlinskega in živalskega izvora, ki ne vsebujejo nobenih ostankov tujih, zlasti kemičnih snovi, pesticidov, umetnih gnojil, težkih kovin in ostankov kemičnih snovi, ki jih dobijo živali s krmo in zdravili, npr. antibiotikov, hormonov itd. Danes se v kmetijstvu uporabljajo poleg anorganskih bakrovih in žveplenih fungicidov le še organska fitofarmacevtska sredstva, ki se zaradi toplotnih, svetlobnih in ultravijoličnih žarkov ter oksidacije hitro razgradijo in niso nevarna za končne uporabnike, ki uživajo z njimi zaščitene rastlinske in živalske pridelke. Ne smemo pa pozabiti, da so nekatere užitne rastline in živali lahko v čezmerni količini strupene zaradi naravnih pesticidov m dosti manj zaradi fitofarmacevtskih sredstev. Primeri so: ananas, banane, brokoli, cvetača, poper, gobe, gorčica, hren, jabolka, kava, kakav idr. Po vseh ugotovitvah lahko sklepamo, da je hrana, ki jo kupimo kljub temu da ni označena kot biohrana, dovolj zdrava, ker po zakonu ne sme presegati dovoljene količine posameznih strupenih snovi, torej količine, ki zdravja ne ogrožajo. Vsi, ki bi radi uživali varovalna živila - na embalaži jih označuje poseben znak, ki ga podeljuje Društvo za srce - lahko izbirajo med špageti, kot so sojini in graham, med pekovskimi izdelki, kot je mešani kruh z visokim dodatkom ovsenih otrobov, sončničnega semena in sojinega drobljenca. Vse to daje kruhu zrnato strukturo, ga bogati z esencialnimi maščobnimi kislinami, beljakovinami in vlakninami. Omenjeni znak lahko vidimo tudi na skupini mesnih in mlečnih izdelkih, oljih itd. Kdor za zdrav način prehranjevanja išče pravo pot, temu je znak varovalnega živila najboljši vodnik. POJOČA AJDA - Mešani pevski zbor Ajda, ki pod vodstvom Milani Pavliča združuje več kot 25 pevk in pevcev iz krajevne skupnosti Orehovica, vsako leto pripravi koncert. Letošnji je bil minulo soboto zvečer' orehovškem družbenem domu, z njim pa so počastili tako materinski dat kot bližnji krajevni praznik. Kulturni večer so pevcem pomagali zapolnil pianist Rok Mencin, pevki Branka Frančič in Rebeka Matičevič ter otrošk pevski zbor iz Orehovice. O zboru in prazniku je govoril šentjemejski župan Franc Hudoklin, večer pa je spretno povezala Maja Jurečič. (Foto: M-Markelj) Ples izraža neizrekljivo Novomeščanka Natalija Mikec v Londonu končuje magistrski študij sodobnega umetniškega plesa Šest metrov dolg kolaž Katja Markovič, učenka srednje gradbene šole, na poti likovne ustvarjalnosti - Razstava v šolski avli Montessori v v Smarjeti Knjižna novost o alternativni pedagogiki ŠMARJETA - V slovenske šole bodo z uresničenjem nove šolske zakonodaje stopali šestletniki, kar pred pedagoge prinaša nove zahteve, saj bodo imeli opravka s še mlajšimi otroki kot doslej. V prizadevanjih, da bi jim omogočili kakovosten pouk, ni odveč, če učitelji pogledajo v svet in poskusijo tudi kaj za naše razmere manj znanega, denimo, da pogledajo, kaj jim lahko ponudi zanimivega alternativna pedagogika, ki jo je v prvi polovici tega stoletja zasnovala Maria Montessori si kar uspešno utira pot v vrtce in šole. Njena osrednja dognanja so, da otrok v bistvu potrebuje le malo učiteljeve pomoči. Učitelj mora predvsem podpirati otrokov duhovni samorazvoj, za kar otrok potrebuje svoji starosti in razvoju primerna sredstva za polno zaposlitev, otroku so za njegov duševni razvoj potrebne miselne izkušnje, važno pa je tudi, da se veliko gibljejo. Zanimiv, s praktičnimi izkušnjami podprt pogled v pedagogiko Montessorijeve ponuja knjižica Naša šola v luči pedagogike Marie Montessori, ki so jo pred kratkim izdali v osnovni šoli Šmarjeta. Uredila jo je svetovalna delavka Marija Pečnik, posamezna poglavja pa so poleg nje napisali še pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Mija Klobučar, vodja enote v vrtcu Ines Henigman, ravnatej šole in vrtca Jože Pečnik ter učiteljice Anica Bobič, Majda Lavrič in Vesna Zinko. V knjigi so kratko predstavili osnove pedagogike Montessorijeve, znanstveno razvojne materiale, Montes-sorino pedagogiko v oddelkih za tri- do šestletne otroke, njeno uporabnost v vrtcu in osnovni šoli Šmarjeta, razvojne materiale v prvem razredu, možnosti vključevanje didaktičnih elementov Montessorijeve v pouk matematike in geografske didaktične materiale. Vsekakor gre za knjižico, ki jo bodo z zanimanjem prebirali predvsem učitelji, njim pa je v prvi vrsti tudi namenjena. M. MARKELJ pa se je uvrstila kot nadobudna mlada dolenjska likovnica. V veliko pomoč soji, kot pravi, tudi pogovori z mentorjem Brankom Šustrom z grmske osnovne šole. Katjo, ki jo mika, da bi se v bodočnosti posvetila vizualnim komunikacijam, še posebej privlačita plakat in ilustracija. Z obema zvrstema se precej ukvarja in prav z njima je dosegla tudi svoje prve uspehe. Na različnih šolskih natečajih je za svoje plakate prejela že pet prvih nagrad, kot ilustratorka pa je najopaznejši korak naredila pred dvema letoma, ko ji je novomeška pisateljica Ivanka Mestnik zaupala oblikovanje in ilustriranje svoje knjige otroških zgodbic o živalih Kara. Kaj počne v zadnjem času, je Katja Markovič pokazala na razstavi, ki jo je pripravila prejšnji teden v avli Šolskega centra. Zasnovala jo je ambien-talno, pastele figuralne in abstraktne vsebine ter šest metrov dolg kolaž je razstavila v prostoru, ki ga je zamejila s plastično ponjavo in stoloma, zavitima v časopisni papir. M. MARKELJ NOVO MESTO - Učenka 2. letnika srednje gradbene šole Katja Markovič iz Novega mesta se z mladostno navdušenostjo in predanostjo ukvarja z likovnim ustvarjanjem že pet let. A ker se zaveda, da samo navdušenje do ustvarjanja ni dovolj, si znanje in izkušnje pridno nabira v likovnih delavnicah novomeškega ZKD. Še posebej spodbudno je bilo zanjo sodelovanje v delavnici, ki jo je vodil Jakov Brdar (letošnji Prešerenov nagrajenec), nanjo NOVO MESTO - Umetnost v najširšem pomenu besede je tisto, kar Novomeščanko Natalijo Mikec, prof. angleškega jezika in sociologije ter kmalu magistre plesnih študij, zanima že od nekdaj. Kot učenka OŠ Grm se je v Glasbeni šoli Marjana Kozine pri prof. Cvetki Hribar začela učiti klavir, kasneje, ko je bila že gimnazijka, pa se je odločila za sodobni ples pri prof. Sonji Rostan. Ples je postal in ostal njena največja ljubezen, '“saj z njim lahko izraziš vse, kar je sicer neizrekljivo, in to na univerzalen način. Ples noče zavajati,” prepričano pove Mikčeva. Nato se je odločila za študij na ljubljanski filozofski fakulteti in zraven obiskovala program sodobnega baleta na tamkajšnji srednji baletni šoli. Vmes je izdelala svoj prvi plesni projekt, ki ga je nagradila ZKDŠ, se udeleževala poletnih plesnih šol, igrala in plesala v dokumentarcu Novomeška pomlad ter z glasbeno skupino Dolina odmeva pripravljala improvizirane plesne predstave itd. Ves čas je tudi veliko prevajala, pisala novinarske prispevke za razne časopise in poučevala. Razmišljanja o spornih vprašanjih sociologije plesa so mlado umetnico privedla do diplomske naloge z naslovom Beseda gibu in gib besedi. Ustvarila je pionirsko sociološko študijo plesa v Sloveniji, to pa je bil tudi temelj za njen nadalj- Katja Markovič med svojimi deli S štukaturami v 17. stoletje Razstava Vtis obilja - štukatura 17. stoletja v Sloveniji avtorice mag. Barbare Jaki Mozetič v samostanski cerkvi v Kostanjevici - Na ogled do 3. maja ŠTIHOV JOŽE Z BRODA NOVO MESTO - Jutri, 3. aprila, bo ob 20. uri v gostilni Jožeta Kerina Gadova peč v Podbočju pri Kostanjevici predstavitev knjige Janeza Baniča “Štihov Jože z Broda”, ki je .te dni izšla pri Dolenjski založbi in govori o življenju ljudi v okolici Podbočja. Natalija Mikec nji univerzitetni študij v Londonu, v Labanovem centru za gibanje in ples. “Zanima me izrazna moč plesa, njegovi učinki in širša sociologija plesa. V Londonu se ukvarjam prav s tem,” je povedala Mikčeva, ki tam študira od leta 1995, letos pa bo študij zaključila ter se vrnila domov. Kaj bo počela, točno še ne ve, glede na to, da pri nas ni veliko ljudi s takšno plesno izobrazbo, pa upa, da težav z zaposlitvijo ne bo, čeprav plesna tematika zaradi povezave s telesom še vedno ostaja tabu tema. “Pri študiju sem opazila, da plesu manjka ustreznega besedišča, zato sem strokovne izraze poslovenjala, pri nas pa tudi ni pravih kritikov s področja plesne teorije,” pravi Natalija Mikec, ki bi se rada s plesom ukvarjala predvsem praktično in poučevala mlade. L. MURN obok vhodnega stolpa cistercijanskega samostana v Stični, ki nosi letnico 1620. Ker del, ki so predmet razstave, ni možno preseliti, so v Kostanjevici na ogled odlitki najpogostejših tipov in primerov štukaturne plastike in konkavni diapozitivi gigantskega formata. Razstava bo na ogled do 3. maja. T. GAZVODA REVIJA PEVSKIH ZBOROV NOVO MESTO - V petek in soboto, 4. in 5. aprila, bo v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine potekala revija odraslih pevskih zborov. Koncerti se bodo začeli ob 19.30. VELIKONOČNE LIKOVNE DELAVNICE NOVO MESTO - Ves prihodnji teden, od 6. do 10. aprila, bodo na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca od 16. do 18. ure potekale velikonočne likovne delavnice. POLITIKA, BOLEZEN MOJA NOVO MESTO - Dramska skupina Šentjernej bo v torek, 7. aprila, gostovala v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine s komedijo Toneta Partljiča Politika, bolezen moja. Predstave se bo udeležil tudi avtor. Pričetek ob 19.30. HARMONIJA NARAVE NOVO MESTO - V ponedeljek, 6. aprila, bodo ob 20. uri v Galeriji Krka odprli razstavo fotografij Bogdana Kladnika pod naslovom Harmonija narave^ KRIŽANI MED NAMI KRŠKO - V Galeriji Krško so včeraj, 1. aprila, zvečer odprli likovno razstavo Križani med nami. Gre za podobe križev, ki jih je vse polno po naši deželi, avtorica Blan-dina Markovič-Randič pajih je upodobila na svojih slikah. AMBRUS - Čeprav so kultur- Znašli smo se že v drvarnicah, na niki v KS Ambrus zelo zagnani, so starih podih, v gostilnah in vero-zadnja leta težko delovali pred- učni sobi,” je potrebe in dolgo-vsem zato, ker niso imeli svojega trajne upravičene želje po svojem prostora. To velja tako za sedem kulturnem domu razlagala pred-let star moški pevski zbor, v kate- sednica KD Ambrus Martina rem veselje do pesmi združuje tri- Hrovat. S pomočjo ivanške občine najst pevcev in ki ga vodi Ciril Ho- so se konec lanskega leta uspešno čevar, kot tudi za dramsko skupino pod vodstvom Tatjane Bradač. Skupina pripravlja igre in manjše skeče za različne proslave, vedeli niti, kje bomo imeli vaje. nastopali pa so zunaj. “Nobenih primernih prostorov ni bilo na voljo in nikoli nismo Martina Hrovat dogovorili s kmetijsko zadrugo Mercator Stična, da jim je prepustila stare skladiščne prostore. V mesecu in pol jim je s štirimi milijoni tolarjev občinskega denarja ter z veliko dobre volje in z nešteto urami udarniškega dela uspelo staro skladišče prenoviti v lepo, s centralno kurjavo ogrevano dvorano z 250 sedeži in balkonom, v kateri so pred kratkim pre-mierno zavrteli nov slovenski celovečerni film Brezno. Poleg dvorane, ki potrebuje še nov premičen oder, saj želijo da bo ta večnamenska, je v domu na voljo tudi nekaj spremljajočih prostorov in sanitarije, vendar še niso opremljeni. Ne glede na to, da bo za dokončnje kulturnega doma potrebno še kar nekaj sredstev, so krajani nove pridobitve zelo veseli in kmalu v njej obljubljajo lastno prireditev. L. MURN Glasba že ob prvih korakih V zasebnem vrtcu Rauch posvečajo dodatno pozornost glasbeni vzgoji - Precejšnje zanimanje MAVRIČNA RIBICA NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ - Danes, 2. aprila, bo ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine podelitev predšolske bralne značke Mavrična ribica in lutkovna predstava Rdeča kapica v izvedbi ljubljanskega lutkovnega gledališča Fru fru. Jutri, 3. aprila, pa bo ob isti uri podelitev Mavrične ribice v osnovni šoli Šentjernej. Ambruški kulturniki ustvarjajo v novih prostorih -Dejavna dramska skupina in moški pevski zbor ne zavode predpisuje zakonodaja, najmlajšim ponujajo še nekaj več, tisto nekaj več pa je glasbena vzgoja, seveda primerna rosnim letom “račk”, “murenčkov”, “siničk”. Vrtec je bil ustanovljen januarja 1993. leta kot neprofitno vzgoj-no-izobraževalno društvo. Vodja je Andreja Rauch, njen mož Slavko pa je mentor za glasbeno vzgojo. Vrtec je začel prvo leto s šestimi otroki, zdaj ga obiskuje že blizu 50 otrok, zanje pa skrbi osem zaposlenih v treh starostnih oddelkih. Zanimanje za vrtec je precejšnje, saj je prošenj več kot prostih mest. “Naš cilj je vzgajati otroke v sproščene osebnosti, ob glasbi pa, menim, je temu cilju lažje slediti,” pravi Andreja Rauch. V vrtcu gojijo igranje na ritmične inštrumente, veliko pozornost posvečajo plesu in petju, tako da otroci zgodaj naredijo prve korake v svet glasbe, na osnovi tega pa se lahko že v predšolski dobi odločajo za pouk katerega od primernih inštrumentov. Pet do šest let stare otroke že poučujejo igranje na klavir. Dosedanja praksa je pokazala, da se otroci, ki so obiskovali glasbeni vrtec, kasneje pogosteje kot drugi odločajo za obiskovanje glasbene šole. ..... MiM KOSTANJEVICA - Razstava, ki tokrat gostuje v samostanski cerkvi v Kostanjevici, je nekoliko nenavadna, saj temelji na reprodukciji, predstavna pa obrobno dekorativno umetnost - štukaturo. Štukatura 17. stoletja v Sloveniji je bila sicer tema velikega znanstvenoraziskovalnega, muzeološkega in založniškega projekta, delo Barbare Jaki Mozetič, ki je razstavo postavila ob pomoči oblikovalca Miljenka Licula. Delo je Jakfjeva naslovila Vtis obifja in je bilo prvič predstavljeno leta 1995 v Narodni galeriji v Ljubljani. Glavne sestavine za štuk - mavec, pesek, voda in apno - so bile vedno dostopne in rezmeroma poceni, zato je bila tehnika široko razširjena in uporabna v različne namene, najpogosteje za dekoracijo stropa in ostenja, kot okvir za slikarije, za oblikovanje prosto stoječih .plastik, reliefov, vendar prav za vsakega ta dragocenost, ki so jo pri nas v glavnem širili mojstri iz severne Italije, ni bila. To stroko dekorativne umetnosti je sicer poznala že klasična antika, nanjo naletimo tudi v pozni srednjeveški in nato renesančni arhitektonski plastiki, zlato dobo pa je doživela z barokom in roko-kojem. Štukature slovenskih baročnih spomenikov spadajo med najbolj zanimive v srednjeevropski zapuščini. Vtis obilja predstavlja 22 spomenikov notranjščin, časovni okvir le-teh pa je na začetku jasno omejen s prvo večjo štukirano celoto v Sloveniji - to je ŠTUKATURE V SAMOSTANSKI CERKVI - Narodna galerija iz Ljubljane in Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice sta v petek pripravili razstavo Vtis obilja - štukatura 17. stoletja v Sloveniji. O razstavi sta spregovorila dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije, in avtorica razstave mag. Barbara Jaki Mozetič (na sliki). Večer je obogatila harfistka Mojca Zlobko. (Foto: T. G.) Nič več zunaj, ampak v domu NOVO MESTO - Nikoli ni prezgodaj, ko je treba potipati, ali se v nadobudnih kratkohlačnikih ne skriva drobec glasbenega ali morda kakšnega drugega talenta. Tega se zavedajo v novomeškem Glasbenem vrtcu Rauch, ki je eden redkih zasebnih vrtcev s koncesijo pri nas. V njem poleg vseh programov, kot jih za tovrst- VSAKO LETO SREČANJE -Glasbeni vrtec Rauch vsako leto pripravi srečanje otrok in staršev, na katerem otroci pokažejo, kaj znajo. Prejšnji teden so nastopili v avli grmske osnovne šole, med drugim pa so zaplesali tudi na priredbo glasbe baleta Labodje jezero. DARILO KNJIŽNICI - Poročali smo že o večeru s Tatjano Jakac v Knjižnici Mirana Jarca 3. marca. Ob tej priložnosti je slikarjeva vdova podarila novomeški osrednji knjižnici Jakčev portret njegovega mladostnega prijatelja in književnika Mirana Jarca. S tem darilom se je Božidar Jakac še trdneje povezal s svojim rojstnim mestom (Foto: T. Gošnik) PRIPRAVE NA PEVSKI TABOR ŠENTVID - Okrog 120 zborovodij se je v soboto, 28. marca, zbralo na seminarju, na katerem so pod vodstvom dirigenta Igorja Švare predelali pesemsko gradivo za 29. Tkbor slovenskih pevskih zborov. Scenarij za to vseslovensko pevsko prireditev, ki bo pod naslovom Štirje letni časi 19. junija v Šentvidu, je tudi tokrat zasnoval Stane Peček, k sode-lovasnju pa je povabil folklorno skupino Kres iz Novega mesta in Občinski pihalni orkester Trebnje. M (M §®ii§irw® ;-*£3 dežuTni I poročajoj . OB KABEL - V noči na 20. marec Je nekdo v Markljevi ulici v Novem J^estu prišel do ograjenega skladi-sca> kjer ima Pionir Standard shraniti "!aterial. Prerezal je žico in iz skladišča ukradel 100 metrov kabla. .tem je podjetje oškodoval za 150 tisočakov. VLOMIL V BARAKO - Pred nepridipravom je približno isti čas klonila tudi žica, ki je ograjevala gradbišče v Šmarješki ulici v Novem nrestu. Neznanec jo je prerezal in vlomil še v barako, ukradel pa je 190 jnetrov trožilnega gumijastega kab-la m 100 metrov štirižilnega kabla z vtičnicami. S tem je podjetje Pionir Standard Gradbeništvo oškodoval za okoli 80 tisoč tolarjev. NATOČIL IN ODPELJAL - 22. marca okoli 21. ure je neznanec s stoenko brez registrskih tablic pripeljal na bencinski servis v Črnomlju, v rezervoar natočil 35 litrov goriva in odpeljal. OŠKODOVANI UPOKOJENCI - Med decembrom lani in koncem marca je nekdo v Kanižarici vlomil v pisarno društva upokojencev Rudnik Kanižarica. Ukradel je 3 svečane rudarske uniforme, pisalni stroj, 7 namiznih prtov, skodelice za kavo m električni kuhalnik. S tem je društvo oškodoval za 100 tisoč tolarjev. OTROK ZBIL PEŠKO NOVO MESTO - V četrtek, 26. marca, ob pol treh popoldne se je 12-letni B. N. iz Novega mesta peljal z gorskim kolesom iz Ljubljanske ceste mimo kulturnega doma Janeza Trdine proti Kandijski cesti v Novem mestu. Peljal je po pločniku in se zaletel v 50-letno peško M. P., ki se zaradi hudih poškodb zdravi v novomeški bolnišnici. POGINILE RIBE KRMELJ - V torek, 24. marca, je občan iz Sevnice opazil, da v potoku Hinja v Krmelju plavajo mrtve ribe. Policisti in ribiči nbiške družine Sevnica so ugo-Ton*'’ C*a na razdalji kakšnih 300 metrov od podjetja Feroteh-na do hiše Krmelj št. 23/c v potoku Pr!bljžno 200 poginulih postrvi, ' ku ^ centimetrov. Voda i,“a na pogled čista, ribe pa so nbtči poslali v analizo. TAKO? - Nevarna VoJi tr8° na Dvoru do ribogojnice p,f.i nuni° ostankov nekdanje žel-u» rarne- Pred ‘kiso Padli v dobijo ,, ,a}an'ie desetletja opozarjale sir ° nevart'ost. KS Žužemberk stavitrposkrbe,a za del P°‘‘ in poje i a Zaščitno ograjo, del poti pa na z ezavarovan. “Pot je primer jQ je sPn'hode, otroci pa se rolka do'nPči‘Z,s,ran od smrti' ” Prav obnavlilPP0 Koželi’ kile delzidl jem Ja ze sam s svojim denar žernbekU,*‘Z ma,erialom KS Žu J'e Preda A P°,rebna je ograja, saj ga Drli dese,le‘ji Prav na mestu, ki otrok azuie slika, v globino padel ,n umrl. (Foto: S. Mirtič) Dodaten zaslužek s prodajo orožja Pri prijetju je 43-letni Marjan N. iz Brežic hotel ustreliti policista, a je pištola na srečo zatajila - V 15-ih letih to največji plen orožja KRŠKO - V začetku prejšnjega tedna so krški policisti prijeli skupino šestih moških v zrelih letih iz brežiške in krške občine, ki so osumljeni preprodaje orožja. Pri njih so namreč zaplenili 9 pušk, 11 pištol, več kot 30 cevi, 21 okvirjev za pištole, 4,8 kg razstreliva, več kot 6.500 nabojev - med njimi tudi 12 protiavionskih nabojev, topovski udar, nekaj vžigalne vrvice, tromblonsko mino, vžigalnike za bombe, pol kilograma smodnika in še kaj. Zaskrbljujoče je predvsem to, da so zaplenili tudi dva dušilca, s katerimi pri nas razpolagajo zgolj v specialni enoti, ter 6 nevarnih in prepovedanih pištol svinčnikov. Daje v Posavju precej orožja, so policisti opažali že dalj časa. O tem med drugim pričajo tudi pogosta streljanja v romskih naseljih, policisti pa so že kar nekaj časa spremljali aktivnost 43-letnega Marjana N. iz Brežic. V ponedeljek, 23. marca, so se odločili, da zaključijo akcijo. Marjana so pri poskusu prodaje prijeli na Vidmu v Krškem. Pri sebi je imel 2 puški, eno pištolo, 5 bomb in več nabojnikov. Aretaciji se je upiral in je pištolo uperil v policista, a je orožje na srečo zatajilo. Pri Marjanu so opravili tudi hišno preiskavo, pri kateri so našli večje količine orožja, nekaj minsko-eksplozivnih sredstev pa je imel tudi v svoji omarici v podjetju, kjer je zaposlen. Marjan je v priporu, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ter zaradi poskusa umora. Policisti so Marjanovo dejavnost povezali s še petimi možmi, pri katerih so bile uspešno opravljene tudi hišne preiskave: pri 46-letnem Slavku V., 48-letnem Ivanu D., 50-letnem Marjanu Š. in 27-letnem Alojzu A. - vsi so iz Brežic in okolice. Zoper njih je vložena kazenska ovadba zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Nekaj malega orožja so našli tudi pri 29-letnem Rajku H. iz Krškega, ki se bo moral zagovarjati pri sodniku za prekrške. Policisti so hišno preiskavo opravili še pri dveh občanih iz Sevnice in Krškega, vendar orožja niso našli. Kot je na novinarski konferenci povedal načelnik UNZ Krško Rajmund Veber, to orožje izvira iz Hrvaške, nekaj pa je bilo narejenega doma. To je v 15-ih letih, odkar v Posavju obstaja uprava za notranje zadeve, največji zaseg orožja, če ne upoštevamo posebnih okoliščin vojne za Slovenijo. Po besedah Saša Jejčiča, načelnika kriminalistične službe pri UNZ Krško, je to verjetno le ena od skupin, ki pa ni bila organizirana po sistemu glavnega organizatorja in njegovih “delavcev”, orožje pa ni bilo namenjeno masovni prodaji, pač pa je bilo ponujeno tistim, ki so ga želeli kupiti, tudi Romom v romskih naseljih. x GAZVODA VELIK ZASEG OROŽJA - Orožje, ki so ga policisti in kriminalisti UNZ Krško zasegli prejšnji teden, izvira iz Hrvaške, nekaj pa je bilo narejenega doma. Zasegli so ga moškim, starim 43 do 50 let, le eden jih je štel 27. (Foto: T. G.) Metod TVobec se je na sojetnika Nemca spravil z dodelanim jedilnim nožem in ga večkrat zabodel - Oškodovanec tokrat na obravnavo ni prišel - Sojenje se bo nadaljevalo 23. aprila ZMAGA ŽUPANCU - V sredo, 25. marca, je bilo na strelišču slovenske vojske v Bršljinu prvenstvo UNZ Novo mesto v streljanju s službeno pištolo. Med ekipami je že drugo leto zapored zmagal Urad načelnika, 2. je bila postaja prometne policije Novo mesto, 3. pa policijska postaja Črnomelj. Med posamezniki je zmagal Peter Župane (urad načelnika), drugi je bil Aleš Klobučar (PP Črnomelj), tretji pa Alen Turk (PPP Novo mesto). Najboljši posamezniki bodo na državnem prvenstvu MNZ, ki bo 16. aprila v Ljubljani, branili prvo mesto. ZA 2 MILIJONA ŠKODE - V sredo, 25. marca, ob pol štirih popoldne je zagorelo na gospodarskem poslopju v Prečni. Ogenj je uničil celo poslopje, ki je veliko 10x7 metrov, nekaj orodja in seno. Požar so zanetile iskrice, ki so prihajale iz dimnika stanovanjske hiše in jih je močan veter odnesel proti poslopju, katerega lastnik je P. Č. Požar so gasili poklicni gasilci iz Novega mesta in prostovoljni gasilci iz Prečne, Šmihela in Dolenje Straže. Škode je za 2 milijona tolarjev. (Foto: Borut Peterlin) sozapornika Miloša Nemca. Ta se je kljub ranam pobral in začel bežati, a Trobec gaje dohitel in ga še nekajkrat zabodel. Na srečo je vmes posegel paznik, ki je bil potem, ko je pred sabo gnal Trobca do sprejemnega centra, deležen glasnih vzklikov ostalih razjarjenih obsojencev, naj Trobca pazniki ubijejo. Nemca so zaradi hudih poškodb, od katerih je bila življenjsko nevarna le ena, odpeljali v novomeško bolnišnico. Kako je dogodek doživel Miloš Nemec, tokrat na sodišču ni bilo mogoče slišati, saj vabilo za sodno obravnavo ni našlo poti do njega. Na naslovu, kjer naj bi bival, ga ni bilo, svojo zgodbo pa je v razlomljenem in nepovezanem govoru povedal Trobec. Ta je zanikal, da se je na Nemca spravil zaradi starega spora zaradi konzerve. Tistega dne se je spravil nanj zato, ker naj bi mu Nemec pod noge vrgel steklenico. Sicer pa naj bi jih Trobec pred tem od oškodovanca celo dobil po glavi s ključavnico, pa tudi še v enem drugem primeru naj bi Trobec le za las ušel Nemčevim napadom. Trobec se spominja tudi Nemčevih groženj, da ga bo ubil, s smrtjo pa naj bi mu grozila tudi skupina zapornikov. Glavna obravnava se bo nadaljevala 23. aprila, ko naj bi bili zaslišani oškodovanec in še nekaj drugih prič, ki so videli dogodek, svoje mnenje o Trobčevi prištevnosti pa bo povedal še psi-hiater. x GAZVODA ZAVRNILI TRI PROŠNJE ZA OROŽJE BREŽICE - V Brežicah so lani izdali posameznikom 32 nabavnih dovoljenj za lovsko orožje, 13 za samokrese in revolverje, 6 za malokalibrske puške, 3 za malokalibrske samokrese in revolverje in eno dovoljenje za plinsko orožje. Zavrnili so 3 prošnje za nabavno dovoljenje za samokres. Poleg tega so v upravni enoti izdali strelskim organizacijam 4 nabavna dovoljenja za malokalibrske samokrese. Napisali so tudi 13 nabavnih dovoljenj za orožje, ki so ga tujci kupili v Brežicah in ea odnesli v drueo državo. NOVO MESTO - Prejšnji teden je na zatožno klop tokrat novomeškega okrožnega sodišča zaradi poskusa umora sozapornika Miloša Nemca ponovno sedel Metod Trobec s Spodnje Bele, mož, kije za svojo “slavo” in naziv enega najbolj znanih zločincev v Sloveniji poskrbel pred dvema desetletjema, ko je v krušni peči skuril pet žensk, prej pa jih je še razkosal, za kar sije prislužil sprva dosmrtno, potem pa zaradi zmanjšane prištevnosti 20-letno zaporno kazen. To bi sicer odslužil naslednje mu te kazni ni prištelo k že izreče-poletje, vendar bo njegov dom še ni 20-letni zaporni kazni, pač pa vedno zapor na Dobu, saj je Trobec očitno nepoboljšljiv. Čaka ga namreč še 10 let in pol zapora, ker je leta 1988 skušal ubiti dva sojetnika, sodišče v Trebnjem pa dosodilo dodatno kazen. Tokrat ga obtožnica bremeni, daje pred slabimi šestimi leti med popoldanskim sprehodom v KPD Dob iz brezobzirnega maščevanja od zadaj s prirejenim jedilnim nožem z zbrušeno konico napadel TROBEC SPET NA SODIŠČU -Danes 49-letni Metod Trobec, ki se mu izteka 20-letna zaporna kazen zaradi umora petih žensk, še ne bo prišel na prostost. Čaka ga namreč še desetinpolletna zaporna kazen zaradi poskusa umora dveh sozapornikov, medtem ko se mu je prejšnji teden na novomeškem okrožnem sodišču začelo sojenje za še en poskus umora. DO SMRTI ZBIL PEŠKO KRŠKO - V soboto, 28. marca, ob pol enajstih dopoldne je 75-ietni Jože Š. peljal neregistriran traktor po Leskovški ulici od Leskovca proti Krškemu. Ko je pripeljal v križišče z Rosto-harjevo ulico v levi nepregledni ovinek in zavil levo na Rostoharjevo ulico, je zapeljal preko robnika na make-damski pločnik, po katerem je peljal 9 metrov. Nato je zapeljal na Pavlinovo ulico, kjer sta ob desnem robu ceste stali in se pogovarjali Gizela R. In 76-letna Veronika Rožman. Voznik je brez zaviranja trčil vanju in jo zbil na cesto. Veronika se je tako hudo poškodovala, daje med prevozom v bolnišnico umrla, druga pa se je hudo poškodovala. TRČIL V DREVO STRANSKA VAS - V nedeljo, 29. marca, ob pol sedmih zjutraj je 20-letni Davorin Rolih iz Straže vozil osebni avto od Pogane proti Stranski vasi. Ker je pripeljal z neprimerno hitrostjo, gaje zaneslo na neutrjeno bankino, nekaj metrov je vozil po travnatem nasipu, nato pa trčil v drevo. Voznik, ki je ostal vkleščen v avtu, se je hudo poškodoval, sopotniki 22-letna Saška B. iz Novega mesta, 20-letna Nataša P. iz Novega mesta in 20-letni Stane K. iz Vavte vasi pa so bili lažje poškodovani. OB MERCEDESA PODZEMELJ - V nedeljo, 29. marca, popoldne je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Podzemlju, ki je last L. Š., ter premetal vse prostore po hiši, nato pa vzel ključe osebnega avta, kije bil parkiran na dvorišču. Z avtom znamke Mercedes 300 SL 24 Cabriolet srebrno kovinske barve, registrska številka NM LAMS-1, se je odpeljal neznano kam. Lastnika je oškodoval za 9,7 milijona tolarjev. Vsi, ki bi o ukradenem avtu karkoli vedeli, naj to sporočijo na telefon 113. STRELJAL V LOKALU NOVO MESTO - V soboto, 28. marca, ob pol enajstih zvečer so policisti do iztreznitve pridržali 25-letnega D. S. z Drske, ki je v lokalu Latino v Novem mestu vpil na najemnika lokala D. M., izza pasu potegnil zračno puško in sprožil proti najemniku. Na srečo v puški ni bilo nabojev. TUDI PES LOVIL VLOMILCA DVOR - V sredo, 25. marca, ob 2. uri zjutraj so policisti na Dvoru - pomagal jim je tudi službeni pes - prijeli 22-letnega D. F. in 23-letnega D. K. iz Ribnice, ki sta osumljena, da sta tistega dne vlomila v trgovino Mercator, poslovna enota Dvor, ter ukradla večjo količino cigaret. V trgovini so policisti našli še kartonsko škatlo, v katero sta zložila cigarete, vendar jima še ni uspelo odnesti v avto, ker so policisti oba prepodili. Osumljenca sta ukradla za 300 tisočakov blaga. HUDO RANJEN PEŠEC - V torek, 24. marca, malo pred osmo uro zvečer se je na gorjanski cesti pri Pogancah pripetila nesreča. 24-let-ni J. T. iz Stopič je pri prehitevanju osebnega avta zbil 65-letnega Grga Rogiča (sedi na tleh) iz Novega mesta, ki se je v nesreči hudo ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. (Foto: A. B.) ROPARSKA TATICA NOVO MESTO - V sredo, 25. marca, je 70-letni I. S. iz Kočarije spremljal ženo v splošno bolnišnico v Novem mestu. Na stopnišču v kletne prostore ju je dohitela 39-letna I. B. iz Brezja in iz ženske torbice, ki jo je nesel mož, vzela denarnico. Ko je oškodovanec hotel preprečiti tatvino, ga je udarila, tako da je padel po tleh, nato pa pobegnila. Za njo je stekla vratarica, jo ujela in zadržala do prihoda policistov. • Lahko je biti črncu proti rasni diskrim inaciji. (Radovič) • Ni je pravice: od tisoč nezmožnih je samo eden minister. (Radovič) • Če vam je življenje težko, poskusite kai drugega. (Rankič) VOZNIKI, POZOR! NOVO MESTO - Danes, v četrtek, med 16. in 20. uro bodo policisti na območja UNZ Novo mesto poostrili nadzor nad prometom. Še posebej bodo pozorni na nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti, prehitro vožnjo in vožnjo pod vplivom alkohola ter na uporabo varnostnega pasu. Zoper vse, ki ne bodo spoštovali predpisov, bodo ukrepali. Trobčevo domovanje še naprej zapor Prva poklicna zmaga Krke Telekoma V drugi etapi dirke Po Normandiji v drugi etapi Quaranta prvi in Mervar drugi - Na koncu Murn šesti, moštvo pa tretje ■ Štangeij spet ni imel sreče - Vedno vsaj eden med deseterico Na Grmu za konec spet Mario Kapš Končana kadetska šahovska liga NOVO MESTO - Na petem, zadnjem letošnjem turnirju dolenjsko-belokranjske kadetske šahovske lige, ki ga je pripravilo novomeško šahovsko društvo na osnovni šoli Grm, je sodelovalo kar 80 mladih šahistov. Po razburljivih bojih sije skupno zmago s 6,5 točke priboril Mario Kapš iz Starega trga ob Kolpi. Pol točke ja za njim zaostal Jernej Udovč iz Novega mesta, tretji je bil Tadej Kapš iz Starega trga, četrti pa Novomeščan Milan Radomir. Najbolje uvrščeno dekle je bila Sabina Kapš, ki se je v skupnem vrstnem redu zasedla peto mesto. Po posameznih kategorijah so zmagali: do 10. leta - Jan Petrov (Grm) in Tjaša Štaudohar (Stari trg); do 12. leta - Rok Andolšek (Ob Rinži Kočevje) in Mateja Madronič (Stari trg); do 14. leta - Mario Kapš in Sonja Mukavec (oba Stari trg); do 16. leta - Jernej Udovč (Novo mesto) in Sabina Kapš (Stari trg). Za skupni vrstni red petih turnirjev so upoštevali najboljše štiri uvrstitve. Zmagovalci po posameznih kategorijah: do 10. leta - Marko Pucelj (Grm) in Tjaša Štaudohar (Stari trg); do 12. leta - Rok Andolšek (Ob Rinži Kočevje) in Mateja Madronič (Stari trg); do 14. leta -Mario Kapš in Jasmina Bajec (Center Novo mesto); do 16. leta - Tadej Kobe (Novo mesto) in Sabina Kapš (Stari trg). NOVO MESTO - V kolesarskemu klubu Krka Telekom so si pred dirko Po Normandiji želeli etapno zmago in enega od kolesarjev med najboljšimi tremi v skupnem vrstnem redu osem etap dolge dirke. Čeprav jim zadnje ni uspelo, so nadvse zadovoljni saj so dosegli svojo prvo zmago med poklicnimi kolesarji oziroma še bolje prvo dvojno zmago. V skupnem vrstnem redu je bil najbolje uvrščeni Novomeščan Uroš Murn na šestem mestu, Sašo Sviben pa je dirko končal kot osmi. V drugi etapi je namreč ciljni šprint dobil novinec v novomeškem moštvu Italijan Ivan (juaranta, drugi pa je bil Novomeščan Boštjan Mervar, kije svoje izjemne Sprinterske sposobnosti dokazal še s tretjim mestom v četrti etapi, v zadnji etapi pa mu je za las ušla etapna zmaga, saj so ga na sami ciljni črti prehiteli trije kolesarji in se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. Glede na izjemno dobro pripravljenost je trener Novomeščanov Srečko Glivar računal na dobro uvrstitev v skupnem vrstnem redu Gorazda Štanglja, vendar se računi niso izšli. V 203 km dolgi peti etapi je namreč uspel pobeg 20 kolesarjem, med katerimi pa ni bilo Gorazda Štanglja, kije ostal v neaktiv- ni glavnini in si skupaj z ostalimi pridobil kar 29 minut zaostanka. K sreči sta se med ubežniki znašla Murn in Sviben, ki sta v nadaljevanju dirke toliko popravila svoji uvrstitvi, da je imelo novomeško moštvo na koncu vseeno dva med deseterico, ekipno pa je Krka Telekom osvojila tretje mesto, za švicarskim moštvom Post Swiss Team in Team Chicky, četrta je bila reprezentanca Nemčije, znano poklicno moštvo Amore & Vita je bilo šesto, zmagovalci lanskega skupnega seštevka svetovnega pokala La Fran-caise des Jeux pa so bili šele štirinajsti. Po besedah trenerja Srečka Gli-vatja je moštvo letos dobro pripravljeno, kar so njegovi fantje že doka- * ‘‘Sipi LOKOSTRELCI “LOVILI’’ NA VAHTI - Lokostrelski klub Novo mesto in lokostrelska sekcija Slovenske vojske 6790sta v soboto na Vahti v okolici koče lovske družine Suhor pripravila mednarodni 3-D turnir, na katerem sta nastopila 102 lokostrelca iz Slovenije in Hrvaške. Domačini so se izkazali z ekipno zmago, med posaezniki pa je bil pri moških Božo Pirc četrti in Edo Ambrož šesti, Slavka Jerman je bila med tekmovalkami z angleškim dolgim lokom druga, medtem ko je Petra Ilar kot edina mladinka v svoji kategoriji zmagala. Na sliki: ženski del novomeške ekipe Slavka Jerman, Darja Sluga in Petra Ilar s hrvaško gostjo Andrejo Čižmek. (Foto: I. V.) sssm iiim iiiiuKi ROKOMET l. SRL, moški, 19. kolo - SLOVAN : TREBNJE 24:30 (12:15); TREBNJE: Torlo, Višček 3, Mežnaršič, Papež 6, Blagojevič 4, Šavrič 1, Stojakovič 5, Hribar, Bilbija 1, Ojsteršek, Žitnik, Gradišek 10; KRŠKO: GORENJE 23:24 (9:12); KRŠKO: Anžič, German 2, Božič, Martinčič 1, Vukič 3, Kukavica 3, Kekič, Deržič 2, Čopič 2, D. Urbanč 10, Bašič. AFP DOBOVA : SEVNICA 21:15 (8:9); AFP DOBOVA: Denič, Da-po 4, Begovič 3, Bogovič, Voglar 3, Ocvirk 3, Deržič 1, Kranjc, Levec 5, Levec, Sladič 2; SEVNICA: Marco-la, Božič, Povše, Rupret 2, Sečki 3, Sirk 1, Plazar, Teraš 4, Požek 2, Vertovšek 3. Lestvica: 1. Pivovarna Laško 34 (tekma manj), 2. Prevent 27, 3. Trebnje 25,4. Andor 23,4. Trebnje 23,5. Gorenje 23,6. Prule 67 23,7. AFP Dobova 18,8. Krško 15.9. Slovan 12, 10. Delmar 11, 11. Škofljica 10, 12. Sevnica 5. V 20. kolu, ki bo v soboto, 4. aprila, bo Sevnica igrala doma z Andorjem, Trebnje doma z Delmarjem, AFP Dobova v gosteh s Pivovarno Laško in Krško v gosteh s Prulami 67. (-9, -6, -8); Lestvica: 1. Infond Branik 24, 2. TPV Novo mesto 20, 3. Kemiplas Koper 18,4. Sobota 16, 5. Ljutomer 14, 6. Krim 8, 7. Mar-sel Ptuj 4,8. B&L Prebold 0. V 14. kolu se bodo Novomeščanke v soboto, 4. aprila, ob 18. uri doma pomerile s Soboto. L B SOL, moški, 13. kolo II. dela -GRANIT: KRKA NOVO MESTO 1:3 (-8,13, -8, -5); Lestvica: 1. Krka 26, 2. Granit 20, 3. Šoštanj Topolšica 14 itd. V 14. kolu bo Krka v soboto, 4. aprila, ob 16. uri igrala doma s šestouvrščenim Ljutomerom. 3. SOL, zahod, moški, 21. kolo -BOHINJ : MOKRONOG 3:2 (12, -8, 13, -8, 14); Lestvica: 1. Salonit Anhovo II28... 6. Mokronog 12 itd. V 22. kolu bo Mokronog igral doma s Salonitom Anhovim II. 3. SOL, zahod, ženske, 21. kolo -BOHINJ : TPV NOVO MESTO II 3:0 (7,12,2); KEMIPLAS KOPER III : KOČEVJE 0:3 (-11, -11, -7); Lestvica: 1. Partizan Škofja Loka 28, 2. Kočevje 26... 6. TPV Novo mesto II 14 itd. V 22. kolu bo Kočevje igralo doma z ekipo Mladi Jesenice, TPV Novo mesto II pa s Kemiplasom Koprom III. NOGOMET 2. SNL, 18. kolo - ELAN : ŠENTJUR 2:0 (0:0); Strelec: Šumar v 67. in 73. minuti. ELAN: Drkušič, Brdik, Mrak, Adrovič (Jurečič), Kapušin, Bratkovič, Šumar, Zofič, Rodič, Gruden, Podrebarac (Primc). Lestvica: 1. Koper 43, 2. Živila Triglav 42, 3. BST Domžale 35, 4. Elan 33,5. Železničar 31 itd. V 19. kolu bo Elan v nedeljo, 5. aprila, igral v gosteh z Železničarjem. ODBOJKA L A SOL, moški, 13. kolo II. dela BLED:Z '.UŽEMBERK 1:3 (4,-13, -12, -16); ŽUŽEMBERK: Povšič, Perko, Gotenc, Obrstar, Lazič, Smrke, Novak, Slak, Pucelj. Lestvi- NAMIZNI TENIS 1. SNTL, moški, 18. kolo MORAVSKE TOPLICE SOBOTA : KRKA 4:3 (Nehvetovič: Retelj 2:0, Horvat: Komac 0:2, Unger: Kralj 2:0, Unger - Nehvetovič : Komac -Kralj 1:2, Nehvetovič : Komac 1:2, Unger : Retelj 2:0, Horvat : Kralj 2:0). Končna lestvica: 1. Selda Pack Preserje 32,2. Maximarket Olimpija 28, 3. Moravske toplice Sobota 28, 4. Radgona 24, 5. Krka 22, 6. Maribor 20, 7. Vesna 8, 8. Radlje 8 9. Era 6,10. Petovia 4. V skupini za uvrstitev na 5. do 8. mesto se bo Krka najprej pomerila z Radljami. ca: 1. Salonit 26, 2. Fužinar 22, 3. Gradis 20, 4. Pomgrad 12,5. Olimpija 10, 6. Žužemberk 8, 7. Bled 4, 8. Kamnik 2. V 14. kolu se bo Žužemberk v soboto, 4. aprila, doma pomerili s Pomgradom. 1. A SOL, ženske, 13. kolo II. dela - KRIM : TPV NOVO MESTO 0:3 KOŠARKA 1A SKL, četrtfinale končnice, prva tekma - KRKA : ZM MARIBOR OVNI 76:72 (35:39); KRKA: Jev-tovič 16 (7 skokov), Šamar 9, Petrov 10, Smodiš 16, Grum 4, Stevič 21 (4 skoki). Drugo tekmo četrtfinala je Krka igrala sinoči. V primeru poraza bo tretja tekma v soboto, 4. aprila, ob 20. uri v novomeški športni dvorani. Delavske igre z novimi pravili Začeli bodo s šahom NOVO MESTO - Novomeška agencija za šport bo tudi letos pripravila delavske športne igre, ki vsako leto privabijo na športna igrišča več rekreativnih športnikov. Pomladanski del iger se bo začel s šahom v torek, 7. aprila, igralci namiznega tenisa se bodo pomerili 9. aprila, tekmovanje v badmintonu bo 13. aprila, kegljanje 18. aprila, odbojka, pikado in streljanje 20. aprila in košarka 5. maja. Že pred tem so predvideli tekmovanji v veleslalomu in smučarskih tekih, ki pa ju zaradi pomanjkanja snega ni bilo mogoče izpeljati. Letos so tudi nekoliko spremenili pravilnik tekmovanj za DŠI. Tako lahko na tekmovanjih nastopajo zaposleni v delovnih organizacijah iz novomeške občine, upokojenci in člani invalidskih organizacij, ki imajo stalno ali začasno bivališče v novomeški občini. Natanko je določeno, da na DŠI ne morejo nastopiti študentje in štipendisti delovnih organizacij, medtem ko registrirani športniki lahko nastopijo le za delovno organizacijo, v kateri so zaposleni. Več o razpisu tekmovanj in novih pravilih lahko zveste na Agenciji za šport Novo mesto (tel. 068 322-267), kjer se lahko tudi prijavite. POČITNIŠKI DOMOVI NA HRVAŠKEM ŠE V TEŽAVAH Uroš Murn zali na prvih dirkah, prav na dirki Po Normandiji pa se je vse skupaj izteklo dobro tudi v končnem vrstnem redu oziroma z etapno zmago. Na vseh osmih etapah je bil vsaj eden izmed Novomeščanov med prvo deseterico, Krka Telekom pa je odlično odpeljala tudi moštveni kronometer, na katerem je dosegla peti čas, čeprav so Novomeščani edini nastopili z navadnimi kolesi. I. V. v Stadion je brežiška sramota Kljub nemogočim razmeram izjemni uspehi brežiških atletov ■ Občinski svet o prenovi neuporabnega štadiona V ponedeljek bodo občinski svetniki odločali o usodi brežiške atletike in v veliki meri tudi o bodočnosti brežiškega športa nasploh. Zastareli štadion s 360-metrsko stezo iz ugaskov, ki je najmanj pol leta zaradi blata ali prahu popolnoma neprimerna za vadbo, je velika sramota za kraj, kakršen so Brežice. Kljub nemogočim razmeram brežiški atleti že leta dosegajo sijajne uspehe. Lani so z državnih prvenstve prinesli kar 104 medalje, popravili deset državnih rekordov, v svojih vrstah imajo deset državnih reprezentantov. Na slovenski vrh ne sodijo le po tekmovalni plati, pač pa so tudi izjemni prireditelji. Zal morajo večino tekmovanj pripraviti na novomeškem štadionu, saj brežiški ne ustreza niti najbolj blagim normativom. Že leta se skupina atletskih zanesenjakov na čelu s prof. Pol-detom Rovanom in predsednikom atletskega kluba Fit prizadeva, da bi Brežice dobile sodoben športni objekt, saj so na primer lani atleti na starem objektu opravili preko 30.000 ur trenin- gov. Na štadionu poteka tudi1 športna vzgoja brežiških srednjih \ šol in del treningov drugih šport- ] nikov; štadion je na voljo tudi re-kreativcem. Volje in pridnosti brežiškim atletskim delavcem ne manjka. To so dokazali že v preteklosti, saj ! omenjenih uspehov sicer ne bi nikakor dosegli. Če vzamemo vse medalje in rekorde pod drobnogled, hitro ugotovimo, da so doseženi v metu kladiva, skoku ob palici in v mnogobojih, medtem ko so uspehi v tekaških in skakalnih disciplinah zelo redki. Vse to je posledica popolnoma neustrezne tekaške steze. Potrebe Brežic po sodobnem štadionu s 400-metrsko atletsko stezo, prekrito z umetno maso, se zavedajo tudi na ministrstvu za šolstvo in šport, ki je pripravljeno prenovo sofinancirati. Podporo so izrazili tudi olimpijski komite pa Atletska zveza Slovenije, brežiška športna zveza in občina. Sedaj so na potezi brežiški občinski svetniki. Brežiški športniki so si že zaslužili dvig njihovih rok za štadion. IGOR VIDMAR I F šp st le Či je Krki Rogu prvi naslov med člani Član novomeškega smučarskega kluba Krka Rog Matjaž Vrhovnik zmagal na prvenstvu v slalomu ■ Klub ekipno tretji v centralni regiji - Lana Grandovec druga na državni ravuj NOVO MESTO - Minuli konec tedna so smučarji v večini kategorij zaključili sezono, prav zadnja tekmovanja pa so članom novomeškega smučarskega društva Krka Rog prinesla največ veselja. Član Krke Roga Matjaž Vrhovnik je na Rogli v slalomu osvojil naslov državnega prvaka, na zelo visokih mestih pa so sezono tekmovanj končali tudi najmlajši. Člani alpske šole, v kateri otroci spoznavajo prve skrivnosti alpskega smučanja, so se na Rogli pomerili v paralelnem slalomu v okviru tekmovanja Ski Open, kjer je med tekmovalkami letnika 89 s petimi zmagami prepričljivo zmagala Vanja Brodnik, leto mlajša Lara Humek pa je bila osma. S paralelnim slalomom so na Soriški planini zaključili tekmovanja tekmovalci v centralni regiji, kjer je med ekipami Krka Rog za Olimpijo in Novinarjem med skupno 13 klubi osvojila tretje mesto. Med cicibankami je Lana Grandovec drugemu mestu na državni ravni dodala prvo mesto v centralni regiji, med cicibani pa je bil Grgea Plan-tan drugi. Med mlajšimi deklicami je pokal za tretje mesto osvojila Manca Simčič, Mojca Mesojedec pa se je uvrstila eno mesto za njo. Na državnem prvenstvu na Rogli je novomeški smučarski klub z Vrhovnikovo zmago v salomu prišel do prvega člnaskega naslova državnega prvaka, na prvenstvu pa je poleg Vrhovnika med člani prvič nastopil tudi Žiga Golob, ki se je po tekmi lahko veselil novih FIS točk. Poleg alpskih smučarjev v novomeškem klubu uspešno deluje tudi sekcija za akrobatsko smučanje, ki ima v svojih vrstah kar tri državne reprezentante, Jani Pogačar in Marko Jemec sta člana A reprezentance, Silvo Oven pa nastopa za B reprezentanco. Najuspešnejši je Pogačar, ki je na eni izmed tekem svetovnega pokala osvojil 25. mesto. Hajnšek petič brez sreče MIRNA - Na četrtem A-turnirju so se badmintonisti mirnskega Toma spet izkazali. Med dekleti je po pričakovanju zmagala najboljša evropska igralka Maja Pohar, ki se je morala v finalu predvsem v drugem nizu kar potruditi, daje ugnala najboljšo Tomovo badmintonist-ko Uršo Plahutnik. Uvrstitve ostalih Tomovih igralk: 5. Urša Jovan, 10. Katja Kolenc, 12. Maja Klemenčič, 13. Urška Silvester, 19. Špela Silvester. Matjaž Vrhovnik Med fanti Kristjan Hajnšek tokrat že petič zapored na domačem turnirju ni imel sreče, saj mu je žreb spet določil, da se je z najboljšim slovenskim badmintonistom Andrejem Poharjem pomeril že v polfinalu, tako da se je moral tudi tokrat tolažiti s tretjim mestom, čeprav je po moči drugi najboljši slovenski igralec. Aleš Murn je osvojil peto mesto in je bil najbolje uvrščeni mladinec na turnirju, medtem ko je bil Dušan Skerbiš petnajsti. V igri mešanih parov sta Kristian Hajnšek in Urška Plahutnik osvojila tretje mesto. ISKRA REKORDNO SEMIČ - Strelci semiške Iskre so svojo drugo sezono v II. državni strelski ligi končali na šestem mestu. V zadnjem, enajstem kolu so s 1712:1666premagali Predoslje, kije zaradi tega poraza izpadlo iz lige. Izid 1712 krogov je rekord semiške strelske posadke, najboljši izid med Semičani pa je tokrat s 574 krogi dosegel Tadej Burazer, kar je za 9 krogov bolje od norme za nastop na državnem prvenstvu. Prvo mesto v drugi ligi je zasedel Kamnik II, ki pa bo ostal me drugoligaši, saj v prvi ligi nastopa že kamniška prva ekipa-Namesto Kamničanov bo v prvo lig® napredovalo moštvo Tabor Ježica. Semičani Tadej Burazer, Tbni Šircelj, Avgust Bučar in Dušan ŠimeC so v soboto nastopili tudi na prvefl1 od petih državnih turnirjev v stre; ljanju na glinaste golobe v Novi Gorici in kot novinci med sedmimi ekipami zasedli šesto mesto. LJUBLJANA - Slovenska podjetja imajo v počitniških domovih na Hrvaškem 95.000 ležišč, ki so skupaj vredna 3,5 milijarde nemških mark. V teh objektih bi lahko letno sprejeli 2,5 milijona prenočevalcev, vendar zaradi nerešenih lastninskih vprašanj dosežejo le polovico tega. Med drugim jim je onemogočena normalna uporaba domov, njihova prodaja in sklepanje najemnih pogodb. PADALSKI SMUK - Toplo spomladansko vreme in ugodni vetrovi so v nedeljo pred lovsko kočo na Smuku nad Semičem privabili Številne obiskovalce, med katerimi je bilo tokrat več kot trideset jadralnih padalcev: Manj spretni so s padali odjadrali v dolino do Semiča, bolj izkušeni pa ob ugodnem vremenu lahko preletijo celo Belo krajino in se vrnejo na Smuk ali pa preko Gorjancev odjadrajo celo do Novega mesta. (Foto: I. Vidmar) SS 3 Z 3V S. Krka do zmage z znanjem in srečo Le malo je manjkalo, da bi košarkarji novomeške Krke izgubili prvo tekmo četrtfinala končnice prvenstva z mariborskimi Ovni - Sinoči druga tekma - Mladinci so se ustavili v polfinalu Letos letovanje za predšolske otroke NOVO MESTO - Agencija za Novo mesto je na pobudo tarSev letos pripravila program »Jtovanja za predšolske otroke, eprav je nastajal le nekaj tednov, se,stav'ien temeljito in omogoča otrokom, da brez spremstva staršev Preživijo aktivne počitnice, kjer si z množico dejavnosti krepijo zdravje, razvijajo gibalne sposobnosti, se Marsikaj naučijo ter se navadijo na ^ostojnost in hkrati na življenje v Plavanje bo osrednja, vendar pa ne edma športna dejavnost, saj obe-aJ°, da ne bo manjkalo iger z žogo na mivki in v vodi ter znanih otroških iger. Otroci bodo spoznavali udi naravo, morje in življenje v se sprehajali, peljali z ladjico, ogledali akvarij, sodelovali v družabnih večerih, izdelovali lutke in še kaj. Na letošnje letovanje bo, tako saj kaže zdaj, lahko odpotovala le Kupina 40 do 45 otrok v starosti od do 7 let. Bivali bodo v Litostroj-s . m domu v Fiesi, za starše pa je privlačna predvsem cena letovanja, aj s 30 tisočaki plačajo le prevoz, •vanje in prehrano, medtem ko spremstvo in vaditelje plača Agen-pla 2a Šport. Njen direktor prof. . *° Križman je že napovedal, da si starši podobna letovanja lahko obetajo tudi v prihodnjih letih; do akrat se bodo v agenciji lahko še bolj pripravili. B. D. G. NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke so v soboto dobili eno najpomembnejših tekem v njihovi prvi prvoligaški sezoni. Že šestič to sezono, tokrat na prvi tekmi četrtfinala končnice prvenstva, so se pomerili s košarkarji Zavarovalnice Maribor Maribora Ovnov, ki so tokrat prekosili sami sebe in le malo je manjkalo, da bi Krko premagali sredi Novega mesta. priboriti si večje prednosti. Mariborčani so dobro nadaljevali tudi v drugem polčasu, ko so Mariborčani so se tokrat precej manj pogovarjali s sodnikoma kot sicer, precej več pozornosti pa so varovanci trenerja Iva Sunare posvetili obrambi proti tokrat ne najbolje uigranemu Krkinemu napadu, medtem ko sta se pod novomeškim košem povsem razigrala visoka Mutavdžič in Bošnjak, ki ju novomeški centri nikakor niso znali ustaviti. Po začetnem vodstvu Krke, so v prvem polčasu stvar hitro vzeli v roke gostje, vendar jim ni uspelo majhno prednost iz prvega dela igre vztrajno povečevali vse do 12 točk. Šele ko je novomeški trener Ljubo-jevič zamenjal vloge v obrambi in za nezaustavljivega Mutavdžiča določil Jevtoviča, se je tehtnica nagnila na drugo stran. Končno je začel zadevati tudi Matjaž Smodiš, ki je v pravem trenutku ujel tudi dve odbiti žogi, in poldrugo minuto pred zad- Straški Gimpex dobro na Reki Veslači Straškega Gimpexa so za las izgubili dvoboj za tretje mesto z drugim čolnom svetovnih prvakov STRAŽA - Veslači Straškega raf-ting kluba Gimpex so dobro začeli letošnjo sezono tekmovanj, saj so na prvi tekmi letošnejga državnega prvenstva na reki Reki med skupno 19 slovenskimi posadkami in dvema gostujočima hrvaškima splavoma zasedli četrto in osmo mesto. Tokrat so se slovenski raftaiji prvič pomerili po tako imenovanem sistemu head to head, ko posamezne posadke v prvi vožnji poskušajo doseči čim boljši čas in si priboriti boljši štartni položaj v drugi vožnji, ko nastopita dve posadki hkrati in se na ravnem delu reke borita za vstop v brzico, ki je dovolj široka le za en čoln. Najboljši štirje čolni se uvrstijo v finale oziroma polfinale. Po pričakovanju sta se v finale na reki Reki uvrstili posadki večkratnih svetovnih prvakov Bobrov I in Šču- ke, dvoboj za prvo mesto pa so seveda dobili prvi, ki tudi letos nameravajo ponoviti lanski uspeh na reki Zambezi. V polfinalu sta se za tretje mesto pomerila druga posadka Bobrov in prvi čoln Straškega Gim-pexa. Po razburljivem zaključku so bili za las hitrejši veslači Bobra II. Dobro se je obnesla tudi druga Straška posadka, ki je uspeh prvega čolna dopolnila z osmim mestom. Zanimivo je, da seje tokrat prvič na tekmi za državno prvenstvo s fanti preizkusila tudi popolna ženska posadka, Ščuka II, ki je osvojila predzadnje mesto, morda pa bo njihov nastop spodbudil tudi mlade Stražanke, da bodo v roke prijele vesla in se pridružile fantom. Druga tekma letošnjega državnega prvenstva v raftingu bo v soboto na Savi Dolinki od Zasipa do blejskega mosta. Zužemberčani so šesti v državi Odbojkarji Žužemberka so se Blejcem oddolžili za poraz v Žužemberku - Novomeščanke _________pred velikim finalom igrajo vse bolje - Krka bo ostala neporažena Žužemberčani so v soboto na °led odpotovali popolnoma neobremenjeni, saj so si obstanek v 1. A-ligi zagotovili že pred tednom, ko so še drugič ugnali Kamničane. Nasprotno je bila tekma izjemno Pomembna za Blejce, ki si obstanka kolo pred koncem drugega dela Prvenstva še niso zagotovili. Kljub •emu začetek tekme ni kazal, da bi v mali blejski telovadnici lahko pnšlo do presenečenja, saj so domačini v prvem nizu postili Suho-ranjcem le štiri točke, bolje pa so ,, j-,'.tud* * * * * v * I. drugem nizu, ko so že °ddl Očitno je bil to zanje ak, da je pomembna tekma dob-1 na’ J?ko da so toliko popustili, da Rralf ^^mlrerčani pošteno razi- Zadnjo tekmo prvenstva bodo Zužemberčani igrali v soboto, ko se bodo na domačem igrišču svojim zvestim navijačem, ki so jih bodrili •udi na Bledu, skušali oddolžiti še z dobro igro ali celo zmago nad Pom-gradom iz Murske Sobote, ki si je četrto mesto tudi že zagotovil. Medtem ko bo s sobotno tekmo sezona za Žužemberčane končana, čaka Novmeščanke še najslajše, ve-*'ki finale, v katerem se bodo za naslov državnih prvakinj pomerile z mariborskim Infondom Branikom. Odbojkarice TPV-ja so očitno prebolele krizo, saj tokrat zanje vedno neugodnim krimovkam niso pustile, da bi jih morebiti presenetile. Trenerja Novomeščank Bojana Verni-ga bolj kot gladka zmaga v Ljubljani veseli pokazana dobra igra in vse boljša forma njegovih varovank, ki se bodo na zadnji tekmi pred velikim finalom pred domačim občinstvom pomerile s petouvrščeno Soboto. Tfekma ni nepomembna, saj bi v primeru poraza Novomeščanke končale na tretjem mestu in bi jim finale, ki so si ga tako vroče želele, ušel iz rok. Odbojkarji novomeške Krke končujejo svoje kratko drugoligaško obdobje brez poraza. Že med tednom so se v gosteh pomerili z drugouvrščenim Granitom in zmagali s 3:1. V zadnjem krogu se bodo doma pomerili s šestouvrščenim Ljutomerom, nekdanjim prvoligašem, ki pa tokrat nima veliko možnosti, da bi Novomeščane presenetil. S tem prvenstva za Novomeščane še ne bo konec, saj si morajo mesto v bodoči enotni in nekoliko razširjeni prvi ligi zagotoviti še v kvalifikacijah. Glede na pokazano v rednem delu prvenstva Krka ne bi smela imeti težav, da v naslednji sezoni nastopi v prvi ligi. • v Fantje zdaj dobil korajžo Varovanca Sandija Pepeža zmagala istočasno v Italiji in na Hrvaškem - Dobro tudi krški Savaprojekt zakaj tobak še VEDNO LEGALNA DROGA? Ali res ne vidimo, da ob-mst in tudi starši kadilci, ki kadijo doma ali v navzočnosti nekadilcev, svojih otrok in drugih, le-teh ne priznavajo Za ljudi? V ustavi so namreč Vsen> zagotovljene človekove Pravice in svoboščine. TUdi resolucija 3. kongresa slo-yenskih zdravnikov ‘'Kajenje "•zdravje” iz leta 1972 je Pfinesla sklepe, ki smo jih v '"• letih zapisali v zakone in Yeljajo še danes. Slovenci mamo po ustavi pravico skrbeti za zdravje, ga ohrani-", m utrjevati, ne smemo ne aktivno ne pasivno kaditi ci-°aref, ker s tem ogrožamo . dravje drugih in svoje zdrav-Jč> saj smo po zakonu o zdravljenem varstvu dolžni skr-e" za svoje zdravje. ANTON DOLENC Predsednik ZDNES NOVO MESTO, KRŠKO - Mladi dolenjski in posavski kolesarji so minuli konec tedna uspešno nastopil na dirkah na Hrvaškem in v Italiji. Še posebej je bil z izkupičkom svojih fantov zadovoljen novomeški trener Sandi Papež. Na dirki za mlajše mladince v italijanskem mestu Staranzano se je v nedeljo izkazal Gabrčan Tbmaž Nose, ki se je na začetku zadnjega kroga končno ojunačil in vzel stvar v svoje roke. Ko je Novogoričan David Ttatnik pobegnil, mu je Nose sledil in ga v ciljnem obračunu premagal, glavnina pa je za njima pripeljala na cilj s polminutnim zaostankom. Nosetov uspeh je s 3. mestom dopolnil Jure Zrimšek, šesti je bil Prevejšek in deveti Švajger. Dirka je bila dolga 58 km in je imela tudi pet letečih ciljev, od katerih sta vsak po dva dobila Sandijeva varovanca Jure Zrimšek in Aleš Kebelj. Sandi je po dirki povedal, da se Nosetovega us- (5* KRKKZDRAVI UŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC njim piskom sirene je Krka izenačila na 70:70. V razburljivi zadnji minuti so Novomeščani pokazali več znanja, imeli tudi nekoliko več sreče in zmaga je ostala doma. Poraz Novomeščanov sicer ne bi bil tragičen, saj moštvi igrata na dve zmagi, v rednem delu prvenstva bolje uvrščena Krka pa ima pri tem prednost domačega igrišča. Sinoči • Mladinska vrsta novomeške Krke je nastopila na zaključnem turnirju štirih najboljših slovenskih mladinskih moštev v Domžalah. Novomeščani so kljub izdatni pomoči Matjaža Smodiša, najboljšega strelca turnirja, s 63:89 (29:39) izgubili polfinalno srečanje s Slovanom Hauptmanom, ki ga je v finalu premagala mladinska vrsta Uniona Olimpije. so v Mariboru igrali drugo tekmo, ob morebitni zmagi štajerske vrste pa bodo tretjo tekmo igrali pojutrišnjem. I. V. < E* KRKKZDRAVI LIŠČK _______HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC • MASTERS TURNIR - V soboto, 28. marca, so v teniškem centru Otočec pod pokroviteljstvom trebanjskega podjetja Vita, zastopnika svetovno znanega proizvajalca športne opreme Fischer, pripravili zaključni ma-sters turnir rekreativne teniške piramide. Med moškimi je zmagala Sandra Dirk nad Slavico Srebrnjak in Lidijo Urh, med moškimi pa Marjana Stokanovič nad Cvetom Stibiljem in Klemenom Vuico. S teniško piramido bodo v teniškem centru Otočec nadaljevali tudi poleti na zunanjih igriščih. • KLUB IN TEČAJI - Teniški center Otočec vabi vse ljubitelje tenisa, da se včlanijo v njihov klub ter si s tem pridobijo 30-odstotni popust pri najemu zunanjih igrišč in 10-odstotni popust pri nedeljskem kosilu v restavraciji Tango. Prav tako vabijo k vpisu v tečaje. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu (068) 75 458. SKUPAJ PROTI KRIMINALU tel. 080-1200 uprava za notranje zadeve Ljubljana »Ne zanimajo nas vaši osebni podatki, ostali boste anonimni« TVebnje čvrsto na tretjem mestu TVebanjcem gredo na roko tudi porazi konkurentov • Posavski derbi na koncu le Dobovčanom ■ Krčanom ni uspelo uloviti Velenjčanov ■ V naslednjem kolu do zmage le Trebnje Rokometaši Trebnjega so se tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva v prvi ligi z zmago nad Slovanom v Ljubljani oziroma na Kodeljevem še utrdili na tretjem mestu lestvice. Posavski derbi med Sevnico in Dobovčani so na Dobovi domači rokometaši dobili težje, kot bi bilo pričakovati, medtem ko so Krčani zmago nad Velenjčani izgubili s slabo igro v prvem in v prvi polovici drugega polčasa. Trebanjci so v soboto na Kodeljevem dosegli pomembno zmago v boju za tretje oziroma celo drugo mesto. Odpor Slovana so strli tik pred koncem prvega polčasa in na odmor odšli s tremi zadetki razlike, v nadaljevanju srečanja pa s čvrsto obrambo, zanesljivim vratarjem Mustafo Torlom in strelsko razpoloženim Gradiškom prednost le še povečali, tako da bo moral nekdanji trener ribniškega Inlesa Marko Šibila prvoligaški status svojega novega moštva zagotoviti na zadnjih treh tekmah rednega dela prvenstva. Trebanjcem sta šla na roke tudi poraza drugouvrščenega Preventa in četrtouvrščenega Andorja. Krčani nadaljujejo s spremenljivi- mi igrami,s kakršnimi so to sezono že večkrat razočarali navijače v telovadnici leskovške osnovne šole. Večji del prvega polčasa srečanja z Gorenjem so sicer držali ravnotežje na igrišču, v zadnjih petih minutah pa popustili. Gostje so na začetku drugega polčasa povečali prednost na sedem zadetkov prednosti, kar je bilo le preveč, da bi v razburljivi končnici Krčani le rešili vsaj točko. Posavski derbi med Dobovo in Sevnico je sicer po pričakovanju dobilo bolje uvrščeno moštvo, čeprav precej težje kot so mnogi pričakovali. Ze zdavnaj odpisani Sev-ničani ob zaključku sezone igrajo vse bolje, saj nimajo kaj izgubiti, pomembnost srečanja pa je Dobov- čanom zvezala roke. Kljub temu je razlika v kakovosti odločila v korist * V 20. kolu lahko zanesljivo zmago pričakujejo le Trebanjci, ki se bodo doma pomerili z desetouvr-ščenim Delmarjem, Dobovčani proti zaradi izpada iz evropskega polfinala razjarjenim Celjanom nimajo veliko možnosti, prav tako ne Sevničani, ki bodo imeli v gosteh četrtouvrščeni Andor, za katerega bi bila zmaga nad Posavci v boju za četrto mesto zelo dragocena. Prav veliko možnosti nimajo niti Krčani, saj se je njihov sobotni gostitelj, Prule 67, po krizi očitno dobro opomogel in v 19. kolu v gosteh premagal Andor. domačinov, ki so si tri tekme pred koncem rednega dela prvenstva že zagotovili mesto med osmerico. I. V. Društvo za zdravje srca in ožilja Pogovor s predsednikom novomeške podružnice Francijem Borsanom ob svetovnem dnevu zdravja - Obsežen program dela podružnice - “Skrivnost” je zdravo življenje peha veseli še posebej, saj je fant tako dobil prepotrebno samozavest, da si bo upal korajžneje tekmovati tudi na naslednjih dirkah. Prav tako v nedeljo so se kolesarji pomerili ob jezeru Jarun pri Zagrebu, kjer je v dirki na kronometer med člani zmagal Thdej Križnar iz kranjske Save, član krškega Sava-projekta Marko Baloh pa je bil peti. Med starejšimi mladinci je bil član Savaprojekta Dejan Žnideršič tretji. Med mladinci je na 6 km dolgem kronometru prav tako zmagal varovanec Sandija Papeža Matevž Kastelic, ki je drugouvrščenega Zagrebčana Ibmislava Tadiča prehitel za 16 sekund, član krškega Savaprojekta Gregor Kodrič je bil tretji, člana Krke telekoma Gregor Zale-telj in Uroš Vene pa sta dirko končala na sedmem oziroma osmem mestu. Med dečki je bil Janez Muhvič (Krka Telekom) četrti, Thdej Prevejšek (Savaprojekt) pa peti. NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije deluje že sedmo leto, podružnico tega društva za Dolenjsko in Belo krajino pa so ustanovili januarja letos v Novem mestu. Njen predsednik je postal Franci Borsan, direktor Dolenjske banke. V upravnem odboru novomeške podružnice so še: prim. dr. Tatjana Gazvoda, dr. Tone Starc, docent dr. Blaž Mlačak, prim. dr. Tomislav Majič, dr. Iztok Gradecki in prof. Jože Škufca. Pred bližnjim svetovnim dnevom zdravja 7. aprilom je stekel pogovor s predsednikom dolenjsko-belokranjske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja Francijem Borsanom. “Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je bilo ustanovljeno zaradi vznemirjajočega dejstva, da je vsak drugi smrtni primer v Sloveniji posledica bolezni srca in ožilja. Temeljna naloga društva je preventivno delovanje in spodbujanje prebivalcev k zdravemu načinu življenja, kar pripelje do zmanjšanja števila teh bolezni, ki se pojavljajo predvsem zaradi nezdravega načina življenja,” pravi Borsan. Znano je, da se tem boleznim močno izpostavljamo, če kadimo, jemo premastno hrano, če imamo preveliko telesno težo, če imamo previsok krvni tlak, če smo stalno izpostavljeni stresom, če imamo preveč holesterola ipd. Kot kažejo medicinske raziskave, je največja ‘skrivnost’ zdravega življenja v zdravi in uravnoteženi prehrani in zdravem načinu življenja sploh. In kakšne cilje si je zastavila novomeška podružnica? “Ob ustanovitvi smo imeli 122 članov, danes jih je že preko 200, v prihodnjem letu pa računamo že na 1000 članov in več. Letna članarina znaša 2.500 tolarjev, član brezplačno prejema revijo Za srce, dobi evidenčni karton, v katerega vpisuje podatke o sladkorju v krvi, maščobah, krvnem tlaku itd.; društvo prireja predavanja, organizira rekreativne prireditve.” Od srede aprila bo novomeška podružnica delovala v prostoru v Zavarovalnici Tilia, tel. 391-72-05. Konec marca pa je v Ljubljani začela delovati tako imenovana “brezplačna telefonska ordinacija”: na tel. 061 131-40-75 lahko ljudje vprašajo strokovnjaka vse v zvezi z boleznimi srca in ožilja in njihovimi problemi v zvezi s tem. Leta 1996 je društvo izdalo knjigo Vse o srcu in žilah, ki je doživela že tri ponatise, lani pa knjigo Prehrana vir zdravja, katere ponatis pripravljajo prav sedaj. “Naša podružnica bo posebno pozornost posvečala vzgoji in Franci Borsan izobraževanju v zvezi s srcem in ožiljem in zdravim načinom življenja sploh, in to od vrtcev preko osnovnih do srednjih šol in dijaških domov. Prav na pobudo naše podružnice bodo ob svetovnem dnevu zdravjaV zdravstvenih domovih, novomeški bolnišnici in Krkinih zdraviliščih postavili “propagandne kotičke” s primernim materialom in literaturo. Ob tej priložnosti bodo v štirih zdrav-stvenih domovih na območju novomeške podružnice in v Zdravilišču Šmarješke Toplice brezplačno merili krvni tlak. Vključili se bomo tudi v projekt Novo mesto - zdravo mesto. Organizirali bomo 10 predavanj, od tega najmanj 4 v večjih dvoranah, saj je osveščanje ljudi ena najpomembnejših, a žal tudi najtežjih nalog našega društva. Pripravili bomo učno delavnico o zdravi prehrani, spodbujali bomo pridelovanje dobrih živil, pridelovanje zdrave hrane in njeno prodajo. K temu bomo pritegnili Srednjo kmetijsko šolo, Društvo kmetijskih tehnikov in inženirjev, trgovske in gostinske organizacije. Podprli bomo prizadevanja, da bi država za živila, ki si pridobijo znak varovalnega živila, znižala prometni davek; živil s tem znakom je v Sloveniji že preko 100,” našteva Borsan in nadaljuje: “Zdravstvene delavce iz Dolenjske in Bele krajine bomo spod"-bujali, naj začno ali se pridružijo raziskovalnim projektom o dejavnikih tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, in to na vzorcu 1.500 do 2.000 ljudi, da bi tako dobili kar se da natančne podatke, na podlagi katerih bomo zastavili nadaljnje delo.” A. BARTEU Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Zavlačevanje gradnje postaja nevzdržno ljudem Dol. list št. 12, 26. marca Prazna poslančeva pištola. Poslanec Kelemina, ki se že skoraj dve leti vozari v Ljubljano na seje Državnega zbora, bi moral že ugotoviti, kje so vzvodi, da bi se ta gradnja že pričela, namesto da objavlja splošna sporočila. Ta mesec namreč poteka tretje leto, odkar je bila razpisana mednarodna koncesija za oddajo tega posla stoletja. Vlada menca med odločitvijo, ali dela prepustiti tujcem ali domačim podjetjem. Slednja za to žal nimajo kapitala. Pred iztekom minulega leta je že skoraj izgledalo, da bo res prišlo do odločitve, a se je vse skupaj spet zavleklo, bojda tokrat le zaradi koalicijskega usklajevanja. Ne vem, zakaj se poslanec tokrat ni poslužil bolj oprijemljivega orodja, namreč poslanskega vprašanja, kjer bi se lahko pustil tudi podučiti. V začetku imenovana poslančeva pištola je bila očitno namenjena le za domače predvolilne namene, medtem ko sredi prestolnice odgovorni za to odločitev lahko nadalje mirno spijo ob tolikšnem neznanju. Poslanec bi opravil tudi koristno delo, če bi sprožil postopek za državno jamstvo pri najemanju posojil za to gradnjo. ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56 Prestavljalci mejnikov Dol. list št. 12, 26. marca Ker mi g. urednik Marjan Legan očita podtikanje in laž, mu moram nekatere stvari pojasniti. V svojem komentarju je pisal o vračanju premoženja Cerkvi. Morda je sam mislil bolj na vodstvo Cerkve, toda člani te Cerkve smo vsi, ki smo bili krščeni in iz Cerkve nismo izstopili. Ker je pisal o Cerkvi in ne o nadležnih glodalcih, je vsakemu lahko jasno, kdo naj se najde v tistem zadnjem, neokusnem (da ne rečem kaj drugega) stavku. Upam, da gospod ne pričakuje, da bomo to, kar je zapisal, razumeli kot kompliment. Dalje mi očita, da mi zmanjkuje argumentov, zato sem se lotil obsojanja in zasmehovanja dr. Pretner-ja in dr. Berdena. To njegovo trditev zavračm in trdim, da omenjena gospoda nista strokovnjaka, ki bi se smela postaviti nad ustavno sodišče. Dr. Stojan Pretnarje strokovnjak, a ne za ustavno, pač pa za patentno pravo. Njegova izjava, da bi bilo treba zamenjati ustavne sodnike, je protiustavna, milo rečeno, velik spodrsljaj. Prav ta izjava mu jemlje kredibilnost, da bi lahko razsojal odločitve ustavnega sodišča, saj 164. člen ustave jasno določa, kako je s tem. Popolnoma drugačno “strokovnost” najdemo pri dr. Berdenu. Njegov “Pravni inštitut Slovenije” je zasebno podjetje, d.o.o., gospod Berden pa njegov direktor in družabnik obenem. Sedež ima pa kar na svojem domu. To bi si g. urednik lahko že prebral skupaj s tisto pripombo, da bo morda g. Berden ob svoji “strokovnosti” naslednji mesec ustanovil tudi Pravno fakulteto, d.o.o. Če se bomo sklicevali na take “avtoritete”, nam lahko na koncu pride prav tudi kakšen Inštitut za delanje vetra, d.o.o., ki naj odpihne ustavne sodnike, ko nam ne bodo razsojali po naših željah. V pravni državi pa si resen medij ne more privoščiti, da bi ščuval proti ustavnemu sodišču. Glede vprašanj, ki jih gospod urednik zastavlja na koncu, samo to: Cerkev je na ta vprašanja odgovorila na dolgo in široko na tiskovni konferenci (17.3.) in o tem so poročali v glavnem vsi mediji, le v Dolenjskem listu ni bilo o tem niti besede. Naj mu tu zato navedem le kratek citat dr. Antona Stresa iz te tiskovne konference: “Kar Cerkev ima, je v glavnem dobila od svojih vernikov in je torej njihovo in zanje. Kar se vzame Cerkvi, se vzame vernikom, se vzame vernim sodržavljanom. Vodstvo Cerkve se tudi pred svojimi verniki moralno nima pravice odpovedati pravni državi in pravu, kajti na ta način bi pravno nepovratno poveljavila krivične in nelegitimne povojne nacionalizacije.” Gospodu uredniku želim, da bi brez predsodkov prebral tudi ostale argumente Cerkve z omenjene tiskovne konference in jih v bodočih svojih zapisih tudi upošteval, čeprav se z njimi ne strinja. Vso pravico ima, da z njimi polemizira, a ne na tak način, kot je to storil v spornem komentarju. Ko pa bo v bodočih svojih zapisih uporabljal (zlorabljal) citate iz Svetega pisma, mu želim več sreče kot tokrat, saj bi iz tega, kar je zapisal, lahko izpeljali nekaj, kar bi ga zelo užalilo, a to ni moj namen. FRANC MERVAR Vodice Podobnikov zarečeni kruh Dol. list št. 12, 26. marca V V zadnjih desetih dneh so mediji in nekateri posamezniki kar tekmovali, kdo bo prepričljiveje oblatil dobro ime Slovenske ljudske stranke in mene osebno. Grobi in neutemeljeni napadi človeka seveda prizadenejo, cilj naročnikov teh napadov, da bi me utišali ali vsaj omajali odločnost mojega delovanja, pa zanesljivo ne bo dosežen. Danes sem bolj kot kdajkoli prepričan, da je odločno in dosledno delovanje SLS v vladi izjemno pomembno in nujno. Vztrajali bomo v prizadevanjih za razkritje potitičnih, interesi lokalnih novomeških politikov SLS in LDS, ki iščejo svoje koristi in manipulirajo s prizadetimi volilci in si na ta način poskušajo zagotoviti glasove v novi okleščeni novomeški občini. Slovenski krščanski demokrati opozarjamo javnost na to dvojno moralo, volilcem pa prepuščamo sodbo za tako ravnanje obeh strank. Slovenski krščanski demokrati dajemo pobudo, da ob takšni diskriminaciji in nepravičnosti, kot je bila storjena Mirni Peči in Šmarjeti, odloča Ustavno sodišče, krajane obeh krajevnih skupnosti pa podpiramo v njihovih protestih in prizadevanjih za novi občini. Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Novo mesto Se s parkom da živeti ali ne? Dol. list, št. 9, 5. marca * v Dne 11.2.1998 je bila v Dragatušu javna obravnava predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi Krajinskega parka Lahinja. Obravnavo je sklicala in vodila Občina Črnomelj. Prisotna je bila tudi predstavnica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVKND) iz Novega mesta, ga. Mira Ivanovič, ki je predstavila bistvene spremembe in dopolnila k Odloku. Na javni obravnavi se je razvila polemična razprava v zvezi z izvajanjem ge. Mire Ivanovič o nepravilnih in nekontroliranih dogajanjih v parku ter svoje grenko razočaranje nad potekom obravnave. Očitki so leteli na vse strani: na lastnike zemljišč, ki so s svojo posestjo gospodarili (kmetovali), na lastnike zemljišč, ki niso gospodarili, na krajane, ki se ukvarjajo s turističnimi dejavnostmi v območju parka, na Občino Črnomelj kot razglasitelja odloka ter na Krajevno skupnost zaradi neaktivnega sodelovanja v razpravi. V pojasnilo moramo povedati, da je Krajevna skupnost Dragatuš prejela gradivo tri dni pred javno obravnavo, lastniki zemljišč pa so dobili le vabilo. Na krajevno običajen način smo obvestili krajane, da si lahko predlog Odloka pogledajo pri tajniku KS in v gostišču Zupančičev hram. finančnih in drugih lobijev, ki težave mlade slovenske države zlorabljajo za svoje koristi. Zaradi grobih žalitev in osebnih diskvalifikacij bom vložil tožbo zoper tednik Mladina in nekatere posameznike. SLS pa bo zahtevala, če bo potrebno, tudi po sodni poti preklilc žaljivih obtožb v vseh medijih, ki so krimi-nalizirali delovanje SLS. Enako velja tudi za tiste, ki mi skušajo podtakniti nekakšne povezave z Veseli-nom Jovovičem, meni povsem neznano osebo. Predsednik SLS MARJAN PODOBNIK Mirna Peč in v Smarjeta na hladnem Dol. list št. 12, 26. marca l2java za javnost Slovenski krščanski demokrati smo se vedno in se tudi sedaj zavzemamo za nove občine povsod tam, kjer si krajani to resnično želijo in imajo izpolnjene vsaj minimalne zakonske pogoje in zahteve. Nerazumljivo pa je, da vladna koalicija, ki jo sestavljata SLS in LDS, ni prisluhnila željam in zahtevam krajanov Mirne Peči in Šmarjete, čeprav izpolnjujeta več pogojev kot marsikateri predlog za novo občino. Dejansko izgleda, da so prevladali Na sam potek obravnave KS ni imela in tudi nima namena vplivati. Krajevna skupnost je predstavnica vseh krajanov, in ne podaljšana roka Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter tudi Občine Črnomelj ne. Zaradi tega v KS ne poslušamo le mnenja krajanov, ki so s parkom zadovoljni, ampak tudi tistih, ki jih nekatere zadeve motijo. Lastniki zemljišč in krajani so podali o parku svoje mnenje, ki jim ga ni nihče vsiljeval. Nezadovoljstvo do 60.000 SIT na družino za glavni vod). Podatkov o ugodnih kreditih za krajane v KS Dragatuš nimamo. Na javni obravnavi je predsednik KS z namenom umiritve “najbolj glasnih posameznikov” predlagal, naj pripombe pošljejo na Svet KS Dragatuš. Pomislili bi, da bo predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah močno okrnjene lastninske pravice popravil. Toda pregled le-tega nam je na skupnem sestanku s prizadetimi lastniki pokazal, da bodo lahko dobili le po grbi. Območje naravnega rezervata “Nerajske luge” naj bi bilo še razširjeno proti vasi Veliki Nerajec, krajanom naj bi bilo na celotnem območju KP Lahinja dodatno prepovedano prirejati zabave in javne shode brez soglasja upravljal-ca, postavljati kakršnekoli ograje brez soglasja ZVKND. Predlagan je tudi nov odstavek, ki navaja “obvezno košnjo vlažnih travnikov 1-krat letno po 15. juniju” v obeh naravnih rezervatih. Kršitev obeh členov (7. in 8.) naj bi “popravil” 17. člen, ki predvideva denarne kazni od 50.000 do 200.000 SIT za posameznika ali pravno osebo. Nadomestilo ali odškodnino bi lahko dobil le tisti, ki bi dokazal, da so se mu bistveno poslabšali pogoji za pridobivanje dohodka oz. za življenje in delo in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v parku... - kmečki in naravoslovni turizem, izleti, gostinstvo, kmetijstvo. Vsi krajani in lastniki zemljišč se prav gotovo ne bodo mogli ukvarjati z navedenimi dejavnostmi (kmetijstvo je v bistvu prizadeta dejavnost in ne prednostna). Neživljenjska dopolnila nalagajo obveznosti tudi nekaterim ostarelim lastnikom zemljišč, ki niso sposobni sami obdelati tudi svoje ostale posesti. Peščica mlajših lastnikov, ki še kmetujejo in kosijo loge za prehrano svoje živine, ne potrebuje stare, ničvredne mrve. Obvezna košnja je lahko po mnenju lastnikov zemljišč zapovedana le morebitnemu upravitelju parka, če tega lastnik noče ali ne more opraviti. Vsekakor lahko košnjo opravi lastnik zemljišča, vendar za primerno plačilo. V območjih s strožjimi omejitvami, to je v obeh naravnih rezervatih, morajo biti v odloku vsem lastnikom zemljišč zaradi okrnjene lastninske pravice določene primerne odškodnine. Če se lastnik zemljišča z odškodnino ne strinja, mora razglasitelj odloka na njegovo zahtevo zemljišče odkupiti NA RA VA V LIKOVNEM SALONU - S svojo prvo razstavo reliefov v lesu z motivi iz narave se je te dni v Likovnem salonu v Kočevju predstavil 30-letni Tomaž Mourin. Pokroviteljica razstave je Grča, d.o.o., Kočevje, kjd je kipar zaposlen. Tomaž je tudi lovec, zato ne preseneča, da je med razstav Ijenimi deli največ gozdnih živali. Posebnost kiparjevih del je, da v naravni posebnosti lesa skladno vkomponira svoje motive. Tomaž Mourin živi ni robu gozda v Željnah pri Kočevju. Pravi, da je ljubezen do lesa podedoval po dedu in pradedu. Resneje je začel kipariti in rezbariti v srednji šoli. f -■ H ________________ *■ *&&&*. BELOKRANJSKE VEZENINE V CANKARJEVEM DOMU - Pod pokroviteljstvom Ministrstva za šolstvo in šport so bili v ljubljanskem Cankarjevem domu od 17. do 20. marca Dnevi slovenskega izobraževanja, ni katerih so mladi iz mnogih slovenskih krajev na različne načine pokazala kaj jih veseli in zanima. Sodelovala je tudi metliška Srednja tekstilna šoli Učenci so nastopili na modni reviji Skupnosti usnjarskih in tekstilnih Š0 Slovenije z modeli šolskih oblačil ter izdelovali belokranjske vezenine. Sl fotografiji: učenki: Maja in Martina, ki sta s celodnevnim vezenjem pritegnili pozornost številnih obiskovalcev. (Foto: M. Sever) po veljavnih predpisih ali najti rezno zemljišče izven območja. ust- zemlj presojo i Črnomelj. Krajevna skupnost Dragatuš, krajani in lastniki zemljišč ne nasprotujejo obstoju in razvoju Krajinskega parka Lahinja. Zahtevajo le, da bi v Odloku upoštevali njihovo lastnino, njihovo življenjsko okolje ter potrebe, zato so proti vsakršnim oblikam prisilnih neživljenjskih predpisov in določb, zaradi katerih se danes sploh sprašujemo: SE S PARKOM DA ŽIVETI ALI NE? Prizadeti lastniki in Svet KS Dragatuš KAJ PIŠEJO DRUGI Zgodovino zgodovinarjem Ne oropajte naših sinov in vnukov ponosa! Predsedniku ZLSD Borutu Pahorju in dr. Spomenki Hribar ne morem priznati: da smo tisti, ki smo se uprli okupatorju, sokrivi za kolaboracijo ali pa da je kriv zanjo komunistični sistem v Sloveniji ali pa da smo krivi zato, ker smo pobijali ideološke nasprotnike, se borili samo za oblast in ne za svobodo. Tega ni mogoče priznati enostavno zato, ker je bila kolaboracija organizirana pred uporom... Ob 50-letnici konca vojne so nam zavezniki naklonili večjo pozornost, kot pa jo je naša vlada pokazala do njih. Zakaj taka zadržanost na naši strani? Zato, ker je v vsakokratni vladni koaliciji prisotna tudi stranka, vezana na Cerkev in domobransko preteklost. Rehabilitacija dejavnosti Cerkve med vojno in domobranstva je pa možna samo z uveljavitvijo teorije o državljanski vojni. Krivda bi bila tako “pravično”porazdeljena: narodnoosvobodilna vojska je kriva, ker je bila komunistična, domobranci pa so zasluž- ni, ker so se pod vplivom Cerkve dobro odrezali proti komunizmu. Nerodno je le to, ker so prisegli Hitlerju. Ne samo stranki ZLSD, ampak vsem Slovencem postavljam zato vprašanje: ali je zaradi iskanja neke politikantske spravne politike res potrebno, da žrtvujemo velik ugled, ki ga ima NOB Slovenije, in v zameno sprejemamo nezgodovinsko teorijo o državljanski vojni? Če bi bilo akterjem iskanja neke spravne izjave za današnje potrebe težko najti pravično in zgodovinsko utemeljeno besedo za NOB na eni strani in kolaboracijo na drugi strani, naj to delo raje prepustijo zgodovinarjem, kot pa da obremenijo rodove Slovencev z neko bratomorno vojno samo zato, da opravijo kolaboracijo in vlogo tedanje Cerkve pri njej. In naj ne oropajo naših sinov in vnukov ponosa, da so dediči osvobodilne vojne in zavežniške zmage v njej. BOŽIDAR GORJAN-BOGO (Panorama) Pahor ne zastopa nazorov levice _________________________________________________>| Članstvo ZLSD bi moralo začeti razmišljati o kadrovskih spremembah v stranki a pr njih samih. Upoštevan je bil le del njihovih pripomb (vaščani Belčjega Vrha se se dobro spomnijo svojih moledovanj za drugačno ureditev zajetja Zajm pri izviru Lahinje, kjer so stoletja ter še dandanes zajemali pitno vodo). Res je, da sta ZVKND in predvsem ga. Mira Ivanovič sodelovala in tudi vodila razne projekte: (obnova Klepčevega mlina, izdaja popu-larizacijskega gradiva o parku, film in razstava o parku, obnovitvena dela na cerkvi), z nobeno besedo, še manj projektom, pa niso bili omenjeni lastniki zemljišč v Krajinskem parku Lahinja ter posebej lastniki zemljišč v naravnih rezervatih La-hinjske in Nerajske luge. Ti so bili v Odloku o razglasitvi Krajinskega parka iz leta 1988 na kratko odpravljeni s številnimi prepovedmi. Območje parka je v tem času res dobilo telefon (posamezna družina je prispevala 3.500 DEM), asfaltirane poti (od 60.000 do 90.000 SIT na družino) in vodovod (od 27.000 216 članov ZLSD Šentjernej nas je zelo nezadovoljnih z delom predsednika Boruta Pahorja, predvsem pa s pismom, ki ga je poslal predsedniku dr. Janezu Podobniku, kjer opisuje 50-letno zgodovino Slovenije, enostransko pa obsoja ravno tisto politično strujo, ki je njegovo volilno telo in ki mu je omogočila poslansko izvolitev. Pismo je najprej poslal v parlament, šele čez 10 dni pa občinskim organizacijam in članom. Ker v strankah še ni vpeljan predsedniški sistem, bi gospod Pahor moral po statutu stranke za tako radikalni politični zasuk predhodno dobiti vsaj soglasje občinskih organizacij ali pa sklicati kongres. Ker tega ni storil, bi bilo dobro, da začne članstvo razmišljati o kadrovskih spremembah. V parlamentu prvaki strank pripravljajo osnutek dokumenta o skupnem stališču do preteklosti ali, bolje rečeno, spreminjajo preteklost za sedanjo politično rabo desnice. Tu ni nobene besede o spravi, nasprotno, o obsodbi, pa ne obsodbi kolaboracije, ki je sodelovala s fašizmom, ampak o obsodbi komunistov, ki so organizirali boj proti fašizmu. Gospod Pahor, komu je potrebna obsodba komunističenga režima? Potrebna je desnici, naslednici kolaboracije. Dokument zajema le povojno obdobje, ne pa vojne, brez katere ni mogoče razumeti poznejših dogodkov. Če se obravnava preteklost, bi morali, če bi komu res šlo za resnico, obravnavati tudi predvojno stanje in verski totalitarizem, kije huje kot vsak politični totalitarizem trpinčil poslušno bogaboječe ljudstvo z niti za boga niti za hudi potrebnimi odpovedmi. TU bi bila potrebna obsodba, vendar bi bilo to v nasprotju s cilji resolucije. In če so se politiki že začeli ukvarjati z zgodovino, zakaj ne bi obravnavali se tlačanstva? Pahor piše o “povojnem totalitarizmu”. Za nekatere je bil res, saj se Cerkev in tisti, ki so sodelovali z okupatorjem, se nikakor niso mogli sprijazniti s porazom svojih pokroviteljev in z izgubo dominantnega položaja. Posebno so sovražili komunizem, ki je (nezaslišano!) dovoljeval svobodo veroizpovedi in celo ateizem. Ravno gospod Pahor v svojem dokumentu navaja, daje tistim, ki so nam metali polena pod noge takrat, ko smo mi delali, treba dati priznanje in odškodnino... G. Pahor, vi vendar niste predsednik krščanskih demokratov! Žalostno je tudi to, da je naš predsednik podlegel podobi povojnega stanja, ki sta ga s pomočjo nekaterih medijev skreirali kolaboracija'J. Cerkev za svoje politične potreb'! in materialne apetite. JOŽE HRIBA1* ZLSD Šentjernej KRITIČNI DO IZJAV PREDSEDNIKA PAHORJA ŠENTJERNEJ - V nedeljo, 29. marca, je imela šen-tjernejska ZZB in udeležencev NOB volilno-program-sko konferenco, kjer so razrešili stari odbor in predsednika Stanka Kušljana in izvolili nov odbor in za predsednika Leona Kušljana. Kom ference se je udeležil tudi predsednik območne organizacije Ludvik Golob. Pn poročilih so zelo kritično razpravljali o dogajanjih v državi, predvsem z vidika socialne problematike. Sklenili so. da bodo predsedstvu ZLSD napisali pismo zaradi zanje omalovažujočih izjav predsednika stranke Boruta Pahorja. Predsednik gradbenega odbora je poročal o obnovi spomenika na šentjef' nejskem pokopališču. APLAVZ NI OBVEZEN Evropski prvaki Kadar naši vladi to “paše”, se primerjamo z Evropo. Vlada podraži nafto in njene derivate. Kaj hočemo, saj smo doslej imeli najcenejši bencin v Evropi... Tudi ceno električne energije bo treba izenačiti s cenami v Evropi. Po številu samomorov smo na samem evropskem vrhu, ni kaj. Zastavo nosimo tudi pri številu mrtvih v prometnih nesrečah. Evropo bomo dosegli ali pa smo jo že s številom umorov na sto tisoč prebivalcev. V Evropi smo tudi že s številom opravljenih abortusov pa z narkomani, ki jih je iz dneva v dan več. Evropo bomo kmalu dohiteli tudi s številom obolelih za AIDS. Glede naštetega in še marsičesa smo torej že v težko pričakovani Evropi. Postoriti moramo samo še nekaj malenkosti: plače zdravnikov, učiteljev in še koga moramo izenačiti z evropskimi. Poskrbeti bomo morali za svoje reke, a tudi odnos do živali bomo morali spremeniti. Posodobiti bomo morali železniški pa cestni promet, dajati bomo morali več denarja za znanost in raziskovanje, v industriji bomo morali zamenjati zastarelo tehnologijo s sodobnejšo, reformirati bomo morali pokojninski sistem, več denarja bomo morali dajati za kmetijstvo, šolst\’o, sodstvo ni takšno, kot ga pozna Evropa... Pa kaj! Najlaže in najenostavneje se je zliti z Evropo v tistih delih, ki prizadenejo in udarijo malega človeka: pri cenah in stroških. Vse drugo lahko počaka, saj Evropa nima nog, da bi pobegnila proč od nas. TONI GAŠPERIČ Si upajo pogledati učencem v obraz? Zakaj je bilo občinskim svetnikom podtaknjeno kukavičje jajce odločanja o gradnji telovadnice sedaj, ko so izpeljani že vsi postopki? SODELUJTE V NAGRADNI IGRI! LOGATEC - Notranjski radio Logatec zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Koliko strani ima knjiga z naslovom Okenske in balkonske rastline, avtorice Ruth Podgornik Reš? (Nagrada prav ta knjiga) Na-štejte vsaj tri znamke mobilnih telefonov, ki sov prodajni mreži podjetja Mobitel! (Nagrada je darilni paket v vrednosti 15 tisoč tolarjev.) Odgovore pošljite do sobote, 4. aprila, na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca zadnje oddaje sta Marija Ušeničnik iz Kranja in Vera Cirkvenčič iz Ivančne Gorice. Za nagrado se dogovorite na telefon 061 741 498. V tem prispevku bodo prikazani interesi, zasebni in javni, in zakaj so se črnomaljski svetniki na občinski februarski seji nelegalno odločali glede gradnje telovadnice na igrišču v Zupančičevi ulici ali, bolje rečeno, bili pritisnjeni ob zid ob nameravani investiciji. “Svetniško vprašanje, ali je bolje telovadba 534 učencev v bodoči telovadnici ali popoldanski pouk 260 učencev ter vožnja 99 učencev v primestne šole, vse skupaj več kot 350 prizadetih učencev (vir Novice iz naše občine), da o ostalih razseljenih učen- Predvsem zdravje! V12 društvih združuje Območna zveza upokojencev 7.225 članov NOVO MESTO - Skrb za dobro zdravje in predvsem za preprečevanje bolezni, ki stopajo med starejše ljudi v jeseni življenja v ospredje, sta tudi lani vodili Območno zvezo društev upokojencev Novo mesto, da je temu vprašanju namenila posebno skrb. Izobraževanje, ki zadeva zdravstveno preventivo, je bilo namenjeno vsem upokojencem. Nudili so jim priložnost, da so lahko poslušali koristna predavanja zdravnikov. Tako se je v Novem mestu 370 upokojencev seznanilo z boleznimi sluha in vida v starejših letih, s temo o klimakte-riju, ki je sestavni del življenja žensk, s sožitjem med starimi starši, starši in otroki ter o zanimivem ugodpem vplivu medu na zdravje. V Škocjanu je 83 upokojencev poslušalo predavanji o boleznih srca in ožilja ter o dietni prehrani. V Straži in Dolenjskih Toplicah je prišlo nekaj nad 300 ljudi na predavanji o telesnem in duševnem stanju starejših ljudi ter o sladkorni bolezni. Tako je bilo lani nad 760 upokojencev na predavanjih, kjer so videli in slišali znane novomeške zdravnike: dr. Tatjano Gazvoda, dr. Petra Kapša, dr. Toneta Starca in višjo medicinsko sestro Vando Erpe. Upokojenska društva na Dvoru, v Gabrju, na Malem Slat-niku, v Mirni Peči, Stopičah, Šentjerneju, Šmarjeti ter v Žužemberku bodo sledila dobrim zgledom naštetih društev v prihodnjih zimskih mesecih. Na koristna predavanja bodo povabili tudi druge občane. Predsednik zveze Mijo Kurpes se je ob koncu minule izobraževalne sezone naštetim zdravstvenim delavcem za strokovna predavanja posebej zahvalil. Upokojenci zdaj že marsikje vedo, kako lahko tudi sami prispevajo k ohranjanju zdravja, kar hkrati pomeni izogibanje stroškom in dolgemu čakanju v zdravstvenih ustanovah. Tg- cev po drugih ustanovah ne preštevamo, ni bilo postavljeno v feb-ruaiju 1998. leta, ampak že 1994. leta, ko se je začelo lobiranje za gradnjo telovadnice. Na vem pa, če imajo svetniki, katerim se letos izteka mandat, toliko poguma, da pogledajo v obraz tem 350 učencem. In kaj so naredili v teh štirih letih razen tega, da so se podpirali zasebni interesi? Nekateri svetniki pa se lahko zamislijo, zakaj jim je bilo podtaknjeno odločanje o gradnji telovadnice sedaj, ko so izpeljani že vsi postopki in je bilo že zdavnaj odločeno o gradnji telovadnice nekje drugje. Bil se je boj za oslovo senco. Vsekakor pa gradnja telovadnice tudi v prihodnosti ne bo zadostovala za učne ure telovadbe, igrišče in ostala športna infrastruktura bi še kako prav prišla ob celoletnem učnem ciklusu. Kolikor se spominjam, je že moja generacija imela probleme z zimskim preživljanjem telovadnih ur, tako da se je telovadilo po razredih oziroma po hodnikih šole že pred 20 leti. Najbolj problematično pri celotni zadevi pa je to, da se morajo zaradi prostorske stiske učenci voziti iz Črnomlja drugam, kar pa svetnikov do sedaj ni zanimalo. Stiska po letu 2000 pa bo še večja ali vsaj enaka, ko bo uvedena devetletka, kar pomeni še eno generacijo več v šolskih prostorih. Ob predloženem načrtu za telovadnico, ki je upošteval občinski odlok o urejanju naselja, je vidno dosedanje zaznavanje navedene problematike in kratkovidnosti občinskih struktur. Kaže pa, da se stvari ne bodo prav nič spremenile na boljše. Zanimivo je tudi, kje so ostale izrečene javne “obljube” ob izbranem drugem načrtu, ki ne upošteva občinskega odloka, in o odkupu dela zemljišča ob sedanjem igrišču, da se bo lahko zgradilo novo igrišče. Občinski odlok o urejanju naselja Črnomelj ne dovoljuje nobene gradnje telovadnice na površini igrišča v Župančičevi ulici. Zato je lokacijsko in gradbeno dovoljenje izdano nezakonito, ker ne upošteva občinskega odloka. Občinski odlok dopušča samo gradnjo prizidka k osnovni šoli v Zupančičevi ulici. Po drugi strani pa, četudi bi imeli projektni načrt o gradnji prizidka k osnovni šoli ter bi imeli možnost izbire med telovadnico in šolskimi prostori, zakon o javnih naročilih določa, da se za takšne investicije opravi vsaj predhodni razpis. Tudi če bi razpis izvedli v februarju, je vprašanje, ali bi se gradnja šolskega prizidka pričela izvajati pred mesecem avgustom. Zato je vložena pritožba v zvezi z gradnjo telovadnice, in če bo potrebno, bo vložena tudi pri Upravnem ali na Ustavnem sodišču. Kajti določene strukture tolmačijo sprejete zakone povsem drugače. Zakoni se tolmačijo tako, da se nekaterim pišejo na kožo. Le kakšna sodba Vrhovnega sodišča jih potem strezni. O tem me prepričuje tudi otvoritev mrliške vežice v Črnomlju. Navedena gradnja je trajala nekaj let in je stala 800.000 nemških mark! Kapacitete mrliške vežice pa bi morda zadostavaje celo za Novo mesto, kaj šele za Črnomelj, ki ima na leto okoli 50 pogrebov. Morda pa se bo del vežice oziroma stara vežica v prihodnosti dala brez javnega razpisa za majhen denar za kakšen zasebni krematorij, ki ga bodo dobili za zasluge kakšni postobčinarji in med drugimi sežigali “idiote” oziroma tiste, ki dobivajo anonimne telefonske klice “Cveka”. Zahteve po mrliških vežicah pa se po “uspešni” gradnji mrliške vežice v Črnomlju nadaljujejo tudi v ostalih krajih občine, za kar imajo ostali kraji v občini vso legitimno pravico. Sicer pa “dober” zgled razmetavanja davkoplačevalskega denarja neznansko privlači! BORUT GRABRIJAN Črnomelj RAZBORSKE PASIJONSKE IGRE RAZBOR - Pod pokroviteljstvom mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja in v izvedbi domačinov župnije Razbor, bodo na cvetno nedeljo, 5. aprila, ob 15. uri in nato še v ponedeljek, torek in sredo, ob 19. uri v župnijski cerkvi na Razborju, Razborske pasijonske igre z več kot 70 nastopajočimi. Vabljeni! Kaj res že 70 let? “Pravi novinar mora iti v življenje z vsemi štirimi. Z enakim veseljem se mora lotevati svetlih in temnih plati. Novinarja, ki piše samo hvalisave sestavke, bralci ali poslušalci ne cenijo. Podoben je noju, ki skriva glavo v pesek.” Tako je izjavil upokojeni novinar Miloš Jako-pec novinarskemu kolegu Marjanu Bauerju, ko ga je ta intervjuval ob srečanju z Abrahamom pred dvajsetimi leti. Miloš Jakopec je te dni dopolnil 70 let, a se je kaj malo spremenil od časov, ko seje poslovil od Dolenjskega lista, svoje zadnje poklicne in stalne časnikarske službe. Rodil se je 10. marca 1928 na Vranjem Vrhu v Slovenskih goricah staršema učiteljema. Osnovno šolo je končal v Mariboru, gimnazijo pa je obiskoval v več krajih, kajti leta 1941 je družina iz Ma- ribora pred nemškim izseljevanjem pribežala na Dolenjsko. Tako je gimnazijo začel v Mariboru, štiri razrede naredil v Novem mestu, zadnja dva pa po koncu vojne v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Očeta, učitelja na Otočcu, so leta 1943 domobranci ubili, Miloš je kot dijak delal za OF, pred koncem vojne je kot partizan sodeloval v bojih za osvoboditev Ljubljane in bil težko ranjen, tako da je ostal trajen vojaški invalid. Po vojni je hotel postati gozdarski inženir, a je študij v Zagrebu po dveh letih opustil, se zaposlil v Novem mestu in si tu ustvaril družino. V tistih viharnih letih je manjal nekaj služb v gospodarstvu, k Dolenjskemu listu pa je prišel leta 1958 in mu ostal zvest 13 let, vse do upokojitve. Časnikaril je po Dolenjski, Beli krajini in Posavju v razmerah, ki bi se današnjemu mlademu novinarskemu rodu zdele neveijetne. On jih je zmogel, in to z dobro voljo. Kasneje je dopisoval še v druge liste, delal je za RTV Ljubljana, urejal nekaj tovarniških glasil in listov krajevnih skupnosti. Ker je bil vselej vajen delati, novinarska in raziskovalna žilica pa mu tudi ne dasta miru, se je zadnja leta lotil raziskovanja preteklosti dolenjske publicistike in časnikarstva, zgodovine novomeške gimnazije, prve uprizoritve Linhartovega Matička in drugih tem. Ob življenjskem jubileju želimo Milošu še mnogo ustvarjalnih let in vedrine, ki ga doslej kljub življenjskim tegobam ni nikdar zapustila. R. B. VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO - Delo v gozdu navadno povezujemo z uporabo motorne žage. Varno delo pa zahteva predvsem veliko znanja in preudarnega ravnanja, da s čim manj tveganja dosežemo kar največjo gospodarnost dela. To pa se ne da naučiti le iz priročnikov, potrebno je izobraževanje ob konkretnem delu v gozdu in praktične izkušnje. Ta vodila so nas delavce Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), KE Trebnje, pripeljala do tega, da smo na področju revirja Velika Loka s sodelovanjem OE ZGS Novo mesto in gozdarskega šolskega centra iz Postojne 26. in 27. marca organizirali dvodnevni seminar o varnem delu z motorno žago. Zahvaljujemo se g. Vavtarju, da nam je v svojem gozdu dovolil sečnjo. Udeleženci so ob koncu prejeli potrdila o opravljenem tečaju. Takšnih oblik sodelovanja si še želimo. (D. Pirc) POSODOBITEV CESTE MORAVČE - ČATEŽ LITIJA - Regionalno cesto Moravče - Čatež naj bi posodobili že v prvi polovici lanskega leta, in sicer le od odcepa za Gabrovko do odcepa za Tlako. S takšno odločitvijo Direkcije za ceste RS se litijski svetniki nikakor niso mogli strinjati, saj je cesta tako iz trebanjske kot litijske smeri že modernizirana v širini 5 metrov. Projekti za celotni odsek te pomembne regionalke od Moravč do Čateža so naročeni, cesta pa bo modernizirana za izmenično enosmerni promet z izogibališči. Cesta bo široka 5 metrov le tam, kjer bo mogoče. S celotno širitvijo bi namreč grobo posegli v nedotaknjeno naravo, stroški investicije pa bi presegli trikratno vrednost obnove po obstoječi širini. Občina Litija pričakuje, da se bo izkazalo, da izmenično enosmerni promet ustvaija nepredvidene težave in da se bo republiška direkcija odločila za novogradnjo celotnega odseka. K. ŠUŠTERŠIČ Andreja Jernejčič E Revni Mehičani bogate Mehike Skupina triindvajsetih študentov z vodi-telji smo se sčasoma vživeli v vroče podnebje jn prijazne ljudi. Po nekajdnevnem bivanju 'n odkrivanju Mexico Cityja smo pot nadaljevali mimo Pueble, piramid v Oaxaci, vročičnega in malaričnega ozračja v Villarmo-*i, mogočnih ostankov Majev v Palenquih, foza flamingov v Celestunu in prispeli v prijetno mestece na severu Yucatana, v Merico, kjer smo teden dni med mehiškimi družinami spoznavali njihov način življenja. Pa naj začnem na začetku! Dvaindvajset milijonov prebivalcev, kolikor jih ima največje mesto na svetu Ciudad če Mexico, dolgo 65 kilometrov, se v njegovi veliki razsežnosti kar porazgubi. Po nastanili v staromodnem hotelu Isabel sredi cen-lra smo hitro odhiteli proti glavnemu trgu. številni ulični prodajalci hrane, pijače, bombonov in njihovih zastavic so nam delali Čružbo. Ob cestah so ležali berači, družine * majhnimi otroki. Takoj ko je mati opazila skupino turistov, je majhnega otroka napoja k nam. Umazani deček z raztrgano obleko je prosil za pesos (en pesos je dvajset tolarjev). Ciudad je poln otrok, ki prodajajo žvečilne gumije ali pa preprosto slonijo ob Vidovih z iztegnjeno roko in čakajo. Ceste do klavnega trga so se svetile v svetlečih žejnih, belih in rdečih trakovih, v barvah njihove zastave. Okraski in lučke so opozarjala bližajoči se državni praznik, dan neod-visnosti. Temperamentni Mehičani so se banj pripravljali teden dni prej, se veselili, j °lroci so tekali po trgu in piskali na piščali j \ obliki kornetov, prodajali majhne zasta-I yice. Stopala sem po največjem trgu na svetu, Plačo de la Constitucion ali Ttg mehiške ustave ali Zocalo. TVg pokriva prostor, kjer naj bi bil nekoč center azteškega mesta Te-nochtitlana. Na vzhodni strani 240 metrov dolgega trga se vije mogočna mestna katedrala kot drevo, ki je v različnih stoletjih počasi zraslo iz zemlje. Sestavljena je iz treh ali štirih cerkva, ki so na mestu, kjer je včasih stal največji in najpomembnejši azteški tempelj. Danes je od njega vidnih le še nekaj ostankov piramide, posvečene bogu dežja in vojne. V veličastni katedrali danes ni fresk, kot tudi ne v drugih cerkvah po Mehiki, ker so jih med revolucijo uničili. Notri je štirinajst kapelic, vsaka ima svojo zgodbo in pomen: tako je ena za bolečine, druga za željo po otroku ipd. Večina kapelic je bila požgana v požaru leta 1967 in jih še danes obnavljajo. Na robu trga pa na vzhodni strani kraljuje mogočna predsedniška palača, ki sega od ene strani Trga ustave do druge. Na tem velikem zocalu ljudje zvečer prodajajo značilne velikanske mehiške klobuke sombrere pa tudi manjše, obleke, torbe, nakit, od jedi pa so prevladovale pečena ali kuhana koruza in zelenjavni ovitki s prav nič prijetnim vonjem. Kot mlada turistka sem nenehno pazila na nepridiprave, ki se tako radi ozirajo za tujci. Mnogo prebivalcev se namreč preživlja s krajo, zato se v tem velikem mestu nisem počutila varne. Upravičeno! Sedem prijateljic je tretji večer napadla tolpa sedmih fantov. Rešil jih je taksist, ki je takrat pripeljal mimo, in čeprav grejo lahko v avto ie tri osebe, jih je vanj spravil sedem, Vroča pikantna hrana Ulične hrane nisem okusila, saj bi se verjetno takoj okužila pa tudi neprijeten vonj in pogled na nečistočo je odbijal. Sicer pa se tudi sami zavedajo možnosti okužbe s kolero, zato ponujajo prepečeno meso. Zaradi kolere, ki razsaja po Mehiki, sem si zo- INDIJANKA - Prizor z ulice be umivala s kupljeno vodo, to sem lahko tudi pila. V teh restavracijah so le turisti, nikoli nisem med njimi uzrla Mehičana, razen strežnega osebja, ki govori le špansko. Povsod je mogoče dobiti tortilje, tanke palačinke iz koruzne moke, nadevane z omako; najobičajnejša je bila iz sesekljanega paradižnika, paprike, čebule in prelita z oljem. V vsaki restavraciji seje razlikovala jx> moči pikantnosti, tako da sem včasih po omaki imela usta odprta še dve uri, včasih pa o pikantnosti ni bilo sledu. Poleg zelenjave, ki jo mojstri kuhinje pripravijo na ogromno načinov, in začimb, ki so sesekljane, je na njihovem krožniku zelo pogosta jed meso, predvsem piščančevo in puranje. Navado imajo v eno jed vključiti več stvari, od testenin, krompirja, riža, korenja in peteršilja do mesa. Zanimivi sta mi bili dve jedi: enchiladas, to je zvita tortilja, nadevana s sirom, prelita s pekočo ali nepe-kočo omako; pandeaho je na pol prerezana žemlja in namazana s česnovo omako. Juhe, ki so zelo pogosto bogatile moj jedilnik, so bile zelenjavne, česnove ali z mesom. Testenine so v vsaki restavraciji pripravili drugače in včasih sem komaj lahko ugotovila, kaj sem jedla. Sadje in zelenjavo sem popolnoma zbrisala z jedilnika, saj nisem vedela, če so ga sploh oprali v kupljeni vodi. Ljudstvo kaktusa, orla in kače Kot navdušeni “antropologi” nikakor nismo izpustili ogleda največjega svetovnega antropološkega muzeja v tem mestu. V lepi in mogočni stavbi smo spoznali mehiško zgodovino, od Olmekov do Aztekov in Majev. Ostanke teh velikih civilizacij smo si potem ogledali na potovanju. Azteška civilizacija se je razvila v osrednji Mehiki v štirinajstem in petnajstem stoletju. Zgodovina sega daleč nazaj, ko so se zaradi pomanjkanja virov hrane Azteki za- čeli seliti. Kot pravi legenda, so bili tako sestradani, da jim je njihov bog vojne dejal, naj si najdejo kraj, kjer bodo videli orla, ki čepi na “nopalu” (kaktusu) in žre kačo. To je bil začetek zelo dolgega romanja verjetno z juga današnje ZDA. Tako so leta 1299 prišli na območje Chapultepaca, kjer je danes središčna četrt glavnega mesta Mehike. Ker pa so leta 1323 kralju ubili hčer, so pot nadaljevali in se zatekli na nenaseljen otoček sredi jezera Tfexcoco, kjer so našli znamenje, ki jim ga je napovedal bog, in pomeni tri osnovne sestavine: kaktus zemljo, orel zrak in kača vodo. Na tem kraju so leta 1325 ustanovili Tbnochtitlan, kije zametek današnje največje špansko govoreče prestolnice na svetu. "It trije simboli so danes v grbu mehiške zastave. Mesto bogov - Teotihuacan Daljša vožnja proti severovzhodu je f>o-nujala pogled na mesto, ftotem pa na obrobje Mexico Cityja. Revne četrti, ki so pred dvajsetimi leti zrasle na robu mesta, so sedaj milijonska naselja, ki imajo na robovih svoje lastne revne četrti. In tudi ta rastejo v milijonska naselja. Kar nekaj časa sem se vozila mimo številnih zidanih hišic, postavljenih gosto skupaj. Ljudi pa je bilo videti zelo malo. To je območje, kamor policija nima dostopa, tudi ljudje niso nikjer popisani, tako da se ne ve natanko, koliko jih tu živi. Ljudje se preživljajo kot taksisti, kradejo, ženske pa se ukvarjajo s prostitucijo. Prispeli smo v Teotihuacan, starodavno versko prestolnico Mehike, ki se je razvila tisoč let pred vrhom azteške države. Ne vemo, katere ljudstvo je sezidalo največje mesto predkolumbijskega časa. Azteki ga niso, saj je ob njihovem prihodu bilo že sedem stoletij v razvalinah. Ostanke ruševin imenujejo Teotihuacan, kar pomeni kraj tistih, ki imajo pot bogov. ZAČETKI NA KOČEVSKEM Obeti biološkega kmetovanja KOČEVJE - Ljuba Turk Šega, po poklicu inženirka sadno vrtnarske usmeritve, se je po uspešno opravljeni praksi v Arboretumu Volčji Potok vrnila v domači kraj in sedem let v Komunali skrbela za urejanje tam-kajšnih parkov in pokopališč. Leta 1994 je zapustila podjetje in na Marofu pod Stojno obnovila opuščeno drevesnico in okolico velikosti desetih hektarjev, kjer je več kot petdeset let raslo na tisoče mladih smrek. Pri ljudeh (kupcih) si je ustvarila zaupanje, kar je bilo pri novi dejavnosti še kako potrebno. Kmalu je na svojem koščku zemlje obseg dela razširila z vzgajanjem gozdnih sadik, sadnega in okrasnega drevja. Sadike za pogozdovanje največ odkupuje tamkajšnje gozdno gospodarstvo, a ker so edini odjemalci, proizvodnjo nekoliko opušča. Tako ji ostane več časa za vzgojo sadnega drevja, saj želijo izpeljati načrt obnove starih kočevarskih sort sadja, cepljenih na sejancu. Posebnost drevesnice Pinus je biološko kmetovanje, ki je pri nas šele v povojih, v zahodnem svetu pa postaja čedalje bolj uveljavljena metoda pridelave zdrave in neoporečne hrane. Pinus se je prvi v Sloveniji spoprijel s tem izzivom, zdaj jih uspešno posnema več kmetij v občinah zahodne Dolenjske. Za tem stoji Demeter, svetovna blagovna znamka za biološke produkte. “V nasadih ne uporabljam nobenih kemičnih sredstev. Z boleznimi in škodljivici nimam težav, če pa se le pojavijo, jih zatrem na naraven način. Pri glivičnih obolenjih si pomagam s presličnim čajem, uši pa zatiram z zelo razredčenimi pripravki iz kopriv, ki rastline tudi okrepijo. Pri meni kemična sredstva in mineralna gnojila sploh ne pridejo v poštev.” Biološko kmetovanje zahte- Ljuba Turk Šega va več časa, dela, večji so tudi stroški. A se je k sreči dobro prijelo, saj so v ribniško- kočevski dolini nekateri kmetje za (staro) novost prav navdušeni. Na kmetiji Ivana Vogrinca iz Brež pri Ribnici iz zdravilnih rastlin delajo preparate za zaščito in nego rastlin. Kompost delajo na naraven način iz hlevskega gnoja in listja, dodajo še koprive, rman, regrat, kamilice in hrastovo lubje, vse pa poškropijo z baldrijanovim pripravkom. Kompost priporoča vsem, ki bi imeli radi zdravo zemljo in rastline. V ohranjanje naravnega ravnotežja, to je bistvo biodinamike, je vključila tudi čebele, sokola pa ji lovita voluharje. Hkrati se ukvarja s hortikulturo, predvsem pa nudi strokovne nasvete pri urejanju vrtov, novih hiš in poslovnih prostorov. “Zavedam se, da orjem trdo ledino, a sem več kot zadovoljna z delom, ki ga opravljam. Veliko vlagam v izobraževanje doma in v tujini. Rada bi, da bi mi pri vsem tem pomagala še občina”, je še povedala Ljuba Turk Šega. MILAN GLAVONJ1Č i Pred kratkim je čil in zdrav i stopil v 88. leto starosti eden • najstarejših Novomeščanov 1 Franc Adam. Vedno dejavni in 1 radoživi Adam je bil priča , številnih dogodkov v polpre-i tekli zgodovini in družabnem i dogajanju Novega mesta, od- • likuje ga natančen spomin, ■ tako da je živa kronika našega ' mesta. Še na mnoga leta, J Franc Adam! (Foto: A. B.) NI JIM VSEENO ZAKRAJ PODHOSTA - Ivan Pečavar, član nadzornega odbora turističnega društva Dolenjske Toplice, je pohvalil uspešno delo v društvu. Njegovo dejavnost je zaznati po vaseh, kjer je veliko storjenega za zdravo in čisto okolje. Tudi v Podhosti je tako. Lepo je videti nov mostiček čez Cerkavnik. Čez Log pride iz dneva v dan več sprehajalcev. Seveda bodo steze in poti čez loške travnike označili. Očistili in uredili bodo tudi obrežje že kar onesnažene Radešce in avtobusno postajališče, ki ga bodo odmaknili s ceste. Sicer pa nameravajo postaviti sodobno postajališče, ki se bo ujemalo z okoljem, obnovili pa bi radi tudi prastaro kapelico sredi podhoških njiv in travnikov, ki je kulturni spomenik in prava paša za oči. Lepo so uredili vaško središče, radi pa bi oživili tudi ljudske običaje. T. V. ! Lesarjeva mama j ; pri 96 letih j | iskrivega duha j i DOBRNIČ - Tukajšnja ! i krajevna organizacija Rdeče- i • ga križa (KO RK) že po tra- • 1 diciji počasti dekleta in žene 1 1 ob 8. marcu. Vsako leto jim 1 1 omogoči, da se srečajo in 1 J zvedo kaj novega. Kot nam je 1 sporočila predsednica KO J , RK Dobrnič Francka Kuž- , , nik, so se letos zbrale v pod- , , ružnični šoli v Dobrniču, kjer , • jim je dr. Elizabeta Žlajpah ( i ob strokovnem predavanju a i razdelila še nekaj knjig o i i pravilni prehrani v boju pro- i i ti raku. i Ob letošnjem materin- • 1 skem dnevu pa so sodelavke 1 J KO RK Doornič obiskale 1 , Ano Kastelic, po domače J , Lesarjevo mamo iz Preske, ki , , ji do 96. rojstnega dneva , , manjka le še slabe tri mesece. , i “Razveselile smo jo z darili , i in šopkom, presenečene pa , ■ smo bile tudi me, saj nismo ■ ■ pričakovale, da je ženica še i i tako vedrega in iskrivega i • duha. Ob obujanju njenih in i • naših spominov se je popol- • 1 dne hitro prevesilo v večer. ■ ■ Pri slovesu smo ji obljubile, 1 1 da jo ob rojstnem dnevu zo- • [ pet obiščemo,” je Kužnikova 1 , strnila vtise s prijetnega dru- 1 , ženja z najstarejšo krajanko. , ■ P P. • k.............j PEREČA DIVJA ODLAGALIŠČA DOLENJSKE TOPLICE - Na območju turističnega društva Dolenjske Toplice je več divjih odlagališč, na katerih so tudi nevarni odpadki, ki s padavinami onesnažujejo podtalnico. Odpadki so tudi novi, čeprav Komunala vzorno vsak teden odvaža smeti. Tako nekateri prevozniki odlagajo smeti vsepovsod. Kot otroke so nas že v šoli učili ljubezni do narave in vsega živega. Ob naravoslovnih urah smo po gozdovih sadili mlada drevesca. Učitelji so nas vodili do izvira rek, da smo občudovali lepoto naše domovine. Odžejal si se lahko brez skrbi ob katerikoli reki, potoku ali studencu. Če mi po desetletjih nismo pozabili teh koristnih naukov, bodo tudi naši vnuki dobili ljubezen in spoštovanje do vsega stvarstva, katerega del smo tudi mi. T. V. DOBRNIČANKE PRAZNOVALE DOBRNIČ - Povabljeni gostje in domačini so množično prišli na prireditev, ki jo je ob materinskem dnevu pripravila trebanjska podružnica SLS, v sodelovanju z domačini. Obiskovalce je nagovoril župan Alojzij Metelko, nato je sledil slavnostni govor predsednice ženske zveze pri SLS in svetnice v državnem zboru Katarine O. Smrkolj. Zelo prisrčne so bile recitacije dobrniških osnovnošolcev, domačinki Joži Jerič in Petra Bolte sta poskrbeli za glasbeni del s petjem ter spremljavo na harmoniko in klaviature, župnijski pevski zbor pa z ubranim petjem še polepšal prireditev. Po njej so domačini pogostili obiskovalce in nastopajoče. BOGADANA BRILJ MATERINSKI PRAZNIK V ŠENTJERNEJU - Z veliko udeležbo obiskovalcev so v nedeljo v šentjernejski osnovni šoli počastili materinski praznik. Več kot 100 nastopajočih, to so bili predsvem mladi, so kot pomladno cvetje navdušili vse navzoče. Na prireditvi so spregovorili ravnatelj šole Pavle Turk, župan Franc Hudoklin in župnik Anton Trpin. Program je povezoval Jure Sešek iz radia Ognjišče. Vse matere so obdarili s spominskimi darili, ki so jih izdelale učenke. Ob tej priložnosti so st obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo ročnih del. (Foto: M. Hočevar) f Mercator Detergent Vanish Liguid niti sledu o madežih! stara cena 484,00 Ponudba velja do prodaje zalog! http://wvwv.mercator.si v akciji od 28.3. do 11.4.'98 za odstranjevanje madežev, 1 liter in se 23 posebej označenih izdelkov! v Franc Segedin V ponedeljek, 23. marca, smo se na šmihelskem pokopališču poslovili od gasilskega veterana in člana PGD Šmihel - Novo mesto Franca Dušana Šegedina. Rodil, se je 23. novembra v Ljubljani. Otroška leta je preživel v Novem mestu in kasneje tudi v Dolenjskih Toplicah. V Novem mestu je kovnčal takratno meščansko šolo. Že v rani mladosti je ostal brez očeta, ki je kot partizan padel v NOB. Kot nadarjen in živahen mladinec se je vključil v gasilsko organizacijo že leta 1949. Po drugi svetovni vojni se je udeleževal tudi mladinskih delovnih akcij. Leta 1952 je prevzel oskrbo doma kulture v Dolenjskih Toplicah, kjer je predvajal filme in organiziral razne druge prireditve. Nekoliko kasneje pa je postal upravnik Doma kulture v Novem mestu, kjer je delal vse do upokojitve. Leta 1958 seje poročil in se za stalno naselil v Šmihelu pri Novem mestu. Takoj se je vključil v delo domačega gasilskega društva. Leta 1979 je bil izvoljen za predsednika. To funkcijo je opravljal do leta 1984, nakar je bil postavljen za tajnika Občinske gasilske zveze Novo mesto. Kot predsednik PGD Šmihel je skupaj z drugimi člani v letu 1982 organizi- ral in tudi uradno podpisal listino o pobratenju med PGD Šmihel in Dobrovoljnim vatrogasnim društvom Donja Lomnica pri Veliki Gorici na Hrvaškem. Šegedin pa ni bil le gasilec in kulturnik, pisal je tudi članke in jih objavljal v Dolenjskem listu, Dnevniku, Gasilcu in drugih časopisih. Za svoje delo v gasilstvu je prejel vrsto odlikovanj in priznanj: odlikovanje Gasilske zveze Slovenije III. stopnje, odlikovanje Občinske gasilske zveze I. stopnje, znak za 40 let dela in na letošnjem občnem zboru PGD Šmihel plaketo gasilskega veterana. Za delo na kulturnem in političnem področju pa je prejel priznanje Osvobodilne fronte. Pogreba pokojnega Franceta se je udeležilo nad 60 uniformiranih gasilcev, med njimi tudi osemčlanska delegacija pobratenega društva iz Donje Lomnice. Gasilci bomo pokojnega Franceta ohranili v trajnem spominu. FRANC PAVLAKOVIČ Branko Jurič V prejšnji številki Dolenjskega lista smo z veseljem poročali o zmagi priljubljenega brežiškega mesarja, 45-letnega Branka Juriča na dolenjski salamiadi pri Repovžu v Šentjanžu, tokrat pa moramo sporočiti žalostno vest, da Branka ni več med živimi, saj si iz nepojasnjenih razlogov vzel življenje. To je toliko bolj presenetljivo in boleče, ker so Branka, v zadnjih letih nepogrešljivega na najstarejši salamiadi na Slovenskem pri Vrtovšku v Sevnici, pa tudi na številnih podobnih prireditvah po Sloveniji in celo onkraj Sotle, poznali le kot izjemno vedrega, zabavnega človeka, dobrega prijatelja in zanesljivega sodelavca. Kaj se je skrivalo v Brankovi duši nihče ne ve, kakšno je bilo breme, ki ga ni zmogel več nositi, da se je zlomil in se odločil za tragično dejanje? Tudi, če bo morda čas dal kakšen odgovor na to vprašanje, pa nihče ne more družini povrniti skrbnega moža in očeta... Mirko Južnič st. V torek, 24. marca, so na kV čevskem mestnem pokopališču * družinskem krogu pokopali Mif' ka Južniča st. iz Kočevja. Rojenj' bil leta 1913. Večino svojega žiy' ljenja je preživel v tem mestu. P' končani drugi svetovni vojni je vs' svoje strokovne in ustvarjalo' sposobnosti razvil v prid obnov' porušenega mesta Kočevje in ust' varjanju novih obrtnih in gospo darskih dejavnosti. Ob tesne"1 sodelovanju številnih sodelavce' je v povojenm obdobju pri svoje"1 delu dosegel lepe uspehe. Teme' Ijita razgledanost, osebna zavze' tost in zanimanje za ustvarjalo'1 delo so pripomogle, da so število1 posamezniki s podeželja dobili' tem mestu delo in zaslužek P preživljanje. Pokojnik je bil skromen in p": delu in srečanjih neposreden. B'1 :pi je dober tovariš. Ža večino j' našel dobro besedo in opravičilo’ če se je kaj narobe zgodilo. Mlaj' Šim, zlati tistim številnim posa' meznikom, ki so prišli na delo O1 uk v tisto gospodarsko organiz"" cijo, ki jo je vodil, je vedno ra"j pomagal in jih bogatil s svoji'1' znanjem in izkušnjami. Bil je d"1 hovit sogovornik. Tisti, ki smo s': z njim srečevali v povojnem živi Ijenju v Kočevju, ga bomo pogr? šali, tako tudi njegovi družinsk' člani in sorodniki. V. DRAGO? PRIZNANJA UPOKOJENCEM SEMIČ - V začetku marca je im"' lo Društvo upokojencev Semič rev ni letni občni zbor. Predsednik Alojz Vidmarje poročal o delu, k j ga ni bilo malo, dotaknil pa se je tud1 pokojninske zakonodaje, ki jo p'1 čakujemo z negotovostjo. Sede111 članov društva je prejelo prizna"r za delo, zakonci Plut in Jurajevč', diplomi za zlato poroko, dolgolet" članica Skrinjarjeva pa diplom' = J«! častnega člana društva, ki ji jo r izročil predsednik pobratene^ Društva upokojencev Olmo-PrisoJ' Koper Jože Colja. MJ' RADI PREPEVAJO - V KS Krka skorajda ni proslave ali prireditve, da ne bi kulturnega programa prispevala tudi tamkajšnja podružnična šola OŠ Stična. Tudi ob odkritju spominskega obeležja pisatelju Josipu Jručiču, ki je v OŠ Krka menda bolj nerad obiskoval prve štiri razrede osnovne šole, je bilo tako. Zbrane je s svojo prisrčnostjo in lepim petjem navdušil šolski otroški pevski zbor, ki ga vodi mentorica prof. Tanja Tomažič (na sliki). Za glasbeno spremljavo ob klavirju je poskrbela prof. Irena Gorišek. (Foto: L. Murn) UGLAŠEVANJE PRED KONCERTOM - Tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj pod vodstvom Silvestra Mihelčiča mlajšega (na sliki z učenci) je bil počaščen z izvedbo prvega koncerta glasbenih prireditev letošnjih Dnevov slovenskega izobraževanja, ki so že drugič potekali v Cankarjevem domu v Ljubljani od /7. do 20. marca. Tamburaši iz Črnomlja so imeli koncert 17. marca v Linhartovi dvorani. Takorekoč so že pripravljeni na 18. revijo tamburaških in mandolinskih orkestrov, ki bo letos 18. aprila v Metliki. (Ravnatelj Glasbene šole Črnomelj Silvester Mihelčič st.) PPPPPPRESENECENJE Polona prejme pisan paket. Poštno pošiljko prinese pridni poštar. Pogleda paket pa pravi: “Plačaj, prosim!” Polona povleče peneze, prešteje pa plača. Poštar pohiti proti poštnemu predalu. Polona pregleda prejeto pošiljko pa poskoči.” Presenečenje!” Pleten pulover, plišasti psiček, poleg pisemce prijateljice Pie. Presrečna Polona pokliče Planinčevega Petra pa pove: “Prihajam!” Pohiti po poznani poti proti Petrovemu bivališču. Polona prispe, ponosno pokaže paket, Peter pa pravi: “Prečudovito!” ANDREJA IN SIMONA JAZBINŠEK, 5.r. novinarski krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica OBISKALI SMO POŠTO Razredničarka Katarina nas je odpeljala na ogled pošte v Starem trgu ob Kolpi. Tam nas je pričakala prijazna uslužbenka. Pokazala nam je slike, ki prikazujejo, kako je pošta potovala nekoč, in povedala, kako potuje danes. Dovolila nam je, da smo si ogledali poštne prostore. Videli smo prostor, v katerega razvrščajo pošto po vaseh. Vsak je lahko videl napisa svoje vasi. Veliko novega smo videli. Naša pošta je zelo lepa. Pred vhodom so zasejali tudi gredico z rožicami. Zahvalili smo se uslužbenki Andreji in zadovoljni odšli v šolo. Obljubili smo ji, da bomo o pošti tudi pisali. Učenci 1. in 2. r. OŠ Stari trg ob Kolpi GOVORILNE URE MALO DRUGAČE Učenci 4.b razreda OŠ Dolenjske Toplice so na zadnjih govorilnih urah staršem in gostom predstavili projektno nalogo “50 let tovarne BOR”. Predtem so o nastanku tovarne povprašali upokojene delavce, si natančno ogledali proizvodnjo čevljev in se pogovarjali z mentorji Mamicam za praznik Mamice so zelo dragocene, nikoli nikomur jih ne smete dati, le ena mamica je na svetu prava, ki življenje otrokom je poklonila. Vsak otrok se mamice vsak dan veseli, t njo deli vso srečo in žalosti, mamice zlate za otroke lepo skrbijo in ljubijo jih iz vsega srca. Kdor pa te sreče v življenju nima, je hudo, da mamice svoje ob sebi nima, ki bi ga vodila skozi življenje m srečo bi z njim delila. Sedaj mi mamico nadomešča stara mama, dobra je zelo in rada jo imam, vsak dan me poboža mehko in toplo, ker njene roke so kot zlato. Vedno ob meni je in pazi me, njeno srce je pravično in iskreno, gleda me z radostjo, kako rastem, le njen smehljaj na ustih je žalosten. Vem, da to boli in je hudo, stara mama najbolj občuti bolečino to, ko kruta usoda ji hčerko - meni pa mamico vzela je tako mlado, ko življenja polno še pred seboj imela je. ANDREJA HOČEVAR, 4.r. OŠ Žužemberk POHOD UČENCEV RAZREDNE STOPNJE - V prijetnem zimskem jutru smo učenci razredne stopnje odšli na pohod. Po ozki stezici nas je pot vodila proti Cviblju in skozi gozd do Brinove gore. TU smo imeli prvi postanek. Pot smo nadaljevali s kar precej lažjimi nahrbtniki. Kmalu smo prišli do vasi Dolnji Križ, Vrhovo in do stare rimske ceste. Jutro se je prevesilo v prav čudovit dan. Vidno utrujeni, pa vendar zadovoljni, da smo premagali dolgo pot, smo prišli do šole, ki se nam je ta dan zdela še posebno lepa. (Foto: A. Pavlin, OŠ Žužemberk) in učenci, ki so pred leti v tovarni obiskovali proizvodno-tehnični krožek. Vse to so zapisali, fotografirali in uredili razstavo. Po predstavitvi naloge so vse obiskovalce obdarili s praktičnimi izdelki iz usnja, ki sojih naredili pri podaljšanem bivanju. Upokojene delavce Bora so povrnili v čas njihovega življenja - mladosti, saj so ganjeno prisluhnili svojim otrokom in vnukom. Učenci 4.r. OŠ Dolenjske Toplice POSTAVLJANJE PREŽE Lovci so se dogovorili, da bodo v naši vasi naredili visoko prežo. Ker je tudi najin oči lovec, sva ga z Rokom prosila, če greva lahko z njimi. Odšli smo na gozdno jaso, kije na koncu naše vasi. Les je bil že pripravljen, zato so hitro začeli z delom. Lovci so pripravili dve močnejši letvi in nanje pritrdili manjše letvice. Tudi midva z Rokom sva prijela za delo. Nosila sva manjše kose lesa. Kmalu je bila narejena lestev. Očiju je služila, ko je obžago-val odvečne veje na drevesih, kjer naj bi stala preža. Še nekaj letev so zabili križno in jih pričvrstili ob močnejša drevesa. Na koncu je manjkala le še streha. Sledila je malica. Lovci so bili zadovoljni, ker so postavili visoko prežo. Ta jim bo v pomoč, ko bodo opazovali dogajanje v naravi. BARBI ŠTIH, 2.r. OŠ Krmelj ČISTILNA AKCUA V VASI GRM Ker je bila naša vas močno onesnažena, smo se odločili za čistilno akcijo. Zbrali smo se vaški otroci pa tudi nekaj starejših in se razdelili v dve skupini. Ena je očistila cesto in prostor okrog nje, drugaa pa levi breg reke Temenice. Po opravljenem delu smo se zbrali v eni od hiš, pomalicali in se pogovorili o akciji. Ostaja pa še en nerešen problem - bližnji gozd, poln vreč z odpadki. Naj vsem tistim, ki še vedno nosite smeti v gozd, povemo, da so v trebanjski občini pred leti uvedli obvezen odvoz komunalnih odpadkov, vsako leto pa je organiziran tudi odvoz kosovnih odpadkov. Uporabljajte pa tudi smetnjake. S takšnimi akcijami želimo pokazati, da nas ni malo, ki si želimo živeti v čistem in prijaznem okolju. JASMINA GABRIJEL CE BI BIL MAMA, BI... • imel lepo frizuro in obleko (Damjan) • pogosto šel na sprehod (Boris) • zvečer dolgo gledal televizijo (Boštjan) • pekel dišeče piškote, potice in torte (Aleš) • kuhal samo dobre jedi (Simon) • pomagal otrokom pri nalogah (Klemen) • skuhal otrokom čaj, če bi bili bolni (Janez) • bila vedno nasmejana (Marija) Učenci 5.r. OŠ Dragotina Ketteja, Novo mesto [iri i.uDi lo O I ^ Umi Ki OTROCI NAJ LEPŠE RAZVESELILI MAMICE - Kot mnogokje so tudi v Mimi Peči v nedeljo, 29. marca, v kulturnem domu pripravili proslavo °b materinskem dnevu. Številne mamice, očke in ostale so r dobro voljo s Petjem, plesom, recitacijami in skeči (na sliki so prizor iz družinskega življenja odlično zaigrali Simon, Blažka in Tina) spravili otroci iz domače °snovne šole, vrtca Cepetavček in OŠ Bršljin ter otroška in mladinska cerkvena pevska zbora. Program sta pripravili in povezovali Sonja Žagar oi Saša Murn, zbrane pa je nagovoril tudi Marjan Primc. (Foto: L. Murn) marketing DL tel. 068/323-610 ■ GSM 041/623-116 Mladina, da te kap “Kdo bi razumel današnjo mladino!" pravijo v Mirni Peči, ko zadnje čase vse prepogosto odkrivajo čudne sledi njihove zabave. Ob leseni baraki ob šolskem poslopju, kjer je igralni prostor za malčke v vrtcu, namreč vzgojiteljice, ko v ponedeljek tja privedejo otroke na sonček in svež zrak, hitro odhitijo nazaj. Tam je grozno: klopce so zažagane, pobruhane in tudi sicer umazane, rožice pohojene, iz peskovnika "rastejo" najrazličnejše steklenice za vodko ali druge žgane pijače... Sledovi žuriranja, na katerih se verjetno dogaja marsikaj, so več kot očitni in tudi zaskrbljujoči. Našli so celo razbito leseno ptičjo hišico, v katero šolski otroci pozimi nastavljajo hra- Delavci šole in vrtca so zgroženi in ugibajo, kdo bi to bil. Verjetno domača mladina, ki se ob koncu ledna veseli na obžalovanja in obsojanja vreden način. In prav ti fantje in dekleta so nekoč obiskovali ta vrtec in to šolo. Žalostno! L. M. VELIKO SMUČANJA Pred menoj so se pokazali zasneženi vrhovi gora, jaz pa sem bila vedno bolj neučakana. To je bil namreč moji prvi smučarski dopust v življenju. Še nikoli prej nisem stala na smučeh. Prve dni je bilo potrebno ogromno vaje in korajže, da sem se naučila osnovnih premikov. Končno so moji dejali, da grem lahko z njimi na planino. Joj, kako me je bilo strah! Najprej smo se peljali z dvosedežnico, potem s šestsedež-nico, nato s štirisedežnico in naposled pristali čisto na vrhu, na višini 1892 metrov. Ker je sijalo sonce, je bil razgled božanski. REBECCA GERBAC, 3.c OŠ Center Novo mesto PUST Pestre počitnice so mimo. Doživela sem kar nekaj prijetnih trenutkov. Vendar se vedno znova in znova veselim pustovanja. Zato mi je ta dan ostal najbolj v spominu. Celo torkovo popoldne sem bila nestrpna. saj ura ni in ni hotela biti 16. Uro pred pričetkom sem se začela oblačiti in mazati v mušketirja. Potem sem odšla. Vse maškare smo se zbrale in odšle po Krmelju, nato pa v dvorano. Thm je bilo pustno rajanje. Kar nekaj časa smo se zabavali. Ko smo pojedli krofe in popili sok smo se zaceli počasi razhajati. Lep je bil ta pust. DANIELA METELKO, 2.r. OŠ Krmelj OBISK PRI LEONU ŠTUKLJU Bilo je v soboto zvečer. Oči mi je povedal, da gremo v nedeljo v Maribor, da bomo obiskali g. Leona Štuklja, najstarejšega imetnika zlate olimpijske medalje na svetu. Novembra bo dopolnil sto let. V nedeljo zjutraj je bilo potrebno zgodaj vstati. V Straži sva bila že ob sedmih in tam pobrala Andreja, ki je prinesel darila za g. Štuklja. Odpeljali smo se proti Ljubljani in tam pobrali Gasparija. To je Slovenec, ki dolgo živi v Ameriki. G. Leon Štukelj nas je prijazno sprejel. Za svoja leta se mi je zdel izredno živahen in bistrega uma. Veliko nam je povedal o svojem življenju. Ob odhodu mi je g. Štukelj dal svoj avtogram in mi naročil, naj pozdravim vse svoje sošolce. ALJAŽ NOVINA, 5.a v novinarski krožek OŠ Dolenjske Topiče V ISKANJU ZIME Ker zima noče k nam, smo mi odšli k njej. Kar trije avtobusi so nas odpeljali pred dnevi na Roglo. Ta nas ni sprejela prijazno. Rogla zna biti tudi zahrbtna. Vremenske razmere se hitro spreminjajo. Pihalo je s tako hitrostjo, da smo se komaj pripeljali do vlečnice. Ker pa smo letos željni zime, smo potrpeli in ves dan vztrajali na mrazu. Naša šola je zelo “smučarska”. Redne šole v naravi so vzgojile veliko veselja in navdušenja do tega športa. Zaradi poledenelih ploskev smo morali biti zelo previdni, saj je bilo naše učitelje strah, da se ne bi komu kaj zgodilo. Naša šola je letos prvič organizirala šolo v naravi za malošolce. Tako bomo v bodoče lahko šli na smučišče kar s štirimi avtobusi. SAŠA PETELINC, 8.r. novinarski krožek OŠ Artiče NAŠ GOST ADI SMOLAR Ker tudi učenci potrebujemo malo razvedrila in sprostitve, se je g. ravnatelj Štefan Kamin odločil, da na šolo povabi slovenskega pevca Adija Smolarja. Uspelo mu je in bili smo navdušeni - malo zaradi zabave in plesa, malo zaradi odpadlega pouka. Pričelo se je v torek, 3. marca, v šolski telovadnici, kjer se nas je zbralo čez tisoč. Pridružili so se nam tudi učenci podružničnih šol. Že takoj ko je prišel na oder, nas je navdušil. V programu je imel kar precej uspešnic. Dve uri sta minili, kot bi mignil. Toda zaradi navdušenja, ki ga je videl na naših obrazih, se je odločil, da bo nadaljeval. Sledili so podaljški. Najbolj zagreti smo ves čas plesali. Seveda smo tudi zbiralci fotografij in avtogramov prišli na svoj račun. Upam, da bo Adi Smolar še kdaj naš gost. KRISTINA HOČEVAR, 6.b OŠ Trebnje POMLAD Takrat, ko nastopi letni čas, ki imenuje se pomlad, takrat, ko cvetne čaše se odpro in popki se razcveta, sonce nam pripeka toplo, takrat nam je vedno lepo. Gozd spet oživi, z vsemi svojimi lepotami očara nam srce. Takrat ptički zažvrgole, ljubezen napolni nam srce. DOMEN HUSU, 5.c OŠ Šmihel Gozd skozi leto Gozd, spomladi ves brsteč, prerojen in dišeč, se nam ves prelep priklanja in pomlad oznanja. Poleti, ko je vročina silna, nam hladno zavetje daje in vroče sončne žarke omaje. V jeseni ves je pisan, Ustje rdeče, rumeno vsepovsod, zdi se, kot da je narisan, in ob njem ustavi se in ga pogleda še tak gospod. Pozimi pa gozd spi, gol, osamljen, tih, a se mi vseeno zdi krasen kot naj lepši stih. GREGOR JARC, 5.a OŠ Mirna Peč ŽELEZNIŠKI MUZEJ V četrtek, 5. marca, smo se z avtobusom odpeljali v Trebnje na železniško postajo. Od tam smo se z vlakom peljali v Ljubljano. Šli smo si ogledat železniški muzej. V muzeju sem si ogledal motorje, avto, kolo, telefon in parne lokomotive. Najstareiša lokomotiva je bila iz leta 1746. Zdaj take ne vozijo več, pač pa električne in motorne. Veseli in srečni smo se vrnili domov. Želim si, da bi spet vozile parne lokomotive. BLAŽ KONCILJA, 2.r. OŠ Trebnje, podružnica Dobrnič USPEŠNO ZIMOVANJE ČRNOMALJSKIH GIMNAZIJCEV V okviru obveznih izbirnih vsebin ponujajo športni pedagogi na Srednji šoli Črnomelj pestro izbiro športnih dejavnosti. Zimovanje v Termah Zreče oz. smučanje na Rogli so letos izvedli že drugič. V skupini 36 dijakov tretjih letnikov gimnazije je bilo 9 popolnih začetnikov, 7 takšnih, ki so nekoliko obvladali plužno tehniko in 20 samostojnih smučarjev. Poleg smučanja so imeli dijaki vsak dan tudi uro plavanja v termalnem bazenu. Nekateri so se preizkušali v kulinaričnih veščinah ali pa so ta čas izrabili za polnjenje baterij. Po petdnevnem delu profesorjev Vinka Petrune, Borisa Šikonje, Vlaste in Braneta Adlešiča so dijaki osvojili toliko smučarskih prvin, da so sposobni samostojnega smučanja na vseh srednje zahtevnih smučiščih. Vodja zimovanja rof. Brane Adlešič meni, daje ila akcija uspešna tako glede osvajanja smučarskega znanja kot glede druženja izven šolskih klopi. Ravno slednjega pri veliki obremenjenosti mladim še najbolj primankjuje. Novinarski krožek Srednje šole Črnomelj ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V ponedeljek smo se odpravili na Krvavec. Do vznožja smo se pripeljali s kombijem, pot pa nadaljevali z gondolo in peš. Večini od nas je bila to prva vožnja z gondolo in marsikoga je kar stiskalo pri srcu. Naš cilj je bil kmečki turizem visoko na Krvavcu. Po prihodu smo se oddahnili in razložili prtljago. Sprejeli so nas lepo. Dvakrat na dan smo smučali. Ob večerih smo imeli predstave, tekmovanja, kvize in karaoke. V četrtek smo šli na vrh Krvavca, kjer smo imeli smučanje do 16. ure. Staknili smo tudi nekaj poškodb. V petek je sledilo tekmovanje in slovo. Bilo je težko, a smo zmogli. Thko se je končala naša šola v naravi. Rad bi jo še kdaj ponovil. JOŽE BOGOL1N, 5.r. OŠ Koprivnica TUD! OGLED TISKARNE Novinarska skupina osnovne šole Grm je prejšnji teden obiskala tiskamo Dela, kjer so si člani ogledali postopek nastajanja časopisov in revij. Mladi novinarji so bili presenečeni. ko so že dan pred ostalimi bralci dobili v roke sveže tiskan Dolenjski list. Novinarstvo je bila le ena izmed interesnih skupin v tednu izbranih vsebin, ki so ga imeli učenci višjih razredov. Likovniki so opremili notranjost šole in poslikali vhod, športniki so nabirali kondicijo za bližnja tekmovanja, gledališko-glasbena skupina se je s svojo predstavo Težave Jadrana Grma predstavila učencem osnovnih šol Šmihel in Center, gostovali pa so tudi v Ljubljani. Tudi pri angleščini so sc pozabavali in pripravili igri, ki so ju zaigrali pred ostalimi učenci. (Novinarsko središče OŠ Grm, foto: Peter Klinc) m MERKU Kakšen stil! v/ m/% n I l" / • A Komaj čakam! voziček za cvetlično orodje, ZAG,18016 vrtna zemlja, Paradiso, v vreči, 501 škarje za živo mejo, SKIL, 517 HE, dolžina meča 48 cm, moč 400 W, ročni varnostni vklop Darilo: delovne rokavice in olje za mazanje voziček s cevjo, CLABER, 8991, šest priključkov, dolžina cevi 20 m motorna kosilnica, AL-K0, TOP 3500 S, 4 -taktni motor (2,6 kW; 3,5 PS), strina reza 46 cm, stranski izmet trave, 2 višini košenja Vroče cene veljajo od 2. do 18. aprila 1998 za izdelke Kosilnica model 1998: z novim ohišjem in večjimi kolesi, povezanimi z osjo, hihbhi ■ električna kosilnica, AL-K0,32 E 12.990,00 akumulatorski vrtalnik/vijačnik s priborom, kuhinjska tehtnica, LIBELA, Nina 2.590,00 nabiralnik s cevjo, UKO KROPA, N 20 8.190,00 moško ali žensko gorsko kolo, ROG, SKIL, 2360 HS 16.990,00 rezalni stroj, BOSCH, MAS 8500 19.990,00 medeninasta kljuka, ARIENI, Castor, Dakota, 18/26" 29.990,00 vibracijski vrtalnik, ISKRA, XSR 559 S 11.490,00 12-delna garnitura nerjavne posode s termostati, na ključ ali cilinder 1990,00 otroško kolo, ROG, Kekec, 16" 14.990,00 3delna garnitura čopičev, REBOLJ 320,00 Chef Line 22.990,00 medeninasta pololiva, ARIENI, Castor DK, prtljažnik za kolo, VEL0MAN 1.790,00 pleskarska garnitura, ŽIMA 1.590,00 drobilka za orehe, P0CAJT 2.090,00 art. 5022 1.290,00 vrtna mreža, DIRICKX, Axial Super, 3delna aluminijasta lestev, ALPOS, 6,60 m 28.990,00 skleda za vzhajanje testa, VIPLAM 990,00 ključavnica, BANE SEKULIČ, 1304/8, cilinder 590,00 100 cm, v roli 25 m 8.790,00 kovček za orodje, ZAG, 22003 2.990,00 nerjavni pekač, ITPP 1.990,00 aluminijasta kljuka, ŽEČE vrtna mreža, DIRICKX, Axial Super, pomivalni stroj, IBERNA, LSI 56 W 69.990,00 20delni kavni servis, Daphne 3.990,00 23.00, F 4, na ključ ali cilinder 690,00 120 cm, v roli 25 m 9.990,00 avtoradio, SONY, XRC 540 37.990,00 21-delni jedilni servis, Daphne 6.990,00 pololiva, ZEČE, 15.56, F 4 290,00 vrtna mreža, DIRICKX, Armor, 65 cm, v roli 25 m 5.990,00 videorekorder, GRUNDIG, G V 47 45.790,00 lestenec, ESTO, Polaris. 18432, obešanka, riTAN, 842/35 640.00 vrtna mreža, DIRICKX, Armor, 40 cm, v roli 25 m 4.590,00 vvalkman, S0NY,WM FX151 6.590,00 s poteznim mehanizmom 5.990,00 zidna barva, HELIOS, Spektra, 15/1,25 kg, bela 2.480.00 ročna škropilnica za sadje, MYTH0S, Miura, 161 5.490,00 sesalnik, SIEMENS, VS72A04 26.490,00 lestenec, ESTO, Polaris, 18431, z verigo 5.390,00 notranja zidna barva, HELIOS, Spektra, korito za rože s podstavkom, STEFANPLAST, 50 cm 360,00 cvrtnik, GORENJE. FRM LUX 21.990,00 kljuka, UKO KROPA, E10, F 2, 6/1,10 kg, bela 1.190,00 odstranjevalec barve, BLACK & DECKER, KX1682 7.990,00 konvekcijska pečica, JION LEON, JL 9501 TV 22.990,00 na cilinder, leva ali desna 3.190,00 MERKURJEVI POPUSTI IN PLAČILA NA OBROKE SE 4% DO 10% POPUSTA •4% ceneje pri vsakem takojšnjem plačilu s kartico DINERS-MERKUR • 4% do 10% ceneje pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SITi MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA DO 5 OBROKOV BREZ OBRESTI • pri nakupu na S čekov z odloženim plačilom • na Merkurjevo posojilo do 5 obrokov • pri obročnem nakupu z DINERS-MERKUR (s tem da prlračunemo obresti (2-21, 3-21, 4-31, 5-41), obenem pa upoštevamo tudi 4% popust na kartico) *M£Rkur TUDI NA 12 OBROKOV • možnost nakupa na 12 čekov i odloženim plačilom • na posojilo do 12 obrokov • na največ 6 obrokov s kartico DINERS-MERKUR Minimalni znesek oz. obrok je 5000 Sli pri nakupu nad 5 obtokov priračunamo obresti, in sicer 6-11 7-21 3-319-41 10-51 11-61 12-71. Pri obročnem nakupu z DINERSMFRKUR pa velja 6-51 s tem da obenem upoštevamo tudi 41 popust na kartico. ^ i ^ 1 »j Vi Kam po vroče ceno? V PRODAJALNE NOVOTEHNE GRADAC: Novotehna, « 068 69 222 KOSTANJEVICA NA KRKI: Novotehna, « 0608 87 468 KRŠKO: Novotehna, « 0608 21 218 NOVO MESTO: Novotehna - Glavni trg, tr 068 323 080 Novotehna - Tehnični center, « 068 324 007 Novotehna - Gradbeni center, « 068 321 434 TRERNJE: Novotehna, «068 44 013 IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE GROSUPLJE: Vimont, « 061 764 068 NOVO MESTO: Kovinar, * 068 323 836 ŠENTVID PRI STIČNI: Agrograd, » 061 785 555 SLOVENSKA VAS PRI ŠENTRUPERTU: Kovmoprodaia, « 068 47 713 TREBNJE: PC Kovinoprodaja, « 068 44 249 Zakaj pri Gospodični ni krušne peči? Letos poleti bo poteklo 67 let, kar le takratno novomeško planinsko društvo pod zavzetim vodstvom novomeškega polihistorja in velikega ljubitelja Gorjancev Ferdinanda Seidla obzidalo gorjanski studenec Gospodična in nad njim postavilo leseno kočo v izmeri 7 krat 3,70 m- “Odborova želja je bila, da bi "neli turisti pri studencu Gospodični zavetišče ob slabem vremenu, "je v poročilu za leto 1931 zapisal predsednik Seidl. V istem poročilu pove tudi: “Koča ima štedilno ognjišče, v ta namen kupljeno in postavljeno, ‘n zasilno skupno ležišče za 20 oseb." To “štedilno ognjišče "je bilo namenjeno tako za kuho, še bolj pa za ogrevanje skromnega planinskega zavetišča. Kaj je lepše, kot Pozimi po večurni hoji posedeti v Prijetni družbi ob topli peči! Na to so mislili tudi graditelji nove planinske koče pri Gospodični, ki so jo kmalu po koncu druge svetovne vojne postavili na mestu prvotne, ki je bila med v°jno požgana. V njej je bila tudi velika krušna peč, toplo zimsko zatočišče številnih izletnikov in Pohodnikov. Ob in na njej je bilo moč tudi prespati noč. V 70-ih letih, ko je s planinskim domom pri Gospodični upravljal takratni Novoteks, so kočo povsem prenovili in povečali. Po takratnem okusu in z veliko denarja so jo spremenili v “nobel” gostilno s “tujskimi sobami” 822 m nad morjem. Ob tem pa niso Uničili samo njene skladne podobe, ampak tudi njeno toplo naročje - krušno peč. Novi “nobel” objekt bi kmečka peč očitno kazila. Pa z drvmi bi morali kuriti, in to sredi Gorjancev! Raje so se odlomili za sodobno centralno kurjavo na kurilno olje. Prvi, ki so prenoviteljem doma Pri Gospodični oponesli, češ kakšen bo to planinski dom brez krušne peči, so bili novomeški gozdarji. Takrat so se v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto začeli ukvarjati z mislijo, da bi od Gabrja do Krvavega kamna na Gotjan-cih zgradili gozdno cesto in tako v teh predelih omogočili lažje gospodarjenje z gozdovi. Za gradnjo te ceste so bili zainteresirani tudi drugi, med njimi prav zaradi doma pri Gospodični tudi Novoteks. Gozdarji so novoteksovce dražili zaradi doma brez krušne Peči, ti pa so se zavezali, da bodo Peč postavili na novo. Gozdarji so se jim posmehovali, češ da bodo oni prej zgradili cesto od Gabrja do Krvavega kamna, kot bo planinski dom pri Gospodični spet dobil krušno peč. Prišlo je do stave, ki so jo sklenili 16. novembra 1973 v gostilni pri Badovincu. Stavo oziroma Pogodbo, kot so jo imenovali, so zapisali, kasneje so jo v Novotek- su pretipkali in vestni inž. Pavec, sedaj že več let v pokoju, je svoj izvod ohranil do danes. Inž. Lado Pavec bena leta vestno vodil dnevnik in kroniko, je tudi v zvezi s to cesto ohranil številne podatke. Od Ju-gorja, kjer je bila spodnja postaja gozdarske žičnice - zgornja je bila na Črnem licu pod gorjanskim pragozdom - do Krvavega kamna je cesta dolga natančno 7.978 m. Gradnja je stala 8.448.641 dinarjev, največje prispevalo GG Novo mesto, poleg gozdarjev pa še takratna 1MV (imela je dom pri Miklavžu) - 440.000 dinarjev, Elektro Novo mesto (dom blizu Gospodične) - 275.000 dinarjev, prav toliko Novoteks, Pionir (tudi dom blizu Gospodične) in novomeški Izvršni svet, pa še Krka in samoupravna komunalna skupnost. Cesto so, kot rečeno, gradili dve leti in jo odprli 20. oktobra 1979 v okviru slovesnosti ob prazniku novomeške občine. V planinskem domu pri Gospodični pa še danes ni krušne peči. Podpisani novoteksovci, kljub temu da so izgubili stavo, niso OBJEKT NA GORJANCIH - Leta 1974 prenovljeni in razširjeni objekt pri Gospodični, v katerem je centralna kurjava. PLANINSKI DOM - Planinski dom pri Gospodični okoli leta 1960, v katerem je bila krušna peč. plačali “50 litrov dobrega vina”. V tem času je Novoteks razpadel, nekdaj zgledno slovensko gozdarstvo pa so novi jurišni slovenski oblastniki razhajkali. A. BARTELJ Prgišče misli Ko izbruhne vojna, nihče ni tako prevzet od nje kot tisti, ki jo gledajo iz ozadja. (Spencer) Civilizacija je neskončno množenje nepotrebnih potreb. (Tvvain) Nihče nima druge pravice, kot da vedno opravlja svojo dolžnost. (Comte) Recept za uspeh: o pravem času bodite na pravem kraju. V pogodbi stoji, da bo Planinsko društvo Novo mesto skupaj z Novoteksom v prenovljenem planinskem domu do takrat, ko bodo gozdarji zgradili cesto Gabrje -Krvavi kamen, postavilo krušno peč. Če tega ne bodo izpolnili, je kazen “50 litrov dobrega vina”. Za planinsko društvo oziroma Novoteks so podpisani: Miran in Marjan Simič ter Slavko Pavlin, za GG pa inž. Danilo Kure, takratni vodja tozda Gradnje, direktor tozda Novo mesto inž. Lado Pavec in Mirko Bajt. Blizu 8 km dolgo cesto so gozdarji začeli graditi skoraj štiri leta po sklenitvi te “pogodbe”. “To je bila najdaljša gozdna cesta, kar smo jih zgradili gozdarji, in najtežja gradnja,” pravi inž. Pavec. Gradnja je trajala dve leti. Natančni inž. Pavec, ki je vsa služ- PLANINSKO ZA VETIŠČE - Skupina mladih novomeških izletnikov pri Gospodični konec julija 1932. V planinskem zavetišču je bilo takrat "štedilno ognjišče". Varstvo okolja V Beli krajini se skriva ekološka bomba Kadar Belokranjci vabijo na obisk, govorijo o lepi in čisti deželi. A če bi vzeli pod drobnogled skrb *a okolje, bi lahko kaj hitro ugotovili, da le ni vse tako rožnato, kot je morda videti na prvi pogled. Velik problem so vodni viri, ki so v črnomaljski, metliški in semi-ški občini sicer zaščiteni, vendar zgolj z odloki, ki zapovedujejo ravnanje z zaščitenimi vodami. Ker pa so na občutljivih kraških tleh, se kakovost vodnih virov iz leta v leto slabša, oporečnost pitne vode pa je ponekod dosegla že kritično stopnjo. Za vodo v zajetju v Adlešičih bi namreč že lahko rekli, da je onesnažena, le nekoliko boljša je v Vinici in v Dobličah. Vendar lahko občine pri varovanju vodnih virov storijo le malo, predvsem pa osveščajo prebivalstvo in gradijo kanalizacijo s čistilnimi napravami. Ker je namreč država podržavila vodne vire in vodotoke in so prešli pod njeno upravo, bi bilo prav, da sprejme ustrezne predpise ter seveda zagotovi denar za njihovo Varovanje. Uidi vodotoki so vse slabši, kar je posledica večje porabe vode za pitje in za gopodarske namene, s Čimer se zmanjšuje pretočnost rek. V Črnomlju se radi pohvalijo, da se je voda Lahinje izboljšala, odkar imajo pod Vojno vasjo čistilno napravo, vendar je na javno kanalizacijo priključenih le četrtina črnomaljskih občanov in okrog 12 odstotkov semiških. Vsi ostali imajo greznice ali interne kanalizacije, ki se zaključijo v vodotokih. Tako dobijo Metličani že “oplemeniteni” Kolpo in Lahinjo, o čemer priča tudi podatek, da je bilo v lanski turistični sezoni na treh od štirih metliških kopališč po kopanju priporočeno tuširanje. Črna točka belokranjske ekologije so divja odlagališča odpadkov. Nekaj poskusov, da bi naredili kataster teh smetišč, je že bilo, tokrat pa so se ponudili iz črnomaljske srednje šole, da v okviru raziskovalne naloge pripravijo natančno mrežo divjih odlagališč. Gotovo je takšno onesnaževanje toliko bolj nesprejemljivo in nerazumljivo, ker je iz (skoraj) vse Bele krajine urejen odvoz odpadkov na uradni deponiji pri Vrano-vičih in pri Metliki. Vprašanje pa je, če bo Bela krajina imela kdaj skupno deponijo. Državna vlada je sicer pred leti pripravila strate- gijo ravnanja z odpadki, ki pa ni končala parlamentarne obravnave, stratežkih usmeritev, kaj bomo delali z odpadki, pa v Sloveniji ni. Za zdaj država prepušča urejanje deponij občinam. In če se Črnomaljci radi pohvalijo, kako velja njihovo vranoviško odlagališče za eno najbolje urejenih v Sloveniji, Metličani samokritično priznavajo, da njihovo še vedno nima uporabnega dovoljenja, saj nima rešenega vprašanja odcednih vod. Ker pa je na prelomnici dolomita in krasa, je tudi potencialna ekološka bomba. Mnogokrat je slišati pripombe, da bi lahko precej zmanjšali odpadke, če bi jih reciklirali. Toda komunalci se sprašujejo, kam z odpadnimi surovinami, saj je Dinos pripravljen sprejeti le nekatere vrste papirja, medtem ko manjših kosov kovin ne mara, steklo bi mu morali plačati, plastiko pa voziti v Italijo na stroške zbiralca surovin. Tako bi surovine, če bi jih v Beli krajini reciklirali, očitno pristale na deponiji. Sicer pa Belokranjci pogrešajo tudi podatke, kakšno je ravnanje z nevarnimi odpadki. Zlasti Črnomaljce že nekaj časa precej buri dim in dimnika nekdanjega Belta, ki gaje kupil IMP Livar iz Ivančne Gorice. Zatrjujejo, da prav po zaslugi tega dima postaja Bela krajina vse bolj siva. Ze maja lani so na proteste občanov in občine inšpektorji in izvedenci ugotovili, da si bo IMP za zamenjavo filtrov moral pridobiti gradbeno dovoljenje, saj zgolj priglasitev del ne zadostuje. Urejanje dokumentacije gre h koncu in tudi iz IMP obljubljajo, da bodo Črnomaljci lahko kmalu dihali čistejši zrak. Čeprav so omenjeni ekološki problemi največji v Beli krajini, je še več manjših, a ne nepomembnih. Gre za probleme zaraščanja, a tudi za varovanje krajinskega parka Lahinja, saj so se že začeli pojavljati strahovi, da ga bodo številni obiskovalci uničili. In ne nazadnje, kako bo z varovanjem Kolpe, ob kateri si še vedno marsikdo privošči prav vse, kar si zaželi srce. A kljub temu, da naj bi bilo jasno, kaj je pri varovanju okolja naloga države in kaj občin, bi bilo prav, da bi vsak Belokranjec najprej počistil sam pred svojim pragom in s tem dal zgled ostalim. Potem bo tudi lažje verjeti lepim besedam iz propagandnih gesel. MIRJAM BEZEK-JAKŠA OČANEC PRIPOVEDUJE Priboljški od kupčije “Zdrav sem zato, ker sem vedno pridno delal na kmetiji,” pravi najstarejši Ponikovec, 94-letni Franc Zakrajšek. Delo na kmetiji je bilo že od nekdaj težko, zaslužek pa slab. Kljub temu France ni izdeloval zobotrebcev ali druge suhe robe, ampak je raje prekupčeval z živino. Živali je nakupoval običajno na sejmih v Novem mestu, Šentjerneju, Škocjanu in drugod. V eno stran je hodil 10 do 11 ur, če je dobro priganjal žival. Med potjo je spil kakšen firkeljc vina, jedel pa ni nič. Tudi spati se z denarjem ni upal, ker se je bal, da bi ga okradli. Nekoč so ga zaradi denarja napadli. Bilo je pri Škocjanu. Možak, kakih 120 kg je tehtal, in njegova žena sta videla, daje v gostilni plačal s tisočakom. Potem sta ga ogovarjala, češ da je pogumen, ko se upa po snegu in ponoči domov. Vse to ogovarjanje se je zdelo Francetu sumljivo, pa je dal denarnico Lukcu, s katerim sta skupaj gnala kupljenega vola proti Dobrepolju. Za vsak primer je France, ki je stopal za Lukcem in volom, pobral ob poti še kol. Na vrhu klanca pa se naenkrat zapodi proti njemu tisti 120-ki-logramski možak. France se mu je malo umaknil, da je zdrvel mimo, potem pa je skočil za njim in ga zagrabil za suknjič. Takrat pa je tisti možakar močno zamahnil proti Francetu z roko, v kateri je imel utež za tehtnico. France se je izmaknil in v tistem prerivanju je napa- dalec sam sebe z utežjo zadel v obraz... Nekateri Ponikovci so si služili denar tudi tako, da so lovili in prodajali ptiče. Možakarji so vozili ptiče prodajat celo v Trst, ženske pa sojih nosile kar vjer-basih naprodaj v Ljubljano. Nekateri so si služili kruh tudi s prodajanjem koruznega ličkanja, ki so ga kupovale predvsem bolnišnice. Takrat postelje še niso imele žimnic in vzmetnic. Je pa imel France srečo, da ni bil vojak ne v prvi in ne v drugi svetovni vojni. JOŽE PRIMC Franc Zakrajšek, 94 let, je najstarejši moški prebivalec Poni-kev, medtem ko bo najstarejša prebivalka te vasi Jožefa Tomšič, Markotova Pepa, letos dopolnila okroglih 100 let. NE KAŽE LE ČASA Ura tudi statusni simbol NOVO MESTO - Ura ni samo časomer, ampak je od nekdaj tudi modni artikel in statusni simbol. “Dandanes ljudje nimajo več tako kot včasih ene ure za celo življenje, ampak je ura res vse bolj modni dodatek in jih imajo več, za različne priložnostni pač in k različnim oblačilom,” pravi Zdravko Budna, znani novomeški urar in trgovec z urami. Včasih je bila ura posebna dragocenost predvsem zato, ker je bila draga in je prehajala iz roda v rod. Danes tehnologija, razvoj tehnike in sodobno oblikovanje omogočajo izdelovanje kakovostnih in modnih ur bistveno ceneje kot pred desetletji. “Zanesljiv mehanizem, ki ga uravnava silicijev kristal - tako imenovani kvarčni mehanizem -dobiš že za 4.000 tolarjev,” pravi Budna. Zadnja leta se za razliko od cenejših ur s kvarčnim mehanizmom spet vse bolj uveljavljajo mehanske ure, ki so veliko dražje od kvarčnih; take ure so tudi statusni simboli tako kot avtomobili, ki se tudi močno razlikujejo po kakovosti in ceni. “Poceni mehanskih ur sploh ni,” pravi poznavalec. “Take ure izdelujejo v glavnem le znane urarske firme, in to največ v Švici in Nemčiji. Ena takih je Glasshuette, ki je iz anonimnosti zadnjih 20 let spet vzniknila in prišla na trg z briljantno kvaliteto. Cene njenih ur so tudi 100.000 nemških mark in več. Sicer pa je najdražja ročna ura na svetu ura švicarske manufakturne firme Gerald Genta, ki stane 1,4 milijona švicarskih frankov. Do sedaj sojih izdelali 6 in prav toliko tudi prodali. Thka ura, katere ohišje je posejano z dragimi kamni, pa stane celo 2 milijona švicarskih frankov.” Pa nazaj na trdna tla! “Večina ur, ki jih danes v svetu prodajo, je v cenovnem razredu do 50.000 tolarjev,” pravi Budna. V tem segmentu je tudi največ proizvajalcev. Japonska firma Citizen, največja urarska firma na svetu, izdela neverjetnih 360 milijonov ur na leto, se pravi več milijonov vsak delovni dan. Iz popolnoma robotiziranega stroja pride vsako sekundo en urni mehanizem. “Evropska in svetovna uspešnica zadnjega časa pa je firma Festina,” je povedal Zdravko Budna. Leta 1902 v Švici ustanovljeno firmo je pred 4 leti kupil španski poslovnež in ure te firme so prave uspešnice. “Gre za športne modele ur, z idealnim razmerjem med kvaliteto, ceno. Mehanizmi so Citi-zenovi, ohišja pa izdelujejo v Švici in na Daljnjem vzhodu; cena teh ur je od 7.000 do 54.000 tolarjev.” Firma Budna je zastopnik za prodajo teh ur v Sloveniji in ponuja več kot 200 različnih modelov. “V pol leta smo uvozili že okoli 6.000 Festininih ur, v Sloveniji pa jih prodajajo na 40 mestih, predvsem pri urarjih.” Budna prodaja tudi ure drugih znanih firm, na primer Seiko, Roamer, Pallas, ima tudi ure cenjene švicarske firme Zenith, ki stanejo 40.000 do 600.000 tolarjev, Zenith pa izdeluje tudi uro za 31.000 nemških mark; po naročilu pa Budna nabavi tudi tako imenovane pilotske ure slovite firme Breitling. A. B. USPEŠNICA - Ure firme Festina so svetovna prodajna uspešnica zadnjega časa. BITKA ZA PLETERJE PRED 55 LETI Na pomoč so morali priti Italijani oblačila, spuščali v zrak rdeče rakete in klicali na pomoč. Slutiti je bilo, da jim primanjkuje streliva. V takšnih razmerah je poveljstvo sodilo, da bi s sredstvi, ki so nam bila na voljo, razbitje postojanke zahtevalo preveč žrtev. Zato so se Cankarjevci med 2. svetovno vojno nismo poznali počitka. Tako smo se po skoraj enomesečnih bojih okrog Žumberka februarja 1943 čez Gorjance vrnili na Dolenjsko in se zaustavili pred Pleterjami, da bi iz samostana pregnali belogardiste. Z nami je na slovensko stran prišla tudi 13. hrvaška proletarska brigada, da bi se nam oddolžila za pomoč, ki so jim jo slovenske brigade nudile v bojih na Hrvaškem. Po porazu na Suhorju so belogardisti zmanjšali število svojih postojank pod Gorjanci. Utrdili so se le v tistih, ki so bile blizu italijanskih. Le Pleterij in Dolenje Brezovice se niso odrekli, saj bi ob morebitnem napadu na utrjeni samostan lahko računali na pomoč bližnje italijanske postojanke v Šentjerneju oz. se zanesli na zavetje čvrstega samostanskega obzidja. Vedeli so, da smo blizu, zato se jim je hudo mudilo. Poveljnik legije smrti je že 6. novembra 1943 od priorja Josipa Edgarja Leopolda zahteval prostore za 50 belogardistov ter jih v del samostana tudi takoj vselil. Menihi so se tako kot prior vselitvi odločno upirali, vendar brez uspeha. Upirali so se tudi zato, ker smo imeli z njimi dobre odnose, saj nismo bili nasilni, razmeščanje vojakov ali kogarkoli drugega v samostanske prostore pa je bilo v hudem nasprotju z njihovim notranjim redom in meniškim življenjem. Takoj po vselitvi so belogardiste začeli samostan pretvarjati v trdnjavo: gradili so bunkerje, na šibkih točkah za obrambo postavljali španske jezdece in druge žične ovire, hodnike prekrižali z barikadami, v cerkveni stolp pa so postavili mitraljez. Ko je bilo to opravljeno, so iz samostana hodili patruljirat v okoliške kraje na lov za partizani. Ubijali so kurirje in sodelavce OF, napadali partizanske patrole, postali so strah in trepet za ljudi v podgorskih vaseh. Ponoči pa se je po samostanu razlegalo njihovo kričanje. Prior Josip Edgard Leopold je v svojih Spominih priorja o tem zapisal: “Po vsem samostanu so žvižgali, peli, kričali, kadili, povsod naokoli metali čike in pljuvali, pijančevali pozno v noč. Ko je bilo v cerkvi bogoslužje, podnevi ali ponoči, so pred vrati kakor nalašč brez potrebe kričali in ropotali. Taki so bili ti ljudje, ki so se borili ’za Boga in vero’, in čečkali po zidovih: 'Legija smrti naša nada - partizan naj krepa - tako naš narod sklepa!’ In vse to naj bi bilo v duhu krščanske ljubezni in strpnosti.” O pomembnosti te belogardistične postojanke kot predstraži italijanske vojske v Šentjerneju in Kostanjevici govori dejstvo, dajo je celo general Gambara, komandant 11. armadnega korpusa, obiskal in obdaril ter belogardiste podžigal v boj proti partizanom. Pred napadom na postojanko so aktivisti OF nagovarjali predstojnika samostana, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da bi se belogardisti odselili, ker bodo sicer partizani prisiljeni samostan uničiti. Priorje pismo partizanov s tem sporočilom poslal škofu Gregoriju Rožmanu s prošnjo za posredovanje, vendar ni dobil odgovora. Tako je prišlo do napada partizanskih brigad na utrjeni samostan. Cankarjeva brigada je imela najtežjo nalogo: z glavnimi silami napasti postojanko, z delom svojih sil pa se zavarovati pred morebitnim vdorom sovražnika iz Kostanjevice, ki bi napadeni postojanki lahko nudil pomoč. 13. hrvaška brigada naj bi preprečila vdor Italijanov iz Šentjerneja ter napadla in zavzela postojanko v Dolenji Brezovici, medtem ko je Tomšičeva brigada ščitila dohode pod Gorjance iz Novega mesta, in to od Krke pa vse do Gabrja na Gorjancih. Gubčeva brigada je ostala v Žumberku: nadaljevala naj bi z napadi na železniške proge s položajev Oštrca - Prekrižje in zavarovala Gorjance z vzhoda. Cankarjevci smo k cilju svojega napada pešačili skozi Javorovi- co do vasi Dolenje Vrhpolje, kjer smo se pripravljali na napad na postojanko. Pri prehodu skozi vasi smo se oskrbeli z lestvami, ki naj bi nam pomagale pri plezanju čez visoko obzidje okrog samostana. Nekaj po polnoči 18. februarja pa smo krenili v splošen napad. Najhuje smo napadali bunker v stari cerkvi; belogardisti v njem so se silovito upirali, tako da se mu nismo mogli približati. Pred nami so bili sami zidovi - prava trdnjava, napadali pa smo s čistine brez sleherne naravne zaščite. Naslednji dan smo zvedeli, da so belogardisti po vselitvi v Pleterje v parku posekali vse drevje. Zaščiteni so bili z debelimi zidovi, iz odprtin v prvem nadstropju pa so lahko metali bombe, kamor je bilo treba, in streljali v vidne cilje. Tudi 13. hrvaška brigada je Dolenjo Brezovico napadla ob dogovorjenem času. Hrvaški partizani so presekali žične ovire in vdrli v postojanko. Belogardisti so se pred naletom partizanov umaknili v klet. Komandir partizanske čete je s svojimi borci obkolil stavbo in pripravljal odprtine v zidanih oknih, da bi skoznje metali bombe na sovražnika. Tedaj se je iz kleti znenada prikradel italijanski vojak in se začel s komandirjem pogovarjati o vdaji. Medtem pa so se belogardisti pripravili na obrambo. Italijan je začel kričati, da so pred kletjo partizani, nakar se je iz kleti usul močan ogenj. Komandir čete je bil ranjen, skupaj z njim pa tudi nekaj borcev. Partizani so se morali umakniti na varnejše položaje. Takoj zatem so začeli Italijani s topovi in s tem preprečili zavzetje belogardistične postojanke v Dolenji Brezovici. Podnevi 19. februarja so se razvneli boji tudi s sosedščini samostana Pleterje. Tako je Tomšičeva brigada, ki je varovala dohode med Krko in Gabrjem k napadeni postojanki, odbila nekaj manjših sovražnih enot, hrvaška brigada pa je udarila po četi belogardistov in Italijanov, ki je krenila iz Dolenje Brezovice proti Pleter- jem. Cankarjevci smo držali v kleščah posadko v Pleterjah. Streljanje je trajalo ves dan. Naša poglavitna naloga je tedaj bila, da v ponovnem napadu premagamo sovražnika. Da bi jo uresničili, so Cankarjevo brigado okrepili s 1. bataljonom hrvaške brigade. In ko se je 19. februarja zmračilo, smo začeli Pleterje napadati z vseh strani. Tako smo razbili glavna vrata in vdrli v staro cerkev, v kateri se je razširil boj. Z ročnimi bombami smo pregnali sovražnika iz bunkerja pred izhodnimi vrati v notranjost samostana, a smo tu zastali pred novimi ovirami. Pri prebijanju glavnih vrat je bil težko ranjen borec 3. bataljona Franc Žiberna iz Vel. Brusnic, v cerkvi pa je smrtno ranjen omahnil komandir čete Franc Jerman iz Črnomlja. Kasneje so padli še Jože Marolt iz Kostanjevice, Sonja Vidmar iz Ljubljane pa Ferdo Slak... Od tam naprej se ni moglo - vsi pristopi v notranjost samostana so bili močno utrjeni. Obleganje postojanke iz vseh strani, pozivi belim, naj se predajo, pa je vendarle ustvarjalo strah in preplah med belogardisti. Nekateri so se zatekli med menihe in jih prosili za njihova odločili uporabiti zadnje sredstvo, to je kartuzijo zažgati. In skupina partizanov je preplezala zid, se spustila do celic in podtaknila ogenj. Ogenj se je hitro raz-plamteval in zajel 16 celic. Belogardisti so morali zaradi požara zapuščati položaj za položajem. Sovražniki so dobili lekcijo Medtem ko smo se partizani pripravljali na večerno ponovitev napada, pa so ukrepali tudi belogardisti in'njihovi gospodarji Italijani. Ti so že 20. februarja dopoldan z velikimi silami napadli Tomšičevo brigado pri Mokrem Polju. In ko je bil boj najbolj vroč in je brigada uspešno zavračala pehoto, se je iz sovražnikovega jedra izločila bojna skupina vojakov na tovornjakih, okrepljena s tanki, in naglo prodrla v Šentjernej ter od tam nadaljevala pohod proti Pleterjam, podprta s topništvom in minometi iz Šentjerneja ter letalstvom, ki je bombardiralo in obstreljevao Vrhpolje, Mihovo in okolico samostana. Ob tem splošnem zaglušujočem hrupu in kanonadah se je italijanski koloni okrog treh dopoldne uspelo prebiti do pleterskih glavnih vrat. Italijanski oficirji so stopili iz PO SPOPADU - Požgane samostanske celice MEDVOJNA ZAVEZNIŠKA POMOČ V letalih tudi borci “prekomorske” Pred junijskim srečanjem z medvojnimi zavezniki v Beli krajini pričakujemo tudi obisk diplomatskih predstavnikov zavezniških držav, delegacije veteranskih organizacij in rešene letalce. V Podzemlju bodo odkrili spominsko ploščo ob sodelovanju zavezniške letalske misije. Objavljamo enega izmed prvih prispevkov o zavezniški pomoči NOV in POJ, ko so bili tudi slovenski partizani deležni številnih pošiljk orožja, opreme, razstreliva in zlasti dragocenega sanitetnega materiala za potrebe naše osvobodilne vojske. Prva zavezniška letala, ki so se pojavila nad tedanjo Jugoslavijo in partizanom odmetavala material, so vzbudila med prebivalstvom in tudi med borci NOV velik ponos. Toda tedaj je le malokdo vedel, da so v letalih tudi borci 4. prekomorske brigade, kakor tudi, kdo je material tako skrbno pripravil in ga vkrcal na letala. Znano je, da je vrhovni štab NOVJ že ob prvih pogovorih z zavezniki izrazil željo, da bi pošiljali čimveč obljubljene pomoči tudi po zraku, saj je ta material lahko takoj prišel do posameznih enot. Vendar pa zaveznikom ni bilo lahko izločiti iz svojega letalstva večje število letal, ki bi ta material odmetavala partizanom. Sčasoma pa so zavezniki le povečali tudi svoje dobave po zraku. V začetku leta 1944 so bile enote 4. prekomorske brigade razmeščene ne samo v pristaniščih, marveč tudi na letališčih in v drugih krajih. Thko je bil L bataljon v Brindisiju nastanjen v barakah, v tako imenovanem “Paradisu-Campu”, pri zavezniški enoti Mi-litary Establishement 54 in je bil razporejen takole: iztovarjanje letal 35 borcev c) pomožna dela v enoti (šoferji, itd.) 61 borcev č) “leteče” osebje 90 borcev d) stražarji na letališču 25 borcev e) pakiranje materiala in prevoz na letališče 182 borcev Skupaj 410 borcev a) komandni kader b) natovarjanje in 17 borcev Podobno je bila razmeščena Prva samostojna četa na letališču v Bariju, ki je štela 101 borcev in je delala pri zavezniških enotah. Tudi Druga samostojna četa je bila razmeščena v bližini letališča v Bariju in je bila pri sovjetski bazi, štela je 105 borcev. Vse te enote so poleti 1944 imele skupaj 616 borcev. Delo bataljona in teh dveh čet pa se je razlikovalo od dela, ki ga je opravljal bataljon v Monopoliju, saj je bilo glede na prevoz z letali specifično. Največja skladišča materiala so imeli zavezniki na območju od Brindisi-ja do Thranta, odkoder je šlo po zračni poti v tedanjo Jugoslavijo tudi največ materiala. Zato je tu delal kar cel bataljon 4. prekomorske brigade. Delo je potekalo takole: enote v Brindisiju in Bariju so se specializirale za natovarjenje in raztovarjanje kamionov in letal. V velikanskih skladiščih, kjer so delali zavezniški vojaki in nekaj italijanskih civilistov, so delali tudi pripadniki 4. prekomorske brigade. Ti so po večini pakirali material (seveda pod strogim nadzorstvom zaveznikov), ki je bil namenjen jugoslovanskim partizanom ter odporniškim gibanjem v Grčiji, Romuniji, Albaniji, Bolgariji, na Poljskem, v Italiji in Franciji. Pakiranje je potekalo na dva načina: v tako imenovane “parashute containere” oziroma “cilindre” ter v zaboje in zavoje raznih oblik in velikosti. Pripravljene “cilindre” in zabo- je. so pripadniki 4. prekomorske brigade natovarjali v skladiščih na tovornjake, ki so jih odpeljali na letališča. Tu so že čakale posebne delovne skupine, ki so “cilindre” pripenjale pod letala, drugi material pa nalagale vanje. Borci so s svojimi rokami pogosto prekladali huda bremena. Večji “cilindri” so tehtali od 100 do 240 kg, manjši pa do 80 kg; vreče od 40 do 100 kg, zaboji različnega blaga prek 100 kg, manjši pa tudi samo do 6 kg. Prav tako, kot so beležili blago v Monopoliju, je tudi sem prišla 28. aprila 1944 naredba, da je treba vse blago registrirati. Iz ohranjenih poročil je moč razbrati, kako je delo potekalo in koliko materiala so enote NOV pripravile v skladiščih ali pa natovorile na letališčih na letala. Devetdeset borcev je sestavljalo pomožno posadko na transportnih letalih, od katerih jih je bilo 25 do 30 vsako noč v akciji. Drugi borci so bili zaposleni v skladiščih, kjer so material sortirali, pakirali, nakladali in razkladali na tovornjake ter ga prevažali od enega do drugega skladišča. Od srede marca do 25. julija 1944 je ta bataljon natovoril 3765 letal z materialom, ki so ga njegovi pripadniki prej pripravili in zapakirali ter prepeljali na letališče. Enako delo, kot gaje opravil 1. bataljon v Brindisiju, je na letališču pri Angloameričanih v Bariju opravljala 1. samostojna četa. V kraju Bari-Palese pa je delovala 2. samostojna četa 4. prekomorske brigade pri Sovjetski bazi v Italiji. Ta ni imela sovjetskih letal, marveč je uporabljala deset letal tipa “dacota”. Letala so nosila sicer sovjetske oznake, vendar so spadala pod britansko operativno kontrolo. Sovjetska eskadrilja na letali- šču v Bari-Palese je od ustanovitve 27. avgusta 1944 opravila 265 poletov. V tem času so sovjetski predstavniki odpeljali iz Barija 358 ton zavezniškega materiala, prepeljali 713 ranjencev iz Jugoslavije v Italijo ter 450 drugih oseb v Jugoslavijo in nazaj. Decembra 1944, ko je bila sovjetska baza v Bariju ukinjena, so bili sovjetski oficirji in letalci premeščeni v Beograd (Zemun). Količine materiala, ki so ga zavezniki poslali v tedanjo Jugoslavijo po zračni poti, sicer niso bile velike, toda sam prevoz je bil marsikdaj tvegan. Prenekateri-krat so bila zavezniška letala in posadke izpostavljene hudemu sovražnikovemu ognju že med samim poletom, kdaj pa kdaj pa jih je ogenj presenetil tudi nad samimi spuščališči. Marsikatero letalo se zaradi tega nikoli več ni vrnilo v svojo bazo. Med vojno je bilo pripeljano v tedanjo Jugoslavijo skupaj: • po motju 51.391,41 ton • po zraku 14.037,30 ton V zavezniških letalih, ki so vsako noč vzletala z letališč v južni Italiji in nosila pomoč skoraj po vsej Evropi ter letela tudi nad tedanjo Jugoslavijo, so bili člani letalskih posadk tudi pripadniki 4. prekomorske brigade. Materialno pomoč, ki so jo zavezniki namenili borcem NOVJ, so odmetavali iz transportnih letal, in sicer na vnaprej dogovorjena mesta. Za to delo je bilo treba imeti izurjeno posadko. Pozno spomladi so zavezniki zaprosili štab baze NOVJ v Bariju, naj bi dal na razpolago kakih 500 mož za opravljanje poslov pomožne posadke na letalih. Prav takrat je z Bližnjega vzhoda prispel 1. odred NOVJ z več kot 1000 možmi, povečini mladimi fanti iz Slo- venskega primorja in Istre. Prav iz tega odreda so izbrali 126 borcev za povsem nove naloge. Dne 10. junija 1944 se je četa dokončno izoblikovala in pričela z urjenjem v zvezi z bodočimi nalogami. Kmalu za tema skupinama je bila poslana na letališče še druga, ki pa so jo po kratkem tečaju odpeljali na angloameriško letališče v Bari. Ta skupina, v kateri je bilo 25 mož, je bila priključena kot poseben “leteči” vod k 1. samostojni četi 4. prekomorske brigade, ki je tu pripravljala material za letalski prevoz. Proti koncu junija 1944 je na letališče Brindisi prispela še skupina 18 borcev, ki so bili prej v sestavi britanskih komandosov. “Leteča četa” na letališču v Brindisiju je tako imela blizu 150 borcev. Ko se je četa oblikovala na letališču v Brindisiju, njeni pripadniki niso vedeli, da bo prišla v sestavo kake enote NOVJ, marveč so mislili, da bo podrejena Britancem. Da bi poudarili svojo pripadnost, soji nadeli ime “Borbena četa Simona Gregorčiča”, s čimer so hoteli posebej podčrtati, da so doma iz Slovenskega primorja. Čeprav se ta naziv uradno ni uporabljal, ker je bila četa imenovana “Tretja četa 1. bataljona”, se je to ime med borci vendarle obdržalo. Od 20. junija 1944 dalje so pričeli s prvimi poleti, ti pa so se potem nadaljevali vse do končne osvoboditve maja 1945. Polete so opravljali le ponoči in šele od marca 1945 dalje tudi podnevi. Kljub temu da so borci teh enot neposredno sodelovali v partizanskih akcijah in dali tudi svoje žrtve, saj jih je sedem padlo pri prevozu materiala z letali nad takratno domovino in jih je prav toliko umrlo leta 1945 za posledicami ran, dobljenih v NOB, so vendarle čutili, kot da so odrinjeni na stranski tir, kajti druge prekomorske brigade (enote) so bile že zdavnaj v trdem boju v domovini. Vsekakor je bil njihov prispe- ] tankov, pregledali položaj in hit« pi ugotovili, da odpor v gorečem sa rj mostanu, kjer so popustile tud mnoge utrdbe, ni možen. Zato S sklenili postojanko izprazniti. Pol zaščito tankov in ognja iz njih tfi obsipani s partizanskim ognjen so belogardisti kar se da nagli zapustili kartuzijo Pleterje. Takt se je boj končal in ob 17. uri sme va partizani zasedli Pleterje. sn V boju za Pleterje je imel se na vražnik 7 mrtvih in 20 ranjenih ln partizani pa 17 mrtvih in prav te za liko ranjenih. tri Partizani sicer nismo uničit za posadke, vendar sodimo, da je b! ra bojni uspeh spričo tako trdne ob je rambe v pleterskem zidvoju it tei splošni premoči sovražnikovegi bi težkega orožja ter podpore iz zra- p, ka izredno velik. V Pleterjah s« m belogardisti spet dobili takšno n lekcijo, da niso nikoli več skušat hi obnoviti postojanke na tem me' to stu. Odtlej je življenje v samo- lo stanu spet potekalo po starem P« Sodelovanje kartuzije Pleterje > ki aktivisti Osvobodilne fronte tel os partizani se je nadaljevalo, moralno podprto z zmago in osvo d; boditvijo Pleterij, ki je močno di odjeknila med partizani in prebi' sf valstvom po vsej Dolenjski in Slo ki VenijL LOJZE HREN “ Še droben nasvei fa Za dober spanec Mnogi majhni otroci imajo te; žave s spanjem, vendar jim starši st lahko pomagate, da bo njihov Sl spanec trdnejši. Poskrbite, da ' P1 sobi ne bo prevroče. Najprimer- st nejša temperatura za dober spa- P nec je 16° Celzija. Dobro je, daje K soba zračna, zato pustite, če je le s* mogoče, ponoči okno odprto vsaj P za špranjo. Prav tako poskrbite. n da ne bo zrak suh, saj otežuje di- 11 hanje, pozimi ga vlažite z mokro u brisačo na radiatorju. Postelje ni-kar ne postavite pod okno. Sicer P pa naj bodo otroci ponoči pokri- P ti, če pa se razbrcajo, naj spijo v “ spalni vreči. Predvsem pa pazite, 0 da ne bo'večerja preobilna, saj S u polnim želodcem težko spijo- r Prav tako zvečer ni priporočljivo n pitje gaziranih pijač. Da otroci P lažje zaspijo, potrebujejo podnevi veliko gibanja, pri katerem se “ utrudijo. vek v boju s skupnim sovražnikom ^ precejšen, kakor je bil precejšen v tudi delež tistih zavezniških letal- t cev, ki so, daleč od svojih domov, v nad povsem tujimi deželami leta; li in tolkli sovražnika, pomagali partizanom in tudi umirali v skupnem boju proti nacifašizmu. Bor- ( ci “leteče” čete in “letečega” voda so skupaj z njimi reševali tudi ranjene borce NOV tedanje Jugoslavije. Kolikšen je bil delež borcev 4. prekomorske brigade v teh zračnih akcijah, pa iz razpoložljivih dokumentov ni mogoče natanko ugotoviti. Ohranjeno je sicer nekaj uradnih virov, ki pa nam dajejo le približno podobo tega prispevka. Iz poročil štaba 1. bataljona v Brindisiju, ki zajema ob; dobje od 1. do 15. julija, so bili letalci NOV takole soudeleženi v akcijah 334. vinga: “Na letališču v 3. četi je 90 mož kot pomožna posadka na letalih. Od teh je vsa-1 ko noč povprečno 25 do 30 borcev v akciji”. Drugo poročilo navaja: “V leteči četi je 100 borcev kot pomožna posadka na letalih, povprečno jih je vsako noč 30 v akciji”. Uidi iz “letečega” voda pri 1. samostojni četi na letališču v Bariju so borci letali nad tedanjo domovino in drugimi državami vse do konca vojne. Borci v obeh enotah so opravili do konca vojne okrog 6000 poletov nad domovino in drugimi kraji ter s tem močno pomagali odporniškim gibanjem v Evropi. Iz sestave 334. vinga RAF bili borci “letalske” čete in “let skega” voda 4. prekomorske I gade izpisani s 15. majem 19' Dne 27. maja 1945 so odpotov iz južne Italije v Split in nati Ljubljano, od koder so 2. jun 1945 odšli v Tolmin, v sestavo . slovenske divizije. Kmalu zatt je sledila premestitev divizij« Novo mesto. Od tod so se mn« borci 4. prekomorske brigade' nili na svoje domove. ALBERT KLl *> e 7. b s * 4> -v. prometna varnost Pas - potrebna vez z življenjem Pzadnjem mesecu dni smo prav varnostni pas pogosto povezovali s smrtnimi prometnimi nesrečami: M Dolskem sta umrla 8-letni deček in 10-letna deklica, ki sta sedela na zadnjih sedežih mercedesa in sta ob trku padla iz avta. Če bi bila privezana, jima verjetno ne bi bilo (sko-raj) nič. V karavanškem predoru se ie Avstrijec s kakšnih 30 kmlh zaletel v avtobus pred sabo in umrl. Ni bil privezan. Pas bi ga gotovo rešil. Pred kratkim pa se je pri Novem mestu zgodilo prav nasprotno: avto mladega voznika je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste, voznik je tokrat na srečo padel iz avta, vozilo pa se je s streho zaletelo v drevo. Poškodovana pločevina je jasno kazala, da bi voznik umrl, če bi ostal v avtu. Torej če bi bil privezan. Ker je nekako v človeški naravi, da se z vsemi štirimi oprimemo dejstev, ki sicer dokazujejo nasprotno, kot od nas zahteva za-kpn, je tudi zadnji primer kaj hitro postal predmet naslednjega razmišljanja: zakaj bi se privezo-Vali z varnostnim pasom, če ta nesreča nazorno kaže, da danes fant živi samo zato, ker ni bil privezan. A primera ne gre posploševati. Prav nasprotno! Učinkov privezovanja z varnostnim pasom nismo ugotovili Slovenci. O tem so se že mnogo Pred nami prepričali in tudi znanstveno dokazali v razvitejši Evropi. po kateri se sicer radi zgledujemo, a se njihove navade na cestah le s težavo uveljavljajo tudi Pri nas. To lahko vsak tuji prometni strokovnjak takoj ugotovi, če le nialo bolj pogleda obnašanje udeležencev v prometu zgolj na štirih mestih na cesti: kako pešci Prečkajo cesto na semaforiziranih Prehodih za pešce, kakšna je hitrost voznikov ob znakih za °mejitev hitrosti, v kolikšni meri Upoštevamo predpise v semaforiziranih križiščih ter koliko voznikov in sopotnikov v avtih je privezanih. “Po letu 1991 oziroma v času družbenih sprememb v vzhodni in centralni Evropi je zahodna Evropa državam v tranziciji, torej tudi Sloveniji, izdelala priporočila in ukrepe za izboljšanje prometne varnosti. Pri odpravi vzrokov nesreč je bil dan poudarek predvsem hitrosti in vožnji pod vplivom alkohola, pri zmanjševanju teže posledic prometnih nesreč pa varnostnemu pasu in varnostni čeladi,” pravi Ljubo Zajc, višji svetovalec v upravi policije na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani in predavatelj na Visoki policijski varnostni šoli za preprečevanje in preiskovanje prometne delikvence. In kje je po privezovanju med evropskimi državami, ki so začele z obveznim privezovanjem ter strogimi kaznimi in preventivnimi akcijami vsaj desetletje pred nami, prostor za Slovenijo? Na Švedskem, na primer, kjer je stopnja privezanih udeležencev v prometu najvišja, je v povprečju privezanih 92 odstotkov voznikov in sopotnikov na prvih sedežih in kar 80 odstotkov na zadnjih. V Nemčiji in v Veliki Britaniji je spredaj enak delež privezanih, zadaj pa nekoliko manjši, a znaša še vedno več kot dve tretjini! Slovenijo lahko postavimo ob bok Špancem in Portugalcem. V mestih je privezanih približno polovico voznikov in sopotnikov na prvih sedežih, na magistralnih cestah dobri dve tretjini, na avtocestah pa 85 do 90 odstotkov. Koliko potnikov je privezanih na zadnjih sedežih, ne vemo, a policijske izkušnje kažejo, da so to bolj redke izjeme. Po novem zakonu, ki bo očitno Varnostni pas - se res tako malo cenimo, da se ne privežemo? Ljubo Zajc začel veljati v mesecu dni, bo privezovanje na zadnjih sedežih obvezno le, če bodo poleg varnostnih pasov zadaj nameščeni tudi vzglavniki, saj je le z vzglavniki hrbtenica zadovoljivo zaščitena pred poškodbami. Za neprivezane so predvidene denarne kazni, ne pa kazenske točke. Privezovati se ne bo treba le tistim, ki bodo imeli za to medicinske razloge, kar bodo morali dokazati z zdravniškim potrdilom. “Današnja stopnja privezanosti je precej višja kot pred nekaj leti, vendar še ne dovolj visoka, da bi bili z njo zadovoljni,” ocenjuje Ljubo Zajc. Medtem ko so si države Evropske unije za cilj do leta 2002 postavile doseči 95-odstotno privezanost na prednjih in 80-odstotno na zadnjih sedežih, s čimer bi še za 15 odstotkov zmanjšali težo posledic telesnih poškodb, so naši cilji (upravičeno) skromnejši, čeprav bi se pri nas, če bi dosegli evropski cilj, posledice nesreč zmanjšale za tretjino, če ne celo za več. Nezanemarljiv je namreč podatek, da med lanskimi 357 žrtvami prometnih nesreč kar 89 žrtev ni bilo privezanih, da o huje in lažje poškodovanih ne govorimo. Škrite meritve pri nas odkrivajo še kaj, na primer: da ni razlik med privezovanjem moških in žensk, slednje so namreč v tujini znane kot bolj doslednje uporabnice pasu. Če je privezan voznik, je tudi sopotnik, manj privezanih je v večjih avtomobilih, redki se privežejo v kombijih in manjših tovornih vozilih, skrb vzbujajoče pa je pogosto dejstvo, da starši, ki sedijo spredaj, otrok na zadnjih sedežih ne zavarujejo. Še več: dovolijo jim, da slonijo med prednjima sedežema. Še vedno se najdejo ljudje, da kljub ugodnim rezultatom tujih raziskav o uporabi varnostnega pasu le-temu nasprotujejo. Kak posamezen primer to res potijuje: na primer če zapeljemo v vodo, se lažje rešimo, če nismo privezani, hkrati pa se pojavi drugo vprašanje: verjetno bi ob padcu v vodo neprivezani udarili v steklo in izgubili zavest. Rešiti se torej ne bi mogli. “Na drugi strani je več primerov, ko je v nesreči na avtomobilu minimalna škoda, v avtu pa nekdo umre, ker ni bil privezan,” pravi Zajc. Nekateri se zanašajo zgolj na zračne blazine. Le-te skupaj s pasom dajejo varnostne učinke, ki jih predvideva proizvajalec avtomobila. Sicer pa je res žalostno, da mora policija kaznovati človeka, ki se ne priveže in s tem dokazuje, kako zelo malo se ceni. Sicer pa je v državah z razvito prometno kulturo varnostni pas prometno-varnostni standard: na Švedskem ljudi, ki se ne privežejo, drugi čudno gledajo, da se lahko tako malo cenijo. Pivci, da te kap Slovenci po količini popitega alkohola na prebivalca sodimo v sam evropski vrh. Slaba podlaga torej tudi za prometno varnost, kar je doslej še dodatno slabšala kaznovalna politika, za katero so vozniki vedeli, da jim ne more do živega: nizke denarne kazni, slaba izterjava in še kaj, kljub temu da so Slovenci po evropski raziskavi iz lanskega leta tudi v vrhu glede na stopnjo pričakovanja, da bodo ustavljeni, če so pili. To torej pomeni, da naredi policija zelo veliko, da pa ni zadoščeno drugim elementom boja zoper alkohol, kar naj bi se izboljšalo z novim zakonom. V Sloveniji je v povprečju kar tretjina povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom vinjenih, s povprečnim 12-odstotnim deležem vinjenih povzročiteljev nesreč pa tudi močno prekašamo Evropo. A ČUDODELNIK S PRIMSKOVEGA: JURIJ HUMAR Ljudje so ga imeli za svetnika Nedavna ponovna in dopolnje-ta izdaja knjige z naslovom Čudodelnik s Primskovega, Jurij Humar 1819 -1890, je prispevek celovške Mohorjeve družbe k povečanju zanimanja za znamenitega Slovenca iz prejšnjega stoletja, duhovnika in izvrstnega zdravnika ter parapsihologa, h kateremu so po nenavadne, a neverjetno uspešne zdravstvene nasvete prihajali tako preprosti ljudje kot cerkveni in posvetni odličniki. Novo knjižno izdajo so Pred kratkim predstavili v cerkvi na Primskovem, kjer je Jurij Humar služboval zadnjih štirinajst let in je 'udi pokopan. Veliko zaslug za Ponovno oživitev Humarjevega spomina ima prav njegov naslednik, sedanji tamkajšnji župnik Pavel Spom. Jurij Humar se je rodil v podeželski družini pri Debevčevih na Vodicah pri Mekinjah blizu Kamnika in po maturi stopil v bogoslovje. Šlužboval je v različnih Krajih, med drugim tudi v Adleši-čih v Beli krajini, v Črmošnjicah, bil je upravitelj na Planini nad Črnomljem. Moč, s katero je dosegal izredne uspehe kot zdravnik, ostaja velika uganka. Pa vendarle je čas, v katerem je živel, odločilno vplival na potek njegovega življenja. Menda je bilo takrat zdravilstvo v nekakšni krizi, Zato so se pojavljali ljudje iz ljudstva, ki so iskali nove, učinkovitejše načine zdravljenja. Na mladega Humarja je odložilno vplivalo govorjenje o nemškem teologu in duhovniku dr. Francu Antonu Mesmerju, ki je znan začetnik teorije in zdravljenja z naravnim magnetizmom (po njem ga imenujejo mesmerizem), in o bavarskem župniku Sebastijanu Kneippu, ki je predvsem z vodo in drugimi preprostimi sredstvi dosegal nepričakovane uspehe in zaslovel po vsem svetu. Humar je prvič opazil svoj osebni magnetizem in videl njegov učinek v Črmošnjicah. V enem od pisem bratu Jerneju, ki so objavljeni v knjigi, pravi: “Kako sem prišel na ozdravljenje? Takole: moj župnik so rekli, da se zobobol zdravi, če se palec pritisne na zob in se potegne od zoba dol čez vrat, prsi, noge in čez palec na nogi. Dejali so, da zob čez nekaj časa preneha boleti”. To je kmalu potem poskusil pri mežnarici, ki jo je bolel zob, toda namesto da bi potegnil enkrat, je večkrat. Bil je uspešen. Humar, ki se je zavedaj svoje skrivnostne moči ozdravljanja, jo raziskoval in občasno uporabljal ter jo tudi razvil. Videl je, kako ljudstvo trpi zaradi bede in bolezni, in izrabil je vsako priložnost, da bi mu pomagal. Že po naravi vedoželjen je nepričakovano dobil še knjige o zdravljenju z magnetizmom. Učil se je in po mnogih izkušnjah spoznal nevarnosti in prednosti tega zdravljenja. Kmalu je zaslovel in ljudje so prihajali k njemu po pomoč od blizu in daleč. Humar, ki ga danes nekateri označujejo za enega največjih svetovnih zdravnikov, je pomagal mnogo ljudem, nad katerimi so drugi zdravniki že dvignili roke. V Zgodnji Danici so leta 1891 na primer zapisali, kako je ozdravil mlado desetletno dekle iz Šmart-na pri Litiji, ki ni moglo shoditi. Oče jo je vodil k mnogim zdravnikom, a ji nihče ni mogel pomagati. Nazadnje je poskusil še pri primskovškem gospodu, “saj ni daleč, škodovalo pa tudi ne bo. Tako se napotim neko jutro z dekletcem v naročju v goro, četudi nisem imel veliko upanja. Gospod mi stavijo nekaj vprašanj, nato pa začno deklico gladiti in drgniti po rokah in nogah. Nazadnje pravijo, da to pot še ne bo zadostovalo, da bova morala priti še enkrat. In glejte! Nazaj grede je dekletce že samo šlo, le podpiral sem jo nekoliko. Čez nekaj tednov sva šla drugič, da so jo gospod še enkrat zdravili, in sedaj je zdrava kakor riba.” Mnogi so Humaija občudovali, ni pa bilo malo tudi takih, ki so ga skeptično opazovali, ga sumničili ter mu podtikali slabe namene. Vse to ga je bolelo, a je dejal: “Za svoje delo odgovarjam pred Bogom, za hudobne jezike se pa ne menim.” Ljudje so ga imeli za svetnika, ker ga je pri zdravljenju in delovanju vodila le ljubezen do ljudi. Sicer pa življenje in delo Čudodelnika s Primskovega, kot so Humarja imenovali, najlepše razodevajo pisma domačim, predvsem bratom in nečakinji Filome-ni. Th so tudi pomemben del popravljenega in dopolnjega ponatisa knjige. Prvo je pred tridesetimi leti pripravil za tisk pater Ja- žal naš konec Slovenije to sliko le še slabša. Tako na območju UNZ Novo mesto kot UNZ Krško je ta stopnja višja od slovenskega povprečja. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bila v Posavju skoraj petina povzročiteljev nesreč vinjenih, njihove stopnje alkoholiziranosti pa so kar precej nad enim promilom! Od tod tudi strog ukrep, ki ga prinaša nov zakon: vozniku, ki bo imel v krvi več kot 1,5 promila alkohola, bodo razveljavili vozniški izpit. A tudi ta ukrep ni najstrožji. Evropa namreč pozna stroge ter visoke denarne in zaporne kazni. Na Švedskem na primer so predpisani zapleteni postopki, da dokažeš, da nisi odvisen od alkohola, v nekaterih državah Amerike pa ti lahko zaradi vinjenosti začasno celo odvzamejo avto. A še preden bomo uspeli rešiti problem vinjenih na naših cestah, je pred nami že nova težava, s katero se še bolj intenzivno srečujejo tudi v Evropi: droga v prometu! Letošnje slika slovenske pro- metne varnosti je zastrašujoča in vse prej kot pogodu Evropi, ki jo varnostne razmere na naših cestah zanimajo tako zaradi turistov, ki obiščejo ali zgolj prečkajo Slovenijo, kot zaradi gospodarstva, saj je varen, nemoten in hiter prevoz tovora tudi denar. Veliko število smrtnih žrtev gre pripisovati tako mili zimi, zaradi česar so hitrosti večje, motoristi in mopedisti so prej zaključili zimski počitek, tudi pešcev je bilo več, svoje pa je naredila še država s polovi-čenjem že tako nizkih denarnih kazni za vse, ki plačajo takoj. A če odmislimo možnost neučinkovitosti davčne birokracije in sodnikov za prekrške, ki bi znali krojiti prometno varnost tudi v bodoče, je od novega zakona pričakovati več reda na cestah in zatorej večjo varnost. Še malo in novi, sodobnejši, bolj evropski zakon o varnosti v cestnem prometu bo začel veljati. Morda bo Slovenija nekoč dobila tudi nacionalni program varnosti cestnega prometa, a potrebovali bi tudi in predvsem evropske ceste... TANJA GAZVODA ZDRAVNIŠKA RAZLAGA prim. mag. dr. TATJANA GAZVODA Ozdravljenje raka na dojki? Pri načrtovanju in izvajanju zdravljenja vsake bolnice je danes običajno, da sodelujejo osebni zdravnik, kirurg, radio-terapevt in onkolog. Kirurško zdravljenje V preteklosti je bila poglavitna izvedba enostopenjskega postopka, ki je obsegal biopsijo mase v dojki in nato kompletno radikalno mastektomijo (popolna odstranitev dojke). Zenska je pogosto odkrila, da so ji odstranili dojko, ko se je po operaciji zbudila iz narkoze. K sreči se je ta način zadnjih 20 let spremenil v dvo- ali tristopenjski postopek. Sedaj najprej delamo biopsijo s tanko iglo in omejeno biopsijo, s čimer je omogočen izčrpen pogovor o izbiri terapije z bolnico in njeno družino. Vsem bolnicam moramo dati tudi pismene informacije o različnih možnostih zdravljenja. Današnji kirurg ima za biopsijo na razpolago več možnosti. Pomembno je, da dobi dovolj tkiva tudi za analizo hormon- skih receptorjev in druge tumorske teste pa seveda za rutinski patološki pregled. Če biopsija potrdi raka, je možno več izbire. Lahko se opravijo totalna radikalna mastekto-mija, ko se odstrani dojka v celoti, vse pazdušne bezgavke in delno mišice prsnega koša. Danes se lahko delajo delno prilagojene operacije. Kirurg utegne tudi odstraniti le del dojke. Če se izbere pravilno, so pri manjših operacijah enake možnosti ozdravitve, dajejo pa mnogo boljše kozmetične, funkcionalne in seveda psihološke rezultate. Zavedamo se tudi, da pazdušne bezgavke niso učinkovita ovira za širjenje tumorja. Zato odstranitev bezgavk ni zdravilen ukrep, ampak jih odstranimo zato, da dobimo podatke o tveganju ponovitve tumorja in zasevkov. Tako lahko bolje opredelimo potrebo po dopolnilnem zdravljenju. Druga vloga kirurgije je rekonstrukcija (obnovitev) dojke, potem ko so jo odstranili. To se dela danes pogosteje kot nekoč. (Nadaljevanje sledi) nez Žurga. Sedanja knjiga Mohorjeve družbe je urejena pregledneje in dopolnjena tudi s strokovnimi prispevki, bogati jo slikovno gradivo. V njej so zbrana ne le pisma, ki govorijo o njegovem nenavadnem načinu zdravljenja, ampak tudi tista, v katerih je razmišljal o globokih verskih in moralnih vprašanjih. Da bodo Slovenci, ki se še vedno zelo zanimajo za Humarja, o njem lahko izvedeli marsikaj novega, je pripisati predvsem zavzetosti njegovega naslednika na Primskovem župnika Pavla Sporna, ki je izdaje nove knjige zelo vesel. “Lahko rečemo, da je bil odličen duhovnik, izreden radiestezist, bioenergetik in bioterapevt, jasnovidec, hipnotizer in telepat. Prav je, da tega velikega Slovenca ponovno predstavimo, saj nam je že predolgo premalo znan.” PAVEL SPORN IN JURIJ HUMAR - Predstavitev knjige Čudodelnik s Primskovega Jurij Humar 1819-1890je pripravil tamkajšnji župnik Pavel Spom. (Foto: L. M.) HUMARJEVA SORODNICA -Med Humarjevimi sorodniki, ki so pomagali pri izdaji knjige, je tudi Urška iz Most pri Komendi, ki je iz sanskrtskega črkopisa in cirilice prepisala nekatera Humarjeva pisma. Na predstavitvi je nekaj zanimivejših tudi prebrala. Od stoletnice Humarjeve smrti se ga župnija spomni vsako leto oktobra na tako imenovano Humarjevo nedeljo, ko osvetlijo kak nov vidik njegove osebe ali župnije. Postavili so mu spominsko ploščo. Morda bodo kdaj ustanovili tudi Humarjevo slovensko društvo oziroma Humarjev sklad. Sicer pa vse leto prihajajo na njegov grob številni ljudje: nekateri pravijo, da občutijo, kot da bi jim šli mravljinci po telesu, mnogi pa za srečo z groba vzemejo s seboj nekaj prsti ali kamenčkov. Spomin na čudodelnika s Primskovega postaja z izidom nove knjige še bolj živ. LIDijA MURN NASE KORENINE Kekec in Pikica v Šmihelu Dan žena je za nami, materinski dan je za nami in čas se bo do naslednjega marca spet vrtel po starem. Zanimivo, kako sta prav ta praznika za razliko od drugih, ki jim je tudi krojil usodo povojni čas, tako hitro dobila zagrizene zagovornike in prepričane nasprotnike. V dnevu žena so tisti, ki so se jim zadnje družbene spremembe odvijale prepočasi, videli le ostanek starega režima, ki gaje treba čimprej pozabiti, so pa tudi taki, ki v materinskem dnevu vidijo le nasprotje dnevu žena, se starega na vse kriplje oklepajo in so slepi in gluhi za vsa opozorila, da bi kazalo o njem tudi kaj kritičnega premisliti. Tako eni kot drugi pa v svoji ideološki zaslepljenosti ne sprevidijo, da s takim obnašanjem le zavirajo idejo, ki je bistvo obeh marčevskih dnevov, in da bi bilo premalo ne samo, če bi oba dneva dostojno proslavili, ampak tudi, če bi ju podeseterili. Cilj je namreč spoštovanje sočloveka ne glede na njegov spol, ampak glede na to, kar je v njem dobrega in kar prispeva k dobrobiti celotne človeške družbe. Tako razmišljam, ko se pogovarjam z Julijano Lobe v njeni topli sobici v šmihelskem Domu starejših. Svetlo sonce sije zunaj in njegov prijazni žarek obseva starkino roko in odejo, pod katero počivata Julijanina otročička Pikica in Kekec. A je ta prijazna svetloba le prevara. Iz te tople sobe je dan tam zunaj videti tako spokojen, a če bi človek stopil vanj, bi ga mrzla sapa opikala do kosti. In tudi Julijanina otročička pod to toplo odejo sta le prevara. Pikica in Kekec sta namreč le lutki. Nemo spremljata gibe svoje varuške in ne odgovarjata na ljubkujoče besede, ki jima jih namenja. Vse to je le igra, ki so jo že zdavnaj sprejeli vsi: Julijana, osebje v domu in obiskovalci, ki kdaj pa kdaj iz zunanjega sveta prodrejo v to idilo. In kaj ima z Julijano, Kekcem in Pikico opraviti razmišljanje v uvodu? Pravzaprav nič neposrednega, saj Julijana ni nikakršna vneta borka za ženske pravice niti ni nikoli imela lastnih otrok, da bi jo človek jemal za vzor materinstva. A nekako nagonsko čutim, da bi imela Julijana zagretim zagovornikom ene in druge strani marsikaj poučnega povedati iz izkušenj svojega dolgega življenja. Lobetovi niso bili novomeška družina. Oče Anton je bil s kočevskega konca, mati Marija, rojena Kadunc, pa z grosupeljskega. Ko se je družina konec prejšnjega stoletja preselila v Novo mesto, kjer je Anton dobil mesto sodnega sluge, je par že imel nekaj prirastka. Julijana, kije privekala na svet v Novem mestu leta 1906, je bila že osma, najmlajša. Kmalu zatem je umrl oče, usoda pa je tudi pozneje obračala tako, da je od številnih Lobetov v Novem mestu sedaj živa le še Julijana. Drugi so že pomrli ali pa se je njihov rod preselil dru- gam. Novemu mestu pa je ostal na Lobete trajen spomin: ena od mestnih ulic se imenuje po njih. Ime je dobila pravzaprav po Julijaninem bratu Feliksu, ki se je rodil že v Ljubljani, odrasel pa v Novem mestu in na tukajšnji gimnaziji tudi maturiral. Že takrat, še v času rajnke Avstrije, ga je privlačevala znanost in inovatorstvo. Študij je potem nadaljeval na Dunaju, služboval pa je v Ljubljani, kjer je leta 1970 tudi umrl kot mednarodno priznan znanstvenik in univerzitetni delavec. Lobetovi so živeli v Žabji vasi, v bližini križišča na sedanji Šentjernejski cesti. TU so imeli hišico in nekaj zaplat zemlje. Očetova uradniška plača je komaj zadostovala za preživljanje številne družine. Potem ko je umrl, je njegovo breme padlo na ramena starejšega brata Jakoba, ki je dobil zaposlitev na okrajnem glavarstvu. Julijanini izgledi so bili torej slabi: bila je najmlajši otrok v številni uradniški družini, brez očeta in še ženska povrhu. Usoda je hotela, da je prvič zavestno stopila v svet prav tukaj v Šmihelu. Pri notredamskih nunah v samostanu, komaj kak streljaj oddaljenem od sedanjega doma starejših, je obiskovala dekliško in meščansko šolo. Delo z otroki jo je neizmerno veselilo in odločila se je, da bo to njena življenjska zaposlitev. Zato je v Ljubljani opravila vzgojiteljsko šolo, po njej pa se je vrnila v Novo mesto. Poslala je prijavo za delo in vsa vznemirjena čakala, kdaj bo stopila med mlade radovedneže. A je Julijanino vznemirjenje počasi kopnelo in se pričelo vse bolj spreminjati v malodušje. Vzgojiteljice tisti čas, kot kaže, niso nikjer potrebovali, zato je kar enajst let čakala na prvo službo. Tistih let seveda ni preživela tja v en dan. Medtem seje izučila pletilstva in se s tem delom in še nekaterimi drugimi ročnimi spretnostmi preživljala. Sredi tridesetih let je končno dobila mesto vzgojiteljice. Bilo je na Prevaljah in druge izbire ni imela kot pobrati svoje stvari in se preseliti tja. Ko pa je prišla nemška okupacija, je bila spet na cesti. TUdi povojna oblast je ni sprejela z odprtimi rokami. Ljudi, ki niso navdušeno vzklikali revoluciji, je odrivala. Julijana pa ni hotela na hitro zavreči vere in vrednot, kijih je sprejela v mladosti. Šmihel je bil očitno njena usoda. Čisto zraven šole, ki jo je včasih obiskovala, so odprli otroški vrtec in tukaj je dobila zaposlitev. Spet je bil okoli nje otroški živžav. Spremljal jo je tudi v Šentjernej, kjer je prav tako v vrtcu delala vse do upokojitve, in spremlja jo tudi sedaj, ko je spet v Šmihelu. Le da čebljanja Pikice in Kekca ne slišijo vsaka ušesa. Materinstvo ima pač svoje svetle in temne plati. Julijana, ki nikoli ni imela svojih otrok, je v starosti zadovoljna. A v domu je veliko mater, ki jim starost postaja vse bolj prazna. TONE JAKŠE BOGASTVO SLOVENSKIH DOMAČIH JEDI Od alpske do sredozemske kuhinje 1 Pomemben del turistične ponudbe je prav gotovo hrana. Turisti si želijo našo deželo spoznati tudi po tej plati. Pa jo lahko? Žal jo ponujajo le redke gostilne in restavracije, pa še te le ob določenem času, npr. v času kolin ipd. Udeleženci posveta o slovenski kulinariki v turistični ponudbi pred kratkim na Otočcu so bili enotni, da je nujno v našo turistično ponudbo vključiti tudi naše domače jedi. Le malokateri narod se namreč lahko pohvali s tako različnimi jedmi, kot jih imamo Slovenci. Žal se posveta zaradi bolezni ni mogel udeležiti prof. dr. Draži-gost Pokorn, ki je za to srečanje pripravil prispevek o slovenskih jedeh v zdravi prehrani. Zdrava prehrana pomeni predvsem varno, hranilno in energijsko uravnoteženo prehrano, ki varuje človeka pred civilizacijskimi boleznimi. Čeprav mnogi mislijo, da so slovenske jedi preveč kalorične, se motijo. Slovenska kuhinja je polna tudi preprostih kmečkih jedi z malo ali nič dodanimi maščobami, z žiti, zelenjavo in sadjem. In kako se Slovenci prehranjujemo? V ta namen je bila pred kratkim opravljena raziskava, ki jo je predstavila dr. Verena Koch s Pedagoške fakultete v Ljubljani. V raziskavo so zajeli prebivalce Slovenije med 18. in 65. letom; zbrali so 2183 izponjenih anket. Raziskava je pokazala, da je v primerjavi s priporočili Švetovne zdravstvene organizacije delež maščob v celodnevni prehrani povprečnega odraslega Slovenca mnogo večji od priporočene vrednosti. Največ maščob, po anketah sodeč, zaužijejo Dolenjci. Beljakovine v dnevni prehrani povprečnega Slovenca so v priporočenih mejah, premalo pa zaužijemo ogljikovih hidratov. Pravilen ritem prehranjevanja je uživanje 3 do 4 rednih obrokov; med njimi pa naj bi bil čas od 3 do 4 ur. “Anketa je pokazala, da je najbolj pogosto zaužiti obrok Slovenca kosilo, sledi večerja, nato zajtrk in dopoldanska malica. V ritmu prehranjevanja povprečnega odraslega prebivalca Slovenije pa je med zajtrkom in kosilom kar 7 ur premora,” je povedala dr. Kochova. Naš prehranjevalni ritem je slab. Zelo radi uživamo tudi prigrizke med obroki (sladice, čips, jedrca), ki predvsem zvišujejo energijsko vrednost in so pogosto vzrok za povečano telesno težo. Raziskava je še pokazala, da Slovenci radi jemo v družbi, da več kot četrt ljudi hrano dosoljuje in večina vse, kar dobi na krožni-, ku, tudi poje. Kar precej ljudi se prehranjuje izven doma, meso je na naših krožnikih povprečno vsak dan, med kruhi pa še vedno prednjači bel kruh, čeprav se poraba črnega in polnozrnatega kruha zadnja leta povečuje. Le četrtina vprašanih uživa zelenjavo vsak dan, več kot 10 odst. pa nikoli, odrasel prebivalec Slovenije zaužije en sadež dnevno. Slovenci smo dobri pivci kave, preko 60 odst. ljudi pije kavo vsak dan, smo pa slabi pivci brezalkoholnih pijač. Dr. Kochova je zaključila, da ima kar polovica vprašanih možnost, da zbolijo za civiliza- cijskimi boleznimi. “Večina ljudi pred desetimi leti ni imela toliko težav z izbiranjem živil, kot jih imamo danes. Iz preprostega razloga: izbira je bila za večji del prebivalstva omejena, danes pa je ravno obratno,” je v uvodu povedala inž. Jolanda Prelec - Lainščak. Jedilniki v deželah z višjim standardom, kamor sodi tudi Slovenija, so daleč od zdravega. Zaužijemo preveč maščob, sladkorja, rafiniranih živil (bel kruh, testenine iz bele moke, oluščen riž). Premalo pa pojemo sadja, zelenjave in polnovrednih živil. Za ohranjanje zdravja, da se izognemo raznim civilizacijskim boleznim, kot so bolezni srca in ožilja, rak, debelost, bolezni lokomotornega sistema, žolčni kamni, moramo nujno spremeniti svoje prehrambene navade. Inž. Prelc -Lainščakova je navedla kup praktičnih nasvetov za zdravo prehra- fk DOMAČE JEDI Naj bodo jedi prepoznavne Dr. Stanislav Renčelj se je zavzel za prepoznavnost naših jedi v turistični ponudbi in prav pri tem poudaril vlogo gastronomov. Slovenija se npr. ponaša s tradicijo v izdelovanju suhih mesnin. “Če se Kras ponaša s pršutom, panceto in vratovino, bi se lahko ostala območja v Sloveniji ponašala z ostalimi nič manj kakovostnimi dobrotami,” je poudaril dr. Renčelj. Slovenska tradicija in posebnost je tudi izdelovanje želodcev. “V večini primerov izdelki, izdelani v industrijskih obratih, izgubljajo svojo identiteto, npr. kljub predpisani proizvodni specifikaciji se pojem “kranjske klobase” izgublja v povprečnosti,” meni dr. Renčelj. Med prepoznavne slovenske jedi sodijo koruzni in ajdovi žganci, ajdova in pšenična kaša, kisle juhe, jote, ričet, matevž, bograč, štruklji, orehova potica, ajdova potica, gibanica... Posebnost v slovenski kulinariki so koline, ki jih ni jin različnih koncih Slovenije ljudji šii, različno pripravljajo. Slovensk sfc avtohtoni siri (tolminski in bohi na njski sir) so bili pred pol stoletji g( bolj prepoznavni kot danes. ca Slovenska domača hrana pa j! so predvsem hrana našega kmeta- na “Pri tem je Slovenija prava Evra h pa v malem. Tri velike evropski od kulture: alpska, panonska in sre- ku dozemska, si na našem male® koščku zemlje podajajo roke,’ kn pravi dr. Boris Kuhar. Po njega kr vem je kulinarika Slovenije ku- pc hinja regij, imamo vsaj okrog 40 v s kulinaričnih območij s samosvoji- ‘n mi jedmi. Dr. Kuhar ima zbranil dc preko 1000 receptov naših doma-čih jedi, od preprostih vsako; 1111 dnevnih jedi do svečanih jedi, ki so se največ ohranile v naši tradi- *•' cionalni kuhinji. Vsakodnevna 8® prehrana kmečkega prebivalstva kc pa je bila enostavna, skoraj brez sli mesa. Nekdanje postne jedi bi m, prav gotovo lahko vključili kot le zdravo hrano v današnjo gostin- za sko ponudbo. “V Sloveniji pozna- dr mo nad 100 različnih juh, pre- in vladujejo brezmesne in zelenjav- dc ne juhe,” pravi dr. Kuhar. -la O ponudbi domačih jedi je raz- sk mišljal tudi Franci Jezeršek, ki je Pr prav tako poudaril bogastvo naših ga jedi zaradi geografske lege in 2a vplivov različnih evropskih kultur. Pri ponudbi domačih jedi je po- 1 trebno, da znamo gosta motivira; ti. Potruditi se je treba pri pripravi ^ jedilnega lista, ki je hkrati lahko tudi turistični spominek. PraV 15 zaradi pritiska amerikanizacija re (fast foodov), bi se morali še bolj m zazreti v našo dediščino. Vendar nj to ne pomeni, da je treba jedi p( pripravljati s staro tehnologijo, saj l0 je dediščina le osnova, na kateri |u se gradi naprej. je Posveta na Otočcu se žal ni te udeležil nihče iz ministrstva, če- n, prav so zbrani menili, da bi mo;i rala ta prizadevanja podpreti tudi -država. JOŽICA DORNIŽ VSE LETO - MATERINSKI DAN Mati korajža je kos igri narave Morda bodo kdaj v Beli krajini iskali mater korajžo, torej mamo, ki kljub vsem težavam, preprekam, vsemu hudemu, kar je morala prestati v življenju, ni obupala. In če se bo to res zgodilo, bo gotovo prišla v ožji izbor tudi Alojzija Starešinič s Pretoke, ki kljub vsemu, kar je prestala v zadnjih dveh desetletjih, nosi v sebi optimizem in vedrino, ki ju trosi tudi v svoji okolici in marsikomu prežene temne misli. Alojzija in njen mož Franc sta si na rojstni Preloki uredila prijeten dom v obnovljeni stari kmečki hiši. Pred enaindvajsetimi leti se jima je rodila hčerka Brigita. “Bila je prenošena in na svet je prišla vsa modra. Morali so jo oživljati. Pozneje so mi strokovnjaki povedali, da je bil to poglavitni razlog, da se ni normalno razvijala,” pripoveduje Alojzija, ki je, ko je bilo hčerki dva meseca, zvedela, da je nekaj narobe s črevesjem deklice. Kar pol leta je bila po bolnišnicah, a nekako seje vse uredilo in Brigita je obiskovala viniški vrtec in malo šolo, potem pa so staršem svetovali črnomaljsko šolo s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše. Brigita je tam končala oddelek za usposabljanje, pri devetnajstih letih pa je odšla v varstveno-de-lovni center (VDC). “Spominjam se, kako se je Brigita veselila odhoda v VDC, saj je že prej poznala precej varovancev, predvsem pa priljubljeno takratno vodjo VDC Nado Barič. Zanjo je bila to pomembna sprememba v življenju, ki jo je osrečila, saj je v družbi sebi enakih, se počuti koristno, povrh pa zasluži še kakšen tolar,” pripoveduje Alojzija. A še preden razprede vse misli o VDC, se povrne sedemnajst let nazaj, ko je Brigita dobila bratca Boštjana. “Sin je prav tako kot hčerka prišel na svet s carskim rezom, po rojstvu pa so mu morali pomagati z umetnim dihanjem. A zdelo se mi je, da je z njim vse v redu, zato je bil zame toliko večji šok, ko sem na sistematskem pregledu, ki gaje imel pri treh letih, zvedela, da se telesno sicer dobro razvija, ne pa tudi duševno. Zdravniki so me tolažili, da se je z mojimi otroki očitno poigrala narava, a njena šala se mi je zdela le pre-kruta. Čeprav sem si pri Brigiti nabrala veliko izkušenj, kako ravnati z otroki, ki se ne razvijajo tako kot njihovi vrstniki, sem v začetku kar težko dojela, da bom morala z Boštjanom ubirati enake korake kot z njegovo sestrico,” pravi danes Starešiničeva. Toda zbrala je dovolj moči, da je bila skupaj z možem kos tej težavni nalogi. Tildi Boštjan je, potem ko je obiskoval vrtec in malo šolo ter pol leta 1. razred v Vinici, začel hoditi v šolo s prilagojenim programom v Črnomlju, kjer je še vedno v oddelku za usposabljanje. Ko je začela Brigita obiskovati šolo v Črnomlju, je bila sprva čez teden v dijaškem domu, a ko se ji je pridružil še bratec, si Starešiničeva nista mogla predstavljati, da bi ostala brez obeh otrok. Kupila sta starega juga in Alojzija ju je vsak dan vozila v šolo, potem pa nadaljevala pot v službo v semiško Iskro. Zadnja leta, ko je od Žuničev do Preloke asfaltirana cesta, se vozita z avtobusom. In kako je bila Brigita nedavno žalostna, ko ni bilo avtobusa in je morala ostati doma. “Prijokala je domov, tako zelo pogreša svoje sovrstnike. Sicer pa to, da je lahko v VDC, veliko pomeni tudi nama z možem, saj drugače zagotovo ne bi mogla biti oba zaposlena. Morda se ne bi nič zgodilo, če bi bila Brigita, ki je zelo pridna in rada dela, sama doma. A moje misli bi bile namesto na delovnem mestu ves čas doma. Seveda pa je najpomembnejše, da je zadovoljna Brigita, in Boštjan marsikdaj pravi, ko vidi srečno sestro, da bo, če ne bo šel v VDC, raje ostal kar doma. V oddelek za usposabljanje ga ne vleče več preveč, in ko bo novembra star 18 let, ga bo najbrž moral zares zapustiti. Upam, da bo do takrat šla tudi gradnja novega VDC na črnomaljskem Majerju že h koncu in da bo potem v njem dovolj prostora za vse iz Bele krajine, ki se želijo vključiti vanj,” pravi, tako kot že vrsto let, optimistično Alojzija. Starešiničeva sta srečna, da sta njuna otroka v VDC in v šoli s prilagojenim programom. Dobro pa se zavedata, kako težko je staršem otrok, ki doma čakajo na sprejem v center. Alojzija, ki je obiskala veliko tovrstnih centrov po Sloveniji, pravi, da jo je kar sram, ker je črnomaljski tako skromen in že davno pretesen. Ne ve si odgovoriti na vprašanje, zakaj jim v drugih krajih uspe urediti sodobne centre, v Beli krajini pa so toliko časa mencali. “Ali je drugod res toliko več volje, denarja in moralne podpore?” se sprašuje, srečna, da so se končno tudi v Črnomlju zganili. Brigitina in Boštjanova mama ve, koliko dela, vztrajnosti, potrpežljivosti, požrt- vovalnosti, odrekanja je potrebnega pri vzgoji otrok, kakršna sta njena. Prepričana je, da je VDC, ki ga bo uredila družba, le delček v primerjavi z vsemi skrbmi in napori, ki jih imajo starši s takš; nimi otroki. Hkrati pa ji misli uhajajo tudi v prihodnja leta, ko bodo starši teh otrok - nekateri pa so že - ostareli. Prizna, da se večkrat zaloti z mislijo, kdo bo takrat skrbel za njena otroka, in čeprav že kuje načrte, ki pa jih sedaj drži zase, z vsem srcem upa, da bodo poleg VDC zgradili še bivalni center. V njem bodo ti nebogljeni otroci lahko živeli v družbi s svojimi prijatelji, na katere se navadno zelo navežejo. “Ljudje se še ne zavedajo dovolj, da so takšni otroci kot vsi drugi in da morajo živeti skupaj z ' drugimi ljudmi. Imajo le nekatere povsem svoje potrebe. Obiskovala sem številne seminarje, kjer so nas strokovnjaki podučili, kako j živeti in ravnati s takšnimi otroki. Prepričana sem, da bi predavanjem morali prisluhniti številni, ki imajo normalne otroke, da bi lažje dojeli, kakšno je naše življenje,” je prepričana Starešiničeva. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Alojzija Starešinič z otrokoma Boštjanom in Brigito 22 DOLENJSKI LIST St. 13 (2S36), 2. aprila 1998 e Kmetujejo z mislijo na Evropsko zvezo Štrucljeva družina iz Gribelj veja za eno najštevilnejših v Beli kra-("J1- V veliki hiši na robu vasi živi v 1 J ‘tirih rodovih kar trinajst družin-I*1'^ članov, med najstarejšim in najmlajšim pa je 84 let razlike. ' J| Gospodar Lojze in gospodinja Ani-ca imata sedem otrok in vsi, četudi if to že zaposleni, še živijo doma, tudi •M jajstarejša hčerka Verica z družino, to canimivo pa je, da so vsi otroci sW odrasli skoraj izključno ob zasluž-;re' 'tu, ki ga je dala kmetija. e1 Lojze se je, ko se je odločil za e, kmetovanje, izobraževal v zimski go kmetijski šoli. Žena Anica, po P°klicu trgovka, je bila zaposlena 7 v skladišču metliške tovarne Beti, m šele ko je bila na porodniškem lil dopustu s šestim otrokom, danes ia- sestnajsletno Ano, je začela raz-:o- niišljati, da bi ostala doma. Takrat !o so se namreč začeli usmerjati v di- živinorejo, predvsem v pitanje na govedi in rejo krav molznic. Do-:va končno se je odločila, da pusti el službo, ko je umrla Lojzetova b' [bama. Od takrat Štrucljevi živijo ol le še od kmetije. A življenje se je in- zasukalo tako, da sta kljub veliki ia- družini glavna delovna moč Lojze e' 'n Anica, marsikdaj pa jima je iv- dobrodošla pomoč Lojzetov oče -knez, ki kljub 84 letom vsak dan z- skrbno opravi dela, ki si jih je je Pridržal zgolj zase. Ve, da plug, če ih ga vržeš pod plot, čez dva tedna in zarjavi, ir. o-a* vi :o iv ie •S it ii belice na paši na Kočevskem Lojze je po nasvetu takratne Pospeševalne službe in črnomaljske kmetijske zadruge že leta *®73 dobil prvo posojilo in preu-redil hlev. Čez dve leti ga je ponovno posodobilmoderniziral, v njem pa je bilo prostora za 40 re-: P°v, kar je bilo za takratne be-] lokranjske razmere zelo veliko, a !udi dovolj za normalno preživet-j j® na kmetiji. Redili so še prašiče ,er na poljih pridelali vsakega po n>alem, kot je bilo značilno za belokranjsko kmetijstvo. Lojze, umen kmet in dober gospodar, je vedel, da mora najprej poskrbeti za gospodarska poslopja, šele potem za bivališče družini. In ko je bil prepričan, da bo hlev, preurejen leta 1975, zadostoval za vekomaj, so začeli Štrucljevi leta 1982 graditi prostorno hišo za veliko družino. A so se ušteli, kajti hlev je kmalu postal pretesen, in ker v strnjenem naselju ni bilo prostora za razširitev, so leta 1988 v bližini nove hiše postavili še hlev. Sedaj sta polna oba. Štrucljevi so se zadnja leta usmerjali zgolj v rejo krav molznic in v letošnjem januarju so dali iz hleva zadnje bike. Danes imajo 40 molznic in 38 plemenskih telic ter 60 svinj. Slednje nameravajo obdržati, saj jih hranijo tudi z mlekom. Sicer pa je njihova kmetija znana po tem, da je med prvimi, ki se ozirajo za novostmi. Tako so prvi v Beli krajini imeli sušilnico sena na sončno energijo, pred dvema letoma so uvedli računalniško krmljenje živine, načrtujejo pa tudi računalniško vodeno molžo. “Saj bi jo že imeli, a smo za naprave za krmljenje vzeli posojilo, pa so bile tako visoke obresti, da smo del posojila raje takoj vrnili, zmanjkalo pa je denarja tako za računalniško molžo kot za dozidavo hleva, ki jo načrtujemo že vsaj dve leti,” pravi gospodar ter hkrati pripomni, da so bili precej razočarani, ker so pri razvoju kmetije ostali sami. “Zaradi velike mlečnosti smo se odločili za črno-belo pasmo krav. Ker pa je bila zaradi miselnosti nekaterih kmetijska politika v Sloveniji takšna, da ni podpirala te pasme, smo pri privezu ostali brez državnih podpor, a tudi plemenskih telic nismo dobili toliko, kot smo jih potrebovali. Zato je bil velik nov hlev nekaj časa na pol prazen. Sedaj vsaj s plemenskimi telicami nimamo več težav, saj jih vzrejajo sami, na pašo pa jih, kar je precejšnja belokranjska novost, pošiljamo h kooperantom na Kočevsko, ker je čreda veliko bolj zdrava, če pase. Zato odpeljemo teličke na Kočevsko, ko imajo štiri mesece, in jih pripe- Anica in Lojze Štrucelj ljemo nazaj v visoki brejosti,” pove Lojze. Računalniki na kmetiji so nuja Štrucljevi se lahko, odkar so pred šestimi leti krave preselili v nov hlev, pohvalijo z vse večjo mlečnostjo. Ob preselitvi so v povprečju pri vsaki kravi namolzli v laktaciji, ki traja 305 dni, po štiri tisoč litrov mleka, danes pa že skoraj dvakrat toliko. Veliko zaslug ima pri tem kakovost hrane, računalniško doziranje, sušenje trave na sončno energijo, a seveda tudi selekcija krav. Imajo nekaj krav rekorderk, ki so namolzle v eni laktaciji 10 in celo 11 tisoč litrov mleka, v najboljših časih za molžo pa po 49 litrov na dan. Štrucljevi imajo svojo zbiralnico mleka, iz katere sedaj oddajo po 900 litrov na dan, in nobena skrivnost ni, da se v nobeni drugi belokranjski vaški zbiralnici ne zbere toliko mleka. “Thkšne krave so zelo zahtevne in tudi zato potrebujemo še en hlev. Priznam pa, da pri nas razvijamo kmetijo z mislijo na Evropsko unijo. Upamo, da bo Evropska zveza, ko bomo v njej - in želimo si, da bi bilo to čim prej - drugače gledala na črno-belo pasmo kot nekateri slovenski strokovnjaki. Hkrati vemo, da moramo razširiti hlev prav zaradi sprejemanja naše države v Evropsko unijo, saj nameravamo povečati čredo za 30 krav ter si s tem zagotoviti kvoto, s katero se bomo potem preživljali. Načrtujemo, da bo sin Tone, ki študira živinorejo, ostal na kmetiji. Midva z ženo vse bolj spoznavava, da s svojim znanjem nisva več kos vsej učenosti kmetovanja,” pove Lojze, ki še vedno komaj dojame, kako hiter je danes razvoj na kmetijah. Štrucljevi imajo okrog 15 hetar-jev svoje obdelovalne zemlje in prav toliko v najemu. Prav s slednjo rešujejo kmetijo, saj je njihovo zaradi bolj kraškega sveta težko obdelovati. A četudi so polja večinoma v okolici Gribelj ali se razprostirajo proti Krasincu -prav za to območje pa je že dlje časa slišati, da ga bodo namakali - Štrucljevi vedo, da tega ne bodo deležni, saj pridelujejo le ječmen, koruzo in travo. Toda Lojze je kljub temu razočaran, da ni več namakanja, saj ima Bela krajina, ki ji mnogi pravijo kar slovenska Kalifornija, izredne možnosti predvsem za pridelavo zelenjave. Lojze, ki dobro ve, kako zraste uspešna kmetija, je prepričan, da so za to krivi tudi Belokranjci sami, ki so po njegovem premalo podjetni. Pripadnost domačiji Kot že rečeno, sta sedaj Anica in Lojze edina, ki čez teden po-primeta za delo. Štiriindvajsetletna hčerka Verica, ki ima štiriletno Valentino, je na porodniški z dvomesečnim Davidom, medtem ko je mož Branko zaposlen v semiški Iskri in študira ob delu. Triindvajsetletni Janez je absolvent višje gozdarske šole v Ljubljani, leto dni mlajši Tone študent Z RAČUNALNIKOM BO LAŽJE - Molža pri Štrucljevih je že precej posodobljena, saj po štiri krave hkrati prihajajo na molzišče, mleko pa gre iz molznega stroja v hladilnico, ne da bi prišlo v stik z zrakom. Vendar gospodar in gospodinja že težko čakata, da jima bo tudi pri tem delu pomagal računalnik. (Foto: M. B.-J.) živinoreje na ljubljanski biotehniški fakulteti, enaindvajsetletni Tiče je mehanik v črnomaljski klavnici, prav sedaj pa ob delu končuje trgovsko šolo. Sedemnajstletna Jožica se uči za frizerko, leto dni mlajša Ana obiskuje srednjo ekonomsko šolo v Novem mestu, dvanajstletna Jerneja pa je šestošolka. “Cez teden sva z možem v hlevu vsak po osem ur na dan. Torej samo pri kravah opraviva cel šiht z deljenim delovnim časom. Tudi zaradi tega že komaj čakava računalniško molžo,” pravi Anica. S pohvalami na račun otrok ne skoparita saj najbrž ne bi imela tolikšne spodbude za kmetovanje, še zlasti pa za razvoj kmetije, če ne bi bila tako obdarjena z njimi. Že od malega so pomagali, vsak po svojih močeh. Besede “ne” ne poznajo. “Pri nas vsi gospodarimo in vsi delamo. Tako so razmišljali že moji starši in takšno vzgojo neopazno vcepljali svojim devetim otrokom. Nikoli nismo delili na moje in tvoje. Mama nas je znala dobro povezati med seboj in vrata domače hiše so ostala odprta za vse otroke tudi takrat, ko so si ustvarili svoje družine. Zahva-la, da je naša kmetija tako napredovala, gre tudi mojim bratom in sestram, ki še vedno čutijo pri-pradnost domačiji. Niso namreč pozabili maminih besed, da bomo imeli, če bomo delali skupaj in v slogi, vsi dovolj, če pa bo delal vsak zase, ne bo imel nihče nič,” pohvali Lojze. In takšni, kot so bratje in sestre, so tudi njegovi otroci. Vedo, da morajo pomagati doma, saj bodo tam najprej iskali pomoč, če jo bodo potrebovali. V današnjih časih, ko se ljudje vse bolj odtujujejo, je v Štrucljevi družini pomembno še nekaj, kar jih druži: vedno najdejo dovolj časa za pogovor in nikoli ne hodijo drug mimo drugega. Predvsem pa je pomembno, da so zanje največje vrednote medsebojno spoštovanje, ljubezen, pridnost, poštenost ter da ima lahko vsak pri hiši svoj prav. MIRJAM BEZEK-JAKŠE i SADJARSTVO: OBNOVA ZASTALA Obetavna dama gre gola proti Evropi Zapisano je, da ima slovensko sadjarstvo med vsemi kmetijskimi dejavnostmi največje možnosti v ■ bodoči Evropi. Če je vsak udeleže-l Uec planiških skokov ugriznil v ‘,; brezplačno slovensko jabolko, je to t brez dvoma dobra reklamna pote-l j dt. Vse pa kaže, da bi morali naše - sadje grizljati še v tujini, da bi ta i dejavnost res preživela. Za učinko-> vit nastop na tujih trgih bi se mora-i b naši sadjarji povezati in povečati ■ Pridelavo sadja. Sadje imamo, a ga t "e moremo prodati, hkrati pa ga i Uma mo dovolj, da bi ga lahko do-i bro prodali. To je težava, ki jo i j Piorajo sadjarji in država rešiti ne-i Judoma, sicer ne bodo imeli kaj ; Pikati v Evropi. i Posebej alarmantne so novice, j daje obnova v sadjarstvu povsem I Ostala, ker je kmetje zaradi krize v zadnjih letih ne zmorejo, pa tudi ker se jim trenutno ne izplača. Judi v ministrstvu za kmetijstvo ; ženijo, daje obnova zaskrbljujoča, sadjarski strokovnjak mag. Aleksander Kravos pa dodaja, da 4S-odstotna obnova ne zadošča hiti za to, da bi ohranili sedanje Površine nasadov. “Imamo samo { 7 odstotkov mladih nasadov, motali pa bi jih biti četrtino. Če se bo J krajšala življenjska doba nasadov, jih bomo imeli kvečjemu vsako leto manj,” meni. Pridelava sadja trenutno pada 'n obnova nasadov šepa kljub Povečanim vzpodbudam države. Ta je lani prvič uvedla pomoč pri obnovi nasadov, in sicer četrtino vrednosti. To pa je, kot zdaj ugotavljajo vsi po vrsti, občutno preklalo. Sadjarji menijo, da bi moral biti vložek države vsaj polovičen, v deželah EZ pa je podpora države še večja, od 70- do 75-od-stotna. Tako se je lani le malo sadjarjev odločilo za obnovo, za kate-I fo je država namenila 94,4 milijo-ka tolarjev. , Sadjarji, sadjarski strokovnjaki ki predelovalci sadja menijo, da bi država morala opredeliti, koliko hektarov je treba obnoviti letno, koliko skupno do vstopa v EZ in na kak način. Program razvoja sadjarstva teh številk ne vsebuje, zato bi država morala sprejeti konkretno predpristopno strategijo razvoja sadjarstva. Franc Ro-vere, direktor Slosada, predlaga, da bi se okrog Gospodarskega interesnega združenja za sadjarstvo zbrali vsi, ki so odvisni od te dejavnosti, da bodo lahko dober sogovornik ministru. V sadjarstvu vse bolj postaja jasno, da državne subvencije sicer lahko pomagajo, toda končno rešitev lahko prinese le cenejša in bolj organizirana proizvodnja. Po mnenju Franca Kotarja iz Posavja je pri tem treba delovati podjetniško, kar dokazujejo projekti širjenja nasadov jagod in oljk. Niti za eno trgovsko verigo Slovenija pridela 40 odstotkov več sadja, kot ga porabi. Doma se to sadje težko kosa z vabljivim in često tudi s poceni južnim sadjem. Prodajo doma bi bilo treba pospešiti z učinkovitejšo promocijo in izboljšanjem kakovosti v ponudbi. Država tu sodeluje z največjimi možnimi dajatvami za uvoženo sadje. Poskušala je tudi pospešiti odkup sadja za predelavo, s tem da je ponujala 3 tolarjev za vsak kilogram odkupljenih domačih jabolk. V predelavi večjega odziva ni bilo. Slovenija izvozi največ jabolk (lani 17.000 ton), večino v nekda- DARKOJELČIČ, posavski sadjar: “Sadjarstvo stagnira, državni vložek pri obnovah je premajhen, moral bi biti vsaj 50-odstoten, saj sadjarji zaradi poslabšanih pogojev prodaje, predvsem pa nižjih cen, sami ne zmoremo obnove. " FRANC ROVERE, direktor Slosada: “Slosad je odkupil 300 ton višenj v Sloveniji, a bi jih takoj potreboval 3.000 ton. Zdaj smo predelali 11.000 ton slovenskih jabolk, čez pet let jih bomo 20.000 ton, toda moramo jih dobiti. ” nje države Jugoslavije (Hrvaška, BiH), medlem ko največ hrušk ' izvozi v Italijo. Bivša jugoslovanska tržišča bodo gotovo tudi v bodoče velika priložnost za naše sadjarje, poleg tega pa ne bi smeli zanemariti niti trgov vzhodne Evrope, ki so razen Poljske in Armenije vsi uvozniki jabolk. Predvsem bi morali že zdaj izkoristiti dostopen trg držav CEFTE. Sporazum o prosti trgovini s Hrvaško do konca februarja sadjarjem še ni prinesel prednosti, saj Hrvaška še ni dodelila kontingentov za uvoz. Kljub temu je mogoče pričakovati, da bo tako sproščena trgovina vseeno priložnost za sadjarje, še posebno posavske. Država je lani skoraj za dvakrat povečala izvozne spodbude (na 859 milijonov tolarjev). Zaradi krize na domačem trgu je spomladi še posebej povečala izvozne vzpodbude za jabolka in hruške. Za letos napoveduje podobne ukrepe, ki naj bi se jim po potrebi pridružilo tudi financiranje umikov presežkov sadja s trga. Čeprav imajo sadjarji težave s prodajo sadja, pa na trgu še naprej nastopajo stihijsko in posamično, najpogosteje v obliki prodaje s kombiji. Kot pravi dr. Franc Štampar z Biotehniške fakultete v Ljubljani, je lansko leto jabolka v tujini prodajalo kar 48 izvoznikov, ki so za vse skupaj iztržili manj kot 10 milijonov tolarjev. Ob tem pove, da Nizozemci letno izvozijo za 1,5 milijarde dolarjev sadja, pa imajo le enega izvoznika! Lansko leto so slovenski sadjarji pridelali nekaj čez 50.000 ton sadja (od tega 20.000 industrijskega). Samo 15.000 ton so ga uskladiščili v hladilnicah, in če odštejemo še nekaj sadja slabše kakovosti, ga je za izvoz ostalo le 10.000 ton, kar je občutno premalo. Večje pridelke je lažje prodati, tako Italijani, ki imajo 200-krat večje pridelke, dosegajo precej višje cene pri jabolkih. Po mnenju posavskega sadjarja Tonija Koršiča vse slovensko sadjarstvo ni sposobno oskrbovati ene same večje trgovske verige. Premajhne količine sadja so torej poleg zaščitnih carin največja ovira za izvoz slovenskega sadja. Pridelava v Sloveniji je težka (suša, pozebe, toče), vendar pa zaradi klimatskih razmer daje posebno kakovost, ki bi se jo splačalo vnovčiti. Zato bi morali slovenski sadjarji že v nekaj letih podvojiti količino pridelanega sadja in še pred vstopom v EZ z novimi nasadi od sedanjih dobrih 4 tisoč ha priti na 10 do 12 tisoč ha intenzivnih nasadov ter ohraniti in po možnosti povečati tudi travniške nasade. BREDA DUŠIČ GORNIK SADJARSTVU SE MAJEJO TLA - Z intenzivnim sadjarstvom se ukvarja skoraj 2000 slovenskih kmetij, medtem ko kakih 70 kmetij živi samo od te dejavnosti. Po nekaterih mnenjih je v sadjarstvo vpeto okrog 50.000 delovnih mest, ki se bodo ob vstopu v EZ močno zamajala, če Slovenija ne bo korenito in hitro ukrepala. r C VAŠA ZGODBA VIDA DfPOflne craon nci Pred več kot sto leti je v Semiški gori pod Smukom živela Ca-jhnova Anka, po domače Koca-neža. Nekateri so jo imenovali tudi Kočaneža, a ne vem, zakaj. Nenavadni vzdevek si je najbrž prislužila s pohajkovanjem od hiše do hiše pa tudi po božjih poteh. Sicer je bila zelo jezična, poznala je vse novice, tako da bi danes zanjo rekli, da pozna vse od Maribora do Marindola. Zaradi tega so se je ljudje, če se je le dalo, raje izogibati. Živela je v nekakšnem skalnem brlogu, pokritem s slamnato streho. Delila si ga je skupaj s kozo, dokler jo je imela, saj se ji je žival nekega dne, ko se je vrnila z romanja, po nesreči obesila. Na božje poti je kot pobožna ženska hodila redno, nemalokrat je zbrala množico Semičanov in jih vodila. Ker doma ni imela kaj prida jesti, je rada hodila po vasi. Sta- len gost je bila v Pašičevi hiši na Vrtači, kjer je posedala na zapečku in dobila vedno kaj za pod zob. V tej hiši so namreč nekdaj pekli kruh za prodajo. Sicer pa so imeli pri hiši novomašnika. Včasih je kar sredi tedna privihrala z gore in zahtevala od njega blagoslov. Novomašnik ji je odvrnil: “Saj bom v nedeljo v semiški farni cerkvi bral mašo in bom vse ljudi blagoslovil. "Ančka pa se ni dala prepričati: “Toda posamezen blagoslov je vreden več kol pa tisti skupni v nedeljo." Novomašnik je uvidel, da ji ne bi prišel do konca, pa je raje popustil: “No, pokleknite!” in jo blagoslovil. Če tega ne bi napravil, bi ga ženska vlačila po zobeh pa še samemu škofu bi ga utegnila zatožiti, kakor je naredila z dekanom Alešem, med ljudmi priljubljenim duhovnikom. Tožarila ga je škofu. Zato se je Cajhnove Anče vse balo, kmetje še posebno. Če se jim je pripetila kaka nezgoda, npr. prevrnil voz sena, so radi rekli: “Bog ne daj, de bi Cejndra zvedela!” ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV - ZANIMIVOSTI - REPORTAŽE - PRISPEVKI DOPISNIKOV tA MODNI KOTIČEK Moda - odraz časa Moda. La mode. Fashion. Die Mode. Mos vestis. La moda. Kulturni fenomen, ki si izrazito utira svojo pot, mimo vseh drugih fenomenov mode in postmoderne družbe. Že tisočletja je pomembna akterka človeškega življenja. Del svoje zgodovine je pisala scenarij, v krajši, nam bolj znani epohi pa postaja samostojna igralka na velikem odru kulturnih veščin. Izvor pojava sega v sam začetek človeškega obstajanja in delovanja. Od takrat naprej se je razvijal kot poseben “okus časa ”, ki nenehno prispeva k estetskemu, kritičnemu vrednotenju določene zgodovinske dobe. “Moda je odsev nas samih in časov, v katerih živimo. Obleka je še vedno sredstvo za razkazovanje bogastva in položaja v družbi pa tudi za zavračanje statusnih simbolov in izražanje drugih sporočil. Oblačila lahko odkrivajo naše privilegije, težnje, naprednost in nazadnjaštvo. Skušajo zadostiti preprostim in zapletenim čustvenim potrebam, lahko se zavestno ali podzavestno uporabljajo za sporočanje prikritih ali odkritih spolnih sporočil. Oblačila dajejo okolju barvitost in pestrost ter vplivajo na oblikovanje naših čustev. So začetek in konec govorice, imenovane moda,"je nekoč rekla Georgina 0’Hara. Tudi Malcolm Bamard, poznan kot avtor številnih publikacij s področij kulturne reprodukcije, filozofije in vizualne kulture, se ni zmotil pri razumevanju mode in kulture oblačenja kot načinov komuniciranja razredne, spolne in socialne identitete posameznika. JERCA LEGAN OBISK PRI SKLADATELJU m Pri Ježevih na Thijaku kraljuje glasba® Jakob Jež, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog živi z ženo Olgo v svoji hiši na Gradežu pri Turjaku. Tam ustvarja. Vozi pa se tudi v Ljubljano, kjer honorarno poučuje na Pedagoški fakulteti kot redni profesor. Sodi med najbolj znane in najbolj priljubljene ustvarjalce naše resne glasbe. Rojenje bil leta 1928 v Vitovcu, ki je zaselek s tremi hišami v hribih med Radečami in Boštanjem. Pravi, da ima vasica najbrž ime po Janu Vitovcu, vojskovodju Celjskih knezov. Jež je študiral glasbeno zgodovino in je veliko svojih skladb posvetil tudi slovenskim zgodovinskim motivom in slovenski besedi ter zanje prejel tudi najvišja priznanja. Med njimi naj omenim “Do fraig amors” (Prošnja za ljubezen), ki jo predstavlja zgodovinar Vlado Habjan v svoji najnovejši knjigi “Mejniki”, v kateri so v originalnem besedilu poleg besed šestih jezikov tudi slovenske, in to je prvi znani zapis slovenskih posvetnih besed. To pesem je napisal O. von Wolken-stein (1367 - 1445). Za uglasbitev te pesmi je leta 1970 prejel Jež nagrado Prešernovega sklada. Uglasbil je tudi “Brižinske spomenike”. Skladatelj opozarja: “Žal je pri nas premalo znano, da je v prvi slovenski knjigi, 'Katekizmu’ Primoža Trubarja, natisnjenih več pesmi z notami in da je iz tistega časa tudi prva slovenska pesmarica z nad 80 sloven- Vrnitev v mladost Kako se je spoznal z glasbo, pove kar sam: “V naši hiši na Vitovcu smo imeli glasbilo, najbrž še iz turških časov, ki smo mu rekli turk. Podobno je bilo drevescu, opremljeno je bilo z bobnom in zvončki, na vrhu pa je imelo turško glavo s fesom. To drevesce je ob potre-sanju ali udarjanju ob tla dajalo posebne zvoke. In ta instrument je po čudežu ostal cel do danes, čeprav so naš nekdanji dom med vojno naselili Kočevarji, ob naši vrnitvi po vojni pa smo našli hišo izropano. mi skladbami, samospevi s klavirjem, nato pa s komornimi deli,z zbori, s kantatami in končno z orkestralno glasbo. Pogoste so izvedbe njegovih skladb na Reviji mladinskih zborov v Zagorju pa na Mladinskem pevskem festivalu v Celju ali na Naši pesmi v Mariboru. Napisal je okoli 300 skladb in ne veliko manj člankov in razprav o glasbi. Nekaj njegovih notnih izdaj je izšlo tudi v tujini. Dvajset let je bil urednik revije za glasbeno vzgojo “Grlica”, poldrugo desetletje je bil aktiven v uredništvu Naših zborov, zdaj pa pri urejanju revije Glasba v šoli. Pravi, da je človekovo najbolj ustvarjalno obdobje med štiridesetim in petdesetim letom. V tistih letih je poučeval na srednji glasbeni šoli in pedagoški akademiji, bil tajnik društva skladateljev, vodja koncertnega ateljeja, urednik Grlice, pa še hišo si je gradil in seveda skladal. Prgišče misli Če komu ostane samo en izhod, je ta dober. (Cankar) Vsak politik mora imeti tri stvari: debelo kožo, dober želodec in čisto vest. (Supilo) Kako veste, da zemlja ni pekel kakega drugega planeta? (Hux-ley) JAKOB JEŽ V SVOJI DELOVNI SOBI - Tukaj, v svoji hiši, na Gradežu pri Turjaku, skladatelj ustvarja, vadi in preigrava skladbe drugih avtorjev. Hiša na Gradežu pri lUrjaku Jakob Jež danes živi in ustvarja na Gradežu pri Turjaku. Sem je zašel zaradi skladatelja Marija Kogoja, ki je imel tu drugi dom, saj je bila njegova, Kogojeva, žena Gradežanka. Jež je namreč proučeval Kogojevo skladateljsko zapuščino in je večkrat prihajal poizvedovat o svojem glasbenem idolu tudi sem, na Gradež. Raziskoval, dopolnjeval oziroma dokončeval je njegova dela iz zapuščine in jih dal v objavo. Med zahajanjem h Kogojevim na Gradež pa mu je nekoč neki domačin dejal: “Jejževi, t’ je pa ana fajn parcela za vas...” In tako so Ježevi zgradili v letih 1969 do 1974 na Gradežu najprej vikend, ko pa so prepustili stanovanje v Ljubljani hčerki z družino, sta se Jakob in žena Olga “umaknila” na to lepo planoto, s katere sega ob lepem vremenu pogled do Snežnika. Jež je že od vsega začetka rad ustvarjal za mlade. Uglasbil je vrsto pesmi, ki so znane iz zbirk Pojem plešem in Pojem igram, vsaj dve zbirki za mlade pa še pripravlja. Veliko njegovih skladb poje o naravi. Naslovi nekaterih njegovih del, ki so nastala na Gradežu, imajo na primer naslove: “Pogled narave”, “Pogled zvezd”, “Pogled lune” itd. Živi'berku naravi in komponira o njej. S “P>pozna gledom narave” je leta 1979 sodu/apoi loval na svetovnih glasbenih dolska sl vih v Atenah kot edini izbral'nutim izmed skladateljev takratne Jugfl/evzii, slavije. Ponovno je bil izbran Sprene tak festival leta 1987 v Koeln#t«di j kjer se je predstavil z delom “C&nekdi cia barbara”, ki odslikava lovslttako nujo iz najstarejših časov, ko Mruga naši predniki lovili še z tokoflnačet Med večjimi priznanji za njego^fltfev, delo pa ne smemo pozabiti, daj'■pal.A leta 1991 prejel za življenjsko dekrad Prešernovo nagrado. ostari TUrjaška Rozamunda Jasno bu je Zena Olga je diplomantka s°nebo lope tja, bila je dolga leta glasb« vsaj i na opremljevalka na televiziji hako se tudi koncertno udejstvoval*;^ Pela je največ Kogojeve in leie*resnf samospeve ob skladateljevi klavi^ 0f ki spremljavi, pa tudi druge mod :rniste od Webra do Sti ________________________tuhca G: Danes vodi turjaški ženski pevsl^čei zbor, kije lani praznoval 10-letni^pi: co obstoja, letos pa je Jakob Jei‘*er zložil zanj po Prešernovem beletja sedilu Rozamundo. Gre za odneka lomek iz Turjaške Rozamunde, kjano bo nemara tudi himna tega zboso bi ra. Ko ta zbor nastopa, ga običajcion no spremlja na klavirju Jakob Jelvojn Zbor šteje 16 pevk v starosti od 2»i go do 40 let. Pojejo narodne in ume' Z la ne pesmi, tudi bolj zahtevne, služi Jabolko ne pade daleč od drenova vesa, pravi pregovor. Tildi Jakesred bova hči Brina je skladateljica, zehali pa violinist. Se pravi, da se kamene takega obeta morda tudi kakem* *on izmed štirih vnukov, ki so dandjUog stari od 4 do 19 let. JOŽE PRIMCI' kadi Olga Jež. Prihajajo lepši časi za pesimiste. (Petan) skimi besedili z notami, kar kaže na tesno povezanost besede in glasbe.” Kako malo domišljije imamo za bolečino, ki jo prizadevamo drugim! (Nietzsche) DOLENJSKI LIST uoš čefrfkou prijatelj V naši hiši je bila tudi gostilna. Še nisem dopolnil šest let, ko sem že znal igrati na harmoniko. Tako sem že kot otrok postal glavni harmonikaš in koristen član družine. Postavili so me namreč kar na gostilniško mizo, mi dali harmoniko in jaz sem igral ter tako zabaval goste. S potresujočim drevescem pa so drugi dajali takt in ritem. Ob taki glasbi so ljudje tudi plesali.” Kasneje, kot gimnazijec, je postal že pravi virtuoz na klavirski harmoniki. Klavir pa je spoznal v glasbeni šoli v Celju, kjer ga je učil prof. Egon Kunej. Končal je glasbeno akademijo, nato poučeval glasbo na osnovnih in glasbenih šolah, na srednjih glasbenih šolah, na glasbeni in pedagoški fakulteti oz. akademiji pa od leta 1970 do upokojitve leta 1994. Ustvarjati seje začel s klavirski- SLOŽNO V ŽIVLJENJU IN PRI DELU - Na fotografiji je ženski pevski zbor Rozamunda s pevovodkinjo Olg0 Jež in skladateljem Jakobom Ježem na koncertu ob 10-letnici zbora v dvorani v Turjaku. \ ŽUŽEMBERK MED VOJNO Spomini na partizansko šolo Po tridnevnem napadu na itali-jansko-belogardistično postojanko v Žužemberku so se morali partizani zaradi premoči sovražnika umakniti. Še prej pa so, 26. junija 1943, požgali zdravstveni dom, sodišče in šolo, da se ne bi v njih utrdil sovražnik. Poveljnik združenih partizanskih enot Lado Ambrožič-Nov- Ijan, ki je nekdaj tu služboval kot učitelj, je obvestil upravitelja Franceta Mrvarja, da bo šola požgana. Le-taje skušal rešiti vsaj matične knjige in matične liste učencev. Toda šolska zbornica je bila tako močno izpostavljena streljanju, da šolskega arhiva ni mogel rešiti. Po kapitulaciji Italije je bil Žužemberk z okolico osvobojen in pod kontrolo partizanov. V kraju samem so bile na desnem bregu Krke nekatere partizanske ustanove, med njimi tudi Rajonski odbor OF. Učitelji France Mrvar, Marija Mrvar in Rafaela Hrovat so v jeseni, ko je bil čas za začetek pouka, samoiniciativno zbirali šolsko mladino na svojih domovih in začeli poučevati. V stanovanjski hiši Marije in Franceta Mrvarja so uredili dve učilnici, eno v kuhinji in drugo v podstrešni sobi. Učiteljica Rafaela Hrovat je zbrala svoje učence v svojem stanovanju. Ker je bila vsa šolska oprema uničena, so krajani posodili mize in stole. Največ klopi je dal gostilničar Vehovec. Namesto table so uporabljali kar sobna vrata ali mizne plošče. Kredo so si izdelali sami iz apna. Otroci niso imeli zvezkov, pisali so na arhivski papir, ki so ga dobili na občini in na pošti. Ker tudi čitank ni bilo, so uporabljali različna besedila, med drugim tudi radijski vestnik. Pouk so prekinjali ponavljajoči se napadi na Žužemberk. Žnano je, daje bil Žužemberk kar 21-krat napaden iz zraka. Šola je z manjšimi presledki kar redno delovala. Šele v februarju 1944 so dobili učitelji odločbe od Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS). Na šolo je 11. februarja prišel okrožni šolski nadzornik Oskar Venturini in izdal učiteljem dekrete. France Mrvar je bil imenovan za upravitelja šole, Marija Mrvar, Rafaela Hrovat, Gabrijela Jerše in Anica Šercelj pa so bile imenovane za učiteljice. Šola se je kmalu nato preselila v boljše prostore. Uredili so tri učilnice, in sicer eno pri Mervar- jevih, drugo v gostinski sobi Franca Mlakarja in tretjo v mizarski delavnici pri Kocjančiču. Iz ohranjenega šolskega kataloga je razvidno število učencev, obisk pouka in uspeh. Razred vpisano obiskovalo izdelalo 1. 2. 3. 4. 5. -8. 50 38 37 37 25 37 26 23 34 20 30 26 23 23 13 Skupaj 140 Koncem aprila se je morala šola umakniti iz Žužemberka na bližnji Cvibelj, kjer je imela na voljo le 2 učilnici, pri Grčarjevih in Hrenovih. Ko je učilnico pri Hrenovih zasedla kurirska postaja Tv-4, je šoli ostala le učilnica pri Grčarjevih. Tam so poučevali v 3 izmenah. Junija je šolo spet nadzoroval Oskar Venturini. Šolsko leto 1944/45 so pričeli v septembru, zaradi velike in stalne nevarnosti pa so decembra prenehali s poukom. Poslej ni bilo pouka do osvoboditve. V tem času se je namreč zaradi stalnih bombnih napadov prebivalstvo iz Žužemberka preselilo v bližnje vasi. Ti- sti, ki so še ostali v kraju, so se podnevi umaknili in se zvečer vračali. V zvezi z delom šole je treba povedati, da učitelji za svoje delo niso bili plačani. Le enkrat so prejeli nagrado 500 lir od okrožja. Dobili so še nekaj partizanskih bonov in tu in tam od rajonskega odbora kakšen kilogram mesa. Ob koncu junija 1944 se je učiteljstvo z osvobojenega ozemlja zbralo na konferenci v Podho-sti. Razpravljli so o učnih metodah in učnih uspehih. Konferenco, ki se je je udeležil France Mrvar, je vodil znani pedagog in publicist Venčeslav Winkler. Povejmo še to, da so na šoli poučevali le glavne predmete: slovenski jezik, računstvo in zemljepis. Zanimivo pa je, da so poučevali tudi verouk. MIROSLAV VUTE Gomji zapis je nastal pred več kot 40 leti, junija leta 1955. Ihkrat sem bil ravnatelj nižje gimnazije v Žužemberku. Podatke sem dobil od takratnih učiteljev in ravnatelja Franceta Mrvarja, kije leta 1952 odšel v pokoj. Ko sem ga še ves zelen nasledil na ravnateljskem mestu, mi je nesebično in dobrohotno pomagal pri premagovanju začetnih težav pri vodenju in upravljanju šole. Ohranila sva tovariške odnose vse do njegove smrti. Bil je dober človek in odličen pedagog. M. V. NAJSLAVNEJŠI POSNETEK - Na fotografsko in dokumentarno izjerfl' nem posnetku napada zavezniškega letala na Žužemberk je v sredini fr tografije dobro vidno pogorišče osnovne šole. Obnavljanje žužemberškega gradu 3Boljši časi za mogočni grad nad Krko Središču Suhe krajine Žužem-A'berku najodločnejše in najbolj prepoznavne poteze izrisujeta Krka s Mapovi iz lehnjaka in mogočna gra-rtjska stavba, ki ždi med strmim skal-ali n»tim pobočjem nad reko in kra-$ievnim jedrom s trgom. Kot še Vprenekateri drugi dolenjski grad je nttudi žužemberškega, pa naj je bil pekdaj še tako mogočen in naj je še vztrain0 kljuboval stoletjem, *oruga svetovna vojna iz delno že ^načetega dokončno spremenila v ^ruševine, iz katerih se ni več izko-ipal.Aše v ruševinah je žužemberški Ingrad ena najslikovitejših grajskih s,avb na Slovenskem, zidovje in ostanki osmih stolpov pa še dajo Jasno vedeti, kako mogočna utrdba je bil. Nekdanje veličine najbrž ppe bo nikoli dočakal, a obeta se mu ■paj to, da ga zob časa ne bo več fviko neusmiljeno glodal naprej. Zužemberčani so se namreč začeli 'tesno ukvarjati z načrti za postopno obnavljanje svoje znamenitosti. ;a Grad, čigar znana zgodovina se slačenja z letom 1246, ko je prvič napisan v neki stari listini pod [djmenom Sosenberch, je skozi stoletja večkrat zamenjal lastnika, idnekaj časa je bil celo v rokah Cel-tonov, njegovi zadnji gospodje pa >oso bili vse od leta 1538 pa do nacionalizacije po drugi svetovni C°jni za našo zgodovino znameniti gospodje Turjaški (Auerspergi). e1’ lastniki in nameni, ki jim je teižil, se je spreminjala tudi nje-regova podoba. Sredi 16. stoletja so •Srednjeveški grad temeljito prezidali in dodatno utrdili v duhu g^nesančnih utrdbenih načel. Ob niiKoncu 17. stoletja je dobil še eiJUogočno kaščo z veliko vinsko 'ietjo v severovzhodnem delu in [(stoletje kasneje nadstropne ar-tede ob severni in vzhodni strani '(iikega grajskega dvorišča. Pridno tak je pričakal začetek svo-lega konca. Grajsko poslopje je Počasi začelo propadati kmalu po ?tu 1890, ko sta se z gradu odseka tedanji lastnik knez Karl Marte Aleksander Auersperg, nato Pa še okrajno sodišče, ki je gosto-valo v gradu. Jeseni 1934 se je "drla streha na zahodnem traktu, pred drugo svetovno vojno pa s® Auerspergi razkrili še nekaj ^trešja in demontirali arkadne tednike. Vojna vihra je zadala fradu zadnje udarce. Leta 1943 so 8a kot okupatorsko postojanko telegale in uspešno zavzele par-teanske enote ter ga zažgale, 'tarča leta 1945 je bil še dodatno razdejan med zavezniškim bombardiranjem Žužemberka, tako da se je po vojni nezadržno spreminjal v kup ruševin. Prvi obnovitveni posegi so stekli že leta 1947, ko so ponovno izmerili grajski tloris in je arhitekt Vlasto Kopač pripravil predlog za sanacijo razvalin. Žal je ostalo le pri načrtih. Po daljšem premoru so v letih 1960,1961 stekla očiščevalna dela, zaradi kroničnega pomanjkanja denarja pa je uspela le obnova severovzhodnega stolpa. Obnovitvena dela so po ljen dvanajstčlanski odbor za obnovo gradu, za predsednika pa je bil izbran Slavko Gliha. Odbor je sklenil, da bo ubral drugačen način obnove, in sicer so se odločili za obnovo z majhnimi, vendar stalnimi koraki. Nemogoče je namreč pričakovati, da bi lahko zbrali dovoij denarja za takojšnjo celovito obnovo. Kot srednjeročni cilj obnove so si zadali statično utrditev zidovja nad Krko, prekritje še nepokritih dveh stolpov ter usposobitev grajske kleti. Od Ministrstva za kulturo, Me- stne občine Novo mesto, iz sredstev CRPOV in od krajanov so zbrali denar za obnovo in utrditev južne stene, kar so opravili hkrati s čiščenjem dvorišča in obrambnega jarka. Za letos je v načrtu obnova in utrditev zahodne grajske stene. Del denarja za ta dela in pokritje primanjkljaja od lanskih del naj bi dobili od reklam in od izkupička prodaje zbornika Žužemberški grad, kije izšel psed kratkim. Zbornik, ki ga je uredil Marjan Legan, odgovorni urednik Dolenjskega lista, ima seveda širši pomen, kot je samo zbiranje denarja, saj je po predvojni knjigi Franca Mrvarja V senci žužemberškega gradu to prva publikacija, ki odstira del zgodovine su-hokrajinskega središča in Suhe krajine ter ponuja zanimiva vedenja o tem kotičku naše domovine. Žužemberškemu gradu se torej obetajo lepši časi. Hitro ne bodo prišli, prihajajo pa le. Hkrati z obnovo, ko grad vstaja iz ruševin, se širi zanimanje zanj, povečuje še število organiziranih in naključnih obiskovalcev, zaživele so turistične in kulturne prireditve v njem. Namesto neuglednih razvalin Žužemberk počasi dobiva zgodovinsko, kulturno in turistično zanimivost, ki kraju in njegovim ljudem daje razpoznavnost. MILAN MARKELJ ZAČETEK - Lani obnovljena in utrjena južna stena. osemletnem premoru ponovno zaživela leta 1969, ko so severovzhodni stolp do konca obnovili, ga pokrili, ometali in rekonstruirali hodnik. Ostali stolpi tega niso doživeli, so pa v začetku sedemdesetih let konsolidirali in pokrili s streho še dva stolpa. Ostalo, posebej še grajsko jedro, je propadalo naprej kljub stalnim načrtom, kako bi ohranili slikovito in mogočno grajsko utrdbo. Do novih zasukov v prizadevanjih po obnovi oziroma primerni ohranitvi grajskih ostankov je prišlo pred dvema letoma z ustanovitvijo Odbora za obnovo žužemberškega gradu. Pobudniki, ravnateljica osnovne šole Jelka Mrvar, Ivan Kocjančič in Slavko Gliha, so se 15. marca 1996. leta sestali z vodstvom krajevne skupnosti Žužemberk, obiskali so župana Mestne občine Novo mesto, se povezali z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in navezali stike s pristojnimi ljudmi v ministrstvu za kulturo. Decembra je bil ustanov- KAJ BO Z NJIM? - Ruševine grajskega jedra z nejasno usodo Posavsko brucovanje Pred zelenim carstvom in starimi bajtami 1 j Veterani Kluba posavskih štu-fontov in Gimnazija Brežice so na tyedvečer dneva žena v Termah Wef organizirali akademski ples z “tucovanjem, ki ga je Klub posavskih študentov izmenjujoč se v IVežicah, Krškem ali Sevnici, i^zadnje priredil v začetku 70. let. 'v skoraj tridesetletni prekinitvi je to besedah Stane Molan, ravnatelje Gimnazije Brežice, dal pobu-te za prireditev upravi odbora šolskega sklada, saj bo izkupiček ple-18 namenjen posodobitvi tehnične opremljenosti Gimazije Brežice. •i ter je dodala ravnateljica, si organizatorji želijo, da bi tovrstna | bužabna prireditev z brucovanjem, " 1 katerim bi študentje iz Posavja po ^kdanji proceduri v svoje vrste Prejemali vsakokratne bivše di-hke, ponovno postala tradicionalni. Klub posavskih ptudentov je bil ^ te besedah Silva Klemenčiča, f) tečletnega organizatorja obredov j Shicovanja za posavske slušatelje ■ Prvih letnikov na univerzi, na Miuncu svoje dejavnosti pred 34 ®ti. Po vzoru na prireditev iz tiste-b časa je tokrat na čateško prizo-Jjšče s sabljo za pasom vkorakal tei c maj or in zaprosil prisotne, da Stanejo, saj naj bi svoje častno *>esto kmalu zasedlo zeleno car-teo. Ob glasbi in ploskanju pristnih je v dvorano v zelenem pla-r «u in z zlato krono na glavi vsto-r te zeleni car, ob njem pa sta stojala ministra Pik in Kontrapik. ’si z dolgimi kodri in v srednje- veški opravi, z debelimi svežnji papirjev pod pazduhami so posedli za mizo, z Zelenim carjem na sredi. Kot porotnike pri “mukotrpnem opravilu presojanja krivde ’ones”’ oziroma brucov je zeleni car k sodelovanju pozval še stare bajte, že potrjene večletne študente, ki so s cilindri na glavah in (nikoli praznimi) kozarci v rokah z vzkliki “štempelj” vedno znova potrjevali modre ugotovitve zelenega carstva. Nazadnje je brucmajor na zaslišanje in obsodbo prignal še skupino brucov, ki so svojo vsesplošno nevednost in “zelenstvo” potrjevali tudi z zelenimi čepicami na glavah. Prignani pred zeleno carstvo, so najprej v mešanici posavske štajer-ščine in arhaične slovenščine Janeza Svetokriškega poslušali obtožbe na svoj račun. Te sta zelenemu carju in starim bajtam naštevala Pik ter Kontrapik, vse dokler zeleno carstvo ni odločilo, da bo nekaj teh “ones” zaslišalo, prepustilo poroti v presojo, ali naštete obdolžitve tudi dejansko držijo, in temu primerno določilo kazen. Tako so prvi prignani žrtvi zastavili vprašanje: “Kaj ostane na brucki, ko se sleče?” Odgovor -zelena čepica: poštempljano - ni bil pravilen. Ostane namreč Stara bajta! Z manjšim, onemogočenim upiranjem je Brucmajor začrtal stojišče zaslišanja naslednjemu brucu, ki so ga vprašali, če ve, koliko mora biti visok kmetijski strokovnjak. “Čez dva metra, da vidi nad plevelom!”, a tega “ono” spet ni vedelo. In tako je Brucmajor iz skupine izbral še nekaj “ones”, ki pa so vsa slabo prestala preizkus. Kljub temu je bil posvet starih bajt neizogiben. So krivi? Kakšna bo kazen? Soglasno so bile obsodbe spoznane za resnične in pravične, a ker so “onesa” zanje odgovorna ne po lastni krivdi, je bila kazen mila in simbolna: vsakemu z mlekom napolnjena steklenička s cucljem za dojenčke in ustrezno doziranje njene vsebine! Zdaj je vsak dobil, kar mu gre, zeleno carstvo je opravilo svojo častno dolžnost, stare bajte so pravično razsodile in “poštem-pljale”, kar je bilo treba. Ansambel Ljubljanske korenine je zaigral samo še himno Gaudeamus igitur in tako so nekaj aktualnih brucov, nič več bivših dijakov in maturantov, ampak kot prave študente potrdili tudi veterani Kluba posavskih študentov, ki se še danes enkrat letno sestajajo in ohranjajo stike. Sprejemu novincev je v družabnem delu prav tako kot pred desetletji sledila možnost, da si lahko plačal za zaprtje kogarkoli v provizoričen zapor (iz katerega se je zaradi petja in zabave le red-kokdo želel rešiti), ujetnik pa je v spomin nanj tokrat dobil v gotici napisano potrdilo. Tovrstna brucovanja so večinoma nekdanji dijaki brežiške Gim- nazije v okviru samostojnega Kluba posavskih študentov začeli snovati na srečanjih, običajno v Cankarjevi sobi gostišča Slavija (Slavič) v Ljubljani, v 60. letih. Občasno sojih obiskali tudi predstavniki katere izmed posavskih občin in skušali okrepiti obojestransko sodelovanje. Po besedah Silva Klemenčiča so nastali program študenti prikazali Posavcem vsaj enkrat letno, in sicer na akademskem plesu ali pa tudi katerem od brucovanj, ki so jih priredili za bolj interno občinstvo v Ljubljani. Na plesih, neke vrste bolj elitnih brucovanjih, so v besedilo brucovanja vnesli tudi aktualno posavsko vsebino. Na klubskih zabavah pa so si na splošno za sprejem “ones” vzeli več časa in si na njihov račun dali več duška. Vprašanja in obtožbe so se spreminjale in prilagajale priložnosti, vedno so do prireditve ostale skrivne, nanje pa so se s protiudari včasih pripravili tudi bruci sami. Tradicionalen je tako ostajal le okvirni scenarij prireditve z omenjenimi vlogami, arhaični jezik, s katerim je po mnenju Franca Avšiča, nekdanjega člana Kluba posavskih študentov, razlika med starimi bajtami in zelenimi bruci še toliko bolj poudarjena, posavski študenti pa so ob koncu brucovanja namesto Gaudeamus igitur običajno zapeli tudi svojo himno Žiga-žaga. MATEJA HABINC A KN JIŽNA POLICA Mejniki slovenske zgodovine V knjigi Mejniki slovenske zgodovine pisatelj in zgodovinar Vlado Habjan predstavlja slovensko zgodovino v drugačni luči, kot so jo doslej priznani slovenski zgodovinarji. V njej ugotavlja, da so slovenski zgodovinarji pisali našo zgodovino tako, da so v glavnem nekritično povzemali oziroma prepisovali podatke iz del tujih avtorjev, ki Slovencem niso bili naklonjeni. Predvsem to velja za dela avtorjev z območja današnje Avstrije in Italije, se pravi nekdanjih in današnjih držav, ki so si v 1500-letni zgodovini Slovencev prilaščali in prilastili velik del ozemlja, poseljenega s Slovenci. Zgodovinarjev, ki so nepristransko pisali o Slovencih in s Slovenci poseljenem ozemlju, je bilo malo in Vlado Habjan kot taka omenja le Tržačana Flavia Čušina in Zagrebčanko Nado Klaič, ki ju zato razglaša kar za (edina) prava slovenska zgodovinarja. V knjigi postavlja avtor glavne mejnike slovenske zgodovine od naselitve, Karantanije in upora Slovencev proti pokristjanjevanju preko Celjskih in Goriških (ki so naredili največ za Slovence in Slovenijo, kar je še vedno premalo znano) itd., vse do obeh svetovnih vojn (tudi NOB) in do osamosvojitve Slovenije in današnjih dni. Knjiga je bila pravzaprav napisana že pred 25 leti, izšla pa je s četrtstoletno zamudo, ker založniki niso mogli dobiti zanjo subvencije, zdaj pa je končno le izšla s krepko denarno pomočjo zdomca Maksimilijana Simoniča, izdalo pa jo je Društvo 2000. Habjan na osnovi naše zgodovine razmišlja tudi o bodoči usodi Slovencev in Slovenije. Pri tem še posebej opozarja, da so si sosednje države vedno hotele razdeliti Slovenijo in jo tako izbrisati z zemljevidfa. Taka je njihova težnja tudi danes in bo tudi v bodoče, zato potrebuje naša država sposobno vodstvo, ki se bo znalo upreti takim težnjam. Ne bi smeli sprejemati prenagljenih odločitev v svojo škodo, ampak - če je potrebno - počakati tudi več desetletij, da ne bomo spet ozemeljsko oškodovani, kot smo bili že večkrat. Poudarja tudi, da gotovo ne bi smeli brez slovanskih zaveznikov siliti v NATO ali EU, saj se bomo sami le težko zoperstavili že omenjenim težnjam in zahtevam tujih držav. Ob tem naj omenim misel univerzitetnega profesorja dr. Janka Prunka, ki je na predstavitvi Mejnikov med drugim poudaril, daje ta knjiga narodnopolitični esej, ki postavlja mnogo vprašanj in na katere avtor Habjan daje tudi odgovore, ki so pogosto v opreki z uradnimi in strokovnimi stališči. Knjiga pa je še posebno pomembna, ker letos mineva natančno 150 let, odkar smo dobili prvi program Zedinjene Slovenije. Za južne kraje naše države in nekdanja slovenska ozemlja, ki so danes preko državne meje, pa so še posebno pomembne Habjanove ugotovitve o tem, kako so bila velika območja Primorske, Istre in Gorskega Kotarja nekdaj slovenska (tudi pristanišče Reka) in kako smo z raznimi ukrepi tujih vladarjev in v zadnjih desetletjih s pomočjo nesposobnih domačih politikov to ozemlje (za vedno?) izgubili. JOŽE PRIMC V znamenju strelca Niko Košir, pisatelj, esejist, prevajalec in upokojeni univer-ziteti predavatelj, je zadnjih petnajst let pisal dnevnik in na njegove liste beležil svoja osebna počutja in doživetja, hkrati pa se tudi subtilno in kritično odzival na dogajanje v ožjem in širšem okolju. Dnevniški zapisi za leto 1995 so izšli v reviji Sodobnost, in ker so naleteli na ugoden odmev, se je avtor odločil, da dnevnik izda še v knjigi. Za natis je izbral zapiske iz obdobja od jeseni 1981. do konca 1994. leta. Knjiga je pod naslovom V znamenju strelca izšla lani in zbudila dovolj pozornosti in odmevov, da se je Košir odločil poslati v javnost še drugi del svojega dnevnika, v katerem je zajeto obdobje od 1995. do 1997. leta. Pod enakim naslovom kot pri del, V znamenju strelca, ga je izdala Knjižna zadruga. Koširjevi dnevniški zapiski -sam jim na več mestih pravi “dnevniške marnje” - so zvečine kratki, prav nič gostobesedni zapisi (zgovornejši je v zapiskih iz leta 1997), ki po vsebini nihajo od zabeležk o vremenu in spremembah v naravi, zabeležk o obisku prijateljev in znancev ter o vsakdanjih osebnih dogodkih do premišljevanj o aktualnih političnih, kulturnih in drugih vprašanjih. Košir se na dogajanje odziva kot kultiviran, vrednostno usmerjen intelektualec, zato je v svojih sodbah jasen, odločen in trden, naj piše o slovenskih razumnikih, kulturnikih in ustvarjalcih ali o omalovaževanju narodnoosvobodilne borbe, politizaciji slovenske Cerkve, nacionalizaciji, spravi, novopečenih oblastnikih, ravnanjih vlade, skratka o vsem tistem, kar občasno ali stalno buri duhove na sončni strani Alp. V svojih zapiskih se Košir razkriva kot načitan človek, znanec ali prijatelj mnogih bolj ali manj znanih osebnosti ter kot mož bogatih življenjskih izkušenj. Zato so njegovi dnevniki zanimivo branje, ki nas obogati, čeprav je pisatelj o svojih dnevnikih zapisal, da gre za “preprosto knjigo o preprostih rečeh, pisano brez posebnih pretenzij”. Morda zaradi tega, ker takšne preprostosti ne najdemo prav pogosto v slovenskih izvirnih knjigah, Koširjevih dnevniških zapiskov ne pozabimo še tisti hip, ko knjigo odložimo, pa naj se z avtorjevimi “marnjami” strinjamo ali ne. MILAN MARKELJ • Delajo v hrvaških gozdovih - Bajtar iz Trebanjske župe bil v šumi, ktero kupil je Zagrebljan Kapel 6 ur pod Siskom. Zaslužilo se na dan saj en forint, včasi še več. Kompanij bilo več, od 9-12 v eni. Eden je bil odločen da kuha, nanosi vode in drv, delal je revež teže od drugih, bil črn ko Strgar. Stanovali v kolibah, ne v hiši. Gorelo in kuhalo se je zmirom. Jeli so le suhe žgance. Hrana je ondi draga. Kranjcev vse polno, sekali eni drva, drugi delali švelarje, ali planke debele za morske ladje etc. Naj več bilo je fantov. Treznost ni bila splošna treznost, nek-teri so grozoviti pijanci. Hrovatje so modreji ljudje nego Kranjci, se ne delajo tako iz človeka norca ko pri nas. • Od težkega dela umrli - Star mož o mlatičih: Včasi smo bili bolj pridni. Zdaj se mlatiči jere in lenobo pasejo in mislijo, da namlatijo že veliko, če dvanajst nasadov. Mi pa smo jih vsaj po 24-28, včasi še 40, ali smo delali brez prenehanja in tudi po noči, zdaj le po dnevu. Pomagat so hodile mlatičem tudi ženske, da je šlo hitreje. V Prečnem mlatilo se je izmed vseh tukajšnjih krajev naj huje - ta vas bila je gla-sovita za mlačev, večkrat so mlatiči od težkega dela umrli. Tudi jez bil sem večkrat tako truden, ko je prišla mala južina, da sem kar pal po tleh in mi se ni ljubilo nič pokusiti, ali ko so pojeli drugi, skočil sem po koncu in delal zopet z drugimi vred. Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 2. IV. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.55 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR MALE SIVE CELICE 10.15 NAŠA PITNA NODA 10.45 PODJETNIKOV ZAKLAD 11.10 KAJ JE TVOJ STRUP?, avstral. dok. serija, 5/5 11.40 HOMOTURISTICUS 12.05 NASH BRIDGES, amer. naniz., 13/14 13.00 POROČILA 13.10 VREMENSKA PANORAMA 13.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 14.10 TEDENSKI IZBOR KONCERTORKESTRASLOVENSKE FILHARMONIJE 15.00 NARAVNI PARKI SLOVENUE 15.30 OSMI DAN 15.55 RAVE, feljton 16.20 PRIPRAVLJENI, oddaja o slovenski vojski 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 TEDI, oddaja za mularijo 18.05 GLEJTE, KAKO RASTEJO 18.20 IZOBRAŽEVLNA ODDAJA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 VRTINEC ROŽ, franc, nadalj., 10/14 21.05 TEDNIK 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 POLNOČNI KLUB SLOVENIJA I 10.05 Vremenska panorama ■ 11.05 Tedenski izbor: Iz dobrega gnezda, nem. naniz., 8/13; 12.00 Trend; 12.50 Legenda o pesmi My Way; 13.40 Strici so mi povedali, TV nadalj., 7/7 -15.30 Euronews -16.30 Vzdihljaji Španije -18.05 Doktor Sylvestre, franc, naniz., 10/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Šport - 20.55 Vse je res, amer. film - 22.25 Baden Baden, 4/8 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Odklop, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. - 17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Strasti laži in prevare - trikotnik strasti, fdm - 21.45 Izgubljeni obraz, film - 23.30 MacGyver, naniz. -0.30 Cannon, naniz. -1.30 Psi faktor VAS kanal 14.00 Videostrani -17.00 Orfejček (glasbena oddaja) -18.00 Iz produkcije Združenj"' TV -18.30 Avtogalerija -19.00 Novice -19.15 'tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Video-boom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV! PETEK, 5. IV. SLOVENIJA 1 7.45-1.55 TELETEKST 8.00 VREMENSKA PANORAMA 9.30 TEDENSKI IZBOR JASNO IN GLASNO 9.40 TEDI, oddaja za mularijo 10.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA 11.05 4 x4 11.35 NA VRTU 12.05 VRTINEC ROŽ, fran. nadalj., 10/14 13.00 POROČILA 13.10 POLNOČNI KLUB 14.20 TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽEN! 16.20 MOSTOVI 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 13/13 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZRCALO TEDNA 20.15 THE FABULOUS BAKER BOYS, angl. fdm 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 JORGE AMADO, nem. dok. oddaja 23.55 MOJSTRI JAZZA SLOVENIJA 2 10.05 Vremenska panorama -11.05 Doktor Sylvestre, franc, naniz., 10/12; 12.00TV Koper - 13.00 Rimske počitnice, amer. film -15.05 Eu-ronews -16.30 Vse je res, amer. film -18.05 Wildbach, nem. naniz., 4/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Obletnica RTV Slovenija - 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 18/26 - 22.00 Obleka, nizoz. film - 23.40 Charlie Grace, amer. naniz., 5/9 - 0.25 Hokej KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. -12.00 Oprah show -13.00 Lepota telesa, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.20 Bravo, maestro -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Film po vaši izbiri - 23.30 Cannon, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 17.00 Najspot -18.00 Kmetijski razgledi -18.25 Dajmo naši! -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Presenečenje z ... HTV 1 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija) -13.15 New York (serija) -14.05 Z namenom in razlogom -15.35 Pol ure za kulturo -16.10 Program za mlade - 17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sedem vrhov (serija) - 20.50 Lepa naša - 22.00 Opazovalnica - 22.35 Hrvaški tednik - 23.35 Poročila - 23.40 Nočna straža: Oddelek za umore (serija); 0.30 Hum. serija; Bujenja (amer. film); Sedmi elemnet; Magija; Koncert; Izletnik na zlatem jezeru (amer. film) HTV* 15.25 Tv koledar -15.35 Odprto (ponov.) -16.25 Program za mlade -17.05 Živinorejec (serija) -17.55 Iz sveta znanosti - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Zagrebška panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Sodišče (serija) - 21.30 Cosby show (hum. serija) - 22.00 Izgubljeni Capone (amer. film) -23.50 Veliki miti in legende, (dok. serija, 2/26) SOBOTA, 4. IV. 7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Živinorejec (serija)-13.15 New York (serija) -13.45 Živa resnica -15.15 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče -18.40 Hrvaška v zrcalu -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Odprto - 21.05 Vrnitev (dok. film) - 21.55 Pol ure kulture - 22.30 Opazovalnica - 23.00 Filmi bratov Mani - 0.10 Poročila HTV* 14.35 TV spored -14.50 lz preteklosti (film) -16.25 Program za mlade -17.00 Živinorejec (serija) -17.50 Kažipot -18.20 Moč denarja - 18.35 Hugo (tv igrica) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X (serija) - 21.45 Seinfeld (hum. serija) - 22.10 Božični oratorij (Šved. film) ponov. -15.30 Sončni zaliv, ponov. -17.30 Oprah show, ponov. -18.30 Atlantis, ponov. - 19.30 Nimaš pojma, naniz. - 20.00 Vrelec mladosti, film - 21.30 Petek trinajstega, naniz. - 22.30 Atlantis, ponov. - 23.00 Čannon, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Mala klinika cinizma -18.30 Majhni smo... - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 lz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.30 Opazovalnica - 8.20 Tv koledar - 8.30 Poročila - 8.35 Risanka - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Program za mlade -12.00 Poročila -12.25 Poljedeljski svetovalec -13.00 Tarzanov beg (amer. film) -14.30 Poročila -14.55 Briljanten -15.45 Televizija o televiziji -16.10 Ameriški nacionalni parki -17.10 Dr. Quinn - žena vrač 111 (serija) -18.05 Kanjon nevarnih iger (serija) -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Kralj ribičev (amer. film) -22.40 Opazovalnica - 23.55 Nočna straža: “Sales of Justice”; Dok. serija; Skrila kamera; Koncert; Uspehi v hrvaškem športu; Jazz pred jutrom HTV* 11.50 Tv koledar -12.00 Filmi bratov Mara -13.10 Dosjeji X (serija) -13.55 Črno belo v barvi -17.00 Planet internet -17.30 Deset velikih svetovnih pisateljev -18.30 Zlati gong -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Triler - 21.15 Naomi Cambel (dok. serija) - 22.15 Ekran brez okvirja - 23.15 Oprah Show NEDELJA, 5. IV. SLOVENIJA 1 7.40- 1.00 TELETEKST 8.00 ODDAJA ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 8.35 SEDEM NA MAH. lutk. igrica 9.i5 čarobni Šolski avtobus, risana naniz. 9.50 ANA, nem. film 11.25 MLADI VIRTUOZI 12.05 TEDNIK 13.00 POROČILA 13.15 EVROPSKI ŽENSKI MAGAZIN 13.35 MOJSTRI JAJZZA, 3. del 14.55 OUARTET, angl. angl. film 17.00 OBZORNIK 17.15 EUROMUZICA 17.50 NA VRTU 18.15 OZARE 18.20 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, amer. dok. serija, 2/5 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, ŠPORT 19.55 UTRIP 20.15 TV GENU 21.15 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 21.40 TURISTIČNA ODDAJA 22.00 BETTYJlNO POTOVANJE, angl. dok. serija, 1/5 22.35 POROČILA, ŠPORT 23.05 DISTORTIONS, amer. film SLOVENIJA 1 7.40- 1.20 TELETEKST 8.00 ŽIV ŽAV MEDVEDKOV PIKNIK, ris. naniz. 8.25 ZVEZDICA, lut. naniz. 8.50 ŽIVAHNI SVET IZ ZGODB RICHARDA SCARRYJA, 6/13 9.15 TELERIME 9.20 PUSTOLOVŠČINE, naniz., 5/24 9.50 OZARE 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 DIVJA RAZMERJA, avstral. poljudno-znan. serija, 3/4 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POMAGAJMO SI 13.00 POROČILA 13.40 TEDENSKI IZBOR TV GENIJ 14.40 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 15.10 GROF MONTECHRISTO, amer. film 17.00 OBZORNIK 17.15 ALPE JADRAN 17.45 BOŠ VIDEL KAJ DEU DOLEN’C 18.40 RAZLED1 SLOVENSKIH VRHOV 19.10 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.00 ZOOM 21.35 VEČERNI GOST 22.35 POROČ1U, ŠPORT 22.55 VRNITEV DOMOV, amer. film SLOVENIJA S 8.25 Vremenska panorama - 9.25 Teater paradižnik-10.20 V vrtincu-11.05 Nemški film -13.00 Šport - 20.00 Primož Trubar, tv nadalj., 1/4 - 21.15 Zmagoslavje računalniških gurujev, angl. dok. serija, 2/3 - 22.10 Šport v nedeljo KANALA 8.30 Kaličopko - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Past za starše, L del mlad. SLOVENIJA* 8.25 Vremenska panorama - 9.25 Zlata šestdeseta -10.25 TV Koper -11.25 Obletnica RTV Slovenija -13.00 Šport - 20.00 Warming up, avstral. film - 21.40 V vrtincu - 22.25 Sobotna noč KANALA 8.30 Kaličopko, ponov. - 9.30 Risanka -10.00 Mork in Mindy, naniz. -10.30 Divji zahod, naniz. -11.30 Kamelja armada, film -13.30 Pred SP v nogometu -14.00 Dobri časi, slabi časi, NAGRADI V NOVO MESTO IN DOBLIČE REŠITEV 11. KRIŽANKE filma -11.30 Atlantis,'ponov. -12.30 Monte Walsh, film -14.00 Drzni in lepi, ponov. -15.45 Bravo mestro, ponov. • 16.00 Oče Dowling, naniz. -17.00 Strašilo in gospa King, naniz. - 18.00 Miza za pet -19.00 Duh bojevnika, naniz. - 20.00 Zgodba o Bruceu Leeju, film - 22.00 Pred SP v nogometu, dok. oddaja - 22.30 Odklop -23.30 MacGyver, naniz. - 0.30 Cannon, naniz. VAŠ KANAL 13.00 Videostrani -16.30 Presenečenje z... - 17.00 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Mala klinika cinizma -20.25 Dajmo naši! - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi naniz. -17.30 Princ z Bel Aira, naniz. -18.00 Sončni zaliv, nadalj. -18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah shovv - 20.00 Barva denarja, film - 22.00 Sam svoj mojster, naniz. - 22.30 Vsi županovi možje, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. -0.00 Cannon, naniz. -1.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Nevestina maati, amer. film -18.30 Šport -19.00 Novice -.19.30 24 ur - 20.00 Kmetijski razgledi - 20.30 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Otroška glasi oddaja -17.25 Majhni smo... -17.35 Šp( 18.00 Osviti -18.30 Avtogalerija -19.00 No - 19.30 24 ur - 20.00 Novi starši, amer. 6 21.40 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 8. IV. H SLOVENIJA 1 TOREK, 7. IV. PONEDELJEK, 6. IV. SLOVENIJA 1 7.45 - 2.20 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR COFKO COF, ris. naniz., 6/13 9.55 SPREHODI V NARAVO 10.15 NOVI RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 13/13 11.10 VELIKE PUSTOLOVŠČINE, amer. dok. serija, 2/5 12.00 ALPE JADRAN 12.30 UTRIP 12.45 ZRCALO TEDNA 13.00 POROČIU 13.15 TEDENSKI IZBOR LJUDJE IN ZEMLJA 13.50 VEČERNI GOST 14.50 ZOOM 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE 18.20 RECEPT ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE 19.05 RISANKA 19.10 ŽREBANJE3x3PLUS6 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 14/34 21.05 PARCIVAL IŠČE GRAL, dokumenta- SLOVENIJA 1 7.45 - 0.50 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK 9.50 NARAVA IN ČLOVEK, angl. dok. naniz., 4/13 10.15 RECEPT ZA ZDRAVOŽ1VLJE-NJE 11.05 BOŠ VIDEL, KAJ DEU DOLEN’C 12.05 SAVANNAH, amer. nadalj., 14/36 13.00 POROČIU 13.15 VREMENSKA PANORAMA 15.05 TEDENSKI IZBOR PARCIVAL IŠČE GRAL, dokumenta- rec meseca 22.00 ODMEVI, UNIVERZITETNI RAZGLEDI, KULTURA, ŠPORT 23.20 IZ SLOVENSKIH ATELJEJEV 23.45 SRCE SVETA, nem. nemi film SLOVENIJA S 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Wildbach, nem. naniz., 4/13; 12.00 Šport v nedeljo; 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stol., dok. serija, 18/26-13.15 Kvartet,angl. film-15.15 Euronevvs -16.25 Obleka, nizozem. film -18.05 Propad, brazil. nadalj., 3/6 -19.00 Ltngo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.0010.000 obratov - 21.55 Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 MacGyver, ponov. - 12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, naniz. - 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Cooperjeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeve, rec meseca 16.00 PISAVE 16.30 DUHOVNI UTRIP 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 ODDAJA ZA OTROKE MEJNIKI NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, nem. dok. naniz. 17.45 OB JEZERU, franc, nadalj, 7/7 18.20 BESEDE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. nadalj, 14/26 21.05 PROETCONTRA 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.50 STEFANIES GESCHENK, švic. drama SLOVENIJA I 10.05 Vremenska panorama -11.05 Tedenski izbor: Propad, brazil. nadalj, 3/6; 1100 Studio City; 13.00 Sobotna noč -15.05 Euronews -16.25 Ogrevanje, avstral. film -18.05 Modni atelje, nem. nadalj, 5/6 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni planet - 20.55 Vzdihljaji Španije, Špan. film - 22.30 Svet poroča KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske vezi, ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 Mac-Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13.00 Atlantis, ponov. -14.00 Nemogoče, naniz. -15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske vezi, naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. 16.30 Cooperjeva druščina -17.00 Družinske zadeve, naniz. -17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, nadalj. - 18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Oprah show - 20.00 Odklop - 21.00 Svilene sence, naniz. - 22.00 Zaznamovani, naniz. - 23.00 MacGyver, naniz. -0.00 Cannon, naniz. 7.45 - 0.40 TELETEKST 9.30 TEDENSKI IZBOR OB JEZERU, franc, naniz, 7/7 9.55 MEJNIKI NARAVOSLOVJA TEHNIKE, nem. dok. oddaja 10.15 BESEDE 11.10 PROETCONTRA 12.05 GIMNAZIJA STRTIH SRC, avstral. dalj, 14/26 13.00 POROČIU 14.45 TEDENSKI IZBOR GROF MONTE CHRISTO, amer. 16.20 OBZORJA DUHA 17.00 OBZORNIK 17.10 PO SLOVENIJI 17.30 POD KLOBUKOM 18.20 BREZ VODE NI ŽIVLJENJE 18.40 MED NEBOM IN REKO 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 20.05 NASH BRIDGES, amer. naniz, 141 21.05 OSMI DAN 21.30 (NE)ZNANl ODER 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT 22.55 KONCERT SIMFONIKOV RTV Sl VENIJA “SA. mlai prav Poln njel mik (Fot SLOVENIJA * 10.05 Vremenska panorama -11.15 Tedenj j izbor: Modni atelie, nem. nadalj, 5/6; \P . 2C izbor: Modni atelje, nem. nadalj, 5/6; UJ Pomp; 13.05 Zmagoslavje računalniških f rujev, angl. dok. serija, 2/3 -13.55 Eurone* PeVi 16.40 Risanka -18.05 Iz dobrega gnezda, nč na naniz, 9/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Vide« obč ing - 20.00 Šport - 22.00 Zbor, angl. nadalj, - 23.00 Lov za zakladom, franc, kviz, 10/28 KANALA 9.00 Srečni časi, ponov. - 9.30 Družinske v« j ponov. -10.00 Cannon, ponov. -11.00 M Gyver, ponov. -12.00 Oprah show, ponov. -13 Dannyjeve zvezde -14.00 Nemogoče, nafti 15.00 Srečni časi, naniz. -15.30 Družinske v naniz. -16.00 Nora hiša, naniz. -16.30 Coopf jeva druščina, naniz. -17.00 Družinske zadeti | 17.30 Princ z Bel Aira -18.00 Sončni zaliv, i dalj. • 18.30 Drzni in lepi, nadalj. -19.00 Op show - 20.00 Tujec v mestu, film - 21.45 OB za milijon dolarjev, nadalj. - 22.30 Ellen, nat . - 23.00 MacGyver, naniz. - 0.00 Cannon, nanif ! 1.00 Prvi odklopi, dok. oddaja VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -16.45 Novi starši, film - l&J v Otroška glasbena oddaja -19.00 Novice -19] 0( 24 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 M> Brf klinika cinizma j h Žreb je izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral Marijo Vesel iz Novega mesta in Marijo Banovec iz Doblič. Veselovi je pripadla denarna nagrada, Banovčeva bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 20. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 13". Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Pravilna rešitev 11. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KRASOTA, RAMAZAN, ČEZ OVIRE, T, EKONOMAT, EMISAR, NISA, KARE, ORAN, MANEŽA, ARS, LEV, MING, OL, ALAMUT, LIPA, DUDA EREVAN, OKIT, VENERA. NAGRADNA KRIŽANKA 13 MIRUJOČI DEl ELEKTRIČ. STROJA AVTOR: JOŽE UDIR ZVEZA DVEH ALI VEČ STRANK KRIVULJA ADtABAT SPREMEMB V DIAGRAMIH PLANOTA NA ROBU JULIJCEV GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK KRZNARSKA PRIPRAVA VRSTA PAPIGE KAR SE ENKRAT OOORJE ETNIČNA SKUPINA PREDKO- LUMBOVSKE DOBE JAPONSKI DROBIŽ REDKA KOVINA (Lo) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLG, PRAZEN GOVOR UŠESNI KAMENČEK MOČVIRSKA PTICA MUSLIMAN DOMOOEl USTANOVA VZDEVEK AM PRED SEDNIKA EISENHO-VVERJA TITANOVA RUDA (SPEN) BAKHOVA PALICA OKR ZA MAGISTER ART1UM DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST MOJZESOV BRAT SKUPINA PTIC NEKDANJI RUSKI VOAOAR JEZIK RANTU ČRNCEV MUZA UMETNOSTI KOMEDIJE ANTON INGOLIČ KELTSKO LJUDSTVO (S. EVROPA) POVRŠINA NAJVEČJI POLOTOK OB JADRAŠ SKIOBAU Oddaja 24 IIP na Vašen Kaialn vsak daa nb 19!30 POL URE. HI ZAZNAMUJE DAH! MPItim JISII 3.0 MH/ ; “SANJAM SEN" V KOSTANJEVICI - V počastitev materinskega dne je ; mladinski pevski zbor osnovne šole Kostanjevica v petek, 27. marca, pri-Pfavil pester kulturni program z naslovom Sanjam sen, ki siga je ogledala rali Polna dvorana krajank in krajanov. Zbor se je pod taktirko zborovodki-nje Mojce Jevšnik in pianista Lucijana Cetina predstavil tako s slovenskimi kot angleškimi pesmimi, nastop pa sta popestrila plesalca in solisti. (Foto: T. G.) K„ GLASBO ZA PRAZNIK - Krajevni odbor SKD Dvor je v nedeljo, 22. Ijj marca, na Dvoru pripravil prireditev ob materinskem dnevu. Program je h I v°dila Nežka Primc, v njem pa je bilo obilo lepe glasbe ansambla Izvir s \tt Pevko Ivanko Grum. Sodelovali so tudi otroci z recitacijami in igranjem nf n« električni klavir. Številne zbrane je pozdravil Pavle Turk, predsednik d« občinskega odbora SKD Novo mesto. (Foto: S. Mirtič) '20 Oj OČIŠČEVALNA AKCIJA TOPLIŠKIH UPOKOJENCEV - Enega izmed M vrhuncev tradicionalno dobrega sodelovanja med Krkinim Zdraviliščem Dolenjske Toplice in Društvom upokojencev Dolenjske Toplice predstav-, (ja tudi vsakoletna spomladanska očiščevalna akcija. Da smo turizem ■ Predvsem ljudje, se je ponovno pokazalo preteklo soboto, 28. 3., ko je skoraj bO upokojencev ob sodelovanju zdravilišča izvedlo izjemno uspešno očiščevalno akcijo na območju celotne krajevne skupnosti in bodoče n °bčine Dolenjske Toplice. Kljub veliki prizadevnosti upokojencev in vloženemu naporu je po zaključku dela ostalo še dovolj energije za veselo družabno srečanje, kjer se je utrnila tudi marsikatera misel o nadaljnjem „ s°delovanju. Res lahko zapišemo: posnemanja vredno sodelovanje. (Tekst h foto: J. Kramar) ■ IJČITEUl OBISKALI GRAD MIRAMARE - Za mentorje šolskih hra-*| Milnic je v soboto, 28. marca, Marija Rus iz Dolenjske banke organizirala ■ ,n odlično vodila nagradni izlet po Italiji. Pridružile so se tudi slavistke -ttentorice učencev, sodelujočih na bančnih literarnih natečajih. Seveda So s tradicionano ekskurzijo enkrat letno nagrajeni tudi po trije učenci s Kol, ki se na bančni natečaj odzovejo z dobrimi literarnimi besedili. Mladi varčevalci so deležni tudi bankinih drobnih pozornosti ob vsakem petem obisku v šolski hranilnici. Pohvalno je, da se Dolenjska banka in mnoge osnovne šole Dolenjske, Bele krajine in Posdvja trudijo za pravilen odnos 'nladih do denarja. (Foto: Marjana Štern) NAGELJ PREPEVA - Na fotografiji so članice ženskega okteta Nagelj iz Kočevja. Delujejo v okviru Društva podeželskih žena. Vse članice so upokojenke, vodi pa jih Zalka Kocjan (na fotografiji druga z leve). Kot oktet Nagelj nastopajo šele dobro leto dni, medtem ko so prej prepevale v različnih pevskih zborih. Nastopijo vsaj enkrat na mesec, in to na povabila raznih društev. Zadnjič so nastopile ob skupščini Turistično-športnega društva Kostel v Banjaloki. (Foto: J. Primc) V poplavi razne kozmetike O kozmetiki odgovarja Olga Pompe, lastnica frizerskega in kozmetičnega salona v Krškem DA BO NAŠ VIDEZ BOLJ ZDRA V - Olga Pompe, kozmetičarka in frizerka iz Krškega • Kaj so najpogostejše napake deklet in žena pri ličenju? Olga Pompe: “Gotovo je najslabše to, da obraza ne vidijo v pozitivni luči. Zato niti napak ne vidijo in jih z ličenjem, ki poudarja lepoto in zakriva napake, ne morejo skriti. Tudi pri nakupu pripomočkov za ličenje se pogosto zatakne. Velikokrat se zgodi, da niti prodajalci ne znajo ponuditi dekora- tivne kozmetike, ki naj bi jo imela vsaka ženska: torej puder, senčilo za veke v treh odtenkih, senčilo za lica, maškaro, barvico in šminko.” * Kdaj zavreči kozmetični preparat? Olga: “Približno pol leta potem, ko ga odpremo, emulga-torji, ki vežejo snovi skupaj, popustijo, le pri šminki ne., če ima ta kakovosten vosek. Življenjska doba krem je običajno še za polovico krajša. Ko jo odpremo, se namreč že ustvarijo pogoji za gojenje gljivic in bakterij, zato je pomembno, da kreme, ki imajo organsko sestavo, hranimo na hladnem. Sintetična kozmetika je obstojna dalj časa, zato moramo biti pri nakupu pozorni na deklaracijo -ali je živalskega ali rastlinskega izvora.” • Še vedno velja prepričanje, da kozmetika po daljšem času uporabe kožo postara. Olga: “Make up ne le da pozitivno vpliva na počutje in osebnost, pač pa ugodno vpliva tudi na kožo. Kožo je starala kozmetika, ki je bila narejena po starih tehnologijah, sedanja kozmetika pa ima zaščitno funkcijo.” -p q DOLENJSKI LIST 95 LET FRANCA ŽNIDARŠIČA - “Joj, kako ste me presenetili, pa pri frizerju še nisem bil! Še sreča, da sem poribal tla ”, so bile prve besede 95-letnega Franca Žnidaršiča iz Brezovice pri Trebelnem, ko so ga nepričakovano obiskali na njegovem domu predsednik Območne organiza-cje Rdečega križa Trebnje Dušan Mežnaršič, predsednica KO RK Trebelno Breda Mervar in župan občine Trebnje Alojzij Metelko. “Pa kar sam župan me je obiskal, "je še presenečeno dodal. Prisrčnemu srečanju vitalnega moža, ki še vedno opravlja kmečka dela, se sam napoti v 3 km oddaljeni Mokronog, je prisostvovala tudi njegova druga žena. France je imel s pokojno prvo ženo 8 otrok, od katerih so trije že umrli. Ima pa tudi mnogo vnukov in pravnukov. Tudi zapleše še vedno, "je dejala predsednica RK Trebelno, “vsako leto na srečanju ostarelih. ”Na županovo vprašanje, kako da je še tako čil in zdrav, je dejal, da je potrebno delati, se držati reda, ne piti dopoldan pa biti vesel. Dodal je še, da se mu očala rosijo, zato mu je župan obljubil pregled pri okulisti in nova očala. (D. M.) POPOLNI NADZOR Le s pravim konjem je dober jezdec najboljši Pooblaščeni zastopnik za področje Slovenije; NISSAN ADRIA d.o.o. Oven 1 54 telefon '06!) 17 10 800 http www.nissan-adria si Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije • AVTONISS 159 73,31 •AVTOTRUNK • AVTOSERVIS PIŽEM !. • NISSAN SERVIS KRULC M • AAM FERK • NISSAN HVALEC Ptuj, tc-:e'on 06.' 783 849 • MG d o.o. Mota telefon 0602'6 ' 60 • AVTO CELJE 38 31 • AVTO KUK Slov. H • AVTOHlSA KOS Polzela, telefon: 063- 70? 230 • AVTOSERVIS LIPNIK Velenje te' 063 893549 • AVTO MOČNIK Kranj, telefon 064 •' 242 277 • AVTOSERVIS GORICA N Gorica. 066 22120 • BO-AVTO 641 144 •AVTOMEHANIKA Srenih telefor 065 57 012 • AVTOMEHANIKA VIDRIH ' 75180 • AVTOMEHANIKA ZIERER Sevnr.a 0608- 81389 • AVTOHlSA MURSKA SOBOTA • 069/32209 (KRKK KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. NOVO MESTO V Zdravilišču Dolenjske Toplice vabimo k sodelovanju sodelavce z najmanj III. stopnjo strokovne izobrazbe za opravljanje dela REDARJA REŠEVALCA na notranjih in zunanjih bazenih Od kandidatov pričakujemo ustrezno zdravstveno stanje, pripravljenost za usposabljanje in pridobitev ustrezne licence. KRKA Zdravilišča bodo sodelavcu omogočila pridobitev licence in mu po njeni pridobitvi zagotovila zaposlitev. Vse, ki vas delo redarja reševalca zanima in ustrezate zahtevam, vabimo, da pošljete pisne prijave z dokazili v 8 dneh na naslov: KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Kadrovska služba, Šmarješka cesta 6,8000 Novo mesto. Dodatne informacije dobite na telefon: 068/312-566. AVTOKLINIKA "B 068/ 323-035 AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA Brezplačna menjava pri nas kupljenega olja in oljnih filtrov: VALVOLINE TURBO V. — liter 698 SIT VALVOLINE SINT GARD — liter 899 SIT CASTROL GTX 3 — liter 1.199 SIT Športne vzmeti, športni zračni filtri in oprema: ■?MONROEF amortizerji Javno podjetje KOMUNALA Črnomelj, d.o.o. Belokranjska cesta 24 8340 Črnomelj OBVESTILO Občane občine Črnomelj in Semič obveščamo, da bomo v času od 14.4. do 22.4.1998 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po vseh naseljih, kjer je uveden redni odvoz komunalnih odpadkov: 1. Odvoz bo potekal po urniku odvoza kosovnih odpadkov, ki ga bomo predložili vsem krajevnim skupnostim, krajane pa bomo še posebej obvestili na krajevno običajen način (oglasne deske). 2. Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati in jih odložiti na dosedanjem odvzemnem mestu do 6. ure zjutraj določenega dne. 3. Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: pohištvo, gospodinjski aparati, sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. 4. Odpadne sekundarne surovine, kot so: papir, železo in steklo, morajo biti pripravljene na enak način kot ostali kosovni odpadki. Cene rade poletijo v nebo. Mi smo jih obtežili. Med nakupi v Mercatorju bodite pozorni na oznako Trajno nizke cene. Tako je označenih več kot petdeset odličnih izdelkov priznanih blagovnih znamk iz osnovne košarice živil, ki so vam na voljo po naših trgovinah sirom Slovenije. Zanje vam v Mercatorju jamčimo dostopnejšo ceno in preverjeno kakovost. Ker vemo, kaj je dobro. In ker žalimo, da to - brez pretresov za vaš žep - spoznate tudi sami. Panike nobene - Trajno nizke cene. Mercator RENAULT Podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, REVOZ d.d., Belokranjska 4, 8000 Novo mesto, v proizvodnji takoj zaposli v stalni nočni izmeni več kot 500 novih delavcev. V tovarni avtomobilov pri izdelavi novega CLIA ponujamo: • delo za določen čas, do 31.12.1998, v karosemici, lakirnici in montaži, z možnostjo podaljšanja • zdravniški pregled • uvajanje v delo z inštruktorjem v učnih delavnicah in na delovnem mestu • organiziran prevoz na delo in z dela • neto plačo z dodatki v višini 80.000 do 100.000 SIT za delo v stalni nočni izmeni in odvisnosti od delovnega mesta • plačilo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja Kandidate s stalnim prebivališčem v občinah Ljubljana, Kočevje, Ribnica, Ivančna Gorica, Grosuplje, Sevnica, Brežice in Krško prosimo, da svoje vloge z osebnimi podatki in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj do 15.4.1998 pošljejo na Urade za delo v njihovi občini, vsi ostali pa na naslov: REVOZ, d.d. Personalna služba Belokranjska cesta 4 8000 NOVO MESTO Podrobnejše informacije vam nudimo na telefonski številki 068/315-225. \ § im ©;:. w MERKUR VELIKONOČNA PONUDBA m NOVOTEHNA SEKLJALNIK S 302 MGA CENA: 26.990 SIT jpe® m PREDSTAVITEV GOSPODINJSKIH APARATOV NOVOTEHNA: GLAVNI TRG, PONEDELJEK, 6. 4. od 9. - 12. ure TREBNJE: PONEDELJEK, 6. 4. od 14. - 17. ure INOX 12-DELNA POSODA - SOLINGEN CENA: 22.980 SIT KOVINSKI REZALNI STROJ BOSCH PALIČNI MEŠALNIK BOSCH CENA: 19.990 SIT MSM 4101 CENA: 8.590 SIT PALIČNI MEŠALNIK MGA M PA -103 MEŠALNIK SET BOSCH CENA: 3.790 SIT MFG1961 CENA: 7.790 SIT AKUMULATORSKI SESALEC SIMENS UNIVERZALNI KUHINJSKI APARAT VK 51003 CENA: 4.982 SIT MUM 4555 FAMILY BOSCH CENA: 31.990 SIT 4-10% POPUST pri nakupu z MERKURJEVO KARTICO zaupanja. sSRBBHHBHHmSmB9683839698 ^ BS —-» B 9891 M M I ^;.rr; Po sklepu 71. seje Uprave z dne 16. februarja 1998 in soglasja sveta delavcev na 6. redni seji, z dne 16. 2. 1998 objavljamo: in sicer: OES3EE v izmen 61,95 m2 s petimi ležišči, neto površina je 40,37 m2, cena 6.931.445,73 SIT. 2J252SSEDEEIv izmeri 45'60 mZ s štirimi ležišči, neto površina je 32,34 m2, cena 5.029.016,18 SIT. v izmeri 45,90 m2 s štirimi ležišči, neto površina je 33,03 m2, cena 5.134.591,80 SIT. "■ Prostori so opremljeni in pripravljeni za takojšnje koriščenje. PRODAJNI POGOJI: c*1 Interesenti za nakup morajo predložiti bonitetne podatke ra' Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje ra Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil nakup vseh apartmajev hkrati ra Prodajalec si pridržuje pravico neprodaje Interesenti za nakup nepremičnin naj v 15-dnevnem roku od objave pošljejo pisne ponudbe v zaprti ovojnici na naslov: SAVA MEDICAL IN STORITVE, d.o.o. Škofjeloška c. 6, 4502 Kranj O izidu razpisa bodo interesenti pisno obveščeni v 15 dneh po izteku razpisa, z izbranim ponudnikom pa bo sklenjena kupoprodajna pogodba, s katero bodo določeni drugi pogoji prodaje. Vse dodatne informacije glede nepremičnin in ogleda objekta dobite po tel.: 064 265 319, g. Milan čufer. s J grafjka Le čevlje sodi • časopisi v 24 urah • komercialni tisk • knjige ' • brošure • plakati * oblikovanje * marketing kopitar • trgovina • servisiranje računalnikov 068/323-611; fax: 068/321-693 ZAHVALA Nepričakovano nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi FRANC ŠINKOVEC Na Lazu 14, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane vence in sveče ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, predsedniku krajevne skupnosti Žabja vas za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Ostal nam bo v večnem spominu. Žalujoči: vsi njegovi Ali ste pripravljeni na izziv? Če ste dinamični, komunikativni in vas veseli terensko delo s strankami, fllVlltilflUl k sodelovanju. Iščemo kandidate za zavarovalne zastopnike na območjih: Brežic, Sevnice. Kaj Vam ponujamo ? • zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj; • strokovno izobraževanje; • pogodbeno delo z možnostjo redne zaposlitve; • možnost dobrego zaslužka; • ustvarjalno delovno okolje. In kaj od Vas pričakujemo ? • vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe; • delovne izkušnje v prodaji; • vozniški izpit B kategorije; • sposobnost dobrego komuniciranja. ZAHVALA V sobotnem jutru 28. marca smo ostali brez naše mame MAKSE BRAČKO roj. Abina V krogu širše družine smo njeno žaro položili v očetov grob v Ločni v Novem mestu. V nas žarijo sedaj le topli spomini na njo in bolečina izgube. Vsem, ki ste z nami, iskrena hvala. Neizmerno hvaležnost čutimo do osebja Doma starejših občanov v Novem mestu, ki so v vse svoje stike vtkali toplo človeško srce. Nepozabljeni bodo ostali vsi, ki so izkazali pozornost naši mami. Vsi njeni Novo mesto, 2. aprila 1998 ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, nečak, tast, stric in svak FRANC DUŠAN ŠEGEDIN iz Šmihela 68, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisne in ustne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Kranjcu in sestri Slavki, osebju v I. nadstropju Interne bolnice Novo mesto, gospodu Luki Pogačiču za obisk v bolnici, PGD Šmihel za organizacijo pogreba, častno stražo m spremstvo, PGD Novo mesto, Stranska vas, Prečna, Kamence, Otočec, Ždinja vas, DVD Donja. Lomnica, Občinski gasilski zvezi Novo mesto, pevcem iz Šmihela, DU Novo mesto, gospodu Pavlakoviču in gospodu iz Donje Lomnice za poslovilne besede, gospodu Cirilu Plešcu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, sodelavcem uprave in računovodstva ZD Novo mesto ter sindikatu ZD, kolektivu Kulturnega centra Janeza Trdine, Pogrebnemu zavodu Oklešen in JP Komunali Novo mesto. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 69. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož in oče JOŽEF ZORIČ iz Blatnika pri Črnomlju ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata RAFKA ORAŽNA iz Brestanice Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem podjetij: Beti Črnomelj, PION Črnomelj in Rudnik Kanižarica ter Klubu upokojencev Rudnik Kanižarica. Še posebej se zahvaljujemo dr. Macanu, osebju Kliničnega centra - oddelek Castro v Ljubljani, župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Doblič in Pogrebni službi Malerič. Zahvala velja tudi sosedu Rogini za poslovilne besede pred domačo hišo. Žalujoči: žena Ljubica, sin Jožko in hčerka Anica z družinami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala za tople in ganljive besede slovesa gospodu Avsenaku in ge. Breznikar v imenu RD Brestanica - Krškp, pevcem, izvajalcu Tišine g. Jankoviču, g. župniku za lepo opravljen obred ter g g. Žičkarju in Kostaku za pogrebne storitve. Vsi njegovi POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto T5 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil dragi mož in stric FRANČIŠEK FABJAN iz Dol. Kamenja 1 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, pomoč, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku, GD Kamence, ŽTP Novo mesto, sodelavcem Splošne bolnice - kuhinja, Pogrebnemu zavodu Oklešen in Domu starejših občanov. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Trpljenja mnogo, cvetja malo, le to ji je življenje dalo. V 90. letu starosti se je od nas poslovila draga mama, stara mama in prababica LUCIJA MEDJA roj. Bučar iz Strelaca pri Šmarjeti Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjene vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, dedi, tast, brat in stric FRANCE JANČAR iz Češče vasi 25 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala Nevrološkemu oddelku v Novem mestu, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, gasilcem in Pogrebnemu zavodu. Ohranimo ga v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi A v ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga ALOJZIJA BOŽIČ iz Dale, Veliki Trn Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo pevcem in g. župniku. Žalujoči: vsi njeni 29 Št. 13 (2536), 2. aprila 1998 DOLENJSKI LIST TA TEDEIM Mi ŽANI TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI tedenski koledar Četrtek, 2. aprila - Franc Petek, 3. aprila - Rihard Sobota, 4. aprila • Izidor Nedelja, 5. aprila - Vinko Ponedeljek, 6. aprila - Viljem Torek, 7. aprila - Darko Sreda, 8. aprila - Tomaž LUNINE MENE 3. aprila ob 22.18 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 2. do 5.4. (ob 18.30) znanstvenofantastični film Vesoljski bojevniki. 2., 5. in 6.4. (ob 20.30) ter 3. in 4.4. (ob 20.30 in 22.30) drama Boksar. 8.4. (ob 20.30) akcijski film Šakal. ČRNOMELJ: 3. in 4.4. (ob 20. uri) ameriški romantična komedija Bolje ne bo nikoli. 5.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Nabrita družabnica. DOBREPOLJE: 3.4. (ob 20.30) ameriški grozljivi film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. 5.4. (ob 15. uri in 20.30) ameriški kriminalni film Poljub za lahko noč. GROSUPLJE: 3.4. (ob 17. in 20. uri) ameriški grozljivi film Poljub za lahko noč. 4.4. (ob 20. uri) ameriški grozljivi film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. KRŠKO: 2.4. (ob 18. uri) drama Sedem let v Tibetu. 3.4. (ob 20. uri) ter 4. in 5.4 (ob 18. uri) znanstvenofantastini film Ve soljski bojevniki. 6.4. (ob 18. uri) krimi nanlni film Nič videl, nič slišal. 6.4. (ob 20 uri) akcijski film Dnevi grmenja. 7. in 8.4 (ob 18. uri) risani film Anastazija. METLIKA: 3.4. (ob 20. uri) ameriška komedija Nabrita družabnica. 5.4. (ob 18. uri in 20.15) ameriška romantična komedija Bolje ne bo nikoli. NOVO MESTO: Od 2. do 8.4. (ob 17. uri) romantična drama Titanik. Od 2. do 8.4. (ob 20.30) znanstvenofantastični film Vesoljski bojevniki. RIBNICA: 4.4. (ob 22. uri) ameriški kriminalni film Poljub za lahko noč. 5.5. (ob 17. uri) znanstvenofantastični film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. VELIKE LAŠČE: 4.4. (ob 17. in 20. uri) ameriški kriminalni film Poljub za lahko noč. 5.4. (ob 20. uri) znanstvenofantastični film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. • HUDIČEV ADVOKAT (Devils Advocate, 1997, 130 minut, ZDA, režija: Taylor Hackford) Spet eno bajanje o temnih silah, ki da nikoli ne počivajo in ki vse nadzorujejo vso to situacijo na planetu. V žepu imajo banke in politike, vam pa ostane le še, da zmolite očenaš. Ja, po tej kvazi psiho-strahljivki človeka res zamika, da bi raje molil, kot pa gledal filme. Sicer pa so hudiči tukaj: advokati, pravniška zalega, ki nikoli ne izgubi, ki vedno obrani vsakega zločinca in kriminalca z dovolj solidno hranilno knjižico. Pazite, da ne boste spregledali te velike in pomenljive metafore: advokati so hudiči, delujejo kot hudičeve filiale, ki skrbijo, da sta Luciferjeva zloba in škodoželj- nost dovolj pristni. Po oprostilni sodbi zoper O. J. Simpsona bi se vsakemu povprečnemu Zemljanu čisto upravičeno lahko zazdelo, da je občutek za pravni red in moralno/ mentalno higieno šel po gobe. Po mušnice. Eh, pa kaj bi s tem, Hudičev advokat je dokaz, da se izgublja tudi občutek za žmoht-no triler-advokatsko dramo. Sicer ima pa film veliko višje žanrske ambicije. Malo moralizira, malo straši in skače v glavo, zelo rad se hvali s poznavanjem največjih misli največjih filozofov, celo šali se, ironično in satirično. Kaj za vraga pa potem ne Štirna? Advokat smrdi, še posebno eden, hudič je že v redu, ampak Keanu Reeves, ta je pa sila “nadzemeljska”. Ljubkovalno Kanu. Kanu namreč igra tako zanič, da bi ga izžvižgali celo v kulturnem domu v Straži, njegove potenciale pa prekašajo tudi vsi amaterski igralci iz Prečne. Da ne bo pomote: v Straži in Prečni so že okej, ampak tale Kanu pa pod milim nebom nima kaj počet s tako zahtevno vlogo. Kakršnakoli vloga ob Al Pacinu je že apriorno zahtevna. S Floride ga v New York, ki je le drugo ime za Sodomo in Gomoro, zvleče ponudba za službo v prestani pravniški firmi. Tej pa načeluje John Milton, Padno, ki si je očitno rekel: ej, Nicholson je igral hudiča, De Niro tudi, zdaj sem jaz na vrsti. Padno je sicer korekten hudič, pameten, kons-pirativen, ima veliko družino lojalnih in prav tako vražjih uslužbencev. Jasno, da je velika goflja, poln humanistične ljubezni do človeka in njegovih napad, retorik, ki malega zapelje že z nekaj stavki, tako da Kanujeva žena, potrebna otroka in družinskega življenja, totalno skrahira. No, in šele tu mali pošteka, kaj se dogaja. Kdo je Milton in kdo on sam. Vmes se sicer zrola še na stotine trikov, ki naj bi nas prepričali, da se tresemo od groze in strahu, vendar patetika Kanuja in soproge, ki sta na las podobna Kenu in Barbiki, film, ki bi lahko obetal, spravijo na tla. Ne, pomota, pod tla, naravnost v pekel. TOMAŽ BRATOŽ servis pooblaščeni servis-prodaja vozil in rezervnih delov ZUPNCA3 Novo mesto ra faks 068/28-714 * Pooblaščen servis FIAT in LANCIA * Prodaja vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO * Originalni rezervni deli FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO * Kleparske in ličarske storitve IZDAJ ATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 200 tolarjev; naročnina za I. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.564 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolar jev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.000 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52l00-620-l07-970-27620-4405l9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898 Elektronska pošta: info(fpdol-list.si \niernel http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, d.o.o. Tisk: DF.LO-TČR, d.d., Ljubljana. KMETIJSKI STROJI PRIKOLICO za prevoz živine prodam. TT (068)69-192 ali 58-131, v službi. 1336 PLUGA, 3-in 4-brazdni, vrtavkaste brane, traktor s koso, 25 KM, nakladač za gnoj in škropilnico, 400-litrsko, prodam. It (068)50-109. 1356 BOČNO KOSILNICO za traktor Ursus in grablje Panonija 220 prodam. II (068)69-334. 1380 CISTERNO CREINAza gnojevko, 2200-litr-sko, prodam. B (068)69-469. 1359 ZETOR 7245, letnik 1993,1300 delovnih ur, z opremo za pluženje snega prodam. B (068)76-014,zvečer. 1403 PLUG SLAVONAC, 10 col, in žetveno napravo za BCS prodam. O (068)23-042. 1333 OBRAČALNIK- PAJEK, širine 4.5 ra, prodam. B (068)84-128. 1376 GUMI VOZ, 16 col, in kvalitetno seno prodam. Tt (068)45-220. 1335 KUPIM NAJVEČ NUDIMO za delnice Krke B, Petrola B, Kolinske C ter ostale. Gorenjska borznoposredniška družba, B(064)380-100. 1177 OKUPUJEMO HLODOVINO hrasta, bukve, javorja, češnje, oreha, smreke... B (063)490-47-81. 1256 DELNICE Telekoma, Gorenja, Žita, Save, Krke idr. ugodno odkupimo za gotovino. B (068)324-297. 1407 DELNICE TELEKOMA, Save, Krke, Triglava in ostale odkupimo za gotovino! B (041) 669-221. 1408 MOTORNA VOZILA R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 26.1 L, 45.700 km, lepo ohranjen, prodam za 7500 DEM. B (068)321-297. 1332 DAIHATSU CHARADE, letnik 1991, prodam. B (068)341-234, 1341 ODKUP karamboliranih vozil, vozil v okvari in nujen odkup celih vozil! B (061)1263-400 ali (0609)614-484. 1342 GOLF, letnik 1984 prodam. Otočec nad Krko 2. 1343 FIAT 850, kot nov, prevoženih 60.000 km, prodam za 300.000 SIT. Janez Novak, Dom upokojencev, Trg svobode 17, Sevnica. 1360 Z JUGO 101, letnik 1988, registrirano do decembra, in vino šmarnico prodam. B (068)79-847. 1374 GOLF GTD, letnik 1989/90, registriran do 10/ 98, prodam. B (068)28-781. Ogled od 18. do 19. ure na Kandijski 47, Novo mesto. 1378 TALBOT SOLARO, letnik 1983, izredno dobro ohranjen, registriran do 3/99, prodam. B (068)75-682, popoldan. 1379 SUZUKI BALENO 1.6 GS, električna stekla, ogledala, CZ, 2 airbaga, veliko dodatne opreme, prodam. B (068)24-791. 1392 Z 101, letnik 1989,100.000 km, registrirano do septembra, prodam. B(06()83-434. 1409 GOLF JX D, letnik 1989, bel, 4V, izredno dobro ohranjen, prodam za 8200 DEM ali menjam za manjši avto. B (041)682-828.1412 OPEL VECTRO 1.6 i GL, letnik 1991, registriran do 2/99, strešno okno, radio, CZ, dobro ohranjen, prodam. B (068)85-671. 1386 R CLIO 1.2 RN, letnik 12/93, 74.000 km, prodam za 9300 DEM. B (068)85-695. 1399 ŠKODO FELICIO kombi, LXI 1.3, staro 2 leti, registrirano do 3/99, rdečo, daljinsko zaklepanje, prodam. B (068)66-249. 1385 Z128, letnik 1986/87, garažirano, registrirano do 1/99,75.000 km, prodam. B (068)24-822. 1362 R 5 CAMPUS, letnik 1991, registriran do 10/ 98, prodam. B (068)79-623. 1355 PEUGEOT 405 GR, letnik 1989, prodam. B (068)27-850, popoldan. 1402 ŠKODO FAVORIT, letnik 1994,62.000 km, registrirano do 3/99, prodam. B (068)23-333, po 16. uri. 1366 CH AVTOSERVIS MURN, s.p. Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791 SERVIS * PRODAJA * REZERVNI DELI • kvalitetne in hitre servisne storitve za vse avtomobilske znamke • rezervni deli in dodatna oprema • kleparske in ličarske storitve • pooblaščen servis ter prodaja osebnih in terenskih vozil • SUZUKI Ugodni krediti! ŠKODO FAVORIT EL, letnik 1992, registrirano do 9/98, prvi lastnik, ugodno prodam. B(068)83-689,zvečer. 1367 JUGO ALI LADO od letnika 1993 dalje, kupim. B (068)79-763. 1400 R 4 GTL, letnik 1992, kupim. B (068)27-806. R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, 71.000 km, prva lastnica, nekaramboliran, prodam. B (068) 28-022 ali 316-144. 1411 R LAGUNA, letnik 1994, bel, registriran za celo leto, prvi lastnik, prodam. B (068)53-195 ali 83-052. 1398 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 12/98, prodam. B (068)42-115. 1391 GOLF JX D, letnik 7/89, bel, prodam. B (068)79-714. 1375 FIAT 126 P, 650 E, letnik 9/92, bel, prodam B(068)89-213. 1347 R 4, letnik 10/88, lepo ohranjen, rdeč, prodam. B(068)83-122. 1358 Z 50.8, vozno z B kategorijo, letnik 1988, hladilnik z agregatom, prodam. B (068)81-188. 1327 POHIŠTVO NOV KAVČ ugodno prodam. B (068)89-234. TROSED, raztegljiv v posteljo in dvosed, ugodnoprodam.B(041)623-116. 1384 USNJENO SEDEŽNO GARNITURO (trosed,dva fotelja in mizico) prodam. * 068/23-585. POSEST V OKOLICI Črnomlja, Semiča ali Vinice kupim manjši zapuščen vinograd ali sadovnjak, lahko tudi košenico. Zaželjeno je, da parcela ni preveč oddaljena od glavne ceste in da ima sončno lego. TT (061)867-101, popoldan ali zvečer. 1330 HIŠO in gostinski lokal ugodno prodam. IT (068)87-215, po 15. uri 1349 STANOVANJSKO HIŠO v Krmelju, 9 x 10 m, prodam, tT (0608)84-057, dopoldan, (0608) 84-018, popoldan. 1368 V KRŠKEM prodam bivalno zidanico, 90 m2, voda, elektrika, telefon, z vinogradom, 220 trt, in sadovnjakom. V (061)341-928 ali (0608) 21-672, zvečer. 1382 ZARADI BOLEZNI in starosti prodam vinograd na Bizeljskem. TT (063)483-863. 1395 VEČJO zazidljivo parcelo na Veliki Dolini pri Mokricah prodam. IT (068)21-458. 1404 ŽUPELEVEC- odlično parcelo, 1600 m2, z vso lokacijsko dokumentacijo za hišo 17x15 m, pritličje poslovna dejavnost, prodam. TT (068)322-407. 1401 © NATAKARICO zaposlim v prijetnem gostinskem lokalu. B (068)68-110. 1338 ZA PRIDNE dober zaslužek! Delo je popoldansko, prednost ženske z lastnim prevozom. B (066)272-111, dopoldan, (066)773-017, popoldan. 1340 IŠČEMO SODELAVCE iz Črnomlja ali bližnje okolice za opravljanje nalog varovanja, varnostnik - receptor. Pogoji: nekaznovanost, aktivno znanje slovenskega jezika in vsaj poklicna šola. Dizako, d.o.o., B (061)444-112. 1345 KV KUUČAVNIČARJAz izkušnjami zaposlimo. Ključavničarstvo Šenica, Jurka vas, Straža, B (068)83-562. 1352 NAGROBNE SVEČE nudimo v nadaljnjo prodajo pod ugodnimi pogoji. Možna tudi redna zaposlitev. B (0609)622-668. 1372 ČE ŽELITE malo delati in veliko zaslužiti, pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Boštjan Žveglič, Brodarska ul. 14, 1270 Litija. 1383 DEKLE ali fanta za peko pic zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec, B (04i)630-213. 1389 FARMACEVTSKEGA TEHNIKA (-CO) in farmacevta ( tko) s VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, z delovnimi izkušnjami, zaposlimo za nedoločen čas. Stimulativna plača, pomagamo pri stanovanju. B (068)341-012. 1393 V KAVA BARU Ines na avtobusni postaji zaposlimo natakarico. B (068)85-966. 1397 V SLIKOPLESKARSTVU redno zaposlimo pleskarja ali mlajšo osebo za priučitev. B (068)322-209 ali (0609)637-456. 1413 KUHARJA (-ICO) ali pripravnika z izkušnjami zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. B (041) 637-352. 1415 KOVINARJA - STRUGARJA, mlajšega, lahko tudi začetnika, takoj zaposlimo. B (068) 325-545. 1394 PCP Pureber, trgovina talnih oblog, takoj zaposli trgovca za določen čas. Pogoj: končana trgovska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Informacije na tel. 068/ 322-302 ali 316-120 FRIZERSKI SALON v Npvem mestu oddamo v najem. 068/373-460 ali 22-361 ............................/ PRODAM OPAŽ in ladijski pod že za 540 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7cm! B (063)451-082. 811 SADJARJI, vinogradniki, vrtičkarji! Sredstvo prosti voluharju prodajamo. En komplet vsebuje 7 vložkov, navodilo priloženo. Cena 850 SIT + ptt stroški. Naročila na B (068)52-888. 1240 BUKOVA DRVA, metre, prodam. B (068) 44-637. 1334 SENO, brane z diski in hlevski gnoj prodam. B (068)66-062. 1351 ROBNIK ZA GROB, sivo-beli marmor, prodam. B (0608)32-260. 1388 METRSKA DRVA prodam po 3500 SIT. Dostava brezplačna! B (068)85-972. 1410 4 NOVE betonske stebre za kozolec, 5 m, prodam. B (068)78-429. 1329 PRIKOLICO Adria 450,2 + 2, letnik 1980, prodam. B (068)21-188. 1346 ČRNO-BELI TELEVIZOR, malo rabljen, prodam za 10.000 SIT. B (068)24-822. 1361 FANTOVSKO obhajilno obleko ter čevlje št. 37 in 38 prodam. B (068)79-623. 1354 VEČJO KOLIČINO cvička in strešno opeko Bramac, rabljeno, prodam. B (0608)87-611. KOZOLEC in prašiča, 110 kg, prodam B (068)41-037. - 1371 BELO in rdeče vino cviček prodam. B (068)73-613. 1370 JAVO VETERAN 350 kub., potrebna registracije, prodam po ugodni ceni. B068/322-654 NAMIZNO TRAČNO ŽAGO l.fazno, premer kolesa 250 mm. *068/322-654. RAZNO PREBAVNE, revmatične in čustvene težave zdravim.® (068)28-250. 1377 PLOŠČE za opaženje, plohe in punte ugodno posodim. tT (068)342-506. 1405 POSLOVNI PROSTOR v centru Novega mesta, primeren za trgovino ali mirno obrt, oddamo vnajem.tr (068)323-172 ali 325-945, zvečer. 1387 STAREJŠO ŽENSKO brez obveznosti za pomoč invalidki na vozičku potrebujemo. Stanovanje in hrana v hiši. Prodam tudi spalnico. tT (068)76-297. 1353 V NAJEM ODDAM TRGOVINO v obratovanju, z zalogo in inventarjem ® 068/322-654. SLUŽBO DOBI STANOVANJA ZA ENO LETO oddam v mestu enosobno stanovanje (z možnostjo podaljšanja), opremljeno, s telefonom. Naslov v upravi lista. 1241 ENOSOBNO STANOVANJE v Metliki prodam. B (068)60-296. 1331 GARSONJERO oddam v najem. Enoletno predplačilo! B (068)20-524. 1357 PRITLIČNO dvosobno stanovanje na Mestnih njivah 8, Novo mesto, plin, centralna, telefon, prodam. B (068)28-626, popoldan. 1390 STANOVANJE v Trebnjem prodam. B (0609)636-888. 1339 ŽENITNE PONUDBE ČE IŠČETE življenjskega partnerja, ga boste našli v AFRODITI, ženitni posredovalnici, tT (064)324-258. Za ženske brezplačno! 1344 ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za bele piščance, rjave in grahaste jarkice. Metelko, Hudo Brezje 16, B (0608)89-038. 148 BELE PIŠČANCE, kilogramske, rjave in grahaste (samo jarkice) naročamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524. 254 VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na B (0608)71-375. 526 8 TEDNOV starega bikca in jugo skala 55, letnik 1988, prodam. B (068)89-458. 1350 PU RANE, stare 6 tednov in piščance, stare 8 tednov, bomo prodajali na sejmišču v Šentjerneju 11. aprila inv Mokronogu 18. aprila. Cena: purani 1100 SIT/kom, piščanci 600 SIT/ kom. Naročila sprejemamo na B (067)88-058 ali (067)88-114. 1364 JAGENJČKE, zaklane ali žive, prodam. B (068)52-849. 1365 KRAVE po izbiri, breje, prodam. B (068)89-751. 1373 PRAŠIČA, težkega 140 kg, lahko tudi polovice, prodam. B (068)81-179. 1406 MLADO KOZO z mladičem in 15 mesecev starega kozla prodam. B (0608)62-958. 1416 TELIČKI FRIZU KI, stari 10 dni, prodam. B (068)20-548. 1363 10 DNI staro teličko in večjo količino žganja prodam. B (068)75-173. 1381 MLADE PUJSKE, primerne za odojke ali nadaljnjo rejo, prodam. Janez Franko, Sela 31, Straža, B (068)83-393. 1414 GOSKE, samice, kupim. B (068)73-178. RADIO MAX 88,90 Mhz 89,70 MHZ Trgovsko podjetje Zrno 1. IZREDNA PONUDBA UMETNIH GNOJIL Z MOŽNOSTJO DOSTAVE NA DOM •NKP 15-15-15 vreča 1.449 SIT •NPK 7-20-30 vreča 1.648 SIT •NPK 8-26-26 vreča 1.730 SIT •KAN vreča 1.149 SIT 2. ZAŠČITNA SREDSTVA • mottivvell 5.600 SIT • folidol olje 870 SIT • prohelan 1.158 SIT • primaextra 1.344 SIT • antracol 1.160 SIT • ditan 900 SIT • ridomil 2.350 SIT • dicuran torte 4.190 SIT/kg Za večje količine dodatni rabati 3. SEMENSKA KORUZA-IZVEN- SEZONSKE CENE- PIONIR koruza vreča 4.350 SIT marista 4.995 SIT eva 4.680 SIT earla 4.435 SIT furio 50 MK 7.999 SIT stira 4.999 SIT in vsi BC hibridi od 3.900 SIT (vrečka) dalje 4. MERKANTIL KORUZA RINFUZA 20,50 SIT pesni rezanci 17 SIT merkantil ječmen, vreče 26 SIT merkantil oves 32,50 SIT IZREDNA PONUDBA KRMIL - UGODNE CENE, DOSTAVA NA DOM, RINFUZA Cene so za kmete brez prometnega davka. GRADBENI MATERIAL POSEBNA PONUDBA • thermoextra 888 949,90 SIT/vreča • stiropor fasada 5 cm 1.659,10 SIT/ m! • armaturne mreže 9x6 4.990 SIT/ kos • cement 695,90 SIT/vreča • apno 429 SIT • modelarni blok 85,90 SIT (za cel kamion) • sobna vrata hrast + podboj 85 17.490 SIT • vhodna vrata od 26.000 SIT dalje • enoročne pipe - uvoz od 6.000 SIT dalje • kopalniška garnitura 24.000 SIT • peč - olje 23,6 KW 65.542 SIT • gorilec Hansa 69.999 SIT • cisterna 2000 1 37.198 SIT V Zrnu vam kvalitetno napeljejo vodovod in centralno kurjavo. Prav tako njihovi mojstri izvajajo vse vrste fasad in strojne notranje omete. Prav na področju fasad In ometov imajo dolgoletne izkušnje, kar je temelj za kvalitetno izvedbo. DELOVNI ČAS: vsak dan od 8. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure Tel.: 0608/75-410, 75-086 VEDEŽEVANJE ZDRAVJE, LJUBEZEN DENAR, KARIERA 090 43 58 24 ur v živo 090 43 59 SPONA MIZARSKO OKOVJE Vabi, da jo obiščete v novih prostorih na Resslovi 2 v Novem mestu (bivši salon Miko na Kandijski cesti) Akcijske cene v mesecu marcu za: • kljuke za vrata • police za okna • pohištvene ročaje • kuhinjske del. plošče (16 različnih dezenov) • odmične spone • vodila predalov • iverne vijake Prepričajte se o popolni ponudbi mizarskega okovja ter ugodnih cenah. Delovni čas: pon. - pet. 8. - 18. ure sobota 8. - 12. ure TT 068/341-272,0609/646-242 SPONA, PARTNER VREDEN ZAUPANJA NAJUGODNEJŠI KREDIT T + 2,8r/r KIA MOTORS KIA PRIDE 1.3 i, I. 98 že od 11.990 DEM SEPHIA, I. 98 že od 17.890 DEM Dodatni popusti! AK TRADE. Podbevškova 9, Novo mesto * 068/342-444, 21-400 STARO ZA NOVO A CONSULTING DOLENJSKI UST za bralce in oglaševalce edini pravi četrtkov prijatelj t davčno svetovanje ^ podjetniško svetovanje Smo mednarodna svetovalna družba, ki deluje na področju podjetniškega in davčnega svetovanja ZA NAŠO STRANKO V KRŠKEM iščemo izkušeno RAČUNOVODKINJO Poleg srednje izobrazbe ekonomske smeri je obvezno: • znanje knjigovodstva • da kandidatka pogovorno obvlada nemški jezik • dolgoletne delovne izkušnje Delovno mesto je v Krškem. Vaše ponudbe, ki jih bomo obravnavali diskretno, pričakujemo z velikim zanimanjem. Če izpolnjujete navedene zahteve, vas prosimo, da pošljete pisne ponudbe z dokazili na naslov: IB Consulting, d.o.o., ga. Violeta Trontelj, p.p. 2556,1001 Ljubljana. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem sprejemu ponudb. M DESET DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Stanetu Gracarju iz Trbinca 11 pri Mirni. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30, je ta teden takšna: 1. (2) 2. (D 3- (4) 4. (8) 5. (3) 6. (6) 7. (5) 8. (7) 9- (-) 10. (9) Predlog za prihodnji teden: Poročni venec - TVio Frančič H-------------------------------------------------------- KUPON ŠT. 13 Glasujem za: ________________ Moj naslov:___________________ __________________________ Kje si, očka ntoj - Bratje Poljanšek Pridi deklica - Matija Slak s Starimi znanci Zaljubljena - ansambel Henček Veseli dolenjski fantje - ansambel Korenine Kovač še kuje - Štirje kovači Mini kikelca - TVio Jožeta Škoberneta in Fantje z Brezovske gore Rozamunda - ansambel Vrisk Slamica in sod - ansambel Vasovalci Pesem iz vinograda - Mladi Dolenjci Če bo šio po sreči - ansambel Zasavci ■-N Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto Jasnovidka Amalija vam Pomaga iz stiske in razočaranj — vse na osnovi lastnega videnja. 090 - 40 36 zavarovalnica tilia d.d. ZAVAROVALNICA TILIA, d.d. NOVO MESTO, Seidiova c. 5 VABI K SODELOVANJU vse, ki jih zanima področje trženja zavarovalnih storitev na območju občin: • Novo mesto • Brežice • Krško • Šentjernej • Škocjan Ker imate veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni in imate * srednješolsko izobrazbo, - vozniški izpit B-kategorije in lasten prevoz. vas vabimo, da se nam pridružite kot zavarovalni zastopnik. Ponujamo vam: ustvarjalno delovno okolje, samostojno in dinamično delo, možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, stimulativen zaslužek, najuspešnejšim možnost sklenitve delovnega razmerja. Pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto, Seidiova c. 5 - kadrovska služba. §ADIO KRKAI Novo mesto 106,6 MHZ vsako soboto Pd 17. do 23. ur& Najboljši AUDI trgovec 1997 Audi Prednost je v tehniki vSSŠ&rep* 'f*- on® UGODNA PONUDBA VOZIL LETNIK 97 NA ZALOGI: TESTNA VOZILA A-3 1.6, 1.9 TDi A-3 1.6, A-4 1.6 A-4 1.6,1,8 UGODEN KREDIT - LEASING, STARO ZA N0V0A-6 1.8 T, 2.4 Radanovič 0608/61-308 BREŽICE, Černelčeva 5 8-12. 13-17. ob sobotah 8-12 VI NAM - oglas na kratko s pošto po ® 068/323-610 ali 041/623-116 MI VAM odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 IT 068/321-751 ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APR0S, d.o.o., Novo mesto 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na ft 068/321-926, g. Zdenko Potočar. TRGOVINA NOVOTEKS, d.o.o. Mamice, očki, bodoče mamice, dedki in babice vljudno vabljeni v novo odprto prodajalno Malček dne 6. aprila na Dilančevo ulico 5 v Novem mestu. Od otvoritve vse do 11. aprila 10-odst. popust nad 5.000 SIT za takojšnje plačilo. Vabljeni tudi v vse ostale prodajalne trgovine Novoteks! VSE ZA DOJENČKA 03.0 MHZ J} A ■ C 7 H O