krat ptnuj« FoStnins plačan* т golot im. Leto XI.9 št. 64« Ljubljana, torek 18. marca I930 Cena i Din Naročnina znaša mesečno 23.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lcfon št. 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 455. Podružnica Celje: Koccnova ulica št. 2- — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubi Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180, Wien št 105 241 Zaključek občinskih volitev v Rumuni ji Vladne liste dobile 60 odst. vseh oddanih glasov - Nazadovanje liberalcev in slabi uspehi komunistične agitacije Bukarešta, 17. marca, s. Včeraj so se končale občinske volitve v mestih. Čeprav je hotela vlada dati tem volitvam docela administrativen značaj, so volitve zaradi stališča opozicije, zlasti liberalne stranke, čije glavna moč je v mestih, zavzele političen značaj. Rezultati so za vladne liste ugodni. Od 159 krajev, v katerih so se vršile volitve, so vladne liste dosegle večino v 132. liste liberalcev v 15, liste manjšin v 6 in meščanske -liste brez poli tičnega značaia tudi v 6 krajih. Vladne liste so d°bi!e približno 60 odst. vseh oddanih tdasov, liberalci 20 in socialisti 5 odst. Madžarske liste so dobile 3 in po|, komunisti pa 3 odst. Ostali del glasov jc odpadel na skupine manjšega pomena. Rezultati volitev so pokazali, da uživa vlada Maniua večje zaupanje širokih slojev naroda, kakor se je prvotno domnevalo. Posebno je opažati znatno nazadovanje liberalnih glasov po mestih, kjer je veliko število prejšnjih liberalnih volilcev glasovalo za vladne liste ter s tem odobrilo politiko narodil o -z ar anistične stranke. Nepričakovano slabo so se odrezali tudi komunisti, ki so se nadejali, da bodo zaradi svoie demagoške agitacije zbrali na svojih listah mnogo večje število glasov kot se jim je to v resnici posrečilo. Po izidu občinskih volitev so postale nade liberalcev na skorajšnjo spremembo režima dokaj brezizgledne ter bo najbrž ostala vlada Manina še dolgo časa na državnem krmilu. Pričakovat? oa je. da bo v kratkem izvršena rekonstrukcija vlade in da bo izvedel predsednik Maniti pomiri en je z opozicijo, katero vodi notranji minister Vaida Vojvod, ki še vedno ni nastopil svojega mesta. Konferenca za carinsko premirje Poljski pogoji za pristop h konvencijskemu načrtu - Dogovor bo uveljavljen 15. maja Ženeva, 17. marca, s. V nadaljevanju razprave o konvencijskem načrtu glede stabilizacije evropskih trgovinskih -vdnošajev je poljska vlada danes počala izjavo, da jc njen pristop odvisen <>J ratifikacije načrta naslednjih enajstih držav: Belgija, Francija, Nizozemske. Italija, Letonska, Norveška. Avstrija, Rumuniia, Jugoslavija, Češkoslovaška in Madžarska. Poleg tega bo poljski pristop odvisen od izjem, ki se bodo dovoliie tem državam. Poljska sama ie prijavila največjo listo izjem. Pregled teh seznamov izjem bo zelo težaven. To vprašanje ter vprašanje pogojne ratifikacije tvori za sedaj največje težkoče. Na današnji popoldanski seji se bo ajpreje razpravljalo o kompromisni formuli, ki je bila sestavljena v privatnih razgovorih med Češkoslovaško, Madžarsko iti Švico, da se kljub v soboto predloženim pomislekom omogoči tudi Avstriji pristop h konvenciji. Čeprav se je v tem vprašanju dosegel sporazum, bo razprava vendarle trajala dalje časa. ker so nekatere sosedne države Avstrije predložile svoje proteste proti kompromisni formuli. Ženeva, 17. marca, g. Konferenca za carinsko premirje v Ženevi je danes razpravljala o datumu uveljavljenja dogovora glede podaljšanja obstoječih trgovinskih pogodb. Določilo se je, da bo dogovor stopil v veljavo 15. maja 1930, ako bodo do tedaj vse države potipisateliice predložile tajništvu Lige narodov svoje ratifikacijske listine. Posvetovanja o načrtu so tudi dalje še vedno težavna. Sicer je uspelo v pogajanjih izven konference odstraniti odpor Češkoslovaške ter omogočiti pristop Avstriji s posebnimi določbami. Vendar pa so medtem zaradi stališča Madžarske in Poljske nastale nove težkoče, ki jih skušajo sedaj odstraniti. Priprave za popreh apnerala Primo Se Rivere Nenadna smrt bivšega španskega diktatorja — Žalna manifestacija prijateljev pokojnega generala Pariz. 17. marca d. General Primo de Ri- vera. ki je prispel nekaj dni po svoji ostavki v Pariz j n se nastanil v nekem pariškem hotelu, je včeraj nenadoma preminul. Dopoldne je še liotel sprejeti razne odlične osebnosti med njimi maršala Petaina in poslanca liennessyja in Malv.va, da bi se poslovil od njih pred odhodom v Nemčijo. Okol] 9. ure se je napotila njegova hčerka v cerkev, dočim je ostal general doma in sedeč v naslanjaču čital časopise. Ko se je jičerka vrnila iz cerkve, je našla svojega očeta mrtvega ležečega na postelji. Med tem je pribite I tudi sin, ki je poklical telesnega zdravnika, ta pa je mogel samo ugotoviti, da je generala Primo de Rivero zadela srčna kap. Truplo bodo balzamirali 4n prepljali v Madrid, kjer bo v sredo pogreb. Madrid, 17. marca AA. Bivši ministri iz dobe diktature in veliko drugih oseb je šlo včeraj skozi stanovanje Primo de Ri- j vere v Madridu, da na ta način izrazijo svoie sožalje. »Unio Patriotica« je zaprosila vlado za dovoljenje, da sme izložitj truplo Priimo de Rivere v prostorih unije. Pogreb Primo de Rivere se bo vršil z največjimi častmi. Bordeaux, 17. marca AA. Iz Irima na španski mejj poročajo: Semkaj sta prispela ■ dva ordonančna oficirja pravkar preminulega generaia Primo de Rivera, ki bosta počakala v Bordeauxu na truplo pokojnega diktatorja, da ga spremita do španske meje. London, 17. marca AA. Listi objavljajo velike članke o umrlem .španskem diktatorju Primi de Riveri. Pariz, 17. marca AA. Španski poslanik v Parizu Quinones De Leon, ki je bil na dopustu se je vrnil v Pariz, da se pokloni mrtvemu truplu Primo de Rivere. Ourones De Leon bo prisostvoval pogrebu Priimo de River v Madridu. Angleški mornariški proračun Delno znižanje proračuna — Vlada namerava znatno omejiti program gradnje novih ladij manj kakor 46 %. Prosim zbornico, ie nadaljeval Alexander, da vzame na znawje, da ni nobena pomorska država na svetu prostovoljno toliko znižala mornariški proračun kakor Anglija. Glede omejitve gradnje novih vojnih ladij je Alexander dejal, da bo vlada z ozirom na boljše izglede za mir v večji meri omejila gradnjo novih vojnih ladij. Anglija je s tem dala dober zgled za splošno omejitev oboroževanj. Angleška vlada je znižala gradbeni program bivše vlade v istem duhu. Končno je Alexander izjavil, da bo Anglija, če bodo dovolile razmere, še v večji meri omejila svoje vojno brodovje in gradnjo novih vojnih ladij. London, 17. marca A A. Na današnji seji spodnje zbornice ie prvi lord angleške ad-miralitete Alexander predložil mornariški proračun. Alexander je dejal, da znaša ta proračun 51.739.000 funtov šterlingov nasproti 55,865.000 minulega leta. Alexander .ie dejal, da je težko primerjati sedanji mornariški proračun s številkami mornariškega proračuna iz leta 1914., ker so se cene od takrat zelo dvignile. Nadalje je Alexander izjavil, da ie, če se računajo predvojne cene. sedanji mornariški proračun zelo znižan. Sedanji proračun vsebuje mnogo več nefektivnih bremen ko mornariški proračun leta 1914. Če se pri-merla letošnji mornariški proračun s predvojnim. znaša znižanje tega poračuna nič Masaryk odpotoval na Rivijero Praga, 17. marca. i. Prezident Masaryk je danes ob 11 dopoldne odpotoval s pariškim brzovlakom na francosko Rivirejo. Z njim potujejo njegov sin Jan Masaryk, njegova hčerka dr. Alice Masarykova in osebni zdravnik prezidenta dr. Meixner. Predsednik potuje inkognito pod imenom Tomaž Marten. Pod těm imenom je Masaryk potoval tudi med vojno s srbskim potnim listom, ko mu je potekel avstrijski potni list. Komunistična centrala v Belgiji Bruselj, 17. marca. s. Policija je aretirala nekega Barmana, ki je nastopal kot večkratni milijonar in ki je kupil v bližini pre-stolice grad Linkebeck. Policija je dognala, da je Barman, ruski državljan in da se piše Zirinski. Barman je bil aretiran, ker obstoji sum, da je zaupnik Moskve in da je imel na gradu komunistično propagandno centralo. Na gradu je bilo zaplenjeno mnogo dokumentov. JUGOSLAVIJA ZAHTEVA RAZPUST MAKEDONSKEGA KOMIT У Sporazumu z Anglijo in Francijo je naš poslanik v Soli ji izročil bolgarski vladi noto z zahtevo, naj onemogoči nadaljno rovareitfe makedonstvujuščih - Enako zahtevo sta stavila tudi francoski in angleški poslanik Beograd, 17. marca, M, Dunajska »Reichspost« poroča pod naslovom: »Jugoslavija zubte*':; i riičciije makedonskega komiteja« naslednje: V sporazumu z angleško in francosko vlado ie izdala jugoslovenska vlada svojemu poslaniku v Sofiji Ljubi Nešicu nalog, naj izroči bolgarski vladi noto, v kateri se dokumentirano dokazuje, da so poslednji atentati v Jugoslaviji delo makedonskega revolucionarnega komiteja. Na podlagi teh ugotovitev se v noti zahteva, naj se ta organizacija razpusti in onemogoči, ker njeno delovanje ni samo razorno in nevarno za odn®šaje med Jugoslavijo in Bolgarijo, temveč ogroža tudi mir na Balkanu. Poslanika Anglije in Francije sia prejela od Svoiih vlad sličen nalog, v katerem se zahteva istotako, naj se razžene makedonski revolucionarni komite. Sofija, 17. marca. r. Čeprav še niso znani ukrepi, ki jih bo bolgarska vlada podvzela proti makedonski, revolucionarni organizaciji, se doznava, da so bili sklenjeni že pred demaršo jugoslovanskega poslanika in da imajo namen zagotoviti mir. Vlada ie po teh informacijah že odredila aretacijo vseh oseb, katerih imena so bila v Caribrodu sporočena bolgarskim delegatom. Zlasti bodo kaznovani povzročitelji atentatov v Pirotu, ki bodo sojeni in kaznovani po bolgarskih zakonih ter v smislu določb jugoslovensko-bolgarske-ga sporazuma. Sofija, 17. marca, g. Francoski uprav-nik poslov je danes pošetil zunanjega ministra Burova ter enako kakor pred dvema dnevoma angleški poslanik, v zvezi z atentati makedonskih komitov na jugoslovenskem ozemlju zahteval razpust te organizacije. Sofija, 17. marca, g. Bolgarski zunanji minister Burov je v svojem odgovoru o bolgarsko-jugoslovenskih od-nošajih v zunanjem odboru izjavil med drugim: »Bolgarija mora lojalno izvajati določbe pirotskega sporazuma. Naravno je, da zahteva isto od Jugoslavije. Varstvo bolgarskih interesov je zajamčeno po dogovoru in upošteval se je tudi prestiž in suverenost države. V dogovoru se izraža pacifistični duh. Bolgarija mora čuvati n?'" ~o izvedbo pogodbe, da na ta n" umenti-ra svoje miroljubne namens.« Praga, 17. marca, r. »Narodna Politika« se bavi v uvodniku z razmerami na Balkanu glede na zadnje atentate makedonstvujuščih. Spomini na preteklo vojno so še živi. pravi list, in je težko verjeti, da bi ne želeli na obeh straneh rešitve spora na miren način, zlasti, ker obstoji na obeh straneh dobra volja. Jugoslavija je z drugima dvema članicama Male antante že v Haagu pokazala svojo naklonjenost do Bolgarije, ki se jc zlasti manifestirala v sofijskem sporazumu. Dobra volja, ki obstoji v Sofiji, opravičuje upanje, da se bo spor rešil na prijateljski način brez posredovanja velesil. Beograd, 17. marca, M. Turški list »Džum Furijet« objavlja zanimiv članek o položaju na Balkanu glede na zadnje atentate ob jugoslovensko-bolgarski meji. Članek navaja, da je bil pirotski sporazum sklenjen med Jugoslavijo in Bolgarijo v atmosferi miru, s čimer pa niso bili zadovoljni gotovi revolucionarji, makedonski komite in bolgarski komunisti. Da bi ti nezado-voljneži uspeli v svojih namenih, streme za tem, da bi slovanski državi na Balkanu ostali vedno v sporu. Zaradi tega so vrgli bombe v Pirotu in Kri-vi Palanki. Komitske bombe so zahtevale veliko žrtev. Jugoslovensko javno mnenje je zaradi tega zelo razburjeno. S ^svojimi krvavimi poskusi pa komi-taši niso dosegli uresničenja svojih namenov, ker je jugoslovenska vlada še nadalje ohranila v potrebnih mejah prijateljstvo proti Bolgariji, zahtevajoč po krvavih atentatih izvajanje določb sofijskega sporazuma. Bolgarska vlada je z zadovoljstvom sprejela predlo? Beograda in na ta način je na Balkanu odstranjena nevarnost težkih zapletlja-j o v. Nova ureditev položajev in prejemkov urad-ništva v resoru ministrstva trgovine Delna izprememba uradniškega zakena o banski upravi -službene doklade in nova odmera položajnih plač Posebne Beograd, 17. marca AA. Ni Vel. kralj je danes podpisal zakon o položajih in zvari ju ter o pogojih za njihovo dosego, o postavljanju jn razporejanju plač in ostalih prejemkov uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo. Za uradnike ministrstva za trgovino !n industrijo v ministrstvu in pri banskih upravah veljajo glede postavljanja, razporejanja, kretanja v službi, plač, ter glede ostalih doklad in prejemkov v aktivni službi in v po'koju določbe zakona o uradnikih in ostalih uslužbencih civilnega reda, zakon o vrhovni državni upravi ter na njihovi osnovi izdane uredbe in sklepi, v kolikor niso s tem zakonom izpremenjene. Za uradnike I. kategorije v ministrstvu za trgovino in industrijo so določena ta-le zvauija in njihove razporeditve: 1. pomočnik ministra se imenuje po čl. 13 zakona o ureditvi vrhovne državne uprave v 2-1. Po 4 letih službe v tej skupini lahko napreduje v 2a-I. 2. načelniki ministrstva zíi trgovino in industrijo se postavljajo v 3-1. po 4 letih službe v 3. morejo napredovati v За-I, po 4 nadaljnih letih v 2-1. Ako prihajajo s položajev, ki so višji od položajev, predvidenih v t©:n zakonu, se imenujejo v oni skupini, ki jo imajo, a za nadalmo napredovanje veljajo določbe tega zakona. 3. inšpektorji ministrstva za trgovino in industrijo se imenujejo v 4a-I, po 4 letih službe napredujejo v 3-1. po nadaljnih 6 letih v 3a-I. 4. svetniki minististva za trgovino in industrijo se imenujejo v 5-1. Po 4 letih v tej skupini lahko napredujejo v 4-1, po nadaljnih 4 letih v 4a-I. 5. tajniki ministrstva za trgovino in industrijo se postavljajo v 7-1, Po treh letih v 7 skupim lahko napredujejo v 6 skupino, po nadaljnih 4 letih v 5-1. 6. pristavi ministrstva za trgovino in industrijo se postavljajo v 8-1. po 2 letih v tej skupini lahko napredujejo v 7-1, 7. pripravniki ministrstva za trgovino in industrijo se ime nuj eo v 9-1 S tem se ne spreminjajo določbe § 47 zakona o banski upravi. Cas, ki ga prebijejo uradniki v skupini, ki je predvidena za višje zvanie, se mu računa za napredovanje v višjo skupino tega zvania. Uradniki II. kategorije v ministrstvu za trgovino in industrijo in pri banskih upravah imajo zvania in napredujejo tako-le: Šolski referenti in bančni revizorji se Postavljajo v I-И. Po 5 letih v tej skupini lahko napredujejo v la-II. Pomožni referenti se imenujejo v 3-II, po 5 letih v 3 skupini lahko napredujejo v 2. skupino, po 3 nadaljnih letih 1. skupino, a po 5 letih v tej skupini v la-II. Pomožni pristavi se imenujejo v 4-If, pripravniki v 5-IL Šolski referenti m bančni revizorji morajo imeti najmanj popolno srednjo strokov- no šolo z zaključnim izpitom, srednjo tehnično šolo. višjo žensko obrtno šolo, strokovno šolo, trgovsko akademijo v tuzem-stvu ali inozemstvu. Predpisana kvalifikacija la-II lahko dosežejo samo oni uradniki, ki so absolvirali domačo ali tujo fakulteto ali pa specijalno visoko šolo nepopolne iakul-tetske stopnje v tuzemstvu ali inozemstvu, afld pa srednjo šolo in poleg tega izoit za dvorazredno trgovsko šolo ali za učitelje meščanskih šol, ali pa, če imajo najmanj 2 leti! bančne prakse in ako imajo tekom 3 službenih let odlično oceno. Uradniki III. kategorije imajo tale zva-nja in razporeditev: Glavni arhivar se postavlja v 1-IIL, arhivarji se imenujejo v 1. in 2. skupini III, kategorije, arhivski uradniki v 2. in 3. Skupini III. kategorije, arhivski uradniki v 4. skupini III. kategorije. Položajne plače Položajne plače za 2a, За in 4a 1. kategorije znašajo: za 2a 45.000 Din letno, za За 39.000 Din letno, za 4a 18.000 Din. Prejemki la-II kategorije so enaki prejemkom 5. skupine I. kategorije. Službene doklade Uradniki ministrstva za trgovino in industrijo v ministrstvu in pri banskih upravah prejemajo glede na poseben značaj njihove službe stalne službene doklade in sicer mesečno v I. kategoriji: v 1 skupini 3500 Din, v 2a skupini 3100 Din, v 2 skupini 2700 Din, v За skupini 2120 Din, v 3 skupini 1720 Din, v 4a skupini 1320 Din, v 4, 5, б skupini 920 Din, v 7, 8, skupini 520 Din, v 9 skupini 200 Din; v II. kategoriji: v 1. skupini 600 Din, v 2. skupini 450 Din, v 3. skupini 200 Din. Te doklade pripadajo tudi uradnikom na razpoloženju. „Dragoceno jamstvo velike bodočnosti" Beograd, 17. marca. M. Ameriški list »Srbobran« pozdravlja v svoji zadnji številki pod naslovom »Hrvati so za kralja in državo« prihod hrvatskih deputacij v Beograd h poklonitvi kralju in dokazuje ljubezen Hrvatov do Jugoslavije. »Mi, ki poznamo slovansko dušo hrvatskega dela našega naroda«, piše ameriški list, »vemo, da Hrvati danes nimajo večje ljubezni do Jugoslavije niti druge želje, kakor njeno srečo in napredek v skupnosti treh objetih bratov ene krvi in enega jezika. Zato nas iskreno veseli njihova spontana manifestacija ljubezni do kralja in države, ki jo smatramo za dragoceno jamstvo naše velike jugoslovenske bodočnosti.« Zagreb, 17. marca. n. Novi list »Seljački glas« javlja, da so zaključene priprav« za zgodovinsko pokloni tveno deputacijo hrvatskih celjaikov v Beogradu. Deputacijo bo vodil bivši predsednik HS5 Karlo Kovačevic. Deputacija odide najkasneje L aprila у Beograd. Seja Saveza slovanskega Sokolstva Praga, 17. marca, i. V nedeljo 23. tega meseca se bo vršila v Tutraoski Polanki na Slovaškem, kjer se iz zdravstvenih razlogov nahaja starosta vse-slovanskega sokolskega saveza doktor Schreiner, seja predsedstva Saveza slovanskega Sokolstva. Na tej seji bo sprejet v Savez Sokol kraljevine Jugoslavije in se bo nato razpravljalo o udeležbi ostalih slovanskih Sokolstev na velikem beograjskem zletu. Kakor se izve, se bo po dosedanjih dispozicijah Ceškoslovenska Obec sokolská udeležila zleta s približno 12.U00 člani in članicami, ki bodo prišli v Beograd v dveh skupinah in sicer 23. in 26. junija. V velikem številu se udeležijo tudi Poljaki ter ruski Sokol. Otvoritev železnice Bitolj-Prilep Bitolj. 17. marca. č. Te dni bodo zaključena dela na gradnji proge nornialnotirne železnice Bitolj-Prilep. Železnica bo dolga 4b km in bo imela šest postaj. Zgraditev proge je veljala 55 milijonov dinarjev. Nova železnica bo velikega gospodarskega in trgovskega pomena, ker bo služila s podaljškom Prilep-Velcs, ki se ima še zgraditi, za zvezo s progo Beograd, Kragujevac, Kralj evo, Raška, Priština, Kos. Mitrovica, Skop:je v Grčijo in Solun. S tem se bo zboljšal promet, ker bomo dubili novo direktno zvezo s Solunom in morjem. Prava vrednost nove proge pa se bo pokazala šele takrat, ko bo zgrajena tudi normaino-tirna železnica Veles, Bitolj, Ohrid, ker se bodo mogla izkoristiti vsa prirodna bogastva tamošnjih krajev in si bo mogel turistični svet na lahek način ogledovati lepote Ohridskega in Prespanskega jezera. Ministrstvo prometa jc že odposlalo komisijo, ki bo nastavila potrebno uradništvo ter izročila novo progo prometu. Kongres srednješolskih učiteljic Beograd, 17. marca. p. Tu ее je vrš;la skupščina Udružtnja učiteljic srednjih in strokovnih šol, na kateri so bila podana poročila '-> delu v preteklem leiu, ki je bilo z?lo aktivno. Udruženje je po svojih zastopnicah sodelovalo tudi na mednarodni konferenci v Iíaogu. Mnogo dela ie bilo za zboljšanje gmotnega položaja uradnic, omoženih z državnimi uradniki. Po odobrenih poročilih je bila sprejela resolucija, v kateri se г.аргэ.-а minister prosvefe, naj postavlja r.a izpraznjena meeta v ženskih gimnazijah ženske tudi kot ravnateljice. Prav tako iz raza posebna resolucija željo, naj se uvede v srednjih šolah moralni pouk kot obvvu predmet. Udruženje bo v kratkem proslavilo desetletna j svojega obstoja. Sistematično uničevanje plevela Beograd, 17. татса. AA. V naši držav; je mnogo zemljišč, .ki so dozdai še neobdelana, za radi plevela m raznih rastlinskih bolezni. Zaradi njih .trpe tudi mnoga obdelana zemljišča. Da se ta zemljišča bolje izkoristijo je nrnistretvo za poljedelstvo opozorilo vse banovine, da začno preko sreskih poljedelskih referemtov tackoj akcüo za sistematično uničevanje plevela na takih zemljiščih, zlasti pa na travnikih in pašnikih. Poljska vladna kriza Prof. Bartel je podal demisijo, ki jo je Mošcicki, predsednik republike, sprejel. Demisija poljskega kabineta ni prišla nenadoma. Napovedovala se je že nekaj časa in poročila iz sejma so kazala, da se ji ne bo mc^oče izogniti. Ko je Bartel pred nekaj meseci po demesijiji Switalskega sestavil novo vlado, jo je sicer inozemstvo pozdravilo z velikim zadoščenjem. Zaikai Bartel se je izkazal v dosedanji državniški karijeri kot sila spreten mož. Pripisovali so mu po pravici nenavadno spretnost in tehnično «zvežbanost; znal je vladno krmilo voditi sredi med opozicijo in ekstremistčnim krilom v taboru, ki se zbira okrog maršala Pilsudskega. da je zadrževal radikalne pristaše Pilsudskega, ki so hoteli čim prej režim zaokreniti v radikalno smer, opustiti vsakršno obzirnost ter uvesti vlado prave močne roke. Na drugi strani je znal obdržati opozicijo v zmernem odnošaju napram vladi, strašeč jo neprestano z nujnostjo, da se z radikali-ziranjem opozicije mora radikalizirati tudi tabor Pilsudskega. S temi in slič-nimi argumenti je znal miriti nasprotnike in držati v ospredju zmerne sobojevnike Pilsudskega, ki so upali, da se bo po tej poti vendarle našel modus vivendi, ki bo načelom Pilsudskega pripomogel do zmage in vzbudil do njih simpatije tudi v znatnem delu opozicije, če pa to ne v popolni meri, pa vsaj preprečiti poostritev notranje situacije v državi. Toda, ko je Bartel pred meseci prevzel sestavo vlade in v nekaj dneh zares sestavil novo ministrstvo, niso bili redki glasovi, ki so njegovo misijo premo t rival i zelo skeptično. Kalbinet Switalskega, ki ga je nezaupnica sejm-ske večine prisilila k demisiji, je imel v svoji sredi tudi pet višjih častnikov, ki so bili zastopniki politike trde roke; to je bil tedaj režim radikalnega krila Pilsudskega Ali prav ta vlada železne pesti je morala demisionirati; poostrila je sicer konflikt s sejmsko večino do skrajnosti, novih izhodov iz konflikta pa ni našla, marveč se je morala prav tako kot druge vlade zateči k demisiji. To je strašeči nibus radikalnega krila v vladnem taboru močno omajalo in opozicija je postajala čim dalje bolj samozavestna. Sedaj tudi Bartel ni imel več v rokah onih pripravnih adutov, da bi s strašilom preokreta na radikalno pot omajal odpor opozicije; saj se je to strašilo že udejstvovalo, pa ni pokazalo nič tako hudega. Zato so skeptiki napovedovali, da se nova misija profesorja Bartla ne bo obnesla tako kot dotedanji slični mandati in razvoj dogodkov jim je dal prav. Sejmska večina je ostala v odločni opoziciji zoper vlado in vsa Bartlova spretnost ni mogla omajati njene kompaktnosti, niti je pripraviti do popustljivosti. Opozicija je naravnost izzivala vlado in ji končno izrekla nezaupnico. Bartel je moral izvajati konsekvence in je podal demisijo. do nadaljnjega pa še vodi vladne posle. Svojčas se je reklo, da bi mogla, ako se Bartlu misija ne posreči, priti na režim še radikalnejša vlada, nego je bil kabinet Switalskega. To bi pomenilo realizacijo onih teženj, ki že dolgo strašijo v ozračju na Poljskem; to bi bila politika železne pesti, ki bi raz-gnala parlamert. razpisala in izvedla nove volitve, v primeru potrebe pa oktroirala novo ustavo. To so seveda ekstremni postulati, glede katerih pa moramo najmanj dvomiti, da bi jih tabor Pilsudskega želel v tako ekstremi-stični obliki realizirati. Zakaj notranjemu razvoju na Poljskem, prav tako kot državni zunanji poziciji so mnogo bolj potrebni mirni časi z normálnějším razvojem stvari. Zato je malo verjetno. da bi ekstremisti dobili sedaj krmilo v roke. Verjetneje je. da se bo vrnila vlada na čelu novega kabineta, morda z nebistvenimi spremembami v ministrski listi. Sestanek Tardieua in Macdonalda Šíiriurni razgovor Tardieua in Macdonalda še ni rodil pozitivnega uspeha, gotovo pa je, da se bo londonska razožitvena konferenca nadaljevala enkrat ne bo plenarne seje. Sedanji največji problem konference je določitev to-naše velesil v mejah kategorij bojnih ladij. Konferenca je še vedno odločena, da bo sklenila, če bo možno, pakt petih sil. Doslej še ni bil sklenjen sporazum med Anglijo, Japonsko in Zedinjemmi državami. Kljub temu pa je bil pripravljen temelj za tak sporazum. Zaradi sporov med Francijo in Italijo je evropski položaj še vedno negotov. Ta spor v glavnem otežkoča delo konference. Italija še vedno vztraja na pomorski pariteti in tudi ni veliko upanja, da bi se omogočilo Franciji s političnimi jamstvi omejiti predložene tonažne številke. Zadnji angleško-francoski razgovori se niso bavili s političnimi vprašanji. Pri teh razgovorih je prodrlo stališče, da se mora konferenca baviti edinole z določitvijo tonažnih številk. Kljub temu položaju je skoraj gotovo, da se konferenca ne bo razšla pred povrat-kom mnistrskega predsednika Tardieuja v London. Danes popoldne je sprejel Macdonald italijanskega zunanjega ministra Grandiia Sestanek se je vršil v spodnji zbornici. Nocoj je večerjal Macdonald s člani francoske delegacie na francoskem poslaništvu. Glede na predlog, da se razprava o političnih vprašanjih prenese v Ženevo, se doznava, da niso bili stavljeni glede tega vprašanja oficijelni predlogi. London, 1/. marca. Položaj na londonski razorožitvam konferenci se je zfooljšal. Konferenčni krogi smatrajo, da je glavna kriza premagana in da bo konferenca zaključena z ugodnim rezultatom. Macdonald in Tardieu sta imela včeraj v Chequersu štirj ure dolg razgovor, ki pa je ostal brez pozitivnega rezultata. Kljub i emu je ta razgovor pripravil podlago za. nadaline razgovore. Po razgovoru je francoski ministrski predsednik Tardieu izjavil, da je prepričan o uspehu konference in da se bodo posvetovanja nadaljevala. Pozneje ic sprejel Macdonald zastopnike delegacij. V konferenčnih krogih govore, da bo sklenjen ameriško - angleški - japonski pomorski sporazum, če ne bo mogoče z uspehom zaključiti pomorske- razorožrtvene konference. London. 17. marca. A A. »Havas« poroča. da je francoska delegacija razpravljala do pol 1. ponoči z angleško delegacijo o vprašanjih, ki se tičejo Anglije in Francije na razorožitveni konferenci. Predsednik francoske vlade Tardieu je odpotoval danes ob 11. dopoldne v Pariz. Teden odmora London, 17. marca. AA. Ta teden bo delo pomorske konference omejeno na informativne razgovore med člani delegacij. Za- Ureditev financ beograjske občine Beograd, 17. marca. A A. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o razdelitvi imovine bivših oblastnih samouprav in o plačevanju doklad na področju uprave mesta Beograda. Od gotovine, ki je ostala na dan likvidacije, oblasti, v katerih sestavu so bile občine Beograd, Zemun in Pančevo, se izroči tem občinam sorazmerno po številu prebivalstva. Oblastne doklade, vplačane na področju uprave mesta Beograda po 3. oktobru 1929, pripadajo občinam mest Beograd, Zemuna in Pančeva v iznosu, kakor so bile vplačane na področju teh mest. Namesto oblastnih doklad na neposredne davke, morejo občine na tem področju v bodoče predvideti v svojih proračunih splošne doklade. Višino doklad odobri minister financ. Češkoslovaški narodni dom Zagreb, 17 marca. č. »Československa beseda« v Zagrebu je imela snoči redno letno skupščino. Zborovalci so sklenili zgraditi у Zagrebu češkoslovaški narodni dom ter je bila v to svrho ustanovljena posebna delniška družba. Za češkoslovaški narodni dom je zbranih že 800.000 Din, potrebnih pa bo po proračunu 2 milijona dinarjev. Sredi mesta nameravajo Čehi kupiti že stoječe poslopje ter namestiti v njem »Československo besedo«, »Československo Obec« ter češkoslovaško zasebno osnovno šolo, ki je sedaj v privatnem poslopju v Krajiški ulici ter jo poseča v štirih oddelkih 60 učencev. Odlikovanje gledaliških igralcev Beograd. 17. marca. č. Ni. Vel. kraii 5>e odlikoval z redom sv. Save III. razreda Milico Ml-h-čič, članico zagrebškega gledališča, m z redom sv. Save V. Andjiio Acimovič,' igralko iz Novega Sada. Odlikovanje francoske umetnice Beograd, 17. marca. AA. S kraljevim ukazom te odlikovana z redom sv. Save ITI stopnje ga. Ceoil-Sorel. članica Co médie Francaise. Ponarejevalci poštnih znamk Zagreb, 17. marca. n. Zagrebška policija se je o priliki preiskave proti falzifikator-jem poštnih znamk obrnila včeraj brzojavno na dunajsko policijo, naj izvede hišno preiskavo v stanovanju Fride Gjuriš, žene v Zagrebu aretiranega Ivana Gjuriša. Danes popoldne je prispel odgovor dunajske policije, da je našla pri Fridi Gjuriš več kovčekov ponarejenih poštnih znamk. Zagrebška policija pričakuje še obširnejšega poročila z Dunaja. Velik Dožar pri Zagrebu Zagreb, 17. marca. n. V selu Guci pri Zagrebu je izbruhnil nocoj velik požar. Na pomoč so šli tudi zagrebški ognjegasci, ki se pa zaradi nepriličnega terena niso mogli približati s svojimi težkimi vozovi kraju nesreče. Gasilci so se morali omejiti samo na najprimitivnejši način gašenja. Zgorelo je več hiš, okrog 100 glav živine ter je bilo uničenega 40 hI vina Škoda še ni podrobno precenjena, vendar presega milijon dinarjev. Naš častni konzul v Cardiffu Beograd. 17. marca. č. Na predlog zastopnika ministrstva zunanjih poslov in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta .je imenoval Nj. Vel. kralj za častnega konzula kraljevine Jugo-silavšje v Caridi.f-fu na Aaglečkem g. F. C. Mora-a. Slikar Tomljenovič umrl Osijek, 17. marca. č. V tukajšnjem sana-toriju ie umrl snoči akademski slikar Kornelij Tomljenovic, ki je študiral svoječasno na Dunaju, v Monako vem in Parizu ter priredil več uspelih razstav svojih d,d. Te dni se je pripravljal na potovanje v Francijo, Španijo in Portugalsko, pa je včeraj podlegel vnetju poreberniee. Bogat ribji lov SplM, 17. marca. č. Ribarska zadruga Grufrc fe Vranjica je vlovffla včeraj tri veliike tunii:e, 'katerih vsak ie tehtal 70 kg. Ko so dvignili poslednjo ribo na ladjo, je zamahnila z repom tako silno, da je vrgla dva mornarja v mor>je. Anglija se pripravlja na volitve London, 17. marca. s. Kakor javlja »Daily Mail« se bodo pričele priprave za prihodnje volitve začetkom maja po sprejemu proračuna. V centralnih tajništvih vseh treh strank, sc opaža živahno delovanje. Ker so pogajanja o premogovnem zakonu j- zadnjih tednih zelo škodovala ugledu vlade, je mogoče, da bo vlada prihodnji četrtek pri drugem čit an ju tega zakona doživela nov poraz. Nekateri tisti javljajo, da bo vlada najbrže kralju predložila razpust parlamenta, ako bi v četrtek znova podlegla. Gandhijev pohod Bombay, 17. marca. Gandhi nadaljuje svoj pohod k solinam. Njegovi spremlje valci veliko trpe od žarkega indijskega solnca. Več romarjev jc obolelo. Gandhi je prehodil v petih dneh 60 milj. Romarjem, ki so oboleli, je dovolil, da nadaljujejo pot z avtom. Kakor kaže, ne bo imela akcija Gandhi ja prevelikega uspeha. Krvavi spopadi med komunisti in nemškimi nacionalisti Chemnitz, 17. marca. AA. Včeraj so tu ime!: nemški nacijonalisti velikanski shod proti odobritvi Yomgovega načrta. Po shodu je prišlo do krvavega spopada s komunisti, v katerem ae bil ubit ! ncoikKiü'.isv. Policija je le s težavo napravila mir in red. V borbi je bilo ranjenih 7 nacionalistov in 7 policijskih stražnikov. Policija ■je aretirala 10 oseb. Podaljšanje stanovanjske zaščite v ČSR Praga, 17. marca. i. Na jutrišnji seji poslanske zbornice bo vlada predložila zakonski predlog o podaljšanju stanovanjske zaščite, o pospeševanju gradbenih akcij in o prisilnih deložacijah. O vseh teh zakonskih načrtih je med vladnimi strankami sporazum že dosežen. Dijaški nemiri v Parizu Pariz, 17. marca. Ob priliki volitev v dijaško društvo je prišlo včeraj na pariški univerzi do velikanskih nemirov. Več sto dijakov jc udrlo v društveni sedež, kjer so z železnimi drogovi razbili vrata, okna in sploh vse, kar jim je prišlo pod roke. škoda je zelo velika. Dijaki so se obmetavali s praznimi steklenicami piva in s smrdljivimi bombami. Materijalna škoda je zelo velika. Ranjenih je bilo veliko dijakov. Poklicni požigalci Newyork, 17. marca. Ameriška oblastva so prišla na sled izborno organizirani tolpi požigalcev, ki je po naročilu požigala, da pridejo oškodovanci do zavarovalnine proti požaru. Državni pravdnik je predložil sodišču, ki se bavi s to zadevo, priznanje načelnika pcžigalske družbe, da so bile zavarovalne družbe oškodovane za pol milijona dolarjev. Požigalci so računali za vsak požig 3000 dolarjev. V afero je zapletenih več trgovcev. Največji berlinski hišni posestnik Berlin, 17. marca. d'. Po pravkar objavljeni statistiki je največji hišni posestnik v Berlinu dunajski trgovec z nepremičninami Hugo Blitz, ki je posestnik nad 200 berlinskih hiš, večino hiš je nakupil za časa katastrofalnega padanja nemške valute in ustanovil pozneje v Berlinu posebno družbo, ki je prevzela upravljanje njegovih hiš. Skupna stanarina, ki jo prejema presega mesečno nad 7 milijonov dinarjev. Med temi hišami so nekatere več milijonov vredne, kakor velike palače, na takozvanem Uhlandovcm kotu na Kurfiirstendammu. Poskusen samomor avstriiskega industrijalca Dunaj, 17. marca. g. Veliko pozornost je vzbudil poskusen samomor znanega tekstilnega industrijalca Frica Pollak-Parnegga. Pollak-Parnegg je danes popoldne prišel v svoj urad ter si iz revolverja pognal kroglo v čelo. Njegova poškodba ie smrino-nevarna. V zadnjih tednih je v Monte Car-lu mnogo izgubil ter je bi! prisiljen v svrho sanacije izročiti svoje premoženje svojemu svaku. Atentat na Orient-ekspres Atene, 17. marca. g. Na Orient-ekspres je bil zopet poskusen atentat. Le duhapri-sotnost vlakovodje je preprečila katastrofo. V bližini Dopsare so bile na več sto metrov deloma poškodovane, deloma odstranjene tračnice. Vlakovodja je to pravočasno opazi! ter takoj ustavil vlak. ki pa je mogel šele po nekaj urah nadaljevati vožnjo. Sneg v južni Tirolski Rim, 17. marca. V južni Tirolski je zapadel v zadnjih dveh dneh debel sneg. V dolinah ga je na pol metra, v višje ležečih krajün pa do 2.5 m. Skoraj vsi gorski prehodi so zaprti. Sneg v Berlinu Berlin, 17. marca Včeraj ponoči je pričelo nenadoma močno snežiti kakor sploh še ne v letošnji: ziimi. Velika množim snega se je čutila posebno v zunanjih ol liih. kier je zapade! mestoma do pol metra visoko in povzročili precejšnje prometne težave. Jutranji vlaki so imeli do pol ure zamude. Šele okoli osme ure ie bil premet zopet normalen. Tekom popoldneva je sneg zaradi iužnega vremena zopet izginil. Mavzolej maršala Cadorne Rim, 17. marca. AA. Predsednik Mussolini je sprejel v palači Vcticzia predsednika udruženja invalidov De'croixo ter razpravljal z njim o de-iinitivnem projektu graditve Mausole ja, ki bo posvečen znanemu talijanskemu vojskovodji, maršalu Cadorni. Požar vpepelil tovarno Pariz, 17. marca. AA. Iz Saint Michela poročajo, da je tamkaj požar uničil tovarno testenin. Škoda znaša 12 milijonov. Nov železniški most pri Zagrebu Zagreb, 17. marca. n. Ministrstvo prometa je sklenilo, da se zgradi nov železniški most preko Save pri Zaerebu. Gradbena dela ее prično že spomladi ter bodo trajala 2 in pel leta. Zagrebško mestno zastopstvo je sklenilo, naj bi se dvignil novi most vsaj za dva in pol metra nad sedaniesa. da bi se pod mostom uredil savski Ьгег. po katerem bi se mogel razvijati nemoteno promel. Načrt zakona o elektrotehničnem gospodarstvu Interesantna konferenca o našem Za našo državo je problem elektrifikacije tem nujnejši, ker veliki deli njenega ozemlja nimajo dobrega premoga in so baš v teh delih železniške in cestne zveze nezadostne. Prenos električne energije, ki se more izvršiti po žicah, je neprimerno cenejši in ugodnejši nego je prevažanje premoga na veliko razdaljo. Nesporno potrebuje vse naše gospodarstvo — in sem spada tudi kmetijstvo — obilo cenene električne struje za razsvetljavo in motorni pogon. In nujno se bližamo še drugi nalogi: elektrifikaciji železniškega prometa. Ministrstvo za zgradbo je pred več leti izdelalo projekt takega zakona o elektrifikaciji, ki pa ni ustrezal niti v tehničnem, niti v pravnem pogledu. Po dolgem presledku je to ministrstvo lani izdelalo nov projekt zakona o elektrifikaciji dežele, zgrajenega na principu državnega elektrotehničnega monopola, ki pripušča udeležbo privatnega podjetništva samo v obliki začasnega zakupa. Gospodarske korporacije, pa tudi stanovske organizacije inženjerjev, so morale tak predlog zakona odkloniti. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je 30. januarja t. 1. poslala posebno deputacijo k ministru F. Trifunoviču, da mu obrazloži mnenje gospodarskih organizacij o tem važnem problemu. Deputacija je pri tej priliki sporočila gospodu ministru, da je Zveza industrijcev v Ljubljani prevzela nalogo izdelati dva zakonska projekta, namreč s-Zakon o elektrotehničnem gospodarstvu« in »Zakon o izkoriščanju vodnih sil«. Gospod minister je deputaciji odgovoril, da se bodo njeni predlogi naklonjeno upoštevali in je izrekel željo, da se naj izdelava obeh zakonskih projektov po možnosti pospeši. Že meseca decembra pr. I. in januarja t. 1. je odsek elektrarn pri Zvezi industrijcev ra ponovnih anketah razpravljal o gradivu, ki se naj uredi z imenovanima zakonoma. Razprave so zadobile oficiosen značaj po udeležbi organov kr. banske uprave, ki je na te konference delegirala svoie strokovnjake. Redakcija zakonskega načrta o elektrotehničnem gospodarstvu je bila poverjena dr. Eriku Eberlu, zakona o izkro-riščanju vodnih sil pa dr. Franu Spiller-Muysu. Dne 11. t. m. se je vršila v sejni dvorani ljubljanske Zbornice za TOI pod predsedstvom univ. prof. dr. Milana Vidmarja konferenca, ki so ji prisostvovali zastopnik banske uprave inž. F. Rueh, za pravno fakulteto ljubljanske univerze prof. A. Bi-limovič, za Zbornico za TOI dr. F. Windischer in dr. Iv. Pless, za Udruženje inženjerjev in arhitektov ing. A. Ditrich, za ljubljansko inženjersko komoro ing. A. štebi in končno delegati Saveza električnih pred-uzeča kraljevine Jugoslavije v Beogradu gg.: inž. Karlo Schanzer iz Beograda, inž. Rudolf Vrbanič iz Zagreba in dr. M. Vu-letič iz Splita. Zborovanje je otvoril dr. M. Vi d m a r , ki je v svojem pozdravnem govoru poudarjal, da je uspeh le mogoč, če dobimo dobre zakone. Ti zakoni morajo buditi in podpirati privatno podjetnost, ki je v drugih naprednih državah po največjem delu sama izvršila preskrbo dežele z električno energijo. O dosedanjem delovanju odseka elektrarn in o pripravah za oba zakonska načrta je kratko poročal inž. M. š u k 1 j e. Pri tem delu je bila vodilna misel, da morajo novi Sumljiva vojna posvetovanja Beograd, 17. marca. M. Ruski komunistični list ;>Krasnaja Zvezda« objavlja vest iz Helsingsforsa, da so tjakaj došli italijanski vojni ataše polkovnik Ruiata, li-tvanski vojni ataše polkovnik Japutis in angleški vojni ataše Cocks. Razen tega so dospeli tja zastopniki estonske vojske, neki polkovnik in dva kapetana. List objavlja to vest pod naslovom »Sumljiva vojna posvetovanja — sestanek vojnih atašejev v Helsingsforsu« ter vidi v tem akcijo proti sovjetski Rusiji. Žrtve motociklistike Dunajsko Novo mesto. 17. marca d. V nedeljo ponoči je zavozil kdepar Kare! Heiingl z motornim kolesom v cestno zaporo. Medtem ko se je sam še pravočasno sklonil, se je njegova zaročenka, ki je sedela za njim na motorju zadela s toliko silo v zaporo, da si je razbila lobanjo ter nekaj minut na'o izdihnila. Nekoliko pozneje se ie pripetila v bližini druga nesreča. ko sta zadela skupaj 2 motorna kolesa. Eden od vozačev je padel tako nesrečno z motornega kolesa na cesto, da ga je v tistem hipu povozil mestni avtobus ter ga na mestu zmečkal. Zagoneten umor ugledne Američanke Newyork, 17. marca. Na zelo zagoneten način Je bila umorjena soproga znanega ameriškega umetnika Henrika Marchauda. Umorienko so našli v njenem stanovanju. Policija je odkrila sen-zacicnelne podrobnosti tega umora. Zdi se, da ie bil umor izvršen zaradi ljubosumnosti. Eksplozija plina v Budimpešti Budimpešta, 17. marca. g. Danes ob 14.30 se je v hiši na Praierski cesti do-godila plinska eksplozija. V kleti je delalo nekaj monterjev plinarne. Naenkrat se je začula eksplozija. Ko so ognjegasci vdrii v kl-et no našli dva težko ranjena monterja, tretji pa je bi! mrtev. Kasneje se .je dogodila druga eksplozija, ki pa ni napravila nobene škode. Umesten predlog beograjske obrtne zbornice Uporiad. 17. marca. A A. Beograjska obrtna zbornica je poslala danes ministrstvu za trgovino in industrijo preolo«-, n\j ministrstvo na svoje stroške pošlje v inozemstvo nekaj naših obrtnikov, da se iz uče kemičnega predelavana svinjskih ščetin. Po statističnih podalkih posameznih obrtniških organizacij v naši državi zakoljejo pr; nas na lelo t milijon svinj. Vse te velike količine ščetin se ne predelavajo pri nas. ampak se izvažajo v inozemstvo po 4—5 Din za kg. Predelane ščetine se uvažajo v našo državo po 10П0 Din za kg. S sprejetjem tega predloga pričakuje beosrijska obrtniška zbornica, da bi se v naši državi prištedilo mnogo denarja. elektrotehničnem gospodarstvu zakoni o vodnem pravu, o izkoriščanju vodnih sil in o elektrotehničnem gospodarstvu, ki tvorijo praviloma en kompleks, enako ustrezati javnim interesom, kakor potrebam podjetništva. Nato je dr. Erik Ěberl kot glavni referent podal podrobno poročilo o smernicah in najvažnejših določbah zakona o elektrotehničnem gospodarstvu. Izmed novodobnih zakonov v drugih državah so našim prilikam najbolje přikládá novi zakon Avstrije, ki lanKo služi kot podlaga za naš projetk. Slednji obravnava v glavnem podjetja, ki produciiajo ali oddajajo električno energijo drugim proti plačilu, dočim se veljavnost zakonskih določb glede lastnih naprav posebej označi, kjer je to potřeno. Koncesije se dajo elektrarnam na neomejeno dobo. pri čemer veljajo glede koncesij za vodne sile posebne določbe drugega zakona. Občinam se priznava pogojni monopol za oskrbo lastnega okoliša, v ostalem pa naj zakon favorizira svobodno tekmovanje. Elektrarnam se priznava možnost gradbe vodov preko tujega sveta, s čemer se ustvarja neka milejša oblika razlastitve. Vendar je pod gotovimi pogoji predvidena tudi eksproprijacija. Centrala tvori s svojimi vodi lastninsko enoto. Odkup naprav od sti-ani države se more izvršiti le v posebnih točno določenih primerih in le proti pclni odškodnini. Koncesije in gradbeno dovoljenje daje načeloma ban. Ako sega omrežje preko več banovin, se išče sporazum pristojnih banov in с d-loča v nasprotnem primeru ministrstvo za gradbe. Pri tem ministrstvu naj se ustvari kot posvetovalni organ elektrotehnični gospodarski svet in se postavijo tuch v banovinah podobni gremiji. V preho tnih določilih .;e zlasti ureja varstvo pridobljenih pravic. O tem referatu se je razvila debata, v kateri se zlasti obravnava vprašanje, ali naj se elektrarnam daje privilegij za oskrbo krajevno omejenega ozemlja. Univ. prof. В i 1 i m o v i č je smatral, da je tak privilegij dopusten le pod pogojem konuo-le prodajnih cen. Sicer se mora. privatno gospodarstvo nujno vezati na svobodno konkurenco. G. ing. R. Vrbanič je ple-diral za krajevni privilegij. Zlasti manjše elektrarne, ki tvorijo v velikem delu države temelj bodoče elektrifikacije, potrebujejo izvestno dobo miru, da je amortiziranje glavnice omogočeno. Ing. K. Schanzer je pozdravil del odseka in odobraval osnutek zakona, kako ga je predočil glavni referent. Od vseh inozemskih zakonov daje prednost novemu av^ strijskemu zakonu, ki je v istini napreden in temelji na dolgoletnih izkušnjah. Posebno pohvalno se je o tem načrtu izrekel dr. Fr. Windischer. Vsa njegova osnovna pravila so dobra in bi se morala sprejeti v vsak tak zakon. Tudi je pravilno načelo, da ima prednost oni kompetent, katerega projekt ima večji gospodarski pomen. Državi moramo zaupati, da bo objektivno sodila o gospodarski vrednosti konkurenčnih projektov. V zaključnem govoru je univ. piof. dr Vidmar pozval zastopnike Saveza električnih preduzeéa v Beogradu, naj gospodu ministru za zagrdbe poročajo o dosedanjem delu in o osnovah, ki jih je konferenca soglasno odobrila, čim bo besedilo zakonskega projekta dovršeno, se bo vršila nova konferenca v Zagrebu. Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani 17. marca 1930. (Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm). Ljubljana: 7, 755.8. 6. 85, —, 4, dež, 5.5. Maribor: 7. 754.4, 6, 75, \V2, 8, dež. V. Za-i greb: 7, 755.5, 8, 85, —, 10, dež. 2. Beograd: 7, 754.3, 7. 90. S2. 4. dež, 4. Sarajevo: 7, 755.5, 10, 65, W2, 9, —. Split: 7, 756.7. 12, 85, ESE2, 5, —. Solnce vzhaja ob 6.9, zahaja ob 18.9, luna vzhaja ob 23.2. zahaja ob 7.40. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 13.4 C, najnižja 5.3 C. Najnižja temperatura:^ Mariboru 4, v Zagrebu 6, v Beogradu 6. V Sarajevu 8, v Splitu 11. Dunajska vremenska napoved za torek. Večinoma oblačno, toplo, od časa do časa vetrovno, kasneje najbrže dež. Danes premijera ob i., ЦТ., y28. in 9. uri. Zapeljano nedolžno dekle. Ljubezen dveh prijateljev rodi sovraštvo. Izbruh vojne Okupacija Lvova. Obsojena kot špijonka. Težka žrtev, da reši ljubljenca. Kot partner: GILBERT ROLAND Tel. 2730 KINO LJUBLJANSKI DVOR v veliki ljubavni drami I V globoki žalosti naznanjam, da je moja ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospo Apolonija Jager zasebniea danes 17. marca 1930 previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v 80. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ljubljene pokojnice se bo vršil iz mrtvašnice hiralnice sv. Jožefa na Vido vdan ski с. 9 v sredo, dne 19. marca 1930, ob 3. uri pop. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 17. marca 1930. Toni černe in ostalo sorodstvo. »JUTRO« št. 64 t = 3 — Torek, 18. П1. 1930 Operni tenorist R. Kiibner, član Narodnega divadla v Bratislavi, je v nedeljo г lepim uspehom gostoval v vlogi Cavaradossija v ljubljanski operi ter bo drevi nastopil Kot Canio v »Gluniačih«. Zansce humanosti v Kranj, 17. marca. Preteklo nedeljo je polagalo svoje račune o svojem delu Kolo jugoslovenskih sester. Ta vzorno delujoča, preko svojega pisanega programa inicijativna edimica je organizacija kranjskega narodnega ženstva, ki je edina v vseh povojnih letih orala ledino ňa polju humanosti m pomoči do bližnjega in v utrjevanju naciioruhie misli. Občni zbor. ki ga je vodiia predsednica ga. Inka Sabothyeva, je znova potrdil vedi-ko delo л-rlih kolašic v preteklem letu. Zborovanju sta prisostvovali ge. Macher'ieva in Zbašmkova kot delegati nji ljubljanske centrale. Iz poročil tajnice gdč. Pipanove posnemamo obsežno delo podružničnega odbora. Podružnica šteje 604 članice, vštevši poverjenih t va na Jezerskem, Olševku in na Primskovem. Število se ie sicer znižalo, ker sta se sodna okraja v Tržiču in Škofji Loki osamosvojila л7 lastnih podružnicah. Odbor je organiziral tri večje obdaritve, in sicer za veliko, noč, božič in za materinski dan. Pri tem je bilo obdarovanih 48 deklic, 55 dečkov, 10 revnih mater, 45 mestnih revežev, skupaj 158 oseb in 10 rodbin. Ob-danienci so pre/sli čevlje, perilo, obleko, ži-vila m denar. Mesto obdaritve revnih gimnazijcev ie daroval odbor tukajšnji Dijaški kuhinji 10U0 Din. Za obdaritve so prispevali mestna ob-ina, tukajšnje tvornice in mestno prebivalstvo. Odbor je posredoval, da ie državna šolska poliklinika spreie'a л- svotjo lansko počitniško kolonijo na Dovjem 6 otrok, za katere ie prispeval 2100 Din. Ta vsota ie bila paklonjena v proslavo rojstva kraljeviča Andreia. Omembe vredno je, da odbor svoje obdari i ve vedno združi s kakim državnim posvetilom in tako vzbuja liubav do domovine in države. Nadalje ie poslal odbor dva otroka v morsko okrevališče v Selce. Ljubljanske sestre so na njegovo prošnjo sprejele v svojo počitniško kolonijo v Omišlju U deklic. Dvema ie odbor plačal polovično oskrbo Po 250 Din. Nadalje je podelil podpore dvema akademikoma, enemu konser-vatoristtt in nekemu obubožanemu nacionalnemu delavcu v skupni vsoti 600 Din. Društvo je priredilo svojo loterijo ročnih del. pri kateri je bilo razprodanih 2000 srečk. Dobitkov pa je bilo 107. Blagajniško poročilo je podala ga. Marica Gregorčeva. gospodarjevo pa ga. Angela Kcšnikova. Pri voiitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Inka Sabothvjeva, predsednica. Janja •Miklavčičeva podpredsednica, Rezika Pipan. tajnica, A. Mail.v, njena namestnica, Marica Gregorčeva blagajničarka, Zdenka Sirčeva njena namestnica, Angela Košniko-va, gospodarica, Marica Crobathova, niena namestnica; Mira Znidarčičeva, Gizela Hor-witzeva. Fffipma Jančeva, Frania Puceva, Marica Kobetova, Heia Dolarjeva, Zora Majdičeva. Inka Aljančičeva, odbornice: Marija Kušarjeva, Marija Roossova, Slavka Šavnikova, Vilma Senrrovova, Marica Zobcev a. nadzorstveni odbor. nameščencem in namesrenkam dobavimo iz naše velemestne zaloge oblek, damskih plašče v, kom-plejev, trenehcoatov zadnjih novosti na željo na odplačila. Vabimo! FRAN L XI č, Stritarjeva ulica 9. Za kočo na Sv. Gori Sv .Gora, 15. marca. Predpriprave za gradnjo koče na priljubljeni Sv. Gori v Zasavju se bližajo koncu. Gradbeni odbor ima že večino lesa, potrebnega za stavbo, požaganega in zloženega v bližini stavbišča. Razveseljivo dejstvo je tudi to, da sta les in stavbišče tudi že Plačana. Odbor ie prejel zadnje čase več načrtov za novi planinski dom. osvojil pa si ie načrte zidarskega mojstra g. Sirka iz Velike Kostrevnice. Na zadnji seji. ki so se je udeležili odborniki iz litijskega in zagorskega okoliša, so do podrobnosti preučili vse predloge, ki jih je stavil g. Sirk. Stavba bo enonadstropna, stala bo na vzhodu svetogorske šole. bo v lepem zatišju z zanimivim razgledom tako na dosedanjo svetogorsko naselbino, kakor tudi na venec okoliških hribov. Za novo planimsko stavbo, ki je v resnici že z ozirom na velik porast prijateljev Sv. Gore nujno potrebna, pa ne vlada zanimanje samo v izletniških krogih. Tudi prebivalci Sv. Gore in okolice so ponosni, da si ie izbrala litijska podružnica SPD baš njihovo domačo grudo, ki jo bo kronala z novo. lepo stavbo. Vrli domačin — iz Tirne znani gospod Cesar je obljubil s svojimi domačimi več dnevnih šihtov. Ko bo treba prijeti za delo. bo nastalo med Svetogorci plemenito tekmovanje, kdo bo bolj priden in marljiv za novi dom. Naj navedemo tudi ta lep primer požrtvovalnosti svetogorskih domačinov. Ob nedavnem obisku odbornikov SPD na Sv. Gori je pristopil k družbi resen, uvideven moža k g. Slapnik. p. d. Knez iz Raven. in je dejal: »Gospodje, kar boste rabili pri novi stavbi mecesnovega lesa, ta bo šel iz moie hoste . . .« Tako torej domačini za »svojo« kočo. Po zadnjem sklepu bo ustanovil gradbeni odbor posebno zadrugo za gradbo svetogorske koče. Majhni deleži po 100 Din bodo omogočili prav vsakomur, da bo stopil v krog zadružnikov. Stavbena dela so preračunjena na 100.000 Din. Litijska okrajna blagajna je stavila v letošnji proračun 10.000 Din za sklad svetogorske koče in banska uprava je to postavko potrdila. Po ustanovnem občnem zboru Stavbene zadruge bo stavbeni sklad še bolj narastel, nakar bodo zapele prve lopate. Sreski kmeti jski odbor V soboto, 15. t. m. se je vršila na tuk. sreskem načelstvu prva seja laškega okrajnega kmetijskega odbora, ki so se je udeležili zastopniki 7 občin (Ju rkl oster ni bil zastopan) in pa virilisti s posvetovalno pravico. Sejo je vodil g. glavar Maršič, ki je orisal pomen to važr.* institucije, mik ie takoj odredil volitve predsednika in delegatov za banski kmetijski odbor. Za predsednika ereskega kmet. odbora je bil z večino glasov izvoljen g. Alojz Šniid. veleposestnik iz Jurklostra, delegata v banski j limetijski odbor sta gg. Al. Šmirl in župan Draksler iz Dola, namestnik gosp. Gaber-šček iz, Marija gradca. Tudi pri tej seji se je pokazalo, da nekateri ljudje ne morejo pozabiti strankarstva in nestrpnosti iz prejšnjih časov, vendar pa je topot prodrl zdrav razum naših kmetov! Trboveljski delegat se je pritoževal, da ima tudi občina Laško svojega zastopnika v kmetijskem odboru, pa se ga je poučilo, da je bil laški zastopnik g. župan dr. Roš izvoljen prav tako legalno kot drugi člani. Nato je se trboveljski delegat g. R. Ahac izjavil, da odklanja vsako sodelovanje s sreskim kmet. odborom, ker se občine Trbovlje ne upošteva tako. kakor bi se ie moralo in ker se nje ne tiče zakon o pospeševanju kmetijstva, ker ima občina manj kmetovalcev kot 30 odstotkov vsega prebivalstva. G. župan dr. Roš vpraša z ozirom na važnost te izjave, ali ima trbov. zastopnik za tako izjavo pooblastilo občine ali obč. kmet. odbora. V nasprotnem slučaju naj se obč. Trbovlje obvesti o tem zadržanju njenega zastopnika. Nato je razvil kmetijski referent g. inž. Dolinar načelni program s reškega kmet. odbora, o katerem se vrši podrobna debata, ki se ie jo udeležujejo gosp. ravn. Gnus, **- • SsgK?» - ••• •-.,•■ Najlepši ZVÖCSSi film sveta Slovita Ziegfeldova filmska opereta Fiat zvona, gori gori... Tržič, 17. marca. Lepa nedelja je zvabila v tržiško okolico mnogo ljudi. Po večerji so se podali bodisi še na četrt v gostilne ali pa odšli v kino. Komaj so se dobro vsedli, že se je oglasil ob 20.45 i7. vaških lin plat zvona, ki je naznanjal veliko nesrečo. Zatrobila ie trom-ba, pozivajoča vse gasilce v dom in na pomoč bližnjemu. Medtem je ožarjal v dolini proti Putrhofu velikanski plamen vso okolico. Sprva se ni dalo točno povedati, kje gori, skoro pa se razneslo, da gori pri K r vinu in sicer, da se je vnel pod in hlev in še hiša, »Bajta« imenovana. Domači so se izvečine že podali k počitka, v gostilni je bilo še par ljudi, ki so se tudi odpravljali domov. Kar se pokaže v listnjaku plamen, ki je hipoma objel vsa gospodarska poslopja in poleg njih s Sind e; ni krito bajto. Prihiteli ljudje pa so videli, kako so smuknile iz že gorečega listnjaka tri postave in so jih spoznali. Gori, gori... pa se je razlegalo dalje. Takoj je prihitela mala motorna brizgal-na tovarne bele lepenke Ch. Moline in se postavila, da varuje veliko Krvinovo hišo pred požrešnimi ognjenimi zublji. Ni preteklo deset minut, ji je že prihitela na pomoč ročna brizgalka iz Loma in takoj nato še vse tržiške. Pet močnih vodnih curkov je bruhalo sto in sto litrov hladne vode in omejilo požar na gospodarska poslopja in na »Bajto«. Ljudje so bili iz hiše že iznosili veliko blaga, stanovalki v »Bajti« revni Ani Štefetovi pa je skoro vse uničil požar. Reva je vsa zmedena iskala svoje čevlje med množico gledalcev in tarnala, da je ob vse. Kako je nastal ogenj ne ve, ker je že spala. Vneti gasilci iz Loma so še parkrat skočili v gorečo hišo in rešili še marsikaj izmed bornega pohištva. Požar se je videl daleč naokoli. Po vne- Govorita, pojeta in plešeta v gl. vlogi Bebe Daniels in John Boks Revija najlepših žen m girlsov. Razkošne toalete, sladkoopojne arije in šlagerji! Predprodaja vstopnic od 10. dopoldne dalje. Naročene vstopnice je dvigniti dó 12. ure. Z dežele naročene vstopnice se rezervirajo. Telef. 2124 p eüstave ob 4, 7 in 9 Elitni kino jfiatica tem delu pa je bila že ob 21.45 vsaka nevarnost, da bi se ogenj razširil na okoli stoječe hiše, ali celo na tovarniško poslopje Ch. Moline, popolnoma odstranjena. Ob tem času so prihiteli tudi gasilci iz Kovor-ja m od Sv. Ane. Gasilska straža je ostala vso noč na pogorišču. Pohvalno moramo omeniti tržiško orožništvo, ki je pod vodstvom komandirja voda g. Kuneja storilo vse. Grajati pa moramo tiste nesram-neže, ki se ne sramujejo krasti na varno postavljene predmete, čeprav je bila pri njih postavljena straža. Dalje so orožniki ugotovili imena vseh prenočevaleev v listnjaku, od katerih so dva kar na licu mesta aretirali. Škoda je velika, govore, da znaša najmanj tristo tisoč Din, posest-nica Marija Primožič pa je bila zavarovana le za malenkost in zavarovalnine ni hotela povišati. Pri tem požaru, ki je nekaka obletnica lanskega požara na prvi april in na veliki ponedeljek, smo videli, da so se napake, ki so jih storili gasilci pri prvem požaru, s pametnim in smotrenim vežbanjem odstranile in da je gasilski aparat prav dobro funkcioniral. Težavo pa imajo tržiški gasilci vedno z vprego, ki povzroči navadno veliko zamudo. Kakor čujepio, je orožništvo nekega posestnika, ki ni hote! dati konj na razpolago, naznanilo sreskemu na-čelništvu in predlagalo občutno kazen Tekom današnjega dopoldne se je posrečilo orožnikom, da so prijeli tistega berača, ki ga pozna občinstvo pod imenom »Tine« in ki je s svojo pipo povzročil požar. Imenovani je v listnjaku kadil in med kajenjem zaspal, utrinki pa so zažgali listje. Revež se je svoje nesreče zavedel, ko je bil po hrbtu in levi strani telesa 2e ves ožgan. Orožniki so ga odpeljali k zdravniku dr. Pancetu, ki mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga orožniki odvedli v kranjske zapore. Iz sodne dvorane Stroga obsodba zaradi javnega nasilja Ljubljana. 17. marca. Tričlanski senat ljubljanskega deželnega sodišča ie na petkovi večerni razpravi obravnaval zadevo dveh bratov. 251etnega Janeza in 171etnega Jakoba, ki sta bila obtožena zločinstva zoper državno oblast (po starem iavno nasilje) po paragrafu 31 in 128 kaz. zak. Ker .ie Jakob še mladoletnik, je bila razprava proglašena za tajno. \Ta sv. Antona dan. !7. januarja, ko je bil sejem v nekem kraju na Gorenjskem, sta brata izzivala kmečke fante. Orožniki so intervenirali da bi napravili red in mir ter so oba aretirali. Brata sta navalila na orožnike z noži. se s silo upirala aretaciji, orožnike zmerjala in iim naposled še grozila, da jih bosta postřelila.. Obtoženca sta pred malim senatom v bistvu priznala inkriminirano dejanje, zagovarjala pa sta se. da sta bila močno vinjena. Zagovornik dr. Janže Novak ie plediral za milejšo sodbo ter poudarjal, da je zakonodajalec v paragrafu 128 kaz. zak. ime! pred očimi prilike v južnih krajih naše države, kjer vlada še hajduštvo in odmetništvo ter ie imel namen s strogimi kazenskimi določili zaščititi orožništvo in druge državne organe. V naših krajih naj bi sodišča ta paragraf interpretirala na milejši način. Omenjeni paragraf določa kazen od 1 do 5 let robije. ki se pa lahko spremeni v strogi ali navadni zapor. Mnenje mnogih pravnikov je. da bi sodišča lahko šla pri odmeri karati pod eno leto in sodila pod ta paragraf sub-sumirana dejanja orav milo. Brata sta bila obsojena: Janez na 14 mesecev, a Jakob >na 15 mesecev težke ječe (robije) ter na 300 Din denarne kazni, oa-nosno 5 dni zapora. Janez hkratu na izgubo častnih državljanskih čast; za 2 leti. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefove« greněice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speeerijskih trgovinah. Stari Štefuc pred deželnim sodiščem Pred sodnika-poedinca dr. Vinka Stras-seria, ki je 15. t. m. v dvorani št. 79 sedil v prav zanimivih kazenskih zadevah, je s trdimi koraki in težkim srcem stopil, sključen v dve gubi, s pověšeno plešasto glavo France štefuc. doma tam iz temnih notranjskih gozdov, bajtar in star vojak. Sive oči so milo zrle v sodnika, nos se mu je rdeče svetil, a roke je med zagovorom razpenjal kakor na križu. _ France Štefuc. kdaj ste rojeni"? — I nu, tako 12. septembra 1867 v Gorenji vasi. — Župnik pravi, da 5. septembra 1907. —I nu, pa naj bo! Gospod župnik že boljo vedo. — Ali imate kaj premoženja? _ Prav nič, gospod sodnik. — Gozd, tričetrtine joha, je na vas prepisan? — No, no. Tisti gozrlek imam. Je ves posekan. samo prazen svet brez veljave. — Že sedemkrat ste bili kaznovani! — No, gospod, bo najbrže tako. Tmel sem zmerom slabe priče. Kaznovan sem bil zaradi »zieht jezika-. Državni tožitelj je Franceta Štefuca obtožil prestopka gozdne tatvine (§ 314 kaz. zak.). ker je lani avgusta iz Kališkega gozda Janíka Gnezde vzel 6 m3 smrekovih hlodov. vrednih 1800 Din. Odpeljal jih je v Logatec na Tršarjevo žago, prodal pa nekemu lesnemu trgovcu. — Aii ste vzeli Gnezdi hlode? _ Vzel, ali pa ne vzel. Bil sem varuh. Gnezdovega gozda. — Ali vam je dal Gnezda dovoljenje, da izpeljete hlode? ' — Ni dal dovoljenja, gospod sodnik. — Zakaj ste hlode izpeljali? — Zato, da bi jih prodal. Z denarjem pa bi si popravil bajto. Naredil sem to s svojo neumno glavo. _ To se pravi krasti! Sodnik je nato prečital izpovedbe raznih prič, tako tudi izpevedbo gozdnega čuvaja Antona Grudna, ki ie v Kaliskem gozdu opazil, da je bila posekana ena smreka, pa-robek pa je bil zamazan z zemljo. — Županstvo pravi, da niste na prav dobrem glasu, je naposled pripomnil sodnik. — Oh. moj Bog! Tako so liudje hudobni! Oh, križani Bog mi pomagaj! (stari Štefuc se je prijel za glavo). Prosim va«. gosood sodnik, odpustite! Poglejte moje obličje! Oh. oh' Pri ljudeh imam 0000 kron, na mi ne dajo. Ali naj od :božje štimce- živim? Ti-stah pet krompirčkov imam! — Poslušajte sodbo! je sodnik opozori! Štefuca. ki je z največjo pozornostjo prisluhnil. In France Štefuc ie bil obsojen zaradi prestopka tatvine na l mesec strogega zapora. (Oiei, ojuh! so se čuli Šlefučevi obnnni vzdihi). — Ali sprejmete kazen? En mesec strogega zapora ste dobiti! — Moram, kaj pa čem. Ali bi lahko odložili za en mesec? (Sodnik mu je ugodil). Gospod sodnik, (obrnil =e je zaupljivo do sodnika), ali bi la: bo sedel v Logatcu ? — To po novem zakonu ni dovoljeno! — Oh. Jezus Kristus! Kako me je Bog zapustil na tem sveitu! S tem vzdihom je Štefuc zapustil sodno dvorano. »JUTRO« št. 64 --------- - 4 —= Torek, IS. ITT. 1930 * Rusko odlikovanje župana dr. Puca. Včeraj dopoldne je izročila deputacija ruskega Rdečega križa v Ljubljani, obstoječa iz g. Jenkove ter univ. profesorjev inž. Trcsta Dimitrija te inž. Kopi lova Aleksandra v LHvbljani ljubljanskemu županu dr. Puou častni znak ruskega Rdečega križa, ki mu ga je podelila glavna uprava te humanitarne organizacije v Parizu kot priznanje za njegovo pomoč ruskim emigrantom. * Imenovanje v državni službi. Orožniški ■narednik celjske orožniške čete Pavle Čes-nik je imenovan za upravno-pisarniškega uradnika v ministrstvu za notranje zadeve. »Uradni list kraljevske banské uprave Dravske banovine« objavlja v 40. številki navodila za odbijanje posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka in za urejanje povračila (restituci je) dvka na zemljišča, ki so z izrednimi deli ameliorirana ali zaščitena zoper poplave ter pravilnih o tria CTgwl a cíj sic i h delih. * Otvoritev novih telefonskih relacij z Italijo. Po odloku gradbenega ministrstva eo bile v zadnjem času otvorjene naslednje nove relacije z Italijo: Ljubljana-Idrnja, Postojna. Opa#ja, G rad o, Padova, Pola. Firence. M'. rano, Riva, Rim; Maribor-Gorica, Postojna, Reka, Udine, Venezia; Bled-Gra-do, Opatija, Venezia, Fireraze, Mera-no, Mi-'aiio, R:\a, Riti; Boli. Bistrica-GarSca, T/st, Udine, Reka, Venezia; Ccrkniea-Gorica, Postojna, Trst. Reka, Udine, Venezia; Dob ipri Df.mžalah-Gorica, Postojna, Reka, Trst, Шше, Venezia, Padova, Milano; Dol. Lo-gatec-Gorica, Postojna, Reka. Trst, Udine, Venezia Padova, Milano; Dol Logatec-Ciorica, Postojna, Trst, Reka, Udins, Veaie- : : t; Donižale-Oorica, Trst, Reka; Kamnik-Gorica. Trst Reka; Konjice-Gorica, P o sto j-ra, Trst, Reka; Lesce-Reka; LStája-Trst; Lcž-Gorica, Postojna, Reka, Trst; Mežica-Tist; Murska Sobota- Reka, Trst; Nova vas Rakeku-Gorica, Postojna, Trst, Reka; Novo mcsto-Reka, Trst, Udine, Padova, '.•; o: Planina pri Rake/ktu-Gorica, Po-.-:('..;(. Trst, Reka, Udine, Venezia; Pod- - -Gorica, Trst, Reka; Poljčane-Trst; iagersivo-Postojna, Trst; Pristava-Reka. г: Radeče pri Zidanem mostu - Gorica, •!"rs:, Rtka; Rakek-Gorica, Postojna, Trst, ■ Udine, Venezia; Sevnica-Trst, Reka; tr.c pr; Rakeku-Gorica, Postojna, Re-• Trsi. Udine, Venezia; Sv. Jurij ob juž. •" -.■'.-Trs:: Sv. Lenart v Slov. goricah-Go-v:'ca, Reka, Trst; Škof ja Loka-Goriea, Trst, Reka; Tržič-Gorica, Trst, Reka; Vrlmika-Gorica, Postojna, Trst, Reka, Udrine, Venezia; Žalec-Gorica, Trst, Reka, Venezia. Dovoljeni so tudi nujni pogovori s trikratno in pa silno nujni pogovori - desetkratno pristojbino navadnega pogovora. Za poziv-jlice je pristojbina enaka Vi pristojbine navadnega pogovora. 5 Letošnje avijatične tekme Male an-tante. V smislu sklepa konference delegatov vseh aeroklubov Male antante m Poljske se bodo letošnje aviaitične tekme vršile meseca avgusta. Tekma se prične 10. avgusta. Tekmovalci bodo leteli: prvi dan na progi Varšava - Lvov - Praga - Zagreb -Beograd; dragi dan na prog] Beograd - Bukarešta - Lvov - Poznanj - Varšava. Na predzadnji etapi se morajo konkurenti dvigniti v višino 5000 metrov in v tej višini leteti dve uri. Kakor je iz pogojev razvidno, bo ta tekma zelo naporna. * Velikodušen dar Narodni galeriji v Ljubljani. Ob priliki osemdesetletnice svoje matere gospe Jerice Oblakove je daroval njen sin odvetnik dr. Josip C. Oblak Narodni galeriji vsoto 10.000 Din. Narodna galerija izreka velikodušnemu darovalcu svojo najlepšo zahvalo in je želja Narodne galerije, da ta kulturni čim, vreden javnega ndejstvovanja gospoda darovalca, vzbudi živahno posnemanje v naši slovenski javnosti v prid prelepe in prepotrebne naprave Narodne galerije v Ljubljani. Naša emigracija v decembru 1929. Po statističnih podatkih, sestavljenih v izselje-niškem komisariiatu v Zagrebu se je v mesecu dcc. 1929. iiz naše kraljevine izselilo v prekomorske države 929 oseb. V dobi od 1. januarja do konca decembra ' 1929. pa 18.189 — za 3600 manj kakor leta 1928. v istem času. Največ izseljencev (266) je bilo iz Dalmacije; iz Hrvatske in Slavonije jih je bilo 245, iz Vojvodine 209, iz Slovenije 91, iz Srbije 57, iz Bosne in Hercegovine 37, i-z Črne gore pa 24. izselilo se je naših ljudi v Argentino 445, v Zedinjene države Severne Amerike 241, (večinoma takih, ki so prišli iz Amerike na obisk), v Urugvaj 92, v Kanado 62, v Brazilijo 42, v Chile 19 in v Avstralijo 15. Vrnilo se ie lani iz prekomorskih dežel 5992 oseb. V evropske države so šle lani za zaslužkom« 15.104 osebe, in sicer: v Francijo 9064, v Belgijo 3349, v Nemčijo 1198, v Luksem-burg 948 in v Holandijo 546 * Naši rojaki v Argentini.!. Kakor poroča »Slovenski tednik«, glasilo naših rojakov v Argentini, se je v glavni naselbini Buenos Aires ustanovil ženski odsek Slovenskega prosvetnega društva, ki si je stavil za nalogo socialno, kulturno in dobrodelno delovanje. Najprej bo odsek o tvoril zavetišče za brezposelne žene in dekleta, prirejal pa bo tudi društvene sestanke in predavanja o vseh važnejših ženskih vprašanjih. Slovensko prosvetno društvo si je nedavno ustanovilo svotj godibeni odsek. Tudi pevski zibor in dramski odsek društva lepo napredujeta. Pevski zbor šteje že 30 dobrih pevcev. Mnogo zaslug za organizacijo slovenskega živi j a v Argentini si je pridobil »Slovenski tednik-, ki izhaja v glavnem mestu Buenos Aires, Calle Espinosa 2335. * VI. redni cbčni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji je izvolil za predsednika univ. prof. dr. M. Slavica, za odbornike: dr. Ivan Jančič, s. svetnik Ant. Lajo-vic, poštni nadz. Mir. Matjašič, dr. M. Pi-vec-SuIi, inž. L. Novak, dr. Avg. Reisman, Mir. Gregorko, dr. Iv. P.ntar, prof. And. Prebil, univ. doc. dr. V. Korošec; za nadzornike: inž. G. Črnivec, dr. Ign. Rr.tar. ravn. Fr. Jeran * Učiteljsko društvo za ormoški srez je ob diofori udeležbi zborovalo 10. t. m. v Ormožu. Predsednik g. Rosina je podal si-tuacijsko poročilo, zatem pa je govoril o 80 leiinioi dr. Masaryka. O kmetijskem nadaljevalnem šolstvu sta predavala gg. Po-rekar in Venigerholc; o stanovsko-organi-zacijskem delovanju pa je poročal g. Ko-bal, tajnik UJU. poverieništva Ljubljana. Organizaciji se je izreklo zaupanje. * Smrtna kosa. V Kamniku ie po dolgotrajni bolezni umrla 15. t. m. gospa Marija T r a m t e t o v a rojena Exlerjeva, nadu-ci'teljeva vdova in posestuica, v 67. letu svoje starosti. Pokojna gospa je bila dnina iz znane Exlerjeve rodbine v Kamniku. Pokopali jo bodo «a pokopališču na Žalah danes 18. t. m. ob 4. popoldne. — V Ljubnem je preminula ga. Frančiška K r o 1 n i k o v a v visoki starosti 82 let. Pogreb pokoinice bo v sredo ob pol 10. — Na Mestnem vrhu pr;i Ptuju je umrla po 23 letnem trpljenju ga. Ema V o š n j a k o v a v starosti 80 let. Pogreb pokojnice bo danes o'b 15. na mestnem pokopališču v Ptuju. — Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-15 e! Ufa premiera! Kraljica plimn Ob 4„ pol 6., pol 8. in 9. Sijajna groteska iz smučarskega življenja Režija: Dr. Arnold Fanck, veliki tvorec filma »Sveta gora« Lesa! RieSefistaM Iti L©asts Tffeaker Smučanje v Dolomitih in na Arlbergu Smeh! Zabava! Krohot! Ideal * Znižane hotelske cene za turiste v Splitu. Kakor poročajo iz Splita, je sreski poglavar povabil na sestanek krajevne hotelirje in kavarnarje ter jim predočil potrebo, da v restavracijah in ostalih javnih lokalih zniža io cene za sezonske turiste. Zastopniki hotelirjev in kavarnarjev so predlogu pritrdili in bodo znižali cene. * Pegavec v Drinski banovini. Kakor javljajo iz Sarajeva, se je v sarajevskem in rogatiškem srezu pojavil pegavec, ki se ie zaradi nevednosti in neprevidnosti prebival siva že razšril tudi v sosednih krajih. V sarajevski okolici je bilo ugotovljenih 21 primerov te nevarne bolezni. Zdravstveni oddelek Drinske banovine je potrebno ukrenil, da se omeji epidemija. * Bomba v žepu eksplodirala. Dvajsetletni mladenič Todor Stamenkovič iz Pro-kuplju se je prošli petek podal na pot v sosedno vas, v žepu pa je imel bombo, ki jo je že pogosto nosil s seboj. Iz neznanega vzroka je bomba eksplodirala in neprevidnega mladeniča raztrgala na kose, * K razbojniškemu napadu v trgovino g. Zurca v Semiču, ki je razburil vso vas, nam poročajo, da za roparji še ni prave sledi. Naše prvo poročilo o tem razbojni-štvu ie zamenjalo imeni, kakor smo že popravili. Dotično vest smo prejeli iz No veča mesta in nam je poročevalec pomotoma javil, da se je izvršil vlom v trgovino g. Severja, v resnici pa se je v trgovino g. Zurca. * »Alkohol, nikotin i srce« Nedavno je v tisku izšlo popularno - znanstveno predavanje zdravnika d;r. Vuka Vrhovca »Alkohol, nikotin i srce« V tem predavanju je z gledišča praktične hiigijene v kratkih črtah orisan vipliv alkoholnih pijač na srce in krvne žile. V prvem delu predavanja se nahajajo poglavja: Upliv močnih spiriituoz-inih pijač na srce; Upliv piva Ь ■■■■& srce; Alkohol v krvi; Upliv alkohola na krvne žile. V drugem delu predavanja pa se govori o vplivu nikotina na srce in krvne žile. Na koncu ie zaradi boljšega razumevanja teksta dodanih osem slik na umetniškem papirju. Knjižica je okusno opremljena in stane 12 Din in se lahko naroči direktno od izdajatelja »Jusosiovenski savez Crozdna semena SAŠA STARE, Mengeš. Zahtevajte cenik. "OBVKSTILOr Ob priliki mojega odhoda v Celje se tem potom vsem cenj. odjemalcem zahvaljujem za izkazano naklonjenost ter zaupanje. Obenem pa prosim, da meni izkazano naklonjenost in zaupanje ohranijo tudi mojemu nasledniku g. Matiji Vahtarju, urarju in juvelirju, ki je prevzel mojo dosedanjo trgovino na Ljubljanski cesti. Novo mesto, dne 17. marca 1930. GREGOR BLAŽ ON. NflbnH ZivSni glavobol. ImiiUu migreno prežene dNOSAL« BAHOVEC. ..\OSAI." ie popolnoma neškodl.i"rv j« no uživa temveč noslja finefa). »Nosa!« Vas obvaruje srripe Kupite »Nosal« takoj! Proizvaja sra lekarna BAHOVEC V LJUBLJANI trezvenosin« v Zagrebu, Wilsonov trg, Novinarski dom, ali pa tudi pri Tskovni zadrugi v Ljubljani. * »Žena in dom«. Tudi tretja številka revije je pestra po vsebini. Ima vse polno praktičnih navodil. List je tako prikrojen, da dobi vsaka slovenska žena nekaj, kar ji je v korist, v zabavo in pouk. Revija je posebno privlačna zaradi številnih ilustracij. Priloga za kroje in ročna dela izpopolnjuje vse zahteve pridnih gospodinj. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da jc revija »Žena in dom« boljša kakor dragi inozemski ženski listi. Cena nizka. Stane za vse leto 4S Din, s prilogo za kroje in ročna dela pa 68 Din. Nove naročnice dobe prvo in drugo številko vezano skupno s tretjo številko. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Prule 11. * Mednarodna fotografska razstava v Zagrebu. V okviru- svojega pomladnega ve-lesejma priredi. Zagrebački zbor tudi veliko mednarodno razstavo fotografij. Glavni sestavni del bo potiujoča razstava nemškega Werkbunda. Ta razstava vsebuje nad 1200 najzanimivejših fotografii kulturnih dežei ter prikazuje v štirih skupinah zgodovino fotografije, uporabo fotografije v znanosti in tehniki, umetniško fotografijo in uporabo fotografije v fototipografiji. Na razstavi bodo sodelovali v posebnih oddelkih fotogra-fi-amaterji, fotografi-strokovn j aki, filmska fotografija in kino. Za najboljše amaterske slike so določene številne nagrade, fotogra-fi-strokovnjakj pa dobe diplome in kolajne. Fotografije za razstavo naj se pošljejo do 30. t. m. upravi Zagrebačkega zbora. * Obleke in klobuke kemičn > čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Vedno sveže pražena kava pri tvrdki B. Motoh, Ljubljana, Vodnikov trg 5. * Prvi »Strašni dogodek« je izšel. Kje drugod kakor v »Romanu». * Dogodek za Slovence so »Romanovi« romani. Pravkar je začel izhajati nov roman, a v začetku aprila izide še eden, najzanimivejši izmed vseh dosedanjih. Pišite j na odipravništivo »Romana«, Ljubljana, Breg 10, da vam pošlje številko na ogled. ITO — zobna oasta najboljša ! * Ali poznate R'karda Heydenreicha? To je splošno priljubljeni gojitelj in ime-jitelj svetovno znane vzgojevahrice harških kanarčkov Heydenreich, kopališče Sudero-de v Harcu 150. Zdaj, pravi ta preizkušeni vzgojevalec, ko nastopa pomlad, je čas za vzgojo kanarčkov. Vsakdo ima z gojenjem svojih rumenkasto oper jeni h ljubčkov veliko veselje. Hvaležno se zato glasi čuidovita pesem drobnih pevcev ves dan. Ustvarite sami sebi, svoj'! družini, svojim sorodnikom trajno veselje in kupite pravega harškega kanarčka. Pester mnogostranski cenik, ki ga prejmete brezplačno, vam nenavadno omogoča izbiro. Blagovolite takoj pisati ponj z navadno dopisnico. 424 Iz LjiiMpue u— Opozarjamo na jubilejni koncert Ljubljanskega Zvona, ki se bo vršil v'ponedeljek, 24. t. m. v veliki dvorani hotela Uniona. Ljubljanski Zvon praznuje ta večer z resnim umetniškim koncertom svojo 25 letnico, razmeroma dolgo dobo intenzivnega j in resnega dela v prospěli slovenske glasbe. Če se odzovejo ta večer društvu vsi , njegovi prijatelji, bo dvorana prav gotovo premajhna. To Pa agilr.i Zvon brez dvoma in v resnici zasluži. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Simba je naslov največjemu filmu živalstva Afrike. Besedo Simba izgovarjajo črnci z grozo, saj v njihovem jeziku označuje leva. Že naslov filma torej razodeva, da nam bo film orisal življenje leva, kralja živali. Vrstijo se krasni prizori, slehernega gledalca morajo zadiviti div-ni posnetki najrazličnejših živali, tako slonov, krokodilov, ceber, raznih opic, ptičev posebno pa še kretanje levov. Na ta spored, ki ga bo jutri, na Jožefovo ob 11. dop. ter v petek, na dan kulturnega filma, predvajala ZKD v kinu Ideal, opozarjamo vse ljubitelje narave, zlasti tudi šolsko mladino. u— Iz Narodnega gledališča. Drevi bodo v 'operi peli »Glumačec. V tenorski partiji Cania nastopi bratislavski tenorist g. Hiib-ner kot gost. Sledi zabavni »Gianni Schic-cbi« z g. Primožičem v naslovni partiji Predstava je za red B. Nä Jožefovo bodo popoldne peli opereto »Netopir«, zvečer pa učinkovito Šafranek-Kavičevo opero »Ha-sanaginica« z g. Tluierryjevo v naslovni vlogi. V drami bodo drevi ponovili Lipaho-vo izvirno komedijo »Glavni dobitek«, na Jožefovo pa bo v drami samo večerna predstava. Ponovili bodo Nestroyevo veseloigro »Za ljubezen so zdravila« prj znižanih dramskih cenah. Pod vodstvom baletnega mojstra Saše Leontjeva bo gostovalo v petek v naši operi pet soloplesak! dnnajske državne opere jn sicer; gdč. Krausenecker, Borka, Franzi. Diirtel in Szakhl. Nastopijo v originalnih kostumih dunajske državne opere. Pri vseh točkah izbranega nad vse zanimivega sporeda, ki obsega dva dela, bo sodeloval naš operni orkester. Predprodaja vstopnic se že vrši pri dnevnj blagajni v operi. u— »Netopir«, priljubljena Straussova opereta se uprizori prvič kot popoldanska I predstava na praznik sv. Jožefa ob 3. popoldne v operi. Cene so znižane, na kar še posebej opozarjamo cenjeno občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Posetniki ,z okolice lahko naroče vstopnice po dopisnici na upravo gledališča. Sodelujejo naši priljubljeni operetni in operni pevci. u— Českeslovenske Obce v Ljubljani občni zbor se ie vršil dne 15. t. m. zvečer v restavraciji »Zvezda«. Otvcril ga je z lepim nagovorom predsednik g. Ferdinand Č e r m a k. Ko je bil odobren zap:snik lanskega občnega zbora, so podali društveni funkcionarji svoja poročila, ki so bila brez debate odobrena. Iz poročila društvenega tajnika g. Klapaika posnemamo, da je Obec 1 1929 štela 253 članov, med katere so všteffi tudi ustanovniki in častni člani, umrlo pa jih ie 6. Blagajna izkazuje 239 Din gotovine, 2091 Din članskih prispevkov in 3055 Din daril. Društvena knjižnica obsega 124S zvezkov in izposojuje knjige vsak četrtek od 19. do 20. in vsako nedeljo od 11. do 12. Lutkovno gledališče je imelo 9 predstav in reprezentuje z inventarjem vred vrednost 14.000 Din. Iz poročila šolskega odbora .ie razvidno, da je posečalo v šolskem letu 1928-29. češko dop. šolo 55, v šolskem letu 1929-30. pa 42 učencev in učenk. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. Vaclav S k r u š n 5% za podpredsednika g. Ferd. Č e r m a k in g. Vaclav M i к у š k a, za odbornike gg. Dr. Vaclav Burian, Fr. IM ich, Gab. Jurasek, Fr. Klapalek, B. Kyncl, Jos. Prohazka, R. Pustoslemšek, dr. Fr. Resi, E. Škopek in I. Vančasta, za namestnike gg.: Jos. Cahlař A. Horák, I. Křiž, A. Slezák, I. Souček in Old. Votava, za revizorje pa St. Hlasička in Jos. Nevšímal. Odstopivšemu g. predsedniku je občni zbor izrekel posebno zahvalo za njegovo dveletno požrtvovalno delovanje. Novi predsednik g. Skrušny je nato zaključil zborovanje in naznanil, da priredi Obec v soboto 22. zvečer v mali dvorani Kazine spominsko svečanost povodom smrti pisatelja Alojza Jiraska. h— Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla včeraj zasobnica ga. Apolonija J a g e r j e-V a v visoki starosti SO let. Pogreb pokojnice bo iz mrtvašnice hiralnice sv. Jožefa v sredo ob 15. Pokojnicj blag spomin, žalujočim naše sožalje! Originalne posnetke vseh ruskih pesmi, ki jih poje zbor Donskih kozakov v krasnem zvočnem filmu »Kozaška pesem«, dobite samo pri »Gniraoion« - A. Rasberger, l jubijana, Miklošičeva ci sta 31. 4790 u— Redni letni občni zbor moške in ženske podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda v Sp. Šiški se bo vršil 21. t. Nm. ob 20. v gostilni Reiniughaus v Sp. Šiški z naslednjim dnevnim redom- Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, revizorjev; volitve novega odbora, ter razni predlogi. u— Tatinska beračica. V gostilno na Taboru je prišla predvčerajšnjim dopoldne neznana okrog 35 letna ženska, ki ie pripovedovala, da je močno živčno bolna, zaradi česar ni zmožna za nikuko delo. Ker ne more delati, je prisiüe ia beračiti in hoditi iz kraja v kraj. Najemnica gostilne Anica Pintarjeva je beračico obdarovala, nato pa odhitela po svOjih poslih. Neznanka, k; je pripovedovala, da je doma iz kamniškega okraja, pa se je izkazala za zelo nehvaležno. Kmalu po njenem odhodu je namreč Pintarjeva ugotovila, da ji Je zmanjkal nov predpasnik in nekaj perila. Tatvino je prav gotovo izvršila neznana beračica. ki io zasleduje policija tudi zaradi raznih drugih grehov. _ Prepričajte se o vseh novosti v oblačilih pri tvrdki L MAČEK, Ljubljana Aleksandrova cesta 12 u— Hitro izsledena tatica. V nedeljo smo poročali o nesramni tatici IS letni Ne-žiiki Morettijevi, ki je služila par dni pri nekem profesorju in nato v soboto izginila Pred svojim od.iodom ie Nežika ukradla svojemu gospodarju rjavo suknjo, zlato damsko uro, 4 pare čevljev, ročno torbico ter več drugih predmetov v skupni vrednosti okrog 3C00 Din. Prisvojila si je poleg našteih stvari tudi več stotakov gorovi-Po izvršeni tatvini se je Morettijeva skrila pri svoji prijateljici Gecrgiui M. v baraki na Gruunovem nabrežju, nato pa odšla zvečer v D. M. v Polje, odkoder se ie nameravala z vlakom odpeljati v Zagreb. Toda tudi tam jo je detektiv zasledil in spravil v zapor. Morettijevo so včeraj izročili sodišču. u— Tatvina obleke v ogrevalnici. V ogre-valnici v Kosovski ulici se navzlic že toplejšim dnevom radi zadržujejo še mnogi brezposelneži, ki so se nastanili tam že pozimi. Med te se je pomešal nedavno tudi neki Tone R., znan ljubljanski klatež, ter izmaknil trem brezposelnežem za okrog 2000 Din razne obleke in orodja. R. je po dejanju pobegnil in ga policija še ni mogla izslediti u— Ukradeno kolo. France Zupančič, sin posestnika i'z šmartna ob Savi, se je zadržal predsnočnjSm v Šventnerjevi gostilni na Šmarski cesti. Kolo je odpeljal v nezaklenjeno verando in prisedel k neki mizi v gostilniški sobi. Kmalu zatem pa se je hotel Zupančič zopet odpeljati, a kolesa я več našel na mestu. Odpeljal ga mu ie neznan tat, ne da bi tatvino kdo opazil. Ukradeno kolo je znamke »Dolomit« s to- varniško številko 257 ter ie zeleno pleskáno. u— Primarii dr. Rihard Jug zopet redno ordinira. 427 u— Nabiralnik pri Bergantu v Trnovem je nabral za C. M. družbo zopet 153.S0 Din. Hvala. 429 u— Danes »Sočin« valčkov večer v Kazini. DAMSKE PLAŠČE največjo izbiro, posebno v cenejših kvalitetah, od Din 300.— naprej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 4891 Oglejte si izložbe! u— Vsem Jožicam in Jožetom. Ker ni mogoče vsakemu posebej prirediti podckni-ce, vabijo šišenski fantje-pevej vse J .-žice m Jožete iz Šiške, Ljubljane m okolice, tudi vse prijatelje petja in zabave, da price-jo na veselico, kj jo priredi Narodna čitalnica v Sp. Šiški v torek IS. t m. zvečer na Bellevueju. Tam vam bomo zapeli nekaj ljubkih pesmic in se zavrteli ob bučnih glasovih godbe dravske divizije, da bo veselje. Za spomin pa dobi še vsak pes etnik veselice nežen spomladni šopek. Kdor bo zanj poklonil srebrn ali papirnat obulus, bo še prav posebno zapisan v naša hvaležna srca. Torej na sigurno svidenje! — Šišenski fantje - pevci. Ii Maribora a— Spakedrana krajevna imena. Marsi-kcd po deželi se ob prevratu ni dovolj parilo na spremembo prejšnjih nemških spa-kedrank v pravilna slovenska krajevna imena. Tako obstoja n. pr. v Slovenski Bistrici še zdaj deska, k; kaže pot v St. Martin in St. Arih, kar je ostalo od prejšnjega Sankt Martin icd. V slovenski ljudski govorici se ta dva kraja imenujeta Šmartno na Pohorju in Sv. Areh, zato bi bilo želeti, da bi se tako imenovala tudi povsod in da bi se v tem smislu popravili tudi napisi na deskah. a— Razstava plinskih aparatov in pre* davanja o kuhanju s plinom. V dneh 20. 21. in 22. t. m. b0 v dvorani Zadružne g»-spedarske banke, Aleksandrova 6, razstava plinskih štedilnikov in kuhalnikov. Obenem bo gospodinjska učiteljica tvrdike »Prometheus« iz Nemčije predavala dnevno ob 11. o vprašanju, kako se kuha in peče z r.iaii-n:i stroški udobno in ceneje kakor s premogom. Predavateljica bo omenjene dni od 9. do 12. ure dalje na razpolago posameznim posemikom jn poseiuicam razstave za informacije. Obisk je prost. a— Jožefovi sejmarji v Studencih pri Mariboru! Trgovski gremij za mariborski okolico v Mariboru opozarja vse tiste se -miarje, ki nameravajo priti na Jožefov sejem, da prinesejo obrtne liste s seboj, kuse bo na licu mesta izvršila stroga kontrola in se bo vsem neupravičencem obirat--vanje zabránilo. a— Za koncert ameriških zamorcev, ki bo v Mariboru v ponedeljek 24. t. m. vlada od dne do dne večje zanimanje ter se pri~ čakuje izreden obisk. Zamorci bodo odpeli drugo polovico svojega originalnega programa v narodnih nošah (Plantation costu-mes). Spremljevanje na klavirju oskrbi znana zamorska pianistinja Marguerite Hali. Tudi solista za banjo imajo pevci s seboj. Vstopnice se še dobe. a— Dve gostovanji in kmečka predstava v gledališču. Danes gostuje priljubljena gdč. Marica Lubejeva kot Angelček v »Takrat v starih časih«. V sredo 19. t. m. pa gostuje v večerni predstavi operete »Netopir«: operetna diva Matilda Kraljeva kot sobarica Adéla. V sredo popoldne ob 15. pa bo druga kmečka predstava, izredno veseu burka s petjem in godbo »Radikalna kura*, po znižanih cenah od S do 4 Din. Prvotno je bilo predvideno gostovanje gdč. Lt'beje-ve v četrtek 20. t. m. za ab. C., ker pa gdč. Lubejeva lahko pride samo v torek, zunanji abonenti reda C pa žele izključno četrtke, se bo uprava obrnila na zagrebško upravo, da bo gostovanje gdč. Lubeje-ve vsaj drugi četrtek, 27. t. rn. Gostovanje Marice Lubejeve v »Takrat v starih časih« v torek IS. t. m. velja za red В., abonenti reda A pa done v četrtek 20. t m. »Našega gospoda župnika«. a— Tujski promet v Mariboru. V prvi polovici meseca marca je prepotovalo Maribor in se nastanilo v hotelih ter prenočiščih 1114 tujcev, med temi 209 inozem-cev. a— Olpeševalno in tujsko prometno društvo za Maribor in oklico ima svojo redno glavno skupščino v četrtek 20. t. m. ob pol 20. v Narodnem domu. a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 20. ob pol 20. predava dr. V. Mu^ia o tuberkulozi. a— Mestni fizikat v Mariboru bo za stranke 20. in 21. t m. zaradi čiščenja uradnih prostorov zaprt. a— Himen. V Mariboru sta se poročila v nedeljo g. Joško Košenina, carinski uradnik v Dravogradu in gospica Edita Racek. Bilo srečno! a— Društvo hišnih posestnikov v Mariboru pojasnjuje v izogib zamenjav, da naš član g. Albin Novak, trgovec v Mariboru Glavni trg št. 18, ni istoveten z našim novim tajnikom gospodom istega imena. a— Pevsko društvo Jadran priredi danes družabni večer na čast Jožicam in Joškom v mali dvorani Narodnega doma. Začetek ob 20. a— Gremij trgovcev za Maribor in okolico ima svoj redni letni občni zbor 23. t m. ob 20. v Gamibrinovi dvorani. a— Naraščanje Drave. Skoro prozorno čista in letos nenavadno plitka Drava, ie pričela vsled zadnjega deževja sedaj zopet polagoma naraščat; in se je tudi že močno skalila. Topla pomlad tali sneg ob gornjem toku in. dovaja Dravi vedno nove vodene mase. Dobrodošel bo dvig dravske gladine zlasti splavarjem, ki sedaj niso mogli niti najmanjšega splava spravit; po Dravi.. a— Dve športni nezgodi. V nedeljo popoldne sta se pripetili na športnem prostoru Rapida dve težji nezgodi. Med tekmo SK r Rapid a in Vdflacher Sportvereina si je zvil levo nogo v členku trgovski nameščenec Alfonz Pelko. Rešilna postaja mu ie nudila prvo pomoč in ga potem odpremila v domačo oskrbo. — Še težja nesreča se je zgodila pri tekmi Svoboda : Železničar, na kateri si ie trg. nastavlienec Makso Bach zlomil levo nogo in so morali ponesrečenca takoj odpeljati v bolnico, a— Epiieptični napad. V nedeljo oh pol 23 jc na Koroški cesti dobil 22 letni ključavničarski pomočnik Karel Šnuderl iz Tovorni-ške ulice božjasten napad in ie obležal v nezavesti. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. a— Iz policijske kronike. V nedeljo zvečer sta bili aretirani Ana H. in Ivanka K. Prva zaradi vlačuganja, druga pa zaradi prepovedanega povratka. Prva je bila od-dana v bolnico, druga pa sodišču. e— Aeroklub »Naša krila« v Celju bo imel svoj občni zbor drevi točno ob 20. v posvetovalnici Mestne hranilnice v Celju. Občni zbor, na katerem se bo razpravljalo tudi o nakupu zemljišča za letališče in o otvoritvi tečaja za letanje z brezmotornim letalom, ki ga je društvo zgradilo v lastni režiji, so bo vršil ob vsakem številu članstva. e— Katera ulica v Celju naj dobi Masarykovo ime? Na petkovi seji celjskega občinskega sveta je stavil župan dr. Gorita» predlog, da se ena izmed celjskih ulic preimenuje v Masarykovo ulico. Rešitev tega vprašanja je poverjena šo Is ko - kul tu rn emu odsek občinskega sveta. Tudi med prebivalstvom vlada za izbiro Masarykové ulice veliko zanimanje, vendar so mnenja zelo deljena. Največ pristašev ima odločitev za premeno vanje Gosposke ulice. Na drugi strani pa se nasvetuje imenovanje dosedanjega Savinjskega nabrežja na levem bregu Savinje od Savinjskega dvora do železniškega mosta. To nabrežje bo postalo z izvedbo regulacije Savinje nedvomno eno izmed najlepših sprehajališč v Celju in bo gotovo najprimernejša komunikacija, ki naj nos; ime velikega Masaryka. e— Prošnja usmiljenim srccm. Odibor nabiralne akcije za družine ponesrečenih mornarjev potopljenega pamika »Dakse« se je obrnil na vse Jugcslovene za dobrodelne prostovoljne prispevke v pomoč in korist sirot nestálili mornarjev. Tako prošnjo ie prejelo tudi celjsko mestno na-čelništvo, ki naproša prebivalstvo Celja, da daruje v ta človekolubni namen in vplača prispevke na mestnem magistratu v sobi št. 2 pri mestnem tajniku g Krusiču, pri katerem se nahaja nabiralna pola. e— Prste si je odžagal. V Mozirju je bil zaposlen na cirkulami žagi 3S letni Žagar Ivan Hribemik. Med delom je po ne-s-eč; zašel z desnico preblizu žagine plošče, ki mu je odrezala tri prste popolnoma. Zdravniško pomoč jc moral poisfeatS v celjski javni bolnici. e— Nesrečen padec. V Kalobju je padel 10 letni učenec Ivan Vrečko tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom. Zdravi se v celjski javni bolnici. Darasko in posteljno periio. fino in elegantno izvršuje proti naročilu po meri M. ŠRIBAR, Aleksandrova ulica št. 2 (Poles D. Zamparuti). Bogata izbira v Seil vrst čipk in krasnih filet motivov. с— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je preminul v svoji nežni mladosti 21 letni Viktor Polanc, rojen v Dol. Otlici na Goriškem. Primorski rojaki se naprošajo, da se poinoštevilno udeleže pogreba, ki bo 19. t. m. cb 16. iz bolnice na okoliško pokopališče. šl— Poslednja P<>t Jurija Groharja. Ob izredno deževnem popoldnevu v soboto, je malone vsa Škof ja Loka spremila na poslednji poti posestnika in mizarskega mojstra g. Jurija Groharja. Ko je pred hišo žalosti absolviral pevski zbor turobno žalo-stinko, se je razvil preko Spodnjega Kar-lovca velik sprevod, ki ga je otvorila škofjeloška godba. Močni četi gasilcev pod vodstvom načelnika g'. Ivana Kavčiča je sledila večja skupina vencev s pevskim zborom. Za krsto blagopokojnika so se vrstili globoko užaloščeni domači eorodniki, občinski zastop z županom, upr. odbjr Mestne hranilnice, predstavniki stanovskih korporaci] in organizacij ter dolga vrsta prijateljev in znancev. Ob odprtem grobu so zapeli pevci »Nad zvv/.dami", šolski upravitelj' v p. g. Friderik Kramar pa se je v lepih besedah poslovil >d blagega moža. šl— Žabja sezona. Mladina si zna pomagati. Dočim si je v jesenskih tednih prislužila novcev z nabiranjem kostanja, želoda ir: gob, hitijo fantiči v poslednjem času z lovom na žabe, ki jih je v številnih mlaku-žah 5kofje*3Ške okolice dokaj dobiti. »Učen-ček Ivan je nabral tekom ene noči 400 komadov. Žabe gredo v prodajo po 50 par. šl__Obisk akademikov у škof ji Loki. Manjša skupina akademikov z beograjske univerzo je v soboto prispela v Škof jo L> ko. Dijaki so si ogledali zanimivosti mesta; zvečer pa so se zbrali v Sokolském domu in f-o cb sviranju z lastnimi instrumenti preživeli par zabavnih ur me l Řkofieločani. šl— »Sestra Marija« v «ko!ji Loki. Ljubitelje- lepih kino predstav posebej opozarjamo na film »Sestra Marija«, ki se jo z ogromnim uspehom predvajal v Ljubljani. Predstavi bosta v Škcfji Loki izjemoma 2 in sicer ob 17. in 20. uri na praznik sv. Jožefa v Sokolském domu. šl— Postnemu uradu v «kofji Loki je prideljena v službovanje gdč. Lavra Fras iz Ljubljane. šl_ Vandal i nadaljujejo. Pred tednom smo ožigosali ravnanje nepridipravov, ki so v gozdni parceli g. Otujaca za škofjeloškim gladom obrezali, obelili in pokončali do 20 smrečic, ki se sedaj zaporedoma suše. Oči-vidno zaradi javne graje maščevanja željni zlikcvci so se spravili te dneve ponovno л a d naprave g. Otujaca. Brezvestno divjanje ni imelo meje. Ta mošnjo mizo in klopko sc lastniku izruvali iz tal. posamezne lesene dele razmetali in jih celo' pobesili po smrekah. Skratka, vse napravljene stvari so popolnoma uničili. Dogodek vzbuja splošno ogorčenje in vsi Škofjeločani se strinjajo v tem, da se krivce brezobzirno kaz-uuje. Preiskava je v teku. Iz Kamnika ka— Občni zbor Obrtnega društva v Kamniku bo v nedeljo 23 t. m ob pol 9. v gostilni Cerer z običajnim dnevnim redom in volitvami novega odbora. Iz Kranja r—. Nocoj bo na družabnem večeru čitalnice v Narodnem domu sestanek vseh Jožic in Joškotov. Seveda vsi drugi tudi vabljeni. Sodeloval bo sonny-jazz. Iz Tržiča č—• Odlična zahvala. Podmladek Rdečega križa na tukajšnji meščanski šoli je izrazil svoje čestitke ob priliki osemdesetletnice Masaryka glavnemu cdboru češkega Podmladka v Pragi, na kar je prejel naslednjo zahvalo: »Dragi přijat--1 Traša gratulaci-ja k osemdesetletnici g. prezidenta republike Masaryka n sUno razveseli- la. Srčno se Vam za njo zahvaljujemo in Vam želimo vse dobro in mnogo uspehov. Vašo brzojavko sem oddal pisarni prezidenta republike. Srčno Vas pozdravlja dr. Šmakal, osrednji tajnik Podmladka Češkega Rdečega križa.« Tržiški Podmladkarji so na to zahvalo zelo ponosni m če pripomnimo še, da je vnet Podmladkar, ki je obenem tudi naraščajnik Sokola, sestavil o Masaryku krasno predavanje, ki ga je govoril na Masarykovi proslavi in žel za svoja izvajanja veliko odobravanje, potem smo povedali, da se naša mladina vzgaja v pravem duhu slovanske vzajemnosti. č— Dar za družine ponesrečenih mornarjev. V okrilju glavnega odbora Jadranske Straže v Splitu se je osnoval odbor za pomoč družinam ponesrečenih morn^ev ladje »Dakse«. Vsem šolam in k,,1t"Tni'cn ustanovam je poslal nabiralne pole. V Tržiču je izvedel pomožno akcijo Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli Deklice II. in III. razreda so hodile od hiše do hiše im pobirale darove. Nabrale so lepo svoto 331.70 Din in iih že drugi dan odposlale akcijskemu odboru. Lep čin zasluži javno pohvalo č— Četrto ponavljanje ljubke operete »Kakor stari tako mladi« je zopet privabilo toliko ljudi, da niso vsi dobili sedežev. Izvajanje samo je malo zaostajalo za prejšnjimi, vendar je bila publika za vse podano prav hvaležna in ni štedila s ploskanjem Ker zahteva Zveza kulturnih društev notni materijal nazaj, se v doglednem času opereta ne bo več ponovila. Vsem, ki so pripomogli, da se je opereta spravila na oder, pritiče iskrena zahvala. Le naprej po začrtani poti! č— Zgradba sanatorija pri Žegnanem studencu ob podgorski cesti. Pretekli petek se je mudila v Tržiču komisija železniških korporacij pod vodstvom dr Kavčiča iz Becgrada in več drugih odločilnih faktorjev, ki so si ogledali v okolici Tržiča vse znamemtejše kraje, ležeče na prisojni strani in рос! okriljem večno zelenih smrek, da se odločijo za najprimernejši prostor, kje. naj bi se zgradil sanatorij za onemogle železničarje. Komisija je že dolgo časa na potu po naši državi in je prišla proti koncu tudi v tržiško okolico. Po izjavah članov komisije je za gradnjo nameravanega sanatorija najidealnejši prostor ravnina pri zgoraj omenjenem studencu, to je malo pod vrhom vzpona podgorske ceste na Begunje in Bled, malo prej, preden se pnde k Sv. Neži. Kraj je zavarovan pred severnimi vetrovi, oclp-rt proti jugu in nudi najlepši razgled po vsej Gorenjski do Ljubljane. Obdajajo ga krasni smrekovi gozdovi in je kakor nalašč ustvarjen za prirodn park. Trščani ta kraj zelo cenijo in ob nedeljah je na podgorski cesti polno šetalcev, da se navžijejo svežega zraka. Po navodilih komisije se bodo v najkrajšem času začela pogajanja za odkup potrebnega sveta. Želimo iz vsega srca, da se namera skoro uresniči m pozivamo vse merodajne čini-telje, da jo z vsemi močmi podpirajo. č— Imenovanje Naučna uprava za strokovno šolstvo pri banski upravi v Ljubljani je imenovala za svojega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole g. Globoč-nika Karla, fužinarja v Tržiču. Čestitamo! Z Jesenic s— Velik uspeh Glasbene Matice na le senicah. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice je priredil v nedeljo popoldne v Sokolském domu na Jesenicah koncert, ki je v vsakem pogledu sijajno uspel ter je bil za naše mesto izreden in užitka poln dogodek. Daljše poročilo priobčimo jutri. Iz Litije i— Ciganski obiski. Te dni ie prišla v Litijo ciganska karavana. Dovedli so ciigane orožniki iz Dol pri Ljubljani. Cigani so v ljubljanski okolici delali razne nepriliike ter so preizkušali svoje dolge prste na tuji lastnini. Zato so jih orožniki izgnali iz svojega rajona ter jih pri nas izročili našim orožnikom, ki so iih prepeljali v varnem spremstvu preko Bogenšperka na Dolenj sko. Vsa nadležna karavana bo potovala do svoie domačije na Hrvatsko v varnem spremstvu bajonetov, ki bodo oddali Milice, kakor se imenuje ta ciganska rodbina, v pristojno Občino. i— Slovo od g. majorja Dequala.. Dosedanji komandir, ljubljanske orožni ške čete g. major De qua! je prestavljen na novo službeno mesto v Srbijo. V soboto se je poslovila od svojega dosedanjega priljubljenega poveljnika deputaoiija vseh komandirjev orožnišikih postaj litijskega okraja, ki spada k ljubljanski četi. Depirtaciio ie> vodil vodnik litijskega voda g. Feriič. Iz Zagorja 7,— Na Jožef ovo 19. t. m. gremo vsi Jo-žeti in Jožice iz Zasavja na Sv. Planino, kamor prirede ta dan planinci svoj pomladni izlet. Iz Trbovelj t— Brezobzirnost. Pričelo se je delo na vrtovih. Nekateri brezobzirni posestniki obcestnih vrtov imajo grdo navado, da odlagajo kamenje in drugo nesnago z vrtov naravnost na cesto ali pa na druge javne prostore. Občinska policija naj pazi Па take brezobzirneže, ki jim primanjkuje vsak čut za lepoto in snago ter jih javi pristojnemu oblastvu. ki bo moralo tudi v tem pogledu napraviti red. Iz Laškega 1— Radijski koncert Gostilničarske pivovarne, d. d., Iraško. V petek 21. t. m. od 21. do 22. ure priredi Gostilničarska pivovarna, d d., Laško, radijski koncert, združen s kratkim predavanjem o namenih in ciljih nove pivovarne v Laškem. Predavanje bo tudi. v nemščini. Predaval bo predsednik pripravljalnega odbora delniške družbe, hotelir g. Ciril Majcen. t—• Avtomobilski promet. Lep nov avtobus si je nabavil avtomobilski podjetnik g. Kačnik. 1— Opozorilo lastnikom motornih vozil v srezu Laško. Laško sresko načelstvo razglaša: Pregled vseh motornih vozil, osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles se bo vršil letos 24. t. m. od 8 do 13. v Trbovljah — kolodvor za lastnike motornih vozil iz občine Trbovlje in Dol in isti dan od 14. dalje v Laškem — kolodvor za motorna vozila iz občine Laško, Sv. Krištof, Marija Gradec, Sv. Lenart, Jurkloštcr in Loka pri Zidanem mostu. Lastniki motornih vozil se v lastnem interesu opozarjajo, da pravočasno pripeljejo svoja motorna vozila na preg'ed. b ober večer Iz Ptuja j— »Takrat v st?.rih časih« г* ptujskem gledališču. Po daljšem presledku gostuje mariborsko gledališče v Ptuju v petek, 21. t. m. s predstavo priljubljene operete »Takrat v starih časih«, katere muzika je zelo srčkana in melodijozna, dejanje pa mestoma veselo, mestoma pa ganljivo ljubezensko dejanje iz dobrih starih časov. Iz Ljutomera Ij—Stavbno gibanje. Kot prvi je pričel letošnV) stavbno sezono mesar' g. Vaupotič A,nton. Ker se mora v kratkem iz lokala v hiši dedičev Aleksandra Vau potic a izseliti, si zdaj predeluje primeren prostor v svoji hiiši na Starem trgu v lično in po vseh predpisih opremljeno mesnico. Pred hišo pa gradi betonski hodnik, ki je po dolgih letih prvi v Ljutomeru, d a si so tudi na drugih krajih potrebni novi hodniki ali pa stari} popravila. Ij— »Sokolská ulica«, tako je namreč poseben odsek občinskega odbora imenoval ulico k hiši ključavničarja Karbe in dalje k skednjem in magaciimm, ie taka. da morajo na njej cbtičati vozovi in avtomofriili. Niršno je potrebna popravka im gramoza. Ij— Sadjarji jadikuieo, da se še le to spomlad kažejo pogubne poslcdice lanske zime na sadnem drevju. Marsikatero še lani navidez zdravo drevo hira >in se suši. Potreba po mladem drevju je zelo velika in bo (trajala še par let, ker je večinoma polepša 4)as CREME DE ф CHAQUE HEURE Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled alabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmeraj ne vidljiva, toda vedno deluje. , Se ne sveti, ne maž eV Hilda Creme de C ћ aque H e u r e vse sfareiše drevje uničeno. Sadnega naraščaja pa je premalo. Nekateri si pomagajo tako, da kradejo drevesničarjem drevesa iz drevesnic ali celo sadjarjem iz sadovnjaka. Čudno je, da so se zdaj še tudi zajci lotili niladi'i.1 dreves, ko imajo ve i-dar letos povsod dovolj hrane. Najbrž jih - srbijo predolgi glodači, ki si jih niso pozimi niikjer obrusili. Konec zlorab z 20odstotnlmi bon! Včeraj je biio zaključeno plačevanje davčnih zaostankov — Nekaj zgodovine od prvih zborab po žigosanju bankovcev do ponarejanja bonov — Dve skupine falzifikatorjev Ljublana. 17. marca. Državni polom avstro - ogrske monarhije vsebuje tako rekoč tudi usodo 20% kronskih bonov ki so bili izdani pri markiranju kronskih novčanic nekdanje avstro - ogrske banke. Te novčanice vsebujejo prav pestro in temno zgodovino. Nekateri so z njimi bogateli. drutn so čez noč postajali reveži. Premeteni špekulantje so na mah zaslužili ogromne vsote. Z uredbo od 25. decembra 1918 je nare finančno ministrstvo naiprej preoovedalo uvoz pa^irnateira denarja, zlasti kronskih novčanic. Hkratu je finančni minister odredil konskripc»o in žigosanje vseli na iugo-slovenskem ozemlju se nahaiaiočih a. o. novčanic. Davčne uprave, denarni zavodi in občine so lastnikom novčanic po nalogu finančnega ministra z dne 13. januarja 1919, pritiskale na bankovce »štampiljke«, da so se jugoslovenske novčanice tako razlikovale od ostalih v Avstriii in drugod. Stvar je bila takrat prav primitivno izvedena. V Sloveniji so začetkom 1919 žigosali za 586 milijonov 623.339 K raznih bankovcev po 1, 2, 10. 20, 100 in ЮП0 K. Kmalu pa so se pojavile velike goljufiie. bili so v mnogih primerih ponarejeni žigi. Da se ustavi poplava falzifikatov, ie finančni minister z uredbo 13. novembra 1919 odredil drugo, a natančnejše žigosanje odnosno markiranje. Na bakovce so se morale prileoliati posebne »markice«. Hkratu ie bil zaukazan 20% odtegljaj pri žigosanih kronskih novčanicah. To žigosanje so prav tako izvedle davčne uprave, denarni zavodi in občinske uorave. V Sloveniji se je pričelo žigosanje 25. novembra 1919 in je trajalo do konca leta. Takrat so «markirali« v Srbih' in Črni gori za 620.517.405 K raznih avstrijskih novčanic po 10, 20, 100 in 1000 K. v ostalih pokrajinah pa za 5.056.089.325 K. Finančni minister je pozneje v finančnih zakonih določil. da lahko lastniki 20% kronskih bonov plačujejo svoje davčne zaostanke do 1. 1927. s temi boni. pozneje pa se je podaljšalo plačevanje davčnih zaostankov, ki so izvirali do konca leta 1928. Prva leta ni bilo ooažati prav nikakih borznih špekulacij s temi boni. Ljudje so bone hranili nekateri pa so .iih kar zavrgli. Proti koncu lanskega leta^so se pojavile prve špekulacije z boni. Spekulantic so takrat bone plačevali po 30 do 40 % nominalne vrednosti. Mnogi so že takrat bone prodali. Tako ie znan neki večji denarni zavod, ki je prodal za pol miliiona bonov, dočim jih je skušal zadnje dni kupovati po 60 do 80 odstotkov. Prve špekulacije in goljufije Dne 10. januarja letos ie finančni minister objavil zakon o jemanju iz obtoka in uporabi potrdil, izdanih po členu 10. zakona o vojni škodi in 20% kronskih priznanic. 2e začetkom januarja so se v slovenskih in drugih listih pojavili oglasi interesentov, ki so ponujali za kronske bone gotove odstotke, in sicer najprej po 50. pozneje 60. 70, 80 in zadnii čas celo po 95 % nominalne vrednosti. Z boni, ki so se glasili na razna imena, so lahko oo zakonu davkoplačevalci plačali vse svoie davčne zaostanke do konca leta 1928. Čim je bila rodana ta izredna ugodnost, že je, bilo odprto polje za razne špekulacije. Na kmetih, zlasti v oddaljenih gorskih vaseh, kier ljjdje malo čitaio novine in se ne zanimajo za razne finančne in druge špekulacije so se dan za dnem pojavljali vešče kmete spraševali, ako imajo kaj bonov shranjenih. Mnogi so jim kratko odgovarjali: — Tisti papir smo že davno zavrgli. Saj ni imel za nas nobene vrednosti. Dobivali nismo nikakih obresti in nismo verjeli, da bi kdaj bili ti boni kaj vredni. Mnogi sumljivi tipi so po kmetih nakupili znatne množine bonov za naravnost ba-gatelne zneske. Tako ie — to pričajo poznavalci bonskih špekulacij — neki mesarski pomočnik, ki je nakupoval po kmetih živino, naletel v neki gorenjski zakotni vasi na kmetiča. ki ga je povpraševal, ali sedai boni kaj veljajo. Mesarski pomočnik se je začel za stvar zanimati in kmetic mu je pokazal svoje bone za 80.000 K nominalne vrednosti. Pretkani mesarski pomočnik je kmetiču govoril: — _Očc. ta papir je sedai prav malo vreden. Šest kovačev vam dam. morda bom jaz zanj dobil enega metulja v Ljubljani. Lahkoverni kmetic je bil vesel in mu ie izročil bon za 6 kovačev. Mesarski pomočnik je potem urno odjadral v Ljubljano, kier je bon prodal za 12.000 Din. Tuji razpečevalci v Ljubljani 7л januarja Jetos so bile živahne špekulacije z boni. Še živahnejše so postale februarja in sedaj v marcu. Vse je povpraševalo po bonih. V Ljubljano pa so prihajali mladi ljudje iz raznih krajev ter ponujali na prodai denarnim zavodom in bančnim posredovalcem kar cele šope bonov. Tako se_ je pojavljal večkrat v Ljubiiani krepak Črnosrorec. ki je vsak teden prinesel velik šop bonov na prodaj. Nekemu bančnemu posredovalcu je v februarju prinesel posebno veliko množino. Mož se je zdel gospodu sumljiv in je bila nanj opozorjena policija. V spremstvu detektiva je moral Črnogorec na finančno direkcijo, kier pa so ugotovili, da so boni povsem pristni in ne ponarejeni. Odslej ie bi! Črnogorec stalen gost bančnega posredovalca. Tudi pretekli teden ie prišel Črncgorcc v Ljubljano ter vprašal bančnega posredovalca: — Gospod, koliko časa bo še trajalo kupovanje bonov? Ali jih lahko še nosim? Imam jih kar na sto tisoče! — Samo še do ponedeüka dopo'dne bom kupoval bone, se je glasil odgovor. — Ah. če bi to trajalo vsaj še dva meseca, potem ne bi nikoli več prijel za delo. Lahko bi kupil pol Črne gore. Ponarejevalci bonov Kakor so bujno zadnji čas cvetele špekulacije z boni. tako so se hkratu začeli pojavljati tudi ialzifikati bonov. Na delo so se spravili temni elementi, ki so se zbirali po raznih beznicah ter prav dobro živeli. Neprestano so pili in se veselili. Bili so to po večini tipi, ki nikdar ne primeio za pošteno in trdo delo. marveč skušajo živeti na lahek način. Začeli so ponarejati bone deloma na prav primitiven način, deloma pa so uporabljali raze raiinirane metode. Nekateri so iskali samo bone. ki so se glasili 'na izredno male vsote. Kajti mnoge komisije .osobito one pri občinskih upravah, so postopale pri žigosanju novčanc često bolj površno. Bone so pisale komisije kar s svinčnikom, druge pa so zaoisale zneske odtegljajev samo s številko, ne da bi znesek tudi z besedami izpisale. Na takih bonih so se zneski prav lahko ponaredili. Goljufi so enostavno pripisali k številki spredaj drugo številko, zadai pa ničlo in potem mladi aganitje in sumljivi ljudje, ki so ne- novi znesek izpisali še z besedami. Druga vrsta ponarejevalcev je s kemičnimi sredstvi izbrisala imena lastnikov bona. prav tako vse zneske in nato na novo napisala poljubna imena in poljubne zneske. Ponarejevalci so bili trdno prepričani, da jim oblasti ne bodo prišle na sled. češ: saj nikdo ne bo kontroliral ponarejenih bonov. Finančna uprava pa ie bila previdna in previdni so bili tudi denarni zavodi in bančni posredovalci. Ob priliki žgosanja so namreč morale komisije napraviti tudi tako zvane »jukste«, ki so jih potem morale predložiti takratni finančni delegaciji v pregled. Ta ie napravila zase v svrho kontrole prepise, a. originalne »jukste« je poslala finančnemu ministrstvu. Naglo odkritje falzifikatov Ponarejeni boni so se v Ljubljani oia-vili koncem februarja. Vrgli so jih na trg zagrebški ponarejevalci. O prvih odkritih falzifikatih ie ».utro« že 4. marca obširneje poročalo. Štiri ponarejene bone v skupni nominalni vrednosti 186.000 K ie kupil trgovec g. Fran Kham. V njegovo trgovino .ie 26. februarja prišel okoli 45 let star, visok in vitek moški, ki se mu je predstavil za Frana Petkovška iz Celja. G. Kham ie bo ne še isti dan prodal naprej g. Miru Jankoletu. lastniku lista »Merkur«. Dozdevnemu petkovšku je g. Kham izplačal le polovico .doči msi ie pridržal 14.000 Din z motivacijo, da mu jih takoj izplača, čim prinese legitimacijo, še 28. februarja pa je bil g. Jankole obveščen od finančne direkcije. da so boni ponarejeni. G. Kham ie takoj prijavil zadevo ljubljanski policijski upravi. Kmalu se je neznanec, ki ni slutil, da so že ugotovili falzifikaciio, začetkom marca pojavil v trgovini g. Kliama ter mu predložil društveno izkaznico nekega društva »Istra«. G. Kham ie neznancu odnosno g. Petkovšku dejal, naj malo počaka. Moški je zaslutil, da mu je nastavljena past ter jo ie urno popihal iz trgovine. Policija, ki je med tem časom že ugotovila neznančenvo identiteto, je začela goljufa zasledovati. Ta pa je lepo živel v Zagrebu. Ko je v slovenskih listih čital, da so mu na sledu, ie pobegnil iz Zagreba ter nekai časa potikal okrog po Sloveniji. Naposled mu je zmanjkalo denarja. V soboto popoldne je prišel na deželno sodišče k preiskovalnemu sodniku g. A. Ra-deju neznan človek ter kratko dejal: — Gospod sodnik! Tukaj sem. Mene zasledujejo zaradi bonov. Jaz sem Viljem Hribar. Ne maram, da bi me okrog iskali. Jaz sem tisti, ki sem prodal ponarejene bone. Preiskovalni sodnik ie takoj odredil zapor Viljema Hribarja, ki je bil danes popoldne zaslišan o vseh podrobnostih, kako je bone ponarejal in kdo so njegovi komplici. Viljem Hribar, rojen 1884 v Trstu, je bil zaradi goljufij že večkrat kaznovan. Izdajal se je zalesnega trgovca. Zadnji čas jc bival v Zagrebu, kier ie imela njegova hčerka malo gostilno pod imenom »Soča« v bližini glavnega kolodvora v Berislavičevi ulici. Druga penarejalska družba za mrežami V četrtek 13. t. m. so bili odpeljani v preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča: trgovski potnik Leopold Pirnat. rojen 1889 v Homcu pri Kamniku, brivski mojster Anton Türk, roien 1899 v Čabru, in tesarski mojster France Brezec, rojen 1900 v Studenem pri Postojni, pristojen v Planino na Notranjskem, zadnji čas stanujoč v Žabjeku pri Mariboru. Ta družba je neodvisno od Hribirieve družbe tudi ponaredila 20% kronske bone. Leopold Pirnat je začetkom marca prodal vinskemu trgovcu Ivanu Lasanu bon, elaseč se na nominalno vrednost 78.000 K. Trgovec je Pirnatu plačal za bon 13.650 Din. Lasan je bon predložil davčni upravi, a ta takoj finančni direkciji. ki ie ugotovila, da je bi! bon na prav enostaven način ponarejen. Bon je bil prvotno last Kornelije Škerbičeve iz Ljubljane. Ta je I. 1919. izročila v žigosanje 3900 K ter je dobila bon za 780 K. Ponarejevalci so pripisali k temu znesku ^amo« dve ničli. Vsi aretiranci so pred preiskovalnim sodnikom priznali, da so bli udeleženi pri ponarejanju. »JUTRO« St. б? 6 Torek, 18. ГЛ. 1930 GOSPODARSTVO Skupne ali ločene gospodarske zbornice Pod gornjim naslovom prinaša beograjski »Trgovinsiki glasnik« od 16. t. m. zanimiv članek, ki priča, da tudi v srbijanskih gospodarskih krogih prodira spoznanje, da morejo le močne skupne zbornice koristno zastopati interese gospodarstva. V tem članku se v glavnem izvaja naslednje: Razdelitev naše kraljevine na upravna področja logično zahteva novo razdelitev zborničnih področij, kati razdelitev na upravna področja odgovarja v glavnem ekonomski strukturi in gospodarskemu življenju posameznih banovin. Sprememba zborničnih področij in ustroja zbornic pa je mogoča le z zakonom. Ker je to vprašanje trenutno zelo aktualno, bi bilo potrebno, da o t "m podajo svoje mišljenje vsi iskreni pr-iatelji gospodarstva. Upoštevati pa je treba. da bi nas mišljenje širokih mas tli gospodarskih* organizacij Mik o dovedlo na stranpota, kajti gospodarski krogi običajna pcdiežejo vplivu svojih voditeljev, ki so po-gc-sto subjektivni, ker želiji biti vodici ji. Vprašanje ureditve področja in ustroja zbornic tudi ni mogoče rešiti na podlagi mišljenja posameznih zbornic, ker «o med njimi tudi take, ki vidiio predvsem svoje interese. moralni prestiž in materijalno korist. Samo mišljenja objektivnih gospodarjev in poznavalcev gospodarskega življenja morejo tu biti koristna. Na podlagi zakona o obratih so bile v maii predvojni Srbiji ustanovljene ločene zbornice za glavne gospodarske pan .ige- s sedežem v Beogradu. Za takratne razmere je to bilo morda dobro, ker je Srbija hotela za vsako ceno zasnovati svojo lastno industrijo. v čemer so srbski obrtniki videli neko nevarnost. Z ustanovitvijo petkrat večje države in z napredkom naše industrije je življenje samo spremenilo ta predpis brez f »rmalne spremembe zakona. Skupne zbornice so bile po vojni ustanovljene v Skop-1 íii in Podgorici. Sam tok gospodarskega življenja zahteva, da se vzakoni sistem skupr.ih zbornic. Do tega bi gotDvo že prišlo. če ne bi bilo odpora pri beograjskih zbornicah, zlasti pri Obrtni zbornici, ki propagira tudi med obrtniki v drugih pokrajinah sistem ločenih zb >rnic. Neumestno je misliti, da bi se dovolilo razcepiti skupno zbornice tam, kjer že obstojajo in že desetletja uspešno delujejo. Niti ena panoga našega gospodarstva ni tok? razvita, da bi bila v stanju samostojno s» razvijati in tudi vsi glavni pogoji za razvoj so skupni. Tudi ni misliti na to. da bi bilo pri ločenem delovanju gospodarskih krogov manj trenja. Nasprotno, življenje nam je pokazalo, da je med posameznimi gospodarskimi panogami manj nasprotij in manj nasprotujočih si zahtev baš tam, kjer so gospodarji združeni v skupnih zbornicah. To je povsem razumljivo, kajti v skupnih zbornicah se nobeno vprašanje ne rešuje brez soglasnosti interesiranih gospodarskih panog. Pa tudi če tega ne bi bilo, se moramo vprašati, ali je naše gospodarstvo tako močno, da more vzdrževati številne ločene zbornice. Ustvarjanje ločenih zbornic z velikimi področji pa gotovo ni priporočljivo in bi pomenilo opustiti ukrepe za lečenje akutne bolezni. = Avstrija grozi onemogočiti sporazum v Ženevi. V glavni komisiji konference za carinsko premriie so dela že toliko napredovala, da je predsednik Gol:in v soboto odredil -poskusno glasovanje glede prvega člena novega načrta konvencije, sestavljenega na podlagi francoskih predlogov. Nov načrt sicer ne predvideva carinskega rt emirja, vendar pa obsega določbe, ki se nanašajo na stabilizacijo obstoječih trgovinskih pogodb v svrho stabilizacije carin. Prvi člen tega načrta konvencije določa, da se države podpisnice te konvencije obvežejo, podaljšati veljavnost vseh trgovinskih pogodb do 1. aprila 1931. Pri glasovanj'« se je izkazalo, da je 17 držav pripravljenih brezpogojno sprejeti to konvencijo. 5 držav ie vezalo pristanek na gotove pridržke :n le ena država, in sicer Avstrija, je zavzela odklonilno stališče. Češkoslovaška in Jusoslavir ;a sta svoj pristop vezali na pristop sosednjih držav. Tako grozi odklonilno stališče Avstrije onemogočiti sporazumu kajti od pristanka Avstrije je odvisen pristanek Jugoslavije, Češkoslovaške in Švice. Držanie Avstrije je povzročilo precej ne volje, zlasti ker ie Avstrija ona država. k; vedno toži, da je zaradi carinskega protekcijonizma od vseh evropskih drža.v v svojem gospodarskem razvoju najbolj prizadeta. V poučenih krogih se zatrjuje, da kompromis še ni povsem izključen ter bo komisija skušala doseči sporazum med Avstrijo, Jugoslavijo. Češkoslovaško in Švico. Avstrija utemeljuje svoje stališče s tem. da mora izvesti -svoj agrarno zaščitni program in se v tean praven baš pogaja s sosednim državami, predvsem z Jugoslavijo. Povišanje železniških tarif za drva o-íane tnali no 1 aprilu v veljavi. Kskor znano, je generalna direkcija z nedavnim razpisom ukinila za drva 20% sezonsko povišanje tarif jk> 31. marcu, dočim je za premog in gradbeni materijal uvedla nove voz-ninske razrede. V »Saobračajnem vesniku« št. 10 pa je objavljen nov razpis, po katerem se drva v vagonih izjemne tarife 2 a tai ifirajo od 1. aprila t. 1. dalje po ugodno-stnem razredu 3 b, ki je enak dosedanjemu razredu 29 a, uvedenem s 1. septembrom pret. leta povodom 20% povišanja tarif. Za drva ostane tedaj to povišanje tudi v bodoče v veljavi. Pri izvozu bodo drva po 1. aprilu tarifirana po ugodnostnem razredu 29. = Tarifne spremembe. Plošče iz kamna in mramorja, popolnoma izdelane se tarifira-jo (ako niso kiparski izdelki) v celih va-gonskih pošiljkah iz postaje Split do imenoma navedenih postaj (med njimi Ljubljana glavni kolodvor in Maribor po razredu 1> namesto po razredu A. — V izjemno tarifo št. 121 jugoslovensko - italijanske tarife za izvoz ječmena, pšenice, rži in ko-ruze so bile sprejete razen drugih ljudi tudi še postaje Golenja Lendava in Murska Sobota. = Statistika našega zadružništva. Glavna zadružna zveza je kot vrhovna organizacija jugoslovenskega zadružništva izdala obsežno statistiko jugoslovenskega zadružnega gibanja za leta'1925., 1926. in 1927. Na 150 straneh velikega formata obsega fo delo podrobno statistiko vseh zadružnih zvez v naši državi, stanje članstva, gibanje bilanc, dohodkov, izdatkov hranilnih vlog. obrestne mere. prometa (specificirano po raznih vrstah blaga), kakor tudi skupne bilance raznih vrst zadrug. (Cena 40 Din.) — »Glasnik Zavoda za unapredjivanfe spoline irgovine«. Izšla je druga številka glasila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Iii vsebruie zanimive razprave o gospodarskih in trgovinskih razmerah Turčije in Poljske, o trgovini namiznega «a d ja v Franciji, Angliji. Zedinjfcmh državam in Kanadi, o trgovini z jajci in njenih nedostat-kih pri izvozu iz Jugoslavije, o svetovni produkciji žita v 1. 192S./29., o možnosti izvoza našega vina v Avstrijo ter mnogo drugih zanimivih informacij za izvoznike. - Konkurz je razglašen o imovini Medveda Ludvika, posestnika in lesnega trgovca na Jagenci pri Radečah (pivi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radečah SI. t. m., c-glss i t ven i rok do 15. aprila, ugotovitveni narok 29. aprila). = Evidenca slabih plačnikov v Zagrebu. Včeraj se je vršila v prostorih zagrebške zbornice za TOI anketa interesentov, predvsem 'trgovcev in industrijalcev, na kateri se je razpravljalo с vprašanju uvedbe evidence slabih plačnikov pri Zbornici, da bi se tako v trgovini in industrij omejile izgube pri terjatvah za dobavljeno blago. — Oddaja krovskih in kleparskih del. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede oddaje krovskih in kleparskih del pri popravilu streh v območju prog. sekcij Ljubljana gl. pr.. Ljubljana gor. dol. in Zidani most. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). = Oddaja betonskih del. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. ponudbe glede oddaje del za napravo betonskega rezervoarja za olje pri postajnem poslopju postaje Škofja Loka. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 400 k>g barve, do 21. t. m. glede dobave 1 pisalnega stroja in 1 računskega stroja; gradbeni oddelek do 21. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg olijnatega mini'ia in raznega krovskega materij al a, 700 m3 drobljenega gramoza, raznega lesa, 32.000 komadov zidne opeke; prometno-komeroijelni oddelek pa do 24. t. ■m. ponudbe glede dobave stolov. (Pogoji so na vpogled pri navedenih oddelkih). — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 15.000 kg okroglega žeieza, do 28. t. m. pa glede dobave brusilnih plošč. — Direkcija državnega rudnika Zabukov-ca pri Celju sprejema do 3. aprila ponudbe gle- | de dobave 1100 komadov hrastovih pragov. Di- j rekcia državnih rudarskih podjetij v Sarajevu , sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 500.000 komadov kapsul. Dne 5. aprila se bo vršila pri komandi mornarice v Zem umu ofertalna licitacija glede dobave večje količine različnih olj-, bencina, petroleja, konsistentne masti ter glede dobave bombaža za čiščenje, S. aprila pa glede dobave 1M.900 metrov različnega platna — (Predmetni oglasi so na vipogled v pisarni Zbornice za TOI.) -- Dobave. Dne 31. t. m. se bo vršila pri dravski finančni direkciji v Ljubljani p> r.ovna ofertalna licitacija glede dobave 30 sfiažarskih, s krznom podloženih plaščev za organe finančne kontrole. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za ТОТ, pogoji pa pri o m e n j eni d i r e kc i ji.) --- Oddaja zakupa bnffeta na postaji Dravograd - Meža se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 4. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Oglas ie na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri omenjeni direkciji.) I", marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab, le v devizah London in Curih je bilo nekaj potrebe. Zaradi zopetne okrepitve švicarskega franka so tečaji deviz tudi pri пае popustili. Tako je deviza London nazadovala od 275 43 na 275.27, deviza New-vork od 56.53 na 56.505, deviza Dunaj od 7.9792 na 7.9754 itd. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes ponovno nekoliko okrepila ter se je trgovala za aranžma po 418, za kaso po 417 — 419, za april po 418 in za december po 424 — 425. Tudi Blairova posojila so bila čvrsta ter je prišlo do prometa v 8% po 94.5 in v 7% po 83.5 _ 83.75. Me.i bančnimi vrednotami so bili zaključki po nespremenjenih tečajih. Union banka se je po odbitku kupona (20 Din) trgovala po 190. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Trboveljski po 465 — 470 in v Slaveksu po 75. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.705, Berlin 13.4875 — 13.5175 (13.5025). — Dunaj 7.S937. — Budimpešta 9.G003, Curih 1094.4—1097.4 (1095.). — Dunaj 796.04 — 799.04 (797.54). — London 274.87 — 275.67 (275.27). — Newyork 56.505. — Pariz 221.54. — Praga 167.39 — 168.19 (167.79). Zagreb. Pariz 220.34 — 222.34, London 274.87 — 275.67, Newyork 56.4050—56.6050, Bruselj 789.37 — 792.37, Milan 295.383 do 297.383. Amsterdam 22.6750 — 22.7350. Ber]in 13.4875 — 13.5175, Dunaj 796.04 do 799.04, Curih 1094.4 — 1097.4, Praga 167.39 do 1(58.19, Budimp?šta 988.16 — 991.16. Curili. Zagreb 9.1275. Pariz 20.21, London 25.115. Newyork 516.58625. Brus?lj 72, Milan 27.0550, Madrid 64.50, Amsterdam 207.20, Berlin 123.19. Dunaj 72.76. Prajja 15.31, Varšava 58.0750. Budimpešta 90.30. Bukarešta 3.07, Sofija 3.745. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 96 bl„ 7% Blair S4.5 bi.. Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Kreditni zavod 160 den., Strojne 75 den., Vevče 132 den.. Ruše 250 do 260. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škodn aranžma in kasa 417.25 — 417.50, za april 418 — 419.5, za december 423 — 425. investicijsko 84 — 85. agrarne 51 den., 8% Blair 84.25 _ 95, 7% Blair 83.625 — 83.875; bančne vrednote: Praštediona 850 den., Union (ex coupon) 189 — 190. Jiigo 88 — 89, Narodna 8300—8376. Srpska 165 den., Zemalj-ska 137 — 138. Poljo 65.125 — 66, Kreditna 101 — 105, Hrvatska 50 — 52; industrijske vrednote: Narodna šumska 39 blago. Gut-mann 185 — 190, Slaveks 75 — 76, Slavonija 200 den., Drava 267 — 315. Šečerana 385 blago.. Brod vagon 105 _ 110, Vevče 125 den., Dubrovačka 430 den., Trbovlje 464 do 468. Beograd. Vojna škoda 417 — 418.5 zaklj., za december 422 zaklj., investicijsko 84.5 zaklj.. Narodna 8336 zaklj. Blagovna tržišča Jajca. -f- S tržišča jajc. Ker so inozemske hladilnice zopet pričele kupovati blago za konzerviranje. je nastopila na tržišču jajc čvr-stejša tendenca. Pri nas plačujejo sedaj izvozne tvrdke blago po 80 par za komad, dočim se .ie cena še pred kratkim gibala pa višini 60 — 70 par. Na berlinskem tržišču so preteklo soboto notirala jugoslovenska jajca 7 — 7.25 pf za komaid napram 0J25 do 6.50 pf zadnjo soboto. Les + Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenc? za les mlačna. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje ie za 2 vagina lepega borovega oglja (canello), za 5 vagonov drogov smreka, jelka, bor, lahko neobeljeoo ali sveže blago. 4—8 m dolžine, 8—10 cm premera na vrhu) in za 2400 komadov rezanih remelinov (8/8 cm. v dolžinah 253 cm, po možnosti hrastovih, bukovih, eventualno cd kostanja ali akacije). Nudi se 100 m3 hrastovih neobrobljenih plohov (Т., II., v debelinah 90, 110 in 130 mm. od 2.50 m dolž. navzgor), borovina, mehki les v razaiih dimenzijah, stavbni 1(6 in h rast o vi na. Žito. + Žitni trg (17- t. m.) Po katastrofalnem nazadovanju cen zlasti na budimpeštanski borzi, je nastopilo danes poni i r jeni e. Pri tendenci so se tečaji v Budimpešti danes ponovno dvignili in tudi na našem tržišču so se cene nekoliko popravile. Povpraševanje po blagu se je občutno dvignilo. -j- Ljubljanska borza (17. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. 80 kg po 252—255.50. 7S kg po 247.50—250, 77 kg po 242.50 do 245; rž: baška, 72/73 kg. mlevska tarifa, plač. 30 dni po 195—197.50; koruza: baška. času primerno suha po 135—137.50, sušena, mlevska tarifa po 162.50—165, navadna tarifa po 170—172.50; oves: baSki, navadna tarifa 195—197.50; moka: sOgt, fco Ljubljana. plač. po prejemu po 405—410. + Novosadska blagovna borza (17. t. m-.) Tendenca stalna. Prjmet: 3vag. pšenice, 79 vag. koruze, 4 vag. moke, 1 v. ovsa. Pšeiii«»;»: baška, 77 kg 187.5 — 192.5, 78 kg 190 — 195 gornjebaška, 78 kg 187.5 — 192.5, banaška, Tisa. šiep, 78 kg 192.5 — 197.5, sremska 77 kg 180 — 185. Ječmen: baski in sremski 110 — 115. Koruza: baška in sremska 80 do 85, banaška 75 — 80, baška, ladja Dunav, Bega, za marc 82.5 — 85; za april _ maj 85 do 90. Moka: baška »00< 325 — 335; 285 — 295; »5« 230 — 240; >6: 172.5—177.5 7< 130 _ 135; »8« 90 — 95. + Budimpeštanska terminska borza (17. marca). Tendenca trdna; promet živahen. Pšenica za marc — (obračunski tečaj 18.S0), za maj 19.80 do 19.82 (19.70), za oktober 19.S2—19.83 (19.80); rž: za marc — (10.80), za maj 11.30—11.32 (11.30); koruza: za maj 11.40—11.42 (11.30), za julij 11.70—11.75 (11.70), tranzitna za maj 10.40 do 10.45 (10.30). Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. V nedeljo je priredil prosvetni odsek Sokolskega društva v Št. Vidu pri »Slepem Janezu« v Za-pužah ljudsko igro Manice Komanove »Prisega ob polnoči«. Zanimanje za igro je bilo tolikšno, da so bile vstopnice vnaprej razprodane. Mala dvorana je bila nabito polna in je bilo treba odpreti še gostilniško sobo, ker se gledalci drugače niso mogli geniti. Da je naša rojakinja Manica predstavi prisostvovala, se razume. Saj Je bila sredi svojih domačinov, mladih in starih, katerih vsak ji je stisnil roko v pozdrav ter z njo malo pokramljal. Po prvem dejanju je morala celo na oder, kjer jo je prosvetar Sokola v kratkem nagovoru v ime nu prosvetnega odseka in gledalcev pre-srčno pozdravil. Igralka Anka pa ji je izročila šopek rdečih nageljnov v znak spoštovanja in ljubezni. V 'epo izbranih besedah se je Manica zahvalila za prijazni pozdrav. Dolgo in burno odobravanje je sledilo besedam Manice Komanove. Igra je nad vse lepa, pristno domača in je vsem tako ugajala, da se celo v odmorih med dejanji niso genili s sedežev, da bi vendar nič ne zamudili. Igralci m igralke so svoje vloge prav dobro rešili, pa tudi prizorišča so bila prav dobra. Igro bodo v nedeljo, 23. t. m. ponovili. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi na Marijin praznik 25. t. m. točno ob pol 16. v Društvenem domu akademijo v proslavo Materinskega dne. Na sporedu je: petje (moški in mešani zbor), tamburanje, govor in recitacije ter krasna drama »Materino srce«. K obilni udeležbi vabi vse od blizu in od daleč odbor. VOJNIK. V nedeljo 23. in torek 25. t. m. ob 15. bo vprizorjena v dvorani prekrasna tridejanska igra »Golgota«. Za predstavo, ki bo prva te vrste v Vojniku, vlada veliko zanimanje, saj so vloge v najboljši zasedbi, izvirne kostume posodi Narodno gledališče v Ljubljani in predstava bo odigrana v lepi. moderni inscenaciji. Obeta se. da bo dvorana obakrat popolnoma zasedena. LJUTOMER. Tukajšnja podružnica Kmetijske družbe priredi krožek poučnih gospodarskih predavanj s filmom in sicer dne 23. marca po rani službi božji v Veržeju, popoldne istega dne na Cvenu, dne 24. ob 16. v Cezanjevcih, in dne 25. marca ob 9. uri v Ljulomeru, Sokolski dom. Najnovejše velezanimive filme o obdelovanju zemlje v najnaprednejših kmetskih deželah bo predvajal šef Agrikulturno-kemičnega urada iz Zagreba g. Pučnik. SLOVEŇ.TGRADEC. Pred pustom smo imeli nekaj zabavnih prireditev, prednjači-le so vsekakor sokolská, gasilska in obrtniška veselica. Najlepši je bil običajni »Kurentov večeri, ki ga priredi vsako leto tukajšnji salonski orkester. Mnogo smeha je povzročil šaljivi list »Kurent«, ki izhaja ob polnoči vsako leto na pustnj torek in zabavno ovekoveči vse krajevne dogodke. Naše mesto se zaveda, da je važna obmejna narodna postojanka in prosvetna bilanca je zelo aktivna. Središče vsega dela je novi »Sokols'ki dom«. Dramatični odsek SKJ je vprizoril v zadnjem času: veseloigro: »Lokalna železnica« in burko: »Make v škripcih«. Velik uspeh je končno dosegla vpri-zoritev znane zabavne igre: »Radikalna kura«, ki jo je priredilo tukajšnje pevsko društvo s sodelovanjem salonskega orkestra. Želja občinstva je, da se ponovi še tretjič.' Dramatski odsek SKJ pripravlja burko: »Pred poreko«, 6. aprila pa uprizorita ženska in moška podružnica CMD dramo » Dom«. Zelo dostojno je proslavil SKJ 80-letnico prezidenta Masaryka s slavnostnim predavanjem. S priznanjem moramo omeniti človekoljubno akcijo »Kola jugosl. sester«, ki oskrbuje že vso zimo okrog 150 otrok obeh šol s toplim kosilom! Zaradi neugodnega vremena se letos ni mogel posebno uspešno gojiti smuški šport, a vneti smučarji še niso obupali! Res je zapadel novi sneg, toda po dežju. — Kakor se govori, hočejo odvzeti našemu mestu sresko poglavarstvo in ga baje prenesti v Šoštanj. Izguba bi bila za nas zelo občutna. Morda so pa to le pobožne želje nekaterih. —é. DRAMLJE. Kmetijska nadaljevalna šola v Dramljah je zaključila šolsko leto v nedeljo 9. t. m. v pislopju stare šole. Kolike važnosti je ta šola za napredek kmetijstva, je pokazala prisrčna prireditev, e katero so fantje zaključili prv; letnik. Vodja šole je bil gosp. Simon Gorišek, učitelj iz Št. Jurija ob južni železnici. Iz letnega poročila je razvidno, da je število gojencev med letom naraslo, kar daje najlepše spričevalo onim, ki so poučevali na šoli. Od časa do časa nabito poin razred je pričal, da je uživala kmetijska nadaljevalna šola že v prvem letu svojega obstoja največje zanimanj® med ljudstvom. Na zaključni pri redi iv; je župnik gosp. Sigi v daljšem govoru vzpod-budljiivo vplival na vse navzoče. Njemu kakor tudi šolskemu upravitelju gosp. Kor-barju gre velika zahvala, da se je kmetijska nadaljevalna šola v Dramljah tako lepo razvila in da ima sigurno bodočnost. Nago. vori kmetskih fantov so bili jedrnati, smiselni in so pokazali Jod uspeh šole. Fantje so nato zapeli nekaj lepih narodnih pesmic, katere so vežbali ob večerih po pouku. G. inž. Koprivšek, ki je vso zimo skupno z gosp. Goriškem hodil predavat ob vsakem vremenu, je zaključil lepo uspelo jtriredi-tev v lepo zasnovanem govoru, v katerem je stavil kmetskemu ljudstvu za vzgled učitelja, voditelja in predsednika češkoslovaškega naroda dr. Masaryka, katerega 80-1 et pico praznuje ves slovanski svet. Gosp. Drofenik je nato izrazil svoje veselje nad lepo pr reditvijo. ki kaže, da ostanejo Oram-lje steber gospodarskega napredka v celjskem srezu. Po oficijelnem delu je nastopil necficijelni del. Fantje in dekleta so presenetili goste z zlato d nnačo kapljico, domačini poticami in klobasami. V najrrtzigra-nejšem razpoloženju, ob prepevanju lepih slovenskih pesmi in ob nagovorili so iaalje preživeli 5e urico skupnega veselja GORNJI GRAD. Sokol je priredil preteklo nedeljo Masarykovo akademijo, kateri so prisostvovali zastopniki uradov in zastopniki raznih tukajšnjih društev ter mnegobrojno občinstvo. Z jugoslovensko in češko himno je bila proslava otvorjena, na kar je povzel besedo starosta dr. Rak Janko, ki je v lepo podan,h besedah orisal slavljenčevo življenje in njegovo delovanje. Kot tretja točka sporeda se јз uprizorila živa slika. Sledila je telovadba moške in ženske dece. Nato so zastopniki uradov in društev na posebni v ta namen pripravljeni listi izrazili čestike in z himno »Hej Slovani« je bila akademija zaključena. SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH, Naše Tamburaško društvo ie preteklo nedeljo vprizorilo burki »Krojač Fips« in »Kakršen gospod, takšen sluga«. Igraki, med katerimi .ie bilo mnogo novincev. .<-0 podali svoje vloge izvrstno, publika pa je zopet enkrat pošteno nasmejala Fiosa n slugi. — Po odigranih igrah se ie sestal odbor Sokola k svo.ii seji. ki so ii prii >-stvovali delegati Sokola od Sv. Jurija < Ь Sčavnici. Starosta našega Sokola br. Tuš^k je otvoril se.io in pozdravil navzoče, predvsem pa zastopnike Sokola od Sv. Juri-s ob Sčavnici. Nato ie prevzel besedo -po u starosta Sokola od Sv. Jurija ob Ščavn a br. Belec, ki ie v svojem govoru pouda rjal pomen skupnega delovanja obeh društ. v v vseh ozirih. Vsi navzoči so pozdravili fa predlog v nadi. da postanemo močan sokol-ski tabor na robu Slovenskih goric. 18-Ietna imejiteljica dveh svetovmS rekordov Znana ameriška letalka. gdč. Ellinar Smitliova, ki ji je komaj 18 let, je pt~ stavila nov svetovni rekord za ženska Doseg'a je s svojim aparatom okrog 9000 m višine. Ta poskus bi bila kmalu plačala s ceno lastnega življenja. V višini ji je namreč odpovedala dihalna naprava s kisikom in je izgubila zavest Letalo je začelo padati. Padlo je že 1500 metrov, ko se je Smithova osvestila ;n z izredno prisotnostjo duha dobila krmilo spet v svojo oblast. Smithova 1с1а že od svojega 16. leta. Pred nedavni n si je pridobila svetovni rekord v vztrajnem poletu za ženske, ki znaša 26 ur 24 minut. L. 1928. so ii ža kazen prehodno odtegnili dovoljenje za letanje, ker je tvegala vratolomen polet. »Za 50 Din vam izderem zob z bo* lečinami, za 100 Din pa brez bolečin.« »Prosim, izderite mi ga rajši za 75 Din, toliko, mislim, bom lahko prenesla.« KULTURNI PREGLED Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20 Torek. 18.: Glavni dobitek. Red E. Sreda. 18.: Za ljubeizen so zdravila. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob po] 20 Torek. 18.: Glumači, Gianni Schicchi. Gostovanje tenorista Hübnerja iz Bratislave. Red B. Sreda, 19.: Ob 15. Netopir. Na Ivorist Udru-ženia gledaliških igralcev. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20. Hasanaginica. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Torek, 18.: Takrat v starih časih. P>. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Sreda, 19.: Ob 15. »Radikalna kura«. — Kmečka predstava. — Ob 20. »Netopir«. Gostovanje gospe Matilde Kraljeve. — Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 21.: »Takrat v starih časi h c. Gostovanje Mariborčanov. Ljubljanska opera Gostovanje gosp. Hiibnerja. Včeraj je v operi »Tosca« gost oval v vlogi Cavaradossija bratislavski tenorist gosp. Hübner. Naslovno partijo je pela ga. Viifan. Kunčeva, Scarpio gosp. Primožič, cerkovnika gosp. Betetto. Angelottija gosp. Janko itd. O gosp. Hiibnerju si pridržujem končno sodbo do drugega gostovanja v »Gluma-čih«. Že sedaj pa zamoremi reči, da bi ž njim naša opera (kakor čujem, poje gosp. Hiibner za angažman). pridobila tenorista odličnih kvalitet. Predvsem gosp. Hiibner poje. Na našem opernem odru smo, žal, vajeni poslušati že dolgo časa sem kričanje, če ne včasih še kaj hujšega. Voluminozni, kolosální ton ie ono, česar smo se navadili slišati, da, celo zahtevati, in najsi gre ta na račun lepote in estetičnega podajanja. Gosp. Hübner ni skušal prekricati brezobzirnega orkestra, ker mora ta nositi pevca in ga ne vlapljati v sebi. Morda ie to tudi majhen, a semtertam zelo potreben nauk našim ka-pelnikom. Hübnerjeva pevska šola je šola prve vrste. Tako leno izravnanih leg že davno nismo slišali. Njegov nastavek je mehak in enakomeren, glas, zlasti v srednji legi, topel, laskav, močno prikupen, v višini morda nekoliko trd. tresoč, v splošnem tipično češko barvan. Po »Toseic soditi tenorista je težko. Zdi se mi, da je značaj njegovega pristno tenorskega tenorja mešan : dramatičuo - liričen, a bolj liričen, kot dramatičen. Ob moderiranem orkestru kvan-titeta njegovega glasu za naš doím absolutno zadostuje. V igri kaže preizkušenega akterja, njegova figura je simpatična, skratka: gosp. Hiibner bi nam mogel končno pomoči iz velike tenorske zadrege. Jasnejše se bomo lahko pogovorili po »Gluniačih«. četudi tam ni mogoče o tenorjih izčrpno govoriti. Ga. Vilfan - Kunčeva je umetnica, kakršni še tudi gosp. gos* ni bil dorastel. Žal, da je ne moremo stalno pridobiti za naše gledališče; imeli bi po dolgem času zoi^et pevko za velike sopranske partije, kakršnih pevk ni mnogo. Gosp. Primožič potrjuje mo-io uvodno trditev o prenapornem načinu petja. Presenetil me je enak način nastopa tudi pri gosp. Betettu. Čemu toliko energije in hrupa pri tako malo. ali nič pomembni vlogi cerkovnika! Iz muhe se tu slona ne more, pa tudi ne sme narediti! Ako ne bi bilo gosp. Hübnerja in ge. Vilfan - Kunčeve, bi morda opera ne bila tako lepo zasedena, kajti občinstvo se je tega krvavega kolportažnega romana, ki je vstanu pogaziti s svojim dejanjem tudi najlepšo muziko, že močno preobjedlo. —č. Odmevi Domjaniéeve proslave v Ljubljani. Zagrebški listi so priobčili bolj ali manj obsežna poročila o akademiji v počast pesniku D. M. Domjanicu v Ljubljani. Prireditev je bila v Zagťebu dobro sprejeta in jo splošno smatrajo za začetek živahnejših kulturnih stikov med Zagrebom in Ljubljano. V »Novostih« je dr I. Brlic objavil obširen življenjepis D. M. Donijanica. Tako se je zagrebškim dnevnikom ponudila prilika, da nekoliko izčrpneje izpregovore o hrvaških pesnikih. Moderen pesnik črne gore. Zanimivo pesniško zbirko je izdal mladi Črnogorec Sava Štemenlijii. Ta avtor goji nekako posebno črnogorsko noto. črnogoreko novoro-mantiko lokalno - rasne barve. Med njegovimi pesmimi so tudi stihi, ki zapuščajo v čitatelju lep vtisk. Imajo lep ritem in izzivajo prijetne emocije; sploh je njegova zbirka 44Psab jave« lep obet. Medtem ko so mu stihi precej naravni, ne izumetničeni, je skušal dati vnanjosti knjige kar preveč kričeč značaj. Na naslovni strani je označeno, da je knjiga izšla »v Kczmosu - 1. 1930. (z rimskimi črkami), namestu številk na straneh so črke A — O. Na uvodnem mestu je sporočilo avtorjevim prijateljem, črnogorskim pesnikom. Tu pravi h koncu: »Moj lik nagrižen gladiu, umorom, tuberkulozam i ljubavlju. nema forme niti oblike: zalo ni-kad ne zaželite da me poznate . . . Zadržíte mene i moju sjenku.« Na koncu je pesnik natisnil imena 18 mlajših Črnogorcev, ki jim je ta poslanica namenjena. Če nič drugega, je vsaj ti originalno ... dd. Najmlajši pesnik. Piše nam naš beograjski dopisnik: Med številnimi pesniki, ki se oglašajo pri пае, so nekateri še zelo mladi. Tak je n. pr. Borisav Jovančevič, ki je star šele I7 let in je že izdal pesniško zbirko »U gradu bolaf. Z njo se je prav lepo vpeljal v književnost in vzbuja mnogo upanja, da bimo dobili zelo dobrega pesnika. »id. »Nova Evropa« je izdala številko za marec. Ta obilni zvezek prinaša med drugim načelna članka J. Zuboviča »Naša inteligenci ja« in I. Kolbeta »Naše zablude«. Do. cent. srbohrvaščine na vseučilišču v Londonu dr. Subotic je prispeval zanimivo zgodib-vinsko razpravo »Jugoslaveni и službi spanskih Arapa«. Več člankov ie iz peresa B. R adice, med njimi pismo iz Aten o so-dobiii Grčiji. V ekonomskem pogledu pre-motriva I. В ei] i n položaj v januarju in februarju in razdelitev kreditov Narodne banke za L 1929. »Iskra« se imenuje omladinski sociiak no - kulturni in književni list, ki je začel nedavno izhajati v Beogradu v latinici itt cirilici. Zastopa progresivno jugoslovensko smer. V 4. številki je izšel med drugim članek »Bela Ljubljana« z dobrimi ilustracijami. Zanimiva literarna pravda v Beogradu. V Velmar Jankovič. avtor drame »Brez ljubezni«, ki je imela v Ljubljani krstno predstavo in še dokaj lep uspeh, je vložil tožbo zoper uredništvo beograjskega tednika »Nedelja«-. Ta list je priobčil članek »Jedan fiiasko žirije umetničkog odele-nia«, v katerem se neugodno govori o drami »Brez ljubezini«. Velmar Jankovič zahteva 50.000 Din odškodnine, češ. da občinstvo na osnovi pisanja tega lista ni več hotelo posečati predstav njegove drame, tako da jo ie morJa uprava odstaviti z repertoarja. Za ta "-očes vlada v beograjskih književnih in gledaliških krogib veliko zanimanje. Torek, IS. III. 1930 ÜBT JUS prenesen v Beograd Glavna skupščina, ki se je vršila v nedeljo v Zagrebu, in sicer po mišljenju zagrebških klubov kot izredna glavna skupščin po mišljenju opozicije proti dosedanji upravi in političnih oblasti pa kot nadaljevanje mcscca novembra prekinjene skupščine, bo gotovo tvorila važno točko v i evoju našega nogometnega športa. Po 10. letih, odkar je bila uprava JNSa v Zagrebu, bo vodstvo naše vrhovne nogometne reprezentance' imelo svoj sedež v pre-sto'nid Beogradu. V kratkem so se dogodki na nedeljski skupí i ni razvijali naslednj«. Na skupščino so bi'i pripuščeni samo oni delegati, ki so imeli n:i prekinjeni novemberski skupščini pravico glasovanja. Policijski uradnik je prečital odlok policijske uprave, da se inora smatrati nedeljska skupščina le kot nadaljevanje novemberske. Predsednik ■INS.. dr. Pandakovic jc nato izjavil, da je bila skupščina sklicana kot izredna. Otvoril jo je, vendar pa takoj zaključil, nakar sr> ves upravni odbor ter delegati zagrebških, osijeških in dela splitskih zapustili skupščino, ki se je nato nadaljevala pod vodstvom ad hoc izvoljenega predsednika g. Gi-r-jiicviča. Skupščina jc nato z 213 proť L1 glasovom sklenila, da bo odslei sc . ' IXSa v Beogradu. Per acclamatio-nem ju izvoljen naslednji odbor: Predscdtvk g- arh. Safarik, podpredsedniki gg. D. Gli.Šič. B. Todorovič in dr. K. J7 -d ' i ml.; tajnika gg. dr. M. Andrejevič V. Zivanovic: blagajnika gg. Kretič in Г). T' -bič: odbe miki gg. M. Miodratíovic. P. Stamatovic, В Simonovic, Zakič, J. Ljotič. J. Golmajer. Sijerčic. Božinovič, dr. Pajnič (Zagreb), Bctetto (Ljubljana). Neuschul (Sarajevo), Segedinski (Subotica). Kmajski (Skoplje), Růžička (Osijek) in Pilič (Split). \T r. dzorstveni odbor so bili izvolieni gg. J. Viktorevič, Miodrag Marinkovič, Podgorski. C 'i sklepi glavne skupščine Po :.;' .sovanju o prenosu sedeža saveza v ■ ; : j с skupščina razpravljala še o ne-;■•■: t: :h predlogih glede spremembe poedš-: členov pravil, odnosno pravilnikov "\S... Na predlog BLP se je spremenil ? 1С epčenitega pravilnika JNSa, ki ureju-V tvarino ulede prestopa igra'cev iz kluba kU-b Doslej je veljala določba, da ni ■tj igrač, ki j с menjal klub, 6 mesecev ruti . i novi klub v prvenstvenih tekmah, ■ ;n mu je smel podsavez za prijatelj-tv.dcliti dovoljenje za takojšnji • . Odslej bo veljala tudi za prijatelj-ke tekme karenčna doba, in sicer treh me-c\ p •; prestopih v istem mestu. Hotelo se je omejiti tudi dijakom in vojakom do-' i privileg, po katerem so smeli biti ,: : ..i\:ni za dva kluba, za matični in ■. i' klub v mestu študija (odnosno slu-t kadetskega roka), vendar je predvsem na zahtevo Hajduka, ostalo v glav-r m vse pri starem. Nadalje se je spremenil § 14 pravil, ki je pravil, da ima ena četrtina članov pravico zahtevati sklicanje izredne glavne skup-N. .. Po novem besedilu tega paragrafa je v to« potrebno nadpolovično število članov. Spremenil se je tudi § 20 v toliko, da se • '■■•:■: uprav i JNSa se je stavilo v dolž-"I -r. da pripravi predloge za nadaljnje mbe pravil in pravilnikov, ki bi se ас.-: s prenosom saveza pokazale potrebne. Го : 'vol'tvi novega odbora jc prevzel . - t v o kot edini od prezidija navzoči . 1 biü/i ml. V imenu nove uprave je zagotovil skupščini, da bodo delali z vsem !'-n znanjem, z vsemi sposobnostmi in so a mi. da krenejo razmere v našem nogometnem sportu na boljše. V bratski harmoniji se bo skušalo dvigniti nivo našega športa. Pravila se bodo aplicirala po strogo objektivnem kriteriju brez ozirov na desno a': na levo. Posebna pozornost se bo eCa-a etični strani športnega pokreta. 41 ■ ;-•> jc naglasil, da skupščina teh zago-t • ' nc sme smatrati za same fraze, ki jih ie b o у ponovno slišati s tistega mesta, ter.a e misli nova uprava to povsem resno in da bo vedno pripravljena dajati odoovor na с v. upravičene očitke. o slučajnostmi je bilo kot običajno zn >enili cel kup prošenj in pritožb proti ' -o o vanju dosedanje uprave. Ker ni bilo tozadevnega materiala na razpolago, se ie i novi upravi generalno pooblastilo, da se te stvari ponovno preišče in sklepe do-s( danje uprave, v kolikor ne bi bili na metu, revidira. To velja za vse pismene pri- tožbe, ki so bile še pred skupščino naslovljene na dosedanjo savezno upravo. V razpravi o državnem prvenstvu za leto 1930. se je sklenilo, da se osvobodita Hajduk in BSK od igranja eliminatornih tekem, za to pa se srečata njuna nasprotnika-— sarajevski in skopski prvak — med-seboj v eliminatorni borbi. Tako se bo dobil za rundo po dvojnem sistemu na točke še šesti udeleženec. Glede finančne plati državnega prvenstva se je pooblastil upravni odbor, da sporazumno z interesi-ranimi klubi revidira dosedanje določbe, v kolikor pa se ne bi mogel doseči sporazum, naj ostanejo dosedanje propzicije za državno prvenstvo v polnem obsegu v veljavi. Na predlog predsednika BLP g. dr. Živ-koviča sta se začasno ustanovila dva nova podsaveza: novosadski s sedežem v Novem Sadu, ki bo obsegal teritorij dosedanje nc-vosadske župe, in banatska v sedežem v Velkem Bečkereku ali v Vršcu, ki bo obsegal teritorij dosedanje vršačke župc. Glede sedeža poslednjega novega podsaveza se niso mogli interesenti sporazumeti, pa se je sklenilo, naj o tem odloči ustanovna skupščina tega podsaveza. Oba podsaveza se imata ustanoviti tekom dveh mcsecev, vendar se ne bosta njuna prvaka udeležila letošnjega državnega prvenstva. Na predlog predsednika BLP g. dr. Živ-koviča se je sprejela resolucija, v kateri sc poziva nova uprava, naj prevzame od' stare uprave vse agende, imovino in arhiv ter naj se določi komisija, ki naj to izvede. Obenem se je ra komisija pooblastila, da sme uporabiti vse mere za izvršitev svoje naloge, če bi naletela pri tem na kake ovire. Tajnik BLP g. Bora Jovanovič je še predlagal v zadevi sprejema 155 novih klubov strogo preiskavo, v kateri naj se dožene, ali so sprejeti klubi izpolnili vse v pravilih določene pogoje in v kolikor jih niso. na i se krivci, ki so omogočili sprejem takega števila klubov, najstrožje kaznujejo. Tudi ta predlog je bil sprejet, enako t-di nred-log tajnika Sub. N. P. g. Segedinskega, ki je zahteval cd nove uprave JNSa, naf stori pri ministrstvu prosvete potrebne korake da bodo vodstva vseh srednjih šol enakomerno tolmačila odredbe prosvetnega ministrstva glede udeležbe srednješolcev v nogometnem sportu. Sklenilo se je poslati zahvalo zagrebški obemi za brezplačno prepustitev dvorane za skupščino. Ob 13. uri je g. dr. Hadži zaključil skup-scino. Ljubiteljem lepih gramofonskih plošč priporoča krasne oxiginaCtte angCe&ße pColee sedaj tekočega ton-íilina „BIO-KITA« novo urejena specijalna trgovina gramof nskih plošč 4840 IVAN BüNAC Lubljana. Šelenhunrova ui. Slalom tekma se vrši na praznik dne 19. t. m. v okolici Tržiča. Odhod iz Ljub-jane v sredo z jutranjim vlakom (glavni kolodvor) ob 7.45. (Event. odnoved zaradi slabega vremena, bo razvidna na ogla m i tleski pri tvrdki Goreč (v torek 18. t m ob 17.30). — SK Ilirija. Službeno iz LNP. Po predhodnem sporazumu med športnim klubom Krakovo iň Jadranom se odigra v sredo 19. t. m. ob 10. dopoldne na igrišču ASK Primorja finalna tekma za zimski pokal LNPa. Iz LNP. Seja poslovnega odbora izjemoma v četrtek 20. t. m. ob 20. v Delavski zbornici. — Tajnik II. Sekcija ZNS, (Službeno.) Na predteg poverjcništva se delegirajo v Mariboru k tekmam 23. t. m.: Rapid : Svoboda g. fischer: Železničar : Maribor g. dr. рГатп-šek; 30. t. т.: Rapid : Maribor sodnik iz Ljubljane; 6. IV.: Rapid : Železničar gospod Nemec; 6. IV. Maribor : Svoboda gospod Franki SK Celje : SK Ilirija. 19. t. m. na Jo-zefovo igra Ilirija prijateljsko tekmo s SK Celjem. SK Celje lahko prištevamo k pijo-nirjem slovenskega nogometa na Štajerskem. Tudi letos imajo najboljše izglede, da si ponovno priborijo naslov prvaka. Moštvo SK Celja že precej časa ni gostovalo v Ljubljani, tako da nam pravo razmerje med ljubljanskim in celjskim nogometom ni znano. Gostje nastopijo s svojim kompletnim I. moštvom, v katerem je brez dvoma najzanimivejša osebnost branilec Diamant, bivši igralec graškega Sturma in reprezentant Gradca. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 15. ŽSK Hermes. Vse nogometaše pozivam. da do 24. t. m. izročijo g. Kosirniku, Frankcpanska ul. svojo opremo zaradi qvi-denec. Seja upravnega odbora je danes ob 20. pri g. Štepicu. Sestanek vseh igralcev v soboto zaradi tekme s Primorjcm. Trening v sredo od 1U. do 12. na igrišču Ilirije. ASK Primorje (boks sekcija). Danes v torek ob 17.30 trening v seli atletov7, gimnazija, Tomanova ulica, vhod iz Gajeve ulice. Mesto obolelega trenerja g. Vrhovnika. ki je te dni bil operiran na slepiču, prevzame in bo vodil sekcijo najboljši slovenski boksar g. Bizjak Herman. Udeležba strogo obvezna za vse. Obenem sc sprejemajo novi člani. SK Krakovo. Danes cb 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva zaradi pred-stoječih prvenstvenih tekem. % n* Najboljše, najtrajnefše, zato ta najcenejše! Ljubljanski Sokol naznanja, da jc bil v letu 1928. od Jugoslov. Sok. Saveza določeni prispevek v zletni garancijski fond od vsakega posameznika po 20 Din na letošnji skupščini Sokolskega saveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu, znižan na 10 Din, zaradi česar prosimo ono članstvo, katero je že vplačalo prvotno določenih 20 Din, da presežek dvigne v društveni pisarni med uradnimi urami, od 6. do pol 8. zvečer, in sicer najkasneje do 30. aprila. Kdor do navedenega dne nc bo zneska dvignil, smatrali bomo, da ga je podaril v potovalni sklad za naše tekmovalne vrste ob priliki letošnjega vscsokolskcga z! г ta. — Ono društvo. ki doslej še ni vplačalo v ta namen predpisanih 10 Din pa prosimo, da to brez odloga stori, ker mora biti zletni garancijski fond do I. aprila t. 1. polno vplačan. — Odbor. Ljubljanski Sokol naznanja, da se bo odslej telovadba starejših bratov vršila redno v sredah in sobotah od pol 7. do pol 8. Vse starejše brate vljudno opozarjamo, da je društveni javni telovadni nastop, kakor tudi beograjski vsesokolski zlet pred durmi in vabimo, da se teh telovadnih ur redno in v čim večjem številu udeležujejo. — Prednjaški zbor. Ljubljanski Sokol vabi na svoj običajni vsakoletni družabni večer — sestanek starejših sokolskih borcev, z mlajšo sokolsko generacijo, v svrho spoznavanja, odnosno obdržanja stikov. Družabni večer priredimo v restavracijskih prostorih »Zvezde«, v soboto 29. t. m. — Odbor. Poštna uprava bo izdala, kakor poročajo iz Beograda, posebne zletne poštne znam. ke s si ko starešine našega Sokolstva, prestolonaslednika Petra v sokolském kroju. Sokolsko društvo v skofji Loki je na delu, da бе v vseh panogah društvenega delovanja razvije največja iniciativnost. Lepo uspeli mladinski prireditvi je sledil ekrb-no aranžirani maSkaradni večer. Članarina 7 Din mesečno ostane tudi v bodoče. Z njo je krit za članstvo zavarovalni prespevek in pořez. V telovadbi vsi oddelki uspešno napredujejo, razvem članic. S telovadbo pod-ficirjev se prične po prvem maju, ker pre-e ni voditeljev. Javni nastop je določen za 10. avgusta. Društvo dobi v kratkem dve novi b k,zini. Tudi sokolská lekarna se izpopolni. Pcsaimraii odseki so se konstituirali i. s. zdravstveni z 2 članoma, nogometni s 7, dramatični z 11, prednjaški zbor s 15 in prosvetni s 6 člani. 5. aprila se vrši reei-tacijski večer. 23 marca gostujejo Žabniči-11 i z »Ukročeno trmoglavko г. V Sokolském domu se osnuje čitalnica. Poleg sokolskih listov bodo na razpolago: Zdravje, Planin-ki vestnik, Lovec in Ženski svet. Število članov se je zvišalo za 31. Stanje blagajne je povoljno. Češkoslovaška 01»ec Sokolska je ustanovila ob priliki proslave SOletnice prezidenta Masaryka posebni potovalni sklad v znesku 100.000 Kč, ki bo služil za izobrazbo pred,niakov v toliko, da se bo vsakoletno iz naraslih obresti poslalo na študijska potovanja izvestno število prednjakov v inozemstvo, kjer bodo proučavali telesnovzgojne načine in razne načine narodne vzgoje Sokolski smučarski izpiti za prednjake. Razmah sinučarstva med češkoslovaškim Sckolstvom je zadaja leta tako velik, da direktno primanjkuje pravih učiteljev za pravilno gojitev tega izredno lepega in zdravega športa. Tudj letos, ko pri nas ni bilo skoraj nikakega snega, so se vdajali naši severni bratje lahko po mili volji smučanju. Končno so ее vršili zelo številni prednjaški tečaji za smučarske vaditelje. Za zvezni izpit pa je potrebno, da po ložo posebni izpit, ki ob.-ega: preizkušnjo osebnih sposobnosti v smučarstvu. sposobnost za poučevanje drugih, poznavanje liazivo-slcvja, poznavanje tekmovalnega reda za smučarske tekme, kot ga predpisuje ČOS, znanje prve pomoči in higijene, d. bro poznavanje opreme in orodja, temeljito sj o-sobnost za orijentacijo v pokrajini ter poznavanje sokolské misli. Slovaške srednje šole so pr're li'e začetkom marca velike enuiške tekme v Kremnici. ki se jih ie udeležilo izredno veliko število tekmovalcev. Vsekakor bi bilo kaj takega tudi prj nas nekaj zelo dobrodol šlega. IZVLEČEK IZ PROGRAMOV: Torek, 18. marca LJUBLJANA 12.30: Rcproducirana glasba. 13: Napoved časa, borza, reprcUnicirana Riasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17Л0: Koncert radki-orkcstra. — 18.30: Iz soc:a'ne ГгЛе. — 19: Dr. Bohinc: Prcnnct po rekah in .kzer li — 19.30: Ruščina. — 20: Prenos iz zagrebškega nar. gledališča: Wagrerjeva opera »Taaahaa-«cr«. — 22: Napoved časa in poročila. Sreda, 19. marca LJUBLJANA 10: Versko predavanje. — 10.20 Pota iz krize našega kmetova hitiva. — 11. Koncert radio-orkestra. — 15: Prenos z Jesenic. — 20: Nadaljevanje prenosa z Jesenic. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.40 Koncert radio-kvarteta. — 16: üodba na harmoniko. — 20: Večer sonat. — 21: Poročna. — 21.15: Koncert radio-kvarteta. — 22: »Slagerji« — 22.30: Lahka glasba. — ZAGK£i3 12.30: Reprod. . glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20: Prenos simf. koncerta iz Prage. — PRAGA 19.05: Koncert tamiburaških zborov. — 20: Simfoničen koncert Češke filharmonije. — BR NO 19.05: Prenos vsega programa iz Prage. -■ 22.15: Koncert vojaške godbe. — VARŽAVa 17.45: Popoldanski koncert. — 20.30: Keacei; solistov. — 21.45: Nadaljevanje konc-erta. — -2?: Godba za ples. — DUNAJ M: DopoManski kon cert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17.15: G'as-beni program za mladino. — 20.05: Koncert češke glasbe. — BERLIN 16.jO: Popoidansk: koncert. — 1S.50: »Slagenjincert. — 21: Zabaven ra-o-gr»m. — STUTTGART 16: Koncert .'z Frank-iurta. — 20.10: Koncert voiašk: godbe. — 2125: Prenos iz Fi ankiurta. — BUOI.V.Pf:^ ГЛ 12.05 Orkestralen -koncert. — 17.10: Cigan «k? godba. — 19.35: Nar. pesmi. — 20.15: Bocthovcncv večer. — 21.45: Lahka godba. — LONDON 20.45: Koncert kvinteta. — 23.15: Opereta. — Godba z; ples. — RIM 17.30: Vokalen in risrrutnenra:en koncert. — 21.02: Prenos iz opere. Zahvaljujem se Vam za Vaš Radio-Balzam, kateri je res pomagal, da so kurja očesa v treh dneh zginila. Priporočam tudi drugim. Z odličnim spoštovanjem Vaš hvaležni M. Svetee, v Žerjavi p. Črna pri Prevaljah. Rešite se tudi Vi: kurjih očes, trde kože, bradavic itd. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din po povzetju pošlje: R. COTIČ, Ljubljana VII, Kamniška 10a._4861 Orodni stroji Odlična nemška tovarna strojev išče dobro vpeljanega, v tej stroki že kdaj poslu-jočega provizi jskega zastopnika za Hrvatsko, Slovenijo in Dalmacijo. Program prodaje obsega orodne stroje, stroje za obdelovanje lesa, kleparske stroje in orodje. Samo resni, že dobro vpeljani zastopniki naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo referenc in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Werkzeugmaschinen«. 4821 Kot najboljše та-sažno in domače zdravilno sredstvo proti mmsfjfnim zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, sevpo-ratolja že pel stoletja |>3*izziana ♦ ♦ ; O it h MENTOL-DROŽENKA (francosko žganje) Dohija t origir.nlnih plombiranih ite!den:cah. jtrbtói prcilToJn; kakovosti v vseh dro'/cri-i3 trgovinah г mcSonia» Wagom. *S8-a ■ab t I! I ш АмГнлшеьА morete odvrniti pijance, a tako, da oni ne vedo, z »Avinalom«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega zdravnika Franka. Polno zahval od izle-čenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. Popovic, Beograd, Kolarceva ul. 7. milie. kuhinjske príiče, blazine, smyrna, gobeline in vse zraven spadajočo volno dobite najceneje pri JACÍ K R Ljubljana, Dvorni trg i. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda franca Kolbeta upravnika pošte v pokoju ter za poklonjene krasne vence se tem potom naitopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, pevskemu društvu -Lipa« za v srce segajoče žalostinke in vsem njegovim starim dobrim prijateljem, ki so ga častno spremili na potu k večnemu počitku. Litija, 18. marca 1930. ANTONIJA KOLBE z otroci in ostalo sorodstvo. 4887 Čebulček lep, droben, knj-imo vsa-io mnužino. Sever & Komp.. Ljubljana. 9333 Poglejte ovratnik Vaše suknje poin prhlňaja je. Dokaz, da je koža bolna in ne nud: lasnim koreninicam zdrave hrane. Lasje Vam izpadajo. Sezite po zanesljivi pomoči, po »Ines«, ki ozdravi kožo, pospeši rast las! Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »Ines«, Ljnbljana, Merosodna ul. I I. 12 : di j Averčenko: Vzorna žena Tu vam bom opisal, gospodje in gospe, > ю ženo. Njo, ki je vtelešena dobrota, ljubezen, skrb in vernost, hočem oveko-■•<■- v teh drobnih mozaikih. Лоја йепа je ležala na divanu, čitala novele in prižigala cigareto za cigareto. Stal sem pred zrcalom in se oblačil. T; < * jo srajco sem bil že privlekel iz omare, a sem jo vrgel nazaj. Od ene je v:io še na kratki niti visel rokav, druga je bila na prsih raztrgana in vsa preluknjana od moljev, na tretji pa je manjkal gumb. Vrag naj vzame vse skupaj!« sem godrnjal, pazeč seveda, da me moja do-' ra ženka ne bi slišala. Ko sem končno izgubil potrpljenje, sem sedel k njej na '■ivan, jo pobožal po laseh in rekel z najslajšim glasom : »Angelček moj, prosim te, prišij mi gumb na srajco!« Katja je mirno čitala dalje in rni odgovorila kar čez ramo: - Zdaj pa res ne utegnem, dragi mo-žek.« X Saj je vendar takoj gotovo ...« Kar sam si ga prišij!« je za vpila nad menoj in v svojem razburjenju vrgla ci- gareto na dragoceno preprogo. Oprezno sem pobral svalčico in jo položil na pepelnik. Po dolgem mučnem molku sem jo spet ponižno ogovoril: »Saj vendar veš, draga moja, da ne znam šivati... Morda bi bila vendar lahko tako dobra, da bi mi...« Tedaj je pobesnela in udarila s knjigo po mizi. »Kaj? Šivati ne znaš? Da te ni sram povedati. Naučiti se moraš! Samo poizkusi, pa boš videl, kako je lahko.« Njena běsnost se je izpremenila v usmiljenost. »Pomisli vendar, kaj bo, ko mene ne bo več. Kam boš nesel srajco, ko bom jaz v grobu? Takrat se boš kesal in mi očital: ,Katja, nikdar mi nisi dala prilike, da bi si sam zašil raztrgano srajco ...!'« Malo je manjkalo, da se nisem razjokal po njenih besedah. Tedaj sem šele občutil vso njeno ljubezen in dobrote. Iz same hvaležnosti sem ji poljubil nežno ročico. »Hvala ti, draga,« sem ji rekel ganjeno, »hvala za to, da tako lepo skrbiš zame ___« Sedel sem na stol in prisil gumb na srajco. To mi je tako ugajalo, da sem pošil in popravil vse svoje strgane srajce. Pozabil sem celo na sestanek, ki sem ga imel v mestu. Še en slučaj, ki dokazuje, da je moja draga. Katja zlata vredno bitje, ki me ljubi in trepeče za moje življenje. Za rojstni dan mi je poklonil moj najboljši prijatelj dragoceno iglo za ovratnico. Ves srečen sem jo seveda najprej pokazal svoji dobri ženi. Kakor mačka se je přivila k meni in skrbno rekla: »Dragi moj, ali si ob pamet? To dragoceno iglo misliš nositi vsak dan ...« »Zakaj pa ne?« sem jo vprašal. Pogledal sem njen prestrašeni obraz. »Naj ti povem, ljubček. S tako iglo, ki bi jo vsakdo takoj opazil, ne smeš iti na ulico. Saj veš, koliko hudobnežev preži na ulicah na ljudi, ki hodijo sami domov. Posebno zvečer in ponoči, če pade tvoja igla komu v oči, ti jo ukrade, če se boš pa branil, ti zarine še nož med rebra...« Strah me je obšel, da sem začutil Jožicam In Joškom najtrajneša darila pri Slavko Hus, Dunajska c. 9* mravljince po hrbtu. »Res je, Katja, ne morem ti oporekati, toda ... kaj naj storim z iglo ? Če jo prijatelju vrnem, bo užaljen.« »Saj mu je ni treba vračati! Čakaj, sijajna misel mi je prišla na um,« je odvrnila Katja in se nasmehnila, »iglo bova dala prenarediti v brošo, ki jo bom nosila jaz...« Skrbno sem jo prijel za ročico. »Bog te varuj nesreče,« sem ji rekel ljubeznivo, »ali se nič ne bojiš? Tudi tebi se lahko pripeti nesreča. Kaj, če te kdo napade? Vse preveč skrbiš zame...« Zaljubljeno se je přivila k meni. »Zame se ti ni treba bati! Rada žrtvujem vse, tudi življenje, samo da se tebi kaj ne zgodi...« Nebeška je moja ženica! Njena ljubezen in požrtvovalnost je nekaj božanskega, nepopisljivega. Ali ni res? Kako so nekateri možje neumni! Vedno se boje, da jim ne bi kdo zmešal žene. Jaz pa nikdar ne dvomim o njeni zvestobi, kakor bi morda kdo drugi na mojem mestu. Vem, da me Katja, ki mi je vse, ne more varati. Poslušajte, kaj se je zgodilo pred nedavno tega. Nekega večera sem prišel zelo zgodaj domov in našel v predsobi na obešalniku siv cilinder. »Kaj je to? Kaj naj ta cilinder pomeni ?« Katja je sramežljivo pobesila glavico. »Ne jezi se, dragi moj! Prav za prav sem ti hotela kupiti nov cilinder, pa nisem imela dovolj denarja. Moji prihranki so bili premajhni, zato se boš moral zadovoljiti s starim ...« V cilindru je bil monogram L. T. D. Vprašujoče sem pogledal Katjo. Toda še predno sem utegnil odpreti usta, je odgovorila na vprašanje, ki sem ji ga hotel zadati: »Da, to niso začetne črke tvojega imena,« mi je rekla. »Nekaj drugega pomenijo. Presenečen boš, ko ti povem ...« »Kaj pomenijo?« »Črke L. T. D. pomenijo... pomenijo ... Ljubim te, dragi... Da, res ... Ljubim te, dragi moj sladki medvedek .. Dala sera jih vtisniti, da boš vedel, kako te obožujem ...« Objel sem jo. Toda izvila se mi je in rekla: »Zdaj pa hitro skoči po vstopnice za gledališče! Zvečer bo t?.k naval pred blagajno, da jih boš težko dobil...« Gospodje in gospe! Ali more po vsem tem še kdo dvomiti o večni ljubezni in zvestobi moje Katje? (Prevel В. B.) »JUTRO* št. 64 Torek, 18. III. 1930 Iz življenja in sveta la bujna ruša. Osamela sveti zlata ne? beška svečica ob razpadlem grobu, grm potomke, skoro vtonule v gosti travi ali bujna stebelca sinjega kovačnika. Tu pa tam se v valoviti travi pokažejo pestri klinčki, nad njimi pa se leskeče pisana steklena krogla nataknjena na palico: ostanki nagrobnih vrtičkov, kas terih leseni, prebarvani plotovi so že davno razpadli. Pusto in tiho. Tako jc in bo. Nad odprtim grobom se ne bodo več glasili pogrebni psalmi, ne nje spremljajoči žalobni pisk klarineta, ne mehka, ne« kako zastrta, temna in zamolkla pesem lesenih rogov, ne jok in naricanje. Vse je poravnano in pozabljeno: grobovi in bolest. Staro Tadolje tu mirno spi. Vse staro Padolje, kmetje in siromašni tkalci iz vasi v dolini in na gričih. Hodim po pokopališču in z menoj hodi moja mladost. Hodim, iščem so« rodnikc in stare znance v znanih in ne* znanih grobovih. Izmed teh starčkov so marsikoga že pred leti izkopali in njegove kosti v svežnju obesili nad ku* pom lobanj in belih goleni. Pa tudi tam jih že več ni. Žagrad jc odprt. Njegov hlad in njegov posebni duh me je obdal in v njem je vonj davnih let. Kakor prej, je ob vratih star medeni kropilnik, samo kropila iz ščetini ni več. Na steni vise bele srajce in rdeča ministrantska krb la. Cerkovnik je iz črne skrinje vzel še druga, daleko starejša, obtrta in poble-dela. Ta sem tudi jaz nosil. Nu, ne gle* dam nanje ravnodušno. V teh sem tu* di jaz ministriral. ko je v enih krasnih, sijajnih jutranjih urah tedaj že belo« lasi Knahl — Kalina Justinčin — obla« čil tu župnika za k maši in ko je tu z gosjim peresom s svojo lepo razločno pisavo z gotskimi črkami zapisoval v zvezek očenaše »za blagopokojne«. Marsikaj je tu drugače, nego je bilo, tu in v cerkvi. Tudi stari zvonik, nje* govo belkasto zidovje in neskrito siro* maščino so preslikali. Samo nekaj se ni spremenilo. Navček, klic smrti. Sa« mo ta je ostal, kakor je bil. Vzdihuje, kakor je vzdihoval. Tu je vsem odzvo* nil. Mortuos plango. __Zbogom, sosedje, jaz še pridem. zgodovinsko svetišče Kalaram, kjer je baje bilo pred 3000 leti nad njim proglašeno prokletstvo. Ce bi to storili, bi bilo svetišče za vselej oskrunjeno. Zdaj zdijo pari ji pod šotori: postavili so veliko taborišče in čakajo na ugodni trenutek za napad. Angleška policija je zagradiia vsa mestna vrata in pomaga brahma-nom čuvati sveto mesto. Bati se je krvavega klanja. Umetna nevihta Petdeset uglednih angleških inženjer-Óev (med njimi štirje Noblovi odliko-vanci) se je zbralo v Wecker sov i elektrotehnični tovarni v Manchestru, da poskusijo ustvariti umetáno nevihto. Montirali so v to s vrh o vmsto aparatov, ki sprožijo Skupno do milijonov voltov jako stranjo. V laboratorúju so ugasnili vse žarnice in potem so napeljali po preizkušenem novem transformatorju ves tok v velikansko bakreno kroglo, ki je visela na izolirani žici v višini 6 metrov. Okoli krogle so pričeli švigati blislk'i. Naposled je izločila krogla velik žareč klopčič, okroglo strelo, ki je urno splavala na tla. Za donel je strašen udarec, ki je bil povsem sličen pravemu gromu, iu potem je zopet zavladala tema. »Dohro, da smo cod streho!« so se smeoali opazovalci: »®nnaj bi povzročil sličen udarec najhujši naliv!« Kai Ы \7h m $ dali za pirlie • Odločili smo se, da bomo v veselje našim številnim odjemalcem nudili izredno nizke cene pri nabavi oblek in površnikov za velikonočne praznike. Izbira vzorcev je prav lepa in nenadkriljiva. Pridite! Drago Schwab, Ljubljana Pomen turistov Francoska vlada je imenovala Gasto-na Gérarda, do sedaj župana v Dijomu, za prvega višjega komisarja za tujski promet. Številke kažejo, da pomenijo turisti vse več za narodno gospodarstvo nego n. pr. težki lov na polenov-ke, s katerim zamudijo bretonski ribiči letno po osem mesecev ob oddaljeni Novi Fuindlandiji. Lani je bilo na Francoskem do 600 tisoč tujcev poleg 400 tisoč Angležev, ki so se samo vozili skozi Francijo na Nemško, v Italijo in Švico. Samo Američanov je bilo lani nad 200 tisoč in je ostavil vsak izmed njih v deželi najmanj po 2200 dolarjev. Vsi tujci skupaj so vrglfi Francoski lani nad 34 milijard dinar/jev in ta zineseik ie vreden vsega spoštovanja. Najbolj razširjena knjiga Katera knjiga je v Ameriki najbolj razširjena? Seveda — Sv. pismo. In -potem? Shakespeare ah nemara Chap-iinovi spomini oz. Wallausovi kriminalni romani? Ne. ne! Sv. pismu tako' sledi — telefonski imenik. Ko je zvedel sivolasi Edison o tem, po dolgem štetju ugotovljenem čudnem dejstvu, te rekel: »Seveda! To je res vsa Amen'-, ka: tehnika in sveiohlinstvo!« »Rdeči četrtek« v Ameriki Komunistične demonstracije dne 6. marca pred newyorsko borzo. Policija odvede ženska, ki je preveč živahno razgrajala proti obstoječemu redu. Indija proti angleški nadvladi Protestni pohod indijskih nacionalistov pod novo indijsko zastavo. Levo zgoraj: Hahatma Gand-di, doslej zmeren nasprotnik Angležev, je pozval narod na ostrejši odpor. Desno: Valabhaj Patel, brat predsednika indijske skupščine in najzvestejši sodelavec Gondhijev, ki so ga angleške oblasti nedavno zaprle. svetovni vojni, kakor tudi mi vsi, ki služimo republiki danes v dobi miru, stoječ na straži za nje varnost, vas zahvaljujemo, dragi mojster, za vse, kar ste storili za svoj narod in za našo državo. Nesmrtnost vašega dela je tudi nesmrtnost naše svobode in duh slavne minulosti, ki ste nam jo prikazali v svojih resnice in krasote bogatih slikali, nam je kažipot za bodočnost. Večen vam spomin in večna hvaležnost vsega naroda!« Danes prepeljejo Jiráskov pepel iz Prage v njegovo rojstno mesto Hronov, kjer bo položeno v rodbinsko grobnico poleg trupla njegove 1. 1927. umrle soproge. Staro hronovsko pokopališče, kjer bo sedaj sam počival, popisuje na krasen način Jirásek v svojih memoarih. Mrliški zvon. ki ga tako prijateljsko pozdravlja, bo tudi njemu zaklenkal zadnje slovo. Tako-le popisuje Jirásek svoje zadnje počivališče: Pokopališče v Hronovu Staro pokopališče pri cerkvi so opus stili. Boječe tiho in žalostno pokojno je. Zapustili so ga. Visoke lipe, ki jih je nekoč zasadil župnik Regner ob cerkvi pri zidu iz rdečkastega peščen* ca, grmovje in drevesa skrbno zakrivajo razpadle grobove in spomenike, kojili pozlačene črke ugašajo in kojili kamen prepreda zelenkasti lišaj. Kar raste tu, je bujno, gosto, divje. Žalujoči jesen se je razrastel v sivo lopo; v veje trhle vrbe, ki padajo do tal, je vtaknil glavo angel primitivnega izdelka; včasi je stal še na prostem. Hoje so zrasle za čudo visoko in iz njih temnega zelenja se belijo mogočna, ali razpokana debla brez. Temni mah in lišajnik je mehko pokril njih rane. Med brezami se pne jesen, javor in jerebika z zardelimi grozdi, divji rožni grm pa se j с razlezel v goščo kopriv, ščavja in kislice. Kjer je prostor, kjer ni ne križev ne grmovja, se ie med grobovi razprostr- Dve stališči V londonskem New-Cuhnrai-Hou-seu se je vršilo jako burno zborovanje poklicnih bolniških strežnic, babic, pestunj in žensk s sličnimi poklici. Udeleženke so morale določiti za vse po bolnišnicah nastavljene ženske enako, obvezno obleko. Starejše dame so seveda predlagale, da bi obdržale dosedanja dolga krila. Mladina je zopet trdila, da so kratka krila bolj udobna in higienska. Pričel se je dolg prepir o javni morali v splošnem in o ženski še posebej, dokler ga ni končala neka bistroumna babica. Predlagala ie kot obvezno in praktično nošo belo pižamo: hlače in bluzo, kakor jo nosijo mehaniki. To stališče je naposled zmagalo, ker ni ničesar zapeljivega v širokih, ob glež-njih zapetih hlačah in v bluzi z dolgimi rokavi. Ženske so se zedinile. a zdaj so se oglasili moški in trdijo, da bo pižama, spalna obleka, v javnosti naredila nespodoben vtis. Saj ne gre noben moški v pižami v svojo pisarno! Še pred nedavnim je priredila neka velika modna londonska trgovina parado svojih nastavljenk v pižamah. To se je godilo v drugem nadstropju, a vse je bilo videti skozi velikansko izložbeno okno tudi od zunaj. Na ulici se je zbrala tako velika množica, da je trpel promet. Naposled so se v salonu prikazali stražniki in zahtevali, naj se konča razkazovanje za javnost neprimernih oblek ... O tem dogodku ve vsak Londončan, in zdaj naj bi gledali slične obleke po vseh bolnišnicah ?! Stan, ki ga kmalu ne bo več Najstarejši londonski izvoščki so se dali fotografirati pri popoldanskem čaju, da se oVnuii sp' ir.In na stan, ki ga bo avtomobil i.malu popolnoma izpodrinil. Spor o značaju Washingtona V ameriškem časopisju divja boj o značaju Jurja Washingtona, junaka se* veroameriškega upora proti Angležem in osve-bojenja izpod tujega jarma. Tej odlični osebnosti so poetje in zgodo* vinarji po svoji navadi obesili nebroj dobrih lastnosti, ki jih vrli mož ni imel in okrasili njegovo življenje z do« godbicami, ki so se rodile v glavah kasnejših pokolenj. Ena izmed teh do* godbic, ki je v Ameriki nad vse p ris ljubljena, pa zato nič manj neresnična, pripoveduje, kako je Washington v dolini Forgcs pred vso vojsko klečal v snegu in prosil boga za zmago svete in pravične revolucije. Ta prizor so poetje že neštetokrat ovekovečili, pa tudi likovne umetnike je privlačil, da so se ga lotili. Nedavno jc celo ameri* ška pošta pograbila ta motiv in ga na« tisnila na novih poštnih znamkah. S tem pa jc tudi izzvala boj za to legen* do in proti nji. Zlasti ameriški zgodo* vinar in životopisec Jurja Washington na prof. Rupert Hughes se je odločno postavil po robu neokusnemu in ne* umestnemu poveličevanju ameriškega junaka z ginljivimi ter izmišljenimi pripovedkami. Hughes označuje Wa* shingtona kot enega izmed najpleme* Razvoj avtomobilizma Gornja slika prikazuje prvi Daimleriev voz pred 40 leti, ki je imel 2 konjski sili. Spodnja pa t kB dirkalni avto »Srebrna krogla; s 400П konjskimi silami. S tem vozom skuša znani dirkač Key Don potolči Segraveov rekord (372 km na uro). je najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Pri bolezni grla, hripa-vosti, nahodu so neobhodno potrebne okusne ANACOT - PASTILE dra. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se preparatov, ki v poslednjem času posnemajo Anacot-pastile! Otroci nepoznanih vojako »Kölnische Zeitung« poroča, da • našteli uradno v vseh petih, po v< okupiranih obrenskih deželah 3481 otr nepoznanih tujih vojakov. Zanimivo da so zapustili Američani največ ne konskih otrok — 1850, das? so bili Renu najmanj časa. samo štiri leta. Y -ostali zavezniki skupaj ne p rek i Američanov. Angleži so zapustili 9 •. Francozi 767. Belgijci 199 in za m Arabci, Indijci skupaj samo 15 о t r , Zdaj mora za vse skrbeti nemška publika. V nedeljo se je v Pragi vršil pogreb velikega češkega pisatelja in narodnega buditelja Alojza Jiráska. Češki narod zna izkazovati časti svojim zaslužnim sinovom, a grandijoznost nedeljske manifestacije narodne žalosti in počastitve velikega pokojnika je tokrat presegla vsa pričakovanja. Država in narod sta združila svoja sredstva, da poveličata turobni triumf pesnikovega odhoda s tega sveta. Svečanemu slovesu v Pantheonu Narodnega muzeja je prisostvoval sam prezident republike Masaryk s celo vlado, člani parlamenta in zastopniki najvišjih kulturnih organizacij. Sodelovala je v odlični meri čsl. vojska in nepregledne množice naroda, ki so spremile Jiráskovo truplo na dolgi poti iz osrčja Prage do kre-ma torij a na Olšanih, kjer je bilo vpe-peljeno. Od mnogih poslovilnih govorov zaslužijo posebno omembo besede slavnega češkega pisatelja polkovnika R. Medki, ki se je poslovil od A. Jiráska v imenu čsl. vojske in je med dr. dejal: >-Щ vsi, ki smo deležni velike časti bojevati se za nezavisnost domovine v Vstaja zavržencev Indijskim nacionalistom povzroča hude preglavice množinsko gibanje »nečistih« parijev, indijskih zavržencev, Uprli so se zoper prastare nestrpne določbe in v številu 80.000 mož oblegajo sveto mesto Nasik, prestoli со z rdečo piko na nosu zaznamovane odlične brahmanske kaste. Pariji hočejo zasesti Prof. dr. Ude Patru Udeju, ki često ostro biča cerkvi in veri škodljivo zvezo med vero in politiko, je graški nadškof dr. Pawlikowsky praktično onemogočil izvrševati dolžnost eksaminatorja pri teoloških izpitih. Nadškof je prepovedal teologom, podvreči se izpitom pri imenovanem profesorju. Dva Goldsteina Trgovski potnik v Newyoťku Louis Goldstern je hotel spremeniti svoje ime v bolj angleški »Golding«. Šel je torej k sodniku in mu navedel vse polno vzrokov: v isti ulici, kakor oni sam, stanuje 46 Goldsteinov, Angleži izgovarjajo to ime Goldstin, kar je grdo itd. A sodnik je samo čemerno gledal in mu naposled izjavil, da bo že pismeno odgovoril. Goldstein je čakal. Nestrpno je naposled odprl dolgo pričakovano uradno pismo in je v njem našel pravo disertacijo: Ime Goldstern doni prav lepo. Tisoči Američanov so ponosni na to ime in je dosti Goldsteinov doseglo ugleden položaj v javnosti. Ime Golding ni nič boljše od Goldstei-na. Sodnik je skratka odbil prošnjo. Ogorčeni trgovski potnik je pogledal še sodnikov podpis in izbuljil oči. Sodnik je imel isto ime in priimek? Louis Goldstein! Najbrž bo moral ogorčeni Goldstern št. 1. poiskati drugega sodnika in ga v naprej vprašati za njegovo ime! nitejših in največjih ljudi, karkoli jih je kdaj hodilo po zemlji, vendar jc ona legenda čisto navadna laž. Hughes pravi: »Washington ni bii pobožen človek. Tradicija, ki pravi, da je pokleknil v sneg in tuli! svojo molitev javno, slabo služi poveličevanju narodnega junaka. Washington bi bil molil lahko v svoji sobi, če je že hotel moliti. Ak>> pa sedaj poudarjajo njegovo javno nv. litev, jo to samo proslavljanje podlega hinavstva in lieemerstva. Našemu junaku je bilo zelo malo do molitve, kají ti bil je mož dejanj.« Na Hughesa se je po tej izjavi vlila ploha očitkov; pred vsem mu zamer* jajo pobožnjaki, da je narodnega ju* iiaka označil kot nevernega človeka, tudi duhovniki vseh cerkva napadajo smelega zgodovinarja kar najostreje on pa trdovratno trdi svojo, češ da je treba zgodovino gledati tako, kakršna je. 'Sette malim с glasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka bc-\ seda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek -»Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-\ cen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 <0€dor hoee se tnalih oglasov no; priloži v xnamlcah da se m« posije po posti naslov ali icafco drago informacijo tiče со sm sicer ne bo чза ЖтягЯвв prejel odgovora t 'Cene malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine jc uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka j čekovnega rcfčuna pri Poštni hranilnici v Ljubljani, 11S42. Briv. vajenca eprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — A. Stoj?, Sevnica. 9907 Fotografski pomočnik (pomočnica) dobi takoj službo, hrana m stanovanj.; v hiši Ponudbe po-sluti '!■ navedbo plače na: Ji-všenak, Foto, Dravograd. 1028 Več mizarjev dobrih, spejtne A Aman, tovarna pohištva. Tržič. 10008 Stroi. ključavničar se razume na popravilo strojev lesne stroke ju avto te' je dober stru-gar in ima skušnjo za strojnika pri lokomotivi, dobi nameščen Je pri Tovarni lesnih izdelkov v Jurkloštru. 10006 Vrtnar ea.-uottojen, zmožen vrtnarstva, dobi stalno službo s prostim stanovanjem. Eventueino se mu da vrt v naj г m. Ponudb» na ogl. odd »Jutra* pod »Vrtnariji na Gorenjskem. 10003 3 izurjene krojaške pomočnike dobre, sprejmem takoj v •talno službo. Alojzij Šinr-ke, krojaštvo, Žužemberk. 9988 Trg. učenca iz uglf.lne hiš- s primerno šofako izob azbo s.prej-ni"m v veletrgovino v večin trgu v Savinjski cio-1 : Ponudbe poslati na vi as. oddelek »Jutra* nod šifro »Učenec*. 995G Gospodično zmožno perfektno neanške-j.i jezika, sprejmem k dve-n:-i ri pospravljanja stanovanja. Plača po dogovoru. Predstavit' se je 16 marca v hotelu s Pri zamorcu*. Maribor, Gosposka ulica. Služba je izven Maribora. DSS1 Kontoristin.io samost .':к>. z znanjem knjigo vodstva, korespondence in i i • - ■ ■ - č: 11«. sprejmem. — Ponudbe z navedbo dosedali Iii službovanj, plačilnih zahtevkov na ogla smi oddelek sJutra* pod »Trgovina v mestu na deželi*. 9791 Vajenca siT-jme Ло-ri Stirn, klju-Savuiíar v Kranju. 9716 Šivilje prvovrstne, ki umejo šival ženíkb klobuke na i-ikcak motornih strojih Anita В in Anita Lock, lahko takoj debe stalno za poslenjd s plačo od SO do 100 Dir dnevno pri Mil-kitsehu Knez Mihajlova 3. 9115 Kro.i. vajenca s hrane in stanovanjem v bi si, ostalo po dogovoru, sp ejme takoj Karol Verbič. stil-išno krejaštvo, Dolenji Logatec št. 49. 10206 Hoiteisko osobje sobarico, servírko z znati m nemškega jezika, v starosti 18—22 let, kuharico in kuhinjsko dekle (Ekstra-Tnäl'l) sp'ejme za sezono 1: 'г! na I'-'" . Vpoštevajo я- samo ponudbe в sliko na r . a . oddelek »Jutra* pod »S ZT.a 10201 šiviljo izurjeno pomocnieo ;n učenko sprejme modni salon Sief. Lukež, Vegova ul. 8. 10-240 Kontoristinja v -' a slovenske in nemške korsspondence ter stroje-'■ a.' dobi me«to tafcnj. — O- '>iio se je ргг'-i-raviri n; i 11. in 12 uro pri »Sehapira«. MBrtošiče-va e. št. 111. 10213 Posredovalnica Mrak Ljubljana, Sv. Petra c. 8, rabi več natakaric in služkinj. 10252 Kroj. pomočnika sprejmem za delo v roke. Na-luv v oglasnem oddelku -Jutra*. " 10264 Dekle sprejmem v Sliki k dvema otrokoma za čez dan. Xa-..lov pove ogla-ni oddelek aJutra*. 10235 Učenko sprejme trgovina »Pri koša: ici«. Poljanska cesta. 10236 Hotelsko sobarico perfektno in z dobrimi spričevali, veščo nemščine ter zmožno kavcije sprejme hotel Štrukelj. 10232 Brivskega pomočnika mlajšega sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10239 Spretno modistko takoj sprejmem. Ponudbe pod »Modistka* na oglasni oddelek »Jutra*. 10225 Brivskega pomočnika prvovrstnega delavca za gospode sprejme Janko Mez-narič, Jesenice, Gorenjsko 10205 Cevl.iar. pomočnika dobro izu.jenega v zbitem in šlvanem delu sprejme Lovro Jane. čevljarstvo — Loka št. 10, pošta. Križe, Gorenjsko. — Za hrano in stanovanje preskrbljeno 10200 Hotelski slaščičar samostojen, ali kuharica za močnate jedi dobi službo. Reflektira se samo na prvovrstne moči. Dopise na podružnico 'Jutra* v Mariboru pod »Slaščičar«. 10273 Gospodično popolnoma verzirano v špecerijski st-oki in blagajniških poslih sprejmem z 31. marcem. Predstavi naj se pri tvrdki A. Kolene nasl. v Celju 10276 Tovarnar ki odpotuje koncem marca ali začetkom aprila v llrv. Primorje, Dalmacijo. Črno goro, Hercegovino in Bosno, ter obišče vsa mesta in trge, išče sopotnika — trgovca ali privatnika, ki bi prispeval po 1 Din ou kilometra — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Tovarna'*. 98SG Za Kranj in okolico iščemo akviziterje. Poznati morajo dobro krajevne prilike in biti zanesljivi ji agitni. z organi zatoričnimi sposobnostmi. Primerno za mlajšega tradnika-upokojenen, ki stalno biva v Kranju — kateremu se nudi ugodna prilika za dober postranski zaslužek. — Ponudbe ca oglasni odldelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv jn agilen*. 10132 Spretne vezilje za ročno in st'ojno vezenje dobijo proti položitvi 500—1000 Din kavcije takoj delo na. dom. Dober celoletni zaslužek. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 10064 Dnevni zaslužek 200 Dn Prospekt 3 Din Ivan Karbeutz. Celje. 9560 Postrežnico za čez dan iščem. Naslov v oglasnem oddellkiti »Jutra«! 10250 G. Th. Rotman: Potovanja in čudovite nripode Tomiia Podkinsa A »lir ni dolgo trajal. Že ie prežala nanj nora prigoda. Od tolikega butanja in odleti!» anja se je bilo odprlo padalo; veter je potegnil — in glej, padalo ie storilo svojo dolžnost. Najprej je v loku zaneslo profesorja kakih dve sto metrov visoko! Šivilja gre šivat na dom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra.- pod »1гиг:епа šivi-'ja*. 10248 Takojšnji zaslužek in dobiček z domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na švedskem krožnem pletil-nem stroju -Are*. Pouk Ьгевг>1аёеп Tehna. Ljubljana, Mestni trg 2511. 34 1. oblastv. Koncesij'onirana šoferska šola Čamernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 36 iJugcavto). let. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Valvazor 5 zvezkov v originalni vezavi poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta IV, št. 2S, pritličje. 10251 Strojnik starejša moč, strokovnjak, oženjen. popolnoma samostojen monter parnih strojev, kotlov in drugih strojev, Strojni ključavničar, železostrugar, vešč vseh električnih montaž in instalacij visoke in nizke napetosti, ravno tako popravil avtomobilov vsake vrste, z mnogoletno prakso. želi svoje službo pre-meniti. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra* t>od »Vesten 58*. 10134 Prodajalka izučena v mešani stroki, želi službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jut-a* pod šifro »Dobro izvežba.nac. 9709 Trgovski pomočnik mlad, z dežele, išče službe v trgovini .neš. blaga. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod šifro »Pošten in agilen«. 10154 Absolvent -f-ejne srednje šole. vojaščine prost, išče primerno službo Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiv 211*. 10214 Ključavničarski pomočnik išče službo v manjši delavnici na deželi — samo pro ti hrani in stanovanju. — Cenj-'ге ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Radi prakse*. 1020^ Natakarica stara 24 let, ki obvlada slov., nemški in hrvaški jezik, želi premeniti mesto kot plačilna — najraje gre v letovišče ali kako p omete go-tilno. — Ponudbe na oglasni oddelek •►Jutra* pod šifro »Vestna 24*. 10231 Modistka 7, večletno prakso, želi dobiti mesto v Ljubljani ali izven. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč*. 10145 Šofer - mehanik z večletno prakso, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober vozač*. 10190 Mladenič zdrav in krepak, gre za slugo ali kaj stičnega. Dopise pod šifro »Poštenjak;: na oglasni oddelek »Jutra« 10209 Dekle staro 21 let ter vajeno vseh hišnih del. išče službo. — R. Pajik. Za gradeč št. 27 pri Stični. " 10197 Mehaniški pomočnik išče službe. Dovršil je tudi šoferski tečaj. Nastop takoj. Na-lov na oglasni oddelek »Jutra«. 10242 Najcenejši koks po S5 para kg le v mestni plinarni ljubljanski. S4 Gonilna jermena prima in vse mlinsko-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica. 62 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetjr najmanj 5 kg Potem č.sto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. L. Brezo vič, Zagreb, Iliea št. 82. 3 sode z :i 550, 5S6, 5871, h slavonskega hrasta, prvovrstne in močno ohranjene proda Fran Moborič, na šoli pri žalni 40, pošta Višnja gora. 10071 Otroški voziček v najboljšem stanju prodam. Poizve se v trgovini Ромашка cesta 7. 10247 Mlin za drobtine I Nameravate zidati? (Bröselmühle) skoro nov, kakor tudi loparje, veslice in držala vsake veliikosti proda J. Sašek, Ljubljana VII, Celovška cesta št. 62. 10337 Mecesnov portal (incl. steklo in rolo), k.om-plelno proda tvrdka A. E. Skaberne v Ljubljani. 10217 Železen rezervar 4.2 m', dobr.1 ohranjen naprodaj. — Na ogled v St. Vidu št. 23 (pri cerkvi) — nad Ljubljano. 10Ш Pisalne mize stoli, decimalna tehtnica, železen kotel, kadi iz me-cesnovega lesa, razne šte-laže, Lutzova peč, sesal-ka za vino. razni sodi v vseh velikostih poceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9820 Voz samotež na štirih kolesih in zajčji hlev s tremi oddelki poceni prodam. Kolezija. »Vila Roža*. 10243 Zvočnik »Darling* prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10254 Lepa kočija v dobrem stanu nap-odaj. Naslov v ogla-мет oddelku »Jutra*. 10267 Otroški voziček športni, le:p, dobro ohranjen, se poceni proda. Ižanc, Gradišče 12 dvor. 10260 Vrata za garažo posode zú. kisik, razne šarnirpante, macole, črge-tače, inufn:. za vodovode, žične vrvi. ročni voziček in sode za vino. — prodam. F. Cvok, Kamnik. 10032 Kino - aparat s pripadajočimi deii za normalno predvajanje ugodno prodam. Murko, An-nenstrasse 43, Graz. 9967 Dvosedežen avto pokrit, kupim pro i gotovini. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod ' šifro »Guter Zustand*. 10169 Laurin & Klement 2S к. е., osebni, do 8 oseb v dobro rabljenem stanju, s prav dobro pnevmatiko za liOOO Din proda Čamernik, Dunajska cesta 30. 10058 Motorno kolo BSA s prikolico, 500 ccm, v dobrem stanju prodam. Franc Boštar, Jesenice 2. Gorenjsko. 10253 Motorno kolo »Harley Davidson* novo, komaj uvoženo. 5 popolno opremo, električno lučjo, siocius sedežem itd. na prodaj pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1026S Moško kolo naprodaj v b r i v n i с i na Kette-Murnovi cesii št. 4. 10222 K°mpanjona za 5—6000 dinarjev za rentabilen posel sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kompanjon*. 10258 V Sarajevu na prometnem mestu prodam dve dobro idoči mesarsko klobasičarski trgovini z delavnicama na električen pogon. Poleg delavnice stanovanje 4 sob. — Pogoji povoljni. — Dopise na naslov: .iakob Nahirni, Sarajevo. Vojvode Stepe obala broj 74"— čikma.' 10027 Posestvo srednjeveliko, hiša pripravna za obrt, s krasnim sadovnjakom in gospodarskim poslopjem prqdam v lepem trgu Sav. doline. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. " 98S0 Majhno posestvo obstoječe iz pol zidane in pol lesene hiše, njive za 3 mernike posetve ter lepega sadnega vrta. pri.p a.yno za obrtnika ali vpokojenca — prodam za 27.000 Din. Naslov r»ove oglasni oddelek »Jutra«. 10224 Enostanovanjska hiša velik zelenjadni vrt v Ljiubljani, nap-odaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10245 Pritlično hišo z večjiim posestvom, sadovnjakom prodam. Poizve se v oglasnem oddelku »Ju-trak. * 10270 Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, načrte, skice, proračune in nadzorstva. Ponudbe pod: »In-ženjer Arhilekt* na ogla-, oddelek »Jutra«. 34 УГ # i 7(1 f J ň i t 11 áái Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih cenah Čer ne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. 38 Živo srebro 'kupi Augustin, št. Vid 23 nad Ljubljano. 10192 Mlekarno izkuh za mrzla in gorka jedila, kavo. čaj, gorko mleko in brezalkoholne pijače, za sedeče goste, z inveniarjem vred, radi bolezni prodam na najbolj prometni točki srodi Ljubljane. Ponudbe na og!a>ni oddelek »Jutra* pod šifro »Din 15.000*. 1013S Pisarniške prostore na prometni točki, zvezane s stanovanjem oddam. Pripravno tudi za zdravnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prometna točka« 9732 Gostilno Dolinar po domače pri Polonovcu v Poljanah nad škofjo Loko, dobro idečo, stoječo tik glavne ceste ter farne cerkve, prodam takej proti po'ovičnemu plačilu. Za ostali znesek se v knjižim Na dopise se ne oziram. Oglasite se osebno pri meni v gostilni. 10194 Lokal z vodno močjo in električno napeljavo oddam v najem za več let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra- nod šifro »Gorenjsko*. 10229 Trgovski lokal s p-avico žganjetoča, na najlepšem mestu oddam. Naslov v oglasnem odde'kiu »Jutra*. " 10221 Mesnico z inventarjem, v Ljubljani takoj oddam. Naslov pove Oglasni oddelek »Jui--a-. 10312 Skladišče lepo in suho, ali delavnico 9X7. г sobo in kuhinjo s 1. majem oddam v Lin liartov.i ulici 28. 10220 Mlekarno z inventarjem in stanovanjem oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 10279 Suho seno zdra'-o. več vagonov, prodam L. Nouschak. Bos. Dubica. 9987 Seno in otavo prvov-st.no. prodam Ižanska cesta 2. Ljubljana. 10269 Lepe lipove plohe p-odam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »20 m*. 1003S Stanovanje v bližini kolodvora Viž-marje oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10128 Stanovanje solnčno, 3 sob. kopalnice, balkona in pritiklin, v bližini Tivoli oddam si. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šif"0 »1500«. 9876 Stanovanje 2—3 sobe in pritiklin iJ. c m za takoj. Ponudbe pod »Stalno* na oglasni oddelek »Jut a*. 10259 Stanovanje čedno sobo in kuhinjo, išče za 1. maj solidna stranka (3 osebe) v mestu ali Sp. Šiški. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra* pod: Stanovanje za maj«. 10263 Vina Burgundec, Blatina. Rizling, Rnžiea. Muškat. S"l-vanec. Dolenjska črnina in \ iški Opolo pri.noroča íto-stilna T' Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra cesta ' 13. 959S Gostilna »Prešeren« v Rožni ulici priredi v torek, dne 18. t. m. zvečer na čast Jožicam in Jožetom zabavni večer z godbo K obilni udeležbi vabimo. 10193 Čedno sobo z dobro postrežbo in kopalnico išče Dunajčan. Ponudbe na ogla.sni oddelek »Jutra* pod šif-o »Garatre-möglichikeit*. 10168 Stanovanje sobe in kuhinje ali večjo sobo išče šivilja, ki prevzame tudi popravila, šiva tudi gospodinji brezplačno. — Po-midbe na oglas, oddelek »Jutra* pou šifro »Šivilja«. 10171 Lepo stanovanje 2 sob in kuhinje, poleg univerze oddam s 1. majem sitranki brez otrok. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. maj 1930*. 10328 Stanovanje 2 sob in kuhinje išče z aprilom boljša stranka, ki plači za leta naprej. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vpokojenec*. 10210 Stanovanje sobe in kuhinje oddam za 1. maj eni osebi. Naslov v oglasraem oddelku »Jutra«. 10255 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin oddam za april. Naslov v oglas. odd. »Jutra*. 10249 Solnčno sobo s souporabo kopalnice — blizu opere oddani. Naslov v oglas-nem oddelku Jutra 10035 Preprosto sobo s separatnim vhodom, v centru rne-ta išče gospodična. ki ima posteljnino in perilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a* pod "šifro »Stalna«. 8S67 Sobo z 2 posteljama ta/ ni oddam Ulica na grad št. 7. 10188 Sobo takoj oddam gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. " 10315 Opremljeno sobo lepo. z eno ali dvema po- steijamf, poceni oddam na Opekarski cesti 32. 10316 Opremljeno sobo v I. nadstropju, s posebnim vhodom takoj oddam. Mesečni najemnina s postrežbo 265 Din. Pojasnila v trgovini Matej Orehr-;. Kolodvorska ulica št. 26. 10219 Opremljeno sobo lepo in solnčno, z elektr. razsvetljavo ter pa-keti. v rentru mesta, oddam ta' oj. N'a željo tudi z 2 posteljama. Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9971 Sostanovalca na hrano in stanovanje sprejmem. Poseben vhod. elektrika, mesečno Din 650. Restavracija Soča. Sv. Petra cesta 3. 10257 Prazno sobo solnčno v pritličju ali prvem nadstropju išče go>pod pri stranki brez otrok. — Ponudbe pod: »Mir in snaga r na eglasni oddelek »Jutra«. 10256 Dve meblovani sobi s kopalnico, v kateri se na plin lahko kuha, v bližini gl. kolodvora, cddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10271 Fotograf star 27 let. s primernim imetj'em, želi znanja z gospodično, staro 18—27 let, ki bi imela 6 let učne .n strokovnjaške prak-e v fotografski cbrti, ki imela la-ten atelje, aH pa kako drugo imetje v vrednosti 50.000 Din. Cenj. ponudbe s sliko in nolnim na-lovom na: F. '/... Laura st. Nr. 91 L. Egelhoven. Holland. 10196 Ovlašteni stavbenik 28 gcd. star, sa vlastitom gradj. poduzečem i kapitalom 100.000 Din. želi po-znanstvo go-pojice od 25 do 30 let. loja posjeduie oko 100.000 Din Ponude sa fotografijo m na cglasni oddelek »Jiutra« pod »F. H. G.« 10208 Želim zvedeti 18./III. 30. 10227 *AcA 'li* 4Lá* v Pianino amerikan-k: sistem — lep glas, ugodno nap-odaj. — Naslov у oglasnem oddelku »Jutra*. " 10174 Pianino skoraj nov. dunajtke fabrikát., poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10173 Pes čuvaj kraški ovčar poceni naprodaj. Čamernik, Dunajska сЫа 36. 10059 Linguafonske plošče uporabljive, v g amofouih, za prluči:ev franc. jezika, s številnimi literarnimi kurzi. prodam Oferte na poštaii predal 24-17. 9432 Psa mladega španjolca. dobrega čuvaja prodam Naslov \-ogla.-nem oddelku »Jutra*. 10218 Šivalni stroji Haid & Neu. na ugodne obroke »Centra*. Miklošičeva cesta 7/Ш. L'ubljana 57 Motor 10 HP. na sirovo olje zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-a-. 10175 Stružnico izp-amo rabljeno, 2000— 25 Wagoma*. Interesenti si lahko ogledajo st-oj pri meni v pekarni. .T. Sašek. Ljubljana VII. Celovška cesta št. 62. 1023S Valialni strl>j dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra- pod »Walzmaselii-ne 334*. 10189 Коте«! Romt! železna služinska Brozovič* patent postelja zlo& Jjiva, s tapeciranim ma-dracorn. zelo praktična za vsaka hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče ose« be stane Din. 450.— Raspošiljam со poštnem povzetiu. r» KO. 17CJ.CC Ä SUMN4 Lesena patent postefU tložliiva, s tapeciramm madracom, ге!е praK« (•dna sune Din. 2S0.— LczatSa za -sunčanje — flie. tfcstuhl), najnovije vrsti sta-pe Din. 150.— t. BHozoTie. Zagreb, XUca 82. Na obroke kupite lahko vsakovrstno blage s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ul. 1 — Posreduje hitro in diskretno. 9594 Zahvala Xajto pleje se zahvaljujem I. Deka niču. pedikeru od Ilirije, ,-cdaj zaposlenemu v kopališču »Slon*, ker je meni in moji ženi odstranil kurja očesa in zverižene nohte brez krvi in bolečin. Mtišan Mutevelič, Sv. Prt a cesta 44. 10230 Dama ki je v soboto. 15 t. m. zamenjala v tirani škor- njičke, naj pride po svoje, ker jo znana. 10211 Dotični gospod iz Ljubljane, ki je dne 6. marca od g. Friedrich. Graz, kupil 100 kom. »Flammentod«, se v lastnem interesu naproša, da .-e pismeno ali osebno javi p i tvrdki A. Zorko. Maribor. Aleksandrova 11. 10278 Slike za legitimacije iz leluje najhitreje Ilugon Hibšer. fotograf. Ljubljana. Sv. Petra cesta 25. 61 Če nujno potrebuješ slike za legitimacije jih dobiš v 10 minutah pri fota Brata Šmuc. Ljubljana Wolfova ulica 12. 242 Ocarinjenje vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošilik oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi PA.JKO TÜRK, carinski posrednik. LJUBLJANA. Masarykova ccsta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. ladjarska sola „Viktorifa" v IiOvrečini /. p. Vrbovac nudi iz svojega sadovnjaka po nizkih cenah plemenito drevje, okrasna drevesca in gr-mičje za parke, drevorede, pokopališča itd. Sadike za žive ograje in gozdove. Sadike za šparglje itd. Cenik na zahtevo zastonj. 4850 so bedni ljudje bore sc za zrak, postajajo nervozni, ne morejo spati, nc redno delati; proti temu se uporabljajo z velikim uspthoin M bronchial citarete, Ki takoj ublažijo I» kasneje tudi ozdravijo Dobivajo se v 1 e k a v 11 a h Z A L U Z I .T E. lesene tekstilne, rolete (drvonitke)r rolete iz gradlna, samonavijalee in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka PETER KO ISA M j Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32. DVOKOLESA — teža od 7 kg naprei najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Banske, srezke in občinske uprave za pleskanje železnih konstrukcij, mostov in ograj se blagovolite obrniti na MILOŠ ROZIN in DRUG, TRBOVJE, ki uporablja izključno najboljšo, najtrajnejšo, najcenejšo zaščitno barvo proti rji ASÍTOXYD popolnoma jugoslovenskega izvora. 4863 1NSERIRAJTE V „JUTRU ii Razpis službenega mesta Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje mesto volonterja Po zadovoljivi poskusni praksi more prosilec postati praktikant in pragmatični uradnik. Namestitveni pogoji: a) jugoslovensko državljanstvo, b) neoporečno življenje, c) starost od 20 do 25 let, c) dovršena kadrska služba, e) dokazilo o zdravstvenem stanju, f) uspešno dovršena srednja šola ali trgovska akademija. Prošnje je vlagati pri hranilničnem ravnateljstvu do dne 2. aprila 1930. Ljubljana, dne 17. marca 1930. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske Emerson říougíi: možje: Roman XVII. POGLAVJE »Povejte nam, Auberry, kadar naj ustrelimo,« sem slišal glas poročnika Belknapa; očividno je prepuščal odločitev staremu pre-rijcu. Nato sem začul Auberryjev glas, ki je zvenel v tem resnem trenutku za čudo mladostno in trdno. »Pripravite se, dečki! Izberite si vsak svojega moža in ubijte ga, slišite, ubijte ga!« Bolj dalekosežnih taktičnih načrtov nismo imeli. Naše puške so jele ' kati: komaj so izpregovorile, so že zazijale vrzeli v bliščeči vrsti, ki se jc usipala okoli nas. Siouxi so se spuščali za telesa svojih konj in streljali med jahanjem, nekateri iz pušk, večina pa z loki. Večina našega dela je bila opravljena, še preden so oni do-segli višek neravnega *erena na naši levici. Videli smo, kako je obležalo na pozorišču pot tucata skrčenih, okrvavljenih, negibnih teles; a že so pridrveli novi jezdeci in jih odvlekli proč. Lok in puščica ne zalezeta mnogo proti puški skritega strelca; a ko so nam Siouxi dospeli za hrbet, so videli, da je ograda voz zadaj odprti Zagnali so bojni krik in se pripodili bliže. Na razdaljo sto korakov so udarjale njihove strelice kaj blizu cilja in vsak trenutek zadele kakega našega mozga ali konja. Bližali so se in prebijali naš zadnji voj, zakaj med našimi ljudmi je nastala zmeda, ker so se konji in mezgi plašili ter skušali uiti. Že so ležali na tleli možje, ki so se opirali na komolce in bruhali krvave pene. Puščice so sikaje udarjale v les naših voz, v usnje sedel in vprege in zdaj pa zdaj tudi v kaj mehkejšega... ■ Pravkar sem nabijal puško, ko sem začutil, da me nekdo vleče za rokav, in začul ob svojem ušesu glas. »Človek božji, kako pa naj vidim streljati, ko ste mi ves čas z glavo napoti?« Zraven mene je stala Mandy Mc Governova z napol vzdignjeno dolgo sivo puško. Bila je prav tako hladnokrvna kakor katerikoli mož med nami in takisto smrtno resna kakor mi. Ko sem se ii umaknil, sem videl, kako je sklonila svoj trdi, sivi obraz, upognila komolec in trdno pomerila; videl sem, da niha z muho, kakor bi zasledovala bežečo zver; in ko je strel počil, sem videl, kako se je eden izmed Siouxov zvrnil s svojega sedla. Mandy se je obrnila k zadnjemu voju. »Daj, pokaži se, sinko!« sem čul njen krik. In v svoje začudenje sem videl, kako se je utrgala od nekod dolga, mršava postava Andreja Jacksona Mc Governa, stiskajočega v roki karabinko, med tem, ko mu je prihajal iz ust vrisk porajajočega se poguma, ki je očividno navdajal njegovo mater z brezmejno radostjo. Skoraj v istem trenutku je eden izmed Siouxev, smrtno ranjen po naši krogli, obrnil konja in se zapodil naravnost proti nam. Vedel je. da mora umreti, in tako je bilo pri njih navada — o, ti rdečekožci so znali umirati! Omahujoč na svojem konju se je bližal in bližal, komaj štirideset korakov je bil še od nas, in ker ni hotel nihče izmed nas ustreliti nanj. saj smo vsi videli, da umira, se je že zdelo, da bo res pridirjal k nam in nam napravil morda celo kako škodo. Tedajci pa sem začul tresk dečkove karabinke — in v naslednjem trenutku sem videl, kako je rdečekožec razprostrl roke in telebnil s sedla na tla. Mislim, da svet še ni videl večje izpremembe od te, ki se ie zdaj odigrala. Andrej Jackson se je iztrgal rokam, ki so ga zadrževale, planil iz vrste, zdirjal k padlemu divjaku ter jel z besno togoto udrihati po njegovem truplu in brcati vanj; nato si je omotal njegove lase okoli roke in ga zavlekel nekaj korakov proti naši strelski črti. Po obrazu Mandy Mc Governove se je razlil izraz popolne blaženosti. Vpila je nanj kakor na mladega psa, ki se je spustil v svoj prvi boj: »Le daj ga! Daj mu jih, dečko, daj mu jih!« S težavo smo dobili Andreja Jacksona nazaj v vrsto. Mati ie stopila k njemu in ga prijela za roko, kakor da ga šele zdaj prizna za moža. »Nu. dečko, tako mi ugajaš!« A zdajci se je obrnila k meni. »Nekateri pravijo, da je to stvar pesti,« je dejala, »a jaz mislim, da je odvisno nekaj od jezika, nekaj pa od vaje.« Siouxi, občutno razredčeni po našem ognju, so se razpršili in si poiskali varstva za bregom reke. Naši vojniki so zdaj manj pogosto streljali na poslednje vrste, ki so naglo drevile mimo nas in nas med dirom obsipale s točo puščic. Zdaj sem se ogledal po taboru. Videl sem, kako je Ellen Meri-wetherjeva klečala na tleh ter privzdigovala nekega ranjenca za ramena. Zavlekla ga je na varen kraj ob vozovih, kamor so bili prenesli že štiri druge ranjence. Videl sem, da ji teko iz oči solze; njen obraz je izražal isto sočutje, kakor nekoč, ko je stiskala k sebi ranjenega goloba. Prej sem bil ponosen na Mandy Mc Governovo. Zdaj sem bil ponosen na Ellen Meriwetherjevo. Bili sta zastopnici dveh pokolenj naših žen, ameriških žen — čast in slava bodi obema! A skoraj tisti mali, ko sem obrnil glavo in zagledal vse to, sem začutil glas, kakor da je nekdo pograbil desko in me z vso silo udaril po temenu. Nato se mi je po malem zazdelo, da mi je glava •popolnoma odtrgana od telesa in se oddaljuje od mene. Razločno sem videl, kako se to godi. obenem pa sem z začudenjem opazil nenadno izpremembo na obličju mladenke, ki je bila prav tedaj prišla do mene jn po naključju vzdignila oči. »Го je čudno.« sem pomislil, »moja odtrgana glava se pomika naravnost proti njej, tik preko nje pojde zdajle!« Nato me je minilo zanimanje do vsega. Utonil sem v naročili Večne Skrivnosti, iz katere vsi izviramo... XVI. POGLAVJE. Preizkušnja. Ne vem, koliko časa je trajalo, da sem se prebudil v svet. ki se mi ie zdel v prvem trenotku poln toplega ugodja in lepote. A že sem začutil v vratu ostro skelenje in hudo bolečino, po čemer sem sklepal, da sc je moja odtrgana glava vrnila na svoje mesto. Ta bolečina je bila povod, da sem se ozrl in pogledal Auberryiu v obraz. Mrk je stal zraven mene in držal v roki operjeno puščico, kakršna rabijo indijanska plemena za lov na bivole. A ko sem pogledal tja, kamor je gledal Auberry, sem opazil, da puščica nima osti. Takoj sem uganil, da mora tičati ta ost nekje v mojem vratu. Videl sem tudi, da je solnce jasno sijalo. Megleno sem sespominial, da ie bil nekakšen boj, a z ugibanjem, kako je prišla ta puščica v stik "z menoj, si nisem belil glave, zakaj moja misel se ni mogla opriieti ničesar razen najbolj preprostih stvari. BREZPLAČNO! PO E Л O NOTRANJO GUMO DOBE VSI NAŠI ODJEMALCI ZA VSAKO ZUNANJO AVTOMOBILSKO GUMO, KUPLJENO POD DOSEDANJIMI POGOJI IN CENAMI OD 20. MARGA DO 10. APRILA 1930 PRI ZASTOPNIKU В R А б E NAŠIMBENI jeli ob priliki prerane smrti našega dobrega nad vse ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda i«g. pana 1 Krmžarja železniškega strojnega inženjerja v kurilnici Maribor in rez. oficirja za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vojaški komandi mesta Maribor za častno spremstvo, zastopniku direkcije dr. Faturju in ing. Weinbergerju, viš. insp. Goljašu, načelniku kurilnice Maribor g. ing. Vidicu, Udruženju strojno teh. osob ja. strojevodjem, njegovim stanovskim kolegom kakor celokupnemu osobju kurilnice Maribor in Ljubljana, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti v Mariboru in št. Vidu nad Ljubljano. 4879 V Ljubljani, dne 17. marca 1930. Žalujoči ostali Po 231etnem trpljenju težke živčne bolezni je danes, v 80. letu starosti, izdihnila svojo blago dušo gospa Ema Vošnjak roj. Drager Zemeljske ostanke blage pokojnice izročimo materi Zemlji v torek, dne 18. marca, na Mestnem pokopališču v Ptuju ob 15. uri popoldne. Mestni vrh pri Ptuju, 16. marca 1930. IVAN VOŠNJAK, soprog. — MILAN in VLADIMIR, sinova. — MITJA, SERGEJ, KSENIJA, vnuka in vnukinja. — MIRA VOŠNJAK roj. GONANSKY, MAJDA VOŠNJAK roj. SPAN, sinahi. 4878 Posebnih naznanil ne izdajamo. ® Županstvom! Plošče 170 X 55 cm2 z napisom in državnim grbom, po predpisu ministrstva za notranje posle (obrazec 2 in 3), pocinkana pločevina, lesen okvir, dobavlja najceneje za Din 600.— z zabojem: Inž. Guzelj, Ljubljana VII., Sv. Jerneja c. 5. Tel. št. 3253. Dobro ohranjeno Registratur-national blagajno malo rabljeno, prodam. Vprašati in ogledati : Maribor, Koroška cesta št. 46. 4856 RAZPIS Krajevni šolski odbor na Ovsišah pri Podnartu razpisuje drla za nadzidavo šol. poslopja na Ovsišah. Oddala se bodo zidarska in težaška, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, steklarska, pleskarska, slikarska, pečarska in inštalacijska dela. Dela se oddajo skupno ali posamezno. Natančnejši pogoji pri kr. šol. odboru na Ovsišah. Ponudbe je staviti do 6. aprila t. 1. Kraj. šol. odbor si pridržuje pravico oddati dela neglede na višino ponudbe, Krajevni šolski odbor na Ovsišah, dne 16. marca 1930. Predsednik: Štular Franc. 4St>S Tajnik: Blažič Drago. Blagajnik: Bešter Franc. Naša draga stara mamica franeiška JCrolnik je danes v starosti 82 let nenadoma preminula. Pogreb bo v sredo, dne 19. marca ob \'2 10. uri dopoldne. " 4877 Ljubno, dne 17. marca 1930. Žalujoči vnuki in vnukinje. t Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najina dobra in iskreno ljubljena mama, gospa jtiarija Jramte roj. €xler nadučiteljeva vdova in posestnica v Kamniku danes, v 67. letu svoje starosti, večkrat previdena s tolažili sv. vere, po dolgi, trpljenja polni bolezni, vdano v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 38. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Maistrovi ulici št. 2 na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na šutni in v frančiškanski cerkvi. Preblago rajnico priporočava v pobožno molitev in blag spomin! V Kamniku, dne 15. marca 1930. 4876 MINKA, učiteljica, in OLGA, hčerki. Zahvala* Za številne dokaze globokega sočutja, ki smo jih bili deležni ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Antona Milavca lesnega trgovca in posestnika ter za poklenjene prekrasne vence se prav prisrčno zahvaljujemo. še prav posebej se moramo zahvaliti čč. duhovščini za pogrebno spremstvo, zdravniku g. dr. Pušenjaku za požrtvovalnost in trud, ki ga je imel z bolnikom, pevcem Sokola za ganljive žalostinke ter vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Dolenja vas pri Cerknici, dne 18. marca 1930. 4867 Žalujoči ostali "■ P.* Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribniiar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubliiani,