Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo «0 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din
ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.549 za inserate; Sarajevo itv. 75fci. Zagreb Stv. 59.011. Praga-Dunaj 24.7V
U red n iit ve je t Kopitarjevi i»1.6/Hl
U prava: Kopitarjeva b. telefon 29W
Telefoni ■redništvai dnevna siaiba 205» — mču im, ON la MN
lakaja «nk An s)«traj, rasea poaedeljka ia dneva po praznika
Flandinov padec
Šest mesecev je preteklo, ko ie Etienne Flandin, takrat še minister za javna dela v vladi Gastonn Doumerguea s svojim govorom v Amiensu skočil v hrbet svojemu šefu, ki je z ozirom na državno gospodarstvo Francije in na zunanje-politične potrebe zahteval od francoskega parlamenta obsežna pooblastila, da bi smel z dekreti, brez neskončnih debat v parlamentu in brez političnih intrig na čisto gospodarskem pol ju, vipostaviti red v notranji in v zunanji politiki d ržave. Takrat v Amiensu se je Flandin, I ki se je bil že dogovoril z radikalnimi socialisti, da bo za smrtni sunek v Doumergueovo vlado dobil mandat za sestavo nove vlade, izrazil, »da republikanska demokracija, ki je 60 let nosila odgovornost za usodo države, ne more prenesti niti sence režima, ki bi si prisvajal le eno izmed pravic, ki pripadajo edinole francoskemu ljudstvu«. No, Etienne Flandin je postal predsednik vlade in Doumergue se je vrnil razočaran nazaj v zatišje svoje vile v Tournefeuille. Pooblastil ni bilo, republikanska demokracija jc ostala neoskrunjena. Toda gospodarske ne-prilike niso hotele ponehati. Nepričakovan razvoj mednarodne politike je zahteva' novih ogromnih žrtev od francoske državne blagajne, žrtev, ki jih niso mogli pokriti redni dohodki države, niti izredni prilivi malih varčevalcev. Državna blagajna pa je potrebovala denarja. In g. Etienne Flandin, ki je imel dolžnost, da jo napolni, je začel misliti na izredna pooblastila, češ da so vsi parlamentarni ukreni, izpostavljeni raznolikim strankarsko-,političnim intrigam, prepočasni in zato premalo učinkoviti in da je treba polnomočja, s katerim bo vlada lahko bliskovito posegala v državno ekonomijo in poiskala denar, ki je za gospodarsko ravnovesje potreben in za mednarodni položaj neobhoden. In zaprosil je za pooblastila, za ista, • vsled Katerih je pred meseci smrtno zabodel Doumergueovo vlado, ki ji je sam pripadal...
V nočni debati od četrtka na petek ga je francoski parlament zlomil in mu s 556 proti 202 glasovoma odrekel pooblastila in zaupanje. Tn Etienne Flandin je moral v Elizejsko palačo, da ponudi ostavko vlade, ki je bila takoj sprejeta.
Francija je naša velika zarvciznica in naša zvesta prijateljica. Nobene prilike ne zamudimo, da bi te resnice zopet in zopet ne ponovili pred našo javnostjo. Iz tega dejstva pa nočemo izvajati kakoršnekoli pravice, da bi se vmešavali v razvoj francoske notranje politike, čeravno je na drugi strani res, da ima vsaka sprememba v francoski vladi tndi posredno svoj vpliv na vse njene številne državenprijuteljice po Evropi. Toda iz naslova prijateljev m zaveznikov bi si k vladni krizi, ki je nastopila v posebno težavnih okolščinah v izredno važnem mednarodnem trenutku, vendarle dovolili dve pripombi.
Za prvo nam je dal povod sam odstopivši finančni minister Germain-Martin, ki se je pod očitki zibornice zrušil še par ur pred padcem celokupne vlade. Germain-Martin je v svojem zagovoru pred parlamentom javno izpovedal, »da se je napad na francoski frank začel takoj po občinskih volitvah dne 15. maja, in da je v teh 14 dneh odpotovalo iz Francije v inozemstvo 4 milijarde frankov — 13 milijard Din našega denarja! — in da je ta exodus zakrivil mednarodni komplot«. Kaj se je zgodilo 13. maja? Ob priliki občinskih volitev se je s tihim zadovoljstvom Flandinove vlade same naenkrat zopet zbral levičarski, to je marksistično-fra-masonski kartel, ki je pripomogel komunistom do nepričakovane zmage. Komunisti so napredovali z neznanskim skokom predvsem v pariški okolici, kjer so si priborili 28 občin in tako strnili rdeči obroč okrog Pariza. Francoska vlada, ki je par dni poprej sklenila zavezniško pogodbo z ruskimi boljševiki, je morala komunistično zmago z ozirom na nove prijatelje v Moskvi sprejeti če ne z veseljem, pa vsaj z resig-niranim obrazom. Toda ne tako francosko ljudstvo, posebno tisti velikanski del, ki si je s svojim delom in s svojo štedljivostjo prihranil nekaj frankov. Enkrat že je mali francoski varčevalec vrgel v rusko žrelo 22 milijard frankov — to je bilo pred vojno — in jih nikoli več ne bo videl. Sedanje ljubimkanje vlade z boljševiki in naravna posledica tega, komunistični in marksistični napredek pri občinskih volitvah, je francoski varčevalec instinktivno razlagal jx> svoje in brez dvoma razlagal prav. Začel se je braniti in spravljati svoje prihranke na varno, da jih še enkrat ne požre domača in tuja bol j-Sevija. Celo »Temps« jim daje prav, ko piše dne 29. maja, »da vsaka zmaga sfcupne fronte pomeni zmago združenih komunistov in socialistov, torej marksistov, ki so nasprotniki vsakega kapitala. Odkod naj jemlje mali varčevalec zaupanje v zmago svojih največjih nasprotnikov!« Zakaj se čuditi, če ob zmagali revolucionarjev ravno tisti, ki jih hoče revolucija oropati vseh prihrankov, kažejo znake, da se hočejo braniti? Ruska politika Flandinove vlade, ki je dobila svoj naravni odsev v marksističnih zmagah pri občinskih volitvah, je pridne in varčne Francoze prisilila v samoobrambo. Če ie Flandin žrtev teh razmer, komu naj pripiše krivdo. Paktiranje s komunisti, pa naj sedijo doma v Franciji ali v Moskvi, je omajalo francoski frank in z njim tudi francosko vlado.
Druga pripomba, ki bi jo radi izrekli, tiče mednarodne politike. Položaj v Evropi danes ni razveseljiv. Evropa potrebuje vodstva. Vsiljujejo mu ga razni fašistični pokreti, ki so nasprotni malim narodom. Vodstva si želijo v prvi vrsti mali narodi in radi bi ga našli v Franciji, ki je s svojo kulturno zakladnico in s sijajem svojih narodnih čednosti poklicana, dn pripelje Evropo v boljšo bodočnost. Francoske vladne krize s tega stališča niso samo banalna notranja zadeva Francije kot take. marveč dobivajo obseg političnih kriz, ki zadevajo vse one narode, ki zrejo v Francijo in od nje pričakujejo vodstva in pomoči. V francoskem parlamentu padajo odločitve, ki niso usodne samo za Francijo, marveč za vos zvezni sistem francoskih prijateljstev, In ravno s tega evropskega stališča ma-
Kriza francoske vlade - kriza franka
Flandinov naslednik - socialist
Fernand Bouisson hoče sestaviti vlado vsenarodnega sodelovanja - „Odrešilna fronta" od marksistov do Marinovih republikancev? - 5 miljard frankov pobegnilo čez mejo v par dneh
Fernand Bouisson
Pariz, 31. maja. TG Vlada g. Fiandina je po glasovanju v parlamenta, kjer je dobila 202 glasova in združila proti sebi 365 glasov, ponoči od četrtka na petek odstopila. Njena usoda je bila zapečatena, kakor hitro je postalo jasno, da si hoče priglasovati pooblastila gospodarskega značaja. Predsednik republike je takoj ponoči začel s političnimi posvetovanji in je rano zjutraj poveril mandat za sestavo nove vlade predsedniku parlamenta socialistu Bouissonu. S tem je določena tudi tendenca sedanje krize. Levica, ki je pri občinskih volitvah dobila znatne uspehe, hoče vladati brez Fiandina in njegovih priveskov. Desnica pa levičarje tudi potiska v vlado, ker je prepričana, da bo prišlo do podobnega gospodarskega poloma, kot pri prvi levičarski vladi leta 1926, in misli, da bo zopet prišel čas za njo, da reši položaj. »Francoz ima svoje srce na levici,« piše Andrč Siegfried, »a njegov žep se nahaja na desnici.« To je tudi ključ za razumevanje sedanje in vsake politične krize v Franciji.
Milfarde beže čez mejo
Pariz, 31. maja. c. Pogajanja za sestavo nove vlade se nadaljujejo zelo pospešeno. Vsi so odločeni, da se ta kriza vlade konča čimprej. Panika jc že dovolj škodovala francoskemu franku in nadaljevanje zmešnjave bi moglo saino še pomagati špekulantom. Danes so se vkljub krizi ves dan v pravosodnem ministrstva posvetovali, kaj je treba storiti proti špekulantom. Ti svoje delo z velikim uspehom še nadaljujejo. Predvčerajšnjim so rešili poldrugo miljardo frankov na varno v London, včeraj na predvečer odstopa vlade pa so spravili celo štiri in pol miljarde frankov preko meje. Zato so danes detektivi preiskali več pariških bank. Povsod so jih spremljali zastopniki državnega pravdništva. Vsak sumljiv bančni zavod je obiskalo deset detektivov. Vendar pa so detektivi lahko zasačili samo eno banko. To banko so takoj zapečatili, bankirja pa odvedli v preiskovalni zapor.
Bouisson sestavlja novo vlado
V tej psihozi je takoj zjutraj predsednik parlamenta Fernand Bouisson začel posvetovanja za sestavo nove vlade. Poudariti je treba, da je bil Bouisson že dolgo Lebrunov kandidat za predsednika vlade. Lebrun si je zmeraj želel sestaviti v parlamentu močno republikansko vladno kombinacijo z osebnostjo na čelu, ki naj bi uživala velik ugled pri vseh strankah. Poudariti je treba
namreč, da v francoski politiki zmeraj bolj izginjajo osebnosti, kakor so bile Poincarč, Briand in Doumergue, ki so bile takorekoč nad vsemi strankami in so zato lahko nad vsemi strankami v parlamentu vladale. Fernand Bouisson je kot predsednik parlamenta že skoraj deset let tretja osebnost v hierarhiji tretje republike. Njogov ugled pa se je še zvišal, ko je po žalostnih dogodkih dne 6. februarja lani izstopil iz socialistične stranke in nato ostal izven strank. Sedaj poskuša Lebrun z njim na čelu vsiliti parlamentu resno voljo do dela mimo ozkosrčnih strankarskih razra-čunavanj.
Zopet pooblastilni zakon
Fernand Bouisson je tudi tako zastavil svoje delo. Napram voditeljem strank nastopa želo avtoritativno. K delu hoče pritegniti vse stranke v parlamentu in že takoj v začetku izsiliti od njih mnogo več, nego je to mogel zahtevati Flandin. Danes je Bouisson zaporedoma sprejel voditelje glavnih parlamentarnih skupin in od njih zahteval, da morajo že pred sestavo vlade zahtevati v skupinah izjavo zaupnic novi vladi. Obenem pa se morajo obvezati, da bodo t parlamentu takoj sprejele pooblastilni zakon, ki je bil Fiandina odklonjen.
Herriot vstopi
Težišče položaja je topot zopet pri radikalnih socialistih. Ta klub zaseda danes že ves dan. Vendar pa je še pred sestankom kluba Herriot Bouissonu že obljubil, da vstopi v vlado kot državni minister. Socialisti so popoldne sklenili, da ne vstopijo v vlado. Podpirali bi edino vlado, ki bi
bila odločno demokratsko napadalna. Republikanski, socialisti, neosocialisti in desničarski del socialistov pod vodstvom Frossarda se še niso odločili do časa, ko to poročamo.
„Zvečer vlada"
Poleg zastopnikov strank pa hoče Boaiasmi sprejeti v vlado še tri neparlainentarce-strokovnja-ke, med temi tudi bivšega guvernerja francoske narodne banke in profesorja na pravni fakalteti v Parizu Charlesa Rista. Do večera izgleda., da b« novi finančni minister dosedanji minister vojne mornarice Pietri. Ko je ta ob 6 popoldne zapuščal Bouissona, je izjavil: »Upam, da bo vlada kmahi sestavljena. Bouisson je odločen, da uspe, in upam, da bo še zvečer sestavil vlado.«
Socialisti so se sestali pod predsedstvom Leona Bluma ter so odklonili sodelovanje * Brnita sonoin.
Maršal Petain v vladi
Pariz, 31. maja. c. Zvečer je Bouisson •prejet zastopnike radikalov in jim obljubil, da pooblasti ne bo izrabljal v politične namene, posebno, da ne bo spremenil volilnega reda. Nato se je klub radikalov sestal in se skoraj z vsemi glasovi izjavil za Bouissona. V imenu radikalov bosta v vladi Herriot in Caillaux. Radikali dobe tudi glavna ministrstva in to je notranje, prosvetno in finančno ministrstvo. Maršal Petain je tudi obljubil Bouissonu, da bo vstopil v vlado. Pač pa zahteva Bouisson, da ostane Mandel v vladi. Nato je šel Bouison k predsedniku republike in pozneje izjavil časnikarjem, da bo jutri sestavil vlado.
Vladni odloki z ozirom na
evharistični kongres
Sprejem kard. Hlonda
Belgrad, 31. maja. m. Apostolski nuncij msgr. Pelegrineti je s posebno noto obvestil zunanje ministrstvo, da je za II. evharistični kongres za Jugoslavijo v Ljubljani določil sv. oče posebnega delegata v osebi primasa Poljske, kardinala Avgusta Hlonda, nadškofa poznanjskega. Zunanje ministrstvo je radi sprejema papeževega legata v Ljubljani dne 28. junija dalo potrebna navodila pravosodnemu ter notranjemu ministru in kraljevi banski upravi v Ljubljani.
Obisk šolske mladine
Belgrad, 31. maja. m. Glavni pripravljalni od-1 bor za II. evharistični kongres v Ljubljani se je obrnil na prosvetno ministrstvo s prošnjo, naj pri-I poroči učiteljstvu dravske banovine, da pomaga ' izvesti obisk šolske mladine pri mladinskih kongresnih prireditvah dne 29. junija ob 8 zjutraj na stadionu. Prosvetni minister čirič je tej prošnji ugodil ter dal potrebna navodila prosvetnemu od- | delku kr. banske uprave v Ljubljani.	i
Zaključek šol
Belgrad, 31. maja. m. Z odlokom prosvetnega ministra se bo v dravski banovini šolski pouk na osnovnih šolah zaključil že dne 22. junija radi evharističnega kongresa, ki bo v dneh od 28. do 30. junija 1935 v Ljubljani.
Skupna prenočišča po šolah
Belgrad, 31. maja. m. Prosvetno ministrstvo jf na prošnjo glavnega pripravljalnega odbora za II. evharistični kongres v Ljubljani dovolilo uporabo vseh šolskih poslopij v Ljubljani, v Št. Vidu, Zgornji Šiški, Jezici, v Mostah in na Viču za skupna prenočišča udeležencev kongresa.
Dopust za uradnike
Belgrad, 31. maja. ni. Pod ad br. 1116 je pred sednik vlade na prošnjo pripravljalnega odbora za II. evharislični kongres v Ljubljani odobril vsem državnim uradnikom katolikom, ki bi se hoteli udeležiti tega kongresa, potrebni dopust O tem je predsednik vlade obvestil vsa pristojna ministrstva.
Brezplačno
se zamorete vrniti domov,
če med 1. in 11. junijem pridete po opravkih v Ljubljano. Na odhodni železniški postaji kupite celo vozno karto in rumeno železniško izkaznico za Din 5'—. Če obiščete Ljubljanskt velesejem, Vam vozna karta s to izkaznico velja za brezplačen povialek. Ta ugodnost velja za dopoto-vanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija, za povratek pa od 1. do 16. junija L L
ramo obžalovati te neprestane, druga drugi si sledeče krize, ki francoske vlade preveč doma zaposlujejo in jim ne dajo niti časa niti poleta, da bi nastopile na evropskih frontah s tisto odločnostjo, ki bi bila potrebna, da bi pomirila marsikatere skrbi in brige malih narodov, ki dobivajo vtis, da so preveč prepuščeni samim sebi, in to v dobi, ko razni drugi pokreti uveljavljajo svojo moč in svoje načrte.
Mi od srca želimo, da bi francosko ljudstvo našlo v svojem bogatem geniju sredstev, da si uredi doma svoje blagostanje, a da se ozira tudi na številne narode, ki vztrajajo v svoji veri, da bo le močna in dosledna Francija Evropo obvarovala pred novimi potresi.
Po Hitlerjevem govoru
Nemška diplomacija v ofenzivi
Važni predlogi Londonu, Rimu, Parizu in evrop. jugovzhoda
| r Vratislavi dokazuje, da si hoče Nemčija pred-I vsem osvojiti gospodarski trg v Podonavju in na Balkanu ter po možnosti tudi v Turčiji. Tudi ▼ tem pogledu je treba v bližnji bodočnosti pričakovati zanimivih konkretnih predlogov.
5. Govorijo tudi o tem, (la jo nemška vlada predložila nekaj važnih predlogov Franciji ia sicer z ozirom na obstoječe evropske načrte o paktih in na razorožitev na suhem, na morju in ▼ zraku.
V tej zvezi je zanimivo omeniti članek, ki je izšel v glasilu ministrskega predsednika Prusije generala G o r i n g a »Essener Nationalzeitung<, ki se zavzema za letalsko konferenco in ugotavlja, »da Nemčija nim» časa, da bi se zabubila v kakšno osamljenost, ampak želi sodelovati z vso Evropo in z vsem svetom v konstruktivni mednarodni politiki«.
Berlin, 31. maja. SE. Nemška vlada je započela izredno aktivno diplomatsko delavnost, ki 9e čuti na vseh evropskih političnih frontah. V naslednjem navajamo samo najvažnejše predloge, ki so prišli iz nemškega zunanjega ministrstva v razne evropske države.
1.	Nemški veleposlanik v Londonu von Hosch je predložil zunanjemu ministru sir John
j Simonu podrobnosten načrt o letalski pogodbi, ki i jo jc Nemčija pripravljena skleniti z velesilami. Predlog je bil z zadovoljnostjo sprejet kot dokaz dobre volje Nemčije za pomiritev. — Nemška vlada predlaga Angliji tudi posebno pomorsko pogodbo glede razmerja bojnih sil. Pripravljena je odstopiti od gradbe velikih ladij in je uvedla tip malih torpedovk s posadko samo 6 mož. Teh tor-pedovk pa hoče zgraditi 460. Anglija je tega predloga manj vesela.
2.	Nemški poslanik v Rimu von Hassel je dobil nalog, da predloži italijanski vladi konkretne predloge glede Avstrije in Podonnvja. Verodostojni viri zatrjujejo, da obsegajo nemški načrti popolno revizijo dosedanjih podonavskih načrtov in hočejo doseči sodelovanje na črti Varšava, Berlin. Dunaj, Budimpešta, kot je omenil v svojem govoru tndi madjarski ministrski predsednik Gombos, s pritegnitvijo še kakšne druge podonavske ali balkanske države.
3.	V Berlinu se nahajajoči delegaciji b ol -g a r s k e vlade je nemška vlada ponudila izredno koristne predloge gospodarskega značaja. Mem drugim tudi triinilijardiii kredit (v levih) za zgradbo nekaterih važnih železnic. Poučeni krogi trdijo tudi, da je nemška vlada bolgarski delegaciji ponudila tudi sklenitev posebne nenapadalne pogodbe.
4.	V smeri jninovihodne K v r o p e ima nemška rlada velike gsepadaiake n&črte. Sasstav«
Angleški pogoji
London, 31. maja. c. Na današnji seji parlamenta je sir John Simon povedal, pod katerimi pogoji bi Anglija pristala na letalski Locarno. Ti pogoji bi bili sledeči:
1.	Letalski sporazum za zapadno Evropo mora voditi k splošnemu sporazumu glede razorožitve letalskih sil na kontinentu.
2.	Velesile podpisnice si morajo biti na snem glede sile oboroževanja v zraku.
3.	Med državnimi podpisnicami letalskega spo razuma mora biti prepovedano bombardiranje civilnega prebivalstva iz zraka. Sir John Sitnon je izjavil, da je to že sporočil Nemčiji, Italiji in Franciji.
Dunajska vremenska napoved. Pojemajoča oblačnost. Ponekod še vihamo. Hladneje. Vetrov-
Marfbarshe vesli:
v
Število maturantov pada
Maribor, 81. maju.
.Še nekaj dni, pa bo za dolge tri mesece utihnil veseli živ-žav okrog velikih poslopij v Koroščevi ulici, ua Jugoslovanskem in /,rin.jskem trgu. kjer se preliva učenost v mlade glave nadebudne mariborsko srednješolske mladine. Da je konec leta že tu, se pozna na brezskrbnih dijaških obrazih, ki imajo -/.a seboj že vse težke preizkušnje. Med veselo mladino pa se že cul daleč nd-bijaju resni maturanti, ki jili čakajo še hudi dnevi. Matura se pričenja prihodnje dni in mladi kandidati so sedaj sredi najhujšega študija. — Letošnja mariborska matura je zanimiva. Po dolgem času je število vseh kandidatov zopet znatno nazadovali). Lani jili je bilo še 307, predlani celo ■>14, letos pa komaj 'S,>'2. Največji padec izkazuj« učiteljska šola: lani je imela še 125 maturantov, letos samo 88. Prav tako je nazadovala realna gimnazija. Oba oddelka, reulčni in gimnazijski ! imata letos samo 'iti kandidatov, lani pa sta jih | imela kar 7'-. Manjši padec je nu klasični gimna- i
ziji: letos v dveh razredih 57, lani. 72. Trgovska
akademija se drži že leta sem približno istih Številk.. Letos ima 22 kandidatov, larii jih je bilo 23. Le učiteljišče šolskih sester ho postavlja k porastom. Lani je maturiralo 21 gojenk, letos pa ima 29 kandldatinj. K vsem tem številkam še niso prlračunani privatisti in ponavljuči, ki jih pa letos ne bo toliko, kakor lani. — Zaključni uspehi zadnjega razreda so na vseh zavodih letos prav ugodni. Število odličnjakov jn znatno in tudi prognoza za maturo je povsod dobra.
Važno obvestilo je dobila učiteljska šola. Prvi razred se bo /. drugim šolskim letom zopet odprl, Sprejelo se bo vanj 40 dijakov, skoro golovo samih fantov. Mogoče, da tudi 25 fantov in 15 deklet, vendar bo o tem odločalo še ministrstvo. Pač pa se bodo sprejemali poleg absolventov nižjega oddelka srednjih šol tudi absolventi meščanskih šol, ki že nekaj let sem niso imeli dostopa na učiteljišče/ Sprejeli se bodo pa Tov oni, ki so končali z odličnim, ali prav dobrim uspehom.
Udarec proii NIRI
Kakor znano jc NIRA Izraz za skupek gospodarskih odredb ameriškega predsednika Itoose-vella, s katerimi naj hi se preosnovalo ameriško gospodarstvo, tako, rta hi Amerika iz lastnih gospodarskih sil preh lagal a veliko gospodarsko krizo. Jedro teh gospodarskih odredb jc sledeče: i dvigniti kupno mor ljudstva, dvigniti proizvodnjo, zvišati delavske plačo, znižati delavni čas iu zakonit« urediti socialni položaj delavstva. V ta namen je zu vsako industrijsko panogo bil izdelun poseben pravilnik (kodeks), ki sporazumno med delavci in delojemalci ureja nove delavsko razmere v obratih.
Nira je stopila v„ veljavo junija, 1933 iu sicer za 2 leti. Dosedaj je bilu izdelanih 557 »pravilni-kov« za najruziiovrstuejše industrije in gospodarske panoge. Delavstvo in nižji sloji so Niro ves čas toplo pozdravljali, ker izboljšuje rfjiliov polo-,| zuj. Dejansko so jc pod novo gospodursko zakonodajo splošen gospodarski položaj res tudi izbolj-\ šal. Proti Niri pa so ves čas bili industrija in i kapital, ker omejuje dosedaj njihovo neomejeno in nekontrolirano gospodarsko diktaturo. »Pravilnike« so sicer podpisovali, toda le iz strahu pred javnim mnenjem, ker so se dalje bali bojkota od
Vlom sredi Maribora
Maribor, 31. maja.
Sredi mesta se je danes dogodil v opoldanskih urah zopet razbojniški napad, ki priča o neverjetni drznosti. Okrog pol ene je zasebnica llam-beek lileouora v Vetriujskj ulici 30 šla iz kuhinje, ki »e nahaja v prvem nadstropju, po obleko in perilo. Sobe pa za seboj ui zaprla, ker je takoj odšla v kuhinjo. Ko se je čez nekaj minut vrnila nazaj v sobo, je prestrašena obstala na vratih. Pri omari jc slal neznan,, slabo oblečen lujcc, ki si jc hasal /e|H' i dragocenostmi, ki jih jc jemal iz kasete v odprli omari. Pobral je ie zlatnino v vrednosti 10.000 Din, poleg lega še tri usnjate denarnice z raznimi tujimi valutami. Z nočne omarice je vzel mali samokres,
Ko je Hanibeckova zagledala neznane?, je začela ua ves glas klicati na pomoč. V trenutku je neznanec priskočil, jo z eno reko zgrabil za vrat, z drugo pa io je udaril s pestjo po glavi, da bi preprečil kričanje. Nato jo je porini! v sosedno spalnico ter jo vrgel na tla. i a krat je na srečo, pri-hilcl na pomoč njen brat Rajmund, ki jc slišal v kuhinjo klice. Planil je ua sicrilea in ga zgrabil za roke. Neznanec sc mu je izmuznil in ga udaril s pestjo po glavi, nato pa je pobegnil.
Na krike, ki so prihajali iz hiše, so postali ljudje na ulici pozorni. Bežečega razbojnika sla prijela pasar Josip Kager In trgovski potnik Ivan Domiter ter ga izročila stražniku.
Storilec je 42 letni natakar Hajredin Serdarovič, niehamedanec iz Banjalukc. Pri preiskavi so našli pri njem razen oropanih predmetov še 1302 Din gotovine, dve uri. muli prstan, no/, mali zlati obesek in več listin ler ligitimacij. Kal<or se jc ugotovilo. je Serdarovič obče nevaren človek, ki je bil že prej večkrat kaznovan. — Dogodek je povzročil veliko razburjenje in vznemirjenje po vsem mestu.
Trojni jubilej
Danes praznuje kar tri jubileje med
vsemi dijaki klasične gimnazije v Mariboru dobro znani priljubljeni šolski sluga Anton 1'rebše, Na Serpenici pri Tolminu je bil rojen pred 60 leti, l,o je bil star 25 let, .sc je poročil in ko je bil star 30 let, je nastopil mesto šolskega sluge na državni gimnaziji v Trstu. Tako slavi naš lrebše 1. junija kar tri jubileje: 30 letnico službe, 35 letnico poroke in skupnega življenja s svojo ženo Terezijo ter šc 60 letnico rojstva. — Po prevratu jc moral priti iz Trsta v Maribor, kjer jc dobil enako službo, kaikor jo je opravljal v Trstu na klasični gimnaziji. Vedno je v službi, povsod ga jc videti, vestno, točno in v redu vrši svoj posel. Koliko matn-untov je že on »poslal« v svet, kolikim dijakom je pomagal, to vedo dijaki sami in pa on sani. Zato pa tudi ni čudno, da ga imajo vsi radi, da ga tudi vsi spoštujejo. Saj poskuša ustreči vsakemu, kolikor je mogoče, v gimnarijj tn izven nje.
Trebše le bil vedno zaveden krščanski mož, nikdar se ni sramoval priznati svojega poštenega .krščanskega prepričanja, ki odlikuje ludi živi je nje v njegovi družini. Dolgoletni naš naročnik je, pa mu zato prav iskreno čestitamo k vsem nie-govim jubilejem in mu želimo da bi mu Bog dal Se mnogo let zdravja, da bi mogel doživeti še • mnogo novih jubilejev! To mu Selijo gotovo turti vsi njegovi mnogoštevilni mlad prijatelji in znanci Sirom slovenske zemlje.
H Sprejem v knezoškofijsko dijaško semenišče v Mariboru. V dijaško semenišče se sprejemajo zdravi, nravno nepokvarjeni dečki, ki so doma v lavanlinski škofiji in so dovršili z dobrim uspehom osnovno šolo ali kak razred klasične gimnazije in imajo namen po končanih gimnazijskih študijah vstopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu ua kn. šk. ordi-nariat v Mariboru. Nekolkovurii prošnji je treba priložiti: rojstno-krstni list. zadnje šolsko spričevalo. zdravniško spričevalo iu premoženjski izkaz. Kazen lega se morajo vsi prosu.ji k i zadnje dni julija. ako tega niso prej slorilj, osebno predstaviti
semahiškeniu ravnateljstvu. Glede sprejemnega izpita za gimnazijo pa velja sledeče: Za vpisovanje v prvi razred klasične gimnazije v Mariboru ,se morajo vložiti s 5 Din kolkovano prošnje na ravnateljstvo tega zavodu do 25. junija. Sprejemni izpiti bodo dne 1. julija. Za sprejem ja potrebna najnižja starost 10 let, najvišja starostna maja- pn jo 13 let. Prošnji za sprejem v gimnazijo je Irelin priložiti rojstno-krstni list iu šolski izkaz. Dečki, ki bodo dejali sprejemni izpit in nnniera.jajo pro-siti za sprejem v dijaško semenišče, se naj kar po opravljenem izpitu predstavijo snmoniškenui ravnateljstvu. It.-ivnaleljslvo kn. šk. di.i, semenišča v Mariboru, Koroščeva ul. 12 (nasjiroti klasični gihinnziji).
□	Smrt je pokosila včeraj dne 31. maja popoldne gospo Alojzijo Golob. roj. Štern, po dolgi in mučni bolezni v HO. lelu starosti. Pokojnlca je bila vzorna mali. Sin Friderik je naš časnikarski tovariš v uredništvu -Mariiiorer Zeilung . Hčerka Marica se je vzorno udejstvovala kot pevka v društvu Maribor- v stolnem pevskem zborn. Itajnica je bila prav Inkiv znana pevka, saj je kol Milnimi deklica « svojim lepim glasom slovela na Zgornji 1'olskavi v njeni rojstni župniji. Pogreb blage pokojnim bo v nedeljo 2. junija oli Ki nn mestno pokopališče v Pobrež.ju. žalost je tem večja, ker je v nedeljo 20. maja umrl edini tirat blage pokojnice g. Jože šlern v Celju, tako, da sla se brat in sestra poslovila v enem tednu iz le solzne doline. Bog .ji podeli večni mir, težko prizadeti rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje.
P Glasbena šola »P: a ve« priredi dr vi v veliki dvorani Narodnega (loma sklepno glasbeno produkcijo, Na sporedu so orkestralne in solp-glfls-iiene točke ler šolski zbor. Začetek ob 8 zvečer.
□	Prvo kolo šahovskega nietlklubakega turnirja se je " igralo v sredo. Srečala sta se na S (leskah šali. sekcija SK Železničarja in krožek /.druž. jug. železničarjev. Zmagali so poslednji z rezultatom 5 : 3. Nadaljevanje bo 5. .junija lor...se spoprimela SK Železničar in Mariborski -šahovski klub.
□	Rdeči petelin. V Makolah je vpepelU'-požar stanovanjsko in gospodarsko poslopje posestni™ Marije Mesaric. Škode je 14.0Q0 Din. — Vn Smolniku je izbruhnil požar nn stanovanjskem poslopju, ki je last Frica Glasarja, stanoval pa je v njem drvar Franc Seifrid, Uničil je stanovanjsko poslopje in troje gospodarskih Zgradb, Škode je 25.000 Din. Seifridova žena je dobila pri gašenju močne opekline na rokah.
□	Smrt kosi. Ob železnici 22. je umrla zasebnica Marija Lenič, stara 87 let. V Ribiški 7. ie umrla hišna posestnica Ivana VVergles, stara 51 let. — V Kreevini: Kalvurska 2„ je umrla v šla-rosli 7-I lel gospa Ana llnlhiirlh, vdova industrijalcu. Naj počivajo v miru!
□	Preloženo tekmovanje, Danes bi se morala vršili tekma Hajduk — Železničar, pa Hajduk ne more priti. Zanimivo tekmovanje se bo vršilo kasneje.
¥
AH je io Omerza?
Celje, 31. maja.
Na praznik Vnebolvoda, 30. maja, je v okolici Mozirja orožniška. patrulja zalotila nekega sumljivega moškega. Orožniki so zaklicali »Stoj! « Neznanec pa na ta klic ni obstal, pač pa je začel bežali, nakar so orožniki uporabili orožje ter neznanca Vslrelili. Sumijo, da gre za Omerzo.
Korošci na Oplencu
Ljubljana, 31. maja.
7, današnjim večernim brzovlakom se je odpeljala večja delegacija Korošcev pod vodstvom predsedniku osrednjega odbora Kluba koroških Slovencev v Ljubljani dr. Fellacherja Julija na Oplenac. da se pokloni nianom viteškega kralja Aleksandru I. Zedinitelju.
Šahovski turnir v LJubljani
Zagreb, 31. maja. b. Šahovska reprezentanca savske banovine odide jutri v Ljubljano, kjer nastopi na 20 šahovnicah. Sestavljena je tako-|e: Aga-pjejev s Sušaka, Avirovič iu V. Bayer iz Osjeka, ing. Bidžinski, dr. Drezga, dr. Dauičič, Filipčič, Oorski, Grenčarski, dr. Kalabar iz Pisarovine, Petek, Pe-trič, Rojnič, Rožič, Severinski, ing. Tekavčič, Tev-mer. Vukovič, Žagar iz Zagreba in dr. V. /i,lovec iz Karlovca. To reprezentanco je sestavil odbor za sestavo savskega šahovskega moštva.
Bistvo Rooseveltovih težav z ameriškimi sodišči
strani države in končno, ker hi jim »pravilnik« bil drugače enostavno predpisan od vodstva Niro.
Kapital jo sedaj, ko se Roosevelt pogaja za uadaljnje dveletno opolnomočje Nire (do I, 1937, ko poteče tudi Rooneveltov mandat), porabil priliko in dosegel, da je najvišje zvezno sodišče ia formul Bo pravno struni razveljavilo pravno veljavnost Nir«. Že nekaj dni prejo se je tudi trgovska m industrijska zbornica izjavila proti Niri. Gre torej za širokopotezuo ofenzivo kapitala proti Roo-soveltovi gospodarski politiki. Poznavalci pravijo, da sn nekateri kodeksi pravno res slabo formulirani iu da jc sodišče lahko sodilo, kakor jc. Tona vprašanje je, (e bo Roose-velt svojo grumliozno zamisel radi tega tudi opustil, kajti, ako zakoni, Ui jih je izdal, niso pravilni iz formalno pravnega stališča, m s tem še nikakor rečeno, da so tudi gospodarsko slabi. Nazaj bo sedaj ležko iti. Iu tudi v tom slučaju bi bilo treba takoj nekaj novega ustvariti, ker sicer bi sc vsega gospodarstva polastil nepregleden kaos. Roosevelt, tako vlada splošno prepričanje, bo zato našel in moral najti način, du bo kljub pruvdoreku sodišča nadaljeval s svojo dosedanjo gospodarsko politiko.
Uredba o katoliških fakultetah
Na podlagi člena 41 zakona v vseučiliščih je prosvetni minister predpisal uredbo o katoliških bogoslovnih fakultetah na vseučiliščih v Zagrebu in Ljubljani.. Naloge bogoslovne fakultete so, da katoliškim slušateljem zagotovi temeljito teološko vzgojo, jih pripravi na duhovniške poklice, jih uvede v ve»ske vede. jih seznani z znanstvenim proučevanjem in znanstvenim delom, pripravi na poklic- i^-i-tclja in vzgojitelja in jih usposobi, da bodo lahko bogoslovje čim gkibljc gojili iu pospeševali.
Za redne slušatelje teološke fakultete se bodo sprejemali abiturienti humanističnih gimnazij, realnih gimnazij in realk, ki so uspešno položili zrelostni izpit. Abiturienti realnih gimnazij morajo naknadno, najkasneje v roku enega-leta po vpisu ua fakuteto, položiti se izpit iz grščine, abiturienti realk oa iz grščine in latinščine. Na katoliških bo-
goslovnih fakultetah bo trajala študijska doba 0 let, odnosno 12 semestrov, v svrho jvoložitve doktorata iz teologije pa 7 lel, odnosno 1-1 semestrov. Glavni predmeti Ivodo: I. sv. pismo stare zaveze, 2. svelo pismo nove zaveze, 3. a pologe t i k«, 4. zgodovina verstva, 5. dogmatika, 0. primerjalno bogoslovje, 7. moralno bogoslovje, 8. splošna cerkvena zgodovina s posebnim ozirom na Stovane,.9. patrolcgija z zgodovino dogem, 10. cerkveno pravo, II. lilurgija, IX pastoralno bogoslovje. 13. sistematična sholastična lilozofija. Stranskih predmetov ie 15, in so razmejeni po semestrih, /a izpopolnitev in j>oglobilev študija je predvidenih še več seminarjev za jx>sa-mezite predmete.
Ured h j stopi v veljavo, ko bo objavljena v Službenih Nov i na h
3 nove divizije
Rim, 31. maja. AA. Agencija Štefani poroča:
Mussolini je kot minister vojske odredil mobilizacijo treh novih divizij in sicer divizije Atpiila in dveh divizij črnih srajc. Ti ukrepi so popolnoma obrambnega značaja in naj zavarujejo italijanske vzhod uoafriške kolonije. A poklicano je nadalje golovo število oficirjev in vojakov specialistov. Mobilizacija se vrši v popolnem redu in brez vsakih incidentov'.
Vladna kriza v Avstriji
Dunaj, 31. maja. c. Danes dopoldne sc jc nenadoma izvedelo, da je podal poljedelski minister v Scliuschniggovi vladi demisijo. Vest sama je vzbudila zelo veliko presenečenje, ker si nikdo ne zna pravilno tolmačiti fe nenadne deln? krize v avstrijski vladi. Negotovost je prišla do viška, ko se je lakoj nato avstrijska vlada sestala k važni seji, ki' je trajala pozno čez poldanske ure.
Manjšinski kongres jeseni
Ženeva, 31. maja. Vodstvo evropskih manjšinskih kongresov je objavilo poročilo, da se jeseni sestane kongres narodnih manjšin v Ženevi, da zavzame stališče glede raznih vprašanj, ki zadevajo manjšinsko pravo. Kongres bo v začetku septembra. Z druge strani potrjujejo to vest tudi poročila iz tajništva manjšinskega kongresa na Dunaju. To bo 11. kongres po obstoju tc ustanove.
Maiypelr vabi Slovake
Praga. 31. maja, b. Mandatar predsednik vlade Malypelr se je danes-pogajal z nemškimi krščanskimi, socialisti za vstop v vlado. Dalje se je ruzgovarjal z narodnim poslancem Neumannom, vodjo češke1 obrtne stranka, ki zahtevajo zase trgovinsko ministrstvo. Danes se bo mandatar raz-j eovurjal ludi z zastopnikom slovaške ljudske stranke, če bo ta pravočasno prispel v Prago.
List agrurcev : Venkov pravi, du lfi izključeno, da se bo za Nemce ustanovilo ministrstvo brez portfelja. — Govori se, da bo nemško-sudetska stranka sodelovala v vladi. Položaj pn je tak, da razširitev vlade ni potrebna, ker ima 'vlada ža-; dosti večine. — Senator Klofač, vodja narodno-| socialistične stranke, je predlagal, da se radi raz-| bremenitve ministrov imenujejo državni podlaj-niki, dn bi se ministri mogli bolj posvetiti politiki. Predlog ie bil »prejel, todu je izvršitev odložena za pozneje.
Sprava med Irsko in Angli'o ?
London, 31. maja. AA. Izjava De Valcre v Irskem parlamentu, da jc Irska pripravljena skleniti novo trgovinsko pogodbo z Veliko Britanijo, je napravila v britanskih vodlnfh krogih dober vtis. To (e posebno poudaril na sn'čnjem banketu
finister za dominione Thomas; dejal je, da bo elika Britanija znatno povečala kontingent za uvoz iz irske, Irska bo pa v zami.no povečala uvozni kontingent za britanski premog.
Thomas je nato posebno poudaril, da je na zadnji konferenci zastopnikov dominionov izjavil irski zastopnik tole: Irska utegne imeti dosti nesoglasij v svojih neurejenih odnošajih z Veliko Britanijo, to ji pa ne brani, da ne bi Irska zmerom odobravala in podpirala britanske svetovne politike v celoti. V zmoti so tisti, ki mislijo, da bo zaradi teh nesoglasij Irska kdajkoli hotela biti oporišče za kakršnikoli neprijateljski napad proti Veliki Britaniji.
Strahovit potres v Simli
London. 31. maja. A A. O katastrofalnem poli esu v Simli in (Jiielti poročajo tele podrobnosti: Na letališču v Simli je preminulo 43 angleških letalcev. Med (Jnetto in Kalatom so porušene vso stavbe, število žrtev še ni mogoče določiti, vendar jia je že zdaj gotovo, dn je strahovita katastrofa pokosila polovico vsega prebivalstva. lidlna zveza s prizadetimi kraji ie brezžični brzojav. Oblasti so izdale vse potrebne ukrepe, da olajšajo prebivalstvu nesrečo. Potresno ozemlje obsegu ves Be-lužistan. Samo pri mestu Neustarg so našteli žo 51100 mrtvili, v (iuelli pa jih je ie nad 1009. Pretrgane mi tudi vse prometne iu brzojavne zveze.
Premirje v Južni Ameriki
Buenos-Aires, 31. maja. b. Pogajanja za za-ključifev vojske v zelenem peklu Gran Cliaco se na-mirje. Najbrž bo pristala se na nadalnie 30 dnevno mirje. Ndjbrž bo pristala še na nadaljnjo 30 dnevno premirje, ker je upati, da bo teku dveh mesecev prišlo do sklenitve miru.
Novi borzni šel
Ljubljana. 31. maju.
Nu današnji seji uprave Ljubljanske borze za blago in vrednote se je konstituiral- borzni svet sledeče: predsednik g. dr. Ivan Sloknr. podpredsednika gg. Jvun Jelnčin in liihnrd Skubec. V upravni odbor so bili izvoljeni še naslednji gospodje: dr. Busaj Josip, ing. Vladimii Roniee. Ribaril Schvvinger iu ilr. \Vindischer Pran.
Preložena otvoritev
Slavnostna otvoritev pešpoti v Kamniško Bistrico je zaradi slabega vremenu odpovedana. — SPD.
Pravoslavni Slovenci
»Politika« je 27, maja napovedala prvi kon-gres pravoslavnih Slovencev za 30. maj v Celju. V smislu tega poročila naj bi se na kongresu osnovala zveza bratstev pravoslavnih Slovoncev (Savez bratstava pravoslavnih Slovenaca). Ta bratstva imajo svoje sedeže v Celju, Mariboru, Ljubljani in Kranju in nosijo ime sv. Cirila in Metoda ter slavijo isto slavo. »Politika« poroča, da jc v Slovc-11111 6000 pravoslavnih Slovencev, Porazdeljeni so med 6 duhovnij. Poleg tega obstoji pravoslavna du-hovni|a Slovencev iz Gorice, in sicer v Bistrenici ob Vardarju. Pravoslavne cerkve so v Ljubljani Celju in Bistrenici. Zdaj dovršujejo cerkev v Mariboru. Poleg lega obstojijo kapele v Rogaški Slatini, v Vršiču pod Triglavom in povsod po narodnih domovih, kjer žive pravoslavni Slovenci. Povsod so mladinski in moški pevski zbori. Čeprai obstoji dovoljenje patrijarhije, da se služba božja pravoslavnih Slovcncev laliko opravlja v slovenskem jeziku, hočejo imeti pravoslavni Slovenci službo božjo v ccrkveno-slovenskcin (staroslovcn-s-kem) jeziku, Vsi slavijo svojo slavo po zgledu pravoslavnih Srbov, Večina slavi sv. Savo, sv. Cirila in Metoda ter Vidov dan. V »Stefaneumu« v Sremskih Karlovcih se pripravlja na duhovniški poklic 6 mladeničev iz Slovenije. Poleg tega jo neki Slovenec, in sicer Gorazd Dekleva iz Istre prejel jeromonaški čin in zdaj dokončuje nauke na pravoslavni bogoslovni fakulteti v Belgradu. G. Dekleva je žc prevedel na slovenski jezik katekizem in v tisku jc prvi molitvenik za pravoslavne Slovence.
Bratstvo sv. Cirala iaj Metoda v Celju je pred kongresom poslalo v imenu vseh bratstev vsem pravoslavnim Srbom proglas, naj v čim večjem številu pridejo na to prvo javno manifestacijo slovenskega pravoslavna. Na to svečanost prispe — tako je pisala »Politika« 27. maja — tudi zagrebški metropolit g. Dositej, pod katerega jurisdikcijo spadajo vse bratstva v Sloveniji. Za kongres je bilp dovoljena polovična vožnja na železnicah.
Angleščina - obvezen predmet na naših srednjih šolah
Belgrad, 31. maju. m. Prosvetno ministrstvo je izdalo te dni odlok, da se bo na naših srednjih šoluli angleščina poučevala od 3. razredu kol obvezen predmet. Dijakom bo dano na izbero, da se uče angleščine uli nemščine. Prosvetno ministrstvo, ki je izdalo ta odlok v skladu s stališčem glavnega prosvetnega sveta, so je takoj informiralo, koliko je pri nas diplomiranih profesorjev angleščine. Nu belgrajski univerzi, kjer je katedra 'angleščine, je . doslej diplomiralo iz angleščine 10 slušateljev. Zaenkrat študira angleščino kot glavni predmet 25 slušateljev, kot postranski predmet pa okrog (10. Zn bodoče šolsko leto bi imeli okrog 15 diplomiranih profesorjev angleščine. Dokler jih ne bo dovolj, se bo poučevala angleščina samo na srednjih šolah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, pozyeje pa tudi v drugih mestih.
Posojilo za Mestno hranilnico
Belgrad, 51. maja. m. Z današnjim popol-diuifikim vlakom je odpotoval v Ljubljano ljubljanski župan dr. Vladimir Havniliu-r. ki jc pri Državni hipotekami banki interveniral' rudi odobritve posojilu milijonov Din za Mestno hranilnico v Ljubljani, da bi sc ji na ta način omogočilo redno poslovanje. V tej zadevi je imel sestanek s predstavniki Državne hipotekami; banke. Verjetno je. dn lw zaprošeno jio-vsojilo perloktuirano v teku prihodnjega tednu Ljubljanski župan je ob tej |>riliki tudi interveniral pri prosvetnem ministru radi podržuv-Ijenja Ijubljunskega liceju.
Osebne vesti
Belgrad, 31. maja. m. V gradbenem ministrstvi" je postavljen za generalnega inšpektorja III.-2. ing, Simeon Dabič, dosedanji načelnik tehničnega oddelka kr. banske uprave v Sarajevu.
Premeščen je za rudarskega glavarja v 4. skup. 1. stopnje na rudarskem glavarstvu v Ljubljani inž, Josip Močnik, rudarski svetnik v Zagrebu.
Z odlokom ministra za gozdove in rudnike je sprejeta ostavka ua državno službo inž. Miroslava lonica, rudarskega pristava v S. skup. pri ravnateljstvu državnih rudnikov v Vrduiku.
Belgrad, 31. maja. m. Z dekretom prometnega ministra je postavljena na pošli v Vučitrnu Marija Hribar, poštna uradnica VIII. skup. na pošli Zagreb I.	h
Beigrajske vesti
Belgrad, 31. maja. m. Danes je prisf>ela večja skupina članov Rdečega križa iz Slovenije v Bel-grad. Po krajšem postanku v prestolici je nadaljevala svojo pol ua Oplenac.
Belgrad, 31. maja. m. Danes so ves dan kon-feriraii poslanci, ki so kandidirali na Mačkovi listi in ki pripadajo srbskemu delu 0|x>zicije. Razjirav-Ijali so o političnem položaju. Zvečer odpotujejo / vsi v Zagreb, kjer bo jutri in pojutrišnjem sestanek vseh izvoljenih poslancev na Mačkovi listi.
Belgrad, 31. maja. m. Tajništvo JNS, ki je ob razpustu narodne skupščine popolnoma prenehalo poslovati, je sedaj zopel oživelo, samo da je svoj« prostore, ki jih jc doslej imelo v narodni skujvščini preneslo v palačo Devanha v Ulici kralja Milana, ki je last predsednika te stranke Uzunoviča
XV. ljubljanski velesejem
Zopet se odpirajo vrata ljubljanskega velesejma iri to za nekakšno jubilejno prireditev, saj je letošnja prireditev 15. po vrsti. V 14 letih obstoja velesejma je na njem razstavilo okoli 14.500 tvrdk, in sicer je število domačih razstavljalcev vedno bolj naraščalo, dočim je posebno zadnja leta število inozemskih tvrdk stalno padalo. To je tudi pravilno, če hoče ljubljanski velesejem doseči svoj namen, ki naj bo v prvi vrsti propaganda naše domače produkcije v drugih pokrajinah države, pa tudi v inozemstvu, v drugi vrsti pa naj bo namenjen posredovanju izdelkov tujega dela za gospodarstvo celokupne naše države.
Moramo reči, da je na polju reklame in populariziranja naše domače produkcije ljubljanski velesejem dosegel lepe uspehe. Pomagal je marsikateri domači industriji iz malih začetkov do uspešnega povečanja, vpeljal je marsikateri predmet domače produkcije in je tako napravil največjo propagando za domače izdelke slovenske industrije, ki so s pomočjo ljubljanskega velesejma našli pot v druge pokrajine države in pripomogli tako k industrijskemu razvoju- Slovenije.
Nikoli pa ljubljanski velesejem ni bil samo pridobitniška prireditev. Že v prvih svojih počet-kih se je spomnil najrazličnejših panog našega kulturnega in socialnega življenja ter jih pritegnil k velikopotezni propagandni akciji za Slovenijo, katere ugodne posledice se čutijo na mnogih krajih. Namen pritegniti k razstavljanju sploh vse panoge našega narodnega življenja, izpolnuje ljubljanski velesejem posebno na jesenski razstavi, kjer stopi trgovski del nekoliko v ozadje, da napravi prostor drugim razstavam, ki so tudi potrebne in poučne. Letos ima na pr. naš velesejem
tudi gasilsko razstavo, katere namen je pokazati pomen našega gasilstvo za narodno gospodarstvo in sploh vse narodno življenje. Ta razstava bo imela štiri oddelke: Prvi oddelek bo obsegal splošne podatke o gasilstvu, njega pomenu itd., drugi oddelek je namenjen opisu razvoja našega gasilstva od predvojnih časov sem, tretji oddelek pa bo pokazal sodobno gasilstvo v vseh panogah njegovega obsežnega udejstvovanja. Končno je namenjen četrti oddelek plinski obrambi naših mest.
Nadalje je med prvimi zanimivostmi letošnjega velesejma dobro organizirana razstava »Žena in obrt«. Tu je zbran obsežen materijal o udej-stvovanju žene v najrazličnejših poklicih, posebno pa bo zastopana modna industrija, kjer je glavno polje udejstvovanja žena, ki se niso posvetile v prvi vrsti domu. Pomembna bo tudi razstava »Ži-valice« v paviljonu »F«, ki je že sedma na velesejmu. Posebnost bo tudi razstava aerokluba »Naša krila« v posebnem hangarju, katerega bodo predvsem izpolnili za propagando brezmotornega letanja, ki se je zadnje fese tudi pri nas začelo lepo razvijati. Posebna vstopnina na tej razstavi je namenjena letošnji jadralni šoli na Blokah.
Prireditve ljubljanskega velesejma niso važne samo v gospodarskem oziru, ampak se raztezajo na vse panoge narodnega udejstvovanja. Zato zasluži ljubljanski velesejem pozornost najširših plasti naše javnosti, ki mora to ustanovo v svojem lastnem interesu podpirati z razumevanjem za naloge, ki jih vrši. Gotovo bo tudi letošnji ljubljanski velesejem pokazal svojo življenjsko zmožnost in ndkril, koliko panog našega gospodarskega, kulturnega in socijalnega udejstvovanja zasluži večjo pozornost, kot jo je uživalo doslej.
. Na porti frančiškanskega samostana v Ljubljani je Siala dvorana zopet odeta v irnino. In med svečami spi mož tako utrujen od težke poti in sniva zadnji sen pred večnostjo. Plameni sveč obsevajo obraz pokojnega p. Pija, ki je včeraj, dne 31. maja ob 9.30 v sanatoriju »Leoninum« izdihnil 6vojo dušo.
Za njim ne žaluje samo samostanska družina in provincija, temveč prenekatero srce, ki mu je bil rajni vesten in skrben vodnik in spovednik. Ta ljubezen in odkritosrčna vdanost je postala očita zlasti v zadnjih mesecih težke bolezni, ki jo je rajni tako junaško prenašal. Dan za dnem so se vrstila na porti vprašanja: »Kako je s patrom Pijem?« Dan za dnem so sestre odgovarjale na hodniku sanatorija številnim obiskovalcem na njih skrbeča vprašanja. Sedaj je prestal zadnji izpit...
Pokojni je bil rojen 11. avgusta 1876 v Trzinu. j V gimnaziji je bil izboren matematik, kakor vedo povedati njegovi sošolci, ki so ga kratko imenovali: Peter. Zelo resen je bil in 21 leten je stopil v frančiškanski red in po končanem noviciatu na Trsatu je 9. oktobra 1898 napravil neslovesne obljube. Na praznik Brezmadežne leta 1901 so sledile slovesne. Teden dni kasneje je bil posvečen v mašnika, nato je dovršil teološke študije v Mariboru in leta 1904 že nastopil svoje prvo mesto pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Tu je ostal šest let, nato dve leti na Brezjah pri Mariji Pomočnici. Od tu je pa odšel v Žabnice pod Višarjami in tam se je odigral lep kos njegovega življenja. Župnik in katehet, pridigar, spovednik, po razsulu diplomat in previden do skrajnosti v občevanju z oblastmi. Vse je še nejasno, vsaka beseda utegne škoditi ali pa prinesti njegovim župljanom težke neprilike. Tisti čas je bil imenovan tudi za častnega kanonika pri Gospej Sveti in dober čas je vršil tudi težko službo upravitelja aprovizacije. Na Koroškem sem slišal, da ga imajo še sedaj v dobrem spominu.
Leta 1922 pride v Ljubljano in tu mu je kmalu poverjena služba gvardijana, definitorja in prvega župnika v Šiški pri sv. Frančišku. Ko je ta služba prešla na mlajša ramena, je prevzel delo provin-cialnega prokuratorja, ki jo je do zadnjega vestno vršil.
Sedaj, p. prokurator, so vsi računi sklenjeni, sedaj je težka pot končana. Bog naj vam bo preobilno plačilo po zemeljskem trpljenju. Have, pia anima!
Pogreb bo v nedeljo, 2. junija ob 16 izpred samostana.	>	—n.
Planinska kapelica pod Bočem
Nov lep planinski spomin! Glejte! Vsako leto se pomladna zdraviliška sezona obogati s kakšnim novim ali obnovljenim zgradbeniin dopolnilom v Rogaški Slatini in njeni okolici. Letos se je zgradila planinska kapelica v Trju pod Bočem. Prvi osnutek za kapelico je podal prof. Plečnik, podrobnejši načrt zanjo je napravil arh. Hinko Glanz. Zidarsko in tesarsko delo so izvršili okoliški obrtniki. Oltar s tremi podobami: Marija, sv. Mihael, sv. Neža: je izvršil kiparski mojster Alojzij Der-šek iz Celja. Kapelica meri 3 krat 4 m v obsegu z visokim členkovitim oknom in z umetno izrezljanimi in z železnim omrežjem okovanimi vrati: oboje po načrtu mizarskega mojstra Iv. škodnika iz Celja. Kapelica stoji na slikovitem grebenu ob hiši in na posesti vrlega moža Mihaela Plemeni-taša, ki je dal zgraditi kapelico na lastne stroške, po davni zaobljubi pokojne njegove sestre Neže in v srčni želji, da bi za planince in goste iz Rogaške Slatine stal viden in veden pozdrav: Planinska kapela pod Bočem. Blagoslov kapelice bo v nedeljo, 2. juniia ob 15.
| f Župnik Josip Brafec |
Včeraj po polnoči je umrl na Trati pri Gorenji vasi župnik in duhovni svetnik g. Josip B r a j e c. Pokojni se je rodil v Gorjah pri Bledu dne 11. oktobra 1874 in bil v mašnika posvečen dne 23. julija 1898. Kot kaplan je služboval v Mokronogu, v Trnovem na Krasu in v Sori, kjer je bil tudi župni upravitelj. L. 1908 je prišel kot upravitelj na Trato, kjer je bil za župnika umeščen še isto leto. Za duhovnega svetnika je bil imenovan leta 1930.
Lepa fara Trata v poljanski dolini žaluje za svojim pastirjem. Iz lepe in klene gorjanske fare je izšel in našel tu med dobrim ljudstvom svojo drugo domačijo. Vnet za svojo vzvišeno službo in hkrati krščansko prosveto je storil vse, kar je le moglo služiti dobrobiti njegovih faranov. Lep prosvetni dom, ki je trud njegovega dela, je verna priča tega. V letošnjem postu se je vršil sv. misi-jon. Kako je z veseljem pravil o dobrem obisku vernikov, o lepih sadovih, ki se kar kažejo. Tra-tarska župnija je malodane vsako leto poslala v vinograd Gospodov vsaj enega, včasih pa še več delavcev; tako je z veseljem o tem pripovedoval, se zanimal prav za vsakega in ga smatral za člana svoje farne družine. Zvesti hlapec, pojdi v veselje svojega Gospoda!
Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne na župno pokopališče na Trati.
Orožnik Franc Stepančič umrl
Včeraj popoldne ob četrt na 6 je v ljubljanski bolnišnici podlegel hudim poškodbam, ki mu jih je zadal s samokresom neznani napadalec na Vrhpolju pri Moravčah, orožniiški podnarednik g. Franc Stepančič. V četrtek zvečer je bil operiran, včeraj pa se mu je stanje poslabšalo. Včeraj opoldne je bila pri njem njegova žena, kateri je izjavil, da ne bo več videl Moravč ., .
Stanje njegovega tovariša komandirja g. Franca Vrečka je zelo resno in vi6i njegovo življenje na niti.
Celie
Priprave za obrtno razstavo. V sredo zvečer je bil v spodnjih prostorih Narodnega doma sestanek širšega odbora za obrtno razstavo v Celju, ki ga je vodil g. Holobar. Predsednik je poročal o pripravah. Vsi razstavni prostori so z malimi izjemami že oddani. Poleg domačih razstavljalcev se jih je prijavilo precej tudi iz inozemstva. V okviru razstave se bodo vršile, kakor smo že poročali, tudi razne gledališke, koncertne in druge prireditve. Tako je v načrtu velik simfoničen koncert zagrebških Merkurašev, koncert, pri. katerem bi sodelovala vsa celjska pevska društva, razne nogometne tekme, kolesarska dirka na progi Celje—Podplat, Poljčane, Konjice—Celje (ca 80 km). Upamo, da bo razstava malo razgibala naše mesto in okolico in rodila nekaj sadov tudi za poživljenje našega gospodarstva.
0 Kazstava risarskih izdelkov in ženskih ročnih del bo na drž. realni gimnaziji-v Celju od jutri do vštetega torka. Starši in prijatelji mladine so vabljeni, da si ogledajo razstavo.
& Brivski saloni v Celju bodo v času tujsko-prometne sezone odprti ob ponedeljkih ves dan.
& Umrljivost v Celju meseca maja: Umrlo je 30 oseb, 6 v mestu, 24 v bolnišnici. V okoliški občini je umrlo v istem času 7 oseb.
& Izpiti za vozače motornih vozil. V torek, 18. junija bodo ob 8 pri okrajnem načelstvu v Celju izpiti za vozače motornih vozil.
j& Poškodbe. 20 letni brezposelni slikarski pomočnik si je prereza! žile na levi roki. — Dninarja Straška Valentina iz Zagorja pri Pilštajnu so na-
V&JALBUS
ta^pentinoov mlar trte
Sycysior felcr opere peri&r Žašeg-a, , otroka^ daje Jeakot* noiK%
TaAega miljeričkcL vr belin cluMecpamditZ.
<ALBUS terpentinovo milo učinkuje blago in pere brez vTaTcegš (vara
ludi najnežnejše tkanine. ALBUS terpentinovo. milo Je idealno pralno sredstvo za vse dni in za
vso perilo.
Janez Štrcin - 50 letnik
Danes, 1. junija, dopolni svojih 50 let zvesti sin slovenskega naroda Janez Štrcin, bivši dolgol"tni poslanec kamniškega okraja v belgrajski skupščini. Na svoji lepi in vzorno urejeni kmetiji pri Komendi se bo danes sredi svoje vzgledno vzgojene družine s svojo življenjsko tovarišico gospo Cilko ob tem jubileju ozrl nazaj na truda, žrtev in trpljenja polno delo in bo videl, da je bilo to delo polno ponovnih uspehov in blagoslovljenih sadov. Janez Štrcin je eden izmed tistih globokih mož, ki mu je zoperno vsako hlastajoče mahanje in besedičenje, zato pa je njegova z dejanji in načeli skladna beseda kratka in jasna; taki so možje tihega dela in žrtvovanja, v katerem je trajna vrednost. Prav zato pa Janeza Štrcina, ki je duhovno globok, razumsko podkovan in dosleden, pri vsem tem pa srčno dober in pjemenit krščanski mož, spoštujejo vsi, ki ga poznajo, zlasti pa vsi njegovi nekdanji tovariši. Spoštujejo ga njegovi stanovski tovariši in mu brezpogojno zaupajo, zato so mu zaupali tudi župansko službo, ker se nanj zanesejo vedno in povsod. In se lahko! Te-le vrstice so bile napisane — naj nam jih ne zameri v svoji skromnosti — zato, da damo v teh časih poudarek resni pridnosti1 in vztrajnosti ter značajni odločnosti in zvestobi, ki so prelepe lastnosti Janeza Štrcina, da bi ž njimi v sedanjih časih marsikomu in vsem bil še dolgo svetal in čist zgled pri delu za slovenski narod in katoliško misel! Bog ga živi še mnogo let!
Ptujske občinske zadeve
Ministrstvo financ je odobrilo proračun za tekoče leto z nekaterimi spremembami. — Župan je sporočil, da se regulacijska dela na Grajeni za enkrat ne morejo nadaljevati, ker kljub ponovnim intervencijam ni bilo mogoče doseči primerne dotacije od banovine. Vsled tega ni občina v stanu zaposliti vseh brezposelnih pri javnih delih kakor lansko leto. Nabiralna akcija v preteklem letu je prinesla v gotovini 6369 Din ter različno blago v vrednosti 4000 Din. Poleg tega je tvrdka Reinhard darovala v gotovini še znesek 5000 Din, tako da znaša skupno 15.369 Din. Nabrani zneski so se uporabili sporazumno z odborom pomožne akcije.
Iz poročila upravnega odseka je posneti: Pri kolodvorskem skladišču se zgradi obsežna mostna tehtnica, za katero so predvideni stroški 50.000 Din. Ž zgradbo se prične takoj, tako da mora biti do jeseni dogotovljena. Ker je svet, na katerem se bo gradila tehtnica, last železniške uprave, preide tehtnica po preteku 30 let v last žel. uprave,
Po končani javni seji se je vršila tajna seja, na kateri so bile na vrsti personalne zadeve. Med drugim je podeljeno mesto knjigovodje pri mestni upravi Francu Sedeju iz Ljubljane. — V disciplinsko 6odi'šče za mestne uslužbence se izvolita kot člana občinska svetnika dr. Šalamun in dr. Fih-tenau. — Končno se je odobrilo poročilo o reviziji bilance mestne hranilnice.
I padli v vinogradu neki fantje s koli in ga poško-
dovali po glavi in hrbtu. — 19 letnega hlapca Ro-
ša Gregorja je v Lučah napadel na njivi njegov slaboumni sorodnik in mu zlomi! desno nogo. Vsi
trije ponesrečenci ae zdravijo v celjski bolnišnici.
70 letnica zglednega železničarja
Jutri, dne 2. junija, obhaja 70 letnico rojstva gospod Alojzi; V r e š a k , žel. zva-ničnik v pokoju. Ko mu na predvečer njegovega jubileja kličemo: Bog Te živi in ohrani zdravega in čilega do skrajnih mej veselega življenja!, naj omenimo, da si je naš jubilant skozi vso svojo dolgo in naporno železničarsko službeno dobo pridobil mnogo zaslug za celjsko železničarsko godbo, ki ga šteje med svoje ustanovitelje. Za njegovo 20 letno delovanje pa je Železničarsko godbeno društvo v Celju imenovalo za častnega člana in mu podelilo v spomin častno diplomo. Ne samo, da je skozi dolga leta aktivno sodeloval pri godbi, marveč je v tej dobi vzgoji' tudi precejšnje število godbenikov. Njega samega pa nadomestuje pri godbi že več let zelo nadarjen in odličen godbenik njegov sin Josip.
Pri prometni službi se jc večkrat odlikoval * svojo vestnostjo in duhaprisotnostjo in dosegel tudi službeno pohvalo in priznanje. Služboval je r Zagorju, v Trbovljah, v Celovcu in nazadnje v Celju, kjer se je skozi 18 let poleg godbe udejstvoval tudi kot gasilec.
S svojo varčnostjo in pridnostjo si je zgradil v Čretu pri Celju prijeten dom, kjer v krogu svoj« družine uživa zaslužen pokoj. K njegovemu jubileju mu prav prisrčno čestitamo!
Novo kopališče v Tomačevem
Ljubljana, 31. maja.
Ljubljanski kopalci, ki so se poleti zatekali na Savo, so morda še najbolj vzljubili prijazno vasico Tomačevo, kjer ima Sava ugoden breg in vse pogoje za prijetno kopanje. Ti kopalci pa so pogosto pogrešali pravega kopališča, kjer bi bila obleka varno spravljena v kabinah, pogrešali so igrišča in bufeta. Letos je Tomačevo v toliko napredovalo, da je dobilo tik ob Savi vzorno novo kopališče, ki bo velikega pomena za ljubljanske kopalce. Pot do kopališča vodi po dosedanji poti mimo cerkvice sv. Marjete v Tomačevem in mimo znane gostilne pri »Kovaču«.
Novo kopališče je dolgo 40 m in široko 8 m ter je zgrajeno po zamisli g. Jerka s Črnuč. S kopališča se nudi obiskovalcu krasen razgled. Kopališče ima 80 kabin, vzorno opremljen bufet, ki ga oskrbujeta gostilničarja g. Martin in ga. Rezika Gorjan od gostilne pri »Kovaču«. Kopališče ima na razpolago razna igrišča, kakor za balin, drog za telovadce, gugalnice in podobno. Seveda ima kopališče na razpolago lepe prostore za solnčenje skakalnico v globino 3 metrov, pa tudi lepe prilike za odmor v senci, odtok Save pa nudi možnost kopanja otrokom in neplavalcem. Za službo božjo kopalcem jc preskrbljeno: vsako nedeljo dopoldne se bo brala v cerkvici sv. Marjete služba božja, Tomačevo, ki sc sedaj postavlja z novim kopališčem, kopalce kar najlepše vabi!
rvi vi »
Trztc
Z velikim navdušenjem so kurili naši fantje in možje v torek zvečer kresove. Kar devet jih je zažarelo v neposredni bližini naših gričev. Pri Sv. Juriju nad Bistrico, kjer se je zbralo izredno ve liko ljudi pri kresu, so tudi že v torek zvečer pri-trkavali. Rodil se je v neposredni bližini cerkve prvi ljubljanski škof Lamberg, so pa kar dva večera v noč doneli zvonovi, katerih veiiki je posvečen Lambercoveinu spominu.
po Slovenskih goricah
Pretekle dni je uničila v nekaterih krajih Slo-renskih goric toča še ono malo upanja, ki so ga imeli tamošnji kmetovalci. Začetkoma proti ve-čoru je deževalo polagoma, nakar je postajalo vedno viharnejše z bliskom in gromom. Bliskalo in grmelo je vedno močneje do polnoči in še čez, nakar se je vsula gosta toča, ki je trajala prvič kakih pet minut. Po kratkem presledku pa se je vsula znova. Ta vremenska katastrofa je prizadejala prebivalstvu krajev, kjer je padula, velikansko škodo. Najbolj so trpeli vinogradi, ker je toča posekala irsju glavne in največje mladike. Žalosten je sedaj pogled po vinogradih, ker ležijo pod trsjem celi kupi posekanih mladik. Začetkom maja
Koledar
Sobota, 1. junija: Fortunat, spoznavale«; Kuno. — Mlaj 8.52. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. — Ta mesec se dan podaljša od 15 ur 18 minut za 17 minul do 21. junija na 15 ur in 85 minut ter se do konca meseca skrči zopet za 2 minuti.
Novi grobovi
+ V Ljubljani sta umrli: gospa Pavla Jamnik, roj. Jankovič, soproga tiskarniškega strojnika. Pogreb bo danes ob 15 z Ižanske ceste 47. — Gospa Amalija Maurer, pogreb bo v nedeljo ob 14 s Celovške ceste 89.' — Naj jima sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Promovirana je bila včeTaj, 31. maja na zagrebški univerzi gdč. Carmen Dereani iz Ljubljane za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
—	Notarski izpit je pred izprašcvalno komisijo pri apelacijskem sodišču v Ljubljani naredil g, Galle, sin g. notarja Galleta Antona iz Ljub-tjanc.
Ostale vesti
Pogreb gospoda svetnika Rihtaršiča. V sredo, 29. t. m. smo pokopali vzornega duhovnika g. župnika iz Bukovščice pri Selcih. Ob 8. se je v bukovški cerkvi poslovil od pokojnika starološki dekan, častni kanonik č. g. Matija Mrak, nato se je pa razvil pogrebni sprevod proti rojstni fari Scl-cani, kjer je želel pokojnik biti pokopan v bližini matere in očeta. Pogreba se je udeležila vsa šolska mladina pod vodstvom šolskega upravitelja gosp. Hrasta, pa tudi farani so s težkim srcem spremljali na zadnji poti dobrega in skrbnega dušnega pastirja. V sprevodu smo opazili častno število vernikov iz župnij, kjer je pokojni pastiroval. Od Sv. I Iclene so prišli celo z društveno zastavo in pevskim zborom. V Selcih je sprevod pričakovala ogromna množica ljudi iu častita duhovščina. Po žalnem opravilu v cerkvi se je razvil sprevod na farno pokopališče. 31 g. duhovnikov, med njimi g. prošt Ignacij Nadrah, g. kanoniki Sušnik, Volč in Opeka, ki so razen g. Sušnika vsi sošolci rajnega, dalje sošolca Kastelic in Štrukelj, se je udeležilo pogreba. Ogromna množica ljudi, 13 vcnccv in razna zastopstva društev so jasen dokaz, kako spoštujemo duhovnike. Pri odprtem grobu je ganljivo deklatniral deček iz Bukovščice, v imenu faranov od Sv. Helene se je pa poslovil od g. svetnika šolski upravitelj v. p. g. Iglic. Združeni moški zbor iz Besnice in Bukovščice ter mešani zbor od Sv. Helene sta zapela par žalostink v slovo. Prisotnim so klonile glave v težki žalosti, zakaj v grob smo jx>-ložili moža, duhovnika, katerega izguba je težak udarec za farane, a tudi mi smo ž njim izgubili vzornega, plemenitega, nadvse jjožrtvovalnega in delavnega duhovnika. Naj mu bo Vsemogočni plačnik za veliko njegovo delo!
—	Jubilejna proslava v Gornjem gradu. V našem listu št. 123 dne 30. maja smo priobčili poročilo o obisku deputacijo društva Jeglič" pri prevzv. nadškofu Jegjiču v Gornjem gradu. Že v naslov se je vrinila neljuba pomota, ki jo z današnjim naslovom popravljamo. Zaradi telefonične oddajo so tudi v besedilu nastale netočnosti, ki vsebino bistveno kvarijo. V Langusovi čestitki je bilo rečeno, da so Jegiičevck kasni gratulanti, ne pa hladni. V deputaciji niso bili zastopniki upravnega odbora ljubljanskega kluba, marveč člani glavnega odbora društva »Jeglič' i n ljubljanskega kluba. Zaradi nenadne prekinitve zveze med poročilom jc izpadel stavek, da je z odposlanstvom društva iJegličr poleg zastopnikov škof. zavoda prišel v Gornji grad tudi ravnatelj škof. pisarne g. Jagodic. Vse te netočnosti, ki jih je povzročil telefon, s tem poplavljamo.
—	Uredništvo »Straže v viharju« je s pravkar izišlo 19. štev. prevzel Vinko Beličič mesto bivšega urednika Josipa Rakovea, ki je odšel na službeno mesto. Zaključna 20. številka bo izšla v povečanem obsegu in višji nakladi okrog 20. junija.
—	Semenj v Zagorju. V ponedeljek, dne 3. junija 1935 &e bo vršil prvič novovpeljani kramarski in živinski sejem v Zagorju ob Savi, na katerem je prignana živina tržnine prosta. Ker je precej zanimanja za ta sejem, so kupci in prodajalci vljudno vabljeni.
—	Krajevni odbor Jadranske straže v Mengšu razvije dne 2. junija t. 1. ob 15 popoldne svoj prapor. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.50 in odhod iz Mengša ob 21.37. K obilni udeležbi vabi vse člane Krajevni odbor Jadranske straže.
—	Prometno ministrstvo je odobrilo vsem, ki se bodo udeležili jutri. 2. junija proslave OOletnice
jc že veliko število mladik pri trsih pomrznilo, ostalo pa je sedaj uničila toča. Tudi sadonosniki so močno trpeli, ker je toča poznocvetočini sortam uničila cvetje. Pa tudi žitna polja kužojo žalostno sliko. Lepa ržc-na in ječmenova polja zgledajo sedaj, kakor bi bila pomandrana in zbila v tla! Škodovala pa je toča ludi mlademu fižolu in krom-pirju, po vrtovih pa so uničene vse zelenjave. Ta strašna toča pa ni bila po vseh Slovenskih goricah, ampak samo v enem pasu, in sicer v krajih Negova, Sv. Benedikt, Pesniška in ŠčavniSka dolina ter nekoliko od župnije Sv. Ana. V teh krajih je zato tudi zmanjšano upanje nn boljše dni.
Prostovoljne gasflske čelo v Šmartnem pri Litiji, 50% popust na železnici z veljavnostjo do 4. junija.
— Četrta redna glavna skupščina Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije« bo v dneh 9. in 10. junija t. L v Belgradu. Na dnevnem redu so poleg običajnih poroči' upravuega in nadzornega odbora ter volitev tudi referati: 1. Položaj sodnika v sodobni državi. 2. O ix>!rebi reforme sodne zakonodaje. 3. O projektu zakona o prekrških. 4. Osnovanje Centralnega podpornega in posmrtnega fonda. V načrtu jc tudi jioklonitev delegatov na grobu blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zediui-telja na Oplenctt ter po skupščini skupen izlet v Smederevo ali Novi Sad. Prijave za udeležbo na skupščini sprejema ter potrebne informacije (zlasti glede event. koreleratov za |X)samez.na temata dnevnega reda) daje Odbor ljubljanske sekcije »Društva sodnikov kraljevine Jugolsavije« v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Blatno kopališče
PiSfpH:
Novo: Oddelek za eksuda-tivne ženske bolezni vodijo zdravniki strokovnjaki. — Po asnila in pavš. ceniki: Pistvan-intoiniatur. /»greli, Strossinayerjev frg 1/11
— Važna iznajdba mladega Ježičaua. V našem uredništvu se je zglasil g. Ivan Dobovšek z Jezice, znani akrobat, ki se jo pred leti z uspehom pro-duciral s svojimi točkami v Ljubljani in drugih krajih. G. Dobovšrak naiu jo sporočil, da je po večmesečnem šludiju in praktičnem delu iznašel važen aparat, ki bo posebno prav prišel kolesarjem. Znano je, da more človek dosedaj z lastno energijo doseči s kolesom največ hitrost 20—80 km na uro, v sprinlu morda 10 km. G. Dobovšok |>« je s svojim bratom izdela! kake 2.5kg težak aparat, !<i se enostavno jiritrcli nu kolo in ki poveča zmogljivost kolesa v taki meri, da more človek z lasl-no energijo doseči 50—55% večjo hitrost, kakor dosedaj. Aparat je zgrajen na priprosteni načelu, ki gu jc bilo treba najprej seveda odkriti. Iznaj-dftelj je aparat tudi že praktično preizkusil ter se je izvrstno obnesel. Aparat bi bil zelo poceni, kakih 300—400 Din ter bi se dal pritrditi na vsako kolo. Prihodnje dni bo dal iznajditelj svoj aparat patentirati ter je zaradi tega z odločujočimi čini-telji že v zvezi.
• — Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Jesef grenčice. Odobr. od Min. soc. pol. in nar zdr. S. br. 10.185 od 25. V. 1035.
£&gspc»zitura Slovenca
na Velesejmu
(pri glavnem vhodu, leva stran) sprejema vsa naročila na oglase v »Slovencu« in »Domoljubu« ter naročnino na vse naše liste. Na razpolago je ondi vsak dan »Slovenec«
Brežice
Pretekli teden je bil posvečen borbi proti tuberkulozi. Tudi pri nas smo ustanovili pripravljalni odbor protituberkulozne lige, ki bo skrbel, da se naše ljudstvo čimprej zgane, proti jetiki, ki čedalje bolj ogroža zdravje našega naroda.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za mesec junij, posvečen presv. Srcu Jezusovemu, priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča premišljevanja in molitvenike: Zahu-kovce Janez, Vrtnice, junijska pobožnost na iast ! presv. Srcu Jezusovemu. 30 beril, broš. Din 15, vez. ! Din 22; Juriuir Martin, Presv. Srce Jezusovo, krat- I ka premišljevanja za mesec junij. broš. Din 14. vez. Din 20; Dr. Josip Valjavec, Nevesta presv. Srea (Marjeta Alacoque), berila za mesec junij, broš. Din 8: Pate, Obljube Srea Jezusovega, broš. Din 8; knjižica obsega 12 obljub onim, ki časte njegovo presv. Srce, dodana je tudi devetdnevniea v čast |>resv. Srcu. Kraijevanje Srea Jezusovega v družinah, govori o. Mateja Crawlcy Bocyey, prevedla uršulfnka (Nebeške rože, II. "zv.). broš. Din
10,	vez. Din 15; dalje molitvenik: p. Pristav, Pre-svoto Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src;
11.	izdaja, stane rdeča obreza Din 28, zlata obreza Din 40.

bo izhajal >SLQVENEC< v znatno
povečani nakladi
in bo zato zelo primeren za priporočila tvrdk, ki razstavljajo na velesejmu ali v svojih poslovnih lokalih.
Poslužite se te izredno ugodne prilike! — Ne bo Vam žali Kličite telefonsko štev. 29-92 — »Oglasni oddelek SLOVENCA"
[OCfdt P°ma9a P" bolečinah
1 w v členkih, revmatičnih in živčnih boleznih!
" cfoga/ deluje ugodno I
Poskusite Togal tablete!
(Joga[ ublaiuje bolečine!
Vprašajte svojega zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah. Zahtevajte pri Vašem lekarnarju žepno metalno škatlico »TOGAL« pri vsakem večjem nakupu. __Otrlna reg. pud S. br. 4082. S/TI. 1U3S.
Ljubljanske vesti:
Nemoralni pornografski t Um „Živete žene"
»Elitni« kino Matica je smatral za umestno, da je proslavil praznik Vnebohoda. ki nas opominja, da naj bivajo naše misli v nebesih, s pohujSljivim filmom »Živele žene«, ki ga je dal na večer tega praznika kot premijero na svoj repertoar.
Veliki reklamni lepaki so opozorili Ljubljančane na ta film, ki so v svojo nemalo začudenje in pohujšanje glodali na reklamnih deskah skoraj golo žensko, ki moli v nedostojni kretnji svoje noge kvišku. Reklama obenem obljubuje zabavo in jii-kanterije. Film razkazuje dolgo vrsto nagih žensk, pikantnih prizorov in nima niti najmanjšo vrednosti in kulturne vsebine. Filmski predstavi so prisostvovali večinoirfa mladi ljudje, v katerih.mora film vzbujati pohoto in slo. Neverjetno je, da je
»elitni« kino Matica, ki ga vodi Zveza kulturnih društev (predsednik dr. Albert Kramer) mogla spraviti tako nemoralno pošast na filmski oder. Ali je res interes Zveze kulturnih društev, da ubijtt r narodu čut dostojnosti in krščanske morale? Ali ne dela s tem vzporedno s komunizmom, ki po vsem svetu širi golo materialistično nemoralo, da bi narode tem lažje podjarmil svoji diktaturi.
Ogorčenje slovenskega ljudstva je posebno v teh dneh nad takim filmom opravičeno, ker so tisoči vernikov v šmarnicah se navduševali za veli. ko čistost Matere božje, in kor se vse slovensko ljudstvo v duhu pokore, moralne obnove in odpovedi pripravlja na veliko evharistično slavje.
Kje je bila v tem primeru cenzura?
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
© Sv, maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka.
© Handlova dela pripadajo temle skupinam: opera, oratorij, kantata, oda, vokalna komorna glasba in instrumentalna glasba. Med vsemi deli mu je oratorij »Mesija« pridobil svetovno slavo. Od vseh drugih njegovih oratorijev se razlikuje bistveno. Dejanje ni tukaj dramatično izvedeno: v posameznih samospevih ne nastopajo osebe, ampak samo glasovi: vse delo ima lirični značaj. Besedilo je povzeto po sv. pismu: izvedla sta to Hiin-del sam in Jennens. Delo obstoji iz treh delov," ki obravnavajo napoved Odrešenika, Njegovo trpljenje in poveličanje. Po muzikalnem bogastvu, globokem riotranjem izrazu in prodirni vznesenosti prekaša vse druge oratorije.
:,.. .© Razstava slovenskih umetnikov otvorjena.
Velika umetniška razstava slovenskih slikarjev in kiparcev v Jakopičevem paviljonu je bila otvorjena na praznik Vnebohoda dopoldne. Udeležilo se je otvoritve veliko število umetnost ljubečega občinstva, predstavnikov in umetnikov samih ter kulturnih delavcev. Bana dr. Puca je zastopal inšpektor dr. Guštin, mestnega župana dr. Šubic, dalje je bil navzočen divizijo,nar general Nedeljkovič, šef prosv. oddelka prof. Breznik, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik PEN-kluba univ. prof. dr. Cankar ter več drugih odlič-nikov, med temi tudi senior slovenskih slikarjev mojster Jakopič. Zbrane je nagovoril prof. Gojmir Anton Kos, predsednik Društva likovnih umetnikov, ki je naglašal, da so na razstavi zastopani skoraj vsi slovenski likovni umetniki, razen starejših impresionistov in članov društva »Lik«. Izjavil je, da bo društvo prirejalo vsako pomlad tako reprezentativno razstavo. Govornik je apeliral na javnost in občinstvo, naj podpre slovenske umetnike v njihovem stremljenju. V imenu g. bana je nato pozdravil razstavljalce in vse zbrane inšpektor dr. Guštin, ki je opozoril zlasti premožnejše kroge na njihovo dolžnost, da podpro slovenske umetnike zlasti z nakupom slik, nato pa je proglasil razstavo za otvorjeno. Na razstavi je zastopanih 39 slovenskih slikarjev, grafikov in kiparjev s pribIiž.no 150 umetninami. Je to letos že tretja umetniška razstava domačih umetnikov: prvi je razstavil Magolič, drugi MaleS, ki ima razstavo še odprlo, sedaj pa je na vrsti kolektivna in rejn-ezeutativna razstava slovenske umetnosti.
Solnce + kamila krema = zdrava, prekrasno zagorela polt
Zahtevajte izrecno' le Kamila kremo. Glavna
zaloga za Ljubljano: Venus«, pred pošto.
© Umetniška razstava Mihe Malcša v Šelen-burgovi ulici bo odprta le še do nedelje, 2. junija. Kakor smo že poročali, je imela ta razstava, ki ima tudi to posebnost, da jc prav v središču mesta, res lep, zlasti moralen uspeli. Saj jo jc že do sedaj obiskalo čez 1000 oseb in veliko skupin di-jaštva pod vodstvom gg. profesorjev. Na razstavi ee vidi ves razvoj umetnikov ozir. njegove samonikle grafike, ki jo je priznala tudi že tujina. Zato ponovno opozarjamo zlasti vse one, ki se zanimajo za razvoj naše umetnosti, naj nc zamude prilike in razstavo obiščejo še danes in jutri. Vstopnina jc nizka 3 in 2 Din. Odprto je do 9 zvečer.
6 listk ov-kuponov bo izžrebanih in z njimi dobitki — orig. slike!
© Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja«, ki je bila na praznik v četrtek popolnoma razprodana in je moral de! občinstva oditi brez vstopnic, se ponovi v nedeljo 2. junija ob 15 popoldne. Občinstvo z dežele naj si vstopnicc rezervira v predprodaji v opernem gledališču. Veljajo znižane dramske cene.
© Obcšcnee na Rožniku. Včeraj popoldne je našel neki gospod v gozdiču v bližini vile gospe Marije Vere ua drevesu obešenega moža. Policijska komisija zdravnika dr. bazarju in dežurnega uradnika g. Ketteja, ki jc prišla, je ugotovila, da gre zn Janeza P., uslužbenega pri SlanuČu. P.-ja je pred dnevi nekdo udaril po glavi, nakar je moral P. v bolnišnico. Od tedaj ni bil več pri zdravi pameti ter je nedvomno, da je šel v smrt v duševni zmedenosti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k
a.. ir.ir.t~i.. ur. xvi loivJIU
© Na II. drž. realni gimnaziji (na Poljanah)
bodo sprejemni izpiti za I. razred v dneh 1., 2. in 3. iulija t. I. vsakokrat ob 8 zjutraj. Prijave se bodo sprejemale 1, julija. S seboj je prinesti zadnje šolsko izpričevajo (izkaz), rojstni in krstni list ter kolek za Din 5, Tiskovine za prijavo se dobe tudi v šoli. — Ravnateljstvo.
© Tiskovni odsek za evharistični kongres. Običajni sestanek akademikov in akademkinj bo danes ob 10 v navadnem lokalu.
© Kongrcgacija gospodov pri sv, Jožefu v Ljubljani ponovno opozarja vse gospode sodale z družinami na jutrišnji dogovorjeni romarski izlel na Žalostno goro pri Preserju. Zbirališče na glavnem kolodvoru pred odhodom vlaka ob 6. Hrano vzemite s seboj! V primeru slabega vremena izlet odpade, skupna sveta maša pa bo ob 7 v kongte-gacijski kapeli. — Voditelj,
3. junija ob 8. zvečer v Unionu:
HANDEL:
MESIJA
oratorij za soli, zbor in orkester
Izvaja
SI. glasbeno društvo »LJubljana«
Predprodaja vstopnic v trafiki Union in v Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti št. 7
© Nove nmdistinjc. Pred komisijo krojaške zadruge je te dni delalo mojslersko preizkušnjo osem modistinj. Vse so napravile lo preizkušnjo z dobrini uspehom ter so s svojimi izdelki pokazale evojo izvežbanost. Preizkušnji sla prisostvovali dvo krojačici. Mladim mojstricam čestitamo!
© Kino Kodeljevo igra danes in jutri ruski film »Vihar« in »Busler se ne smeje«.
© Na ljubljanskem tramvaju je od 27. maja do 10. junija znižana vozna cena za popotnike, ki se izkažejo z legitimacijo ljubljanskega velesejma. Vožnja na progi proti št. Vidu stane 2' Din, na mestnih progah pa brez ozira na prestop enotno Din 1.50.
© Okulist dr. Dcrcaui. Kongresni trg 14, do 12. junija ne ordinira.
© Dobro in poceni se oblečete pri Preskcrju, Sv. Petra ccsta 14.
© »V Gradišču pri Sotclšek ločijo zares naravno vino,« pravijo oni, ki vino poznajo.
© Pogumno dejanje stražnika. Na praznik Vnebohoda dopoldne so ljudje v Trnovem, Krakovem iu na Prulali opazovali z begov Ljubljanice izreden prizor, kako rešuje stražnik v polni uniformi iz vode mladeniča, ki se je že potapljal. Neki mladenič — stražniki sicer vedo za njegovo ime, treba pa bo še ugotoviti, ako je pravo, baje gre za dijaka M. š. — si je izposodil čoln ter z njim vesla, po Ljubljanici. Naenkrat pa se je čoln prevrnil in mladenič je padel v vodo. Ker ni znal plavati, je naglo zginil pod vodo. To je z brega ojiazil stražnik Pavle Kavšek, ki ni niti trenotek pomišljal: naglo si je odpel pas, nato pa v vsej ostali uniformi skočil v vodo, priplaval naglo do mladeniča ter ga sicer z naporom, toda z zanesljivo roko izvlekel iz vode. Mladenič jo bil ves premočen tet so ga stražniki, ne da bi mnogo povpraševali za osebne podatke, naglo poslali domov, da se pre-oblcčejti segreje. Pogumni stražnik Pavle Kavsek, ki je že prej izvršil več sličnih dejanj, zasluži vse priznanje javnosti in oblasti.
© Trije Ljubljančani padli v Gradaščico. Neprijeten dogodek so na praznik okoli polnoči do živeli trije Ljubljančani, in sicer neki gostilničar, njegov hlapec in neki trgovski pomočnik. Ti trije so šli v Polhov gradeč kupovat krompir. Pozno ponoči so se vračali z vozom proti Ljubljani. Neko liko pijača, nekoliko pa dejstvo, da so bili brez luči, sta povzročila, da so med 23 in 24 ponoči v bližini Dobrove zavozili proti bregu Gradašficc ter sc s konjem iu vozom vred prevrnili v strugo Na pomoč so jim lakoj prihiteli kmetje, ki so potegnili vse tri Ljubljančane na suho, morali pa sc konju prerezati komat, da »o spravili še njega ni suho. Vsi Ljubljančani so bili temeljito premoSeifi, imeli pa so tudi poškodbe, in sic«r naihujSc hlapec, ki je bli nezavesten
Kriza Iranka - vzrok politični krizi
Tečaj Iranka je danes malo poprosili
Križu fruncoskoga franka postaj n. vodno />olj dramatična in prehaja vrtino bolj nn politično polje. Sicer smo v naših dosedanjih člankih vedno kazali na zvezo med politiko in frankom, vendar doslej tako jasno zveza ni stopila na dan kot zadnje dni. ko je kriza franku po tehničnem vprašanju obrambe in specielno gospodarskem vprašanju postala politično vpru-šunje prve vrste, pri čcgar reševanju je padla Flandinova vlada |x> predhodni d emisiji fin. ministra Germuin Martina.
Valutno-tehnični ukrepi Francoske banke, zlasti povišanje diskontu od 4—6% so delovali ugodno, vendar niso zavrli odtoka zlata niti niso bistveno uničili špekulacije, čeprav moramo delno priznati njih uspeli: V trenutnem položaju, v katerem se danes nahaja franc. frank, niso potrebni samo valutno-tehnični momenti, ampak je treba poseči po bolj radikalnih sredstvih. Beg kapitala v špekulacijo proti franku se ne da zavreti samo z ž" omenjenimi ukrepi, ampak je treba predvsem ustvariti atmosfero zaupanja, v kateri lahko pridejo do polnega izraza valutnotehnični nkrepi ,|>osebno pn zvišanje diskonta. Atmosfera zaupanja bo izpostavljena .šele tedaj, ko bo nastopil preokret v francoski finančni politiki, ki bo najprej odstranil kronični deficit v francoskih financah, ki gre v milijarde frankov že par let in država nbsobirn v svoje neproduktivne potrebe ves liovonabrani kapital. Druga naloga pa bo prenehati z dosedanjo deflacijsko politiko, ki je
nalagala le preveč žrtev iu iskati še druge poti za obnovo gospodarstva, ki pa bodo morale biti dovolj radikalne, du izkoreninijo nezaupanje v celoti.
Ker je kriza franka postala političnu kriza, so tudi samogospodnrski ukrepi, ki bi zaščitili frank, stopili v ozadie in sedaj je v francoskem parlamentu težišče krize franka. Med samimi parlamentarnimi krogi pa se vedno bolj množc zagovorniki devalvacijo, ined katerimi je znatno več znanih političnih imen, kot pa jih je bilo še do nedavnega. Vidi se, da .belgijski zgled vleče, čeprav je ta eksperiment star komaj dober mesec dni in ni pokazal šc vseh svojih strani, tnko dobrih kot slabih.
Zanimive so vesti zrfdnjih dni, da se tako Amerika kot Anglija po svojih fondih za izravnavo valutnih tečajev ne udejstvujeta v špekulaciji proti franku, čeprav sta največji korist-nici sedanjega položaju.
Ljubljana, 31. maju.
V tečajih franka ni bilo danes posebnih iz-premenib. Na naših borzah jc Narodna banka znižala tečaj za frank s primom vred od 289.56 —291 na 289.52—290.96 V New YorJ<u je frank malenkostno popustil nn 6.58125, dočim je včeraj notiral 6.585. V Curihu je danes frank no-tiral 20.375, dočim jc v sredo notiral (včeraj ni bilo borze) 20.3S. Na tej bazi so bili tudi naši tečaji. Pariška borza danes ni delala.
Zagrebška delavska zbornica izkazuje za računsko leto 1933—1934 (od 1. avgusta 1933 do 31. julija 1934) dohodkov 2.9 milj. (proračun 2.55), izdatkov pa 2.5 (proračun 2.55) milj, Din. Največ izdatkov je šlo za upravo 1.8 milj., nato za samoupravo 0.14, kulturnoprosvetne potrebe 0.27, socialno politiko 0. 23 milj. Din itd. Bilanca izkazuje za 31, julij imovino 10.35 milj. (gradbeni fond 9.14 milj.), ki je naložena največ v Mestni hranilnici 6.8, Prvi hrvatski hranilnici 1.3 in pri delavski zbornici v Belgradu 1.05 milj. Din.
Kemični laboratorij pri glavni carinarnici na Sušaku. Na podlagi odloka fin. ministra sc ukine kemični laboratorij pri glavni carinarnici v Sarajevu ter se ustanovi kemični laboratorij pri glavni carinarnici na Sušaku. Inventar ukinjenega laboratorija se prenese rta Sušak in začne na Sušaku poslovati laboratorij najkesneje 15. julija. Carinarnice, ki 60 doslej spadale pod Sarajevo, se pre-neso pod Belgrad, Split in Sušak.
O vprašanju telefonskih pristojbin bo pod okriljem Društva industrijcev in veletrgovcev v torek, dne 6. junija ob 20 predaval v Trgovskem domu inž. Arnold Zupančič. Vstop prost.
La Dahnatienne. Ta družba, katere kapital se nahaja sedaj pretežno v francoskih rokah, objavlja svojo bilanco za 1933/34 (poslovno leto se začne pri družbi 1. julija in traja do 30. junija naslednjega lela), iz katere je razvidno, da znaša bruto donos poslovanja 5,342.926 frankov (1932/1933 pa 1,516.487 frankov). Po odbitku 1,214.619 frankov (4,373.578 frankov v letu 1932/1933) oslnne čistega dobičko 55.720 franc. frankov, dočim je znašala izguba za prejšnji dve poslovni leti 8,748.264 frankov. — Občni zbor delničarjev bo 13. junija v Parizu. ,,
Obdavčenje trgovskih potnikov in agentov.
Z ozitom na drugačno klasifikacijo trgovskih potnikov in agentov po obrtnem zakonit kot po zakonu o neposrednih davkih, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal okrožnico, v kateri navaja točne smernice za obdavčenje potujočih agentov in trgovskih potnikov, kdaj plačajo uslužbenski davek in kdaj plačajo po zakonu o neposrednih davkih 1000 Din.
Konferenca o pšenici v Londonu. Dne 22. maja se je sestala v Londonu konferenca dr-žav-proizvajalcev pšenice, ki je bila končana v soboto, 25. t. m. Glavni sklepi konference so naslednji: 1. Načelno jc bilo sklenjeno, da se obdrži šc nadalje mednarodno sodelovanje na polju reglcmentiranja produkcije in izvoza pšenice; 2. Ukinejo se nekatera določila pšeuič-nega sporazuma iz leta 1933 in 3. Franciji se poviša izvozni kontingent za II milij. bušijev (bu-šelj ima 36 litrov).
Važno za posetnike letošnjega ljubljanskega velesejma. Posetniki velesejma imajo 50% popust na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseli železniških postaj po 5 Din za komad. Vsak poset-
nik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico zu 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane. Štev ilko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po i^ti ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maju do 11. junija zaključno, za povratek pa od I. do 16. junija t. I. zaključno.
Nabavite si velcsejmske legitimacije. Legitimacija za obisk letošnjega XV'. ljubljanskega velesejma upravičil je imetnika, da 11-krat po-seti velesejem preko dneva in tl-krat vinski in jestvinski oddelek po 19. uiri zvečer. Imetnik take legitimacije, ki je seveda neprenosnu iu velja samo za eno osebo, zamore poljubno izkoristiti svojo legitimacijo. Lahko pride na velesejem čez dan ali zvVčer po enkrat dnevno tekom II dni. ali pa večkrat dnevno, skupaj tolikokrat, da je II dnevnih in II večernih obiskov izčrpanih. Če bi nekdo obiskal velesejem 11-krat čez dan in 11-krat zvečer, skupaj torej 22 obiskov, in bi vstopnino sproti plačeval, bi ga to veljalo 125 Din. Legitimacija za vse te obiske pa velja samo 25 Din.
Vstopnina na XV. gospodinjsko-gospodar-ski razstavi »Žena in obrt« v paviljonu >K« na ljubljanskem velesejmu znaša 2 Din za osebo;
Tenis
PROIZVOD: »UNION« ZAGREB.
na 236.95—238.55, španska pezeta jo notirala y Zagrebu 6.25 Din denur.
Ljubljana. Amsterdam 2972.86—2987.45, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 751.04—756.10, Curih 1421.01—1428.08, London 216.56—218.61, ;>'ew-Yoik 4366.10—4402.42, Pariz 289.52—290.96, Praga 182.85—183.96, Trst 360.99—364.07.
Curih. Belgrad 7.02, Pariz .'0.375, London 15.33, Nevvvork 309.75, Bruselj 53.10, Milan 25.45, Madrid 42.225, Amsterdam 208.80. Berlin 124.45, Dujiaj 58, Stockholm 79.05, Oslo 77.(15, K open ha gen 68.45, Praga 12.875, Varšava 58.25, Atene 2.89, Carigrad -'.50, Bukarešta 3.05. Hcl-singfors 6.745, Bueuos-Airee 0.815.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje ni bila danes čvrsta in so tečaji deloma popustili. To se še najbolj pozna pri vojni škodi in begluških obveznicah, dočim je med dolarskimi papirji alabše 7% Blerovo posojilo. Promet jc bil srednji.
Ljubljana: 7% invest. pos. 79—80, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 370—372, begluške obveznice 64—65, 8% Blerovo pos. <7.50 do 78.50, 7% Blerovo posojilo 66.50—67.50, 7% pos. Drž. hip. banke 72—74, 7% stab. pos. 78—80.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 79.50 den., agrarji 46 den.. vojna škoda promptna 368—369 (371), 6., 7., 8. 368—371, begluške obvoznice 63.75—64.50 (64), 8% Blerovo posojilo 77.75—78.25 (78.25, 78.50), 7% Blerovo posojilo 67—67.50 (67.50),'7% posojilo Drž. hip. banke 73—75, 7% stab. pos. 80—82 (80). — Delnice: Narodna banka 3750—6000 ( 5750), Priv. agrarna banka 225—228. Osj. sladkorna tovarna 160 bi. Trboveljska 125 den.
Promet brez kompenzacij 902.322.
Belgrad, državni papirji: 7% "investicijsko jiosojilo 81.50 den. (81), vojna škoda promptna 368—368.50 (367.50, 367), 9. 368.50—369 (367), begluške obveznice 65.25 -65.50 (65.50), 8% Ble-ro\o posojilo 78 1»1„ 7% Blerovo posojilo 66— 67, 7% posojilo Drž. hip. banke 72 den., 7% stab. pos. 80 den. — Delnice:" Narodna banka 5900—6000, Priv. agrarna banka 225.50—226.50 (226.50).
Živina
Mariborsko sejmsko poročilo. Maribor, 31. maja. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 261 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 50—65 Din, 7—9 tednov 70—85 Din, 3—4 mesece 100—140 Din, 6—7 mesecev 160—210 Din, 8—10 mes. 220—280 Din, 1 leto 300—340 Din. 1 kilogram žive teže 4—5 Din, mrtve teže 7—9 Din. Prodanih 94 komadov.
Zoprna barva zob
se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho ščetko in z njo snažimo zobe od vseh, tudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih
pa ostane prijeten občutek svežosti in čistosti. Tuba Din. 8.-.	Jugoslovanski proizvod.
e
E
lO
■ j>b času popoldanske modne revije 6 Diu, ob času popoldanske modne revije 6 Din, ob času večerne pa 10 Diu. Vsak obiskovalec modne revije bo brezplačno pogoščen s čajem ali kavo itd. — Zveza gospodinj v Ljubljani.
Borza
Dne 31. maja 1935.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Cliriha in Prage, narasla, sta Bruselj in Nevv York, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Londona, Pariza in Trsta.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel no 9.10—9.20. dočim jc na zagrebški borzi popustil ua 8.98—9.08 in na belgra jski na H.50 denar. Grški boni so noli-rali v Belgradu 32.25 denar. Angleški funt, ki je bil včeraj zelo čvrst, jc popustil v Zagrebu
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. poliskn 137.50— 142.50. — Vsa ostala pšenica neizprem. Oves: neizprem. Rž ne liotiia. Ječmen neizprem. Koruza: bč. in srem. 70—72, ban. 68—69. Moka, fižol in otrobi neizprem. — Tendenca neod-rejena. Promet srednji
Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor in gbč. 136—138, srem. 135—137.50, bč. in ban. potiska 140—142.50, slav. 140—142.50. Oves neizprem. Rž: bč 135—140 Ječmen in koruza neizprem. Moku bč. og in ogg 210—220 ; št. 2 190—210; št. 5 170—190: št. 6 155—170; št. 7 125—130; št. 8 100—105. Otrobi 86—88. Fižol neiprem. Tendenca vzdržana. Promet 51 vagonov.
Budimpešta. Tendenca: prijazna, promet- src-den. Pšenica: junij zaključki 15.85—83—%—92, zaključek 13.90—92. Rž: junij zaključki 11.20— 40—36, zaključek 11.36—37 Koruza: julija zaključki 11.08—15 —06, zaključek 11.06—OS—12.
Kulturni obzornik
Za obnovo slovenske ljudske igre
Danes se javlja pri nas velika težnja, da se vsa naša kultura postavi na slovenska samorasla tla, da se kolikor mogoče na vseh poljih otresemo tujih vplivov ter da dvignemo iz pozabljenja vse slare oblike, ki so prešle že v nezavedno bistvo naroda, ter na njih osnovi skušamo graditi moderno kulturo. — Tako je danes -najhvaležnejša umetnostno-oblikovna snov f o 1 k 1 o r i s t i k a , tista usedlina, ki se je vekove in vekove ohranjevala od rodu do rodu, da se je v današnji 'moderni dobi izgubila v naplavini najrazličnejših mod.
»Tako se vse leposlovno ustvarjanje približuje narodu in njega pristnosti; tako se likovna umetnost navdušuje v kmetstvu in njega navadah; tako najmodernejša glasba — instrumentalna in vokalna — zavedno in z uspehom poživlja stare motive. Prav Marolt in njegovi sotrudniki < Uvoda -so pokazali, kaj vse naj pripomore k ugotovitvi slovenskega duhovnega tipa. Ni to navdušenje romantičnega izvora, čuvstvenega in sentimentalnega, ampak strogo realističnega, ker sloni na z n a n s t v c n e m temelju. Danes se javlja skupina mladih znanstvenikov, ki z veliko vestnostjo odkrivajo že zabrisane saliioraslle delovne prvine in jih dvigajo v novo luč kot neobdelano slovensko snov, ki čaka sodobnega umetnostnega prijema. — Na dramatsko polje je zdaj to hotenje prenesel prof. N i 1< o Kuret. Ze par let sem se trudi za novo obliko kolektivne ljudske drame, za kar je presajal zglede iz tuje davnine, nli pa ponatiskoval naše, ki pa niso bile toliko samorastle kot prav otipljiv plod tujih predlog. S to številko svojega L j u d s k e g a o d r a (st. 6) pa hoče odkriti osnove slovenske ljudske igre:-, ki se jih dozdaj še nihče ni lotil. Dal si jo nalogo, ki zahteva več sotrudnikov in ki je na vsak način dela vredna: zbrati hoče iz raznih zapisov, objavljenih otl Trubarja dalje, gradivo na omenjeno temo. ured vsem običaje dramskega značaja, sim-
bolične plese, izoblikovane igre itd. Prav lako hoče razbrati lake prvine iz že zbranega folklori-stičnega blaga v Štrekljevih narodnih pesmih, ki s te strani še ni pregledano. Največ truda in največ sotrudnikov pa bo zahtevala zadnja točka njegovega delovnega naerla: izvesti prvi popis do danes ohranjenih, takih elementov po vnem slovenskem ozemlja. In da mu lo delo kolikor toliko uspe, se s posebnim pozivom, priobčenini v tej številki svoje revije, obrača na vse, ki so v zvezi z narodom, z vprašanji, kot so se nekdaj obračali prireditelji narodnih pesmi. Okrog 80 vprašanj slavija tein iskalcem slovenske dramatske davnine ter obenem tudi sedanjega dratnatskega stanja po domovini, na kar opozarjani vse podeželske izobražence. In če se mu posreči zbrati gradivo ter ga pregledati, bo storil veliko delo, ki utegne roditi velike sadove. Zlasti, če se bo našel potem šo velik umetnik, ki bo snov znal pregnesti v veliko narodno dramo. — Kako si to delo zamišlja, je dokazal že z nekaterimi doneski v tej številki. Prinaša namreč dramatični zapis ženitve v dolini Sotle, zanimiv verzificirau primer božične igre, ki jo igrajo kmetje v Mežici za praznik Sv. Treh Kraljev," kot jo je zapisal kaplan J. Sen, in napeve liarmoniziral organist Letlnik, ki so pa ostali v arhivu. Sam je že razbral na hitro roko nekaj dramatakfh motivov, kot se javljajo v štrekljevih pesmih, v kolednicah, jurjevih pesmih, zborovskem petju ob kresovih, plesnih pesmih itd. — Tudi mi verjamemo, da se bodo na ta način dale dognati slovenske tradicionalne dramalske prvine in da se bo nn njih dala zgraditi resnično naša narodna o b č e s t v e n a drama. Veseli nas la pot ludi zato, ker vodi v realizem, kar bo vsekakor v dobro Kuretovemu, idejno dobro zasnovanemu cljudskemu odru>.	td *
Oentski oltar ukraden. Nedavno so časopisi prinesli vest, da sta zmanjkali dve tabli znamenitega oltarja, ki sla ga poslikala začetnika novodobnega nizozemskega slikarstva Hubert in .lan van Kyck. Neznani tatovi so ukradli ono krilo oljarja, ki je na notranji strani (ob zaprtem oltarju) prikazovalo sprevod Pravičnih Sodnikov (Jnsti i ludiees), na vnanji stran! ps (ob zaprtem oltarju)
podobo Janeza Krstnika. Oltar je zuamenilo umetnostno delo in eden prvih primerov slike v olju; 6 njegovih kril se je do poloma nahajalo v Berlinu, a po versaillsld pogodbi jih je morala Nemčija 1. 1920 vrniti Belgiji. Nahaja se v cerkvi St. Bano v Gentu. Tatvino pripisujejo podjetjem ene izmed skrahiranih belgijskih družb in se je po tej sledi oblastem posrečilo dobili nazaj s podoiio Janeza Krstnika. Ker lake edinstvene umetnine ni mogoče spraviti na trg, je upanje, da bode tudi Sprevod Pravičnih Sodnikov našel kmalu svojo pot v cerkev Sv. Bana.
Cerkveni glasbenik v dvojnih številkah prav redno izhaja in to v smiselnem urejevanju, ki je ctelo msgr. Stanka Premrla. — Številka 3-4 je vsebovala prav aktualne članke raznih glasbenih piscev (Puš, Ferjančič, Premrl, Trobina, Doli na r, Čadež, Kos, Kralj, Mercina, pesnik Mali) in postnemu času namenjene skladbe (Kimovec): Trpljenje Kristusovo: Tome: Antifona za Cvetno nedeljo; Kristan: Med oljkami). Zvezek 5-6 izpolnjuje zopet vrsta člankov, ki sc nanašajo po večini na cerkveno-glasbeuo umetnost, članki si slede: »Spored evharističnega kongresa«; Premrl: »V luči li-turgične obnove gledano naše petje pri tihih mašah s svojim razvojem in literaturo« (nadaljevanje); Ferjančič: »Ali smejo ženske sodelovati na naših cerkvenih korih?«; dr. Dolinar: ^Zgodovina kat. cerkv. glasbe* (nadaljevanje); msgr. Premrl: »Hrvatski cerkveni kantual: Trobina: »Beseda o lepoti«; GrSbming: »Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike« (nadaljevanje); Pirnat: »Črtice iz življenja slovenskega organista«; »Iz odbora Ceciliji-nega društva v Ljubljani«; 'Organistovske zadeve«; »Koncertna poročila«; »Dopisi«; -Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo«; »Razne vesti-. — Glasbena priloga pa prinaša Premrlovo skladbo »Pri darovanju«, ki je enoglasni recitativ z orgla-mi; Jobstovo skladbo za mešan zbor-»Svet«; Premrlovo »Po povzdigovanju in pri blagoslovu'', zloženo za mešan zbor in orgle, in Sicherlovo »Pridi molit«. — List toplo priporočamo vsem. ki jim je cerkvena glasba pri srcu. (Naroča se: Stanko Premrl, urednik C. O.. Ljubljana, Pred škofijo 12-1.)
Danes ob 14 prične tia teniških prostorih Sl\
Ilirije tik za velesejmom mednarodni tenis turnir za prvenstvo Ljubljane. Dosedaj so je priglasilo že 31 igralcev iz inozemstva In Izven LjuDl|nne. radi česar je zanimanje za to prireditev od ure dr ure večje. Vstopnina za obsežno prireditev jo minimalna, če se vzame v poštev, da bodo obiskovalci dva dni imeli priložnost uživati napete borbe mednarodno znanih predstavnikov belega športa. Permanentna vstopnica za poljuben vstop slane 15 Din za osebo, za enkratni obisk tekem pa 5 Din.
Z ozirom na ]>omembcn propagandni značaj turnirja jc dolžnost nas vseli, da teniško sekcijo Ilirije v njenem prizadevanju podpremo in s pol-noštevilnlm obiskom pokažemo razumevanje za trud in delo, ki ga jo in ga še namerava žrtvovati v korisl razvitka tenisa v naši domovini.
Lahhoatlelsko prvenstvo Jugoslavije za moštva
Danes ob 15, jutri ob 14, igrišče Primorja
Naša lahka atletika stopa v veliko borbo * ostalimi lahkoatlelskimi klubi v naši državi, da brani priborjena postojanke v lahkoatlelskem državnem prvenstvu za moštva. ASK Primorje, dvakratni državni prvak v lahkoatlelskem državnem prvenstvu za moštva, ima letos priliko, da si v tretje pribori naslov prvaka. SK Ilirija so je v minulem letu močno dvignila in sigurno zasedla drugo mesto v končni klasifikaciji pred nekdanjimi vodilnimi klubi v prvenstvu države za moštva, zagrebškima Concordio in liaškom. Stališče ASK Primorja bo letos zelo težavno.,kajti vsi trije vodilni klubi v prvenstvu države ža moštva: SK Ilirija, Hašk in Concordia so sc letos resno pripravili, da ogrozijo doslej sigurno jiozicijo državnega prvaka.
Tudi ASK Primorje stopa lelos v borbo pripravljeno in z odločno voljo, da brani naslov, ki si ga jo priborilo z velikimi žrtvami in pripravami, ki so pa rodile bogate sadove, kajti napredek je v njegovi sekciji od leta do leta bil vidnejši. Start okoli 150 njegovih lahkoatletov bo istočasno generalna revija in pregled vseh razpoložljivih moči za 15 letnico. SK Ilirija jeprijavila skoraj sto tekmovalcev! V njej bo ASK Primorje trčilo na težkega iu resnega konkurenta, ki mu je v gotovih lahkoatlelskih disciplinah nadniof^'*, kajti pred-njači v tekih na dolge proge in v teletih.
Borba med izbranimi atleti obeh klubov bo zelo napeta, zanimiva in privlačna. 'Zato naj jo občinstvo pride gledat v čim večjem številu, kar ji prireditelj omogočuje s propagandno nizko vstopnino.
Ilirija s Čakovački SK
v nedeljo ob 17 na Stadionu, tekma za prvenstvo LNP. Predtekma Ilirija jun. : K. A. C. jun.
V nedeljo nastopijo v Ljubljani Cakovčani. da odigrajo prvenstveno lekmo z našo Ilirijo. Tekma je ena odločilnih za placement obeh tekmecev, v podsavezni ligi. Teoretično imata oba možnost osvojiti si prvenstvo, več šans ima seveda Ilirija, ki ima vse preostale tekme doma. Vendar pa mora vzeti stvar zelo resno, ker ena izgubljena točka zgubljeno je prvenstvo, in zbogom liga. To pa se ne sme zgoditi, ker Ljubljana želi in hoče, da sodeluje njen reprezenfant, ki nosi njene barve v svojem praporu, ined desetimi izvoljenci. Fantje naj se zavedajo, da je za njimi vse naše občinstvo, in prepričani smo, da bodo zaigrali s svojim prislovič-nim članom.
Pozdravljamo gesto Ilirije, ki je v skrbi za dober nogometni naraščaj pričela prirejati svojim najmlajšim bogate mednarodne tekme, da privabi tako čim več fantov v svojo sredo, in jim da možnost, da se v ljubezni do kluba razvijejo v dobrr nogometaše.
Ilirija : KAC
Mednarodna juniorska tekma danes ob 15 na Stadionu. — Odlični juniorji Ilirije se srečajo danes ob 18 na Stadionu z jun. prvakom Avstrije. Vabimo občinslvo, da si to zanimivo priredilev ogleda.
Mladika : KAC
Prva mednarodna nogometna tekma v Mostah
bo jutri ob 10 na igrišču Mladike, kjer bodo gostovali juniorji celovškega KAC-a. Mladika nastopi proti njim v kombinirani postavi. Tekma obeta bit; lep športni užitek.
*
Občni zbor JASO. Redni obrat zbor jugoslovanske akademske amučarttke organizacij f; na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani bo danes popoldne oh lit v poslopju tehn i.k o (I. nadstropje). Tovariši, udeležit«! sc polno-Stovilno občnegii sbora! Šmink!
t ur al ci tenis-sekcije Ilirije, kateri bodo sodelovali na mednarodnem turnirju, morajo bili pripravljeni z,p nastop in se prijaviti nn igriečih vodji turnirja v soboto najkasneje do 1.1.30.
»BRAN-I-BOR« SE BRIGA ZA BRATE V SUŽNOSTI. PRISTOPAJTE!
/Vo^Jianilo
Liubliana
1 Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo danes 1. junija, ob IS na univerzi v predavalnici Stov. 90 svoje peto predavanje. Predaval bo asistent Lojze Potočnik < Masarjrikovem pogrledit na historični mnlerializem. -Vabljeni člani kakor oni, ki se zanimajo.
t Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice ime v ponedeljek 17. ju-nlja ob 20 v Rmhndovi dvorani poslopja Olasbeiio Si al ieo svoj rodni letni občni zbor / običajnim dnevnim rodom. — Odbor.
I. Kino Kodeljevo. Danes ob 211.M rufcki film Vi bar« in »Bustor (Keatau) sc ne atneje .
1 Nočno tluilto imajo lekarne.- mr. Sušnik, Mn rijin tnc *>; mr. K ara It, (ios.po«vet»ka c. 10 in nir. lin hincc dal., lSiinska c. St.
Celie
c Jpoltolslvo moi in tontor trna Jutri, prvo nedeljo v meoecu juniju, svojo običajno mesečno poboj, nost. Ob ,pot 7 v Zuimi cerkvi pridiga, nato skupno sv. obhajilo ln <tv. ninsn.
e Filmsko ln skioptično predavanje o arlogcncm vorenJv- kovin bo v dneh .1., t. lit .i. junija od 8 zvečer naprej v Ljudski kuhinji v po«lor\1'i Delavske zbornice v Kaala«ov.l ulici. Predaval bo g. In*. Knez. Predavanje je važno -za mojstre, pomočnike ln vajonee kovinskih strok.
e Uradni dan Zbornice TOI » rjuhi Jan i za Celje in eellsko okolico ho v torek l. Junija od S -12 dopoldne v posvetovalnici Zdrnienja trgovcev za mesto Celje, Hazlagova ulica S, pritličje, lovo.
Maribor
111 Družabni večer priredi perski odsek Drave drevi oh 20 v gostilni Ormek. Studonei. Godba, petje iu
drm-„ Tnhnvn.
Krojač - milijonar
Ford angleških krojačev, Rocheleller angleških mizarjev
Pomorjansko mestece Ueckermiinde je sklenilo ustanoviti »častno izkaznico« za matere, katere imajo po več otrok.
Vse mestne oblastnije, zdravniki in zobozdravniki, hranilnice in banke, trgovci in obrtniki so se zavezali, da bodo ženski, katera se izkaže s tako »častno izkaznico«, dali vse ugodnosti. Tako bo mestna občina dajala takim materam zastonjske vstopnice v mestnem ko-
pališču. Mestna hranilnica bo vsaki taki materi izročila hranilno knjižico s 3 markami (60 dinarjev) temeljne glavnice. V mestnem gledališču v Eldbingu bodo matere s »častno izkaznico« dobile 10% popusta.
Za »mater z več otroki« pa velja že mati, ki ima 3 žive otroke, ki še niso 14. let stari.
»Častno izkaznico« bodo tem materam izročili ob posebni slovesnosti na čast materam.
Pred 17 leti 6e je vrnil iz svetovne vojne mlad Anglež Trevor Lewis, ki se je boril v Flandriji in v ikratkih dneh na fronti ni izgubil podjetnosti za življenje. Ko se je vrnil domov na Angle-ško, ga je doma čakala zvesta žena in pa skromno premoženje 30 funtov. Toda Anglija, dasi neposredno ni trpela zaradi vojne, je vendarle posredno občutila hude posledice. V mestecu, kjer je pred vojno imel Trevor Lewis skromno služibico, 60 bile krojaške delavnice zaprte in tudi delavnica, v kateri je on poprej delal, ni bila več odprta. Iskal je službe, pa zaman.
Najprvo si je slekel uniformo in se oblekel v civilno obleko, katero je kupil v neki trgovini. Pri tem pa je začel računati, koliko dobička ima ta mož, ki mu je sedaj prodal tole oblaka. Trevor Lewis je za svojo novo obleko dal 8 funtov in od vsega premoženja mu jc ostalo še 22 funtov. S temi 22 funti je sam začel krojaško obrt. Spočetka je kar skromno deloval. Najel si je dve sobi in vzel pomočnika, kateri je šival in rezal, Levvis sam pa je hodil po mestu in iskal naročil ter jemal mero. In že prvo leto svojega delovanja je imel 5000 funtov prometa. Drugo leto je odprl
500 letnico parlamentarne demokracije so praznovali na Švedskem, kjer imajo za angleškim najstarejši parlament sveta. Na sliki vidimo okonjenega glasnika (herolda), ki jezdi na čelu slavnostnega sprevoda v stari noši.
Odgovor domišljavem
Frederic Lemaitre je bil oboževan francoski igralec, ki pa je bil poleg tega silno domišljav. V svoje pogodbe je včasih dal čudne pogoje. Eden izmed teh pogojev na primer je bil, da godci orkestra ne smejo brati, kadar bo on na odru nastopal, ampak ga morajo s spoštljivo pobožnostjo poslušati, najsi bi stokrat ponavljal isto vlogo.
Nekega večera pa se je med njegovim nastopom zgodilo, da je pri Lemaitrovem nastopu ki ari.netist med godci vzel v roko knjigo. Domišljavi igralec sc je strahovito razsrdil in takoj po predstavi divje nahrulil godca: »Torej vi ste tisti, ki se je predrzni! med moj in velikim prizorom brati!«
»Motite se«, jc ledeno mrzlo odgovoril kla
rinetist. »Nisem bral, ampak spal!«
•
Mehanik Kari Beeler v Filadelfiji je angleški očenaš s 412 črkami zarezal v glavico male bučke.
že 6 delavnic s trgovinami vred. Sedaj je imel že 300 funtov dobička na teden. Danes pa dela pri njem več tisoč delavcev, katerim izplačuje 16.000 tedenske plače.
Trevor Levvis pa je vsestranski. Nekega dne je pokupil vse delnice neke družbe, ki je izdelovala opravo. To ga je stalo 500.000 funtov, vodar je napravil dobro kupčijo.
Začel je z oblekami, nadaljeval z mobili-jarni in sedaj kuipčuje že z železom. Levvis pravi: »Z malim moraš začeti, če hočeš postati velik. To je vedno bolje, ko narobe.« Le\vis je začel s 30 funti in z njimi je napravil že milijone funtov in pravi, da jih bo še. Postal je Ford angleških krojačev in Rockefeller angleških mizarjev. V 17 letih je mladi mož postal velik bogataš.
»Kupujem pa vse s svojim denarjem,« pravi Levvis, kadar ga kdo vpraša, kako so taki uspehi mogoči. »To je zdravo načelo, katerega še niti enkrat nisem zatajil. Svoja podjetja imam tako urejena, da vem za vse, kar se dogaja. Najsi bo kako podjetje majhno ali veliko — nikjer nisem nikdar vodstva prepustil komu drugemu.«
tiralo iz Vzhodne Afrike so pripeljali v London ter jo sedaj ua vozu vozijo v londonski živalski vrt.
Kakor poročajo, je v najslovitejšem lovišču divjih koza na zgornjem Koroškem začela razsajati garjavost, ki je ugonobila že na stotine divjih koza. Najslovitejša lovišča na Koroškem so v gorski skupini Kreutzeck. Iz državnih revirjev »Ragga« in Teuchk so doslej dobavljali za razstave najlepše komade, ki so povsod dobili prvo nagrado. Sedaj pa v teh višinah 2000—2700 m visoko razsaja med kazami taka garjevost, da bo vsa ta plemenita divjad uničena. Bolezen se razširja tudi proti jugu, kjer so dobro zasedena zasebna lovišča. Tudi v teh zasebnih loviščih se je pokazala že posledica garjevosti. Pred tednom dni je lovski nadzornik našel na enem kupu sedem garjevih koz, ki so poginile. Med njimi so
bili 4 kozli, 8 letna koza in dva mladiča. V zadnjih 14 dneh je samo v tem revirju poginilo 14 divjih koz. Ker pa je v jarkih in prepadih še polno snega, pod snežno odejo leži brez dvoma še več te divjačine, katero je pokončala garjavost. Garjavost že ogroža dolino Lamitz, kjer je središče tega visokega lova.
Kakor povedano je ves ta veliki revir v rokah državne uprave ali pa velikih gosposkih zakupnikov. Zanimivo je, da niti eni niti drugi niso pravočasno opazili, kakšna kuga razsaja med divjadjo, ampak je moral to opaziti majhen zakupnik malega lovišča za nizki lov, ki jc vestno nadzoroval svoje lovišče. Bcljaški čevljar ima namreč v zakupu tam blizu majhno lovišče in ta je sredi svojega lovišča našel crknjeno divjo kozo ter takoj spoznal, da so jo ugonobile garje. Kdo ve, če bi gospodje visoki lovci še danes kaj slutili, kako jim poginja divjad, ko bi ne bilo tega čevljarja.
»Častna izkaznica" z« matere, ki imajo
mm^mmmammmmmm^mam^mm^mmmmmmm^BOiM VeČ otrok
Sv. maša na najvišji gori severne Afrike
Vetblodji dvoboji na Bolgarskem
Redko kdo menda ve, da na Bolgarskem žive velblodi kot domače tovorne živali. Še manj pa bo najbrže znano, da v nekaterih delih južne Bolgarije, okrog Pašmalika, v ljudsko zabavo prirejajo prave velblodje dvoboje. Pa mora že biti res, ker bi sicer bolgarske oblasti ne bile pred kratkim prepovedale takih dvobojev, češ da so nemoralni.
Okoli Pašmalika so bogati tobačni nasadi. Na
Sodnik o zakonskem mira
V mestu Reno (severnoameriška država Nevada) uraduje kot sodnik za ločitev zakonov mož, ki ima polno bogatih izkušenj iz svojega sodniškega delovanja. Piše se Tomaž Francis Moran ter v tej stroki deluje že 24 let. Kakor znano, se zakoni v Združenih državah dajo kaj laluko ločiti, tako da je iiz te lahkote nastala prava kuga. Ta sodnik je vsako 'leto moral obravnavati 1500 zakonskih ločitev.
Kakor poročajo angleški listi, je ta strokovnjak pred kratkim javnosti podal zakoncem nekaj dobrih nasvetov iz svoje bogate izkušnje. Sam je sedaj 67 let star. Celih 29 let je živel v srečnem zakonu s svojo ženo, katera pa mu je lansko jesen umrla. Modrost toga strokovnjaka in poštenjaka pa se glasi:
»Sprcgledajte vse malenkosti I Majhne reči navadno motijo in kale zakonski mir. Spadam k tistim, ki mislijo: Če sta dva zakonca zabredla že tako daleč, da hočeta iti k sodišču, da se tam ločita, sta žc ločena, preden odpreta vrata na sodišče.«
kilometre daleč se raztezajo tobačna polja, kjer pridelujejo mnogo tobaka. Na teh poljih opravljajo težko delo veblodi. Njihovi davni predniki so prišli na Bolgarsko s turškimi armadami kot jezdne in tovorne živali. Turki so odšli, velblodi pa so ostali. Sedaj ne prenašajo več turških jezdecev, ampak težke tovore tobaka. To so krotke in dobrodušne živalice.
Samo enkrat na leto, kadar se pojajo, postanejo te živali lahko nevarne. V tistih krajih imajo pa navado, da tedaj živali nalašč dražijo in ščuvajo drugo na drugo, tako da nastanejo med njimi tudi boji. Boj se konča navadno tako, da ena izmed borečih se živali obleži vsa krvava in raz-grizena in pomandrana. Ljudje tako prirejajo prave velblodje borbe, pri katerih celo stavijo, katera žival bo zmagala. Te boje je videl redko-kateri Evropec, ker so ti kraji daleč od železniških zvez. Semkaj so prihajali doslej navadno le kupci tobaka na oslih in mulah, ker za avtomobil ni primernih cest. Prizori v teh bojih so tako grdi, da jih tujec niti gledati ne more. Zato
je prav, da je vlada to prepovedala.
★
Kanadske petorčke odgajajo nune
Kanadske petorčke, ki so sedaj že več ko eno leto stari, so izročili v oskrbo in odgojo »sivim sestram«, ki imajo osrednjo bolnišnico v Matevi. Ljudje so zbrali že 30.000 dolarjev za oskrbo teh zanimivih petorokov.
Na čast Sven Hedinu, slavnemu švedskemu potovalen, ki so je* iz Azije vrnil v domovino, sO na Stadionu v Stockliabnu priredili ta-le sprejem.
Angleški princ vojvoda *orški je na gradu Kendy na Škotskem sprejel ontiotne mladinske organizacije.
Nevarna grožnja »TI, če me takoj ne izpustiš, te s temle cepinom treščim do buči!«
24 katoličanov je pred kratkim splezalo na najvišji vrh Velikega Atlasa, na Tubkal, ki je obonetn najvišja gora v severni Afriki. Karavana je odrinila popoldne ter je v gori prenočila v neki pastirski koči. Ob jutranjem svitu so začeli znova plezati in ob 10 dopoldne so prilezli na vrh, ki je 4.169 m visok. V družbi je bil tudi župnik iz Marakeža p. Henry Koehler, ki je imel s seboj vse potrebno za sv. mašo, katero je opravil tukaj po prihodu. Pet turistov je pristopilo tudi k sv. obhajilu.
Filmanje v Meki
V svetem mohamedanskem mestu Meki je fotografiranje in filmanje hudo nevarna zadeva. Fotografiranje smatrajo tam za oneča-čenje svetega kralja. Vsako onečaščenje pa se kaznuje s smrtjo. Vkljub temu pa se je Angležinji Valentini Dahaby, ki se je poročila z nekim muslimanom, posrečilo, da je v Meki dovršila več filmov, in sicer s posebno majhno kamero, ki je bila vdelana v zlato brožo. Tako se ji je posrečilo, da je slučajno ujela na film tudi ponesrečeni atentat na arabskega kralja Ibn Sauda ter tudi to, kako so ustrelili vse tri napadalce. Vsega skupaj je filmala kakih 5000 metrov filma.
Kako je stvar tudi zanjo bila nevarna, vidimo iz tega, da so istočasno prišli v Meko trije filmski operaterji, preoblečeni za trgovce s preprogami. Ko so na skrivaj hoteli začeti filmati, so jih domačini zalotili in jih na licu mesta pobili. Filme pa, katere so imeli s seboj, so uničili. Zato razumemo, da so filmi ge. Da.haby zelo dragoceni ter da jih bo lahko prodala za zlat denar.
Vsa
čast!
Prav je, da tako rečemo, kadar je govor o Brylcreem-ul Kje bi sicer imeli fiksativ za lase brez gumijevega lepiva, ki ne drži samo frizure v redu, marveč tudi istočasno pospešuie zdravstveno stanje las? Brylcreem tudi uravnava zmršene lase, a jih ne
srpime, ne zapira znolnic, marveč omogoča koži na glavi prost dih in preprečuje tvorbo prhaja in hrast.
To boste opazili na rasti VaSlh lasi
Botlckiem
Fiksativ za lase brez gumi* jevega lepiva
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din V—; ienltovanjskl oglasi Din 2 — Najmanjši znesek »a mali oglas Din 10-—. Mali ogla»l se plačujejo tako) pn naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoko petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
Ireba priložiti znamko.
Jo
so pAavi
NAJNOVEJŠI MODELI ZA BINKOŠTI!
Laliki čevl|i, rjavi, Kuba peta,-isti beli nubuk Din 165-—
IM
Elegantni trotteur čevlji iz rjavega ševr isti ia črnega, rlavega ali sivega nubuka od Din 186'-.
PIA
^"JLUJ^
Pazite na gornjo znamko.
195"-
lirmansKfa darilo
po nizkih cenah pri
1. Vilhar, urar
Ljubljalna.Sv. Petra c.36
pri Zmajskem mostu
ililibodobc
Natakarico
čedne zunanjosti, pridno in pošteno, staro 20 do 24 let, zmožno kavcije — takoj sprejmem. Omahen Ignac, Sv. Petra cesta 3, Ljubljana.	(b)

Pri' Tičku na Gričku
sprejmemo abonente na prvovrstno domačo hrano
StreSno opeko
rabljeno — bobrovec — prodam. Terdan Pavel — Moste pri Ljubljani, Za-
(D
pn
loška cesta 3.
»Duhovnica
z Gospa svete«
prodaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cena 8 Din.	(1)
Poleim čevlji u belega uubuka s perforiranim prednjim delom. Isti rjavi ali sivi Din 175--.
MODA. Zelo elegantni čevlji i z modrega nubuka s kovinskim
Udobni trotteur čevlji. Kombinacija rjavega ln belega usnja.
,,HAWAI", 1'Ntut.iflna sandala iz usn|a rannih barv.
RAZEN GORNJIH	128*»
MODELOV IMA-	
MO ŠE VELIKO	
IZBIRO MNOGIH	
DRUGIH VRST.	\A
Moški poičevlji lz rjaveua ali črnega bokea. Isti belo Šivani, rjavi »11 črni Din 148---. Najboljša isdeiava Din 195'—, 165'-.
PETOVIA LJUBLJANA, Tyrševa c.la. MARIBOR, Gosposka ui. 17 CELJE, Aleksandrova c.la.
Tudi v naš« podružnici
Ljubljana, Miklošičeva ccsto S (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« •Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inforniaolje — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska »tevilka 3030
Posojila
na vložne kniižice dal« Slovenska banka. Liub-liaua. Krekov trg 10
Prodam vlož. knjižico
24.000 Din Kmečke posojilnice ljubljanske. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl 6214._ (d)
Prodam vlogo
Zadružne gospodar, banke 9000 Din — najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6269.	(d)
Posteljne mreže
v lesenih in železnih okvirjih ter železne postelje vseh vrst izdeluje in sprejema v popravilo najceneje P Strgulec, Gosposvetska 13, Kolizci — Liubliana.	(1)
Za birmo
najlepša primerna darila: ročne torbice, denarnice, kovčege — kupite pri Kravosu. Maribor, Aleksandrova št 13.	(1)
Dvodružinska hišica
z vsemi pritiklinami ter vrtom in njivo, na zelo lepi točki v trgu na bivšem Spod. Štajerskem -naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6171. (p)
Posestvo
12 oralov, nova hiša, v bližini večjega industrijskega središča Dolenjske, naprodaj za 220.000 Din proti gotovini. Naslov v upravi --Slovenca« pod št. 6189._ (p)
Redka priložnost!
Za smešno ceno prodam lepo zaokroženo posestvo (dvojni grunt). Cena v gotovini manjša kot je vreden les v gozdu. Eventu-elno bi dal ljubitelju kme- j tiis' va ludi podnajem, še j rajši upokojencu v uživanje. — Ponudbe upravi Slovenca« pod »Družinski dom in dovoli kruha« š! 6215.	(p)
Veleposestvo
arondirano, v zelo ugodni legi, z mrtvim in živim inventarjem naprodaj. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 6133.	(p)
Izredno dobra
in cenena oblačila, moško perilo itd — kupite najbolje pri P r e s k e r i u Sv Petra cesta 14.
ŽIMO
za žimnlce ln za vso drugo mehko opremo, izdelano tako, da odgovarja vsem higijensklm zahtevam, kupite v vsaki količini in kakovosti, najcenele samo pri največji in najstarejši Ivrdki
I. HNiriC, tovarna za žimo, StrUŽiSce pri Kranju
Teleion interurban
štev. 2
No llubtianshein veleseimu paviljon ,F'f
Cene reklamne!
Otroški vozički
znižane cene od' 1. do 10. junija
S Ruboli & Hrup
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 in Velesejem paviljon H, zunaj.
KRIZE eo KONEC,
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog.
Zaupajte Vaš denar
MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI,
ki izplačuje nove vloge, vložene po letu 1933, neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%.
Vloge nad Diu 400,000.000 — Rezerve . „ 14,600.000 —
Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana — Židovska ul. in Stari trg.
Mestna elektrarna ljubljanska
proda interesentom elektromotorje za istosmerni tok 300 voltov, po zelo nizkih cenah. Interesentom v Ljubljani, ki so priključeni še na istosmerni tok, nudi za zmerno mesečno odškodnino motorje na posojilo. Pojasnila daje ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubljani, Krekov trg št. 10-11. (I)
Pri Tičku na Gričku
sta naprodaj dve krasni parceli. Informacije v gostilni	(p)
Prodam autobus
24 sedežni »Renould«, v dobrem stanju, primeren tudi za preureditev v tovornega, nosilnost 3800 kilogramov. — Naslov v upravi -Slovenca« pod
št. 6211.
(f)
Kolesa
od 1. do 10. junija znižane cene
S. Rebolj BIHg
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13 in Velesejem paviljon H, zunaj.
Ponedeljek
zadnji dan razprodaje modne trgovine A. Per-sche, Marijin trg 8. Naprodaj tudi inventar in
lesene škatle.	(1)
ODŠLA JE PO TEŽKEM, DOLGEM TRPLJENJU K VEČNEMU POČITKU IN NAS PUSTILA V TE2KI ŽALOSTI, NAŠA LJUBLJENA, ZLATA MAMICA
PAVLA JAMNIK ROJ. JANKOV1C
SPREMILI JO BOMO K VEČNEMU POČITKU V SOBOTO,
DNE 1. JUNIJA 1935 OB 3 POPOLDNE Z I2ANSKE CESTE 47 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
V LJUBLJANI, DNE 31. MAJA 1935
UŽALOŠČENI SOPROG;
VLASTA, HČERKICA; POLDI, SINKO
Vse kovaško orodje
radi opustitve obrti po-rpni naprodaj. Naslnv upravi Slovenca« pod št, 6213.	r
+ Vsemogočni je našo drago mamico, že-no, sestro, leto, nečakinjo, svakinjo, taščo, gospo
Alojzijo Golob roj. Šlern
soprogo železniškega uradnika v pokoju
dne 31. maja 1935 ob 12, prevideno s tolažili svete vere, po dolgi in mučni bolezni, v 60. letu starosti, odpoklical k sebi.
Blago pokojnico položimo v nedeljo 2. junija 1935 ob 16 na mestnem pokopališču na Pobrežju k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica bo v torek 4. junija ob 7 v stolni in mestni župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika.
Maribor, Hoče, Celje, dne 1. junija 1935.
Vilko Golob, soprog; Friderik in Marica, otroka; Katica Golob, snaha — in ostali žalujoči sorodniki.
Tinekove in Tončkove prigode
44.
Hoj ua življenje iu smrt.
Planila je pokoucu, razprostrla kosmate tace, kakor du hoče krokodila lepo objeti, potem pa...
... ga je zgrabila okoli vratu in ga začela daviti. Krokodil je hropel iu sopibal kakor kovaški meh. Vse sile je napel, da bi se izvil iz strašnega opičjega objema. Zaman. Gorila je imela v tacah silovito
moč. —
Tinček in Tonček sta kukala skozi okence kolibe in napol boječe, napol radovedno opazovala strahoviti boj.
Imenitno bi bilo,« je Tinček šepnil Tončku na uho, .če bi mogla ukrotiti oba: opico in krokodila! 1'olein bi ju lahko razkazo vala v cirkusu in si prislužila lepe dennrce.
Ostrmeli boste,
če vidite naše cene in blago. — Od prodaja m o iz naše bogate zaloge več tisoč parov raznih čev ljev, katerim smo znižali ceno za 30 do 5O0/(l
MATEJ 03EHEK. Liubliana. Kolodvorska ul. 26
Danes zjutraj uas je zapustila in odšla v večno življenje naša ljubljena sestra, teta, stara teta, svakinja, naša dobra
AMALIJA MAURER
v 70. letu starosti, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb bo v nedeljo, dne 2. junija 1935 ob 2 popoldne iz hiše žalosti. CelovSka cesta 89, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 31. maja 1935.
Žalujoča sestra Ljudmila in ostali sorodniki.
'»vhJ^Vvv-V^t-i -tiK,*V.T«\»V.J'^1
Radio
Programi Radio L|abl}anoi
Sobota, l. junija: tO.00 Reportaža z otvoritve ljnb-fjanekega velesejma 12.00 Hop, hop, hop, ploSč« kar v galop! (Pestra revija brez odmorov in brc/, besed) 1-2.45 Poročila, vreme 13.00 Ca«, obvestita tCl.tr> Umetniki-ra'/,-stavljalci o Bobi in svojem delu (Prenos iz Jakopičevega puviljona, vodi dr. li. Lokar) 14.00 Vremie, siiored, borza 18.(M) Prenos 7. velesejma (koncert godbe 40 peS-ix>lka Triglavskega) 1S.40 Cas, poročila, spored, ot)ventilu 19.00 Zunanji politični pregled (<It. .1 u«) 18.30 Nacionalna ura 20.00 Rezervirano za prenos 21.30 Ca«, porodila, vreme, spored 22.00 Iz na£ih tn tujih logov. Radijski onkc-ster.
Drugi programi i
SOBOTA, 1. junija. Belgrad: 20.(10 Operna ura H.15 Prenos 2. dela zborovskega koncerta 22.35 Plesna glasba
—	Zagreb: 211.15 Klavirski koncert 20.45 Igra 21.15 Rezervirano y.a prenos 22.15 TainburaSkl orkester — Dunaj: 17.00 i« operet 17.30 Klavirska sonata 13.10 Ljudski plesi 20.00 Četrta ziui>oved, ljudska igra, Anzengiruber 22.20 Av«tri.l«ka skladatelji 23.45 Jazz — Budimpešta: 10.30 Saloimku glasba 21.30 Operni orkester in petje 23.15 Jaua. — MUan-Trst: 17.05 Plesna glasba 20.55 Igra 21.30 Ukrajinske iu ruske narodne pesmi 22.00 Plesna glasba
—	Rim- Bari: 17.10 Koncert 20.55 Puritanci, opera, Belli-ni — Praga: 19.15 VojaSka godba 20.10 MoSki zbor 20.45 Pestra ura 22.30 Lahka glasba — Varšava: 20.00 Voja&ka godba 21.30 Orkestralna glasba 22.30 Pestre pol uro 23.115 Plesna glasba — Berlin: IS.15 Zabavna glasba 20.1.") Frankfurt — Konigsberg: 19.10 Godba na pihala 21.10 Plesna glasba — Hamburg: 19.00 Lisztov koncert 20.10 Plesna glasba — Vratislava: 19.15 Pesmi Hansa Zielov-skega 20.10 Tekmovanje napovedovalcev — Lipsko: 20.10 Iz vojaškega življenja — Kiiln: 19 35 Glasba za čembalo 20.10 Vesel vočer — Frankfurt: 19.00 Koračnice 20.15 Pester večer — Stuttgart: 19.00 Pester spored 20.10 Hamburg — Monakovo: 19.30 Dva klavirja 20.10 Brigita, opera, Messager — Zgrieh: 19.50 Plošče 20.05 Staro-angleška glasba na čembalu 20.33 Pol ure rokokojske glasbe 21.10 »prehod po Evropi — Strassburg: 20.45 VojaSka godba 22.30 Plesna glasba.
Poizvedovanja
Aktovko »em pozabil v sredo ivečer v stolnici. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi v upravi •Slovenca«.
Tehnična pisarna
inž. Borštnar Ognjeslav
poobl. civ. strojni inženier, LJubljana — Pražakova 8/1 ▼rši vse strojno-inženjerske posle ter dobavlja vse vrste strojev, predvsem
vodne turbine
Za jugoslovanske patente
št 1406 od 1. marca 1923 na: »Način i aparati za izviačenje staklenih ploča«
(»Vorrichtung und Apparate zum Ziehen von Glastafeln«) — št 1683 od 1. aprila 1923 na: »Postupak za kontinuirno vučenje staklenih ploča«
(»Verfahren zum kontinuierlichen Ziehen von Glastafeln«) — št. 1763 od 1. maja 1923 na: »Postupak za izviačenje stakla« (»Verfahren zum Ziehen von Glas«) — št. 1979 od 1. avgusta 1923 na; »Postupak za vučenje staklenih tabla« (»Verfahren zum Ziehen von Glastafeln«) — št. 1988 od 1. avgusta 1923 na: »Postupak za izmenu savijajučeg valjka kod vlačečih strojeva za staklene ploče«
(»Verfahren zum Auswechseln der Biegewalze bei Ziehmaschinen fiir Glastafeln«) — št. 2285 od 1. septembra 1923 na: »Uredaj za rezanje staklenih ploča«
(»Vorrichtung zum Schneiden von Glastafeln«) št. 3063 od 1. avgusta 1924 na. »Poboljšanja u postupku za glačanje izvla-čenih staklenih ploča«
(»Verbessertes Verfahren zum Polieren von gezogenen Glastafeln«) — št. 3064 od 1. avgusta 1924 na: »Postupak i postrojenje za glačanje izvla-čenih staklenih ploča«
(»Verfahren und Vorrichtung zum Polieren von gezogenen Glastafeln«) št. 3065 od 1. avgusta 1924 na: »Postupak i postrojenje za automatsko nvodenje obrezivnog materijala u mašini za glačanje«
(»Verfahren und Vorrichtung zum automati-schen jEinfuhren von Beschneidungsmaterial in einer Poliermaschine«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ul. 2.
Dolores Vieser
41
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlade duše
In skrivaj raste Nacetu greben v zanosu velemogoč-ftega pokroviteljstva. Veselje, ki sije z obraza njegovemu varovancu, ga dela ponosnega in srečnega. Celo rahel dih sramežljive nežnosti se primeša njegovi samozavesti. Dober dečko je, Ivan, izvrsten fant! Najboljše drob-ljance v skledi pušča svojemu nikdar sitemu, dolgemu sosedu in za mejo tudi ni kar nič natančen. In svojo drugo odejo je porinil na posteljo bolehavemu Mihcu, ki ga vedno tako neusmiljeno zebe. In še prav nikdar ni niti poskusil, da bi zvalil krivdo na koga drugega, kakor jih dela toliko — Jurko recimo.
Na samostanskem dvorišču sije na sneg sonce skoraj kakor spomladi. Ptičke poskušajo peti, rejena siva mačka že spi na klopi ob zidu in od oken po celicah menihov je to in ono odprto.
Pater Bernardin sedi ob majavi mizici in piše. — Svetloba mu pada jarko na papir, pa njegovim bistrim očem to nič ne d6. Prošnjo piše na bogatega grofa Egger-ja, ki so hiittenberski železni rudniki njegovi. Sam živi kakor francoski bogec, njegovi rudarji pa stradajo. Neka vdova domuje v Kravanjevem skednju in njen najstarejši, sedemnajstletni sin, gre že po najkrajši bližnjici, ki vodi v razbojništvo, ker ga v srcu žge sila bolne matere in peterih malih bratcev in sestric. Očeta je zasulo v jami.
Belo pero bega patru po listu in piše resnico, ka-
Za »Jugoslovansko tiskamo* v Ljubljani: Kare! Osi.
kršna je. Naj tudi plemeniti grešnik kdaj pogleda v oči svoji krivdi in sili bližnjega! Zdajci menih dvigne glavo in skuša ostružiti sklep, kakor se spodobi — s podobno dvorljivostjo, kakor je šega in navada, ki menihu sicer ni kdo ve kaj pri srcu, ki je pa vendar ne sme opustiti, ako hoče, da pismo doseže svoj namen.
Koraki zaropotajo doli po križnem hodniku. Saj res — Ivan je ministriral. Urno stopi pater k oknu in pokliče fantiča.
»Laudetur Jesus Christus!« pozdravi Ivan veselo gori proti oknu.
»Ti, Ivan, pridi gori k meni!«
Prčc!«
Kmalu zadone urni koraki po hodniku. Pater Bernardin odpre vrata.
»Tukaj je moj dom.«
Ponosen na čast, ki ga je prvikrat doletela, stopi Ivan v celico. Z občudovanjem mu gre pogled po ozkih, golih stenah, trdi postelji in mizi in stolu, ki imajo že zdavnaj zdrave in ravne mladostne dni za Seboj. Kako dolgo še in sedel lio sam v meniški halji v taki celici! Ah, da bi bilo žo kmalu! Dve leti še?
»Veš, Ivan, hotel sem ti samo povedati, da jutri za več dni odidem. Ce bi rad kaj vprašal, ali bi šel rad k spovedi, pa pojdi k patru gvardianu.«
Dečko se le malce ustraši, vendar pa smehljajoč se vpraša:
»Za kako dolgo pa?<
»To ti prav za prav nič mar. Pa topot ti še povem: o pustu in pač tudi še v postu bom pridigal — v Beljaku.«
>0-o 1«
»Da.<
Dečko začne dihati hitreje. »In, pater Bernardin — bi zastran matere?«
bi tam vprašali
»Bom, seveda, zato sem te poklical. Kako ji je bilo prav za prav ime?«
»Marija Carme Kamenar.«
»Rojena?«
»Cironi.«
»Prav. Že uredim zadevo. — Za veliko noč se vrnem. V svetem postnem času pa le lepo premišljuj bridko trpljenje Gospodovo in hodi k svetemu obhajilu. Kar si me pa vprašal, ali bi molil tudi ponoči, menim, da ti ni treba vstajati, ampak kar v postelji čuj, če moreš. Ce ne moreš, pa spi! — Natanko spolnjuj, kar ti poreče pater rektor, sicer mi tudi lahko kdaj pišeš in prineseš pismo semkaj v samostan. Frater Henrik gre večkrat v Beljak.«
»Prav lepo prosim!«
Pater zapečati pismo na grofa Eggerja in ga vtakne v ovratnik oglavnice.
»Grem zdaj k Potokarju, pojde jutri zjutraj v Stari dvor.«
»Naa,< reče Ivan, »je že odšel. Opoldne sem ga
srečal.«
»Ah, rad bi mu bil oddal pismo. Zdaj moram —.«
Ivan hipoma pogleda ves navdušen.
»Pater Bernardin — jutri je nedelja — ni šole — pri ntaši bi bil lahko medpotoina.«
»Bi spet rad izletel?« meni smehljaje se menih.
Ivan prikima in zardi.
»No, potem pojdi, greva do magistra. Bi sam rad, da bi grof pismo kmalu dobil.«
t«
cn

s" .S


Izdajatelj: ivou lUikuvev
Urednik: Viktor Cenčič.