Domači oglasi sprejemajo se le iz narodnih krogov. Plačujejo se: za šesterostopno petit-vrsto enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. — Posamične številke se prodajajo po 2 kr. — Rokopisi se ne vračajo. Goriške novice. Slovenskim starišcm v Gorici in okolici naznanjamo še enkrat, cla jutri prično šojsko leto naši otroški vrti (ali zabavišča) v Gorici, Pevini, Podgori in v Ločniku. Stariši, ki nočejo, da bi jih lastni otroci kdaj zasramovali in zmerjali s „ščavP, in ki hočejo, da jim ostanejo otroci zvesti Bogu in domovini, naj jih privedejo v imenovana zabavišča, kjer se bodo nedolžno kratkočasili pod razumnim vodstvom gospodičen zabaviteljic ter ob enem učili lepo govoriti, moliti, peti i. t. d. Vsak 3 do 5 letni otfok se sprejme v zabavišča. — Rodoljubi, ki poznajo slovenske manj zavedne rodbine, naj store svojo sveto narodno dolžnost in jih opozorijo na naša zabavišča; skušajo naj jih vspodbuditi, da pošljejo svoje otročiče v eno ali v drugo naših zabavišč. V Gorici imamo eno v ulici sv. Klare št. 4., drugo pa v ulici Barzellini. Otvori se v kratkem tudi še tretje zabavišče „pri fontani* na levem voglu iz ulice Formica proti Kostanjevici; doslej še niso v redu vse predpisane formalnosti. Prosimo pa nujno vsakega rodoljuba, da pazi na svojo okolico, da nam tako ne uide noben slovenski otrok. Z druženimi močmi nam bo mogoče doseči tak namen, drugače pa no. Ali kdor ne deluje v dosego tega namena in bi mirno gledal svoje slovenske sosede in znance, da ostanejo v temni nevednosti ter pošiljajo svoje otročiče v laška zabavišča, takega ne moremo šteti slovenskim rodoljubom. Pozor in na delo ! Slovenska šestrazredna ljudska šola društva „Sloga* v Gorici prične svoje šolsko leto 17. septembra. — Ali vpisovanje začne že v soboto 15. sept. ob 9. dopoldne v ulici sv. Klare št. 4. in v ulici Barzellini. V ponedeljek 17. sept. bo skupna sv. maša v cerkvici M. D. Imakulate v Glediški ulici in po maši se nadaljuje vpisovanje. Dne 18. sept. začne pa redni pouk. Že zdaj je zagotovljenih okoli 380 otrok v vseh šestih razredih. Z zabavišči vred bodo šteli „Slogini* zavodi nad 500 otrok. Ker je v obeh vadnicah navadno okoli 300 Slovencev, smemo pač biti zadovoljni s številom otrok, ki uživajo narodno šolsko vzgojo. Ali pomislimo, kaj bi bilo z našo slovensko mladino, da ni „Sloginih* zavodov ? Kar groza mora pretresti vsakega rodoljuba, ako pomisli na to okolnost. Zato pa mora tudi vsakdo pripoznati, da društvo „Slog a“ je s temi zavodi neprecenljivo veliko storilo za prihodnost slovenskega imena in ugleda v goriškem mestu. Zato pa to društvo pač v polni meri zasluži zaupanje, katero mu skazuje zavedno slovensko ljudstvo ! Ali kar smo rekli zgoraj pri zabaviščih, to moramo ponoviti tudi tukaj : Rodoljubi v mestu, zdaj je čas, napnite vse svoje moči, da nikdo znanih vam sorojakov ne pošlje svojih otrok v laške šole! Na delo! Kdor tega ne stori, ni vreden slovenskega imena! Nadaljevalna šola za obrtne učence, katero otvori društvo „Sloga*, vzdrami iz narodnega spanja celo take Slovence, ki so doslej vsled skrbi za bodočnost svojih otrok sami izročevali jih polaščevanju. Takih slučajev je več. Oče je obrtnik in bi rad dobro izučil svojega sina za svojo obrt. Ker je bila doslej nadaljevalna šola le laška, so začeli svoje otroke pošiljati že v laško ljudsko šolo, da so mogli potem uspešno nadaljevati in napredovati v isti šoli. — Takih skrbij ne bo treba imeti odslej nikomur več! Tudi v slovenski nadaljevalni šoli za obrtne učence se naši mladeniči lahko temeljito izobrazijo za svoj poklic. — S tem korakom pre kosimo goriški Slovenci celo slovensko prvostolnico — belo Ljubljano. VStrajno nadaljuje! — Goriški župan dr. Venuti se nič ne briga za to, da mu je podgorski župan in deželni poslanec g. Anton Klančič enkrat že vrnil uradni dopis, kor poleg Podgore je bila pripisana tudi laponska spaka „P i e dim o n t e“, kajti tedni je ponovil tako drzno dejanje. Ali tudi drugi dopis je romal nazaj v Gorico z zasoljeno opazko, in tudi ta slučaj je bil naznanjen v Trst. Bomo videli, kaj stori naša slavna vlada, ki zatrjuje svojo „pravičnost* in „nepristranost* tudi do nas Slovencev! Pametna misel ! — Prezirljivo in žaljivo ravnanje odbora goriške razstavičice je nemalo razdražilo slovenske duhove. Kdor seje veter, bo žel vihar! — V Gorici se je oglasilo več rodoljubov iz meščanskih krogov, ki bodo vsem sorojakom odsvetovali, naj nikar ne gredo gledat te „razstave*, kajti kdor prezira nas, tega prezirajmo tudi mi. One desetice pa, katere tako prihranijo, naj bi darovali društvu „Slog a* za nameravano nadaljevalno šolo za obrtne učence. — Pametna misel! Le naprej! Gorizia farit (la si*! — To pomeni: Gorica bo že sama za se skrbela, sama delovala za svojo prihodnost, seveda brez Slovencev. Tako umejo ta izrek „Corrierovi* modrijani. — Nasproti temu odvračamo tudi mi: Gli sloveni a Gorizia faranno da se. Mi rečemo tako stokrat lože nego „Corrierovi* pismouki, kajti mi Slovenci bore malo potrebujemo luške pomoči, dočim bi goriški Lahi brez nas Slovencev kar zaporedoma lakote poginili. — Vrhu tega moramo še dostaviti, da skoro ves sedanji laški cvet v Gorici je slovenske krvi; kje bi že bilo goriško itali-janstvo, da smo se Slovenci zbudili trideset let poprej! — Vendar zapomnimo si ta izrek „Corrierov*, da goriški Lahi hočejo živeti v Gorici brez nas Slovencev. Ne usiljujmo se jim torej nikjer! Le jedcu Slovenec se je udeležil kot razstavljalec laške razstave v Gorici! Tako čitamo v „Corrieru*. — Vendar ta trditev ni resnična, ker mi poznamo štiri take Slovence, ki so čutili potrebo, vsiliti se laškim gospodi. Ali „Corriere* je pogoltnil tri Slovence, ker so se takoj na mig udali laškim gospodom in postavili edinole laške napise. Le jeden Slovenec je bil tako predrzen, da je hotel postaviti dvojezičen napis, kateri so mu pa zabranili, in edino tega šteje za Slovenca. Evo, kam je privedlo druge neopravičljivo zatajevanje pred drznimi zahtevami razstavnega odbora! — Veseli nas, da so se le štirje Slovenci udeležili te demonstrativno laške razstave! Nepolitična politika! — Ko je g. deželni glavar otvoril v Gorici nam Slovencem neznano razstavico, je naglašal, da politika bodi izključena iz onih prostorov. — Bene! Kaj je pa to: Razstavni odbor ni dovolil razstavljalcem slovenskih napisov! Ali to ni politika ? In še kakošna! Evo: Razstavni odbor, kateremu je na čelu ekscelenca Franc C o r o n i n i, hoče dokazovati tujim gostom, da v Gorici in na Goriškem sploh ni Slovencev, ki bi imeli kaj razstaviti, kakor je pisal „Corriere*, da naši stari očetje so bili vandali, mi pa smo v umetnosti še benjamini. — In to ni politika ? Hvala lepa, ekscelenca! Poroka. Prihodnjo sredo 5. t. m. se poroči v Tolminu gosp. dr. Henrik T u m a, c. kr. sodni pristav v Gorici, z dražestno narodno gospico Marijo G i a n o 1 a, rojeno v Aleksandriji, vrlo tajnico tamošnje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. — Mlada nevesta je znana Tolmincem tudi na gledališkem odru kot izborna igralka in de-klamovalka. Že kot mala deklica je občinstvo kar očarala s svojim dovršenim deklamo-vanjem in igranjem. Gospića Gianola je vsestransko izobražena dama, poznajoča več modernih jezikov in njih literatur. — Dal Bog tej uzorni zakonski dvojici obilo sreče in blagoslova! Mnogaja ljeta! V Gorico pride kot namestnik državnega pravdnika gosp. dr. Andrej Sancin, c. kr. sodni pristav in neprestrašeni deželni poslanec v Trstu. Goriški Slovenci iskreno pozdravljamo to imenovanje, ker odslej ne bo več mogoč izgovor, da c. kr. državno pravd-ništvo ne bi moglo Slovencev tožiti :n pri obravnavah nastopati v slovenskem jeziku. Tako imenovanje je zahtevala sila in potreba. Dobro nam torej došel! Duhovne vaje. — Od Ž7. do 31. avgusta so bile duhovne vaje v goriškem osrednjem semenišču. Redno se jih je udeleževalo 60 č. g. duhovnikov, njim na čelu prevzvišeni nadškof Alojzij. Prav laška navada. — Te dni sta se hudovali glasili naših laških someščanov na laškega zvonarja, ker je dal pozno v noč zvoniti neke zvončiće, katere je namenil za neko razstavo. Mi smatramo to hudovanje pristran- Str. 2 tŠ. 18 sko. Kako kričijo laški ribiči ob petkih na ribjem trgu, prodajaje peščico ribic, vrednih morda jedno krono!? Kako se derejo na Travniku na trg sv. Andreja laški šarlatani, došli iz siromašne Italije izvabit našemu lahkovernemu kmetu iz žepa par težko prislu-ženih krajcarjev! Za te nista imela laška lista doslej grajalne besede. Kaj se hudujeta sedaj na zvonarja, ki je vendar le — po laški navadi ropotal? Pomilošicnje. — Presv. cesar je pomilostil dva kaznjenca v Gradišču ob Soči. 23. t. m. sta zapustila ječo. „Ilirsko Primorje". — Naš „Corriere" je te dni zapazil to strašno zaznamovanje na nekih tiskovinah finančne uprave in milo priporočal, naj bi se zanaprej opustilo, da ne padejo v omotico njegovi benjaminčki. — Po „Corrierovi" misli pridevek „ilirsko" ni opravičen. — Njegovi uredniki v krilih in hlačah sicer ne slove po posebni učenosti, vendar tolike nevednosti jim zopet ne pripisujemo, da bi jim bile neznane zgodovinske pravice Primorja do „ilirskega" pridevka, ker bi potem morali iti še dalje in prositi tudi presv. cesarja, naj iz svojih naslovov izpusti pridevek „kralja ilirskega". — Kdo ve, da ne ugode tej drzni zahtevi ? Pri nas je vse mogoče! Cigani. — V soboto po noči so redarji zaprli neko cigansko rodbino, ki se je bila utaborila na Hojicah. Važna knjiga. — Rudeževe knjige o gluhonemstvu je tiskanih že 15 pol; cela knjiga bo obsegala kakih 22 do 24 pol z mnogoterimi slikami, ki bodo pojasnjevale berilo. — Take knjige Jugoslovani doslej še nismo imeli! Knjižnica za mladino. — Od nekaterih stranij nas že poprašujejo, kdaj začne izhajati obljubljena knjižnica za mladino. Tem in drugim mladinoljubom naznanjamo, da izvoljeni „Zavezin" odsek se pridno bavi s tem uprašanjem, kar nam daje upanje, da izide prvi snopič že pred novim letom. Zgubljen solnžnik. — V nedeljo je neki gospod iz Gorice zgubil v Mirnu svoj svileni solnčnik. Kdor ga je našel, naj ga prinese k g. nadučitelju Vodopivcu v Mirnu ali pa v naše uredništvo. Zgubljena Igla. — Nekdo je izgubil v nedeljo od Gorice do Mirna srebrno zavrat-nično iglo, ki kaže sokola, kateri drži v krempljih težko železo. — Kdor jo je našel, naj jo izroči na istih mestih, kakor je zgoraj povedano. Na križpotu „Bilje - Miren" je izgubil Slovenec biciklist zlat prstan z dijamantom. — Kdor ga prinese v „Goriško tiskarno", dobi 3 gld. nagrade. Zopet vročina. — Koncem avgusta imamo zopet hudo vročino, ki pa doslej še dobro de zorečin poljskim pridelkom, zlasti grozdju. Zamenjan solnčnik. — V ponedeljek 27. t. m. sta dva gospoda „pri zvezdi" v Gorici zamenjala svoja solnčnika. Oni gospod, ki si je izvolil boljšega, naj ga blagovoli o priliki prinesti v isto gostilno, kjer mu vrnejo njegovega. Na Barki pri Divači so blagoslovili v nedeljo IGO cm. visok kip M. D. za tamkajšnjo cerkev sv. Kancijana. Došel je z Bavarskega od tvrdke Mayer. Kupili so ga domači mladeniči in mladenke. Namesto, da so za- pravljali denar po gostilnah in plesiščih, obrnili so ga v tako lep namen. Čast jim ! Smrt po poroki. — V Korminu se je poročil 25. t. m. 51-letni udovec Anton Grl iz Muše pri Kočniku z udovo blizu jednake starosti. Po poroki se je čutil slabotnega ; stopili so v neko krčmo, da popije črno kavo; ali slabost postaja čedalje večja, zgrudi se na tla in — umrje. Mislimo si žalost udove in svatov! f Franc Pavletič, vikarij v Fojani, je umrl nagle smrti v soboto zvečer na nepričakovano hitrem otekanju vratu in grla. Star je bil še-le 37 let; rojen je bil v Št. Andrežu pri Gorici. Bodi mu zemljica lehka. Iz Sv. Križa na Vipavskem: „Solznih očij so se poslovili naši šolski otroci koncem preteklega šolskega leta od priljubljenega g. nadučitelja Zorna, ker je na svojo prošnjo dobil službo v Vrtojbi in je takrat zadnjič nastopil pri svojih vdanih mu otročičih. — Pa tudi pri drugih Križanih je bil g. Zorn priljubljena oseba. On je tudi obudil naše „Bralno društvo" k novemu življenju. Pevski zbor, broječ le skromno število udov, je uspeval kaj živahno. Komaj eno leto star je nastopil javno in žel obilo pohvale. — Tudi cerkveno petje je bilo veličastno. Mešani zbor donel je s kora v pravem cerkvenem duhu, ki poveličuje službo božjo in navdaja kristijanska srca k resni pobožnosti. Zato le častitamo Vrtojbencem ' na tej pridobitvi, mi pa obžalujemo, da smo ga izgubili iz svoje srede. — Selski". (Ostali del dopisa smo izpustili, kar naj nam gospod dopisnik blagovoljno oprosti, ker se nam ne zdi umestno, pihati po nepotrebnem ogenj. Uredn). Od Barbane. — 15. t. m. se je obhajal praznik Marijnega vnebovzetja. Tudi na božjo pot „na Barbano" je romalo z Goriškega veliko Slovencev. Bilo je kaj prijetno; sv. maša bila je s procesijo in z godbo. Mnogobrujnega ljudstva se je zbralo na tem prostorčku; čule so se skoro same slovenske pesmi na okrog, pošiljajoče k Mariji naše želje in prošnje. Vozila sta dva mala parnika; eden iz Ogleja v Gradež, drugi od tam na Barbano; cena bila je nizka. Čudno se nam je zdelo, ko smo videli tam dve slovenski zastavi, pa tudi eno italijansko, namreč na dveh ladjah. Kaj, ko bi se pripetilo v Gorici kaj takega? in da bi se pelo slovenski? Psovali bi nas s „ščavo" in še z drugimi psovkami; tam pa nič vsega tega. Spoštovali so nas lepo z besedami „bratje" (nostri fradelli). In prav veseli so Slovencev, ker jim prineso mnogo denarja, kajti Slovenec ni štedljiv, prav razsipen je. Najbolj človeka navdahne srce, ko se ustavi mimogredoč v starodavnem Ogleju, kateremu pravijo tam drugi Rim („II. Roma"). Cerkev je še edina ostala po opustošenju divjih Hunov; v njej se vidi marsikaj zelo zanimivega. — Pod velikim oltarjem se vidi ječa sv. Mohorja. V tej ječi so shranjeni v velikem zaboju ostanki mučenikov z napisom „Relifpiii ss. Marthyrum“, katere odprejo na Veliko noč vsako leto. Tik pred ječo stoji oltar v čast mučencev, votlina pa je okrogla. Okoli nad velikim oltarjem je odbit novi namet od zida, da se vidi staro slikanje in pisanje. Jako čudni so tudi visoki kamniti stebri po cerkvi. Cerkev ima na prostem visok stolp s 154 stopnicami. V neki stranski sobi v cerkvi se vidijo poleg drugih posebnostij tudi prav stare bukve, s kojimi so še maševali očetje patrijarh!. Pred cerkvijo izkopujejo stare reči. Dve pedi pod zemljo so še stebri po čez ležeči, pa na kosih; zidovje je prav globoko vzidano; vidijo se mrtvaške kosti, itd. Pred cerkvijo so postavljene za spomin stare kamnite in prav velike skrinje. Posebno krasen muzej starodavnih re-čij je kaj vredno videti; v njem so stare kamnite podobe, posode, orožje, denarji in mnogo drugih zanimivih rečij. Kdor vidi vse to, ne poreče več, da v starih časih niso znali izdelovati umetnih rečij. Le oglej si vse te reči, pa gotovo porečeš, da današnji mojster staremu v marsičem niti kos ni. (Ta dopis smo prejeli iz peresa priprostega Slovenca. Uredn.) Požar. — Dne 14. avgusta je bila v nevarnosti zgodovinska hiša na „veliki otavi" pri Šempasu. Popoldne ob 4. uri je bruhnil ogenj skozi strehe velikanskih hlevov. Ker je bilo postrešje natlačeno sena, ni bilo misliti na gasitev, treba je bilo varovati le hlevov se dotikajočo hišo in druga gospodarska poslopja : Hleva sta gorela celo noč, druga poslopja so rešili skrbni domači gasilci. Gospodar je bil zavarovan. Razrušena stavba se že pridno popravlja. Iz Bulca: „Tukaj postavljajo zdaj bolnišnico za kužne bolezni. Ali čujte — skoro na sredi trga na vrtu poleg sodnije in mesnice. Vsakdo mora priznati, da to ni pravo mesto za tako bolnišnico; zidati bi jo morali dalje zunaj trga. V naših hribih je bil pretekli teden velik mraz, kateri so najhuje občutili kaninski hribolazci; nekateri lovci so zalezli celo v novo padli sneg". Dijamantno sv. mašo bo imel preč. g. Josip S o v d a t, župnik v pokoju, v Vrto-vinu 14. oktobra t. 1. Dal Bog uzornemu in rodoljubnemu starčku doživeti še veliko let v zasluženem pokoju. V Kobaridu bo 10. t. m. ob 2. popoldne v gostilni pri g. Andreju Mašera občni zbor možke podružnice sv. Cirila in Metoda. Iz Tolmina: „Naznanjeni izlet iz Tolmina v Kobarid v nedeljo se je posrečil nepričakovano veličastno. Došlo je okoli 45 oseb s pevskim in tamburaškim zborom. Kobaridci so prišli izletnikom nasproti do Kamnega, bilo je kakih 17 kočij z zastavo na čelu. Po bratskem pozdravu so kobariška dekleta pripele došlim gostom šopke z narodnimi trakovi, potem pa je dolga vrsta voz drdrala proti prijaznemu Kobaridu. — Veselica se je vršila na dvorišču g. Juretiča, kjer so se zbrali v ogromnem številu kobariški tržani. Petje in tamburanje je občinstvu tako ugajalo, da se je morala ponavljati vsaka točka. Oduševljenje je bilo splošno. — Pri tej priliki so Kobaridci zložili 18 gld. 22 kr. za „S 1 o g i n e" učne zavede v Gorici in so tako s prijetnim užitkom združili tudi rodoljubno dobro delo. (Presrčna jim hvala v imenu naše zapuščene slovenske dece v Gorici! Uredništvo.) — Krasen je bil sprejem, krasna bratska zabava, zato pa toliko težja ločitev. Pozno v noč smo se ločili od dragih Kobaridcev; odnesli smo seboj Štev. 17. Str. 3 prav prijetne spomine na njih prijaznost in gostoljubnost. Gast in hvala jim! / Vipavskega, 28 avg. — Čuti je, da se za dan 8. septembra, to je za shod Malega Šmarna v Logu, združi več vipavskih pevskih zborov, da bodo skupno peli pri slovesni sv. maši ob 10. uri Schvajcer - jevo latinsko mašo ob 11. pod vodstvom preč. g. Mihaela Arko-ta, župnika iz Šturij, kateri je s sporazumljenjem preč. dekana vipavskega pevce v to povabil Pelo bode približno 60 pevcev, in ti: Pevsko društvo iz Šturij, potem pevski zbori iz Vipave, z God, s Slapa in z Budanj. Hvalevredna misel to ! Ali bi ne bilo umestno, napraviti enkrat skupno veselico kje na Vipavskem, da bi gori omenjeni zbori in še drugi sodelovali pri nji ? Da bi se to lebko doseglo, pokazalo se je pri po-•skiiMiji, ko so jo imeli omenjeni pevci skupno preteklo nedeljo, da so se v prvič tako krasno vjemali. Mladi pevski zbor v Ajdovščini tudi dobro napreduje; g. nadučitelj Bajt je vstrajen. Obstanek odvisen torej je le od trdne volje in edinosti pevcev, katerih je 18, ki pridno zahajajo k vajam. Le pogumno torej naprej! Kako prijetno bode slišati sčasoma domače narodne pesmice tam, kjer je bilo do sedaj slišati večinoma le laške. Začetek je res težaven, ali sčasoma bi bilo v čast vam in občini. Začetek šolskega leta na c. k. izobraževanju za učiteljice in združenih vadnicah (deška in dekliška.) Šolsko leto začne se dne 15. septembra. Tega dne oglasijo se od 8. do 12. do poludne učenke, ki so že do zdaj hodile v kateri razred te vadnice pri dotičnih učiteljicah in izroče zadnje šolsko sporočilo. Vsaka učenka, kise tega dne ne oglasi, smatra se, da je i z o s t o p i 1 a iz te šole. Dne 15. septembra se bodo vpisovale učenke za I. razred slovenskega in laškega odelka od 8. do 12. do poludne! V druge razrede se letos učenke ne sprejemajo. Učenke L razreda pridejo z očetom ali materjo ali pa namestnikom, prinesejo seboj krstni ali rojstni list in spričevalo cepljena koz. Na c. k. vadnici se bodo 14. in 15. septembra vpisovali samo učenci za I. razred obedveb oddelkov in pa vsi tisti, ki so že do zdaj hodili v kateri razred te šole, dne 17-'n 18. septembra pa se bodo vzprijeli in izpraševali samo tisti, ki skoderbodi želijo prvikrat stopiti ali v II., III. ali pa v IV. razreda te vadnice. Učenci 1. razreda prinesejo se seboj tudi krstni list in spričevalo cepljenja koz. Vsak učenec pride z očetom ali materjo | ali pa namestnikom ter izroči svoje zadnje „šolsko sporočilo", ako je bodil v katerokoli šolo. Vsak tudi, ki bi ne mogel plačati šolnine, ki znaša 2 fl. 50 s. za vsako poluletje in da še ni oproščen, podaj prošnjo z ubožnim listom, ki ni več kot leto star in ki mora natančno razložiti stanje in premoženje prosilčevih roditeljev in poterjen biti po županu in mašniku dotičnoga kraja. Učenke, ki žele biti sprejete v c. k. izobraževališče za učiteljice, se vpisujejo 14. septembra od 8. do 12. do poludne. Prinesejo se soboj: krstni ali rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in spričevalo uradnega zdravnika, da je popolnoma zdrav. Ponavljavne preskušnje začno se 17. septembra, sprejemne preskušnje pa 18. septembra ob 8. uri. Bedno podučevanje na obedveb vadnicah začne 11). saptembra ob 8. zjutraj s sveto mašo in prizivom svetega duha, na izobra-ževališču za učitelice pa precej, ko končajo sprejemne preskušnje, kar se bode posebej naznanilo. Ravnateljstvo c. k. izobraževališča za učiteljice. V Gorici dne 2!). 1894. F. Hafner c. k. ravnatelj. Duhovske premcinbc. — G. g. Ivan Kurinčič, vikar na Serpenici, je premeščen kot tak v Medano. — G. g. Josip Grilanc, duhovni pomočnik v Štijaku, je dobil mesto II. kapelana v Komnu. Na njegovo mesto pride semeniški duhovnik č. g. Alojzij Pavlin. — G. g. Janez D e r m a s t j a, prefekt v malem semenišči v Gorici, postal je kaplan in manemisarij v Solkanu. — C. g. Janez Budin, duhovni pomočnik v Mirnu, pride kot II. kaplan k sv. Ignaciju v Gorico. Iz Kobarida : „Iznenadila nas je vesela novica, katero smo zvedeli od zanesljive strani, da se je visoko c. k. pravosodno mi-nisterstvo izreklo za ustanovitev posebnega c. k. okr. sodišča za Kobarid in okolico. Upamo, da tudi visoko c. k. finančno mini-sterstvo oziroma državni zbor v kratkem privoli potrebne troške za vresničenje naše opravičene želje. V to pornizi Bor!" ) olitve cestnih odborov se bodo vršile na podlagi novega cestnega zakona dne 3. septembra t. 1. za skladovne okraje gori-ške okolice, ajdovski, kanalski, komenski, sežanski, tolminski in bovški, dne 10. septembra pa za cerkljanski okraj. V Gorici bo vodil volitev gosp. deželni odbornik dr. Nikolaj lonkli, v drugih okrajih pa župani glavnih krajev v dotičnih okrajih kot pooblaščenci deželnega odbora. V goriški okolici in v tolminskem okraju bo voliti po devet odbornikov in 3 namestnike, v vseh drugih okrajih pa po 7 odbornikov in 3 namestnike vse te za šest let. Zraven teh pa ima tisti, ki plačuje v dotičnem skladovnern okraju največ neposrednjega davka, ter je avstrijski državljan in sme v istem okraju izvoljen biti, če tudi ni izvoljen, pravico, da stopi kot ud sam ali po pooblaščencu v odbor ter v njem glasuje. Slednjič sme deželni odbor kadarkoli imenovati jednega sastopnika kot uda v vsak cestni odbor. Volitve cestnih odborov so tem važnejše v naših okrajih, ker treba povsod še muogo dela in truda in žrtev, preden bo zadostno preskrbljeno za vse prometne potrebe. Kakor slišimo, je tudi v istini povsod veliko zanimanje za te volitve, a tu pa tam je velika strankarska razcepljenost, izvirajoča iz osebnih ozirov, mrženj itd. Taka razcepljenost pač ni na svojem mestu, ko gre za volitev mož, kojim bo skrbeti za prevažne gmotne koristi svojih okrajev. Tu treba gledati v prvi vrsti na to, da se zbero zvedeni, pošteni, za prometni napredek vneti možje, na kojih vestno nesebično delovanje in dobro gospodarstvo se bo mogel okraj zanašati, In takih mož, če tudi niso gosto nasejani, je hvala Bogu vendar najti, v vsakem okraju in najdemo jih gotovo, če pri izbiranju potisnemo strankarske ozire, osebne mržnje na stran ter se oziramo samo na s t v a r. Sporazumljenja volilcev treba v tem zmislu. da se izvolijo pravi možje in da bodo vse strani, vse ceste dotičnega okraja primerno zastopane v odboru. Možje volilci cestnega okraja, goriškega so povabljeni, da se vjutro predvo-1 i t v i j o že pred osmo uro snidejo pri „Zlati Zvezdi", da se tam dogovore zastran kandidatov. Ostala Slovenija. Tatvina, v cerkvi. — Pri Sv. Štoblenku v beneški Sloveniji (pod Kukom med Volčami in Livkom) so pretekli teden vlomili neznani tatovi v cerkev ter odnesli poleg raznih rečij tudi ciborij s sv. hostijami vred. — O zločincih ni sledu. Taka tatvina je pač najbujše vrste! Le človek, ki je povsem pozabil na Boga, more izvršiti tako hudobijo! Gimnazija v Kranju. — Iz Kranja je priobčil „Slov. Narod" od ponedeljka sledečo brzojavko z dne 26. avgusta: „Danes ob JI. uri dopoludne vršila se je izredna svečanostna seja občinskega odbora, v kateri je župan Savnik polnoštevilno zbranim mestnim odbornikom naznanil veselo in prevažno vest, da je presvetli cesar s sto-prav došlo najvišjo naredbo z dne 21. julija 1894. dovolil ustanovitev državne višje gimnazije v Kranj i, zavoda, ki je prevelike važnosti ne le za prihodnjost našega mesta, ampak tudi za kulturni napredek naroda slovenskega sploh zlasti na Gorenjskem. Trikratna „Slava" Njegovemu Velečanstvu zadonela je na te besede po dvorani, in sklenilo se je, Njegovemu Velečanstvu potem c. kr. okrajnega glavarstva sporočili najudanejšo zahvalo na velikodušnem činu, takoj po seji pa se je podalo občinsko predstojništvo kot deputacija ad boe k c. kr. okrajnemu glavarju. Občinski odbor podelil je soglasno iz tega povoda častno meščanstvo: g. naučnemu ministru ekscelenci Madeyskemu, g. deželnemu predsedniku baronu Hein-u in ekscelenci grofu Hohemvartu, — zahvalo pa je izrekel imenoma možem, ki so si tudi stekli zasluge za ustanovitev tega zavoda. V mestu vlada velika radost, možnarji pokajo, hiše pa so okrašene z nebrojnimi zastavami". Tako brzojavka! Mi gotovo prav iz srca častitamo meščanom kranjskim na tej povrnitvi, kar jim je bilo neopravičeno vzeto, vendar moremo konstatovati staro slovensko slabost, da smo strašno radodarni s častnimi občanstvi in meščanstvi! Ko bi bili mestni očetje opustili ta korak, bi se še bolj veselili te gimnazije, tako so nam pa skvarili vse veselje. Madejski, Hein, Hohemvarl — častni meščani slovenski! Bum! To je naravnost strela z jasnega neba!! V Ljubljani so v nedeljo blagoslovili novo bolnico; cerkveno slovesnost je opravil sam knezoškof dr. Missia. Most čez Savo. —- Pri Radečah so v nedeljo otvorili novi krasni most čez Savo. Baron Hein je pri tej priliki govoril seveda zopet največ nemški! Tako mora biti v tej slovenski pokrajini! Slovenski napisi v Ljubljani. — Novica, da so začeli v Ljubljani nabijati samo-slovenske ulične napise, je razveselila ves slovenski svet! „Slov. Narod" je priobčil že mnogo brzojavk iz raznih slovenskih krajev, ki izražajo to veselje. — Tudi mi goriški Slovenci se veselimo temu napredku v Ljubljani, ki postane še le zdaj nekoliko bolj „bela". Mi pa pomilujemo „narodni" (bum!) deželni odbor, ki se je izrekel za dvojezične napise. Slovenski jezik je premehak, da bi mogli po vrednosti obsoditi tako ravnanje mož, ki hočejo vendarle biti — Slovenci. Deželni odbor kranjski uraduje še vedno v prvi vrsti nemški! To smo v svoje največje začujenje čitali v „Slov. Narodu". Ako Slovenci na Kranjskem kaj takega trpijo, potem jih prav nič ne pomilujemo. Kdo ve, ali bi se zganili, ako bi jim pisali po kitajski ! Se pri nas v Gorici je potem takem Štev. 17. Str. 4. bolje, dasi bo treba tudi tukaj precej radikalnih premenib. Tako se nam godi Slovencem povsod le slabo, še tam, kjer imamo sami oblast v rokah! Tudi cerkvene oblasti na kranjskem imajo nemški uradni jezik! (Med drugimi oo. sv. Frančiška v Ljubljani imajo nemške tiskovine. Stavec.) Te dni smo dobili pred oči par nemških krstnih listov, ki se izdajajo pri nas na Goriškem — v latinskem jeziku. Tam nemški, tu latinski, slovenski pa nikjer! Taka je pravica za Slovence, pravica, katero moramo vedno drago plačati!! Pazinski glavar g. Schwarz je premeščen v Trst in prideljen namestništvu. Kot vodja glavarstva je ptfc imenovan naš rojak g. Šorli. Cigaletova slavnost v Črnem vrhu preteklo nedeljo se je izborno, veličanstno dovršila. Iz Ljubljane je došlo mnogo slavilcev. Slavnostni govor dr. Ferjančiča je korenito narisal življenje in delovanje slovečega pokojnika. — Spomenik je bela mramornota piramida s primernimi napisi. Iz Ptuja 27. avgusta. — Neprijeten slučaj me je zanesel za nekaj dnij v starodavni Ptuj. Človeka boli srce, ko vidi, kako hočejo tukajšnji nernčurji in posili Nemci navdati slovenskemu Ptuju nemški značaj. Ulični napisi, no, drugačnih si misliti ne smeš, nego nemških. Sedaj pač smemo nekoliko upati (?!), da se ulični napisi popravijo, da bodo slovensko - nemški, ker se neka stranka v Ljubljani z vso silo brani samoslovenskih napisov in to seveda na podlagi krščanske ljubezni! Pa preidimo sedaj k drugi stvari, namreč k napisom na javnih in zasebnih poslopjih. Edino večji napis je dvojezičen pri „ Okrajnem zastopu “, a ne daleč od tu šopiri se že mogočna „Sparkasse" in nasproti zopet „ Volksschule “ i. L d. Enako je s prodajalnicami in gostilnami. Tu bi se dalo najlaglje pomagati, ko bi bilo le ljudstvo toliko zavedno, da bi odločno zahtevalo, kar mu gre. Ali žali Bog v Ljubljani ni dosti bolje. Tudi v Ljubljani imamo „Sparkasse", deželni muzej tlači tuja „mora*. Gledišče je brez javnega napisa zaradi ljubega miru: Sedaj pa zopet čaka deželni odbor kranjski velika neprijetnost, kajti kmalu bode dogotovljena nova deželna bolnišnica. Ali ostane tudi to poslopje brez imena nekrščeno ali dobi tudi tujo moro nad se, to je do sedaj še vganjka. Žalostno bi bilo, da bi tudi tu moral vkleniti Slovenec svoj pohlevni tilnik. Najprej je treba gledati na to, da pokažemo, da smo vredni bili imenovani Slovenci, potem nas bode spoštoval tudi tujec. Sedaj še le prav živo čutim, kako potrebni so nam slovenski napisi v našem glavnem mestu, če prav hočejo nekterniki temu oporekati. Pozdrav od deroče Drave! „/ČL V Celovcu so imeli 28. t. m. dopolnilno volitev za državni zbor v okraju Šmohor - Spital. Zmagal je po hudi borbi krščansko - socijalni kandidat Peitler s 77 glasov proti b‘J, katere je dobil nemški na-cijonalec Winkler. Zmago so odločili slovenski volilni možje. — Bomo videli, ali bo g. Peitler hvaležen slovenskemu narodu za svojo izvolitev. šala ali resnica? — Nemški liberalec Menger je baje svetoval istrskim Lahom, naj izvolijo znanega Sclnvarza državnim poslancem, ker bi jih kot Nemec mogel še bolje zastopati nego kak Italijan. Izborno! Zopet častni občani! — V vasi Ambrus na Kranjskem so dobili nov vodovod. Občinski zastop je na to imenoval častnim občanom barona H e i n a, poslanca dr. Žitnika in dr. Papeža. — Ako bo baron Hein še nekaj časa na Kranjskem, postane častni občan vseh občin od Bele peči do Črnomlja. Potem pa naj slovenski poslanci tožijo o njem, kdo jim bo veroval? O slovenska radodarnost, ponižnost, hlapčevanje, kdaj te bo konec ?! Razgled po svetu. Delegaciji pričneta zborovati 16. sept. in končata l.okr., ko prične zborovati ogerska poslanska zbornica. Na Češkem bodo tudi letos v mnogih crajih praznovali obletnico cesarskega pisma, s katerim je bilo priznano zgodovinsko pravo češko. — Kakor znano, so bile lanske svečanosti povod, da se je proglasilo izjemno stanje v Pragi. Levičarji in nacijonalci gredo čedalje bolj narazen; boj med njimi za prvenstvo je neizogiben. Ni dvoma, da nacijonalci ne pridobe mnogih uspehov. Nacijonalci imajo vsaj to dobro stvar, da so protisemiti. V Lvovu se povodom deželne rastave vrše razne slavnosti. Nekateri ministri so bili že tam, drugi še pridejo. Razstavo poseli tudi prsv. cesar; za to priliko se prirejajo velike slavnosti. — V ponedeljek se je vršil tamkaj kmetski shod; udeležilo se gaje okoli 3000 kmetov iz raznih krajev dežele. Na razstavišču jih je pozdravil knez Sapieha in naglašal zasluge kmetov za napredek Galicije. Odgovoril je kmet Skrvara in naglašal, da cmetje žele skupno delovati s plemiči. 150-letnico je obhajal v nedeljo 34 pešpolk v Piliscabi na Ogrskem; imejitelj mu je nadvojvoda Albreht. V Gradcu se ho vršil 7. sept. protise-mitski shod. Z Dunaja pride v Gradec poseben vlak, kateremu bosta na čelu dr. Lueger in posl. Schneider; Židje so zagnali velik krik zaradi tega shoda. V Brnu na Moravskem se liberalcem čedalje bolj huda godi. Tam bode prihodnji mesec volitev enega državnega poslanca, a nimajo pripravnega kandidata, nasprotnikov pa obilo. Kralj Aleksander bi rad obiskal svojo mater. Naročil je Garašaninu, naj posreduje pri Nataliji, da dovoli kralju sestanek v Biarritzu. Cankor, znani bolgarski rodoljub, je dospel v Belgrad,. kjer čaka dovoljenja, da se vrne v Bolgarsko. Njegovo postopanje je vzbudilo v Rusiji splošno obsodbo. Francozom se slabo godi v Timbuktu. Dve francoski stotniji ste bili pobiti do zadnjega moža. V Livornu na Laškem je v nekem kopališču neki anarhist vrgel bombo, ki pa ni naredila nikake nesreče, ker je bila slabo napravljena. Izdajatelj in urednik A. Gabršček. Tiska „Goriška Tiskarna" A. Gabršček. Fužina pri Lukavcu v najboljšem stanji, z dvema kladvama, z dvema ognjema in z obširno oglenico, odda se pod jako ugodnimi pogoji v najem. Na-tanjčnejši podatki in pogoji pozvedo se pri D. Godina v Ajdovščini. • gostilničar v Židovski ulici št. 5 toči na-J ravno briško vino. Anrlvoi Tolril tovarnar usnja v Rupi, ima 1VIICII CJ tJtlilvlij svojo prodajalnico v Gorici na levem voglu s Kornja v Gosposko ulico. Usnje in podplate vseh vrst prodaja po zmernih cenah. Enako druge potrebščine za čevljarje. LVonr* v ozki ulici ŠL 8 v Gorici A I <1110 I M UI-ul prodaja vsakovrstno usnje podplate, kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk. Karol Drašček Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeni-ški ulici št. 2. Franjo J a k i I tovarna kož v Rupi p. Miren in zaloga usnja v Gorici Raštel št. 9. Novine Franc, mizarski mojster, ima svojo delavnico v Ozki ulici (Via Stretta) v Gorici št. I. Priporoča se slovenskim rojakom. Ivan Drufa na Travniku, ima bogato zalogo vsakovrstnega usnja ter raznega orodja in potrebščin, za čevljarje. Prodaja na drobno in na debelo. Anton Koren trgovec v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko, porcelanasto in stekleno blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Ivan Hej n krčmar „Alla Golomba" za veliko vojašnico na desnem voglu v ulico Mo-relli, toči domača vina in ima domačo kuhinjo. Cene prav zmerne. Peter Birsa gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro sveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4-. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Ivan Pečenko veletržec z vinom na debelo v Vrtni ulici št. 8, (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene. Ivan Kavčič veletržec na Komu ima zalogo Ureherjevega piva ter žita, moke, soli in otrobij. Ant. Jcretič za veliko vojašnico v Gorici prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir> peresa, svinčnike, knjižice, knjige za upisovanje, itd. Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluj? v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo P°- Ivan Dekleva veletržec z vinom v Gorici ima v svojili založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in črnaistrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica »e nahaja v Magistralni ulici. Prodaja na debelo. Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Martin Povcraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga kakor tudi gotovih oblek. Dalje: srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vo- Spominjajte se o vsaki priliki šolske dece v „Sloginih“ učnih zavodih. jaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in sreberne zvezde skratka: vse, kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po na ročilih izdeluje točno in, po nizki ceni.