Oskar Mulej, Liberalism after the Habsburg Monarchy, 1918–1935: National Liberal Heirs in the Czech Lands, Austria and Slovenia, Palgrave Macmillan, Cham 2024, 370 strani. Najnovejša izdaja izmed objavljenih študij politične zgodovine zbirke Pal- grave založbe Macmillan avtorja Oskarja Muleja obravnava vprašanja ge- neze, (samo-)identifikacije in naracije liberalističnih gibanj v medvojnem obdobju, podrobneje med leti 1918–1935. Projektno se knjiga osredotoča na (severo-)zahodni rob cislajtanske (nem. Cisleithanien) polovice nekda- nje Avstro-Ogrske, kar danes predstavlja ozemlja suverenih držav Češke, Avstrije in Slovenije. Delo v jezikovnem smislu zaznamuje izredna sen- zibilnost za pretehtano artikulacijo izsledkov poglobljenega raziskovanja izvorov in različnih premen pridevka »liberalen«, ki je v fazi geneze evrop- skega nacionalizma predstavljal zanj pomembno mobilizacijsko sredstvo, vlogo, ki jo je nazadnje klavrno izgubil s skokovitim porastom politične moči totalitarnih gibanj in strank v tridesetih letih 20. stoletja. Brez dvoma je največja novost pričujočega dela, ki si prizadeva po zgodovinski proučitvi karakterja liberalnih političnih sil med leti 1918– 1935, avtorjeva vpeljava nove, sila aplikativne in eksaktne analitične ka- tegorije narodno-liberalnih dedičev. Slednja v kontekstu posthabsbur- ške zgodovine avstrijskega, češkega in slovenskega narodnega prostora omogoča izostreno predočitev in preiskavo političnih sil Velikonemške ljudske stranke (nem. Grossdeutsche Volkspartei, GdVP), Češkoslovaške narodne demokracije (češ. Československá národní demokracie, ČsND) ter Jugoslovanske demokratske (JDS), Samostojne demokratske (SDS) in Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS). Naštetim političnim skupinam je bilo skupno predvsem to, da so »podedovale narodno-liberalne tradicije [svojih političnih predhodnic, op. a.] v smislu organizacije, družbene baze, koreninjenja v specifičnih kulturnih miljejih in v pripadnosti določenim po- litičnim taborom«.1 Tako se morda kot edina rdeča nit celotnega razvojne- 1 Oskar Mulej, Liberalism after the Habsburg Monarchy, 1918–1935: National Libe- ral Heirs in the Czech Lands, Austria and Slovenia (Cham: Palgrave Macmillan, 2024), XI. 192 dileme – recenzije ga loka liberalnega tabora v cislajtanskem političnem prostoru kaže ravno v diskontinuiteti med njegovo nekoč (teleološko) enotno formulacijo v smeri narodno-liberalnih prizadevanj v 19. stoletju in pogosto kaotič- nem, iliberalno nastrojenem in od osvobojenega demokratičnega duha opitem vzdušju realpolitike medvojnega obdobja. Namembnost avtorjeve vpeljave kategorije narodno-liberalnih dedičev tiči torej predvsem v pri- znanju sorodnega genealoškega ozadja naštetih strank in pri vzpostavitvi »osnovnega skupnega horizonta«,2 ki utegne tudi v bodoče pripomoči pri kritičnem raziskovanju pomena omenjenih političnih skupin. Izhodiščni sklep mednarodnih pogajanj, ki je v svojih nasledkih omogo- čil dokončno narodno cepitev liberalističnih gibanj in s tem jamčil njihov v nadalje skoraj popolnoma ločeni politični razvoj v okviru nacionalnih strank, predstavlja seveda pogodba iz Saint-Germaina, podpisana leta 1919, ki je razdelila obravnavani prostor nekdaj avstrijskega (cislajtanskega) dela habsburške monarhije med tri nove države (Kraljevino SHS, ki je bila po nastopu šestojanuarske diktature preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo, ter avstrijsko in češkoslovaško republiko). Vse tri mlade demokracije so, kot se je izrecno potrudil poudariti avtor, premogle bogato politično tra- dicijo narodno usmerjenega liberalizma, a so bili narodno-liberalni dediči znotraj vsake v mnogih vidikih in zaradi raznoterih razlogov v medvojnem obdobju zadržani do prisvajanja oznake liberalen. Te stranke so zato v med- vojnem obdobju za namene politične samoopredelitve pogosto uporabljale drugačen politični jezik (npr. svobodomiseln ali napreden), a so še naprej posedovale poudarjeno vidno vlogo, ki pa jo vseeno velja označiti kot ne- koliko bolj postransko, zlasti navzlic zlatim dnem liberalizma v 19. stoletju. V širšem smislu je uspel avtor s pogledom na današnji čas knjigo do- sledno vpeti in zoperstaviti trenutni situiranosti (i)liberalnih političnih sil in njihovih operativnih tendenc v kontekstu centralnoevropskega prostora, oziraje se v prvi vrsti na politične premike na Madžarskem in v Avstriji. Če- tudi se morda zdijo poudarki političnih vsebin danes radikalno različni od tistih v obdobju po prvi svetovni vojni, avtor poziva k priznanju sorodnosti, ki obstoji med današnjim vzdušjem postopnega zatona liberalnega Zahoda in takratnim občutenjem politične ujetosti liberalnih akterjev med močnej- ša tabora agresivnega nacionalizma in socialdemokracije ali komunizma, sledeč katastrofi 1. svetovne vojne. Dodatno odliko knjige predstavljata pogum in pripravljenost za jezikovno trezno pojasnitev ugotovitve, da je pomemben del političnega spomina, iz katerega so se med obema vojnama 2 Ibid. 193klemen podbersič napajale iliberalne politične sile, predstavljalo zaledje starejših »lokalnih liberalnih tradicij«,3 kar je omogočalo bodisi izkoriščanje sorodnih oblik organizacijskih struktur, zrcalno prilastitev liberalne politične retorike ali določeno mero podobnosti vsebine med predstavljenimi političnimi pro- grami zadevnih strank. Študijo izdatno odlikuje avtorjevo izredno poglobljeno poznavanje re- levantnih virov ter dolg in podroben politični spomin, ki je popolnoma neobremenjen z ideološko naravnanostjo oz. z vnaprejšnjo formulacijo ciljev raziskovanja, ki bi utegnila ogroziti verodostojnost predstavljenih zaključkov. Kot največji dosežek knjige velja izpostaviti zastavljeno širino preiskovane problematike in njeno vsebinsko razgibanost, ki sta nedvo- mno posledici avtorjeve vpeljave primerjalnega pristopa, ki si prizadeva za enovito obravnavo treh, v marsičem tudi zelo različnih, politično-zgo- dovinskih kontekstov. Zahtevnost omenjenega pristopa bi utegnila kakšne- mu drugemu piscu predstavljati nepremostljivo oviro, saj je pri nastajanju tako razširjeno izčrpnih monografij (pre)lahko pozabiti na vključevanje marginalnih, morda celo neprijetnih izjem in posledično prehitro dospeti do nezadovoljivih sklepov. Popolnoma nasprotno velja za knjigo Liberali- sm after the Habsburg Monarchy, 1918–1935: National Liberal Heirs in the Czech Lands, Austria and Slovenia Oskarja Muleja. Delo namreč v največji meri zaznamujejo avtorjeva potrpežljiva zastavitev parametrov obravnava- nega zgodovinskega konteksta, kritična preiskava semantike takrat ključ- nih družbeno-političnih označevalcev in zmožnost po dosledni sintetični predstavitvi na videz morda paradoksnih mešanic liberalističnih političnih vsebin in okoliščin zgodovinskega trenutka, s katerimi so morale zadevne stranke konkurirati v politično izjemno burnem medvojnem obdobju. Klemen Podbersič 3 Ibid., VIII.