ROOSEVELT PROTESTIRA PROH SKRČENJU PLAC Nazijci nimajo pravice v Avstriji VLADA POZVAL/. INDUSTRIJALCE, NAJ ZVIŠAJO DELAVCEM PLAČE IN NAJ NE DRAŽE IZDELKOV Posebna konferenca bo razpravljala o vojnem dolgu. — Francija mora najprej plačati december-ski obrok. — Podjetja, ki ne bodo sklenila prostovoljnih trgovskih pogodb, bo zadela kazen. — Železnice so nameravale znižati plače za dvaindvajset odstotkov. WASHINGTON, D. C, 20. junija. — Zvezna vlada je danes obvestila predsednike ameriških železniških družb, da sedanji čas nikakor ni primeren za krčenje plač. Komaj so železniške družbe objavile, da nameravajo skrčiti svojim uslužbencem plače za deset odstotkov, je že posegla zvezna vlada vmes in jim bo prekrižala načrte. Posredovalec Joseph B. Eastman je pozval, najbrž po naročilu predsednika Roosevelta, zastopnike železnic in železničarjev k važni konferenci. Po Eastmanovem mnenju naj bi plače ostale iste kot so sedaj. WASHINGTON, D. C, 20. junija. — Hugh S. Johnson, kateremu je poverjena izvedba programa za oživljenje industrije, je pozval danes ameriške veleindustrijalce, naj zvišajo svojim uslužbencem plače, naj stabilizirajo delovni čas ter naj zaenkrat se ne višajo cen svoj izdelkom. Inicijativa za oživljenje industrije mora priti od industrijalcev samih, vlada jim bo pa šla v vseh o-zirih na roko in bo odobrila vse poštene pogodbe, ki jih bodo sklenili med seboj. Industrijalci, ki ne bodo sklenili med seboj prostovoljnih pogodb, bodo podvrženi kazni. Po Johnsonovem zatrdilu je deset glavnih industrij v deželi uvaževalo vse vladne nasvete ter se že pogajajo med seboj glede cen in plač in razmišljajo, kako bi odpravile umazano konkurenco. Johnsonu gre predvsem za to, da industrijalci ne povišajo svojim izdelkom cen. V tem slučaju bi višje plače ne zalegle dosti. Kakor znano, je določenih za oživljenje industrije tri tisoč milijonov dolarjev. Zvezna zakladnica ima v to svrho pripravljenih že tisoč milijonov dolarjev. — "I ekom vse depresije se je vse preveč govorilo in premalo storilo. — je rekel Johnson. General Electric Company bo dne 1. julija zvišala vsem svojim 50,000 uslužbencem plače za pet odstotkov. Poročila o sličnih odlokih raznih veleindustrij prihajajo tudi iz drugih krajev dežele. ROOSEVELT IMA PRECEJ SLABO VOŽNJO Vsled slabega vremena je morala njegova ladja pristati v Nantucket. — Predsednik je vedno na krmilu. XAXTICKKT. Mass.. 20. juni. — Ker je bilo previharno vr«-me. da bi .se predsednik Rx>seveJt |>elial dalje z jahto Amberjack II.. je pri-. t«l v pristanišču v Xantueket. A ko se vihar poleže, bo j:dita nadaljevala svojo vožn; > v Cam po Hello v Xew ISrunswieku. toda vreme še ne obeta nič boljšega. Kot prvi dan, je ostal predsednik tudi drugi dan pri krmilu, ko je jahta vozila i/. Edgartown proti Vineyard otoku. I\> |H*turni vožnji pa se j<» nnrala jahta v.-taviti v NailtUcfcet. Ker je vsled slabega vremena ogenj v |i ugasnil, se je mora! predalnik s sv«jim spremstvom in moštvom zadovoljiti /. mrzlim za- NOČEJO IZROČITI! VIUEM SE VLADI ZLATA Od 4. marca je bilo oddanega zlata v vrednosti $850,000,000. —183 o-seb ga noče izročiti. WASHIXGTOX, 1). C., 23. mar. — Pravosodni department je naznanil. da se 1S.J oseb, ki imajo za •$1.148,945 zlatega denarja, upira ta denar zamenjati za papirnati d« nar. Pravosodni department bo pr »ti njim nastopil pried sodiščem. Odkar je predsednik Roosevelt objavil svojo zahtevo, da morajo vsi izročiti svoje zlato, je prejela vlada zlatega denarja v vrednosti 4850.000.000. — Okoli 160 oseb je izročilo zlata v vrednosti Jfc>85.8<)4.. ko so jih vladni agenti k temu pri-morali. Xadaljnih 2668 oseb je izjavilo, da svoj zlati denar že prej ZAVZEMA ZA HITLERJA Viljem poziva Hitlerja, da zedini Nemčijo. — "Hitler je dosege!, česar nikdo drugi ne bi mogel." LONDON, Anglija. 20. junija. — Bivši nemški cesar Viljem .»elo hvali vse. kar je do sedaj Hitler dosegel v Nemčiji, kot zatrjuje "The Evening Standard". Članek ie podpisal odvetnik Frances Bradley-Birt, ki pravi, da mu je Viljem med razgovorom v Doornu rekel sledeče: "Hitler je napravil, česar nikdo drugi ni mogel napraviti — celi nemški narod je navdušil za en sam skupni dull, Cez celo Nemčijo je jM>slal val narodnosti, kakoršne še ni bilo v eel i zgodovini Nemčije." O sedanjih gospodarskih razme-iah je rekel Viljem: PO RAZNIH AVSTRIJSKIH MESTIH SO POKALE BOMBE DUNAJ, Avstrija, 20. junija. — Na kabinetni seji, kateri je predsedoval kancler dr. Engelbert Dollfuss, je bil sestavljen odlok, po katerem je odpravljena fašistovska stranka in ji je prepovedano vsako delovanje. Do tega sklepa je prišel kabinet, ko je bilo vsled bomb ranjenih 30 vojakov in policistov v Kremsu. To je bil zadnji izmed številnih bombnih napadov, katerih so obdolženi fašisti. | Po tej odredbi so razpuščena vsj fašistovska društva v Avstriji ii vse slične -organizacije, ki mi m na I vzele vojaški značaj. Sedaj bo pro I tipohtavno. ako bi se narodni soci 'jalisti vmešavali v politično delo 1 vanje, ali pa da bi nosili fašistovsk uniformo, ali pa znak nemških fašistov swastiko. Kancler Dollfuss, ki se je v >o-boto vrnil z londonske gospodarske konference, je ravno predsedoval kabinetni seji, ko je prišlo poroči-lo o bombardiranju v Kremsu. Izmed ranjenih oseb jih je 12 resni poškodovanih. Policija zasleduje metalce bomb. Ob času napada se je vrnil oddelek pomožne policije iz manevrov, pri katerih so brli tudi udeleženi .vojaki državne vojske. Sredi med nje ;no bile vržene tri bombe iz zasede. Napadalci so pobegnili. Preiskava je dokazala, da so vse dosedanje bombne napade vprizo-rili fašisti. Mnogo fašistov je bila aretiranih in dasi njihova imena niso bila objavljena, je znano, da je med njimi več zelo odličnih Avstrijcev. Dve bombi ste eksplodirali pred sodnijskim poslopjem v Ljubnu. — P.lizu Gradca je bilo pretrgan i li š« st telefonskih zvez. Da ne bi prišlo do kakih demonstracij, je avstrijsko nogometno društvo sklenilo, da se ne udeleži tekme z nemškim društvom v ne-dt-ljo v Frankobrodu ob Meni. jutrkorii. Pozne'e p;i j«» hil . mogoče skuhati nekoliko kave. \ Predsedniku Roosevelt ti. ki je vaji n vožnje po morju, viharno morje ni škodovalo, pač pa mnogim •!časnikarskim jtoročcvalcem. ki .m* nahajajo na ladji. Predsednik* samo jezi. ker zaradi vremenske o-vire ne bo mogel ostati en dan v Campo Hello, kakor je nameraval. I Z vladnimi p »sli je v stalni zve-( . . I /t. te- I Ijati k jahti. Odkar je predsednik stopil na ladjo, še ni šel iz nje. DVA TISOČ DELAVCEV ZASTAVKALO rXlONTOWX. Pa.. 20. junija. — Danes je zaštra'kalo pri W. J. Kayney Company tisoč tristo maj. nerjev, ker je kom pan i ja od past i la i z službe dva njihova tovariša, ki sta hotela v njihovem imenu (»omajati. Pri Republic Steel Company in pri Pleasant Valley Company štrajka sedemsto delavcev. Zahtevajo višje plače. WASHINGTON. D. C., 20. junija. — Državni department pripravlja načrt konference, ki bo nanovo razpravljala o vojnem dolgu. Ta načrt bo še tekom tedna razposlan vsem evropskim državam, ki so dolžne Združenim državam. Državni department pa tega načrta ne bo poslal francoski vladi. Washingtonska vlada stoji strogo na stališču, da vsaka država plača saj del svojega dolga, potem pa »e more pogajati za izpremembo plačevanja. Države, ki so deloma poravnale svoje obveznosti, so že prejele zagotovilo ameriške vlade, da je pripravljena potom pogajanj doseči nov sporazum. V nasprotju s tem pa je državni department poslal Franciji oster opomin glede dolga, ker že ni plačala dveh zapadlih obrokov. Zato se washingtinska vlada tudi ne zmeni za francosko prošnjo za obnovitev pogajanj. - Z ozirom na druge države, ki so saj deloma odplačale dolg, ali pa so se opravičile, da ne morejo plačati in 90 obenem prosile, da se prično nova po- 'ITALIJANSKI LETALCI _S0ZADRŽAN1 ORIiETELLO, Italija. 20. juni. — Vsled viharjev v Alpah in v dolini Rena italijanskim letaleem, ki so namenjeni v Chicago, še ni bilo mogoče «>dleteti. Vsled te zakasnitve bo bivanje v Združenih državah okrajšano, ker letala morajo biti zopet doma pred 20. avgustom, ko se prično viharji v severnem Atlantiku. zamenjale. \ 1m hodil dva tedna po mestu in bom sunil v nns vsakega človeka, ki se mi ne bo dopad"l. — Umevno je. da bom vsakemu pla-u.1 tudi gotovo odškodnino. "Moderni stroji so krivi seda-nj:h svetovnih razmer. Vsak i".bolj-M*k v strojih vrže več ljudi od dela. medtem ko s«* izdelek |>oveča. Ta tok mora biti vstavljen. Stroje je treba postaviti nazaj na primerno ineee ne morejo sprijazniti z razmerami ra.-a in ne morejo premeniti svojega mišljenja, t«xlaj jim bomo odvzeli otroke in jih bomo vzgojili na način, ki je j>otrehen za nemški narod." TEDEN SEŽGANIH KNJIG Cehoslovaški knjigarnarji in založniki so .sklenili svojevrstno manifestacijo. V bližnjih dneh se bodo pojavile v izložbenih oknih kolekcije del nemškrh in drugih pisateljev, ki .so na nedavnih demonstracijah v Hitlerjevem "tretjem carstvu" gorela na grmadah. Ta akcija hoče pokazato, da čita-joče občinstvo kakor knjigotržci na (Vhnrdovaškem slej kakor prej spoštujejo duha in so na na njegovi .strani. Naročite se na "GLAS NARODA", največji sl-ovenski dnevnik v Združenih državah. grajanja, je predsednik Roosevelt mnenja, da se mora Francija postaviti z drugim državami v isto vrsto, predno je mogoče ž njo pričeti kaka nova pogajanja. Vsled tega mora Francija najprej plačati svoj delež v znesku $19,000,000, ki je zapadel 15. decembra in mora poleg tega saj deloma plačati dolg, ki je zapadel 15. junija in ki znaša $40,000,000. t Po mnenju vladnih krogov t>o mogoče pričeti s temi pogajanji proti koncu julija. PRINCEVE TEŽAVE ZARADI POROKE LACSA-VNE. Švica. 20. junija. — Vsled nezmanjšanega naspr >>tv:i kralja Alfonz*! XIII. proti poroki najstarejšega sina princa Astur-skega s senorito Edelniiro Sampe-dro bo lesk poroke zelo trpel. — Princ je pivabil mnogo španskih knezov, toda skoro vsi so z obžalovanjem udeleži)«) odklonili, ker se nočejo zameriti prejšnjemu kralju. Vsa poročila, da se je očetovo nasprotstvo manjšalo, čimbolj se je bližal dan poroke, niso bila utemeljena, ker je princ medtem prejel pismo svoje matere, ki izraža svoje nezadovoljstvo nad poroko. VDŽEH0LUB0D0 PRIDELALI DOSTI OPIJA Mančukuo bo pospeševal pridelovanje opija. — Davki so znižani za polovico, — Vlada bo vpeljala monopol. j t'EXGTE. Džehol, 20. junija.— 1 vada Mančukuo države je spodbudila pridelovalce v provinci Dže-Iol k večjemu pridelovanju opija, in leto« bodo posejali obsežne poljane rs makom, iz katerega se prideluje opp. j I Z vsemi sredstvi skuša vlada dokazati prebivalcem, koliko dobička je v pridelovanju opija. Davke na opij je vlada znižala na polovico in prebivalcem obljubila opustitev drugih dajatev, ki so jim bile na-, ložene pod prejšnjimi vladami in slasti ob japonski okupaciji dežele. S tem. da bodo obdelali več zem-J I je z makom, pričakuje vlada, d-i I bo obubožani Džehol zopet prišel] blagostanja. Več opija in manj j davkov pomeni za džehobke kmete večje dohodke. Mančukuo država je naznanila, ila bodo davki-od opija izročeni pro-1 incijalni blagajni. Xakup surovega opija državni monopol in ! država bo imela dobiček od predelovanja in prodaje opija. Vlada ceni. da bo letos KMMMM) al:rov zemlje posejane z makom. Od tt*ga pridelka pričakuje vlada na davkih dobiti :J.i nosil swastiko, kaznovan z 2(HMI šilingov ($84) globe, ali pa šest mesecev zapora. .Minister za javno varnost Emil Fey je obvestil kabinet, da je policija dognala, da so na Dunaju metali l»ombe fašisti, kar so tudi prav gotovo v Kremsu. Pravosodni minister ScJussnigg je rekel: "Svarili smo aopet in zopet, da ne maramo bojev; hočemo mir. Se-|daj pa so se na Dunaju razletel" bombe in jk) drugih deželah. Brez vsakega dvoma je policija dognala, da so bili ljudje, ki so na Dunaju metali bombe, člani nazijske stranke. Zato vlada nima druge izbire, kot ostro nastopiti.'' ADVERTISE in "GLAS NAP.ODA*" MOKRACI ZMAGUJEJO Včeraj so se vršile v državah Connecticut. New Hampshire in Iowi volitve za odpravo osemnajstega amendmenta. V prvih dveh so zmagali mokrači z veliko večino, pa tudi iz Io\ve naznanjajo poročila. da bodo najbrže zmagali mokrači. POGREB '- lK>kojne*?a Johna A. Vaupotiča, ki je umrl»20. junija, se bo vršil v četrtek (ne v soboto) ob 11. dopoldne iz St. Mathias Church, Catalpa Avenue in Woodward Avenue, Ridge wood, L. L _ _ M [Bf] GLAS NARODA *£gg_touted M mtmd OlMM Matt«' itpUmbtr 11, 1903. >t th> Fort OttUm * I»w ^ork, M. Y. wad* Art of Ow of IfardTa. 1870 TKLKFOH: OHelw E-387« M° l44^ m 144 WEW YOR^ WgDWETOAY, JUME 21, 1933. — BEKDaTSTJPMUA 1933 VOLUMB ILL — LETWIK Til Sit VllOBIf y«W YORK, WEPBMPAY, J UlCg 21,19S8 Dopisi. THB LARGEST SLOVENE DAILY tal U. 8. A. JIU'q Girard, Ohio. Včerajšnji dan (17. junija) je bil poNvečcn našim Tonetom in Tončkam. Da *o pa bolj na svečan način praznovali .svoj «rod, so na povelje našega staroste in gostoljubnega družanika. Mr. Toneta Najrodcta. povabili vjso rojaki* iz naš** našel bitu*., ki »>o .se stopro-(eentno odzvati i. KJavnust *e je vršila iv prowti naravi v Slovenski Bistrici. Imeli miio v re.Miiei prijateljski večer k "t jib je le malo. Ta večer *e jo narod {»okazal. kako hrepeni poroznosti in skupn*-mu delovanju. Ta sestanek ni bil ]k)ineinben samo za naš> godova lire. ampak /.a nas vse. ki stremimo po skupnemu delovanju in slogi za proevit naše lepe girardskr naselbin-. To ni toil kak party v kleti. 1o j«- bil »večer prijateljstva, ki bo usta! vsem v trajnem spornimi. :Mr. iXajrode je bil obdarjen z šopki evetlie. ki so bile podarjene v potrdilo našega skupnega prijateljstva. Zato ji* tudi mož v lepili besedah zahvalil in želel, da ostanemo prijatelji, da ue'inrzi-mo drug drugega in poudarjal, da 114'! u jemo za napredek našega naroda. Mož je žel »salve aplavza. iNaša narodna pesem pa je zaključila slavnostni večer, kajti zapel r smo iz srca in duše. Mr. Pirea orkester je lepo krožil nase poskočnie". tako da je ibilo vkp zidane volje. iXa* Mr. Preveč je zastopal svojo kolonijo. Mr. Dežman svojo, Mr. Turk, je pa bil pevovodja za ta »večer. In niš Venbič Piškur in jaz. sva želeja, da bi se delovalo nato. da naš pevski zbor zopet oživi kot "Ljubljanski vrl" Prav lepo se zahvalim za tako prisrčen sprejem in vesele ure. katere sem užil med . junija. — De-vadas Candhi. sin Mahatme (land-hija. se je jMtročil s hčerjo (iaiid-hijevejra prijatelja. Gandhi pe mlademu paru izročil indijsko sveto pismo in ju je prosil, da ostaneta zvesta Hogu. KARDINAL DUBOIS V KINU Tik pred svojo smrtjo je (Misetil znani pariški knezoškof kardinal Dubois kpio Theartre Mogador, kamor ga je bil s šestimi škofi ^»vabil ravnatelj k prvi predstavi novega francoskega filma. Slučajno je bil ravnatelj pozabil, da je povabil tako imenitnega gosta, in ko se je kardinal Dubois v spremstvu ge_ n era J nega vikarja pripeljal pred kino. ni bilo nikogar, da bi ga dostojno sprejel. K sreči se je našel novinar, ki je rešil kardinala iz za^ drege in ga od vedel v častno ložo. potem je pa brž obvestil poza bij i-vega ravnatelja. PREDSEDNIK NA POČITNICAH Menda tf« iti v deželi človeka, ki l>i iz siva ne privoščil predsedniku Franklinu Roosevelt ti počitnic, na katere «e je pred kratkim podal, da se nekoliko odpočije oil napornega dela zadnjih treli ineserev. S čudovito energijo in vztrajnostjo je delal, pri tem pa ni izgitbil prav nič svojega miru, jasne razsodnosti in zdravega humorja. Izza 4. marca je za vršil presenetljivo delo. Sestavil je program za oživljenje industrije in p^spodarstva. ki prebega po svoji drznosti in dalekosi žnosti vse doseuanje. Kot znano, je predsednik Roosevelt boleben človek. Strašno bolezen — paralizo — je sicer prebolel, toda njene posledice bo nosil do smrti. S svojim delom je dokazal, da dull in trdna volja premagata slabotno telo. •Njegov dosedanji uspeli je dušeslovnega pomena. Ameriški narod je v dneh težke depresije izgubil vse upanje. Rooseveltuse je posrečilo vzbuditi v narodu zaupanja ki je predpogoj za uspeh njegovih prizadevanj. To se mu je posrečilo, ker se zanese na svojo moč, ker 5ma res vse zmožnosti pravega voditelja in kep se ne plaši prevzeti siluili odgovornosti, katerih bi se skoro sleherni državnik ustrašil. Pri vsem tem se je izkazal predsednik za izredno Spretnega politika. Že več let ni noben kongres tako voljno sledil vod-Mvu najvišjega izvršilnega uradnika kot mu je sledil zadnji, čigar posebno zas4*danje je bilo t<> dni končane Roosevelt je dosegel vse, po čemer je stremel in preprečil vse, kar mu ni bilo po vol ji. Skrbno se je izogibal napakam, ki so jih deiale prejšnje administracije ter je deloval z narodnimi zastopniki roko v roki. To sodelovanje je bilo pa le zato mogoče, ker so se }iarodni zastopniki prepričali, da je narod za predsednikom. Prav radi so mu poverili vodstvo, ker so s«' s tem iz-iiebili velike odgovornosti. Težko nalogo boja proti depresiji so naprtili enemu fcamermi možu, in on je nalogo prevzel. Predsednik Roosevelt j<- stopil h krmilu državne ladje x Času, ko je bil treba močne roke, da jo povede skozi vihar in valov je. Obrnil jo je v pravo smer, in na obzorju se že vidi varen pristan. STEKLA DRUŽINA NA KRFU V neki vasi na otoku Krfu je .stekel pes ujrriznel nekega kmeta. Moža se je lotila steklina hi je v ibitiiiosti ugriznil svoje sinove, ti so pa steklino prenosi i na mater. Prestrašeni vasčani so vprizorili prano oblejranje hiše. v kateri je stanovala stekla družina. Posrečilo se jim je. da so mater in sinove izolirali, očeta pa. ki jra ni bilo mogoč-, ukrotiti, so morali usmrtiti s strelom iz puške. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jev brei vsake izjave, v kako 6vrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošilja t vi jo. DECLARATION POR MONET ORDER I herewith declare that Money Order No. _________________ la it tey me for the purpose of-—- and la not Intended for the purpose of speculation, placing serine* or making tavaatmaot In e foreign country. I certify that this transaction in no Way conLravenea the act of March Wh, 1933. the executive order of March 10th, 1993 or any regulation issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) m BOMO TOČKO Of toTRO IZVR&ILI VSAKO POftlLJATSV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" mi KDOR KAJ VB o mojem očetu Andy Kraeovic je prošen. da javi njegovi hčeri: — Eleanor Kraeovic, Box 823. Holliday (Jove, W. Ta. (Gx If».21.23.26.28*301 CEWA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH ILOTm *UBM) $2 — Peter Zgaga Narettte ga prl KNJIGARNI 'GLAS NAROUA* m WM in« Rn Ink CHf —— DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din 300 ............................$ 3.90 Din 300 ............................$ 5.10 Dfo 400 ............*............. $ 7.60 Din 500 ............................$ ».25 Din 1000 ............................$18.— Din 5000 ............................$87.50 V ITALIJO Lir 100 ............................ $ 7.-»— Lir 200 .......................$13.70 Lir 300 ............................ $20 — Lir 400 ............................ $26.50 Lir 500 ............................ $33.25 Lir 1000 ........................... $65.85 Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar J Iti ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za laplačllo $5.06 morate poslati--$ 6.7» •» •• $10.00 » " _____.$10J5 " " $194)0 " " _____415-— »« $20.00 " "____$21— " M— $404)0 " »___£41.25 <» » $50.00 » - ........$51.50 Prejemnik dobi v starem kraj* IspLeOlo T dotami*. Rujna nakazila isvriujemo po Cable Letter u pristojbino $1__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Narod«" u» wan ink nun new iobk, k. i. f'udno zdi, da opozarja n^eii* , ka moderna banka, kakor je Ko-1 val Hank of Canada, na sta roki-1 tajake nasvete in navodila. To jo storila banka .v jsvojr.m meKeviiem imročilu za -maj v kratkem raz-dobju že drugič in »sicer ne brex povodi«. Liani v juliju opozarjala ljudi, da jso Kitajci že 500 let preti Kristusom poskušali odpraviti ^oNpodarsko krizo z inflacijo in .sit-er v taki obliki, da i>o ko-'rali nekoliko tanjše novce Zdaj pa opozarja banka v .svojem poročilu na enejra izmed l.*l konfncij-.skili kla.sikov, na knjigo ("«u Li. ki i>\i&i*gu podroben načrt oinilje-nja ^rosp(Mlarske krizr. V 12. stoletju pred Kristu-som je baje na-pip»HI to knji«ro f'ati Li princ (''an. ♦ bi je baje tudi .sestavil dvanajst pravtt proti gospodarski krizi, ki jih celo v našiti časih ne moremo prezreti. Xjejrov je pa samo prvi staivek vsakega pravila, dočim s»» kratka pojasnila iz komentarja iz 1. .stoletja |M> 'K list i ls u in pomenijo točno ra/.lajro. (glejmo si torej ta pravila in njihove komentarje: 1. Razdelitev čezmernega bogastva. — Vlada naj .spravi v promet ne samo sredstva za nujno potrebna d da. temveč naj tudi odpre skladišča nakupičenega žita in drugih življenjskih inttrebščin in jih razdeli med ljudi. Znižanje da«vkov. — S tem .se osvobodi ljudstvo javnih bremen in .m' bo lahko samo vzdrževalo. Zemljiški davek je znašal v stari Kitajski pičlih 10% produktivne vrednosti poljskih pridelkov, a drujrih davkov je bilo le malo. Kljub temu so pa davke v času ^(Kspodarske krize znižali na polovico. v onih krajih pa. kjer je vladala lakota, jih sploh niso jiobi-rali. 3. Znižanje kazni za zločine. — To se priporoča, kajti ljudstvo je v času gospodarske krize bolj nagnjeno k zločinom, zasluži posebno milost. 4. Odprava delovne .služben* dolžnosti — V starih*časih .so morali pomagati pri setvi in žetvi vsi državljani, izvzemši uradnike in šolarje; to je -bilo obvezno javno delo. To obvezno delo so odpravili med gospodarsko krizo, da bi lahko Jjudje boljše obdelovali lastno zemljo. Odprava zakonskih omejitev glede uporabe državnega premoženja. — Po zakonih dina.stije (~au so spadale reke. gozdovi in rudniki v državno premoženje, ki zasebniki niso smeli izkoriščati. To prepoved naj bi razveljavili, da bi moglo ljudstvo izkoriščati drža vno premoženje. Odprava vseli omejitev v trgovini. — C'eprav pod dinastijo <*au ni bilo carin, so »veljale omejitve glede uvoza in izvoza. Tudi t« omejitve .so bile odpravljene v času gospoda rske krize, da l>i bila mogoča svobodna trgovina iu nagla izmenjava blaga. 7. Odprava vseh cerimonij in ec-renionijalnih oblik. — To je bil ukrep št eden ja. ki naj bi prepre-čnl nepotrebne stroške in s tem prihranil državi denar za nujnej-ša dela. 5. Poenostavljenje predpisov glede pogrebov. — Kitajci so če-sto pokopa vali svoje mrtve s pretiranim pom}M>m. Pogrebi so bili zelo Iragi in tudi tu naj bi začelo ljudst vo št edit i. Prep<»ved jaivnih prireditev z godbo iu veselic vseJi vrst. — Gledališke in glasbene prireditve za r.abavo naj bi se v času gospodar- it , ske krize prepovedal*, kar naj bi veljalo tudi »v času žalovanji. Izvzete so bile samo prireditve prosvetnega in vzgojnega značaja. 10. Poenostavljenje in olajšanje poročnih obredov. — V stari Kitajski j«' bila poroka zelo komplicirana in draga. 11. Prirejanje javnih molitev.— (V ivzpodbuj«- ei-sar uradnike in ljudstvo k javni molitvi, ima to gotovo blagodejen duhovni vpliv na ljudstvo. 12. Zatiranje r izbojništ**v in tativin. — Ker vodijo gospodarske krize vedno k nemirom in uporom. .se priporoča zatirati jih že v kali. >ieer se utegnejo razrasti v revolucije in vojne. Kanadska banka pripominja U tem nasvetom, da je značilno, da so smatrali ljudje že 2(H) let pred Kristusom odstranitev vseh ovir v trgovini iu znižanje davkov najučinkovitejše sredstvo proti gospodarski krizi. TRAGIČEN KONEC NEMŠKE LETALKE Nemška letalka Marga von Ktz-dorf je pri Jlalehu (Aleppo) v Mali Aziji morala pristati s svojim letalom. > katerim je Ih^^Ih leteti v Avstralijo. Vesti iz nemškega vira trdijo, da se j«* letalka ponesrečila iu da jtk pozneje radi |h>škodb umrla angleška angeneiia K -liter pa zatrjuje, da je letalka sicer strmoglavil i k letalom, vendar je sama ostala nepoškodovana in je šele potem iz vršila iz obupa samomor. Marga von Etzdorf je bila stara komaj 2.1 let. Ker vo ji starši u-mrl«. jo je vzgojil njen stari oče general Etzdorf. Ko je poU.-žila letalski izpit, jo je na-tavila družba ^Lufthansa" in podjetna Marga je vnzila letala na progi Hamburg-lierlin. Pozneje je eelo napravila izpit za umetnostno Ietalko ter ri kupila lastno s]»ortno letalo. Novembra I. 1030 je letela lierlina na Kanai-ske ot*>ke ter oh afriški obali čez Tunis nad Sicilijo. Nad Siedozt nizkim morjem jo je zaj.-l strahovit vihar, s katerim se je borila Ti ur. a končno je srečno pristala na Siciliji. k-» ni imela več v zalogi .skoraj kaplje benzina. Ko je drugič ]>ristala. se je letalo razbilo. Toda letalka je s ret-no odnesla svojo kožo. Avgusta lf'»0 se je vračala v Nemčijo, toda njeno letalo j-treščilo. Letalka je bila hudo ranjena. .Fulija lanskega leta j«' priletela Marga na svojem letalu "Peniea'' tudi v Prago. Pred kratkim je začela polet kljub silno slabemu vremenu proti Avstraliji. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN U GRUNT (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA1 Cena 99 $1 50 SLOVENCI IN SLOVENKE V GREATER NEW YORKU! Ali ze veste. da bomo praznovali Cirilovo nedeljo*' ali "Žrrjnonjc" na Osmi cesti dne 9. julija s slovesno Mužbo božjo ob JO. uri in s banketom v hali* tla gremo na. božjo pot na Grič Sv. Ter&tike v Johnstown u, Pe-nna.. kamor nas popelje poseben vlak (ekspres) dne 15 juliji ob 9. wii po/mM ne t» pridemo nazaj ie v pondcljek zjutraj (17. julija) ob pol 6. uri na Pennsylvania H ta t ion (tike t samo $10.50). da imamo zadnja nedeljo v juliju ('tO. julija) popoldne cerkveni piJfnik v znanem Emerald parku v GlendaU'. L. /., kamor prideš s cestno železnico od M tf rt le Avenue (Wyckoff Avenue), Brooklyn, v pičlih petih minutah? da je v tfj vročini nindtavo čepeti in tičati doma, ko si za par dajmov lahko podaljšaš življenje v lepi naravi, pri Sv. Terc-ziki v Johnstoivnu pa izprosiš nebesaT Otflasi ue za natančnejša pojasnila v zupnišču na Osmi cesti ali pa piši na naslov: St. Cyril's Rectory9 62 St. Mark's 1*1, N. Y. C. LI . Včeraj je bil zadnji pomladni dan. Strahovito hitro je šlo. Se eelo poletje je pred naiui in skoro tri četrtine j«*heni — prediio bo prišel svnti Martin. Le kako bomo pn-stajali in prestali, kajti v kleti je >.uš;, iu v jrrlu je »uša. na katero vpliva triproeentno pivo kakor kakor kaplja ledene vode na raz-lieljeno železo. Rozinee ni \>*<- v modi. trte pa ni ni'ki;«M-e nacnati. da bi delala overtime in hitreje rodila. Vrag naj vzame >uhaee. ki re* niso ničoar drugega d<»segli kot da 30 vzbudili v nas prokleto straM ]m> pre|»ovedaneiu sadu. * V N'ew Vorku imamo piknik za piknikom. vesHieo za veselico, predstavo za predstav«, pa še kako žegnauje in romanje pade vme.s za priboljšek. Olteta se nam tudi "v.oeslovan>ki o-letni vnx'-ini re* ne bomo ničesar pogrešali. I»la«r »r newyors^tim rojakom, ki si morejo v tej hudi depresiji vse te dobrote privošeiti. * O letalen Matternn. ki je hotel poleteti okolu sveta, ni že par dni nobenega sletlu. V razdalji med Sibirijo in Ala-sko je najbrž omagal. Lindbergh ,»e dokazal. «la je mogoče poleteti brez pristanka iz Xew Yorka v Pariz. Pc»st iu Galti sta pred dvema letoma dokazala, da je mogoče obleteti svet z dobrim letalom v dobrih osmih dneh. Tvegati življenje je resna stvar. I Kd'»r ga tV4ga. stori to vsled ne- (kakšne sebičnosti, n«- pa zastran i ' splošne k«»ri-ti. Ali pa. ker je prisiljen v to. Ko priplavaš do srede reke. ti ostajata le dve poti: naprej ali nazaj. Izbire nimaš posebne, ker je razdalja med oht^na bregovoma enaka. Ce se .srečno vrut's na breg, s katerega si >dplaval, ti pravijo, da m strahopetce, t V pa plavaš naprej in d«»s|M'š ua drugi breg, te smatrajo za junaka. Mid tern bi se moral vrniti takoj zatem, ko je bil prisljen pristati ol) norveški obali. Nihče bi mu nii"-e.sar ne očital — in kar je glavno — še danes bi bil živ. in bi lahko d«-lal povst ni ir»ve in še bolj drzne načrte za bodočnost. * Pred nekim angleškim .-odišč^m se j« vršila obravnava zaradi ne. k eg a primera volilnega pcdknpova n ja. **Vi torej pravite, se obrne tiik proti priči, "da -te prejeli od konservativcev šilingov in od liberalcev i>to \>oto. da bi volili zanje "Da!" "In kako ste nazadnje volili? ' Priča užaljeno: '"Tako. kakor mi je zapovedovala moja vest ..." * Za mladim dekletom je za«-el laziti precej premožen možak, ki je že vsepovsod posktrsil svojo srečo, pa ga nobena ni hotela. Ko sta bila nekoč sama. potegne, iz žepa kra>en demaiitni i»nstan. in ga ji ponudi rekoč: — Moja Ijnliezen je taka kot tale prstan. Natančno ga p oglej : nima ne konca ne kraja. Dekle nekoliko zamisli in pravi ; — |)a. tudi moja ljubezen do tebe je .slična prstanu. — Ali res. ali res? — je blaženo vzkliknil. — Seveda je res. Nima namreč začetka. * Zelo zanimivo je poslušati zakonce, ko tarnajuuo svojih križih in težavah. Običajno ne prisluškujem, toda zadnjič sem slučajno slišal nadvse zanimiv pogovor. Pri sosednji mizi sta sedala dva mlada človeka in ožemala vsak svoj kozare« črne italijanske pijače. Nekam obupana sta *e mi zdela oba. Po f>eti časi vrcdihne prvi: — Če, bi vedel, da bo tako — nikdar bi se ne oženil. Drugi ga pogleda in ga sočutno vpraša : — Koliko časa si pa že oie-njen * — Tri dni, — odvrne in skloni glavo. — Kaj ! Samo tri dni? Čemu se pritožuje«? Tri dni, to ni nič. Le čakaj, ko boš toliko časa oženien kakor sem jaz. boš šele poznal zakonike križe in težave. — Koliko ča*a »i pa ti o žen jen f — Že štiri dal... . 1 "Gla» Naroda" | Ov&ad and PabllatMd ■JVBHC rtmOTNfl COMPANI 9m* mar ri||T|||r (A v********** Hi« tf Mmh at tka corpora tloa and addre«M o t above offtcara: Mi W. !H> IiiH. Itamt at Mi^iIIm__Htm Twfc CMr. W. T. "OLAB N A R O DA " '__€Waštm «f thm PMfb) I—d Day Ricfpt Sopdny »nd Bdldir« Pa mU mm «dja aa i »»Hira tn ha New York sa celo leto......$?JK Kanado •« W.00 Ca pal lata JBO llpdMt.................... HjOO Sa hioteactro aa omU lat«......fT.OO |a Mit lata ..................91-00 Zrn pol leta.................... S8.Su Hobacrlptloo Teorty «8.00 ▲drertlaeneot oa Afiiimnt _"OiM Ha rada" l^aja t—fct da a IitictB nedelj In praznikov. HopM trt« podptaa ln oacbnaatl m ne prloMvJejo. Denar Dr J ae bltgoroU HRltd po Money Order. Pri apremembl kraja naročnikov, prosimo, da aa aaaa Ml pre j An je blraUSfie naznani, da hitreje najdemo naslovnika. MLASNAWDA-, BI« W. lB«k MrM. New Yatfc. N- ¥. Teleehene: fRHiM I MM "O L AI K A 1 O D A" raw ton, WBWMDAT, Jim 21,19» THE LUOm BLOVSHB DAILY te U. ft. ft (Qj 91KRATKA DNEVNA ZGODBA 1 g!§ AN D HE DAHL: Stanovnnjp sem našel — in za n»e »e moram »hvaliti denarnim izdatkom: d< set tisi k- frankov wm poklonil hišnemu upravitelju, de-it t tis««"- uradniku fMurrelmeg« ir»-voem r» to \ Mito prevzel stanovanje ve-(TMst<» vrtno mi/o. neočiščeno sve tilko in zavoj oiitot»«$ra papirja. Ženn j<* rrkla. ila i mama srečn. Hvalita je stanovanje. d<- je lepo. Vendar j- kritiko vala ned'»*tate'* zidnih omar in vlažnost. Iluel m'ih tudi tcžkmV / nameieanfem ]w>lii-fctva. dva < In i s»-m m« lnu*il » ž^uo. preden je poim^tila jrleile moje delovne sobe. Ah. ni bilo lahko nigral s<»ni odMopiti prostor /a salon in moja delovna je izpre- rnenila v kotiček med šivalnim stroji-m in med mizo /a likanje. Trop mož. ki .i** prenašal na*1 stvari, je uredi! \*»e: krožnike in namizno orodje, omare in mize. obleke in perilo. Ko >n postreščki odšli, je Ostalo za n'inti toliko ^lani", da bi je bilo dovolj dovolj za ležišče kravi in volu. Naposled sva »»stala z ženo sama. Pomalem sva urejala sol**. D*'ln j-1 šl'> zelo počasi i/pod Cez ui«*- -ee dni sva ImIh priliem; pri nujno jMitrebnih stvareh : ]h>veda*i moram tudi. tla s<* je zadnja slika v obupu ama obesil«, ker se je nisva usmilila ne žena ne .iaz. Za selitev >em izdal sto š«>st fran-kov. Ta vsota j<- kar ničeva. če pomislim. da je bila žena tri nn'sece zaposlena s spravljanjem stvari in da ves ta čas ni utepmila lnsliti |>o modnih trgovinah. Prihranil >em kljub izdatkom dvesto frankov. Nekega jutra ob desetih j" zapel zvonec. Bil vesel, zakaj /jutra j osete k prijateljem ill »TnaiK-eni. To je čisto dru-rače kakor popoldne: zazvoni, pa že veš. da stoji preti vrati gospo 1 Jež ali Krt T g *»po -Težovko ali Krtio in da te želita p<»setiti ter si obenem ogledati tvoje novo stanovanje. Zvonenje mi je bilo tem prijetnejše, ker z ženo <~-akala nartK-enega instalaterja, da pregleda vodovodni cev. Na pragu se j«* pojavi! v črnini. "Ali je gospod instalater u-mrl?" j<* vprašala žena. "Ve milostiva." je odgovoril prišlee. "ne prihajam zaradi instalacij. Vzrok mojega prihoda je z*4o delikaten, t<«la up*m. «1« mi oprostite. "Kar izvolite dalje," je žena izvabila dt«leca. V j ego v a črnina je napravila nanjo zelo dober vtis. Imel je na sebi črno suknjo. Trne hlače in tudi khrt>uk je bil s flo-rom ovit. Imela sva torej dovolj vzroka. da »-prejmcva m~" » v«o vljudnostjo. 41 Milo^tiva." .)♦• nadaljeval tujec. "pišem s4* Legard. Stanoval sem tukaj pred vami. Pravkar prihajam iz N'izze. kjer s»-tn preživel tri mesece. Saj no* razumete! Ženina smrt me je takti potrl«. da sem moral zapustiti ta kraj in si pri-vi»ščiti malo oddiha. Vidite, prav v tej sobi sem stanoval še pred de-Isetimi tedni. In tu je umrla moja j uboga žena...." | mi'ibo. se-del in potegnil iz žepa črno obrobljeno ruto. Bri.sal si je solze, ki so sra omiliva le. "Oprostite, tin vas vprašam." je rt kla moja žena. "kaj pa je bil prav za prav vzrok smrti vaše go-*oproge.'" "Srce. milost iva. srce.... Samo tlevet dni je bolehala... In ko je umirala, (»omislite, mi je priporočila. naj se vnovič oženim.... A kako J naj «.e oženim poteui. ko sem iz-'•rttbil tak»-ga angela. To je uprav nemogoče. "S čim vam lahko pstrežemo?" ! je vprašala /.ena gosta. "Ah milo^tiva. meni ni nngo-če z ničemer petn bil sla-l»'ira t-'ka, nagovarajala. naj ven-tlarle jem. <> Bog! In tamkaj v kotu j« stal klavir, kjer mi je vičkrat zaigrala kako sanjavo melodijo.... T.iko vdano s« ni jo |M»s|viaL..w •nila mi ogrlica! Prstani! Biser-nina ! Vse nama je ukradeno." "A kako si mogla postiti vse to na mizici poleg postelje'" sem vprašal. *'Kako ventlar! Odprla sem bila šatuljo s dragotinami in sem jih razvrščala. Se na misel mi ni prišlo. tla hži na mizici, ko je. stopil v sobo oni tat. Okradel naju je!...." Žena je hotela, da naj tečem na polit iak direktorju "Comedie Francaise". Pisal sem mu takole: '•(lowpod ravnatelj! ('e nimate v vpšem ansamblu n»»l»enega dobrega igralca, vas opozarjani na pr-vt»vr>tnega komedijanta. Njegov *-ga imena sicer ne vem. po dejanju pa vam ga lahko priporočam najtoplje!" jo mrzlico, v drugi pa bolniki brez povišane teni|>erature. Letos v marcu je umrl eden največjih brodograditeljev v južnem Walesu. Radcliffe. Po njegrovi smrti so pregledali zapuščino in tedaj je prišlo na dan. da je ostavil znatno manj, najnreč komaj desetino tega, kar so sklepali ob njegovi smrti. Stvar pa je ta, da ni Radcliffe zajiravil ostalih devet desetin premoženja, ampak je izgubil toliko zaradi razvrednotenja ladjiske tlonaže. Henrv Radcliffe in njegov brat, ki je umrl pred nekaj leti. sta se j pred čatoom ponašala, dasta najbo-jgatejša moža na svetu. To je bilo tedaj, ko se je začela svetovna vojna in sta gradila v neomejenem obsegu ladje. Pozneje pa so prišli zanju hujši časi. V splošnem so doživeli slično usodo .-kor« vsi milijonarji v W a lesu. Od 21 nekdanjih ieilijouarjev. ki >o razpnlagali v zjičetku svetovne vojne z milijonskimi premoženji, jih je danes o-Malo le še pet. a tudi ti životarijo, ker je minila konjunktura velikih tlobičakov. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY , V KATEBO DREVO RADO TREŠČI KITAJSKO ZDRAVSTVO Pohitost ubogega vtlovca je porazno učinkovala ua ženo in mene. Mene je ]K>stalo kar sram. da ni bilo doma kakih rož. ki bi jih izročila go>jwnlu. tla jih lahko nese pokojnici na grob. "Nadležen *eu» vain, saj vidrm." je naposled rekel obiskovalce. — "Pojdem.... Moja bolest ;e tako ^lalxttna. da se kar ne morem ločiti od teh prostorov.... Saj mi dovolrte, da stopim še tjale...." Pokazal j** roko proti spalnici in žena in ja>« sva «ra pustila samega, tla ga ne bi motila s svojo navzočnostjo v pnrstoru. kjer je ostavil toliko »»pom in o v. Stopil je v spalnico, pokleknil pred posteljo in nato zopet vstal. Poslovil je z zahvalo in z ^Jilju-Ih>. da, j>ošlje rož. Preti odhodom pustil clo posetnieo. Poslavljaj«' se. je govoril : "Hvala, srčna hvala za vse dobrote: za sprejem, za zaupanje in tolažiš«. Bog vam povrni!" O-brnjen k moji ženi. je rekel: "Gospa. verjemite mi. da sem takti sre-jčen. kakor da sem videl pokojnieo. i vam jv>plačaj !" Zadnje njegove be-ede so se iz-jgubile na stopnicah. Žena je zaprla za njim in mi je rekla, vrnivši v s< »bo: | "Kakšna bid. kakšna tuga! Pomisli, pokleknil je pred je^steljo! O še žive mož kopji i:i Milicami. Praznoverstvo je ua Kitajskem še zelo ra/vito in |*osehin v zdrast\n kar mrgoli vraž. Mnogi kitajski študentje študira jo na univerzah zapadne Evrope, ti;« postanejo doma slavni kirurgi in bakterijologi. toda poleg njih so zelo v časteh nešteti mazači in čarovniki. V kitajskem zdravstvu, ki je iz »iega Evropa sprejela leče-nje z živim srebrom in raznimi drugimi sredstvi, igrajo zelo važn > vlogo nadnaravna sredstva. Kitajec veruje, da prinašajo bo leztn hudobni duhovi, ne pa posebne klit-e v človeškem organizmu. Ce si pri nas zlomi človek nogo. »nu jo naravnajo in oblože z mav-ceui. Kitajec si pa položi na zlomljeno nogo kurjo nogo v trdnem prepričanju, da pride v njn kurji sok in da bo lahko zopet hodil kakor kokoš. Zdravilo zojier in noge bolezni so kuščarji ali veliki pajki, ki jih boiniki s slastjo požirajo. Pri nekaterih boleznih svetujejo kitajski mazači mačje oči. ki jih mora bolnik pojesti. Zelo priljubljeno zdra-\ilo je sok korejske rastline, ki deluje na srce kot kofein. Kitajski zdravniki polaga\» veliko važnost na utripanje srca. ki po njem določajo liolezni. Kitajski zdravnik napiše po pregledu bolnika d*»lg recept, pri tem mu pa daje še celo vrsto nasvetov. Materam navadno svetujejo, naj okade nad ognjem oblekee bolnih otrok. V t<-ni bi utegnili kdo videti prve začetke desinfekeije. Kitajsko zdrastvo deli bolnike v dve skupini, v prvi so oni, ki ima- Znano je. da privlačujejo najvišje točke v okolici strelo in prav tako je doirnano. da imajo kto lastnost odprte vodne ploskve. Mišljene .so tu 'me nepropustne plasti i\- gozdu. Pod koreninami dreves zbira talni voda v večjih ali manjših množinah. A' krajih s propustno zemljo je verjetnost, da udari strela, manjša. Ce vzamemo za primer mešan gozd s hrasti. bukvami, brezami in drugimi drevesi, k.jer so iste talne razmere in tla homogena, torej prilike v napetosti at-iinisferne elektrike iste. tedaj bomo ugotovili, da u-tlari strela v hrast neprimerno večkrat kakor v bukev. • Ker je višina obeh dreves približno ista. nastane vprašanje, kje leži vzrok tega prečudnega pojava. Takoj si bomo mislili, tla leži glaivni vzrok vsemu v različni prevodnosti obeh dreves. S poizkusi se faktičio da dokazati, da je eLektrični upor bukovega letsa Aest do osemkrat večji kakor hrastovega. ali z drlugimi besedami, da .je električna p rov od no est hrasta šest tlo osemkrat večja kakor bukve. Tudi jagnedi in vrbe so pokazale slično dobro prevodnost kot jo opazujemo pri hrastu. Pri svežem smrekovem lesu opažamo na pr. isti upor kakor pri i>orce-lanu. ki ga uporabljamo v izola-eij>ke namene. Mišljeua so tu seveda samo zdrava živa debla, kajti mrtvo deblo provaja zelo dobro električni tok in bi bilo zelo nevarno ob nevihtah iskati zavetja pri izsušenem drevesu. Se -bolj interesa nt ne rezultate nam je prinesla mikrokopična in kemična preiskava, ki je dognala, da moramo razlikovati v naravi dve skupini dreves: Prvo. tako-zvano "mastno skupino'*, ki »vsebuje nešteto raidičnih olj in ki provaja slabo električni tok kakor na pr. bukev. oreh. lipa. "breza. smreka in meeesen. in drugo "škrtvhovo skupino", h kateri prištevamo poleg hrasta jesen, javor in jelšo: električna provod-nost je pri teh večja, zato udari v nje stifela bolj pogosto. — Molči! — je vzkliknila in se naglo prijela za srce; — dovolj je že mojega trpljenja teli šest tednov, zdaj mi pa prideš še s to grozo in strahom, kaj bo z najinim otro-čičkom. — Oprosti mi, žena, oprosti mi, — je dejal Miliael, — saj ne vem več, kaj govorim. Saj sam ne vem kje se me glava drži, ves sfin že zmešan, da, zmešan od Imlesti in jeze. <'e pomislim, da je mlad in krepak mož, kakor sem jaz, obsojen stati prekrižanili rok in igrati vlogo jwstopaea, lenuha. — Oh, saj nisi sam kriv, da je tako, Mihael. Odkar je bil tvoj gospodar prisiljen odsloviti vse delavce, si se dovolj narnueil, da bi dobil delo. Vsako delo se ti je zdelo dobro: sekanje drv. postrežniško delo, prenašanje težkih bremen.. . in bil si srečen, ko si se vračal domov s skromnim, krvavo pri-služenim zaslužkom, ki naj bi olajšal življenje najini zlati, tam v zibelki mirno speči punčki. Poglej jo no. Pri teh besedah se je Tereza smeje naslo-inila na moževo ramo. I Zagledala sta se v cvetoči obrazek sladko * spečega deteta in pozabila sta na vse: na mraz, ki ju je tresel, na bedo in pomanjka-t nje. na novo trpljenje, ki ju je še čakalo, in , sladke solze so jima zalile oči, solze nežnosti. skoraj sn če. I Kar so se začuli na hodniku koraki in že je nekdo močno ]>otrkal na vrata. Mihael in njegova žena nista bila premožna meščana, vajena sprejemati goste; imela sta sieer nekaj prijateljev, delavcev kakor sta bila sama. nista se pa spominjala, da bi se bil kdo že kdaj potrudil k njima v DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARQDA" ■ p» fit* umo IliMtno, p*i pu ni Slorwd f vail okolici ...: - CENE ZA OGLASE SO BERNE šesto nadstropje: videli so se v delavnici in se sreča vali na ulici; "dober dan, dober večer,'* to«,la, toda posetov ne. teh ni bilo nikoli. S kolikim nemirom je torej poslušal Mihael tri ali štiri zamolkle1 udarce po vratih. Tudi Tereza ni bila videti poseimo mirna. — Kateri vrag bi nas mogel priti vznemirjat celo sem t —je zašepeta! Mihael. — Bojim se, — je odgovorila Tereza. — Pojdi {»ogledat. Počasi je krenil Mihael proti vratom; kar je nekdo znova, še močneje jwtrkal na vrata. Mihael je odprl in prestašeuo odskočil videč v senci hodnika dva črno oblečena moža: prvi, stoječ spredaj, je bil visok in suh, drugi pa majhen in debel, držeč v roki sveženj papirjev. — Gospod Mihael Gerard! — je vprašal suhi velikan z osornim glasom vstopivši v sobo kar s klobukom na glavi. — To sem jaz, — je odgovoril Mihael z drhtečim glasom; — kaj bi rada, gospoda, in kdo sta i — Notar Vermilion! — je dejal suhi velikan. — 8odni ek*ekutor Lombard. — je pripomnil debeluh, stopivši naprej. Pri imenu sodnega eksekutorja sta se Mihael in Tereza prestrašeno spogledala, pri-šleea sta se pa jela za niči ji vo ozirati po podstrešni sobici in njeni opremi. — Vse to ni mnogo vredno, — je mrmral eksekutor notarju na uho. — Še največ je vredna tu žena, — je odgovoril notar in se skrivaj ozrl na Terezo. . . — Povejte možu, po kaj sva prišla. Eksekutor je vzel iz svežnja polo papirja in jo razgrnil; potem se je pa obrnil k Mihaelu in mu dejal s potrebnostjo: — Gospod, svojemu hišnemu gospodarju Madelineau ste dolžni dva obroka najemnine. — Res je, dva obroka, — je pritrdil Mili al povešene glave. — Poleg tega za dva opomina in za razsodbo, ki ste bili z njo obsojeni, da morate plačati v štiriindvajsetih urah... — Res je, draga gospoda. Toda glede na težke čase in brezposelnost bo hišni gospodar pač malo potrpel z nami, saj je dober človek. — Morda, — je nadaljeval eksekutor, — toda minilo je že pet tednov. Vaš gospodar, ki ga muči revmatizem, je odpotoval na jug in naročil gospodu Vermillonu, naj zastopa ta čas njegove interese in pobira njegove dohodke. Vaši sosedi, ki sva jih pravkar po-setila, so se uklonili; storite tudi v tako. — Evo, tu je potrdilo ca najmenino in stroške, i 'skupaj štirinajst dukatov, >ctiri petiee. šest centimov. Mihael je I»il tako osupel, da ni mogel odgovoriti. Tereza je drhtela po vsem telesu in držati se je morala za stol. da ni padla. — Požuritno se. — je vzkliknil notar Vermilion. — l"ra je enajst, opoldne imam službo v svoji pisarni, pa moram še obedovati. Hočete plačati ali ne? — Ne! — je za jecljal Mihael in si obrisal potno čelo. — Kakor vam drago, mojster Mihael. Vi, gospod Lombarde, pa spravite nazaj potrdilo. Ti ljudje so vsi enaki: ne uklonijo se drugače nego nasilju. »Je sodni cenilec dolii — Da. gospodar notar: iz previdnosti sem ■ mu svetoval, naj kar počaka tu s svojimi po- • močniki. Lombard je st<»pil na hodnik in zažvižgal. — Ah. gospod, kaj ste prav kar rekli? — Prodati hočete naše pohištvo? — Da. na dražbi, prijatelj. Vra je prikladna: upajmo v vašo korist, da dobimo zanj več nego ste dolžni. > Kar je stopila Tereza naprej in se naglo l obrnila k notarju: — Kaj pa mi. gospod i Kje bomo pa dre-i vi spali i — To me prav nič ne briga. — A otročiček. gospod, otročiček, ki sa ■ vidite tu.. . ub«>g<» dete umre od mraza. Oh, nikar ne storite tega. kajti to bi bilo grozno . grdo. bilo bi.. . : Henrika ki so jo bili glasovi baš zbudili, • je začela plakati in Tereza je skočila k zi-. belki. Vzela j« punčko v naročje in držeč jo pred i j notarjem je vzkliknila vsa iz sebe: -I — i 'e nas spodite iz te tesne sobice, jo zi-.jma in glad usmrtita! . j — Kvo, naši ljudje. — je dejal eksekutor; • ua pragu je stal sodni cenilec s svojimi po-! močniki. . I — No torej, ne izgubljamo časa. saj bomo se zmrznili v tej luknji. Vzemite tole! — je velel notar cenilcu. Divja jeza je obšla Mihaela, ko je zagledal na pragu sodnega cenilca s pomočniki. — Stojte! — je zakričal in jim pokazal pesti; — prvega, ki mi pride v roke... zadavim! — Molči! — je vzkliknila prstraŠena Tereza in skočila predcuj s punčko v naročju. — Molči in plačaj! — Plačam naj, praviš ? — se je začudil Miha« 1. — Plačam naj ? S čem pa i K svojo krvjo! Pripravljen sem storiti to. če ti ljudje sprejmejo mojo kri. — Odpri omaro in vzemi denar, ki je tam. — Denar i Kakšen denar.' — se je začudil Miliael. . j — Denar, ki sem ga prihranila po centi-mih od najine svatbe pri vsakdanjih izdatkih. V omari je dvajset dukatov. — Dvajset dukatov! — Pod plenicami najine li čer k ice je spravljen denar. .. Gorje! Spravljala sem ga zelo skrbno sluteč nesrečo, ki si mi o nji prav kar govoril. Pomisli, kaj bi se zgodilo 7. najinim otrokom, če bi ne imel več tvojega mleka, si mi dejal.. No torej, plačaj, vse drugo pa uredi božja previdnost. ( Dalje pri h od njič ) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala* Cene so celo zmerne. 44 Knjigarna Glas Naroda 77 ,- s 'fsi. , i , E ■ ■ t,. PRETVEZA ODA" TOW YORK, VEDHMDAY, JTOE 21, 1933 DEDSCINA ZA " O L18 NARODA" PRIREDIL ROMAV IZ ŽIVLJENJA I. H. THE LAROE8T SLOVENE DAILY ta U. 8. A $2 Mertens omahuje, bil je smrtno bled in bi bil opotekajoč se fcltoro še porinil Jlenrika, toda Half je tudi Henrika zgrabil za roko ter g a potegne nazaj, pritisne ga na svoje prsi in mu gleda v ©ti, kot bi »e hotel prepričati, da je še živ in nepoškodovan. Henrik ga prestrašeno poglera, gleda »v Berndov bledi, nape ti obraz, v katerem so se napete miške tresle — naito pa zagledi čez Ralfovo ramo ravno tako bledi, mesnati obraz svojega strica ki j*' od strahu brez sape, slonel na nekem stebru in kakor bre* uma strmel na oba mlada človeka. Besrndove misli mrzlično delujejo. Ali je sedaj razkrinkal Ar-turja Mertens«. ali ga je mogel obtožiti nameravanega umora svo jetfa nečaka ? Ne! Saj ni mogel čakati, da -bi prišel uničujoči su- »Wc. In roka, ki je bila dvignjena in pripraivljena za sunek _ bi mogla biti iztegnjena tudi zato, da bi držala Henrika. Brezpogojno bi Mertens to trdil in nikdo mu ne bi mogel dokazati, da je hotel Henrika umoriti. Ako bi mu bil sedaj naravnost povedni, kaj je njegovo trdno prepričanje, da je hotel suniti Henrika v gotovo smrt, tedaj bi ga Mertens ozmerjal kot ne:; rem nega ob re kovale«, bi ga odpustil in okuša napraviti nedolžen in prestrašen obraz. —- Videl sem svojega nečaka, kako se je neprevidno sklonil nad stroj in ko sem ga hotel posvariti in ga potegniti narn j. Toda _ iiajbrže sem bil nekoliko razburjen v tfraliu zanj in sem se nekoliko opotekal, toda sam o tem nisem nVesar opazil. Torej, nek dc-!avec va* je na to poznril ? Pri tero vprašanju s,, je njegov pogled zapičil v Remove oei. Half ga nenavadno čudno pogleda in prikima. — Da. delavec je vaju oba opazoval, in je šele odšel, ko s«in ŠH proti vam. Tedaj M>rtens globoko vzdih ne. Zdaj je bH u ve rje«, <1« «ra je Ralf rešil, da ni bil obdoben kot morilee. Delavec. katerega ni sluti! v bližini, bi prav gotovo videl, ko bi Henrika pahnil. Tako je sicer Ralf prekrižal njegovo namero, toda ga je obenem tudi obvaroval pred hudo nesrečo. Mertens se vpraša tiho. ako bi Ralf tudi prišel po stopnicah in bi ga potegnil nazaj, ako n* bi bilo delavca za pričo. Da bi Ralf tudi rad videl, da bi bil Henrik odstranjen, ker bi potem mislil, ila bi potem prišel pri podjetju rra drugo mesto, o tem je bil Mertens prepričan, kajti sodil ga je po sebi, toda tudi njega ni hotel imeti v>od je puščal za seboj dolge nosove, izpraznjene blagajne in "o-gromne dolgove. Končno, ko je o-plenil skoraj we evropske dvore, se jo hotel spraviti v Turčijo. Toda na Ogrskem so ga ustavili in pre-ii-kali^ Papežev nuncij na Dunaju je izvedel zanj in je izposloval od c" aria Leopolda, da ga je prepusti Vatikanu zaradi starih računov s tamo-njo inkvizicijo. Končal je v Angleškem gradu kot.... krivo-veree. "Čeprav je bilo njegovo manj-* o medicini in kemiji zelo površno, je dosegel neštete uspehe z nesramno predrznostjo kakor vsi goljufi," je napisal o njem neki kronist iz tedanjega časa iir je zadel s tem bistvo vseh uspehov ti o-čev in tisoče v šarlatanov, ki so kda» lahkovernost ljudi izkoriščali v svoje namene. Še v novejšem času. t. j. I. 183fi.. je avstrijska vlada v stiskah za denar in v želji po njem. izdala patent .^a izdelovanje zlata nekemu Jožefu Antonu Rottru, a da alkimistično šarlatanstvo in ljud-ka neumnost še v naših dneh nista izumrla, o t<*m nam govorijo dovolj zgovorno primeri, kakršen j-* primer "izdelovalca zlata* Tau-senda in Poljaka Dunik »vskega. ki se je moral pred nedavnim zagovarjati pred pariškimi porotnik'. A Tausendi in Dnnikovski so vsaj s svojimi skrivnostnimi, nikomur izdanimi metodami ira "izdelovanj" zlata pametnim možganom že na prvi pogled vidni kot sleparji. So pa ljmlje. ki objavljajo v okultnih revijah povsem resno in s svetim prepričanjem v naših dneh recepte. kakršen je nasledn:i: "Vzemi kakšen kovinski sulfa« in amono-kloroliidrat. Razstopi ločeno v destilirani vodi in pomešaj obe razstopini. V mešanico prilij amoniaka. Na površini tekočine nastane irizajoča mrena z lepimi kovinskimi barvami in ta mrena ni nič drugega nego .'.lato...." V kakšno kategorijo spadajo možgani, ki so dandanes zmožni z vso resnostjo sestavljati takšne recepte, to naj odloči vsak po svojem okusu. SLOVENIC PUBLISHING CO. w— TRAVEL BUREAU 21« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM 2A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE ttnz Mali Oglasi imajo velik uspeh u Prepričajte se! 23. junija: Olympic v Cherbourg Minnetonka v Havre Veetwlam v Boulogne 24. Junija: ( Chamj»!aln v Ilavre Rex v (Jenoa. Bremen v Bremen 27. junija: Leviathan v Cherbourg 28. Junija: lierengaria v Cherbourg 1 iuuii-uig . Cliorbourg 29- Junija: Come Urande v Genoa 30. junija: Miijtsiic v Cherliourg Sta tend,itn v Boulogne I. Julija: Pari« v Havre LafayeC« v Havre 3. Julija- Kun »pa v Bremen 5. Julija: Saturnia v Trst Aciuitana v Cherbourg beutschJind v Cherbourg G. ju' ja: lie de Kt«*.noe r Havre 8. julija: Come di Sdvola v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12. julija: Nf*» iwrk v Cherbourg Olympic v Cheiboujg 14. julija: Champlain v Havre Rotterdam, Rotterdam 15. julija: ftex v Genoa Reretigaria v Cherbourg 18. julija: Lieviafhan v Cherbourg 19. julija: Manhattan v Havre Albert r Tallin v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. julija: I^ifavette v Ilavre Ruropa v Bremen Statendam v Boulogn« 26. julija: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre V JUGOSLAVIJO Preko Havre N* Hitrem Ekspresnem Parni tu PARIS /. .JULIJA 11. A v (/us t a — ft. Septembra CHAMPLAIN 2'. Junija—//. Julija (ob polnoči) ILE DE FRANCE 6. Julija — 28. Julija NI !KE CENE DO VSEH DELO1? J (j G OSLA VI JE Za poj tan ila in potne uat« vpr«. lajt* na*« pooblaščene agent« tJreoeh. =Qrta i!) STATE STREET. NEW YOKK 27. julija: Bremen v Bremen 28. julija: Vtenuam v Boulogne Iif de France v Havre 29. Julija: Vuicunla v Trst Aquttania v Cherbour* 2. avgusta: Washington v Havre Ih-ulsihland v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Champlain v Havre C'fintr' di Savoia v Oenoa Beretigaria v Cherbourg 8. avgusta: L.eviathun v Cherbourg Kuropu v Bremen 9. avgusta: New York v Hamburg It. avgusta: 1'aris v Havre M;tj»-stic v Cherbourg K >tterdam v Itoulogne 12. avgusta: Saluuiia v Trst Aquitai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Statendum v Boulogne % 16. avgusta: Manhattan v Havre A lb-rt Bul I i ti v llambut g 19. avgusta: l e «1.- Krame v Havre Hex v Hetioa 21. avgusta: Belin me v Hamburg 23. avgusta: i Olympic. Cherbourg 21. avgusta: i Cham plain v Havre Muropa v Bremen 23. avgusta: Veendam v Boulogne I 26. avgusta: I Borna v Cenoa j Berensaria v Cherbourg 29. avgusta: Rev ia than v Cherbourg 30. avgusta: I»e »Jrasse v Havre Majesti« v Cherbourg Manhattan v Havre Oeutschland v Hamburg 31. avgusta: Bremen v Bremen 2. sept-mbra: Cottle di Savoia v Oetioa Voleiidnrn v Boulogne 5. septembra: lic d«? France v Havre Statendiim v Boulogne 6. septembra: Aquitanla v Cherlwmrg N>«' York v Ilambutg 8. septerrbra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: I'a ris v Havre Vulonnia v Trst Rurooa v Bremen 13. septembra: I-afny.-tte v Havre Manhattan v Havre Berentraria v- Cherbourg Albeit Ballin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Bex v Henna Brenv-n v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aquttania v Cherbourg 23. septembra: Saturnin v Trst Be de France v Havre Yeendam V Boulogne 26. septembra: Kttropa v Bremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mailt eta nia v Cherbourg Deutnchland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: C -nte di Savoia v Genoa ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI. AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 ••ILE DE FRANCE- preko Havre--------6. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odloČil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE D ASE S NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 Weat 18th Street New York, N. Y. "Ko sem leta 1876 prispel iz Dublina v Jvondon. sta si 'moja mati in moja edina .sestra prizadevali vncivcvti svojo glasbeno nadarjenost. Alati je poučevala klavir, sestra je pa prirejala koncerte. Moj oče je ostal v Dt&linu in nam' pošiljal iz svojih skromnih pri- • vatnHi dohodkov po en funt na >e teden. Mogli smo torej za s*'lo ži-' j- veti, ker smo deloma delali dolgo-v ve, deloma smo jih pa odplaen.-a-L? s postopnim dviganjem svojih deležev na dedšeini v ixne.sku 4000 ■i fu ntov. Mati je imela dispozicij-1 1,1.sko pravico in s polnoletnostjo o-J z J trok se je kapital osvobodil. Toda pomanjkanje denarja je bila kro- i nič rra bolezen naše hiše". I >.| Tako je zavel Bernard Shaw! i. 'uvod nvojega prvega romana 'Mla->i | do vino vre'. To je roman, ob-J i-1 enem pa življenjepis, kajti mladi i. (Smith ni v romanu nihče drugi, j nego Bernard Shaw, in tudi če av-1.1 tor v uvodu ne bi izdal svojegi inkognita. bi b i iz romana ra;ui t- den njegov življenjepis. Shaw je J spisal ta roman pr^d 50 leti. ko jej i-^'il še zelo mlad. Dejanje romana a je iz življenja mladega moža. ki, 0 je bil kot pisarniška moč po srednjem sloju. ; t f - — Xikoli ne bom dovolj utru- 1 jen. — piše Shaw. — da bi ne mo- j gel zagotavljati mož, ki so prišli siromašnih koč v Beli dom, z ; navadne klopi na ministrski stolček. pa ne vedo. kaj je siromaštivo in smola. Začeli so svoje življenje' tako. kakor so mogli pričakovati, kakor s><» bili vajeni. Vse, kar je ' sledilo, je bil torej dvig. Na vsa-' | ki stopnji svojega življenja so ! ' imeli dohodke razreda. k.i so se v ' | njem kretali. in po zahtevah do-1' | j trčnega razreda so si lahko privo"- I J čili obleko, hrano in stanovanje ) I po svojem okusu. Ali more izahte-,! j vati tudi najblagorodnejši knez kaj več? Cv hoče kdo vedeti, kaj ;c resnV-no siromaštvo, naj vpra- : ša -re dobro razumeti svoj težavni 1 položaj, mora začeti tak nesreč- 5 než zgodaj preklinjati svojo uso- : do. cia ni imel sreče pričeti spo- ' tičnem bizantinskem tekstu iz 14. stol., dokazuje, kako malo se spremin;ajo smotri v teku stoletij. Zlato je dajalo, kakor dandanes. bogastvo in moč, in če so ir:i sklicali takrat pridelovati iz gnoja. jim je šteti deloma morda samo v dobro. Kajti pravim alkimistom v bistvu ni šlo za zlato, temveč za preoblikovanje energij in preraja-n'e, za razvoj in razkroj, skratka' za proizvajanje življenjskih poja-|vov sploh. Jajce jim je bilo .simbol I večnega življenjskega toka. gniloba ! j simbol preobraTbe. razkroja živi je-1 j nja, iz katerega se poraja novo živ- j iljenje. Dasi je bilo njih prizadevanje tedaj morda zmotno, vendar je imelo v sebi zelo resno jedro. Seveda pa ,ie ta čudna znanost i poleg resnih pristašev rodila vse polno šarlatanov in sleparjev. Tipičen šarlatan te vrste, ki je znal , vzbujati splošno pozornost bolj nego v.sako resno znanstveno delo. je bil v 16. stoletju n. pr. Jožef Fran-, eiaek de Bocro, sin nekega milan-|skega zdravnika. Začel je svojo ka rtero (r ustanavljanjem verskih I ločin v Rimu in ko je popihal v Tno. 1 most kjer se je vrgel na mazaštvo in izdelovanje zlata. Trdil je, da zna izdelovati to zlato rz določenih vrst zemlje in tamošnji rezident. i ki bi mu zlati rakladi v blagajni nikakor ne škodovali, ga je vzel v svojo službo. De Borro je znal to zaupanje .sijajno izkoristiti. Zlato bi ze delal, toda potrebni so pr^j I veliki kapitali za priprave, ki se pa bodo potem seveda tisočkratno ren-tirali. In tako mu je rezident dajal vsoto za vsoto, dokler ni postal sleparju jM»ložaj prenevaren in ;c čez noč izginil. Kmalu nato se j«1 j pojavil v Strasbourg!!, kjer j« s (svojim šarlatanstvom premamil ko-[pico učenjakov, potem si je izbral