Največji ♦ /jinsžaoib držat v&h V«0* u trie ieto i . . $6 00 ^ . . $3.00 & York celo leto . $7.00 Za Inoiemttve celo leto $7.00 Za pol leta • -Za rie< GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. rThe largest Sovcniui Daily fcl the United States. a lasoed every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers tfEXJBFOll: OORTLANDT 3876 Entered m Second Class Matter, September 23- 1903» at the Post Office 4t New York, N Y., under Act of Congress of March 3, 1379. TELEFON: OORTLANDT 9879 NO. 306. — fiTEV. 306. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 31, 1926. PETEK, 31. DECEMBRA 1926. VOLUME XXXTV. — LXTHIK^XXXIV S . T i J —L. — _ ^ ■ .. _ ... ■ ■ diazove Čete se umikajo Diazove čete so se pričele umikatL — Diaz, ki je o-rcdje ameriških kapitalistov, je obnovil svoje trditve glede mehiške intervencije .— Senator Borah je zadovoljen. MANAGUA, Nicaragua, 30. decembra. — Čete liberalne vlade pod dr. Juanom Sacaso ogrožajo sedaj več strategičnih točk, ki vodijo v notranjost dežele, potem ko so prišle zmagoslavno iz tri dni trajajoče bitke pri Las Perlas, na iztočni obali. Čete konservativne Diazove vlade, katero je priznal Washington, so bile prisiljene k umiku. S svojo zmago so oprostili liberalci svojo kot k Escon-dido reki, zavzeli Fruta de Pan ter pričeli z naskokom na Monkey Ridge. Ko bodo enkrat zavoje-vali to strategično važno točko, bodo dobili s tem kontrolo nad reko, ob kateri vrše ameriške sadje-rejske kompanije svoje kupčije. Soglasno s poročili z bojnega ozemlja je stalo Pogodba med Nemčijo in Italijo. Nemčija in Italija sta se obvezali, da bcsta prepustili razsoji vsa vprašanja, ki bi mogla dovesti do vojne. BERLIN", Nemčija, 30. decembra. — Včeraj je bila v Rimu podpisana arbitracijska pogodba med Nemčijo in Italijo. To dejanje je vzbudilo zadovoljstvo, a nobenega posebnega razburjenja v berlinskih političnih krofih. Precej zadovoljstva je opaziti vspričo dejstva. da je pogodbo podpisal Mussolini sam, a Stresemann ne. Po mnenju nemškega zunanjega urada ne more dvigniti niti Francija, niti kaka druga sila ugovora proti Oklahome. Kaj je resnica o "japonski nevarnosti vlada bo napravila alkohol se bolj strupen Japonska "nevarnost" je baje le propaganda za večje brodovje. — S po-! ročilom uganjajo slepa-1 Zaradi postavnega, praznika "Novoletnega dne" ne izide jutri "Glas Naroda". Uredništvo. 3C&3X&3X&33C&33C& Vlada bo podvojila strupeno vsebino alkohola ter tudi dodala bencin. — Smrad te brozge bc svaril pivce. — Kemiki pravijo, da ni formula nič bolj nevarna kot ona, katero uporabljajo sedaj. — "Samomcr" pravi Wheeler. Poljsko časopisje proti zatiranju. rije, — je izjavil kon- ,. .. . , .. grešnik A-isti so prizorih akcijc, WASHINGTON", D. C.. 30. dec. Mornariški tajnik Wilbur se je enostavno branil zadostiti pozivu kongresnega komiteja za mornariške zadeve ter predložil poročila admirala Gleaves na mornariški department glede "japonske nevarnosti", kot je izjavil včeraj kongresnik James McClintie iz ko ne more Pilsudski odpraviti ekonom s k e stagnacije. VARŠAVA, Pol.ska. 30. dec. pogodbi, ki ni, kot izjavljajo re-^ Dal je obvestiti komitej potom publikanski in proti fašistovski li- podadmirala Campbella, j ? jo vi! tisoč Četam konservativcev nasproti 1500 mož Sa-jsti, pogodba prijateljstva, temveč McClintie, ki pripada 5nm kj.ui- Predstavitelji vseh poljskih listov casove vlade. Vojakom Diaza je zmanjkalo muni-!1'1 dogovor, da se bo prepustilo ar- teju, da je pripravljen odgovoriti so opustili včeraj zvečer za tre- . . . . bitraeiji ali razsoji vsa vprašanja, komiteju v tajni seji na stavljc nutek svoje diference na s nji minister sprejel povabilo Mus- vesa. dekreta, ki je še bolj strog kot solinija, da se stane ž njim kje na — Po moji sodbi se "japonsko oni, ki je bil tako uspešno pora-italijanskih tleh, da podpiše po- nevarnost" spravlja sedaj v c-' žen pred kratkim v Sejmu, godbo, bi se preveliko važnost spredje. da se ameriškega držav- Na temelju določb noveea de-prispevalo temu dogodku, vsled ljana tako prestraši, da bo izvedel j kreta. katerega pripravljajo se-česar bi bili prizadeti drugi, ki so pritisk v prilog nove politike za j daj, bi ne bilo le mogoče suspen-z Nemčijo vred podpisali Loear- ojaeenje brodovja, ki bi nas stalo dirati listov, ki žalijo vlado, tem no pogodbo. j štiri ali petsto milijonov dolarjev. Očividno pod oficijelnim vod-'— je izjavil kongresnik. stvom je berlinsko časopisje stro-j McClintie je opozoril na to, da go poudarjalo loearnski značaj moralo služiti poročilo admirala cije, nakar niso mogli vzdržati s svojimi strojnimi !ki bi laljko dovedIa (lo vojne mvd na mu vprašanja, da pa ne bo ku, kojega namen je bil preprečiti puškami proti dvanajstim topovom liberalnih Čet- [obema deželama. Ce pa bi zuna- predložil poročila admirala Glea- uveljavljenje novega časopisnega Medtem ko se je glava sila umikala proti nevtralnemu El Bluff ozemlju, je bila zapletena zadnja straža, obstoječa iz 400 mož, v boj, v katerem jih je dosti padlo. Ostale so obkolili ter ujeli. General Diaz je včeraj zopet izjavil, da so liberalne sile iz Mehike preskrbljene z orožjem. Ce bi dobili liberalci še nadaljno vojaško pomoč iz Mehike. je menil, se ne bo mogel več dolgo držati. Rekel je tudi, da je pred par dnevi nadaljna mehiška ladja zapustila Mehiko, s številnejšo muni-cijo na krovu kot jo ima na razpolago njegova vlada. SANTIAGO, Chile, 30. decembra. — Do razburljivega nastopa je prišlo včeraj v Čilenski po slanski zbornici, ko je hvalil radikalni poslanec Venceslao Sierra Združene države radi njih politike v Nicaragui. Sierra je protestiral proti pogostim napadom na Združene države v zbornici ter izjavil, da ni z nobeno stvarjo potrjena domneva, da so Združene države imperijalistične. Medtem ko je galerija z medklici kazala svoje nezadovoljstvo, je trdil poslanec« da bo vsakdo, ki natančno pozna položaj v Nicaragui, soglašal z njegovimi besedami. Liberalni poslanec Matte mu je odvrnil, da mu je vrlo žal, da čuje govoriti na tak način čilenske-ga poslanca, in sicer v trenutku, ko je Jenkijev škorenj stopil na obal Nicarague. WASHINGTON, D. C., 30. decembra. — Državni tajnik Kellogg je izjavil, da ne bodo za varstvo življenj in imetja Amerikancev v Nicaragui izkrcane čete umaknjene, dokler *se bodo vršili boji med vladnimi četami Diaza ter vstaškimi četami Sacase. Senator Borah je izjavil po konferenci s Kellog-gom, ki mu je predložil tozadevno korešpondenco, da ne bo vztrajal pri svoji prvotni zahtevi, da se u-vede preiskavo glede nastopa v Nicaragui. 2rtve avtomobilov. nove pogodbe, o kateri se glasi, da je slična pogodbam, katere je sklenila Nemčija z osmimi drugimi narodi, posebno Ilolandsko. Svi co in 'Norveško. Pogodba, koje besedilo bo kmalu objavljeno ter sporočeno Ligi narodov, določ-a, da jo morata odobriti parlamenta obeh dežel. Poleg konvencijo-nalnega arbitracijskega postopanja določa tudi ustvarjenje trajnega kompromisnega zastopstva, ki naj bi reševalo vsa vprašanja, ki ne spadajo v arbitraeijo. Socijalistični "Vorwaerts" pozdravlja pogodbo koi zavarovanje proti vojni sličnim konfliktom a obžaluje, da nosi podpis Mussolinija, "ki ima duh krvi, na-ilja in barbarstva". RIM, Italija, 30. decembra. — delek Rdečega križa v Drač. v Albaniji. Glasi set da je pomoč potrebna, ker je potres v Albaniji uničil stanovanja tisoč ljudi, to je polo vice prebivalstva Drača. Čudno pa je. da niso prišla iz Albanije same nikaka poročila o potresu. Geologi, ki poznajo de-i z javi se glasi, da je bila leta \ dvomijo o tem in vsled tega 1 !>2ti ubita ena oseba na f>26 av- se Je sprejelo z bojaznijo korak WASHINGTON, 1). C., 20. dec. Iz izjave Narodne konferenee za varnost na cestah, ki je bila objavljena veeraj, je razvidno, da postajajo v Združenih državah vedno bolj pogoste avtomobilske nesreče, ki se smrtno končajo. tomobilov, ki »o v rabi. Število ljudi, ubitih od avtomobilov tekom leta, je znašalo 21,627, v kar pa niso všteti smrtni slučaji, povzročeni vsled kolizij železniških vlakov ju pouličnih kar. Potres kot pretveza za vojaško ekspedicijo. DUNAJ, Avstrija, 29. decembra. — Soglasno z ofieijelno izjavo je poslal Mussolini v dokaz no-viih bratovkih od noš« je v cel od-'cev. Mussolinija,ki je poslal tjakaj čete in oddelek Rdečega križa. Nemiri v Koreji. TOKIO, Japonska. 30. dee. Iz Šaula, glavnega mesta Koreje poročajo, da je neka ljudska mno žica napadla urade Oriental Deve lopment Co. in korejske industri-jalne banke. Izgredniki so metali bombe proti poslopju. Ranjenih je bilo sedem Japoncev in Korej- Gleavesa za tajno predajo mornariških petrolejskih rezerv na Sin-elaira in za konstrukcijo petrolej-skega skladišča na Havajskem o-točju. Na temelju istega poročila se je t-tuli oprostilo Fall a in Dohe-nvja. V resnici pa ne vsebuje poročilo baje nobenih informacij glede sovražnega stališča Japonske, temveč se peča le z umorom nekega ameriškega častnika ter razkritjem petroleja na vodi po potresu na Japonskem. Črna kuga na mongolskih stepah. IRKUTSK, Sibirija, 30. decembra. — Na mongolskih stepah v Ministrski predsednik Mussolini j bližini Irkutska je izbruhnila čr-n baron von Neurath, nemški po- na kuga. Sovjetska vlada je od- ;lanik v Italiji, sta podpisala včeraj nemsko-italijansko arbitraeij-so pogodbo, ki vsebuje šestnajst poslala v ozemlje, prizadeto od kuge, takoj zdravniško ekspedicijo. Odlični poznavalec epide- členov, na temelju katerih sta se j,ničnih bolezni, profesor Skorodu-oba naroda obvezala, da bosta;mov> je izjavil. da širijo kugo ta predložila spravnemu postopanju kozvani jerobasi ali skakajoči zaj vsa vprašanja, katerih bi ne bilo Ql katerih je vse polno po stepi, mogoče rešiti potom rednega di-plomatičnega postopanja. Dr. Stresemann in dr. Gaus sta zastopala Nemčijo in gospoda Seialoia in Grandi Italijo, ko so se vršila pogajanja za to pogodbo v Ženevi. Pengoe, — nov madžarski denar. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 30 J decembra. — Sedaj je bil sprav-I ljen v promet Pengoe. novi ma-Idžarski denar. Pengoe predstav-Coolidge zagovarja gro- lja vrednost 17M> centa. Od seda WASHINGTON, D. C., 30. decembra. — Od-koje namen je razvelja- stotek lesnega alkohola, uporabljenega pri denatu-viti dekret, ki bi zatrl riranju industrijalnega alkohola skozi dvajset let, vse one časopise, ki kri- bo podvojen, ko bo dne 1. januarja uveljavljena tizirajo vlado. — Bliža formula št. 5. se kabinetna kriza. — , To revizijo je odobril zakladniški tajnik Mellon Nezadovoljstvc se širi, dne 8. oktobra. Dejstvo, da je bila podvojena vsebina lesnega alkohola, pa je vzbudilo le malo pozornosti izven trgovine z industrijalnim alkoholom. Izdaja novih regulacij tri mesece pred dejanskim u-vel j avl j en j e m, je bila posledica prizadevanj vlade, da izdelovalci pravočasno pripravijo svoje zaloge tako, da bodo odgovarjale novim predpisom. 5 je ena izmed dveh splošnih formul za in-custrijalni alkohol, ki bosto uveljavljeni po 1. januarju. . i ri nadaljne formule so bile opuščene. Vsekakor bo treba s 1. januarjem naprej podvojiti vsebino lesnega alkohola v industrijalnem alkoholu in od prvega aprila naprej bo vseboval še nadaljno zmes, imenovano oksidirani petrolej, kojega duh in okus sta baje še bolj onegavna kot pa piridin, katerega so rabili v stari formuli 5. — To bo posvarilo pivca, da je dobil v roke nekaj, kar naj rajše pusti na strani, —je izjavil neki vlad ni kemik. Znani kričač Antisalonske lige, Wheeler, je iz- sestan- več jih za vedno zatreti ter odrediti uničenje njih naprav. Nadalje bi ne mogli listi obnoviti svojega delovanja pod novim imenom. in urednik kakega zatrtega lts1;i bi ne mogel postati urednik nobenega drugega lista v deželi. Zbrani uredniki, predstavljajoči vse mogoče politične nazore, so obdolžili Pilsudskija, da je avtor predloge. Takoj po sestanku pa ^e izšlo odločno zanikanje, v katerem se je glasilo, da je postava skupni produkt različnih vladnih uradov, katere so napadale različne sekcije časopisja. Raz ven tega pa se je glasilo, da se dekret šele sestavlja in da mora biti šele predložen vrhovnemu postavnemu svetu, ki mora odobriti vse odredbe, katere se uveljavi na Poljskem ter konečno tudi kabinetu. javil: — Vlada ni obvezana dobaviti narodu alkohol, ki je zavžiten, ker ustava to prepoveduje. Človek, ki pije ta industrijalni alkohol, je samomorilec, Vlada pa skuša najti nadomestilo, da bo vsl?d duha in okusa ta industrijalni alkohol popolnoma nezavžiten za pitne svrhe. Ce bo mogla storiti to, bo dobra stvar. Dosedaj pa ni še noben narod našel takega denaturanta. 2e enostavno dejstvo, da se ljudje žogajo s svojimi življenji, da dobe poži-rek pijače, kaže, kako globoko je bila ta navada vkorenenjena v ljudeh pod starim sistemom ličen-. Med tem časom Pa goje ori. ki| Izkoreniti tako slabo navado stane dosti življenj mislijo, da je maršal Pilsudski; • i i i , edini sestavitelj tega dekreta. u-| m dolga leta napora. ______________ panje, da bo dekret poražen v de-j vito razpoložena vsled eksekueije Ogorčenje na Bavarskem radi višjih cen piva. BERLIN, Nemčija, 30. deeem- finitivnem razkolu v lastnem ka- štirih komunistov v Kovnu. Sovje-binetu diktatorja, ter hočejo ohra- ti dc-lže Poljsko, da je ona kriva niti svoje liste pripravljene, da novega izbruha belega terorja, zaznamujejo presenetljive dogod- Židovska manjšina je tudi nebo. ki se bodo baje pojavili v te- zadovoljna, ker ni poljska vlada i bra* — Vihar ogorčenja je iz-ku par tednov. ofieijelno protestirala pri Romun-1 bruhnil na Bavarskem, ko je po- Prvo znamenje slabosti je dej- ski radi zatiranja Židov, ki se ba- sta'° znano, da bo z dnem 1. ja-stvo. da je predložil stari dekret je še vedno vrši. |nuarja povišana cena piva. Cen- tflede časopisja Sejmu, vedoč, da' -— j trala bavarskih strokovnih r.- , br. Doražen. C i •__• i , ' nizacij in bavarska zboru > . , . . Življenja sita bogata- ,,lwl Kt + , • Javno nezadovoljstvo je mlo o- . poljedelstvo sta poslan na z- paziti tekom božičnih praznikov, Sica. no vlado proteste, v katerih se - celo med priviligiranim vojaškim LONDON. Anglija. 30. decern-1 M°va. naj nastopi vlada pr-;i •<■ razredom, vsled česar je dospel bra. — Zena bogate i položaj do svoje akutne točke. <*a nogavic Položaj je postal še bolj mrk ma zavozila s svojim avtomobilom ljenski standard bavarskega de- ker se izjavlja, da je Rusija boje- v kanal pri Leicester ter utonila, i lnvskega prebivalstva. a izdeioval- odgovornemu profitirstvu pivova-Walkerja, je nameno-.rcn, ker se s tem zmanjšuje živ- madenje velikih premo- / - zenj. Medtem ko je predsednik Cool idge ob priliki proslave 150. obletnice bitke pri Trentonu, poživljal vse narode sveta, naj se udeleže moralnega razoroženja. je obljubil ob istem času, za obrambo dežele zadostno močno armado in mornarico, a hitro dostavil, da bo nasprotoval vsakemu poskusu, da se narod militarizma. Poleg tega je predsednik seveda tudi poudarjal Čudovito prosperiteto, ki baje vlada v tej deželi Sin ki je posledica "pridnosti, pravičnega postopanja. zdržljivosti in velikodušnosti". V svojem govoru je Coolidge tudi branil gromadenje velikih premoženj. njih papirnatih kron pride 12,500 na en pengoe. Da se pretvori še vedno v kroženju nahajajoči se papirnati denar v pengoe. je treba krone pomnožiti z osmimi ter jih deliti s 100,000. Zločini v Ameriki in inozemci. PHILADELPHIA, Pa.. 30. dec. V nekem nagovoru na Ameriško zvezo za napredovane znanosti je izjavil Charles Pennover: — V inozemstvu rojenih državljanov ni mogoče napraviti krivim vseh slabih strani v ameriškem življenju. Soglasno s poročili nimamo nobene pravice, da bi jih delali odgovorne *2G ■m ••«*<» » GLAS NARODA (9D0VBNB DAILY) md Published by (SLOV*NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Fftnlr Sator, protidmd.______Loom Bwwdik, treasure. Pkee of btuxmew of the corporation and addresses of above officcra: 82 Cortland t StM Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "QLiS NABODA" "Votes of the People* IseuSd Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto uelja lisi ea Ameriko to Xamado___$6.00 Ba pol Uta _____$3.00 Za Mri leta_________$1.50 17.00 $3 AO Za moeemsivo m tele leio —$7.00 Za New York ea telo lei* Za pol lata_____— Za pol Uta .. ____$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" Uhaja vsaki dan ievzemši nedelj in praenskoo. Dopijti brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poiOjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnika*, prosimo, da m nam tndi prejšnjo bivališče nunami, da hitra je najdemo naslovnika. ____ SE EN POGLED NA BELO HIŠO - * T J Ženo čaka težko razočaranje. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876> __ ZA POPLAVLJENCE Prod dvema mesecema j«1 objavil Glas Naroda porodijo, kako strašna nesreča je zadela naše ljudi skoro po vsej Sloveniji, posebno pa po Žirovski in Poljanski dolini, v okolici Ljubljane ter Polhovega gradea. Natisnil je tudi par kratkih pozivov, naj rojaki priskočijo poplavljcncem z denarnimi sredstvi na pomor. Tekom dveh mesecev so nam poslali rojaki iz vseh mogočih krajev velike ameriške Unije $3331.19 z naročilom, naj jih pošljemo na pristojno mesto. In do včerajšnjega dne je bilo potom Glasa Naroda za poplavijence poslanih $3331.19 v dolarjih in centih; vsega skupaj dvaindvajset pošiljat ev. V imenu nesrečnih poplavljeneev se vsem iskreno zahvaljujemo. Obenem se pa zahvaljujemo tudi rojakom za izkano zaupanje. Dosedaj ni še noben slovenski list v Ameriki zbral tekom dveh mesecev tako znatne svote v kak koristen namen. JPeter Zgaga I Težko razočaranje čaka Mrs. Marijo Saul iz Hamburga, ki se J ZuaI,stveujki stntistiki i«! s?r0-nahaja sedaj »a v.sokem morju kovnjaki se W redkokedaj morijo. Za leto 1027 so naprimer ujrtvto-vili naslednje: na poti v Združene države, da se pridruži tukaj, kot misli ona svojemu mc-žu. Xe da bi vedela pa je postala vdora, kajti njen mož. Paul Saul, ki je stanoval na iztočni 7 K cesti, je izgubil svc-je življenje pri katastrofi na Httdsonu. ko se je potopil motorni čoln 'fjinseed King*. >>anl se je nahajat dol«o časa meji neidentificiranimi mrtvimi in šele pred kratkim je ugotovil Edvard Bielefeld. Iorr»-i ča o rudnem slučaju duševne te--jlepatije. Xeka mati je čitala vsak veer v spalni srbi svojega spava--1 j o repa otroka. Vsako jutro je na-E> to pripovedoval otrok svoje sanje. ti ki so v številnih slučajih natanč-i i no soglašale z vsebino knjige ali l„ . , . , »- easopisa. katerega je eitala mati, II :-- >- Žalostne posledice neumestne šale c Te dni so si dr volili v Kašavi li mladi prijatelji nekega privatne, o'ga uradnika neumestno šalo. Ta i- jim je namreč pripovedoval, da o se um je sanjalo, da j<* zadel glav-»- ni dobitek razredne loterije. 7. <> e žirom na to so naročili »njegovi L- prijatelji z Prage brzojavko, s kale te:*o se mu sporoča, da je res /a e del glavni dobitek. Mladi uradnik | je od veselja kar norel. Takoj s« 1, je podal k stavbeniku ter se dogo i- v« ril ž njim, da mu sezida več ■nadstropno palačo. Vsako nad stmpje hi naj imelo po več st< j sob. Nato je naročil za vse te sob« |draga pohištvo in potrebno opre j mo. Naročil si je tudi par avto izmed 100,000 jih bo prihodnje leto umrlo 127 vsled srčne kapi, S8 vsle oseb bodo povozili avtomobili : "> bo ]>n samomorilcev. Želim vam srečno Novo leto! H- I*a še marsikaj drugega prerokujejo za prihodnje leto. Pravijo, da bodo v nekaterih industrijah jako slabe delavske razmere. Ako bo ženska moda tuko napredovala. kot je napredovala zadnji čas. bodo takole meseca julija. vsi delavci ki imajo z žensko modo kaj opravka, brez dela in brez zaslužka na eesti. 1 Logika je nauk o zdravem mišljenju in sklepanju, j No. dobro, pa poskušajmo zdravo misliti in zdravo sklepati. I Pravijo, da je žena moževa boljša polovica. Ako se vdrugie poroči, vzame druga žena drugo boljšo polovico. i Od ineža potemtakem sploh nič več ne ostani*. * ' N *ka newyorska punca je rekla, da j»- rajši brez vsakdanjega kruha kot pa brez svilenih nogavic. j To je v gotovem oziru resnica, j V New Yorku je namreč dosti 'deklet, ki morajo nositi svilenp ' nogavice, da si zaslužijo za hrano 'in stanovanje. In poleg tega jim še kak sold ostane, da ga dajo svojemu fantu. NE BO SE VRNIL NA SVOJE STROŠKE Neki protestantovski pastor, ki je jako bogat in obenem velik zagovornik suše, je rekel, a so mu hntrli stvar pojas_ je družba raztresena po vseh kon- --'niti. Mladi mož pa je nato res '» kori'»- *«' s,i;i marsikaj zna- REKL1N, Nemčija. 30. decern- zblazm,, in so pa mornli končno odvesti v umobolnico. Smrtna nesreča se je pripetila v kamnolomih v Nabrežini. Pri delu je transmisija zagrabila delavca I.. Moto za suknjo iu vrgla ob zid. da je bil takoj mrfev. IŠČe se zastopnike za razprodajo fonografekih plošč in role za Piano. Prilika za dober zaslužek. Pišite na .-Foreign Record & Roll Co., 107 West 20 St.. New York, N. Y. POZOR SLAMNIK AR JI t V tovarni Rudolf Both & Co.. W. 36. Street, je zaštrajkalo delavcev, ker skušajo doseči, da se tovarna organizira. To naj vpešte-vajo vsi slamnikarji ter naj ne iščejo dela pri dotičui kompaniji. Išče se može - za delati drva za kemikalije. Plača $2.40 od klaf-tre.—Frank McChesnev, c. of Clawson Chemical Co., Ridgeway, Pa. /NI KLUBI — Zveza nemških filmskih j t vorničarjev je naslovila na go-I spodarskega ministra Curtiusa ! klubi, V katero imajo }'.• iz- peticijo, v kateri se ga pozivi j« J j na j stori potrebne korake, tla zavaruje neodvisno nemško filmsko industrijo pred tem. topil v javnost s svojim imenom, pa se bojim za denar, ki sem j»a plačal v Jed noto. Plačeval sem leta. in leta, za nagrado bi me pa izključili. Ko bo enkrat konee neznosne diktature pri Jednoti. bodo vse te izjave objavljene. Razen Mrs. Bom-an in Matije Po^orelea se je pa š" eden o])o«innil. Xi nas pristaš, — <•<•!<> naš lnid nasprotnik je, namree Rev. < 'erne. Pred kratkim je objavil v Kovertovem lisni nasled nje: — "Glasilo kontrolirajo pii organizacijah vedno iisti, ki so na krmilu Jednote. .. Jaz sem poslal te dni članek našemu Glasilu in ga ni priobčilo, ker so razne stvari glavnim odbornikom več kot principi jednote. Glasilo je to-tej le za one, ki imajo moinentano kontrolo nad njim. A vsa taka diplomacija pod klobukom glavnih uradnikov, je le malo vredna. Rev. < erne jili že mora poznati. S tem seveda ni rečeno, da je Rev. ('erne kaj "boljši kot so sedanji komandanti Glasila K. S. K. d. Njegova izjava je pa kljub temu značilna. EKSKLU2IVNI KLUBI Eksklnzivni kubi so taki klubi, v katere imajo i- izbrani ljudje dostop. \ New Yorku in po vsej Ameriki je do. t: takih < kskluziviiih klubov. V njih se vsak mesec parkrat sestanejo najvišji gospodje, odlični Trgovci, bankirji, odvetniki, politiki itd. Za take sestanke je predpisana posebna obleka. Ponavadi lakasti čevlji, frak, globoko izrezan oprsnik, trda srajca, privihan ovratnik ter mala črna kravata. Gostje posedejo za mize. ter si privoščijo Vse najboljše. Strežejo jim natakarji. Natakarji, ki imajo na nogali lakaste čevlje, ki so oblečeni v frak, globoko izrezan oprsnik in nosijo trde srajce s privihanim ovratnikom ter male črne kravate. Navidez ni med gospodom gostom in med natakarjem nobene bistvene razlike. (lovek bi prav lahko smatral enega izmed liatak.i1-jev za najvišjega občinskega uradnika; ali pa proslulega advokata za navadnega natakarja. Toda to je le v prvih večernih urah. Pozneje proti jutru je razlika med gosti in natakarji očividna. Gostje so ponavadi pijani, natakarji pa trezni. Dopis. ''Glas Naroda" že leta in leta zatrjuje, da je gotova klika, ki je zbrana v glavnem odboru slovenske katoliške podporne organizacije, prevzela nad Glasilom popolno kontrolo. Člani imajo pravico Glasilo vzdrževati, nimajo pa pravice izražati v njem misli in nazorov, ki niso tej kliki povolji. V Glasilo pride le tisto, kar se popolnoma strinja z načrti glavnega predsednika. Dopis Mrs. Renčan, ki je bil objavljen svoječasno v '4Glasu Naroda", bi nikdar ne zagledal v Jednotinem glasilu belega dne, kljub temu, da se je strinjala ž njim vsa razsodna slovenska javnost v Ameriki. Mrs. Benčan ni osamljena. Na stotine je še drugih članov in Članic, ki so istih misli kot ona. Boje se pa izključitve in zato molče. Naže uredništvo ima na razpolago izjave dolgoletnih in uglednih članov katoliške Jednote. Sijajne izjave, ki kar prekipevajo same pravice, resnice in ogorce- pa jih na prošnjo doticnikov ne more objaviti. Opom- B&rberton, Ohio. drugi izvedeti, kaj je novega. To Dan za dnevom smo obveščeni je pa nemogoče bolj natančno in potom časopisov o svetovnih do- široko opisati in vse razodeli svo- godkih, kateri se neprenehoma do- jim znancem. Po mojem mnenju jrajajo v enem in drugem kraju, je najboljše, da se nepozablenim Časopisje nam vse opiše, najsi- svojcem naroči kakšen dober časo- bedi veselo ali žalostno, mi pa rav- pis, potom katerega bi imeli naj- no tako vse radi preberemo . boljši stik s tem oddaljenim kra- Narava nas je obdala s to last- jem. Ker se meni najbolj dopade nostjo, da nas najbolj zanima trp- Glas Naroda, kateri prinaša slo- ljenje drugega, posebno pa v ro- venske novice v največjem obse- manih, priobčenih v časopisih, gu. ga jaz naročim za svojo raa- knjigah ali pa v gledališčih. ter v stari domovini. Po mojem mnenju je najboljše Priloženo prejmete $3.50 kot razvedrilo človeku dober časopis, polletno naročnine, in ga začnite On je njegov vodnik, potom kate- pošiljati na sledeči naslov: Mrs. rega vse zve, kar se dogaja po šir- Neža Ivone, Babno Polje št. 02, nem svetu. pošta Stari trg pri Rakeku, Slo- AmeriŽki Slovenci imamo ne- venija, Jugoslavija. Prosim vas pre8tano dopisovanje s svojci v tudi, da pošljete na označeni na- stari domovini in hočemo eden in slov en stenski koledar za leto * Na veselieah ali v družbi, kjer je družba raztresena po vseli kon-!«'ih in korih. s«* sliši marsikaj značilnega. Fant in punca sta sedela v temnem kotičku ter se takole pogovarjala : n : — Kaj mislite, »rospodična. Zadnjič sem «'iral razpravo neke-' «ia učenega profesorja, ki je doka-' zoval. da je poljubovanje nezdra-jvr. da poljubovanje povzroča ne-.varne bolezni. Kaj mislite vi « j tem' t Ona : — Ne vem, kaj k« r^kla Jaz nisem še nikoli . . . On: — O. hočete reči. da niste še nikdar nikogar poljubili ' J Ona: — Ne. hotela sem reči. da t nisem bila še nikoli bolna. . . * Neka ženska organizacija zahteva za ženske v vseh oziriii iste 1 pravice kot jih imajo moški. | Pri uresničenju tega programa ji bodo gotovo šli vsi moški na roko Vsi moški bodo podpirali np-na stremljenja. Da. ženske naj imajo take pra-viee kot jih imajo moški. -Te že | skrajni čas. Kajti zaenkrat imajo j dosti* več pravic kot pa moški. Zakonski možje nimajo nič proti temu. če bi ženske nosile krajše kiklje. Poglavitno je zanje, da bi jih nekoliko daljo nosile. Ponavadi tako kiklo že po 'enem mesecu zavržejo. Par mese-|eev bi jo morale nositi |>a bi bili zakonski možje popolnoma zadovoljni. Z jutrišnjim dnem bo uveljavljen v Italiji davek na samce. ' Vsak samski Italijan, v starosti od 25. do 50. leta. bo moral odšteti toliko in toliko lir v državno blagajno. Na Mussolinija je bilo vprizor-jenih v zadnjem času že pet atentatov. Stavim, da bo prihodnji atentat vprizoril nanj kak pečlar. Ali pa kaka stara devica, ker ni naložil Mussolini pečlarjem š? višjega davka. * •aujqo aqojsu jsi{ 3|bsa ip^Asmod 'qiuofn -.iqo 9qo.ieu |sja Jed a| of o^y ZA DENARNE VLOGE, Id jih prejmemo do vstevsi 13. januarja 1927, plačamo po — 4% obresti že od 1. januarja naprej. Mesečno obrestovan je je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem. Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. Ob Novem letu se Vam toraj nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. T. t ' 27. kateri j«' značilnega poni na. Pohvalno Ne izrazim glede v še dobrodelne ;tkrije, katera in t;iko lep uspeh /.;i slepski dom I a ■/.;i nesrečne pokivljence. l~pj je. (hi .ne ho še t.iko kmalu | lejilo zjininnmje y.;i to potrebno koristno stvar. Ii.un.'in "Družina Losov", kal ri sedaj izhaja v vasem listu, eden najboljših romanov, kar j je /.» izšlo v G. N. Pisatelj izbor: bič,t podlo hinavščrno ljudi, k leri svojemu bližnjemu srmt želi samo d:i bi se okoristili z njejj \ mi premoženjem. Nazadnje jiiit pa zdrnšijo njih hudobni n hieui in ostanejo na cedilu. T; roman kot je "Družina Losov" sani vreden polletne naročnine. 1'pam. da bo urednik preskrb tla bomo čitatelji G. N. še zai prej čitali tako le]>e romane. Pozdrav! Jennie Troha. en.as wwrnliA. :n dec. lnar. rešitelj. (Alodcma zgodba.) Noč je bila, globoka in črna noč. pet in šestdeset kilometrov. Pre-Vlak je drevil »»kari temo, kakor uiUlite, kako mora strojnik poga-hi ga trna 1 o tisoč nevidnih vragov, njati m roj. To je .sila... Taka w in je večal svojo hitrost od minu- la, da letimo, ako hočemo ujeti zate do minule. Bilo je, kakor da se mudo, naravnost v pogin." je izpremenil v ogromno zver, ki. Na te besede so nekateri potni-^ je utrgala z verige in blazni ki dobili glasove. Vsi vz sebe so kdo ve kam, podira je vse, kar se vzklikali: ji postavlja na pot. | "To je nesramnost!" Potniki so sedeli naslonjeni na 44Ustaviti moramo vlak!" svoje sedeže; njrh obrabi so od-j "Nekaj moramo storiti!" sevali najrazličnejše občutke, ki Besed ni bilo konca. . Nešteto jim majali v dušah. Nekateri *o mnenj je bilo izgovorjenih, a v.%a »lutili nesrečo; ti m bili bledi, njiti so bila brezplodna. Neznani go-oči široko odprte. Drugi ni*o mi>- Sj>od je dvigni roko in je dal znali 1 i na ne.srečo, le vznemirjeni so menje. naj bodo tiho: bili, kakor da jim sega razbijanje "Počakajte!" železnih koles v živee. Tretji so Odprl je okno, vtaknil glavo * kobili videti tiiisto mirni; ti so nam- zi odprtino in strmel v temo, sko-reč spali. j Zl katero je butal vlak. Ti, ki so spali, se niso menili za' Cez minuto, ki se je zdela že imena postaj, mimo katerih smo večnost, je gospod zoj>et pokazal luteli h tako naglico, da so bile vi- glavo, vso razkuštrano od vetra, deti razsvetljene postaje z načel- Zaprl je okno in dejal: niki v rdečih kapaJi in brnečimi ( "Deset kilometrov odtod je ne- ____ /v o ne i vred le svetli madeži na čr- varen ovinek. .. Ce ga bo vozil vlak i . I m pokrajini, ki *o kakor v sanjah s to brzino se zvrnemo tik prek vali ° »Wni tujega, nežna- j švigali mimo. i ovinkom po skalovju ali pa koj za ! ne"a lrd*eX* rešitelja. V iiiiiem oddelku sva bila dVovinkom v morje. .. Še pet minut' ^ lakovodja je paslušal. gledal, | ki ntsva spala: neka stara gospa imarao na razpolago... Moramo j nato j* ^omignfl z rameni in d. *»n iaz- j hiteti, moramo kaj ukreniti.." Stara gospa je bila iztnel tisiih ( "Ukrenite vi. ukrenite hihto!" ljudi, ki iwpr«#tano trepečejo za M v zboru dejali potniki, zbrani VEZUF ZOPET BLJUJE Za matere * gospodinje Kako odstavljamo dojenčka. uNotjtwooo *. unocRwooo. h. v. Po skoro dvajsetletnem počitku je začel zopet hljuvati znani italijanski ognjenik Vezuf. Prebivalstvo je že zapustilo vasi. ki s«' nahajajo oh vznožju te zagonetne gore. svoje življenje. Jaz sem bil rzrned t ustih, ki so le nekoliko vznemirjeni, strah jih pa nt. Na hodniku je stal človek, ki je mahoma izpregovoril s takim gu-som, da se je zdelo, da bo prevpil h rumen je vlaka skozi noč. To, kar je dejal, je povečalo obči strah, tki je ždel v dušah potnikov, a se je z-laj docela prebudil. Kričal je: "Železniške n«f»reče so množijo od dne do dne. . . In, da povdarua kar je glavno: to nesreče nastanejo zaradi brezglave h it rice vlakov. Seveda imamo signale, s katerimi laihko zabranimo nesrečo, in ustavimo vlak. Toda, pomirite se, tega ni potreba, zakaj nesreča se zgodi še 'z večjo naglico. Ce pra*-vim, da se pomirite, hočem reči, da je še več vzroka za strah. Zakaj, če letimo s tako naglico, recimo 190 km na uro — jaz se ne razumem na to — jo devetdeset odstotkov možnosti, da vsak trenutek zlethno s tira." (joapod je nadaljeval s svojim zvenečim glasom : "Zame je to prav vseeno. Ni mi mar, umreti danes ali jutri. Oporoko sem že napravil. Vem, da ni-vsi tako pripravljeni na smrt kakor jaz; treba je misliti na ae-diče...'" Poslušalci niso trenili ne z očmi ne z glavo. "Kaj hočete," je nadaljeval gos po-i, z lahno ironija v besedi. "Vlak ima zamudo in je treba, da jo dohiji. Poznam to progo. Do- okoli njega. Gospod je jvomolčal, počakal nekaj sekund, nato je izpregovoril: "Težavna zadeva je to. Strojnik ne sme zmanjšati hitrosti vlaka. sicer zapade težki globi, ali ga eelo spodijo iz službe. In pomislite. če je to oče šest h ali več o-trok? Samo en izhod je, da zmanjšamo h h rast vlaka, čeprav le za toliko časa, da prevozimo ovinek..." Go^poi"! je nadaljeval s poveljujočim glasom : "Zberlmo nekaj denarja! Jaz jal: "Nevarnost ni bila niti najmanjša. Vlak nima zamude, tod blizu ni ovinka. Vozimo komaj osemdeset kilometrov na uro. Vaš rešitelj je tat. ki je potegnil varnostni signal, da je rešil sebe. Zdaj vozi sam največ p,»t kilometrov na uro.. .." l'a M'hipu — •/' mar. Razne vesti. Poizkušen samomor triletnega otroka. Jugoslavia irredenta. Podesta Bombig. [uslužbenec Špedicijske tvrdke Italijanski listi zopet proslav- Fratelli Gondrand. liavna'ejj spe-ljnjo Jurija Domhiga. ki j«' ime- ( dicijske podružnice Kiehmber-novan za podestata v Gorici.' ger iz Švice in knjigovodja I £ i -liombig je hil trgovec s krompir-( v'l st--> živela precej potratno. P/i jem. Gibal se je že v mladosti med dolgi preiskavi se je dognalo, da goriškimi irredentističnimi krogi. I je bilo s strani obeh imenovanih, ne da his«' med njimi kdo ve ka- j izvršenih mnogo sleparij v škodo ko odlikoval. Županstvo je hil državnega erarja. ki utegne zua-prevzel odvetnik dr. Marani, od šali nad 2*>0.000 lir. katerega se je pričakovalo, da bo| Blagajnik podružnice Del Pra dal mestu novega življenja, ker .)<* izginil, se je takratno mrtvilo zelo težko občutilo povsod. Marani je delal V Vipavi Stari hišnik Alois Hanip na l>u se izpostavim nevarnosti, da mu j naju je bil vdovec. Imeli je hčer, ki je poročena z nekim težko tuberkuloznim poštnim uslužbencem, s katerim ima tri otroke, od katerih je najstarejši star tri leta. Vsled bolezni poštnega uslužbenca je živela rodbina v veliki bedi. Ilamp je pomagal kolikor je ga ponese m... Potniki so bili od gospodovih besed v.si iz uma, Kakor da prihaja glas že napol z onega sveta, .so odgovorili, preden je končal besedo. "Zberimo. . . Hitimo! Nosite mu!" Gospod je prvi vzel iz denarnico dva srtotaka, nato mu je letel denar v roke, kakor da gre za stavo. Gospod je s težavo tiščal denar, toliko bankovcev so mu nametall. Nato je hladnokrvno še enkrat po- tri leta, pa se je naveličal, ker ni se je osnoval osrednji odbor, ki bo imel okoli sebe sposobnih in delo-[ imenoval tudi pododbore za pro-Ijuhnih ljudi. sam pa ni mogel pagando podpisovanja liktorske-zmagati vsega. j ga posojila. V odboru je edini Slo- Gorica je bila takrat v v.-liki venec vipavski dekan. Vsa Vi-zadregi. kdo ho župan v Gorici, j pavska dolina mora podpisati lik-i Marani se je odločno branil! Po torsko posojilo. V Vipavi imajo že' dolgem kolebanju je bil izvoljen ccnturijo "balilc" z lastno fanfa-Bombig, ki je ostal in je še danes ro, kar italijanske novine s poseb-župan v Gorici. no radostjo beležijo. Nekatere že trikrat obesiti, prerezal žile na roki in umrl. Ko je bila njegova hči, ki je živela s svojo rodbino v bližini, o samomoru obveščena, se gledal vse navzoče in junaško iz , je peljala na Dunaj k pogrebu, ginil i>o hodniku. Vrnivši se domov, je izvedela, da Pri čestitanju k nov« mu imenovanju je govoril Bombig o v. liki n bodočnosti Gorice . . . No. kdo ve. pri svojem bornem zaslužku mo-jkako velika ravno ne bo. lahko pa gel. Ko pa je te dni zvedel, da rod-1 pride do blagostanja, toda samo'se cesto pojavljajo zlasti po de-bina njegove hčere dobesedno po razsodni politiki napram Slo-j želi in iščejo naročnikov za kak strada, si je mož, ki se je skušal vencem. Danes je še vedno v ve- fašistovski list ali kako revijo. ljavi stara naša popevka: "I»rez.Med Slovenci so taki tiči nabrali gospe kar napretrgoma šivajo čr-srajce za male fašiste. Mladi sleparji Slovencev Gorice ni!" Ciano in Giunta v Tržiču. V Ti •žien so spustili v morje no vo motorno ladjo "Vuleania". ka- Nemi, razburjeni smo pričako-j je ponovil med tem tudi njen mož ker je bilo že poročano. Navzoča • • poizkus samomora. Podal se je bil Vlak je hrumel dalje.. . iu zdaj- v sami srajci na prosto, kjer je o-ci je zmanjšal hitrost in se je u- stal dale časa v namenu, da se stavil (prehladi in dobi pljučnico, kar se Oddahnili smo se, bili smo re- j je tudi zgodilo. Kmalu po povrat- nem Vlakovodja je prihitel ves za sopel. "Kdo je potegnil za varnostno »peti moramo na prihodnjo večjo postajo, kjer so križišča, točno ofxaVoro?" polnoči da dobimo zvezo. Zdaj jej In mi — mi smo s sijajem v o-nra 23..I2 m moramo prehiteti še]Čeh. s ponosom v srcu pripovedo- dobra kava V Vi iinate lahko oni fini izredni okus in milobo, katere ste veseli v svojem priljubljenem hotelu ali restavrantu s tem, da čisto enostavno mešate svojo kavo. Kuharji po vsem svetu so pronasli, "da mal odstotek cikorijc, zmešan s kavo, poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša," Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo. IZDELUJE JO H£INR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y. Kot dodatek h kavi se Franckova eikorija zato uporablja, da izboljša okras kave kot izboljša sol okus bfaac. BkvMkui sta bila minister Ciano in Giunta. Slednji zastopa parlament. Velik prijatelj Giunte je sedanji fašistovski komisar v Trstu P»arduzzi. ki pušča, da se v njegovem glasi-ku matere-je izginila njena trilet-Ju "U popolo di Trieste" Slovenci na hčerka Helli. Končno so jo na-Uopet zmerjajo s "svinjskimi pa-šli v kuhinji za neko omaro, tež-jstirji" in "idijoti". kakor je kričal ko hropečo. Iz žalosti radi smrti svoj Čas na Slovence v Trstu pro-svojega starega očeta si je bila za-jSlnli požigalee Narodnega roti njemu bito smisel za ritmične vežbe ter razPrava Zivinozdravink Lueiano za pojedine panoge lahke atleti-'u?otovi1. da ^ v pro-j da se Deacon Ženira. je dal princ ke. od kojih goje najbolj plava- flaji °slovsko- Odvetnik Kezich je,svojemu tajniku nalog, da da nje. veslanje, tenis, smučanje in tu naPlaSal- kako > oslovsko meso. prinesti možakarju čašo piva. Ko rist^ko. mnogo boljše od konjskega, ali je Deacon to cul, je stopil k prin- sodnik je vseeno obsodil Lesjaka eu ter mu dejal na njegovo veliko na en mesec zapora in 400 lir začudenje: globe. Neizpolnjena obljuba. Pred petimi leti je prišel angleški prestolonaslednik v neko pro-vincijalno mesto. Pri tej priliki je naročil, da se tla vsakemu članu prve škotske garde čaša vina. Godbeniki pa so si zaželili piva. Zato je naročil princ- večjo količino piva. Ko je bilo pivo iztoče-uo, se je ugotovilo, tla je ostal kozarec muzikanta Freda Deacona prazen. Ko so prestolonasledniku povedali, je dejal: "Škoda, no, kadar srečam Deacona prihodnjič, mu plačani čašo piva". Tc dni je posetil angleški prestolonaslednik neko londonsko bolnico za neozdravljive. Tu je izvedel povsem slučajno, da se nahaja med J>olniki tudi Deacon, kateremu je dolžan čašo piva. Dal je Deacona takoj poklicati. Deacon princa ni opomnil niti z besedico na njegovo obljubo. Misleč, Zamenjan mrtvec. Odstavljanje dojenčka povzro a' mnogokrat velike neprilike. Odvaditi otroka materinih prsi ter g;i privaditi na steklenico s ms;;!. eem ni tako lahko, kakor si marši katera novinka prolsta\lja. č«* ni * 11 dojenček že prej vajen na sesalce. V mnogih .-»lučajih prek;.-več dnr, da. celo tednov, poln ni brige in skrbi za mater in še za celo obitelj. Pripeti se. da .se tlo-jenček, ki je prej s slastjo vžival materino mleko, protivi z močjo, ki •se zdita nemogo'i pri tako mail stvarci. V.-em poskusom, tla bi mu dali mleko i/, steklenice potom >e-salca ali mu ira v.saj z žličko vlili i v usta. se upira na tak način, da je dostikrat potrebnih več e-seh. daj mu vlijejo z žličko nekoliko mleka; v usta. Ko se je konečno to posrečilo /. nenialiiu trudom ter s-r tlo-tične i 2-kr.it ti.!! dan, kar se istotako nadomesti steklenico. In tako post oporna v enakih pn^hdkih dotlej, da vse dojenje nadomesti steklenico. kar traja .--.»veda •">—<» tednov. Na ta način se da-e/e dvojno: prvič se dojenček polagoma pn-va ii na kravje mleko, in drugič .se olajšajo materi ali dojilki težko«"--od.stavljau.ia. tla .se jima mleko 1 polagoma poizguhlja. ter .-e tako izogneta raznim f»h«.lenjem. ki hi utegnila nastopiti vsled na^le-a otlsta vljanja. S tem. tla .>e materino mleko le polagoma izgublja, je mogrxV dat i dojenčku zopet prsa v slučaju, da : povzroča kravje mleko detetu r-s težkoče pri prebavljanju. Pripeti se pa. da treba dojenč-j ka nemudoma odstaviti, če nam-' reč mati ali dojilka zboli. V tem slučaju .s: je treba pomagati z zvijačo: sesalce se pomoči z mat>. ri-j nim mlekom, mati pa se mora ti-niakniti za nekaj č:;sa. da je otioK ne vidi. Ako to ne pomaga, ne i preostane drugo, n^go da pustiš' dojen'ka in mu le v daljših pre-; slelkih poskušaš dati hrane. S tem postane dojenček lačen, kar mu vsekakor manj škoduje nego ponovna borba z vsiljevanj-m hra-i ne. Tudi v tem .slučaju je "lakota najboljši kuhar". — se.sfradan tlo-jenček .-e končno twlio'-i. da se/.e po ponujenem mu seselaeu in za-čn • .slastno piti — cilj je dosežen. \ marsikaterem slučaju se do-jen:-ek brani steklenice, ker mu želod Te k ne prebavlja kravjega mleka. Te^a jia ne izpoznaš tak >j pO o ista vit \ i. Prvi dnevi poteče-jo kakor nava In .. toila potem začne o:mk kar naenkrat bljuvati. misli, da «»Tr«ik le za nip tako počuti, ter mu ponuja čez nekolik tM"-a.-a .stckUnico. Totla dojene,-k jx>n<»vno izbljuje vse, kar povžije. Temu z'.u se pridruži nava'hm š,^ ve'j a ali manjša driska. Stanji1 postane nevarno. Pri težjih slučajih za nejo dojenčku p.» kratkem č.tsu liitr«> j «-šjiti telesu * m«»či. čemur sledi nevarna .srčna s:hktst. kat»-ra hdiko povzroča celo smrt. * Pri enakih n varnih slučajih je največkrat krivo picnaglo in nenadno odstavljanje, ali pa, ker je dobil dojeni-ek takoj nerazrJeče-nega mleka. Kakor znano, je kravje ml ko g in 1 , vode ter ko ne no šele samo mleko; •*! ' da se daje doj.-neku piti •In-j v no. t. j. v ča.su od »J. thi 7. ure zjutraj do ♦>. ali 7. ure zvečer, kve-jemti i>etkrat. S takim previ Inim pastoj»a-njem se gotovo 1/ i^iieš na\c lennn nadlogam, katere v mnogih slučajih celo lahko up ropa tijo otroka. Ce je dojen'-ek zbt 1 1 pri od-•stavljanj'i in ,s». jw»kazalt navedeni znaki, tedaj treba nemudoma k zdravniku, da dojenčku polagoma izčlsti ž-lodček in predpiše potrebno hrano. Kjer ni zdrav nika. se da otroku piti v malih množiri-ih šibkega, nepre.sladkega ruskega čaja. Ce ž«dodček malega htdiitka to olxlrži. >e mu začne lajati po malem zelo razredčeno kravje mleko j vode in 1 t mleka , kateremu .se primeša ječmenovega o Icedka. To .se mu daje vsake štiri ure. Ječmen phan) treba dobro skuhati in precediti. Tudi otlcedek ne sine biti pregost. Polagoma se začne dajati dojenčku večja in goc^tejšrt množina omenjene pijače. Treba je postopati potrpežljivo in s skrajno pre-vidnastjo, da pride doj*iček p.»-lagoma v normalni tir ter se privadi na redno hrano potom steklenice. (Konec prihodnjič.) MATI JAPONSKEGA CESARJA Te dni je prišlo na centralnem pokopališču na Dunaju do raz- Odpustno postopanje "Zelo žal mi je, toda Veličanstvo. prišli ste prepozno — sedaj sem abstinent". Mussolini je izjavil, da potrebuje še deset let. da dovrši svoje delo. Parlamenta z opozicijo ne bo dopustil. V Postojni Fašizem deluje s 100 kilometrsko jim možakarja. Polastila se jih je so prišli na sled veliki slepariji v j brzino in 40 stopinjsko vročico, velika razburjenost. Pomirili so škodo carinarnice. Njeni organi Stopnjeval pa jo bo tudi na 41 se šele, ko se je izkazalo, da gre so slutili že dalje časa. da priha-'stopinj — in bo potem umrl, kar za pomotno zamenjavo in so pri- jajo železniški vozovi nepravillioj je Mussolini pozabil v svoji zine-1 nesli uslužbenci pravo truplo. zacarinjeni. Začelo se je sumiti denosti dostaviti. 1 burljivih scen. ki jih je povzroči- je uvedeno proti sodnemu urad-la zamenjava dveh mrtvecev. Ko niku Mirku Gorkiču, ki je usluž-so prišli "žalujoči ostali" postrešč- ben pri goriškem okrožnem sodi-ka Henrika Otta k pogrebu, so o- šču. pazili na svoje neprijetno izne-nadenje v krsti truplo neznanega imoeawooo ukocmwoml m. t Na sliki vidite mater pokojnega japonskega cesarja, v spremstvu dveh dvornih dam. GLAS NARODA. 31. DEC. 1926 MATI NAJELA SINOVEGA MORILCA •kletna vdova .Marija Boehin iz Priho^k; na Češkem j«? najela z i 10.000 čeških kron nekega Sklen-skega, ki naj bi umoril njenega 2tiletnega sina Vaelava. Vaclav je odšel dne 26. novembra iz Priho-nic in se ni več vrnil. J)ne 15. novembra je prišla vdova Boehin k k SJenakemu na dom in zahtevala naj izpolni svojo obljubo, češ, da lahko z enim udarcem zasluži 10 tisoč kron. Po daljšem kolebanju je izjavila: — Rešite me sina, ki mi je samo v napotje. Za uslugo dobite 10.000 kron. — Na vprašanje, ali naj Vaelava odstrani iz Prihosic ali pa ubije, je Boehmova odgovorila, naj njenega sina ubije. Sklenski je to zahtevo energično odklonil in obvestil o materinem naklepu tudi sina. Obenem mu je svetoval, naj za nekaj dni izgine iz domačega kraja, sicer bo .umorjen. Sklenski se je namreč bal, da bi utegnila kruta mati najeti koga drugega. Vaclav Boehni je odpotoval iz Prihosic in se klatil do 29. novembra po okolici Plzna. Pred odhodom je svetoval Sklenskemu. naj si preskrbi vidni dokaz, da ga je mati res najela kot sinovega morilca. Sklenski je obljubil, da ust reže njegovi želji. Dne 28. novembra je poslal k Boehmovi svojega trinajstletnega sinčka in jo prosil, naj pride k njemu. — Boehmova pa ni prišla. Naročila je dečku, naj jo drugi dan oče po-seti. In res sta se drugi dan sestala v nekem gozdu, kjer je Sklenski izjavil, dn je Vaelava že umoril. Brezsrčna mati mu je očitala, da s«* j«< prenaglil, ker je do novega leia še dovolj časa. Po tem nagovoru je pomolil Skenski vdovi Boehmovi sledeče (»otrdilo: — "Podpisana potrjujem z lastnoročnim {»odpisom, da sem obljubila Sklenskemu 10.000 kron za Umor mojega siua Vaelava. Ta znesek tudi lahko izterja sodnim potom." Boehmova je potrdilo prečit al a in podpisala. Potem je svoj peklenski načrt še enkrat premislila in prišla dne 1. decembra k Sklenskemu z zahtevo, da hoče potrdilo še enkrat prečitati. Izjavila je, da mu ne verjame, da je njenega sina res umoril. V dokaz je potegnil Sklenski iz žepa bodalo.. katero je poprej namazal z rdečo barvo, in izjavil, tla o umoru ne more biti dvoma. Boehmova mu je zopet očitala, da se je prenaglil, nakar je Sklenski izjavil, .75 Praktični sadjar trd. ve«. ........ 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodar. jem v pouk ....................36 Račnnar v kronski in dinartki veljavi .........t........... Ročni •lov.-nemzki in nemško-slov. slovar ................ .... Sadn«» vino ...................... Srbska začetnica ................ Slika iz živalstva, trdo vezana .... Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. Slovensko-nemiki in nemško-sloven- ski slovar.....,............... JO Spolna nevarnost .*.«.*»..«...... JK Spretna kuharica; trdo vezana____1.45 broširana .................. 1.20 Sveto Pismo stare in nove zavesi, lepo trdo vezana .. ..... 8.00 .75 .60 .30 .40 .90 1.50 CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v...........1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja t. v...........1,— broširano ...................80 Cesar Jožef IL .................. .30 Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana ..............1.40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato........................ 30 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek t. v......................&C Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spdsi.............60 Doli z orožjem....................60 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-k-0) Dolga roka ...................... Devica Orleanska................. Duhovni boj .................... Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki....................... Elizabeta ........................ Fabijola ali crkev v Katakombah .. Fran Baron Trenk ................ Filozofska zgodba ............... Fra Diavolo ..................... Gozdarjev sin .................. Gozdovnik (2 zvezka) ............ Godčevski katekizem .............. Gruda umira, trda vez. .......... 1.20 Gusarji ........................ .90 Hadži Murat, trda ves. ............80 Hči papeža ....................1.— Hedvika ......................... .36 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez ____1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zves- kov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broi................. .40 5. zvezak; Sosedov sin — Sin kmet- tkega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ l.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugamer tr. 1.20 bročarano ...................75 Karmen, trdo vez..................40 broširajo.....................30 Kralj zlate reke in črna brsta _____ .45 Križev pot, trdo vezan............1.— Krvna osveta ..................... J& Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman ...................40 Lisjakova hči ................. 90 Lucifer ........................ 1.60 Ludovika Beodja............. .60 .60 .50 .50 .40 .35 .45 .35 ..60 .50 .30 1.20 .25 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — SoEfetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročjo igre v pesencah _ Različne poezije — Zabavljiee in pušic« — Ježa na Pamas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........M,..............70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovja ....................70 Zbrani spisi, trd. vez. ...........90 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana .................. 1.00 a. z\. Darovana. Zgodovinka povest ........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. _ Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečjca vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................00 10. zv. Kako sem se jaz likal, ■ Brencelj) -------:............gO II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ..................., .go 12. zv. Iz dnevnika malega pored- nent^a, trdo vezano ...........00 14. zv. Ljubljanske slike. _ (Brencelj) .................... 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič- k;h dogodkih .................00 MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez. ................1.— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana.........80 Mladih zanikernežov lastni iivotopis .75 Mrtvi Gosta* ........................35 Materina žrtev .60 Musolino ...........................40 Mali Klatež ......................70! Mesija ...........................30 Mirko Poštenjakovič............... .30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................. 1._ Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, IL del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez............. .70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano ...............60 Na Indijskih otokih ............. ..50 Na Preriji .......................80 Nihilist ............................. Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ......... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............36 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica .......................... 1.— Berač ...........................35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................35 Boj s prirodo, Treskova Urška .... .35 Emanuel, lovcev sin...............35 Spis j © •*•»•• §35 Beatin dnevnik . ................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz rnske zgodovine .........35 Božja kazen .....................35 Napoleon L .....................75 Obiski. (Cankar). Trdo -rezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. M Ogenj tr. v..................... 1.30 Pesmi v prozi, trdo ves. .......... .70 Prigodbe čebelice Maja trda vsa... 1.00 Pabirkf iz Roža (Albrecht).......36 Pariški zlatar .................... .35 Pingvinski otok tr. v............. .90 Pod svobodnim solncem 1. zv.....1.00 Plebanuš Joanes tr. vas...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem..... .60 Poslednji Mehikanec..............30 Pravljica H. Maj ar............... JO Povest o sedmih obešenih...........70 Povesti, Berač s stopnji« pri sv. Roku .35 Po strani klobuk, trdo ves. ........ .90 Fo&fslSe .... Praprečanove zgodbe ....... Patria, povesti iz irske junaške dobs Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. Ptice selivke, trda ves............. Pikova dama (Puškin) .......... Pred nevihto ...................... Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .................... 2. zvezek .................... Rabi ji, trda ves.................. Robinzon ........................ Revolucija na Portugalskem ...____ Rinaldo Rinaldini ................ Slovenski šaljivec ................ Slovenski Robinzon, trdo vezan____ Suneški invalid................... Skozi širno Indijo........ Sanjska knjiga Arabska ........ Sanjska knjiga, nova velika....... Sanjska knjiga, mala ............ Spake, humoreske, trda ves ....... Strahote vojne ................... Sveta noč, zanimive pripovedke ... Strup iz Judeje .................. Spomin znanega potovalca....... Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ............ Stritarjeva Anthologija trda vez .. Sisto Šesto, povest iz Abrucev..... .25 .30 .25 .75 .30 .35 .40 .40 .75 .60 .30 .50 .40 .70 .35 .50 1.50 .90 .60 .90 .50 .30 .75 1.50 . 1.- .90 .30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbarga...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broš........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana .... ......70 Othelo ..............................70 Sen kresne noči......................70 SPISI KRIŠTOFA *BDDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. zv. Brata ................ SO SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Aibrecnt: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 Št. 5. Fran MilčisBci: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veseloinodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .............70 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš. ..;........25 Št. 11. Pavel Goiia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narod ns pravljica v4 dej a njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. tun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, pošlo re-nil dr. Albin Ogris., 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broi.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, pievel Mirko Pretnar, 80 str.,...............30 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hanptmazm: Potopljeni zvon, dram, bajka v petih. dejanjih, poslovenil Anton FWelr, 124 str., broš..........50 Št 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, is češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi..................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, H., 73 str., broš..........................25 Št. 23. Sophoklea: Antigone, žalna iirra, poslov. U. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 855 str., broi...........................80 Št. 25. Poelednji dnevi PompeJ* .. .80 Št 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 št. Št. Št At. Št. Št. št. št. št št. St. št. št, št, ^t ^t s t št št št št Št. 27. Fran Erjavec: Brezpoals-nost in problemi skrbstva sa brezposelne, 80 str., broš..........35 2'J. Tarzan sin opice .........90 31. Roka roko ................. .25 32. Živeti .................... .25 St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... .50 Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .................... .65 37. Domače živali .............30 'iS. Tarzan in svet...........90 39. La Boheme................1._ 46. Magola ................40 47. Misterij duše.............. 1._ 48.Tarzanove živali.............90 49. Tarzanov sin...............90 50. Slika De Graye .....1,20 51. Slov. balade in romance____ 80 52. Sanin .................... L5( 54. V metežu ................ 1._ 55. Namišljeni bolnik...........50 56. To in onkraj Sotle.........30 57. Tarzanov* mladost.....9£< 58. Glad (Hamsun) .........oq <31 Golar: Bratje in sestre ... .7$ 02 Idijot I. del. (Dostojevski) .80 Idijot II del (Dostojevski) .90 G i. Idi /ot III, del (Dosto/evski) .90 C5. Idijot IV. de! (Dostojevski) .90 i t deli rkupaj.............. %3.2ti SPILMANOVE PRIPOVEDKE: 2. zv. Maron, kreanski deček iz Li- banona .......................2f 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav« jcarkih gora.................. .25 4 zr. Praški jndek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .80 zv. Kraljičin nečak Zgodovinska povest is Japnskega______________.80 10. zv. Zvesti sin. Povest iz viad Akharja Velikega..........25 ; 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, po.c*ft .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jenov v Koreji...............80 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskeg* glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zr. Acgelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali voi-nja v Nikaraguo ............. .80 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, nariev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto........................ .70 Tunel .......................... 1.—» Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti (Flaubert), trd. ves. .. .7» Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha.................. .40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjtku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.—i Vera (Waldova) broš......... .33 Višnjeva repatica (Levslik) vez. L—« Vrtnar, Rabindranath Tagore Irdo vezano................. ,79 br°š......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokomik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ........................ Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... m Zmaj iz Bosne....................... Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni .......... .65 Ženini naše Koprnele ............... 35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zarod o vinske anekdot! ............ Zločin v Orsevalu 246 str.......~ l<~m ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... JU 2. zv. Hudo brezdno............... .55 3. zt. Veselo povesti.................315 4. zv. Povesti in slik« ............ 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ ja Naročilom je priložiti denar, bodisi f gotovini, Money Order ali poštne znamki po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, komandirajte pismo- Ne naročajte knjig, katerih ni v eenikt. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "glas naredi" SLOVENIC PUBLISHING CO. V'*f\ ' . 82 Cortlandt St., W«w ■fcv'-i.ViSJ' CLAŠ NARODA. 31. DEC. 1H2G Predhodniki fašizma. K SMRTI JAPONSKEGA CESARJA j«v pojav v Italiji, ko, tla je vedno obsto-. »"asa popolne svobod**, ista bila do zadnjih tin i linijem Na polj in Siei-bsoiutnitn frospodstvom Maffije f e je, dn so bile tam« pe roparjev. lJili so to zares romarji, popolnoma orjjanizi-rani po zakonih, zakonikih in pra-vlnikih, ki so bili neprestano izpopolnjevani in prilajrodeni rastočemu napredku in civilizaciji. nezaupnih razkolnikov, ki marši-rajo v koraku v žalni uniformi in pozdravljajo j»o rimskem načinu, kot*da bi bili vsi gladijatorji. stopajoči v areno: Ave Cesar, v smrt odhajajoči te pozdravja jo! In ee bi se vsaj zadovoljevali z vsakdanjim in namišljenim žrtvovanjem svoje eksistence, bi to še slo. ker vsak se zabava, kakor se zna in more. 'Zhliboir. oni tudi principijelno ne prizanašajo načinu življenja drugih, ki drutra- I'prava Camore je bila neskon- ee mislijo kakor oni sami, niti ne eno boljša kakor uprava centralne oblasti. Poleg oficijeluih sodnij, policije in državne uprave, ki ni imela nikake avtoritete in za katero se ni nihee brijral, >o obstojale sod-nija. policija in državna uprava na skrivnem, pred katerimi se je vse treslo. Xa podlagi koncesije in v iz-o«rib nepotrebnemu prerekanju se je dopuščalo davčnim zavezancem plačevati takse in davke, ki jih je določila službena vlada. Toda plačevalo se je, kar ^e je hotelo in kadar se je hotelo. Ni pa se dopra-jalo isto. akdnr je šlo za davke Camorre, ki so bili odmerjeni na podlajri riprorozue pravičnosti in ki jih je bilo treba točno plačati, ali pa je grozila smrtna kazen. Nihče se ni pritoževal. Sprva, ker vam je Cainora garantirala v zameno za določeno plačilo absoluten mir in popolno varnost. Dalje, ker se vam ni nikoli pustilo časa pritoževati se dvakrat. ('umora je bil sol učni fažizem. Vsak j«* bil njen pristaš, od faki žit ju inozemcev. ki so že po svojih šegah in navadah a priori nezmožni razumeti lepot«" režima. Vsi ti so "sovražniki": notranji sovražniki, zunanji sovražniki, sovražniki Duce-ja. sovražniki I ta- 1 lije! Kami sovražniki «o povsod! In zlasti to je. a!i mar ne. raz-dražljivo in nevarno mussoliniz-mu. STRASEN DOŽIVLJAJ Znano je, da je bajna Indija dežela kač vseh vrst, počenši od trupene kobre do orjaške hoe •onstrietor. A* hwliji zahtevajo kače letno približno ;">0.000 človečkih žrtev. Največ ljudi pogine za pikom kobre. Ta reptil. ki ni dosti večji ali manjši od navadnega gada ali modrasa, a tembolj strupen, je prava šiba božja za Indijcee. Pik kobre je vedno smrten in znano je le malo slučajev, da so nesrečno žrtev še rešili. Indijski listi in za njimi angle- ški prinašajo često poročila o raz- na. ki je prevzel vašo prilja^ko niI' Strah.°tuih doživljajih Indij- ste izstopili iz vlaka ali ladje, do fV * SyT1^n in fitra' > • . , • i sen doživljaj se je nedavno dojro- mandolinistov. ki so vam brez * * ^ pr.stanka prepevali celo noč - v kraiu Tricoinali na otoku "Santo Lueio" in "Funiculi Fu-. f'e>vlon- Pn nekem pristaniškem ničul't" j uradniku je bila v postih večja ,družba, ki se je animirano zabavala. Zabavo je prekinil rezek u-kaz hišne gospodinje, ki je velela svojemu slugi, naj postavi poleg , , . njenega sedeža skodelico mleka. IJand.-mes pa ie Mussolini zatrl ,, ,. . . . , , . , ' „ ,.,. , . Gostje so onemeli, kajti vsakdo ie ' grdee. /
  • je leta l!'21 duševno težko obolel, je prevzel sedanji prestolononasiednik re-frentstvo. CKuvjN rKintCE HIKC3MI-TO Gledališce-Glasba=Kino ANTON EPIH K OT "CIGANIN". Zadnjo nedeljo pred roj- stnim dnem (Jospodovim so nam v Clevelandu kazali neko hrvatsko itfro 7 imenom "Ciganin", katero j«- napisal neki Spijrhlicti, baje italijanski Dalmatinec. Ta-kega porekla je namreč obsodil avtorja tega dela neki prominent-nejši Hrvat, ki ima zelo tesne stike s hrvatsko literaturo in časnikarstvom vobče. in ki se je pomilovalno nasmehnil, ko sem «ra vpra nehvaležen posel in pomenja ' plazer. Sf. 1K)Ia. Igoma proti skodelici mleka. Potnik pa nad tem ne najde več, Ka-<} so sevedn takoj ubi]i _ .Med tem pa se je gospodinja onesvestila. Gostje, ki so menili, da jo je pičila kača. so ji prestrašeni priskočili na pomoč. Gospodinja pa si je kmalu opomogla ter pripovedovala osuplim gostom, da se ji je kača ovila okoli nog. Vedela je. da jo bo pičila, ako se Ie zgane. Z nadčloveško duševno močjo je zato nepremično obsedela in zahtevala mleko, ki je kačo res zvabilo k sebi in gospodinjo tako rešilo gotove smrti. Ko je bila kača ubita in s tem nevarnost odstranjena, so gospo zapustili živci in je omedlela. Camora je bila v svojem bistvu vesela in slikovita. Dogajale so s.1* včasih drame. Kri je tekla za pre rdeče tisi nice za prečrne o-či ali za slabo izvršeno delitev. Toda nihče ni bil ubit, ker je imel drugačne pojme o parlamentarizmu. kakor šef Camore. Časopisje je bilo popolnoma svobodno, če kc ni v svoji lahkouiišljcnosti spravilo na to tovariši jo. Imeli ste pravico smejati se na sohteu. kadar ste bili veselega srca ill če ste imeli svoje račune z blagajnikom Camore vašega o-kroja v redu, ste šli lahko zvečer mirno in z gotovostjo spat, da vrh ne bn prišel nihče sredi noči pretepat. Dobro se je živelo v Xapolju. kakor se je dobro Živelo v Rimu, v Florenci ali v Benetkah v tem času, ki se nam danes zdi že tako daleč in ki vendar ni več kakor kakih deset let za nami. Tn ravno to se luhko predvsem očita Mussoliniju : da je nazaj po-vedel do najgorjih srednjeveških dni to uacijonalno institucijo, ki jc bil fašizem in se je v stiku * brat&kimi narodi nahajal na poti humanitarnega razvoja. Ta šampjon napredka je strahovit reakeijonarec. Poorečilo »e mu je preobličiti dobro italijansko ljudstvo, tako prijazno, veselo in post reži ji vo, v krdela divjih, mračnih, črnih in Santal Midy hitro pemaft« vprizoritev. Režiserju nekega hrvatskega dram. društva se je ta "Ciganin'" ne vem iz kakšnega vzroka morali tovo čisto druga, dasi se tudi njemu ne more priznati, da bi bil kaj prida kot dramsko delo. Snov. drugače pripravna za kmečke ro-videl; malice, je obdelana nespretno in površno, na vseh koncih in krajih presekana in s širokimi vrzeli. — Nagromadcnih je v delu tudi vse-polno nemogočih prizorov in ga zelo dopasti in ga je dal kar par-|ni dejanja, v katerem bi ne bil e-krat zaporedoma na oder. No. inM,M! -drugo, svoj gotov krog prijateljev j jema in poljublja Rožico takore-i rekrutiranih iz poverini ne j>re-|koč vpričo Evice in njene matere.; več izbirčne publike, so ga prišli i ki v istem hipu zatrjuje svoji večkrat gledat. Iz lega je preva-| hčerki, da ljubi Ivan njo in ne o-j jalce sklepal, da mora biti to do-j ne. katero baš poljubu je. Ali da-j bra stvar, ki je "pri Hrvatih zeloilje. da preskočim ostale, prizor vi priljubljena" in da bo lahko tudi I tretjem dejanju, ko je graščak j nam prinesla nekaj ve čgrošev. j Spahovec moral celo večnost pri- J slovenskih in hrvatskih. Pa jih ni jsostvovati pogovoru med očetom! nič več kakor običajno, zlasti ne! in sinom, ki sta govorila o stvareh j hrvatskih. Od velikega števila pri- o katerih se je njemu najbolj mu-j čakovanih Hrvatov ni bilo nam-jdilo. da bi jih izvedel, pa ni smel reč nikogar pri slovenski predsta-|ves ta čas ziniti nobene, temveč se TEŽKO ODVAJANJE Otojt« x* bt. Mdo "Midy". Čuvajte am p«na. Naprodaj VMb Začasno je vpokojen sodnik Kcrnec, nameščen sedaj ]>ri tribunalu v Vicenzi. Premeščen je kancelist Stanič iz Senožeč v Gorico. vi. razen morda omenjenega režiserja in nekaj njegovih igralcev, kar najbolje ilustrira resnično "priljubljenost" te igre pri Hrvatih v širšem pomenu besede. Priljubljena je morda, ali samo gotovemu številu Hrvatov in le tedaj, dokler je igrana v hrvatskem jeziku in pojejo v njej hrvatske pesmi. In v tem tudi ti«"i šibkost SLOVENSKO - AMERIKANSKi koledar Z3. leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW YORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV 8 poštnino vred. Se nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letaš. Tiskali smo ga omejeno Število. NAROČITE GA TAKOJ "CUaa Haroda" ~ 82 Cortlandt St., New York je moral zadovoljiti z vlogo opazovalca muh po drevju in strehah, katerih v teiu letnem času sploh ni. Tn sličnih mučnih prizorov je vsepolno v igri ter bi moral to o-paziti tudi režiser in najhujše izmed njih vsaj omiliti, če se jih že ne da odpraviti. Ni torej s prevodom tega dela doprineSena slovenski dramski literaturi nobena prevodov takih ljudskih in narod-j dobrota, in bi bili prevajalcu g. nih del. o katerih tudi pri prosta Benigerju, hvaležnejži. da je po-publika podzavodno sluti, da niso|svetil svoj dragoceni čas in trud tisto, kar so v originalu, njen la- drugemu, vrednejšemu delu, ki bi sini milje namreč, njena last na duša, njen sveti "jaz", čim se igra v drugem jeziku. Mi lahko predstavljamo nemškega, francoskega, angleškega ali italijanskega meščana in gentlemana. lahko tudi ruskega mužika. ne moremo pa posnemati hrvatskega seljaka v — slovenskem jeziku. Je to po-sebncKst pri hrvatskem ali srbskem ga bili lahko bolj veseli. Ali ena svetla točka je vendar tudi v tej igri, radi katere lahko odpustimo tako hrvatskemu in slovenskemu režiserju, da sta dala to stvar na naš oder. To je vloga cigana Živka. ki je edini tip, ki se je avtorju posrečil v celoti in radi katere vloge je najbrže cela stvar pridobila sloves "pri- seljaku, da ni več Srb ali Hrvat, ljubljenosti", dokler jo je imel v čim ne govori svojega lastnega jezika, ali vsaj ne zavija po svoje. rokah pravi igralec. Pri nas jo je igral Epih. — O Iz hrvatskega Jova in Mare ne njem se po zadnjem njegovem moreš narediti kranjskega Janeza in Micke, in obratno tudi ne. In baš radi te posebnosti, radi njene prevelike sličnosti v samostojnosti in trdnosti značaja z našim gorenjskim ali dolenjskim kmetom, ki se ostro odraža v načinu govorjenja prvega ali drugega, je prevajanje takih stvari nastopu v kupletu "Zviti Jaka", pri nedavnem koncertu Slovenskega Mlad. Orkestra, ki je bil obenem njegov prvi samostojen nastop, trdili, da je komik. Toda to on ni. Xe rojen komik, kar se običajno razume* pod besedo — "komik", ali s> katerim naslovom navaidno označujemo igralce, ki so usposabljajo in udejstvujejo le v komičnih vlogah. Ne. Dasi je tudi omenjeni kuplet dovršil dobro in pohvalno, (v kreaciji nam reč in predstavljanju tipa. brez ozira :ia pevsko doprinašanje). se njegov temperament in značaj nagiba le k razredu resnejših in ve-s-olih tipov, ki pa so daleč od komik'*. Je pa nekaj drugega pri njem. kar je treba povdar»ti. in to je njegova volja in energija, v katero se loti vsake stvari, ki se mu jo poveri, da jo izvede do izčrpnosti. Njegova ljubezen do u-metnosti. pa bodisi v niuzikalnem ali dramskem oziru. njegova požrtvovalnost in resnost, s katero se poprime vsega, kar je v kulturno korist našemu javnemu življenju in njegovemu napredku. -— Ni on igralski talent v širokem pomenu besede, ali ima razvit dar opazovanja in posnemanja, katerega zna izkoristiti in se zato lahko prilagodi vsaki, njegovemu temperamentu odgovarjajoči 'ka-rakterni vlogi. To je dokazal zlasti zdaj kot "Ciganin". Njegov Zivko je bil tako jasna in ostro začrtana figura, da široki dej publike dolgo časa ni mogel verjeti, da je to res Epih, oni tihi. skromni muzikant. ki ga drugače pozna. I'adi spretno spremenjenega glasu in hrvatsko - slovenske eiganšči-ne. ki jo je govoril in obdržal ves čas do konca, kar je bilo gotovo-zelo naporno, je bila publika dolgo prepričana, da ima hrvatskega gosta j »red seboj, ki je prišel ig rat to vlogo. Njemu je uspelo, da nas je prepričal, kar se je do sedaj le malokateremu naših dile-tantov posrečilo. Za tako izčrpno izveden je vloge po diletantn je treba precejšnje mere truda in volje. in. kakor že gori omenjeno, tudi daru; ne toliko igralskega daru, navdahnenja. ki omogoča umetnikom ustvarjanje lastnih tipov in značajev v kreaciji na odru, kot daru opazovanja in posnemanja. Cilj diletantskih dramatičnih društev ni. vzgajati iz ne-talentiranih moči umetnike, ker je to nemogoče, pač pa se približati kolikor mogoče tesno popolnosti v posnemanju umetnikov in nuditi občinstvu vsaj v manjši meri ono, kar drugače lahko vidi samo pri zadnjih. In le takih dile-tantov. ki streme za tem ciljem in ga imajo stalno pred očmi. je lahko vesela publika in je ponosna nanje. — Da ni Epih igral cigana Živka, dvomim, če bi to delo sploh napravilo kak vtis na naše ljudi. Tako pa so šli domov zadovoljni. z živo sliko starega, pre-friganega in kramarskega cigana, "ki je plesal čardaš", v srcu. Le žal. da mu nista zadostno sekundirala. zlasti čisto nič v njegovi ciganščini. njegov sin Petko. ki ga je igral režišer tega komada. g. Vatro Grill, in njegova hčerka, katero je predstavljala gdč. Mary Grill. Dočim je prvi govoril slovnično slovenščino s herojskim pat oso m. kar ni bilo v nobenem skladu z značajem ubogega. zapuščenega in nesrečno zaljubljenega mladega cigana, ki ne zna drugega, kot lepo svirati na gosli, je gdč. Grill govorila zopet svojo slovenščino in smo tako imeli jako pestro familijo pred seboj, ki si je bila v vsem tuja in prav nič sorodna. Tudi sicer se mi gdč. Grill ni zdela primerna za to vlogo in bi bila v nji brez-dvomno boljša ga. Svigelj. ki je igrala to pot Evico, v kateri vlogi pa se ni počutila dobro in jo je igrala le z ne vol jo. Že je dal režiser sestri to vlogo samo radi pevskih točk, ki jih je imela odpeti v komadu, potem je to deloma upravičeno, dasi ima tudi ga. Švigelj prijeten glas, kolikor vem in bi tudi ona v tem oziru nič ne kvarila predstave. Toda druga stvar je, radi katere se mi zdi. da bi bila ga. Švigelj primernejša za to vlogo. Rožica je nedolžno cigansko dete, iz katerega veje vsa otroška naivnost in ki ljubi svojega Ivana z vso deviško nežnostjo, dasi pomešano s cigansko vro-čekrvnostjo in strastjo. O nji bi morali biti že od vsega početka uverjeni, da je nedolžna, ko jo o-pravlja zlobna Rada. da nam ni njen nizki glas. njene nekoliko pretirane in nenaravne kretnje, ki so bile preerele za devico, vsa-dile v srce dvom, če morda le ni res tisto, kar je pripovedovala Rada o nji in o policaja. Iz tega Koliko je resnice na tem, ne vem. Vsekakor pa je bilo v gotovi meri prehladu krivo tudi njegovo vzroka ta vloga ni odgovarjala njenemu temperamentu in bi bila zanjo vsekako rprimernejša ga. Svigelj, o kateri vemo, da stalno i pomanjkljivo znanje vloge, v ee-iu z uspehom igra na našem odru j mui* pa ni bil osamljen in jih je mladostne in naivne vloge. bilo več. katerim so oči prepogo- -lako vporabnega se je pokazal sto uhajale v "safety zone" pred tudi g. Plut, ki je v Clevelandu J <»droni. prvič javno nastopil. Ima krasen. ^ scemčiieiu oziru vprir.oritvi mehak in božajoč bariton, d« bii11« ničesar oporekati, če izvzamc-ga človek poslušal kar naprej. —1 mo ono tanko pločevino, po kate-Pozna se. da je glasbeno precej; ri J1' kovač Zivko na svojem nako-izvežban in siguren v nastopu pri s valu z vso korajžo udrihal, in ki petju. Ima tudi zelo umerjene in naj bi predstavljala razbeljeno dostojne kretnje, ki ga usposah- žele/o. Pozneje je vzel vseeno ne-ljajo, da bo v bodoče lahko nastoJkaj drugega v ta naiuen. Iskre pa pil tudi v delikatnejših Ijubimskih k' so h-tele od nakovala, so bile vlogah. Ta večerje bil v igri še dober zamislek in je treba daii precej negotov in smo se mu naj-, glavi, v kateri se je porodil, kre-brže zdel i še preveč tuji. Točnej- dit zato. šo sodbo o njem si bom lahko nsi- Kostumi so bili skupaj /revo'u-varil, kadar ga bom videl š" v ka-1 eijonirani in smo lahko videli ko-ki drugi vlogi. Za danes naj ome- stume iz dobe pred enim stoletnim le v toliko, da mi je bil v see- v kateri se je baje ta koloni z biričem v drugem dejanju i bocija vršila, pa vseskozi do da-zelo všeč. Tu se je razgrel in sto- našujih "flesh-color" nogavic, ki pil i7 rezervirano.sti. v kateri se. so jih nosila dekleta v ''kranj-je drugače držal ves večer. .škili narodnih" nošah v hrvatski Večjo vlogo je imela tudi gdč.: 'P1'1-Dagarin, ki je igrala zlobno Rado.! 11 koncu naj še omenim, da smo Tudi ona je nova in sem jo prvič v Clevelandu nedavno tega do/.i-videl pri "Starih grehih", v ka- v'',s j»vno produkcijo, pri kateri teri je nastopila v zanjo primer- i4' '-ral glavno vlogo eden naših nejši vlogi. Kar je to pot poka-! "•žišt-rjev. (»odrejeno pa njegov zala. je bilo nenaravno in prisilje- < klobuk, metla za zastorom in zve-no in ji ni prav nič pristojalo. — z<1'' * repatiee, s krteiimi je sve-Njen glas je preveč monoton in' ,il vst,n kontinentu. Za take brezbarven in govorica se ji vleJj«vn'' produkcije je treba vseka-če v počasnih, zaspanih zateglja-1 kor Uu,i Javnega priznanja jih. Tudi nima onega temperamenta in onega energičnega nastopa za hudo ženo. da hi se je mož mogel v resnici bati. in naj-*ibo še taka copata. Zakaj niso dali te vloge ge. Močnikovi, ki se je morala to pot zadovoljiti z neznatno vlogo vaškega dekleta.' — Kakor je priporočljivo, da se da priliko tlo razvit ka tudi novim močem Rado Staut. Novi tržaški prefekt Fornaciari je razposlal ob svojem službenem nastopu pozdravno okrožnico, v kateri označa tržaško ozemlje za čudovito, za najpriljubljenejši del domovine iti njena usoda je posebno pri srcu narodni vladi. 1'riča- i«j ia/. wiua L n uo\IIII, je vendar treba gledati' kuj° krepkega sodelovanja. On j pri tem tudi na to. če namenjena italijanski in fašist ovski funkcijo-ji vloga tudi odgovarja njenemu nar- k:,r Posrbno poudarja . . . temperamentu. Zato pa prejšnja Najbrže pa se ho tudi Forna-privatna preizkušnja po režiserju oiari kmalu »zveličal svoje službe ne bo odveč '1,11 Vl"°<"ih tržaških tleli, kakor je , - ... .■•,•. i tudi Gasti komaj čakal, da je od-\ zadnjem dejanju, ki p* bilo , . . i šel drugam, pravzaprav njegovo v celoti, je j._2_ nastopil tudi Gorshe kot graš-1 ONIM, KI HOČEJO POSTATI čak Spahovec. V nobeni vlogi gaj DRŽAVLJANI, še nisem videl, da bi nastopil tako Foreign Language Information samozavestno in sigurno kot v tej. i Service v New Yorku je izdala in mi je bil v tem oziru zelo. zelo j priročno knjižico, ki je namenje-všeč. Toda drugače je bilo opaža-'na onim, kateri žele postati .imeti, da je moral biti zelo prehlajen. j riški državljani. Knjižica je pisa-kajti besede so mu šle le počasi z na v lahko razumljivi angleščini jezika in je včasih požiral globo- ter vsebuje nakrntko vse podatke ke sline. Zlobni jeziki trdijo, da je o državljanstvu. Stane 25 centov, tisti dan zelo vstrajno in trdo-(V zalogi jo ima knjigarna Glas vratno grešil proti najnepopular- Naroda, 82 Cortlandt Street, New nejšemu zakonu Združenih držav. York City. Vabilo —: na VELIKO VESELICO za SLOVENSKI DOM V NEDELJO, 16. JANUARJA, 1927 v ARLINGTON DVORANI 23 St. Marks Place, (E. 8th St.) New York, N. Y. Nastopijo pevska društva "Domovina", ttni »« • »IP\ • »» olovan in Danica . Igrali boste dve godbi. Pricetek ob 5. popoldne. Vstopnina $1.00. Na obilni poset uljudno vabi — Odbor. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in BLAZNKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročil*. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street 4 : : New York, N. Y. / DRUŽINA LOSOV. KOMAH 12 ŽIVLJENJA. Zrn "Olaa Hand*" priradil G. P. (Nadaljevanje.) dvorani. V.sak posamezni Nelly je sedela nepremično v veliki ko« pohištvu si je že natančno ogledala. Nelly je tudi zajezila, da zrejo iz vseh kotov radovedni obrazi luutjo. Ona pa se ni brigala zato, čeprav ji je postalo čakanje dol-£0, ker je bila lačna. —• Miss Elinor je mogoče pozabila name.* — si je mislila v strahu. Tedaj pa je prišla že Elinor k njej, jo potreptala prijazno po i»mi ter ji rekla, da jo bodo pox'edli v sobo ter ji postregli. — Nato .se lahko odpočije«, Nellv, dokler te ne bom potrebovala. Pozneje j>a bova izpraznili kovčege. Nelly je pokorno sledila služabniku, ki je že dobil navodila od dr, Holma. Kmalu nato je sedela Elinor dr. Holmu nasproti v lepi stari o-bedni sobi za mizo. Ozrla se je naokrog. — Kako lep in harmoničen je ta prostor! Zdi se mi, kot da poznata slehrni kotiček. To je najbrž posledica tega, da mi je oče par stokrat opisal vsako podrobnost. Tekom majhnega obeda sta razpravljala oba o številnih stva-reh. I Nato so biti predstavljeni uslužbenci ter je bil vprizorjeti obhod po celem posestvu. Povsod je kazala Elinor veliko zanimanje in razumevanje. Presenečen in poln občudovanja ji je rekel dr. llolm: — Draga gospodična, jaz sem res presenečen vsprieo vašega razumevanja. Razumete se celo na poljedelstvo. Elinor se je nasmehnila. — Razumeti morate, da je moj oče še več let gojil željo, da kulti v stari domovini posestvo. Vsled tega sino se prostih urah pečali z gospodarskimi študiji. — Kljub temu pa mi imponirate neizmerno s svojim podrobnim znanjem. Ko je vaš gospod oče sporočil, da bo poslal svojo hčerko, sem bil prepričan, da ne lwi poslal prave osebe. Sedaj pa vem, da bi ne mogel najti boljše zastopnice. Elinor je zardela. — Gospod doklor, vi res znate delati komplimente. Odšli so naprej in mlada dama je bila naravnost neutrudljiva. Prav do večera je bila neumorno zaposlena, čeprav je odšla iz Hamburg a že ob štirih zjutraj ter je imela za seboj sedemurno potovanje. Ko se je nato umaknila zvečer v svoje sobe, ki so ji izvanreduo ugajale, je čutila utrujenost. -— Jaz sem na smrt utrujena, Nellv. Dobro, da si že vse razložila. — je rekla, ko je omahnila na zofo. — Preveč ste delali. Miss Elinor. — je odvrnila Nelly, ki .i ■ pr m a gala svoji gospodinji pri slačenju. Elinor se je nasmehnila. — Kako ti ugaja tukaj, Nellv? — je vprašala. — Tako je kot kako veliko gledišče. Vedno se vidi in sliši kaj novega, Miss Elinor. . % Elinor je prikimala, a nato je dostavila z vzdihom: — Kaj pač delajo sedaj doma, Nellv? Nellv s«* je zasmejala. - — Mislijo p*č na dobro Miss Elinor, ki je tako daleč proč. Elinor pa še je hitro iznebila napada otožnosti. — Sedaj j>a greva spat, Nelly. Jutri naju čaka še dovolj dela. In Elinor je spala trdno in brez sanj prav v jutro. * Elinor je morala opraviti še nehroj vsakovrstnega dela. Njena GLAS NARODA, 31. DEC. NAJBOLJŠI 5AHIST NA SVETU POROČILO NOVEGA LETA "Tukaj sem. gospe, gospodične in gospodje. Vaš mladi prijatelj za prihodnjih 3t»i» dni. Veselo le-j to je pred vami; bodite srečni i.i ne brigajte se za spomine. Kadarkoli vas muči slab tek. toeianje parniko* - Shipping Ne TRINERS urna wmi ■4ENRY M ILL t K. WAIK S. L. Slika nam predoča Rusa Bogoljubova, ki je pri zadnjih mednarodnih tekmah za prvenstvo v igranju šaha, odnesel prvo na- grado. zaprtje, glavobol, slaba prebava ali kaka slična želodčna bolezen Eno uro pozneje pa se je zopet poslovila, da se vrne še ob dnev- vzemite Trinerjevo grenko vino ni luči v Lemkov. Kuno Losov jo je hotel spremiti na poti proti domu. a Elinor je to odločno odklonila. — Hvala lepa. stric Kuno. a tega ne maram na noben način. Od Gite sem izvedela, da sedeš le skrajno nerad na konja. Ker se hočem vrniti v ostrem trabu domov, bom dosejjla svoj cilj v pol ure. Pot mi je sedaj znana in ker vodi naravnost skozi gozd, se ne morem izgubiti. Kuno, ki je zelo r.erad jahal, se je konečno uklonil. — Ob išči nas kmalu zopet, draga Elinor, — je prosila gospa Helena sladko. — Gotovo, teta, če lahko pridem brez okoliščin. — Gotovo, dete saj se moraš čutiti pri nas kot doma. — je vzkliknila gospa Losov napol očitaje. — Hodi previdna s konjem. — je reka Gita pri slovesu. Elinor se je veselo zasmejala. — P.rez skrbi. Na svidenje! Pozdravila je še enkrat z jahalnim bičem ter nato oddirjala Njeni sorodniki pa so zrli zanjo z mešanimi občutki. O pismu Friea Losova na Kunoja se ni omenilo niti ene bese dice. Vsakdo je zadovoljen s tem zdra v i lom. — 'Fort Wayne. Ind., 12 decembra 1<»2<>. Trinerjevo gren-1 ko vino je zelo dobro zdrvilo. Priporočil sem ga mnogim ljudem. Mrs. Caroline Mahr/' Ena steklenica $1.25; vzorčne steklenice pošilja po prejemu 13 centov Joseph Trincr Company, 1333 So. Asn-land Ave., Chicago, 111. — Dva priporočljiva nasveta: Triner's Cold Tablets so zelo uspešne in Ti *ine's liniment je zelo dober za ozebline. Ako jih ne dobite v lekarni. pišite na gorenji naslov. —A.lv't. j (Dalje prihodnjič.) Kari Čapek: Tiranija. Italija, Madžarska.Šp an.ija itd. Tako je. kakor bi bila Evropar na mah vržena za cela stoletja nazaj. Kakor hi Evropa ne bila klasična zemlja političnih mučenikov. ki cela stoletja žrtvovali za večji košček svobode. Tudi če hi i-mele te tiranije še tako velike uspehe. pomenijo vseeno poraz evropskega duha. Tiranije niso nikdar vzgojile •d o veka, one so samo nakopičile divje sile upornosti. Čim večji je Ko smo se pred mnogimi leti u-j mož v Rimu. Če bi bil Italijan, bi trinmf nasilja, tem nasilnejša bo «*ili o Dionizu. tiranu Sirakuze.; morebiti želel, da -je Mussolini | reakcija, ki neizogibno pride. ■—1 m o drugih staroveških gospodih j ministrski predsednik in nič ne bi j Ttalija. Mussolinija je morebiti le j te vrste, ki so se na več ali manj j ugovarjal, če bi bilo njegovo živ- daljno maščevanje za sovjetsko nopostaven, toda zelo uspešen na -ljenje tako zaščiteno kakor živ-1 Rusijo. Počakajmo malo, da pri-čin polastili vlad in ki so obvaro- j ljenje kralja. Toda neizmerno bi|np nekod zadoščenje za italijans-vali svojo vlado z gotovimi ostri- se sramoval pred svetom in zgo-mi. zato tudi učinkovitimi od-'dovin© tega brutalnega udušenja redbami. kakor naprimer s smrt-1 opozicije. pobijanja nasprotni-no kazni jo za vse politično druga- kov, uničevanja svobodnega tiska ee misleče državljane, tedaj smo — vsega tega barbarskega siste-imeli mi učenci, ki smo zrasli vjnia brezobzirne, brutalne in nasil-konstitiueijonalni. čeprav ne po- ne moči. s katero ščiti vlada tega sebno svobodni monarhiji, ohču- moža. Pa tudi če nismo nobeni I- , , . ,tek. da nas uče o čisto odvisnih taliiani zadostilie Hm vmr» Vvrn mo.: P. X n«ta < "-dopo. Skoro v^ki d«u so se vriilc konferenc, ,' reh. „.,„•„. ki h„ „rav tako £ 2 «pr.v«eUcm I« «pr»TiUUi«o. Elinor pa se je pre«-Ut.reie u.kor H'wlst. BiK ; , ZT^ljT^Z t™ " V V~ D<>VO- HVOJ° Da,0?0 * "°,r,a P°PO,,,°- r-Pri-ni. da je dandanes triumfa lurZ t « nI ,r , , , . . . takšna tiranija itak nemogoea in u<*ovariati d•» nas vs<» tn hri Takoj na si« d njega dne je prijahala Gita v Lemkov iz Losova. d. bi ^akopai, ki bi Uaj takega' dokler'.e to če talij" Tam so sicer zelo malo sunpatirizali s samozavestno Elinor, a ker poskusil aretiral prvi so špekulirali na njeno osebo, so sprejeli tudi to. jBres poflrobn„jsih — Polagf.ma bo treba pridobiti nanjo upliv. — je rekla go;pa,rmo bili tlverjeili, da obst Losov. t»a zunaj je popolnoma sprejemljiva. Botuju se ne bo treba mučiti s strašilom. Zelo čedna je ter se zna dobro oblačiti, kar je dosti vredno. stražnik.; Toda vsled neke človeške solidar-razmišljanj nosti se vmešavamo tudi v razme- Oita lutj bi napravila Elinor dostopno, dokler bi ne prišel Doto ter pričel miakukovati trdnjavo. Kljub vsem antipatijam je Elinor impouirala svojim sorodnikom, čeprav niso hoteli tega priznati. Napeto pa so čakali odgovora Frie Losova na pismo Kunoja. Elinor je dobila par dni ]>o svojem dohodu v Lemkov pismo od očeta, kateremu je bilo priloženo pismo Kunoja. Oči Elinor so za žarele. O, raditega ta nenadna ljubeznjivost! V Losovu špekulirajo svetu nekaj, kar je podobno na-j njega dno obsojamo njenega oji na>e stare Sirakuze. zakaj do današ- tira- predku, in da je danes ravno ta- na. Vmešavamo se v razmere sta-ko nemogoče, da bi se pojavil ti- ,-ega Rima. zakaj mi obsojamo ran Dioniz, kakor je nemogoče,jcezarje. Nočemo se vmešavati v iln l>i S<1 pribijalo n a križ.«notranje razmere druge države ali pa da bi imeli vojaki samo lok toda so stvari, ki so stvar vsake- in sulico. ga posameznika. Vsako nasilje, pa tem. da vzamem sina. Ah, oče moj, kako dobro poznaš svojo Eli- biti na križ. Svet se mnogo Medtem pa se je prikazal pred naj se jzvaja v Rusiji ali Italiji, našimi očmi v resnici tak pristeiv ogroža svobodo vseh ljudi. Vsaka samodržec. Da. pred nedavnim je kršitev prava krši tudi svetovni bilo celo slišati predlog, da treba roii 7A katerega smo soodgovor-človeka, ki hi nanj streljal, pri- nL Vsako desjotstvo daje uezno- no- se vedno iznova vrača. Nimam pri roki nobene zgodovinske knjige, da bi v njej pogledal o staroveš- iior! Ce je ta Iloto podoben svojemu očetu, materi in sestri benega upanja, da hi dobil zlato ribico. Približne v istem času je dospelo tudi pismo Frie Losova v Losov. Povzročilo je velikansko razočaranje. Koncem konca pa so se potolažili s tem, da ni oče Elinor vsaj direktno proti zvezi med liotojem in Elinor. Stvar Dotoja je hila pridobiti si Elinor. Po mnenju starišev ni bila to zanj težka nalo-!^®'1 tiranih. Najbrže so bili med ga. Prepričani so bili o neodoljivosti sina. Boto je prijavil svoj prihod za enega naslednjih dni. Nckga dne je prišla Gita zopet v Lemkov, da odvede Elinor. Slednja ji je obljubila, da bo jahala ž njo v Losov. Gita je bila precej presenečena, ko je izvedela, da zna Elinor jahati. ... bolj sen primer. da se more z ljudmi izpreminja. kakor pa smo misli- postopati kot s sodrgo, in da je sili mi dvanajstletni dečki. Zgodo- ]j vse dovoljeno vina res ni tako brez koristi, ker Morebiti je tiranija silno praktična oblika vladanja, zlasti za tistega, ki vlada. Ne more pa se ji oprostiti, da je manj dostojna za one, ki so ji podložni. Če discipli-njimi moeni in energieni moza- - „.: 1Ai.. J no se tako visoko cenimo, vseeno karji. ker drugače ne bi postali ko vlado močne roke. Priče smo posurovelosti političnih metod; politično orožje, kakor ga še ni bilo, se kuje; ne bo dolgo, in videli bomo. kdo bo zgrabil to orožje in kje. Mi kot majhen narod sej ne smemo vmešati v te fatalne dogodke drugače kot pasivni gledalci. Toda gorje nam, če bi se dali premotiti v svojih lastnih moralnih nazorih in če ne bi bili gotovi. na kateri strani mora biti naša vest! »Te sicer res. da nismo upravičeni — razen pod kaznijo j smešnosti — ostentativno zavzeti stališče proti vladarju države, ki je parkrat močnejša od naše, pač pa smo upravičeni in obvezani strogo paziti, da ne bo zmešana naša politična pamet doma; da ne bomo začeli popustljivo misliti o nasilju in opravičevati brutalnosti. temveč da bomo na vsako nasilje reagirali tako. kakor se to spodobi polnovrednim možem. — O tem, kar se godi preko mej. na j j si vsak misli svoje. Toda doma moramo sami napraviti red v gla-j vali in v ljudeh. ne moremo označiti disciplino, ki oropa ljudi vsel pravic, drugače taki gospodje. Tudi je mogoče, di so dostikrat zelo dobro vladali i" i kot* stlž;njstvo. Pravimo sicer: — da so se mogle njih vlade poba- -e ne „r<1 zlepa ^^ ^^ hali s takozvanim redom mo™e)Toda to pravirao o otrocih ali ži- Obe sta se napotil« na pot. Kot ljudje, ki nimajo ničesar skup-' ^T'- L'lSiio ?oiov° P™*«-: valih, ki jih vzgajamo. Z narodom - ^ kl so b,h Prepričani, da je bo- pa -n Raj bo ^ tafeo malo kum nega, sta govorili po poti o vseh mogočih, brezpomembnih stvareh. Gita je ugotovila, polna zavisti, da je Elinor tudi na konju elc-ganntna, mičn* postava in da ni zaostajala za njo niti v jahanju. Obe dami sta bili po svoji zunanjosti prav tako različni kot po svojih dušah. Gtta je izgledala v vseh stvareh kot obledelo šatiranje poleg živahne, mladostno lepe Elinor. Ker pa je Gita to občutila, je zavidala Elinor. V Losovu je bila Elinor sprejeta z največjo ljubeznjivost jo. Vedela je sedaj, zaka so ji prišli tako prijazno nasproti. Čeprav je bila dvorljiva kot proti tujim ljudem, je ostala vendar hladna in re-servirana. ri„ . ... , . Z velikim zanimanjem si je ogledala Losov. Tukaj je vendar preživel njen oče svojo mladost. preprie Ije, če vlada en silen mož, ko pa sto razprtih, požrešnih občinskih svetovalcev. Če se je peljal on po ulici, potem je morebiti navduše- viran, ni mogoče postopati kot s psom; v povojni Evropi pa je o-čividno tudi to mogoče. Preživljamo dobo izrednih ponižanj. — na množica klicala frenetičen: - Samo pomislimo, če bi bile take Z.vio! — svojemu gospodarju mj^^^ prpd čisto tipičen evropski Morebiti je bil Dionizij najspo-' barbarizem, sobnejsi mož v Sirakuzah; more-| Imamo v Evropi celo vrsto des-bfti je Mussolini najs[>oaobnejši potij različnih velikosti: Rusija, EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK ▼ Združenih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn, N. Y. fiSiTE PO CENIK. [Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj ku-(puje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda"* ——■»=■ i ii ■ i i— Htm; Tburtncta 1. Januarja: Majeauc, Cherbourg C. januarja: D« Grass«, Havre; Hamburg. Cherbourg. Hunburg. 7 januarja: Mart&a Waahtncton, Trn. S. Januarja: Btreofatia, Chtrbourt: Franca Havre: Bremen, Cherbourg. Br«man. 1t januarja: Praa. Harding, Cherbourg, Bremen IS. januarja: Parla. Havre; Aqultania. Cberboura CZ. januarja: Homeric, Cherbourg; Republic Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. £5. januarja: Pres. Wilaon. Trat. 27. januarja: Rochambeau. Hamburg. t* januarja: Majestic, Cherbourg; Prance. Ha* re; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 3. februarja: Peutsrhland. Cherbourg. Jlanibiiig. 4. februari* Aquitar:' ». Ch©rb-"»ursr. 5. februar'a: Paris, H., vre. 9. fe»--ut"ia. Pr»s R«ioscve!t, Oh^rbour-. Ilre-mt-ri, 12. ft'truar : ' ly- «;itc. CherDou»*f: Brcncn, C:.er-bcuri,. bremt-n. 17. fc'.ruarja: r-e .r.ussf. Hi---.-, llamb-jrs. Cher-tioi.rg. Hamburgr. 19. februarja: Kj-aiice. Havre; Or 'ge \V.»9!nng-ton, Ch^rboure, nrenic'i 21. februarja: Mauretunia. Cherbourg. 22. februarja: tSerl n. Ch^rbot'r^. 23. februarja: Republic, Cherbo ir^, Br^nion. 24 februarja: Westphalia, Hamburg. CUNARD V JUGOSLAVIJO preko Cherbourga - Francija Potujte a Cunardovimi ekspresnl-rai parni ki: A QUIT ANI A BERENGAEJA MAUEETANIA Odplutje iz N>w Yorka vsako soboto. Manj kot 6 dni na morju _ do Jugoslavije o.=em in pol dr.e. Izvrstne kabine III. razreda za dva, štiri aJi ft^st potnikov. Nenadkriljiva Cistoba. Obilna In Iz-borna hrana.. Za nadaljna navodila vprašajte svojega agenta, all'V pa p Site naravnost i na — 25 C U N A R O Broadway U 1 N E New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poa-Fen o potnih liHtih, prtllajd in «Jrn gib stvareh. Vsled na^e dolgoletne IztnSoJe Vam mi zn moremo dati najboljč.1 pojasnila in priftoročamo. vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedrSavljanl aamorejo potovati t stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenji. aH permit Is Washlngtona, bodisi za eno leto ali fl mesecev in se mora delati pro-finjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega naaelnl-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posiiee osebno, bodisi v najblI2nji naseinl-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v proSnji zaprosi. Kdor potuje brez dovoljenja, potuje na lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor želi dobiti sorodnike alt svojce tm starega kraja, naj nam prej pi£e za pojasnila. Iz Jugoala-vije bo pripuSčenib v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki Sele dobit! sem rtariSe ln otroke od 18. do 21. leta in pa ■ poljedelske delavce. Amerlgkl diavljanl pa samorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo ▼ Washington. Predno pod v žamete kaki korak, plHte FRANK SAKSER STATE BANK n CORTLANDT Bf. NKW TOKI ADVERTISE in GLAS NARODA - 26. februarja: i'arls, Havre bourg: A qui tan 1. marca: Martha. Wm»hingtt. 2. mraca: Pre-*. Harding, Chert 3. marca: Albert Bailtn burg. 5. marca: Olj-m ft C. Ch Cherbourg. Ere:., n. 3 marca-: Pres. Itoosevelt, Cherbourg. Bra-men. 10. marca: Koi'hambwa, Havre; Thuringia. Hamburg. 12. marca: P.erengarla. Cherbourg; France, Havre; Stuttgurt, Cherbt>urg, Bremen. 17. marca: Peutschlnnd, Cherbourg, llambunr. IS. marca: Attiiiania, Cherbourg. 10. marca: l.eviathan, Cherbourg; Bremen« I Cherbourg, Bremen. / I 22 marca: Calurnbua. Cherbourg, Bremen. r 23. marca: I^i Savoie, Havre- Ce.jr^e f.'ash- ^ ington, Cherbourg. P'eiswi,. 24. raarca: Cleveland, Hamburg. 25. marca: Pres. Wilson, Trst. 26. marca: Olytnp c. Cherbourg; R*i»i:b!lc, Cherbourg, Bremen. 30. marca: J'res )iatding, Cjierl«, r.-p. !!rei!ien. 31 marca: Sufi'mn. Huvre; Har»-.h:;r*» Cht-r-bourg, Hamburg; llfliq, c'hrrb.iurg, lirt-mt-n. 2. aprila: Kram e, Havre. 1+. maju. in 4. Junija — bKUl'NI 1Z-1.ET s parnikorn PARIS. V IN IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA RESOLUTE, RELIANCE ALBERT SALLtM DEUTSCHLAND HAMBURG Nail parnikl na tri vijake CLEVELAND, WESTPHALIA THURINGIA EVROPSKA POTOVANJA POIJ OSEBNIif VODSTVOM $198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i« NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek posebej.) TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In «rru-ge Informacije ne obrnite na lokalnega agenta al) na Hamburg - American Line United American Lines, Ine. General Acenta 28 BROADWAY — NEW YORK S A M 0 6 D NI PREKO z ogromnimi parnlkl na olje FRANCE 8. jan.; 29. jan. PARIS 15. jan. — 5. februarja HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČA Kabine tretjega razreda > umivalniki In tekočo vodo ca Z. 4. aJl 6 oaeb. Francoska kuhinja In pijača. SrcaeK <&te 19 STATE ST . NEW YORK all lokalni agentje. KRANJSKE KLOBASE želodce, stthe šunke, plečeta, suho presetino s kožo, jezike, re. berca in sploh vse kar sp«da k mesenini. Cena 40c pri poši-Ijatvah od 10 lb. naprej; poštni no plaoam jaz. Pošiljam proti poštnem povzetju ali denar na. prej. JOHN KRAMER, 5301 Si. Cialr Are, Clevrland. 0 Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste ystregli vsem. Uprava 'Glas Nar©3a\ rntmI ^saafes^aiL,■ ^C-jijiSat.^. 1..,: ^«l'lfeff tSs&iiti afeSŠK^-iž .J. -J