J44. Številka._Ljubljana, v torek 28. junija 1898._XXXI. leto. SLOVENSKI MOR Izhaja vaak dan aveeer, isimit nedeljo in praznike, ter valja po po iti prejem an »a avstro-ogerske deieia za vaa leto lf> gld., ta pol leta 8 g!rl., za četrt leta 4 gld., za jeden maaso 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bvm pošiljanja na dom ca vse leto 19 gld., sa Četrt leta A ^Id. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. aa Četrt teta. — Za taja delale toliko vec, kolikor poštnina znaša. — Na iiarocbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, se ne ozira. Za osnanila plaAn)s aa od ttiristopne petit-vrste po 6 kr., če se ocnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fcc se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ue izvoli franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvciitvo je na Kongresnem trgu st. 12. LJ prsvniltvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t J. vse adminiatrativne stvari. Telefon 61- 3-4. Zaradi praznika Petra in Pavla izide prihodnji list v četrtek, dne 30 junija 1898. Vabilo na naročim. ■lavno p. m. obtlimtvo uljudno vabimo aa ssvo naroebo, »tare gospode naroenlbe pa, k a« trrlni J« potekla konrviu uieaeea naroeniua, proalmo, da Jo ob pravem eaeu ponove, da po* illjanje no preneha In da dobe vie številke. „SLOVENSKI NAROD" velja aa ljubljanske naročnike brea poli I Janja na dona i Vat) leto . . . gld. 18*— I Četrt leta. . . gld. 8-SO Pol letos. . • m «-50 I Jeden mesce. J-io Za potil | a nje na dom ae računa lO kr. na mesec, ZO kr. aa eelrt letat. H poill|au|em po po iti velja i Vat) leto . . . gld. 19*— I Četrt leta . . . gld. t-— Pol leto ... S'— I Jeden meaee . 1*40 ffsp*^ Naroeujc ae lahko a vsakim dnevom, a h krsla ao morn poalatl tndl narocslsa, drngače ao ne ealramo na dotično nnroello. gsT" lilut ae natavlja !♦». dan po potekli naročnini brea Ozira vankema, kdor ne vpoaJJe late ob pravem času. _Upravnistvo »Slovenskega Naroda". Slovenščina pred višjim deželnim sodiščem. . i. In tako smo po daljšem premirja zopet srečno dospeli do perečega sodnega jezikovnega vprašanja! Višjemu deželnemu sodišču v Gradcu gre hvala, da je v eedanjih časih prepirov in sfrastij prililo v ogenj nekaj svojega nemškega olja, ter tako spretno doseglo, da se je razvnel in razburil slovenski narod, ki je moral zopet jedenkrat doživeti, da mu v Zastarelih pojmih okamneli sodniki mečejo jezik njegov izpred sodišča. Ker so Slovenci tako zelo ponižni, da do sedaj še nikdar niso zahtevali, da bi se pri sodiščih npeljala notranja slovenščina, menili smo, da je vprašanje o slovenščini pri sodiščih na vse strani dognano, in da na tem polju ne morejo nastati nikaki prepiri več, kakor so na* •tajali v tisti dobi, ko se je pričel — v prvi vrsti na Kranjskem — biti boj za veljavo slovenščine pri sodnih uradih. Z obžalovanjem priznavamo, da LISTEK. Kje naj je naša individualnost v arhitekturi? (Naprednim slovenskim krogom v premislek.) (Konec.) Omenjeni originalni naš narodni čut ali okus, (skoraj ne bi mogel nikdar dovolj povedati o njem), poiskal si bode Že svoja pota v umetni obrt in v arhitekturo, če bo občinstvo imelo količkaj volje in ljubezni do teh umetnosti. Slovenci ne smemo biti optimisti nikdar, kakor nas skušnje nče; vendar ni treba, da bi izgu-bivali upanje, da najde polagoma ta strnja v nas vaaj nekaj zaščite. Omogočite ji, domorodni krogi, da se povzdigne nad diletantovatvo in da si napravi s časom — če že druzega ne — vaaj domač oblikovni anatomični inštitut, ki izpodrine tisti zadnjič omenjeni — našemu bistvu docela neprikladni! "T V pravem občinstvu pa si bo našla prava umetnost zdrava pota in bo vsekdar potem čutila sama »voje hibe. Krepka bo nastala ta struja, nastala hkratu smo se motili, in da koščeni VVaserjev duh se vedno veje po prostorih našega višjega deželnega sodišča, in da ee mu klanjajo celo možje, ki ho dolgo vrsto let služili v sredi našega naroda, in koje kot sodnike visoko čislamo in spoštujemo. Tu — seve — nimamo v očeh apelnega sodnika Ledeniga, katerega imamo še prav dobro v spominu izza dob, ko je še v Slovencih preganjal slovenske tožbe in slovenske zapisnike. Da imamo pred sabo obžalovanja vredni, a Boglasni sklep senata, daje nam misliti, in ne hote prihajamo tudi mi do sklepa, da je bila stvar že poprej dogovorjena in sklenjena, nego je bila pričeta. Senatu se je prej kot ne od zgoraj namignilo, da se ne želi slovenske razprave, in le tako si moremo raztolmačiti soglasni senatov sklep, in pa navzočnost najvišjih funkcijonarjev višjega deželnega sodišča, ki so od pričetka do konca bili pri razpravi ter jo pazno nadzorovali. Ali naj si je že kakor hoče, rodil se je nam čiBto nepričakovano zopetni jezikovni prepir, in naša dolžnost jr, da se ga polastimo z vso svojo močjo, in da ga toliko časa niti trenutek iz pogleda ne pustimo, dokler ne zmaga naša potrpežljiva, a pravična stvar! In niti brez dobrega pomena ae nam ne vidi, da je bil ravno gospod Julij Ladenig poklican, vo d ti akcijo proti slovenskemu jeziku, in da je ravno on debil nalogo, iztirati slovenščino iz apelnega sve tišča. Kakor že omenjeno, načeloval je ravno ta mož, ko je bil deželnosodni svetnik v Ljubljani, nekdanjemu delegovanfmu okrajnemu sodišču ljubljanskemu. In prinašali smo mu odvetniki slovenske zapisnike, in še danes imamo pred očmi njegove melanholične poglede, in po ušesih nam Se vedno šume njegovi globoki izdihljaji, češ, da naj ga v korist justici puščamo pri miru s slovensko piBavo, ko vender vemo, da se je le-ta od zgorej prepovedala itd. ! Morali so v koš naši slovenski zapisniki — pa le za malo časa. Vsaka pravična stvar se da zadržati, zatreti pa nikdar! In Če gospod Ledenig primerja današnje čase, ko se pri višjem deželnem sodišču graškem nahaja več slovenskih aktov nego nemških, s časi, ko je vodil ljubljansko okrajno sodišče, mora se mu nemško srce tresti od bolesti, ker mora pač sam priznati, da je popolnoma pogorel s svojimi tedanjimi napori, in da je slovenska stvar z docela zavednimi naši mi naročnjočimi in umetniško strokovnimi, t. j. delajoČimi stanovi. Taka bo morala biti, če smemo upati, da se ne pokvari na kakih zdivja nih okusih in ne zavede sama sebe v zagato. — Na tebe, slovensko ienstvo, ki čuvaš boljši, nepokvarjen f jši Čut do domače lepote, na vat, slovenske Žene, ki podpirate tudi v umetnem smislu hišam tri ogle, na vas obračam se, da pripravite osornejše svoje polovice, da jo zakrenejo na dovolj že omenjeno narodno stran; zanimajte se za vsak pojav v tem smislu; posvetujte se v zadevah vreditve vaših stanovanj z nesebičnimi , nepristranskimi strokovnjaki , katere preveva ljubezen do takega dela! Vam se prepušča v prvi vrsti ta ideja v varstvo; od vaših zahtev do umetnikov in obrtnikov je odvisno, če bode zastopala narodna lokalizovana umetnost stopinjo za stopinjo in si polagoma pridobila vse naše ozemlje. Domače arhitekte, stavbenike, vse mogoče obrtnike imamo ... samo zahtevajte, stavite zadače! Ti vsi stanovi se oduševijajo za to misel, radi bi naravnali pot do nafie obče individuvalnosti in po- slavno premagala vse ovire, in da je slovenščina ravno pri sodiščih v taki meri napredovala, kakor ni nikdar pričakoval. In vse to ne v kvar pravosodju, pač pa v njega očitno korist, ker se statistično dokazati da, da se od tedaj, kar so se pričele voditi pravde v slovenskem jeziku, krčijo slučaji, v kojih višje instancije spremene razsodbo prvega sodišča. Tudi tedaj zastopal je gospod višji deželni svetnik Ledenig stališče višjtga deželnega sodišča v Gradci, ki se je bilo tiste dni pri svoji judikaturi nasproti slovenskemu jeziku postavilo na najstrožje stališče : prepovedalo je sploh vsako slovensko besedico pri sodiščih. In gospod Ledenig je bil veren Bluga tega drakoničnega načela, ali doživel je, da se je višjemu deželnemu sodišču izvila iz rok koncesija za koncesijo tako, da je končno a svojimi zastarelimi nazori še celo pri dunajskem mjvišj« ::: sodnem dvoru propadalo. Vzlic eklatantnim prejšnjim porazom pa je sedaj isto višje deželno sodiš'e iz kota pozabljenosti izvleklo ravno iste zastarele nazore na dan, in Julij Ledenig moral je z'ipet zlesti v oklep Btarih argumentov, ki pred dvajsetimi leti niso mogli rt siti stališča višjega deželnega sodišča, in ga tudi sed/j ne bodo rešili, ker niti Ledenig. niti Wango, niti kak drug funkci-jonar višjega d- želnega sodišča nima prepričanja, da se je z v govoru stoječim sklepom višjesodnega senata kaj stalnega storilo. Vsi ti možje so bistre in prebrisane glave, zategadelj sami najbolje vedo, da bode ta sklep prej ali slej prišel ob veljavo. Slovenske razprave pri višjem deželnem sodišču v Gradci bodo vsi ti mo*je še čisto gotovo doživeli: imeli jih bodemo, če ne čez pet mesecev, pa čez pet let. Zadnji sklep apelnega senata ostal bode samo epizoda, ki pa ne bode pomnožila veljave višjega deželnega sodišča. V prvi vrsti zategadelj ne, ker se bode ž njo pomnožilo število tistih porazov, koje je visoko to sodišče na jezikovnem pol,u že tolikokrat doživelo. In da taki porazi ne okrepi avtoritete, je samo ob sebi umij ivo. V drogi vrsti pa tudi zategadelj ne, ker so se te epizode s slastjo polastili nemški obstrukcijonisti, ti pravi in pravcati zastopniki krute, brezobzirne in silovite napravice, Tudi s tega stališča je prav močno obžalovati, da je ravno sedaj iztekel najnovejši jezikovni skl*p višjega dež. sodišča v Gradci! kazali kaj znajo, morejo . . . mari naj ee občinstvo ne zgane! Kam so dospeli Rusi, Čehi, v pičlem tudi Hrvati na tf-ra polju narodne delavnosti, o tem bo mogoče drugič kdo poklicanejših spregovoril! Zadosti naj je s tem povedano za danes, če omenim, da nam občim Slovanom, celo nasprotni strokovnjaki sicer priznavajo, da nas baš v arhitekturi in v dekorativnih umetnostih čaka še velika bodočnost. — Najiskrenejša beseda sama ne napravi na človeka nikdar takega vpliva kakor to stori vzgled? Ne bi se pisalo o umetnostnem gibanju te vrste, če ne bi se moglo občinstvu tudi česa pokazati, — skromnih izvršenih vzgledov, poskusov namreč. Kdor se zanima za prve te pojave, ki so se pokazali v večji meri, izvoli naj si ogledati prostore in opravo nove „Narodne kavarne" na oglu Gosposkih ulic in Dvornega trga v Ljubljani. — 0 vsem delu poročal bo že kdo poklicanejših, ki je videl, kako se je vse to osnavljalo, kako je postajalo in kako nastalo. Mislim, da je dobro znamenje za bodočnost, če se je začelo ravno z javnimi prostori I V IJut»l|t»iil, 28. junija. Pokopana sprava na Moravskem Pod naslovom „Kje si rešitelj?" jav!;a »M.ihr. Volksbote", da so v zadnji seji spravnega o Iseka na Moravskem spravo pokopali. »To mora boleti in navdati s skrbjo vsakega rodoljuba. Strahopetna bojazen pred \Voif-SchonerfTJevim hujskanjem in psovanjem strahuje tudi boljše, pošt-^neiSe elemente mej nemškimi strankarskimi vodji. Se v februvarju, ob času Badenijevih r.aredb, se nemški lihralci moravskega deželnega zbora niso branili sprave; sedaj pa, ko so Badeni-jeve naredbe odpravljene in nadomeščene z mnogo milejšimi Gautschevimi naredbami, sedaj, ko je grof Thun obljubil, da odpravi vse jezikovne naredbe, kakcr hifro se zjedinita strank' vsaj glede glavnih pogc.ev za narodni mir, — s daj pa se jim zii potrebno, da onemogočijo s protokoliranuni protesti mirovna pogajanja. In zakaj? Ker se boje za svoje mandate, katere bi jun mogla Wolfovska ag tacija ugrabiti. Trdno smo prepričani, da mej treznimi, premišljenimi voditelji nemške bb riln - stranke na Moravskem ni n kogar, ki bi z nami vred ne smatral narodne sprave za pogoj obstanka Nemcev. Ako se ti gospodje vendar upajo onemogočiti narodno spravo, dokazuje to samo, da toli idejalno mišljena „G uieiuburgschafc" ni nič dru'.ega kakoc zasužojenje vsega nemškega naroda na Avstrijskem strank ir*kerntt stremljenju VVolfa ScVo lererja, kajti le ta dva določata, kaj smejo dandanes avstrijski N^mci. To dnjstvo smatramo za nesrečo nemškega naroia in pa tudi za sramoto!1* —Tako piše nem-š k i list' Praške slavnosti in govor ruskega gene rala Ko mar ova razburjajo še vedno nemško na-cijoaalno in liberalno časopisje, ki so trudi na vso moč dokazati, kako strašno nevarne so bile teslav-nosti za državo, kako nepat.ijotično, in nelojalno in nestrpno se je govorilo v Pragi in kolika predrznost je bil govor generala Komarova, ki se je upal trditi, da so Nemci že cd nekdaj največji sovražniki vsega elovaustva. „Linz^r Volkablatt* se ncrčuje iz tega hinavskega lažnjivega, denuncijator-■ki ga ogorčenja nemških liberalcev in naajonalcev, ki so postali kar čez noč sila lojalni in patrijotičoi. Kolikor nam znano, piše „L. Vblt.tt, se ni dogodilo v Pragi prav nič protiavstrijikega. Narobe, zastopniki češkega naroda so naglasali na nedvoumen Dačm svojo zvestobo do dinastije in domovine. Protiavsrrij^ki in protidinastičm pa so oni liberalni ia radikalni Nemci, ki so imeli že često najooatud-nejše govore ki so hodili preko meje hujskat ter so že neštetokrat žugali in obljubljali pomoč od vzuuaj. Ako se je na slavnosti Palackega omenjalo, da ni samo Nemčija na svetu, se je zgodilo to Is kot odgovor na izvestue grožnje. Terorizem radikalnih Nemcev je bil obrnjen na vzgorej, prav tako na vigorej je bila obrnjena opomba, da imajo avstrijski Slovani tudi še nekaj bratov onstan ru-meuožoltih kolov. Vsekakor pa je bil način, kako so Slo i; i opo:ariali vlado na to dejstvo, mnogo lepši („viel nobler"), kakor ao surove grožnje in nesramna hujskanja liberalno nacijonalnega nemŠtva. Nemiri ob črnogorsko turaki meji so se menda popolnoma polegli. Knez Nikola se je zahvalil sultanu za energično posredovanje, hkratu pa zahteval v imenu poškodovanih Črnogorcev od- škodnino v denarju. Dvomiti je, da dobi knez: ffi-kola tako odškodnino pri revni Turčiji, dvomiti tolikanj bolj, ker se trudijo celo uradni turški krogi zvaliti vso krivdo ns Črnogorce ter slikajo vsa namire tako, kakor da so jih vprizorili le črrjogorki nestrpneži. Radi Krete so dognale štiri vlasti, ki imajo svoja brodovja Še pred Kreto, to so Rusija, Anglija, Francija in Italija, da so izroči nprava otoka odboru krečanske narodne skupščine. Ta odbor bode posloval pod nadzorstvom admiralov, ki obdrze zase varstvo vseh luk. Turške čete se zdražjo ie v nekaterih krajih ter se polagoma manjšajo. Najeti je tudi posojilo. Vprašanja glede guvernerja se vtl-»vlasti nisj dotaknile. Turčija pa Se vedno zahteva, da bodi guverner turški državljan, dasi se temu Rusija in velevlasti odločno upirajo. Sultan pa se jako briga za motiamedanco na Kreti, katerim pošilja razno podpore. Pred kratkim so odpeljali na sultanovo povelje veliko število mohamedanskih sirot v Carigrad, v Bruso, Smirno ali Mitilene, da bodo živeli v sirotišnicah ter hodili v šole. Dopisi. Dimni, 27. junija. (Jubilejske slav-H osti) Letošoji sestanek zaveze avstrijskih strelcev se je v proslavo cesarjeve pttdesetb tnice vršil na Danaju. Strelci so v proslavo cesarjevega jubileja u^r zorili slavnostni sprevod, katerega se je udeležilo kacih 140'>0 strelcev iz ra*.nih krajev Avatnje, mnogo pa tudi iz Nemč-je. Da so biti sploh ino« zemci povabljeui k u Mežbi pri jubilejski slavnosti, si je muo^itn jako čudno in bre-stiktno zdelo. Posebno mnogo je prišlo strelcev iz Bavarske, iz Bs roliua pa je prišel samo jeJen. Sprevod je bil jako lep, k^r so biln prirejene različ ie historične in druge skupine. Dotični kostumi ao bili jako bogati. Posebuo se je občinstvo zanimalo za voz, na katerem je sedela Tirolka in okrog katerega so bili ■brani boboarji ia piskači v kostumih iz let 1096 do I. 1866, potem voz Deutschmeisterjev in skupina v staroduuajskih kosrumib. Sprevod je darili ral pred nadvojvodo d' Este, kateri je nadomestoval cesarja. Po slavncsLnem sprevodu so se uleležniki sešli na banket, pri katerem so neki nemški strelci bili tako breztaktui, da so naglas«li svoje pangermanske ideje, četudi v previdni obliki, ne da bi bil k lo proti njim zinil. Izlet pevskega zbora „Glasbane Mat ce' v Zagorje in Madijo. Naša slavna »G I as bena Matica", ki je proslavila svoje ime in slovensko pesem v daljni tujmi, naš v vsakem oziru prvi koncertni zavod stavil si je novo smer v svojem delovanju — raz-liri] je svoj delokrog. „Glas bena Matica" ne seznanja nas samo s prvimi umotvori sveta na polju gospe Muzike, marveč prireja tudi izlete — svojim marljivim členom kot nekako plačilo za njih trud v koncertni dobi — na katerih omogoči tudi prostemu narodu prisostvovati nastopu pevskega zbora ter spoznavati, kako da se mora peti. Se nam je v spominu lanski izlet tega zbora v Postojno, kamor je prihitelo od daleč na okrog ljudstvo poslušat zbor, ki je zmagovito nastopil pred strog'mi dunajskimi kritiki. Velik je bil moralni uspeh, katerega je dosegla naša .Glasb. Mat." v Postojni, a še večji je bil gotovo ta, katerega je dosegla s svojim zadnjim nastopom v Zagorji in Me d ji. Pevski zbor podal se je na mejo naše ožje domovine, tja, kjer se že čuti tujčeva peta — nemška Stonmo v tem smisla tudi z našimi zaseb i nimi stanovanji, danes jeden, jutri drugi, vsak po j svojih sredstvih in po zahtevi lokalnega njegovega j okusa. — Prišli bodemo po tem potu sčasoma 1 gotovo do jeduotnih stavb, zasebnih in javnih, vse z domačim čelom, domačim označjem tudi na venkaj. Za sedaj je najnujnejše, da vsi ljubitelji umetnosti pritiskamo na ustanovitev domačega narodopisnega muzeja in na osnovanje in po-polnenje oziroma poboljšanje našega strokovnega šolstva. Korak za korakom, od lažjega do težjega ; v tem je zagotovilo, da se dobro izšolajo umetnostne te stroke v originalnom duhu. Razpisujmo natečaje izključno za slovenske, oziroma obče slovanske umetnike; izdajaj m o domača dela v načrtih in opisih; spoznavajmo vsa slična gibanja pri bratskih nam plemenih; osobito pa skušajmo domačo strukturo, drveno in kamenite, prilagoditivvsako zahtevo, oplojevati jo z našimi in obče slovanskimi dekorativnimi principi. Kakor etnografska posebnost stali bodemo v XX, veku ob meji onih „ visokvrednih", ki so baje vzeli vso umetnost in znanstvo zase v zakup — če se ogre jemo za tako delovanje. — Arhitektura potrebuje dolge šole, nudimo ji prilike, da se razvije tekom Časa v obče slovanskem duhu s krajevnimi označji. Saj so neizčrpni viri slovanskega narodnega gradiva te vrste v vbče in našega slovenskega posebej tako lepi in spodbudni razlogi, da naj se žganemu tudi v tem smislu ! Čas bi zares že bilo! Naša mesta ne bodo imela samo takrat slovenskega lica, kadar bodo visele na hišah izprane trobojnice, ampak i njihovo vsakdanje lice bode slovensko. Vse sčasoma, tekom let! Vi pa domorodni roditelji, uvajajte svoje sinove, če čutite v njih sposobnosti, na velika ta polja delavne bodočnosti slovanske, polja na katerih rasto najtrajnejši kulturni spomeniki, tradicija civilizacije in slave, ki ne gre nikdar — nikoli v izgubo! Saj vem, da mislite sedaj na delavne narode starega veka ! P o s a m e z • nik kakor tudi narod, če je kaj vreden, teži za viškom svoje kulture. — Na D u naj i, meseca junija. 0 & A preširnoat — podal se je v kraj, kjer imajo radi peščice Nemcev, od katerih je pa skoraj vea okraj daleč na okrog odvisen, nemškega župana. & takim izletom krepi ee narodna zavest in narodni ponos, daje se moralna podpora — za katero je pa pri nas bore malo preskrbljeno — našim obmejnim bratom Slovencem, kateri so v ve d ne m boju z našimi nasprotniki, da za moje jo njih društva vztrajati v tem boju, da se samorejo ista razvijati in procvitaM — in tako moralno podporo je dala naša »Glasb. Mat." vrlim Zagorčanom. Prekrasno jutro združilo je precejšnje število izletnikov na kolodvoru k mešancn, 8 katerim so-se isti odpeljali v Zsgorje. Členom pevskega zbora »Glasb. Mat." pridružilo se je mnogo prijateljev glasbe in več odličnih narodnih rodbin i v Ljubljani i na drugih postajah. — Mnogo izletnikov pripekalo se je tudi z brzovlakom opoludae; tudi slo omko Celje bilo je častno zastopano. Ves dan prihajali so kolesarji in kolesarice iz raznih krajev, celo tnplet je bil zastopan. — Ob prihodu mešanca v Zagorje pričakoval je ljubljanske goste na kolodvoru občinski z as top, duhovščina, .Sokol" z zastavo, narodne dame in preljubeznive gospice s košaricami, preobloženimi a šopki, zastopniki »Bralnega društva" in »Katoliškega društva", raavea tega ogromna množica navdušenega ljudstva in rudniška godba, ki je svirala .Naprej!4 Imenom občine zaklioal je gostom g. podžupan P. Weinberger: »Dobro došli" z zatrdilom da je glede varnosti vso potrebno ukrenil. — Na to jih je pozdravil starosta „Sokola", g Andrej Maver imenom narodnih društev in slednjič v imenu »Kat. društva" g. župn k J*kob Gross, slikajoč zgodovino in razvoj sloven. petja. V imenu pevskega zbora »Glasb. Mat." zahvalil se je njega načelnik, deželnosodni svetnik g. Ivan Venoaj z za velikanski in prisrčni vzprejem, na kar je zapel moški zbor pesem „Lepa naša domovina!4 Kakor ob prihodu vlaka razlegali si tudi koncem posameznih govorov gromoviti „Na zdar'- in ,Ž i v e l i"-klici. Streli z bližnjih kamno lomov razširjali so vest, da so gosti ljubljanski prišli na cilj. Potem, ko so gospice obiarile dolleoa s šopki, odkorakali so izletniki skupno, na čelu jim godba ki je igrala vesele koračnice, in aSokol" proti Zagorju . Pri prihodu v Zagorje pozdravila je ob slavoloku »Pesem Vaša narodu je luč!" gospica Burgerjeva z ljubkim ogovorom ženski zbor »Glasb. Mat.", uročivši njega načelnici, gospej dr. Jenkovi prekrasen šopek 8 trakovi, na kar se je leta zahvalila zagotavljajoč narodne Z a gorča nke sestrske ljubezni. Vse Zagorje bilo je v zastavah in slavolokih, mogočne trobojnice vihrale so raz hiš. Povsod sprejemalo je ljudstvo došlece z navdušenjem in s posebno prijaznostjo. V tem približala se je deveta ura in izletniki so šli k maši, katero je daroval sam g. župnik in pri kateri je pel moški zbor pol vodstvom g. Ra-zingerja Nedvedovo mašo »K Tebi Brca povzdignimo". Orglanje je oskrboval g. K. Hoffmeister. Razven tega je pela gospica Mira Devova s finim čutom Ch Gonnodov sopransolo „Ave ver u m'; spremljal jo je na orgijah g. Hoffmeister in na gostih g J. Ve dr al. Prav tako dovršeno so pele gospice F. Bilina, M. Novak, A. Lapajne in A. Malic Fr. Schubertov ženski čveterospev „Bog moj past i r-4 (psalm 23) e epremljevanjem na orglab. Po končanem sv. opravilu pokrepčali so se izletniki, na kar so šli ogledovat najprej steklarno, kjer je bilo mnogo zanimivega in podučljivega videti. Vsled prijaznosti vodstva tovarne bilo je preskrbljeno, da se je gostom razlagalo izdelovanje stekla in se je tudi nekaj kupic vpričo njih spi-halo. Potem, ko so si ogledali še cinkarno, vrnili so se nazaj v Zagorje, kjer se jim je izvrstno postreglo. Po obedu odpeljali so se izletniki na vozoli okičenih s trobojnicami in smrečjem v Med i jo, kjer se je razvila prava ljudska veselica. Kjer naa je peljala pot, je bilo vse v zastavah in slavolokih z raznimi napisi: »Slovenskim slavcem slava!" »Slavni Glasbeni Matici!" »Dobro došli v občino Kolovrat!' »Lepe pesmi glas sega v daljno vas!" „Nepozabljen nam bode današnji dan!" Streljanje in klici »Na zdar" in »Živeli" sprem ljali so nas celo pot. Po kratkem odmoru začel se je koncert pod spretnim vodstvom obče priljubljenega koncertnega vodje g. Čeri na. Na vsporedu so bile naj pri 1 ju-bljenejše točke domačega repertoirja. Pel se je Ned-vedo v »Nazaj v planinski raj", „Oblakom", »Domovina", dr. B. Ipavčevo »Leži polje", Sattnerjev „Studmčku" in Hubadove »Narodne pesmi". Pn koncertu, pri katerem so se vse točke s priznano točnostjo proizvajale, rastlo je navdušenje mej zbrano množico od točke do točke. V Mediji bilo je p" koncertu gotovo 600 do 700 ljudij zbranih, maj temi nekako polovica izletnikov iz oddaljenih krajev. — Če je bil to res zadnji nastop pevskega zbora »Glasb. Mat." pod vodstvom g. C e r i na, moramo to le obžalovati, ker izgubimo ž njim tako nadarjeno domačo moč, posebno pa de, ko se na111 Dalje v prilogi. Priloga „HlovcBSkcmn Naroda'* St. 144, dne 28. junij« 1898. zagotavlja, rta »i vodstvo .Glasb. Mat.* Se ni poskrbelo namestnika, ki bi zamogel vzdržati zbor na isti višini, kakor je sedaj. — Kot naćelmk pevskega zbora „Glas h. Mat." zahvalil se je dež. sod svetnik g. Ivan Ven-cajz le enkrat zbranemu Ijndstvn v kratkih, a je drnatih besedah za prisrčni vsprejem in za laskave ovacije prirejene pevskemu zboru. Na to oglasil se je g. kapelan Škrjanec, govoreč o gojenju na rodne pesmi nekdaj in sedaj ter proslavljal „Glasb. Mat." kot gojiteljico narodne pesmi, najdražjega zaklada naroda slovenskega. Podstarosta „Sokola", g. Mod ic zahvalil se je za tako mnogoštevilen poset Matičari«v in za vžitek, katerega so jim bili nudili. Kač svetnik g. Anton Svetek vabil je Zagorčane naj pošiljajo svoje sinove ne le „v šolo" v Ljubljano, ampak tudi v šolo » Glasb. Mat.", da se i muzikalno izobrazijo. S tem bil je cfieijalni del končan; mej pre mori igrala je godba „Sokola" različne komade, mej njimi tudi nekaj plesov. Ob G uri odpravljali so se izletniki zopet na vozeh v Zagorje, kjer so si s petjem, ple«om ali napitnicami krajšali čas. Povsod bilo je vse živahno in kakor je bilo sploh ves dan občevanje prijateljsko, tako je bilo tudi zvečer in mnogim je prišel prehitro čas ločitve. V dolgem sprevodu vračali smo se, obdani od mnogih prekrasnih lampijonov, na železniško postajo. Na kolodvoru — čegar ozadje je bilo jako lepo z bengaličnim ognjem razsvetljeno in iz katerega so se dvigali mnogi krasni raketi — zapel je pevski zbor še nekaj pesmij. Kmalu je odžvižgal vlak mej burnimi obojestranskimi pozdravi in igranjem godbn proti Ljubljani z izletniki, katerim ostane gotovo v najboljšem spominu izlet »Glasb. Mat" vZagorje in ž njim spomin na vrle Zagorčane, ki so napeli v resnici vse mor"i, da ljubljanske goste dostojno sprejmo. »Glasb. Matici" pa čestitamo iz srca na tako krasno uspelem izletu — kakoršuih si se mnogo želimo — za čegar arangement si je koncertni vodja g. Čerin največjih zaslug pridobil, in ki kaže, da vživa »Glasb. Mat." vedno več simpatij v vseh krogih, ki so v resnici vneti za nje napredek ter za napredek in probujo slovenskega naroda. M. B Dnevne vesti. V Ljubljani, 28 junija — (Brezpravnost slovenskega jezika pri višjem sodiaćn graskem) V kratkem se skliče izredni občni zbor odvetniške komore. Dotična prošnja se je že vročila in zahtevalo se je v njej tudi to, naj se skliče občni zbor na n e -del j o, da se ga bodo mogli udeležiti vsi členi. Na dnevnem redu bo poročilo odvetnikov dr. Štora in dr Kri s perja o prizivni razpravi pri ces. kr. višji deželni sodniji v Gradcu, kjer ne je taistima zabranilo, obravnavati v slovenskem jeziku, kar bi se jima bilo moralo dovoliti po smislu zadnjega od stavka § 26. civilnopravdnega reda. Pričakujemo, da se udeleže tega izrednega občnega zbora vsi slovenski odvetniki, in da ne izostane nobeden. — Tddi za shod vseh slovenskih odvetnikov in notarjev se delajo že priprave. Tega shbda se morajo v prvi vrsti udeležiti vsi odvetniki in notarji, kar jih spada pod višje deželno sodišče v Gradcu, a pričakuje se tudi udeležba drugih slovenskih odvetnikov in notarjev, da bode dotična manifestacija toliko sijajnejša in impozantnima. Sklicatelji shoda naprosili so slavnoznanega pravnika, dvornega svetnika in vseučiliščnega profesorja V Pragi, dr. Zuckerja, da bi o tem jezikovnem vprašanju na shodu predaval in pričakovati je, da se ta znameniti učenjak povabilu odzove. — (Žumberak.) Za rešitev v deželnem zboru kranjskem sproženega vprašanja, spada-li Žumberak h Kranjski ali h Hrvatski, sestavili sta avstrijska in ogerska vlada posebni komisiji pod predsedstvom avstrijskega oziroma ogerskega ministerskega pred sednika. Ogersko • hrvatska komisija pojde tekom meseca junija na lice mesta, da dobi novega gradiva v podporo svoje zahteve, naj se Žumberak združi s Hrvatsko. Čim konča ogersko hrvatska komisija svoje delo, se začno posvetovanja obeh komisij. Kakor se poroča iz Budimpešte, je avstrijska vlada ponudila ogereki vladi kompromis. Avstrijska vlada je ponudila ogeraki, naj privoli, da ae Žumberak združi s Kranjsko, takozvano »morsko oko", radi katerega so se dolgo let bili veliki boji mej Ogersko in Gališko, pa naj se združi z Ogersko. — (Za Prešernov spomenik ) Dični, za vse lepo in plemenito razvneti starosta Slovencev, gospod notar Svetec, naročil je 100 izvodov lepe Stritarjeve pesni, katere skupiček je namenjen v korist Prešernovemu spomeniku. Naj bi našel vzorni mož po iirni Sloveniji obilo posnemovalcev! — (Na slovenski o. kr. nižji gimnaziji v Ljubljeni) (Beethovenove ulice št. 6) se bo vršilo vpisovanje v I. razred v nedeljo dne 10. julija od 8. do 12. ure dopoldne. Zunanjiki se vzprej-mejo tudi na pismeno sglasilo, ako pošljejo ravnateljstvu (do 10. julija) avoj rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 3 gld. 30 kr. vzprejemnine. Vzpre-jemne izknšne se prično v sobo t o dne 16. julija in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustmene popoldne ob treh. — (Ispiti v šoli »Glasbene Matico") se bodo vršili letos po sled čem redu: V četrtek, 30. junija, ob 4. nri popoludoe klavir in gosli gojencev g. učitelja Vedrala, ob 1 .\ na 6 uro klavir in čelo gojencev g. učitelja Juneka, ob 6. nri teorija in harmonija, za tem solopetje in klavir gojencev g. vodje Čerina; v petek, 1. julija, ob 5. uri popoludne klavir gojencev učiteljice gdčne. Praprotnikove in gdčne Razingerjeve; ob G. uri solopehe in za tem klavir gojencev g. šolskega vodje Gerbića; v soboto, 2. julija, ob 5. uri popoludne klavir gojencev g učitelja HofTmeistra. K tem izpitom uljudno vabi stariše in sorodnike gojencev, ter ljubitelje glasbe — odbor „Glasbene Matice". — (Dve jubilejski nagradi za slovenske skladatelje) v znesku 600 in 300 kron razpisuje »Glasbena Matica" v Ljubljani Za najboljši dve izvirni epiški skladbi, (oratorij, balada, romanca, legenda, epiški ciklus) za veliki orkester, soli in zbor. Snov bodi vzeta iz domače zgodovine ali legende, iz domačega bajeslovja ali domačega življenja ali se naslanjaj na kak slovenski (narodni) poem. Po obsegu naj skladba izpolni pol koncertnega večera. »Glasbena Matica", ki si je pridobla za slovensko muzikalno literaturo že naj večjih zaslug, hoče z veleumestnim razpisom orne njenih dveh jubilejskib skladb pridobiti slovenskemu narodu muzikalni deli, kakoršna smo doslej docela pogrešali ter smo ja morali izposojati vedno le od drugod. Želeti je, da tekmujejo vsi odlični slovenski komponisti za epiški skladbi; želeti pa je, da razpiše odbor „Glasbune Maf.»ce" taka nagrade odslej redno in za najraznovrstnejše vrste glasbene umetnost« I — (Okrajna učiteljska konferencija aa okolico ljubljansko) bode dne 20. julija v telovadnici I mestn* deške šole v Ljubljani. Slavnostni govor v proslavo 50letnega jubileja vladanja cesarja Fran Jožefa I. bo govoril učitelj Jože Greg ori n iz Črnuč. — (Dirkališčna zadruga) oddaja občinstvu popolnoma urejen prostor na svojem dirkališču za igro Lavfn Tennis. Natančneje poizve se v pisarni g. Iv. G oru p a v 6 lenburgovih ulicah. — („1 ljubljansko kolesarsko društvo" ▼ Ljubljani) naznanja, da *e že vstopnice za dirko dne 3. t m prodajajo v trafiki g Šešarka,in da so tudi že darila razpostavljena v razlogi g. V a s o Petričiča na Mestnem trgu. Oglasilo se je že mnogo dirkačev — (Veliki koncert vojaške godbe pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev št 27) pod vodstvom gOMp. Frheka bo danes zvečer v S-icariji na korist društva za napravo cesar^ko-jubilejske ustanove za vojašse sirote na Dunaju. Vzpored je jnko raznovrsten in obnega tudi nekaj slovanskih točk, mej mimi Grbi revo s'-tladbo „Sundečičeva koračnica." Vstopnina za osebo 30 kr , rodbinska vstopnica za 5 osob 1 gld 20 kr. Programi po 5 kr pri blagaj-nci. Preplašila se bodo hvaležno vzprejemala. — (Pevsko društvo „Ratitoveo" v Selcih) nam naznanja, da društvenih čepic nt naročilo pri klobu.'arju Pocku, ampak pri narodnem trgovcu So kliču, kar jemljemo z veseljem na znanje. — (Nesreča) Po Ljubljani se raznaš* govorica da sta se pri Vodniku v Zgornji Šiški dva mlada mnia streljala. Stvar ni tako tragična Streljala n- dot ion i ka ni -ta. pač pasta ogledovala neko st ro puško ne da bi spoznala, da je nabita. Pu&ka se je n.ikrat sprožila in je kroglja jedkega ogledo-valcev precej nevarno ranila. — (PodobČini Unec) je cesar v gasilne na mene iz svoje privatne blagajnice daroval 80 gld. — (Izgubila se ie) nekoliko umobolna Frančiška Petkov še k iz Zaplane pri Vrhniki. V četrtek je šla z doma, češ, da gre k svoji teti v Ljubljano, od tedai pa se pogreša. — (Za prijatelje vrtnio.1 V Velikih Laščah je na vrtu g. sodnega svetnika Suflaja blizu tristo grniičev vrtnic najrazličnejših vrst, oblik in barv v najlepšem cvetju. Vrt s tisoči in tisoči najpestrejših cvetov je naravnost očarljiv in vreden, da si ga vsak prijatelj cvetic ogledi, zlasti ker je malokje videti na tako malem prostoru toliko množino cvetja. — (Gledališka predstava ▼ Novem mestu.) členi slovmiakeaa gledališča gospa Polakova in gg kapelnik BenisVk, Fedyczkowski in Ros prirede v nedeljo operetno predstavo v Novem mestu. Program je isti, kakor predstavi v Kamniku, katera je po došlih nam poročilih izredno ugajala. — (Ujeti tat.) Iz Št. Jerneja se nam piše: Neumornemu zasledovanju c. kr. žandarmerije v Kostanjevici in tukajšnjega županstva se je vender posrečilo danes 27 po noči vjeti predrznega tatu, ki je 15. t. m. vlomil v pošto v St. Jerneju. Tat je gostač ali sabenjek: Anton Gorenec, vulgo K ran j c doma iz Razdrtega blizu Št Jerneja, sedaj stanujoč na Drami ob Krki št. 17. šentjernejske fare. — Kakor sem v zadnji notici omenil, da bode, ako se pravega tiča dobi, še marsikatera do sedaj še nerszkrita tatvina na dan prišla, se je obistinilo. Omenjeni Ant. Gorenec je tat »profesijnnal". Kradel je VŽe 10 let. Za cel voz različnega blaga odpeljalo ae je v Kostanjevico. Usnja, masti in masla več loncev, perila, obleke, revolver, vse to tvori obširen »corpus delieti". Na pošti vkradeni denar je bil, razun 56 gld, najden poleg tatove bajte v lončenem vrču zakopan. Do sedaj je predrzni zlikovec priznal 10 večjih tatvin. Ali je tatvina izvrševal sam ali v družbi, bode pač pokazala preiskava. Nekako bolj prosto dihamo sedaj, ko vemo, da je ta skrivnostna tatvina prišla na dan. Marsikomu, katerega se je imelo na tihem na sumu tatvine, je v tolažilo in zadoščenje, da je pravica in resnica prišla na dan. Posebno nas, St. Jernejce veseli, da tat ni z naše vasi, kar se je početkom sumilo. — (Ravnopravnost v Celju.) Piše se nam : Zadnji čas obiskujejo Celje najrazličnejša nemška društva, a dočim ae vsakemu izmej njih dovoljuje, hoditi z razvitimi zastavami in z godbo po mestu in sploh nastopati korporativno, naj so že društva nemškenacijonalna ali socijalnodemokratična, se to še nobenemu slovenskemu društvu ni dovolilo. „Siid-steirisch« Post" ima prav, ko piše, da je to jedini način, na kateri se da vzdržati fikcija o nemškem značaju Celjskega mesta. — (Koroški ,Bauernbund") je imel minolo nedeljo v beljaški okolici, torej zopet na slovenskih tleh svoj občni zbor, kateremu je takoj sledil javen shod. „Bauernbud" je vse svoje moči osredotočil na lov na slovenskega kmeta in zato je zadnji časr da se poklicani faktori že zavzemo za našo stvar in naredili konec temu hujskanju. Razmere so zdaj že take, da km-t že nobeni stranki ne verjame. — (Novo gasilno društvo) so pred kratkim osnovali v Stubnju nad Valcbergom v podjunski dolini. Zapovedovalni jezik je slovenščina. Vrlim možem, ki h» to ukrenili: Živeli! — (Socijalni demokratje in krščanski socijalisti v Gorici.) V nedeljo so socijalni demokratje priredili javen shod. Na ta shod je prišlo jako mnogo kršč. socialistov. Laški socijalisti so bili v strahu, da dobi njih shod slovanski značaj in so zategadelj prouzročili, da je policija slovenske krščanske socijaliste odpravila z zborovahčča. — (Osebne vesti.) Poštna oficijala v Trstu g Viktor Cegnar in gosp. Job. Zupančič sta imenovana višjima poštnima oficijaloma. — i Vesela vest iz Istre.) Hrvatje so zavzeli Višnjan. V tej občini so doslej gospodovali Italijani in znali so se vzdržati na krmilu vzhc temu, da je velika večina prebivalstva hrvatske narodnosti. Dolgo let so se hrvatski rodoljubi na vso moč trudili, da narede konec lahonnki krat o-vladi. Zdaj se jim je to posrečilo. Pri občinskih volitvah, katere so se vršile te dni, je hrvatska stranka zmagala v tretjem in v drugem volilnem razredu in s tem dobila občino v roke. Padla je zopet jedna leskih trdnjav in če Bog da in sreča junaška ne pride nikdar več v nasprotniške roke. — (Slovensko časnikarstvo.) Vrlo glasilo v Am*riki živečih Slovencev, „Glas Naroda", začne s 1. julijem izhajati po dvakrat na teden. To je lep napredek, katerega se res prav iskreno veselio:o. „Glas Naroda" zd užuje v Ameriki živeče rojake , ohranja in obuja v njih narodno zavednost in je zato vreden izdatne podpore, katere mu želimo tudi iz stare domovine. Vsaj vsaka čitalnica in vsako bralno društvo bi moralo biti naročeno na .Glas Naroda". * (Baron Lueger) Ogeraki list/i javljajo, da je cesar z županom dr Luegerjem na Dunaju tako zadovoljen, da ga imeuuje v kratkem baronom. Luegerjevo glasilo ,Delit. Volksblatt" ne zanika te vesti, nego se le čudi, zakaj se Madjari nakrat toli brigajo za Luegerja, katerega so prej samo psovali ah pa ignorirali. * (Vitežki Madjari.) Oger Koloman T o t h , oficijal neke banke, je poneveril 82.000 gld. ter pobegnil ž njimi v spremstvu žene in otrok. V Bremenu pa so ga ujeli prav v hipu, ko je hotel stopiti na ladijo, da ga odpelje v Ameriko. — Višji blagajnik oger. banke za obrt in trgovino, Fran Bala pa je poneveril in večinoma tudi že porabil 29.000 gld. Ko pa so ga hoteli zapreti, se je ustrelil. * (Najvišji evropski predor.) Na Savojskem v jugovzhodni Franciji gradijo predor v Montblan-škem gorovju v višini /J400 m. Povod gradnji tega predora je velika nesreča, ki se je zgodila meseca julija I. 1892 pri toplicah St. Gervais iu je uničila 200 ljudi. To nesrečo pa jo povzročilo blizu Mont-blanka se nahajajoče podzemeljsko ledniško jezero, ki je tako nenadoma poplavilo dolino in valilo sabo velikanske skale, ki so popolnoma uničile tudi dve vasi. Da se ne bi pripetila zopet kaka nesreča vsled povoduji dotičnega jezera, gradijo omenjeni predor v globini lednikovi, da bode voda ledniškega jezera polagoma tekla v dolino. Dj konca prihodnjega leta bode predor gotov. * (Koliko davka plačujemo Slovani ?) Po uradni statistiki plačujajo v tostranski polovici davka: Nemci 22C 691 000 gl, Čehi 156,475 000 gl, Poljaki 44 885.000 grl., Malorusi in RuBim 31 407 000 gld., Slovenci 20,000000 gld, Italijani 17,030.000 pobi . Hrvati in Srbi 8,224.000 gold. in Rurouni 2,040.000 gld. Ker se pri zadnjem ljudskem štetju ni oziralo na materinščino, ampak na občevalni jezik, ne je štelo premnogo Slovanov mej Nemce in Italijane. Po uradni statistiki plačujejo Slovani 261,031.000 gld. davka, v resnici pa mnogo več, kar bi se moralo Nemcem in Italijanom odpisati. Istma bi bila, ako bi se za Nemce reklo 200 za Italijane pa 13 milijonov; na S lov« ne bi prišlo 292 milijonov. Toliko torej na tiste, ki so v drž vi najmanj! Pri krvnem davku pa je število za Slovane še mnogo večje, nepo pri denarnem. * Slovak obešen v Ameriki.) Slovak Andrej Malinak je bil 9. t. m. v Nevvurku obešen. Ko so ga pripeljali pod vešala, je dejal, da odpušča vsem sovražnikom, kakor se tudi sam nadeja od-pušoenja. Potem je po Jal vsem okolu stoječim roko in se vstopil pod vešala. Ko so mu zvezali roki, je rekel: „Upatn, da zadobim odpuščeoje, kriv sem, toda žena, katero sem umoril, je bolj kriva, ko jaz." Malinak je v noči 22. julija 1897. umoril vdovo Kmetz. TJlomil je v njeno spalno sobo in spečo ustrelil. Malinak je imfl z ženo intimno raz merje, in ko o njem ni hotela več vedeti, jo je ustrelil. Malinak je zapustil na Ogerskem ženo, katera ga je prišla iz stare dežele v ječo obiskat. Malinak pa je ni hotel poznati. * (Strašna smrt) V Sharonu v Ameriki je Leroy Crider I8letni mladenič padel na okroglo pilo, katera ga je hipoma na kosce razrezala. Fant je letošnjo spomlad ostavi! šolo. Dne 9 junija zjutraj je delo dobil in 15 minut potem zadela ga je hitra in grozovita smrt. * (Grozovito zločinstvo.) Vsa okolica Somer Pointa v Amenki je bila nedavno strašno razburjena. Pogrešili so lOletnega sina Efrajma Connellva. Zad njič so videli dečka z nekim možem na poti v bližnji gozd. Tukoj so preiskali gojzd in našli truplo dečka pod listjem skrito; obleka je bila raztrgana in je bilo spoznati, da je deček zadavljen. Zdravniki so spoznali, da je postal deček žrtev nesramnega zločinstva. Množica je hotela morilca, katerega so tudi dobili, linčati in na kosce raztrgati, ali oče umorjenega fiintiča je to zabrani 1. Zločinec je 27 let star, njegov oče je spoštovan zdravnik v Vonk^rsu. jKnJi±oTrnost. — »Planinski Vestnik". Glasilo „Sloven skega planinskega društva" v Ljubljani Št. 6. -Poziv! — Potovanje okoli aveta. — Na Triglav! (Kadilnik.) — Golte. (Orožen.) — Kako aem porabil svoj dopust, i L. F.) — Pesem hribolazcev. (A. Nedved.) — Društvene vesti. — Kamniške pla nine. (J F.) — Razne vesti. — Književnost. — »Popotnik". 12 št. vsebina je naslednja: Hrvatskomu učiteljstvu. — Nadnčitelj, učitelj, pod učitelj. (A. Kosi.) — O navadnih ulomkih. (Mat. Heric.) — Društveni vestnik. — Dopisi in razne. — Natečaji in inserati. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 28 junija. »Wiener Zeitung" prijavlja danes na podlagi § 14. izdano cesarsko naredbo, s katero se uveljavlja b a d g e t n i provizorij. Zajedno se dovoljujejo subai stenčne doklade uradnikom za pol leta Dalje se pooblašča finančni minister, da izplača 20 milijonov gold. na račun investicijskega poso jila, katero je bilo predlagano za tekoče Uto, a se ni moglo najeti, ker parlament tega vsled nemške obstrukcije ni mogel dovoliti. Dunaj 28. junija. Ministerski predsednik grof Thun je konferiral itudi z grofom Pallffyjem in princem Friderikom Schwar-zenbergom glede spravnih konftrenc. Dunaj 28. junija. Vlada je razglasila naglo sodbo za gališka okraja Novi S/acz in Iti mano w Naredbo sta podpisala minisUrski predsednik grof Thun in pravosodni minister It u b e r. S smrtjo se kaznujejo umor, rop, požig in javno nasilstvo. Praga 28. junija. »Politik" javlja, da odidejo jutri zastopniki mladočeške stranke na Dunaj dogovarjat se glede spravnih konferenc Budimpešta 28. junija. Vsi listi na znanjajo, da je v kratkem pričakovati p remeni bo avstrijske ustave. Te vesti je presojati z največjo previdnostjo. Listi pravijo, da hoče Thun odpraviti peto kurijo in deželnim zborom dati volilno pravico za državni zbor. Kompetenca deželnih zborov se znatno razširi. Ako se Thunu tudi 8 tem drž. zborom ne posreči, rešiti nagodbe, potem sklene z Ogersko trgovinsko pogodbo in jo uveljavi s pomočjo § 14. Budimpešta 28. junija. V današnji seji poslanske zbornice se je primeril viharen prizor. Ko je ministerski predsednik baron Baiiffv predloži) cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se preloži zasedanje do 5 septembra, dočim je bila zbornica že prej sklenila, da se zasedanje preloži do 6. septembra, je Kos-suth proti temu protesto*al. Tudi Polonvi je hotel govoriti, a ker tega predsednik m pustil, je Polimvi mej čitanjem zapisnika ves čas razgrajal. Levica se je del la jako ogor Čeno Krakov 28. junja. Mickevviczi va slav nnst se je sinoči končala s predstavo v geda lišči in iluminacijo. Po prtdstavi sta bila dva bhiiktta Jednega je priredilo mesto, druzega pisatelji. Pri sltdnjem je prišlo do razpora za radi raz mena mej Poljaki in &hi. Ldajstvlj v Petrogradu izhajajo t ga, na zbli/anje Husov >n Poljakov delujočega lista is priporočal Po ljakom drugo taktiko napram Kusom, -.sled česar je nastal koi ti kt. Lvov 28 juuija. Izgredi se ponavljajo V ok< lici Niwega Sz&cza so i/gredmki za/gali vse žid« vske hiše. Na lici mesta se nahajajo štine bataljoni in dve eskadnni vojakov, katerim pa se še vedno ni posrečilo, narediti r«td Ve* oseb je bilo v boj.h že ustreljenih, mnogo je rantt-nih. Tudi okolu Przeoivsla so se kmetje začeli gibati. Vlada je poslala tri bataljone tja Rim 28 junija- Danes ob 12. uri 38 min. ponoči je bil tu močan potres. Berolm 28. junija. Definitivni izid ožjih volitev je naslednji: izvoljenih je bilo 19 konservativcev, 39 narodnih liberalcev, 24 socijalnih demokratov, 8 Wolfjv, 10 pristašev državne stranke, 23 pristašev centruma, 5 pristašev reform - stranke, 11 pristašev svobodo-mistlne stranke, 29 pristašev svobodomiselne ljudske stranke, 8 pristašev nemške ljudske stranke, 3 pristaši kmetijske zveze, 1 Poljak in 6 divjakov. Novi York 28. junija. Amenška oku paci,ska vojska je zbrana ob Rio Guamo, pet milj od Santjaga Amerikanci so spravili štiri baterije na neko goro, a vzlic temu uvidevajo vlike težave, katere jim prouzroči boj proti Santjagu, zlasti ker imajo premalo moči na razpolago I___i Slovenci ln Slovenke I n« zftblte družbe sv. Cirila ln Metoda I T T Poslano.41) Dne 24. t. m. sem šla na Golovec na svoje posestvo. Vračnje se domov mimo prostora, kjer časih vojaki streljajo, česar oa ta dan mso delali, srečala sem stotnika domobranskega polka, gosp. B u c b t o, kateri me je brez vsacega vzroka ostavit, začel na me na ves glas vpiti in mi očitati nedostojnosti, katerih javno niti povedati ni možno. Na moje proteste vanje proti takemu ravnanju, zgrabil me je stotnik Buchra za roko in vpil: »V imeni postave Vas pustim aretirati". Ne meneč se za stotnikovo vpitje šla sem proti svojemu doma, za seboj ps sem čula stotnika, ko je klical vojake in vojakom naročal: »eden naj jo prime, drugi pa naj grs po redarja". Posrečilo se mi je, priti na svoj dom, še predno je stotnik Bach ta mogel izpolniti svojo grožnjo. Moral se je zadovoljiti s tem, da me je vpričo mnozih Ijndij na nečuven način sram otil, ne da bi imel v to najmanjšega vzroka. Prijavljam to zategadelj, da bode občinstvo vedelo, da sem že storila primerne korake, da mi dobi sodišče zadoščenja V Ljubljani, 27. junija 1898. 2*£avrlja» 2v£e>3a.le trgovka in pocestnica v Kurji vasi It. 1. *) Za vsebino Ujca spisa je oradnittvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa. (1009) Za prebivalce mast, aradalke Itd. Proti tea-setam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dala je nprav neobhodno potrebno do-»tace zdravilo pristni ,,Moil-tv BeUlits-pratiek", ker npliva □a prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. HOLL, o in kr. dvorni calagatelj, na DUNAJI, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati HOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 skatljici ae no pošljeta. 8 (5—9) Izborno deluje S^Tanno-Chinin tinktura za lase 55 ikrepčuje in ohranjuje lasiSče in preprečuje ispadanje las. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom SO lir. Tea.laa.aL zaloga (386—17) lekarna JI. sLe listek, Ljubljana Resljeva cesta St, 1, sraven mesarskega mostu. Tvlofon štev. OS. Vmeluo icnojeuje. Tudi najizdatnejle gnojenje ne zadoSča, da bi se vrnilo zemlji vse one snovi, katere ji odvzema na nji rastoče sočivje, žito itd. Da je letev dobra, tre ha je poleg navadniega gnojenja tudi umetnega, ki dovaja zemlji fosforjevo kislino, dušika in kalija, brez katerih ostane n. pr. žito majhno in z»nikerno. Tako izborno umetno gnojivo jo Toumieva niok« (allndrss), ki se raztrosi po njivi ter z brano pokrije s prstjo. Tvnlka pošilja do 5 kg take žlindre tndi za posknSnjo, kar se lahko naroČi z dopisnico v češki tvornici v Pragi, Sv. Vaclava trg &t. 55. Tvornica posije vzorec brezplačno in franko ter prilaga tudi obSireu navod. Umrli so v D jiiI»Ijanl: Dne IfcV junija: Jožef Preskar, krojače v sin, 3 me« sece, Sv. Petra st. ti., drevesni katar. — Angela Prežel, moknr eva hči, 1 mesec, Stari trg St. 34, želodčni in črevesni katar. Dne 'Jti. junija: Alojzij Schaffenrath, umirovljeni c. kr. rudniški kancelist, tiO let, Florijanske nlice At. 32, ostarelost. — Ivan Kozjek, posestnik in starinar, 83 let, Sv. Petra ceste St. 4ti, prisad. V deželni bolnici: Dne 24. junija: Jernej Otrin, gostac, 78 let, vnetje mehurja. Dne 25. junija: Ivana Nič, mizarjeva vdova, 58 let, srčna hiba. V otro&ki bolnici: Dne 25. junija: Frančiška Selan, dninarjeva hfii, 4 >/i mesece, prisad. — Valentin Galle, delavčev sin, M'/l leta, jetika. Dne 'iti. junija: Albert BorStnar, delavčev ain, 1 leto, vnetje sapnika. Darila za „Narodni Dom11. L.VX\Vl.lKkiiz „Hrti|curMl<» clrusfcbe". Prenosek . . . 34352 gld. 02 kr. Doneski za mesec april; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Fr. Gonćnik in dr. Ivan Tavčar, k 5 gld., skupaj........... 10 „ — m Dr. A. FerjančiC, I Gogola, Fr. Kollmann, I. Murnik, M. PleterSnik iu U. pl. Trn- kćczy, k 3 gld , skupaj..... 18 „ — „ Dr. vitez K. Đleiweis, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmann, a 2 gld., skupaj........ 10 B — m A. Bayr, J. S. Benedikt, O. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gri- čar, M. Klein, dr. J. KuSar, E. Lah, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Pleiweiss, K. PleSko, T. PovSe, J. Rode, A Skaberne, A Stor, dr. Fr. Te- kavdio, J. Velkovrh, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj .... 30 „ — m Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, a 50 kr., skupaj........ 5W — ■ Doneski za mesec maj; plačali so č>\ p. n. dime in gospodje: Fr. Goričnik in dr. Ivan Tavčar, a 5 gld., skupaj........... 10 „ — . Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann, I. Mnrnik, M. PleterSnik in U. pl. Trn- kdczy, a 3 gld, skupaj..... 18 t — m Dr. vitez K. Bleiweiss. I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmann, k 2 gld., skupaj........... 10 . — m A. Bayr, J. S. Benedikt, O. Detela. P. Drahsler, J. Duffe, A. Gogola, I. Gri- čar, M. Klein, dr. J. Kolar, E. Lah, J. Lozar, J. Martinak, I. Mejač, R. Milic, G. Pire, K. Pire, L. Pire. K. Plei- weiss, K. PleSko, T. PovSe, J. Rode, A. Skaberne, A. Stor, dr. Fr. Tekavči«, J. Velkovrh, K. Weber, A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K Žagar, k 1 gld., skopaj........ 30 B — „ Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač. J. Jenko, J. Maček, Al. Polianec, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, k 50 kr., skupaj........... 5 „ — „ Doneski za mesec junij; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Fr. Goričnik in dr. Ivan Tavčar, k 5 gld., »kupaj........... 10 „ — 9 Dr. A. Ferjančič, I. Gogola, Fr. Kollmann, I. Murnik, M. PleterSnik in D. pl. Trn- koczy, k 3 gld., skupaj..... 18 „ — „ Dr. vitez K. Bleiweis, I. Gorup, Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmann, k 2 gld., skup;«j........... 10 „ — m A. Bnyr, J. S. Benedikt, O. Detela. P. Drahsler, J. Duffe, A Gogola, I. Gri- čar. M. Klein, dr. J. Kuftar, E Lah, J. Lozar, J. Martinak, I. Meiač, R. Milic, O. Pire, K. Pire, L. Pire, K. Pleiweise, K Plelko, T. PovSe, J. Rode, A. Skaberne, A. Stor, dr. Fr. Tekavcifl, J. Velkovrh, K. VVeber. A. Zajec, dr. Fr. Zupane, M Zupane in K. Žagar, a 1 gld., skupaj .... 80 , - 0 Fr. Ban, A. Bartel, I. Bonač, J. Jenko, J. Maček, Al. Poljanec, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar in A. Trstenjak, k 50 kr., skupaj.......... B , — m Skupaj . . . 84571 gld. 02 kr. Opomba: Vsem čč. p. n. darovalkam in darovalcem, ki v sdanjem, za drultvo toji težavnem položaja veadar-lo vstrajajo, bodi izrečena najtoplejša zahvala V Ljubljani, dne 26. junija 1898. Odbor „Krajcanke družba". Razglas družbe New-York" za zavarovanje življenja. Ustanovljena I. 1845 — V Avstriji od 1. 1876. NajstartjSa mrjnarodna družba na min i& miarovanjV življenja. Sklicevsje se na razglas, ki ga je prijavila nafia družba dne 23. jnlija 1897. !., Bi usojamo s tem javi juti na splošno znanje, da je vis. c. kr. mimsterstvo za notranje zadeve potrdilo našo za bodočo tnkiijšnje pošlo vanje namenjene , Sploine zavarovalno pogoje" in ,,neto premijske tarife", na znanje vzelo predložene prospekte, ponudbene in poli ene formulare ter da je nafia družba predpisano jt JasnftAlno v postavno normiranih vrednostih položila pri o. kr. mlnlsterl-Jalnem plačilnem uradu na Dunajl. Ker j« torej nafta družba popolnoma zadostila vsem odredbam vin. miiiiHterijaliie odredbe z dne 5. marca IS'.*<», drž. zak. si 31., smo /.'.pet začeli prevzemati nove ponudbe v kronov inah in deželah, zastopanih v državnem /.boru. Duuu), '.«. junija 1898, (9'J5—1) Za družbo za zavarovanje življenja ,,New-Yox»k" pruilae S 2 ■ s t- - Vetrovi Nebo a _, 27. 28. n 9. zvečer 1 731 3 7. zjutraj i 7H3 1 2. popol. '33 5 176 I« 6 253 si. sever sr. jvzh. sr. zahod jasno jasno del. obl. 198 Srednja včerajšnja temperatura 18H", sa 03° pod normaloiu. Včeraj do- in popoludne nevihta in ploha. JD-u-r^aJesica. tDorza dn ) 28. junija 1898 Skupni državni dolg v notah.....101 «ld. 60 kr. Skupni državni dolg v srebru .... lul , 50 „ Avstrijska zlata renta . ,.....121 n 35 , Avstrijska kronska renta 4°/0.....100 „ 75 r Ogeraka zlata renta 4%.......121 „ 20 , Ogerska kronska renta 4u/0.....t*8 . 8"> , Avstro-ogerske bančne delnice .... 907 „ , Kreditne delnice.........369 „ — „ London vista......... 113 . 85 a Nemški drž. bankovci za 100 in.irk ... 58 „ 80 , 20 mark............11 * 73 , 20 frankov........... 9 P 52'/, n Italijanski bankovci.....i , , 44 n 35 „ C kr. cekini........... 5 . 63 . Za 350 gld. proda so dobro ohranjen Natančneje ee poizve u» KIiumUI ocmII at. 11 V JLJllItlfHisl. (953-3) Proda se T Zagorloah pri Bleda mujlmii lii«n z lepim sadnim vrtom, kateri meri 600 □ sežnov, pripraven, da se postavi vila. ki bi imela jako lep razgled na jezero. Več poisve se pri lastnici posestva Mariji Juro v v Zagoricah, ali pri A. Kalila v Ljubljani. (988 - 2) Išče se blagajničarica za špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »blagajničarica* upravniatvn „81ov. Naroda*. (989—3) Prodajalka »iprejme a« t«ko| v trgovino z mešanim blagem t dobri hiši, z lepim ravnanjem. Zahteva se zmožnost slo/enskega in nemškega jezika, dobro spričevalo in izurjenost posebno v prodaji maMifakturnega blaga. — Več pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (9^4—3 Rezalni stroj na kolo in drugo knjigovezniško orodje se radi odpotovanja jako ceno proda. Kupci naj se oglasijo v Rlbulcl h. nt. 59. (966-3) Zzdelcvatelj-dobavitelj za oglje bnkovega in mehkega lesa, smerek i. t. d. »«■ lš«V #a dobavo |»«> % »K*»ulli. Ponudbe naj e« pošiljajo reNtavrsiiln Faniliii. GradiHČe at 2 v Ljubljani, (kog—1) 50 zvezkov Ljubljanstega Zv-ona od 18^1, do 18^7. l.f vrstoma ali posamezno, nadalje YseIi6l8tni^ov DnoajstegaZ-ona po primerni ceni na prodaj. I« prijaznosti posreduje proti plačanemu odgovoru Ivmi Itoott«'. trgovina s papirjem iu knjigoveznica v l,|ul»ljuul. (1008—1) o^r Pozor! "t^sj i Novi, fini, dobri g svinčniki „Družbe sv. Cirila in Metoda". Z naćelom, da kar se zalaga pod imenom dične naše družbe - mora biti na boljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privo ljenjem slavnega vodstva nove, line svinčnike v korist ,Družbe sv. Cirila in M-toda . izdelane od prve svetovne firme te stroke: L. C. Hardtmuth na Dunaju. Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsHki narodni hiši, po pisarnah in šolah in d* se moje dobro blago ne zamenja s kakimi Blabimi izdelki, izdanimi n* ime dražbe, zato HT zahtevajte, kupujte in Wk%T~ v lastno ko»ist rabite le svinčnike, ki imaio poleg družbenega imena utis-njeno tudi tovarniško znt-.rnko C. Hardtmuth. MoJa blago Jo prima-blago. Le k prlmav-blagu prlutisne firma X«. O. Hardtmuth svojo znamko. Cena svinčnikom je po 1, 2, S. 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah ceneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja Ivan Bonač trg-ovina a papirjem in iolskleai potrebščinami v LJubljani. Založnik priznano najlepših slovenskih razglednih dopisalo v korist ,,Družbe sv. Cirila in Metoda 4 s podobo nje prvomestaika veleč go«p. Tona Za pasa. Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. franko. Prevzemam naročila, is Izdelovanje ras* Slednih doplanlo v eni sli več barvah. Pros m, a se mi iz vseh krajev slovenske cemlje, kjer ie nimam zveze, pošlje, p > 10 mzglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini. (949—4) Krepak učenec kateri je dovršil 2—3 realke ali gimnazije, vzpt-ejme se v trgovino s papirjem, knjigami in galanterijskim blagom. Kje? prvo l| prijaznosti Joalp Sekiiln, KriauČIŠ-knnoUe ulice m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfente, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein-Reifling v St-yr. Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7 ari D m zjutraj OSObai vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Fran^R'Rl'est.e, Ljubno. Dunaj j čez Selzthal v So'n' grad ; ter Klein ReiHing v Line. Budejevice, P:zenj, Marijine vare, Hel). France ve vare. Karlove vare. Prago, Lipsko, rez Amstetten na Dunaj Ob 11. uri 5«) m. dopoludt e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno. Sebthal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osnimi vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Liuhno; Osa Belsthe! v Solnograd, Lonr - Gastein, Zeli ob joasf U, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo Pariz ; 6sS Klein-Reifling v Steyr, Line. Bndejevice, Plzer- Marijine vare, Heb, Fraucovp vare, Karlove vare. Prago. Lir sko, Dunaj »ia Amstetten. Ob 7. uri 16 min. svečei osehui vlak v Lesce-Bled. Pob n t ga vsako nedeljo in pr.i7.nik ob 5.mrl .19 m popoludne v Lesce-Bled — Progn v Novo ineNtn li v Ko-eevje. Mešani vlaii: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri f> m. popoludne, ob 6. uri 30 n . »večer — 1'rlliotl v l.f ni»l J»n<. j k l>r«»K> ie Trblžn. Ob b. nri 4« m. zjutraj OB m. zvečer. — Odlio«! Im L|ub~ IJmu«* d k. v Knuinik. Oi i, uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri f» m. popoludne, ob t), ur« fx> u in ob It), uri 8S min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih, — Prllaud w l.(tii»i|iMuo d. k Is Khiiiuikn. Ot 6. uri 5t> m. zjn traj, ol I I uri H na dopoludne, ob 6. ar 10 m. in ob 9. uri f> i min. zvečer., poeleduji vlak samo ob nedeljah in >raznikih. fl7 —144) Hiklasa Rudhoizeria naslednik ■ urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. Niklaate cili> der remontoir ure od . 4 gld. — kr. naprej. Srebrne cilinder remontoir ure od 6 „ n ,« Srebrne damske ctlindtr-rem »ntoir- ure s Hiebrnim pokrovom od . . 7 „ — ,, ,, Srehrne remontoir-ure na sidro od 10 ,, — „ ,, Srebrne remontoir ure s 8, srebrnim pokrovom od............ 10 ,, 50 „ Zlate damske remontoir-ure od . . 14 „ 50 „ „ Zlate remontoir-ure zu gospode od 28 „ — „ Zlate remontoir-ure za gospode z dvojnim pokrovom od.....38 „ — ,, ,," Urenanihalo vskrinjicisvetli intemni i* ., — ,, „ Dre na nihalo v skrinjici svetli in t» mni z h tjem ur od...... 13 „ — „ ,, Dre na nihalo z bitjem četrtink od 27 „ — „ ,, Budilke od .............. 2 „ — „ „ „Scbw»«rzwiilder" z bitjem pol urod 3 „ — „ „ (LST Za dobro blago in za dola sa Jamči ~*sJQ Popravila se hitro, dobro in po ceni izvršujejo v lastni prodajalnici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča z velespoštovanjem (808 —10) Franc Karol Rudholzer. Dobavitelj kontrolnih nr sa o. kr. avatro-oa;eroko vlado, sa Bosno ln Herzegovlno. *\ ©l©|©|©l©|©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® ledino pravo originalno Telefon št 90. ©I©l©l©l® ©l©l©l©l©l©l® UMiiuiovljcno 1. Jedino to je bilo odlikovano na vseh razstavah, ^ kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počastnimi znaki. Zastopnik: (951_5) J. Gorup v Ljubljani. i ^0>r priporoča I V^J. Soklič. ft £k AAA a% JBksAAJk A A A %a\a\ i JOSIP REICH I 5 likanje sukna, barvanja*'] 4 in kemična spiralnica ► S J Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4^ d se priporoča za vsa v to stroko spada- k, I 1 >39) joča dela. J J * Postrežba toona. — Gene nitk«, r i •r ^r^r^ajar ^jr LaVI Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <40> lastnega izdolka za dame, gospode in otroke je vedno na i z boro. Vnakerina naroČila izvršujejo so točim in po nizki ceni. Vso mere se shranjujejo in zaznamonujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vaortic vposlati. priporoča po coni Hugo Ihl v Špitalskih ulicah štev. 4. j pzor Alojzij Erjavec j.*««* S (42) čevljarski mojster I _V Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 * fij priporoča se prečast. duhovščini in slav. m 2 občinstvu za obilno naročevanje r»zno« \ *J vrstnih <»t>n v 11 I« katera izvršuje ceno, y ■ pošteno i u iz zanesljivo trpežnega usnja w> j£ od najfinejše do najpriprostejše oblike. 1 Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom g 5j naj se blagovoljno pridene vzorec. *§• Umili msussu* meiirn>irwwweamg (43) Glavna trzuv Stari trg Pekarija in slaščičarna št- 21 Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulice št. 12 Tu se dobiva Ikrnt na tinti svete, liknunu, cd rt* v o In alta«*tm» pe-karsHO pevivu, vseh vrst bruli u« rteii UrMli in prepeerneo t Vamlle- Zwiebak) V svojih <*IM*elearnieish postrezam točno z iih| tlneJAlui uaelailului l»eetv»ui. s»lud"l«Mlom ins tluluil prlStuluil likerji ter z HVnuutli-vliiotn. Posebno opozariam na fine lutlljau.kr krofe in taiitkeit inielaao uapolneiie. : Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. ^ j Pleskarska mojstra c. kr. državne in * c. kr. priv. južne železnice. t. 1 Slikarja napisov, ^ st&vblnaka ln pohištvena pleskarja. { ' Tovarna za oljnato barvo, lak S in pokost. (44) > 1 Zaloga orliclimlueg* knrl»ollne|a. **( i Maščoba za konjska kopita in usnje. 4 h<*^ji_j*<« *uu* w *^jkj^ t» nji »fin oderci izvrstne facone, najboljši izdelek N 1(45) nMJccncJe pri Qj »ALOJZIJU PERSCHEj 1 Pred škofijo 22, poleg mostne liii«. nj ■nSU5JEU5r5I5 — 1S.IEUSUSJS faBal i Avgust Repič j S Ljubljana. Kolezijske ulice st. 16.1 J (48) -v* Trno-rem 1 ♦ se priporoča slav. ohčinntvn in naznanja. * • da izdeluje m popravlja vsakovrstne * a sode iz hrastovega ln mehkega * ♦ leaa po najnižjih cenah. — Kupuje ♦ * in pro«ta\)a staro vlnako posodo. J HENRIK KENDA Ceneni lepi klobuki za 1 darne. Vedno zailnji> novestf. i' u prnvl j» se urno in prav po ceni. tioiini iiirnali franku in mtunj. (6(1) LJUBLJANA. i 4 i 4 4 1 4 4 4 4 i 4 4 4 t F. Cassermann krojač za civilne obleke in raznovratne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj e. kr. unil. blagajnice drž. železnic uradnikov •v I_ijTJLTolja.nl, ŠelenTDTArgroTTO vilic© ©t. *3s ve priporoča slav. občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepramočljlvlh havelokov po najnovejši f»qom in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tu/.euisko rubo ima na skladišču — &g. uradnikom se priporoča ta izdelavanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor sablja, meče, klobuke itd., gg. c. kr. jnstičnim uradnikom pa za izdelavanje talar jev in baret. "Tajaj (46j ^ | Največja izbsr najnovejšega [svilnatega blaga | i Orno in barvHMto, za cele obleke in l»lna*>, priporoča l»o u»|uii|lli eeiiMti (47) Alojzij Persche Pred Škofijo 22, poleg mestne hiše. i i j Fran Raiser t prodajalec biciklov > Iz prvih tovarn. | Ljubljana | Šelenburgove ulice 6. | Največja tovarniška zaloga Najboljša urejena delav- J nloa za popravljanje btoiklov v ln Šivalnih strojev klobukov po najnižji ceni pri (50) J. S. BENEDIKTU Ljuhlj»uu, Slarl trg. J. J. NAGLAS m Ljubljana <51) Turjaški trg štev. 7. (53) Igu. Fasching-a. vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (EaUbit hisa) pripor«.fta svojo bogato zalogo ćctcdilnili ognjižć sjuajpriproMlej41 h, kakor tudi n»)tl> «#• z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada s p^ćmcami ali k.vhlami. ruprnvljni)* hitro In po >-**i*i. Viianja naročila se hit.ro izvrže. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar v Ljubljani, Duna.ska cesta priporoča svojo najvp^jo zalogo vseh vrat žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskihur vse le dobre do najfinejše kvalitete po nizkih oenah-Novostl v Žepnih, kakor tudi v stenskih urah vedno ▼ malogl. 56 Poprave te izvršujejo najtooneje. Ljubljana, ItimnjHlia cesta Nt. 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. \«JnlyJe cene. Mehanik (62) Ivan Škerl Opekarska cesta it. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih conah Biclisle in druga v §0 stroko spadajoča popravila izvrši dobi o in ceno. fnauja narod lane iM'nn lavrsu," IVI 4 ♦*»*±*±±a^tJLXX'*3S iotktisti!!! B!__ pasove, kravate najoeneje priporoma Alojzij Perscbi Pred škofijo 22. poleg mestne hiše. Anton I^re^jte^jt* Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. Oblelt« pO meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (f>7) ■ ■ni m Fran l>etter Xj3VL"blja,iim, Stari tre: fetev. X. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Ta se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstne nImium-reanlce in mlatllfil«e9 katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (5H) Genlkl saatonj ln poštnine prosto. ^ v največji izberi in po \ najnižjih cenah M trakovekvencemi s ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča Kari Recknagel aa Mostnem trgu. 4U V kavarni ,Merkur' od 1. julija 1.1. črna kavn.......10 fcr. bela kava.......to čaj..........IO iiihIIiiovcc*.......IO llmoiiacla.......IO K obilnemu obisku vabi ]>I >I ;i r^*3 g. ■ Vsaka deseta sn . .. rtuui. Loterija jubilejske umetniške razstave. 300000 sresk. Dunaj ini»*. 30.000 dobitkov. Žrebanje bode na Dunaju gotovo dne 12. julija 1898. Glavni dobitki kron 20000, lOOOO, 8000.6000 i. t. d. vr. Srečke po SO kr., 10 srečk po !% pld., poštnina in zaznamek dobitkov 10 kr. (8G1—13) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji zneska loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih Dunaj, Kttnstlerhaus, I., Lothringerstr, 9. Kuponi in pisemske znamke se vzprejemajo v plačilo. Na 10 srečk z zaporednimi številkami pnpaue doDitfk 1 Koncesijoniran po vis. i. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja lb94, st. 5373 ? Severno-nemSki Brzoparnlike vožnje v Newyork: Iz Bremena ob torkih in sobot»h. Iz Bonthamptona ozir. Cher-bonrgja ob sredah in nedeljah, la Oenove oziroma Neapolja via Gibraltar 2-3krat mesefin* Bremen - Avstralija. V Adolaldo, Melbonrne, (825-W) 8ydney. Bremen-Iztočna Azija v Kino. Prekomorska vožnja v Newyork ti—7 dni j. I Naj boljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: JEZ čL^r X ČL T 3. c a. r. M Glasbena Matica" v Ljubljani. ---sa9gr^ Valed odborovega sklepa pri slavnostni seji, na predlog gospoda odbornika „ Glasbene Matice" Ivana Vene a j za, razpisuje „Glasbena Matica" l«r dve jubilejski nagradi ^sai prvo s 600 kron, drugo s 30O kron za najboljši dve izvirni, za proizvajanje sposobni epiški skladbi (oratorij, balada, romanca, legenda, episki ciklus) za veliki orhester, soli in zbor. Snov bodi vzeta iz domače zgodovine ali legende, iz domačega bajeslovja ali domačega življenja ali se naslanjaj na kak slovenski izvirni (narodni) epiški poem. Po obsegu naj skladba izpolni pol koncertnega večera. K ti konkurenci se vabijo vsi domači glasbeniki. Skladbe je poslati do (991—2) IfcST 1. Jami vari ja leta ISMIO 1*0] ,.Glasbeni Matici' v Ljubljani, (na zavitku označene kot konkurenčne skladbe in opremljene s kakim geslom ali drugim znakom. Isto geslo bodi napisano na zapečatenem zavitku, v katerem je ime skladateljevo. Za oceno skladb in razsodbo o njih sposobnosti za proizvajanje se bo sestavila posebna strokovnjaška jury. SklaJbe ostanejo z vsemi pravicami last skladateljev. „Glasbena Matica" ima samo pravico do prepisa in proizvajanja za-se in za „Zvezo slovenskih pevskih društev" kjer in kadar si bodi. Odbor „Glasbene Matice" v Ljubljani. Fran Ravnikar sv. r., t. č. predsednik. ^Kuverte s priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Naznanilo Na c kr. veliki gimnaziji v Ljubljani ae vrSe v pol rt nem obroku \ %|>re)eiuiii icpIli g.n %wlo|» v I. rarrcil NO takega leta INOS 9«l dne i« |uti|a pocenil ob H. uri zfntru|. Učenci, ki ž*-le delati ta izpit, naj se spremljani od svojih stariaev ali njih odgovornih zastopnikov oglase «lue 141« julij » mej 8. jn 12 uro pri gimnazijskem ravnateljRtvu ter s s*boj prineso krstni iist in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali Jjudsko šolo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se jim vrne, ako vzprejemnega izpita ne izvrše a dobrim uspehom. Vik. i .j i učenci ne k vzpr^jemnim izpitom tudi lahko oglase pNmeiio, ako pravočasno po pošti poiljejo gori navedeni listini in pristojbino. Po naredbi Veleslavnega deželnega šolskega aveta z dne 28. avg. 1891 št. 2354 smejo ne odslej uče »ci ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju <*. kr. okrafailli fr,li» varate v v i niomlf u, lirmiju. dimili JIe»»t!i. In lt>»«lo\I j lel in ozemlju <>U rajnih n(»<1I*<- v liani nI lili. Koštan|Cvi«*I. Tlokr ln dni, vsakovrstne tehtnice* vsakovrstna plo-Mcevlunt uiealnKnaln, pHktouHNla, bakren«, clukavatn* bela ln črna in pocinkana. Tro tube ■a vodo la gnojuieo; svetilke aa voao*e; različna kovanja aa ko« elje. Kljncalnlce, me- MlnKaate kljuke, pante ln aapahe, pleten« omare ln pipe aa pivo itd. itd. itd. 2998 baraka Kongresnem trgu v Ljubljani % vsemi v njej postavljenimi čami in pe je na prodaj. Ogleda se jo lahko vsak dan od 2. do 4. ure popoliidiic, izvzem&i nedelje in praznike. Pismene in zapečatene ponudbe se vzprejemajo istotam do 15. julija t. 1. V Ljubljani, dne 25. maja 1898. (973—1) 0 © © © © © Otvoritveno naznanilo. „Narodna kavama" na Dvorskem trgu, v Pongratz-evi hiši. Visokcea iti temu p. n. občinstvu naznanjam, da sem otvoril gori omenjeno, popolnoma novo opravljeno ter z vsemi udobnostmi opremljeno kavarno dne 25. junija 1898, ob 12. uri popoludne Dekoracije in pohištvo v tej kav.-.mi izvedena so v jugoslovanskih motivih po načrtih arhitekta g. J. Jagra in mizarja p. J. Primožiča tap«tar*ka dela izvršila je tvrdka J. N. Naglas, slikarska g. Kramaršlč in g. Terdan, pleskarska g. Bricelj, stopnjice izvršil je g Žabkar in stole tvrdka g. J. Verbič v Bistri. Prostori so zračni in visoki ter obstoje1: iz biljardne sobe z dvema biljardoma, bralne dvorane in iz dveh Igralnih sob. Na razpolago so vsi tu- in inozemski najbolj čitani časopisi. V Dađeji, da st-m uredil kavarno, ugajajcčo vsem zahtevam slavnega p. n. občinstva, potrudil se bodem, ustreči željam vseh svojih častitih p. n. gostov. Postregel bodem z izvrstno belo in črno kavo, čaji, likerji in z raznimi pijačami, kakor tudi z Auerjevim m p lz na ki m pivom; v poletja z vedno svežim sladoledom, limonado, mallnovim sifonom i. t. d. ter z Izborno kavo za sajutrk, osobito v Ljubljano dohajajoČhn goatom v priporočilo. Opirajoč se na zaupanje, katero mi slavno občinstvo že mnogo let izkazuje, se zahvaljujem za to zaupanje in se nadejam, da mi isto nakloni Se v večji meri v moji novi kavarni _ . ... Z najcdličnejsim spoštovanjem (982—2) li arvn. r-i» ar. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".