PavSalnl Iranko v drSavl SHS«
MT Posamezna Itev. 1 krono.
250. itev.
V Uufetleni, v petek 29. oktobra 1920.
Leto IV.
Izhaja	netieti	in
prašnik«« \i s * U dan ©1» 16. uri dopotdner
Dredničtvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.fi/i.. Učiteljska tiskarna.
Dopise trankirati in pod° pisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise re ne vrača.
Oglasi: ProBtor 1 mm X Bom/n po K 1‘50. Uradni »»zglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. večjem naročilu popust.
Glasilo jugoslov. SGCffetno-demokratitiso stranka.
Telefonska £1. 312.
Naročnina: Po pošti alt i dostavljanjem na dom za celo eto K 240, za pol leta K 120, z a četrt 'eto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 860.
Reklamacije za list eo poštnine proste.
Upravnižtvo te v Ljubljani Frančiškanska ulico it.8>I., Učiteljska tiskarna.
Položaj v jadranskem vprašanju.
Belgrad, 28. Današnja „Pravda“ piše: Govorice, da je rimska vlada stavila naši vlad? nove pogoje ali zahteve za pogajanja o jadranskem vprašanju, niso resnične. Italijanski odpravnik poslov v Belgradu g. Ga-lanti se je izrazil v razgovoru, da je italijanska politična in parlamentarna situacija jako težka in da bo skoraj nemogoče začeli pogajanja, predno se ne izreče italijanski parlament. Ta pa je klican na 15. novembra. Ker se koncem novembra vrše tudi Jugoslovanske volitve in je verjetno, da bi italijanska vlada rada počakala, da vidi, kakšen izid bodo bnele, se bodo najbrže pogajanja vršila šele meseca decembra.
Vprašanje izpraznitve Dalmacije.
Dunaj, 28. „M3ttagsblatt“ poroča iz Berlina: V navzočnosti vojnega ministra je imel admiral Millo več kot enouren razgovor z Oiolittijem. Namen konference je bil, dobiti pojasnila glede zadržanja dalmatinskega prebivalstva in posadke, ako bi bila Italija primorana zapustiti Dalmacijo. Rimski lfstl poročajo, da je uspeh tega razgovora zadovoljil Giolit-tija. Ravno tako je pomirjena vsa javnost, ker so neosnovane vse vesti, da bi se Millo upiral izpraznitvi Dalmacije. Millo se je pred povratkom v Damacijo razgovarjal tudi z drugimi ministri in političnimi osebnostmi. —■ „M»ttagspost“ prinaša to vest na uvodnem mestu z naslovom: »Izpraznitev Dalmacije".
Sklepi poljske soc. dem. stranke.
Varšava, 28. Včeraj je bila seja sveta poljske socijalno-demokratične stranke. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri se med drugim veli: Koalicijska vlada je bila primerna samo za čas, ko so se morali vsi problemi podrediti obrambi neodvisnosti in vprašanju sklepa miru. Sedaj pa je potrebna nova vlada z obsežnim politično-socijalnim in gospodarskim programov. Osrednji izvrševalni odbor »stranke ra udruže-nje soctialno-demokratskih poslancev se pozivljeta, da .izdelata program socijatnfh in 'poetičnih zahtev stranke. Svet poživijo nadalje vse.organi-zacije stranke, naj izvrše priprave za deželnozborske volitve.
Komunisti in parlament.
KANDIDATURA TRUMBIČA.
Solit. 28. Zastopniki kmetske stranke so snoči na volilnem sestanku iziavili. da bodo o» vso moč nod-oirali kandidaturo dr. Trumbiča kot nosilca izvenstrankarske listine in da zato odstopalo od svoie strankarske l*stine. Zastopnik liudske stranke. or»>f Juras. ie iziavil da bo oripovar-laJ z vso močio da bi tudi liudska stranka podnirala listo z dr. Trumbi-Čem
JUGOSLAVIIA IN ZVEZA NARODOV.
Zapreb. 28. »Narodna Politika« ooroča iz Belprada. da bo naša vlada onstala na orvl sestanek zveze narodov ki ho 15. novembra t.1.. tri delegate, in sicer no enepa Srba. Hrvata in Slovenca. Prve seie se bo ! udeležil tudi ministrski predsednik dr. VesniČ.
VOLITEV REGENTA NA GRŠKEM.
LDll. Beograd, 27. Iz Aten iavI|a|o: Parlament )e sklican xa četrtek dne 28. t m. Sodfč po podatkih is zanesljivih virov, sta admiral Komdurlotis In bivši ministrski predsednik Zalmls najresnejša kandidata za regenta. Kar se tiCe izvolitve j princa Pavla menijo, da bo delal bivil kralj Konstantin zapreke in da ne bo dovolil sinu, d »odide na Griko, dokler ne bodo končane pollive v parlament. Kakor bitro bodo vse zapreke odstranjene, bo princ Pavel tako} zasedel prestol, ker Je po postavi že polnoleten. Princ Je star 18 let.
KONEC STAVKE V GRADCU.
Oradec. 28, Popaiania. ki so se včera? nričela med deželno vlado in med izv Sevalnim odsekom zveze nameščencev iužne železnice »o uspela. Nocoi ob polnoč se ie vzpostavil promet.
ZA IZBOLlSANlE PREHRAN IE-VALNEGA STANI A V ČEHOSLO-VAŠKI.
Prasra. 28. Nemški listi poročajo o odposlanstvu nemških sociialno-de-mok^atskih narlamentarcev ki so se zglasili pri ministrskem ntedsedniku Cernem predvsem radi neupodnepa nrehranitvalneea stania v nemških okratih.
MADŽARSKA MIROVNA PO-GODBA.
Belgrad 28. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič ie predložil na-_ rodnemu predstavništvu v rešitev zakonski nredlop o mirovni pocodbi med zavezniškimi silami in Madžarsko. Zakonski oredlop ie že dobil oredsankcik) krone.
POLOŽAJ V RUDARSKI STAVKI NA ANGLEŠKEM.
London 28. Posaifiaia zaradi rudarske stavke se nadaliuleio. Konferenca strokovnih or»ani7?ri1 na kateri nai bi se posvetovali o stavki, ie oHurodPna na četrtek keT smatralo, da stavka do takrat ne ho končana-
London 28. Trdi se. da so v oo-pa*aniih med rudarii in vlado nastale težkoče zavolio novih zahtev rudar-iev. Kabinet se bo danes z deleeati rudarlev sestal h konferenci.
RUSKO-UKRA.1INSKI BOII.
Moskva. 28. oktobra. (Brezžično.) Frontno poročilo od 27. t m.: Pri Ni-kolsku smo prekoračili Dnlerer in oodimrt sovražnika nroti Iuku. Pri Polo?! smo zasedli Rastorv in prodiramo dalie.
Dunai. 28. Ukraiinskl tiskovni urad nornča iz Tamova: Po umiku holiševikov so ukraiinske čete 26. t. m zasedle črto ob Rupu nri Krasinu. Na vzhodu so doseč le Lipovec in stoje na severu nri Borkičevu.
WllSON O ZVEZI NARODOV.
Washinpton. 28. V nagovoru odposlanstva Tenublikancev ie deial predsednik VVilson o zvezi narodov: VeHke žrtve Amerike v voini bodo brezusoešne. ako sc pričeto delo ne konča. — Wilson ie svaril ored nazi-ranietp da le Nemčiia edini narod, ki pol' imperialistične načrte in ki bi se rffll zavesti k naoadu. So še drupi narodi katere nrit-ania posoodarska Imhosumnost in želia no posoodstvu. Tem narodom bi sc morali zoperstaviti in Hm ooiasniti. da se ho v£s svet nostavil nroti niirn. ako bi hoteli ponoviti poizkus Nemčiie. — Wilson te dodal da ni nobenega drupepa sredstva za ohranitev miru. kakor zveza narodov
Komunisti so vellali doslei kot skr&ino re vol uci iona roa stranka, ki ie odločno odklaniala vsako sodelo-vanie z meščanskimi strankami. Komunisti so odklaniali parlament, od-
klaniali vsake preeovore. vsaKO oalc-
tiranie. Komunisti so priznavali samo eno vodilno in davno načelo: diktaturo oroletariiata *° 'a7CM-šnio diktaturo. Ne tiste diktature. «a-rero »e treba nripravliati id^no tn materilelno. za katere urestvčenie se •‘e treba no »starih nazorih« korakoma arnnak takoišnia Krv“v revoluella nai pripravi pot uresntee-n!u starih idealov delavskega raz-reda
V	Jueoslaviii ie bilo razooloženle za komunistično taktiko veliko zlasti v Beleradu in v Srbih, mnoeo veči kakor v takozvanib . *>rečanskih« kraiib (nrečani so tisti- k J oreb h^aio v,preko« Save in Donave, torei izven Frbiie). To ie popolnoma naravno in razumHivo nko izmislimo na dva momenta: na tesne politične in verske zveze katere so obstojale že od nekda. mtd Srbiio in	mdm-
elč na raznoloženie srbskega de[av-«;fva in .srbskih kmetov do Končam vo:ski.
Politično in. ve.rr.ko ie bila Srbiia že od n*kdai nekaka ruska flliiala. Zato ni Čudno, če ie iiašlo revolucionarno tnbanie. ki te vrelo v RusMi v«e na tla kat *e b io v ^vezi z vojsko silno globok <>dmev. Le zamislimo se v dtiSo nrlnrostet^a srbskega človeka, kmeta in delavca no voiskl. Sedem let sedem dolcih let ie nosil oro?ie. večina niih le bilo ramenin, besal ie iz svoieva doma v vse mo-pnče kr?iie vveta ker so mn doma-?n delavnico zased. tuici mhce ni vedel, ka« ie z i™ »n otroci, kai ie s stariši 'm brati. Gnali so hh.ore-ko Albaniie na Krf vozili iih na Francosko in v Afriko in v Rustio in bog-ve kam še dokler niso ti reveži oo vsem neznosnem trplieniu vendarle zonet nrišli domov. A tal so našli doma9
Kmetie so našit porušene domove in oriii«tošena noHa. delavci porušene fabriko in delavnice. Vse uničeno ousto prazno. Nikier obleke. nikler obuvala nikier hrane ne »a nle^a ne za rodovino če io ie soloh še našel.
Na druei strani so na ti mučeniki, katere ie voiska ogulila do zadnieea. piedali rn^^e in bopstvo onih Ki so se vračali ‘^ne kler so leoo in mirno živeli ves čas vo^ke nn državne stroške i" se obogateli. Gledali so bopastvo onih ki so v službi Avstriicev kot nakupovalci In veriž-niki liudstvo drli in mu odvzeli zadnji ko«ček kruha da so nolnili svote ?ene In ko ie Pad'a kot meta. so morali ti mučeniški reveži zopet samo pledati Kako so nravi in lažni treovci vlačili blatro iz bocate Vot-*odlne in Hrvaške v Beograd kjer so iim prr*da»ali no nezaslišanih cenah. Gledati so morali vso ono strašno koruncoo in pnilobo ki se ie nznasla v celi državni uoravl do raivišiih mest. Gledali so In — mi-
slili!	.. . ,
Kaj so si moPii da kai lo si morali misliti ti trnini? Ali ie zanle še ob-stoial noiem pravice? Ne! Kal te no«ten?e. kai ie solidarnost Vai »e riovečanstvo? *ra7e. same fraze, katere ie treba razbiti, katere te
treba uničiti streti, razdelati in no-korati in ‘o čim nrei tem boliel Je-li čudno notem. Če ie našel klic: Živela diktatura, živela krvava revoluella. živele vislice in mitralieze — tako širok odmev v srcu nesrečne izmozgane mase? Ali ie Čudo. če bi bila ta mosa nairaiše svoie krvosese potonila v svoii lastni krvi?
To raznoloženie so znali soretno Izrabiti oni ki so verovali v Moskva Oni so pokazali narodu s prstom na vzhod in rekli* Tako ie ootrebnol Posnemaite iih! Samo od Moskve te niocoča rešitev! Delalte še vi tako!
Da če bi Srbiia bila Rusiia. Toda med obema deželama io razlika Srbiia ie imela ustavo ie imela vsai senco demokraciie. kier ie Hudstvo imelo priliko vsai nekoliko iznreso-voriti. dočim v Rušili ne kmet ne delavec nista vedela.kai se pravi ela-sovanVe- To ie eno. Drueo: V Jueo-stavIH so se začele vsled naravnega bogastva zemlie rane katere ie narodu zadala sedemletna voiska no-‘apomr* celiti in tisto silno nezado-votistvo 7. obštoiečiml razmerami »e začelo IzpJnievati. To vidiio m vedo vsi. in zato Pada tmanie na možnost takoišnie revoluciie io takoišnieffa preobrata od dne do dne.
Voditelii komunističnega pokre-ta so to ti}di uvideli in zato so svovV skvoino i-evolucrinnarno taktiko ublažili. UMažiH;so \o ^b.rv’č Jter s^) skte-nili udeležiti se občutkih volitev To Je b?l nrvf »rorak na riarlamentama tta. Dmeič so ootožill ofedtrHano oriscpo. To ie bil drupi korak Pribli-ževpnia stari taktiki Tretiič so sklenili udeležiti se tudi volitev v oarla-mejit. kar ie naiodločilneiši korak: Ce postavim kandidate ip crem v parlament, notem tepa ne delam zaradi štetia plasov, amnak da dobim svoi v n st on. Ta zastoo Ima nalogo, da nride do mioči in sicer ni narla-mentamih tleh. Če pride do moCi. nrevzame tudi vlado in sicer parlamentarno vlado Kai se to pravi: AH ne nomenta fo povratka wf rilkt»torek ib k starim demokratskim metodam? Ali niso komunisti na naibolV-šem ootu. da oostanelo tudi oni spitriiotie«?
Kie ?e krvava revoluciia. kie takoiSnia diktatura?
Prva oovoina doba ie bila res upodna za skraini radfKalizem. ker so bilf' razmere tako naoete, da *e vse sililo ?n tiščalo v ekstremne skrainosti. Na eni strani blazna voiaška diktatura na drupi strant strani odnor oo delavski diktaturi. Danes so te skrajnosti minile, ž ntlmi vred na tudi raznoloženie za radikalizem.
Svet. tudi delavski hi kmečki svet se obrača zooet k sistematičnemu delu. k mirni in nekrvavi m razvoini revolucii. Teror ne vella!
Kar le bilo mogoče v Rušili ored tremi leti. ori nas danes ni več mopoče.
Delavci in kmetie! Odločite sedal sam: aki «e bol’«: Ali mimo. notom orpanizaciie izobrazbe In Solania nrinravliati vso notrebno da dobite v svoje roke Dolitično moč. ali le bn-lie samo kričati živela revoluciia in tiste ne dočakati ali na celo oonol-noma neorioravlien lo Izzvati? Kal ie bolle?
O , razkolu" stranke v Mariboru.
O	tem riše trapasti »Rdeči Prapor« cele kolone. Za niim Pobez< d.ik) o »razkolu meščanski listi, veseleč se tepa noiava ker mislilo, da iim bo nomapal ori bližniih volitvah. Toda liudstvo bo sorepledalo to prdo }<rro n k) i^raio laži komunisti z mariborskimi liberalci in klerikalci pod enim Klobukom. Sedai oosebno na štajerskem agitiralo proti naši stran-
ki z izmišHeniml pesli Resnica ie le to da so v novembru lanskepa leta orišU v Mariboru nekateri mladi liudie v stranko, ki so sedal zaoočeli rovariti zoper nio Iz sebičnih namenov naiveč. Mislili so da bodo na hrbtih delavcev takoi zlezli med oo-slance. To na ni mopoče kafti treba le. da liudie nokažeio orel z večletnim delom da so res socUalUti. ker
na besedea same nihče nič dati ne nmre Eden od teh ie Nachtipal v Mariboru, o katerem se ie že dolpo slutilo, da ima taine zveze s komunističnimi kropi v Belpradu. Juhe kf io Nachtipal kuha. na mar borsko delavstvo ne ho noklfoalo Sai pozna rjepova »iunaštva«. Druui ie neki Tone Gmainer. ki svoiečaspo ni mo-pel zadostiti svoiim ambiciiam ort voiakfh pa sedai hoče biti — kandidat Prosto mu! Da na »epa človeka noVa?f*mo v nravi inči nai navedemo sled.eče. Ker se ie slutilo da se mod strankinimi nrKtaši nekai kuha. ie načelstvo dalo nekaterim tamoš-njim strankinim Članom v oodots listino katem se plaši:
»Konferenca načelstva JSDS. in mariborskih članov izvršev odbora v Mariboru dne 19. IX. 1920 ugotav-Ha. da zahteva neia^no noimovante strnnMnepa političnega ooložaia od strank inepa dela mariborskega delavstva nuino raziasnltve.
Da se ta za notranio strankino konsolidaciio nulno notrebna raztas-nitev ivvrši sklenemo:
1.	Kakor po celi Slovenili, tako ta treba i načelnim boiem nroti komunizmu začeti tudi v Mariboru, kler-koli se notovi.
2	članstvo v politični orpanlza-clH ie nemudoma upotovitl na nod-lapi. da nihče ne more biti član politične strapke JSDS.. kdor ne ood-niše iziave. da se strinia s nropra-mom JSDS.
» 3s .Mariborskim stranklnllfi. Oti« stašem se varuie v polnem obsepti njihova pravica nredlapati primer« ne osebe kot kandidate »a konstltu-auto. O vseh nredlapanih kandidatih' pa odloča strankin zbor.
V	Mariboru, dne 19. IX. 1920.
Dr. Korun s. r, orof. Ivan Faval s. r.. Filip Uratnik s. r.. Viktor Eržen s. r.. Josir Kooač s. r.. Nachtipal loslo s r. Bahun s. r.. A. Kreutzer s. r.. A. Slanovec s. r.. Hoinik s. r-Tone Gmainer s. r.
To ie bilo torei 19. septembra 1920. Že dne 25. oktobra 1920 pa, torei komai mesec dni oozneie te ol-sal ta Tone Gmainer v Marbek nekemu našemu sodrupu tole pismo s »Mopoče ste že kai čull. da smo v Mariboru obračunali s socilaloa-trHoti kakor sem vam že oobrel nrorokovai. Hptgll so ori nas loviti mandate (kdo? ur.) za državni zbor; na smo Ihn pokazali vrata. Sklenili smo da dehtiemo za enotno listo zdritženepa oroletariiata na Stater-skem skunno « komunističnimi or« vanizacilami. Stvar ie ie nerfektnaj treba samo malo apitaciie Pro--sim. d» tudi Vi zastavite svoi uoiiv nri vseh Hudeh o katerih mislite da čutijo socialistično, da plasuielo samo 7,a enotno nroletarsko listo Poslali bomo Hudem našo resolu-cilo in zato nrosim tudi V»« da nod-pirate to ideio kolikor Vam mopoče. Seveda če Vam službeni odnošall ne donuščaio direktno, notem oaČ potihoma od moža do moža Vsaka nomoč ie dobro došla in zato Vas nozdravllam v nadi da boste do Va. Slh Oena slovenščina! ur.) močeh delovali! Pozdrav!
Tone Gmainer s. r.
•
Komunisti so dva tri liudi v Mariboru kunlll. dp bi nanraviH zmeš-niavo Ne bo nič! Mariborsko delavstvo ie bilo soriialno demokratično in tako bo tudi ostalo O eosn fhna!-neriu na si lahko napravi sodbo vsak* sam Poštenosti v niecovih delih ni nobene in d^stoiiii Hndie in takih ie v Mariboru med delavstvom velika večina sl bodo nremislMi še kdal sesti skimai z Hudmi. ki niso nič dru-zepa kot navadni — Mandatsiiipri.«
Vpi iSliite zaostalo nar«*inlno za WNAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi.
Stran 2.
naprej:
Stev. 250.
Sleparske volilne metode.
1'. Po deželi sleoariio»samostoinI« kmetle Hudstvo. da se ie naša »Kmetsko delavska zveza« združila s »Samostojno kmetsko stranko« in da mo-raio člani »Ktnefsko-delavske zveze« voliti s samostoineži. To ie erda la?! KDZ. voli soclialno demokratično!
2.	Na Štajerskem aeitiraio komunisti da so se sociiialni demokratie ž niimi združili in da nai torei delavstvo voli komuniste. To le crda laž. Delavstvo ho volilo sociiajno demokratično! Komunisti delaio zdraho na žpI'o in na korist kapitalističnih strank.
3.	Klerikalci vodiio do svoiih shodih neke »sociialiste«. * katerimi ootem iavno polemiziralo tako da »sociialist« crdo nocori in osramočen odide. To ie erd klerikalni manever! Ti »sociialisti« so olačani klerikalni aeitatorii. ki se v kratih. kler tih nihče ne oozna. Izdaialo za »sociialiste« in se nrav crdo in neumno vede to. S to novo metodo ho-čeio klerikalci sncHalnim demokratom vzeti ori lludstvu ueled. Primite te sleoarie in iim IzDraSaite vest!
Proletarskim ženam!
I. e kratek čas nas še !oči ko bo do šli r.ašl nmžie bratie in sinovi n.i vobšče. Kal bomo rta storile me žene9 Ali bomo sedele doma za nečlo. ter oremišlievale ta brni družabni red ki le bale no hožli volii nareien in se ca nima n;hče nravicp dotikati?
V	spominu nam ie še vsem. kako ie med volno vse časonisie klicalo ženi nai vztraia nr? delu nal ne omaram niene roke da ne novine ves rod !n resnično, k vztramosti žene se imamo zahvaliti da ni svet zlasti oa Evrona oostala podrta trroblla Kamorkoli so postavili nonrei tako zaničevano ženo nnisibo v tovarno, pisarno k železnici, nrilela le zjt pinc koso sekiro povsod te nare-d:la več kot svolo dolžnost. Ni le orravliala nlei orinadaioča dela temveč tudi vsa moška
Vse kulturne države so se Izkazale ženi hva!ežr.e s tem da so n dale volilno nravico. Priznale so da zasluži, da za sebe in svoie otroke odločttie tam kier se delalo zakoni.
Kal na v naši leni in svobodni Ju-smslavili? Kdo ie bil resnični Priiateli žen? Bila »e +o edkio socilalna de-moktaciia ki sp le potegovala za žensko volilno nravico ne efede na to. ali bodo te žene vohje socilalno-demokratično ali ne. Vsi državniki Dr? nas so na v zahvalo zamašili Ženi usta s tem da II niso dali volilne Pravice Sicer so se cosoodle v Bel-ersdu nekai časa prepirali o tem —■ liberalci so bili mnenia da nal se med ženami izbira. C'ovek bi mislil da »ko s? Ima že izbirati, nai bi sp Izbiralo tako da k) dobi tista ki ie nalveč delala *n trpela ter orredila nahreč državflanov A temu ni bili tako Oospodie so bili mnenia. da nai bi io nrva dobila takoimenovana in-teliventna žena. Torai le tista, kateri so roienice že v zibelko prinesle toliko sreče da se le morda toliko izšola H da le nastopila službo v kaki oisarni. pr! pošti ali v Soli. ali ona ki >e Imela srečo nri možitvi, da le lahko vzdrževala 2 ali 3 sužnie k! so k onravliale vosnodiniska In materinska dela. Torat te. katerim se niti ne sania o ženskem tmjienlu. nai M zastopale v državnem zboru trpeči orcletarski ženski snol.
Po dolcem orerekanlu so se sro-soodf® na vse zadnie vendar sporazumeli in sicer tako da so vsi sku-oai oliunili na žensko volilno pravico. Ker mnenia so bili da ta žena za delo In trolienle ni nreneumna oač oa ie preneumna, da bi mocla unlivati tam kier bi si movla to trnlienie zmanjšati. m ie v konstituanti in parlamentu.
Ne smemo Pozabiti še na druee
vosnode. ki hočeio biti na videz tudi veliki zaščitniki Proletarskih žen To
so naši klerikalci. Ti so nrinravlieni doti t<idi rroletarvki ženi volilno or a-
LISTEK.
Prancosko spisal Oastcn Lerour.
(Halle.)
m
--Usoda! ie zastokal Rouletabille Dolec mene.
Kafer: podzemski hoeovl vladaio nad nesrečo te družine! Ce bi me ne omamili bi bil rešil cdč. Staneerso-povo ored neznancem: zanmšil bi mn usta za vedno... in čuval ne bi bil mrtev!
O. Darzac ie prišel k nama. Ves le bil ohiokan. Rouletabille mu ie vse novedal: kako ie vse pripravil za niesrovo in za cosnodičino rešitev, kako bi za vedno odstranil neznanca če b* videl niecov obraz In kako se le mčcov načrt izlalovil vsled usDa-valneca sredstva.
-	Ah! če bi mi res zaupali, le prav tiho rekel če bi svetovali eo-loodični. da bi tni zaupala tudi ona!-.
vicn ali le v onih krnllh Her se hm dozdeva, da imaio žene tako preparirane da bodn skrbele za nebesa te na onem svetu, pustile lih bodo na na tem svetu v miru še nadalie onim ki iih už!vaio že sedal.
Oclehno si nekoliko to široko cesto no kateri vodilo naši klerikalni eosnodie Hudi proti nebesom Prišli bomo kmalu do teca da na ti cesti ni nit? trohice krščanstva Ocleimo st mihovo delr. ored nekoliko leti ko so imeli še v rokah krmilo stare Avstrl-le. Socialna demokraeUa »e ulacaia interr«elar-i«o za interoelaciin ba bi se bilo ustanovilo stnr»*stno zavarova-n:e. Ali cosnoda ni imela zato nikdar ušes in seveda za kal takeea n;koli denaria. Koliko erenkih solz bi se bilo posušijo na starih velili licih, ko bi se bilo že takrat uvedlo starostno zavarovanje. Nasprotno ca le bilo pa za puške in kanone kar cele vacone. Ko so opravili ti co&podie to orvo bočit donadltivo delo. da so oborožili s*aro Avstriio od no* do elave te bilo treba misliti na drueo delo Kak shuiskati Hudstvo na voino? Vsem nam «e še v živem spominu slovensko katoliško časopis«'* in Unionska dvorana! Klerikalni mešetarii mislilo. ako so <vo*eca bora Šušteršiča poslali s cekini okrašeneea v Švico, ail kamorkoli da bo Hudstvo zlasti delovno, ki le toliko trnelo v svetovni voinl pozabilo vnebovoiloče erehe teh Hudi. A Tt\n se mntiio Ravno nasprotno čim boli sp Im Hudstvo zavedalo tem boli iih bo zanuščnlo Zlasti na kličem vam ženam z.bu-d*te se! Napačno ie mnente nekarenh da se žen? ni treba učiti politike. — Pomnite! Politika ie ki nam zopo-veduie. kakšen nai bo košček kruna. ki va smemo odrezati svnlim otrokom Ne smemo se ne nadelati da nam bo orinesel kdo pravice na krožniku, ako se same ne bomo z vso silo borile zanio Treba nam ie močne ženske socialno demokratične orvanizaciie ket le z nlo si bomo priborile nravice ki nam pripadalo So slučaii. da se ie kak erešnik. ki k* snoznal svoi creh iznreobrnil. Vpraša!mo se. ali so se tudi naši klerikalni cosoodle no odhodu niih prešneva penerala M izoremenili? Al! sp le tv''hovo časonisie kai izj?re-obm:lo ter začelo učiti Jezusov nauk in delati za mir in Hubezen med narodi? Le natančno za čitalte in videli boste kinatu da ie to časonisie še vedno pravo locifersko delo. ki tistvaria uaicršc sovraštvo zmdral in zunal domovine. Nisetn med tistimi. ki hi želela da se te Hudi telesno kaznuie. Zella mola na ie da se iim napravi duševna kazpn s tem da se vse Hudstvo. zlasti na delavno z vsem studom obrne od ni h in vrže to vnosno časonisie iz svoiih stanoval ter se naroči na socialno demo-
kratično. Drnce noti ni tudi za ženo.
ki mora postati soboievnica za svoie pravice.	Proletarka.
Politične vesti.
+ Pašič in jugoslovanskn-lialijanskl pregovori. Ko je bilo treba pregovore * Italijani, ki so bili v Palianzi prekinjeni pred nekaj tedni nadaljevati le Pašič svoje nadaljno sodelovanje odklonil. O vzrokih teg3 nepričakovanega koraka se ie mnogo ugibalo. Eni pravijo, da hoče raje Trumbiču prepustiti odgovornost za očivl den poraz, ki ga bomo doživeli, mesto da bi on sam prevzel in nosil odgovornost tudi v odločilnem trenutku. Drugi pa vedo za drug vzrok: Nikola Pašič ni samo državnik in diplomat, ampak tudi mož. ki ve ceniti vrednost denarja. On ima v Betera-du svojo banko, kjer bo njegov sin užl-val dosmrtno sinekuro. Tudi rudnikov ni zaničeval, katere bodo na njegov račun ekspioatirali fTancozje. Dotlej je šlo vse lepo In gladko. Vrag ps |e bit z veleposestvom na Kosovem. To spada pod agrarno reformo in bi se moralo razdeliti, kakor to določa zakon. Razdelitev bi se tme'a vršiti ravno za časa njegove odsotnosti v Italiji. Ta boljševiški načrt je pa starega gospoda tako razkačil, da je sklenil žrtvovati svojo diplomatsko slavo, pozabiti na sovraštvo do Trumbiča in ostati doma v Betgradu, kjer je pisal mesto diplomatskih not — pritožbo na ministrstvo za agrarno reformo, da se njegovo Imetje v Macedo-niji pusti v miru.
Ati bodo kmetje sedaj razumeli, zakaj se radikalci s Pašičem na čelu zavzemalo za tako rešitev agrarne reforme, da bo tre ba zemljo prav mastno plačati? Največia opora radikalcev hi najboljši njihovi zavezniki pa so slovenski klerikalci (zaradi škofovskih posestev).
+ Zopet afera. Z denarjem, ki so ga darovali Francozi Angleži in Amcrikanci različnim dohrotvornlm ustanovam ta podporo Srbov za časa vojne na naslov »Srbskega Rdečega Križa« in »Srbskih žen« v Parizu, so se godile velike nepravilnosti in goljufiie, ki sedaj polagoma prihajajo na dan. Belgralski listi so opetovano ostro napadali sedanjega predsednika vla de g. Vesniča kai je z milijonom frankov, ki niso nikjer zaračunani, in Vesnič se ni povzpel do tega, da bi bil tožil le en lisi ampak je na kratko Izjavil, »da -on z gnusom prehaja preko takih ostudnosti na »dnevni red«. Po naših mislih ie sodnii&ka preiskava v takih delikatnih slučajih mnogo boljša kot indignirana molčečnost, ki da mnogo misliti. Sedaj je na dnevnem redu drugi slučaj Neki Rista Moravac, ki je bil baje »liferant« društva »Srpskih žena«, je btl obtožen zaradi različnih prevar, in postavljen |e bil pred sodišče. Kakor pa poroča »Zvono«, je vložil prošnjo za aboli cilo procesa na ministrstvo za pravosodie preko bosanske vlade, ki je prošnjo priporočila. Seveda, g. Moravec je radikalec, predsednik vlade Vesnič je radikalec, torej vrana vrani ne bo oči izkljuvala. In tako družbo podpiralo slovenski klerikalci s dr. Korošcem na čelut
+ Kandidatura dr. Gregorina. Kakor javljajo demokratski listi, je naprosila JDS dr. Gregorina, ja kandidira na njeni listi. Ml nl/namo nič proti osebi dr. Gregorina in ga visoko čislamo kot nesebičnega poštenjaka, kateremu politično delovanje ne le da ni prineslo koristi, ampak ie mož Izgubil še to, kar je imel. Ta okolnost seveda znatno povečava politično avtoriteto dr. Gregorina, in če se ne varamo, le JDS baš to dejstvo jako spretno Izkoristila, ker je nadeja, da bo že čut hvaležnosti do dr. Gregorina privedel mnoge volilce do tega. da dajo njemu svoi glas, ki bo pa seveda prišel tudi na korist JDS Taka igra s politično avtoriteto znanega poštenjaka ni v redu. Mi smo mnenja, da se da hvaležnost za zaslužno iavno delovanje pokazati tudi drugače kakor s takim izrabljanjem dobrega imena in z odpošiljanjem v parlament.
r+ Pa dr. Šušteršiču dfšlt Kakor smo že javili, se je dr. Šušteršič preselil z Du naja v Celovec. Tu bo otvoril svojo odvetniško pisarno in kakor je poročal »Večerni list«, ki bo o stvari gotovo dobro poučen, bo tu »zastopal« interese koroških Slovencev. (seveda za Habsburgovce!) — Nam se le zdi, da hoče Šušteršič to svoje »zastopstvo« porabiti v to, da bi lažje prodrl v Ljubljano in dobil boljše zveze s klerikalci pod pretvezo, da zastopa koroške Slovence ...
+ Mesto Pečuh, ki so ga te dni Izpraznile Jugoslovanske čete, je z okolico potom glasovanja proglasilo republiko, ki ima 400.000 prebivalcev. Zupan Pečuha Lindner ie izjavil, da prebivalstvo neomajno vstraja na oktobprskem revolucijskem programu. To poroča »Ceškosloven ska republika«. Naš korespondenčni urad te vesti še ni potrdil.
+ Predsednik bosanske vlade bo po nepotrjenih vesteh »Jugoslovenskega lista« Voislav Šola, v tem, ko odide Ate-nazij Šola kot poslanik v Kjobennaven.
+ Ameriške vojne ladje ostaneio v Jadranskem morju, dokler se ne zaklučljo pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. — Amerikanci so pogumni in potrpežljivi Pa se ne ustrašijo niti najtežavnejših težav, da izvedejo vse. kar so si enkrat v glavo postavili Dal bog, da jim v tem slučaju ne bo treba izvajati do sodnega dne!
+ Madžarska noče ratificirati mirovne pogodbe. Poslaniška konferenca je zadnjikrat pozvala Madžarsko, naj ratificira mirovno pogodbo do 18. novembra.
+ Dobrovoljci in volitve. V Betgradu je vrši! kongres dobrovoljcev, na katerem je bilo sklenjeno, da dohrovolici ne bodr nastopili pri volitvah kot posebna politič na skupina, temveč bodo zahtevali od demokratov in radikalcev, da iim na svojih listah odstopijo gotovo število mandatov za mihove kandidate. Za pogaianja s političnimi klubi je bU izvoljen tričlanski odbor.
4- Cele generala Judeniča v Subotici. Nekateri hrvaški listi poročalo, da se na
hala v Subotici okrog 15.000 mož bivše armade kontrarevolucijonaritega generala Judeniča. Te ruske Čete čakajo sedaj v Su botici na odhod na Krim, da se pridružiio tam armadi generala Wrangla. General Muller, glavni pooblaščenec generala NVrangla v Parizu, je te dni že poslal denarni fond, ki se bo pozabil za oskrbo ostankov Judeničeve vojske. Kakor vse kaže gre belgrajska vlada ruskim kontra-revoiucijonarieni povsod na roko in ie oči-vldno sklenila tudi dogovor z Wranglom. Kakor smo že javili se bo v kratkem pri selilo v Jugoslavijo zopet 10.000 ruskih beguncev.
+ Novi komunisti »Die rote Pahne« objavlja skupni poziv novih komunistov In komunistov proti parlamentarizmu in za diktaturo proletarijata. Na ta način so se zedinili bivši neodvisni levičarji s komunisti.
+ Frakcija neodvisnih socijalistov » pruskem parlamentu se je razcepila v dve skupini V prvi (desnica) je 13 poslancev s predsednikom posl Ludwigol, v drugi (levica) Je pa 9 članov s predsednikom pori. Hofmannom. — Razcepila se je tudi neodvisna strank« na berlinski mestni občini: 64 svetovalcev ie ostalo na desnici, 20 jih je odšlo na levico.
+ Nemški nacionalcl se niso še spametovala. V Hanovru so otvorili 25. t. m. drugo zborovanje nemško nlclonalne ljudske stranke. Bivši državni minister Hergt je v svojem pozdravnem govoru poudarjat naraščanje stranke in je dejal, da smatra za koristno, da ostanejo nemški nacionalcl v opoziciji. Potem je izjavil: Naš smoter je rodovlta država. Iz Prusije prodirajoč hočemo osvojiti državo. Skupno z Bavarsko hočemo osnovati urejeno državo. Naposleu se ie priznal za monarhista, rekoč:	»imeti	hočemo	zopet
krepkega cesarja«« Potem )e bila sprejeta tale resolucija: Nemško- nacionalna Dud I ska stranka stoji na temeliu državne edf- {
nostl vseh nemških plemen. Kar najtople« je pozdravlja željo in voljo Avstrijcev po priklopitvi k nemški državi in zahteva, da se njim in vsem protipravno pod tuji jarem potisnjenim rojakom nemudoma prizna vsem narodom obljubljena pravica do svobodne samoodločbe. »Potem je povzel besedo zastopnik velikonemške ljudske stranke na Tirolskem dr. VVeisshaupter in dejal: Pač se je anektirala nemška dežela, Južna Tirolska, ne morejo se pa osvojiti nemška srca. Prišel sem, da povem, da hoče Nemška južna Tirolska k Nemčiji. (Živahno odobravanie.) Zahteva se Bismarkova država. V Avstriji pa J® položaj čisto drugačen. Ondi ne kliče nih-če po monarhiji. Revolucija je zapodila dinastijo, ki )e že ob zadnji uri izdala in prodala sebe in nemško državo. — Zastopnik nemških nacionalcev na Češkoslo« vaškem se je pridružil tej izjavi in je izrazil nado, da se osvobode sudetski Nem-cL
Tiskovna pomota. V včerajšnjo našo notico o kandidaturi dr. Bogomila Vošnjaka se je vrinila neliuba tiskovna pomota. Zadnji stavek se Ima glasiti: »So ljudje \ne Judie!) ki bi bili radi poslanci so pa tudi ljudje, ki bi bili radi poslaniki.«
Kriza med gledališkimi igralci In opravo narodnega gledališča.
Kriz« med gledališkimi igralci in upravo postaja od dne do dne ostrejša. Igralci so zahtevali od uprave, da posveti v prvi vrsti naj večjo pažnjo vprizoritvt m slovenskem jeziku bi da podpira v prvi vrsti razvoj jugoslov. gled. umetnosti, da ne zapostavlja slovenskih vprizoritev za ruskimi in da omogoča dostojne vprizorit-ve s tem, da preskrbi za primerno opremo in potrebno število vaj. Obenem zahtevajo da začne uprava dostojno in pravično postopati ž nj>mi. Razun tega zahtevajo I« radi moralnega stanja, takojšnjo revizijo pogodb in sicer po sposobnosti. DosedaJ imajo slovenski prvi Igralci gaže od 24;K) K do 3UG0 K, dočim imajo ruski epi-zodisti 3000 K. (Prvi kapelnik ima 3U00 kron. Ruski režiser in žena imata !3.n<H) K!!!) Poleg tega so v ansamblu Ijublianske drame slovenski igralci, ki igrajo večje uloge In nimajo niti eksistenčne gaže.
Kakor čujemo, ni uprava do sedaj niti odgov.urila na te ponižne zahteve, igralcev. da, izrazila se Je celo, »povišala so vam bode gaža edino ie v slučaju, da kdo Izmed vas umre, ati pa, Oa kdo izmed vas prosto vol mo izstopi.«
Kakor čujemo, poteče ultlmatum, stavben upravi, dne 30. t. m., ter je pričakovati od igralcev, ki so med seboj zelo solidarni, da stopijo v štrajk za svoie zahteve.
Organizacijski vestnik.
Iz strok, organizacij*.
Kongres zedinjenja lesnih delavcev v Jugoslaviji se vrši 31. okt. In prihodnjo dni v Zagrebu. Za ta kongres vlada med lesnimi delavci veliko zanimanje, ker s. Izvrše važni sklepi. Slovenci pošljejo na ta kongres pet delegatov. O poteku kongresa in niega sklepih bomo poročali
Čevljarski pomočniki v Ljubljani se nahajajo v mezdnem gibanju. Zato opozarjamo vse čevljarske pomočnike Izven Ljubljane, nai ne iščejo pri ljubljanskih čevljarskih mojstrih dela, dokler ne bo mezdno gibanje končano.
Vestnik Svobode«
Pevski odsek »Svobode« poživlja sv««
Je člane, da se gotovo udeleže vaie danes, v petek, dne 29. oktobra ta eadnje vaie v soboto, dne 30. t. m. Ob tej priliki se naznani odhod iz Ljubljane v Maribor. Člani, ki se ne udeleže vaje, ne morejo priti v poštev in ne morejo sodelovati pri kon certu v Mariboru. — Odbor.
A tukai nihče nikomur ne zaupa... liči ne /auna očetu ... zaročenka ne zatipa zaročencu ... Medtem ko ste me vi orosili, nai Drenrečim morilcu Prihod. !e ona vse nrinraviia. da b! io umoril!... In orišei sem Dreoozno... tianol v snu .. sem se orivleVe! v to s- bo kier me ie rvmded na nkrvav-’»eno nesrečnico šele docela prebudil...
Na Darzacovo prošnlo. le Rouletabille st tisa! orizor. Obrnil se ie proti oospndičini sobi taval ie ob zidu da ni nadel mi smo med tem lovili morilca no veži. po dvorišču ... Vrata v predsobo so odnrla: vstopi: vdč-Stanversonova leži brez zavesti vznak čez risalno mizo: oči so zaprte. nočna obleka ie že nrcmoCcna od krvi. ki 1! vre iz nrs. Rouletabillu se zdi še vedno ie naool v omotici, da san a erozne sanie. Avtomatično se vrne v valerilo. odpre okno. nam zak'1:če o zločinu nam ukaže streljati in se vrne v sobo. Nato pohiti skoz budoar, vstani v salon, vrata so namreč nanoi odprta, stresa eosooda Staneersona. kj leži na zofi in ea
I zbudi kakor sem tudi iaz nteva zbu-I dil... G. Stamrerson se skloni kvišku. tono eieda t>o budonriu. Roule-tab:!Je ea r>rivleče s težavo do spalnice: profesor zaeieda svolo hčer i/v:ie se mu oretresliiv krik... Ah! zbudi! se le! sedal ie zbuiert!... Oba se opotekata, na do silnem naooru vendar preneseta žrtev v nieno poste! io ...
Rouletabille hoče za nami. da bo izvedel... da bo vedel.. ~ a preden z.antisti sobo. <e ustavi nri .pisalni mizi. Tukai leži na tleh zavof... velik . Kal dela ta zavoi tu na tleh zraven pisalne mize?..• Ovoi le ra.zvozlian ... Rouletabille se pripo-ene ... Listine ... listine... fotoera-f: ie ... Cita: »Novi diferenctialni elektroskoo-kondenzator«... itd.... itd.... Res. res. kakšna ie tainost bridke ironiie. ki prinaša Drofesoriu Stanfirersomt nazal vso to navlako v trenutku, 'ko mu mori nleeovo hčer... Vse bo vreel v oceni-... v oceni!... v oceni!... »utrl.
V	iutru. ki ie sledil tei erozni noči. le dosnel v erad preiskovalni sodnik e Marcuet. niecov nisar orožniki. Vsi smo bili zaslišani, razen seveda cdčne Staneersonove. ki ie visela med žJvbeniem in smrtio. Z Rouletabillom sva se že Drei ooeo-vorila. novedala sva seveda samo to. Var sva hotela. Čuval sem se ored-v^em ziniti besedo o temnem kabinetu in o uspavalnem sredstvu. Kratko molčala sva o vsem kar bi modo koca dovesti do sumnie. da sva morilca pričakovala kakor tudi. da ea •e pričakovala cdč Stanversonova. Nesrečnica bo itak morebiti plačala s svoiim živlieniem skrivnost s katero obdata svc eca morilca ... Gotovo nimava pravice omalovaževati tako žrtev ... Arthur Rance ie pripovedoval vsem brezskrbno — tako brezskrbno, da sem se temu čudil — da ie videl čuvala zndniikrat ob enajstih zvečer. Pravil ie. da ie prišel čuvai takrat v nievovo sobo do prt-
1	aco. da io odnošlie druco lutro na vse zeodal na kolodvor nri Sv. Mihaelu. Zakasnil se ie precei orl njem.
pocovarigla st« se o lovu in o tatinskih lovcih. Arthur Rance le bil v resnici namenieu odpotovati zvodai v iutru in sicer kot ponavadi do Sv.
Mihajela peš.
0. Stamrerson ie potrdil nieeovo iziavo. Dodal ie še. da ni večerial meenv priiateli Arthur Rance skupno ž niim ker se ie nievov cost že oh petih ponddne poslovil od nieca ;n nieeovo hčerke. G. Arthur Rance se ie zadovoljil za večerio samo s čaiem ki so mu ca prinesli kar v nie-
ro sobo rekel »e namreč, da se ne no .uti nrav dobro.
Vratar Bernier ie poročal, po Rouletabillovih navodilih da ca te sam čuvai orosil za to noč ooinoči or! lovu za tatinskimi lovci- (čuvai teea ni več mocci ovreči) domenila sta se. da se snideta ob robu narka: a ker čuvala le ni bilo mu le šel nasproti ... Prišel ie že blizu cralskeea stolna ter zadedal črno senco ki k} bežala na vso moč na nasprotno stran proti desnemu craiskemu krilu.
(Dalie prih.)
Dnevna
Poglavje k zakonu o redu in radu.
ljubljanska policija ie že začela izvajati zakonski načrt o redu In o radu, čeprav ta zakon še ni ustavnim potom sankcijoniran. Množe se v Ljubljani slučaji, kjer ljubljanski detektivi in vohuni kratko malo povabijo na kriminalni oddelek soba št. 17 razne, od gotovih ljudskih pijavk prijavljene in policiji nevšečne osebe ter jim na znanijo rok za zapustitev Ljubljane. Poznamo slučaje, da si slavna policija brevi tnanu lasti pravice sodišča ter izganja ljudi brez vsakega sodnega instrumenta. O teh praktikah policije, ki skuša zadovoljiti samopašnosti posameznih — ljudskih pi-iavk, poročamo v kratkem zelo obširnV
Demagogija »Večernega lista«. Našim klerikalcem socijalni demokrati ne dajo spati. Kar ne vedo, kaj bi si spet izmislili, da bi napadli socijalno demokracijo. Seveda. ker ji ne morejo do živega, jo skušajo blatiti z lažmi, obrekovanji in z zavijanji. Neštetokrat smo že to dokazali v našem listu s konkretnimi slučaji. Včerajšnji Večerni list« je v notici »gospodarstvo soci-jalnih demokratov zopet nepošteno zavijai resnico. Pravi, da si je dunajski župan, so-cijalni demokrat Reuman nakazal visoko letno plačo v znesku letnih 144 000 K, do-člm se ie bivši klerikalni župan NVeiskirch-ner zadovoljil s 60.000 kronami. Nato pravi. da je bivši klerikalni podžupan imel etno 21 noo, socijalni demokrat pa lih ima
8000 itd. Zaključuje z vzklikom: »tako znajo gospodariti socijalisti, in agitira s tern za klerikalce. »Večerni list« seveda le zamolčal, da je kterikaiee Weisk!rcbner dobival pred vojno in do prevrata 60 000 mirovnih kron, ki so bile takrat vredne še
60.000	švicarskih frankov, dočlm soc. dem. Reuman dobiva letnih 144.000 sedanjih nemško avstrijskih, ali preračunano na kurz predvojne krone letnih 43,'0 mirovnih kron. Enako je treba preračunati tudi vse druge številke in potem se vidi, kako so »• klerikalci nakazovali mastne plače ta kako so upropaščali dunajsko občino. Tako gospodariti so znali in še danes znajo samo klerikalci in tako nepošteno pisati znaio tudi le klerikalci!
Dolarska afera. Ljubljana je hila pred vojno mesto mirnih In zadovoljnih mc-Sčanov, kateri se niso mnogo bavilf z raz-.Olmi drznimi in v kapitalističnem smislu Plodonosniml špekulacijami. Vojna in polom sta privabila v Ljubljano nebroj ele mentov, ki skušajo na lahek način brez «ap»ra in dela pridobiti zlate vire svoji eksistenci. Ker je Ljubljana postala nekaki Obrnemo mestece, so se pojavili tudi razni premikači valut in čekov Zelo spreten v tem premikanju in nakupovanju tujih »zdravih valut« je bil neki K. S., ki je imel lepe zveze z raznimi ljubljanskimi veletrgovci, kateri so mu vedno poverili posredovanje pri nakupovanju dolarjev in lir. Te dni je ta verižnlk za nekega trgovca kupil pri podružnici »Češke industrljalne banke« 24U0 dolarjev proti plačilu 319.800 kron. Po končanem poslu v banki je mirno Odšel, toda blagajnik je pozneje konstati-ral, da mu manjka v blagajni 16.000 K. Za devo je prijavil policiji, ki je stvar izročila državnemu pravdništvu v nadaljno preiskavo.
lep! Veilzar Jankovič, minister za kmetijstvo in dober zaveznik naših klerikalcev in dr. Korošca, ki se je posebej še »proslavil« na mariborskem orlovskem taboru, te bil, kakor poročajo hrvatskl listi, tisti, ki je svoičas kupil za državo velikanske množine zastrupljenega (kemično se že razkrajajočega) amerikanskega fižola, ki se je nato prodal trgovcu Gmazu. Vsled tega fižola je nastala afera, s katero se bavljo skoro vsi listi. Res imenitni narodni gospodarji, so tile radikalci, zavezniki klerikalcev!
— Povišek kavarniških cen. Mestni magistrat Je dovolil kavarnarjem sledeče povišanie cen: bela kava 4 K, črna kava 3 K, čaj z rumom 6 K, bela kava (stpare)
6 K, čaj (porcija') 8 K, čaj brez vsega 3 K, čaj brez vsega (porcija) 4 K, čokolada ali kakao 6 K, kozarec ml"ka brez sladkorja 2.50 K in s sladkorjem 3 K, jajčni punč 14 kron, chateau 16 K, navadni punč 8 K. grok 6 K, gjln 7 K in jajca po dnevni ceni.
— Zvišanie nekaterih oristoibin.
K ohiavi Kabineta ministra za finance 7 dne I m.. k: ie bila priobčena nred nekai dnevi dostavlia finančna delev?aciia. da se zonetno 100% zvt-Šanie tiče samo stalnih kolkov-n'h nristtvbin no nrist. zak iz leta 1850 in da ie ta DoviSek računali od znes-Va kakor ie vplinl nredno ie za-dobH moč začasni zakon o proračunskih dvanajstinah z dne 4. anrila 1.920. V š t e v š i oovišek no tem zakonu nlačaii ie torej 200% več nego Dred 4. anrilnm tepa leta. N nr vlo-
Po svetu.
—	Kaki bolezni Je podlegel grški kralj
O tem se poroča naslednje: Grški kralj Aleksander se je s svojim psom izpreltajal l>o svojem parku. V parku pa se je naha lala opi:a. Pes In opica sta se spoprijela In •e strašno borila na življenje hi smrt. Ko •e hotel kralj razgnati. Je opica naen-
kronika.
ea ki 1o ie b i! o prvotno kofao-vati 2 K. do omenjenem začasnem zakonu na z 4 K. ie zavezana sedai kolku 6 K. Od ostalih orememb ie nosebno važna ta da se takse za ni-rešfve administrativnih obla-stev od 1. novembra zvišalo od 2 na 5 dinariev (20 K).
Pri-drž. uradu za delo se zglaša zadnje dni izredno mnogo beguncev s Koroškega, ki so morali vsled nemškega teroria zapustiti svoje kraje. Navadno so brez vsakih sredstev in sedaj nujno prosijo za delo, da se rešijo vsaj za nekaj časa, se nujno naprošajo, da prijavijo to z navedbo pogojev ljubljanski ali mariborski podružnici »Državne posredovalnice za delo«.
Drobiž. Finančno ravnateljstvo bo v
kratkem končalo dela za odtegnitev 2 Hi 10 kronskih bankovcev lz prometa. Mesto ■jih bodo Izdane v promet novčanice po pol ta 1 dinar, kakor tudi nikelnasti drobiž.
Brezobrestna posojil? dobrovotjeem, V ministrstvu za agrarno reformo je podpisan sklep, da se dobrovoljcem Izdajaj brezobrestna denarna posojila. Dobrobro-voljcl morejo zaprositi za ta posojila preko svojih udruženj.
Umrl Je sodr. Smuk Ivan, mizarski pomočnik, v deželni bolnici. Podlegel 5e operaciii na slepiču. Pokojni Je bil dolgoletni član mizarske organizacije, ter član načelstva. Bil Je vnet pristaš svoje organizacije, ter odkrit prijatelj vsem, ki so ga poznali. Zapušča mlado vdova Pogreb se vrši v soboto popoldne iz deželne bolnice na Vič. Bodi mn blag spomin!
Služba stalnega Šolskega sluge Je razpisana na Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, natančneje je razvidno iz Uradnega Usta St. 123.
če Človek postaja na Vodnikovem trgu, je takoj sumljiv žepne tatvine. Pekovski pomočnik Stevo Katušič, iz Banieluke, je prišel iz Zagreba v Ljubljano, da sl poišče pošteno delo. Pri sebi ie imel vse dokumente poštenega delavca, legitimacijo organizacije, listino poverjeništva za socf-
v	jalno skrbstvo v Zagrebu ter samo ... tri jugoslovanske krone. Ravnokar ziutraj je prišel v mesto ter si je ogledoval mestno življenje. Zašel je tudi na Vodnikov trg in tam so ga začeli opazovati črni pogledi policajev. Nekemu agentu je bil takoj sumljiv kot žepni tat. Prijel ga je In aretiral, kajti sumljivo Je, če tak človek pride med gručo nakupoiočih gospodinj. Nekam silno Čudno te postopanje poMcIJe v zadnjem Sasu, da tako pridno aretira vsakega delav ca. Za stvar se bomo ie dalje zanimali in io zasledovali.
Računska nalog« za gospoda ministra pošte In brzojavi. Prejeli smo: Uradna mesečna povprečnina pri razrednih poštnih uradih znaša ofcolo 60 (šestdeset) kron. Od te svote plača poštar za petrolej (pol I na dan: 13 K krat 30 dni) 390 K, drva in premog 200 K, denarni ovitki 3»> K, pečatni vosek, papir itd. 20 K: skupaj 700 K. Ostane? Rešite! — Ne gre? No enostavno. Vodja urada doplača iz svojega »nesečno 640 K. v treh mesecih 1920 K, kar mu odnese eno obleko.
Budimpeštanskl list »A Nap« Je ministrstvo za notranje posle v Jugoslaviji prepovedalo.
Stanovanjske razmere v Dubrovniku
so neznosne. Občina jih skuša ublažiti i naredbo. da smejo ostati tujci v mestu le največ tri dni. Za vse dališe bivanje fce treba resnega vzroka ta dovoljenja «d
okrajnega mestnega zastopstva.
povišanje cen kruhu v Sarajevu, Sarajevska občiBa je morala te dni zvišati ceno belemu kruhu na 16 K in črnemu na 13 K za kilogram.
Najdene stvari v času od 1. avgusta do I. septembra: 7200 K, 1000 dinarjev; denarnice: 1 zelenkasta; 4 črne usnjate, 1 ruiava, z drap.; suknja sivo-rumena z 11 smetkami. temnorujavi žametasti jopič, zlat črnookrašen ovalen obesek, dve moški uri (1 marke Dora), srebrna zapestna ura In ženska zapestna srebrna ura, ena žepna nikelnasta ura z verižico, listnica i \22.W kronami, list. Črna z 460 K, ročna usnjata torbica z 2973 Kč., 1605 K avstrijskih in 400 Jugosl. in -dokumenti, tortica za spise s 4 geograf, kartami itd., zlat prstan s tremi kamni, zlat prstan s kamni, knjige, 3 boe, 3 dežniki in razne druge malenkosti. Dobe se pri policijskem ravnateljstvu.
Promet s Solunom prekinjen. Policijski komisar v Bitolju javlja, da ie vsled pokvarjenih mestov prekinjen promet s Solunom pri Kumami. Tudi z Grško je promet prekinjen med Lozljo in Belo Vodico. Poprave se že vrše.
krat skočila na kralja In ga strašno ugriz la v roke in noge. Vsled ran, ki so se začele hudo obotavljati, je kralj umrl.
—	Pred dunajskim porotnim sodiščem vodijo veliko razpravo proti desetim komunistom, ki so obtoženi, da so hoteli pognati v zrak železniški most pri Trumavi, da so Izvršili cerkveni rop, da so uporabljali ponarejene pečate itd. K razpravi, ki
obeta marsikatera zanimiva razkritja lz
življenja avstrijskih komunistov, se morda še povrnemo.
— ttiinka bo šel po dolarje. Kakor poroča »Pravo Lidu«, Je voditelj slovaške katoliške ljudske stranke p. Hlinka zaprosil za potni list v Ameriko, kjer bo med slovaškim ljudstvom v Ameriki agitiral za finančno podporo katoliškega gibanja na Slovaškem.
— Kje je drobiž? Pri policijski preiska-
vi	so v Brnu našli pri neki kavarnarki 10 kg medenih dvovinarnikov.
— Klerikalni kongres v Budimpešti se Je začel te dni. Prisostvuje mu sama jara gospoda nadvojvoda Jožef, nadvojvodinja Avgusta, papeški nuncij Chioppe. grofi, baroni, knezi in drugi taki brezdelneži. Pri tej priliki se bo ta gospoda pogovorila tudi o restavraciji habsburške vladavine.
— Klerikalni ten«- nad delavci. Dne 21. t m. bi bil moral v Budimpešti izbruh niti generalni štraik. Vlada je štrajk s silo preprečile, pometala vse delavske voditelje v ječe in proglasila obsedno stanje. Tako delajo klerikalni »človekoljubi« in takozva-ni klerikalni delavski »prijatelji« z delavstvom, kadar dobe moč v svoje roke!
— Požar v Budimpešti. V skladišču velike belgijsko- madjarske jeklarne v Budimpešti le izbruhnil silen požar. Škode Je za več milijonov kron.
— Nemški delavci pripravljeni. Predsednik zveze nemških rudarjev poslanec Hosemann je izjavil na nekem shodu v Boehun u, da silijo levičarski krogi delavstvo k simpatijski stavki v prilog angleškim rudarjem, toda angleški tovarlil take podpore za sedaj niti ne želijo. Ustav« mednarodne zveze strokovnih organizacij zahteva, da stojijo druge organizacije toliko časa pripravljene, dokler se ne zaprosi stavkujoča organizacija Internacijonalo, da ji priskoči na pomoč. Tega se nemške strokovne zveze držijo, toda pazile bodo. da ne pride nemški premog, ki ga morajo oddati Francoski po ovinkih tia Angleško. Če bi se to zgodilo, bodo našle tudi sredstva, da to zabranijo. Tudi v tem slučaju ni gotovo, če bi stopile nemške
rske organizacije v akeflo, ker le ta ka akcija v prvi vrsti odvisna od železničarjev In prevoznih delavcev, sicer pa so nemški rudarji pripravljeni na vse možnosti in četudi nočejo prelomiti svolih dolžnosti do antante, vendarle ne postanejo z ozirom na angleške rudarje stavko kazi in izdajalci.
— Francoski rudarji v rudokopih Loire pretijo s stavko. Zahtevajo povišanje svojih plač za 5 frankov dnevno.
— Francoske zastave, ki so Jih Nemci zaplenili v volni L 1870-71. se vrnili v Pariz. — Tako je čast oprana in vojna I. 1870/71. za Nem.e izgubljena . . .
— Francozi ta VVrangeL Kakor poročajo listi, ie prišlo v Sebastopol veliko Število francoskih častnikov, da vstopijo v \Vranglovo armado.
— Spor pri »Frelbeltti«. Med uredništvom desničarjev »Freibeit« in stavci tega giaslia je prišlo do spora, ker so se poslednji branili staviti poročila desničarske skupine. Spor je že poravnan, stavci
so se uklonili.
— John Reed, San Izvrševalnega odbora IH. internacijonaie, v kateri Je zastopal ameriško komunistično stranko, Je umrl v Moskvi in le bil tam pokopan. John Reed je bil po poklicu žurnalist in Je propagiral v Ameriki t veliko vnemo socialistično misel. Je izbruhnila ruska revoluciia, se ie P^al v Rusijo in je posta! kmalu eden najatiilneiših boljš«vikov.
— Švedski komunisti ta tretja Internacionala. Izvrševala! odbor švedskih ko munistov je sprejel * osemnajstimi proti dvema glasovoma moskovske pogoje, toda s pristavkom, da mora Moskva uvaževati specieini značaj Skandinavske in dalje, da se bodo švedski komunisti znali obvarovati vseh birokratskih metod (boljševiških namreč!). Teh presnetih 21 točk! Kamor pridejo, povsod povzročajo nezad*'voll-stvo in »pristavke«- -*e cel° Pri komuni stih! \VHson je napisal 14 točk, le doživel blamažo in bo nesmrten, boljševiki so napisali 21 točk <7 vei^* doiivliaio blamažo ln bodo kmalu pozabljeni.
Kulturni vernik.
Iz gledališke pisale. V petek dne 29. t. m. se vprizori kot slavnostna predstava ob drug) obletnici narodnega osvobojeniu Shakespearejev »Sen kresne noči« v 2u pančičevem prevodu in z Mendelsonovo glasbo. (Dramska predstava v opernem gledališču, red D. Za abonente so veljavne operne vstopnice.)
»Svetlost«, časopis za književnost, znanost in umetnost pod uredništvom Ve-libora Gllgoriča začne Izhajati s 1. decembrom t, 1. »Svetlost« bo Izhajala mesečno. Naročnina za celo leto 40 dinarjev. — Uredništvo »Svetlosti«, Belgrad, Studenička ul. 57.
Anatole France »Plngvlnskl otok«; poslovenil A. Debeljak, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Prevodna knjižnica IV. Cena K 42, po pošti K 2.40 več. Med sodobnimi pripovedniki zavzema Anatole France prvo mesto in med njegovimi »pisl ie »Piugvinski otok« njegovo najbolj-
še delo. Pisatelj popisuje v parodistlčnih
slikah povestnico pingvinov — včloveče-nih ptičev — vse do današnjega dne z razgledom v anarhistično bodočnost. Avtor se roga aholastičnemu dlakocepstvu, ponazoruie ostanek iastnine In dinastij, izvor bajk in legend, osvetli nekaj strani umetnostne in književne zgodovine, pre dočl plastično srednji vek in preide na sodobnost obdelano na široko. Govori o porodu ljudovlade. o njenih nasprotnikih In zarotnikih, o znani Drevlusovi zadevi, o zlorabi militarizma in meništva, vmes pa o ljubavnih spletkah ministrov, — vse je prepojeno z duhovitimi dogmlbicami in do-mišlicaml. Izlepa ne naidetc zanimivejše ga romana ki b izadovoljil več slojev.One. ki so žejni in željni čudovitih dt-ianj, kakor tudi tiste, ki hočejo Idej in potez iz isti -nitega življenja. Knjigo toplo priporočamo Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
Gospodarstvo.
— Dolgovi Bolgarske našim državljanom. Po mirovni pogodbi z Bolgarsko iuia naša država pravico odredili, kako ie plačati dolgove, kateri obstoje iz časa pred 9. avgustom 1920. Trgovska in obrtniška zbornic« v Ljubljani poziva osebe, ki imajo terjatve proti bolgarskim podanikom iz časa pred 0. avgustom 1920. da ji čimprej sporoče ime svojega dolžnika v Bolgariji, dolgovano vsoto, kdaj je terjatev nastala in iz kakšnega razloga.
— Prijava volne, kož In Izdelkov ter polizdelkov Iz teh tvarin. Opozarjamo na magistrami razglas v tej državni zadevi: nabit le na migstratu ln na raznih krajih po mestu
— Madžarsko vino. Na Madžarskem plačujejo novo vino po 18 do 35 madžarskih kron liter. Toda cene se bodo Se dvignile, ker ie povpraševanje po vinu aa Madžarskem zelo veliko.
— Omejitev Izvoza it Madžarske. Finančni minister Je predložil današnji narodni skupščini zakonski načrt, ki naj bi dosege}, da se preprečijo namere gotovih ljudi, izogniti se plačevanju davkov. Za konskl načrt prepoveduje do nadaljnega Izvoz vsakega nepremičnega premoženja ter prenos tostranskih zahtev na Inozemske račune t«- nakazil« vrednot nad 500 kron v Inozemstvo. Ta zločin ae kaznuje z ječo do petih let ta denarno globo ds
500.000	kron, z Izgubo službe, izgubo političnih pravic In zaplembo dotlčnih vrednostnih predmetov.
— Cene premog« v Belgiji so stopile n 3.SO fr. za tono.
— Cene pa tol« na svetovnem trg* padalo. V New Sorten ie njegov« vrednost le Se 21 dolarskih centov za libro, kar značl najnižjo ceno v zadnjih treh letih.
— Ameriški In Japonski Izvoz. Številne države, ki so pred svetovno vojno bile ekonomsko odvisne od Evrope, so se za Časa vojne In po njej zelo razvile. V Izvozni trgovini so Zedinjenje države fcolo-satno napredovale; njihov izvoz samo v prvem polletju IMG L je znašal 800.000.000 dolarjev, med tem ko je 1914. leta znašal dve milijardi dolarjev. Tudi Japonska je ravnotako Izkoristila pade? produkcije v Evropi za časa vojne. V prvih treh lesedfe 1920. |. je narastel japonski izvoz za celih 167 milijonov jenov, a uvoz za 325 milijonov jenov. Svilenih proizvodov je Japonska izvozila 19J5, i. za 152 milijonov Jenov, a 1920. i, k Izvozila v vrednosti 623 milijonov Jenov. Celokupni japonski Izvoz se je dvignil v letu 1919 za 226 odstokov v primeri z 1. 1913.
DruStvene vesti.
—	Splošna organizacija vojnih vdov In sirot za slovensko ozemlje v Ljubljani uljudno vabi v soboto dne 30. t. m. ob 7. url zvečer na vinsko trgatev In plesno veselico. ki se vrši v prostorih restavracile pri »Zlatorogu« zraven Narodne k varae, Gosposka ulica št 3 v Ljubljani.	k
Sporfi.
Ilirija - Primorje l>anes ob 15. uri popoldne nogometna tekma med Ilirijo in
Primorlem. Ob vsakem vremenu	k
Nogometne tekme Creatla - Ilirija. V
nedeljo in ponedeljek se vršita na prostoru Ilirije nogometni txekmi med prvimi moštvi zagrebške Croatie in ljubljanske Ilirije. Croatia je prvorazredni zagrebški klub in je v tej sezoni dosegla jako čedne rezultate. Tekmi se vršitjt ob vsakem vremenu. Začetek vsakokrat ob 15. url. Običajna vstopnina za zunanje tekme. Dijaške in članske vstopnice se dobivajo le v predprodaji v nedeljo od 10.—12. ure na prostoru Ilirije.	k
Razpis službe. »Delavska Izobraževalna zveza »Svoboda« razpisuje mesto
TAJNIKA,
ki mora biti vešč organizatoričnega dela. Službo nastopi takoj. Pismene ponudbe z označbo izobrazbe in zmožnosti naj se pošljejo na tajništvo delavske izobraževalne zveze »Svobode«, Ljubljana-šelenburgo-va ul. G, II. nadstropje.
Pred volitvami.
Nulen no/Iv vsem zauonikom!
Po volilnem redu za konstituantoi ima vsaka stranka, ki se udeleži vo-li’ev z lasino listo, nravico. da ime* nuie v volilni odbor vsake občine, o/iroma v velikih občinah, v volila« odbor vsakecra volila do ene?a' strankinega nredstavnika in oo ene-?a namestnika .
Volilni red daie strankinemu oredstavn^u važne Dravice On ima zlasti nravico ooo7ariati vsakega volilca. katera volilna skriniica nri-n-^ia nlerovf stranki Akn na se no-iavi dvnni n identičnosti kakeca vo» lilea sme vsak strankini nredstavnilc orpdlaprati da sp elasuie o tem ali se nai dofičnik oriDtisti k volitvf.
Tudi na$a stranka bo imenovala v volilne odbore svoie nredstavnika in namestnike Predstavnike in namestnike fr« treba z niib Imenom nrl« Imknm. ooklicem In stanovanlem. natančno tako kaknr bo volani v Smcnik vojileev oredložiti sodišč« zaiedno s kandidatno listo.
Vsi naši zaupniki se v to svrho nulno nanroSalo ako te™ dosedal Se ni«o storili da nemudoma vnal <to
3	novembra t. I snoročiio na naslovs Centralni volilni odbor v Linhltenl« Knaflieva ulica it 4 za vsako občino "»ibove^a apitačneea okraia, oziroma za vsako volišče no dvn na$a zanesliiva m uHcdna sotni«Hen!ka in sicer z natančnim imenom, nriimkom poklicem in stannvaniem ravno tako kakor *o vnisnni v volilni inumIV
Dopisi.
Is Sior. N« postaji štore se pojavljaj« vedno lepše karikature »narodnih socliaU cev«. Tako k tukajšnji napihnjenec Plaha-ta, zvest oprod« postajenačelnlka Kinka, začel lantazirati, da potrebujemo v Jugoslaviji vlade, karšna je na Madžarskem, Temu človeku »e (e vedno toži po starem avstrijskem vladnem sistemu, ko je kol ■Feid^ebel« Šikaniral slovenske vojaške novince, ker niso znali nemško. Njimi* menda ugaja edino služba, v kateri bi m»* gel delavce privezovati ob drevesna debi* ali brzojavne drogove, kakor je postopal ob času volne s slovenskimi vojaki; zato le tudi dosegel stopnjo »Feldwebeln»«. Pod Hortijcvim vladnim sistemom bi k pa mo. *ote **ko odlikoval, d« bi ms postaicna« ra njegovo hrabrost odstopil svoj« mesto. In ta nesreča Je »Zvezar« in zaup« Bik NSS. — ZvezarJI. ki toliko pišete r, vašem »Jugoslovanskem železničarju«, da; moramo pomesti z »judežl« po železnicah^ pometite In izčistite poprej svoje vrstam svoje »narodne Judeže« In stopite pred ljudstvo s poštenim in stvarnim programom In ne pogrevajte venomer praznih itf do kosti oglodanih Iraz o narodnosti in na« rodnosti. Taka narodnost — t
(z Celja. Ker se je celo kopico strat-nikov odpadalo v okolico, ki pa nimaj« pravega dela, kakor tudi ne pravega sn*< tališča, zato hodijo isti v cinkarniške ob* iekte spavati. — Gospodje, vsaj še teg* ne dovoljujte, delavstvo itak vidi lenarjenje po kotih kot brezpotrebno, temmanf se pa bode ogrevalo za »take,varnostna straže«. — Svetovali bi, da se v službi spečega policaj« malo z mrzlo vodo os ve. tl <opmba stavca). Zlato srce malo go«' spod adjunkt tna tako ne gre...
To in ono.
* Velikanskega gorilo M ustrelili 110-davno blizu Lobaya v AfrifcL Bil Je sko ro tri metre visok in zelo težek. 2fval, ki Je naredila mnogo Škode, Je ustrelil lovee domačin.
* Mačk« — državni nameščencL Londonski pristav«! uradi vzdržujejo celo armado maček, da pokončavaio podgane, k* so v ondotnih skladiščih. Doslej st ni še nihče stavil naloge, da bi bil mačke preštel, ali da mora biti njih truma jako velika, le razvidno iz tega, da znašalo stroški za mm prehrano vsako leto 500 funtov Šterlingov, kar znaša po današnjem kurzu okolu tri Četrt milijona kron. Te živali niso kaj piv. ,sebno krasni eksemplarji. ker se pristav« ni uradi druguče malo brigajo za zbollanie njihovega plemena. Mačke dobivajo kot z« poboljšek k podganam ln mišim, katere morajo »uradno« goltati, vsak dan opoldne košček mesa. Mnoge starejše mačke imajo svoja določena lovišča in »obedujejo« tudi zmeraj na istem mestu. Ljubijo red kakor pošteni uradniki
* Povprečna starost Uudl v raznih državah: Na Norveškem 62 let in 5 mesecev, na Danskem 63, na Švedskem 64, v Belgiji 57 let in 4 mesece, na Irskem 56 let 9 me secev, v Angliji 54, v Italiji 53 let, na Nizozemskem 52 let in 8 mesecev, v Svki 52 let in 2 meseca, v Avstriji 43 let ln 4 mesece, v Nemčiji 40 let ln 7 mesecev v Franciji 36 let ln 7 mesecev. Podatki i* drugih držav, tako tudi iz Jugoslavije, niso znani
C. N. Tolstoj.
Moški in ženska,
{Posloveni! Frais Pogačnik) (Dalje.)
Namen ženske je predvsem obči povesiti namen, o katerem sem že govorii. Zakon in otroci so v primeri s samskim stanom isto, kakor pogoji selskega življenja v primeri z mestnim, razkošnim življenjem, 2ivilenski pogoji — samski stan ali družina ~~ sami po sebi ne morejo vplivat! na človeka. Samstvo more biti sveto ali grešno, pravtako more biti zakon svei ali grešen.
Vsaki devojki, zlasti Vam, kot člove kti, v katerem se vzbuja notranje duševno deio, svetujem, nai se kar najbolj oddaljuje od vsega, kar v naši družb! podpira devojki misel o neohhodni potrebnosti zakona ali kar navaja k njemu; to so romani godba, puhle govorice, piesi, igre, karte in llšp. Res je, da je prijetneje oprati si sraj co (a tudi duši koristneie), kakor preigrati ves večer celo z najduhovitejšimi ljudmi Predvsem nasprotuje po vsem svetu razširjeno mnenje, da !e sramotno, ne omožiti sc in ostati v deviškem stanu, resnici prav tako, kakor vse posvetne sodbe o ženskih vprašaniib. Samsko življenje, na polnjeno z dobrimi deli (taka dela so vsa dela ljubezni do svojega bližnjega) je neizmerno višje od vsakega družinskega
S te v. 250,
življenja, (Mat. XJX, 11) »Ne umevajo vsi te besede, nego te trni, ki jim je dano!« Tako so občudovali vedno vsi ljudje vseh narodov in vekov z največjim spoštovanjem in rutntjem one, ki so ra J! Boga ostali samski, moški in ženske. V našem svetu so to najsmešnejši ljudje. To je res nica. i akl so, kakor ubogi radi Boga in oni, ki niso znali obogateti. Vsaki devojki, kakor tudi Vam, svetujem, postaviti si za ideal, služiti Bogu, to je, varovati in netiti v sebi Iskro Božjo, tedaj samski stan, ako zakon moti to služenje. Ako pa bi se zgodilo, da se iz sebičnega Čustva do bližnle-ga poročite, tedaj se ne veselite in ne po našajte s svojim stanjem kot žena in mati, kakor se to navadno dogaja, temveč ne izpustite izpred oči glavnega živijenskega cilia, službe Božje, in delajte z vsemi silami, da bi izključno in sebično nagnenje k družini ne motilo službe Božje.
•
Vedno sem mislil, da je eden najzane-sliiveitib znakov resnosti v nravstvenih vprašanjih — strogost do samega sebe v spolnem vprašanjb. izkušnjava, v katero je padel N., je zelo razumljiva in iastna takim poštenim in pravičnim naravam, kakor si ga jaz predstavljam. Razmerje se je začelo in on ni hotel skrivati, nego naravnost in odkritosrčno priznati in mu podeliti značaj duševnosti.
Popolnoma razumem njegovo misel; Izkoristiti ta duševni dvig, ki ga povzroča
zaljubljenost, v službo Božjo. To je možno hi jaz menim, da se energija ljudi v tem stanju da znatno zvišati in dovesti do velikih uspehov, ki se nam nenadoma pokažejo. Jaz sem to večkrat videl in poznam take primere. To pa je strašno, da hkrati z zaljubljenostjo izgine (kar jc možno in verjetno) ne le dvig energije, temveč tudi vsak interes za službo Božjo, česar primere tudi poznam A da se to dogaja In da je možno, nam dokazuje, da se služba Božja ne more in ne sme na ničesar opirati, pač pa da se mora vse ostalo opirati na zavest potrebnosti in ugodja te službe Božje.
Tako je možno (kar se tudi često dogaja) energijo službe Božje ojačiti z ljudsko slavo. A zopet je tu nevarnost, da se v službi Božji ohladimo, čim odjenja odobravanje ljudi.
Vse to Vam je znano In ste tudi povedali, a iaz sem hotel pripomniti le eno k temu, kar sem Vam o tem pisal v zadnjem pismu, da se namreč striniam z N v tem, da je zveza moškega in ženske dobra, ako ima za cilj skupno služenje Bogu In ljudem. Zlasti to, da telesna zakonska zveza ne ojačnje sil za to službo, temveč vliva pokoj v srca nekaterih ljudi, ki jih mučijo ljubavne strasti in jim s tem orno goča, posvetiti vse svoje sile službi Božji Zato pr! nekaterih ljudeh zakon, dasl je popolna čistost najugodnejši pogoj za službo Božjo, ojačuje sposobnost za službo Božjo s tem. ker jih pomirjuje in odstra-
njuje zapreke. Pri tem pa je treba, in to sem hotel predvsem povedati, da ljudje v zakonu in izven njega razumevajo jn priznavalo. da sposobnost ljubezni In iz nje izhajajočega duševnega dviga ni namenjena v zabavo, niti v uživanje, niti v umetniško ustvarjanje (kar mnogi mislijo), n’;i v ojačenje energije za službo Božjo, kakor meni N., nego le v spolno, zakonsko združenje z enim možem oz. eno ženo v svrho zaroda in skupne osvoboditve od pohote. Vsako usmerjenje te sposobnosti k drugemu cilju človeškega življenja le obtožuje, a ne olajšuje in omiljuje.
Zato se z Vami popolnoma strinjam, da je to najopasnejša izkušnjava, proti kateri ne moremo biti dovolj previdni. »No«, govore, »čemu naj bi ne živeli z osebami drugega spola v istem prijateljstvu, kakor z osebami lastnega spola?« Ni vzroka proti temu; čim več ljubimo, tem bolje! Todan Iskren in nravstveno resen človek bo takoj zapazil, kakor je napravil N., da je tako razmerje do žensk svoje vrste. Ako človek samega sebe ne slepi, vedno opaža, da se zbliževanje vrši lažje kakor navadno; da vozi kolo lahko in brzo in da ne potrebujemo toliko napora kakor sicer in da mora imeti to svoj vzrok.
Chn nravstveno resen človek to opazi in ne mara zdrčati nizdol, se ustavi, ker ve, da se bo ta dvig ojačeva) in ga privedel v zakon ali k izključnemu čustvu.
Zakon 'a za razmnožiiev človeškega j rodu dober Jn necbhodno potreben, zat> .•a morzo roditelji čutiti v sebi zmožnost, vzgajali svoje otroke ne v brezkoristno postopače, nego v služabnike Bogu in ljudem, Zato ;c treba živeti od svojega dela, ne od tujega in ljudem več dajati, nego od njih jemati.
Pri nas velja buržoazno pravilo, da se smeš oženiti le, ako si na trdnem, to ie, ako imaš sredstva. Trebalo pa bi delati obratno; ženi naj se le, kdor more živeti in vzgajati otroke ne da bi ime! sredstva. Le taki roditelji morejo svoje otroke dobro vzgajati.
(Konec prih.)
Izdajatelj: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec.
>»a dnžel’ hlizu ž^ie/iiiške posta je vzamen
■■■■•■■■■■■»»»»■■•»»■■■m
5SE5E3E2552 takoj v najem.
Posredovalci dobe nagrado. Cenjene ponudbe na upravo „Napreja“ pod št. ,500“.
Potujočemu občinstvu priporoča
Hotel Tratnik v Ljubljani,
Sv. Petra cesta.
Lepe, čiste sobe, priznano izborno kuhinjo, pristna vina, sveže pivo. itd Stalnim gostom se daje h.ana v posebni sobi. Abonnement tudi brez pijače.
Za obilen obisk se priporočata
Leop. m Al. Tratnih.
Molejilit Me S.2 ^bo|»
posamezne no 22 K vsaka železniška nostoja SEVER & KCMP., Ljubljana.
Čitajte velezanimivo studijo Dr. Oto Bauer « Uratnik
Cena K 2*—
Naroča se v upravi .NAPREJ*.
Poštni čekovni račun it 10.582.
Telefon interurban št 178.
Kotisum. društvo za Slovenijo
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
Oglasi
Z* B3šo parno žago v Zaprešičah iščemo Še nekaj neoženjenih
jMilovindHiiitn
ki morajo svoja mesta tako) nastopiti. Naj se izvolijo rrijaviti samo ne-oženjcni delavci, ki so tega posla povsem zmožni in drugače marljivi in solidni. Ponudbe na:
BRAČA JANEKOVIČ
trgovina a lesom, Zagreb, Kanov četa ulica 9.
in jih obrestuje po čistih 0
O.
Petrolejske
vrče žn zaboje
kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po
K 58 -
posaMaZne vrb« po K 23-—
franko postaja odpošiljatelja.
Hrovat & Kcmp.
Ljubljana. Eolag realk«.
^3:
KAVARNA „LEON“ Stoli 11
7=5^,
Kavarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poset. - - Na razpolago elektrčen klavir. - •
Z velespoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
(
MONSIEURI MJMMMBI
Pfior ione toitette mm ft:
GOSPOD t GOSPA!
Za Vtis Meto ieuffite
1
ea le et ta (e 120
leme 1 mos m US LioNii R. Drlay,
[S
e M is sliitikaš w 120 g
Prodaja na debelo vi 21
4'
Vefje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dv%ngjo zneske iz te vloge Šele po polletni odpovedal dobi, obrestuje po čistih
4Vlo.
Zb vsrnost (rrcnffitih »feg /an (i blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 Hti>fjOllCV kfCn, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, retervnl, dUeini in dr.
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konaumnega društva aa Slovenijo, ki so;
ti
i* lan tata Metu
Sifiillll BSOII HI
lltea 166. - Telefon 8—96.
izdeluje vsakovrstna nitju u litij«, tuhta Bili v raznih velikostih, štirih n perilo v betvsh, kockah ali
Kroglicah, inpli v palčicah, fntto.b Jgujt, vinski tul, hloBU, ivu H. d. na debelo in drobno po zmernih cenah
B
=33
Zopet |
ogromno pošdjatcv B manufakture narav- B nosi iz inozemstva er ie prejela tvrdka R. Štern eeki v tlijo,
in sicer volne, cefirje, tlakanine, eiamina, balista za žemke oblek-*, sukna kamgarna in blačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, fctota, evilh«, robcev, svile in le mnogo raznega druzega blaga, katero se rrodrje, a-radl nakupa v velikanskih množinah po čudovito ntzkth cenah. Kazentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz. kril, ženskih, moški!) in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski z>dri,
B	pristno	ročno	delo	od	lastnih	čevljarjev.	i»’	ga
lltrslrovani cenik zastonj!	Na	debelo	samo v i nadstropm H
9 Razpošiljata«
R STRMECKI CEhilZ*u' g
J. V Spodnji Siiki v Ljubljani.
3. Na Glineab pri Ljubljani.
S. V Ljubljani, Bohoričeva ul.
4. V Ljubljani, Sodna uliea.
5. V Ljubljani, Krakovski nasip • Rožna dolina (obč. Vič).
?. V Tržiču na Gorenjskem.
S. Na Savi (obč. Jesenice) Gor. E Na Jesenicah (pri Ferjanu).
10. Koroška Bela-Javornik.
11. Borovnica.
IZ Radovljica.
13. Kranjska Gora.
14. Mojstrana,
15. Celje, i«. Šoštanj.
17. Guštanj, Koroško.
18. Prevalje,	,
19. Mežica,	„
20. Crna p,	„
Sl. Cma U,	,
22. Maribor.
23. Litija.
24. SL Lovrene na Pek.
25. Kamnik.
26. Pragersko.
27. Križe pri Tržiču.
28. Sv. Ana pri Tržiču.
29. Gorje pri Bledu.
80. Store pri Celju.
81. Fala nad Mariborom. 3ž. Ruše nad Mariborom. 83. Pliberk, Koroško.
34. Rogaška Slatina.
85. Radeče-Zidan most 36. Poljčane.
Se podrobnejša pojasnila podaja, o zaupniki v navedenih podružnicah ali pa earednja pisarn« Konsuronega društva ta Slovenijo, U je V Ljubljani, Spoli* Slika, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poStnl predal 13.
Društvo ima na razpolago pcžfre poicirke s katerimi zamorejo vložniki denarne poillj&tke pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico 1
Nakupovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
r.Lz o. s.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga! i
T
a r n e vloge in iz-
Mariborska eskomptna banka, Maribor, prevz^a_ien
Tegetthoffova ulica 11	----- --------- vršuje vsakovrstne bančne posle
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - - pod najugodnejšimi pogoji. - -
š
Tisk *U5it«llsk« tiskani«« * t «