Številka 93.
TRS i , v četrtek 2. aprila 1908
__IZHAJA VSAKI DAN
sb nedeljah in praznikih ob S., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
-.amičue Šte vilke se prodajajo po 3 nvi., (6 Btotink) t /mogib tobakarnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Krsr.ju. £t. Fetra, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
AjdovSčiir, Postojni, Dorn^ergu, Solkanu itd. Oglasi so računajo na milimetre v Sirokoati ene estone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. mili-fjoeter. osmrtnice, znfc-vale, poslanice, cgiaso denarnih zavodov po 20 at. mzu. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsakn na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa Btot. — Ofciasr sprejema „Insoratni oddelek uprave rfdir.ostiu. — Flr.čuje se izključno le upravi Edinosti14.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moči
Tečaj XXXIr
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K —, a»
naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laročiiia la ltdsljs&o iidaije .Edlijsti' siaas: eeloiena K5-20,poiiiti S*«c Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaaa
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liuta UREDNIŠTVO: nI. Uionrio tfalatti 18 (Narodni dom> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni t konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij« lista »Edinost- t Trstu, ulica Giorgio Galatti ?t. 1?. r PoStno-hranilnični račun St. 841*£>2. ——
—	Telefon štev. 1167 ■ -. - ■
SRZOJAVNE VESTI.
Košut v avdijenci pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 1. „Ogrski biro* porota z Dunaja •* Cesar je danes predpoludne v Sekoabruimu \ sprejel trgovinskega ministra Košuta v posebni avdijenci. Po avdijenci, ki je fcrajala l1/« ure> se Je niinister podal v palačo ogi>kegu ministerst7a, kjer jo sporoči', da se cesar pofuti izvrstno. Najprej je minister poročal o tekočih poslih svojega minister-sfcva, potem so je pa pričel cesar razgovarjp.ti ž njim o političnem položaju in o aktuelnih političnih vprašanjih. Vladar, ki je Koluta zelo milostno vsprejel, se je natančno zanimal za vsa vprašanja, katerih sta se dotaknila. Košut je odpotoval z Dunaja ob 5 uri popoludne.
Potres.
DUNAJ 1. Potresni aparati c. kr. centralnega avoda za meteorologijo in geodinamiko so danes predpoludne zabeležili precej močan potres v daljavi 1000 km. Začetek ob 10. uri 11 m:n.. maksimum tresenja ob 10 uri 14 min., zvršotek ob 10 uri 30 lr.inut pred-polmdne.
Veliki vojvoda Me k le mb urški.
NE U STKULITZ 1. Veliki vojvoda je danes predpoludne odpotoval v Italijo. Odpuščenih 250 000 delavce v v Ameriki.
NEW JOK K 1. Giaaom zadnjega izkaza je bil v različnih delih dežele ustavljen obrat v premogovnikih. Vsled tega je bilo odpuščenih 250.000 delavce«', ker se ni moglo priti do sporazuma g-ede plač.
Italijanske pošte v Turčiji.
CARIGRAD 1. Italijanski poslanik je včeraj izročil porti noto, ki naznanja, da je Italija sklenila ustanoviti poštne urade v Carigradu, Sulunu, Smirni, Jeruzalemu in Va-Ioni, kakor jo imajo že v teh me9tibs izvzemši v Valoui, tudi druge velesile.
Odprta vrata v Manžuriji.
VVASH1XGTON 1. Rusija se je pritožila radi vedenja ameriškega konzula v Harbinu, ki «e brani priznati ruske zahteve glede posebne jurisdikcije v železniški zoni Harbin-Uailar. Konzul vedno naglasa, da je poverjen samo pri Kitajski. Kakor ae čuje, ne postopa konzul po svoji volji, marveč po popolnoma premi&jenem načrtu vladnega oddelka, ki hoče OBegurati integriteto kitajskega ozemlja ter okraniti sistem odprtih vrat v Mandžuriji. Berolinaki trgovci pri dr. lanegerju.
DUNAJ 1. Župan dr. Lueger je s podžupani in občinskimi svetovalci vsprejel danes v mestni hiši berolinake trgovce. Lastnoročno pismo sultana sa cesarja Viljema.
CARIGRAD 1. Tukajšnji listi poročajo, da izroči turska deputacija, ki je pod vakui-nim ministrom Turkan pašo odšla v Epir, nemškemu cesarja lastnoročno pismo sultanove. Turški krogi menijo, da vabi sultan v tem pismu cesarja Viljema, naj bi obibkal Carigrad.
Ameriško brodovje v Avstraliji
MELBOURNE 1. (Nem. kab. družba.) Ministerski predsednik Deakin je priobčil danes zveznemu svetu dve brzojavki, dospeli od londonskega kolonijalnega urada. Prva brzojavka pravi, da zapusti ameriška flota San Francisko dne 26. julija ter odpluje preko Havaja in Samoa v Melbourne, kamor dospe okclu 1. septembra. V Melbournu ostane brodovje deset dni. Oi tamkaj se poda v Sidney, kjer ostare tudi deset dni. Druga brzojavka pravi, da obišče Avstralijo le 16 bojnih ladij, razdeljenih v dve eskadri. Oklopni križarji ne pojdejo čez Tihi Ocean. Eskadro se povabi, ! da obišče tudi Adelaide, Freemantle in Bris-bane. —
Zakonski načrt o določitvi delavnega časa.
DUNAJ 1. Trgovinsko miaisterstvo je pravkar poslalo poslanski zbornici kakor vladno predlogo zakonski načrt, s katero se hoče v obliki novele k obrtnemu redu kenečno ure-i diti aktueico vprašanje delavnega časa v tr-! govaki obrt;, t<-r uradno določiti, kedaj se i imajo zvečer zapreti prodajalnice. Delavni čas se uredi ne le za uslužbence v odprtih pro-jdajalnicali in s temi združenimi skladišči in pisarnami, marveč za vse trgovinske obrti na način, da se določi deseturni minimalni počitek.
Žrebanje.
DUNAJ 1. (Rudolfo ve srečko Glavni I dobitek 30.000 kron je zadela &erija 695 bt. 37, drugi dobitek 6000 kron ser. 673 št. 2.
Admiral Tirpitz.
BEROLIN 1. Državni tajnik v oddelku vojno mornarice, admiral Tirpitz, je pozvan v gospodsko zbornico.
Knez Biilow obišče Pij a X.
DUNAJ 1. „N. Fr. Predse" poroča iz ;Rima: V vatikanskih krogih se govori, da i vsprejme papež kneza BtiUnva v avdijenci iu j da mu državni tajnik Merry del Val vrne ! obisk.
C. in kr. vojaa mornarica.
DUNAJ 1. Vojna ladija .Fran Josip V ;je dospela 31. marca v Kobe, kjer ostane ; 7 ali 8 dni. Na krovu vse zdravo.
Delegacije in proračun za 1909.
DUNAJ 1. Po velikonočnih praznikih : sestavijo skupni ministri proračun za leto i 1909. Ob enem določijo tudi čas, kedaj se I meseca maja sestanejo delegacije v lBu-i dimpešti.
I Potovanje Fallieresa v Petrograd.
PARIZ 1. Akoravno ni še uradno potrjeno, da namera predsednik Faliidres poto-' vati v Rusijo, smatrajo politični krogi to ven-!dar za verojetno. Sodi se, da so Fallieres i poda v Rusijo v drugi polovici meseca julija. Na svojem povratku v Francijo obišče pred-jsednik šo dvore t Stokholmu. Kodanju in Kristijaniji.
Turčija vsprejme ruske predloge.
CARIGRAD 1. V dobro obveščenih krogih zagotovljajo, da bo Turčija sicer pri-! g o var j al a ruskim predlogom glede Mace-; i donije, ali konečno da jih vendar le
j vsprejme.	.	!
Po ruskih predlogih bodo morali namreč dostojanstveniki, ki bodo uvajali reforme, usto j piti v turško službo ter postanejo tako turški uradniki.
j Frencoska lista o ruskem predlogu za Makedonijo.
PARIZ 1. ,Temps' pravi glede ruskega predloga za Macedonijo, da se ima ta pred- ( log le odobravati. Angleški predlog je gotovo, jasneji in bi bil vspešneji, ali isti otvarjapot, ki bi bila za velesile nevarna, ako bi šle' dalje, nego bi hotele, ker bi utegnile doživeti presenečenja. Izlasti morajo zelo prividno | postopati one velesile, katerim je (kakor. Francoski) vse na tem ležeče, da se obrani v orijentu status quo.
,Journal des Debats4 meni, da se vele-, ; vlasti na temelju rusko note lahko sporazumejo.; Treba le še primernih sprememb. Na Fran- j coski diplomaciji je, da pripravi spora-zumljenje.
Ogrski bančni odsek.
BUDIMPEŠTA 1. Bančni odsek je ee-; stavil 12 vprašanj, ki jih predloži povabljenim veščakom.
Dragumisa izjavil, da je grška vlada poslala porti noto, v kateri prosi za spojenje grških in turških železnic. Vlada so je tozadevno obrnila tudi do velevlasti. Iste so, izvzemši Anglijo, ukazale svojim zastopnikom v Carigradu, naj podpirajo grško prošnjo. Anglija, čeravno naklonjena železniški zvezi, je vendar izjavila v neki noti naslovljeni na avstro-ograko vlado, da smatra reformno vprašanje za nujneje nego pa železaiško vprašanje.
Rusija.
Ukradeni trdnjavski načrti.
Pri upravnem štabu v Kijevu je bilo ukradenih več važnih Bpisov o načrtih gradnje nekih trdnjav. Spisi so bili velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča.
Protestno zborovanje slovenskega
flijaStFS
Grška in železniško vprašanje.
ATENE 1. Minister za vnanje stvari; i Skuses je v zbornici na več vprašanj pos!.
V	nedeljo, dne 29. . priredilo je slovensko dijaštvo v Pragi ; urugiiu slovanskim dijašt om vscučiiiško zborovanje, d a protestira > * o t i postopanju slov. đržavnozborske delrgacije v proračunskem c v« s 6 k
Zborovanja se je udeležiia velika večina praškega slovanskega dijašfcva, rektor dr. Goli, več univerzitetnih profesorjev in državna poslanca dr. Masaryk in agrarec dr. Vel i c h.
Za slovenske vseučiliske zahteve referiral je tov. iur. Jos. Pučnik, približno takole: Najprepornejša točka v naučnem budgetu, to je vseučiliška postavka, je brez posebnega razburjenja srečno pod streho. Kaj prinaša ta postavka, ki so zanjo glasovali tudi naši poslanci, našemu ljudstvu ? Veliko blamažo, ki je morala vse naše stremljenje po kulturnem napredku pokopati in profanirati ▼ očeh vsakega resnega Človeka. Naš klerikalec dr. Korošec, smejoč se v obraz vsej slov. jasnosti, je predlagal v imenu svojih ožjih kolegov in v soglasju z ostalimi slov. poslanci splošno resolucijo, ki se niti z besedico ne dotika naše striktne zahteve po vseučilišču in ne veže vlade sploh na nobeno stran v izpolnjen j o tudi trohice naših starih kulturnih zahtev. In s to resolucijo si upa naša delegacija med slov. ljudstvo, ki jej je dalo svoje veliko zaupanje na pot, da čuva in zastopa njene najsvetejše interese !!
V	našem boju za lastno vseučilišče smo prišli tekom desetletij tako daleč, da nimamo cd strani vlade niti z besedico zasi-gurane svoje lastne univerze, niti nam vlada ni poskrbela za neoviran razvoj na graškem in dunajskem vseučilišču, kamor pohaja naše dijaštvo in mora tam biti odvisno od burševake milosti. A tem sra-motne j še za nas je, da se niti slovenska delegacija ne poteguje za to, da se konečno ugodi tem tako dolgo zanemarjenim željam in potrebam našega naroda.
Vspričo teh kričečih in obupnih razmer slov. dijaštvo, ki je sedaj izgubilo tudi zadnjo zaslombo, ki jo je imelo v slov. delegaciji v boju za lastno vseučilišče, od danes naprej ne prihaja več z argumenti; danes in od danes naprej bo govorilo le čutstvo v našem boju, ki smo ga pripravljeni izvojevati tudi z največimi žrtvami. Z današnjim protestom stopamo v novo fazo boja za naš najviši kulturni institut, slov. vseučilišče.
Med vsemi vseučiliškimi vprašanji je brez dvoma slovensko vseučiliško vprašanje se stališča upravičenosti gotovo najbolj pereče. Tukaj stoji en cel narod brez
PODLISTEK.	45
KAZAKI.
Savkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ.
Lukaška je vzel čapuro1), je obrisal, naiil vina in jo podal starcu, sedši na klop.
„Na tvoje zdravje! V imenu Očeta in Sina I"4 je rekel starec in s slovesnostjo sprejel vino. „Da bi dosegel, kar želiš, da bi postal korenjak, si zaslužil križec!"
Lukaška je takisto z molitvijo pil in postavil vino na mizo. Starec jo vstal, prinesel posušeno ribo, jo položil na prag, jo stolkel s palico, da bi bila mehkejša, jo položil s svojimi žuljavimi rokami na svoj edini modri krožnik in ga postavil na mizo.
„Pri meni je vse, tudi prigrizek, hvala Bogu,- je rekel ponosno. „No, kako je z Mosevom ?" je vprašal starec.
J) čapnra == lesena latvica.
Lukaška je povedal, kako mu je narednik vzel puško ; očitno je želel zvedeti j mnenje starčevo.
„Za puško se ne trgaj," je dejal sta-I rec. „Ce puške ne daš, nagrade ne bo."
„Oh, stric! Kaka nagrada neki je za maloletnike 21) A puška je dragocena, j krimska, sedemdeset rubljev je vredna.44
„E, pusti! Tako sem se tudi jaz nekoč spri s stotnikom: konja je hotel od mene. Oe mi daš konja, je dejal, pa te predložim za praporščaka. -Jaz nisem dal, pa ni bilo nič iz tega."
„A glej, stric: jaz si moram kupiti i konja, a pravijo, da ga onkraj reke za mapje ko petdeseset rubljev ni dobiti. Mati vina še ni prodala."
„Eh! Mi se za tako nismo žalostili!" je rekel starec. „Ko je bil stric Jeroška v tvojih letih, je ropal že črede pri Nogaj-cih in jih gnal čez Terek. Takrat si dal včasih imenitnega konja za mero vodke ali za budko."
„Zakaj so jih dajali tako po ceni je vprašal Lukaška.
„Bedak, bedak, Marka!" je zaničljivo rekel starec. „Saj ropaš vendar zato, da se postaviš. A vi, mislim, da niti videli še niste, kako se odžene konja. Zakaj molčiš
stric je rekel da smo mi vse
Isvojega kulturnega centra. Naši najboljši talenti, ki so drugod popolnoma posvečajo vedi, se pri nas ubijajo v borbi za kruh, vse one sile, ki drugod postajajo dika svojega naroda na znanstvenem polju, gredo za naš narodni organizem brezplodno v nič.
Popolno naravno je torej, da je postala zahteva po takem kulturnem centru, kakor posebej zahteve po splošni rešitvi slovenskega šolskega vprašanja, alia in ornega vseh zahtev slov. nareda, ker le v izobrazbi tiči ona moč, ki odločuje v boju za obstanek.
Z besnostjo pa se je vse nemštvo zale-! tavalo in se zaletava v te naše upravičene ' zahteve in odklanja vsako rešitev tega vpra-1 čanja. Razni „kulturtriigerji", kakor Pommer, Holmann et consortes, so se ob vseh takih i prilikah, ko smo zahtevali svoje vseučilišče, j odlikovali v poniževanju našega ljudstva in ! nasprotovanju proti uresničenju naših zahtev. ; Ti ljudje, ki prihajajo cb takih prilikah s i svojimi zavratnimi nasveti, da naj si vendar prej izpcpjlnimo svoje srednje šoLtvo in naj ' pridemo še le potem s svojimi zahtevami t o i laatnem vseučilišču, so ravno oni ljudje, ki so nam odrekali do danes pravico do vsakega srednjega in strokovnega šolstva! Nemški manever je jasen : odtegovati nam hočejo kar najdalje možno vse kulturne zavode in nas vzdržavati v nemški odvisnosti. Naša vlada pa ni imela do danes niti poguma niti voljo, da bi nastopila proti našim sovr&gom iu popravila to, s čemer je že tako dolgo grešila napram interesom našega naroda.
Toda še neki drugi srečno izbran „schla-ger" kroži danes po parlamentu, a položil ga je poslancem v usta prof. Doelter: najprej novim razmeram in napredku vede primerna ureditev že obstoječih univerz, potem naj se misli na nove univerze! Ali naj se pa v očigled temu, kar je zakrivila vlada sama s svojo „tortwurstl"-policiko, ki je vedno nasprotovala našim zahtevam in zahtevam drugih narodov in je prišla naenkrat v neprijetni položaj, da bi morala ugoditi dolgo zanemarjenim potrebam teh narodov : ali naj se v očigled temu ti naredi odpovejo svojim najvitalnejšim interesom?!!
Danes stoje predvsem Italijani na tem. da dobe začetek svoje univerze, pravniško fakulteto. Ne odrekamo jim pravice do nje, privoščamo jim jo, kakor si jo saini želimo. Ali, kakor v zasmeh so glasi, ko se siiši, da hoče vlada pač dati vseučilišče 700.000 Italijanom, za katere je že dolgo bolje preskrbljeno, pri tem se pa ne meni za upravičene zahteve* 2 milijonov Slovencev in drugih Jugoslovanov. In tako lahko zaznamujemo rezultat beja za vseučilišče z — ničlo. Neupoštevan je ostal glas našega celotnega naroda izza časa veličastnih taborov do današnjega dne, neupoštevano je ostalo vse hlapčevanje naše delegacije na Dunaju, neupoštevano brez števila manifestacij, tisoči in tia^či pe'ici;, ki so romale iz zadnje naše gorske občine na Dunaj tekom par desetletij. S tem je mera preziranja in zaničevanja naših potreb in zahtev postala polna in v.hunec naše potrpežljivosti je dosežen. Današnji naš protest bodi zadnji opomin za našo vlado, da upošteva naše zahteve.
Slovensko dijaštvo, če tudi se vidi osamljeno v svojem boju, ne odstopi nikdar od zahtevo po celotnem vseučilišču in po takojšnji otvoritvi pravniške fakultete ter smatra za svojo narodno dolžnost, da spravi našo vseučiliško vprašanje v aktualen stadij.
Glede italijanske univerze v Trstu stojimo na stališču, da, dokler nam Italijan' odrekajo v Trstu pravico do vsakega svobod-
i	') Maloletniki se imenujejo kazaki. ki še
J niso začeli aktivne konjeniške službe.
„Pa kaj bi govoril, I Lukaška. „Meni se zdi, i drugačni ljudje."
„Bedak, bedak, Marka! Drugačni ljudje !" je odvrnil starec, oponašajoč mladega kazaka. „Bil sem jaz drugačen kazak v tvojih letih."
„Kakšen pa ?" je vprašal Lukaška.
Starec je zaničljivo zmajal z glavo.
„Stric jeroška je bil prostodušen, nič ni skoparil. Zato pa me je imela rada vsa Oečnja. Ako je prišel k meni kak prijatelj, sem ga napojil z vodko, ga pohvalil in ga prenočil; a kadar sem šel jaz k njemu, sem vzel seboj darilo, peškeš. Tako delajo pravi ljudje, a ne t&ko kakor dandanes: ko je vsa zabava pri fantih ta, daj grizejo buče in pljujejo luščine," je zanič-'
ljivo zaključil starec in oponašal, kako grizejo buče in pljujejo luščine današnji kazaki.
„Poznam to," je dejal Lukaška. „Tako je." —
„Ako hočeš biti fant korenjak, tak bodi džigit, a ne kmet. Kmet konja kupi denar položi in vzame konja."
Pomolčala sta.
„Saj je tudi tako dolgčas, stric, v vasi ali v kordonu; in nikamor ne moreš iti razveselit se. Ves narod je boječ. Poglej tega Nazarja. Zadnjič smo bili v aulu; pa nas je povabil Girej-kan k No-gajcem po konje ; nobeden ni hotel iti : a sam vendar nisem mogel ?"
„A stric, kaj ? Ti misliš, da sem se posušil! Ne, nisem se posušil. Daj mi konja, pa grem precej k Nogajcem."
„Kaj bi prazne govorila I-4 je rekel Luka. „Ti mi povej, kako naj bom z Gi-rej-kanom. Ima tako gladko čelo, slabo je zaupati mu."
(Dalje.)
.ran II
»EDINOST« str. 93
V Trst - dne 2. aprila 1908
nega rasvoja, do tedaj ne more biti govora o tporaeumljenju v tem vprašanju. Ako se nam v Trstu zasigura svoboda razvoja, ako nam dajo srednjih in strokovnih šol, potem sc tudi naše stališče spremeni iz nasprotstva v idealno konkurenco. Dokler pa Italijani skušajo za-treti ves naš slovenski živelj v Trstu, tako dolgo ni govora o kakem spora sumi j en ju glede njihove vsetičiliške zahteve v Trstu.
Naj nas tor.j sveti ogenj iskrenega nar-dušenja za našo ,.A!aiO mater14, kakor zagotovilo nase boljše bodočnosti, stori složne, vatrajno in neomajne v velikem boju za naš vzvišeni smoter !
K besedi se je priglasil na to tov. j ur, L o l r i f, ki ie ostro obsojal postopanje naše delegacije v budgetnem odseku. Resolucija, ki jo je podal dr. Korošec je pesek v oči; naši klerikalci eploh nočejo slov. univerze! LubSa jim je katoliška univerza v Solnogra-da. Oni nočajo, da bi slov. mladina, ki je v veliki večini napredna, študirala doma, ker se bojijo, da bi prišla med narod in bi s širenjem prosvtte in izobrazbe izpodkopaia tla političnemu klerikalizmu med ljudstvom.
To?, iur. L i p o 1 d je pravil, da si more kakor pi§e „ Arbeiterzeitnng" — po dovršeni ra/pravi v proračunskem odseku o visokem šolstvu, po razpravi, v kateri je šlo za naše najvažnejšo kulturne zahteve, baron Beck vedelo reč:: dobro je šlo, nič se ni zgodilo! E tekt do'gega posvetovanja — ridicuiu« tnus. Le v praznih, jalovih diplomatičnih kni-f h so prekašali poslanci drug druzega. V resolubijah, ki so bile vsprejete, ni šlo za u iiiverze, te resolucije naj bi le omogočile delegatom lep izhod iz neprijetne zagate! Pos'anec dr. P 1 o j je odkrito priznal, da so resolucije instrument, s katerim moro vlada delati kar hoče. Toda mistifikacija slov. javnosti je, da se pošilja v svet vesti o slovan-sko-romanskem bloku, kakor bi bila to akci-ia, s katero naj se doseže bog vek aj! Res pa je, da je ta blok rašim delegatom le vezal roke. Pred razpravo v odseku so se pošiljale v slovensko časopisje resolucije, namenjene, da se stavijo po dogovoru s slovanskimi in romanskimi delegati, a stavilo pa se je sled njič resolucijo, ki seje popolnoma drugače glasila. Resolucija dr. Korošca ne omrnja niti s najmanjšo besedico slovenske zahteve po vseučilišču. niti nr po pravniški fakni ti, ampak govori le o skrbnem i u nepristranskem prei-skavanju predpogojev za ustanovitev novih univerz in fakult, Vsled teg* se seveda minister Marcliet ni čutil nič vezanega, ni imel sploh povoda, da bi se izjavljal o slov. univerzi, dočim je minister Hartl pred leti ž^ priznal upravičenost naših zahtev. To ni ni kak napr dek. to je korak nazaj. Na to je predlagal govornik sledečo resolucijo, ki je bila jednoglasno vsprejeta:
Slovensko dijaštvo v Pragi, zbrano na protestnem zborovanju vsega praškega slovan skega dijastva dne 29. aprila 1908.
I.	ostro obsoja nastop slovenske delegacije. ki si je dala od vlade vezati roke, da je zamolčala slovenske, že tolikrat jasno formul rane zahteve iu se dala pridobiti za prazno in nadoločno resolucijo, ki le v spIoSnem zahteva u3.auovitev novih univerz zn fiku't. Knergično protestira proti taktiki, ki je z ničevo resolucijo v budgetnem odseku pokopala našo naravno kulturno zahtevo.
II.	Slovensko dijaštvo pa bo vstrajalo v boju za najvišjo kulturno zahtevo svojega naroda in pričaku;e trdno, da doseže slo*, de legaci a Viaj pod pritiskom vseslovenske javnosti, katero vzbujati in opozarjati na vseučiliško vprašanje ne bomo prenehali, v prihodnjem proračaou to, kar danes iz lastne volje ni mogla storiti.
III.	OJ slovenske delegacije pa zahtevajo, da V3aj v razpravi srednjega šolstva izpolni svojo dolžnost kakor zastopnica kulturnih teženj slov. naroda ter se zavzame z vso silo. da bodo obstoječi srednješolski zavodi na slov. zemlji tudi slovenski in da z vso energijo zahteva ustanovitev prepotrebnih srednješolskih in strokovnih učilišč.
Parlamentarna kriza.
Proračunski odsek avstr. poslanske zbornice.
DUNAJ 1. Ol3ck je nadaljeval debato o proračunu pravosodnega ministeratva. Posl. Adler je naglašal potrebo narodnega miru. No Ti jezikovni zakon naj omogoči, da bo vsak državljan zaslišan in eojen v svojem jeziku.
Posl. Hofmann pl. Wellenhof se je glede jezikovnega vprašanja pridružil včerajšnjim izjavam posl. Sylvestra. — Posl. Nemec je izjavil, da stoji v narodnih vprašanjih na sta-kSču čeških ciešrsnskih strank, Socijalni demokrati bodo z vsemi silami delali na to, da pride do jezikovnega zakona.
Ministarski predsednik B e c k je navezal na včerajšnja izvajanja justičoega ministra in izjavil, da stanje negotovosti, ki sedaj obstaja na večjem delu oblastnij na Češkem glede vporabe jezika, je zlasti radi najnovejših dogodkov absolutno neznosno in politično tem bolj nevarno, v kolikor jezikovno vprašanje steza — kakor znano — svoje učinke daleč z meje češke dežele. Najnovejši dogodki na m polju so spravili zatt >pnike češkega na oda v težek položaj, ker isti se pritožujejo, ia poedini sodniki kar naenkrat kršijo dosedanjo prak3j glede vporabe jezika. Tudi zastopniki nemškega naroda so nezadovoljni s sedanjim položajem glede vporabe jezika. Radi tega je nedvomno sedanje stanje nevzdržljivo, ker ne ustvarja nikake gotovosti glede vporabe jezika. To je v škodo tudi državni upravi in pravo3odstvu. Le tedaj ako namesto
aeda.j^ga stanja nastopi rod, ki b >de oblegal vso polje jezikovne vporabe državnih oblastnij, se protislovne razsodbe umaknejo enotni judi-katuri in se s tem zagotovi posest narodnega prava.
Stoje na tem stališču je vlada izdelala načrt jezikovnega zakona, ki je potreben le še zadnje revizije. Vlada pa si je Bveata, da težišče njene akcije ne obstaja le v ustvarjenju takega načrta, marveč da počiva tudi v tem, da privede do one konstelacije, ki cmogoči sprejemanje in slednjič odobrenje načrta. Vlada za to stori vse, d * pripravi zakonu pot; smatra pa neobhodno potrebnim, da so začasno t. j. do ustvarjenja prvih pravnih norm, vsi činitelji držijo status quoante. Pred sklepanjem miru mora biti premirje.
Vlada hoče v duhu pravičnosti doseči ta cilj; vse btranke nosijo pa soodgovornost. Skupno izvršimo tudi to veliko delo.
K 1 o f a č se je izrekel nezadovoljnim z izjavo ministerskega predsednika.
Prihodnja seja jutri.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 1. Zbornica ie nadaljeval* specijalno debata o prvi točki Nagyje-vega predloga.
Ker je predsednik vt c govornikom, ki so se oddaljili od predmeta, odvzel besedo, je prišlo pri narodnostnih poslancih d > hrupnih protestov. Podpredsednik R.tko7szky je izjavil, da izroči dotične poslance imunitetnem odseku, (Neprestani hrup pri narodnostnih poslancih) kajti tudi potrpljenje predsednika ima svoje meje.
Posl. Damianu je bila tudi odvzeta beseda. ker se je oddaljil od predmeta.
Vsled tega ukrepa predsednikovega se je unela viharna debata k poslovniku. Ko je predsednik odvzel besedo tudi naslednjemu govorniku, je nastal pri narodnostnih poslancih zopet hrup, ki je trajal več časa. — Na to so je debata nadaljevala. — Posl. Eitner je stavil dodatni predlog, ki ie slič-en predlogu posl. Merey». Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri.
Parlamentarni položaj v Srbiji.
Glasom vesti iz Belegagrada ie parlamentarni položaj v Srbiji kritičen. Mladoradi-kalni opozicijonalci hočejo vreči Pašičev kabinet z obstrukcijo in skušajo radi tega, da se razprava o trgovinski pogodbi z Avstro Ogrsko vrši še pred tretjim čitanjem proračuna, ki je hočejo obstruirati. Pašic pa noče ugoditi manevrom mladoradikalcev. Ako bi pa ti pričeli z obstrukcijo, teda razpusti Pasič skupščina.__
Hrvatska.
Pejačevičev dementi.
V „Pester L!oydu je poslal grof T. Pe jačevič z ozirom na neko zagrebško vest od 18. m. m. izjavo, v kateri pravi, da ni b 1 od jeseni sploh več na Dunaiu in da mu ni bilo ni kraj pameti, da bi zaprosit za avdijenco pri cesarju. S tem odpadejo tudi vse kombinacije, ki eo nastale povodom omenjene vesti. Baronu Rauchu ne verujejo.
Javili smo že, da baronu Rauchu ni vspelo na avdijenci, ki jo je nedavno imel pri skupnem finančnem ministru Burianu, da bi uve ril ministra, da se akcija bosanskih Sibov izvaja po nalogu in napotkih hr.atsko*srbske koalicije. Vkljub dolgotrajni avdijenci ni mogel ban podati niti enega dokaza, ki bi opravičil njegove trditve.
Sarajevska „Srbska Rječa je pa z ozirom na različne denuncijacije na škedo bosanskih Srbov podala nastopno izjavo : Mi poznamo svojo moč in vemo, kaj je možno doseči in kaj ne. Mi smo vrgli od sebe vse otročje sanjarije in smo opustili vse žeije, ki se ne moreio izpolniti ter se borimo le za uresničenje povsem reelnib ciljev. Mi nočemo voditi našega ljudstva v klavnico — kakor to gotovi faktoiji komaj pričakujejo. Mi vemo prav dobro, da iz lastne moči ne moremo spremeniti državnopravnega stališča Bosne in Hercegovine ia vemo, da ne pusti Avstro-Ogrska monarhija nikdar radovoljno zasedeni pokrajini iz svojih rok. In ker popolnoma poznamo svoj položaj in obseg svoje moči, se ne prepuščamo sanjarstvu, marveč gledamo stvari kakor so in skušamo doseči, kar je možno doseči: samoupravo in representativno zastopstvo za našo domovino.
O gr sk a.
Revizija poslovnika.
Kakor poročajo iz Budimpešte, bo razprava o I. delu revizije poslovnika baje dovršena v soboto. Spreminjevalnib predlogov bo na stotine. Narodnostni poslan ji bodo za vsak predlog zahtevali poimensko glasovanje. Za soboto so pozvani v Budimpešto vsi členi narodnosti.	_
Drobne politične vesti,
D r. L u e g e r se je ▼ torek zvečer iz Lovrane, kjer je bival šest tednov, povrnil na Dunaj. Na kolodvoru ga je pozdravilo mestno občinsko zastopstvo. Mnogoštevilno množica občinstva ga je živahno pozdravljala.
Šestnajst nemških vladarjev, pri avstrijskem cesarju. Iz Mona-1 kovega poročajo, da je 16 nemških zveznih j vladarjev sklenilo kolektivno obiskati cesarja Fran Josipa povodom njegove šestdesetletnice vladanja. Ta obisk bo povsem familijarnega značaja.
Trasiranja sandžakatske ie-ležnice se prične sredi aprila. Delo se prične istočasno na štirih krajih in sicer v PjipoljU, v Sjenici, Novibazarju in Mitrovici. Vrhno vodstvo je poverjeno višemu inženirju orijentalskih železnic Friedrichu, kateremu bo podrejeno 20 inženirjev.
Srbske šole v Turčiji. Srbski poslanik v Carigrada je posredoval pri porti glede srbskih iol in učiteljev v prizren^ki eparhiji, ki so jih dale turške oblastnije zapreti.
Dnevne vesti.
Cenjenemu odboru koaliranih organizacij državnih železničarjev V Trstu. Iz včerajšnjega »Lavo-ratore« »loznajemo, da je ta odbor v svoji seji minolega ponedeljka ozirom na shod državnih železničarjev, ki se ima vršiti nocoj ob 8. uri v dvorani telovadnega društva »Eintrachte glede sedanjega gibanja za poboljšanje plač, sklenil, da je povabiti na ta shod zastopnike vseh tržaških listov razun Onih »EdinOStU in sicer to ozirom na vedenje našega lista, sovražno zahtevam železničarjev.
Ta sklep je skrajno krivičen in brez vsake najmanjše podlage. Kajti ni res ter zanikamo z vso odločnostjo, da bi bil kdaj naš list nastopal sovražno proti zahtevam državnih železničarjev. Prepričani smo tudi, da je moglo priti do tega sklepa le tako, da je kdo ta cenjeni odbor prav drzno NALAGAL. Zato poživljamo ta cenjeni odbor, d a nam navede le en fakt, iz katerega bi bilo razvidno, da smo bili mi kedaj nasprotni zahtevam državnih železničarjev. Od lojalnosti tega cenjenega odbora, posebno pa od predsednika istemu, pa pričakujemo z vso gotovostjo, da dade našemu listu primerno zadoščenje za krivico, storjeno nam na podlagi lažnjivih informacij.
Uredništvo.
Seja mestnega sveta. Ob navzočnosti 33 svetovalcev je župan Sandrinelli otvoril včerajšnjo sejo ob 7. uri zvečer. Po odobrenju zapisnika prejšnje seje je župan prečital spomenico interesentov, v kateri se zaprosi ustanovitev tržišča v revirju za mestno hišo. Spomenico se jo oddalo odseku za preskrbo vanje živežev.
K delegacijskemu predlogu, da se dovoli prispevek 16.000 K za uravnavo zemljiškega katastra glede okrajev Barkovlje, Čarbola, Skedenj in Opčine, katero uravnavo ima iz vesti c. kr. finančna oblast, — se je oglasil najprej k bejedi svet. C u z z i. Rekel je, da je občina po zakonu le primorana poskrbeti za dotično lokaliteto, druge stroške mora no siti erar, Ker vlada ravna tako po ma čevski z tržaško občino, bode glasoval proti predlogu. Občina naj prispeva le toliko, v kolikor je primorana po zakonu>
Svet. Ricchetti je branil delegacij-ski predlog, češ da če kdo pogrela, ne gre, da bi drug padel v iste pogreške. Pametna politika zahteva, da se ne reagira na pogreške z novimi pogreški. Gre tu za stvar, ki je velike važnosti za naše mesto. Ni treba za to gledati, da-li občina prispeva malo čez svojo dolžnost.
Svet, Z a n u 11 i g je predlagal dosta-vek, naj se v katastru rabijo le oficijelna imena. Na vprašanje svet. Ivana Gori up a za kaka oficijelna imena da tu gre, je razjasnil svet. V e n e z i a n, da misli predlagatelj na oficijelna imena, ki jih je vlada pre-vze!a kakor taka v svoj krajevni seznam.
Delegacij ski predlog je bil na to sprejet z do&tavkom svet. Zanuttiga.
Druga točka dnevnega reda je bil delegacij ski predlog, da se mesto t. z?. „mestnega kaplana" prečrta iz statusa mestnih uradnikov; da se pa občina zaveže plačevati mestnemu kaplanu kongruo K 2000 in v pomanjkanju naturalnoga stanovanja stanarin-sko doklado K 680.
Gre tu za sporno stvar. Mesto „ mestnega kaplana" izvira iz starodavnih Časov. Do leta 1806 je me3to plačevalo dva kaplana, po enega za vsako obeh cerkvic sv. Petra in sv. Roka, zgrajena na sedanjem Velikem trgu, prva že leta 1368 vsled privatne testamentarne odredbe, druga pa leta 1602 na stroške občine, da izpolni zaobljubo storjeno leta 1600. ko je tu razsajala kuga. Prvi kaplan je dobival od občine 56 gold. in 44 karantanov na leto, drugi pa 27 gold. in 12 fcarantanov. Leta 1806 sta bili obe kaplaniji združeni v eno samo z letno plačo 400 gold. Cerkvica Sv. Petra je bila demolirana leta 1820 in leta 1870 je bila zrušena tudi cerkvica sv. Roka. Mesto je tedaj preneslo to kaplanijsko mesto ▼ še sedaj obstoječo cerkev Matere Božje Sv. Rožnegavenca in leta 1872 je bil dotični kaplan vpisan v status mestnih uradnikov z letno plačo gold. 700 in naturalnim stanovanjem. Sedaj je to mesto vakantno in Škofijski ordinarijat je že urgiral dotično imenovanje.
i Priglasil se je k besedi najprej svet. M azzorana z vprašanjem, kake da so pravzaprav funkcije tega .mestnega' kaplan*. Poročevatelj : „Darovati maše in tupatam kaka pridiga". — „To dela vsak duhovnik tuii brez posebne plače-. Bo glasoval proti, ker je sporno, ali je občina dolžna vzdrževati mestnega kaplana.
Svet. Zanolla je branil delegacij ski predlog, češ da ne smatra umestnim spuščati se v sodni spor radi vprašanja, da li gre tu za patronat ali ne.
Prosi, da se iz tega administrativnega vprašanja ne dela politicum, kakor da bi tu šlo za ločitev cerkve od države.
Svet. M rac h je, rekel da stvar ni vzeti tako na lahko ; treba začeti Že pri malih stvareh. Zanika, da bi tu šlo za patronat ; vsekakor pa je dolžnost občine, da dajo sodno uveljaviti svojo eventualno dolžnost. Ako bo pravda zgubljena, pa bo le pravno ugotovljeno ono stanje, ki ga predlog hoč« sam iz lastne volje uvesti, in nič več. Pred laga, da se predlog zavrne, v kolikor se tičs plačevanja kongrue.
Svet. Venezian se je priključil temu predlogu. — Delegaci]ski predlog je bil na to in merito odklonjen z vsemi proti štirimi glasovi.
Delegacijski predlog za nakup hiše Tab. št. 296. kat. obč Zgornja Č*rbola za 1U.1SS. K plačliivih v treh obrok,h, je bil sprejet brez debate. Nakupilo se je hišo radi podaljšanja ulice Palhni za montuškim tunelom. — Ravnotako brez debate je bil sprejet delegacijski predlog, da se razširi za 30 m Še-tališče Sv. Andreja med ,vicolo deli' Officina' in železniškim viaduktom.
Siedajič je bil na mesto odstopivšega upravnega svetnica plinarne, svet. Mayerja. kateremu je svet. Ricchetti izrekel priznanje na njegovem dosedanjem delovanju, izvoljen svet. Arch.
Sledila je nato tajna seja.
Odvetniški uradniki zopet spijo span:e pravičnega. Nedavno so se nekoliko vzdramili. a kakor da bi ležalo prokletstvo nad to kasto zasebnih uradnikov, nič se ni napravilo. Prav stvarno pretresava brošurica, sestavljena od časnikarskega odseka ljubljanskega društva, obupno stanje odvetniškega uradnika, ali ka: pompgi vs» jadikovanje, ko pa ni ed:nosti niti med slovenskimi uradniki, kaj še med slovenskimi in uradniki drugih narodnostij.
Ako je ljubljansko društvo toliko vstraj-no in delavno, da predloži kolegom na Štajerskem in Primorskem resolucijo, katero treba samo podpisati in prošnji ustreči, je vendar že naloga vljudnosti, da priskočijo v tako važnem trenutku ne samo njim, ampak tudi sebi v pomoč. Edini njihov cilj za sedaj je, da bi bi!i vsprejeti v zakonsko obrambo, kar jim gotovo ne moro nihče zameriti, najmanj pa še gg. šef'. Lahko bi se naprosilo sedaj gg. državne poslance, da delujejo po svojih močeh na to. da bo vsprejet v zakon tudi stan odvetniških uradnikov. Ustrezit-i vsaj želji ljubljanskih tovarišev in storite svoje.
Odbor Matice Slovenske bo imel
svojo 158. sejo dne 3. aprila ob 5. uri popo-ludne v društveni pisarni v Ljubljani. Dnevr.i red: naznanila predsedništva, potrditev zapis nika o zadnji edborovi seji, tisk publikacij za leto 1908; tajnikovo poročilo, slučajnost'.
C. kr. avstrijske državne železnice
Glasom objave v „Wiener Zeitung" se razpisujejo za iz7edenje lokalne železnice Ago-nitz-Klaua potrebne naprave, dela in dobave, pri čemer se misli na oddajo proti nagradi pavšalne skupne svote.
Dotične ponudbe se vsprejemajo najkasneje do 28. aprila 1908 12 uro opoludin od c. kr. železniškega gradbenega ravnateljstva na Dunaju, VI. Gampecdjrfer3tras3e 10. kaker pooblaščenca „Ste^rtalbabngaaellschaft" koncesijonarke lokalne JSelezniee Agoiitz-Klaus.
Pogoje in druge pripomočke ^e mortf vpog^edati na prej označenem ravnateljstvu.
Širimo naobrazbo ! V izd u*j u minole nedelje smo bili priobčili daljšo notico na adreso niše mladine, ki smo jo pozivali, naj se sama izobrazuje in naj ob enem širi naobrazbo dalje med vrste naroda. Povdarjah smo, da je praktično življenje šola nad vsemi šolami. V tej šoli naj ee mladina laejsebojno poučuje in se spopolnjujo, da nam da iz sebe potrebno narodno inteligencijo.
Boj nevednosti! To bodi nav» geslo ! Narodu, (pa naj je še tako mal in si romašen) se v današnjih dneh no treba bati pogube, ako 6e je povprečna naobrazba v njem povzdignila do gotove stopinje. To imejmo pred očmi, ne obupujmo in delajmo za širjenje omike med narodom ! To drobno delo je — poleg gospodarskega — med naj-važnejimi nalogami sedanje dobe v Slovencih. Za važnost tega dela moremo danes citirat: moža, um3tvenega velikana, genija, pred katerim se ravno zadnje dni klanja v spoštovanju ves civilizovani s»et kakor najidejalnini pravicoljubora, braniteljem vseh zatiranih narodov in braniteljem za svobodo vseh — za najviša idejala človečanstva.
Veliki norveški pesnik in veleum Bjčira-sterne Bjornson je, ki priobčujo v „Agramer Tagblattu- pismo, v katerem nujno nasvetu e Hrvatom, in izlaBti mladini, naj skrbe z mej -sebojnim poukom, da se bo znanje pisanja in čitanja Čim bolj širilo med narodom. Tudi med Norvežani — pravi — jo bilo nekdaj tako — da so mlajši učili stareje.
V Tratu, 2. aprila 1908
»EDINOST« štev 93
Stran III
Poznal je može, ki so se §e le v pozneji Soproga, ki je dezertirala. Konrad dobi priučili čitanju in pisanju, a so vendar Lulek, mehanik, stanujoči v ulici Lloyd 14. postali celo izborni poslanci.	ie včeraj naznanil policiji, da mu je ušla so-
Mladina naj — svetuje Bjdrnson — proga Marija, stara 2» let (brunetka, vitka), ■ubira okolo sebe neuke odrasle in naj jih Boji Ee, da je odpotovala v Alek9andrijo na pomčuje. S tem bodo obo ni — mladina in lov po sreči.
odrasli — vrfeiii dobro delo ne le za-se, ampak tudi za druge. Posebno pa naj se pri-
Ladija v nevarnosti. Dolgo Iskanje po zalivu. Včeraj popoldne, ko je hip« ma
tegnejo k takemu medsebojnemu pouku tudi zapihala burja z precejšnjo silo, so teletoni-ženske! Citiramo doslovno: „Ali so že raii iz Milj na tukajšnjo pomorsko vlado, da iratere, ali pa postanejo. Dobro je za otroke, j je bil nek bragoc (mala jadrnica) v veliki
ako imajo matere, ki so se vdeleževale na patrijotičnem snovanj u".
Ne mi torej, ampak veliki Bjornsterne Bjdrnson, te k iče danes, kliče nam vsem : združite se na delu za širjenje omike med narodom!
Neverjetao ! ,Lavoratore' proti Inte resom delavcev! V jako konfuznem dopisu iz Pule, v katerfm se »Lavoratore* trudi z dokazom, da 1584 socialističnih ,v, oddanih na volitvah v bolniško blagajno, velja mnogo več, npgo nad 4000 oddanih za listo ..N. D. 0.:|. ob^ts, da bo znal dokazati, da uprava mornarice trosi ogromne svote v arsenalu v Puli, ne da bi imela od tega kake koristi (..,. dalle qualli nsultera chia-ramente, comme 1' aministrazione della marina spenda nell' arsenale di Pola capitali vistosi &enza trarne neanche il benche minimo profito). Da s« bolje umeje vsa goro-stasnost tega očitanja, naperjenega proti gmotnim interesom delavcev, bodi povedano, da ^L tvoratore" ompnja, koliko delavcev je »ilo poprej vsprejetih v ta arzenal po uplivu tega ali onega vodje delavnic. To se da umeti le tako, da se očita upravi mornarice, a daja premnogim delavcem kruha I
Tu se pojavlja naravnost neverjelna strankarska strast, ki no privošča kruha delavcu, ako ni njihovega mišljenja. Kjo je •j-ravičnost, kje je usmiljenje, kje tisto toli hvaljeno socijalistično svobodoliubje.
Iz občinstva. Ako je kak obrtnik ali trgovec tako drzen, da je razobesil nad svo-im lokale m slovenski nadpis, takoj je tržaška ir.ularija na nogah, da istega ali strga s stene ali pa ga pomaže, kakor se je to zgodilo s fJovenskim napisom g. Gorenjce. Prav radovedni smo sedaj, če stori tako tudi z nad-pisom v u'ici Nuova, kjer je poleg blažene nemščine še tudi — hebrejski nadpis. Če :udi je tukaj samo privatna kuhinja, vendar sc je stavil nadpis, ki ga pa le malokateri imeje. To je seveda popolnoma Iog:čno po nasorih g. Brochija. ki hoče poznati vsak -ezik, samo slovenskega ne. Le tako naprej!
Potres, Tukajšnji pomorski observatorij ■>e zabeležil danes zjutraj bližaji potres. Tresenje je pričelo ob 10 uri 11 min. 37 sek.. maksimum tresenja ob 10 uri 12. min. 58 tek., zvršetek ob 11. uri 10 miu. 33 Bek.
Poroke, smrti in umrljivost. Od 22. Jo 28. marca t. 1. so pe v tržaški mestni hčini poročili 3 pari. Rodilo se je 165 .rok. in sicor 72 moških in 93 ženskih ; cd teh 31 nezakonskih. Umrlo je 108 oseb, in to €1 moških in 47 žensk: od teh 22 izpod n?ga let?.
Loterijske številke izžrebane dne 1.
aprila 190« :
Lvov 18 49 29 9 36
Praga 1 90 68 9 14.
Tržaška mala kronika.
Poskušen samomor narednika lovcev. Včeraj zjutraj kmalu po 5 in pol uri zaprosilo se je zdravniško postajo za pomeč naredniku lovcev Karlu Pavlista, staremu 32 .et, ki si je bil v svoji sobi v rocolski voja-šnici sprožil iz revolverja kroglo v srce in se nahajal v težkem stanju. Prihitel je na pomoč dr. Avien*. Pavlisto so položili v ambulantni voz. Zdravnik je konstatiral, da ;e bila krogla prodrla v prsi in izstopila iz i/tbta, ne da bi bila }?a ranila kakega vitalnega organa. Kljubu temu je rana jpko :eika. Pn ukazu zdravnika so ranjenca pie-:.esli v vojaško bolnišnico, kjer so ga popoldne operira;i. Vzrok temu obupnemu činu ni znan.
Tatvina na morju, aretiranje na
kopnem. Vsled zahteve pamika ,-Eugenia*4 A. o. je bila včeraj zjutraj aretirana kuharica Kosa Vidulin, stara 38, iz Beljaka, ogrska
podanica.
V zitdajih daeh miaolega meseca se je , Eugenia"1 nahajala na širokem morju. Potnica III razreda. Kamila Chairen, je izgubila jošnjico z 9 dolarji. Iskala jo je in iz?edela,
nevarnosti sredi miljskega zatoka. Poročnik Frausin je odplul z rešilnim parnikom „Audax", na krov katerega je vzel nekoliko pilotov. Z polnim parom je plul parnik v pomoč pogubliajočemu se bragocu. Ali celi dve uri je križal na dolgo in široko po ce iem zatoku, ne da bi zagledali ladije. Po brezuspešnem iskanju se je „AudaxM povrnil v pristan. Tu je izvedel poročnik Frausin, da je bil zares bragoc v nevarnosti, in sicer „Filidea", vpisan v piranski luki. Močan piš mu je bil stri rajno (jadrno prečnico). Na nevarnostne s;gnale je bil priplul parnik podjetja Faccanoni, ki je bragcc nase otvezel, vlekel skoraj do Pirana in tako spravil ha-varirano ladijo na varno.
Zopet izseljenci iz Severne Amerike Predsiuočujem je sem priplul parnik A. a. „Eugenia" z nad 700 izseljencev, ki se vračajo iz Amerike.
Ranjeni duhovnik, ki je bil predvče-rajšniem — kakor smo včeraj obširno poročali — zaboden pred oltarjem od nekega norca se po srečno izvršeni operaciji počuti bolje. Ako ne nastopijo komplikacije, kakor to upajo zdravniki, zapusti bolni';-\a nico že po preteku osmih dni popolnoma ozdravljen.
Krvav pretep. Sinoči ob 7. uri je nastal na kolodvorskem trgu pretep radi sta roga sovraštva med stricem in nečakom. Oba sta se ranila z nožem. Nečak, Kari Rumetz, težak, jo bil težko ranjen prenešen v bolnift nico. Strica, Jurja Stor, ki ie bil le lahko ranjen, so aretirali.
Razgrajači. Predvčerajšnjem je policija aretirala 17 „pevcev".
Koledar In vreme. — Danes : Sv. Frančišek P. spoz. — Jutri : Rihard ikof. — Temperatur* včeraj ob 2. uri popoludne -f- 13 Cels. — Vreirie cfceraj : oblačno, dež,
Vremenska napoved za Primersko: Oblačno s padavinam". Hladni vetrovi. Temperatura mila. T začetku slabo \reme, potem počasno boljšanje.
Naše gledališče.
V nedeljo 5. aprila častni oziroma benefičnl večer
gospoda Marka Ueble
„Enajsta zapoved".
Češka burka v 3 dejanjih.
sejseh vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13
ter vogal ulice sv. Katarina.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. 1. cermak <> §. Tuscher
TRST
ulica della Caserma Štev 13, i!, radst.
f.pcrtot
nrar
Društvene vesti.
Akad. tehn. društvo ».Triglav" v Gradcu javlja svojo preselitev v nove društvene prostore v Leonbardst. 4, II.
Gospodarstvo.
Prodaja posestev Schaumburg Lippe.
Nemški knez Scbaumburg-L'ppe je prodni svoja posestva v virovitišlcem in slatinskein okraju nekemu francosko-belgijskemu konsor-ciju za 44 milijonov kron. D.uštvo bo najprej posekalo ogromne gozdove tega posestva, potem pa zemljišče parceliralo in razprodal j.
Mestna hranilnica v Kamniku.
V mesecu su«cu 1908 je : 186 strank vložilo	70.926 85 K
167 strank vzdignilo	Sl.350'99 „
6 strankam izplačalo se ie l.ipot.
posojil	8.100.— r
Stauio hrsi.ilaih vlog	1.688.049 72 „!
stanje hip*tečnih posojil 1,275.151*83 ! Denarni promet	176.278*27 r j
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Kam- j niku, dne 1. aprila 1908.
Vesti iz Goriške.
— Družbi sv. Cirila in Metodijag v Ljubljani je poslal g. Andrej Totnažič nad-učitelj v Lokavcu 25 K 25 st. nabranih v \ veseli družbi Ajdovcev, S urcev iu LokavČanov dne 25. marca t. I. v hotelu Sipla p. d stu icravnate);em g. Dictrom. H ala !
Veselico s plesom priredi dne 3.
Trst, ulica Poste Nuove 9
£epne ure naj bolj tli tovaru
Najnovejša atenske ure. Izbor ur za birmo daHla. Popravlja po zelo nizkih oeaah,
'///ss/>
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graškeponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom.
Ulica Campanile st. 15.
V V\\\\\\\ V\\\\\\\.V\\\\W\V\ V
oooooe ooo g
Ako hočete. da Vara .•
lasje zrastejo In postanejo
lepi,
Ako hočete. da Vam no
bodo lasje izpadali,
Ako hočete. odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
Chinina
Salus
Na prodaj v parfimerijah mirodil nicah in brivnicah v buteljkah po
K 120 in K 180.
Paziti je na ponarejanja
Neštevilo spričeval dokazuje izbornost in vspeh. OOO OO OOOTO
eoj
TOVABNA POHIŠTVA
Alek§and. Levi Minzi
Crst — ulica delta Cesa št. 46.
Zaloge:
PJazza Rosarlo štev. i.
Ulfca Lazzaretto vecchlo štev. 36.
Trajna zaloga pohtttva:
ulica della Sanlta štev. i4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchlo dtev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 0-70; 16-58, (Za informacije vpraSati 6-70).
J>ele*. ki na vino O/erravalh\
i; za bolehne otroke in rekonvalescente. wm
Provzroea voljo do jedi utrjuje želodec in ojaeuje organizem.
ia je druga potnica, Barbara Jersoval, našla maja, novo ustanovljena ženska podružnici r. e mošn^iček in ga izrofi'a V:d »linovi, ker družbe ev. Cirila in Metodija s so«!elovanj*-ra ; n'? jej jo ta izdala za lastnico. To d< znavSi c Bralaeg* pev. društva*4 v B jah pii Ri-^ je Cheir&nova podala v spalnico Vidoli-' bt-raberku.
- jvo, da bi jej ta povrnila njeno last. Te i Program naznanimo pravcča?n^. P. o-:i»« • y >slednje ni našla, pač pa cb neki postelji sosedna društva, da puste ta dan n*nif ter' možnjiček, v katerem je b'la — praznota, prihite, da : 0?ad.la je stvar kapitanu, ki je kakor po*e-	Mal položi dar
oano. dal aretirati Vidolinovo.	Domu na alter.	^
SLovenci ne zamudite obiskati
Priporočeno od najslove6ih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačitl.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okus.	SV* Izborni okna.
J. SERRAVALLO - TRST
ariiko
Crst uL S. «ntonio it. 4 (Mi« 7«rni)
parigina)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrst«.
Strati IV
> EDINOST c štev.
V Trsta dnr. 2. aprila 1908.
Sadjarsko društvo za tol. politični okraj v Tolminu imelo je v nedeljo po večemicah v občinski dvorani sadjarski shod. Shoda se je vdeležilo več kmetovalcev iz Tolmina in okolice. Društveni predsednik A. Vrtovec jo obrazložil navzočim korist nove železnice za kmetovalce. Zemljišča in poslopja so tsled železnice na cenah poskočila. Vsi kmetijski pridelki se lažje in dražje prodajajo. Zato treba skrbeti, da čimbolj pomnožimo kmet. pridelke in žnjimi tudi do-kodke. Treba jo v čim ^ečem številu saditi sadna drevesa, ker se sadje lahko in drago prodaja.
Po tem uvodu je predavatelj pojasnil in praktično pokazal, kako sadna drevesa saditi obrezovati in oskrbovati.
Po predavanju smo se podali Ekupno v društveno drevesnico, kjer se je vršila razdelitev dreves. Vsaki člen, ki je letnino plačal 1 K, je dobil 5 lepih, žlahtnih j abolčnih dreves. Cepičev se je letos izredno mnogo razdelilo. Tako ]e prav ! Žlahtna drevesa pridno sa liti, manievredna pa precepljati!
Vesti iz Istre.
Radi novega volilnega reda za občino puljsko 6e italijanska kamora v Puli silno srdi. Ali ne srde se pcšteni pravi Italijani, ampak le tisti fanatični itaiijanaši, pripadniki takozvano „libiraine" stranke, in pa tisti naši odpadniki, ki so pogazili svoj rod, svoje ime in svoje poštenje.
Jeze se, ker umejo, da je ineč kamore propala in da jej ni več pomoči. Srde se, ker pride sedaj tudi sedmorica naših v občiuaki zastop, ki bodo mogli videti, kako in kaj se tam dela. Vedo, da ne bodo mogii več kar tako nu lahko rok^ zadolžavati občino na milijone, da ne bodo več mogli metati na stotine tisočev v brczvspešna podjetja ter da pridejo sb ri grehi na dan. Vse bi mogli preboleti, le teg «, ne morejo, da bi naš narod prišel do kakih pravic.
Dobro vskiika „Omnibus" : rAli kje smo še, gospoda Latini !! Naš narod je čvrst in ni še pokazal veeh svojih sil. Počakajte le malo, pa boste videli še mnogo tega !.. ,u Tempi passati — za vas, signori teroristi !
V Puli se snuje društvo „Omladina". Pripravljalni odbor poživlja druga narodna društva, naj pošljejo svoje zastopnike v sejo, ki se bo vršila danes in v kateri bodo razpravljali o odnošaju novega dzuštva „Omladine" do druzih narodnih društev.
Razne vesti.
Nakup eolitrovih naulag v Čilu.
Neki ameriški konsorcij je nakupil velike so-litrove naslage v (Mu za 12 in pol milijonov dolarjev.
Mednarodni brzojavni kongres.
Meseca aprila se sestane v Lizboni mednarodni brzojavni kengre«, na katerem bo zastopana tudi avttroogrska monarhija. Na kongresu se ne bodo razpravljale točke, ki bi bile važne za našo monarhijo.
Produkcija zlata zem^i. Produkcija zlata je ▼ minolem letu povsod znatno naza-dovale. Izjemo dela le Afrika; tamkaj so izkopali lani več zlata nego v preišnjih letih, in £ cer 7.536.835 unc. Največ zlata je v iužn. Afriki Združene države so producirale 4,33o.l38 unc ^230.150 manje nego leta 1906). Zapadna Avstralija 1,607.553 (96.989 manje), Nova Zelandija 477.303 (55.619 manje) in gaeensland 430.902 (62.218 manje) unc. V Kanadi, Rusiji in Vztočni Indiji je tudi produkcija nazadovala.
S smrtne postelje na vislice. V Washingtonu je bil obsojen Italijan Paolucci v smrt na vislice, ker je, v hipni blaznosti ubil mlado Američanko, ki ga je zapustila, potem ko mu je vse premoženje porabila. Paolucci, ki je bil smrtno zaljubljen v ubito Američanko, je obolel med obravnavo vsled obupa. Bolezen se je silno hitro razvila v jetiko, ki je reveža dovedla do obupnega stanja.
Vsakdo je videl, da ni zanj več rešitve in da bo umrl v najkrajšem času. Vendar ameriško sodišče zahteva, da se obsojenec na Bmrt konča tudi, če je ie tako bolan. Dasi ni mogel hoditi, dasi je bil videti kot senes, vendar je vse bilo zastonj, pravica je zahu-vala svoje. Ta človek se ne sme izogriti nasilni smrti, dasi bi morda sam umrl v petih ali šestih dneh. Italijansko poslaništvo v Wasbingtonu se je zavzelo, da odgodi izvršenje obsodbe za nekoliko dni in da bi obsojenec umri naravne smrti — a vse je bilo brez uspeha. Obsojenec je moral na vešala.
Dunaj leta 1792. V tem letu dobivalo se je na Dunaju, vkljub temu da je bilo vojno leto in da je grozila francoska revolucija, štiri jajca ze 3 krajesrje, pitanega purana za 1 gold 13 kr., pitano gesko za 30 krajcarjev, staro kokoš za 18 kr.. goloba za 8 kr.. funt surove slanine za 18 kr., 100 rakov za 8 kr. itd.
Časnikarski koS. Urednik „Chamber Journala" je pripovedoval, kako je tekom 16 mesecev prejel 3225 različnih člankov, in sicer 2066 v prozi in 1160 v verzih. Med spisi, ki jih je ta urednik prejel, je bilo zelo mnogo novel in romanov, ali od vsega tega je prišlo v list le kakih 300, skoraj 14 odstotkov. Vse drugo je romalo ▼ — koš.
MAL! OGLASI.
Qnhn	se v najem» ne predaleč od Narod-
OUUU nega Doma. Erentuelno s hrano. Ponudbe na upravo Edinosti.
3ogata izbera
! buon mercato", ulica (Jarriucci ex Torrente 31. Pro-j daja se tudi na obrobe.	134H
Šivilja Slovenka skiin gospe m v mestu
in na deželi, uoi tudi v šivanju in tehničnem rezanju, cene nizke po dogovoru. Via S. NicoK> 5tev. 18., III. deano. Žvigelj.	471
IntplifipntAr? -h Ieten e°8P°d 9e želi 8e*
IIIICIIUOIIIDH, znaniti z gospodično primerne starosti in prijetne voaojosti. Piama s sliko ae prosijo do 10. aprila pod „Slavko 23", poste restanie, Trst, glavna poŠta. Sliko se vrnejo, tajnost zajamčena.	470
Prnfta CD ^l* 'n CR0^an Pea> dober čuvaj pri ■ ■ UUđ Ou posestvih ali hiSi. Pojasnila daje Inseratni rddelek „Edinosti".	478
Prodajo se
na tedenske aii mesečne obroke obleke in površnike za moške. Ulica Caserma 1*2, L nad.
Kdor
potrebuje tnnega cepilca, noj se obrne na inseratni oddelek Edinosti pod >tev. 469.

7?
k -T A
Ogodna prilika!
i §«1111 * * i u 1111 .i 1111 * i * 11 n • 11 •»11111111»11111
Kmetija z novo hišo
v (jrorenjah pri Divači se pod zelo ugodnimi pogoji proda.
Za letoviščarje!
Odda se v najem nova hiša z šestimi sobami in kuhinjo v Kodiku, 10 minut od železniške postaje.
Proda se
veliko množino izbornega istrskega vina, za katerega pristnost se jamči, po najnižjih cena h. — Le na debelo.
ČEH, Roč, Istra.
prirauu kak. r nnjboij* fn t^preWji-ra vrei* vff-h -uuiij^'ib iagijoniću h
Ga! — črst, Corso 4.
po	3' *> .
Dolalnioa pasov, klinih peiov, elastičnih nogovlc, cbvoz. ravnodriajev ber-»«IJ in bidot. Irigatorjl cd B<- I2«»naprej. Toc'omcri 2S vrsčioo K 2. * ~ 50-
IncH) KrPnnriP na*DRDJ8 tem pot^m »
JUoijj urcyui IU občinstvu, da je pic-eli!
svojo prodajalnico iz ulice Barriera Sk. 4 v u 1 i e O 1 m o št. 1. Pri tej priliki priporoča tudi bt.iJ podružnico v ulici Giulia 3s. 7. V nx!i, d* ga b;d slavno občinstvo počakalo so v naprej top!o -• hva^j uje.	'
Emmimr
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
proBajaltuco ur
v TESTU
"lita ^ Ir»'4 >izo l!eI]Jnl
u3*|rf>'i ■v!k-;? Auiona no»ep>
vsakovrstne vcr:2ice pt> pr .vih tov.tr niškil' ce: ah.
r
IŠirite „SILOSI"
Trst«
ICHELE ZEPUAR
uliea S. Giovanni št.	- Trsi.
Skladišče majolionih pecs
slavnoznane tovarne Car! Mayer sinovi v Blansktm ^u tanov. leta 1S48). Mode n© risbe v raznovrstnih barvah Cene dogovorne.
■	Lastna Tovarna štedifnih peči,
obdelanih z majoliko. Izvršuje se tudi naročila za dela vsake velikosti - BOGATA ZALOGA —-
plošč za pokrivanje zidov in štedilnih peči.
SUIKAR - DEKO^AI KH
Giaiift Fraiicescl


Trsi, ul. (Jgo Foscolo Stev. 9 isvianje rsakojako elikanjo bo:o v : različnem modernem skladu
Tapeciranje s papirjem.
SELO DOVBeZI3.
0£K2 ZMLBK£.
K
K
K
X K
U K K
rVRBKii
« K

Prvi faljfiii iliu Josefa Kraus0 sinovi
Delniška družba v Csjeku.
Glavno zastopstvo
za Trst, okolico, Istro, Goriško ir« Dalmacijo
divan, Jrst
9
uliea. ¥alfiirivo št. 3
TELEFON 945
skladišče oblek za molite in dečke
TRST. ul. Caeerraa 12. I. nadstr
prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleka in površnika za moška, perilo i t« d.
Kajdogovornejše cene.
]sc6EŽjj Josip Zigcm&ša^
Filijaika na Prošeku §tev. M
Zsd^t Ar*«:, bfcrr, te»16«Y, y«kM« ^ftrtuitT, fla; Kil«. — lalogt rili mtii vel«, <«aka m p&rktts, m& BiaU yrt>r*vlj—>f> ilnip« tAsjurlil«,	tU. M.
Prodajalniea jestvin
Peter peternel9 Srsl
ulica Giulia 76.
1'rodaja: kavo, rlž, testenine, siadisr,	maji,
milo, clja, sveže in suh o sadje.kosta-ij, otrobi,softivjd PaŠtne poSUjatve na deželo od 5 kg naprej. Otrcb'. moka. oves na drobno fg dsbelo po kg-Ttu renčnih cenah Vsaki dan sveže blago,
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi Izvedenec
TRST, Carlo Goldonijev trg štev, I i
Zastopnik tovarne koles in motoltoles „Paeii
N"»l>eljaTa iu aalog.i clektrićuih zrondkuT, taul proaijA mofouor, zonofonor, in fonografor. Zalog* )ri|trar todlli pit Lastna delavnica t-x popraTljiinje 3ir. »truje*, kale*, mo'okole« It i
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah TELEFON štev. 1734.
• • • tO
Trgovina z manufakturnim blagom
ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barnera vecchia št. II
UeiiKi dohod zefirjs, perkals, satena, batista in perila
IVIOEEKOI. ČIPKE, R1CAM: in DBOBNA&1NE.
Aiencija za najeme kupovanje in prodalo
1 Hiš flvorcev ii ziiiiK
via Arsenale 2-4(Piazza Verdi)
Telefon 14 73
Prodajalnica rokouic in krava!
fi. ^Cubntann
Trst — CORSO št. 19 — Trst
Usta-ovijena 1865.
gla«;e I. vrsto, i: gumba od gld. 1 napre glatj-e visoke oJ gld. "2 naprej. Dante, ki se dajo prati, 3 gumbi, gl. l'o z imita-kože, 3 in ve3 guinbo? gls^e z dvojnim 5ivom za dame iu dečk^ glaye z dvojnim Sivom za gospode in deofc-od volne na izbero za kočij aže bolgar z dvojuim aivtun gld
Velika izbera kravat zadnje novosti.
zdelovanje in popravljanje rokovic v 24. uran
Prah za goa:e tvrdke KIELHAUSER v (iradt gr?ka Ciprija po 10 nvč. zavitek ; milo COCOiv
Bokovtco Kokovice i Kekovice i Rokovioe Rokovioe Roko vi o o Rokovioe Rokovic e
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, 5ift. kopelji Cene smerne. Počkaj & A ogU
Hotel Balkan