Delegaciji vodita mi-FRJ Miloš Minič. Na Island: spet incident Islandci v šestmesečni ribiški vojni prvič uporabili orožje Veliki uspehi na vseh področjih V vsej Makedoniji slovesno praznujejo 30-letnico ustanovitve KPM — Pozdravna brzojavka predsednika Tita Temne sence Tačas so se nad indijsko podcelino ponovno zgostili oblaki nezaupanja, zaskrbljenosti in povečane napetosti. Neposreden povod za poslabšani položaj je ukrep Wa-shingtona, ki se je odločil za ukinitev embarga nad pošiljanjem orožja tako Pakistanu kot tudi Indiji. Ker naj bi ZDA bojda poslale Indiji le omejeno količino tehnične opreme, Pakistanu pa defenzivno orožje, so v Delhiju skočili pokonci. Zunanji minister S varan Singh je v parlamentu dejal, da bo zaradi tega ukrepa »nedvomno ustavljen proces normalizacije na podcelini in da se utegne tok dogodkov korenito spremeniti.« Vse v parlamentu zastopane politične stranke zahtevajo od delhijske vlade, naj ameriški korak označi za »sovražno« dejanje. Washington je sicer ukinitev embarga skušal omiliti z drugo potezo; skorajda hkrati so se ZDA namreč odločile, da Pakistanu in Indiji odobrijo večmilijonske dolarske kredite in gospodarska posojila. Zaskrbljenosti nad morebitnim kopičenjem orožja in svarilnih senc nad krhkim mirom tudi ta »blažilna« poteza ni pregnala. Pri vsem skupaj pa gre še za nekaj drugega. Iz vseh treh podcelinskih glavnih mest že dobršen čas oprezujejo in tuhtajo, kaj utegne njim prinesti tako imenovano postvietnam-sko obdobje v bližnjem sosedstvu, na azijskem jugovzhodu. Z vseh treh vetrov je bilo zadnje čase slišati odločne glasove, kako niti Pakistan, kaj šele Indija in Bangladeš nočejo postati nov osir, v katerega bi po mili volji posegali in drezali iz Washingtona, Moskve in Pekinga. še več: tako ministrska predsednica Indira Gandhi kot minister Singh venomer znova pribijata, da predlani podpisana indijsko-so-vjetska pogodba o prijateljstvu in sodelovanju ne zožuje delhijskega manevrskega prostora in ne krni njene neuvrščene politike. Po drugi strani so se v smeri proti Pekingu zadnji čas zaslišali pomirjevalni glasovi, ki naznanjajo določeno otoplitev stikov med dvema azijskima velikankama. Sozvočen akord je izzvenel tudi v besedah Gandhijeve, da želi Indija izboljšati odnose z ZDA. Nekaj podobnega se dogaja v Bangladešu, ki si kljub kitajskemu vetu glede sprejema nove države v OZN želi sprave s Pekingom in poleg prijateljstva z Moskvo tudi dobrih stikov z Wa-shingtonom, temelječih na enakopravni podlagi- Sklep ZDA, da bodo na podcelino ponovno pošiljale orožje kaj lahko pomeni prvi korak, ki bi ob stopnjevanju še z drugih strani razvodenel pomirjevalne tokove v tem delu sveta ter zasejal nove kali napetosti, kar bi pomenilo opotekanje na robu novih konfliktov. AVGUST PUDGAR EISAR AGUSTSSON: Islandija se ne šali LONDON, 19. marca (Tanjug) — Sinod Je ▼ islandskih vodah patruljni 6oln izstrelil dva topovska strela prek britanske ribiške ladje, ki je plula v islandskem obalnem pasu 50 milj: petdeset milj so v Reykjaviku določili za teritorialni pas. Opazovalci menijo, da so v šestmesečni ribiški vojni včeraj prvič uporabili strelno orožje. Do incidenta je prišlo prav v času, ko sta britanska in islandska stran že upali, da se bo vsa stvar uredila s pogajanji, ki naj bi se začela prihodnji mesec. Kot je znano, se je ribiška vojna začela, ko Je vlada v Reykjaviku 1. septembra razširila terltortal. ni pes na 50 milj od obale, Britanija pa se s tem m strinjala. Koliko bo včerajšnji incident vplival na pogajanja, se bo še pokazalo. Razmerje minulo -živo delo Z leti naj bi se v osebnem dohodku zmanjšal delež živega dela BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Komisija zvezne skupščine je danes razpravljala o kategoriji »minulega dela« in ugotovila, da je v praksi še skoraj povsem neuresničena, čeprav jo določajo dopolnila. Opozorili so, da so leta delavčeve delovne dobe akumulacija njihovega minulega dela, z leti pa bi se moral sorazmerne amanjšati delež živega dela pri oblikovanju njegovega osebnega dohodka: upoštevali naj bi uspehe celotnega minulega dela. Več na 3. strani. DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE L J U B L J A NA, TOREK, 20. M A R C A 1973 LETO XV. • ŠTEVILKA 77 • CENA 1 DINAR •DELO« IZHAJA OD i. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC KAKO DELA PODNEVI V Sloveniji dela še vedno 17.091 žensk v nočnih izmenah, čeprav že dolgo govorimo o številnih negativnih posledicah tega dela. Zdravniki so med dragim ugotovili, da morajo ženske, ki delajo ponoči, v prezgodnjo invalidsko upokojitev in da so tudi si-oer preobremenjene, saj podnevi zvečine ne počivajo dovolj. V zadnjih letih se je število žensk, ki delajo ponoči nenehno večalo, le lani se je nekoliko zmanjšalo. Marija Robefc v svojem komentarju na 7. strani opozarja na ukrepe, ki bi jih bilo treba storiti za nemoteno opustitev nočnega dela. Med drugim tudi ugotavlja, da se ženske marsikje izrecno potegujejo za nočno delo, ker so za to delo bolje plačane. PRENIZKE ODKUPNE CENE Najnovejše odkupne cene, ki jih določa odlok zveznega izvršnega sveta, so nižje, kot pa so predlagali predstavniki slovenskih živinorejcev, ugotavlja v svojem komentarju na 7. strani Rajko Ocepek. Pričakovati je, da se bo z odlokom ZIS o enotnih odkupnih cenah živine in maloprodajnih cenah mesa zanimanje za prirejo živine še zmanjšalo. V kolikor gre pri zadnjem odloku za stabilizacijski ukrep, potem je treba vedeta, da stabilizacija ni samo in zgolj zaščita potrošnikov, temveč predvsem bitka za večjo proizvodnjo. Povsem Jasno je, da prazne mesnice ne bodo pripomogle k stabilizaciji živinorejske proizvodnje, še manj k stabilizacija celotnega gospodarstva. ZATON BRETT0N VV00DSA Zahodnonemški finančni minister Schmidt je izjava po pariškem sestanku, da pomeni potek mednarodnih monetarnih posvetovanj pravzaprav konec bretton-woodskega monetarnega sistema. Krog držav, ki so se odločile za prosto nihajoči drseči tečaj dolarja, se je močno razširil. Zahodnonemška »Bundesbank« Izkazuje po stanju 1. marca že 3,6 milijarde mark inozemskih naložb, za katere komentatorji trdijo, da gre za naložbe rezerv tujih centralnih bank. V svojem komentarju »Zaton Bretton-Woodsa« razmišlja France Seunig o monetarnem položaju v svetu in prihodnosti svetovnih valut. Komentar objavljamo na poslovni (6) strani. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE NEMIRI V PHNOM PENHU — V soboto so po ulicah Phnom Penha demonstrirali učitelji in študentje, policija pa je nanje odprla ogenj in ubila dva, ranila pa deset demonstrantov. Na sliki: dve žrtvi policije. Telefoto: UPI SKOPJE, 19. marca. V Makedoniji slovesno praznujejo 30-letnico ustanovitve KP Makedonije. V Tetovu, kjer je bil 19. marca 1943 ustanovljen prvi centralni komite KP Makedonije, je bila slovesna seja CK ZKM, na kateri je predsednik CK ZKM Angel čemerski govoril o pomenu ustanovitve KP Makedonije in o aktulnih nalogah ZK Makedonije. Na slovesni seji sta bila med številnimi gosti tudi člana predsedstva ZKJ Stevan Doronjski in Fadilj Hoxha ter delegacija CK ZK iz vseh republik. Iz Slovenije so bili na seji predsednik CK ZKS France Popit, član sekretariata CK ZKS Alojz Briški, sekretar mestnega komiteja ZK Maribor Miran Potrč in predsednik komisije za mednarodne zveze CK ZKS Vlado šestan. Med pozdravi ob 30-letnici so najprej prebrali pismo predsednika Tita, v katerem se je opravičil za odsotnost in čestital makedonskim komunistom ob prazniku ter poudaril, da veliki uspehi, ki so jih makedonski komunisti dosegli na vseh področjih, najbolj prepričljivo potrjujejo vrednote in ustvarjalnost komunistov ter delovnih ljudi Makedonije in so deležni velikih priznanj tudi zunaj meja naše države. V prihodnje pa morajo vse organizacije in člani ZKJ nadaljevati z utrjevanjem svojih vrst, se idejnopolitično in akcijsko usposobiti, da bi lahko izpolnili naloge, ki smo si jih zastavili. Tem nalogam smo lahko kos, saj imamo vso podporo delavskega razreda v naši državi in trdno bratstvo in enotnost naših narodov. Več na 3. strani. B. POPOVSKA ■ ■ ■■ ■ ■ n Medici in pogovor Današnji pogovori so obsegali dvostranske gospodarske odnose, monetarno krizo in mednarodne probleme DUBROVNIK, 19. marca (Tanjug). Dopoldne sta se v Dubrovniku pogovarjala italijanski zunanji minister Giuseppe Medici in podpredsednik ZIS ter zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Najprej sta se v hotelu Ex-celsior precej dolgo pogovarjala na štiri oči, nato pa so se pogovori nadaljevali v vili Lapad, kjer so se jih udeležili tudi njuni sodelavci. Posvečeni so bili dvostranskemu sodelovanju, zlasti gospodarskim stikom med Italijo in Jugoslavijo. Med dvourno izmenjavo mnenj niso razpravljali le o blagovni menjavi, temveč tudi o industrijski, tehnični in znanstveni kooperaciji. Ministra in njuni sodelavci so govorili tudi o gospodarskem položaju v Evropi in svetu, zlasti v zvezi s svetovno monetarno krizo. Med obravnavanjem evropskih gospodarskih problemov je italijanska stran pokazala razumevanje za stališče Jugoslavije do sodelovanja z EGS. Govorili so tudi o razvoju kulturnega sogelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Posebno mesto je bilo posvečeno razvoju sodelovanja med socialističnimi republikami Slovenijo, Hrvaško in Cmo goro ter sosednimi italijanskimi pokrajinami. Popoldne so obravnavali mednarodne probleme, od evropske konference o varnosti pa do položaja v Sredozemlju. Pogovori se bodo verjetno končali jutri popoldne z objavo skupnega sporočila. 0 prekopu Skupina neuvrščenih držav pripravlja osnutek resolucije na zasedanju VS PANAMA. 19. marca (AFP, Tanjug). Neuvrščene države, članice VS: Gvineja, Indija, Indonezija, Kenija in Jugoslavija ter Avstrija pripravljajo osnutek resolucije o Panamskem prekopu, ki ga bodo predložile na posebnem zasedanju varnostnega sveta. Posvetovanja so se začela že v soboto in se nadaljevala v nedeljo zve- čer. »Nii mogoče zagotoviti varnosti naroda, če ni poroštva za njegovo neodvisnost in suverenost, je izjavil čilski pomočnik zunanjega ministra Luis Orlanidind na zasedanju VS v Panami. Pojasnil je osnovne cilje in načela zunanje politike Allendejeve vlade. Opozoril je tudi na čilsko politiko neuvrščenosti, in dejal, da je treba uresničevati politiko miroljubnega sožitja in spoštovanja mednarodnih določil. Cile je mnenja, da se morajo vse države držati načel nevmešavamja ▼ zadeve drugih in spoštovati popolno neodvisnost vseh držav. »V Panami se nismo zbrali, da bi netili prepire, temveč da bi opozorili na neovrgljivo načelo o suverenosti narodov na svojem ozemlju in do vseh svojih naravnih bogastev,« je dejal Orlandini. Čilska vlada je posebej opozorila na stališče ameriških družb in na nepravično politiko blokade Kube, ki je vv nasprotju z načeli ustanovne listine OZN. Ustaški n ož v hrbet Sorodnika znanih POGOVORI V DUBROVNIKU — Včeraj so se začeli italijansko-jugoslovanski pogovori. Delegaciji vodita minister zunanjih- zadev Italije Giuseppe Medici in zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Miloš Minič. Na sliki: dve delegaciji med pogovorom. Telefoto: Tanjug Preplah v Phnom Pen-hu zaradi napada na predsedniško palačo NORODOM SIHANUK: ofenziva njegovih čet PHNOM PENH, 19. marca (AP) — Po letalskem atentatu na Lona Nola so priprli 20 članov kraljevske družine v Phnom Pen-hu. Kapetan So Patra, ki je iz ugrabljenega letala odvrgel dve bombi na predsedniško palačo, se je, kakor vse kaže, prebil na območje, ki ga nadzorujejo prosihanukovske sile. Predstavnik Nolovega režima v Phnom Penhu je namreč sporočil, da je »kapetan So Patra na prostosti«. Z letalom je pristal na neki plantaži kavčukov-cev, kjer so položaji pro-sihanukovskih sil. Prosihanukovske sile nadzorujejo dve tretjini Kambodže. V sporočilu kamboške vlade v izgnanstvu je rečeno, da so njene čete v februarja onesposobile. 9800 pripadnikov vladnih enot, uničile 4 letala ter potopile ali poškodovale 69 ladij. V tem času so te sile osvobodile več kakor 20.000 prebivalcev Kambodže, pridružilo pa se jim je tudi več kakor sto vladnih enot. ustaških teroristov zabodla našega delavca STOCKHOLM, 19. mar-ca (Tanjug) — šestindvajsetletni jugoslovanski delavec Kemal Blefcič iz Bosanske Gradiške leži v bolnišnici v Oerebru v kritičnem stanju. »Naturalizirana« švedska državljana Stjepan Karaga in Ivan Rebrina, sorodnik terorista Tomislava Rebrine, kd je lansko jesen sodeloval pri ugrabitvi letala SAS v Maimoju, sta ga iz neznanih razlogov tirikrat zabodla z nožem v hrbet. Oba napadalca so aretirali. Kemal Blekič ima hude ča-ne v pljučih in na stemiku. Na mizi je bil pet še ni znano, ali živ. Sumljivi premiki Izraelcev MITCHELL SHARP: Kanada hoče spoštovanje premirja Bodoči Vietnam Prva serija pogovorov vlade Južnega Vietnama in sai-gonske administracije — Pham Van Dongova izjava PARIZ, 19. marca (UPI). Delegaciji začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama in saigonske administracije sta v Saigonu končali prvo serijo pogovorov o politični prihodnosti države. Naslednji sestanek bo v četrtek. Pogovori potekajo na podlagi določil mirovnega sporazuma, podpisanega 27- januarja v Parizu, s katerim sta se obe strani zavezali, da bosta v 90 dneh po ustavitvi ognja ustanovili nacionalni svet narodne pomiritve in sprave. Po Reuterju zdaj razpravljajo o tem, ali naj k pogovorom pritegnejo predstavnika kake tretje, nevtralne strani. Sicer pa je bil na aveniji Kleber prvi delovni sestanek delegacij ZDA in DR Vietnama, posvečen obnovi Vietnama in normalizaciji odnosov med državama.' Delegacijo DR Vietnama vodi finan- čni minister Dang Viet Sau, ameriško pa pomočnik direktorja agencije za mednarodni razvoj Morris Williams. Saigonsko vojaško poveljstvo je davi sporočilo, da je bilo v zadnjih 24 urah v Južnem Vietnamu 126 kršitev premirja, »česar so krive osvobodilne sile Južnega Vietnama«. Severnovietnamski premier Pham Van Dong je dejal v pogovoru s kanadskim zunanjim ministrom Sharpom, da si bo njegova dežela prizadevala za mir v Vietnamu, da pa sta po njegovem mnenju mir in ponovna združitev z jugom neločljivo povezana. Več na peti strani. Libanonske čete na meji z Izraelom v strogi pripravljenosti BEJRUT, 19. marca (AFP) — Bejrutski dnevnik Al-Ha-jat piše, da pripravljajo Iz-realci novo veliko vojaško operacijo proti Libanonu. Prebivalci obmejnega libanonskega območja so ponoči slišali trušč oklepnih vozil, videli pa so tudi helikopterje, ki so na meji blizu Hermon-ske gore in Arkuba odložili veliko novih vojakov. Izraelska letala pa. so medtem letala nad palestinskim begunskim taborom Ajn Helue blizu Saide. Libanonske enote so v pripravljenosti. zadnji etapi Gradnja v okviru Predsednik Bijedič končal obisk v Singapuru — Ogled industrijskega kompleksa — Na obisk v Avstralijo možnosti GOUGH WHITLAM: gostitelj predsednika ZIS SINGAPUR, 19. marca. (Tanjug). Predsednik ZIS Džemi Bijedič je danes obiskal Džarong, veliki industrijski kompleks v Singapuru, kjer je tudi več ladjedelnic. V Džarongu je zdaj skuhaj zaposlenih okrog 50.000 delavcev. Bijedič si je ogledal tudi neko tovarno preprog in razne kulturne in športne objekte. Danes dopoldne so se končali dvostranski pogovori, ki so potekali na dveh ravneh. O mednarodnih vprašanjih in mednarodni dejavnosti obeh držav ter o njunih pripravah na bližnji vrh neuvrščenih sta razpravljala namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jakša Petrič in singapurski zunanji minister Radža-ratnam. O dvostranskih vprašanjih in sodelovanju pa sta govorila član ZIS dr. Emil Ludviger ter minister za gospodarstvo in finance Hos Siu Sen. Kakor so pozneje sporočili, so pogovori pokazali, da je gospodarsko sodelovanje zelo slabo razvito ter da je jugoslovansko gospodarstvo v Sin-gapuru zelo skromno zastopano. Vendar obstojijo številne možnosti za razvoj raznih oblik gospodarskega sodelovanja. Predsednik ZIS Bijedič in člani jugoslovanske delegacije bodo še nocoj s posebnim letalom odpotovali na uradni dvodnevni obisk v Avstralijo. M. Nešič: Turistična preskrba bo letos boljša kot je bila lani BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Na današnji tiskovni konferenci je sekretar odbora za turizem gospodarske zbornice Jugoslavije Milorad Nešič med drugim poudaril, da je pričakovati obdobje gospodarnejšega investiranja v turizmu in da bo turistično gospodarstvo moralo gradnjo novih objektov prilagoditi svojim možnostim. Dejal je tudi, da bo preskrba letos boljša kot je bila v letu 1972. Direkcija za zaloge živil kreditira namreč pitanje 170.000 telet v vrednosti 248 milijonov dinarjev. Poleg tega bo uvoz južnega sadja večji za 15 odstotkov. Več na 2. strani. Pisma bralcev Iz avtobusnega prometa Beseda je o avtobusih, ki vozijo na progi Ljubljana— Grosuplje. Z glavne postaje imajo odhode deset minut čez vsako uro in dvajset minut pred vsako uro. Voziti pa začnejo deset minut čez peto, nehajo ob 22,40. Avtobusi so kar v-redu, posebno mercedesi so udobni toda ioferji so različni. Neki Šofer zbuja veliko pozornost pri delavcih, ki prihajajo vsak večer utrujeni na avtobusno postajo. Njegovo početje je čudno. SproSčeno sedi na svojem sedeiu za zaprtimi vrati in se poredno smehlja spre-vodnici. Zadovoljno se pogovarjata. Zunaj pa delavci pre-mraieni in utrujeni čakajo, kdaj bosta odprla vrata. Vsi se nejevoljno prestopajo z noge na nogo. Čakajo toliko časa, dokler se kazalec na veliki uri ne premakne na dve minuti pred odhodom, takrat se Sele odpro vrata. In nobena beseda ne zalete. Na omenjeni progi pa imamo tudi Šoferja Stefana, ki ga imamo vsi radi. Zelo prijazen je do vseh. V imenu vseh potnikov mu izrekam pohvalo. Drugi vozniki so taki kot vsi, nobene posebne lastnosti nimajo. Za konec pa Se: Srečno voinjo Selim vsem Šoferjem, posebno še na progi Ljubljana —Grosuplje. JELKA DEBEVEC, Lavrica 76/b pri Škofljici Naj ne bo pot prestrma Med pismi bralcev sem 26. januarja bral o »skrateljnovi hiši« v Divači. Tetko razumem, da nihče v Divači ne ve za pravo trne te hiše in njenih lastnikov, ki Se tive. Hiša je pod spomeniškim varstvom te ves čas po vojni. Menda te ni urejeno posestno stanje, kdo namreč sme razpolagati s hišo in posestvom. Ker je del hiše v zelo slabem stanju, bi bil res te čas, da se zadeva vzame resno, sicer bo nek« a" dne vse skupaj zgrmelo na kup, razen obokane kuhinje, ki je bila imenovana hiSa, seveda. Ze mnogo let pred teleznico je bila v hiši krčma, postaja furmanov in .eontrabantarjev, ki so se zvečer zatekli v hišo prenočevat, da so zjutraf na vse zgodaj odrinili vsak po svoji poti, proti Trstu ali Ljubljani. Starina priganja, da se čimprej uredi spomeniku podobno Malnaršičeva hiSa, to je namreč pravo ime hiše številka 27 in v njej rojenih lastnikov. V Divači imamo neljube spomine na porušeno jamo nekdanje podzemske krasote. Imamo neljub spomin na reko Timavo in Škocjansko jamo. Vse to pa prav vljudno v vednost cenjenemu odboru, sadollenemu za spomeniško varstvo na občini v Setani. Naj ne bo pot proti Divači prestrma. FRANC ŽIBERNA, Ljubljana. Celovška 130 AH je to prav? Pred kratkim sem v Delu brala članek »Osnutek te do aprila«. Gre za osnutek novega zakona o stanovanjskih razmerjih in o delovanju ter prizadevanjih društva lastnikov hiš in etatnih stanovanj v zasebni lastnini. Ob članku bi rada napisala nekaj besed. Živimo v obdobju, ko skušamo potegniti črto med dobrim in slabim, pa poglejmo konkreten primer. Z možem sva 1955. leta kupila v Ljubljani enosobno stanovanje. To sva storila zato, ker je bil mož v Ljubljani v službi, mislila pa sva tudi, da bova tako gotovo priila do stanovanja. Predpise o pravicah nosilcev stanovanjskih pravic oglašujte v dnevniku DELO pa sva poznala bolj slabo ali pa sva povsem verjela zakonu o etažni lastnini, ki govori o prisilni izselitvi. Ker sva se torej v kupljeno stanovanje nameraval vseliti, sva dala imetniku stanovanjske pravice sodno odpoved. Po sodni odpovedi v letu 1955 pa se ni do danes nič obrnilo, v korist lastnikov. Medtem smo se moralno odpovedali tisti bori stanarini za dobo petih let za preureditev sanitarij, nosilec stanovanjske pravice pa je predelal tudi stanovanje, da je lahko tu živela njegova hčerka, ki se je poročila. Taka predelava se seveda lastnika ne tiče. Da pa bi se zadeva še bolj zapletla, si je imetnik stanovanjske pravice kupil drugo, »zasedeno« stanovanje, ni se pa spomnil, da bi kupil naše stanovanje, ki ga uporablja. Mislim namreč, da bi moralo biti s predpisi urejeno, da mora, če nosilec stanovanjske pravice namerava kupiti stanovanje, katerega lastnik je nekdo drugi, kupiti stanovanje, ki ga zaseda. Ce pa se kupec in prodajalec ne bi sporazumela, tedaj naj bi kupil drugo stanovanje. Zakon o etažni lastnini pa govori: če lastnik etažnega stanovanja to stanovanje prodaja, je prvi kupec stranka, ki stanovanje zaseda. V naši družini pa je sedaj naslednje stanje. Hčerka je stara 19 let. Letos bo končala gimnazijo in namerava študirati v Ljubljani. Sedaj se sprašujemo, ali bomo našli nekoga, ki bi ji nudil sobo, da ji bomo lahko omogočili študij. Mi pa bomo še naprej za naše stanovanje,-ki pa vsekakor nima značaja »neupravičenega bogatenja«, prejema-lihekaj manj kot 24 din mesečno. kar pa je še posebej obdavčeno. Zakaj je torej tako, da imamo nekateri »brezpravno lastnino«, torej tako, do katere nimamo pravice? ZINKA RAJER, Ptuj Pomanjkljivo opremljena cesta Ko zapeljem s širokega dela ceste na ožjega, n.pr. na zasavski cesti od Ljubljane do Ribč, nenadoma zmanjka belih črt, čeprav bi jih na 5 metrov široki cesti do Litije mnogo bolj potrebovali kot poprej. Opazil sem, da nekateri vozniki sploh nimajo občutka, kje je sredina ceste, ob srečanjih vozijo čez polovico ceste; zato moram pogosto zavoziti na skrajni rob ali pa se celo umakniti s ceste, ta in oni misli, da je cesta vsa njegova. Ne vem, zakaj tudi ozkega dela ceste ne bi razpolovili? Saj nikogar ne bi silil, da mora na prazni cesti voziti popolnoma na svoji strani ceste, ob srečanju z drugim voznikom pa bi moral vsakdo vedeti, kje je njegova stran in do katere meje sme ob srečanju. Hkrati naj opozorim na dvojni ovinek (zelo nevaren) na cesti od Ribč proti Verneku; zravnali bi ga, če bi odstranili kakih 100 kubičnih metrov zemlje. Slej ko prej bb tam prišlo do hude nezgode, ker tudi ni označene sredine ceste, ovinka pa sta ostra. Vsakdo vozi tod hitreje kot 60 km, zlasti še tisti, ki pripeljejo z veliko hitrostjo s široke, ravne ceste od ljubljanske smeri, in to v dvojni nepregledni ovinek, ki je poleti še bolj nepregleden zaradi grmovja. Mislim da bi morali upoštevati te pripombe, ker bo sicer nekdo za nesrečo hote ali nehote odgovoren. FRANC VEHOVEC, Ljubljana Nujni dogovori o izobraževanju Predsedstvo republiškega sveta ZSS podprlo predloge o odmrznitvi OD v nekaterih dejavnostih negospodarstva LJUBLJANA 19. marca. »Občinski sveti zveze sindikatov Slovenije naj pospešijo priprave za sklenitev družbenih dogovorov o družbenem izobraževanju delavcev,« je med drugim zapisano v sklepih z današnje seje predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Prva točka seje predsedstva je bila namreč posvečena nadaljnjemu razvoju delavskih univerz in nalog sindikatov pri tem, saj so bili prav sindikati pobudniki Jn organizatorji delavskih univerz v Sloveniji. V daljši razpravi o tej temi so kritično ocenili dosedanje stanje na tem področju in menili, da je potrebno prav zaradi ustavnih dopolnil dati delavskim univerzam tisto mesto', ki ga morajo imeti v našem družbenem življenju, zlasti na področju splošnega in družbenega izobraževanja in usposabljanja delavcev- Pri nas je izobraževanje odraslih še dokaj nerazvito, čeprav prav samoupravljanje in družbeni razvoj terjata razgledane in Tito naj bo spet izvoljen! Zahteva komiteja ZK Reke na željo 15.000 članov ZK in občanov REKA, 19. marca (Tanjug) — Občinski komite ZK Reke se je po željah več kakor 15.000 članov organizacij ZK in občanov pridružil zahtevi, da naj bi na X. kongresu ZKJ tovariša Tita ponovno izvolili za predsednika ZKJ. »To zahtevamo, ker je tovariš Tito ob vsaki priložnosti varno in zanesljivo nosil prapor partije in premagoval odpore tistih, ki so hoteli razbiti enotnost in se upreti naši poti v socializem.« usposobljene delavce, prav tu pa bi delavske univerze lahko odigrale pomembno in družbeno angažirano vlogo. Druga točka dnevnega reda je obsegala družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje. Ker so sindikati tudi eden izmed podpisnikov tega družbenega dogovora, so razpravljalci menili, naj bi za 50 odstotkov zmanjšano pokojnino prišel v poštev skupni znesek pokojnine in dodatnega dohodka, ki je enak trikratnemu povprečnemu osebnemu dohodku v republiki. Potem ko je predsedstvo poslušalo informacijo o pripravah za sklenitev nekaterih družbenih dogovorov s po- dročja skupne porabe, je ob koncu razpravljalo še o predlogih republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije za odmrznitev osebnih dohodkov v nekaterih dejavnostih. V tem smislu predsedstvo republiškega sveta ZSS podpira izhodišča in predloge ZIS za odmrznitev osebnih dohodkov na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulturnih zavodov, vodstev sindikatov ter izobraževalnih in kulturnih skupnosti kot tudi osnovnih organizacij sindikata v upravi, kot so bili sprejeti na plenarni seji RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije in j na seji slovenskega IS. j DUŠAN 2ELJEZNOV ii Prvi „val V nedeljo in ponedeljek več tisoč, predvsem tujih, turistov ob naši obali KOPER, 19. marca. Včeraj in danes so bili zasedeni skoraj vsi hoteli ob slovenski obali, kjer se je mudilo več tisoč gostov, največ iz Italije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Švice in ZR Nemčije. Praznik v sosednji Italiji je že včeraj zvabil v kraje vzdolž slovenske obale, pa tudi v zahodno Istro, mnoge enodnevne in dvodnevne iz. letnike. Samo v hotelih v Portorožu je včeraj prenočilo 1.787 gostov, med njimi več kot 1.500 tujih. Podoben obisk so zabeležili tudi drugi hoteli v turističnih krajih ob obali. Prvi letošnji večji obisk v krajih ob slovenski obali je bilo seveda čutiti tudi na ob- mejnih prehodih, kjer je bilo že zjutraj izredno živahno. Računajo, da bo še živahneje proti večeru, ko se bo večina teh izletnikov vračala domov proti severni Italiji. Na takšen turistični val pa ostali dejavniki v turizmu — razen hotelov — niso bili dovolj pripravljeni O Kopru je bila dopoldne kot običajno zaprta vrsta trgovin: mnogi turisti so si v izložbah ogledovali stvari, ki jih niso mogli kupiti. G. GUZEJ Opora in gibalo Tudi v sindikalni organizaciji povsod delegatski odnosi — Industrija in rudarstvo: poslej šest sindikatov? LJUBLJANA, 19. marca. Poglavitno v sedanji razpravi o drugačni organiziranosti sindikatov ni bodoče število sindikatov, marveč težnja, da bi delegatski odnosi prevladali povsod, in prišli do veljave, število sindikatov, ustanovljenih po proizvodnem načelu, naj bo tolikšno, da bodo interesi sindikalnega članstva kar najbolj pristno prišli do izraza. Ko so se danes člani republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva opredeljevali o teh vprašanjih, so — z nekaterimi pripombami — soglašali z osnutkom statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov v Sloveniji, ki naj bi nadomestil sedanje številne statute in pravilnike o sindikalnem organiziranju. V večurni razpravi so bila izražena številna mnenja, njihovo jedro pa je bilo v tem: preprečiti je treba, da bi z reorganizacijo podrli tudi tisto, kar je bilo doslej v sindikalnem delu dobrega, pač pa to utrditi in upoštevati spremembe, ki so jih prinesla cupšenaprej DELO Mitja Gorjup (glavni uredniki, Jak Koprivc (odgovorni urednik), Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Janez Stanič (zunanja politika), Tit Vidmar (kultura), Miro Zakrajšek (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Vojko Černelč (centralna redakcija). Jaka Štular (nedeljska izdaja »Dela«), France Vrečar (sobotna priloga). Bogo Sajovic, Olga Ratej, Ivan Kranjc (kronika, re-I portaža), Aco Paster-njak (poslovna stran) Zvezna direkcija je že odkupila pol milijona ton koruze iz lanske letine BEOGRAD, 19. marca (Tanjug). Zvezna direkcija za zaloge živil je doslej odkupila od proizvajalcev družbenega sektorja in kmetov — kooperantov približno 500.000 ton koruze lanskega pridelka. To koruzo so, kot je povedal načelnik za žita pri zvezni direkciji inž. 2ivojin šumarec, odkupovali po 1,10 dinarja za kilogram, to pa je za 10 par višja cena od določene garantirane cene za koruzo lanskega pridelka. S tem je zvezna direkcija spodbudila kmetovalce ne samo k večji ponudbi, ampak tudi k večjemu pridelovanju koruze v tem letu. Zvezna direkcija je s tem, da je odkupila tolikšno količino koruze, praktično izpolnila svoj načrt za odkup koruze za to leto in je v ta namen porabila predvidena sredstva. Glede na to, da je ponudba koruze še naprej velika, zlasti pa jo ponujajo zasebni kmetovalci, ie zvezna direkcija dobila soglasje izvršnega sveta, da lahko še naprej odkupuje koruzo. Težava zvezne direkcije pri odkupu koruze pa je v tem, da je lanski pridelek koruze znatno slabše kakovosti od standardnih norm. Ne glede na to pa bo direkcija še naprej odkupovala koruzo, vendar samo tisto, ki ustreza kvaliteti, predpisani v odloku po garantirani ceni koruze, poudarja inž. Sumarac. oglašujte v dnevniku DELO ustavna dopolnila, pa tudi razvoj. V uvodnem referatu je podpredsednik RO tega sindikata Srečko Mlinarič med drugim poudaril, da mora biti »sindikalna organiziranost opora samoupravljanju in njegovo gibalo, pobudnik, vez«. V tej zvezi je treba sindikalno osnovno organizacijo okrepiti in jo napraviti za dejanski temelj celotne organiziranosti. Republiški odbor se je sklenil vključiti v javno razpravo o teh vprašanjih tudi s predlogom o bodoči organiziranosti tega, po številu članov najmočnejšega sindikata. Predlog predvideva šest sin- dikatov namesto sedanjega, ki bi zajeli delavce po naslednjih panogah: 1. energetika, 2. kovinska industrija, 3. kemična industrija, 4. gozdarstvo in lesna predelovalna industrija, 5. tekstilna, usnjarska in obutvena industrija in 6. grafična industrija. Ob tem bodo dane v razpravo tudi variante: predlog društva novinarjev o sindikatu delavcev informativnih dejavnosti, dalje vprašanje vključitve proizvodne obrti in možnost, da bi bili delavci industrije papirja in celuloze vključeni v grafični sindikat. J02E ŠIRCELJ 20 marca Zaodilo se ie Danes je torek, 20. marec, 79. dan v letu, do konoa leta je še 286 dni. Na današnji dan se spominjamo med drugim nar slednjih pomembnih dogodkov: 1960 — Na letališču v Asuanu je strmoglavilo egiptovsko potniško letalo »Iljušin 18«. 2ivljenje je izgubilo 90 potnikov in članov posadke, 10 potnikov pa je nesrečo preživelo. 1966 — Potres na območju Albertovega jezera v Ugandi je terjal več kot sto žrtev. 1966 — ZDA in Sovjetska zveza so podpisale sporazum o kulturnem sodelovanju. 1956 — Tunizija je dobila neodvisnost. Za prvega predsednika republike so izvolili Habiba Burgibo. 1943 — CK KP Jugoslavije je poslal vodstvu osvo bodilnega gibanja v Srbiji pismo, v katerem posebej poudarja potrebo po ustanavljanju organov ljudske oblasti. 1894 — Umrl je voditelj madžarskega nacionalnega gibanja za neodvisnost Lajos Kossuth. S svojim proti-avstrijskim stališčem je postal simbol boja madžarskega ljudstva za neodvisnost. 1890 Rodil se je Sloviti italijanski operni pevec Benjamino Gigli. 1828 — Rodil se Je sloviti norveški dramatik Henrik Ibsen, ki je glede tematike in dramske tehnike močno vplival na razvoj evropske drame. 1815 — Po pobegu z Elbe je Napoleon vkorakal v Pariz in znova prevzel oblast. To obdobje njegove vla davine je znano z imenom »sto dni«. 1727 — Umrl Je angleški fizik, matematik in astro nom Isaac Newton, ustanovitelj dinamike in avtor teo rije o gravitaciji. Konstruiral je tudi prvi teleskop s konkavno lečo. Kakšen status zavoda? Razprava o osnutku zakona o zveznem zavodu za zdravstveno varstvo BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Poslanci odbora socialno - zdravstvenega zbora zvezne skupščine za zdravstveno varstvo so v razpravi o osnutku zakona o zveznem zavodu za zdravstveno varstvo poudarili, da je zavod potreben, treba pa je urediti njegov status. Bistveno vprašanje je, ali želimo ustanoviti ta zavod za potrebe zveznih organov ali pa za opravljanje nalog federacije na področju zdravstva — kajti od toga je odvisno, kakšen naj bo status in kakšne bodo naloge zavoda. Precej so razpravljali tudi o vprašanju, kdo naj bi postavljal direktorja zavoda: ali naj bi ga izvolili kot zveznega funkcionarja, ali pa naj bi ga volila delovna skupnost ob soglasju ustanovitelja, zveznega sekretariata za delo in socialno politiko. Osnutek zakona o zveznem zavodu za zdravstveno varstvo naj bd bil sprejet predvidoma maja. Nočejo biti peto kolo! Člani konference uprav-ijalcev banke kritizirajo poslovnik o delu BEOGRAD, l9. marca (Tanjug) — Poslovnik o delu konference upravljalcev prve osnovne beograjske, banke je bil deležen takšne kritike, da ga bo treba spremeniti. Po sedanjih določilih konferenca kot samoupravni organ ne more odločati o tem, kako uporabljati sredstva ustanovitelja banke, temveč naj bi vodila nekakšno »visoko politiko«; toda njeni člani žele odločati o konkretnih zadevah. Drugič v 73: uvoz sladkorja Direkcija za zaloge živil: licitacija za uvoz nove pošiljke 60.000 ton BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Zaradi slabšega pridelka sladkorne pese v preteklem letu moramo še naprej uvažati sladkor. Zvezna direkcija za zaloge živil je razpisala licitacijo za uvoz novih 60.000 ton sladkorja. Rok za predložitev ponudbe je 28. marec. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse gospodarske organizacije, ki so registrirane za uvoz sladkorja. To bo pravzaprav drugi nakup sladkorja na svetovnem trgu v tem letu. Kontingent prejšnje licitacije — prav tako 60.000 ton se zdaj uresničuje. Ta sladkor smo kupili na začetku leta. Poslej umirjena rast v turizmu Od 1968. skoraj podvojeno število ležišč v hotelih in turističnih naseljih — Graditev prilagoditi možnostim BEOGRAD, 19. marca. Pričakujemo lahko obdobje umirjenejšega in gospodarnejšega investiranja v turističnem gospodarstvu. Očitno je, da v naslednjih letih ne moremo zagotoviti ekspanzije investicij v turizem kot v obdobju 1968—1972, ko je bilo v to dejavnost vloženih 10 milijard dinarjev, je dejal na tiskovni konferenci sekretar odbora gospodarske zbornice Jugoslavije za turizem Milorad Nešič. Tolikšne investicije so omogočile, da se je število ležišč v hotelih povečalo z 80.000 v letu 1968 na več kot 155.000 v preteklem letu. Število ležišč v turističnih naseljih je podvojeno (od 19.000 na 39.000). Tako velike naložbe so prinesle bogate sadove. Jugoslovansko turistično gospodarstvo danes enakopravno konkurira drugim turističnim deželam Evrope in prinaša pomembne materialne, predvsem devizne učinke. Vendar pa se je turistično gospodarstvo v prizadevanjih, da bi se 'čimbolj razvilo, preveč zadolžilo, tako da Zdaj posluje z velikimi težavami. Neporavnane investicije dosegajo milijarde dinarjev. Treba pa je poudariti, da Jugoslavija ni zgradila več hotelov, kot bi bilo potrebno. V preteklosti pa smo imeli primere, da smo gradili drage, ponekod luksuzne objekte, ki se težko izplačajo. Prav zato se bo moralo turistično gospodarstvo v prihodnje usmeriti k zidavi cenejših objektov kot so to turistična naselja, ki so prav tako udobna. To pomeni, da bo treba gradnjo prilagoditi gmotnim možnostim turističnega gospodarstva. V preteklosti ni bilo zmeraj tako. Sklep ZIS o zadolžitvi v tujini, da bi z njo plačali neporavnane investicije, bo te dni ureničen. Jugobanka bo dobila posojilo v višini 30 milijonov dinarjev na dobo osem let in z obrestmi od 9 do 10 odstotkov, tako da bo približno polovica neporavnanih investicij kmalu plačana. S to zadolžitvijo pa smo v zamudi in to je treba pospešiti, je poudaril Nešič Svet za gostinstvo zvezne gospodarske zbornice se je zavzel za dodatno zadolžitev, s katero bi poravnali preostale investicije. ZIS je ta predlog Manj dela za mlade Delovne organizacije lani sprejele 12,5% pripravnikov manj kot 1971 BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Po najnovejših statističnih podatkih zveznega statističnega zavoda so delovne organizacije lana ■ sprejele 44.420, pripravnikov, to je za 12,5 odst. manj kot leto poy prej. Gospodarstvo je sprejelo 31.050 pripravnikov oziroma skoraj 18 odst. manj. V negospodarski dejavnosti, kjer vsako leto sprejmejo več pripravnikov, za so lani zaposlili 440 pripravnikov več •kot leta 1971. V vseh republikah in pokrajinah so sprejela na delo manj pripravnikov, le Slovenija je izjema, saj so v naši republiki podjetja zaposlila 40 pripravnikov več. načelno sprejel. Nešič je nadalje povedal, da imajo turistične gospodarske organizacije s 45 odstotki retencijsko kvoto možno-ti, da odplačajo ta posojila, čeprav so precej obremenjena s prejšnjimi obveznostmi. Devizni dotok je irf leta v leto večji, s tem pa narašča tudi retencijska kvota in prav zato bo odplačilo novih posojil olajšano. Ob maksimiranju cen v gostinstvu je svet gospodarske zbornice Jugoslavije za gostinstvo poudaril, da je nevzdržno maksimirati cene, hkrati pa dovoljevati stalno naraščanje cen mesa, pijač in drugih življenjskih potreb- ščin. Prav v tem pogledu bi morali najti neko rešitev, ki bo omogočila, da bo gostinstvo normalno poslovalo. Svet se je glede oblikovanja cen zavzel za stroškovno načelo. Kar zadeva preskrbo, lahko ugotovimo, je dejal Nešič, da bo boljša kot je bila v lanski turistični sezoni. Direkcija za zaloge živil kreditira pitanje 170.000 telet v vrednosti 248.000 dinarjev. Uvoz južnega sadja bo večji za 15 odstotkov, 600.000 dolarjev pa je odobrenih za uvoh tujih pijač. Te pijače bodo namenjene predvsem turističnemu gostinstvu. BOJANA JAGER in TANJUG Pot teoriji Beograjska univerza: poseben center naj zagotovi kadre in nujna sredstva BEOGRAD, 19. marca (Tanjug). Analize in študijske razprave o sedanjem stanju dokazujejo, da je marksistično izobraževanje na beograjski univerzi zaostajalo za potrebami družbenogospodarskega razvoja v državi, splošnega razvoja visokega šolstva in znanstveno-izo-braževalnega procesa v celoti. Zaradi tega so na današnji seji skupščine beograjske univerze poudarili, da je treba razvijati tiste oblike vzgojnega dela, ki omogočajo študentom, da se aktivneje seznanjajo s temelji marksistične teorije. V izobraževalnem procesu na univerzi še zmeraj ni čutiti ustvarjalnega odnosa marksistične teorije pri razvijanju družbenih razmerij. Neredko se kažejo tendence podcenjevanja vloge marksizma in celo negiranja marksistične teorije. Člani univerzitetne skupščine se strinjajo s predlogom, da bi ustanovili poseben center, katerega naloga naj bi bila zagotoviti potrebne ka- dre in materialna sredstva za uresničitev sprejetega programa marksističnega izobraževanja. ZK In reforma univerze SARAJEVO, 19. marca (Tanjug) — Sarajevski komunisti so na današnjem posvetu o reformi univerze ugotovili, da je zakon o visokem šolstvu spodbudil reformo univerze, da pa sam ne zadostuje za temeljito preobrazbo univerze. Zato so podprli sklepe IS, kd se zavzemajo za racionalizacijo pouka, za pospešenje študija in izbolj šanje njegove kakovosti, hkrati pa spodbujajo razvoj samoupravi j an j a. Sklic plenarne republiškega sveta ZSS LJUBLJANA, 19. marca — Iz službe republiškega sveta ZSS za informiranje smo prejeli: Podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jože Globačnik sklicuje za ponedeljek 26. marca letos plenarno sejo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Seja bo ob 9. uri v domu sindikatov Slovenije v Ljubljani, Dalmatinova 4/VI. Svetu je predložen naslednji dnevni red: 1. osnutek zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov; 2. priprave na 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije: razprava o osnutku statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji in sklepanje o tem, ali se osnutek da v javno razpravo; razprava o predlogih republiških odborov sindikatov posameznih dejavnosti Slovenije o ustanovitvi bodočih sindikatov; začasen sklep o načinu izvolitve in o sestavi delegacij sindikatov v bodočem republiškem svetu ZSS in nadzornem odboru tega organa in 3. sklepni račun republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za leto 1972. PO 19373 Stiki s KPI Delegacija goriške federacije KPI je obiskala Novo Gorico — Načrt stikov NOVA GORICA, 19. marca. Na občinskem komiteju ZKS se je danes mudila delegacija goriške federacije KPI. Na srečanju so izmenjali poglede o aktualnih družbeno-ekonomskih dogajanjih pri nas ter zasnovali načrt prihodnjih stikov. Uvodoma sta vodji delega-oij gostov Aldo Franko in gostiteljev Dušan Šinigoj poudarila pomen stalnega med sebojnega informiranja za krepitev odnosov. Zatem je Dušan Šinigoj obširno govo ril o aktualnih dogajanjih pri nas s posebnim ozirom na pismo izvršnega biroja in predsednika Tita ter o vlogi ZKJ. Člani delegacije goriške federacije KPI pa so zatem zastavili vrsto vprašanj, ki so zadevala nekatere vidike tekoče politike, ustavne spremembe ter vlogo ZKJ v nadaljnjih procesih. V obširnem pogovoru so sprejeli program prihodnjih srečanj, ki med drugim pred- Različne ocene na rešetu Komisija CK ZKH bo razpravljala o različnih ocenah knjižnih del ZAGREB, 19. marca (Tanjug) — Komisija CK ZK Ilr-vatske za idejno politično delovanje in kulturo je danes sprejela predlog o ustanovitvi marksističnega centra pri CK ZKH. Kot temeljne naloge bodočega centra so omenili teoretično obdelavo problemov našega družbenega razvoja ter idejno izobraževanje komunistov in drugih delovnih ljudi. Na razširjeni seji komisije v začetku aprila bodo razpravljali o različ nih ocenah nekaterih knjižnih del (na primer TV serije »Berači in sinovi«), kar »naša v vrste ZK in družbeno javnost v SR Hrvatski precej zmešnjave. videva širši sestanek o našem delegatskem sistemu ter udeležbo na nekaterih manifestacijah na obeh straneh meje. LOJZE KANTE »Trans jugov« rekord REKA, 19. marca (Tanjug) — Reško špedicijsko podjetje »Transjug« je lani sodelovalo s svojimi storitvami pri. izvozu, uvozu in tranzitu 8,6 milijona ton blaga in doseglo največji finančni uspeh v 25 letih obstoja: skupni dohodek je bil za 27 odstotkov večji kot so načrtovali, dohodek za 33 odst., v sklade pa so lahko namenidl 88 odstotkov več. Posvet o statutih občin Več sodelovanja družbe* nopolitičnih skupnosti pri pripravi statutov BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Na pobudo stalne konference mest in skupščine mesta Beograda je bil danes sestanek sekretarjev skupščin vseh večjih jugoslovanskih mest. Na njem so izmenjali izkušnje in mnenja o dosedanjem delu pri pripravljanju republiških ustav in pokrajinskih ustavnih zakonov, zlasti v zvezi z določili o družbeno-ekonomskem položaju mest in občin. Pomenili so se tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo statutov občin in poudarili, da je treba to delo pospešiti, hkrati pa doseči večje sodelovanje vseh družbčno političnih skupnosti pri tem delu. Boj za bratstvo, enotnost, boj za razvoj Makedonije CK ZK Makedonije ob 30-letnici ustanovitve KPM — A. Čemerski: V letih svobodnega življenja je makedonski narod dosegel uspehe, ki jih ceni politični, družbeni in kulturni svet TETOVO, 19. marca (Tanjug). Na slovesni seji CK ZK Makedonije, ki je bila danes zvečer v Tetovu, ob 30-letndci ustanovitve KPM, je imel referat o pomembnosti tega zgodovinskega dogodka predsednik CK ZKM Angel Cemerski. Trije strateški cilji revolucije »Za makedonski narod, za Albance, Turke in etnične skupine, ki žive v tej socialistični republiki,« je dejal Cemerski, »pomenijo pretekla tri desetletja obdobje, v ka_ terezn so po zmagi narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter uresničevanja bratske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije uresničili razgiban gospodarski, družbeni in kulturni razvoj in nenehno krepili ter poglabljali socialistične samoupravne odnose. Cemerski Je zatem govoril narodnoosvobodilnega boja makedonskega naroda, katerega najbolj prepričljiv odraz in uspeh je bila ilinden-ska vstaja in ustanovitev kruševske republike leta 1903. Dejavnost makedonskih socialistov in rast delavskega razreda sta omogočili, da so se po prvi svetovni vojni skoraj v vseh makedonskih mestih obnovile socialistične organizacije, ki so med drugim organizirale veliko stavk in na volitvah v ustavodajno skupščino leta 1920 izbojevale pomembne zmage. Po kongresu združenja, ki je bil le. ta 1918, in na katerem je sodelovalo okoli 20 delegatov iz Makedonije, je makedonski delavski razred po besedah Cemerskega našel svoje- času širil Sarlo, in ukrepi, za katere se je odločal oh podpori tedanjega vodstva bolgarske delavske partije (komunistov), niso bili plod tega, da ne bi videli stvarnih pogojev za boj, je opozoril Cemerski. Makedonija je bila zasedena in narodnostno zasužnjena. Prav zato so šarlo. va stališča, lansirana kot stališča pokrajinskega komiteja pomenila nacionalno izdajo in v partijskih organizacijah se je pojavil močan odpor; začel se je boj proti njegovi škodljivi politiki. Makedonski komunisti so dokazali revolucionarno zrelost Cemerski je zatem pouda- Trdna povezava z narodi SFRJ Pozdravna brzojavka predsednika ZK Jugoslavije Josipa Broza Tita ob 30-letnici ustanovitve KP Makedonije TETOVO, 19. marca. (Tanjug). Na začetku slovesne seje CK ZK Makedonije, ki je bila danes zvečer v Tetovu ob 30-letnici ustanovitve KPM, so prebrali pozdravno pismo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita, naslovljeno na centralni komite ZKM: »Zahvaljujem se vam za povabilo, da bi se udeležil slovesne seje centralnega komiteja, s katero boste počastili 30-letnico ustanovitve KP, današnje Zveze komunistov Makedonije. Ker se seje ne morem udeležiti, pošiljam vsem članom zveze komunistov, delovnim ljudem in občanom Makedonije najprisrčnejše čestitke in pozdrave. Ustanovitev Komunistične partije Makedonije je razpotje v življenju te republike in velik datum v zgodovini našega revolucionarnega gibanja. S tem dejanjem se je izoblikovala najbolj napredna politična sila naroda in narodnosti Makedonije, kronana so bila prizadevanja in žrtve, ki so jih v boj za nacionalno in socialno osvoboditev, v makedonski preporod vložili njeni najboljši sinovi. Ustvarjeni so bdli pogoji, da so se lahko ideali ilindenske vstaje in mnogih drugih uporov ter prizadevanja pred to vstajo in po njej spremenili v dejanja. Makedonsko ljudstvo in njegove najbolj zavedne sile so se odločili, da bodo boj za svoj obstanek, nacionalno identiteto in prihodnost za vselej povezali z bojem drugih jugoslovanskih narodov, pod zastavo KPJ. Makedonija je naposled prenehala biti objekt tujih hegemonističnih pogodb in po stoletnem boju in trpljenju je uveljavila svojo narodno bit. Makedonski komunisti so se nesebično postavili v prve vrste boja za nacionalno osvoboditev svojega naroda in veliko prispevali v boju proti fašističnemu okupatorju, v katerem je padlo na tisoče najboljših članov partije in SKOJ, in tako častno izpolnili dolg do svojega in drugih jugoslovanskih narodov. Izkazalo se je, da je le Komunistična partija Makedonije imela kot sestavni del KPJ moč preiti k uresničevanju zgodovinskih teženj in interesov makedonskega ljudstva. Makedonski komunisti so, izhajajoč iz tega in iz bogate napredne nacionalne dediščine, z enakim žarom, vztrajnostjo in borbenostjo kot med vojno vodili delovne ljudi tudi pri izgradnji svoje republike, ki Je postala samostojna in enakopravna članica Jugoslovanske socialistične skupnosti. Veliki uspehi, ki ste jih dosegli na vseh področjih, najbolj prepričljivo potrjujejo vrednote in ustvarjalnost komunistov in delovnih ljudi in so naj lepše darilo za 30-letnico revolucionarnega boja in deda zveze komunistov Makedonije. Ti zares edinstveni uspehi so deležni velikih priznanj tudi znotraj meja naše države. Makedonski komunisti so dragoceno prispevali tudi k načrtovanju politike ZKJ, k razvoju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov v naši državi, k dosledni politiki ZKJ pri uresničevanju enakopravnih odnosov in sodelovanja z drugimi državami. ZKJ se je tako kot vselej v preteklosti tudi danes lotila odločne akcije za odstranjevanje idejnih, političnih in drugih odklonov, ki ovirajo in motijo naš hitrejši razvoj. Gre za nadaljnjo izgradnjo in izpopolnjevanje naših družbenogospodarskih odnosov in uresničevanje popolne enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To pomeni nadaljevanje boja in enotnosti delavskega razreda Jugoslavije z zvezo komunistov na čelu, za trdnejšo enotnost našega revolucionarnega gibanja in skupnosti, za uresničevanje vodilne vloge delavskega razreda. Organizacije ZK, republik in tudi zveza komunistov Makedonije imajo pri tem velike obveznosti in odgovornosti, tako do svoje republike kot do vse Jugoslavije. Tudi v tej etapi našega razvoja opravičuje delež zveze komunistov Makedonije pri uresničevanju politike ZKJ mesto in ugled, ki si ga je ZK pridobila s svojim 30-letnim revolucionarnim bojem. Vse organizacije in člani ZKJ morajo nadaljevati in uresničiti utrjevanje svojih vrst, se idejnopolitično in akcijsko usposobiti, da bi lahko izpolnili naloge, ki smo si jih zastavili. Tem nalogam smo lahko kos, ker imamo vso podporo delavskega razreda v naši državi in smo dosegli trdno bratstvo in enotnost naših narodov. Prepričan sem, da bo ZK Makedonije še nadalje kos svojim odgovornostim pri usposabljanju in utrjevanju lastnih vrst ter celotne ZKJ, pri uresničevanju nadaljnjega napredka vaše republike in še trdnejše povezanosti socialistične samoupravne Jugoslavije.« o vlogi KPM oziroma ZKM v tem razvoju in med drugim poudaril, da je zveza komu. nistov Makedonije kot del ZKJ v preteklem obdobju prispevala svoj delež k uresničevanju treh osnovnih strateških ciljev naše revolucije: ' k uresničevanju vodilne družbene in materialne vloge delavskega razreda v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov; h krepitvi in nenehnemu poglabljanju nacionalne enakopravnosti naših narodov in narodnosti, k utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih skupnosti; k nenehnemu utrjevanju samostojnosti in neodvisnosti naše države, povečevanju njenega ugleda v svetu, upošte. vaje načela aktivnega in miroljubnega sožitja ter svobodnjaškega duha naših narodov. Ustanovitev centralnega komiteja KPM 19. marca 1943 v Tetovu ne predstavlja začetka organiziranega revolucionarnega boja makedonskega ljudstva, delavskega razreda in makedonskih komunistov. Cemerski je namreč navedel podatke o dejavnosti socialističnega gibanja v Makedoniji že od konca prejšnjega stoletja. To gibanje je močno vplivalo na širjenj« ga naravnega zaveznika v delavskem razredu drugih jugoslovanskih narodov. Cemerski je zatem govoril o sklepu 4. konference KPJ o ustanovitvi komunističnih partij Hrvaške, Slovenije ih Makedonije v okviru KPJ, o ustanovitvi prvega centralnega komiteja KP Makedonije leta 1943 in omenil, da so se med tema datumoma dogajali veliki dogodki, tako v partiji kot pri vseh jugoslovanskih narodih. Opozoril je, da je bil prihod tovariša Tita na čelo partije preobrat zgodovinskega pomena. Pripravljenost na skupen boj Cemerski je zatem govoril o popolni pripravljenosti komunistov in drugih naprednih sil v Makedoniji, da v skupnem oboroženem boju z drugimi jugoslovanskima naroda p>od vodstvom KPJ končno uresničijo svoje stoletne ideale. Metodija Satorov-Sar-lo, ki je bil v tistem času sekretar pokrajinskega komiteja, pa je pnskušal v partijske vrste vnesti tuja stališča in partijo onesposobiti za odločen oborožen boj, Okupacijo Makedonije od bolgarskih fašistov 1» priznati kot dokončno dejanje. Stališča, ki jih je v tistem simboličen odraz pravilne in do konca dosledne politike naše p>artije. Predsednik CK ZKM je zatem govoril o razvoju narodnoosvobodilnega boja v Makedoniji in končni zmagi ter o p>ovojnem razvoju te socialistične republike. »Le v četrt stoletja svobodnega življenja je makedonski narod dosegel take uspehe, da jih ceni in spoštuje politična, družbena in kulturna javnost vsega sveta. Albanska in turška narodnost ter etnične skupine, ki so dolgo delile usodo makedonskega ljudstva, doživljajo dejanski pre porod. Iz izrazito nerazvitega območja se Makedonija vse bolj spreminja v samoupravno socialistično družbenogos-podarsko skupnost z mnogimi modernimi industrijskimi, kmetijskimi in drugimi gos-pjodarskimi zmogljivostmi, s številnim delavskim razredom in inteligenco in vse širšo mrežo izobraževalnih, znanstvenih, kulturnih to zdravstvenih ustanov. Hitra družbenogospodarska preobrazba Cemerski je zatem omenil, da je v Makedoniji dinamika razvoja večja kot v katerikoli razviti kapitalistični državi. Realna vrednost družbenega proizvoda se je v tem času povprečno povečala za 7 odstotkov, v industriji pa za 11 odstotkov. Realni družbeni proizvod se je ob taki dinamiki lahko poveča za štirikrat, realna vrednost industrijske proizvodnje pa za 8 krat, nacionalni dohodek na prebivalca pa za trikrat. Močno se je spremenila tudi gospodarska struktura v republiki. Razvile so se nove industrijske veje to zgradili so modeme tovarne, jih opremili z najmodernejšo tehniko in tehnologijo. V strukturi industrijske proizvodnje že skoraj s tretjino sodelujejo modeme industrijske veje — črna in barvasta metalurgija, kovinsko - predelovalna, kemična in elektroindustrija. Kot rezultat dinamičnega gospodarskega in družbenega razvoja se je v temeljih spremenila tudi socialno ekonomska struktura prebivalstva. Število zaposlenih se je v družbenem sektorju povečalo za več ko 3-krat, število zaposlenih v industriji pa za približno 10-krat. Cemerski je zatem dejal, da ima danes povprečno vsak osmi Makedonec srednjo strokovno izobrazbo, vsak 30. višjo ali visoko izobrazbo. Na skopski univerzi, višjih in visokih šolah pa študira približno 30.000 študentov. Pomembne uspehe so v Makedoniji dosegli tudi pri osebnem in družbenem standardu. Cemerski je navedel podatke o mnogih na novo zgrajenih modemih cestah in želez- niških progah, o elektrifikaciji celih vasi, o modernizaciji poštnega prometa, o 130.000 novih stanovanjih, o tem, da ima vsako tretje gospodinjstvo televizijski sprejemnik, in da so dosegli pomembne uspehe v zdravstveni to socialni zaščiti prebivalstva. Govoril je tudi o prihodnjih nalogah ZKM. »Gre predvsem za dosledno uresničevanje idejnopolitičnih stališč, sprejetih na 21. seji predsedstva in 2. konferenci ZKJ, v pismu predsednika Tita to izvršnega biroja ter v dokumentu s 37. seje CK ZKM. Po besedah Cemerskega bo zveza komunistov Makedonije v prihodnje razvijala široko in organizirano dejavnost za krepitev enotnosti jugoslovanske socialistične skupnosti ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; makedonsko ljudstvo vidi svojo 'nadaljnjo narodnostno uveljavitev v vse trdnejši integraciji na gospodarskem področju, pa tudi pri medsebojni izmenjavi in pre-žemanju kulturnih vrednot z drugimi jugoslovanskimi narodi to narodnostmi. Povezava z vsemi jugoslovanskimi narodi »Popolnoma se zavedamo, da kakršnokoli narodnostno zapiranje katerega koli naroda lahko le škoduje njegovemu razvoju, slabitev enotnosti jugoslovanske socialistične skupnosti pa pomeni hudo nevarnost za vsak narod,« je dejal Cemerski. »Zato bomo v prihodnje še bolj in stvar-neje zaostrili boj ZKM proti pojavom nacionalizma, šovinizma in težnjam po separatizmu, kontinuirano in v vseh okoljih, ker boj za nacionalno enakopravnost, za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov pomeni sestavno komponento, boja za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Hkrati bomo nadaljevali boj za nadaljnje poglabljanje popolnih ena-kopravnih odnosov med makedonskim narodom in drugimi narodnostmi v republiki in za napredek vsestranskega razvoja te socialistične republike.« Cemerski je zatem poudaril, da sta bila ZKM in makedonsko ljudstvo vselej in bosta tudi v prihodnje, zvesta načelom jugoslovanske miroljubne in neodvisne zunanje politike. Dejal je: »Naše vztrajanje, da se spoštuje nacionalne pravice naših ljudi tudi v sosednjih državah, temelji na načelih marksizma in leninizma ter na politiki in praksi naprednih sil v sodobnem svetu, upoštevaje nacionalno vprašanje. Svoj delež k uresničevanju teh načel smo vselej dokazovali z lastno politiko in praktičnimi dosežki popolne nacionalne enakopravnosti narodnosti v naši državi in naši republiki.« Bakarič prispel v Bruselj V inštitutu za medna* rodne odnose bo predaval o neuvrščenosti BRUSELJ, 19. marca (Tanjug) — Član predsedstva zveze komunistov Jugoslavije dr. Vladimir Bakarič je prispel v Bruselj na tridnevni obisk kot gost belgijskega kraljevskega inštituta za mednarodne odnose. Na bruseljskem letališču so Vladimirja Bakariča sprejeli sekretar socialistične stranke Belgije Jan Layten, direktor inštituta za mednarodne odnose Edvard Kopiters, jugoslovanski veleposlanik v Belgiji dr. Rikard Štajner to predstavniki belgijskega zunanjega ministrstva. Dr. Vladimir Bakarič bo imel jutri v kraljevskem inštitutu za mednarodne odnose predavanje z naslovom »Jugoslavija in politika neuvrščenosti v luči popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom.«« Vladimir Bakarič se bo sešel tudi z voditeljem nekaterih belgijskih političnih strank. Kulturna delegacija iz Skopja Makedonski kulturniki so prispeli v Slovenijo — Prisrčen sprejem LJUBLJANA, 19. marca — Danes popoldne je prispelo iz Skopja v Ljubljano 25 članov makedonske kulturne delegacije. Na ljubljanski železniški postaji so jih s prisrčno dobrodošlico sprejeli predstavniki kulturnega življenja Slovenije. Ob 18. uri je bil sprejem v društvu slovenskih pisateljev, zvečer pa je bila skupna večerja. Makedonski kulturniki bodo ostali v Ljubljani še jutri in pojutrišnjem. Medtem ko bodo imeli jutri uradne razgovore o medrepubliškem sodelovanju s političnimi in prosvetnokul-tunimi predstavniki Slovenije, razgovor s študenti makedonskega jezika na univerzi, sprejem v skupščini SR Slovenije in večer, posvečen makedonskemu pesniku Racinu v Viteški dvorani Križank, si bodo pojutrišnjem za konec ogledali še Prešernovo Vrbo to se nato vrnili v Skopje. B. P. Košir namesto Kejžarja? KRANJ, 19. marca — Ker bo sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Polde Kejžar pred iztekom mandata odšel na novo delovno mesto v republiško upravo, je medobčinski svet na današnja seji za kandidata za novega sekretarja predlagal Martina Koširja iz Kranja. S. Novo razmerje ob minulem delu »Minulo delo« je v teoriji premalo definirano, v praksi pa komaj uresničeno — OD zadnja leta na minulem delu BEOGRAD, 19. marca. (Tanjug). Kategorija »minulo delo« je ▼ teoriji premalo definirana, v praksi pa se je komajda uresničila, čeprav jo ustavni amandmaji predvidevajo. Komisija zvezne skupščine za spremljanje ustavnih amandmajev se je prav zato lotila razprave o tem kočljivem vprašanju in že pripravlja več tez, o katerih bo tekla širša razprava. Enaindvajseto to 22. ustavno dopolnilo obvezujeta’ delovne organizacije, da urede vprašanje minulega dela. Komisija je zato tudi mnenja, da v praksi ne gre čakati na že izdelane rešitve, Saj v danih razmerah ni mogoče najti ene same vsesplošne ekonometnč-ne ustrezne variante. Ce izhajamo iz tega, da je delo, zajeto v proizvodnih sredstvih, minulo delo, bi lahko materialno zvezo med delavcem v združenem delu in minulim delom izrazili v nekaj samoupravnih, ekonomsko pravnih in organizacijskih oblikah ter mehanizmih. Osrednje področje praktičnega uresničevanja ustavnih določil o minulem delu so družbenogospodarski odnosi Gosti iz Tanzanije pri nas Državno-gospodarsko delegacijo vodita K. Msua in D. Lusinde BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — V Beograd je prispela državno-gospodarska delegacija združene republike Tanzanije, ki jo vodita finančni minister Kleopa Msua ter minister za transport in komunikacije Džob Lusinde. V pogovorih z jugoslovansko delegacijo bodo razpravljali o gospodarskih stikih med SFRJ to Tanzanijo, zlasti pa o razvoju gospodarske menjave ter investicijskega ln tehničnega sodelovanja. Tanzanijska delegacija bo med bivanjem v naši državi obiskala Zagreb, Reko in Maribor in bo imela več srečanj s predstavniki gospodar, skih organizacij. Šetinc o vlogi zavestnih sil LJUBLJANA, 19. morca — Sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc je danes popoldne govoril aktivu vodilnih delavcev Republiškega sekretariata za notranje zadeve o vlogi zavestnega socialističnega faktorja v sistemu samoupravljanja ter o objektivnih in subjektivnih ovirah pri zagotavljanju revolucionarne kontinuitete naše družbe. ril, da so se partijske organizacije v Makedoniji in partijsko članstvo ob pomoči CK KPJ in odločnem zavzemanju tovariša Tita odločno uprli politični liniji in dejavnosti šarla in tako dokazali svojo revolucionarno zrelost to daljnovidnost. Novoustanovljeni pokrajinski komite KPJ za Makedonijo, katerega vodstvo je prevzel Lazar Koliševski, je začel odločno uresničevati smer CK KPJ o oboroženem boju. Prve uporniške puške, ki so se oglasile 11. oktobra 1941, so simbolično pomenile zmago začrtane poti. Pri uresničevanju politike KPJ je po besedah Cemerskega izkazoval partijski organizaciji v Makedoniji dragoce. no pomoč predstavnik centralnega komiteja KPJ Svetozar Vukmanovid-Tempo, ki je na ukaz predsednika Tita v začetku leta 1943 prišel v Makedonijo, pa tudi Dobrivoje Radosavljevič kot inštruktor CK KPJ. »Idejno to organizacijsko utrjevanje partijske organizacije v Makedoniji in doseženi uspehi v oboroženi vstaji so omogočili,« je nadaljeval Cemerski, »da so na viš. ku narodnoosvobodilnega boja uresničili odločitev o ustanovitvi KP Makedonije. Prva seja članov CK je pomenila Mesarji križem rok -meso v hladilnicah? Včeraj so bile po vsej Sloveniji mesnice skoraj povsem prazne — Preskrba je tudi za prihodnje dni še negotova — V Skopju dražje, toda mesa bo več LJUBLJANA, 19. marca. Večina ljubljanskih mesarjev danes ni imela težkega dela, saj so bile skoraj vse mesnice prazne. O podobnih razmerah poročajo tudi iz drugih mest na Slovenskem. , . V mesnicah na glavni tržnici v' Ljubljani so bili kavlji prazni. Na pol prazne so bile tudi hladilne vitrine, kjer je bilo le nekaj zmrznjenih kosov piščancev. V Emoni-nih mesnicah sta dopoldne visela le dva jančka. V Po-murkini mesnici so mesarji čistili prodajne prostore. Pri Mercatorju so bili celo brez konjskega mesa; na vratih je visel listek »meso razprodano«. Tudi Nama, ki je bila zadnje dni še kolikor toliko do. bro založena z mesom, je imela naprodaj le nekaj mesa in perutnine. Za prihodnje dni ne vedo, kako bo s preskrbo mesa. V vseh mesnicah prodajajo meso še po starih cenah in do danes niso dobili še nobenih navodil o novih cenah. Tudi v Celju je balo danes tako kot že več tednov — zlasti ob ponedeljkih: posebne izbire mesa ni bilo. Tu in tam so imeli le nekaj kosov piščancev. Nekaj embalirane govedine so debili šele okrog druge ure, vendar so jo hitro razprodali. Mariborske mesnice doslej še niso bile nikoli tako slabo založene kot danes. Neka. tetre so imele na voljo nekaj svinjskega mesa slabše vrste. Piščancev nd bilo nikjer. Tudi zasebni prodajalci na tržnici niso prodajali piščancev. Očitno je, da vsi čakajo na višjo ceno. Mesarji so potrošnikom povedali, da bo jutri več mesa, kar bodo s torkom veljale višje cene. Tudi drobovino so danes prodajali le v nekaterih mesni- Uspeh slovenskih raziskovalcev LJUBLJANA, 19. marca — V severnoameriškem mestu Tucson se je pravkar končal svetovni kongres limfologov. Slovenski raziskovalci doc. dr. Franc Lukič, prof. dr. Ivan Lenart in doc. dr. Vjekoslav Simčič so presenetili znanstvenike z izvirnimi eksperimentalnimi dognanji pretoka mezge v pljučih, kar ima velik pomen za borbo proti širjenju rakastih celic v organizmu. I. L. cah. Občani so prepričani, da mesarska podjetja zadržujejo meso, ker čakajo na višje cene. Mesarji pa so pred dnevi na občinski skupščini v Mariboru zatrjevali, da tu. di višje cene ne bodo v celoti rešile preskrbe z mesom. V mesnioah KIK Pomurka v Murski Soboti bodo jutri začele veljati nove cene mesa. čeprav bo meso za 15 odstotkov dražje, menijo predelovalca mesa v severovzhodni Sloveniji, da to ne bo rešilo mesne krize. Namesto ponudbe je nastal zdaj pritisk na tovarne mesnih izdelkov. Ker odlok Z IS zmanjšu. je odkupne cene za govejo živino, so kmetje v upravičenem strahu in želijo vso klavno živino čimprej spremeniti v denar. Pred mesrn-cami v Pomurju so vrste. V KIK Pomurka pravijo, da je zmeda zaradi odkupnih cen mesa med kmeti povsem odveč, ker Z IS s svojim ukrepom ni omejil odkupnih, ampak samo maloprodajne cene. V soboški mesni industriji pravijo, da sedanjih od- kupnih cen ne nameravajo zniževati. Izvršni svet Makedonije je te dna sprejel odlok o novih cenah mesa. Pri tem so upoštevala medrepubliški dogovor. Vse kaže, da bo 15-od. stotno povišanje cen mesa uredilo razmere na trgu. Tako v Skopju kot v drugih makedonskih mestih so se že pojavile prve' količine mesa. Izbira je za sedaj še slaba, vendar trgovci obljubljajo, da bo mesa v kratkem dovolj. DOPISNIKI »DELA« Sobota za stabilizacijo v OLT Osijek OSIJEK, 19. marca (Tanjug) — Delovni kolektiv osiješke livarne in tovarne strojev OLT se je odločil, da bo vsak izmed 2800 delavcev in uslužbencev prispeval za stabilizacijo. V soboto, ki je sicer prost dan, je delalo tudi okrog 200 delavcev iz administracije. Računajo, da bodo z brezplačnim sobotnim delam zbrali okrog 10 milijonov dodatnih obratnih sredstev. pri kroženju sredstev razširjene reprodukcije. To bi pravzaprav lahko pomenilo, da je višina tekočega osebnega dohodka posamičnega delavca v samoupravnem združenem delu vsak "hip neposredno odvisna ne le od kvalitete njegovega tekočega dela, temveč tudi od uspehov minulega dela, ki se odražajo v tekočem ustvarjenem dohodku organizacije združenega dela. Dohodek in osebni dohodek delavca v združenem delu se torej oblikujeta odvisno od njegovega odnosa do razširjene reprodukcije. če upoštevamo, da leta delovne dobe avtentično izražajo akumulacijo minulega dela in njegovo realizacijo v dohodku v skladu z leti delovne dobe, bi se moral postopoma zmanjšati delež živega dela pri oblikovanju tekočega osebnega dohodka delovnega človeka. V prvih letih delovne dobe bi se torej osebni dohodek oblikoval zgolj na osnovi živega dela, v zadnjih letih pa v precejšnji meri tudi na osnovi uspehov celotnega minulega dela. Pri kategoriji minulega dela pa je seveda treba upoštevati tudi oblikovanje tehnološkega presežka zaradi tehnično-tehnoloških sprememb, fluktuacijo delovnih ljudi, skupno porabo delavcev, pokojnine, ki naj bi bile ustrezne minulemu delu, zagotoviti pa bi bilo treba tudi družbeno evidenco minulega dela. iiiiiiimmiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimir Kadrovska komisija Veletrgovine »VEMA« — Maribor Partizanska cesta 13/a, razpisuje delovno mesto: DIREKTOR JA komercialnega sektorja, tekstilne, ln galanterijske stroke (ni reelekčija) tehnične Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) da so komercialisti z višjo strokovno izobrazbo v trgovini z 10 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v komerciali, v trgovini tekstilne stroke. Kandidati za razpisano delovno mesto naj pošljejo pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 20 dneh od objave razpisa splošnemu sektorju podjetja. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 2441 Natečaj jugoslovanskega pripravljalnega komiteja za X. svetovni festival mladine in študentov Deseti svetovni festival mladine in študentov, največje mednarodno zborovanje mladine sveta, bo v Berlinu (NDR) od 28. julija do 5. avgusta 1973. Ob tej priložnosti jugoslovanski pripravljalni komite razpisuje NATEČAJ za deda na temo: MLADINA IN SODOBNI SVET: SOCIALIZEM, SAMOUPRAVLJANJE, SVOBODA, MIR, INTERNACIO-NALIZEM, MEDNARODNA SOLIDARNOST, NEUVRŠČENOST Namen natečaja je omogočiti čim številnejšim mladim iz vse Jugoslavije, da aktivno sodelujejo pri pripravah za X. svetovni festival mladine ta študentov in da zagotovi potrebno število kakovostnih del, s katerimi bodo predstavljali mladinsko ustvarjalnost Jugoslavije pred predstavniki mladine vsega sveta. a) KNJIŽEVNOST Natečaj se nanaša na področja: poezija, esej ta krajše gledališko delo. Dela pošljite v treh izvodih, v originalu, v kateremkoli jeziku narodov in narodnosti Jugoslavije. b) LIKOVNE UMETNOSTI Natečaj se nanaša na področja: slikarstvo, kiparstvo ta umetniška fotografija. c) GLASBA Natečaj se nanaša na kompozicijo resne glasbe, masovne in protestne pesmi (po že obstoječem ali originalnem besedilu). V poštev pride nova kompozicija, ne pa nova obdelava že izvajane kompozicije. d) DRUŽBENE ZNANOSTI Natečaj se nanaša na znanstveno delo s področja družbenih znanosti, posebno s področja sociologije, mednarodnih odnosov, preučevanja mednarodnega delavskega gibanja, mednarodnega mladinskega gibanja itd. NAGRADE: Za vsako disciplino v vseh področjih bodo podelili tri nagrade. I. nagrada je potovanje v Berita, 10 dni, s sodelovanjem na X. svetovnem festivalu mladine in študentov v okviru delegacije Jugoslavije in denarni znesek 2.000 N- din. II. nagrada 3.500 N dta III. nagrada 2.500 N din * Posameznim udeležencem, ki jih ne bodo nagradili, bodo podelili posebne diplome JPK. Če bo dovolj kakovostnih del, bodo objavljena v časopisih ali prikazana v institucijah kulture mladih v Jugoslaviji. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi mladinci ta mladinke od 14. do 30. leta. Dela pošljite pod šifro, s pojasnilom šifre, v posebni ovojnici na naslov: JUGOSLOVENSKI FRIFREMNI KOMITET, FRED-9EDNISTVO SOJ-a Bulevar Lemjtaa 6/XXII, 11070 Beograd, z oznako: za natečaj! Rok za pošiljanje del je 3. maj 1973. Posebna žirija bo pregledala dela iz vsakega področja. Izidi natečaja bodo objavljeni za dan mladosti 1973 v časopisu »Mladost«. 2445 Neposredno do ljudi Vsa Slovenija je sredi velike družbenopolitične akcije. Gre »a to, da zagotovimo za zdravstveno varstvo prebivalstva toliko denarja, da zdravstvena raven ne bi bila manjša kot lani in ne več, kot dovoljujejo nujne stabilizacijske omejitve. Se važnejše pa je morda to, da gre v našem samoupravnem sistemu ta oblikovanje novih odnosov med zavarovanci in skupnostmi zdravstvenega zava-rovanja, za sporazum o predpisu letošnje prispevne stopnje ta zdravstveno zavarovanje. \ Cas priganja, saj morajo biti stopnje določene in sprejete v skupščinah skupnosti do konca tega meseca in zatorej je treba prav te dni podpisati po vseh območjih samoupravne sporazume z vsemi organizacijami združenega dela o merilih za določitev teh stopenj. Ker je to novost, prilagojena z ustavnimi dopolnili in razširitvijo samoupravnega odločanja, je seveda okrog podpisovanja samoupravnih sporazumov precej vprašanj, ki jih člani službe in samouprave zdravstvenega zavarovanja, pa tudi tbori delegatov zdravstvenih inštitucij prav te dni pojasnjujejo proizvajalcem v organizacijah združenega dela. Tudi tu bomo skušali na čimbolj preprost način nekatera teh vprašanj vsaj delno pojasniti. Bistvo je v tem, da zvezna zakonodaja, trdno odločena uveljaviti stabilizacijske ukrepe, zagotavlja s svojimi predpisi za zdravstveno varstvo le toliko sredstev, kot so znašali dohodki za zdravstvo v minulem letu. Za vse skupnosti po območjih pa velja ta stoodstotna zagotovitev dohodka praktično nekaj manj, kajti upoštevati je treba dejstvo, da se avtomatično, tako kot določata republiški in zvezni zakon, povečajo denarna nadomestila za čas bolezni, saj so se lani osebni dohodki povečali in s tem se avtomatično povečajo letos ta nadomestila. Neizbežno je tudi, da računamo na nekatere podražitve pri materialnih izdatkih za zdravstveno varstvo. Ce bi torej to dvoje upoštevali, in če ne bi za zdravstvo dobili nič več denarja kot lani, bi nujno morali zmanjšati obseg zdravstvene dejavnosti in Okrniti pravice zavarovancev — to pa bi prav gotovo zelo prizadelo vse. Prav zato, da bi se temu izognili, bomo z neposrednim dogovorom med skupnostmi zdravstvenega zavarovanja vsakega območja in neposredno z zavarovanci podpisali v tem in naslednjem tednu samoupravne sporazume, ki naj zagotovijo zdravstvu dejansko toliko denarja, da ne bo treba krčiti pravic in lanskoletnega obsega zdravstvenega varstva. Kot vemo, veljajo za zdravstvo težnje šn želje, da bi dobili čimveč denarja in da bi dejavnost kar najbolj razširili. Vendar pa zdravstveno področje kljub svojemu pomenu ne more biti izvzeto iz splošnih stabilizacijskih prizadevanj in suito je omejitev določena tudi za ta dopolnilna sredstva, in to z republiško resolucijo, ki dovoljuje na lanskoletni dohodek povečati dohodek za največ 12,5 odstotka. Poleg tega pa še za toliko, za kolikor smo se z referendumom odločili, ko smo združili in izenačili kmečko in delavsko zdravstveno varstvo, to pa znaša različno po območjih od 0,17 do približno 0,50 odstotka. Minule in sedanje dni so skupnosti zdravstvenega zavarovanja po vseh območjih razposlale organizacijam združenega dela gradivo s pojasnili, za kaj je potrebno podpisati samoupravni sporazum, z zagotovili, da tu ne gre za prekomerno, ampak samo za dovoljeno obremenjevanje gospodarstva in s kratkim orisom, kolikšen in kakšen je program zdravstvenega varstva na njihovem območju za letošnje leto. Razen tega je v akciji udeležen tudi celotni družbenopolitični aktiv, saj sodelujejo sindikati, zbori delegatov zdravstvenih zavodov, delavci v službi in samoupravi zdravstvenega zavarovanja tako, da delavskim svetom pojasnjujejo pomen in namen, ki ga ima podpis sa-moupravnega sporazuma. Med drugim morajo po kolektivih vedeti tudi to, da letos ne velja več tisti avtomatizem, ki smo ga bili navajeni: če so se povečali osebni dohodki zaposlenih, se je temu ustrezno povečal tudi sklad za zdravstveno zavarovanje. Ne glede na porast osebnih dohodkov (predviden je nekako za 14 odstotkov) se smejo letos povečati sredstva za zdravstveno varstvo le za 12,5 odstotka. Ce v posameznih organizacijah združenega dela niti za toliko ne bi dvignili osebnih dohodkov, bo rizik manjših prispevkov nosilo zdravstveno zavarovanje. Od uspeha pri sklepanju samoupravnih sporazumov med skupnostmi in organizacijami združenega dela v vsakem območju je odvisno zelo veliko, če sporazuma, denimo, ne bi podpisalo najmanj toliko organizacij, da bi bila zajeta dvetretjinska večina zavarovancev — bi nujno morali zmanjšati obseg zdravstvenega varstva in črtati nekatere pravice zavarovancev. To se seveda ne sme zgoditi, saj bi s tem prizadeli zavarovance, slabo oceno pa bi dali tudi tako napredni ideji, kot jo v našem samoupravnem sistemu predstavlja neposreden dogovor med skupnostmi in zavarovanci, Imenovan samoupravni sporazum. MARIJA NAMORS BREZ BESED "Z-- J® ."*• i 4’ r ^4/ "Z*' y:i :■ Sž' K 53**» 0 . ■ v: Po »Borbi« Stanovanja, ki niso za odmet Stara stanovanja propadajo, ker nihče ne da kreditov za obnovo — Drag denar večkrat povsem po nepotrebnem Očitna zavzetost, ki veje zadnji čas iz razprav o stanovanjskem gospodarstvu, je obetajoča. Ce bosta industrija gradbenega materiala ter gradbena operativa sposobni zdržati s cenami v predvidenih okvirih, potem smemo pričakovati, da se bo kmalu začelo intenzivneje zmanjševati število družin, ki jih tare stanovanjska stiska. Samoupravna prerazporeditev denarja, ki se bo zbiral na računih organizacij združenega dela za stanovanja, obeta tudi, da bodo nova stanovanja socialno bolj pravično razdeljena. Vprašanje, ki se v sedanji zagnanosti za reševanje stanovanj sike problematike ponuja, se glasi: Ali smo zbrali vse elemente, ki so nujni za zagotovitev kar najbolj smotrnega obračanja stanovanjskega dinarja? Ali z drugimi besedami: Se organiziramo tako, da borno s čim manj denarja rešili kar največ stanovanjskih problemov? Zdaj ko se v občinah še dogovarjajo o tam, kako bodo delili zbrana sredstva za graditev stanovanj, je morda še prezgodaj natančneje ocenjevati bodočo stanovanjsko politiko. Nekaj pa je že očitno. Povsem vnemar je puščeno vzdrževanje in obnavljanje starega stanovanjskega fonda, Včasih se zdi, da delamo s starimi stanovanji kot s ponošenimi oblekami. Materialnih posledic- takega ravnanja se verjetno niti ne zavedamo, čeprav je očitno, da gre za znatno družbeno tn zasebno bogastvo, ki propada. Zapostavljanje starega stanovanjskega fonda ob snovanju nove stanovanjske politike je škodljivo iz več vidikov. Deset ali dvajset kilo. daljši dniški dopusti Najmanj 105 dni porodniškega dopusta lahko žena podaljša do 180 dni — Tudi dodatni dopust — Ni še znano, odkod bodo zagotovili vsa sredstva OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA Hrvaški sabor je — potem ko so poslanci pred devetimi leti prvič zahtevali, da je potrebno porodniški dopust podaljšati — zdaj slednjič sprejel »zakon o porodniškem dopustu in drugih pravicah delavke v zvezi s porodom«. Ta zakon, ki konkretizira načela, zapisana v ustavi oziroma njenih dopolnilih, bolj popolno rešuje vprašanje zaščite materinstva pri nas. Od novega zakona si na Hr-vatskem obetajo marsikaj, predvsem pa, da bo zagotovo vplival na povečanje natalitete v republiki, (ki je nižja menda samo še v Vojvodini) ter na boljše zdravstveno stanje dojenčka in matere. Strokovnjaki sicer niso mogli natančno izračunati, kakšni bodo tudi materialni učinki novih ukrepov, vendar menijo, da je'zanesljivo mogoče predvideti določene prihranke ne le v pasivni zdravstveni za- ščiti, temveč tudi pri investicijah za izgradnjo otroških jasli. Teh je še vedno premalo in jih v bližnji prihodnosti tudi ne bo mogoče zgraditi kaj prida več. Zakon, ki sta ga te dni obravnavala in sprejela republiški in socialnozdravstveni zbor hrvaškega sabora pravd, da ima vsaka zaposlena žena pravico do porodniškega dopusta, neprekinjeno trajajočega najmanj 105 dni, potem pa ga lahko nadaljuje do 180. Gradijo Velik uspeh kooperacije pri reji piščancev — Prepletajo se družbena in zasebna sredstva pa tudi družbeno in zasebno delo — Korist imajo vsi Mala zasebna reja piščancev prerašča v veliko, družbeno. Tak je stvaren razvoj našega kmetijstva, kadar organizatorji proizvodnje in kmetje uskladijo svoje želje in možnosti. Tako menijo v Ptuju. Sicer ni bilo tako od začetka, ko je meso-kombinat Perutnina leta 1965 začel uvajati sodelovanje s kmeti pri reji piščancev. Pa tudi zdaj še ni vse tako, da ne bi lahko nič izboljšali, čeprav so že stkane trdne vezi med kolektivom Perutnine in več sto rejci piščancev. Rejci piščancev ao zasebniki, saj niso delavci Perutnine, njihova reja pa je vse bolj družbena. To jih ne moti. Pravijo, da ni pomefnbno, kako kdo imenuje njihovo proizvodnjo, ampak koliko Jdm koristi in kako lahko odločajo o njej tudi oni. Hitrega razvoja reje piščancev v sodelovanju med Perutnino šn kmeti gotovo ne moremo razložiti drugače, kot da so bili zasebni rejci zadovoljni z organizatorji. Sioer ne vsi ali ne vedno. Včasih so nekateri ugibali, ali si gospodarska organizacija ne kuje dobička na njihov račun- Nekateri, sioer zelo redko, so oelo poskušali razvel javiti po. godbo, ki so jo podpisali takrat, ko so dobili kredit za ureditev sodobnega pitališča. Za vzrok nezadovoljstva so navajali, da bi jim kdo drug plačal za piščance več. Organizatorji kooperacije pri Perutnini so takim rejcem piščancev navadno odgovorili, naj odplačajo kredit, potem pa lahko delajo, kar hočejo. Kooperacija: 8500 ton piščancev Pogodba mora sloneti na •kupnih koristih, ne na prisili, so menili pri Perutnini. Ce kdo meni, da Je prikrajšan, jo lahko razdre, vendar mora prej poravnati svoje račune. Pa ni biilo razdrtih veliko pogodb. Tudi takrat ne, koso bila krediti že odplačani. Četo tisti kmetje, ki še niso •klenih kooperacijskih po. godb, niso dvomili, da bi jim sodelovanje s Perutnino koristilo. V šestih letih Je ko-operacijska reja piščancev ■rasla od 146 ton na 8500 ton, kolikor so Jih zredili leta mi. Lani se reja piščancev ni veliko povečala zaradi težav v začetku leta, ko so bila krmila v primerjavi s ceno po-hamcev hudo predraga. V prihodnjih štirih letih pa bodo zasebniki verjetno podvojili rejo piščancev. Tako načrtujejo pri Perutnini in pripravljajo vse potrebno. Kmetje zaupajo delovnemu kolektivu mesokombinata Perutnina, a tudi ta kolektiv zaupa rejcem piščancev. Nji. hovi razvojni načrti temeljijo na tesnem sodelovanju in medsebojnem zaupanju. Kaj naj bi počel kolektiv Perutnine s svojimi 100.000 kokošmi, nosnicami valilnih jajc in valilnico za 20 milijonov piščan-oev ter klavnico za toliko po-hancev, če hi se razdrlo sodelovanje s kmeti? Lastna farma lahko sprejme letno le malo več kot eno desetino izvaljenih piščancev, v klavnici pa zaposli le eno desetino njenih zmogljivosti. Razbitje kooperacije hi povzročalo polom v Perutnini in pri več sto kmetih, ki ne bi vedeli, komu prodajati piščance. Brez piščancev bi se njihovi dohodki močno zmanjšali. Zato uvajajo tako organizacijo, ki jih bo še bolj povezovala. Vse dejavnosti enako pomembne Pomembno vlogo bo imela temeljna organizacija združe. nega dela kooperantov, rejcev piščancev. Njena uveljavitev sicer ni preprosta stvar, bo pa zelo koristna. Upoštevati je treba, da ne morejo uspevati valilnica in klavnica piščancev, niti mešalnica krmil, če ne bodo enako uspevali tudi rejci piščancev. Dohodke od prodaje piščancev bo treba deliti tako, da bodo za vložen trud vsi enako nagrajeni. V tako delitev bo treba vključiti vse dejavnosti, ki sodelujejo, od kokoši, ki ne sejo valilna jajca, do proda, jaloa mesa. O merilih za delitev se morajo dogovarjati vsi. Ko bedo te stvari urejene v celoti — veliko jih je že urejenih — ne bodo zasebni rejci piščancev ugibali, kdo bi jim plačal več, ampak kako z boljšim delom in manjšimi stroški zvečevati dohodke. Za vse enako koristno Ob lanskem dnevu perutni-narjev, ko se je zbral skoraj ves kolektiv in vsi kooperanti, ki redijo piščance, da bi se bolj spoznali in pogovorili o skupnih stvareh, je bilo tudi omenjeno, da bodo rejci piščancev, ki bodo želeli in hkrati izpolnjevali določene pogoje, lahko socialno zavarovani tako kot člani delovnega kolektiva. Tudi to je eden izrtied vzvodov tesnejšega povezovanja zasebne in družbene proizvodnje. Kooperanti so dobili ob začetku reje piščancev precej sredstev kot kredit za ureditev sodobnih pitališč. Piščance pa redijo z družbenimi sredstvi, saj njih, krmila, strokovno službo, zavarovanje in drugo obračunajo šele ob oddaji zrejenih pohancev. Tako se prepletajo družbena in zasebna sredstva, pa tudi družbeno in zasebno delo. Rezultat tega pa je velika druž- bena proizvodnja, ki je enako koristna za vse udeležence, delavce in kmete. Uspehi pri reji perutnine spodbujajo k uvajanju podobnih oblik sodelovanja tudi pri drugih kmetijskih dejavnostih. Razvoj sicer ni tako hiter, a naravnih možnosti je v ptujski občini veliko. Z novo organizacijo obrata za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu Ptuj in uvedbo zadružnih enot, se bo gotovo marsikaj pospešilo. JOŽE PETEK dne, ali pa lahko dela po štiri ure na dan, dokler ni dojenček star osem mesecev. 2eni pripada do 180 dni neprekinjenega jcorodniškega dopusta pravica do nadomestila osebnega dohodka, staža in zdravstvenega zavarovanja. To pa seveda še ni vse, kajti delavka ima povrhu še pravico do dodatnega porodniškega dopusta, in sicer tako dolgo, dokler ni otrok star leto dni. V tej »etapi« ji ostaja pravica do zdravstvenega zavarovanja, pa tudi do polnega staža zavarovanja. Kdaj ima delavka pravico tudi do nadomestila, kadar rabi dodatni porodniški dopust, bo odločal družbeni dogovor, ki ga bodo sprejeli republiška vlada, republiški svet sindikatov ter zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja. 2e res, da so poslanci v so-oialnozdravstvenem zboru do- bro sprejeli ta zakon, zato pa je bila razprava toliko bolj vroča, ker zakon, ki daje nove pravice, tudi ne govori določno, kdo jih bo plačeval. Predvideno je namreč, da bo rabilo dodatni porodniški dopust na Hrvaškem okrog 10.000 žena, kd jim morajo skladi zdravstvenega zavarovanja priznati status zavarovanca, čeprav delovne organizacije v tem času zanje ne bodo plačevale prispevka. To pa pomeni, da bi bilo treba zagotoviti dodatnih 37 milijonov, vendar od kod? Sprijazniti se je treba s tem, da nove obremenitve niso mogoče in da dodatnega denarja ni mogoče najti. Tako bo, kljub temu, da je zakon sprejet, zakonski člen, ki govori o pravici do dodatnega dopusta, uresničljiv šele, ko bodo skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev zagotovile sredstva za plačilo te pravice nad stredstvi, ki so limitirana z ukrepom ekonomske politike za 1973. leto, to pa naj bi veljalo tudi za leto dni kasneje, če bodo sredstva še ostala limitirana. MARJAN KUNEJ Odloženo odpiranje borze Borba piše, da ni težko uganiti, zakaj je prišlo do svojevrstne prekinitve tik pred odpiranjem naše devizne borze. Tik pred generalno preizkušnjo deviznega trga so monetarna gibanja v tujini ponovno dobila nezaželeni obrat. Zato je popolnoma razumljivo vprašanje ali ima smisel v teh dneh odpirati našo prvo borzo ali je bolje počakati, da se vode zbistrijo. Tudi monetarna stabilnost v svetu gotovo spada med pogoje za dober začetek našega deviznega trga. daljši rok Narodna banka bo konvertirala čez 6 do 8 milijard din kreditov — Približno enak znesek poslovne banke Po dolgotrajnih razpravah kaže, da bo rešeno vprašanje konverzije kratkoročnih kreditov Narodne banke in poslovnih bank v dolgoročna posojila za trajna obratna sredstva, kar bo gospodarstvu omogočilo večjo stabilnost sredstev za obratovanje in večjo neodvisnost od poslovnih bank. Zato gospodarstvo težko pričakuje dokončno ureditev tega vprašanja, čeprav bo manj možnosti najemanja novih kratkoročnih kreditov. Zpopularni informativni Konverzija mora biti namreč izvedena tako, da bo imela s stališča monetarne politike nevtralen učinek, se pravi, da po opravljeni konverziji ne sme priti do nove ekspanzije kreditov Narodne banke. To pa pomeni, da bo širši obseg konverzije možen le z zožitvijo selektivnih kreditov, predvsem reeskontnih. Na tistih poslovnih področjih, kjer bo opravljena konverzija, bo Narodna banka močno omejila dajanje reeskontnih kreditov. Za področja, kjer bo Narodna banka obdržala selektivno funkcijo in bo naprej dajala reeskontne kredite, pa bo obseg konverzije le manjhen. Za podjetja, ki bodo obsežena s konverzijo, pa bo bistveno olajšana izpolni- tev obveznosti po zakonu o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev. Kolikor bo to obveznost krilo konvertirano posojilo, bo manjša potreba zagotoviti lastna obratna sredstva iz ustvarjene akumulacije. Po dobljenih informacijah je predvideno, da bo Narodna banka izvršila konverzijo od 6 do 8 milijard din kratkoročnih kreditov v dolgoročna posojila za trajna obratna sredstva. Ni še namreč do kraja razčiščeno, za katera posojila gre. To so predvsem kratkoročni krediti za kritje zalog kmetijskih proizvodov in podobno. Narodna banka bo izvedla konverzijo v korist poslovnih bank, ki bodo zagotovile približno enak znesek lastnih sredstev za konverzijo. Tako bo konverzija zajela velik del kratkoročnih kreditov, ki bodo spremenjeni v trajna obratna sredstva gospodarstva. To bo moralo konvertirano posojilo vračati 25 let, začetek odplačila pa bo odgoden do leta 1975. Obresti bodo nižje od rednih. Po razpoložljivih podatkih imajo delovne organizacije angažiranih okrog 45 milijard din obratnih sredstev, pribldž. no polovica od tega pa predstavljajo kratkoročni krediti. Pri kratkoročnih kreditih gre za blizu 14 milijard reeskontnih kreditov, ki jih daje Narodna banka poslovnim bankam za kreditiranje gospodarstva. F. S. metrska oddaljenost bivališč delavcev od njihovih delovnih mest danes zaradi sodobnih prometnih povezav ne predstavlja več nikakršnega problema. Celo v interesu družbe je, da se ljudje naseljujejo v večjih ali manjših vencih okoli gospodarskih središč, ker tako lahko ob-delujejo zemljo in negujejo pokrajino. V minulih desetletjih so zrasla tudi okoli industrijskih in rudarskih središč številna delavska zasebna in družbena stanovanjska naselja. Ves ta stanovanjski fond, na katerega so navezani delavci, je bil zgrajen v času, ko so pod pojmom stanovanjskega standarda razumevali nekaj drugega kaikor danes. Zaito pa ga je treba obnavljati, modernizirati, če se hočemo izogniti pritisku občanov na programirana nova stanovanja. V delovnih organizacijah pa so za to nemočni. V sedanjih zamrznjenih stanarinah se ne zbira dovolj denarja za tekoča redna vzdrževanja starejših stanovanj v družbeni lasti; lastniki starih hiš pa ne morejo do kreditov iz stanovanjskih skladov, s katerimi bi si posodobili bivališča. Zato nudijo starejša naselja vse bolj puščobno sliiko in ljudje opuščajo zamisli o adaptacijah svojih stanovanjskih prostorov. V več delovnih organizacijah na Goriškem so me opozorili na neustrezno togost predpisov. Ker so po njih posojila iz stanovanjskih skladov vezana na pridobitev novih stanovanjskih površin, v Lokovškem kovaštvu na pr. ne morejo pomagati svojim delavcem, ki bi si radi ure. dili v lastnih hišicah kopalnice, popravili okna ali pod. V mirenskem podjetju Jadran-Ciciban se je v posebni anketi izreklo le 15 odstotkov delavcev, ki imajo stanovanjske težave, za vselitev v nova stanovanja ali pa graditev lastnih hiš. Vsi drugi bi radi kredite, da bi si v sedanjih zgradbah popravili prostore. V Poligalantu v Volčji dragi pa so morali seči po sredstvih v skladu skupne porabe, da so lahko zagotovili sto-tisoč dinarjev desetim delavcem, katerih stanovanja terjajo nujna popravila. Sredstva v njihovem stanovanjskem skladu pa še čakajo neizkoriščena, ker pač ni interesentov, ki bi z gradbenimi načrti in dovoljenji' lahko dokazali, da bi s posojilom pridobili nove stanovanjske prostore oziroma povečali površino starih prostorov. V mnogih primerih trdijo, da bi z ustreznejšimi predpisi lahko ob manj sredstvih rešili več stanovanjskih problemov. četrtina ali petina denarja, kot ga je denimo potrebnega za novo stanovanje, bi marsikateremu delavcu zagotovila v sedanjih prostorih kopalnico, nova okna, nov pod, popravljeno streho, če bi dobil nekaj denarja v po. djetju, bi lahko primaknil zraven tudi kaj svojega- Brez pomoči pa se za naložbo sam težko odloči, ker ima za to preskromne dohodke. Danes bo morda še počakal, počakal bo tudi jutri, pojutrišnjem pa bo potrkal na vrata tistih, ki skrbe za urejanje stanovanjskih razmer ter zar hteval ključ novega stanovanja. Nas torej predstavitev sedanjih razmer ne opominja, da bi kazalo v razmišljanjih o graditvi bodoče stanovanjske politike realno oceniti, kaj nam lahko danes pomeni starejši stanovanjski fond in kakšna bo njegova usoda čez deset, petnajst let, če ne bo doživel ustrezne sanacije? In realistično bi bilo tudi primerjati osebne dohodke zaposlenih delavcev s predvidenimi najemninami v stanova^ njih, ki jih gradimo ali pa jih še bomo zgradili. In na to seveda naslanjati odločitve. LOJZE KANTE ) i VARNO ČEZ CESTO Raje k drugim Nedavno je ena največjih avstrijskih veleblagovnic Gemgrosa priredila teden sredozemskih dežel. Med njimi je bila tudi Jugoslavija, vendar samo po zaslugi iznajdljivih trgovcev. Večina naših podjetij, ki so jih Avstrijci sami obiskali, je odpovedala sodelovanje. V avstrijskih poslovnih krogih v jugoslovansko trgovino ni več zaupanja! Raje se obračajo k Madžarom, Čehom, Poljakom in Bolgarom, ki so dosti bolj prožni in poslovni od naših gospodarstvenikov. Tako namesto po svojih izdelkih, postajajo v Avstriji dosti bolj znani po naših 170.000 delavcih, ki jih srečamo povsod, kjerkoli je potrebno opraviti kakšen težak posel. Če bi bila naša trgovina in gospodarstvo prožnejše, bi lahko precej več delavcev obdržali doma; v Avstrijo pa tudi drugam pa bi izvažali v enaki, če že ne v večji vrednosti blago, ki bi ga ti delavci izdelali v jugoslovanskih tovarnah, piše Gospodarski vestnik. Angažiranejši, borbenejši tisk Iz razgovora Toda Kurtoviča z novinarji Vjesndka citira list naslednje: Jugoslovanski novinarji bi morali iskati tisto, kar je jugoslovanska posebnost v samoupravnem smislu, in to vgraditi v svoj stil. Tako bodo tvorci nove šole, novega stila v novinarstvu. Ne mislim, da bi ga izvažali, gotovo pa je, da bi v našem razvoju morali sprejemati manj tistega, kar nam ne ustreza. Naša sredstva informiranja bodo tako postajala vedno bolj orožje samoupravnega socializma, revolucije in humanosti. To je pogoj, da razširijo svoj vpliv, da se bolj poveže ves sistem informiranja v državi. To je pogoj, da bodo tisk bolj čitali, da bodo oddaje bolj poslušali in gledali. Da bi to dosegli, bomo morali stalno revidirati slabo prakso. V obdobju, ki je pred nami, bo moral tisk pisati poglobljeno, moral bo biti mnogo bolj angažiran in borben. Govorimo o številnih odporih, tehnokratskih in drugih, o monopolnih skupinah, govorimo celo o celotnih podjetjih ki se nesamouprav-no obnašajo. Ne vidim razloga, zakaj se vse to ne bi pojavljalo na straneh tiska. Kazni požirajo sklade Privredni pregled piše, da so posamezne trgovske organizacije samo v prvih dveh letošnjih mesecih plačale ali bodo plačale okoli 6 mio din zaradi tega, ker so poslovodje kršili zakonske predpise, če se bo tako nadaljevalo, potem bo letošnji sklad kazni, samo za to vrsto prestopkov, znašal okoli 36 mio dinarjev, kar je praktično več kot skupni bruto promet večjega trgovskega podjetja. Posamezniki torej delajo prekrške, kolektivi pa plačajo ceh. Kazni »požirajo« že tako skromna sredstva, ki jih podjetja izločajo v sklade. List se sprašuje, kako bi bilo, če bi se »položaj obrnil«. Ne drsi samo državljanom Da je kupna moč državljanov ogrožena, najbolj čuti trgovina. Zaradi zamrznjenih OD, novih prostovoljnih in obveznih prispevkov od dohodkov, vrtoglave rasti cen in nedavnega sklepa ZIS o maksimiranju cen državljani kupujejo le najnujnejše. Vendar je težko reči, ali je nujna restrikcija kupne moči oz. potrošnje dosegla svoj namen. Signali trgovine so vznemirjajoči in zaslužijo vso pozornost. Ce ne zaradi drugega, potem zato, ker se kupoi izogibajo nakupu trajnejših potrošnih dobrin. V to proizvodnjo pa so vložena ogromna sredstva in če ta stagnira, je ogrožen tudi razvoj znatnega dela ostalega gospodasrtva. Pozornosti je vredna ideja o ustanovitvi samoupravnega sklada, v katerega bi zainteresirani vložili svoj denar za organizirano in masovno kreditiranje potrošnikov. Ideja se je porodila v Srbiji, vendar bi bila porabna tudi za celotno Jugoslavijo, piše Privredni pregled. Advokatura ni azil Čas je, da se zaostrijo kriteriji za proučitev dostojnosti tistih, kd želijo postati advokati, , je dejal zvezni sekretar za pravosodje Bejzad. So pojavi, da nekateri advokati delajo ekscese, o katerih pozneje razpravljajo disciplinska sodišča advokatskih zbornic, včasih pa tudi redna sodišča, kar meče senco na vso profesijo. Jugoslovanska advokatura ne sme postati azil za tiste, ki V drugih službah niso uspeli, kajti naši družbi je potrebna advokatura na ustrezni ravni, saj škodo od nekvalitetnih advokatov ne trpijo samo njihovi klienti, temveč pravosodje v celoti, piše Politika. Zvezni funkcionar ne sme biti odvisen od republike Predsednik sabora Hrvatske Jakov Blaževdč je razlagal družbenopolitičnemu aktivu Baranje drugo fazo ustavnih sprememb m se dotaknil tudi najnovejšega dogovora o strukturi organov federacije in načinu izvrševanja funkcij federacije. Omenil je pogost pojav, da so bili zvezni funkcionarji obrnjeni k svoja republika oziroma pokrajini in niso zadosti upoštevali interesov celote, skupne interese Jugoslavije. Da bi to odpravili, se v predvidenih ustavnih rešitvah izrecno poudarja, da zvezni funkcionar ne sme biti odvisen od republike in da je dolžan delati na podlagi splošnih skupnih interesov ter da ne sme dobivati instrukcij od svoje republike itd., piše Borba. Ali imamo plan EP analizira nekatere zahteve za preučitev poteka uresničevanja nalog srednjeročnega plana 1971-75 in poudarja, da se predvideni proporci razvoja ne uresničujejo. Navaja vrsto ocen in predlogov, kako združiti plan in napore za stabilizacijo gospodarstva in ob naštevanju obveznih elementov v »samoupravnem planiranju« zaključuje (ne da bi ugovarjala tem elementom kot tudi njihovi kvaliteti s stališča izboljševanja planiranja, pa tudi vzajemnega obnašanja organizacij združenega dela), da bi brez predsodkov lahko trdili, da se bo pri sedanjem planiranju nadaljevala praksa, ki je našim dosedanjim planom prinesla glas, »da zagotovo predvidevajo tisto, kar se ne bo dogodilo«, če najboljšim sintezam optimalnih interesov in možnosti v samoupravna družbi ne bo ponudena čvrsta podlaga v funkcioniranju mehanizma tržnega gospodarstva, bomo tudi pri najboljših planih — ostali brez plana. Vendarle dve oceni za stabilizacijo EP ugotavlja: iz dejstva, da je informacija ZIS o začetnih rezultatih in tokovih stabilizacije sprejeta v zvezna, skupščini in da sta oba ekspozeja sprejeta, je izhajal zaključek, da je to, kar je bilo doslej storjeno za stabilizacijo gospodarstva, dobilo ne le začasno, temveč tudi precej pohvalno oceno in da so tudi poslanci zadovoljni z začetnimi rezultati nedavno sprejetih ukrepov. List meni, da ta zaključek ni preveč trden, ker vse to izgleda nekoliko drugače, če se upošteva tudi vse tisto, kar je ob informaciji rečeno v zvezni skupščina. Navaja mnenje poslanca Ivana Kurpelja, ki meni, da so dosedanji ukrepi v posameznih regijah izčrpali vsa sredstva in sedaj je popolnoma gotovo, da bo prišlo v bližnji prihodnosti do »kratkega stika«. Poslanec Sreten Cvijovič pa je dejal, da bi storili veliko napako, če bi precenili rezultate borbe proti nelikvidnosti, če bi verjeli, da so se stvari v bazi, v materialnih odnosih dosti izboljšale. „Diemova varianta Primerjalna metoda vodi včasih do cenenih sklepov in zgrešenih ocen; toda ne vedno; odvisno od tega, kje jo uporabljamo. Zdi se, da takšna metoda ne more zavesti v bistvene vsebinske zmote, če primerjamo sedanji razplet v Phnom Penhu in razplet v Saigonu pred desetimi leti. V obeh okoljih delujejo podobne silnice, pa tudi položaj v obeh prestolnicah je močno podoben. Primerjava se nanaša na letalski napad na Lon Nolo-vo predsedniško palačo v Phnom Penhu, ki jo je bombardiral Sihanukov zet So Patra, ki se je na nepojasnjen način polastil letala in po akciji srečno pristal na osvobojenem ozemlju; pred devetimi leti so trije uporni piloti saigonskega letalstva bombardirali in s strojnicami obstreljevali predsedniško palačo Doc Lap v Saigonu, kar je bilo prvo opozorilo predsedniku Diemu, naj upošteva ameriške sugestije in »razširi nekomunistično bazo« svoje vlade, da bi izpodrezal tla razširjajoči se gverili. Dve leti pozneje je Diem ob ameriškem sodelovanju padel kot trtev generalskega puča. Toda bilo je prepozno; dogodki »o šli svojo pot, ki je znana Tudi v Phnom Penhu so Američani po podpisu premirja v Vietnamu svetovali Lon Nolu, naj »razširi bazo svoje vlade«, sam pa naj se z ljudmi, ki so popolnoma nesprejemljivi za nasprotno stran, začasno (ali za vedno) umakne v »zlato pregnanstvo« v tujini. Lon Nol je ravnal kot Diem: še bolj je zaostril železni prijem, ukinil še preostale državljanske svoboščine in preslišal »nasvet« svojega pokrovitelja. S tem je zaprl vrata za sleherno možnost politične ureditve kam-boškega konflikta; sledil ie letalski napad na njegovo uradno rezidenco. Do tu je primerjava možna brez tveganja, da bi nas zavedla. Razplet, ki bo sledil, sodi v območje ugibanja. Združene države so zainteresirane, da ugasne vojna tudi v Kambodži, kamor so jo zanesle pred tremi leti, ko je Lon Nol strmoglavil Sihanu-Ica. Peking in Hanoi sta Kis-Singerju dala vedeti, da brez pridržkov podpirata princa, ta pa je že nekajkrat povedat, da ne misli na kompromis s pučističnim Phnom Penhom. Potezo imajo sedaj v Washingtonu. Ce se bodo spustili v nespremenjeno »Dl-emovo varianto«, se utegne zgoditi, da bo vojna v Kambodži trajala še dolgo; s podobnimi posledicami, kot jih je imela v Vietnamu. M. SUSTAR Fronta srda Zasedanje varnostnega sveta v Panami se izteka. »To je pravi protikolomalnt festival,« so zapisali komentatorji ob debatah latinskoameriških zunanjih ministrov in posebnih odposlancev vlad, ki se udeležujejo zasedanja. Debate so pokazale zobe Združenim državam Amerike, ki si laste ozemlje ob prekopu. Sedaj pričakujemo, da bodo sprejeli resolucijo, v kateri bo ocenjen položaj, pričakujemo tudi, da se bodo Združene države Amerike odločile za veto. Ameriški delegat je novinarjem že dai vedeti, da je dobil iz Washingtona navodila, naj tako ukrepa, če bo resolucija zanje nesprejemljiva Pa sploh more biti kako drugačna? Zasedanje varnostnega sveta v Panami je, kot smo že zapisali, apel Latinske Amerike svetu. Opozoril naj bi na vzorčni kolonializem v eni izmed držav Latinske Amerike. Zeleni kontinent naj bi dobil podporo napredne javnosti sodobnega sveta. Svetovni javnosti, predvsem pa varnostnemu svetu, so latinskoameriške države predstavile dileme, s katerimi se spopadajo na poti v politično in gospodarsko emancipacijo. Razumljivo je, da ob tem, apelu pričakujejo zlasti pomoč in podporo tretjega sveta. Posebej so pozvali mlade afriške države, ki so do pred kratkim same doživljale »za sedbe«, kot ameriška v Panami, naj jih podprejo. In posebej so se obrnile na osvobodilna gibanja v Afriki: .poudarili so, da podpirajo njihova prizadevanja v boju pro ti kolonialistom, hkrati pa menili, da bodo prav ta gibanja najbolj razumela zahteve Latinske Amerike po likvidaciji kolonializma. Zelo konkretnih rezultatov zasedanje varnostnega sveta v Panami ne bo dalo. Američa ni bodo, po vsej priliki, še dalje stali ob Prekopu, večnacionalne družbe bodo na kontinentu še naprej navzoče. Toda nekaj pomembnega se je kljub vsemu zgodilo: tako enotna fronta •‘Tda še ni bila nikoli. P. BREŠČAK DZUMHUR PANAMSKI KLOBUK »Politika«, Beograd Ugoden začetek Predstavniki začasne revolucionarne vlade in saigonskega režima v Parizu ne omenjajo kršitev premirja OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 19. marca, (po telefonu). Pogajanja med delegacijama začasne revolucionarne vlade in sajgonske vlade, ki so se danes odprla v gradu Celle Saint-SIoud pri Parizu, se začenjajo v ozračju dobre volje. To bo vsekakor več kot potrebno, če naj se pogajanja končajo uspešno do konca prihodnjega meseca kot predvidevajo pariški sporazumi. »ZRV bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi se pogajanja uspešno in hitro končala,« je izjavil pred začetkom današnje seje državni minister Nguyen Van Hieu, šef delegacije ZRV, ki je na tem položaju zamenjal zunanjo ministri- Konferenca miroljubnih sil MOSKVA, 19. marca — (TASS). Oktobra bo v Moskvi svetovna konferenca miroljubnih sil o mednarodni varnosti in razorožitvi, nacionalni neodvisnosti, sodelovanju in miru. Sklep o tem so sprejeli na tridnevnem mednarodnem posvetovalnem sestanku za pripravo te konfe. renče, ld je bil v Moskvi. Navzoči so bili predstavniki 40 mednarodnih in 81 naoional. nih organizacij ter javni in politični delavci, znanstveniki in pisatelji iz 60 držav. Iran prevzema petrolej TEHERAN, 19. marca (Reuter) — Iranski premier Hovel-da je uradno sporočil, da bo Iran prevzel vse naftne inštalacije od zahodnih naftnih družb, ki poslujejo na ozemlju njegove države. Konzorcij britanskih, ameriških, francoskih in nizozemskih naftnih družb je privolil, da bo z 21. marcem prepustil Iranu vodstvo in lastništvo svojega premoženja. Naftne družbe bodo dobile status kupcev iranske nafte in iranski dohodek od soda nafte ne bo nič mainjši od dohodkov drugih naftnih držav v Perzijskem zalivu. OGLAŠUJTE V DNEVNIKU BE1LO co Nguyen Thi Binhovo. Hieu je pristavil, da so naloge, ki čakajo obe delegaciji, težke, vendar je menil, da jih je treba reševati v duhu doslednega spoštovanja pariških sporazu. mov, in v ozračju medsebojnega spoštovanja, enakosti in sprave. Tudi šef saigonske delegacije, podpredsednik vlade Ngu-yen Luu Vien je izrazil pripravljenost svoje vlade, da sodeluje na pogajanjih konstruktivno in prizadevno. Obe iaja. vi sta v vidnem nasprotju z naibitim položajem na bojišču. Ne en ne drugi vodja delegacije nista niti z besedo omenila kršitev premirja na bojiščih, kar si tukajšnji opazovalci razlagajo kot ugodno enamenje. Dobra volja, ki jo kažejo vietnamski partnerji na začetku pogajanj, bo seveda morala prestati v prihodnjih tednih hude preizkušnje. Tako vprašanje sestave nacionalnega sveta za spravo kakor tudi problem volitev sta kočljivi vprašanji, ki ju obravnavata ZRV in saigonska vlada vsaka s svojega stališča. Verjetno se bo kmalu pokazalo, ali mirno ozračje starega gradu, ki je daleč od vietnamskega trušča, res pospešuje mirovni proces v Vietnamu, ali pa bosta zmagovala nezaupanje in nepopustlj ivost. A. NOVAK VCSSR spet otrok Češkoslovaški tisk je te dni z zadovoljstvom objavil, da se je lani rodilo v CSSR 251.238 otrok, kar je za 14.128 otrok več kot prejšnje leto. Zadovoljstvo nad temi številkami izvira iz tega, da se je več otrok kot lani rodilo leta 1957, potem pa nikdar več., češkoslovaški politiki in demografi so namreč močno zaskrbljeni, ker že več kot desetletje upada nataliteta, zlasti na Češkem. Zaradi tega so že predlanskim sprejeli več ukrepov, ki naj bi olajšali položaj nosečnic in mater z majhnimi otroki: po- daljšali so porodniške dopuste in povečali otroške dodatke. Težko je reči, ali je lanskoletni »uspeh« že posledica teh ukrepov, vsekakor pa si v CSSR obetajo, da je »krize natalitete« konec. a Brandt »grozi Zavrnil je reformatorje v lastni stranki, ki menijo, da mora stranka po volitvah napraviti »korak naprej« OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 19. marca. Nedeljski časopisni trg v Zahodni Nemčiji je v celoti prepuščen Springerjevima reakcionarnima tednikoma »Wams« in »Bams« (»Welt am Sontag«, »Bild am Sontag«). Zato ni čudno, da je v štirih milijonih izvodov tiskani naslov »Brandt grozi z odstopom« precej razločno določal nedeljsko razpoloženje. V petek in soboto Je namreč zasedalo širše vodstvo vladne socialdemokratske stranke, za zaprtimi vrati seveda, a ne brez informacijskega cilja in namena. Brandt je v svojem govoru določil predvsem smernice za strankin hannoverski kongres sredi aprila, poudarjajoč, da SPD na tem kongresu ne sme »izgubiti svoje verodostojnosti«. Opozoril je, da ne gre preveč zaupati novembrskim rezultatom, kajta »politična zavest volilcev se oblikuje počasi in ta proces ni omejen na volilne boje«. S tem je zavrnil reformatorje v strankinih vrstah, ki na podlagi volilnih rezultatov sklepajo, da se je politična zavest večine zahodnonemkega prebivalstva zdaj dokončno premaknila v levo in da mora tudi stranka zdaj napraviti »korak naprej« Brand odločno terja, da mora stranka tudi v Hannovru ostati »na pozicijah volilnega programa iz leta 1972«, torej na pozicijah »ljudske stranke«. »Ne bi več mogel nositi odgovornosti za nekaj, kar bi bilo v nasprotju s tistim, za kar sem dobil široko soglasje volilcev«, je dobesedno dejal in v tem naj bi bila »grožnja«: če bo kongres premaknil stranko v levo in tako dezavuiral njeno dosedanjo linijo, potem ne bo več njen predsednik. V bonskih političnih krogih teh besed ne jemljejo tako dobesedno kot opozicijski tisk, ki navdušeno ugotavlja »vonj po razkroju« v socialdemokratskih vrstah. Brandt je že večkrat segel po ostrejšem orožju, kadar je šlo za akcijsko enotnost stranke. Seveda je sedanje dogajanje pod Jeza gospodinj Egiptovska gospodinje skušajo z bojkotom mesarij doseči pocenitev mesa — Socialistična unija jih podpira OD DOPISNIKA »POLITIKE« ZA »DELO« KAIRO, 19. marca. Egiptovske gospodinje skušajo doseči nižje cene izredno dragega mesa s številnimi organiziranimi akcijami bojkota mesarjev; mnoge so se povsem odrekle nakupu mesa. precejšnjim vplivom godesber-škega kongresa »jungsoziali-stov«, na katerem je mlada strankina generacija razvila strategije radikalnih družbenih reform, terjala razlastitev ključne industrije in bank ter se zavzela za revizijo dosedanjega strankinega programa. Brandt je sicer potrdil upravičenost odkrite razprave od daljnoročnih socialdemokratskih oiljih, vendar pa je svaril pred »procesom revizije«. Uprl se je tudi vsakršnemu frakcionaštvu. Vsekakor se obeta v Hannovru eden izmed najzanimivejših socialdemokratskih kongresov. Začel se bo 10., končal pa 14. aprila (tik pred Brandtovim obiskom v Jugoslaviji). Pričakujejo, da se ga bo udeležilo kakih tisoč novinarjem — več kot delegatov. SLAVKO FRAS Te akcije so podprli tudi arabska socialistična unija (ASU) in njena organizacija žena, pokrajinske skupščine, organi ministrstva za preskrbo in državna skupščina. Akcije so se začele z uspešnim 15-dnevnim bojkotom gospodinj v Beni Suefu, mestu v Gornjem Egiptu. S tem bojkotom so gospodinje dosegle, da so sklenili sporazum o nekoliko bolj usklademdh cenah mesa'; meso se je po. cenilo od skoraj 110 piastrov (48 dinarjev) na 65 piastrov (26 dinarjev) pri kilogramu, to je pod uradno določeno raven, ki znaša 75 piastrov (30 dinarjev). Po tako uspešnem bojkotu v Beni Suefu so se za podobnega odločili tudi v mestu Samalutu v Gornjem Egiptu, o takih akcijah pa razmišljajo tudi v Kadiru in drugih večjih krajih. V tej zvezi je ASU organizirala vrsto javnih zborovanj, na katerih so razpravljald o tem problemu, navzoči pa so bili tudi predstavniki ministrstva za preskrbo, gospodinje, potrošniki, mesarji, potrošniške zadruge in novinarji. Na teh zborovanjih so posebno pozornost posvetili političnemu vidiku tega vprašanja oziroma razlikam pri lotevanju tega vprašanja med potrošniki, večinoma delavci in pripadniki srednjih slojev na eni ter trgovci z živino tn mesarji, predstavniki interesov egiptovske buržoazije, na drugi strani, kar bi po mnenju mnogih odgovornih funkcionarjev ASU lahko izzvalo resna družbena nasprotja in spopade. Slišati je bilo mnenja, da bi bilo treba uskladiti razlike in preprečiti bojkote ter podobne akcije proti mesarjem. Taka mnenja pa še niso odločilna, tako da v Kairu in drugih večjih mestih še ved. no potekajo priprave za nove bojkote. Ministrstvo za preskrbo je uvedlo akcijo, naj bi potrošnikom ponudili kaj v zameno za meso. Poskrbeli so, da bi bilo tržišče bolje založeno s svežimi in zmrznjenimi ribami in perutnino po nižjih cenah, po televiziji pa v posebnih programih, namenjenih gospodinjam, svetujejo, katera jedila, bogata proteinov, od fižola, graha in drugih .vrst sočivja, jajc in mleka, lahko nadomeste meso. Radio in časopisje pa se obširno ukvar. jajo z ozadjem teh težav. Minister za kmetijstvo in melioracijo dr. Mustafa el Ga-baLi pa je na nedavni konferenci opozoril na vse večje potrebe po mesu in mleku in dejal, da je glavni razlog krize v tem, ker prireja živine ne more vštric z naraščanjem prebivalstva. Zavzel se je predvsem za to, da bi posvetili več pozornosti živinoreji in živinskemu skladu na sploh. Med razpravami, ki so potekale v skujiščini, so omenili, da je eden od razlogov za krizo v preskrbi z mesom tudi v pomanjkanju krme Predlagali so, naj bi se lotili bolj intenzivne akcije, da bi se izboljšale razmere. Hkrati pa so opozorili tudi na proti, zakonite špekulacije trgovcev z živino in preprodajalcev. Poudarili so, da bi se bilo treba odločiti za bolj stroge Britanija hoče v OAD CIUDAD MEXICO, 19. marca (Tanjug) — zahteva Velike Britanije, da bi se priključila organizaciji ameriških držav kot stalni opazovalec, je naletela na odpor pri neka. terih državah. Argentina, Gvatemala in Venezuela temu odločno nasprotujejo s pojasnilom, da Britanci v Južni Ameriki še vedno izvajajo kolonialno politiko. Britanski prošnji nasprotujejo omenjene države zato ker imajo z Londonom nerešene nekatere ozemeljske zahteve. Druge države članice OAD pa menijo, da bi Veliko Britanijo morali sprejeti v organizacijo kot stalnega opazovalca. Dokončno bodo o britanski prošnji razpravljali na zasedanju organizacije ameriških držav aprila v Washingtonu. ukrepe pri nadzorstvu; le tako bi laJibo naredili konec podobnim pojavom. IBRAHIM AMER Egipt se posvetuje KAIRO, 19. marca (AFP) — Egipt je navezal stike z več arabskimi državami, s katerimi bo proučil položaj, ki je nastal po nedavni pogodbi med predsednico izraelske vlade Goldo Meir in ameriškim predsednikom Richardom Nixonom, na podlagi katerega bodo ZDA Izraelu dobavile 24 fantomov in 24 sky-havvkov. To piše današnji kairski »Al Ahram«. Perspektive neuvrščenih Bijedičev obisk v Singapuru napoved širšega sodelovanja z Jugoslavijo SINGAPUR, 19. marca (Tanjug). Predsednik ZIS Dže-mal Bijedič je z ženo in člani spremstva končal danes uradni obisk v Singapuru in odpotoval na dvodnevni obisk v Avstralijo. Takoj po koncu obiska so objavili skupno sporočilo o pogovorih, ki jih je Bijedič imel s predsednikom singapurske vlade Li Kuan Jujem. Sporočilo poudarja, da so se pogovori nanašali na mednarodne probleme, med njimi tudi na politiko neuvrščenosti, ter na odnose in sodelovanje med Jugoslavijo m Singapurom. »Premiera sta potrdila sklep o utrjevanju prijateljstva med državama in pospeševanju sodelovanja med njima tako v obojestranskih odnosih kot v mednarodnem okviru,« poudarja sporočilo. Od predsednika Bijediča in njegovega spremstva sta se na singapurskem letališču prisrčno poslovila premier Li Kuan Ju in njegova žena. Navzoči so bili tudi številni drugi funkcionarji, člani diplomatskega zbora in jugoslovanski veleposlanik v Singapuru Viktor Repič. Uradno sporočilo med drugim pravi, da sta obe strani ugotovili v svetu spodbudna znamenja razreševanja spornih vprašanj s pogajanji, čeprav v nekaterih delih sveta uporaba sile in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav še vedno obremenjujeta mednarodne odnose. Sobesednika sta ponovno potrdila pomen znanih načel miroljubne koeksistence, pozdravila sta sporazum o prekinitvi sovražnosti v Vietnamu in izrazila upanje, da bo dosledno izvajanje pariškega sporazuma prineslo mir, svobodo in neodvisnost Indo-kini. »Sedanji mednarodni položaj ustvarja pomembne možnosti za uresničevanje smotrov neuvrščenosti,« nadaljuje poročilo. »V ta namen sta obe strani opozorili na pomembnost sestankov in stikov ter nenehnega usklajevanja dejavnosti med. neuvrščenimi državami. Po tej poti bo mogoče uresničevati sklepe konference neuvrščenih v Lusaki in ministrskega sestanka v Georgetovvnu in tako razširiti bilateralno in multilateralno sodelovanje med neuvrščenimi državami. Obe strani sta pripravljeni aktivno prispevati k uspehu vrhunskega sestanka neuvrščenih v Alžiru. Kar zadeva čedalje globlji ekonomski prepad med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju, me nita oba premiera, da bi bilo treba poiskati institucionalne in praktične rešitve sedanjih problemov, s katerimi se bori mednarodni monetarni sistem, ter trgovine in ekonomskih odnosov med razvitimi državami v razvoju. Premiera sta z zadovoljstvom ugotovila, da bodo njuni pogovori prispevali k boljšemu razumevanju med Singapurom in Jugoslavijo. Ugotovila sta tudi, da se odnosi med državama ugodno razvijajo in da bi se lahko še razširili v trgovini, industriji, brodar-stvu in kulturi. Finančni škandal v Uragvaju SANTIAGO, 19. marca (Tanjug) — Sporočilo urugvajske vlade, da je prodala petino zlatih zalog, je povzročilo novo politično krizo in odločne zahteve, da mora predsednik Borddberrjj takoj odstopiti. Vlada je to zlato na skrivaj prodala pred manj kot letom dni, vendar je šele zdaj o tem obvestila Urugvajce, in sicer na zahtevo vojaških poveljnikov, ki so se prejšnji mesec uprli zaradi »nečastnega vedenja« nekaterih ministrov in politikov. Odkritje o tajni prodaji zlata v vrednosti 68 milijonov dolarjev je sinoči po televiziji objavil finančni minister Moses Cohem. Poudaril je, da je predsednik Bordaberrjj odobril prodajo skoraj 20 odstotkov urugvajskih zlatih zalog, da bi se država izkopala iz hude fi-načne krize. Povedal je še, da bo letos izvoz blaga dosegel vrednost 350 milijonov dolarjev, to pa bo za 140 milijonov dolarjev več kot lani, tako da bodo finančni položaj sanirali. Voditelji opozicijskih sil so taJcoj zahtevali preiskavo o tej tajni operaciji in odstop predsednika Bordaberrgja. Vodja večinske smeri v nacionalni stranki senator Wil-son Pereira je izjavil: »Prevarani so vsi ljudje. Tisti, ki so za to odgovorni, morajo odstopiti.« Epilog napada v Londonu LONDON, 19. marca (DPA) — Pred sodiščem se je končala razprava o smrti dveh Pakistancev, ki sta bila ubita, ko sta napadla indijsko veleposlaništvo. Sodišče je ugotovilo. da je bilo »ravnanje policije pravilno«, čeprav sta imela napadalca strašilni pištoli. Predsednik senata je označil dva policista, ki sta ustrelila Pakistanca kot »junaka«. Incident se je pripetil 20. februarja, ko so trije Pakistanci vdrli v poslopje veleposlaništva in vzeli talce ter tako protestirali, ker Indija noče izpustiti pakistanskih vojnih ujetnikov. Policija je intervenirala in dva napadalca ubila. Pozneje pa se je izkazalo, da Pakistanci niso imeli pravih pištol. bi bila jaz danes gospodinjami zajtrkovali, malicali in sploh jedli samo ŽITO Ljubljana Smith kliče duhove Rasistični režim v Rodeziji je vznemirjen zaradi čedalje močnejše gverilske dejavnosti in si pomaga tudi z zastraševanjem in celo prizivanjem duhov Nobena skrivnost ni več — in poročila britanskih in drugih dopisnikov iz Rodezije to potrjujejo — da je Smithovi vladi in na splošno belcem zlezel strah v kosti zaradi čedalje močnejše dejavnosti rodezijskih gverilcev. Prepovedani politični or ga- -nizacije Afričanov ZAPU in ZANU sta sporočili, da bosta odslej sodelovali. To sodelovanje bo predvsem trdno »na terenu« med gverilskimi enotami ene in druge organizacije. Med pokanjem min in čedalje pogostnejšimi napadi na bele farme — najbolj vroče je v vzhodnem pasu dežele ob mozambiški meji — je Smitha v zadnjih dneh doletel še en udarec: London je nedvoumno povedal Salisburyju, da ni nobene osnove za kakršnokoli obnavljanje pogajanj. Afriški nacionalni svet Iz množičnega odpora Afričanov proti anglo-rodezijske-mu osnutku ustave, ki sta ga novembra 1971 skrpala britanski zunanji minister sir Alec Douglas Home in lan Smith, se je rodilo politično gibanje Afričanov — Afriški nacionalni svet — ki je kljub aretacijam njegovih vodilnih članov že skoraj preraslo v politično stranko. Ta politična organizacija je trn v peti Smithovemu režimu, toda vse kaže, da je ne more kar tako zatreti, škof Muzoreva, voditelj Afriškega nacionalnega sveta, pravi, da je pripravljen na pogovore s Smithom, toda ne na starih osnovah ali starih osnutkih ustave, ki so samo »izdajstvo« afriških interesov- lan Smith v take pogovore noče privoliti. Medtem pa postaja očitno, da bo prihodnost Rodezije oziroma Zimbabveja kot Afričani imenujejo svojo domovino, odvisna tudi od oboroženega boja, ki se širi. Beli režim poskuša z vsemi sredstvi zatreti gverilo, pri tem pa tudi uporablja nekatere precej nenavadne propagandno-za-straševalne prijeme. Propaganda ali spiritizem? Javni razglasi s slikami usmrčenih ali padlih partiza- nov so znan pripomoček okupatorjev v boju proti volji narodov in njihovi želji po neodvisnosti. Tudi Smithov režim je začel strašiti afriška plemena z grožnjami in slikami pobitih gverilcev. Toda nekdo v Smithovem protigveril-skem štabu se je spomnil še nečesa drugega: plemenskih duhov. Londonski tednik »Sunday Times« je dobil v roke nekaj letakov, ki so jih tiskali v Salisburyju in jih delili vaškim poglavarjem v okrožju Mount Darvvin, kakih 160 kilometrov severovzhodno od glavnega mesta, kjer je v zadnjem času prišlo do številnih napadov na bele farmarje. Eden izmed letakov, tiskan v jeziku šona, je naslovljen poglavarjem in vsemu ljudstvu in se glasi: »Nekateri izmed vas pomagate teroristom, ki so prišli, da bi posejali nemir med vami, vašimi družinami in prebivalci okrožja. Veliko število ljudi iz raznih vasi je zapustilo domove, ker se bojijo teroristov ali ker se bojijo posledic, ker so pomagali teroristom. Dosti se jih je znašlo v ječi zaradi svojega zločina in zdaj čakajo na kazen. Vaš plemenski duh Mhon-doro je poslal sporočilo, ki pravi, da so duhovi vaških prednikov zelo nezadovoljni z vami. Razen tega je Civava (zelo pomemben duh) zapustil človeka, ki ga je uporabljal kot svoj medij, ker je ta človek pomagal teroristom. Zato ni bilo dežja, posevke je pobrala suša in utegne vas doleteti huda lakota. Samo vlada vam lahko pomaga, toda vedeti morate, da imate tudi vi obveznosti do vlade.« In potem pride tisto, zaradi česar je bilo potrebno vse to skrivnostno prizivanje plemenskih duhov: Ujetniki lastnih predsodkov »Ce ima kdo izmed vas kake podatke, ki bi omogočili izslediti teroriste, ali ve za njihova skrivališča ali skrito orožje, se ne sme obotavljati, ampak mora povedati policiji ali vojakom na svojem območju. Prav tako mora povedati, če pozna koga, ki je že pomagal teroristom . . .« Tudi na drugih letakih govorijo Afričanom plemenski duhovi ali vsaj tisti duhovi, ki »jih še niso ujeli teroristi«. Poleg tega objavljajo oblasti tudi fotografije ubitih Afričanov kot svarilo ljudem. Na enem letaku, ki je bil tudi tiskan v Salisburyju in je opremljen z državnim grbom stoji napis: HOKOYOYI (»Svarilo« v jeziku šona). Na letaku so fotografije treh mrtvih Afričanov, slikanih od blizu, na hrbtni strani pa fotografije njihovih trupel. Žrtve so bile očitno ustreljene. Toda tuji dopisniki, ki so se pogovarjali z Afričani iz »gverilskih« okrožij, dvomijo, da bo klicanje duhov kaj prida pomagalo Smithu in njegovi vladi. Opozarjajo na to, da so beli rasisti ujetniki last- nih predsodkov in da še zmerom gledajo na Afričane kot na naivne otroke brez slehernega političnega čuta ali pameti. Kaže, da jih ni prav nič izučil nepričakovan odpor proti sporazumu Home-Smith, ki je bil najmočnejši prav na podeželju med »nepismenimi in zabitimi zamorci«. Morda so ti res nepismeni, toda tudi nepismeni hrepenijo po svobodi. Kar pa zadeva afriške duhove, se mora še tako ne- ukemu in »nepolitičnemu« Afričanu zdeti nekoliko čudno, da bi se njegovi, afriški duhovi spajdašili prav z lanom Smithom in njegovo policijo. BOŽIDAR PAHOR ' t AMllA-Nt.«/ illl v VAidVi- A. -. -t *• SIMI« A «t'«l ............... tl . A »'M i*t » | MRTVI V OPOMIN — Rodezijske oblasti objavljajo slike ubitih Afričanov kot svarilo prebivalstvu. Letak, na katerem piše »SVARILO« v jeziku šona, se glasi: »Ti možje so umrli, ker so pomagali teroristom, ki so se bojevali proti našim vojakom. Dobro si oglejte te može. Ne pomagajte teroristom. Povejte policiji in nar Šim vojakom, kdo so teroristi. Samo tako bo spet zavladal mir po vaših vaseh.« Aktualen komentar Zaton Bretton -Woodsa PISE: FRANCE SEUNIG oziroma drsi. Nova pariteta je določena v vrednosti enote posebnih pravic črpanja pri mednarodnem monetarnem skladu, to je enote papirnatega zlata oziroma enote SDR (po angleški kratici za Special Drawing RightsJ. Ena enota SDR predstavlja 0,888671 grama čistega zlata. Paritetna vrednost ene nemške marke pa je določena z 0,294389 enote SDR cdi papirnatega zlata. Pravice črpanja SDR lahko primerjamo v bančnem poslovanju z odprtim kreditom, ki ga banka da komitentu, da ga po potrebi črpa, dokler ni izčrpan. Mednarodni monetarni sklad daje po določenih merilih vsaki državi — članici kredit v enotah SDR, ki ga država črpa, kadar potrebuje valuto neke druge države, če del pravice črpanja odstopi katerikoli centralni bonki, dobi valuto dotične države. Vezava nemške marke na enote pravice črpanja daje slutiti, kako je zamišljena reforma mednarodnega monetarnega sistema, v katerem so pravice črpanja predvidene kot plačilno sredstvo samo med centralnimi bankami, pri čemer bodo predstavljale važen del monetarnih rezerv. Ker je dolar praktično izgubil značaj valute za monetarne rezerve je predvideno v novem monetarnem sistemu, da bodo pravice črpanja prevzele vlogo dolarja. Rešiti bo treba tudi vlogo zlata v monetarnem sistemu. V ZDA se zavzemajo za demonetizacijo vloge zlata. Uvedba posebnih pravic črpanja kot papirnatega zlata predstavlja že velik korak v smeri demo-netizacije zlata. V sedanjem monetarnem sistemu nima kovinsko zlato nobene funkcije več. Koliko so paritete valut določene v zlatu, je to čista fikcija, ki nima materialnega pomena. Sorazmerna stabilnost valut vezanih na zlato pariteto, je bolj rezultat mednarodnega dogovora kakor' formalne vezave na zlato. V bodočem monetarnem sistemu pa bo pomembna funkcija paritetnega zlata kot plačilnega sredstva za izravnavo deficitov plačilnih bilanc med državami. Blok držav z drsečim tečajem dolarja Rešitev monetarne krize je bila v načelu sprejeta že v nedeljo 11. marca na seji finančnih ministrov EGS, ki se je zavlekla globoko v noč, ko so se zedinili o skupni obrambi evropskih menjalnih tečajev. Od ponedeljka, ko bodo spet odprli devizne borze, bodo v bloku 6 držav EGS uvedli prosto oblikovanje tečaja dolarja. V medsebojnih odnosih nemške marke, danske krone, nizozemskega goldinarja, belgijskega, luksemburškega in francoskega franka pa bodo veljali fiksni tečaji (pri francoskem franku in oflcialnem trgu, ne pa na ločenem finančnem trgu). Predstavniki Velike Britanije, Irske in Italije so izjavili, da imajo njihove vlade namero čim prej priključiti se bloku 6 držav, brž ko bodo imeli možnost določiti nove paritete in jih držati skupaj z državami bloka šesterice. Do 30. junija pa bodo izdelani predlogi za pomoč v primeru potrebe njihove monetarne obrambe. Pogovarjali so se tudi o možnosti, da se še druge države priključijo skupnemu drsenju tečaja dolarja. Se preden so v Parizu končali dolgotrajna mednarodna monetarna posvetovanja je sahodnonemški finančni minister Schmidt ugotovil, da pomeni potek teh pogajanj konec bretton-woodskega svetovnega monetarnega sistema. Krog držav, ki so se odločile uvesti prosto nihajoči drseči tečaj dolarja se je zadnje dni še razširil. Teh odločitev ni omajala niti pripravljenost ZDA. da m intervencijami na trgu branijo stabilni tečaj dolarja. Vse dotlej so obrambo dolarskega tečaja ZDA prepustile državam Zahodne Evrope in Japonski, ki so morale Za obrambo zadnje tedne ob navalu dolarjev odkupiti na trgu milijarde dolarjev. Omajana vloga dolarja kot valute za monetarne rezerve Z uvedbo prosto drsečih tečajev dolarja na mednarodnih deviznih tržiščih je bistveno omajana vloga dolarja kot vodilne valute za monetarne rezerve drugih držav. Praktično je značaj dolarja kot rezervne valute postal iluzoren te, ko so ZDA sredi leta 1971 enostransko in uradno ukinile dolžnost na zahtevo centralnih bank zamenjati dolarje za zlato, s čimer so kršile temeljno določbo breton-woodskega sporazuma. Niti za mednarodno stabilnost takih ta zlato nezamenljivih dolarjev ZDA niso •krbele, kar je omogočilo nove emisije dolarjev za kritje milijardnih deficitov ameriške plačilne bilance. Povsem nemogoč pa je postal položaj dolarja kot rezervne valute v razmerah prosto drsečih tečajev dolarja na mednarodnih deviznih tržiščih. Ker centralne banke ne nalagajo več tvojih monetarnih rezerv v dolarjih, je postalo pereče vprašanje, v kakšni obliki ali valuti na) centralne banke drže svoje monetarne rezerve. S tega vidika je zanimivo, da izkazuje zahodnonemška »Bundesbank« po stanju 1. marca že 3,6 milijarde mark inozemskih naložb, za katere komentatorji trdijo, da gre za naložbe rezerv tujih centralnih bank. Kljub doslej privilegiranemu položaju dolarja lahko tudi vsaka druga valuta prevzame vlogo valute za nalaganje monetarnih rezerv, če se čuti dovolj močno. Dogodki zadnjih tednov pa so zgovorno pokazali, kaJco nujna je reforma svetovnega monetarnega sistema, ki bi določila nov medij za nalaganje monetarnih rezerv. Zato bo že za konec marca sklicana seja *dvajseterice« predstavnikov držav, ki imajo po sklepu skupščine mednarodnega ■monetarnega sklada nalogo pripraviti konkretna predloge za reformo svetovnega monetarnega sistema. 1 Nova pariteta marke v papirnatem zlatu Pri pogajanjih za rešitev mednarodne monetarne krize je pretekli četrtek nenadno prišlo do naglega preobrata, ko je ameriški finančni minister Shultz prispel na pogovore v Bonn. Dan prej pa je vlada ZR Nemčije sklenila revalviratt nemško marko za 3 odstotke. Kljub majhnemu obsegu re-valvacije je ta ukrep vzbud.il veliko pozornost, ker nova pariteta marke ni vezana na dolar, ker ne bi imelo smisla določiti vrednost marke v dolarjih, katerih vrednost na mednarodnih deviznih tržiščih prosto niha Sredozemska cona - trn v peti ZDA Nesoglasja o sredozemski politiki v Svetu ministrov EGS — Zaščitni mehanizem tudi na kmetijskem področju Pretekli teden so med dolgo razpravo o sredozemski politiki v Svetu ministrov ponovno prišla do izraza mnoga nesoglasja med državami članicami, zaradi česar Svet ministrov še vedno ni sprejel nobenih dokončnih sklepov glede zasnove sredozemske politike. EGS Vezane olajšave za uvoz proizvodov naftne rafinerije vezane z redno dobavo surove nafte Stališča držav članic se posebno razhajajo glede »inverznih preferenc«. Problem je predvsem političnega pomena. EGS je odločena, da s sredozemskimi državami, ki veljajo za razvite (Izrael, Španija), ali s tistimi, ki naj bi v prihodnosti postale polnopravne članice (Turčija, Grčija), uresniči svobodno trgovinsko menjavo v obeh smereh. Vendar pa predvsem Velika Britanija, ki jo podpirajo ZR Nemčija, Nizozemska, Danska in Irska, nasprotujejo, da bi protiugodnosti zahtevali tudi od sredozemskih dežel, ki veljajo za nerazvite. Za britanskim stališčem nedvomno stojijo ZDA, ki odločno nasprotujejo zamisli sredozemske politike. Komisija zagovarja načelo območja svobodne trgovine. Sklicuje se na to, da že obstoječe ponudbe deželam Magreba vsebujejo to načelo in da hi bilo treba celotno Sredozemlje obravnavati približno enako. Predstavniki Komisije Deniau je istočasno opozoril, da to ne pomeni, da EGS od sredozemskih dežel zahteva ekskluzivnost glede carinskih koncesij, ampak naj bi te same odločale, ali bodo te koncesije razširile tudi na druge države, od katerih bodo seveda lahko istočasno zahtevale protiugodnosti. To stališče je odločno podprla Francija, za katero je recipročnost bistven element POSLOVNE Beograd: Cene mestnega prometa Nesprejemljivo Je stali. Me, da se na ravni federacije ali republike z republiškim dogovorom določi odstotek povečanja cen za posamezne komunalne storitve in mestni promet. To pravijo predstavniki mestnih prometnih podjetij, ki so sklenili, da bodo s svojim stališčem seznanili ZIS, zvezni sekretariat za promet, republiške Izvršne svete in stalno konferenco mest. V gospodarski zbornici Jugoslavije se je zvedelo, da bo mestni promet v posameznih mestih verjetno podra-ten. Vlogo za to bodo prav gotovo vložili v Zagrebu m Ljubljani, medtem ko bodo, kot menijo, cene ostale nespremenjene v Beogradu, Novem Sadu in v nekaterih manjših mestih. Zenica: Pospešiti drugo fazo Druga faza razširitve zenlške železarne, ki jo Je treba po mnenju strokovnjakov pospešiti, pred. videva gradnjo četrte visoke peči. Ce zaradi neusklajenosti proizvodne zmogljivosti ne bo dovolj surovega železa, bodo, kot računajo, potrebne količine dobivali iz železarne v Smederevu. Vendar pa tudi v tej železarni gradijo Jeklarne, ki bodo, kot pričakujejo v Zenici, končane takrat kot zeni-ške, tako da bo proizvodnja železa pokrivala domače potrebe. Prav zato je treba pospešiti gradnjo nove peči. Potrebno je kolikor toliko uskladiti proizvodnjo na podlagi razširjene zmogljivosti jekla in visokih peči. Kon. vertorske jeklarne bodo uporabljale samo tekoče železo »Siemens mar-tlnove« peči. Potemtakem, kot poudarjajo stro-korvnjaki bi samo za »Si-mens-martlnove« peči v primeru pomanjkanja surovin kupovali železo v Smederevu. Predvideno je, da bo nova četrta visoka peč v Zenici začela obratovati do konca leta 1975. Vlasotinci: Posli gradbenega podjetja »Crna trava« Gradbeno podjetje »Cr. na trava« v Vlasotincu bo letos Izvajala delo v Beogradu, Boru, Leskovcu in še v nekaterih mestih; vrednost del bo presegla 6-5 milijona dinarjev. V začetku sezone so odprli več kot 150 novih delovnih mest. Zlasti potrebujejo zidarje, tesarje, žele-zokrivce in druge gradbene delavce. Podjetje ponuja dokaj dobre delovne pogoje, saj bodo lahko kvalificirani delavci zaslužili več kot 2000 dinar, jev na mesec, zagotovljena pa so tudi prehrana in stanovanja v urejenih naseljih podjetja. Pariz: Posojilo za mehiški načrt Družba »Cementos Analni;«: S. A.« je sklenila s skupino mehiških in tujih bank pogodbo za 2* milijonov dolarjev posojila. Ta denar bodo porabili za financiranje programa ekspanzije te družbe v Mehiki; za ta program potrebujejo 50 milijonov dolarjev. Družba »Anahu. ac« je največja skupina za proizvodnjo cementa v Mehiki z zmogljivostjo 2.4 milijona ton. Njeni obrati na obalah Mehiškega zaliva bodo po razširitvi proizvedli 1.6 milijona ton namesto zdajšnjih 600.000 ton. Lima: Japonski prodor v Peruju Japonska se je lotila velikega dela — gradnje 900 km dolgega naftovoda, ki bo presekal Andsko gorovje in po katerem bo surova nafta pritekala iz perujskega dela Amazonke do pristanišča Bayovar na obali Tihega oceana. Gradnja naftovoda bo veljala več kot 500 milijonov dolarjev, Japonska pa je odobrila posojilo v vrednosti 330 milijonov dolarjev. Peru bo posojilo odplačal z dobavo nafte v 14 letih; odplačilo tega posojila se bo začelo šele peto leto po realizaciji kredita. Sporazum morata odobriti japonska in perujska vlada. Naftovod bodo začeli graditi maja prihodnje leto, dogradili pa ga bodo do novega leta 1976. Peru je v zadnjem času našel velikanska nahajališča nafte v vzhodnem delu dežele. Bukarešta: Ekspanzija romunskega turizma V Romuniji pričakujejo, da bo letos to deželo obiskalo več kot 3,400.000 tujcev, hkrati pa računajo na 9 milijonov domačih turistov. Romunijo je lani obiskalo približno 3 milijone tujih turistov. Na črnomorski obali jih je bilo iz NDR, Češkoslovaške, Bolgarije in Sovjetske zve. ze. Več je bilo tudi turistov iz Francije, Zahodne Nemčije in Italije kot tudi iz ZDA. Število postelj v hotelih ob Cmem morju se bo letos povečalo na 110.000. Do konca petletnega načrta pa bodo imeli hoteli v Bukarešti približno 8500 ležišč. V središču mesta bodo zgradili več modernih hotelov, še letos bodo odprli hotel s več kot 1000 posteljami. Teheran: Prva jeklarna v Iranu V Iranu bodo ta teden odprli prvo jeklarno. Ta industrijski kompleks v vrednosti 750 milijonov dolarjev je za Iran zgradila Sovjetska zveza v zamenjavo za naravni plin, ki ga Iran dobavlja Sovjetski zvezi po 1100 km dolgem plinovodu.. Jeklarna bo v začetku proizvedla na leto 500.000 ton jekla, ko pa bo končana zadnja faza gradnje, se bo proizvodnja povečala na 2 milijona ton jekla na leto. Manila: Bangladeš članica ADB Ljudska republika Bangladeš je postala osemintrideseta članica azijske' banke za razvoj — ADB. Začetno vplačilo Bangladeša znaša 15 milijonov, od katerih bo 7,5 milijona dolarjev vplačanih v petih enakih letnih obrokih. Rekorden izvoz v SZ Lani smo v SZ prodali za skoraj 24 milijonov dolarjev konfekcije Konfekcijska podjetja Jugoslavije posvečajo posebno pozornost izvozu svojih izdelkov na vzhodnoevropsko tržišče, zlasti v SZ. Po podatkih poslovnega združenja proizvajalčev konfekcije je Jugoslavija lani izvozila v SZ konfekcijske izdelke v vrednosti skoraj 24 milijonov dolarjev, kar je enkrat več kot leto poprej. Glede na velike možnosti in nenasičenost tamkajšnjega trga se jugoslovanska podjetja zelo zanimajo za izvoz v Sovjetsko zvezo. Res je tudi, da se jugoslovanska podjetja zavedajo vse močnejše konkurence v tej državi in prav zato skušajo spoštovati vsa določila izvoznih pogodb. skupne politike v Sredozemlju, bolj ali manj pa sta jo podpirali tudi Belgija in Italija. Vendar pa je sir Alec Douglas Home vztrajal na tem, da EGS od dežel v razvoju ne bi smela zahtevati protiugodnosti, obenem pa je tudi opozoril, da je možnost razširjanja koncesij s strani nerazvitih dežel na druge dežele bolj teoretične kot praktične narave. Opozoril je tudi na negativne posledice, ki bi jih »inverzne preference« imele na odnose z ZDA. Zaradi takšnih razhajanj v stališčih je Svet pustil ob strani vprašanja globalne zasnove in obravnaval konkretne primere posameznih proizvodov in protiugodnosti, ki naj bi jih EGS zahtevala. Vendar pa so tudi tu prišli do izraza različni interesi posameznih držav članic in ne kaže, da bi po tej poti kaj laže prišli do končne opredelitve sredozemske politike. Na kmetijskem področju so se v glavnem sporazumeli, da bodo vzporedno s povečanjem ugodnosti okrepili tudi zaščitni mehanizem, da bi se zavarovali pred motnjami na trgu. Vendar pa se v nekaterih posameznih vprašanjih stališča držav z zaosltaiim kmetijstvom ta drugih razlikujejo. Tako Francija ta Italija zahtevata učinkovit zaščitni mehanizem ter ocenjujeta predlog Komisije o mehanizmih »minimalnih cen« in »talnih cen« kot nezadostne, druge države pa jih ocenjujejo kot preveč protekcionistične. Italija zahteva, da istočasno z odpiranjem trga tudi hitreje napreduje regionalna in strukturalna politika Skupnosti. ZR Nemčija pa zaradi svojih interesov v latinskoameriških državah meni, da bi olajšave za kmetijski izvoz sredozem- skih dežel morale imeti sa posledico povečano konkurenco med dobavitelji Skupnega trga, ne pa, da bi sredozemski proizvajalci izpodrinili dosedanje dobavitelje. Na področju kooperacije so bila sprejeta načela finančne pomoči nekaterim sredozemskim deželam (Maroko, Tunizija, Alžirija, Malta) ta kaže, da načela predvidene politike vključujejo možnost, da finančno pomoč koristijo tudi druge nerazvite dežele Sredozemlja. Komisija je predlagala, da bi se v ta namen sprejel institucionalni okvir, ki bi veljal za vse prizadete dežele. Finančno pomoč bi EGS nudila v obliki običajnih posojil, posojil pod ugodnejšimi pogoji, brezplačne pomoči ta koriščenja virov Evropske investicijske banke. Medtem, ko je bilo doseženo soglasje glede posojil, pa se države članice niso sporazumele glede možnosti dajanja brezplačne pomoči. Posebno pozornost so posvetili vprašanjem preskrbe z nafto. Večina članic je bila mnenja, da sredozemska politika ni primeren okvir za reševanje tega problema. Italija je bila mnenja, da bi se sredozemska politika v slučaju, da bi zajela tudi področje preskrbe z nafto, mora/la razširita tudi na države Perzijskega zalija. Obravnavali so tudi možnost vezave dajanja olajšav za uvoz proizvodov naftne rafinerije na sprejem obveznosti s strani dežel dobaviteljic nafte glede redne dobave surovin nafte. Svet ministrov bo celotno problematiko sredozemske politike ponovno obravnaval na seji 2. aprila, potem ko bo Komite stalnih predstavnikov pripravil na podlagi obravnave razprave novo poročilo. BORIS VERBIČ Bor: kanadski kredit Rudarsko-topilniški bazen bo 1,26 milijona dolarjev vrnil v 10 letih Kanadska banka za zunanjo trgovino je odobrila ru-darsko-topilniškemu bazenu Bor komercialno posojilo v znesku 1,26 milijonov dolarjev. Posojilo bo moral kolektiv v Boru odplačati v desetih letih, in sicer z 7 odstotnimi obrestmi. Tanjug poroča v svojem ekonomskem servisu, da bodo posojilo uporabili za nakup štirih damperjev s 150.000 ton nosilnosti za prevoz rude v rudniku Majdan-pek. Naročeno opremo, katere skupna vrednost znaša približno 1,4 milijona dolarjev, bodo po besedah pomočnika generalnega direktorja za ko-mercialno-finančna vprašanja Milovana Milutinoviča, uvozili ta začeli uporabljati v začetku maja tega leta. Dogovor s firmo iz ZRN »Torpedo« bo skupaj s firmo »Humboldt-Deutz« delal traktorje Podjetje »Torpedo« z Reke, ki izdeluje dieselske motorje s 7-300 KM, 5-ton-ska transportna vozila (v kooperaciji z Romuni), dieselske agregate, dieselske črpalne agregate in črpalke in nakladalce do 200 KM, je zdaj začelo izdelovati tudi večje traktorje »Torpedo« je sklenil dogovor o dolgoročnem proizvodnem sodelovanju tudi z zahodnonemško firmo »Humboldt-Deutz«. Predvideno je, da bo odkupil licenco ter skupaj z nemško firmo izdeloval srednje velike traktorje in dieselske motorje. Pri tem delu bodo sodelovali tudi drugi jugoslovanski proizvajalci — TAM, Prvomajska, Olt in drugi. SVETOVNO TRŽIŠČE LONDON: Izjava predsednika Nixona »pocenila« vse kovine NEW YORK: Cena volne malenkostno padla — na 340,00 centa za funt Cenejše kovine Cena bakra se je na borzi v Londonu znižala na 586,00, v New Yorku pa na 65,85 centa za en funt Značilnost borznega poslovanja v prejš. njem tednu je padec cene desetih surovin, na borzne kupčije v prihodnosti pa bo verjetno močno vplivala Izjava predsednika Nixona, da bodo ZDA postopoma zmanjševale svoje strateške zaloge kovin in drugih surovin, s čimer želijo zmanjšati Inflacijski pritisk in naglo rast cen kovin. Baker se je tako že pocenil na 65,85 centa za funt v New Yorku, v Londonu pa na 586,00 funta za tono, kar je posledica zmanjšanega zanimanja kitajskih in evropskih kupcev. Padle so tudi cene drugih kovin — kositra na 167,30 funta, svinca na 147,25 funta in cinka na 186,25 funta za tono. Podražila pa se je volna, predvsem zaradi manjše letošnje proizvodnje. Tako so v Londonu z njo kupčevali po 350,00 penija za kilogram. V Nexv Torku Je cena malenkostno padla na 340,00 centa za funt. Surovina London funt za tono New Tork cent za funt Baker 586,00 05,85 Kositer 16730 — Svineo 147,25 — Cink 18635 — Volna 3500,0 340,00 Bombaž 40,75 Kakao 350,00 Sladkor 89,00 8,90 : : Uvoz V prvih dveh mesecih letos je naš uvoz dosegel 4,7 milijarde dinarjev v primerjavi z 2,00 milijarde leta 1972 Medtem ko je lansko leto predstavljalo v naši zunanji trgovini prelomnico z znatnim povečanjem izvoza, zmanjšanjem uvoza in občutnim znižanjem deficita v naši zunanji trgovini, opažamo od zadnjega lanskega četrtletja spet vidno poslabšanje z zopetnim naraščanjem uvoza in deficita trgovinske bilance. Zopetno naraščanje uvoznega presežka opažamo že v zadnjem lanskem četrletju, medtem ko je vse do letošnjega januarja izvoz presegal lanski obseg. UVOZ Velikanski januarski uvoz živil: 520 milijonov dinarjev Mesečna povprečja našega izvoza ta uvoza so se lani ta letos gibala takole (v milijonih din): Medtem ko je bil v lanskem prvem polletju izvoz za Razliko bodo vrnili Zavod Jugoslavija uresničil sklep ZIS o znižanju cen na lanski nivo Zavarovalnica ta pozavarovalnica »Jugoslavija« je objavila znižanje cen za obvezno zavarovanje osebnih vozil za 45 odstotkov. S tem je uresničila sklep ZIS, da se morajo cene proizvodov in uslug znižati na nivo lanskega decembra. Republiška uprava za cene je sicer dovolila zavodu, da s 1. februarjem letos poviša cene obveznega zavarovanja osebnih avtomobilov, kar pa zdaj seveda ne velja več. Verjetno pa je tudi, da bodo lastnikom osebnih vozil, ki so plačali novo višjo tarifo, vrnili razliko. V tem primeru bodo začeli denar vračati že 2. marca. apovedi Posebni sestanek odbora za jeklo gospodarske komisije za Evropo v Ženevi o marketingu na področju jekla — Letna analiza svetovnega trga jekla Odbor za jeklo gospodarske komisije za Evropo je te dni v Ženevi sklical posebni sestanek o marketingu na področju jekla. Skupina strokovnjakov je opravila letno analizo na tržišču jekla ne samo v Evropi, ampak vsega sveta, glede na navzočnost predstavnikov Japonske, Kanade in drugih držav. Naloga odbora je bila kočljiva zaradi položaja jena, negotovosti na svetovnem denarnem trgu in drugih spremljajočih pojavov. Čeprav je na svetovnem tržišču jekla nastala velika konjunktura, cene pa so v primerjavi z letom 1967 podvojene, pa si glede na splošno gospodarsko nezanesljivost nihče ne upa dajati napovedi do konca tega leta, čeprav na splošno pričakujejo, da bo konjunktura v jeklarski industriji ohranjena in da so možnosti za zaposlenost dokaj dobre. lUlllllillUliUlllllllUllIllUlllllililllllllUlllillllllilllililllililUlllillllllllillllllllUilllllllllllllllilUlM Pričakovati je spor med Japonsko m ZDA, ker Japon. ska pričakuje, da bodo ZDA uvedlle necarinske ovire. Prav zato se Japonska že usmerja na zahodnoevropski trg. Po nekaterih informacijah je v ZR Nemčiji že čutiti prodor Japonske; njej je zaradi razmerja jena do dolarja onemogočen izvoz v ZDA. Jasna znamenja kažejo, da Japonska. išče izhod tudi na Kitajskem, kjer gradi jeklarne ta prodaja jeklarske izdelke. Položaj na tržišču je takšen, da se nihče ne more pravilno usmeriti zaradi številnih protislovnih elementov. Japonska, ki je leta 1950 proizvedla 4.5 milijona ton jekla, bo letos pridobila že 110 milijonov ton in bo tako tret. ja na svetu. Jeklo pridobivajo v najmodernejših jeklarnah. ZDA pa še zmeraj imajo razmeroma zastarele jeklarne. Ne glede na visoko raven proizvodnje pa Japonska že dva meseca jekla ne dobavlja, ker ne more določiti cene. Tudi Avstralija, ki prodaja znatne količine železove rude, zahteva zvišanje cen. Zelo je zanimiv pojav, da Sovjetska zveza kupuje velike količine jekla ta da je precej zmanjšala svoj izvoz, ki ga spremljajo manjši izvoz iz Češkoslovaške, Poljske ta drugih vzhodnoevropskih držav. Do nedavnega je prevladoval problem, kako ev. ropski ta svetovni trg obvarovati pred veflikim izvozom jekla iz Sovjetske zveze ta Vzhodne Evrope in to po razmeroma nizkih cenah, ki \ so bile označene kot dum-ping ta so bile zato uvedene omejitve. Zdaj je položaj povsem nasproten ta svetovni strokovnjaki iščejo pojasnilo, ki ga pa še niso našli. Predlagajo celo odpravo kvot za sovjetski izvoz. Strokovnjaki dalje menijo, da ustavitev sovražnosti v Jugovzhodni Aziji ne bo vplivala na ameriške potrebe po jeklu, saj bodo količine,- ki so jih doslej uporabljali v vojaški industriji, preusmerili v druge panoge, ki niso imele dovolj jekla, to so gradbeni, štvo, strojegradnja itd. Ne glede na vse te elemente prevladuje prepričanje, da naglo povečanje proizvodnje in porabe jekla in njegovih izdelkov ne bo zaustavljeno. Vse gre v prid velikemu po- večanju cen ta napovedovanju za blaginjo v jeklarski industriji. Nezaposlenost sploh ne grozi, ampak narobe, jeklarne povečujejo svoje zmogljivosti. Prav zato je zelo težko oceniti, kaj se dejansko dogaja na področju jekla. Jasno je, da je vse to odsev splošnega gospodarske, ga položaja na svetu, jeklo kot najvažnejša surovina pa je najboljše ogledalo položaja. V večstrankarskih trgovinskih pogajanjih, ki bodo letos v okviru GATT v Ženevi, je pričakovati rešitev nekaterih problemov. Paritetna lista MMS Mednarodni monetarni sklad (MMS) je objavil nove mednarodne paritete svetovnih valut do ameriškega dolarja: Avstrija — 20,9700, Belgija — 44,3344, Danska — 6,2821, Francija — 4,6041, Grčija — 30,00, Luksemburg — 40,3344, Nizozemska — 2,9202, Norveška — 6,9809, Švedska — 4,5600, ZR Nemčija — 2,9003. 35 odst. večji kakor leto poprej, uvoz pa za 18 odst. manjši, je že v drugem polletju prišlo do izenačenja: izvoz ta uvoz sta bila večja za 8 odst. Bilanca se je poslab- se za gibanje izvoza v prihodnosti ni bati, ker daje zadnja devalvacija dinarja nov močan impulz izvozu. Kljub temu pa povečan deficit trgovinske bilance neugo. izvoz UVOZ razlika I. polletje 1972 3051 4095 —1044 II. četrtletje 1972 3036 4704 —1668 IV. četrtletje 1972 3538 5394 —1856 januar 1973 3353 5949 —2595 februar 1973 2819 4931 —2112 šala zlasti v lanskem zadnjem četrtletju, ko je ob stalnem naraščanju mesečni uvoz presegel 5 milijard dinarjev, da bi letos v janiurju dosegel rekordni obseg skoraj 6 mili. jard ta je bil za dve tretjini večji od lanskega januarskega uvoza. Izvoz se letos sicer nadaljuje nad lansko ravnijo, vendar kaže že tretji mesec padajočo tendenco: v lanskem decembru je dosegel skoraj 4.1 milijarde dinarjev, medtem po je v letošnjem januarju popustil na 3.35 milijarde, v februarju pa na 2.8 milijarde dinarjev. Ta gibanja so bistveno vplivala na deficit trgovinske bilance. Ta je znašal v lanskem prvem polletju pomaj milijardo dinarjev v mesečnem povprečju. Od tedaj pa spet narašča. V zadnjem lanskem četrtletju se je približal me. sečnima dvema milijardama, v januarju pa se je povzpel celo na blizu 2.6 milijarde, tako da je v prvih dveh mesecih letošnjega leta znašal že 4.7 milijarde dinarjev nasproti 2.0 milijarde v « prvih dveh mesecih lanskega leta. Čeprav je letos devizni dotok iz neblagovnega prometa (od denarnih pošiHjk zdomcev in turizma) nadalje močno narasel, tako da krije velik del povečanega deficita trgovinske bilance, bo treba vseeno preučiti, odkod zlasti povečanje uvoza, medtem ko dno vpliva na našo plačilno bilanco s tujino, glede katere imamo tudi letos v načrtu presežek, ker moramo nadalje krepiti naše devizne rezerve, da bomo laže zmogli odklačila naših dolgov v tujini. Po prvih podatkih je velikanski jaunarski uvoz zakri-vdla predvsem znatno povečana nabava živil v tujini za 530 milijonov dinarjev ta uvoz surovin za 500 milijonov, pa tudi uvoz strojev ta transportnih naprav se je povečal na blizu 2.2 milijarde. F. S. Keniji 55 milijonov dolarjev Po petdnevnih razgovorih so najvišji vladni funkcionarji Velike Britanije ta Kenije podpisali pogodbo o posojilu 55 milijonov dolarjev, ki ga bo dobila Kenija. Britanski program pomoči obsega 42,5 milijona dolarjev posojil ta kreditov; 17,5 milijona bo Kenija uporabila za odkup posestev britanskih naseljencev, 25 milijonov dolarjev pa bo vložila v razne projekte za razvoj kemične industrije. Kredite bo Kenija odplačevala 25 let s sedemletnim moratorijem ta 2 odstotnimi obrestmi. JEKLO RAZVOJ PROIZVODNJE 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 v milijonih ton aS»- N v* f* % — -d p t "M0NTAN / , UNIJ 1 A ir*- t L / & 0^- r r <9* »•« •• • • »•< 3Rr >•« AN •• i«« V.l JA 1 '62 '63 *6A '65 U '67 *68 '69 70 '71 '72 SVETOVNA PROIZVODNJA JEKLA — Sovjetska zt za, ki je v zadnjem desetletju neprestano povečeva svojo proizvodnjo jekla, je že drugo leto svetovna pi izvajalka številka I. Medtem ko je bila v letu 1972 s\ tovna proizvodnja 629,20 milijona ton, je SovjetsI zveza v istem letu proizvedla 125,84 milijona ton,- ZI pa 120,89 milijona ton. komentira MARIJA ROBEK: Do kdaj nočn Okrog nočnega dela žensk in mladoletnih delavcev dvignemo od časa do časa veliko prahu v prizadevanju, da bi večini tistih, ki delajo v tretji izmeni, vsaj v doglednem času noč zamenjal dan. Vendar je videz, da stvari zdaj pretirano zapletamo, zdaj poenostavljamo, kajti na vprašanje, ali so zares vselej vsi družbe-no-ekonomski in socialni razlogi tista nuja, zaradi katere toliko žensk dela ponoči in ali ob smotrni organizaciji dela ter celotnega poslovanja ne bi bilo mogoče bolj omejiti nočnega dela. in tako lahko dokončno odgovoriti. Ob vseh teh zapletih, razmišljanjih, tehtanjih, ugibanjih in napotkih, kaj ukreniti, pa življenje teče dalje: na nočnem delu je veliko žensk. Soglasje zanj daje republiški sekretariat za delo ob pozitivnem mnenju sindikata in gospodarske zbornice. Tako Je sekretariat za delo dal leta 1968 kar 132 soglasij in s tem »obsodil« na nočno delo 15.523 žensk in 501 mladoletnega delavca. Leta 1970 je ob 148 soglasjih delalo v nočni izmeni 19.187 žensk in 548 mladoletnikov, leta 1971, ko je bilo izdanih 147 JAK KOPRIVC: Proti Pismu V soboto so jugoslovanski časniki objavili skrajno pretresljivo novico: v povsem konkretnem Kraljevu konkretne Jugoslavije so politično obtožili dekle, ki je napisala novelo pod naslovom »Pismo«, češ da se je tako norčevala iz političnega pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Zavzetih kritikov v njihovi kritični vnemi očitno ni niti najmanj motilo, da je literarno pismo izšlo nekaj mesecev pred političnim pismom. To nevsakdanjo in skrb zbujajočo novico je razkril jugoslovanski javnosti hrvaški pisatelj in član CK ZKH Mirko Božič. Morebiti pa le ni bilo tako. Denimp, da se je Božič zmotil, da je bil netočno obveščen. Vseeno: pretresljiva novica. Novica, nad katero se moramo globoko zamisliti. Ce je resnična: kako Je to mogoče, kako se Je kaj takšnega sploh 'moglo zgoditi? Ce ni točna: nemogoče je verjeti, da nekdo meče v svet tako hude in nepreverjene obdolži tve? Recimo, da ima Božič prav. Zamislimo sl, da si je nekdo v Kraljevu tako odvratno poskušal nabrati točke za dokaz svoje »neomajne« privrženosti politični bitki, ki poteka. Bo ostal neodkrit in nekaznovan? Nemogoče! Zaradi dekleta in zaradi nas je to nemogoče. Nemogoče je zaradi Jugoslavije, zaradi bitke, v kateri smo, zaradi najbolj humanih in najbolj človeških ciljev te bitke. Morebiti bo kdo dejal, češ da gre za obroben, osamljen in konec koncev nesrečen primer. Da se v velikih družbenih vrenjih dogajajo tudi takšne nepriljubljene stvari. Da tega ne kaže posploševati. Vsekakor. Vendar z enim samim pogojem: da od takšnih problemov ne bežimo, kot da so nepomembni; da jih pravočasno politično presodimo, obtožimo in zavržemo. V primeru Kraljeva smo že v zamudi. Takšna zamuda pa povzroča veliko s težavo popravljivo škodo. Kazalo bi jasno zaznati vzdušje, ki v posameznih sredinah privede do tolikšnih skrajnosti. Ali morda to ni dokaz, da si nekateri prizadevajo za vsako ceno izpričati svojo »aktivnost«, ne da bi pri tem izbirali sredstva? Morda poskušajo tako celo prikriti svojo siceršnjo neaktivnost. Kdo jih sili v to? Ali morda včasih ne spodbujamo in zahtevamo kritičnosti in radikalnosti tudi tam, kjer n} potreba? Niso morda Kraljevčani ravno s tem »literarnim« primerom poželi nekritični aplavz za svojo doslednost in učinkovitost? Ali nismo v svoji oportunistični brezbrižnosti preveč gluhi za pojave, ki pod geslom boja za nove odnose — ponujajo tisto, na kar naša družba ni nikoli prisegala? Zakaj se ni nihče prej oglasil? Kaj bi bilo, če bi ostal tiho tudi Božič? Vse to so vprašanja, ki nočejo samo formalnega odgovora. Zaradi Pisma in zaradi nas. soglasij, je delalo ponoči 19.415 žensk in 640 mladoletnikov, lani pa je 152 soglasij odobrilo nočno delo 17.691 ženskam in 487 mladoletnikom. V treh letih je torej šla krivulja navzgor, le lani se je nekolikanj unesla, ker so zaostrili merila za dajanje soglasij za nočno delo. Toda še vedno smo daleč od želenega, od tega, da bi odločilnejše prišli dlje od besed, »kako nujno je iz družbenoekonomskih, socialnih in humanih razlogov« čimbolj zmanjšati število žensk na nočnem delu, na najnižjo možno mero, kajti domala toliko, če ne več, kot je razlogov »proti« nočnemu delu jih je tudi »za« nočno delo. Se najlaže bo zagotoviti delo v dveh izmenah mladoletnikom, ker jih je, kot izkazujejo podatki, malo; tako lahko v duhu priporočila IS računamo, da v industriji, gradbeništvu in prometu konec tega leta ne bo več nobenega mladoletnega delavca z nočnimi izmenami. Načelno je povsod jasno, kdaj nastopijo izjemni in posebej upravičeni primeri, ko zakon dovoljuje nočno delo. Vendar se ob toliki množici žensk na nočnem delu vsiljuje vprašanje, ali nismo preveč popustljivi, ali se ne sklicujemo pretirano na objektivne razloge, od tega, da opravičuje veliko žensk v tretji izmeni že to, da je od vseh zaposlenih v Sloveniji 42 odstotkov žensk; radi se sprijaznimo, da so posamezne panoge, denimo, tekstilna, izrazito »ženske panoge« in da v njih mora delati veliko žensk ponoči, ker se zaradi nižjih osebnih dohodkov moški tu nočejo zaposliti. Tekstilna industrija, ki se je že precej uveljavila na svetovnem tržišču, opravičuje nočno delo žensk tudi z modo in sezono, s posebno kratkimi roki. Visoko vrednost osnovnih sredstev skušajo organizacije združenega dela čimprej amortizirati in to z delom v treh izmenah. Navedeni in drugi razlogi so tiste resne družbenoekonomske in socialne okoliščine, zaradi katerih je toliko nočnega dela, čeprav na drugi strani analiza vlog in načina, kako do odločitev za nočno izmeno pride, kažejo, da o uvedbi nočnega dela žensk ponavadi odloča ozek krog delavcev, da podjetja nimajo analiz o kvaliteti in kakovosti izdelkov, narejenih v nočnih izmenah, pa analiz o racionalnejši izkoriščenosti prve in druge izmene in da ne iščejo dovolj organizacijskih in tehničnih rešitev, da bi hitreje zmanjševala število žensk v tretji izmeni. Prav tako je mnogim podjetjem most preko sezonskih nihanj že kar praviloma uvedba tretje izmene, ne pa razvijanje raziskav potreb na tržišču. Položaj ni rožnat, kajti nočnega dela ni mogoče omejevati na račun slabšega gmotnega položaja zaposlenih žensk. To pa pomeni, da bo 17.691 žensk, ki delajo v nočnih izmenah, dokaj trd oreh, kajti iz izkušenj vemo, da preteče precej vode, preden postanejo še tako dobri sklepi in priporočila meso in kri. Delovne organizacije imajo nalogo, da v petletnih programih, ki jih sprejemajo v okviru svojih razvojnih načrtov predvidijo postopno zmanjševanje nočnega dela žensk, in seveda nova delovna mesta. Pri vsem tem pa so poleg dobre volje potreb- ni številni ukrepi v sami delovni organiza-ciji, ukrepi družbe in ne nazadnje denar. Tega pa delovne organizacije imajo ali ga nimajo, so ga pripravljene vložiti prav za omejevanje nočnega dela žensk ali pa tudi ne. Resnici na ljubo moramo tudi povedati, da se ženske marsikje izrecno potegujejo za nočno delo, da hočejo delati v tretji izmeni, ker so za to delo bolje nagrajene. Drugod spet ni druge izbire in če hočejo biti v delovnem razmerju, morajo sprejeti, kar se jim ponuja, pa čeprav delo v tretji izmeni ob nizkih osebnih dohodkih, brez urejenega otroškega varstva, toplih obrokov in še česa, kar sodi k zdravemu in varnemu delu. Napak je, če pri razpravah o omejevanju nočnega dela žensk ne jemljemo v račun celotne cene, ki jo posameznik in družba plačuje za nočno delo. Podatki in analize zdravstvenih strokovnjakov opozarjajo in izpričujejo, da nočno delo slej. ko prej pokaže zobe, ker so ženske v nočnih izmenah preobremenjene, da prej omagajo in so pogosteje prisiljene iti v prezgodnjo invalidsko upokojitev. Sicer pa ne gre samo za ženske in mladoletne delavce v industriji, gradbeništvu in prometu. Gre za delavke, ki so v zdravstvu in še kje tako rekoč za vselej »obsojene«, da delajo v času, ko drugi počivajo, gre za vse, ki delajo ponoči, saj nočno delo ni priporočljivo za nikogar, niti za ženske, niti za mladoletnike in prav tako ne za moške. FRANCE NOVŠAK: KOS: DRSEČI DINAR % . v HAPOHIIAEA l! rrrjmoot »»Art^iičooKAp STANE IVANC: Ničesar ne Morda je značilno znamenje časa, da vsevprek in mnogo, preveč govorimo, postajamo vedno glasnejši in zaradi hrupa, ki ga s tem povzročamo, vse manj razumemo drug drugega. Včasih je veljalo, da šele misel rodi besedo, ali je zdaj obratno? Grmade besed ne morejo nadomestiti nobene potrebe duha. Pogosto me kdo vpraša: »Kaj je povedal govornik?« Ne vem, pravim, stopite k njemu in ga prosite za pojasnilo! Rad vam ustreže. Nekdo je storil tako in zapletel se je v utrudljiv pogovor. Prvi hip je govornik mislil, da si ga vprašalec hoče le privoščiti, zato je bil rahlo nasršen: »Govoril sem vendar oelo uro in bil kar se da. :. koncizen.« »Ne vem, kaj je to.« »Natančen.« »Aha. Razumem. In o čem ste govorili?« je nedolžno ušlo vprašalcu. Potne srage so obšle govornika. »Govoril sem o konceptu.« »Konceptu?« »O zasnovi, kako bi prestrukturirali...« »Oprostite...« j »Moja teza sloni na globalni analizi... m na konfrontaciji navidez nerešljivih antagonizmov. Analogno 'bi morali definirati dve ali celo tri strukture, dominantne v tej sferi odnosov. Procesi, ki pospešujejo dezintegracije.. .« »Kako prosim?« »Da bom konkreten! Daljnoročno gledano. . . logično je smatrati, da deviacije razbijajo koherentnost celotnega kompleksa in vnašajo v sistem elemente, infiltracijo antiideje. Vam je zdaj jasno?« »Kako prosim?« »Poudaril sem, da sloni moja teza na globalni analizi, na konfrontaciji navidez nerešljivih antagonizmov. Se morda zanimate za katero od teh struktur?« »Kako prosim?« Pogovor s pojasnjevanjem še traja. Doslej je vprašalec več tisočkrat rekel: »Kako prosim?« RAJKO OCEPEK: Še naprej b Zvezni izvršni svet je sprejel odlok, s katerim je določil enotne odkupne cene živine in enotne maloprodajne cene mesa za vso državo. Do tu bi bilo vse lepo in prav, če bi bil odlok tak kot smo vsi pričakovali, še zlasti pa živinorejci. ZIS je namreč kljub pomanjkanju mesa, velikim izvoznim možnostim in povečanju proizvodnih stroškov določil take odkupne cene živine, ki so za okoli 2 din pri kilogramu irf tudi več nižje od dejanskih odkupnih cen. Kaj to pomeni za nadaljnji razvoj in stabilizacijo v živinorejski proizvodnji? Najprej je treba ugotoviti, da so predlagane odkupne cene precej nižje od dejanskih proizvodnih stroškov. Samo primer: kilogram prirasta baby beefa stane okoli 16 din, po odloku pa je lahko najvišja odkupna cena 14,86 din. Pri mladem pitanem govedu je lastna cena kilograma prirasta okoli 14 din, odlok pa dovoljuje najvišjo odkupno ceno 13 din. Sicer pa so bile odkupne cene živine v zadnjem času naslednje: klavna teleta 20 do 25 din, baby beef., 16 do 17 din, mlado pitano govedo 15 din, govedo (prva in druga vrsta) 13,11 din in mesnati prašiči od 12,50 do 13 din za kilogram. Po odloku ZIS pa so lahko najvišje odkupne cene naslednje: pitana teleta z najmanj 150 kg žive teže 14,86 din, mlado govedo 13 din, govedo 10 din, mesnate svinje 10,75 din, in mastne svinje 9.75 din za kilogram. Razlika je več kot očitna. Kljub temu, da je. bil slovenski predlog o odkupnih in maloprodajnih cenah, ki ga je sprejel izvršni odbor podpisnikov sporazuma o poslovnem slodelova-nu in oblikovanju cen goveda, mesa, mleka in mlečnih izdelkov zelo realen, so cene po odloku še vedno precej nižje od predlaganih. Slovenski živinorejci so predlagali m ’ 'f-f * SŠ m > -4?. rw V »S# * **& ■ ~ sHl NAPRODAJ LE GLAVE — V mesnici Mercatorjeve tovarne mesnih izdelkov v Čopovi ulici v Ljubljani so imeli včeraj od svežega mesa naprodaj le svinjske glave. Kje je tisto, ki je zadaj? Foto: Busič naslednje odkupne cene: klavna teleta 20 din, baby beef 14,40 in 15 din, mlado pitano govedo 13.50, govedo (I. vrsta) 11,20, (II. vrsta) 9.50 in za mesnate prašiče 11,50 din za kilogram. Treba pa je še dodati, da v teh cenah še ni zajet prispevek za stabilizacijo živinoreje, ki ga plačuje slovenska klavna industrija. V primeru, da bi živino odkupovali po slovenskem predlogu, potem bi to pomenilo za okoli 20 odstotkov dražje meso. Podpisniki sporazuma zatrjujejo, da bi uveljavitev predlaganih cen pomenila večje zanimanje za prirejo, poleg tega pa bi delno odpravila precejšnje izgube, ki jih je imela klavna industrija v preteklem letu, medtem ko potrošnikov žep kljub temu ne bi bil bistveno prizadet. Z odlokom ZIS o enotnih odkupnih cenah živinoreje in maloprodajnih cenah mesa se bo zanimanje za prirejo še zmanjšalo. To je povsem gotovo. Živinorejci, ki so vseskozi, razen v zadnjem obdobju, redili živino z izgubo, so menili, da je družba končno spoznala, da je treba za kilogram mesa plačati toliko, kolikor stane. Očitno pa, kar dokazuje zadnji odlok ZIS, temu ni tako. Odlok je še toliko bolj nerazumljiv, ker živine tako in tako ni in se upravičeno bojimo, da jo bo še manj. Zakaj potem tak odlok? V kolikor gre za stabilizacijski ukrep, potem je treba vedeti, da stabilizacija ni samo in zgolj zaščita potrošnikov, temveč predvsem bitka za večjo proizvodnjo. V kolikor pa gre za tako pomembno živilo, kot je meso, je le-ta še toliko pomembnejša. Povsem jasno je, da prazne mesnice ne bodo pripomogle k stabilizaciji živinorejske proizvodnje, še manj pa k stabilizaciji celotnega gospodarstva. Vrh tega teko zdaj pogajanja o dogovoru glede politfke dolgoročnega razvoja kmetijstva, kjer predvidevamo 2,8-odstot-no rast kmetijske proizvodnje, s tem da zaradi velikih izvoznih možnosti dajemo največji pomen prav pospeševanju živinorejske proizvodnje. . Tako planiramo, da borno leta 1975 izvozili 175.000 ton mesa in- živine v letu 1985 pa že 255.000 ton ali skoraj dvakrat več kot v letu 1971. Prirejo mesa pa naj bi povečali od 855.000 ton v letu 1971 na 1,500.000 ton v letu 1985. Bomo to res dosegli? S takimi ukrepi najbrž ne. Zakaj potem taki plani in obeti, če si že pred sprejetjem dolgoročnega plana razvoja kmetijstva zapiramo vrata? Konec koncev pa politika cen, stabilizacija in »zeleni načrt« niso stvari vsaka zase. Ko sprejemamo »zeleni načrt«, se namreč moramo zavedati, da bomo uspeli le, če bomo izkoristili vse naravne možnosti, ki jih mora spremljati usklajeno delovanje vseh prvin predložene kmetijske politike, sistemske rešitve in drugi spremljajoči ukrepi. Torej tudi politika cen in stabilizacijska prizadevanja. GUSTAV GUZEJ: v Čigava ■ koža? Zgodba o lovcu, ki računa na medvedovo kožo, ko je ta še v brlogu, se v življenju dostikrat ponavlja v različnih inačicah. Navadno smešnih, a tudi poučnih. Na podobno primerjavo navaja navedba javnega pravobranilstva, ki deluje na območju šestih južnoprimorskih občin. »Tudi letos (mišljeno je leto 1972) je prišlo do tožb proti krajevnim skupnostim v glavnem zaradi neplačila prevzetih obveznosti v zvezi z raznimi komunalnimi gradnjami, ki jih krajevne skupnosti naročajo, čeprav nimajo zagotovljenega finančnega kritja. V vseh teh postopkih je bilo udeleženih 20 krajevnih skupnosti.« Nekaj resnice je na tem, da krajevne skupnosti marsikje nimajo primemo urejenega finančnega poslovanja. Ob predpisih, da nihče ne more začeti kakšnega dela, če nima za to zagotovljenega denarja, pa tudi neurejeno finančno poslovanje krajevnih skupnosti ne more biti temeljni vzrok, da fe dela začenjajo, ko niti še ne vedo, kdaj bodo zanje v svoji blagajni zbrale dovolj denarja. Vzrok za to, da v krajevnih skupnostih pogosto računajo na medvedovo kožo, ko je medved še v brlogu, tiči drugje. Okvirno bi ga lahko imenovali : neurejen način financiranja krajevne samouprave. Predstavniki krajevnih skupnosti, ki so se znašli v težavah, da nimajo denarja za naročena dela, .se najpogosteje izgovarjajo, da so jim obljubili denar iz občinske dotacije. Dobili pa so ga premalo. Posebno prvo četrtletje, ko navadno nihče ne ve, kako bo s proračunskim denarjem, ustvarja mnogo nejasnosti, poraja tudi dostikrat obljube, ki jih pozneje ni mogoče izpolniti. To pa je samo eden izmed vzrokov. Prenekatera krajevna skupnost zbere sama več denarja, kot pa ga dobi iz občinskega proračuna. Tako je tudi prav, saj bo v prihodnje občinski proračun gotovo čedalje slabotnejši vir za urejanje raznih zadev soseske. Bolj kot to, koliko denarja dobijo krajevne skupnosti iz občinskih proračunov, pa je razmisleka vreden način. Ta dokazuje, da je izredno široko razvejana miselnost o krajevni samoupravi kot podaljšku občinske skupščine, pomožnem organu občinske uprave ali pa kot drugorazredni obliki samouprave. Zato tudi opozarja, da bo treba prehoditi še precej dolgo pot do krajevne samouprave kot temeljne samoupravne celice za razvoj delegatskih razmerij. Tudi takrat bo še marsikdaj prišlo do računov o medvedovi koži. Moralo pa bo postati izjema, ne pa skorajda pravilo, kot je zdaj. Iskanje izvirnosti V trenutku zlobne spozabe bi človek lahko rekel, da si na Cipru venomer prizadevajo opozarjati nase iz same »užaljenosti«, ker je otok majhna država, kot da samo zaradi svoje velikosti ne bi bil deležen prave pozornosti. Ne mine teden, da ne bi s Cipra prišla razburljiva novica, ki bi morda kje drugje povzročila več nemira, kot ga pravzaprav naredi na samem otoku. Nenehno povzročanje napetosti — od znotraj ali od zunaj — je sestavina ciprske vsakdanjosti, odkar je otok neodvisna država. Pri tem ima vsak povzročevalec napetosti zmerom takšne razloge, da jim je mogoče verjeti: ciprski Grki pravijo, da Oiper sploh ni »prava država«, ko pa je z vsiljeno ustavo dana pravica trem tujim silam, da smejo posredovati z vojsko; ciprski Turki pravijo, da so v smrtni nevarnosti zaradi pritiska otoških Grkov, ki da se hočejo združiti z materjo Grčijo, in da potemtakem tako urejeni Oiper tudi zanje ni »prava država«; v Atenah in v Ankari so se zmerom pripravljeni spreti zaradi Cipra in še najraje bi videli, da bi otok razkosali, kar pa spet ni mogoče, ker skoraj ni čisto grških ali čisto turških naselij; predsednik Makarios govori, da Je za neodvisni. Ciper, obenem pa se tudi zavzema za združitev otoka z Grčijo (»eno-zis«), kar pa »trenutno ni mogoče«; napo sled se v prepir vmešajo še škofje iz svetega sinoda in general Grivas — prav tako z željo, da bi »rešili Ciper«. Pri tem so škofje pripravljeni iti tako daleč, da bi Makariu slekli duhovniško obleko in ga razglasili za navadnega državljana Mihaela Muskosa, Grivas pa vse prek nastavlja bombe in trdi, da je Makarios nasprotnik »enozisa«____ Sestavin za igro z ognjem je torej do volj in včasih nastopajo posamič, včasih pa se prepletajo. Pri tem dostikrat ali kar največkrat pozabljajo na osnovni problem, na odnose med grško in turško skupnostjo na otoku. Daisravno je na svetu precej držav, v katerih žive pripadniki različnih narodov in v katerih so odnosi med njimi kšr dobro urejeni, pa na Cipru nočejo posnemati niti najboljših tujih zgledov. Zato na.vprašanje še ni odgovora. V dvanajstih letih neodvisnosti so Ciprčani prišli tako daleč, da so se pripadniki grške in turške skupnosti popolnoma osamili in da ne najdejo rešitve za skupno življenje. Čeprav jim je jasno, da »modre čelade« iz OZN ne bodo mogle biti na otoku kar celo večnost, se ne sporazumejo. Grki pravijo Turkom, da jih je pač premalo, da bi lahko bili državotvorni narod, Turki pa trdijo, da so v takšnih razmerah, ko pokajo bombe, ob kakršnokoli jamstvo za obstoj. To jamstvo da jim lahko daje samo Turčija — ki pa se tudi ni preveč zanimala za svoje ljudi na otoku, dokler ni ta postal neodvisen. Vsemu temu je treba dodati še to, da je Ciper na zelo pomembnem geografskem položaju in da sta »materi« Grčija in Turčija članici NATO, pa je položaj do kraja zapleten. Prav zato so letos, ko teče trinajste leto ciprske neodvisnosti, pred predsedni kom Makariom, ki je prepričan, da mu številka 13 prinaša srečo, veliki problemi. Problemi, ki jih je mogoče rešiti, če se vsi nehajo igrati z ognjem in če bi med poglavitnimi igralci nastalo ozračje zaupanja. Po eni strani gre za to, da se zmanjša pritisk od zunaj (ta zadnje čase vendarle nekoliko popušča), po drugi strani pa za to, da se grška in turška skupnost resnično odkrito pogovorita in najdeta možnosti za sožitje. Ce že pri tem — upravičeno ali neupravičeno — nočeta posnemati tujih zgledov, lahko najdeta tudi izvirno rešitev. Mogoče bi bila celo boljša kot kje drugje in mogoče bi takšna »ciprska rešitev« lahko postala zgled za druge. Pri iskanju takšnih izvornih rešitev ponavadi ni pomembno, ali gre za veliko ali majhno državo. MARJAN KUNEJ: Partijski Recimo po šolsko: Zagreb si je prislužil še eno petico, mnoge druge občinske partijske organizacije v republiki pa cvek. Prvi zato, ker je formiral aktive delavcev komunistov in tudi razvijal njihovo dejavnost, ostali pa, ker niso doumeli zahteve 2. konference ZKJ, da je za takšne aktive potrebno poskrbeti. Zato so bili na 33. plenumu CK ZK Hrvaške, ki je sicer imel dokajšnjo odmevnost, kritizirani. Upajmo, da bodo zamudniki zdaj, po ponovitvi »lekcije«, le‘spoznali, da tolikšna skrb ni privlečena za lase, kajti delavski partijski aktivi naj bi pomagali pospešiti proces usmeritve ZK na delavski razred in njegovo vodilno vlogo. K temu naj bi prispevala tudi delavska večina v vsej ZK, njenih vodstvih, in sicer od osnovne organizacije do forumov ZKJ. To večino moramo zagotoviti še v vseh drugih strukturah, kjer se odloča, pri čemer pa ne mislimo le na tako ali drugače kvalificirane delavce, temveč tudi na vse, ki so v procesu proizvodnje in ki svoje delo in akcijo povezujejo z interesom delavskega razreda in njegovo vlogo. Ko Je »odličnjak« po 2. konferenci ZKJ formiral aktiv delavcev pri mestni konferenci in komiteju, mu niso prav vsi ploskali. Bilo je precej dvomov, nerazumevanj in celo nasprotovanj. Deževali so očitki, da rase partija v partiji, pa druga vodstva, opozarjali so na nevarnost mani- puliranja, nekateri so se norčevali vprašujoč, le čemu vam bo to? Bili so taki, ki jim je bilo precej v napoto, če se je mestni partijski komite pred vsemi pomembnej Šimi sklepi posvetoval s komunisti-delavci, hkrati pa jih ni motilo, da so sami pogosto imeli stike, da so se dogovarjali z drugimi dejavniki — neredko tudi z nosilci tehnomenežerskih struktur. Ko je Marinko Grudč govoril o tem na zadnjem plenumu Hrvaškega EK, je opozoril še na eno bridkost — da so posamezne delavce klicali na disciplinsko, pa tudi partijsko odgovornost, čeprav so na delavskih partijskih aktivih govorili resnico. Zagrebška izkušnja priča, da predstavljajo ti aktivi, ustanovljeni pri rajonskih in občinskih partijskih konferencah, s svojo izvirnostjo in neposrednostjo, ne le svojevrsten korektiv, temveč tudi kritiko obstoječega stanja v ZK. Vemo, da je bil delavec premalo prisoten v oblikovanju po litake ZK, zdaj to popravljamo, čeprav nas seveda osnovni boj za temeljne pravice člana ZK in delavca še čaka. Povezan je z uresničitvijo ustavnih dopolnil ter s prevladujočim položajem delavskega razreda povsod — od temeljne organizacije združenega dela do celotne družbe. Na Hrvaškem zdaj pričakujejo, da bo ta kritika, ki sicer ni edina, zalegla ter da jo bodo po zagrebški poti slednjič ubrali še drugi. ''• :V-; MERSAD BERBER: V VELAZQUEZOVO SLAVO, 1972, barvni lesorez — Drevi bodo ob 18. uri odprli ▼ Mali DUŠAN GAKOVIC: KONJ, železo, 1972 — Z razstave skupine beograjskih likovnih v Drami 23. njarca galeriji v Ljubljani razstavo slikarskih del sarajevskega umetnika, ki se bo sam udeležil otvoritve. uraden razmah Nova velenjska knjižnica razširja krog bralcev in obiskovalcev z najrazličnejšimi prireditvami in nastopi V šaleški dolini so prvo knjižnico s čitalnico ustanovili v Šentilju pri Velenju pred več kot 100 leti in zanjo zgradili posebno stavbo. Pozneje so ustanovili knjižnice tudi v drugih večjih krajih šaleške doline. V zadnjih letih pa je knjižničarstvo, posebej še zaradi izrednega razvoja gospodarstva, zaostajalo za splošnim napredkom občine Velenje. Zato tudi ni naključje, da so se v Velenju odločili za postavitev nove zgradbe za knjižnico in da je bila prav nova knjižnica med prvimi objekti, zgrajenimi, s sredstvi krajevnega samoprispevka občanov ter. z združenimi sredstvi delovnih organizacij. Novi prostori so omogočili Izreden razmah dejavnosti ve- vaš dom je prazen brez knjig PREŠERNOVE DRUŽBE lenjske knjižnice, ki ima oddelek tudi v Šoštanju. Vodstvo si namreč prizadeva, -da bi privabilo v ta prelepi kulturni hram kar največ prebivalcev šaleške doline, posebej še mlade. V delo pa so vpeljali tudi več novosti. Na policah velenjske knjižnice je zdaj blizu 12.000 knjig. Lani so jih kupili 2.800, kar je še posebej razveseljivo. Zadnja leta namreč zgledno pomagajo pri nakupu novih knjig tudi delovne organizacije. Nekaj več kot 5.000 bralcev je lani skoraj 29.000-krat prestopilo prag velenjske knjižnice in si izposodilo, tako v knjižnici kot v čitalnici, več kot 57.000 del. V zadnji sezoni so vpeljali v okviru pionirskega oddelka ure pravljic za otroke od 5. do 7. leta; Začeli so tudi z urami pravljic za učence nižjih razredov posebne šole, in to kot prvi v Sloveniji. Otroci ne plačujejo vstopnine, tako da resnično lahko uživajo enkrat na teden prav vsi mladi iz središča šaleške doline. V likovnem salonu velenjske knjižnice so pripravili že vrsto likovnih manifestacij, organizirali pa so tudi že več srečanj bralcev z ustvarjalci — pesniki in pisatelji. Ena od novih oblik dela velenjske knjižnice so tudi pet- kovi kulturni večeri, ki Jih pripravljajo skupaj z občinsko Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Velenje. Za organizacijo petkovih kulturnih večerov so se odločili zaradi velikega zanimanja za komorne prireditve med prebivalci šaleške doline, ki so že dalj časa pogrešali tovrstne nastope. Tako se enkrat na teden predstavijo znani in neznani pevci, instrumentalisti, recitatorji, ansambli ter drugi ustavr-jalci in poustvarjalci. Ker so se nastopajoči odpovedali honorarjem. za obisk petkovih kulturnih večerov, ni treba plačati vstopnine-Ko bodo zagotovili primernejše prostore za oddelek v Šoštanju, v katerem je okrog 6.000 knjig, bo lahko namenila velenjska knjižnica več pomoči knjižnicam v Šmartnem ob Paki in v Topolšici, ki sta vključeni v program razvoja knjižničarstva v šaleški dolini. Več pomoči bodo lahko namenili tudi manjšim knjižnicam, zlasti še v Šentilju, Pesju in Belih vodah, saj imajo te knjižnice dokaj skromen knjižni fond. Razmisliti pa bo treba tudi o tem, da bi na nekaterih šolah zaposlili tudi knjižničarje, saj je na šolah v občini Velenje nad 45.000 knjig, vprašanje pa je ali Jih otroci tudi bero. * . M. L. Razstava prelita v knjigo Deio Branka Reispa »Kmečki punti« — La-pifiaren prikaz dogajanj Ob zgodovinski in arhivski razstavi »Kmečki punti na Slovenskem«, ki jo Narodni muzej in Arhiv Slovenije odpirata 30. marca, je na slovenski knjižni trg prišla nenavadna, z več plati zanimiva publikacija Branka Reispa »Podobe iz kmečkih puntov«. Nenavadna zato, ker je vanjo dobesedno prenešena omenjena razstava, zanimiva, ker pomeni lapidaren prerez skozi slovenske kmečke punte, v katerih ao izhodišča za 'slovensko narodno prebujenje, ki se je uresničevalo, kot opozarja avtor, postopoma v novih razmerah od konca 18. stoletja dalje in doseglo svoj vrh v narodnoosvobodilnem boju. Zgodovinski tekst se v publikaciji posveča razvoju kmečkih puntov, pod njim pa so objavljene ilustracije, večidel bakrorezi iz časa uporov. To je v nekem smislu vodnik po razstavi, hkrati pa pomeni realizacijo nečesa, kar še ni bilo muzeološko splošno uporabljeno, pomeni namreč prenos razstave v knjigo. Besedilo in slike se dopolnjuj ejo, tako da dajejo bolj plastično podobo dogajanj, ki jih mi mogoče še kako drugače predstaviti. Besedilo vsebuje vse bistvene ■ zgodovinske datume in dogodke in jih na lapidaren način povezuje. Ob koncu vsakega historičnega dogodka je pisec napisal sklep. Publikacija je prirejena tako, da je namenjena najširši javnosti in da poljudnoznanstveno informira. Z njo je bila realizirana ena izmed nalog, ki si jo je zadal odlbor za proslavljanje 500-letndce slovenskih kmečkih uporov in 400-letnice hrvaško slovenskega kmečkega upora pri republiški konferenci SZDL. Le redko doslej smo se Slovenci srečali s tako jezikovno pretanjenim, navidez skopim, toda popolnim besedilom, ki seznanja z zgodovino kmečkih uporov na Slovenskem. Toda besedilo, ki se zdi nadvse primerno zlasti za srednješolsko mladino, ni edina odlika te publikacije. Branko Reisp je škromno izbiral med sicer redkim slikovnim ponazorilom iz časa uporov. Posebej je upošteval tiste bakroreze, ki se doslej še niso ali pa so se izredno redko pojavljali v naših tiskih. Tako je Pismo iz ZDA Polne dvorane Po uspehih v Kaliforniji se AFS »France Marolt« in APZ »Tone Tomšič« pripravljata na več elitnih nastopov Ugodna osnova osnutka Skupščinski dokument o razvoju vzgoje in Izobraževanja se jasni Slovenška skupščina se Je bita odločita, da bo pripravita poseben dokument o razvoju na področju vzgoje in izobraževanja za potrebe SR Slovenije. Priprava tega dokumenta, ki bo verjetno imel Obliko resolucije. Je bita v kasnejših razpravah označena kot prioritetna naloga in zato Je bilo dogovorjeno, da Jo Je treba pripravljati s pospešenim tempom. Vsebovala bo načelen in konkreten razvojni pogled na celotno problematiko tega pogročja, kar pomeni, da ne bo obravnavata samo tako imenovanega šolskega sistema, ob tem izobraževanja odraslih itd., ampak ■bo celotno problematiko vzgoje in izobraževanja, tako mladine kot odraslih, zajeta v enoten sistem in pod tem kot sestavni del dejavnosti upoštevata tudi vse tisto, kar se na tem področju dogaja izven samih vzgojnoizobraževal-nih institucij. Upoštevane bo-do zahteve, ki jih na področju vzgoje in izobraževanja postavljajo Zveza komunistov, ustavna dopolnita in druga družbena stališča. Republiški zbor in prosvet-no-kultumi zbor slovenske skupščine sta bita imenovala posebno komisijo, ki naj ob sodelovanju najširšega kroga strokovnjakov in družbeno-po-Utičnih delavcev pripravi dokument. Spočetka — lani — Je njeno delo šlo precej počasi, letos pa se naglo premika naprej. Njene podkomisije za posamezna področja pripravljajo gradivo za svoja po. dročja in nekatere so z delom že precej daleč. Včeraj pa je komisija obravnavala tudi že prvi osnutek izhodišč za dispozicijo dokumenta. Ocenita ga je kot sprejemljivo obliko in Skupini, ki ga je pripravita, naročila, da na tej osnovi pripravi tudi osnutek tez samega dokumenta. J. S. Ameriška turneja akademske folklorne skupine »France Marolt« in akademskega pevskega zbora »Tone Tom. Sič« se je nadaljevala v Kaliforniji. Koncerta v obeh največjih univerzitetnih središčih ob Pacifiku: Berkele-yu blizu San Francisca (2. 3.) in Santa Barbari (3. 3 ) blizu Los Angelesa sta navdušila ljudi v popolnoma zasedeni dvorani. Koncert v Berkeleyu, v razprodani dvorani z več kot 2000 sedeži, sodi v vrh vseh koncertov te turneje. Topel sprejem poslušalcev v dvorani ni bil namenjen samo takrat zelo razpoloženim plesalcem, ki so morali na zahtevo občinstva ponoviti šop. sko oro ki Bunjevske plese, ampak tudi pevoem; le-ti so dodali še nekaj pesmi. Številni slovenski izseljenci in ameriški študenti so po koncertu izrazili obžalovanje, da nastopata skupini v tako velikem kulturnem središču samo en dan, saj je bilo za-nimanje preveliko, da bi mogli samo z enim koncertom zadovoljiti vse željne poslušalce. Prav tako so z nezadovoljstvom kritizirali organizatorja turneje, ker ni organiziral koncertov v obeh vele. mestih in v znanem izseljenskem mestu San Pediro, kjer živi približno 20.000 jugoslovanskih izseljencev. Koncert v Santa Barbari je bil nekoliko manj uspešen, predvsem zaradi nespretno izbranega koncertnega prostora. Nastop v veliki telovadnici pred približno 1200 poslušalci je sicer navdušil, toda plesalci so morali najatraktivnejše Bunjevske plese izpustita zaradi občutljivega parketa v telovadnici, kar so gledalci sprejeli z glasnim negodovanjem. Gotovo je to organizatorjev spodrsljaj. Na poti iz Kalifornije v New Merico, sta si skupini ogledali Hollywood in Dis. neyland dn Grand Canyon v Arizoni. V indajanskepi rezervatu bodo študentje počd-vaii teden dni. Za Indijanoe v bližnjih krajih bosta imeli skupini štiri koncerte. V nadaljevanju turneje pa moramo pričakovati nekaj zares elitnih koncertov, o katerih bomo še pisali. Naša poročila s turneje so poskušata biti do sedaj kar se da objektivna, čeprav prihajajo od udeležencev turneje. Dokenčnejša sodba o turneji bo možna šele čez čas, ko bomo pregledali turnejo v celoti in ko bodo na razpolago številne časopisne kri. tike, ki jih zbira umetniški menager v New Yorku. 2e sedaj pa lahko govorimo o velikih kontrastih ameriške turneje AFS »France Mairolt« in APZ »Tone Tomšič«. MARJAN ZLOBEC Sodelavci inštituta za makedonski jezik »Krste Misirkov«, ki bodo ob koncu marca slavili 20-let-nico bogate aktivnosti te inštitucije, mrzlično zbirajo gradivo za objavo vrste pomembnih del iz zgodovine razvoja makedonskega jezika. Nova slovarja sodobnega makedonskega in starocer-kvenoslovanskega jezika bosta med drugim 'prinesla pregled celotnega leksične-ga fonda teh jezikov. V teh delih, ki bosta kmalu končani, so tudi besede iz starih makedonskih tekstov iz 12. in 13. stoletja. Makedonski dialektološki Vzpon mladega jezika takso. Pomemben prispevek zgodovini, nastanku imen naseljenih in drugih krajev bo predstavljala makedonska onomastika. Slovar pripravljajo na podlagi več milijonov izpisanih listkov, ki jih znanstveno že obdelujejo. Z natisom prve makedonske abecede in pravopisa pred več leti in izdajo treh delov prvega makedonske- desetletjih so makedonski jezikoslovci, ki jih je bilo po vojni zelo malo, dosegli pomembne rezultate v proučevanju slovnice in leksi-ke sodobnega jezika kot tudi v določevanju pravopisnih in jezikovnih norm. Doslej je bilo objavljenih več kot 2.000 strokovnih in znanstvenih del s tega področja. Sto znanih slavistov in lingvistov z vsega sveta, predstavniki petdesetih ustanov, ki se ukvarjajo s proučevanjem makedonskega jezika, je doslej obiskalo Makedonijo in se seznanilo z izvirnim bogastvom tega jezika. Makedonski knjižni jezik dandanes predavajo na devetih tujih in jugoslovanskihsUni-verzah. Občasni pouk tega jezika se opravlja še na devetih univerzah v Evropi in Ameriki. PO TANJUGU atlas predstavlja eno izmed največjih razprav, pripravljenih v tem inštitutu, ga slovarja z več deset ti-zaobsega pa več sto zem- soč besed je končano naj-ljevidov, ki prikazujejo pomembnejše obdobje v ljudski jezik, fonetiko, proučevanju makedonske-morfologijo, leksiko in sin- ga jezika. V minulih dveh Malo skladb za amaterje Knjižni trg na primer objavljen lesorez, ki predstavlja prizor iz nemške kmečke vojne, (na naslovnici), dalje slika kmečkega tabora iz Djekš na Koroškem itd. Sicer je avtor posegal po Valvasorju, iz katerega je objavil vrsto slovenskih krajev oziroma gradov, pa tudi po. starih zemljevidih, s katerimi Je ponazoril ozenjlja, ki jih je zajela kmečka puntarija (avtor zemljevida Avguštin Hirsoh-vogel, ki je deloval od leta 1536 do 1544 tudi v Ljubljani). Reispova knjižica »Kmečki upori« tako ni samo odličen vodnik skozi razstavo (ki bo po Ljubljani obiskala tudi druga slovenska mesta), ampak je hkrati tudi sprehod skozi naše kraje in dogodke na naših tleh kot jih je videl slikar v tej ali oni grafični delavnici pred stoletji. V tem je še poseben čar te knjige. PETER BREŠČAK Ob abonmajskih koncertih Celjskega godalnega orkestra Za vso to dejavnost pa je ZKPO prejela v letu 1972 20.000 din. Zato vsa dobra volja ne pomaga dosti, če nd finančnih sredstev. Društva so v glavnem brez dvoran in opreme. • Do sedaj je delovalo na področju ZKPO Idrija šest prosvetnih društev, letos pa se jim pridružujejo zopet nova. Kako finančno in strokovno pomagati tem društvom, je veliko vprašanje, ki ga ZKPO ne bo mogla sama rešiti. Finančna sredstva, ki naj bi se po družbenem dogovoru stekala v sklad za društveno dejavnost, se zadnja leta realizirajo s komaj polovico predvidene vsote. Škoda bd bilo, če bi se tako razvejana kulturna dejavnost prenehala zaradi nekaj tisočakov. Vendar je vprašanje obstoja. V letošnjem letu bo treba reducirati gostovanja v Idriji. Nemogoče bo tudi organizirati prireditve za mladino, čeprav si je prireditve Mladinskega gledališča in PDG ogledalo skoraj 3000 osnovnošolcev. Tudi domača ustvarjalnost bo okrnjena, če ne bo vsaj minimalnih sredstev za to dejavnost. JANEZ JERMAN ROBERT NEUMANN: Z DEKLETOM NA POT, staromoden roman. — Zakaj »staromoden«? Jasno, da želi biti poudarjeno ravno nasprotno. Veselo potovanje starega, seveda uglednega pisatelja z mlado frfotavBb Helene se konča s poroko. Ker gre za »dobro zlagano avtobiografijo« (kot pravi avtor), ji ne zamerimo, če nas postara pri. branju za okrog 60 minut. Nadaljevanje romana »Nemogoči sin« je že v založbinem programu. Prevajalec je Bran. ko Avsenak, opremo je izdelal Matjaž Vidic. Izšlo kot 111. zvezek zbirke »Svet v knjigi« pri založbi Obzorja v Mariboru. Strani 136. Cena 50 din. F. N. NANCY MITFORD: LUD- VIK XIV. — sončni kralj. O sončnem kralju obstoji Skoraj nepregledna literatura. Prav tako o njegovem stoletju. V zbirki »Veliki možje« (26. zvezek) pri mariborski založbi Obzorfa je v prevodu Marijana Tavčarja in opremi Janeza Vidica izšla biografija o tem kralju, prevedena iz angleščine. Posebno francoski pisci so zelo naklonjeni Ludviku XIV., velikemu fevdalcu, graditelju Versaillesa m vojskovodji, ki je vse življenje preživel na vojnah in mu je bil dvor le bivak med dvema vojnima pohodoma. Charles Perrault meni o Ludvikovem stoletju tole: »In ne da bi se ban krivice, lahko primerjamo Ludvikovo stoletje z lepim Avgustovim stoletjem.« Chateaubriand pa je nekoliko skromnejši: »Na Ludvikovem grobu je slišati glasove vseh vrst genijev, medtem ko je na Napoleonovem slišati samo Napoleonovega.« Biografija je žal napisana brez uvoda in brez pojasnil o osebah. Bržkone je založba mnenja, da so številna francoska imena Tz 17. stoletja predvsem dobro znana vsakemu slovenskemu bralcu. Sicer pa knjigo poživljajo reprodukcije umetniških portretov nekaterih oseb, ki jih biografija omenja. Stram 202, cena 80 din. F. N. V. BATAGELJ IN T. PI-SANSKI: REŠENE NALOGE IZ MATEMATIKE Z REPUBLIŠKIH TEKMOVANJ — I. DEL — Knjižnica Sigma. — V knjigi so naloge desetih republiških tekmovanj od leta 1950 do vštevši leta 1966. Bralec bo mogel v njej najti 154 rešenih nalog za vse štiri razrede sednjih šol. Ker tedaj naloge niso bile dane točno po sedanjem učnem načrtu, je lahko vsaka od objavljenih nalog zanimiva tudi za tretješolca in četrtošolca, posebej še zato, ker sta avtorja pogosto rešila naloge iz nižjih razredov tudi po metodah, ki so znane le dijakom višjih razredov. Avtorja, nekdaj uspešna tekmovalca na teh tekmovanjih, sta posamezne naloge rešila tudi na več različnih 'načinov. — Knjigo zelo priporočamo profesorjem matematike, zlasti še mentorjem matematičnih krožkov in vsem dijakom, ki jih zanima reševanje matematičnih nalog, sploh pa vsem ljubiteljem matematike. Delo je izdala Državna založba, cena je 42 din. I. š. aktualnih postavk, pobožnih želja in votlih parol«. Profesor dr. Vojislav Stojanovič iz Beograda je opozoril na dejstvo, da pri nas še nimamo definiranega statusa univerze glede pravic in dolžnosti, ki naj bi jih imela. Nadalje je bil profesor za to, naj bi že enkrat za vselej razčistili pojem intelektualna elita. »Jaz sem zoper psevdoelito,« je dejal, »vendar pa sodim, da je vsaki družbi potrebna taka intelektualna elita, s katero razumem vrhunski znanstva ni in učni kader, ki bo s svojo močjo in višjim biološkim potencialom spodbujala proces razvoja vse skupnosti. Z intelektualno elito razumem ljudi, velike humaniste, z razvito človeško in profesionalno etiko.« PO TANJUGU umetnikov v ljubljanski Mestni galeriji. Za zaključek abonmajskih koncertov v letošnji sezoni je angažirala koncertna poslovalnica Celjski godalni orkester. Ta marljivi, 22-članski ansambel se je pod taktirko Valterja Rateja letos že drugič predstavil. V sredo, 15. marca je absolviral v Narodnem domu tri koncerte: dopoldne in popoldne za mladino, zvečer ob 19,30 pa za odrasle abonente. V primerjavi z lanskim letom je bil storjen očiten korak naprej tako v programskem kot v muzikalno tehničnem pogledu. Uvodoma zaigrano Handlo-vo Suito v B-duru je začela majestetična, baročno zasnovana uvertura, kateri so sledili trije stavki v primernem kontrastu in izrazu. Mozartova »Mala nočna glasba« je tako krhka umetnina, da predstavlja za amaterski orkester še vedno trd oreh, še posebej ob modulacijah. Dirigent je izbral primerne tempe, trudil se je pričarati klasični izraz, kar mu je v nekem smislu uspelo. Najboljša točka večera je bil Dittersdorfov Koncert za klavir in godalni orkester, delo kot nalašč za tak ansambel (saj ga je menda skladatelj zares napisal za tak namen). Zato je orkester prav zablestel v polni zmogljivosti, z iskrivo, klasično lahkoto. Solistični part je prav tako solidno zaigrala pianistka Majda Fischer, orkester je sledil diskretno, da je bilo veselje. Koncertni večer sta zaključili dve uverturi: Jenkova »Srbkinja« in Schubertova »Rozamunda«, prva zaradi zanimive, bogate obdelave srbske folklore zanimivejša kot druga. Dasd programu ni kaj očitati, pa se vendar imperativno pojavlja vprašanje repertoarja za tovrstne ansamble. Saj ni mogoče vztrajati le pri baroku in klasiki, sodobnih domačih skladb, Id bi bile dostopne za amateirske orkestre, pa ni, če izvzamemo Ipavčevo »Serenado« in še kaj. Mar ne bi mogla temu odpomoči Akademija za glasbo s svojim oddelkom za kompozicijo? Drugi problem je pomladitev orkestra z mladimi amaterji. Praktično dotoka skoro ni, sposobni učenci glasbene šole se porazgubijo po poklicnih orkestrih, doma ostane le peščica starih zvestih članov. EGON KUNEJ Le vsota idej? Eno od mnenj na novosadskem posvetu o reformi univerze: »Naše univerze so okorne, heterogene ustanove!« Profesor zagrebške univer-ze dr. Branko Borčič je v svojem referatu na skupščini zveze združenj univerzitetnih profesorjev in drugih znanstvenih delavcev Jugoslavije v Novem Sadu, posvečeni reformi univerze v jugoslovanski samoupravni skupnosti, med drugim naglasil, da reforme univerze ni mogoče izpeljati zgolj s priporočili in zakonskimi predpisi, marveč tudi z dobro premišljenimi in znanstveno preverjenimi akcijami univerzitetnih in znanstvenih delavcev, ob vsestranski podpori družbe. »Za vse tisto nezaželeno, kar se je dogajalo in kar se danes ponekod še dogaja v manjšem obsegu,« je dejal govornik, »je treba poiskati vzroke v dejstvu, da so naše univerze okorne, heterogene in slabo organizirane ustanove.« O znanstvenem in učnem delu je profesor Borčič pripomnil, da ni dovolj, če si študenti prisvojijo ustrezno količino znanja, veščin in na-. vad, marveč je treba pri njih obenem razvijati sposobnost za opazovanje, mišljenje, razsojanje, sklepanje in imaginacije. Temu primemo je se- veda treba spremeniti oblike pouka. Sistem našega pouka pa je zdaj po profesorjevih mislih prilagojen »nekemu povprečnemu študentu z željo, da bi po končanem študiju vsi študenti odnesli s seboj enako količino znanja«. Ljubljanski profesor dr. Silvan Vodopivec si je med svojim novosadskim nastopam zamislil univerzitetno reformo med drugim tako, da bi bilo treba, recimo, odpraviti obvezna predavanja in napraviti učbenike za vse discipline tako, da bi jih lahko vsako leto (na določenih učbenikovih straneh) izpopolnili z novimi spoznanji. Profesor Vodopivec prav tako sodi, da bi bilo treba sestaviti izpitne teste in asistente izbirati šele potem, ko bi le-ti nekaj let prebili na delu v praksa. Profesor dr. Stjepan Han iz Subotice pa je opozoril, da bo reforma univerze, dokler se ne bo vključila v stvarnost graditve naše samoupravne družbe ter v velike tokove svetovnih dogodkov, ostala še naprej »seštevek pametnih idej, visoko- Nimajo denarja Otožne ugotovitve na seji Zveze kulturno prosvetnih organizacij v Idriji Na občnem zboru Zveze kulturno prosvetnih organizacij, ki je bil dne 14. marca v Idriji, so razpravljali o težavnem finančnem stanju za kulturno dejavnost v idrijski občini. ZKPO, ki skrbi za organizacijo poklicnih gledaliških skupin in za razvoj domače ustvarjalnosti, se je v letu 1972 znašla v skrajno neugodnih finančnih pogojih. Poklicna gledališča so gostovala v idrijski občini s 13 predstavami, od tega z deve- timi za mladino. Dvakrat so bili gostje mladi igralci AGRFT in enkrat študentsko gledališče. Glasbenih gostovanj je bilo dvoje: Oktet Gallus iz Ljubljane in Komorni zbor iz Nove Gorice. ZKPO je bila tudi soorganizator mladinsko-pionirske revije dramskih skupin Slovenije in organizator tradicionalne revije primorskih harmonikarjev. Živa je bila tudi domača dramska in glasbena dejavnost. Podeželska društva so pripravila 6 premier in tudi gostovala zunaj domačega kraja. Idrijski pevski zbor je imel 8 nastopov. Tudi cerkljanski pevski zbor je sodeloval na raznih prireditvah, čeprav je v začetku leta nastala kriza zaradi pevovodja, leta je sedaj prebrodena. ob 20. uri. Gostovanje SLG Celje « T. S. ELIOT UMOR V KATEDRALI Novice Spomin Veliki tolminski punt 1713 Še vedno smo veliki dolžniki mnogim tisočem tolminskih puntarjev in tistim njihovim enajstim voditeljem, ki so bili aprila 1714 obglavljeni in potem razčetverjeni na Travniku v Gorici Uspešna prodaja grafik LJUBLJANA — Zanimanje za sodobna umetniška dela Je vsak dan večje, toda umetnine zaradi neorganiziranosti prodaje vseeno ne najdejo poti med občinstvo. Zato je revija »M« (Mladina) pripravila ne samo občasno kulturno akcijo: prodajo grafičnih del priznanih slovenskih umetnikov po ugodnih cenah od 300 do 500 dinarjev. Gre za celo kvaliteten izbor petih grafikov. Draga Hrvackega, Andreja Jemca, Lojzeta Logarja. Vladdmira Makuca in Franceta Miheliča. Akcija poteka zelo uspešno, saj so grafike Adriane Maraž že razprodane. Na sliki barvni grafični list priznanega umetnika Andreja Jemca z naslovom »Vmesno področje«. Peti mednarodni knjižni sejem BRUSELJ — Peti mednarodni knjižni sejem ima letos naslov »Koristna knjiga«. Tako je po sejmih, posvečenih umetniškim izdajam, znanstvena knjigi itd., letos prišla na vrsto praktična knjiga. Sem spadajo tehnične, izobraževalne in druge knjige, ki bralcu lahko koristijo po končanem šolanju za izpopolnitev kakršnega koli znanja. Na razstavi so organizirali tudi delavnice, v katerih strokovnjaki prikazujejo občinstvu, kako narediti preprogo, grafiko, emajliran predmet itd. po razlagah v ustreznih knjigah, ki so na razstavi. Poseben oddelek Je na razstavi namenjen knjigam za otroke od tretjega do devetega leta. Veliko pozornost zbuja tudi posebna razstava o razvoju grafične umetnosti v Belgiji. Zborovanje pisateljev socialističnih držav VARŠAVA — V združenju poljskih pisateljev bo 10. aprila letos zborovanje pisateljev socialističnih držav. Pričakujejo udeležbo pisateljev iz Bolgarije, CSSR, Severnega Vietnama, Jugoslavije. Severne Koreje, Kube, Mongolije, NDR, Romunije, Madžarske in ZSSR. Ti sestanki so tradicionalni in so vsako leto v drugi državi. Varšavski sestanek pisateljev naj bi bil predvsem deloven in naj bi na njem razpravljati o izkušnjah, o dejavnosti pisateljskih združenj, o osnovnih tendencah književnosti v posameznih državah, o prevajanju itd. Naša beseda 73 • KRANJ — V torek, sredo in četrtek bo v Prešernovem gledališču v Kranju občinsko mladinsko srečanje NAŠA BESEDA 73. Organizatorji tega srečanja so OK ZMS Kranj, ZKPO Kranj, ZDPM in Prešernovo gledališče. »Naša beseda« je vsakoletna prireditev, v kateri se kranjskemu občinstvu predstavijo mladinska amaterska gledališča. Namen prireditve je prikazati dejavnost mladine na področju igralske umetnosti. V torek bodo nastopili: osnovna šola Cerklje, osn. šola Lucijan Seljak in KUD Šenčur, v sredo: osnovna šola France Prešeren, Ekonom-sko-administrativni šolski center (EAŠC) in KUD Britof. Zadnji dan srečanja pa: osn. šola Simon Jenko, osnovna šola Šenčur in KUD Trboje. Predstave bodo ob 10., 15. ta 18. uri. Predprodaja vstopnic v PG (5 in 3 din). Gledališča Koncerti Razstave Tolminci so se prvič uprli plačevanju novih, občutno zvišanih davkih že 1. 1542. Tlačani iz Volč so se uprli plačevanju davkov grofu Formentiniju 1. 1605. Tolmincem je znova zavrela kri 1. 1627, ko je bil uveden davek od »novin«, to je od novih njiv, ki so si jih tlačani pridobili s trebljenjem gozda in gmajne. Na šentviški gori so se tlačani ostro obrnili proti župniku Bandelu, ker jim je govoril, da morajo plačati davke, ki jih pobira njegov brat, osovraženi Bandel. Župnika so po domače zgrabili in ga odnesli čez mejo ter ga niso več spustili nazaj. Okoli leta 1700 je kmete na Kneži organiziral Šimen Golja. Ker s svojimi zahtevami niso nič dosegli pri grofu, je Golja sestavil delegacijo kmetov in jo odpeljal na Dunaj, da bi tam naravnost cesarju poročal o krivicah, katere trpijo podložniki. Moč in oblast dunajske gospode pa je Goljevi delegaciji preprečila, da bi prišel do cesarja. Nekaj članov delegacije so prijeli in zaprli, Golja pa se je z drugimi rešil s pobegom Gosposka mu je potem zaplenila vse premoženje. Golja je zbežal na Beneško in se tam skrival veliko let. Le od časa do časa je skrivaj prišel čez mejo in obiskal svoje znance. Konspiracija na -Mengorah Ti in še drugi upori so bili le uvod v veliki tolminski punt leta 1713. Ta punt so voditelji pripravljali v naj večji tajnosti. Danes bi z moderno besedo zapisali: konspiraciji. Voditelji upora, Ivan Miklavčič, Lovrenc Kragulj, Martin Munih, Andrej Laharnar,- Matija Podgornik, Valentin Lapajne, Gregor Kobal in drugi so se sestajali na Mengorah pri cerkvici. Ustno izročilo omenja kot kraj skrivnih sestankov tudi hišo »Pri Vrhu« na Poljubinju. Pojasniti moramo, da je v zgodovini ime Ivan Gradnik znano za vodjo velikega tolminskega punta. V resnici je bil to Ivan Miklavčič iz Ročinja pri Kanalu, ali kot piše v zgodovinskih listinah, »podložnik gospostva Kanal iz Ročinja.« Pisatelj Ivan Pregelj je v romanu Tolminci takole popisal, kako so se voditelji dogo-| vorili za začetek upora: »Pa kje se bo začelo?« »Sveti Danijel bo golsnil prvo, za njim pa vsi po vrsti: Gledališče DRAMA SNG Torek, 30. marca, ob 20. url: -Georg BUchner: VOJCEK. Abonma dijaški 10 večerni. Breda, 'JI. marca, ob 30. url: Anton P. Cehov: TRI SESTRE. Abonma TS 2 in Izven. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. V petek, 23. marca ob 20. url, bo v Drami SNG gostovalo Slovensko ljudsko gledališče Iz Celja z Eliotovim UMOROM V KATEDRALI — vstopnice za to iz-venabonmajsko predstavo so v prodaji (tel. rez. 20-171, 20-172). OPERA IN BALET SNG Torek, 30. marca, ob 19.30: A. Hačaturjan: SPARTAK. Balet. Abonma F ln Izven. Glavne vloge: Spartak — Mojmir Lasan, Frigija — Magda Vrhovec, Harmodij — Mijo Basajlovič, Krass -*- Vlasto Dedovič, E gina — Zofija Toth. Dirigira Lovrenc Amič. Vstopnice so tudi v prodaji. Breda, 21. marca, ob 19.30: A. Hačaturjan: SPARTAK. Balet. Abonma G in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Abonente reda F obveščamo, da bo drevi za njihov abonma upri-sorjen balet Arama Hačaturjana SPARTAK namesto prvotno napovedane opere DON K1HOT, ki je neizvedljiva zaradi bolezni v ansamblu. Vljudno prosimo abonente F, da zamenjavo predstave sprejmejo z razumevanjem. Opera Don Klhot dobijo pozneje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Torek. 20. marca, ob 19.30 — A. Ayckboum: LJUBEZEN DRUGE POLOVICE (komedija). Abonma red A. Breda, 21. marca, ob 15.30 — A. Ayckboum: LJUBEZEN DRUGE POLOVICE (komedija). Red Sreda popoldanski. Vstopnice tudi v prodaji. Ob 19.30 — A. Ayckboura: LJUBEZEN DRUGE POLOVICE (komedija). Red Sreda. V četrtek bo v MGL tretja premiera komedije D. Jovanoviča: Življenje podeželskih plejbojev po II. svetovni vojni ali Tuje hočemo — svojega ne damo. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ Breda. 21. marca, ob 20.30 — Peter Handke: VAROVANEC HOČE BITI VARUH v režiji Istoka Torya ter Jožetom Mrazom, Branetom Ivancem v glav. vlogah. Predprodaja vstopnic uro pred začetkom predstave pri blagajni gledališča na Poljanski 22 a v prostorih Disko kluba. Dijaki ln študentje Imajo 50 % popust. Četrtek, 22. marca, ob 20.30 — Rudi Šeligo: KDOR S KAK, TISTI HLAP v režiji Dušana Jovanoviča ter Aljo Tkačevo. Po-' lono Vetrihovo, Markom Simčičem in Božom Sprajcem v glavnih vlogah. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Torek, 20. mira. ob 16. url; Peter Boččč: IGRAČKE Z NAPAKO za abonma »A« ln izven. Vstopnice po 4 din; rezervacije po telefonu 310-610 od 9. do ia. ure. O®0 !©e°p,omrsk' ©o© LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA ROČNE LUTKE, Resljeva c. 36 Torek, 20. marca, ob 16. uri — I Aleksander Marodič: KRIKEC 1 IN PIKEC — zaključena predstava za Osnovno šolo Boris Kidrič Ljubljana. MARIONETE, Levstikov trg S Sreda, 21. marca, ob 16. uri — Svetlana Makarovič: SOVIČA OKA — zaključena predstava za Osnovno šolo Vič Ljubljana. Četrtek, 22. marca, ob 17. uri — Otfried Preussler — Jože Pengov: MALA ČAROVNICA — za izven. Predprodaja vstopnic za četrtkovo predstavo pravljične lutkovne igre MALA ČAROVNICA je vsak dan od 10. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva c. 36 in pol ure pred začetkom predstave pri blagajni v MARIONETNEM gledališču. Rezervacije vstopnic so vsak dan od 10. do 12. ure po tel. štev. 312 020. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Torek, 20. marca, ob 19.30 — Marlowe: TRAGEDIJA O DOKTORJU FAUSTU. VI. mladinski abonma in izven. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Maribor Torek, 20. marca: ni predstav. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica Torek, 20. marca, ob 20. uri — P. Ch. Zauner: STRAH (črno-šolki) — gostovanje v Kopru. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj Torek, 20. marca, ob 10. uri — L. F. Baum: ČAROVNIK IZ OZA — za os. šolo Cerklje. Ob 15. uri — Buck-Payer: CI-PEK IN CAPEK — za šolo L. Seljak. Ob 18. uri — S. A. Puget: SREČNI DNEVI — za KUD — Šenčur. V okviru občinskega srečanja mladinskih skupin »Naša da 73«. RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA bo v sodelovanju z Radiom Maribor priredila jutri ob 20. uri enajsto javno oddajo »KOMORNOGLASBENI STUDIO«. Koncert s hkratnim radijskim prenosom bo v velikem studiu RTV Ljubljana, Tavčarjeva 17, in kazinski dvorani v Mariboru. Sodelovali bodo: pianist Marijan Lipovšek, violončelist Miloš Mlejnik. klarinetist Valter Petrič, trobentač Jože Dobrovnik in baritonist Emil Baronik. Pri klavirju bodo Nada Oman, dr. Roman Klasinc in Božena Atanasovski. Vstop na koncert je brezplačen. Razstave NARODNI MUZEJ LJUBLJANA V razstavišču ARKADE, Trg revolucije 18 je odprta razstava »STOL V PETIH TISOČLETJIH«. Razstava vsebuje 92 originalnih primerkov in 25 fotografij, ki opozarjajo na najbolj značilne momente v pettisočletnenv razvoju stola Razstava bo odrpta do 20. 3. 1973, vsak dan od 10. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Zlata ženska sredina Rezultati preučevanja: med ženskami je malo genijev, več sredinstva Angleška psihiatrinja dr. Co. rimne Hutt z oxfordske univerze je v svoji knjigi »Moški in ženske« ugotovila očitne prednosti žensk pred moškimi. ženske da so odpornejše proti boleznim, dočakajo višjo starost, imajo občutljivejši voh, sluh in tip, so bolj čustvene in družabne, bolj nadarjene za izražanje, za učenje jezikov, imajo boljši spomin — vendar pa niso tako dinamične kot moški, ne tako močne in ne tako visoke, med njima so geniji redki. Vendar ima neka Karolina Dinicu najvišji inteligenčni kvocient na svetu: 186 (Einstein le 173). sveti Urh, sveti Maver, sveta Lucija, sveti Mišel in Mati Marija na Mengorah.« In kot je bilo dogovorjeno, so se, ko je udarilo iz zvonikov plat zvona, začele zbirati gruče puntarjev iz vseh vasi. Punt! Kot znamenje so puntarji nosili na prsih, skrite pod srajcami, lesene leskove križce. Punt je izbruhnil nenadoma in presenetil gospodo po gradovih. Punt ali »zveza«, da si priborijo nazaj stare pravice, da odpravijo krivične davke in krivične dajatve. Med puntarji je bil tudi Andrej Laharnar, tisti, ki je znal »bukve brati.« Ves zamišljen je šel med zadnjimi navzdol proti Ročam in Slapu. Zjutraj je bil bral v starih bukvah: »Vzamite si k ušesam vi, kir čez njih veliku gospodujete, kateri se povzdigujete čez folke ... Zakaj vi te nje-goviga Krajlestva službaniki. Ali vi nikdar prov ne sodite, inu ne držite pravde, inu ne sturite tega, kar je Gospud postavil. On bu celu grozovitu inu v kratkim nad vas prišel, inu pojde ena celu ostra sodba čez oblastnike.« Puntarski plaz nad Gorico To je bilo 27. marca 1713. Okrog 500 puntarjev s Tol minskega se je pri solkanskem pokopališču srečalo s tolminskim grofom Coronini-jem. Ker je želel zvedeti za vzrok prihoda tolikega števila svojih podložnikov, so mu povedali, da gredo obračunat z davkarjem Bandelom Grof je obrnil konja in odjahal po ročat namestniku deželnega glavarja grofu Adamu Stras-soldu. Ta je takoj zajanal ko nja in s seboj vzel 40 mušketirjev in nekaj dragoncev. Grof je puntarje skuša! pre govoriti, naj odnehajo, vendar zaman. Potem se je zgodilo, da je grof ukazal mušketirjem, naj streljajo na puntarje. Eden se je zgrudil smrtno zadet, dva sta bila pahnjena v Sočo, 25 so jih muš ketirji ujeli. Drugi so se razbežali. Naslednji dan, 28. marca 1713, pa je nad Gorico prišlo nad 5000 puntarjev. Pri solkanskem mostu so se puntarjem pridružili še grofovi brambovci. Ko so puntarji prišli na Travnik, so obkolili glavarjevo hišo in zahtevali osvoboditev prejšnji dan ujetih kmetov, zraven pa še osvoboditev kmetov, konjev in blaga, ki jih je bil zadnje dni dal zapreti oderuški davkar Bandel. Čeprav je glavar poslal po pomoč v Gradi- iimiiiiiiiiiiMimiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii oglašujte v dnevniku DELO miiiimiiiiiiiiiiiMmimiiiimmimiiiiiiiiimii ško, meščanom pa naročil, naj se uprejo kmetom, ni nič dosegel. Puntarji so nadzorovali tudi grad, kjer je bilo shranjeno orožje za obrambo. Tako glavarju ni kazalo drugega, kot da je kmetom ugodil; obljubil je, da bo preiskal vse pritožbe zoper davkarja Bandela in da za naprej ne bo več treba plačevati drugih dajatev razen tistih, ki so predpisane v cesarskih odredbah. Moral je izpustiti tudi vse zaprte kmete. Vendar so puntarji pred odhodom iz Gorice razdejali hišo davkarja Bandela in zaplenili vso njegovo imovino. Po tej prvi zmagi so odšli domov, voditelji punta pa so snovali načrta za razširitev punta na vso deželo. Puntar-sko-revolucionami val je zajel Kras, Brda, Furlanijo in Istro. Ko je rihemberški grof Lanthieri nagovarjal puntarje, naj postopajo po pravnih določbah in vložijo pritožbo na cesarja, mu je vodja puntarjev v Komnu, Jakob Švara, odgovoril: »Mi nočemo pravde, marveč vojno, in vsa dežela in Kranjska bosta združeni z nami.« Eden izmed voditeljev tolminskega punta Gregor Kobal pa je dal za tiste čase — razumljivo da za fevdalce — naravnost veleizdajalsko izjavo: »Njegovo cesarsko veličanstvo je le naš služabnik. Mi-oomo šele sedaj stvar prav poprijeli.« Se pravi, da so puntarji že snovali tudi svojo oblast! Podložniki rihemberškega grofa so vzeli grofu tudi urbar, ki ga je potem podnevi in ponoči varovala — puntarska stra-id. Čez mejo v Furlanijo V Štanjelu so se podložniki grofa Kobenzla uprli in niso več hoteli opravljati tlake. Gosposka je potem poročala, »...da se podložniki izgovarjajo, da jim je 10 zabranje-no oa vse dežele, ki jo po svoje imenujejo Nassa Desel-la.« Iz tega je razvidno, kako je takratni fevdalni gosposki celo — naša dežela — zvenelo tuje. Kako se je upor širil, so dne 20. maja 1713 ugotovili cesarski svetovalci. S Tolminskega se je upor razširil na gospostva: Kanal, Rihemberk, Štanjel, Devin, švarcenek, So-čerb, Novi grad in na ves proti morju se raztezajoči Spodnji Kras. Dne 14. maja 1713 poroča eksekutor iz Zagorja, da uporniki po napadu na Devin že ogrožajo tudi Za-graj. Dne 7. maja 19713 pa poročajo iz Trsta, da so uporniki prišli v Trst in da so namenjeni naprej v Istro. Za nas, ki živimo ob meji, je še posebno važno zvedeti, da je velik tolminski punt v marcu 1713. leta pljusknil tudi čez mejo v Furlanijo. Ravnatelj goriškega muzeja prof. Branko Marušič je pred desetimi leti objavil v publikaciji »Goriški knjižničar« članek, v katerem navaja izčrpen seznam zgodovinskih obdelav tolminskega punta. Med drugim omenja, da je leta 1912 Italijan Edoardo Tra- versa objavil izbor virov iz dunajskih arhivov. Napisal je članek, ki je bil potem objavljen v podlistku v gori-škem časniku »L’Eco del Li-torale.« Pisec članka imenuje upor — »furiansko-slovensko gibanje.« V uvodu piše, da je bilo po končanem puntu obglavljenih — 72 kmetov. Navaja tudi imena nekaterih, med drugimi Furlana Crusi-za iz Villanove, (pri Fari). Od Slovencev pa: Maraž, Bratuž (imenovan Gobzner) iz Cepovana, Gradnik, Kragl, Kobal, Mlinih, Podgornik, Lahar-ner in Lapanja. Omenili smo le nekaj dogodkov iz -časa velikega tolminskega punta, v spomin na dni, ko je po vsej Primorski vrelo uporniško razpoloženje. Slovenija Ko so se dogajali primeri, kakršen je tale: Pred začetkom upora je eden izmed tisočev tolminskih puntarjev izvlekel izpod skrinje zarjavelo sekiro, jo pritisnil na srce in čelo, nazadnje pa jo je še poljubil in dejal: »Ti si sedaj moja ljubica!« Potem je sekiro nasadil na toporišče m do shranil v temen kot. Vzel jo bo, ko se bo oglasil plat zvona pri svetem Urhu — znak za upor. Kar sama st ponuja primerjava: ko so Primorci 1941. — po 228 letih — izvlekli iz skrivališč zarjavele puške iz prve svetovne vojne in šli z njimi nad fašiste. A PAGON — OGAREV tEred petindvajsetimi leti NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZIDARJI TEKMUJEJO — V Ljubljani se je začelo tekmovanje najboljših slovenskih zidarjev, ki zidajo na novi način opečne zidove. 2e na vse zgodaj je bilo na gradilišču generalnih direkcij ministrstva za industrijo in rudarstvo vse živo. Zidarji in njihovi pomočniki so še enkrat pred začetkom pregledali določena mesta in se po razgovorili med seboj. Ko je zvonec dal znak za začetek tekmovanja, je sto in sto rok začelo delati. Silna volja do zmage je naše zidarje izpodbujala pri delu in zidovi so pred očmi rastli, kakor gobe po dežju. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo vse dotlej, dokler ne pridejo do strehe. Ne bi bilo napak, če bi Ljubljančana obiskali naše zidarske strokovnjake, kjer bodo ob plemenitem tekmovanju našli prav toliko, če ne več užitka, kakor so ga našli pri smučarskih skokih v Planici. (Slovenski poročevalec, 20. marca 1948) MUČEN INCIDENT V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU — Danes bi se imeli vršiti v mariborskem gledališču dve opereti: popoldne »Urh, grof celjski«, zvečer pa »Tri mladenke«. Obe predstavi sta bili razprodani in je prišlo pred gledališče zlasti mnogo okoličanov, ker je praznik. Popoldne pa je naenkrat javil baritonist Arhipov, da ne poje. Z gledališkim vodstvom se je namreč spri zaradi honorarja in tako so morali občinstvo poslati domov. Tudi večerna predstava je morala zaradi tega odpasti. (Jutro, 20. marca 1923) -“-M?* # ' ' - - 3Š OBRAČUN — Kmetje napadajo fevdalce Iz Vlvasorjeve Slava Vojvodine Kranjske Javna občila ffOk ■ ■ ■ Sirjenje eviz S populacijsko ekspanzijo tudi radijska in televizijska ekspanzija po svetu - Prevladujeta pa zabava in vzgoja — Največ televizorjev je v ZDA — PARIZ, marca (Tanjug). Televizije je z vsakim dnem več. V letopisu OZN piše, da imajo največ televizorjev še vedno v ZDA (412 na tisoč prebivalcev). Na drugem mestu je otočje Bermuda v Atlantskem oceanu, kjer pride 315 malih ekranov, sledi Švedska s 312 televizorji na tisoč ljudi in nato Velika Britanija z 293 televizorji na enako število prebivalcev. Analiza televizijskih programov v petdesetih državah je pokazala, da v dvajsetih od njih predvajajo gledalcem program, v katerem je domača snov udeležena z manj kakor 50 odstotki. Velike države, ki imajo več televizijskih študijev in mrež, pa nudijo svojim gledalcem več tisoč ur lastnega (domačega) programa na teden. Podatki o ZDA niso objavljeni; v Kanadi na primer predvajajo tedensko 7847, v Braziliji pa 3137 ur domačega programa. Večina držav si prizadeva, Turizem Vse drvi v metropolo Washington, turistično središče ZDA — 700 milijonov dohodka samo od turizma — Kitajska medveda, sijajna atrakcija — Praznik češnjevega cveta WASHINGTON, marca — Mestni in turistični očetje po svetu so gotovo nevoščljivi, ko preberejo, da je glavno mesto ZDA, Washington, hkrati tudi turistična prestolnica države, in to brez konkurence. dom Komenskega 9 Toirek. 20. marca, ob 17. uit: STRAŠNI VOUK, ura pravljic za otroke od S. do I. leta. KONCERTNI ATELJE Društva slovenskih skladateljev vabi na koncert LJUBLJANSKEGA PIHALNEGA TRIA (Rupel. Karlin, Cer-ne)v torek, 20. marca 1973, ob 20. uri. Spored: Brero, Švara, Bravničar, Srebotnjak, Fortner. Razstavlja akademski slikar LajCi Pandur ml, 2423-K Čeprav ima ameriška celina celo vrsto privlačnih pokrajin in čudes, na primer Florido, zahodno obalo, nacionalne parke ali Disnejrland, je vendarle Washington tako po številu turističnih obiskovalcev kot po turističnih dohodkih prvak. Lani se je v mestu mudilo okrog 18 milijonov domačih turistov in ga obogatilo za dodatnih 700 milijonov dolarjev. Tako se je Washington po številu turistov ta po dohodku od turizma povzdignil v turistično prestolnico države, turizem pa je postal poglavitna gospodarska panoga glavnega mesta, če ne računamo kongresa in orjaškega aparata zvezne administracije. Zaradi česa je Washington glavna turistična »Meka« v državi? Strokovnjaki vam lahko takoj naštejejo kopico razlogov, zaiadi katerih se za znamenitosti \Vashingtona zanimajo obiskovalci z zahodne in vzhodne obale, iz južnih držav in osrednjih ravnin. Bolj kot za karkoli drugega gre verjetno za zakoreninjeno navado in potrebo povprečnega Američana, da se navdušuje nad simboli ameriške zgodovine in veličine. Zaradi tega vsekakor štejejo med deset največjih turističnih atrakcij v Washingtonu Bela hiša, kongres, spomeniki in spominski parki na čast predsednikov Washing-tona, Lincolna in Jeffersona, Kennedjrjev kulturni center, a tudi tako prozaične ustanove, kakršni sta državni arhiv ali vrhovno sodišče ZDA. Ču En Lajevo darilo privablja milijone Američanov Toda deset tradicionalnih privlačnih točk se je nedavno obogatilo z novima »primerkoma«. Med na j več j e wa-shingtonske znamenitosti prištevajo turistične agencije zdaj tudi medvedji par — pandi, ki ju je Cu En Lai poklonil predsedniku Nixonu in ki sta takoj dobila neverjetno pomembno vlogo vwa-shingtonskem turizmu. Kadar je lepo sončno vreme, pride v washingbonski živalski vrt tudi do 75.000 ljudi, da si ogledajo medvedji par. Doslej so to znamenitost videli že milijoni Američanov. Zadnja novica o pandah je, da sta samica Ling-ling in samec Hsing-hsing začela kaza ti, da nista več ravnodušna drug do drugega ali, kot bi lahko rekli, da se »rada vidita«. Strokovnjaki so že izračunali, da morda lahko pričakujejo prirastek v najprimernejšem trenutku — pred 4. julijem 1976 ali okrog tega datuma, ko bo Amerika proslavljala 200-letnico obstoja. Pa recite, če niso kavlji, da znajo vse tako lepo predvideti že zdaj, ko manjkata do velikega trenutka še dobri dve leti. Washingtonska turistična privlačnost je tudi tako imenovani »praznik češnjevega cveta«, ki ga slavijo vsako le; to aprila. Poleg številnih drugih privlačnosti tega praznika zbuja veliko pozornost krona, ki jo nosi princesa festivala, 17-letna deklica. Krona je vredna okrog 250 tisoč dolarjev. Sestavljena je iz 1589 biserov, vsebuje pa 38 unč (unča je 31,10 g) 14-karatne-ga zlata. In kar je pri vsej tej zadevi najbolj eksotično — izdelal jo je po lastnem načrtu in jo poklonil upravi festivala sloviti japonski izdelovalec »kultiviranih biserov« Mikimota. Kaže, da se je poslovni duh lepo povezal s tradicionalnim praznikom. Ni izključeno, da je Mikimotova poteza prispevala k temu, da imajo ZDA v trgovini z Japonsko okrog 4 milijarde dolarjev primanjkljaja. . Toda važno je to, da dobi Washing-ton letno okrog 700 milijonov dolarjev od turistov in da je postal turistična prestolnica države — kar pomeni, da se vse skupaj le splača BRANKO BOGUNOVIC % — Washingtonski obelisk Foto: WASHINGTON arhiv »Dela« da bi nudila občinstvu tako Informativne kakor tudi zabavne oddaje. V Alžiriji so na primer svojih 40 ur televizijskega programa razdelili takole: dobrih devet ur informacij, 8 ur zabave, 8 ur za posebne avditorije, 5 ur za vzgojo in pol ure za narodnostne manjšine. V večini držav pa vendarle prevladuje zabava, kar pa nikakor ne pomeni, da so informacije zapostavljene. V Braziliji, Cilu, Franciji in Španiji je informacijam posvečena tretjina programa. V Ljudski republiki Kongo pa celo več kakor polovica. Na Kubi ter v Siriji in Izraelu je več kakor polovica programa vzgojnega značaja. V Indiji je vzgoje za dobro tretjino, v Gani, Jordaniji in Singapuru pa četrtina. V petindvajsetih državah je ekonomska propaganda na televiziji prepovedana. Preporod radia Širjenje televizije pa ne pomeni odmiranja radia. To se je pokazalo posebno, ko so prišli v splošno uporabo tranzistorski sprejemniki. Ofenziva tranzistorskih sprejemnikov je prodrla v zadnje kotičke našega planeta. V ZDA pride na primer na 1000 prebivalcev kar 1412 radijskih sprejemnikov. Tranzistor je posebej pomemben za dežele v razvoju, kjer je glavno sredstvo za informacije, saj je veliko ljudi nepismenih in tudi časopisi ne prodro v 'oddaljene predele. V Aziji (izvzemši Japonsko) pride na 1000 ljudi približno 224 radijskih sprejemnikov. V Latinski Ameriki je radio najbolj razširjen v Argentini, kjer pride na 1000 ljudi kar 370 radijskih sprejemnikov, v Braziliji pa samo 60. še najbolj počasi se radio uveljavlja v Afriki. Res, da v Egiptu in Liberiji pride na 1000 ljudi 132 radijskih sprejemnikov, toda v Zaire pridejo komaj štirje na tisoč. Občanov barometer Nemogoče - mogoče Srečko Ivančič iz Tuhinjske doline o tem, kaj Tuhinjce najbolj tare Tuhinjska dolina je dolgo z zavistjo gledala na sosednje doline, kako se razvijajo in sanjala o lastnem napredku. Potem se je zgodilo tisto, kar so želeli vsi Tuhinj-ci: lani so stekli prvi kilometri asfalta. »Nič več se ne počutimo odrezani od sveta,« je dejal SREČKO IVANČIČ, šef krajevnega urada Tuhinj in tajnik krajevne skupnosti. »Kako velik je vaš krajevni urad? »Zajetna 43 vasi in zaselkov od Kavrana do Kozjaka oziroma njegovega vrha.« 0 Kakšno je vaše delo? »Opravljam vse mogoče in nemogoče reči, saj veste, da Je delo z ljudmi vedno pestro.« 0 Katere so nemogoče reči? »Veste, ljudje prihajajo sem z razvnovrstndmi prošnjami, ki se česfo krajevnega urada sploh ne tičejo. Tako moram na primer včasih posredovati tudi v sporih med sosedi, pisati prošnje za zaposlitve, razne pritožbe itd.« 0 Kaj pa Tuhinjce najbolj tare? »Za cesto smo se dolgo oufali in zbirali denar z vseh koncev. Sami smo zanjo prispevali nič manj kot 2,8 milijona dinarjev. Vendar pa je Kozjak še naprej ostal nepremagan oziroma cesta je narejena napol. To nas sicer tare, vendar smo optimistični. Ce smo zmogli zgraditi 14 kilometrov, bomo pa še preostalih dvanajst.« 0 Kako sta kaj z vodo, saj so vasi precej raztresene? »S pomočjo krajevnih skupnosti in prebivalcev smo veliko naredili. Vodo imajo v glavnem vsi. Problematično Je še v Lazah, kjer je stari vodovod postal pretesen, vendar ga bomo kmalu razširili.« 0 Mi to pomeni, da tuhinjske vasi rastejo? »Ja, zadnja leta, zlasti odkar se je zvedelo, da bomo imeli asfalt, so ljudje na veliko začeli graditi in popravljati svoje domove.« 0 Bi lahko rekli, da Tuhinjci bolj kot nekdaj ostajajo doma? »To bi težko rekel, ker se na primer hribovske vasi še naprej praznijo. Mladi odhajajo, ostajajo starci.« 0 Od česa potem Tuhinjci v glavnem živijo? »Čistih kmetov je zelo malo. Ljudje si v večerni služijo kruh v Kamniku in drugod. Na delo se vozijo zlasti zdaj, ko imamo oasto.« • So avtobusne zveze dobre? »Moram reči, da so ljudje kar zadovoljni, zlasti z zvezami do Podkozjaka, do koder sega asfalt.« # Kako je s kmetijstvom, imate kaj preusmerjenih kmetij? »Najbolj pogumni so šli v preusmeritev in gojijo živino na sodoben način. Takih imamo osem, ostali pa so se že začeli zanimati za to novost.« 0 Kako bi po vašem najlaže zadržali mladino doma? »Tako, da bi kmetijstvo urejali drugače kot doslej.« 0 Tuhinjska dolina je lepa, ali kaj govorite o turizmu »Ja, o tem se na veliko pogovarjamo, saj imamo vse pogoje, da uspemo s kmečkim turizmom. Ljudje so zainteresirani in čakajo pobud.« 0 Imate kako vprašanje za javnega delavca? »Trgovina, kakršno imamo na Lazah, je prava sramota. Ali jo trgovsko podjetje »Kočna« namerava obnoviti ali bomo morali sem poklicati koga drugega, saj sem hodijo kupovati ljudje iz 12 vasi?« Občanu je 'odgovoril DANILO CERKVENIK, direktor trgovskega podjetja »Kočna« v Kamniku: »Naši samoupravni organi že nekaj časa opozarjajo, da bi morali adaptirati hišo, v kateri je trgovina na Lazah. Ker pa gre za zelo staro stavbo, bi za obnovitev potrebovali precej sredstev. Z lastnimi sredstvi obnovitve ne bi zmogli, zato smo občinsko skupščino Kamnik zaprosili, da bi nam iz sklada skupnih rezerv dala dolgoročni kredit 300 tisoč dinarjev. Za zdaj še nismo dobili nldgovora.« ALBINA PODBEVSEK Start 7. maja? V Štepanjskem naselju naj bi bilo 3097 stanovanj, streho nad glavo pa naj bi dobilo deset tisoč stanovalčev LJUBLJANA, 19. marca. V Štepanjskem naselju v Mostah naj bi 7. maja letos zasadili prvo lopato. Takrat naj bi pričeli namreč z urejanjem zemljišč za prvo usmerjeno in cenejšo stanovanjsko sosesko, v kateri naj bi bilo 3097 stanovanj in v katerih naj bi dobilo streho nad glavo skoraj 10.000 stanovalcev. O predlogu odloka o sprejetju zazidalnega načrta za S tepanjsko naselje so se danes pogovarjali in sklepali člani sveta za urbanizem skupščine mesta Ljubljane, na svojo sejo pa so povabili tudi člane enakega sveta skupščine Ljubljana—Moste—Polje. kjer naj bi na skoraj 40 tisoč hektarjih pričelo rasti novo naselje. Iz osnutka odloka, ki ga bo dokončno sprejela mestna skupščina, so črtali 5. člen, ki je predvideval, naj bd lokacijska dovoljenja za objekte izdajali šele potem, ko bo zazidalni načrt opremljen z dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove. Menili so namreč, da so idejni projekti izdelani že do take faze, da bi odločitev, kot jo je pred- Delo pred novim sklicem Prva, volivna konferenca novega sklica MK ZMS Lj. bo 26. marca LJUBLJANA, 19. marca — Mestna konferenca ZMS Ljubljana bo v prihodnjem mandatnem obdobju sestavljena po delegatskem načelu. Člane stalnega dela so že izvolile občinske organizacije ZMS v Ljubljani na svojih rednih volilnih konferencah, dale pa jih bodo še JLA v Ljubljani in specializirane organizacije. Na zadnji seji konference tega sklica so to novo organiziranost ljubljanske mladine tudi potrdili in sprejeli začasni pravilnik za volitve. Na zadnji seji je predsedstvo MK ZMS Ljubljana določilo,. datum sklica prve in volilne konference novega sklica, ki bo 26. marca. Kot kandidacijsko telo pa je obravnavalo tudi predloge kandidatov za nov predsedstvo, predsednika in sekretarja MK ZMS Ljubljana ter predloge kandidatov za predsedstvo, predsednika in sekretarja RK ZMS. Za sekretarja mestne organizacije ZMS je predlagan Josip Fileš iz aktiva ZMS Litostroj, za predsednika pa Miha Ham iz aktiva žito. Predsedstvo MK ZMS Ljubljana je podprlo mladince iz Ljubljane, ki kandidirajo za člane predsedstva RK ZMS, podprli so tudi kandidaturo Ljuba Jasniča z Jesenic za predsednika republiške konference ZMS, niso pa podprli kandidature Zdenka Malija za sekretarja RK ZMS, ker po njihovem mnenju ni bilo dovolj razlogov zanj. V. P. videl osnutek odloka le zavirala izdajo spremljajoče dokumentacije. Tudi to, so menili, naj bi bil način bolj elastične politike gradnje stanovanj. V razpravi pa so se omejili na nekaj pripomb, ki so jih stavili občani na javni razgrnitvi, oziroma so jih dali člani sveta in gosti na današnji seji. Različni faktor pri izračunavanju stroškov za urejanje zemljišča najemniških na-pram lastniškim stanovanjem, se mnogim ni zdel najbolj pravičen, čeprav so se strinjali, da so tudi bodoči etažni lastniki dovolj zaščiteni in bodo ceneje prišli do stanovanj kot kjerkoli drugje v Ljubljani. Tudi glede števila garažnih. Hitreje z enakimi vrtci! V šišenski občini na zborih volivcev sprejet občinski proračun LJUBLJANA, 19. marca — Zborov • volilcev, ki so bili v šišenski občini od 27. februarja do 12. marca v dvajsetih krajevnih skupnostih, se je udeležilo kakih 1.500 občanov. Udeleženci so predlog občinskega proračuna dopolnili s svojimi predlogi, sprejeli pa so oba predloga proračunov — občinskega in mestnega. Udeležba je bila zadovoljiva, pri tem pa v Šiški ugotavljajo, da sta bili udeležba in razprava na zborih v podeželskih krajevnih skupnostih pestrejši. Na večini zborov volilcev, ko so govorili o predlogu občinskega proračuna, so ugotavljali, da potrebe pač prekašajo denarne zmogljivosti. Hkrati pa so poudarjali, da občina, ki je namenila krajevnim skupnostim za letošnje leto toliko denarja kot lani, ni imela druge možnosti, zato so predlog proračuna tudi sprejeli. Razpravljali so tudi o gradnji vrtcev in šol z denarjem iz samoprispevka. Zavzeli so se za to, naj se zemljišča, na katerih bodo stali vrtci in šole, zaradi hitrejšega pristopa h gradnji že vnaprej pripravljajo. Zaradi cenejše gradnje pa naj bi gradili več enakih vrtcev. B. P. oziroma parkirnih prostorov je bilo več pribomb. Sklenili so, da predvidijo načrtovalci dovolj površin v te namene, da se ne bi več dogajalo, da bi stanovalci gradili garaže na zelenicah, kot je bil to primer že v mnogih ljubljanskih soseskah. Opozorili pa so tudi na to, da bodo bodoči stanovalci Stepanjskega naselja predvsem mlajše družine z otroki, kar bo še posebno v prvih letih življenja nove soseske terjalo več prostora v vrtcih in šolah. Omenili so tudi možnost montažne gradnje dela teh kapacitet, ki bi se kasneje, ko bo soseska »ostarela«, lahko uporabile v druge namene ali bi se odstranile. Nekaj pripomb in predlogov je bilo še o morda premajhnem preskrbovalnem centru, skoraj 900 m dolgi ulici brez javnih objektov, diferencirani lokaciji lastniških in najmenih stanovanj ter drugem. V. SMOLE Start že leta 1974? •• •->. 'v' V- vA\-. > ■ . - v .v .-:i : . (:y f * TRDEN DOGOVOR — Ko si je v četrtek prejšnji teden naš fotoreporter provokativno zaželel Šilce moč-nega, so mu pri Daj-damu ponudili sadni sok ali kavico — kot drugim gostom! Začel je veljati dogovor o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred sedmo jutranjo uro. Pravzaprav smo skoraj prepričani, da bo pomagalo. Kaj pa po sedmi uri? Fot0: j. Zrnec tčvans e umira? Če bomo nadaljevali prakso, da je posek edino, kar lahko naredimo za drevesa, bo drevo v Ljubljani kaj kmalu le še redkost, eksponat za muzej Za ljubljanska »zelena« pljuča smo vsi zaskrbljeni. Drevesa se suše, umirajo, nekatera posekamo sami, ne posadimo pa novih. Vsa »skrb« se konča z nekajdnevnimi protesti, kadar pade posekano zdravo drevo, potem pa običajno utihnemo. Ni mogoče ugotoviti točnega števila odmrlih ali posekanih dreves v Ljubljani, ki jih nismo nadomestili z drugimi; filmski arhiv, ki so si ga ustvarili komunalni inšpektorji pri mestnih inšpektorskih službah, pa zgovorno priča, da je v našem mestu vsako leto nekaj dreves manj. Kot da ob vseh »besednih« skrbeh za drevesa in zelene površine pozabljamo, kako zelo nam je zelenje potrebno. Z raznimi nestrokovnimi posegi uničimo prenekatero drevo z bujno zeleno krošnjo, ki prične zatem kmalu propadati. Ne potrudimo se, da bi strokovno ugotovili, za- kaj začno nekatera drevesa umirati. Rezultati take študije bi nam lahko pomagali najti rešitev, da ne bi več ponavljali že storjenih napak. Proučit; bi morali, kje bo določeno drevo bolje uspevalo, ne pa, da samo ugotavljamo, da določen kraj ni primeren za posamezne vrste dreves in to tedaj, ko se pri-čno drevesa sušiti. Se najbolj pomembno pa je, da vsako staro ali bolno drevo, ki ga odstranimo, takoj nadomestimo z novim. Ce bomo nadaljevali z doslej najpogostejšo prakso, da je posek edino, kar storimo za mnoga drevesa, se nam kaj lahko pripeti, da bo drevo v Ljubljani le še redkost. B. PODOBNIK Problem Karlovškega mostu se — končno — približuje rešitvi LJUBLJANA/ 19. marca — Karlovški most je eno izmed najožjih prometnih grl Ljubljane in o tem žgočem problemu razpravljamo že več let. Te dni smo zvedeli, da strokovnjaki republiške skup-nosti za ceste pripravljajo vse potrebno, da bi bila letos končana vsa predinvesticijska dela, prihodnje leto pa bi že »štartaJi« z novim mostom čez Gruberjev kanal. Novi most bi imel štiri vozne pa-sove, pomaknjen pa bi bil približno 40 m južneje od starega Karlovškega mostu. Občina, mesto in republika naj bi se letos dogovorili tudi o sistemu financiranja, tako da bi prihodnje leto končno začeli graditi ta težko pričakovani in prepotrebm objekt. Razpravljajo tudi še o varianti križanja med dolenjsko železnico in cesto čez novi most (nadvoz ali pod-•voz), vrh tega pa bo treba ob tej investiciji porušiti nekaj starih hiš, ki so v napoto. I. P. »Cvrček za pečjo« Gledališka skupina Zalog pri Ljubljani je za sezono 1972/73 v okviru revije gledaliških skupin občine Moste-Polje naštudirala komedijo v III. dejanjih »Cvrček za pečjo« po povesti Charlesa Dickensa. Delo je režiral Ivan Lukančič po prevodu dr. Iva Šorlija. Prvo uprizoritev je skupina imela že 11. marca v počastitev dneva žena, gostovala pa bo še v Komendi, Viru pri Domžalah ter ostalih krajih Slovenije. V. SLUGA Konec »čiščenja tal« LJUBLJANA — V torek ob 17. uri bo v Potrošniškem informativnem centru v Gradišču 2 zadnji prikaz čiščenja tal z Iskrinima Hoover gospodinjskimi aparati za čiščenje tal. Modeli Zlatiborka LJUBLJANA — V butiku tovarne »Pletenina« in v poslovalnici »Interexporta« na Titovi cesti bodo danes začeli prodajati ekskluzivne pletenine, (ročne izdelke) iz Sirogojne v Srbiji. To so modeli »Zlatiborke«, ki so na raznih sejmih dobili priznanja, med drugim tudi nagrado na Sejmu mode v Ljubljani. To so jopice, plašči itd. Razprodaja bo trajala teden dni. Usoda Svobode \r v Šentvidu že dolgo časa je minilo od takrat, ko je Dom Svobode v Šentvidu služil svojemu na. menu. Ne samo, da je bil zatočišče raznim kulturnim skupinam, ampak je dolgo časa deloval tudi kot kinodvorana. Danes ne služi ne enemu ne drugemu. Zakaj takšna politika, ko pa na vsakem koraku ugotavljamo, da nam primanjkuje takih in drugačnih prostorov? Reden gost Doma Svobode so bili tudi dijaki gimnazije Šentvid, posebno pa njihova dramska skupina, ki je dolga leta uspešno delovala. Dramska skupina ima tudii letos vrsto problemov s prostorom in organizacijo prireditev. V Domu Svobode bi lahko nemoteno delovali ne samo dramske skupine, ampak tudi mnoga druga društva in krožki. žal pa je zgradba popolnoma zapuščena. Dom so zaprli zaradi obnovitvenih del, ki naj bi se začela že ob koncu prejšnjega leta. To delo pa se še danes ni začelo. Kdo je krivec za ta zastoj? Potrebno bi bilo, da bi krajevna skupnost Ljubljana— Šentvid naredila jasen program uporabljanja tega objekta. Ne bi bilo narobe, če bi se ta organ tudi posvetoval z vsemi zainteresiranimi in z njimi skušal najti rešitev, ki naj bi ustrezala vsem prizadetim strankam. J. KOS Obisk iz Kraljeva MARIBOR, 19. marca — Predstavniki občinskih konfe renc SZDL Kraljeva in Maribora so se sporazumeli, da bo delegacija občinske konference SZDL Kraljevo obiskala Maribor in se seznanila z metodami in načinom delovanja organizacije SZDL v Mariboru. Sekretar občinske konfe-renče SZDL Maribor Gorazd Mazej je predlagal Kraljevčanom, da bi njihova delegacija od 28. do 30. marca obiskala Maribor. M. K. Pogrebi danes LJUBLJANA: Na Žalah bodo danes svojci pospremili na zadnjo pot 74-letnega upokojenca Karla Lapajna (ob 11. uri); 45-letnega upokojenca Jožeta Težaka (ob 12.45); 55-letnega delavca Vinka Marinčiča (ob 13.30) in 74-letne-ga posestnika Franja Novaka (ob 12. uri). V Šmartnem pod Šmarno goro pa bo ob 16. uri pogreb 74-letnega upokojenca Franca Bizjaka. R. D. Delavci v komunalnem podjetju Tlak so prekinili delo — Je res neinformiranost spet povzročila razburjenje? LJUBLJANA, 19. marca. Zaposleni v komunlnem podjetju »Tlak«, ki so se v začetku letošnjega leta, enako kot zaposleni v Snagi, z referendumom odločili za spojitev omenjenih komunalnih podjetij, danes niso delali. S tem so protestirali proti postopku »Snage«, ki jim je v soboto odpeljala v svoje graže devet tovornih avtomobilov. V soboto so prišli predstavniki Snage v Tlakove garaže v Stanežičah in zahteva-li od Tlakovih šoferjev, da peljejo svoja vozila v garaže Snage. Osnutek predlogov o skupnem poslovanju obeh komunalnih delovnih organizacij, ki ga pripravlja komisija, v kateri so predstavniki obeh kolektivov, namreč predvideva, da bi bil ves avtopark z izjemo smetarskih vozil na enem mestu, in sicer v garažah Snage, šoferji Tlaka, ki o vsem tem niso bili obveščeni, so se uprli in svojih vozil niso hoteli izročiti, zato je moral vodja Tlakovega strojnega parka v soboto poklicati na pomoč celo miličnike. Tla RADENCI Dobrote pomurskih gostincev Drevi ob 20.30. uri bodo v zdravilišču Radenska v hotelu Radin pripravili gostinski ples. na katerem bo sodeloval tudi skopski ansambel »Paloma«. Pred plesom bodo v avli hotela Radin pripravili kulinarično razstavo, zatem bodo predvajali film s tekmovanja jugoslovanske barmanske delegacije na Japonskem. Ob 18 uri pa bo v radenski vili Elmina seminar za turistično informativno službo. P. P. kove tovornjake pa so v Snagine garaže odpeljali šoferji Snage. Zaposlene v Tlaku je ta postopek tako razburil, da danes niso hoteli delati. Sklicali so zbor delovnega kolektiva, ki so se ga udeležili tudi vsi iz vodstva Snage. Ti so morali odgovarjati na številne pritožbe zaposlenih v Tlaku. Povedati pa je treba, da je bila večina pritožb in obtožb plod nepoučenosti in neinformiranosti. Kolektiv Tlaka je izrazil bojazen, da ga bo Snaga razbila, da bo propadel, da mu bodo vzeli vsa delovna sredstva in da ne bo mogel več odločati o ničemer. Zaposleni v _ Tlaku so izrazili bojazen, da se bodo morali zaposliti v Snagi in so temu odločno nasprotovali. Po večurni burni razpravi so se delavci Tlaka pomirili. Izkazalo se je namreč in to so spoznali tudi sami — da je bila njihova bojazen neutemeljena. Predstavniki Snage so jim namreč pojasnili* da je pripravila komisija šele predloge bodočega pošlo-vanja skupnega podjetja in da bodo imeli vse možnosti, da te predloge dopolnijo in tudi spremenijo. Snaga bo Tlaku tudi vrnila tovornjake in bo lahko Tlakov avtopark dotlej, dokler se ne bo do točno dogovorili, kako bosta poslovala avtoparka obeh podjetij, posloval tako kot doslej. Ker v obeh podjetjih šele pripravljajo ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, prihaja do nesporazumov med podjetjema. Na današnjem sestanku so delavci Tlaka "kritizirali tudi člane svojega delavskega sveta, ki jih o pripravah na začetek skupnega delovanja obeh podjetij sploh ne obveščajo. Zato so danes sklenili, da se bodo odslej večkrat pogovorili o problemih, ki se pojavljajo okrog spo-‘itve, saj se bodo tako izognili podobnim nesporazumom. B. PODOBNIK Poroke LJUBLJANA: Prejšnji te- den so v poročni dvorani na Magistratu zamenjali samski stan z zakonskim: Upokojenec Martin Bevc in uslužbenka Marija Stopar, orodjar Janez Praprotnik in dijakinja Marjeta Jakič, rez-kalec Ivan Vodlan in knjigo-vezinja Mojica Podlesnik, dipl. inž. Radomir Isakovič in študent Vera Duran, grafik Valentin Oražem in delavka Lidija Kušar, prodajalec Mirko Jurman in optik, Nevenka Marinkovič, kovinostrugar Srečko Košir in strojni tehnik Bogomira Kaučič, gradbeni tehnik Ivan Šafarič in zobotehnik Irena Medvedv brusilec Tomaž Hil-bert in šivilja Marija Udovič, dipl elektroinž. Davor Viličič in uslužbenka Vera Safonov, elektrikar Rado Dremelj in delavka Nevenka Gajšak, podoficir JLA Franc Šalamun in kval. knjigovez Ema Petelin. R. D. Z zbora volivcev v Bohinju — Lastniki vikendov naj bolj sodelujejo v KS BOHINJ, 19. marca. V navadi je že, da skoraj v vseh letoviških krajih prihaja do nesoglasij med občani teh krajev in lastniki letnih hišic. Razlogov je več, v glav nem pa so v tem, da ti ljudje ne sodelujejo pri komu nalnem urejevanju krajev. Ni jim do tega, da bi prispevali k urejanju cest in po-tov. da niso zainteresirani za cestno rasvetljavo, da se kaj radi obkrožujejo z ograjami, tako da niti ni možno pluženje ali odvažanje smeti in podobno. Vrsta takih »problemčkov« je, ki jih zdaj občani vse bolj urejujejo sami ali s pomočjo krajevnih skup nosti ali tudi ponekod s tu rističnimi društvi. Vse to povzroča nesoglasja, ki se kaže jo skorajda na vseh posvetih, sestankih ali zborih volilcev v teh krajih. Nimajo pa prav lastniki vikendov, ki se na to vse ne zmenijo ali celo mislijo in so prepričani, da jim domačini ne privoščijo njihovih počitniških hišic Ne — vsakdo razume, da si želijo mnogi, ki imajo možnost, ob nedeljah ali v počitnicah zapustiti mesta in iskati počitka v naših letoviških krajih. Zato je edini izhod — sodelovanje in zato so predlogi, ki smo jih slišali v Bohinju na zborih volilcev in tudi na posvetu občanov, da naj bi se tudi lastniki vikendov organizirali in poslali svoje zastopnike v krajevne skupnosti Tako bi lahko skupno premagovali vse težave, pomagali bi lahko tistim, ki žele uvesti red v vasi in naselja in seveda tudi priložiti kak dinar za to, da bi živeli v bolj urejenem okolju po zgledu občanov, ki tako delajo že nekaj let. rB. BENEDIK Dežurne ^Kineniatoigrafi Obvestila Predavanja Kinematografi SPORED ZA TOREK LJUBLJANA KINOTEKA. Miklošičeva c. 28: ob 16 uri: amer. film VSI MOJI SINOVI. Režija: iTving Rels. Glav. vi.: Edward G. Robinson. Burt Lancaster. Mady Christian. Howard Duft. Ob 18 ln 20.15: franc, film VEČERNI OBISKOVALCI. Re žija: Marcel Camč. Glav. vi.: Arletty, Alain Cuny, Marie Dča. Marcel Herrand. Jules Berry. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. KINO UNION: »Lelouch, kompletni avtor filma. brije norce iz politike, ki Je vse prej kot demorkatič-na . . .« Franc. barv. VV satirična komedija AVANTURA JE AVANTURA. Režiser: Claude Lelouch. Festival — FEST 73! Glav. vi.: Lino Ventura, Ja- ques Brel. Charles Denner. Johnny Hallyday in drugi. Brez tednika! Predstave ob 18.. 18.15 ln 20.30. Zvišane cene! OD JUTRI PREDPRODAJA ZA IX. KABARET »POD PAVLIHOVO MARELO« — HUMOR, GLASBA, MODA. Sodelujejo: Marjan Kralj, predvidoma Beti Jurkovič, Astra z mini-modno revijo. Predpremiera francoske barv. komedije KAKO SKRITI MRTVECA z neponovljivim Louis de Funesom v glavni vlogi! KINO KOMUNA: 20 tisoč gledalcev doslej — slovenska barv. WS ljubezenska drama LJUBEZEN NA ODO-RU po noveli Prežihovega Vo-ranča. Režiser: Vojko Duletič. Producent: Viba film. 1973 Glav. vi.: Metja Franko, Iztok Jereb, Aleksander Valič. Fotografija: Mile de Gleria. Kratki film! Predstave ob 15.. 17.. 19 in 21. uri. Ob 10. uri MATINEJA amer barv. CS ljubez. drame z Ingrid Bergman in A. Quinnom SPREHOD V POMLADNEM DE2JU Zadnjikrat! KINO SLOGA: danska barv WS komedija OLSENOVA TOLPA. Režiser: Erik Balling. Glav. vi.: Ove Sproge, Morten Grumvald. Poul Budgaard in drugi. Tednik St. 11. Hrvatski podnaslovi! Pred stave ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat! KINO VIC: ital.-amer. barv. CS pustolovski vestem LOV NA ZAKLAD. Režija: Tonino Ricci. V glav. vi.: Mark Damo n. Stan Cooper. Rosalba Neri in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20 uri. KINO SISKA: -Karl Malden, Chris Mitchum, Raf Valone in drugi v amer barv. W filmu — kriminalki POLETNI MORILEC. Režiser: Anthony Isasi. Tednik St. 10. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16.. 18. in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat! KINO SAVA: FILMSKE USPE9NICE 71-72: PLAVI VOJAK. amer. barv. CS vojni vestem. Režija: Ralph Nelson. Igrajo: Candice Bergen, Peter Strauss in drugi. Tednik St. 9 Predstavi ob 17. in 19.15 Zvišane cene! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. KINO KRIŽANKE: amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE Režija: Phil Carlson Igrajo: Dean Martin. Sharon Tate, Elke Sommer, Nancy Kwan, Nigel Green. Naj-novejši film iz serije zabavnih dogodivščin agenta Matta Hel-ma, ki se Je gledalcem priljubil že po prvem filmu. Pred stava samo ob 17.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: ob 16. uri: amer. barv. risanke TOM IN JERRV — VELIKA PARADA, danes zadnjikrat! Ob 18. in 20. uri: ahier. filmska drama DIVJAK. Igrajo: Marlon Brando, Mary Murphy, Lee Marvin. Zadnjikrat! Pro daj a vstopnic od 15. ure dalje KINO RADOMLJE: nem. barv. W film INŠPEKTOR PERAK, ob 19. uri. POTUJOČI KINO DOMŽALE: amer. barv. film ONI. KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI, gostovanje v MORAVČAH, ob 19. uri. ŠPORTNI PARK KODELJEVO SAVNA VSTK je odprta v torek in četrtek za moSke in v sredo in petek za ženske — vsakokrat od 15. do 21. ure. Enkratni obisk velja 15 din, blok za petkratni obisk pa 60 din. Športnim skupinam je savnanje na voljo za 80 din. Pojasnila in rezervacije po tel. 316-577 KEGLJIŠČE je odprto od 9. do 23. ure. NAMIZNOTENIŠKA DVORANA pa od 9. do 22. ure. Pri blagajni dobite tudi loparje, žogice in copate. Pojasnila in rezervacije po tel. 323-747. DRUŽABNI PROSTORI DRK SLOVAN so odprti od 15. do 22. ure. IGRALCI TENISA, člani in ne člani DRK Slovan! S 1. aprilom začenjamo teniško sezono na as faltnih igriščih, ki bodo odprte od 7. do 21. ure, v maju pa na treh obnovljenih oziroma novih peščenih igriščih. Polletno člana rino DRK Slovan za igranje te nisa v višini 200.— din lahko vplačate v klubskih prostorih vsako dopoldne od ponedeljka do petka, v sredo in petek pa tudi popoldne od 16. do 18. ure. Po jasnila po tel. 322-144 in 317-503 Vabimo tudi nove Člane, toda Število članstva je po sili razmer omejeno, zato z vplačeva njem članarine, ki Jo bomo za ključili X. maja, pohititel Mladinski center Zgornja Šiška je odprt od 16. ure dalje. Na razpolago sta MINI CASINO in BIFE. INFORMATIVNI URAD ZA MLADINO bo normalno deloval od 17. do 20. ure. 03 0 ZAVOD g ING.STANKA £ BLOUDKA g LJUBLJANA M CELOVŠKA HALAR cfsta?R HALA H VOLI: letošnja drsalna sezona gre h koncu. Danes zvečer vas vabimo na zadnje torkovo večemje drsanje od 20. do 22. ure za štiri dinarje Potem boste lahko drsali še jutri do poldne od 10. do 12. in zvečer od 21. do 23., če ste starejši od 24. leta, seveda. ZLATI KLUB: pričakuje danes Ob 8., 10., 12., 15., 17 in 19 uri ženske. ZLATI KLUB vam je pripravil NOVO FORMULO SVE ZINE IN DOBREGA POČUTJA Vsa pojasnila in rezervacije po tel. 317-468 Delovne in športne organizacije imajo posebne ugodnosti pri najemu ZLATEGA KLUBA za rekreacijo svojih članov. sfopotoka Pomlad je obdobje ljubezni, spo znavanja tovarišev, veselja do vse ga lepega. Mladi v tem času iščejo družbo drugih. To vse vam omogoča STOPOTEKA Od danes dalje Je POMLAD V STO-POTEKI, kar pomeni, da imajo ob torkih, sredah In četrtkih, ko je STOPOTEKA odprta od 20. do pol enih, dekleta 50 % popust na ceno 10 dinarjev, poleg tega pa bomo te dni delili tudi brezplačne vstopnice za obisk STOPOTF.KE. V oetek, soboto m nedeljo pn bo STOPOTEKA od prta kot doslej, od 20. do 1. ure. vstopnina za vse 10 dinar jev, izjemoma v soboto 15 din Mlajšim od 18. leta vstop ni do voljen! Dežurni zdravnik LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška služ ^ z? nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: B Kržičeva c. 10, telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063. Vič—Rudnik: Postojnska 24, tel. 61-121. Moste—Polje: Prvomajska 5, tel. 316-155. Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, tel. 55-221 Medvode: Medvode, tel. 71-215. Grosuplje—Ivančna gorica: za čas no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 783-039, telefon LM štev. 783-002. Služba stalne pripravljenosti je ®brr,r,e1n Črnuč, telefon štev. 314-317, Dobrava —' Polhov gra dec. Vnanje gorice, Horjul in Velike Lašče. Nočna nedeljska m praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva l/II, soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih — ves dan. LJUBLJANA Lekarna Miklošič U LJUBLJANA 12.00 Glasba; 12.25 Poročila, obvestila; 12.33—13.00 Aktualnosti: uvodnik. FSPN po izredni skup-^bii —_ Komentar uredništva: Kladivo — iz mednarodnega študentskega gibanja; 16.00—18.00 Top albumov; 16.05-16.13 Poročila, obvestila; 17.00 -17.05 t ito-rarni zalogaj; 17.30 Poročila. Košarkarski Prvak že znan? Prednost Radničkega pred C. zvezdo je najbrž že dovolj velika za osvojitev naslova — Zdaj še derbi v Tivoliju LJUBLJANA — Odločitev je padla kar štiri kola pred konoem prvenstva. Radnički je še povečal vodstvo pred C. zvezdo, ki je izgubila tudi z Borcem, tako da je prvenstvo praktično že odločeno. Partizan je bil namreč preslab nasprotnik za razigrane igralce Radničkega, ki nezadržno hitijo h končnemu cilju. Srečanja moštev s sredine lestvice so brez podobe prvenstvenih borb, razen obupnih krčev Bosne in Kombinata, pri čemer imajo Sarajevčani že prednost dveh točk in ugodnejši razpored tekem do konca prvenstva. C. uvezda se je po vsej verjet-nosti, po morebitnem porazu proti Olimpiji v soboto v Ljubljani, pa prav gotovo poslovila od naslova državnega prvaka. Prav tako kot Olimpija in drugi četrtfinalisti Jugoslovanskega pokala pa bo' verjetno težila k osvojitvi pokala, saj bi s tem obdržala stik ■ mednarodno konkurenco. Beograjčanom je zdaj lahko žal, da niso našli skupnega jezika s Simonovičem, saj bi se verjetno dogodki odvijali precej drugače, če bi Zvezda nastopala kompletna. Podobno kot pri Zvezdi pa prihaja tudi pri drugih ekipah do nesoglasij. Na pomolu je nova afera pri Lokomotivi, če pri Pie-čašu res ne gre za poškodbo ali pa solidarnost Zagrebčanov z Bosno. Znano je, da je prišlo pri Lokomotivi pred letošnjo sezono do Čistke zaradi nesoglasij med Ca-tinellijem in Plečašem na eni strani in drugimi igralci na drugi strani. Le-ti so zato presto- pili k Industromontaži, ki Je to s pridom izkoristila in si 2e zagotovila napredovanje v I. ligo. Ob že odločenem prvenstvu pa bo v nadaljevanju zanimivo spremljati le še boj za obstanek. Sarajevska Bosna ima sicer prednost pred Kombinatom v točkah in medsebojnih srečanjih (obe je dobila Bosna), poleg tega pa ima še ugodnejši razpored. Kaže, da bo ligo moral tako zapustiti Kombinat, ki pa po igri prav nič ne zaostaja za prvoligaši, le da je v odločilnih srečanjih popustil, tako da se bo za eno sezono spet moral preseliti v nižje tekmovanje. Kolikor bodo v Zrenjaninu lahko obdržali igralce še eno sezono, potem se bodo prav gotovo takoj vrnili v ZKL. Olimpija še naprej izgublja na gostovanjih, čeprav ne tako prepričljivo, da bi igralci zaslužili samo očitke. Ekipa Beograda je bila za Ljubljančane vedno neugoden nasprotnik. Tokrat bi lahko prekinili tradicijo, pa kaj, ko Je Jelovac prehitro »zaslužil« ZKL v številkah Napad SadnUSld 3063, O. svezda 2041, Lokomotiv« 2009, Barao 3001, OUmplJa 1991, Partizan 1982, Jugoplastika 1955, Kombinat 1667, Beograd 1832 Rabotničkl 1788, Zadar 1778, Bosna 171«, 2eiJ«eničax (S) 1704, 2eljezmč»r (K) 1680. Obramba ZeljenZCair (S) 198, Zadar 1786, Bosna 1816, RabofcniOM 1630, partizan 1865, Beograd 1674, Olimpija 1897, Badničtal 1896, C. zvezda 1669, Jugoplastika 1919, Borac 1927, Lokomo-tlva 1969, Kombinat 1692, Železničar (K) 2007. Strelci SKUPNO: Soiman 645, Kičanovlč 604, Kapičtč 697, Dali-pagič 590; 22. kolo: Soiman 42, Dalipagič 37, KapAčič 28, Ivkovič 25, Zorga 23; rekord kola: Kapdčlč 50 (14. too>*-0); 230, Marter 215, Lorbek 142, Peterke 117, Fišer 16, Bunderla Olimpija: Zoren 494, Jelovac 483, Polanec 236, Gvardjančič 15, Zalokar 10, Btxfcč 4. Osebne napake Bosna 735, Zeljezmčar (K) 657, Partizan 618, Borao 604, Beograd 601, Jugoplastika 574, Zeljeznlčar (S) 568, Rabotničkl 565, Kombinat 560, Lokomotiva 548, Cttimptia 644, Radnički 534, Zadar 527, C. zvezda 470. Kazenski meti EKIPNO: Borao 368:480 (78 odst.), Beograd 277:3TO (75), JugonJastitai 340:473 (72). Radnički 324:454 (71), Zadar 276:396 (69), Lokomotiva 356:511 (69), Zeljezničar (K) 295:436 ( 68), OldmipUa 279:404 ( 68), Bosna 282:417 (68), Kombinat 308:459 (87), Rabotničkl 286:426 (67), Partizan 396:598 (67), C. zvezda 287:426, (67), Zeljezničar (S) 308:455 (66); posamično: Katanič 52:60 ( 86), Pe&č 44:51 (86). Katarec 80:94 (85), R. Tvrdlč 88:104 (81), Pazman 41:50 (81), PoOanec 28:38 (78); Olimpija: Božič 2:2 (100), Bunderta 5:8 (83). Peterica 15:20 (75), Jeftovec 83:94 (86), Zorgu 90:143 (64), Marter 21:36 <60), Lorbek 15:38 (64). Gledalci SKUPNO: 391.500; 22. koto: 19800 največ: Barac — C. zvončka 4500. štiri osebne napake in igral preboj eče, Kotarac pa celo s petimi osebnimi napakami na koncu zabijal koše. Ce je to res, očividci tekme pa to. zatrjujejo, potem bo v soboto treba z dobro in poletno igro dokazati, da Olimpija več velja, kot kaže uvrstitev na prvenstveni lestvici. Grogirana C. zvezda se najbrž tudi v Ljubljani ne bo vnaprej predala. Nasprotno, Beograjčani lahko igrajo zdaj mnogo bolj sproščeno, kar zagotavlja, da bomo doživeli v Tivoliju nov košarkarski spektakl. Upajmo, da bo tako in da ne bomo še enkrat razočarani. IVO DANEU ZKL — ŽENSKE C. zvezda na vrhu BEOGRAD — V 18. kolu ženske ZKL so bili doseženi naslednji rezultati: Industromontaža — C. zvezda 79:91 (38:41), Bosna — Topolčanka 52:50 (28:24), Vojvodina — Jugoplastika 57:58 (31:26), Ml. Krajišnik — Zadar 78:72 (41:35), Voždovac .— Zeljezničar 66:73 (31:48), Partizan (B) — Partizan (NS) 89:72 (40:35). VRSTNI RED: C. zvezda 32, Jugoplastika 30, Bosna in Zeljezničar po 28, Industromontaža 22, Voždovac 20, Partizan (NS) 16, Zadar 14, Topolčanka in Partizan (B) po 8, Ml. Krajišnik 6 in Vojvodina 2 točki. Kniiga o J. Poldi Povest o planiškem junaku napisal Janko Perat, založila pa Lipa LJUBLJANA — Izšla Je knjiga o planiškem junaku, pri nas že legendarnem, športniku Janezu Poldi. Izdala jo je koprska založba Lipa, avtor povesti pa je Janko Perat, ki je znan že po svojem romanu Umirajoči čas in po baladni povesti Gora. Na tiskovni konferenci o Planici 1973 je o svojem delu spregovoril tudi Janko Perat, doma z Livka, zaradi česar ga je snov o smučarskem idolu, kot Je sam povedal, še posebno pritegnila. Vendar pa je to povest, pri katerem se Je’ avtor pri pisanju ravnal po lastni predstavi o resnici Avtor je želel predvsem obraniti legendo o Janezu Poldi in ni delal kot zgodovinar. Pri zbiranju gradiva je predvsem nabiral vtise. Tako je zrasel njegov lik Janeza Polde, ki ga avtor predstavlja ne le kot športnika, marveč tudi kot lovca dn človeka, vpetega v protislovja boja za življa, nje. Gena knjige, v kateri je tudi nekaj posnetkov, je 74 din. Knjiga je vezana v platno, natisnila pa jo je tiskarna Delo. Podpora tezam Občinska konferenca SZDL v Celju organizirala razpravo o nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v SRS CELJE — Občinska konferenca SZDL Celje je pred dnevi sklicala aktiv komunistov športnikov in športnih delavcev, občine Celje na javno razpravo o aktualnih problemih telesne kulture v SRS, ki so zaobseženi v tezah z razširjeno sejo predsedstva IO RK SZDL. V razpravi je bilo izrečenih mnogo tehtnih misli in predlogov. Reševalci na smučeh GRS na I. državnem prvenstvu — Sposobni reševati na smučiščih LJUBLJANA — Čeprav Je osnovna naloga gorske reševalne službe pomoč obiskovalcem gora, so v soboto na I. državnem prvenstvu dokazali, da so odlično pripravljeni tudi za reševanje na smučiščih. Zaneslliva vožnja s čolni aki ter primerna oskrba ponesrečenca. Je bila odlika velika večine ddeleženoev. Prva tekmovanja gorskih reševalcev s čolni aki so bila športnega značaja (tekmovali so. kdo bo hitrejši) in zato Je zanimanje za njih kmalu prenehalo. Pred štirimi leti pa Je komisija za GRS Slovenije tekmovanje zopet obnovila, toda s to razliko, da Je sedaj poudarek na vami vožnji in strokovni oskrbi »ponesrečencev«. Prvo tekmovanje je bilo pred štirimi leti na Zelenici, sledilo le v Kranjski gori in na Pohorju, letos — prvič v držav-, nem merilu — pa Je bilo na Krvavcu. Udeležilo se ga je 34 ekip iz Slovenije in Hrvatske. med njimi pa so bili tudi predstavniki JLA. milice ii. ekipa splošnega ljudskega odpora. Čeprav Je ob začetku tekmovanja smučišča na Krvavcu prekrila megla, tekmovalcev to ni motilo, saj je bila diskvalificirana le ena ekipa, ena pa je morala odstopiti. Zato pa je imela več teZav ocenjevalna komisija, saj točkovanje vožnje in oskrbe ponesrečencev praktično ni pokazalo razlike v kvaliteti ekip. Odločati je moral zato čas, ld so ga reševalci potrebovali za * vožnjo. V tem so bili najboljši Kranjčani, za njimi pa so se uvrstili Bohinjci in Ljubljančani. Organizacija tekmovanja Je bila po mnenju vseh odlična in proga dobro pripravljena, primeren pa je bil tudi način ocenjevanja. škoda le. da se tekmovanja niso udeležili vsaj še Sarajevčani, ki so se že prijavili, saj bi prvenstvo tako precej pridobilo. Toda kar se ni posrečilo letos, bo mogoče nadomestiti v prihodnjih letih, saj bodo tovrstna tekmovanja prav gotovo kmalu postala številnejša, tako kot ae širi potreba po razširjenju vrst tistih, ki bodo skrbeli za pomoč smučarjem na urejenih smučiščih. FRANCI SAVENC KOLESARSTVO Milano—San Remo spet Belgijcu SAN REMO — 64. kolesarska dirka profesionalcev Milano—San Remo (288 kzn) je znova dobil Belgijec Po zmagah Merctoca v letih 1971 in 1972 je letos zmagal Roger de Vlaemlnck s časom 0:53,34. Vorošilovgrad dobil ATENE, 19. marca — Sovjetska ekipa Vorošilovgrad Je zmagovalec evropskih pokalnih odbojkarskih prvakov; v finalni skupini je zasedla prvo mesto, potem ko Je zadnji dan turnirja premagala italijansko ekipo Ruinl s 3:0 (6, 6, 12). Druga Je madžarska ekipa Csepel, ki je odpravila ekipo Lovskega iz Sofije s 3:2 (12, —11, —7, 7, 4,). Bolgari so 3., Italijani pa 4. Aktiv je v celoti pozdravil teze, ki jih ima za politični dokument o telesni kulturi, ki mu bodo morali slediti še konkretni razvojni programi. Nujno nam je potreben enoten koncept o razvoju telesne kulture z več jasnosti pri opredelitvi nosilcev in nalog te pomembne družbene dejavnosti. Ugotovitve v tezah glede množičnosti so pomembne, terjajo pa še določena dopolnila. Ker živimo v majhnem slovenskem prostoru, čeprav z določenimi posebnostmi, bi veljalo programirati aktivnosti jasneje in skrbeti, da bodo nosilci ob večji osveščenosti občanov za to sfero dejavnosti te aktivnosti — ob realnih programih — tudi v praksi izvajali. Vsekakor je ob 15.000 mladih občanov v občini Celje ob večjem materialnem vlaganju in razumevanju družbe pričakovati resnično množičnost telesne vzgoje v VVZ in šolah. Mnogi dokumenti so že doslej poudarjali, da so te ustanove temeljne postavke v naši telesni kulturi, potrebno pa bo urediti še marsikaj, da bodo te svoje naloge tudi kar najbolje izpolnjevale. Gre za spoštovanje novih naprednih učnih načrtov, za nadaljnjo skrb pri gradnji objektov, vzgoji kadrov in večjem vlaganju materialnih sredstev, da bi mladini — od predšolske do visokošolske — posredovali ustrezno športno izobrazbo in vzgojo. Zato prav na tem področju ni dilem. Ce kje, potem lahko prav na njem tudi najglobje posežemo v idejno naravnanost mladega rodu. Ta vloga Stalna skrb Mestna zveza za telesno kulturo Ljubljana razpravljala o tezah IO RK SZDL LJUBLJANA, 19. marca — Izvršni odbor mestne zveze za telesno kulturo je na svoji 8. seji razpravljal o tezah IO RK SZDL o telesni kulturi. Udeleženci seje so se v razpravi zavzeli za nekatere dopolnitve tez, zlasti tam, kjer teze obravnavajo množičnost in kvalitetni šport, medtem ko so v celoti podprli dele, kjer teze govore o materialni bazi, znanstveno-raziskovalnem delu in sredstvih javnega obveščanja, samoupravljanju v telesni kulturi, telesnokulturnih skupnostih, Sloveniji in federaciji ter o SZDL in telesni kulturi. Pri zadnji točki, ki zadeva SZDL in telesno kulturo so se razpravljale! ogrevali za Radenska za rokometaše LJUBLJANA, 19. marca — Radenska (Radenci), pokrovitelj jugoslovanske rokometne reprezentance, ki bo igrala na bližnjem turnirju narodov v dvorani Tivoli, Je v sodelovanju s prireditelji tekmovanja nocoj v hotelu Belle-vue priredila večerjo za igralce jugoslovanske reprezentance in novinarje. Na slavnostni večerji je zastopnica pokrovitelja, Breda 2nidarič, rokometnim reprezentantom, olimpijskim zmagovalcem izročila spominska darila. AVTO-MOTO • Dve posadki v Monzi BEOGRAD, 19. marca — Dve jugoslovanski avtomobilski ekipi bosta v nedeljo, 25. t. m., nastopili na prvi dirki letošnjega evropskega prvenstva za turistične avtomobile v Monzi. Ti sta: Zagrebčan Strok (Dinamo) in Beograjčan Kulundžič (Q. zvezda), ki bosta tekmovala z escortom RS ter Zagrebčana Regvart in Lang (oba Dinamo), ki sta prijavljena z avtomobilom alfa romeo. Ekipi bosta štartali v razredu do 2000 kubikov. Začetek štiriume dirke Je ob 13. uri. Za to prvo dirko (med 11) Je prijavljenih več znanih dirkačev, med njimi dvakratni svetovni prvak Stewart, nadalje Peter-son, Hailwood, Lauda, Glemser, Mase in drugi. to, da bi bila skrb, ki jo je naša najbolj množična družbenopolitična organizacija pokazala v sedanjem trenutku, postala stalna. V razpravi v zvezi z množičnostjo je bila med najbolj umestnimi pripombami tista, ki terja vključitev v telesnokultumo dejavnost tudi neformalne tokove, torej vse tiste, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene ustanove, šole, delovne organizacije in druge formalne okvire, o katerih govore teze. Glede kvalitetnega športa pa so se razpravljalci zavzeli za natančnejšo opredelitev, takšno, da moramo razvijati kvalitetni šport, ki izhaja iz baze in vpliva nanjo nazaj. Člani IO MZTK so sprožili še vrsto drugih dopolnitev, ki jih bodo posredovali v obravnavo MK SZDL. P. BOŽIC telesne kulture je v tezah po mnenju razpravi j alcev premalo poudarjena, čeprav je v tem zgodovinskem trenutku nadvse aktualna. Z ustreznim vlaganjem sredstev v objekte, kadre, naprave in opremo bodo sedanje slabosti postopoma odpravljene. V tezah so dobro poudarjene naloge delovnih organizacij, KS, ZM in SZDL pri razvoju telesne kulture, znotraj. teh organizacij pa bo mogoče ob jasnejših in enotnejših konceptih v republiki doseči tudi večje rezultate in premike. Mnogo bi pri vsem tem lahko pomagal tisk in druga sredstva informiranja, ki so v SRS neenotna in trenutno le malo strežejo popularizaciji množičnosti, saj se v večji meri naslanjajo na atraktivni tekmovalni šport in poročanje o življenju športnih klubov. Večjo propagando bi v tezah zaslužila tudi športna rekreacija, akcija trim — šport za vsakogar, vloga JLA in naloge v zvezi s splošnim ljudskim odporom. Razpravljalci so menili, da problem profesionalizma v tezah ni dovolj konkretno in precizno opredeljen. Ločiti bo treba čisti profesionalni šport, od katerega živi kategorija občanov od dajanja pomoči v obliki delnega nadomestila športnikom, kar se izraža v hranarinah in štipendijah. Glede samoupravljanja je prevladalo mnenje, da so odnosi znotraj osnovnih organizacij šibki. Tudi teze premalo podčrtavajo vključevanje telesnokultumih skupnosti v splošni utrip naše družbe. V tezah tudi ni dobro zastavljen delegatski sistem v bodočih TKS. Ker gre v teh skupnostih za širši interes bi bilo umestno, da v TKS pošljejo svoje delegate tudi -KS, saj so marsikje izredno močne in na terenu z uspehom rešujejo že vrsto drugih aktualnih nalog. Podčrtati bi v TKS veljalo tudi načelo samoupravnega dogovarjanja. Celotno zgradbo v odnosu republi-ka.občina pa bi bilo treba zastaviti od spodaj navzgor. Takšen odnos bi se naj zrcalil pri celotnem bodočem delu na tem področju. Aktiv se je strinjal z mnenjem, da mora telesna kultura v prihodnje za svoj napredek v večji meri izkoriščati tudi znanost, čeprav je bil doslej njen delež v športu zelo pičel. Razvijanje tega sodelovanja in izkoriščanja pa ne bi kazalo obdržati le na ravni republike. Tudi osnovne organizacije bi naj bile deležne pridobitev znanosti za napredek telesne kulture in bi marsikda lahko tudi koristno sodelovale pri raziskovalnih nalogah. Zato bi ' ljalo nekatere strokovne službe za raziskovalno delo organizirati tudi v osnovnih celicah, vsaj tam, kjer imajo za to usposobljen kader in druge možnosti. Stališča celjskega aktiva bo republiški konferenci SZDL posredovala posebna redakcijska komisija, saj si Celjani močno želi- jo, da bi bil republiški dokument o telesni kulturi kar najbolj popoln. K. JUG IVER DNEVA Planica je nared Za VI. Poldov memorial v smučarskih skokih je vse pripravljeno — Vstopnice že od danes naprej v prodaji LJUBLJANA, 19. marca. Čeprav je do VI. tradicionalnega Poldovega memoriala v smučarskih skokih še pet dni, pa je za nedeljsko veliko tekmovanje na stari velikanki že vse nared. Organizatorji so poskrbeli, da bo dovolj parkirnih prostorov in da bo dolina pod Pon-cami takšna, kot smo je navajeni tudi ob največjih planiških dneh. Tako so organizatorji obvestili novinarje na današnji tiskovni konferenci. Edina skrb vseh Je za zdaj vreme, ki pa je v Planici v zadnjih dneh marca že po tradiciji lepo. Upati je, da bo tako tudi konec tedna. Tudi vstopnice za Poldov memorial bodo od jutri, 20. t. m., v predprodaji v vseh turističnih in potovalnih agencijah v večjih slovenskih mestih. Obenem bodo prodajali tudi parkirne nalepke. Promet bo namreč urejen po že ustaljenih navadah in vsi pri tem računajo na že tradicionalno zgledno disciplino voz- Prispevek za množično telesno vzgojo Novo ustanovljena skupščina občinske skupnosti za telesno kulturo v Leskovcu je sprejela novo prispevno stopnjo za razvoj množičnega športa. Delovni ljudje bodo od osebnega dohodka prispevali 0,2 odstotka, samostojni obrtniki in druge kategorije prebivalcev pa 0,5 odstotka. Računajo, da bodo po novem ključu še letos zbrali približno 1,5 milijona dinarjev. Sredstev za financiranje programa razvoja množične telesne kulture v občini pa vseeno še ne bo dovolj, zato se zavzemajo, da bi novo ustanovljena skupščina z delovnimi organizacijami sklenila še samoupravni sporazum o financiranju telesne kulture. ŠAH V Olotu vodita Kurajica in Ouinteros OLOT, 19. marca — V 7. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Kurajica premagal Filipinca Torreja, Bukič pa Spanca Pi-joana. Drugi rezultati: Gipslis : Pujal 1:0, Ouinteros : Martin 1:0, Csom : Pomar remi, Gaprindašvili : Medina prek. VRSTNI RED: Kurajica in Ouinteros 5,5, Csom, Bukič in Gipslis 4,5, omar 4, Gaprindašvili 3 (1) itd. Ostojič se popravlja BUKAREŠTA — Jugoslovanski mednarodni mojster Ostojič je v 11. kolu mednarodnega šahovskega turnirja premagal Bolgara Spi-ridonova. Štiri partije so se končale remi, dve pa sta bili prekinjeni. VRSTNI RED: Tajmanov 7,5 (1), Honfy 7, Ghizdavu in Partos 6, .. . Rukavina 5 (1), Ostojič 5. Na Vidmarjevem turnirju še Tatai in Csom LJUBLJANA — Udeležbo na drugem menarodnem šahovskem turnirju v spomin velemojstra dr. Milana Vidmarja sta potrdila tudi italijanski mednarodni mojster Tatai (rating 2460) in madžarski mednarodni mojster Csom (2485). Prireditelji so zdaj povabili še argentinskega mednarodnega mojstra in udeleženca medeonskega turnirja Quinterosa (rating 2465). S tem je bila lista udeležencev turnirja, ki se bo v Ljubljani začel 3. aprila in nato nadaljeval v Portorožu, zaključena. Člani združenja športnih novinarjev Slovenije, pozor! Sestanek združenja športnih novinarjev Slovenije bo v petek, 23. t. m. ob 15.30, v prostorih restavracije Rio v Ljubljani. Gost na strokovnem razgovoru bo zvezni kapetan rokometne reprezentance SFRJ Ivan Snoj. Zvečer bo ogled prvega dne rokometnega turnirja narodov v dvorani Tivoli. Člani naj najavijo udeležbo sekretarju ZŠNS Henriku ITbel-eisu — najkasneje do četrtka, 22. t. m. UTRINKI NAJBOLJŠI STRELEC — Na lestvici najboljših strelcev hokejskega prvenstva CSSR je na prvem mestu Julisu Haas (Slovan), ki je dosegel 46 točk (32 golov, 14 podaj). Na naslednjih najboljših mestih so 2. Martinec (Teslo) 45—26—19, 3. Novy (Dukla) 41— 29—12, 4. Nedomansky (Slovan) 39—22—17 itd. Nedomansky je igral v prvenstvu šele po 10. kolu! 180 tekem je videlo 1,326.000 gledalcev; na eni tekmi je bilo povprečno 7367 gledalcev. KAZNOVANI NOGOMETAŠI — V ZRN so kaznovali štiri nogometaše, ki so bili zapleteni v znano afero o podkupovanju aprila 1971, ko je kipa Schalke 04 izgubila s biedefeldsko Arminijo z 0:1. Igralce so kaznovali z dveletnim'suspenzom in denarno globo 2300 mark. »Kaznjenci« so Rlismann, Fichtel in Ltitkeboh-mert (vsi Schalke 04) ter Witt-kamp, bivši igralec omejenega kluba, ki sedaj igra za Borussio iz Monchengladbacha. NESREČA NA STADIONU — Osemletni otrok je umrl, 30 oseb pa je bilo poškodovanih, ko se je porušila lesena tribuna na štadionu Goncalves v majhnem provinci j skem mestu zvezne države Rio Grande v notranjosti Brazilije. Tribuno so dogradili * šele prejšnji teden, na njej pa je bilo 10.000 gledalcev. Kljub nesreči sta mestna tekmeca Esportico in Ca-xias flfligrala tekmo, končala pa se je^brez zadetkov. PO DOMAČIH KRAJIH KOPER — V prijateljski rokometni tekmi je bitolski drugoli-gaš Pel agonij a premagal ekipo Kopra z 21:16 (9:8). J. K. ni ko v, ki jim ob obiskih planiških prireditev res ne gre ničesar očitati. Stara velikanka bo prirejena tako, da ni pričakovati zastojev in zapletov, kakršne smo doživljali na zadnjih prireditvah po Evropi. Krivulja leta skakalcev bo namreč zelo nizka, saj bo naklonski kot odskočne mize kar 11,5 stopinje. Tudi žirijo bodo sestavili tako, da bodo v njej ljudje, ki bodo lahko hkrati realno ocenjevali sposobnosti skakalcev in tudi primemo pripravili skakalnico, na 'kateri je sicer zdaj tista točka, ob presegu katere se mora sestati žirija, 114 m. Skakalnica pa je vama in bo dovoljevala skoke do 130 m. Tudi za informiranje gledalcev bo tokrat dobro poskrbljeno, saj bodo na vrh sodniškega stolpa postavili del velikega semafora s sosednje velikanke. V Planici pričakujejo velik obisk, zato bo kot vedno dolina dobro založena s pijačami in jedačo. Za skupinske obiske so zlasti priporočljivi izleti v soboto, ko bo na sporedu sicer le uradni trening, na katerem pa bodo nastopili vsi prijavljeni skakalci in jim bodo seveda tudi merili dolžine. Za zdaj so poimensko prijavo poslale NDR, CSSR, Avstrija, Poljska in Madžarska, pričakujejo pa še imena skakalcev Franclje, Italije, ZRN in Švice, ki so svoj nastop sicer uradno Se potrdile. Planiški komite je skušal zagotoviti vrhunsko konkurenco, seveda v okviru svojih finančnih možnosti, zaradi katerih pa reprezentanc Japonske in drugih čezmorskih dežel pač niso mogli povabiti, saj bi bili stroški preveliki. 8. TRBOVC Uspela športno-zabavna prireditev v Kočevju KOČEVJE, 19. marca — V soboto Je bila v Kočevju športno-zabavna prireditev, ki sta jo organizirala uredništvo tedndfca Dolenjski last iz N. mesta in ObZTK Kočevje v sodelovanju s športnim uredništvom Dela. Na prireditvi so podelili priznanja najboljšim športnim ko Lakti/vam Dolenjske za 1972. leto. Spored so popestrili mladi telovadci iz Kočevja in telovadke iz Novega mesta. Športno, novinar »Dela« Henrik Ubeleis pa je imel zanimiv razgovor z Natašo Urbančič, najboljšo slovensko športnico minule sezone in reprezentantom Darkom Beravsom, hokejistom ljubljanske Olimpije. Za zabavo je poskrbel trio Henčka Burkata s pevcema Tomažem Brankom in Vasjo Matjanom. 8. DOKL ,Trimček‘ nagrajuje marljive Danes slovesna podelitev spominskih plaket najzaslužnejšim LJUBLJANA — V torek bo »trim. ček« v Klubu poslancev zavrtel »kolo sreče«, v katerem bodo popisani kartončki njegovih najbolj vnetih privržencev. Žrebanje 2.186 kartončkov z imeni tistih, ki so osvojili rekreacijsko značko »trim 72«, prireja Odbor za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo ZTKS. Hkrati bo ta odbor, ki J« vodil akcijo trim — »šport za vsakogar« — povabil na slovesno podelitev spominskih plaket trima posameznikom in organizacijam, ki so se t preteklem letu najbolj Izkazali pri razvijanju športne rekreacije pod geslom »šport za vsakogar«. Praktična darila za trimčevo žrebanje so prispevala naslednja podjetja: CGP Delo, Elan (Begunje), mri ja (Lj), Mladinska knjiga (LJ), LiJbela (Celje), Sava (Kranj) in SLovenijašport (Lj). D. K. NOVO NA TUJEM LONG BEACH — Na plavalnem prvenstvu Južne Kalifornije v 25-yardskem bazenu Je Avstralka Gould dosegla na 1500 m kravl izreden rezultat — 16:36,65. HELSINKI — Hokejisti SZ BO premagali Finsko s 5:2 (2:1, 3:0, 0:1). KATOWICE — Hokejska reprezentanca CSSR je premagala Poljsko z 8:2 (4:1, 3:1, 1:0). okej spet vabi Tiskovna konferenca graških prirediteljev svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine B v Mariboru MARIBOR, 19. marca. Naši severni sosedje že po neki lepi tradiciji organizirajo v tukajšnjem hotelu Orel razne informativne sestanke z Jugoslovani vselej, kadar pripravljajo doma kake večje mednarodne prireditve, ki jim želijo dati čim več ji mednaroden poudarek. Tako sta pred SP v hokeju na ledu skupine B, ki se začenja v četrtek v Gradcu, predsednik novinarske službe Max Ffliger in njegov pomočnik prof. Herman Filipič, ki je direktor zimskega štadiona Liebenau, sklicala za danes tiskovno konferenco, na katero sta povabila naše športne novinarje, da bi jih seznanila z nekaterimi zanimivostmi v zvezi s svetovnim prvenstvom. Povedala sta med drugim, da s‘roški organdeacije SP stanejo okrog 3 milijone šilingov, ki jih bosta plačali zvezna tesr štajerska deželna vlada, medtem ko je preureditev štadiona terjala okroglih 12 milijonov šilingov, športna dejavnost ha avstrijskem štajerskem je zato z veseljem sprejela organizacijo SP, saj se je le tako lahko nadejala, da bo ta njihov športni objekt po tolikih brezuspešnih prizadevanjih končo le dobil streho in pod njo prepotrebne prostore. Tako je v dograjenem štadionu sedaj prostora za 6000 gledalcev, med katerimi jih bo imela nekaj manj kot polovica na voljo sedeže (naj- ( im liga v številkah | Strelci 14 — Santrač (Be), 18 — Lazarevič (Oz), Ul — Halilhodžač, M Bajervič (Ve), Nadoveza (Ha), 10 — Cerič (Sa), 9 — Džajič = Karasi (CZ), Nikezič (Vo), Musemič (Sa), 8 — Jurkovič (Sp), H Gavran (Ce), Bukal (2e), 7 — Bjekovič (Pa), Ivezič (Vo). Strelci OMimspije: POpLvoda 5, Srofc in Bečejac po 3, Rogič m 2, Oblak, Ameršek, šišič, Rožič 1, Raševič avtogol. | Najvišji rezultat ^ 20. kodo — Hajduk — Spartak 2:2, absolutno pa Sutjeska m — Bor 5:3 (15. kolo). Domači : gostje V 20. koilu 5 zmag domačih in štiri remiji (15:4). Skupaj H dorilej U21 zmag, 48 remijev in 21 porazov domačih (300:129). Najučinkovitejše kolo ^ V nedeljskem kolu 19 zadetkov, poprečno 2,11 na tekmo. = Skupaj doSlej 429 golov, poprečno 2,38 zadetka na tekmo. Gledalci V 20. kolu 101.000 gledalcev, največ doslej. Skupaj pa g 1.372,000. Izključeni V 20. kodu Bovac (Spartak). Skupaj doslej 39 izključenih. Etapa Popivodi V 20. kolu napovedovanja prvoligaških nogometnih reli zultatov je Popivoda premagal Oblaka s 6:4 in tako povišal = svoje vodstvo na 142:139. Popi voda je zadel rezultat Vardar — K Olimpija (3 točke) ter tipe Radnički — Čelik, Sloboda — H Bor in Sarajevo — Sutjeska (3 točke). Oblak pa je prali vidno iapovedal tipe Radnički — Čelik, Sl oboda — Bor, Sa- H rajevo — Sutjeska in Beograd — Partizan (4 točke). 1 Lestvici dražje vstopnice bodo po 100 šilingov ali 87 dinarjev, naj cenejša stojišča pa po 25 šilingov ce. 22 dinarjev. ObdEkovalci iz Jugoslavije jih lahko pri tamkajšnjih blagajnah ftadiooa kupijo tudi za dinarje. Zanimanje za SP pa pravzaprav ni tako veHiko, kot so sodili sprva, sta dejala gosta, pri čemer pa sta seveda poudarila, da se organizator nadeja večjega obiska le na tekmah domače reprezentance in za derbi SP med ZDA in NDR. Zato je organizator, nekaj podobnega kot je bilo pred leti v Ljubljani, pripravni več tisoč brezplačnih vstopnic za šolsko mladino, ki si bo lahko ogledala manj pomembna in zato tudi manj donosna srečanja čez dan, še dobro za nas — sta pripomnila — da igra v avstrijski ekipd šest reprezentantov — članov domačega kluba ATSE, ki je kajpada ljubljenec graškega občinstva. Za boljše poznavalce avstrijskega hokeja pa pomeni še posebno privlačnost nova strokovna pridobitev, nekdanji vodja kanadske reprezentance in dober znanec ljubljanskega občinstva, pater Bauer, ki je od 10. t. m. prevzeli brezplačno vlogo tehničnega svetovalca avstrijske izbrane ekipe. V Gradec je prišel zato, ker je osebni prijatelj predsednika avstrijske hokejske federacije W. Wasservog-la. Osem reprezentanc bo nastanjenih v Starih hotelih zunaj mesta. Jugoslovani bodo skupaj z Romuni v hotelu Ohnime, ki je približno deset kilometrov oddaljen od štadiona, medtem ko bo 120 akreditiranih novinarjev stanovalo v hotelih v središču mesta. Prvi gostje bodo bržčas reprezentanti ZDA in NDR, ki naj bi dopotovali v Gradec že danes. Slovesna otvoritev SP bo v četrtek ob 9.30 uri, ko bo udeležence uradno pozdravil avstrijski minister za šolstvo dr. Fred Sinowata. STANE LIPAR II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA — ZAHOD Slaba igra S SREDNJEŠOLSKEGA PRVENSTVA SRS V GIMNASTIKI. Razglasitev najboljših ekip mladink: z leve: gimnazija Moste (3.), ekonomska srednja šola Celje (1.) in pedagoška gimnazija Celje (2.). Foto: Tavčar NA TUJEM DOMA 1. Velež 10 2 7 1 14:11 11 1. C. z. 10 9 1 0 26:6 19 2. C. z. 10 3 4 3 12:7 10 2. Partiz. 10 9 1 0 23:9 19 3. Beogr. 10 2 4 4 8:9 8 3. Velež 10 8 2 0 19:2 18 4. Borac 10 2 3 5 4:7 7 4. Beogr. 10 8 2 0 20:7 18 5. Saraj. 10 2 3 5 8:1 T 7 5. Saraj. 10 8 1 1 ^7:10 17 6. Partiz. 10 1 4 5 6:13 6 6. Čelik 10 7 3 0 16:4 17 7. Zeljez. 10 2 2 6 14:22 6 7. Hajduk 10 7 2 1 23:8 16 8. Slobo. 10 0 5 5 8:14 5 8. Slobod. 10 7 2 1 14:3 16 9. Vojv. 10 2 1 7 8:16 5 9. Zeljez. 10 6 3 1 16:5 15 10. Spart. 10 2 1 7 10:20 5 10. Radnič. 10 6 3 1 12:4 15 11. Radn. 10 2 1 7 6:19 5 11. Vardar 10 6 4 0 14:5 14 12. Olimp. 10 1 2 7 5:17 4 12. Olimp. 10 5 3 2 14:5 13 13. Dina. 10 0 4 6 4:16 4 13. Sutjes. 10 5 3 2 15:13 13 14. Vardar 10 0 2 8 6:23 2 14. Vojvo. 10 4 4 2 17:10 12 15. Bor 10 0 2 8 6:24 2 15. Borac 10 4 4 2 13:6 12 16. Čelik 10 0 2 8 3:25 2 16. Dinamo 10 5 2 3 9:9 12 17. Sutjes. 10 0 1 9 4:18 1 17. Bor 10 4 4 2 11:11 12 18. Hajd. 10 0 0 10 3:22 0 18. Spartak 10 3 4 3 12:12 10 Modri in rdeči trak Dela Oblak in Popivoda V ooenjevaniju našega uredništva za rdeči in modri trak nogometašev Olimpije sta še naprej prepričljivo na vrhu Danilo Popivoda in Brane Oblak. Vrstni red za modri trak (seštevek ooen>: Popivoda 142, Soškič 134, Dogandžič 133, Ameršek 116, Sarap 104 itd. Vrstni red za rdeči trak (najvtišja poprečna ocena): Oblak 7,54, Popivoda 7,10, Dogandžič 7,00, Sarap 6,98, Sišlč 6,82, Soškič 6,70 itd. IllllllilllUUlllIllllllllllliUlllimUillllllllllillllllillUiilllllllllllllllillilllilUllillilUllllUlUlUlilUiilUiliiUU V derbiju spodnjega dela dru-goligaške razpredelnice so Trboveljčani po svoji krivdi izgubili točki doma. Trešnjevka ni igrala tako dobro, da je ne bi mogli premagati. Znala pa je izkoristiti napake domače obrambe in si zagotoviti zmago. Trboveljčani so s prikazano igro razočarali. Po prvih silovitih napadih domačinov je kazalo, da bodo morali gostje kmalu kloniti. Toda zaradi zanesljivega* vratarja gostov, ki je že v tretji minuti ubranil nepričakovan Grešakov strel, ko so že vsi »videli« žogo v mreži, je tekla igra kaj kmalu povsem drugače, kot je bilo pri- Rudar čakovati. Rudarjevi napadi so postajali čedalje bolj jalovi, gostje pa so se dobro branili. Trboveljčani so igrali preveč živčno, raztrgano, delali napake pri podajah in izgubljali žoge. Gostje pa so igrali bolj umirjeno in čakali na svojih pet minut. Ko so opazili, da jim domačini nastavljajo offside, so izkoristili dve napaki in prepričljivo zmagali. Oba zadetka so dosegli na enak način — po podaji žoge z desnega krila. Kolikor bolj se Je čas iztekal, toliko nervozne j ši so postajali domači. Za zmago gostov ima največ zaslug zanesljivi vratar Kartelo, ki je v zadnjih 10. minutah srečno ubranil še dva Goriškova strela. Trboveljčanom je tokrat tudi športna sreča povsem obrnila hrbet. OCENE: Repar 5, Butkovec 7, Novak 5, Krasnik 5, Kompan 5, Petrušič 5, Forte 5 (Kuder —), Drnovšek 6, Gorišek 6, Grešak 5, Klemenc 5 (Ojsteršek —). J. MURN ŠPORTNA NAPOVED 157 dobitkov v Sloveniji V 11. kolu »Športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo 118 dvanajstič, med njimi 7 v naši ožji domovini. Prvi dobitek je 6.750 din. Enajstič je 2424, med njimi 133 v Sloveniji. Drugi dobitek je 490 din. V 11. kolu »Športne napovedi« z 9 tekmovalnimi pari je 300 devetič. od tega 17 v Sloveniji. Dobitek je 3220 din. Pari 12. kola »velike« in »male« napovedi (25. tm.): 1. Beograd — Dinamo 1 2. Sutjeska — Vardar 1, 0 3. Olimpija — Sloboda 1, 0 4. Bor — Radnički 1, 0 5. Čelik — Vojvodina 1 6. Borac — Hajduk 0, 1 7. Spartak — C. zvezda 2, 0 8. Zeljezničar — Velež 1, 0 9. Osijek — Crvenka 1, 0 10. Radnik — Proleter 0 11. Šibenik — Orijent 1 12. Pobeda — Borac (C) 1 Deveti par »male« napovedi Je: 9. Karl ovac — Zagreb 0 Luknjičava obramba Mercatorjevi nogometaši tudi v drugem spomladanskem nastopu niso razveselili svojih pristašev. V tekmi z Jedinstvom iz Bi-hača so se morali Vičani po ne preveč dobri igri zadovoljiti s točko. Treba je namreč reči, da so domačini naleteli na izredno razpoloženega nasprotnika. Jedin-stvo je bilo zlasti pred odmorom napadalnejše. Podaje so bile toč- Mercator ne, napadi pa hitri, preprosti, a vselej nevarni. V njihovem napadu se je zlasti odlikoval Pira-lič, ki je pošiljal strele proti vratom Bregarja od daleč in blizu. Tudi pri Mercatorju so se igralci trudili, vendar so njihove vrste delovale premalo povezano v obrambi in v napadu. V napadu sta se posebno prizadevala Com in strelec obeh golov J. Zavrl. Slabši del moštva je bila razredčena ožja obramba z nezanesljivim Bregarjem. V prihodnjih srečanjih bo treba prav v obrambi zaigrati odločneje, sicer bodo Vičani dobivali »poceni« gole. Obžalovati gre, da je moral mladi Camemik že takoj na začetku tekme, zaradi poškodbe, zapustiti igrišče. Milič, ki ga je zamenjal, je zadovoljivo opravil svojo nalogo. Kitič in Kapidžič pa sta vse preveč zadrževala žogo. Osvojena točka v igri s tako dobrim nasprotnikom kot je Je-dinstvo pa kljub temu ni neuspeh. Delitev izkupička je po prikazani igri še naj pravičnejša. OCENE: Bregar 5, Mastnak 6, Bajec 6, Mavrič 6, Nikolič 6, R. Zavrl 6, Camemik — (Milič 6), Kapidžič 5, J. Zavrl 8, Com 7. T. ZIDAN KEGLJANJE Zmaga Partizana in Žalca ŽALEC. 19. marca — V nadaljevanju druge vzhodne štajerske moške conske lige v kegljanju sta se pomerili ekipi Carde (M. Sobota) in trboveljskega Partizar na Zmagali so Trboveljčani s 7093 keglji (najboljši Sluga 916), Carda pa je podrta 6889 kegljev (Lutar 947). 2alčani pa so gostovali v Trbovljah in se tam pomer.Hr z ekipo Slovenj ega Gradca. Zalčani so odločili srečanje v svojo korist z rezultatom 6802:6614. Žalčanke prve 2ALEC, 19. marca — Na štiri, steznem kegljišču je bil v nedeljo četveroboj ženskih ekip v disciplini 6 x 100 lučajev. Nastopile so ekipe Fužinarja. Branika, ljubljanskega Gradisa in domačega Hmeljarja. Največ uspeha so imele domačinke, ki so zmagale s prednostjo 31 kegljev. Vrstni red: 1. Hmeljar 2456 (najboljša Štampar 427). 2. Fuži. nar 2425 (Jezeršek 429), 3. Branilk 2401 (Milošič 428). 4. Gradis 2304 (A. Satler 428), T. TAVČAR Danes na RTV TV ob 19.20: Nehrujeva odiseja Današnja oddaja v seriji »Odiseja miru« Je posvečena velikemu indijskemu državniku Džavaharlalu Nehruju, ki Je bil — tako kot Naser — iskren prijatelj jugoslovanskih narodov in sodelavec predsednika Tita v mednarodni politični areni. Pripravila sta Jo sodelavca beograjske televizije Olivera Gajič in Djordje Radenkovič. V manj kot uro trajajoče pričevanje je seveda težko zajeti vse razgibano, bogato in pomembno NahruJevo delo in življenje, ▼ katerem Je povezal domačo indijsko tradicijo s sodobni, mi evropskimi obzorji znanje in po dolgoletnem prizadevanju svojemu ljudstvu razglasil najpomembnejši zgodovinski trenutek, neodvisnost domovine. Na najpomembnejše mejnike Nehrujeve poti pa nas bo oddaja zagotovo spomnila. Njen naslov »Srečanje z usodo« je prirejen po citatu iz Nehrujevega govora ob razglasitvi neodvisnosti Indije. TV ob 20.30: »Mi med sebo]« Oddaje z naslovom »Mi med seboj« pripravlja ljubljanska televizija v sodelovanju z ure. dnlštvom »Komunista«. Snemajo jih v delovnih kolektivih ali krajevnih in interesnih skupnostih, tako da se v njih uveljavlja navzočnost ob-čana-proizvajalca in samo-upravljalca. Posamezne teme pa izbirajo po načelu, da mora sleherna obravnava v do- ločenem kolektivu ali kraju pomeniti spodbudo v širšem prostoru. Možnost za takšno spodbudo bodo imeli nocoj predstavniki pržanjskega ob. rata tovarne Iskra, ki bodo razmišljali o novostih, katere prinašajo nove organiza-cijske in vsebinske oblike te- Beata Tyszkiewicz igra v nocojšnji poljski »Nenavadni zgodbi« z naslovom »Pesem zmagoslavne ljubezni« meljnih organizacij združenega dela ne le na področju gospodarjenja, temveč tudi na področju skrbi za vsakdanje delavčevo okolje. R I ob 9.05: Kar se Janezek nauči... ... to Janez zna. Toda v preteklosti so se »Janezki«, nepripravljeni spričo zelo hitrega razvoja tehnologije, »pozabili« naučiti, da bi varovali naravo in njeno ravnotežje, začeli so jo uničevati. Za blaginjo naroda in človeštva, za višjo življenjsko raven za. strupljamo in uničujemo vo- de, zrak, prst, rastline, živali in seveda tudi sama sebe, opozarja avtor radijske šolske ure za srednjo stopnjo prof. dr. Kazimir Tarman in svari: Dokler borno vse vrednotili le z denarjem, celo vrednost človeškega življenja, in bo avto večje bogastvo kot zelena lipa v parku, bomo še grešili. Misli, ki jih razpleta šolska ura z naslovom »Neodgovorni tehnološki posegi v naravo in njihove usodne posledice«, so vredne pozornega poslušanja. R I ob 17.10: Popoldne z Rubinsteinom V današnjem popoldanskem simfoničnem koncertu bomo poslušali orkester RCA Viktor in enega največjdh piani, stov naših dni, Arthurja Ru-binsteina. Na sporedu bodo Mozartov Koncert za klavir in orkester št. 20 v C duru (prvi stavek), Brahmsov Koncert št. 2 v B duru op. 83 (prvi stavek) in Lisztov Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es duru. R III ob 20.15: Stare domače pesmi Tretji radijski spored je pripravil srečanje s starejšimi slovenskimi zborovskimi skladatelji Jakobom Aljažem, Jurijem Flajšmanom in Antonom Hajdrihom. Poslušali bomo zborovske skladbe »Na bregu«, »Divna noč«, »Triglav«, »Tiha noč«, »Luna sije«, »Lahko noč«, »Pri oknu sva mol. če slonela«, »Hercegovska« in »Buči morje«. S. G. Program RADIO 4.35—8.00 DOBRO JUTRO! 8.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Poročila; 9.05 Radijska dola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenski pevski zbori in instrumentalisti izvajajo slovenske narodne, 10.00 Danes dopoldne; 10.20— 12.00 Pri vas doma; 12.00 Poročila; 12.10 Spomin na Prešernov dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Z domačimi ansambli; 13 00 Poročila; 13.15 Obvesti.a; 14.00 Vremenska napoved in poročila) 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.30 Z ansamblom Ati a Scssa; 14.40 »Na poti s kitaro«; 15.00 Dogooki in odmevi; 15.30 Glasbeni untermezzo; 15.40 Od melodije do melodije: 16.00 »Vrtiljak«; 16.40 Na6 podlistek; 17.00 Poročila — posebna obvestila; 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.00 Poročila; 18.15 V torek nasvidenje! 18.46 Svet tehnike Prof. dr. Janez Strnad: Veliki pospeSevalniki; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute s Fanti treh dolin; 19.30 Radijski dnevnik; 30.00 Prodajalna melodij (stereo); 20.30 Od premiere do premiere, 21 30 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke se vrstijo; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Kamomoglasbeni večer pri skladatelju Lucijan Mariji S-kerjancu; 24.00 Poro- • čila in konec oddaje IZ DRUGEGA PROGRAMA 14 00 Radijska Sola aa viAjo stopnjo Prva znana pisma o slovenskem jeziku; 14.35 Glasbeni variete; 16.05 Radi smo jim prisluhnili; 18.00 Parada orkestrov; 18.40 Jazz iz studia 14; IZ TRETJEGA PROGRAMA 20.15 Slovenski zborovski skladatelji; 20.45 Recitai tenorista Antona Dermote L. van Beethoven; 21.40 Franz Lisat: Faust; 23.00 Iz novejše slovenske klavirske glasbe. TELEVIZIJA 9.35 TV v Sola: TV Vrtec, Voda, Kaj Je film (Zagreb) 10.40 Ru&čina (Zg) 11.00 TV v §old: Glasbeni pouk (do 11.30) (Bg) 14.45 TV v Soli — ponovitev (Zg) 15.35 RuSčina — ponovitev (Zg) 15.55 TV vrtec (Zg) 16.10 TV v Soli — ponovitev (Bg) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, PleSivec do 17.05) (Bg) 17.15 Delavski amandmaji — ponovitev oddaje Medsebojna odnosi v TOZD (LJ) 17.45 K. Eigel: Slonček Bimbo, barvna oddaja lz nanizanke Srečni metulj (LJ) 16.00 Risanka (LJ) 18.06 Oboornik (Lj) 18.20 Izbor srbske narodne glasbe, barvna oddaja (Lj) 19.00 Pediatrija: Nega novorojenčka (Lj) 19.20 Srečane z usodo — (Odjseja miru), oddaja TV Beograd (Lj) 19.45 Risanka (Lj) 20 00 TV dnevnik (Lj) 20.30 Mi med seboj (Iskra) (LJ) 21.30 I. S. Turgenjev: Pesem zmagoslavne lju-bežni, barvna TV nanizanka — Nenavadne zgodbe (Lj) 21.55 J. Thonvald: Medved iz Dumiriesa (Stoletje kirurgov) barvni film (Lj) 22 30 Poročila (Lj) IH1 oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 Daljnogled (Bg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Znanost (Bg) 19.15 Turizem (Zg) 20 00 TV dnevnik < Zg) 20.30 Reflektor (Bg) Trije skeči Namesto začetka nove zagrebške televizijske nadaljevanke »Berači in sinovi«, ki je bil napovedan za nedeljski večer, smo izvedeli le za programsko spremembo. Kakor ima vsako uredništvo pravico do samostojnega oblikovanja vsebine svojih oddaj, pa takšne pozne, pet minut pred dvanajsto uro napovedane spremembe ne govorijo o kakšnem posebnem redu in smotrnosti. V sporočilu, ki ga je posredovala agencija Tanjug, je sicer lepo zapisano, da serija »Berači in sinovi« ni odložena zaradi vsebinskih nesporazumov, pač pa zaradi spleta okoliščin, ki jih je oblikovalo dosedanje delo avtorjev nadaljevanke, scenarista Ivana Ra osa in režiserja Antuna Vrdoljaka, in zaradi katerih bi bilo sedaj težko »nepristransko estetsko in politično ocenjevati serijo«. Sedaj pa pravzaprav nimamo kaj ocenjevati. Kajti »Nenavadne zgodbe«, tuji filmski omnibus, kd je nadomestil domačo nadaljevanko v najbolj uglednem časovnem terminu, nima tolikšne vrednosti, da bi mogel vsebinsko po-. udariti nedeljski televizijski večer. »Nenavadne zgodbe« so le trije filmski skeči, enodejanke, povezane s skupno iztočnico življenjskega naključ. ja, ki ponudi nevsakdanjo, novo možnost. V prvi zgodbici z naslovom »Ljubezen in gejša« velja satirična bodica televizijski zasužnjenosti oziroma navijaški športni strasti, zaradi katere izbruhne družinski prepir, sredi zmede pa se pojavi že zdavnaj pozabljena gejša, ki je pred mnogim leti vrlemu vojaku lajšala tegobe domotožja, »študentski dom« je komedijica situacije, v kateri se zaradi administrativne pomote znajdeta v skupni sobi študent in študentka. »Ljubezen in optimist« se prav tako zadovoljuje zgolj z naključjem, ki privede skupaj dva razočaranca nad življenjem. Ne zgodbice ne njihova filmska upodobitev ne segajo nad zelo splošno povprečje zabavanja. Kot da bi se zavedale svoje nemoči, si pomagajo z zelo starim in slabim pripomočkom zvočne kulise, z vnaprej posnetim smehom, ki pa ni nalezljiv. STANKA GODNIČ Uboj'po ženinem naročilu? Je Ankica Petrišič naročila, da ubijejo njenega moža Vlada? ZAGREB, marca — Soba družine Petrišič v vasi Du-bravci je bila dobesedno obrizgana s krvjo, krvavi sledovi pa so pokazali pot miličnikom, ki so nedaleč stran našli mrtvega Vlada Petrišiča. Krvavi sledovi so pomagali odkriti tudi morilce, kajti Petrišič se je branil in med smrtnim bojem tudi poškodoval napadalce. V zaporu se je naenkrat znašlo kar šest oseb, ki so osumljene, da so sodelovale pri uboju. Med njimi je tudi Petrišičeva žena Ankica, za katero dva glavna obtoženca in verjetno tudi ubijalca Franjo in Nikola Ga-špar iz okolice Klanjca pravita, da jima je obljubila denar, če pretepeta njenega moža, ki se je ravno tedaj nameraval ločiti. Najprej so odkrili Franja Gašparja, ki si je po krvavem dejanju privoščil nekoliko spanja, vendar ni uničil svoje krvave obleke in je miličnikoma tudi takoj priznal, da je s svojim bratom ubil Petrišiča, katerega žena jima je obljubila denar. Povedal je, da z bratom nista nameravala ubiti Petrišiča, vendar se je leta branil preveč zagrizeno in se je tako pretep spremenil v morijo. Vsi osumljeni so sedaj v preiskovalnem zaporu, med njimi je tudi Zdravko Vlahovič, ki je oba morilca čakal v avtomobilu nedaleč stran od mesta zločina in ju nato odpeljal domov. Motiv zločina še ni znan, verjetno pa se je Petrišičeva žena naveličala stalnega prepiranja. J. K. VARNO ČEZ CESTO Povoženega vrgel v jarek Neznan avtomobilist do smrti povozil pešca, truplo pa vrgel v jarek BELI MANASTIR — Ko so danes zjutraj delavci tovarne Belje prihajali na delo, so v bližnjem jarku našli mrtvega Janoša Donka (45 let) iz okolice Apatina, ki ga je dose-daj še neznani avtomobilist zbil s ceste ih ga tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel Vse skupaj ne bi bilo nič nenavadnega, če ta neznani avtomobilist ne bi po trčenju ustavil, zapeljal nekoliko nazaj na kraj nesreče in po tem ko je ugotovil, da je pešec mrtev, truplo brezobzirno vrgel v bližnji jarek. Miličniki so ugotovili, da je bil avtomobil modre barve in da se je pri trčenju razbilo prednje steklo in luč. Preiskava je v teku. J. K. Ukradel, odpeljal, ■ v ■■ uničil Vinjena vožnja Andreja Selingerja se je končala na boku VRHNIKA, 19. marca — Vožnja z ukradenim avtomobilom se za 23-let-nega Andreja Selingerja a Vrhnike ni srečno kon, čala, kajti že po nekaj sto metrih vožnje se je zaradi vinjenosti in neizkušenosti zaletel v obcestno hišo in se prevrnil na bok. Avtomobil Pavla Štirna z Vrhnike je ukradel pred motelom »Mantova«, ga pognal v tek z garderobnim ključem, vendar je bilo alkohola le preveč in vožnja se je neslavno končala. Materialna škoda znaša 10.000 dinarjev. J. K. Zbil dva na mopedu in ušel Štefan Kovač iz Maribora zbil mopedista in sopotnico ter ušel MURSKA SOBOTA, 19. marca. — Sinoči nekaj po 21. uri je 21-letni rhopedist Štefan SeČko iz Borejec peljal osemnajstletno sopotnico Marjano Kar iz Rakičana proti domu Za njima je z osebnim avtomobilom peljal 24-letni Štefan Kovač iz Maribora, ki ju je med pretesnim prehitevanjem zadel ter oba skupaj z mopedom. potiskal nekaj me. trav po cesti pred seboj. Mopedist in njegova sopotnica sta obležala v obcestnem jarku, voznik Kovač pa je po nesreči pobegnil. Mopedist je bil hudo telesno poškodovan in so ga prepeljali v soboško bolnišnico, njegova sopotnica pa je bila laže poškodovana Pobegb voznik se ni dolgo veselil svojega »podviga«, saj so ga že po dveh urah pri-jeU organi milice v Mariboru. F. M. Umrla tudi sopotnica V bolnišnici je umrla tudi Anuša FUrst, sopotnica B. Marinčka NOVO MESTO — V novomeški bolnišnici je zaradi poškodb, kd jdh je dobila pri trčenju v petek zvečer v Ko-ranitki na cesti Ljubljana— Zagreb, umrla tudi Anuša FUrst ia Ljubljane. FUrstova je bila v avtomobilu Bogdana Marinčka iz Ljubljane, ki se je zaletel v nasproti vozeči avtomobil Jožeta Miketiča iz Zundčev. Miketič je prehiteval tovornjak, iz nasprotne strani pa je ravno tedaj pripeljal Marinček in čelno trčil v Mike. tičev avtomobil. Marinček je bil na mestu mrtev, Filrsto-vo pa so v novomeški bolnišnici poizkusili rešiti, vendar zaman. J. K. Draga ljubezen LJUBLJANA, 19. marca — Bežigrajskim miličnikom je pred nekaj dnevi prišlo v roke dekle, sicer njihova stara znanka, zaradi dokaj nenavadnega načina kraje denarja. Mlado, 22-letno dekle je zaradi svojega obnašanja kmalu padlo v oči in tako se je pri njej ustavil tudi avtomobil in v njem poznanstva željni avtomobilist. Po nekaj kratkih besedah je bilo že vse urejeno in mladenka je sedela na prvem sedežu poleg radoznalega šoferja. Večer sta preživela v njegovem stanovanju, del noči v lokalih in treba se je bilo posloviti. Med dokaj ognjevitim slovesom je šofer popolnoma pozabil na vse, dekle pa je bilo očitno dosti bolj prisebno, kajti doma je fant ugotovil, da je iz njegove denarnice izginilo 400 dinarjev. Miličniki so kmalu našli dekle, ki je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvin, vendar je tokrat prvikrat uporabila tudi svoje čare, da je prišla do denarja. J. K. Vlomilec obiskal tudi „Amerikance“ LJUBLJANA, 19. marca — Različni centri tujih držav pri nas so postali izredno vabljivi za tatove in vlomilce, kajti pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v francoski kulturna center, v noči od sobote na nedeljo pa je za sedaj še neznani vlomilec temeljito »preiskal« prostore ameriškega kulturnega centra na Cankarjevi 11. Miličniki in kriminalisti so ugotovili, da je vlomilec prišel v prostore sila enostavno — skozi priprto straniščno okno. Najprej se je napotil v direktorjevo pisarno, jo preiskal in iz neke omare vzel železno blagajno, v kateri je bilo 100 ameriških dolarjev, približno 2000 dinarjev, ček ameriške ambasade za 5.000 din, ček za 100 dolarjev, dva dolarska čeka naslovljena na Jasno B. in Vido N., vredna približno 2000 dinarjev in bencinske bone Petrola iz Beograda. Poleg tega pa je iz pisalne mize izginila tudi zapestnica z briljanti. Vlomilec je pregledal tudi ostale prostore centra, vendar tam ni našel ničesar »užitnega«. Skupna škoda pa kljub temu znaša preko 16.000 dinarjev. J. K. Deške ,igre‘ Na postajah milice UJV se množe prijave zoper mlade kršitelje zakonov LJUBLJANA, 19. marca. Ljubljanski miličniki so pred nedavnim prijeli dva fantiča, učenca osnovne šole, ki sta zagrešila nič manj kot 30 vlomov. Fanta sta še resnično mlada, saj nimata več kot dvanajst let, vendar sta svoj posel jemala skoraj tako kot prava »profesional- ca«. Primer, ki je res morda izjemen, naj služi samo kot ponazoritev ali pa tudi kot opozorilo staršem, da se je treba svojim otrokom le nekoliko bolj posvetiti, saj se prijave zoper tako rosno mlade kršitelje na postajah milice kar množe. Čedalje več primerov je, da otroci trgajo različna opozorila, npr. opozorila o različnih preventivnih akcijah za uničevanje mrčesa in zajedal-cev. Ker opozoril ni, žalostno konča veliko domačih ži. vali. Razen tega pa se nemalokrat zgodi, da v mimoidoči avtomobil prileti kamen, razbije šipo ali poškoduje plo. čeivino in lak, da o morebitnih hujših posledicah takega ravnanja niti ne govorimo. Največkrat so storilci, če jdh Mali paragrafi Novogoriški sodnik za prekrške ima daleč največ dela s tistimi, ki kršijo zakon o varnosti prometa na cestah NOVA GORICA, 19. marca. Na 617.540 dinarjev ter 2239 dni zapora je obsodil sodnik za prekrške v minulem letu 3334 oseb. V postopku pa mu je ostalo zaradi preobilice dela še 1532 ovadb prot! 2165 obdolžencem. Zdaj, ko je pripravljeno poročilo o posameznih vrstah kršitev predpisov, je povsem jasno, da so daleč na prvem mestu kršitve predpisov s področja javne varnosti. Zaradi njih se zagovarja kar 3016 obdolžencev. Med temi kršitvami pa prevladuje promet. Temeljni zakon o varnosti prometa na cestah je namreč prekršilo kar - 2155 obdolžencev. Med njimi je bilo 351 takih, ki so j vozili pijani, 300 pa se jih je ' podalo na pot brez vozniškega dovoljenja. Zaradi vožnje v nasprotju s prometnimi predpisi se je zagovarjalo 384 voznikov, medtem ko jih je bilo 825 udeleženih v nesrečah zaradi različnih prometnih prekrškov. Sodnik je odredil zaradi različnih kršitev omenjenega zakona v 267 primerih odvzem vozniških dovoljenj za dobo od enega meseca do enega leta. Zaradi kršitev predpisov s področja gospodarstva pa se je moralo zagovarjati 129 obdolžencev. Enajst jih je kršilo zakon o obrtnih delavnicah, 22 temeljni zakon o javnih cestah, 10 pa zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo investicijskih objektov. Med kaznovanimi zaradi kršitev drugih predpisov naj omenimo 31 oseb, ki niso upoštevale določil zakona o sanitarni inšpekciji ter po 22 kaznovanih zaradi kršitve zakona o vojaški obveznosti in zakona o statistiki. Sodnik za prekrške se je ukvarjal z vrsto primerov, ki so pogojeni z mejno lego občine. Tako je med drugim kaznoval tudi 269 oseb. med katerimi je bilo 78 tujih dr žavl.ianov zaradi kršitve določil zakona o prehajanju čez državni, mejo ter o gibanju v mejnem pasu. Dalje je imel v postopku 17 žensk ki so se vdajale prostituciji ter 6 kršiteljev zazona > gibanju m prebivanju tujcev v Jugoslaviji 34 obdolžencev pa se je zagovarjalo zaradi kršitev zakona o nabavljanju, posesti in nošenju orožja. L. K. tako lahko Imenujemo, otroci, ki se ponavadi svojega dejanja niti prav ne zavedajo. še pogosteje se dogaja, da kolo ali moped in pony-expres nenadoma izgine, lastnik pa ga čez nekaj časa najde nedaleč stran od mesta, kjer ga je 'pustil. Tudi tukaj so ponavadi vmešani mladi šolarji, ki jim vožnja z mopedom pomeni vsekakor enkraten užitev, tisti čigar motor je, pa verjetno ni ravno enakega mnenja. Seveda našteti primeri niso veliki prekrški, so pa pogostokrat sila neprijetni, zato ne bo odveč, če starši posvetijo nekoliko več pozornosti svojim otrokom, ko se na primer pripeljejo domov s kolesom, za katero nihče ne ve, čigavo pravzaprav je. J. K Odkrili baročne tatove MAKARSKA, 19. marca — Po skoraj dveletnem iskanju je miličnikom iz Ma-karske uspelo prijeti tatove oltarnih slik v cerkvi v Podgori, katerih vrednost je bila dokaj velika. Slike so bile ukradene že poleti 1971, vendar so tatovi spretno skrivali ukradene slike, ki so bile pod državno zaščito in so delo neznanega baročnega mojstra. Iskanje je bilo otež-kočeno predvsem zaradi turistične sezone, kajti pri nas se tedaj pojavlja veliko »ljubiteljev« umetnin, ki pa jih je težko odkriti, čeprav slike, ki so bile | ukradene v Podgori, niso bile ravno majhne. J. K. Žensko truplo v močvirju Obdukcija bo pokazala, zakaj je umrla Marija Dolničar iz Vrhlog MAJŠPERK, 19. marca — V soboto popoldne je eden izmed lovcev na lovskem obhodu v vasi Sestrže našel ▼ močvirju žensko truplo. Včeraj so dognali tudi njeno identiteto — to je Marija Dolničar iz Vrhlog, ki so Jo pogrešali od novembra lani. Danes bodo opravili sodno-medicinsko obdukcijo, ki bo pokazala, ali gre morda za nasilno smrt. M. S. Zaprl mu je pot VRHNIKA. 19. marca — Tukaj je včeraj popoldan voemik osebnega avtomobila Rudolf Bohinc iz Ljubljane zaprl pot mopedistu Jožetu Uhanu (18 let) iz Ljubljane. Pri trčenju se je mopedist lažtje telesno poškodoval, matertu alna Škoda pa znaša 2.000 dinarjev. j. K. Vožnja po nasipu IVANČNA GORICA. 19. marca — Včeraj ob osmi uri zjutraj je avtomobil, ki ga je vozila Veronika Kostanjšek (21 let) is Smrjana pri Škofljici, pri Ivančni gorici zaneslo s ceste, tako da se je avto prevrnil na bok in nato drsel še nekaj deset metrov po nasipu. Pri tem so se lažje poškodovale voznica Ko-stamjškova in njene tri sopotnice: Štefka Marinšek, Marta Marinček in Marija Major — vse iz Smrjan. Materialna škoda znaša 7.000 dinarjev. j# k. Lonci na vratu LENDAVA, 19. marca — Včeraj pozno popoldne je iz Dobrovnika proti Lendavi peljal z osebnim avtomobilom 47-letni Vlado Zadravec iz Varaždina. V Genterovcih mu je nenadoma padel za vrat eden izmed lončenih vrčev, ki jih je vpzil v avtomobilu. Voznik je skušal popraviti vreče, pri tem pa je zapeljal na levo stran ceste in zadel 73-letno Ano Gostan iz Mostja, kd je šla peš po cesti. Gostanovo so s hudimi telesnimi ranami odpeljali v soboško bolnišnico. F. M. Zbilo jo je LJUBLJANA, 19. marca — Na cesti Ljubljana—Kranj je včeraj ob 20.15 avtomobilist Dušan Justin (46 let) iz Ljubljane zadel Ivanko Pclše (32 let) prav tako iz Ljubljane, ki je hodila proti Mednem Justin je peljal nasproti. Polšetova je dobila hude telesne poškodbe in se zdravi v ljubljanski bolnišnici. J. K. Napad mopedista na tovornjak ŠKOFJA LOKA, 19. marca — Ko je okoli pol pete ure popoldne voznik tovornjaka 32-letni Ludvik Bencah iz Ljubljane vozil iz škofje Loke proti Hrastnici, mu je v Puštalu nasproti po ravni in dobro pregledni cesti pripeljal po sredini ceste mopedist. Da bi se trčenju izognil, je Bencah zapeljal v desno in vozilo ustavil, mopedist, 34-letni Stane Potočnik iz Staniš, pa se je z nezmanjšano hitrostjo zaletel vanj Priletel je v vetrobransko steklo, od koder ga je vrglo na cesto. Hudo ranjenega so odpeljali na ljubljansko polikliniko. M. S. Veriga treh avtomobilov NOVA GORICA, 19. marca — Včeraj popoldne ob 16.30 je 22-letni Rajko Zorč iz Trente v Volčji Dragi pred hišo št. 4 ustavil svoj avtomobil, ker je pred nlim Marija Kenda iz Gaberij zavijala v levo. Za njim je ustavil tudi 52-letni Ladislav Nardin iz Nove Gorice. V njegov avto pa je trčil in ga porinil v ZorČevega Ivan Ličen iz Preserij. Ličen je bil laže ranjen kot tudi 9-letna sopotnica Nives Krševan Iz Nove Gorice, škode je za 15.000 dinarjev. J. P. XXXV. Pozneje se ml je zdelo, da ta sistem ne deluje dobro, ker naše ljudstvo ni Imelo Izkušenj v takšnem formalnem tipu demokracije, kjer je treba metati listke v skrinjice za tiste, ki so po njihovem mnenju dali najboljše predloge. študent je zdaj minister Ko sem leta 1952 razpustil prvi izvoljeni parlament, sem v zameno za svojo obljubo, da bom dosegel neodvisnost v treh letih, dobil želo kritično pismo od zanesenega študenta, ki me je obtoževal, da sem uničil demokracijo, ki je bila še v povojih. Ta študent Je bil Hou Youn, zdaj eden izmed treh ključnih ministrov, ki vodijo odporniški boj znotraj Kambodže. Resnica je, da smo bili v tistem času vsi neizkušeni in nesposobni ustvariti učinkovit demokratični sistem, ki bi dobro deloval in bi bil trden. Nismo bili edina država, ki je bila šele malo časa neodvisna in je imela take probleme. Primer skoraj anarhije, v katero se je izrodil francoski parlamentarni sistem v povojnem obdobju, ko so vlade praviloma padale že po nekaj mesecih, Je bil kaj slaba spodbuda, da bi prevzeli isti sistem tudi v Kambodži. Francija je imela stabilnejšo birokracijo, ki Je delovala ne • glede na stabilnost ali nestabilnost na vrhu. Kambodža s svojim državnim aparatom v povojih, ker je bil prej sestavljen lz francoskega ali vietnamskega osebja, ni imela takšne institu-cionalne stabilnosti. Sklenil sem, da bom zaustavil tisto, kar Je po mojem mnenju vodilo v zmedo, in dal Kambodži originalen sistem demokracije, v kateri bo mogo Norodom Sihanuk Moja vojna s CIA če izvajati oblast in se pri tem zelo malo okoriščati z demagogijo, ki je bila glavno orožje Son Ngoc Thanha, takrat že enega izmed glavnih voditeljev demokratične stranke. Dopolnilo k ustavi Dne 19. februarja, samo tri tedne pred svojim odstopom, sem. predlagal dopolnilo k ustavi iz leta 1947, ki pravi, da bo vsaka občina (upravna enota, ki združuje več vasi) izvolila poslance v provincijsko skupščino. Petnajst provincijskih skupščin Di imelo veliko oblasti pri urejanju krajevnih vprašanj in bi volilo poslance za narodno skupščino. Kandidate bi predstavili kot posameznike in ne kot predstavnike političnih strank, čeprav bi te še naprej delovale. Člane kabineta pa bi vseeno imenoval kralj izmed izvoljenih poslancev. Narodna skupščina je lahko odpoklicala posamezne ministre, ni pa mogla razpustiti celotnega kabineta. Prav tako bi lahko preklicali mandat posameznih poslan-, cev, če bi več kot polovica volivcev1 odločila, da niso opravljali dela, za katero so bili izvoljeni. Ko sem predlagal ta popol noma novi sistem, sem hotel, da bi ljudstvo izbiralo kandidate na temelju njiho ve dejavnosti im ne zaradi njihove govorniške sposobnosti. Opozicijske 'stranke so grajale ta predlog in so celo protestirale pri mednarodni komisiji za kontrolo, češ da krši duha ženevskega sporazuma. Njihove zlobne obtožbe in njihovi izpadi proti meni so bili takšni, da po svojem mnenju nisem mogel več ostati na položaju monarha. Moral sem obdržati ločen političen položaj kot kralj ali pa se spustiti niže in se vključiti neposredno v politično areno. Razlaga po odstopu V razlagi, ki sem jo dal okoli dva tedna po svojem odstopu, sem govoril o težavah, da bi ostal na prstolu, ne da bi imel prave stike z ljudstvom, stike, ki sem si jih vedno želel. Hotel sem prepričati našo mladino, zlasti študente, da moja prizadevanja za državo nimajo ničesar več opraviti z željo, da bi ostal »Vaše Veličanstvo kralj« ali da bi užival razkošje in privilegije kraljeve palače Razložil sem, da me državni funkcionarji niso vzeli resno, dokler sem bil na prestolu in sem jim govoril, naj opustijo svoje tekanje za oblastjo in bogastvom: »Ko sem se srečal z velikimi silami v boju proti tujemu vrne šavanju, je bila moja kraljevska avtorite- ta nujno potrebna ... Potreboval sem svoj naslov kot zakoniti predstavnik svoje države. Ko ne bi bil govoril kot kralj, bi mi bili lahko rekli, da ne predstavljam celotne Kambodže ... Zdaj je položaj drugačen. Glavni problem je znotraj ... Ce bi ostal na prestolu, zaprt v svojo palačo, ne bi nikoli spoznal pravega položaja ali zlorab, katerih žrtev je lahko ljudstvo ___ (Predobro sem vedel, da se tisti, ki so se hoteli pritožiti med avdiencami, niso upali govoriti odkrito. Tam je bilo preveč funkcionarjev, ki bi jim pozneje očitali ali jih celo preganjali, če bi bili spregovorili o neprijetnih stvareh v zvezi s temi funkcionarji. Kako naj bi vedel, kaj se je zgodilo s temi ljudmi, potem ko so me zapustili?) »Palača je natrpano polna dvorskih mandarinov in spletkarjev,« sem rekel v svojem sporočilu. »To so pijavke, ki se prisesajo na noge slonu ...« Biti jetnik’ protokola, ki ga davijo dobičkarji vseh vrst, ko čakajo na moje usluge, je bilo nekaj, kar sem sovražil; in če sem hotel malo naokrog in si na lastne oči ogledati stvari, je vest o mojem prihodu vedno šla pred menoj, tako da so mi lahko prikrili vse neprijetne stvari. Videl sem samo brezhibno oblečene kmete med zastavami in transparenti, stena uradnosti pa je bila kot ovira postavljena pred družbeno resničnostjo. Vse to sem sovražil, toda kot kralj-bog sem se moral vsemu temu podrediti Ker je več kot štirideset držav priznalo Kam bodžo po razglasitvi neodvisnosti, sem ve čino svojega časa porabil za sprejeme poslanikov in drugih pomembnih ljudi, za pripravljanje sprejemov, banketov, pred stav kraljevskega baleta m za druge uradne naloge, tako da skoraj nisem našel prostega trenutka za obisk notranjosti svoje države. Ostal sem tradicionalni »kralj-bog«. Obljuba pred ljudstvom Vse to sem povedal v svojem sporočilu in dodal: »To je razlog, zakaj sem se odločil, da bom za vselej zapustil prestol, njegov blišč in luksus, da bi lahko posvetil ves svoj čas in vso svojo energijo ljudstvu in njegovi blaginji . . .« Da bi utišal govorice, češ da je moj odstop samo političen manever in da bom spet sprejel krono, ko si bom opomogel, sem rekel naslednje: »Kategorično zavračam, da bi se kdaj vrnil na prestol, pa naj se dogodki obrnejo kakorkoli . . .« Mnogi, ki bi morali to najbolje vedeti, temu niso verjeli, čeprav sem vse povedal kar najbolj jasno kakor obljubo »pred ljudstvom, pred zgodovino, pred našo religijo in pred svetom«. Približno mesec dni po tem govoru sem sporočil namen, da bom ustanovil novo politično skupino, Sangkum Reastr Niyum (Socialistična ljudska skupnost), ki naj bi bila glavno orodje v oblikovanju narodne enotnosti, katero sem si postavil za cilj. Povabil sem že obstoječe stranke, naj se odpovedo svojim razlikam in se vključijo v novo organizacijo, ki sem si jo zamislil bolj kot fronto ali gibanje kakor pa kot stranko Naš cilj je, sem rekel, »ustvariti resnično demokratično, egalitarno in socialistično Kambodžo, da bi povrnili preteklo veličino svoje domovine . .. Mnogi izmed mojih zvestih privržencev so v naglici pozabili na besede »demokra- tično, egalitarno in socialistično« in so za čeli sanjariti o tem, da bi izkoristili Sang kum za uveljavljanje svojih osebnih am bicij. V dveh mesecih so vodstva treh desničarskih političnih strank — »Khmer Re stauration« Lon Nola, »Populistična stranka« Sam Saryja in »Demokratična narodna stranka« Ouma Chheang Suna — razpustila svoje stranke in priporočila svojim članom, naj se priključijo Sangkumu. Zmaga na volitvah Demokratična stranka Pracheachon, liberalna stranka in še nekatere druge so sporočile, da bodo nastopale na volitvah, določenih za 11. september 1955, kot sa mostojne enote. Volitve, ki jih je nadzorovala mednarodna komisija za kontrolo in ki so potekale po ženevskih določilih iz leta 1954, so se končale tako, da je Sangkum osvojil vseh 91 sedežev. Nikoli ne bi bil pričakoval tako velike zmage. Sangkum je dobil 83 od stotkov glasov, demokrati 13 odstotkov. Pracheachon pa samo 3 odstotke. Liberalci in štiri druge stranke so dobili skupaj manj kot odstotek glasov in so tako iz ginili s političnega prizorišča. Sest mese cev po svojem odstopu sem bil spet v prvi vrsti kot ministrski predsednik politične skupine, ki je imela vse sedeže v narodni skupščini! Ker je bil Sangkum v vseh pogledih sestavljen v celoti iz treh desničarskih strank in ker je bil Pracheachon popolnoma poražen, se je Washington razveselil moje zmage, vendar prezgodaj. Nadaljevanje prihodnjič Torek, 90. marca 1973 VRTIMO GLOBUS DELO ir stran 13 Bilke ob cesti Prometni izvedenci še niso odkrili grmičaste rastline, ki bi bila dovolj odporna proti soli in proti strupu izpuha SAARBRUCKEN — Botaniki saarbrlickenske univerze iščejo obcestno rastlino. Iz-. pušni plini neugodno vplivajo na vse živo ob cesti, poglavitna nevarnost za rastline pa je sol, ki pozimi preprečuje poledico. Na cesti se tako nabira slana voda, ki jo avtomobili razpršujejo čez robove. Predlog: umetni otoki Načrti za industrijske obrate in hotele na ploščadih v zalivu TOKIO — Japonski vladni Strokovnjaki proučujejo zamisel ladjedelnic, ki predlagajo graditev plavajočih otokov v obliki jeklenih ploščadi. Na njih bi lahko gradili Industrijske obrate, garaže, hotele in tudi termoelektrarne. Do leita 1977 nameravajo Japonci zgraditi prvi tak otok. Popravilo CHICAGO — Napis na elektromonterski delavnici: »Pri nas lahko dajo ženske popraviti tiste gospodinjske električne aparate, ki so Jih popravljali njihovi možje.« Rekord na orglah LONDON — Tovarnar David Klein iz Mansfielda se predstavlja kot rekorder: na orgle je igral brez oddiha 51 ur. Za zdaj m enakovrednega, neškodljivega nadomestka za sol na poledeneli cesti. Ta sol je škodljiva, mnoge rastline usahnejo. Znanstveniki so preizkušali odpornost več sto rastlin proti soli, med domačimi niso našli nobene, zaito jo iščejo med tujimi. . Idealna obcestna rastlina naj bi bila grmičasta, gosta, vendar ne preširoka, rastoča srednje hitro in zimzelena. Rastline, posajene med cestnima pasovama, naj bi hkrati tudi varovale pred slepečimi lučmi nasproti vozečih avtomobilov. Za gnojenje bi se obnesla kanalizacijska odplaka. V talni vodi raztopljeno sol bi bakterije spreminjale v trdne snovi, ki ne škodujejo rastlinam. — Ponekod ob ce- Denar za varstvo živali FRANKFURT — V vodnjak želja v frankfurtskem živalskem vrtu so obiskovalci lani vrgli skupno za 90.000 mark drobiža. Denar je namenjen za ohranitev ogroženih živali. stah nadomeščajo zelene pasove s stenami iz betona in aluminija, vendar ti zidovi Za kazen se uči igrati Sodnik je tatiču postavil rok, hkrati pa ga je povabil na koncert GLASGOW — Hamiltonsld sodnik Nigel Thomson je naložil nenavadno kazen 17-let-nemu fantu, ki je ukradel flavto: 20 funtov kazni, če se v sedmih mesecih ne nauči igrati na to glasbilo. Sodnik, ki igra flavto v krajevnem amaterskem orkestru, je fanta povabil na koncert, na katerem bo nastopil tudi najboljši britanski flavtist Carl Dolmetch. utrujajo voznike bolj kot zelenje, s tem pa se veča nevarnost nesreč. Preveč strupa v krvi Zavoljo ogljikovega monoksida se pripeti na cesti precej nesreč WASHINGTON — V krvi mestnih prebivalcedv ZDA je čedalje več ogljikovega monoksida, še posebno mnogo ga imajo kadilci. Raziskava je pokazala, da koncentracija CO v krvi ogroža avtomobiliste. Zaradi tega se pripeti precej nesreč. Celo polovica pregledanih nekadilcev je imela v krvi več CO, kakor dovoljujejo merila o kakovosti zraka'. 5. nadaljevanje Razpravljali smo nekaj minut. Skušali so raziskati umor, ki nas je spravil iz tira, saj ni bil v skladu z metodami teh ljudi, ki so streljali na zvezne agente samo takrat, kadar jim res ni kazalo drugega. Colin Sutton je z ravnilom potrkal po mizi. Obmolknili smo. »Zdaj bom povedal, kaj mislim jaz.« Nekaj trenutkov je molčal, potem pa rekel: »Ubiti so hoteli Peta Caistorja, ne koga drugega.« »Ampak ...« »Prosim vas, gospod Winterton ...! Saj še ne veste, kaj je pokazal sodnomedicinski izvid. Pete je bil ustreljen iz neposredne bližine. Njegov suknjič nosi znamenja ožganine. Morilec se mu je tako približal, da bi se ga lahko dotaknil.« Clive Saltfleet je še naprej trmoglavil: »šef) Pete je bil vajen nevarnih situacij in ni mogel biti tako nepreviden, po drugi strani pa bi moral morilca tudi slišati. Gotovo bi ustrelil prvi. Pete bi ponoči slišal še poljsko miš. Zakaj bi torej dopustil, da bi se mu morilec tako približal?« »Morda zato, ker ga je poznal in je mislil, da se mu ni ničesar bati.« * Še dolgo potem, ko je Colin Sutton že odšel, smo sedeli na svojih sedežih in si nismo upali pogledati drug dm- emu v oči. Prvi je spregovoril Clive Saltfleet. »Torej naj bi Peta podrl človek, ki ga je ta poznal m ki mu je zaupal ... In moral Je imeti vanj prekleto zaupanje, kajti v taki noči in na takem mestu bi jaz niti bratu ne dovolil, da bi se mi približal s pištolo v rold.« Lastingham je razložil svojo domnevo: »Kaj pa, če je Caistor zaspal? Potem bi ga ne bilo prav nič težko ustreliti iz neposredne bližine, zlasti če je imel morilec pištolo z dušilcem.« Tex se ni strinjal. »Prav vesel bi bil, če bi imeli prav, Malcolm, kajti vsi bi čutili olajšanje, če bi bilo res tako. Toda Pete ni bil človek, ki bi zaspal na službenem mestu.« Lastingham pa je vztrajal: »Morda pa je bil pod vplivom mamila.« »Tri ure pred odhodom v East Poto-mac Park se ni Caistor niti za minuto oddaljil od mene. Razen tega pa bi zdravniki, ki so opravili avtopsijo, gotovo opazili, če bi bil zaužtil mamilo. Ne, šef ima gotovo prav .. .« Hackness, ki Je že kar predolgo molčal, je navrgel: <. »Prav, recimo . . . Kam nas vodi vse to? Ugotoviti moramo, zakaj je morilec sodil, da mora Caistorja ubiti. Po mojem so morali biti njegovi razlogi hudo tehtni z njegovega vidika, če se je drznil ustreliti zveznega agenta samo nekaj deset metrov proč od drugega agenta. Kaj mislite, Tex?« »To je točno.« Dan Winterton Je pripomnil: »Pete ni sodeloval pri nobeni aretaciji, ki je v javnosti dvignila prah. Saj ste ga poznali! Vestno je opravljal svoje delo, tik pred koncem pa je svoje mesto odstopili drugemu, še nikoli nisem srečal tako skromnega človeka.« Spregovoril je Cyrus Bunvell, prvič to popoldne: »Gospod Winterton, Pete Je vedel, da ga mnogi p.rezirajo zaradi njegove črne kože, zato je menil, da je zanj bolje, če prepusti lovorov venec zmagoslavja svojim belim kolegom.« Hotel sem speljati pogovor drugam, zato sem rekel: »Cyrus, če bom prvi zgrabil Buda Lan-sona, vam prisegam, da ga bom počil v počastitev Petovega spomina.« Po vsem videzu me ni nihče poslušal, kajti tudi najbolj otopelim so šle do živega besede Cyrusa Burwella. Udarjale so po nas kot očitek vesti. Vsi smo vedeli, da ima Cyrus prav, celo iaz ... Seveda, Peta smo imeli vsi radi. kadar pa je šlo za nevarno delo, se nam je zdelo samo po sebi umevno, da ga bo opravil Pete Caistor. Zakaj? Morda zato, ker smo podzavestno mislili, da je njegovo življenje manj vredno kakor naše, ker je bil pač črnec.« Prvi je odgovoril Abe Hackness: »Cyrus Bunvell, zdi se mi. da nas žalite,« Cvrus se je blago nasmehnil in odvrnil: N »Najbrž vam ni neznano, gospod Hackness, da si črnec v Združenih državah ne more privoščiti razkošja, da bi žalil belca, tudi če ga prezira.« Potem je vstal, se obrnil in odšel iz sobe. Ostali smo zmedeni. Hackness je razdražen zarenčal: »Kaj pa si pravzaprav domišlja ta umazani čmuh?« Znova sem vztrepetal od jeze. Zavpil sem: »Bolje bi bilo, če bi zaprli gobec Abe!« Južnjak me je porogljivo premeril: »Bert nazadnje bom še mislil, da se tudi v vaših žilah pretaka črnska kri!« Tex naju je skušal pomiriti: »Molčite, Abe! Presedate nam že, če še ne veste!« »Da vam presedam, kaj? Prav dobro vem, da vam presedam, in povedal vam bom tudi, zakaj, vam, gospod Digby, in vašim tovarišem.« Najprej nas ie ošinil z zaničljivim pogledom, potem pa nam je vrgel v obraz: »V družinici zveznih agentov urada za mamila se odvija majhna drama, ki je rajši ne bi obešali na veliki zvon, da bi ostala prikrita nepoklicanim pogledom ... Da nihče ne bi vtikal nosu vanjo, kaj? Za vse je odgovoril Clive Saltfleet: »Na vašem mestu, Abe, bi raje držal jezik za zobmi . . .« 106. Miki je nenadoma zagledal, kako je tovariša prekrila siva pernata gmota, in omoten od gro-sečih udarcev velikanskih kril je za trenutek tiho obstal. Neewa ni dal nobenega glasu od sebe; padel je bil na hrbet in je zasadil svoje astre kremplje v napadalca. Kakor s koli je hromeče udrihala sova po njem s svojimi perutmi, toda Neewa ni popustil in je besno praskal-po njenih koščenih prsih. 107. Sova Uhumisja je s svojim smrtonosnim napadom ža las zgrešila. Njeni mogočni in ostri kremplji so se prezgodaj sklenili in zgrabili samo Neewovo kožo. Zdaj je poskušala plen pobiti s perutmi, dokler ne bi prišel trenutek, da bi ga pokončala s svojim strašnim kljunom. Še malo in medvedek bi bil razmesarjen. Miki se je vznemiril, ker ni bilo od Neewa nobenega glasu in je z režečimi zobmi prišel bliže. 108. Miki je poznal sovražnika! Zanj ptiči nikakor niso pomenili nevarnosti, temveč le plen, kajti večkrat je bil s Challonerjem lovil divje gosi in žerjave. Zato se je zdaj brez-laježa z vso težo vrgel na sovo; Uhumisja je zgubila ravnovesje in plahutajoč padla na stran. Še preden se je lahko zravnala, jo je s šapo preobrnil na hrbet. Šele zdaj je Miki zagnal neugnan in divji hrup. MEPVEDSEK NEEWA PO CURWOODU PRIREDIL TIT VIDMAR, NARISAL MIKI MUSTER IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO GRAFIČNO PODJETJE DELO LJUBLJANA. TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23 522 DO 23 526 - OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 - TELEFON 21U96 - ODDELEK ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463 ZA ZUNANJE NAROČNIKE 23-522, POSTNI PREDAL 29 - EKSPEDIT TELEFON 321 489 - BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA - 2IRO RAČUN PRI SLU2B1 DRUŽBENEGA I telpton dpžurnpn* KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 501-02-601 20012 - MESEČNA NAROČNINA 32 DIN - ZA ZASEBNIKE NAROČNINA 30 DIN - POSEBNE NAROČNINE: - PETEK 4 DIN SOBOTA 4 DIN. PONEDELJEK 3 DIN | b on c/ic PETEK IN SOBOTA 7 DIN - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OPROŠČENO PROMETNEGA DAVKA PO PRISTOJNEM SKLEPU 421 - 2/72 . I urednika ZU-bato Kava še posebej Skrb za male Koristne izkušnje nevarna invalide Ugotavljajo vzročno zvezo med popito kavo In holesterolom v krvi WASHINGTON — Pretirano kajenje utegne pospešiti srčni napad, raziskovalci z bostonske univerze pa so ugotovili, da je kava lahko še bolj nevarna kakor cigarete. Pacienti, ki so dobili srčni napad, so veliko kadili, vendar so bili še bolj strastni pivci kave. Drugi znanstveniki so ugotovili vzročno zvezo med popito kavo in količino holesterola v krvi. — Pri pivcih čaja nd bdlo takih posledic. Belgijski starši conter-ganskih otrok ne dobivajo vzdrževalnine BRUSELJ — Starši okoli 40 belgijskih conterganskih otrok so se odločili za samopomoč. Cilj njihovega združenja: pohabljene sinove in hčere telesno in duševno usposobiti za življenje. Na rednih mesečnih sestankih razpravljajo o pomoči otrokom, ki so se zaradi talkio-mida rodili z zakrnelimi udi, o ustreznih oblačilih, igračah ipd. Belgijski starši teh otrok doslej še niso dobili nobene dodatne vzdrževalnine za male invalide. PREVRNJENI VAGONI — Pri kraju East Palestine v Ohiu se je prevrnil lokalni vlak. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev, razne poškodbe je dobilo 19 izmed skupno 167 potnikov. Telefoto: UPI Vsak bolnik ni primeren za staro akupunkturo namesto narkoze KUALA LUMPUR — »Akupunkturo je treba natančneje proučevati, zlasti v zvezi s kirurgijo,« je izjavil dr. Che-caig, vodja malezijske medicinske ekipe, ki se je 12 dni mudila na Kitajskem. Cheong pravi, da v kitajskih bolnišnicah nadomešča akupunktura razne anestetike pri 35—50 odstotkih operaoi'. Po tej metodi zdravijo gluhost, glavobol, želodčne in druge lažje bolezni, vendar vsi pacienti niso primerni za zdravljenje z akupunkturo. Oddaje za neme in gluhe Morda že kmalu sporedi za gluhoneme na italijanski televiziji RIM — V Italiji je okoli 65.000 gluhonemih. Zanje pripravlja televizija posebne tedenske oddaje, pri katerih bodo razen mimike posebnega pomena napisi, filmi in fotografije. Oddaje bodo trajale okoli 40 minut, vodila jih bosta dva predavatelja iz šole za gluhoneme. Poroka ali izgon NEW YORK, — »Iščem moža. Moram se brž poročiti, sicer me bodo izgnali,« je pisalo v lokalnem listu v Fort Waynu. Dvaindvajsetletna tujka Micki Topper je dobila pre-:ej ponudb, zlasti še ker je pripravljena poravnati vse stroške za poroko in tudi za morebitno ločitev. Tobak v ZDA W ASHIN GTON — Prebivalci ZDA so lani pokadili 565 milijard cigaret, t.j. za dva odstotka več kot leta 1971. Divje čebele napadajo Strupena žela v letovišču — Nekaj opikanih ljudi v bolnišnici LUSAKA — Afriške divje čebele so v velikih rojih napadle Livingstone, turistično središče Zambije. Ljudje so bežali pod streho, nekaj radovednežev so čebele tako opikale, da jih je bilo treba prepeljati v bolnišnico. Oddajnik pošilja podatke Natančna poročila o gibanju ledene gore v antarktičnih vodah LENINGRAD — Z velike ledene gore, ki plava od antarktične obal« proti Tihe. mu oceanu, nenehno prihajajo podatki o smeri gibanja. Sovjetski znanstveniki so postavili na ledeni gori oddajnik, ki so ga izdelali francoski strokovnjaki. Aparate je pripeljala na Antarktiko 18. sovjetska raziskovalna odprava. Na ledeno goro je oddajno postajo odnesel majhen helikopter, ki je vzletel z ladje »Ob«- Radijske podatke o položaju, hitrosti in smeri gibanja ledene gore prestrezajo obalne postaje in naprave, ki lovijo sporočila po posredovanju umetnih satelitov. Churchillova slika LONDON — Trgovec Dahi je plačal 7.500 dolarjev za sliko, ki jo je pokojni Churchill naslikal pred petimi desetletji v Franciji. Dosedanji lastnik je bil Edmund Mur-ray, v obdobju 1950—65 Churchillov zasebni detektiv. EMILIE LORING Stavbe iz starih kamnov Tudi nekaj ukradenih zgodovinskih spomenikov v temelju novih hiš PRAGA — Na severnem Češkem izginjajo nagrobniki. Neki list piše, da tatovi odnašajo plošče s cerkvenih dvorišč in pokopališč ter jih uporabljajo pri graditvi zasebnih hiš in počitniških hišic. SREČANJE 22. nadaljevanje »Prav.« Gospa Trevor je bila očitno zelo v dvomih. »Poslušajte, gospod Cooper, Page poznam že vse življenje. Sestre ne bi mogla ljubiti bolj, kot imam rada njo. Vse tole mi ni prav nič všeč. Zdi se mi, da se je zapletla v nekaj precej zoprnega.« »Vse, kar Page dela,« ji je povedal Vanče, »dela, ker se je sama tako odločila. Sploh nd v nevarnosti, gospa Trevor. Prosim, verjemite mi.« »Veste, dovolj je že pretrpela. Ce se jd bo kaj zgodilo, gospod Cooper, ne bom mirovala, dokler ne boste za to kaznovani — pa naj vam pomaga, kdor hoče.« Mehko se je zasmejal. »Veseli me vedeti, da ima Page tako zrvesto prijateljico. Vendar vas moram zaradi zelo resnega vzroka prositi, da žado-vega obeska ne omenjate, dokler ne dobite dovoljenja.« »Čigavega dovoljenja?« je vprašala in glas ji je zvenel zelo sumnjičavo. »Kaj če bi rekla — dovoljenja od vlade?« Za trenutek je molčala. »Prav, gospod Cooper.« Bila je nekoliko pomirjena. Vanče je zbrane obvestil o svojem pogovoru in o premetand Pagdni sobi. Tilu mož, ki je vodil sestanek, je rekel: »Nekaj več. že vemo, še več pa lahko uganemo. Gospa Trevor gospodični ni dala obeska. Nekdo drug je prelomil pečate na škatli z oblekami in ga položil tja.« »Kaj bomo torej zdaj naredili?« »Ti, Cooper, dobodi od gospodične S Wilbum žadov obesek, ki očitno ni m njen. Prav lahko je mogoče, da zanjo | pomeni nevarnost. Prav lahko pome- g ni nevarnost za vse nas.« 7. poglavje Ko se je Page naslednje jutro pre- 1 budila, se je začudeno ozrla okrog g sebe. Potem se je spomnila; bila je v | hišici gospe Wentley na Murray Hillu g v Neo Yorku. Pred njo so bili dnevi §j pustolovščin, razburljivih dogodkov, g oblek in novih doživetij, pri katerih jo j| bo spremljal Vanče. Odkar jo je Jerry zapustil, je ves j čas živela sama. Privadila se je misli, j s katero se nikoli ni mogla sprijazni- g ti, da bo osamljena povsod, kamor bo g šla. Zdaj se je vse spremenilo. Toda g posvarila se je, da je tako le začasno, g da se ne sme navaditi na prijetno pod- g poro. Slaba izkušnja jo je izučila, da j se podpora lahko brez opozorila spod- -makne, in potem bo spet sama. Vanče. Kako dolgo ga že pozna? g Dva dni? Tri dni? Spominjala se je, jj kako je prvi dan naredil nanjo vtis j| moškega, ki se zna spoprijeti s svetom a in ki v tem uživa. Bil je samozavesten g mlad mož, ki ni bil ne puhloglav ne g važen. Zdaj ga je morala spet primer- m jati z Jerryjem. Jerry je bil nedvomno g bolj čeden, bil je tako ljubezniv očar- g ljiv. Vendar je bil vedno videti nekak- g šen študent, ki noče nikoli odrasti. V g uri stiske bi si brez pomišljanja izbra- g la Vanceja. »Kasneje ga je ista oseba skušala Razen tega jo je Jerryjevo vedenje a g dobiti nazaj ali pa sta na delu dve v letalu razbesnelo. Do Vanceja se je jj m skupini in je obesek skušala dobiti obnašal tako nesramno izzivalno, ko g g druga skupina. Zdaj kaže, da so po- da bi mu bilo treba le iztegniti roko g 1 skušali trikrat: enkrat v Kitajskem pa bi mu Page spet pritekla v objem, m M mestu, potem ženska, ki je skušala po- »Potujem tja, kamor ti, ljuba Page,« m M noči priti v Pagirio sobo, in nazadnje jd je porogljivo rekel. Toda ko ji je g g neznanec, ki je pri belem dnevu pre- dan pred tem telefoniral, se ni niti naj- g g iskal sobo.« manj rogal. V njegovem glasu je bilo g »Potem je tu še Beverly Main,« je nekaj kot obup — ko da bi jo kljub g g poudaril Vanče. »Lažna Beverly in vsemu še vedno ljubil, g njeno strastno zanimanje za nakit, Page se je zavedela, da ji ga je | g njeno namigovanje na rubriko za iz- iskreno žal, toda da se je za vselej g g gubi j ene predmete. Se vam ne zdi, da osvobodila njegovega čara. Jerry je ni g jj je prav Beverly kurirka, ki bi morala mogel nič več pripraviti do tega, da | g odnesti mikrofilm v tujino? To skle ga ljubila, pa tudi prizadeti je ni g g pam po tem, da se je pravkar vrnila mo^el več | iz San Francisca Tam je pred Gump- ozrla se je skozi okno v bleščeči ■ 1 Oktobrski dan, se pretegnila lenobno J = m Ha kot mačkica in pozvonila za zajtrk, g izrekla geslo. To pa pomeni, da mora 53 1 imeti obesek pri vsej zadevi velik poli men- Mogoče je razpoznavni znak.« Medtem ko je podprta z blazinami g sedela v postelji, pila kavo in jedla 1 »za, se ml, da je prt tem preveJ S™®« M5«-«J« 1 m č©-jev’. Nimam rad toliko naključij.« »Jaz tudi ne. Kljub temu pa pri- nje. Vstopila je gospa Wentley. »Dobro jutro, draga moja. Upam, ■ g »jaz L.UU1 IMS. rvijuu uemu tri pil- . . rtobno srrali « | ha j a do takih reči vsak. dan. Razen aa ste aot>ro spah.« g tega ne sineš pozabiti, da tudi naš »Kot top. Četudi pravzaprav nisem ■ m nasprotnik ni nezmotljiv. Tudi on lah- nikoli mogla razumeti, zakaj naj bi to- 1 1 ko naredi napako. In dela jih.« povi sipali.« ................................................................................. NAVPIČNO; 1. život, postava, 2. francoski filmski komik (Jac-ques), 3. zakupnik, kdor vzame zemljišče v zakup, 4. huda sodobna bolezen, 5. avtomobilska oznaka Tunizije, 6. naslovna nalepka, 7. ime nemške revolucionarke Luxemburg, 8. kraj pri Ljutomeru, 9. gozdni delavec, ki pripravlja oglje, 10. postopek, predpisan način obravnave, 11. rod, pleme, 12. večji kraj v Vojvodini, 17. okrog 3000 km dolga reka v Venezueli, 19. začctnicii avtorja »Visoške kronike«, 22. grški otok jugozahodno od Pireja z veliko kiparsko tradicijo, 24. oziralni zaimek, 25. žensko ime, 27. vrsta poškodbe, 29. glavno mesto departmaja Lot-et-Garonne v jugozahodni Franci :i, 30. večji kraj pri Krškem, 31. duša umrlega po verovanju starih Slovanov, 32. naslov mongolskih vladarjev, 33. velik morski sesalec, 36. začetnici največjega hrvaškega pesnika. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Križanka VODORAVNO: 1. športni funkcionar, ki da znak za začetek tekme,8. posušena kokosovina, 13. vojno pristanišče v južni Italiji, 14. vrt, ograjen prostor, 15. očka, 16. črta na zemljevidih, ki veže kraje z enakimi jezikovnimi pojavi ali posebnostmi, 18. moški potomec, 19. prvi bajeslovni letalec, 20. srbsko moško ime, 21. majhen otrok, 23. ribja jajčeca, 25. čarovnik, razlagalec sanj, 26. morske ribe z okusnim mesom, 28. poklon, darilo, 31. priprava za natikanje, 33. nekdaj huda bolezen, 34. turistični kraj na zahodni obali 'ezera Lago Maggiore, 35. ostanek slanine pri cvrtju, 37. orjašld tropski kuščar, 38. ameriška zvezna država z glavnim mestom Helena. VODORAVNO; 1. Ocvirk, 7. Prespa, 12. Voltumo, 14. Dors, 15. d., 16. Oviedo, 18. Ut, 19. Al*. 21. Alp, 22. spisi, 24. opona, 26. Krist, 27. smilj, 28. ave, 29. tar, 31. ibn, 32. espada, 35. No., 36. Uer, 38. porednež, 40. antika, 41. tkalka. 14. stran ★ DELO 19. MARCA 1973 JE MINILO ENO LETO, KAR JE MOJA LJUBLJENA HČERKA DORICA KLOBOVES UMRLA TRAGIČNE SMRTI V AVIONSKI PROMETNI NESREČI NA GORI SAMSON V ADENU OSTALA NAM BO V TRAJNEM SPOMINU NEUTOLAŽLJIVA MAMA IN SORODNIKI V tragični nesreči je izgubil mlado življenje naš marljivi sodelavec ERNEST HORVAT transportni delavec Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 21. marca 1973 ob 14.30 iz Petrove mrliške vežice na Žalah Spomin na zglednega tovariša bo ostal vedno med nami! Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana in Sindikalna podružnica DE Ljubljansko področje Žalostna sporočam vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je v sredo, 14. marca, po dolgoletni muke polni bolezni ▼ 77. letu starosti dotrpela moja nepozabna sestra NIKA MALI poštna uradnica ▼ pok. Hvaležno prebivalstvo zagrebških predmestij je svojo dobrotnico »teto Nikolajo« zasulo s cvetjem in jo spremilo na njen poslednji dom na Mirogoj, kjer Je v soboto, 17. marca blagohotno opravil pogrebni obred zagrebški nad. škof msgr. dr. Franjo Kuharič in Jo počastil z izbranim govorom. Tudi zastopnica »Karitas« Je v lepem govoru orisala njeno petdesetletno nesebično delovanje med siromašnim ljudstvom. »Teti Nikolaji« so se Zagrebčani častno oddolžili. Podpisana se vsem najiskreneje zahvaljujem. Hrvatom je razdala svojo ljubezen — ostala pa je Slovenka. Naj ji bo lahka bratska zemlja! Žalujoča sestra Minka Mali v imenu vseh sorodnikov Ljubljana, Zagreb, Radovljica, 19. marca 1973 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec VINKO MARINČIČ Od dragega pokojnika se bomo poslovili v torek, 20. marca 1973 ob 13.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah ' Marljivega in tovariškega-sodelavca bomo ohranili v lepem spominu Kolektiv tovarne Saturnus Ljubljana Preminila je naša dobra sestra in teta JELA WATZKE, roj. REPIČ Pogreb bo v torek, 20. marca 1973 ob 15.30 na pokopališču v Celju Žalujoči: sestra Zdenka Cacak z možem, nečak dr. Peter Martinek z družino in drugo sorodstvo Celje, 19. marca 1973 PREMINILA JE DRAGA MAMA, BABICA IN PRABABICA Marija Divjak ROJ. HABJAN POGREB DRAGE POKOJNICE BO V TOREK, 20. MARCA 1973, OB 16.30 NA MESTNEM POKOPALIŠČU V CELJU ŽALUJOČI: SINOVI STANE, SANDI, LEOPOLD Z DRUŽINAMI "TER HČERKI MARIJA IN PAVLA Z DRUŽINO TER DRUGO SORODSTVO CELJE, CAKOVEC, TITOVO U2ICE, 20. MARCA 1973 Dotrpeda je naša draga žena, mama, stara mama in tašča Marija Kic gospodinja Od nje se bomo poslovali v sredo, 21. marca, ob 15.15 na Zalah iz Marijine mrliške vežice žalujoči: mož Franc, sin Branko z družino in drugo sorodstvo Ljubljana, Zagradec, Dobrnič, Opčine pri Trstu Nenadoma in prerano nas je zapustil naš sodelavec Rudi Sosič komercialist v obratu »Sadje zelenjava« Koper Na zadnji poti ga bomo spremili v torek, 20. marca 1973 ob 16. uri na pokopališču v Kopru Dobrega tovariša in sodelavca bomo ohranili v naj lepšem spominu Kolektiv, Organizacija ZKS in sindikata Nanos Postojna, Obrat »Sadje zelenjava« Koper Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš sodelavec Jože Štele upokojenec Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v torek, 20. marca 1973, ob 15.30 izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče Delovna skupnost in sindikalna organizacija industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava, Kranj Nenadoma nas je zapustil prijatelj Jože Težak član športnega društva ZARJA Vedno se bomo spominjali našega dobrega sodelavca Upravni odbor in člani SDS ZARJA ZAHVALA Ob prerani, boleči izgubi dragega moža in očeta Mihaela Učakarja se zahvaljujemo vsem, ki so se ga spomnili ob žalostnem slovesu, izrekli sožalje in darovald toliko lepega cvetja. Posebno zahvalo izrekamo dr. Malavašiču za dolgoletno zdravljenje, obema sosedoma Jožetu Jelenku in Rudiju Zemljaku za pomoč, kot vsem njegovim organizacijam. Topla zahvala tudi vsem govornikom, ki so mu spregovorili ob slovesu, kot tudi rudniški godbi s Senovega in pevcem iz Brestanice, ka so nam s strunami žalosti lajšali bolest na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: žena Marica in sinova Bogdan in Marjan s družinama ZA VEDNO NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI ATEK, MOŽ, BRAT, STRIC IN SVAK primarij dr.JOŽE ŽITNIK POGREB BO V SREDO, DNE 21. MARCA 1973, OB 13.45 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH ŽALUJOČI : ŽENA DANICA, SINOVA DUŠAN, JERNEJ, HČERKA MINCA IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 19. MARCA 1973 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PO HUDI BOLEZNI PREZGODAJ PREMINIL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC IVAN CIUHA ŠEF PRIPRAVE DELA POGREB BO V SREDO, 21. MARCA 1973, OB 17.15 NA POKOPALIŠČU NA VICU DO POGREBA POČIVA V CIRIL METODOVI MRLIŠKI VEŽICI NA ŽALAH KOLEKTIV IN OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA TOVIL, TOVARNA VIJAKOV, LJUBLJANA SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAM JE NENADOMA UMRLA NASA DRAGA MAMA ANA RAGACI VDOVA PO CARINSKEM USLUŽBENCU POGREB DRAGE POKOJNICE BO V SREDO, 21. MARCA 1973 OB 13. URI IZ ANTONOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH ŽALUJOČI: HČERKA VERA, ZET DUŠAN, SVAKINJA MIRA IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, 19. MARCA 1973 Po kratki in mučni bolezni nas je prerano zapustil moj ljubljeni mož, zlati oče, brat in stric JANEZ CIUHA strojni tehnik Na zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, 21. marca 1973 ob 17.15 izpred viškega pokopališča. Do pogreba leži v Ciril-Metodovi mrliški vežici ha Žalah žalujoči: žena Francka, sinova Janez in Dušan, brata Tine in Bine In drugo sorodstvo Ljubljana, 19. marca 1973 V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustil ljubljeni mož, oče, stari očka, tast, brat in strlo ZA. VEDNO SE JE POSLOVIL OD NAS NAŠ DRAGI OGE, DEDEK, PRADEDEK IN BRAT « SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PREMINILA V 86. LETU STAROSTI FRANC BAZILJ urarski mojster JANEZ MARINKO MARIJA JOŠT ROJENA POGAČNIK K zadnjemu počitku ga bomo pospremili v sredo, 21. marca 1973 ob 16.45 iz Nikolajeve vežice na Zalah NA NJEGOV ZADNJI DOM SMO GA SPREMILI V SOBOTO, 17. MARCA 1973 NA ZALAH K ZADNJEMU POČITKU JO BOMO SPREMILI V SREDO, 21. MARCA, OtB 16. URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI, NA POKOPALIŠČE NA OVŠISE Neutolažljiva žena Olga, hčerka Nevenka Batinica, sinova Dušan in Mitja, vnuka Bojana in Tomi, zet Milan, snaha Marija, sestra, bratje z družinami in drugo sorodstvo VSI NJEGOVI ŽALUJOČI: SINOVI FRANC IN KAREL Z DRUŽINAMA, JANEZ, SNAHA Z DRUŽINO, SESTRI IVANKA DOLAR IN KATI POGAČNIK TER DRUGO SORODSTVO Ljubljana, Zagorje ob Savi, 19. marca 1973 LJUBLJANA, 19. MARCA 1973 _ POLJSICA, KRANJ, JESENICE, LJUBLJANA . •* ' 'V'', EMPORT PROIZVAJALCI PIVA PROIZVAJALCI MOČNIH KRMIL GOSPODINJE TRGOVCI VAM PREDSTAVLJA SVOJ NOVI MLIN ZA PREDELAVO KORUZE MLIN ZA PREDELAVO KORUZE je v novi luki »Dunav« v Pančevu, kjer so tudi drugi moderni in veliki objekti podjetja »GRANEXPORT«. MLIN ZA PREDELAVO KORUZE je opremljen s sodobno mlinsko opremo svetovno znane tvrdke OCRIM S. p. A. iz Cremone v Italiji, kombinirane z mlinsko opremo domačega proizvajalca »Zmaj« iz Zemuna. MLIN ZA PREDELAVO KORUZE uporablja sodobno tehnologijo z delno vlažnim odstranjevanjem kalčkov iz koruze, s čimer se iz koruznega zrnja odstrani znaten odstotek maščobe, in na naš trg prihajajo proizvodi, ki so sicer na seznamu uvoženih proizvodov. Z začetkom obratovanja'našega mlina je odpadla vsaka potreba po uvozu, dosežena kakovost proizvodov namreč prekaša kvaliteto uvoženih. MLIN ZA PREDELAVO KORUZE lahko proizvede vse vrste granulati cije, kakršno hoče naročnik. Za delo mlina je zagotovljena koruza »trdinka«, pridelka leta 1971. POTROŠNIKI V PIVOVARNIŠKI INDUSTRIJI MLIN ZA PREDELAVO KORUZE dobavlja na trg poseben zdrob, namenjen pivovarniški industriji. Ta zdrob ima samo 0.6—0.9% maščobe, kar v veliki meri povečuje uporabo tega surogata v proizvodnji piva. Rok za zdravo hranjenje tega zdroba je podaljšan tudi na več kot 6 mesecev. PIVOVARNIŠKI ZDROB iz našega mlina je dobil najvišje ocene vseh pivovarn, ki ga uporabljajo in katere popolnoma oskrbuje naš mlin. Za odstotek maščobe in kvaliteto pivovarniškega zdroba jamčimo, na zahtevo kupcev pa za dobavljeno blago priskrbimo uradne analize inštituta za prehransko industrijo v Novem Sadu. Varčujte z deviznimi sredstvi. Oskrbujte se iz našega MLINA ZA PREDELAVO KORUZE, saj po kvaliteti in ceni naš pivovarniški zdrob konkurira uvoženemu zdrobu. POTROŠNIKI V TOVARNAH _ _ _ ____ Oskrbujte se z živinsko moko in kvalitetnimi koruznimi kalčki v našem MLINU ZA PREDELAVO KORUZE. GOSPODINJE S posebnimi napravami za kuhanje MLIN ZA PREDELAVO KORUZE proizvede na uro 1.600 kilogramov takoimenovane »EXPRES POLENTE« oziroma »EXPRES KACAMAKA«. V dveh granulacijah in sicer kot VEČJI oziroma DROBNEJŠI zdrob. EKSPRESNA POLENTA je našla svoj prostor v številnih trgovinah in samopostrežnih trgovinah po vsej državi in je naprodaj po enotni ceni 3 dinarje za 0.5 kilograma v kartonskem zavitku. Varčujte s časom. Z uporabo našega proizvoda »EXPRES POLENTE« imate v dveh minutah pripravljeno hrano. Kupujte v trgovinah naš novi proizvod »EXPRES POLENTO«. KORUZNA MOKA IN KORUZNI ZDROB, visokokvalitetni proizvodi novega električnega mlina, so pakirani v sodobni kartonski ambalaži. Zmanjšan odstotek maščobe jamči dolgo dobo trajanja. TRGOVCI Upoštevajte želje vaših kupcev, kvalitetni proizvodi iz našega novega mlina bodo ustregli njihovim potrebam. GRANEKrORT -v*- 4* poduzeče za prehrambenu industriju i trgovinu, 11000 BEOGRAD — Terazije 27, telefon: 330-603, telex: 11213 YU Granex — 11278 YU Granex. POTUJTE IN LETUJTE Z VAŠO! »KARAVANA PRIJATELJSTVA« * POREČ, 27. 4. do 2. 5.; 6 dni že od 230 din dalje « dni MUNCHEN ogled IHM — pn-i-rodnega obrtniškega sejma o .mod: 12. 4. 2 dni NICA — MONTE CARLO odhod letala: 13. 4. 6 dni PO SLEDEH MICHELANGELA odhod avtobusa: 'fl. 4. • dni POLJSKA — DOMOVINA KOPERNIKA vas vabi odhod letala: 34. 4. t dni CHOPINOVA WARSZAWA odhod letala: 28. 4. 4 dni ZLATA PRAGA odhod avtobusa: 28. 4. 5 dni BUDIMPEŠTA — PRE- STOLNICA OB DONAVI odhod avtobusa: 29. 4. S dni LIECHTENSTEIN — ZU-RICH — INNSBRUCK odhod avtobusa: 29. 4. T dni MOSKVA — LENINGRAD odbpd letala: 29. 4. SMUČANJE KRANJSKA GORA — GLM tečaji — do konca marca CERVINIA — ITALIJA odhod avtobusa: 27. 4. — 2. 5. Organisiramo: MATURANTSKE IZLETE IN SOLSKE EKSKURZIJE po domivini in v inozemstvo Sporočamo, da že sklepamo pogodbe s kolektivi za letovanje v počitniških domovih! Prijave in informacije ALPE — ADRIA. Masarykova 14, telefon: 315-092. komercialni oddelek 213-451. -O Društvo likovnih samorastnikov t Ljubljani. — Vljudno vabimo vse člane in druge ljubitelje likovno dejavnosti na 2. redni občni zbor, ki' bo v sredo, dne 21. marca ob 16.30 v Domu JLA (soba 134). Upravni odbor DIS -O Prosim očividca prometne nesreče dne 30. 8. 1969 v Tacnu naj se zglasi v Tacnu St. 73. 8495-0 Ljubljanska podružnica Slovenskega zdravniškega društva prireja danes, 20. marca 1973 ob 18. uri v domu slovenskih zdravnikov diskusijski večer s tovarišico podpredsednico Izvršnega sveta Skupščine SRS dr. prof. Aleksandro Korenhauserjevo, z naslovom: »FINANCIRANJE, ORGANIZACIJA IN DRUGI PROBLEMI NA PODROČJU ZDRAVSTVA«. 2398-0 TURISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA PRULE vabi na predavanje, ki bo (izjemno) v sredo, 21. marca 1973 ob 20. url v dvorani Krajevne skupnosti Prule, Prijateljeva 2. Predava tov. Jože FAFLIK: »NA JAPONSKO CEZ SEVERNI TEČAJ« ilustrirano s color filmom. Potovali bomo iz Ljubljane prek Milana — Kttpenhagna — Severnega pola — Aljasko v Tokio. Ogled desetmilijonske prestolnice Japonske — pagode — življenje in zanimivosti te industrijsko tako razvite dežele. In še obisk v Nari, najstarejši nekdanji prestolnici Japonske. Odbor TD Prule -O NEMŠČINA po najsodobnejši avdiovizualni metodi. Do konca marca še vpisujem v spomladanski začetni tečaj. Infromacije od 9.—12. ure, telefon 314-182. 8339-0 ČESTITKA Dipl. ing. SLAVKU JAZBECU čestitajo za uspeSno opravljeno diplomo na elektrofakulteti, vsi njegovi. 638-C iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiii iiiimmiiiiiimimii!iiiiiiiimimiiiiiMimimiiimiiimiMiimiiiwiiiwiiiii!minm'!""inimiii oglašujte v dnevniku ID E LO K-****************-**- * * * * ♦ * * ♦ * * * •¥ * * * * * * * &L\ KOMPAS JUGOSLAVIJA Mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih ZA VI. MEMORIAL JANEZA POLDE Klinične bolnice Ljubljana reševalna postaja objavlja prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA Opis dela: vodenje blagajne, likvidacija oseuiu.,i prejemkov in administracija. OD po pravilniku. Pogoj: popolna ali nepopolna srednja šola. Ponudbe naslovite na Reševalno postajo Ljubljana. Zaloška cesta 25. 2453 t IZLETI: * — v soboto, 24. marca in } — ▼ nedeljo, 25. marca. * * PRIJAVE sprejemajo poslovalnice KOMPASA, 5 prodajajo tudi vstopnice in parkirne nalepke. J 2455 V SOBOTO se je v okolici Avstrijskega konzulata izgubili siamski maček »Pančo«. Prosim vimite ga. Kličite telefon -22-822. 8551-8 MLADE psičke prodam. Celavec, Butanjeva 39, p. Horjul. 8543-4 NUJNO potrebujem opremljeno sobo v okolici Ljubi ane (Kamnik), Ponudbe ped »Lahko neogrevana« . 8544-6 FRIZERSKO vajenko sprejme tar k»j Nada Stražar, Zaločfka 99. 8538-1 AVTO mini 1000, letndk 1971 prodam. SlaMko Bedenk, Črnuče, Izletniška 1. 8528-3 ODSTOPIM vrstni red za fiat 127. Telefon 22-850 . 8525-3 IZGUBIL se je pes, čmarjave barve, mali kratkodlaki lovski terier, v oko.r.o: Ortnek-a na Dolenjskem. Najditelj dobi lepo nagrado. Obvestite na naslov: Brajnik, Oražnova 9, Ljubljana, telefon 62-207 . 8524-8 ISCEM učitelja za italijanski jezik. Ponudbe pod »Intenzivni Študij«. 8502-8 MLAJŠI inženir nujno potrebuje opremljeno sabo. Ponudbe pod »Šiška«. 8510-6 DNEVNO sobo —2 kavča, 2 fo-tel a, klubska miza in regal — ugodno prodam. Ogled' vsak dan v popoldanskih urah. Hribernik, Grasselijeva 20. Bežigrad (blizu rižarne). 8514-4 AMI-8, star 3 leta. 42.000 km, prodam. Telefon 310-057. 8521-3 FANT in dekle iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačava dobro«. 8519-6 DEKLE, zaposleno ▼ bolnici, išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam dobro«. 8518-6 TEŽAK šivalni stroj Adler, odlično ohranjen za šivanje polimih plošč in drugo prodam. Za sedlarje in tapetnike. Izredna debelina šiva 36 mm. Oskar Likaivec, Maribor, Mlinska 11. 621-4 KUHINJSKO peč Gorenje prodam za 250 din. Ogled popoldne. Fras, Pohorskega bataljona 191. 8189-4 AMI breafc. letnik 1968 ugodno prodam. Inflarmaaije po ted.: 314-865, Ljubljana 8135-3 RABLJEN avtomobili nad 1000 cam kupim. Cena 2 do 3 SM. Plačam v petih obrokrJh. Ponudbe pošljite pod »Rabljen«. 8475-3 SOBO opremljeno v bližini avtobusne postaje oddam, ena ali dvema dekletoma. Ponudbe pod »Proga 10«. 8480-6 IZGUBIL sem 16. 3. 1973 na stopnišču Po'iklčnike 2 bod kuni. Pošten na d itelj naj vrne proti na-grr?di. Lončar, LjdVjana, Stari trg 32. 8481-8 OBLAGAMO tla m stopnice s plastiko in preprogami, polaganje paritetar brušenje in lakiranje. Tel. 341-236 . 7542-8 ISCEM upokojenko, ki bd varovala dojenčka 4 ure dnevno, proste sobote, nedelje, od septembra lahko 8 uir. Nagrada. Bofobera, STjomškava 11, prit. 8352-1 FIAT 850 oouipe 69/74.000 km, moder, ohranjen — prodam za 33.000 din. Bobbera, Slomškova 11, Ljubljana. 8351-3 TRAKTOR »Porche« 25 z dvo-brazdnim plugom in kosilnico ter 'motorno kolo »Jawa« 90 prodam. Klemenčič, Rošnja 48. 636-4 MODA IN KAKOVOST Kmetijski kombinat »HMEZAD« — Žalec komisija za razpis razpisuje v skladu s 163. in 164 81. Statuta podjetja DM GLAVNEGA DIREKTORJA Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati: 1. Splošne pogoje po 61. 55. TZP; 2. Posebne pogoje določene v Statutu: — da je diplomirani kmetijski inženir ali diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik; — da ima 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki, od tega najmanj 5 let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v podjetjih z enako ali podobno dejavnostjo; — da je z dosedanjim delom dokazal organizacijske in vodstvene sposobnosti, ter moralno-politič-ne lastnosti. Rok razpisa je 15 dni od dneva objave v časopisu. Prijave morajo vsebovati vsa dokazila, da kandidat izpolnjuje pogoje razpisa. Prijave naslovit^ na Kmetijski kombinat Hmezad-Žalec, razpisna komisija. 2425 MIREN študent strojništva išče opremljeno in ogrevano sobo. Ponudbe pod »Miren«. 637-6 UGODNO prodam fiat 750/68. Ogled in informacije dopoldne po tel. 22-295. 8489-3 SUNBEAM avto takoj prodam. Ogled vsak dan. Marko Škerjanc, Topniška 60, Ljubljana. 8488-3 BECKER avto radio; srednji val — stereo kasetni magnetofon 2x5 W prodam. Vsak dan od 15.—17. po tel. 63-620 . 8420-4 JE EP motor z reduktorjem ugodno prodam po delih ali skupaj. Tel. 63-620, vsak dan od 15,—17. ure. 8419-4 PRODAM prikolico za osebni avto. AleševCeva 28. 8440-3 VEC ključavničarjev z najmanj 8 let delovne dobe ln testom za elektro ln avtogeno varjenje zaposli ključavničarstvo »Rade«, Zaloška 56. 8467-1 .iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiHniinniiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiMiiiuiiiiiMiHiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Razpisna komisija Republiškega sekretariata za finance^ Ljubljana, Zupančičeva 3 razpisuje delovna mesta za: 1. NAČELNIKA oddelka davčne Inšpekcije 2. NAČELNIKA organizacijsko analitičnega oddelka 3. VODJO strokovne skupine za prometni davek 4. DVA DAVČNA INŠPEKTORJA 5. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za obdavčitev obrti in drugih gospodarskih dejavnosti 6. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA v oddelku za analize sistema družbene porabe 7. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA v strokovni skupini za obdavčitev TOZD 8. SVETOVALCA v oddelku za republiški proračun 9. DVA SODELAVCA v upravno pravnem oddelku 10. REFERENTA v strokovni skupini za pospeševanje razvoja manj razvitih območij Poleg splošnih pogojev po zakonu o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slovenije, se zahteva za delovna mesta navedena od 1. do 8. visoka strokovna izobrazba ekonomske, pravne ali upravne smeri, za delovno mesto pod 9. visoka strokovna izobrazba pravne smeri, za delovno mesto pod 10. srednja strokovna izobrazba in delovne izkušnje določene z internim pravilnikom. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa sprejema razpisna komisija do 6. 4. 1973. RAZPISNA KOMISIJA 2454 NIP »PANORAMA« v stečajnem postopku proda LOKALE na Savski cesti štev. 92, površina 33 kv. m. in štev. 94, površina 72 kv. m. Vsa pojasnila glede prodaje teh lokalov dobite ustno v ZAGREBU, Leskovačka 8 ali po telefonu 514-455. 2452 MELAMIN kemična tovarna KOČEVJE razpisuje prosti delovni mesti: 1. DELOVODJE pomožnih obratov 2. KNJIGOVODJE glavne knjige Pod 1.: Srednja strokovna izobrazba strojne smeri, dve leti delovnih izkušenj; pod 2.: srednja strokovna izobrazba — ekonomske smeri; eno leto delovnih izkušenj na takem ali sorodnem delovnem mestu. Kandidati naj svoje pismene prijave s priloženimi dokazili o strokovnosti predlože splošnemu sektorju podjetja. 2432 Komisija za delovna razmerja pri Trgovskem podjetju »PRESKRBA« KRŠKO objavlja prosti delovni mesti v upravi podjetja: 1. mehanografa za delo na elektronskem računalniku Pogoj: dokončana srednja šola. 2. administratorja Pogoj: dokončana dvoletna administrativna šola. Zaželena praksa. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave bomo sprejemali 8 dni po objavi. 2444 iniiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiimii|,iiii,iH,'ii'i Avtopodjetje »TRANSPORT« ILIRSKA BISTRICA proda na JAVNI LICITACIJI grelno napravo Tajfun; napravo za demontažo avtoplaščev; cirkular za drva; napravo za mazanje in menjavo olja »Grazia«; prenosni kompresor; ciklostil; računski stroj; acetilenski razvijalec; vozilo IMV 1600 Super — kamione., / 4 prikolice brez nadgradnje — leto izdelave 1965; prikolico brez nadgradnje — leto izdelave 1966; prikolico brez nadgradnje — leto izdelave 1967; Licitacija bo v petek, dne 23 3. 1973 na sedežu podjetja v Ilirski Bistrici, in sicer ob 10. uri za družbeni in ob 11. uri za zasebni sektor. Udeleženci licitacije morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. Zasebniki položijo varščino v gotovini, družbeni sektor pa z akceptnim nalogom. Varščino povrnemo oziroma poračunamo po končani licitaciji. Rok plačila je takoj ob prevzemu. Izklicna cena velja za najnižjo prodajno ceno. Obenem še sporočamo, da imamo v zalogi za RAZPRODAJO tudi nadomestne dele za motor Saurer 7 GV 3 F in za motor OM Super Orione CH 2 D Vse informacije v zvezi z' licitacijo in razprodajo lahko dobite po telefonu 71-045. Interesenti si lahko ogledajo naprave in vozila na sedežu podjetja od [ 8. do 14. ure. 2428 iiiiiiiimimiiiiMiiiiiiiimiiiimnmiiiiimMiiiiiiiiimiiimiiiiiiHiimmiiiiiiMimiimimiiiiiiii PODJETJE • SUROVINA MARIBOR TOZD PE MARIBOR proda POSLOVNA POSLOPJA v Mariboru, Tržaška 89 garažo z delavnico v izmeni 748 kv. m, leseno skladišče — hangar v izmeri 204 kv. m, zidano skladišče v Izmeri 25G kv. m in vratamioo v izmeri 8 kv. m, skupno z zemljiščem, na katerem stojijo te zgradbe v izmeni 5.589 kv. m. Ob garaži je rampa za nakladanje. Prostor je ograjen. Podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti — pravne osebe družbenega sektorja — pri direktorju TOZD PE Maribor, Jaskova ulica — telefon 32-640. 2404 TEKSTILNA TOVARNA 2ALEC PVC TOPLI POD — PODLOGA FILC IZ JUTE ALI SINTETIKE SNIDENJE ▼ Slovenijo sbora SRM, SNIDENJE — Makedonsko delegacijo, ki je včeraj prispela ▼ Slovenijo vodijo D. Tozija, predsednik prosvetmokultumega SRM, D. Miljovska, republiška sekretarka za kulturo in umetnost in T. Momirovski, predsednik kultumoprosvetne skupnosti Makedonije. Sprejel jih je I. Tavčar (desni). Foto: Busič BORZE SPET ODPRTE — Na pariški borzi, ki so jo včeraj odprli (na sliki), so dolar menjali za 4,54 frankov. Včerajšnja cena je bila nekoliko višja od tiste, ki je veljala na dan, ko je šest držav skupnega evropskega trga sklenilo uvesti drseče tečaje svojih valut. Telefoto: UPI USPELA PREIZKUŠNJA NA KRVAVCU — Člani Gorsko reševalne službe Slovenije so tekmovali na I. državnem prvenstvu v reševanju s čolni aki. Na sliki: prizor s tekmovanja, ki je pokazalo pripravljenost GRS. Foto: Šegula ZGODOVINSKI PIŠTOLI NA DRAŽBI — S srebrom okrašeni pištoli, ki ju je svojčas 'nosil Simon Bolivar, so prodali na dražbi v Londonu za 22.000 funtov (55.000 dolarjev). Kupil ju je londonski poslovni mož Howard Ricketts, prej pa sta pripadali veliki zbirki orožja v Bostonu. Telefoto: UPI Titova brzojavka varnostnemu svetu BEOGRAD, 19. marca (Tanji«) — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob zasedanju varnostnega sveta v Panama C4tyju poslal predsedniku varnostnega sveta tole brzojavko: »Ob prvem zasedanju varnostnega sveta na latinskoameriških tleh, v Panama CStyju, naj vam pošljem najboljše želje za uspešno delo zasedanja. Jugoslavija pripisuje dejavnosti varnostnega sveta na področju krepitve mednarodnega miru in varnosti v svetu velik pomen. Zdi se mi še zlasti koristno, da varnostni svet občasno zaseda zunaj sedeža OZN, kar je potrdilo tudi njegovo upešno delo v Adis Abebi lani. Države Latinske Amerike so tehtno pripomogle k dejavnosti OZN na raznih področjih. Zaradi tega upam, da bo varnostni svet s svojimi sklepi na zasedanju v Panama Cityju podprl upravičena prizadevanja držav Latinske Amerike in njihove težnje po vsestranskem razvoju, oprtem na popolno spoštovanje načel samoopredelitve, suverenosti, neumešavanja in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Hkrati želim izreči priznanje panamski vladi za koristno pobudo in izraziti prepričanje, da bo to zasedanje varnostnega sveta pripomoglo k nadaljnji krepitvi mednarodnega miru in varnosti.« 7 Rudniška nesreča v Indiji V premogovniku blizu Kalkute umrlo med eksplozijo 42 rudarjev KALKUTA, 19. marca (UPI, AP) — Reševalne ekipe so našle trupla 42 rudarjev, ki so se ponesrečili med eksplozijo v nekem premogovniku nedaleč od Kalkute. Iščejo še T rudarjev, 53 njihovih tovarišev pa so rešili in prepeljali ▼ bodnimioo. Nesrečo je verjetno povzročila eksplozija metana. Ba^rfadeš ostane neuvrščen Komentarja k nedavni izjavi novega zunanjega ministra dr. K. Hosaina DAKA, 19. marca (Tanjug) — Usta Bangladesh Obser-ver in People pišeta v komentarju k nedavni izjavi novega zunanjega ministra dr. Kamala Hosaina, da bo Bangladeš nadaljeval neuvrščeno in neodvisno politiko: »Takšna politika pomeni prijateljstvo z vsemi, sovražnost z nikomer.« Politika neuvrščanja bo obvarovala državo pred vplivom velikih sil, pripomogla bo k miru v svetu in razširila bo krog naših prijateljev, piše Bangladesh Obser-ver, People pa izraža prepričanje, da »vse miroljubne države cenijo pripadnost neuvrščeni in neodvisni politiki, ki bo Bangladešu omogočila, da se ne bo dal pritegniti v trenja med velikimi •llamd.« Vabilo dekanu * Božoviču BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Generalni sekretar OZN Waldhedm iin direktor UNESCO Maneu sta povabila dekana beograjske medicinske fakultete, prof. dr. Bori-alava Božoviča, naj sodeluje v odboru za ustanovitev univerze OZN; na njej naj bi se šolali bodoči strokovnjaki ti-■tih znanstvenih ved, za katere se svetovna organizacija še zlasti zanima. Turški parlament v zagati Bodo sedanjemu predsedniku Cevdetu Si »iayu podaljšali mandat? ANKARA, 19. marca (UPI) — Turški medžlis bo danes ponovno poskušal izvoliti novega predsednika. Ce se mu to ne bo posrečilo, bo glasoval o predlogu, da naj bi sedanjemu predsedniku Cevdetu Sunajru podaljšali mandat še za dve leti. V političnih krogih je slišati, da bi podaljšanje mandata Cevdetu Sunajru, kar zahteva vojska, utegnilo biti »najverjetnejši izhod« iz slepe ulice. Po dosedanjih šestih glasovanjih namreč nobeden izmed treh kandidatov (bivši načelnik generalnega štaba Faruk Girler, predsednik senata Tekin Ariburun in vodja demokratske stranke Tekuh Bozbejlu) ni dobil potrebne absolutne večine poslanskih glasov (318). Preden bodo lahko predsedniku Sunajru podaljšali mandat, pa bo moral parlament, če se bodo za to odločili, sprejeti ustavno dopolnilo. Za tak sklep je potrebna dvotretjinska večina tako v spodnjem domu medžlisa kot v senatu. Kot poročajo se je turški parlament danes sestal že sedmič, da bi izglasoval predsednika republike. Toda, ker so ugotovili, da parlament nima kvoruma, so se poslanci razšli. Novo zasedanje je sklicano za sredo. Diplomatska kronika JUGOSLOVANSKO—GVINEJSKI POGOVORI — Naš veleposlanik v Conakryju Božidar Stanič se je z gvinejskim zunanjim ministrom Sisokom pogovarjal o dvostranskih in drugih vprašanjih, zanimivih za obe državi. MALESKI PRI OLSZOW SKEM — Naš veleposlanik v Varšavi Vlado Maleski je danes obiskal poljskega zunanjega ministra Stefana 01szowskega, ki je namenjen na obisk v Jugoslavijo. STOPH V INDIJI — Premier NDR Wilh Stoph je danes odpotoval na prijateljski obisk v Indijo. Sprejeli so ga predsednica Indira Gandhi, zunanji minister Svarang Sing in drugi. OBISK V GAEVLEJU — Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem Risto Džunov je uradno o-biskal pokrajinski center Gaevle, severno od Stockholma; to mesto vežejo prijateljski stiki s Kra-gujevcem JAKŠE PRI AJUBIJU — Naš veleposlanik v Damasku Mirko Jakše je obiskal predsednika vlade in podpredsednika sirske arabske republike Mahmuda Ajubija. Zadnje vesti Zmagala je linija ZKJ Dr. Tihomir Vlaškalič: Kar zadeva idejnopolitično opredelitev v ZK Srbije in njenem CK, je zmagala samoupravna usmeritev in linija ZK Jugoslavije BEOGRAD, 19. marca. (Tanjug). Na prvem sestanku političnega aktiva CK ZK Srbije, ki je bil nocoj v Beogradu, so člane aktiva seznanili o sedanji aktivnosti in prihodnjih nalogah centralnega komiteja ZK Srbije. Predsednik CK ZK Srbije dr. Tihomir Vlaškalič, ki je odprl nocojšnji sestanek, je v svojem govoru med drugim dejal, da želijo doseči, da bo ZK Srbije v akciji, ker bodo samo tako uspeli uresničiti naloge prve etape iz pisma in govora tovariša Tita političnemu aktivu Srbije. Te naloge pa pomenijo prelom v večjem številu družbenih tokov, ki so grozili, samoupravni usmeritvi našega socialističnega razvoja. Ce bi danes morali dati globalno oceno o tem, do kam smo prišli v ZK Srbije pri izvajanju nalog iz pisma in govora tovariša Tita političnemu aktivu Srbije, je dejal tovariš Vlaškalič, da bi lahko rekli, da kar zadeva idejnopolitično opredelitev v ZK Srbiji in njegovem centralnem komiteju, je zmagala samoupravna usmeritev in linija ZKJ. Taka ocena sloni na večjem številu političnih dejstev: stabilizacija sekretariata CK, razčiščavanje položaja v CK, razplet v socialistični zvezi, eliminiranje enega detajla motenj v delu zveze mladine Srbije, odstranitev spopadov in kriznih točk v nekaterih občinah in medobčinskih konferencah ZK, odločna akcija za izvajanje amandmajev in še posebno v bankah, zunanji trgovini, notranjem prometu in zavarovalnicah, odpiranje zunanjepolitičnih raz- prav in krepitev vpliva ZK v nekaterih kulturnih inštitucijah, na univerzah itd. Poseben in močan pomen v tem procesu ima pozitiven razplet in razvoj političnega položaja v Vojvodini. Naravno, to so samo ilustracije nekaterih točk, na katerih je bila v ZK Srbije nujna diferenciacija in ustvarjanje po- gojev za akcijsko sposobnost. Toda bistven odraz opredelitve ZK Srbije na liniji nove usmeritve ZK Jugoslavije pa je predvsem v razpoloženju zveze komunistov, delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v naši republiki. Toda vse to, kar danes ocenjujemo pozitivno, to idejnopolitično razpoloženje :i opredelitev, kar je dobra stvar, toda ni še tudi zadosten rezultat. Kajti, je dejal ob koncu Vlaškalič, glavne preizkušnje in akcije bodo šele prišle in zato se moramo dobro pripraviti. Informacijo o dosedanji aktivnosti CK ZK Srbije in akcijah, ki se pripravljajo, pa je imel v imenu sekretariata CK živ.an Vasiljevič, član sekretariata. Potres v Turčiji ANKARA, 19. marca (Reuter, AFP) — Na področju Er-zeruma v vzhodni Turčiji je bil danes lažji potres. Človeških žrtev ni bilo, v dveh vaseh pa so poškodovane hiše Opora Panami Šef delegacije SFRJ pri OZN Lazar Mojsov podprl zahtevo Paname, da likvidira tujo enklavo v srcu svoje države PANAMA CITY, 19. marca. (Tanjug). Jugoslavija v celoti podpira zahteve Paname, ki jih je predložila na sedanjem zasedanju varnostnega sveta v Panama Ci-tyju in zahteve v načrtu resolucije, ki so ga že predložili varnostnemu svetu. To podporo Jugoslavije, je obrazložil šef jugoslovanske delegacije pri OZN Lazar Mojsov v govoru na današnji seji varnostnega sveta. Podprl je stališča predsednika panamske vlade generala Omarja Torijosa, ki je zahteval od varnostnega sveta moralno podporo za boj panamskega ljudstva, da likvidira tujo enklavo v srcu Meje marke Spodnje in zgornje intervencijske točke v odnosu do drsečih valut FRANKFURT, 19. marca (Reuter) — Bundesbanka Je objavila nove spodnje in zgornje intervencijske točke v razmerju do skupno drsečih valut: 100 fr. frankov 100 belg. frankov 100 niz. guldnov 100 danskih kron 59.800—62,550 mark 6,826— 7,140 mark 94,280—98,620 mark 43,825—45,845 mark Nizozemska centralna banka je določila nove intervencijske točke za marko, ki začnejo veljati danes. Spodnja intervencijska točka je 101,40 guldna za 100 mark, zgornja pa 106,0675 guldna. Pred revalvacijo za-hodnonemške valute sta mejni vrednosti znašali 98,45 oziroma 102,98 guldna. Po sporočilu banke so intervencijske točke za francoski frank, belgijski frank in dansko krono ostale nespremenjene. svoje države. Jugoslovanski predstavnik je poudaril, da se »mora v vsakem pogledu uresničiti popolna reintegracija tako imenovanega področja prekopa s Panamo ob spoštovanju nacionalne suverenosti Paname in to brez zavlačevanja«. Panama naj bi prevzela v celoti odgovornost za funkcioniranje tega prekopa, je dejal Mojsov. »V celoti zaupamo v sposobnost vsake države, da upravlja kakršnakoli prirodna bogastva in naprave, ki so na njenem ozemlju s sodelovanjem in v korist celotne mednarodne skupnosti.« Lazar Mojsov je zatem govoril o vlogi držav Latinske Amerike in karibskega področja v svetovnih zadevah in o sodelovanju Jugoslavije s temi državami. Jugoslavija ima aktivne diplomatske odnose z 18 državami tega področja. Predsednik Tito je bil med prvimi šefi držav, ki so obiskali veliko število latin-sko-ameriških držav. Jugoslovanska podjetja realizirajo mnogo investicijskih projektov po vsem kontinentu v skupni vrednosti 200 milijonov dolarjev. V sami Panami beograjsko podjetje »Energoprojekt« gradi hidro-centralo »Bajano« in sodelu- je pri razširitvi letališča »To-kumen«. V zvezi s sodelovanjem latinskoameriških držav z neuvrščenimi partnerji je Lazar Mojsov omenil zadnji važen ministrski sestanek neuvrščenih držav, ki je bil lani v Georgetownu v Gvajani. Ob koncu je jugoslovanski veleposlanik podprl vse poglavitne zahteve, o katerih so govorili latinskoameriški predstavniki pred varnostnim svetom. V prvi vrsti gre za zahtevo po popolni likvidaciji vseh ostankov kolonializma, enklav in tuje dominacije. Borze so odprte Šest evropskih valut ,drsi’ v razmerju do dolarja - Njegovo ceno bosta prosto določala ponudba in povpraševanje OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 19. marca. Po dveh tednih so se danes zahodnonemške borze ponovno odprle. Marka skupaj s petimi evropskimi valutami »drsi« v razmerju do dolarja. Dolarski tečaj se torej — prvič v povojni zgodovini — oblikuje svobodno, po zakonu ponudbe in povpraševanja. Kaže, da se dobro drži: že nekaj ur potem, ko so borze odprli, so določili prvo novo uradno pariteto: 2,82 marke za dolar. Sodijo, da znaša skupni revalvacijski učinek marke po zadnji krizi (3 odstotna revalvacija kot usluga Fran-oiji plus »floating«) približ- no 5 do 6 odstotkov. K stabilnosti dolarja prispevajo tudi Američana, ki so dobili na voljo devizne kredite za delni odkup svoje valute, ki »va-gabundira« po Evropi. Gre za približno 80 miijjjard dolarjev predvsem za »zaslužke« petrolejskih šejkov in dolarske naložbe v velikih bankah. Dinarski menjalni tečaj je bil danes nespremenjen: 100 dinarjev v nakupu 18,50 marke, v prodaji 15,50 (marka torej po 6,45 dinarja). Predstavnik »Deutsche Bank« ne izključuje možnosti, da se bo dinar jutri »popravil«. * S. FRAS Branili bomo pridobitve Udeleženci slovesne seje CK ZKM poslali pismo tovarišu Titu TETOVO, 19. marca (Tanjug) — Udeleženci slovesne seje CK ZK Makedonije, ki je bila nocoj v Tetovu’ ob 30-iletnici ustanovitve KPMa. kedonije, so poslali predsedniku ZKJ tovarišu Titu pismo, v katerem je med drugim rečeno: »Tovariš Tito, tebi, ki si trajna revolucija, pošiljamo našo ljudsko in komunistično sporočilo v času, ko proslavljamo 30-letni jubilej KFM. Komunisti Makedonije — je rečeno nadalje v pismu — so v tistih dneh zločinov, brezpravnosti, nacionalne in človeške, ko je fašizem ogrožal obstoj naroda, v tebi odkrili svobodno prihodnost naroda v komunistični partiji Jugoslavije in v jugoslovanski socialistični revoluciji. Ogenj-borbe, ki je zajel vso državo, se je razplamtel tudi v borbeni Makedoniji. Skupaj z delavskim razredom bomo komunisti Makedonije branili pridobitve revolucije s trdno vero v tisto, kar je nadaljevanje te revolucije, ki se rojeva iz kore nine v krvnem obtoku življenja, da bi še bolj nezadrž-Ijivo nadaljevali k tistemu, kar je naše veliko in resnično jutri, so spor^čui tovarišu Titu udeleženci slovesne seje. Telegrami Pet eksplozij NIKOZIJA — V Pakosu na zahodnem Cipru je sinoči eksplodiralo pet bomb — ena v hiši notranjega in obrambnega ministra Joanidisa, druge pa na pošti, v neki trgovini in v nekem avtomobilu. Ranjen ni bil nihče. Po presaditvi umrl PARIZ — Francoz Georges Cahlez, 61-let-ni prodajalec morskih rib, ki so mu 24. januarja presadili srce, je sinoči umrl v pariški bolnišnioi Foch. Caillez je bil že enajsti Francoz, pri katerem so se odločili za tako operacijo. Letalo DC-4 eksplodiralo SAIGON — Zaradi eksplozije potniškega letala DC-4, last saigonske letalske družbe, je izgubilo življenje 62 ljudi. Letalo je strmoglavilo 250 km severno od Saigona. V njem je bilo šest tujcev. Oblasta niso o nesreči še ničesar sporočile. Helgafjell bruha REYKJAVIK — Iz žrela vulkana Helgafjell na otočku Heamaey južno od Islandije je spet pritekla lava in v zapuščenem mestecu Vestmannaeyar zasula še 10 hiš. Helgafjell je začel bruhati 23. januarja letos — po 7000 letih mirovanja. Takrat so mestece evakuirali. Delegacija Linza na Reki REKA — Delegacija Linza na čelu z županom Franzem Hillingerjem je prišla na obisk na.Reko ter tako vrnila obisk Rečanom, ki so se v Linzu mudili leta 1970. Avstrijski gostje si bodo ogledali razne gospodarske objekte, zlasti pa pristanišče za pretovarjanje razsutih tovorov v Bakru, prek katerega uvažajo železarne iz Linza velike količine železne rude iz Brazilije. Donavska komisija BUDIMPEŠTA — Udeleženci donavske komisije razpravljajo v Budimpešti o hidro-tehničnih, hidrometeoroloških in drugih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo modernizacijo plovbe po Donavi. Trčenje v metežu BARRIE — Med včerajšnjim snežnim metežem je kakih 10 km južno od kanadskega mesta Barrieja trčilo več kakor 12 avtomobilov. Najmanj šest ljudi se je smrtno ponesrečilo, ranjenih pa je bilo 25. Hulahupke in drugo VARŠAVA — Tribuna Ludu piše, da na spomladanskem sejmu v Poznanju ni dovolj hlačnih nogavic ter da se blago na sejmu sploh ne ujema s potrebami Poljske. Naravni plin TJUMEN — V nahajališču plina v Med-vežju na polarnem krogu so od začetka letošnjega leta do srede marca pridobili milijardo kubičnih metrov naravnega plina. Medvežje je eno izmed štirih velikih nahajališč naravnega plina v območju Tjumna. Konec petletke se bo proizvodnja plina v teh nahajališčih povečala na 50 milijard kubičnih metrov letno. Pa še to: TOLAŽBA — Vojvodinski kmetje se hudujejo, ker so nekatere trgovine zAčele uvajati vezano prodajo: če hočejo kupiti traktor, morajo hkrati kupiti še kopico priključkov, ki jih ima trgovina na zalogi. Potolažijo pa se lahko s tem, da jim tako ne bo več treba kupovati priključkov, pa Jim trgovina ne bo mogla hkrati s temi vsiliti še ducat traktorjev ... VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 20. marec 1973 ob 7. url lOOO sončno i oblačno <3> oblačno ^ de2 * nevihte sneg "VV megla barja jugo OLM IOOO w •DUNAJ topla fronta 0B> NKARa 101*5 hladna fronta okluzija £ središče: ciklona A anticiklona TUNIS Vreme in temperature 19. marca 1973 kraji ob 7. uri vreme stopinj ob 13. uri vreme stopinj Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Munchen Ziirich Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva oblačno —2 poloblačno poloblačno —5 poloblačno poloblačno —5 poloblačno rahlo sneži —11 oblačno poloblačno 1 poloblačno oblačno —4 oblačno poloblačno —3 poloblačno poloblačno 0 oblačno poloblačno 6 sončno oblačno 6 oblačno jasno 1 poloblačno poloblačno 8 poloblačno jasno 6 sončno poloblačno 1 oblačno oblačno 4 poloblačno sneži —1 oblačno poloblačno 8 poloblačno oblačno 4 oblačno poloblačno —4 poloblačno poloblačno 0 poloblačno dežuje 3 oblačno jasno 0 jasno poloblačno 0 jasno jasno 5 jasno snežna ploha 1 ploha — — ploha jasno 5 jasno poloblačno 4 poloblačno oblačno 3 poloblačno jasno —2 oblačno sneži —3 oblačno 11 6 —10 —11 10 7 10 11 12 12 14 14 13 12 8 7 14 9 8 9 7 12 15 14 3 3 14 10 8 SLOVENIJA: Spremenljivo oblačno, v Primorju precej sončno. Najnižje nočne temperature bodo od —5 do 0, v Primorju 4, najvišje dnevne okoli 0, v Primorju okoli 14. JUGOSLAVIJA: Ob Jadranu sončno, v notranjosti države spremenljivo do pretežno oblačno, ponekod vmes še manjše padavine. IZGLEDI ZA SREDO; Suho vreme. VREMENSKA SLIKA: Področje visokega zračnega pritislka se zadržuje nad zahodno Evropo. Valovi frontalnih motenj se iznad Sredozemlja pomikajo proti jugu. Alpe pa prehajajo ob severnih vetrovih, zato dosežejo naše kraje oslabljeni, zaradi česar povzročajo občasno oblačnost brez bistvenih padavin. Snežne razmere včeraj ob 7. uri Žičnica na Veliko planino: —2, delno oblačno Šimnovec 85 cm, Tiha dolina 116 cm, pršič, vse naprave obratujejo; Žičnica na Vogel: —2, delno oblačno, 220 cm, zmrznjen, vse naprave obratu jejo, proga v dolino odprta; Komna: —4, delno Oblačno, 220 cm, tovor, žičnica obratuje, pot pre hodna, cesta do Savice plužena; Ljubelj — predor-0, jasno, 70 cm. suh; Žičnica na Zelenico —2 jasno, 170 cm, suh, vse naprave obratujejo; Rran-aka gora: —3, delno oblačno, 40 cm, suh vse na prave obratujejo, drsališče je odprto samo do poldne; Žičnica Podkoren: —3, delno oblačno 40 ■sm, sedežnica obratuje; Vlečnica Martuljek- —2 oblačno, 25 cm, južen, vlečnica obratuje, drsališče Je zaprto; Bled: 0, delno oblačno, 15 cm *ren-Žičnica Zatmik: 0, delno oblačno, 60 cm sren’ vse naprave obratujejo, cesta prevozna; Pokljuka- 0, posamezne snežinke, 80 cm, sren, vlečnica obra-2wie,x-?esta PrevOCTa; Žičnica na Španov vrh: —1, oblačno, zgoraj 40 cm, spodaj 20, zmrznjen, proge teptane, vse naprave obratuje o; Pohorska vzpenja-?a: ~2, delno oblačno,.60 e*m, zmrznjen, obratujeta vlečnici Bellevue in Bolfenk; Rahtelov vrh: —5, jasno, 50 cm, suh, obratuje samo mala žičnica ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah, proge ten ta-oe; Cma na Koroškem: —5, jasno. 60 cm, suh, žičnica obratuje ob torkin, četrtikh, sobotah od ob„,nede,liah od 9 —17. ure, smučišče n£i Vlečnica Mala Kopa na Pohorju: „0 ’,,)™’ J0-,130 cm. suh, proge teptane, vlečni-v torek ne bo obratovala zaradi vzdrže-cesta -te prevozna; Jezersko: —4, pol-cn ’ am; Rateče — Planica: —5, pcloblač-no. 50 cm; Kredarica: —11, rahlo sneži, 360 cm Dileme okrog štipendij Podatki srednjih, visokih m višjih šol kažejo, da je število dijakov in študentov jz revnejših krajev in revnejših družin izredno nizko, iz leta v leto pa to število še upada. Vzrok je na dlani. Šolanje slane precej denarja, ki pa ga družine z nižjimi dohodki nimajo. Otrokom iz takih družin se da omogočiti nadaljnje izobraževanje s štipendiranjem. Res Štipendije mnogokrat niso tako visoke, da bi zadostovale za šolske potrebščine, hrano, stanovanje in še kaj. Toda štipendija, pa morda še posojilo za študij in nekaj malega od doma pa še kaj, da skupaj dovolj denarja za preživljanje in šolanje. Ob štipendijski politiki pa se pojavlja dilema, ki mnogim prepreči nadaljnje šolanje, mnogokrat kot »višja sila«. Ni to pravilo za vse štipendiste, toda profesorji opažajo, da za del učencev le velja. Gre predvsem za šolanje dijakov na srednjih in srednjih strokovnih šolah. Zakaj pravzaprav gre? Dijak, ki konča osemletko na podeželju, včasih ne »prinese« s seboj tolikega znanja, kot ga na primer nudi osemletno šolanje v večjem središču. Tak dijak lahko tudi zaradi osamitve v mestu in kopice drugih vzrokov, slabe prične šolanje v šoli druge stopnje. In medtem, ko mora nadoknaditi pomanjkljivo znanje osemletnega šolanja, prebolevati spremembe okolja in druge vplive, se mora še intenzivno spopasti z obsežno učno snov-jo. Neredko se zgodi, da predvsem iz objektivnih vzrokov izgubi prvo leto in skoraj brez izjeme tudi štipendijo ter možnost šolanja. Čeprav, kot rečeno to ne velja za vse štipendiste, pa bi verjetno vseeno kazalo odločati o prekinitvi štipendije od primera do primera posebej, še posebno če gre za učenca, ki se šola v večjem središču daleč od doma in izvira iz revnejše podeželske družine. Nujno bi bilo, da o podaljšanju ali prekinitvi štipendije poleg družbenopolitične ali delovne organizacije, ki je mlademu človeku dodelila štipendijo, soodloča s strokovnim mnenjem tudi predstavnik šole, kjer se učenec izobražuje. V. SMOLE '"s# "V-C. : - X' v- -"''V -* > A SOLSKO GRADBIŠČE šolo. — Poleg osnovne šole dr. Francet a Prešerna v Kranju so pričeli graditi posebno osnovno Foto: D. Kikelj Povezava! k Z zbora volivcev v Bohinju — Lastniki vikendov naj bolj sodelujejo v KS BOHINJ, 19. marca. V navadi je že, da skoraj v vseh letoviških krajih prihaja do nesoglasij med občani teh krajev in lastniki letnih hišic. Razlogov je več, v glavnem pa so v tem, da ti ljudje ne sodelujejo pri komunalnem urejevanju krajev. Ni jim do tega, da bi prispevali k urejanju cest in potov, da niso zainteresirani za cestno rasvetljavo, da se kaj radi obkrožujejo z ograjami, tako da niti ni možno pluženje ali odvažanje smeti in podobno. Vrsta takih »problemčkov« je, ki jih zdaj občani vse bolj urejujejo sami ali s pomočjo krajevnih skupnosti ali tudi ponekod s turističnimi društvi. Vse to povzroča nesoglasja, -ki se kažejo skorajda na vseh posvetih, sestankih ali zborih volilcev v teh krajih. Nimajo pa prav lastniki vikendov, ki se na to vse ne zmenijo ali celo mislijo in so prepričani, da jim domačini ne privoščijo njihovih počitniških hišic. Ne — vsakdo ra- zume, da-si želijo mnogi, ki imajo možnost, ob nedeljah ali v počitnicah zapustiti mesta in iskati počitka v naših letoviških krajih. Zato je edini izhod — sodelovanje in zato so predlogi, ki smo jih slišali v Bohinju na zborih volilcev in tudi na posvetu občanov, da naj bi se tudi lastniki vikendov organizirali in poslali svoje zastopnike v krajevne skupnosti. Tako bi lahko skupno premagovali vse težave, pomagali bi lahko tistim, kr žele uvesti red v vasi in naselja in seveda tudi priložiti kak dinar za to, da bi živeli v bolj urejenem okolju po zgledu občanov, ki tako delajo že nekaj let. B. BENEDIK Dežurne službe Kinematografi Obvestila Predavanja Kinematografi SPORED ZA TOREK KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. komed. LJUBIMCI IN OSTALI TUJCI, ob 16., 18. in 20. uri. Igrajo: Bonnie Be* delia, Gig Young, Michael Brandon, Harry Guardino, An-ne Jackson. KINO STOR2IC — KRANJ: amer.-ital. barv. vestern film SLED MAŠČEVANJA, ob 16., 18. in 20. url. KINO RADIO — JESENICE: ital.-nem. barv. film IZABELA, VRA2JA KNEGINJA, ob 17. in 19. uri. i KINO PLAV2 — JESENICE: franc. barv. film SICILIJANSKI KLAN. ob 18. in 20. uri. KINO RADOVLJICA: amer. barv. grozljivka OKUSI DRAKULOVO KRI, ob 20. uri. KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE: nem. barv. CS film OSCEOLA, ob 17. in 19. uri. KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: ital.-amer. barv. film HOMO EROTIKUS, ob 17. in 19. uri. Ni primeren za mladino! KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. film STAN IN OLIO V DE2ELI SMEHA, ob 20. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: angl.-nem. barv. krim. film TRUPLO V TEMZI, ob 17. in 19. uri. KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE OB SAVI: amer. barv. CS film — drama LETALIŠČE, ob 17. uri. Ital. barv. CS vohun, film TAJNI HUDIČEV AGENT, ob 19.15. KINO DOM JLA — NOVO MESTO: ital. barv. film ARMADA ZOPER ZLOČIN. LJUBLJANA. KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob 16. uri: amer. film VSI MOJI SINOVI. Režija: Irving Rels. Glav. vi.: Edward G. Robinson, Burt Lancaster, Mady Christian, Howard Duft. Ob 18. in 20.15: franc, film VEČERNI OBISKOVALCI. Režija: Marcel Camč. Glav. vi.: Arletty, Alain Cuny, Marie Dča, Marcel Herrand, Jules Berry. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. KINO UNION: »Lelouch, kompletni avtor filma, brije norce iz politike, ki je vse prej kot demorkatič na . . .« Franc. barv. W sati rična komedija AVANTURA JE AVANTURA. Režiser: Claude Lelouch. Festival — FEST 73! Glav. vi.: Lino Ventura, Ja- ques Brel, Charles Denner, Johnny Hallyday in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. ZviSane cene! OD JUTRI PREDPRODAJA ZA IX. KABARET »POD PAVLIHOVO MARELO« — HUMOR, GLASBA, MODA. Sodelujejo: Marjan Kralj, predvidoma Beti Jurkovič, Astra z mini-modno revijo. Predpremiera francoske barv. komedije KAKO SKRITI MRTVECA z neponovljivim Louis de Funesom v glavni vlogi! KINO KOMUNA: 20 tisoč gledalcev doslej — slovenska barv. WS ljubezenska drama LJUBEZEN NA ODO-RU po noveli Prežihovega Vo-ranca. Režiser: Vojko Duletič. Producent: Viba film, 1973. Glav. vi.: Met ja Franko, Iztok Jereb. Aleksander Valič. Fotografija: Mile de Gleria. Kratki film! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ob 10. uri MATINEJA amer. barv. CS ljubez. drame z Ingrid Bergman in A. Quinnom SPREHOD V POMLADNEM DE2JU Zadnjikrat! KINO SLOGA: danska barv. WS komedija OLSENOVA TOLPA Režiser: Erik Balling. Glav. vi.: Ove Sproge, Morten Grunwald, Poul Budgaard in drugi. Tednik St. 11. Hrvatski podnaslovi' Pred •tave ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat! -a ~ KINO VIC: ital.-amer. barv. CS pustolovski vestern LOV NA ZAKLAD. Režija: Tonino Ricci. V glav. vi.: Mark Damon, Stan Cooper, Rosalba N eri in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20. url. KINO SISKA: Karl Malden, Chris Mitchum, Raf Valone in drugi v amer. barv. V V filmu — kriminalki POLETNI MORILEC. Režiser: Anthony Isasi. Tednik št. 10. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat! KINO SAVA: FILMSKE USPEŠNICE 71-72: PLAVI VOJAK, amer. barv. CS vojni vestem. Režija: Ralph Nelson. Igrajo: Candice Bergen, Peter Strauss in drugi. Tednik št. 9. Predstavi ob 17. in 19.15. Zvišane cene! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. KINO KRI2ANKE: amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE. Režija: Phil Carlson. Igrajo: Dean Martin, Sharon Tate, Elke Sommer, Nancy Kwan, Nigel Green. Naj novejši film iz serije zabavnih dogodivščin agenta Matta Hel ma, ki se je gledalcem prilju bil že po prvem filmu. Predstava samo ob 17.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: ob 16. uri: amer. barv. risanke TOM IN JERRY — VELIKA PARADA, danes zadnjikrat! Ob 18. in 20. uri: amer. filmska drama DIVJAK. Igrajo: Marlon Brando, Mary Murphy, Lee Marvin. Zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Mladinski center Zgornja Šiška je odprt od 16. ure dalje. Na razpolago sta MINI CASINO in INFORMATIVNI URAD ZA MLADINO bo normalno deloval od 17. do 20. ure. ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA C LJUBLJANA H CELOVŠKA. HALA! cesta ?R HALA TIVOLI: letošnja drsalna sezona gre h koncu. Danes zvečer vas vabimo na zadnje torkovo večera j e drsanje od 20. do 22. ure za štiri dinarje. Potem boste lahko drsali še jutri dopoldne od 10. do 12. in zvečer od 21. do 23., če ste starejši od 24. leta, seveda. ZLATI KLUB: pričakuje danes ob 8., 10., 12., 15., 17. in 19. uri ženske. ZLATI KLUB vam je pripravil NOVO FORMULO SVEŽINE IN DOBREGA POČUTJA. Vsa pojasnila in rezervacije po tel. 317-468 Delovne in športne organizacije imajo posebne ugodnosti pri najemu ZLATEGA KLUBA za rekreacijo svojih članov. Pomlad je obdobje ljubezni, spoznavanja tovarišev, veselja do vsega lepega. Mladi v tem času iščejo družbo drugih. To vse vam omogoča STOPOTEKA. Od danes dalje je POMLAD V STO-POTEKI, kar pomeni, da imajo ob torkih, sredah in četrtkih, ko je STOPOTEKA odprta od 20. do pol enih, dekleta 50 % popust na ceno 10 dinarjev, poleg tega pa bomo te dni delil) tudi brezplačne vstopnice za obisk STOPOTEKE. V petek, soboto m nedeljo pa bo STOPOTEKA odprta kot doslej, od 20. do 1. ure, vstopnina za vse 10 dinarjev, izjemoma v soboto 15 din. Mlajšim od 18. leta vstop n! dovoljen! ŠPORTNI PARK prgl .KODELJEVO SAVNA VSTK je odprta v torek in četrtek za moške in v sredo in petek za ženske — vsakokrat od 15. do 21. ure. Enkratni obisk velja 15 din, blok za petkratni obisk pa 60 din. Športnim skupinam je savnanje na voljo za 80 din. Pojasnila in rezervacije po tel. 316-577. KEGLJIŠČE je odprto od 9. do 23. ure. NAMIZNOTENIŠKA DVORANA pa od 9. do 22. ure. Pri blagajni dobite tudi loparje, žogice in copate. Pojasnila in rezervaciie po tel. 323-747. DRUŽABNI PROSTORI DRK SLOVAN so odprti od 15. do 22. ure. IGRALCI TENISA, člani in nečlani DRK Slovan! S 1. aprilom začenjamo teniško sezono na asfaltnih igriščih, ki bodo odprta od 7. do 21. ure, v maju pa na treh obnovljenih oziroma novih peščenih igriščih. Polletno člana rino DRK Slovan za igranje tenisa v višini 200.— din lahko vplačate v klubskih prostorih vsako dopoldne od ponedeljka do petka, v sredo in petek pa tudi popoldne od 16. do 18. ure. Pojasnila po tel. 322-144 in 317-503. Vabimo tudi nove člane, toda število članstva Je po sili razmer omejeno, zato z vplačevanjem članarine, ki jo bomo zaključili 1. maja, pohitite! LJUBLJANA 12.00 Glasba; 12.25 Poročila, obvestila; 12.33—13.00 Aktualnosti: uvodnik: FSPN po izredni skupščini — Komentar uredništva: Kladivo — Iz mednarodnega študentskega gibanja; 16.00—18.00 Top albumov; 16.05—16.13 Poro čila, obvestila; 17.00—17.05 Literarni zalogaj; 17.30 Poročila. RADIO TRBOVLJE 16.00 Napoved programa; 16.05 Poročila; 16.20 Narodno zabavna glasba; 16.30 Reklame in obvestila; 16.45 Tedenski športni pregled; 16.55 Jugotonove plošče; 17.10—17.30 Iz diskoteke radia Trbovlje. Predavanja Slovensko geološko društvo vabi na predavanje inž. V. Kleina iz Zagreba »Prikaz morfostruiktumih odnosa na području Julijskih i Savinjskih Alpah. Predavanje bo drevi ob 18. uri v sobi 208 na Aškerčevi c. 20/11. 8490-P Dežurni zdravnik ZASAVJE: dežurna služba od 20. do 6. ure. TRBOVLJE: v ambulanti III— IV, Ul. 1. junija 4, tel. 821-183, dr. Jože Golobič. HRASTNIK: v ambulanti I — zdravstveni dom, tel. 814-740, dr. Tomo Vukomanovič. ZAGORJE: v ambulanti II, bivši zdravstveni dom, tel. 811-110, dr. Franc Grošelj. NOVO MESTO: dr. Miroslav Smigovec, tel. 22-124. fcEN~--------- Kmalu bratski mesti Sodelovanje med Škofjo Loko in Smederevsko Palanko bodo okrepili SMEDEREVSKA PALAN-KA, 19. marca (Tanjug) — Smederovska Palanka In Škofja Loka bosta • kmalu bratski mesti. Listine bodo podpisali v kratkem. Tako so se domenili že lani, pome j e pa sta predlog potrdili še občinski skupščini. Prijateljstvo med mestoma izvira še iz vojnih let, ko so se mnogi škofjeločani pred Nemci zatekli v Srbijo. Veliko se jih je naselilo prav v Palanka in v okoliških krajih. Sodelovanje se je nadaljevalo tudi po osvoboditvi s stiki občinskih delegacij obeh krajev, v zadnjem času pa tudi na gospodarskem področju. »7. julij« iz Palanke sodeluje s škofjeloško »Elno«, trikotaža »Olga Miloševič« s predilnico, v zadnjem času pa so navezali stike tudi s Transtu-ristom. Ijoglašujte % v dnevniku Najprej družbeni center Prebivalci o predlogu za uvedbo samoprispevka v ribniški občini RIBNICA, 19. marca — Te dni ljudje po ribniški občini ne razpravljajo le o predlogu proračuna, marveč tudi o vseh predlogih za investicije splošnega družbenega pomena. Občani žele nove šole, otroško varstvene ustanove, zdravstvene domove, telovadnice ... Da bi lahko uresničili zahteve občanov, je občinska skupščina pripravila predlog za uvedbo samoprispevka. O tem predlogu zdaj občani že razpravljajo na zborih volivcev. Tako so v Ribnici občani na prvo mesto postavili gradnjo družbenega centra v Dolenji vasi, na drugo mesto otroško varstveno ustanovo v Ribnici, na tretje zdravstveni dom m na četrto šolski športni center. Na zboru občanov v Sodražici niso mogli opredeliti za vrstni red objektov, ki naj bi jih zgradili z denarjem iz samoprispevka. Udeleženci zbora občanov so namreč menili, da je bila obveščenost med ljudmi o zboru občanov premajhna in da petdeset zbranih občanov ne more odločali v interesu cele krajevne skupnosti. J. V. Vodovodi, ces Uspešna lanska »gradbena sezona« v črnomaljski občini - Največ denarja namenili za ureditev komunalnih del ČRNOMELJ, 19. marca. Občinska skupščina v Črnomlju je leta 1971 sprejela obsežen program javnih del ža razdobje od 1972. do 1977. leta. Sredstva za komunalna dela se stekajo iz krajevnih samoprispevkov, prispevkov delovnih organizacij in ostalih virov — kreditov, skladov, posojil itd. Pred dnevi so odborniki občinske skupščine analizirali program izvedenih del v letu 1972 in se dogovarjali o novih načrtih, o katerih pa želijo slišati še mnenje prebivalcev na zborih občanov. »Partizanska magistrala« Lani je največ sredstev šlo za ureditev vodovodov, kanalizacije' in občinskih cest. Te dni dokončujejo zadnja dela pri gradnji 500 m velikega rezervoarja — vodne celice na Griču v Črnomlju; ojačala so vodovod v Semiču in Srednji vasi; dokončali so vodovod v Dresincu ter pričeli z gradnjo I. faze viniške-ga vodovoda, ki je v tesni povezavi z ureditvijo obrata kon- Na rešetu šole na vasi V šolah v novomeški občini premalo učiteljev - Skrčeni učni programi BRUSNICE, 19. marca — Na osnovni šoli v Brusnicah si že nekaj let belijo glavo z vprašanjem, kako bi dobili dovolj učiteljev, predvsem tistih na predmetni stopnji, da bi pouk potekal normalno po vseh predpisanih učnih načrtih. Ker učiteljev ni, je v lanskem šolskem letu pouk potekal po skrčenem programu. Tako ni bilo opravljenih v Brusnicah 425 ur pouka, na podružnični šoli v Gaber, jah pa 171 ur pouka. Manj pouka imajo tudi še na ne katerih drugih osnovnih šolah v novomeški občini. Svet za prosveto in kulturo skupščine občine Novo mesto je na svoji zadnji seji obravnaval to vprašanje in se zavzemal za rešitev tega vprašanja. Člani sveta so menih, da bi bilo treba podeželskim šolam pomagati tudi s honorarnimi učitelji, kajti prepo. gosto se dogaja, da imajo učenci iz teh šol prav zaradi omenjenega slabši učni uspeh in nemalo težav v srednjih in poklicnih šolah. M. P. Obsežn Trbovlje: neobveščenost zaposlenih vzrok za prekinitev dela v industrijski proizvodnji Elit — Zakaj nizki OD? TRBOVLJE, 19. marca. Informiranost zaposlenih v industrijski proizvodnji »Elit« je bila šibka točka. To je potrdila tudi današnja razprava na zboru delovnega kolektiva te TOZD Investicijskih birojev Trbovlje, kjer so v četrtek za nekaj ur prekinili delo. riS. KNTJERNEJ: dr. Ivan Babu- Delavci premalo vedo o posameznih zadevah, za kar pada krivda tudi na njihovo TOZD. Trije člani iz »Elita« niso redno prihajali na seje centralnega delavskega sveta podjetja, novi odbor sindikata se po občnem zboru sploh še ni sešel, pa tudi sestanki kolektiva v »Elitu« so bolj redki. Za nizke osebne dohodke je več vzrokov, so jim obrazložili iz vodstva podjetja. V industrijski proizvodnji »Elit« so imeli lani za 670.000 dinarjev izgube. V prvih dveh mesecih letos so dosegli komaj po 3,200.000 dinarjev vrednostne proizvodnje, kar je malo. Da bi lahko povečali osebne dohodke, bi morali narediti vsaj 4 do 4,5 milijona dinarjev izdelkov. Proizvodnjo bremene tudi dokaj visoke zaloge polizdelkov in materialov. Precej je iz- Preddvor: obnova gradu KRANJ, 19. marca — Gostinsko podjetje Central Kranj je začelo obnavljati stari grad v Preddvoru, v katerm je hotel. Prenovili bodo 14 sob z 52 ležišči. Ker je kraj primeren tudi za prirejanje seminarjev, so tri večje prostore namenili za takšne prireditve. Stari grad bo tako pridobil na kvaliteti in bo prešel iz kategorije D v kategorijo B. Med drugim bodo v hotelske sobe napeljali tudi telefone. Celotna investicija bo stala dva milijona dinarjev. Z deli bodo predvidoma končali v začetku aprila. L. P. Nobena propagandna akcija za slovensko tržišče ne more brez oglasov v časopisih in revijah, ki jih izdaja »DELO«. metov izdelkov. Dokaj visoka je vrednost osnovnih sredstev. Povrhu vsega pa jim dolgujejo 10 milijonov dinarjev. Precej pripomb na četrtkovem in današnjem sestanku so delavci naslovili na re. Start že leta 1974? Problem Karlovškega mostu se — končno — približuje rešitvi LJUBLJANA, 19. marca — Karlovški most je eno izmed najožjih prometnih grl Ljubljane in o tem žgočem problemu razpravljamo že več let. Te dni smo zvedeli, da strokovnjaki republiške skupnosti za ceste pripravljajo vse potrebno, da bi bila letos končana vsa predinvesticijska dela, prihodnje leto pa bi že »štartali« z novim mostom čez Gruberjev kanal. Novi most bi imel štiri vozne pasove, pomaknjen pa bi bil približno 40 m južneje od starega Karlovškega mostu. Občina, mesto in republika naj bi se letos dogovorili tudi o sistemu financiranja, tako da bi prihodnje leto končno začeli graditi ta težko, pričakovani in prepotrebni objekt. Razpravljajo tudi še o varianti križanja med dolenjsko železnico in cesto čez novi most (nadvoz ali pod voz), vrh tega pa bo treba ob tej investiciji porušiti nekaj starih hiš, ki so v napoto. I- P- žijska delovna mesta. Aid je potrebno, da je ob 300 zaposlenih v »Bl-itu« kar 100 režijskih delavcev? Na to in še nekatera druga vprašanja bo na prihodnjem zboru kolektiva industrijske proizvodnje »Elit« poročala posebna delavska komisija, ki so jo izvolili danes. Prav tako bodo na naslednjem kolektivnem sestanku obravnavali poročilo, ki ga mora predložiti svet njihove TOZD. P. BURKELJC Vreča pretesna za vse Črnomelj: preveliki zahtevki družbenih organizacij in društev ČRNOMELJ, 19. marca — Predstavniki družbenih organizacij in društev so na današnjem sestanku — sklicala ga je občinska konferenca SZDL — govorili o skupnih programih dela in financiranju v letošnjem letu. Za to bo proračun občine namenil le 500.000 dinarjev, kar je 12 odstotkov manj kot lani. Udeleženci so povedali, da sredstva, namenjena za delo družbenih organizacij in društev, ne zadoščajo, saj so potrebe skoraj trikrat večje kot je razpoložljivega denarja. Zato so sklenili ponovno pregledati programe dela in o-pustili manj pomembne akcije. Naloga občinske skupščine pa je, da poišče notranje rezerve tudi pri drugih koristnikih proračuna, saj mora zahtevke zmanjšati kar za 5 milijonov. To pa predstavlja skoraj polovico lanskih proračunskih dohodkov. L. S. fekcije- novomeškega Novote-ksa na Vinica. Ker so lani začeli moderni-ziTatii cesto Črnomelj — Ad-lešiiči, so morah urediti kanalizacijo na Ločki cesti v Črnomlju, hikrati pa so tudi preložili obstoječi vodovod. Velikega pomena je začetek modernizacije izredno pomembne cestne žile Črnomelj —Adlešičd. Z deli so začeli lani in uredil 2.500 metrov cestišča, vendar bodo ta del do- Premalo stanovanj za borce Vendar so v zadnjih dveh letih v Trbovljah rešili že 216 prošenj TRBOVLJE, 19. marca — V trboveljski občini so v zadnjih letih precej naredili, da bi ublažili stanovanjske probleme borcev, vendar jih še mnogo išče manjša, ogrevana stanovanja in tudi posojila za zidanje hiš. Komisija za stanovanjska vprašanja pri občinskem odboru Trbovlje je v zadnjih dveh letih reševala 216 prošenj borcev. Stanovanja je dobilo 34 borcev v naselju društva upokojencev, 63 v drugih stanovanjskih zgradbah, 46 članov ZB je prejelo posojilo za graditev novih stanovanj in 12 za popravilo. V zadnjem obdobju se je vse: lilo v stanovanja še 21 prosilcev, 36 pa jih čaka na stanovanja. V trboveljski občini so precej stanovanjskih problemov borcev urejevali s pomočjo sredstev iz sklada za obnovo in gradnjo stanovanj borcev NOV. Iz tega sklada so v zadnjih dveh letih dodelili posojil v višini 3,793.000 dinarjev. Organizacija ZB se ob spremembah v stanovanjskem gospodarstvu zavzema, da bi se tudi v prihodnje v občinskem solidarnostnem skladu namensko zbirala sredstva za urejanje stanovanjskih vprašanj članov ZB. P. B. Ugoden izid referenduma BREŽICE, 19. marca — Na občinski referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo petih let za obnovo zgradb osnovnega, posebnega šolstva in otroškega varstva v brežiški občini ter izgradnje zdravstvenega doma in telovadnice v Brežicah, ki so ga imeli včeraj, je na volišče prišlo 16.557 volivcev, vpisanih pa je 17.309, kar da 95,70 odstotno udeležbo. Visok idstotek odziva je zagotovil tudi izredno ugoden izzid referenduma, saj je pritrdilno glasovalo 12.524 volivcev, ali 72,4 odstotke, proti pa jih je bilo. le 3.668. Najboljšo udeležbo so zabeležili na območju krajevnih skupnosti Smo-mlje in Globoko (99,3%), najvišji odstotek pritrdilnih glasov pa na Bizeljskem (95,9%), Sromljah (82,7%) in Globokem (81,2%). S. DOKL končali šele sredi letošnjega leta, v načrtih pa je nadaljevanje gradnje še do vasi Tribuče v dolžini 5 kilometrov. Med pomembnejša dela sodi tudi začetek gradnje »partizanske magistrale« od Črnomlja do Crmošnjic. Lani so se lotila dveh kilometrov , ceste, to je od Črnomlja do Ručetne vasi, letos pa bodo z deli nadaljevali. Opravljenih je bilo tudi več manjših komunalnih del. Ko so odborniki ocenjevali lansko »gradbeno sezono« so bili enotnega mnenja, da je bila izredno uspešna. Letos — dve varianti Letos nameravajo v črnomaljski občini za komunalna dela zbrati 14.019.000 dinarjev; iz 'krajevnega samoprispevka bodo dobili 4.158.000 dinarjev, ostalih 10 milijonov pa iz bančnih sredstev, prispevkov delovnih organizacij, raznih skladov itd. Ker so potrebe spet večje kot možnosti, so na omenjeni seji predložili dve inačici programa javnih del. Dokončno pa se bodo odločili, ko bodo zvedeli še za mnenje občanov. V čem je razlika med variantama? Občani in odborniki se bodo morali odločiti ali 3.692.000 dinarjev, ki jih imajo pripravljenih za gradnjo druge e*a-pe ceste Črnomelj—Adlešiči (2.813 metrov) dajo za to cesto. ali pa za modernizaci jo petih črnomaljskih ulic in za ureditev dveh klancev v vasi Preloka Odločitev ne bo lahka, čeprav so se odborniki že bolj ogrevali za prvo inačico, z dopolnitvijo, da poiščejo sredstva tudi za ureditev prelo-ških klancev. SLAVKO DOKL JESENICE Etapna graditev vodovoda JESENICE, 19. marca — Na zadnji seji obeh zborov občinske skupščine na Jesenicah so ob predlogu komunalnih del za naslednja tri leta poudarili predvsem pomen izgradnje vodovodnega omrežja, saj Jesenicam vode vedno primanjkuje. Izgradnja vodovoda v več etapah je prav gotovo nujna. Do zdaj so zgradili prvo etapo vodovoda, nameravajo pa zgraditi drugo do hriba nad Jesenicami, tretjo do Tomšičeve ceste, četrto do Koroške Bele in peto do Blejske Dobrave. P. R. Zvedeli smo Razstava žensk 0 TRBOVLJE — V delavskem domu so v ponedeljek odprli razstavo vezenin, gobelinov in intarzij žensk iz Zasavja. Razstava.bo odprta teden dni. Predavanje o Himalaji 0 TRBOVLJE — Alpinist Stane Belak bo danes ob 18.30 uri predaval v delavskem domu o naši zadnja himalajski odpravi. Poroke 0 HRASTNIK — V soboto so sklenili zakonsko zvezo Dragoljub Torčakovič, delavec in Mira Podmenik, gospodinja, Bogdan Vovk, delavec in Karla Bizjak, delavka. 0 ZAGORJE — Poročila sta se Viktor Razpotnik, rudar in Olga Savšek, gospodinja. 0 TRBOVLJE — Minulo soboto so se poročili Sipek Franc, električar in Božidara Kumdk, gospodinjska pomočnica; Rajko Pirc, strugar in Marjana Ceferin, trgovska pomočnica, Ivan Meterc, avtoličar in Jožica Borštnar, delavka, Blaž Kravogel, strojni tehnik in Marija Strniša, par pirni tehnik. Zbori volilcev 0 LITIJA — V litijski občini potekajo v teh dneh zbori volivcev, na katerih obravnavajo poročilo o delu občinske skupščine in upravnega odbora za gradnjo šol ter razpravljajo o letošnjem proračunu. V Litiji in Šmartnem je na dnevnem redu še poročilo 0 delu upravnega odbora sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča. Stanovanja za borce 0 BLED — V stanovanje v novem bloku na Rečici na Bledu, kr so ga zgradili bor- 01 in upokojenci, se bodo v nekaj dneh vselili. Novih stanovanj je 17. Z dograditvijo tega bloka so rešili vsa vprašanja borcev in upokojencev, ki so bila na Bledu že nekaj let zelo pereča. šolarjev JESENICE, 19. marca — Minuli petek so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli s kratkim kulturnim programom razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev osnovnih šol jeseniške in radovljiške občine ter učencev jeseniške posebne šole., Razstavljena dela sp dobila posebno priznanje v tekmovanju, ki ga vsako leto organizira jeseniška železarna med učenci osnovnih šol, z namenom, da seznani mlade o železarni in železarstvu. Razstava bo odprta do 28. marca. Trbovlje: večja proizvodnja v termoelektrarni, v novem in starem objektu TRBOVLJE, 19. marca. V novem trboveljskem energetskem objektu naj bi ta mesec proizvedli 53 milijonov kilovatnih ur električne ‘energije, pa tudi v stari termoelektrarni bo bržkone proizvodnja večja. Sicer so imeli prejšnji teden manjšo okvaro na napravah, ki pa so jo kmalu odpravili. Stara trboveljska termo- ■ elektrarna je že skoraj od služila, kljub temu pa njena proizvodnja v teh kritičnih tednih vsaj deloma ublažuje pomanjkanje električne ener gije. Kolektiv trboveljske ter moelektrame sodi, da bi jo kazalo obnoviti oziroma ure diti v njej naprave na plinsko obratovanje, za kar že imajo tudi investicijski program. Zaloge premoga v trboveljski termoelektrarni so prejšnji petek znašale okoli 24.000 ton. To je za šestdnevno pro- izvodnjo, vendar zasavski rudniki vsak dan izpolnjujejo vse svoje obveznosti do termoelektrarne, zato pričakujejo, da bodo utegnili do konca marca uresničiti proizvodni program, ki predvideva, da bodo samo v novem energetskem objektu proizvedli 53 milijonov kilovatnih ur električne energije, večja pa bo proizvodnja tudi v starem energetskem objektu, če seveda ne bo prišlo do kakšnih novih okvar, zaradi iztrošeno-sti. M. VIDIC Litija: podelili 44 diplom LITIJA, 19. marca — Minuli petek je imelo litijsko planinsko društvo redni letni občni zbor. Pred začetkom zbora je Ciril Hubad iz Ljubljane predaval O italijanskih in švicarskih prelazih. Lani so bili litijski planinci zelo uspešni. Planinsko šolo so obiskovali člani . mladinskega odseka — litijski in šmarski osnovnošolci. Diplomo za uspešno opravljeno pia ninsko šolo je prejelo 44 mladih ljubiteljev planinskega sveta. B. 2. Ptuj: novo mladinsko vodstvo Na občinski konferenci ZMS Ptuj so ponovno izvolili za predsednika Zvoneta Mastena, za sekretarja pa Dušana Čurina. Na seji so tudi sklenili ustanovit] štdrj specializirane konference mladih: iz delov nih organizacij srednjih šol, osnovnih šol in iz krajevnih skupnosti. F. F. EZfCE mm ■"" KAŽIPOT, KI ZBODE V OCI — Na odcepu cest za Brežice in Čateške Toplice stoji pri Čatežu kažipot, ki zbada v oči. Na tabli je namreč napačen napis Catežke Toplice (pravilno Cateške Toplice). Foto: S. Dokl Torek, 30. marca 1973 0NEVNE NOVICE DELO jr stran } Boj za bratstvo, enotnost, boj za razvoj Makedonije CK ZK Makedonije ob 30-letnici ustanovitve KPM — A. Čemerski: V letih svobodnega življenja je makedonski narod dosegel uspehe, ki jih ceni politični, družbeni in kulturni svet TETOVO. 19. marca (Tanjug). Na slovesni seji CK ZK Makedonije, ki je bila da- simboličen odraz pravilne in niških progah, o elektrifikaci-nes zvečer v Tetovu, ob 30-letndci ustanovitve KPM, je imel referat o pomembnosti to dosiedira P03**® ^romete o^OOOO tega zgodovinskega dogodka predsednik CK ZKM Ange! čemerski. te ETSJZS& o° T Trije strateški cilji revolucije »Za makedonski narod, za Albance, Turke in etnične skupine, ki žive v tej socialistični republiki,« je dejal Ce-meraki, »pomenijo pretekla trd desetletja obdobje, v katerem so po zmagi narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter uresničevanja bratske skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije uresničili razgiban gospodarski, družbeni in kulturni razvoj in nenehno krepili ter poglabljali socialistične samoupravne odnose. Čemerski je zatem govoril narodnoosvobodilnega boja makedonskega naroda, katerega najbolj prepričljiv odraz in uspeh je bila iltaden-ska vstaja in ustanovitev kruševske republike leta 1903. Dejavnost makedonskih socialistov in rast delavskega razreda sta omogočili, da so se po prvi svetovni vojni skoraj v vseh makedonskih mestih obnovile socialistične organizacije, ki so med drugam organizirale veliko stavk in na volitvah v ustavodajno skupščino leta 1920 izbojevale pomembne zmage. Po kongresu združenja, ki je bil le. ta 1918, in na katerem je sodelovalo okoli 20 delegatov iz Makedonije, je makedonski delavski razred po besedah Oemerskega našel svoje- času širil Šarto, in ukrepi, za katere se je odločal ob podpori tedanjega vodstva bolgarske delavske partije (komunistov), niso bili plod tega, da ne bi videli stvarnih pogojev za boj, je opozoril Čemerski. Makedonija je bila zasedena in narodnostno zasužnjena. Prav zato so šarlo. va stališča, lansirama kot stališča pokrajinskega komiteja pomenila nacionalno izdajo dn v partijskih organizacijah se je pojavil močan odpor; začel se je boj proti njegovi škodljivi politiki. Makedonski komunisti so dokazali revolucionarno grelost Čemerski je zatem pouda- Trdna povezava z narodi SFRJ Pozdravna brzojavka predsednika ZK Jugoslavije Josipa Broza Tita ob 30-letnici ustanovitve KP Makedonije TETOVO, 19. marca. (Tanjug). Na začetku slovesne seje CK ZK Makedonije, ki je bila danes zvečer v Tetovu ob 30-letnici ustanovitve KPM, so prebrali pozdravno pismo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita, naslovljeno na centralni komite ZKM: »Zahvaljujem se vam za povabilo, da bd se udeležil slovesne seje centralnega komiteja, s katero boste počastili 30-letnico ustanovitve KP, današnje Zveze komunistov Makedonije. Ker se seje ne morem udeležiti, pošiljam vsem članom zveze komunistov, delovnim ljudem in občanom Makedonije najprisrčnejše čestitke in pozdrave. Ustanovitev Komunistične partije Makedonije je razpotje v življenju te republike in velik datum v zgodovini našega revolucionarnega gibanja. S tem dejanjem se je izoblikovala najbolj napredna politična sila naroda in narodnosti Makedonije, kronana so bila prizadevanja in žrtve, ki so jih v boj za nacionalno in socialno osvoboditev, v makedonski preporod vložili njeni najboljši sinovi. Ustvarjeni so bdii pogoji, da so se lahko ideali llindenske vstaje in mnogih drugih uporov tar prizadevanja pred to vstajo in po njej spremenili v dejanja. Makedonsko ljudstvo in njegove najbolj zavedne sile so se odločili, da bodo boj za svoj obstanek, nacionalno identiteto in prihodnost za vselej povezali z bojem drugih jugoslovanskih narodov, pod zastavo KPJ. Makedonija je naposled prenehala biti objekt tujih hegemonistdčnih pogodb in po stoletnem boju in trpljenju je uveljavila svojo narodno bit. Makedonski komunisti so se nesebično postavili v prve vrste boja za nacionalno osvoboditev svojega naroda in veliko prispevali v boju proti fašističnemu okupatorju, v katerem je padlo na tisoče najboljših članov partije in SKOJ, in tako častno Izpolnili dolg do svojega in drugih jugoslovanskih narodov. Izkazalo se je, da je le Komunistična partija Makedonije imela kot sestavni del KPJ moč preiti k uresničevanju zgodovinskih teženj in interesov makedonskega ljudstva. Makedonski komunisti so, izhajajoč iz tega in iz bogate napredne nacionalne dediščine, z enakim žarom, vztrajnostjo in borbenostjo kot med vojno vodili delovne ljudi tudi pri izgradnji svoje republike, ki Je postala samostojna in enakopravna članica jugoslovanske socialistične skupnosti. Veliki uspehi, ki ste Jih dosegli na vseh področjih, najbolj prepričljivo potrjujejo vrednote in ustvarjalnost komunistov in delovnih ljudi in so najlepše darilo za 30-letnico revolucionarnega boja in dela zveze komunistov Makedonije. Ti zares edinstveni uspehi so deležni velikih priznanj tudi znotraj meja naše države. Makedonski komunisti so dragoceno prispevali tudi k načrtovanju politike ZKJ, k razvoju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov v naši državi, k dosledni politiki ZKJ pri uresničevanju enakopravnih odnosov in sodelovanja z drugimi državami. ZKJ se je tako kot vselej v preteklosti tudi danes lotila odločne akcije za odstranjevanje idejnih, političnih in drugih odklonov, ki ovirajo in motijo naš hitrejši razvoj. Gre za nadaljnjo izgradnjo in izpopolnjevanje naših družbenogospodarskih odnosov in uresničevanje popolne enakopravnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To pomeni nadaljevanje boja in enotnosti delavskega razreda Jugoslavije z zvezo komunistov na čelu, za trdnejšo enotnost našega revolucionarnega gibanja in skupnosti, za uresničevanje vodilne vloge delavskega razreda. Organizacije ZK, republik in tudi zveza komunistov Makedonije imajo pri tem velike obveznosti in odgovornosti, tako do svoje republike kot do vse Jugoslavije. Tudi v tej etapi našega razvoja opravičuje delež zveze komunistov Makedonije pri uresničevanju politike ZKJ mesto in ugled, ki si ga je ZK pridobila s svojim 30-letndm revolucionarnim bojem. Vse organizacije in člani ZKJ morajo nadaljevati in uresničita utrjevanje svojih vrst, se idejnopolitično in akcijsko usposobiti, da bi lahko izpolnili naloge, ki smo si jih zastavili. Tem nalogam smo lahko kos, ker imamo vso podporo delavskega razreda v naši državi in smo dosegli trdno bratstvo in enotnost naših narodov. Prepričan sem, da bo ZK Makedonije še nadalje kos svojim odgovornostim pri usposabljanju in utrjevanju lastnih vrst ter celotne ZKJ, pri uresničevanju nadaljnjega napredka vaše republike in še trdnejše povezanosti socialistične samoupravne Jugoslavije.« simboličen odraz pravilne in do konca dosledne politike naše partije. Predsednik CK ZKM je zatem govoril o razvoju narodnoosvobodilnega boja v Makedoniji in končni zmagi ter o povojnem razvoju te socialistične republike. »Le v četrt stoletja svobodnega življenja je makedonski narod dosegel take uspehe, da jih ceni in spoštuje politična, družbena dn kulturna javnost vsega sveta. Albanska in turška narodnost ter etnične skupine, ki so dolgo delile usodo makedonskega ljudstva, doživljajo dejanski pre porod. Iz izrazito nerazvitega območja se Makedonija vse bolj spreminja v samoupravno socialistično družbenogospodarsko skupnost z mnogimi modernimi industrijskimi, kmetijskimi in drugimi gospodarskimi zmogljivostmi, s številnim delavskim razredom in inteligenco in vse širšo mrežo izobraževalnih, znanstvenih, kulturnih dn zdravstvenih ustanov. Hitra družbenogospodarska preobrazba Čemerski je zatem omenil, da je v Makedoniji dinamika razvoja večja kot v katerikoli razviti kapitalistični državi. Realna vrednost družbenega proizvoda se je v tem času povprečno povečala za 7 odstotkov, v industriji pa za 11 odstotkov. Realni družbeni proizvod se je ob taki dinamiki lahko poveča za štirikrat, realna vrednost industrijske proizvodnje pa za 8 krat, nacionalni dohodek na prebivalca pa za trikrat. Močno se je spremenila tudi gospodarska struktura v republiki. Razvile so se nove industrijske veje in zgradili so modeme tovarne, jih opremili z najmodernejšo tehniko in tehnologijo. V strukturi industrijske proizvodnje že skoraj s tretjino sodelujejo modeme industrijske veje — črna in barvasta metalurgija, kovinsko - predelovalna, kemična dn elektroindustrija. Kot rezultat dinamičnega gospodarskega in družbenega razvoja se je v temeljih spremenila tudi socialno ekonomska struktura prebivalstva. Število zaposlenih se je v družbenem sektorju povečalo za več ko 3-krat, število zaposlenih v industriji pa za približno 10-krat. Čemerski je zatem dejal, da ima danes povprečno vsak osmi Makedonec srednjo strokovno izobrazbo, vsak 30. višjo ali visoko izobrazbo. Na skopski univerzi, višjih in visokih šolah pa študira približno 30.000 študentov. Pomembne uspehe so v Makedoniji dosegli tudi pri osebnem in. družbenem standardu. Čemerski je navedel podatke o mnogih na novo zgrajenih modemih cestah in želez- ima vsako tretje gospodinjstvo televizijski sprejemnik, in da so dosegli pomembne uspehe v zdravstveni in socialni zaščiti prebivalstva. Govoril je tudi o prihodnjih nalogah ZKM. »Gre predvsem za dosledno uresničevanje idejnopolitičnih stašišč, sprejetih na 21. seji predsedstva in 2. konferenci ZKJ, v pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ter v dokumentu s 37. seje CK ZKM. Po besedah Cemerskega bo zveza komunistov Makedonije v prihodnje razvijala široko in organizirano dejavnost za krepitev enotnosti jugoslovanske socialistične skupnosti ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti; makedonsko ljudstvo vidi svojo nadaljnjo narodnostno uveljavitev v vse trdnejši integraciji na gospodarskem področju, pa tudi pri medsebojni izmenjavi in pre-žemanju kulturnih vrednot z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Povezava z vsemi jugoslovanskimi narodi »Popolnoma se zavedamo, da kakršnokoli narodnostno zapiranje katerega koli naroda lahko le škoduje njegovemu razvoju, slabitev enotnosti jugoslovanske socialistične skupnosti pa pomeni hudo nevarnost za vsak narod,« je dejal Čemerski. »Zato bomo v prihodnje še bolj in stvarne j e zaostrili boj ZKM proti pojavom nacionalizma, šovinizma in težnjam po separatizmu, kontinuirano in v vseh okoljih, ker boj za nacionalno enakopravnost, za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov pomeni sestavno komponento boja za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Hkrati bomo nadaljevali boj za nadaljnje poglabljanje popolnih enakopravnih odnosov med makedonskim narodom in drugimi narodnostmi v republiki in za napredek, vsestranskega razvoja te socialistične republike.« Čemerski je zatem poudaril, da sta bila ZKM in makedonsko ljudstvo vselej in bosta tudi v prihodnje, zvesta načelom jugoslovanske miroljubne in neodvisne zunanje politike. Dejal je: »Naše vztrajanje, da se spoštuje nacionalne pravice naših ljudi tudi v sosednjih državah, temelji na načelih marksizma in leninizma ter na politiki in praksi napred-' nih sil v sodobnem svetu, upoštevaje nacionalno vprašanje. Svoj delež k uresničevanju teh načel smo vselej dokazovali z lastno politiko in praktičnimi dosežki popolne nacionalne enakopravnosti narodnosti v naši državi jn naši republiki.« Gibanje cen hrane Cene v trgovinah januarja letos za 23,6 odst. višje kot lani BEOGRAD, -19. marca (Tanjug) — Stroški za prehrano in stalno večanje cen vseh kmetijskih pridelkov so največja obremenitev družinskih proračunov. Cene kmetijskih pridelkov se zvišujejo iz meseca v mesec. Podatki zavoda za' statistiko kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih januarja za 3,5 odstotka večje kot decembra. Od povprečnih cen v preteklem letu pa so bile večje kar za 12,1 odstotka. V družbenem sektorju so bile večje za 10,6 odstotka, pri kmetih pa 13,4 odstotka. Cene pri proizvajalcih so bile januarja v primerjavi z istim mesecem lani večje kar za 25,7 odstotka. Cene v prodaji na drobno so bile januarja in februarja večje v primerjavi z istima mesecema lani za 23,6 odstotka. Novo razmerje ob minulem delu »Minulo delo« je v teoriji premalo definirano, v praksi pa komaj uresničeno — OD zadnja leta na minulem delu BEOGRAD, 19. marca. (Tanjug). Kategorija »minulo delo« je v teoriji premalo definirana, v praksi pa se je komajda uresničila, čeprav jo ustavni amandmaji predvidevajo. Komisija zvezne skupščine za spremljanje’ustavnih amandmajev se je prav zato lotila razprave o tem kočljivem vprašanju in že pripravlja več tez, o katerih bo tekla širša razprava. Knjiga Narodni heroji" Izdala jo bo > armija« s »4. in odbori »Narodna julijem« ZB BEOGRAD, 19. marca (Tan: jug) —■ »Tito, tvorec doktrine splošnega ljudskega odpora«, to je eno izmed desetih del, ki jih pripravljajo v založniški hiši »Narodna armija«. To delo je napisal Nikola Ljubičič. V omenjeni založniški hiši bodo izdali tudi druge knjige. Skupaj z založniško hišo 4. julij ter republiškimi in pokrajinskimi odbori ZB pripravlja Narodna armija knjigo »Narodni heroji«, ki bo natisnjena tudi v jeziku narodnosti. Nedavno so v tej založniški hiši začeli izdajati knjige o marksistič-no-političnem izobraževanju. Konferenca ZIT BEOGRAD, 19. marca — Med 18. in 20. aprilom 1973 bo v Sarajevu konferenca Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Govorili bodo o načrtovanju, izobraževanju, zaposlovanju in uporabljanju inženirsko-tehničnih in drugih strokovnih kadrov. Uvodno besedo bosta imela generalni sekretar zvezne konference SZDU Ali Shukrija in predsednik centralnega sveta ZSJ Dušan Petrovič-Šane. Govorili bodo zlasti o izobraževanju strokovnjakov. B. J. Enaindvajseto in 22. ustavno dopolnilo obvezujeta delovne organizacije, da urede Vprašanje minulega dela. Komisija je zato tudi mnenja, da v praksi ne gre čakati na že izdelane rešitve, saj v danih razmerah ni mogoče najti ene same vsesplošne ekonometnč-ne ustrezne variante. Ce izhajamo iz tega, da je delo, zajeto v proizvodnih sredstvih, minulo delo, bi lahko materialno zvezo med delavcem v združenem delu in minulim delom izrazili v nekaj samoupravnih, ekonomsko pravnih in organizacijskih oblikah ter mehanizmih. Osrednje področje praktičnega uresničevanja ustavnih določil o minulem delu so družbenogospodarski odnosi V jami tri četrt milijona Postojnsko jamo je lani obiskalo 750 tisoč turistov POSTOJNA, 19. marca — Postojnsko jamo je lani obiskalo 750 tisoč turistov, od tega blizu 600 tisoč tulih gostov. Obisk jame je bil tako v primerjavi z letom prej za dva odstotka manjši, predvsem zaradi epidemije črnih koz. Jamo je lani obiskalo blizu 60 tisoč manj Italijanov kot predlani. Ti pa so med obiskovalci Postojnske jame vsa leta najštevilnejši. Povečal pa se je obisk Nemcev, Avstrijcev, Belgijcev, Nizozemcev, Francozov in Američanov. pri kroženju sredstev razširjene reprodukcije. To bi pravzaprav lahko pomenilo, da je višina tekočega osebnega dohodka posamičnega delavca v samoupravnem združenem delu vsak hip neposredno odvisna ne le od kvalitete »njegovega tekočega dela, temveč tudi od uspehov minulega dela, ki se odražajo v tekočem ustvarjenem dohodku organizacije združenega dela. Dohodek in osebni dohodek delavca v združenem delu se torej oblikujeta odvisno od njegovega odnosa do razširjene reprodukcije. Če upoštevamo, da leta delovne dobe avtentično izražajo akumulacijo minulega dela in njegovo realizacijo v dohodku v skladu z leti delovne dobe, bi se moral postopoma zmanjšati delež živega dela pri oblikovanju tekočega osebnega dohodka delovnega človeka. V prvih letih delovne dobe bi se torej osebni dohodek oblikoval zgolj na osnovi živega dela, v zadnjih letih pa v precejšnji meri tudi na osnovi uspehov celotnega minulega dela. Pri kategoriji minulega dela pa je seveda treba upoštevati tudi oblikovanje tehnološkega presežka zaradi tehnično-tehnoloških sprememb, fluktuacijo delovnih ljudi, skupno porabo delavcev, pokojnine, ki naj bi bile ustrezne minulemu delu, zagotoviti pa bi bilo treba tudi družbeno evidenco minulega dela. Čimprej sporazum TUZLA, 19. marca (Tanjug) — Predstavniki vseh jugoslovanskih solarn so se sporazumeli, da je treba čimprej sprejeti sporazum o dolgoročnem sodelovanju in odpravljanju težav solarn. Po tem sporazumu bi letno prodali na jugoslovanskem trgu 63.500 ton morske soli, če pa bi bila letina v solinah slabša, bd razliko do te količine uvozili. Sporazum bi lahko bil prvi korak k morebitni integraciji jugoslovanskih šolam. illllMIHIIIIIIIIlillllilllllllllllllllllillllllllllllllllUlIlllllllllllllllllllllllllllillliilllllllUlllllllllilllll Kadrovska komisija Veletrgovine »VEMA« — Maribor Partizanska cesta 13/a, razpisuje delovno mesto: DIREKTOR JA komercialnega sektorja, tekstilne, tehnične in galanterijske stroke (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) da so komercialisti z višjo strokovno izobrazbo v trgovini z 10 leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v komerciali, v trgovini tekstilne stroke. Kandidati za razpisano delovno mesto naj pošljejo pismene prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 20 dneh od objave razpisa splošnemu sektorju podjetja. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku razpisnega roka. o vlogi KPM oziroma ZKM ▼ tem razvoju in med drugim poudaril, da je zveza komu. nistov Makedonije kot del ZKJ v preteklem obdobju prispevala svoj delež k uresničevanju treh osnovnih strateških ciljev naše revolucije: k uresničevanju vodilne družbene in materialne vloge delavskega razreda v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov; h krepitvi in nenehnemu poglabljanju nacionalne enakopravnosti naših narodov in narodnosti, k utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih skupnosti; k nenehnemu utrjevanju samostojnosti in neodvisnosti naše države, povečevanju njenega ugleda v svetu, upošte. vaje načela aktivnega in miroljubnega sožitja ter svobodnjaškega duha naših narodov. Ustanovitev centralnega komiteja KPM 19. marca 1943 v Tetovu ne predstavlja začetka organiziranega revolucionarnega boja makedonskega ljudstva, delavskega razreda in makedonskih komunistov. Čemerski je namreč navedel podatke o dejavnosti socialističnega gibanja v Ma. kedoniji že od konca prejšnjega stoletja. To gibanje je močno vplivalo na širjenje ga naravnega zaveznika v delavskem razredu drugih jugoslovanskih narodov. Čemerski je zatem govoril o sklepu 4. konference KPJ o ustanovitvi komunističnih partij Hrvaške, Slovenije in Makedonije v okviru KPJ, o ustanovitvi prvega centralnega komiteja KP Makedonije leta 1943 in omenil, da so se med tema datumoma dogajali veliki dogodki, tako v partiji kot pri vseh jugoslovanskih narodih. Opozoril je, da je bil prihod tovariša Tita na čelo partije preobrat zgo. devinskega pomena. Pripravljenost na skupen boj Čemerski je zatem govoril o popolni pripravljenosti komunistov in drugih naprednih sil v Makedoniji, da v skupnem oboroženem boju z drugimi jugoslovanskimi nar rodi pod vodstvom KPJ končno uresničijo svoje stoletne ideale. Metodi ja šatorov-šar-lo, ki je bil v tistem času sekretar pokrajinskega komiteja, pa je poskušal v partij ske vrste vnesti tuja stališča in partijo onesposobiti za od. ločen oborožen boj, okupacijo Makedonije od bolgarskih fašistov pa priznati kot dokončno dejanje. Stališča, ki jdh je v tistem ril, da so se partijske organizacije v Makedoniji in partijsko članstvo ob pomoči CK KPJ in odločnem zavzemanju tovariša Tita odločno uprli politični liniji in dejavnosti Šarla in tako dokazali svojo revolucionarno zrelost in daljnovidnost. Novoustanovljeni pokrajinski komite KPJ za Makedonijo, katerega vodstvo je prevzel Lazar Koliševski, je začel odločno uresničevati smer CK KPJ o oboroženem boju. Prve uporniške puške, ki so se oglasile 11. oktobra 1941, so simbolično pomenile zmago začrtane poti. Pri uresničevanju p>olitike KPJ je po besedah Cemerskega izkazoval partijski organizaciji v Makedoniji dragoce. no pomoč predstavnik centralnega komiteja KPJ Svetozar Vukmanovič-Tempo, ki je na ukaz predsednika Tita v začetku leta 1943 prišel v Makedonijo, pa tudi Dobrivoje Radosavljevič kot inštruktor CK KPJ. »Idejno in organizacijsko utrjevanje partijske organizacije v Makedoniji ta doseženi uspehi v oboroženi vstaji so omogočili,« je nadaljeval Čemerski, »da so na viš. ku narodnoosvobodilnega boja uresničili odločitev o ustanovitvi KP Makedonije. Prva seja članov CK je pomenila Mesarji križem rok -meso v hladilnicah? Včeraj so bile po vsej Sloveniji mesnice skoraj povsem prazne — Preskrba je tudi za prihodnje dni še negotova — V Skopju dražje, toda mesa bo več LJUBLJANA, 19. marca. Večina ljubljanskih mesarjev danes ni imela težkega dela, saj so bile skoraj vse mesnice prazne. O podobnih razmerah poročajo tudi iz drugih mest na Slovenskem. V mesnicah na glavni tržnici v Ljubljani so bili kavlji prazni. Na pol prazne so bile tudi hladilne vitrine, kjer je bilo le nekaj zmrznjenih kosov piščancev. V Emomi-nih mesnicah sta dopoldne visela le dva jančka. V Po-murktai mesnici so mesarji čistili prodajne prostore. Pri Mercatorju so bili celo brez konjskega mesa; na vratih je visel listek »meso razprodano«. Tudi Nama, ki je bila zadnje dni še kolikor toliko do. bro založena z mesom, je imela naprodaj le nekaj mesa ta perutnine. Za prihodnje dni ne vedo, kako bo s preskrbo mesa. V vseh mesnicah prodajajo meso še po starih cenah ta do danes niso dobili še nobenih navodil o novih cenah. Tudi v Celju je bilo danes tako kot že več tednov — zlasti ob ponedeljkih: posebne izbire mesa ni bilo. Tu ta tam so imeli le nekaj kosov piščancev. Nekaj embalirane govedine so dobili šele okrog druge ure, vendar so jo hitro razprodali. Mariborske mesnice dosloi še niso bile nikoli tako slabo založene kot danes. Neka. tere so imele na voljo nekaj svinjskega mesa slabše vrste. Piščancev ni bilo nikjer. Tudi zasebni prodajalci na tržnici niso prodajali piščancev. Očitno je, da vsi čakajo na višjo ceno. Mesarji so potrošnikom povedali, da bo jutri več mesa, kar bodo s torkom veljale višje cene. Tudi drobovino so danes prodajali le v nekaterih mesni- Uspeh slovenskih raziskovalcev LJUBLJANA, 19. marca — V severnoameriškem mestu Tucson se je pravkar končal svetovni kongres limfologov. Slovenski raziskovalci doc. dr. Franc Lukič, prof. dr. Ivan Lenart in doc. dr. Vjekoslav Simčič so presenetili znanstvenike z izvirnimi eksperimentalnimi dognanji pretoka mezge v pljučih, kar ima velik pomen za borbo proti širjenju rakastih celic v organizmu. I. L. cah. Občani so prepričani, da mesarska podjetja zadržujejo meso, ker čakajo na višje cene. Mesarji pa so pred dnevi na občinski skupščini v Mariboru zatrjevali, da tu. di višje cene ne bodo v celoti rešile preskrbe z mesom. V mesnioah KEK Pomurka v Murski Soboti bodo jutri začele veljati nove cene mesa. Čeprav bo meso za 15 odstotkov dražje, menijo predelovalci mesa v severovzhodni Sloveniji, da to ne bo rešilo mesne krize. Namesto ponudbe je nastal zdaj pritisk na tovarne mesnih izdelkov. Ker odlok Z IS zmanjšu. je odkupne cene za govejo živino, so kmetje v upravičenem strahu ta želijo vso klavno živino čimprej spremeniti v denar. Bred mesnicami v Pomurju so vrste. V KIK Pomurka pravijo, da je zmeda zaradi odkupnih cen mesa med kmeti povsem odveč, ker Z IS s svojim uikrepom ni omejil odkupnih, ampak samo maloprodajne cene. V soboški mesni industriji pravijo, da sedanjih od- kupnih cen ne nameravajo zniževati. Izvršni svet Makedonije je te dni sprejel odlok o novih cenah mesa. Pri tem so upoštevali medrepubliški dogovor. Vse kaže, da bo 15-od_ stotno povišanje cen mesa uredilo razmere na trgu. Tako v Skopju kot v drugih makedonskih mestih so se že pojavile prve količine mesa. Izbira je za sedaj še slaba, vendar trgovci obljubljajo, da bo mesa v kratkem dovolj. DOPISNIKI »DELA« Sobota za stabilizacijo v OLT Osijek OSIJEK, 19. marca (Tanjug) — Delovni kolektiv osiješke livarne ta tovarne strojev OLT se je odločil, da bo vsak izmed 2800 delavcev in uslužbencev prispeval za stabilizacijo. V soboto, ki je sicer prost dan, je delalo tudi okrog 200 delavcev iz administracije. Računajo, da bodo z brezplačnim sobotnim delom zbrali okrog 10 milijonov dodatnih obratnih sredstev. Natečaj jugoslovanskega pripravljalnega komiteja za X. svetovni festival mladine in študentov Deseti svetovni festival mladine ta študentov, največje mednarodno zborovanje mladine sveta, bo v Berlinu (NDR) od 28. julija do 5. avgusta 1973. Ob tej priložnosti jugoslovanski pripravljalni komite razpisuj e NATEČAJ za dela na temo: MLADINA IN SODOBNI SVET: SOCIALIZEM, SAMOUPRAVLJANJE, SVOBODA, MIR, INTERNACIONALNEM, MEDNARODNA SOLIDARNOST, NEUVRŠČENOST Namen natečaja je omogočiti čim številnejšim mladim iz vse Jugoslavije, da aktivno sodelujejo pri pripravah za X. svetovni festival mladine ta študentov ta da zagotovi potrebno število kakovostnih del, s katerimi bodo predstavljali mladinsko ustvarjalnost Jugoslavije pred predstavniki mladine vsega sveta. a) KNJIŽEVNOST Natečaj se nanaša na področja: poezija, esej ta krajše gledališko delo. Dela pošljite v treh izvodih, v originalu, v kateremkoli jeziku narodov ta narodnosti Jugoslavije. b) LIKOVNE UMETNOSTI Natečaj se nanaša na področja: slikarstvo, kiparstvo in umetniška fotografija. c) GLASBA Natečaj se nanaša na kompozicijo resne glasbe, masovne ta protestne pesmi (po že obstoječem ali originalnem besedilu). V poštev pride nova kompozicija, ne pa nova obdelava že izvajane kompozicije. d) DRUŽBENE ZNANOSTI Natečaj se nanaša na znanstveno delo s področja družbenih znanosti, posebno s področja sooiologije, mednarodnih odnosov, preučevanja mednarodnega delavskega gibanja, mednarodnega mladinskega gibanja itd. NAGRADE: Za vsako disciplino v vseh področjih bodo podelili tri nagrade. I. nagrada je potovanje v Berlin, 10 dni, s sodelovanjem na X. svetovnem festivalu mladine ta študentov v okviru delegacije Jugoslavije ta denarni znesek 2.000 N din. II. nagrada 3.500 N din HI. nagrada 2.500 N din Posameznim udeležencem, ki jih ne bodo nagradili, bodo podelili posebne diplome JPK. Ce bo dovolj kakovostnih del. bodo objavljena v ča_ sopdsih ali prikazana v institucijah kulture mladih v Jugoslaviji. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo vsi mladinci in mladinke od 14. do 30. leta. Dela pošljite pod šifro, s pojasnilom šifre, v posebni ovojnici na naslov: JUGOSLOVENSKI FRIiPREMNI KOMITET, PRED-SEDNIŠTVO SOJ-a Bulevar Lenjtaa 6/XXII, 11070 Beograd, z oznako: za natečaj! Rok za pošiljanje del je 3. maj 1973. Posebna žirija bo pregledala dela iz vsakega področja. Izidi natečaja bodo objavljeni za dan mladosti 1973 v časopisu »Mladost«. 2445 Diemova varianta"? rr DŽUMHUR PANAMSKI KLOBUK Primerjalna metoda vodi včasih do cenenih sklepov in zgrešenih ocen; toda ne vedno; odvisno od tega, kje jo uporabljamo. Zdi te, da taksna metoda ne more zavesti v bistvene vsebinske zmote, če primerjamo sedanji razplet v Phnom Penhu in razplet v Saigonu pred desetimi leti. V obeh okoljih delujejo podobne silnice, pa tudi poloiaj v obeh prestolnicah je močno podoben. Primerjava se nanaša na letalski napad na Lon Nolo-vo predsedniško palačo v Phnom Penhu, kt jo je bombardiral Sihanukov zet So Patra, ki se je na nepojasnjen način polastil letala in po akciji srečno pristal na osvobojenem ozemlju; pred devetimi leti so trije uporni piloti saigonskega letalstva bombardirali in s strojnicami obstreljevali predsedniško palačo Doc Lap v Saigonu, kar je bilo prvo opozorilo predsedniku Diemu, naj upošteva ameriške sugestije in »razširi nekomunistično bazoe svoje vlade, da bi izpodrezal tla razširjajoči se. gverili. Dve leti pozneje je Diem ob ameriškem sodelovanju padel kot trtev generalskega puča. .Toda bilo je prepozno; dogodki so šli svojo pot, ki je znana. Tudi v Phnom Penhu so Američani po podpisu premirja v Vietnamu svetovali Lon Nolu, naj »razširi bazo svoje vlade«, sam pa naj se s ljudmi, ki so popolnoma nesprejemljivi za nasprotno stran, začasno (ali za vedno) umakne v »zlato pregnanstvo« v tujini. Lon Nol je ravnal kot Diem: še bol) je zaostril telesni prijem, ukinil še preostale državljanske svoboščine in preslišal »nasvet« svojega pokrovitelja. S tem je zaprl vrata za sleherno možnost politične ureditve kam-boškega konflikta; sledil je letalski napad na njegovo uradno rezidenco. Do tu je primerjava možna brez tveganja, da bi nas zavedla. Razplet, ki bo sledil, sodi v območje ugibanja. Združene države so zainteresirane, da ugasne vojna tudi v Kambodži, kamor so jo zanesle pred tremi leti, ko je Lon Nol strmoglavil Sihanu-ka. Peking in Hanoi sta Kis-singerju dala vedeti, da brez pridržkov podpirata princa, ta pa je že nekajkrat povedal, da ne misli na kompromis s pučističnim Phnom Penhom. Potezo imajo sedaj v IVashingtonu. če se bodo spustili v nespremenjeno »Di-emovo varianto«, se utegne zgoditi, da bo vojna v Kambodži trajala še dolgo; s podobnimi posledicami, kot jih je imela v Vietnamu. M. ŠUŠTAR Fronta srda »Politika«, Beograd anska v krizi Hud konflikt med detevci in delodajalci na Danskem — V sredo bo začelo stavkati četrt milijona delavcev OD NAŠEGA STOCKHOLMSKEGA DOPISNIKA STOCKHOLM, 19. marca. Med delavci in delodajalci na Danskem je izbruhnil največji konflikt v zadnjih 37 letih. V sredo bo začelo stavkati več kot četrt milijona delavcev in kot vse kaže, bo stavka dolgotrajna. Industrija, gradbeništvo, kopenski in ladijski tovorni transport bodo paralizirani. Zasedanje varnostnega sveta v Panami se izteka. »To je pravi protikolomalni festival,« so zapisali komentatorji ob debatah latinskoameriških zunanjih ministrov in posebnih odjposlancev vlad, ki se udeležujejo zasedanja. Debate so pokazale zobe Združenim državam Amerike, ki si laste ozemlje ob prekopu. Sedaj pričakujemo, da bodo sprejeli resolucijo, v kateri bo ocenjen položaj, pričakujemo tudi, da se bodo Združene države Amerike odločile za veto. Ameriški delegat je novinarjem že dai vedeti, da je dobil iz Washingtona navodila, naj tako ukrepa, če bo resolucija zanje nesprejemljiva Pa sploh more biti kako drugačna? Zasedanje varnostnega sveta v Panami je, kot smo že zapisali, apel Latinske Amerike svetu. Opozoril naj bi na vzorčni kolonializem v eni -izmed držav Latinske Amerike. Zeleni kontinent naj bi dobil podporo napredne javnosti sodobnega sveta. Svetovni javnosti, predvsem pa varnostnemu svetu, so latinskoameriške države predstavile dileme, s katerimi se spopadajo na poti v politično in gospodarsko emancipacijo. Razumljivo je, da Jb tem, apelu pričakujejo zlasti pomoč in podporo tretjega sveta. Posebej so pozvali mlade afriške države, ki so do pred kratkim same doživljale »zasedbe«, kot ameriška v Panami, naj jih podprejo. In posebej so se obrnile na osvobodilna gibanja v Afiki: poudarili so, da podpirajo njihova prizadevanja v boju proti kolonialistom, hkrati pa menili, da bodo prav ta gibanja najbolj razumela zahteve Latinske Amerike po likvidaciji kolonializma. Zelo konkretnih rezultatov zasedanje varnostnega sveta v Panami ne bo dalo. Američani bodo, po vsej priliki, še dalje stali ob Prekopu, večnacionalne družbe bjdo na kontinentu še naprej navzoče. Toda nekaj pomembnega se je kljub vsemu zgodilo: tako enotna fronta zicijskih sil so takoj zahtevali preiskavo o tej tajni operaciji in odstop predsednika Bordaberryja. Vodja večinske smeri v nacionalni stranki senator Wil-son Pereira je izjavil: »Prevarani so vsi ljudje. Tisti, ki so za to odgovorni, morajo odstopiti.« Epilog napada v Londonu LONDON, 19. marca (DPAJ — Pred sodiščem se je končala razprava smrti dveh Pakistancev, ki sta bila ubita, ko sta napadla indijsko velepo slaništvo Sodišče je ugotovilo. da je bilo »ravnanje policije pravilno«, če prav sta imela napadalca strašilni pištoli. Predsednik senata je označil dva policista, ki sta ustrelila Pakistanca kot »junaka« Incident se je pripetil 20. februarja, ko so trije Pakistanci vdrli v poslopje veleposlaništva in vzeli talce ter tako protestira li, ker Indija noče izpu stiti pakistanskih vojnih ujetnikov. Policija je intervenirala in dva napadalca ubila. Pozneje pa se je izkazalo, da Pakistanci niso imeli pravih pištol. bi bila az danes gospodinjami zajtrko va li, malicali in sploh jedli samo ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a* duhove Rasistični režim v Rodeziji je vznemirjen zaradi čedalje močnejše gverilske dejavnosti in si pomaga tudi z zastraševanjem in celo prizivanjem duhov Nobena skrivnost ni več — in poročila britanskih in drugih dopisnikov iz Rodezije to potrjujejo — da je Smithovi vladi in na splošno belcem zlezel strah v kosti zaradi čedalje močnejše dejavnosti rodezijskih gverilcev. Prepovedani politični organizacije Afričanov ZAPU in ZANU sta sporočili, da bosta odslej sodelovali. To sodelovanje bo predvsem trdno »na terenu« med gverilskimi enotami ene in druge organizacije. Med pokanjem min in čedalje pogostnejšimi napadi na bele farme — najbolj vroče je v vzhodnem pasu dežele ob mozambiški meji — je Smitha v zadnjih dneh doletel še en udarec: London je nedvoumno povedal Salisbuiryju, da ni nobene osnove za kakršnokoli obnavljanje pogajanj. Afriški nacionalni svet Iz množičnega odpora Afričanov proti anglo-rodezijske-mu osnutku ustave, ki sta ga novembra 1971 skrpala britanski zunanji minister sir Alec Douglas Home in lan Smith, se je rodilo politično gibanje Afričanov — Afriški nacionalni svet — ki je kljub aretacijam njegovih vodilnih članov že skoraj preraslo v politično stranko. Ta politična organizacija je trn v peti Smithovemu režimu, toda vse kaže, da je ne more kar tako zatreti. Skof Muzoreva, voditelj Afriškega nacionalnega sveta, pravi, da je pripravljen na pogovore s Smithom, toda ne na starih osnovah ali starih osnutkih ustave, ki so samo »izdajstvo« afriških interesov- lan Smith v take pogovore noče privoliti. Medtem pa postaja očitno, da bo prihodnost Rodezije oziroma Zimbabveja kot Afričani imenujejo svojo domovino, odvisna tudi od oboroženega boja, ki se širi. Beli režim poskuša z vsemi sredstvi zatreti gverilo, pri tem pa tudi uporablja nekatere precej nenavadne propagandno-za-straševalne prijeme. Propaganda ali spiritizem? Javni razglasi s slikami usmrčenih ali padlih partiza- nov so znan pripomoček okupatorjev v boju proti volji narodov ta njihovi želji po neodvisnosti. Tudi Smithov režim je začel strašiti afriška plemena z grožnjami in slikami pobitih gverilcev. Toda nekdo v Smithovem protigveril-skem štabu se je spomnil še nečesa drugega: plemenskih duhov. Londonski tednik »Sunday Times« je dobil v roke nekaj letakov, ki so jih tiskali v Salisburyju in jih delili vaškim poglavarjem v okrožju Mount Darvvin, kakih 160 kilometrov severovzhodno od glavnega mesta, kjer je v zadnjem času prišlp do številnih napadov na bele farmarje. Eden izmed letakov, tiskan v jeziku sšona, je naslovljen poglavarjem ta vsemu ljudstvu in se glasi: »Nekateri izmed vas pomagate teroristom, ki so prišli, da bi posejali nemir med vami, vašimi družinami ta prebivalci okrožja. Veliko število ljudi iz raznih vasi je zapustilo domove, ker se bojijo teroristov ali ker se bojijo posledic, ker so pomagali teroristom. Dosti se jih je znašlo v ječi zaradi svojega zločina in zdaj čakajo na kazen. ’ Vaš plemenski duh Mhon-doro je poslal sporočilo, ki pravi, da so duhovi vaških prednikov zelo nezadovoljni z vami. Razen tega je Civava (zelo pomemben duh) zapustil človeka, ki ga je uporabljal kot svoj medij, ker je ta človek pomagal teroristom. Zato ni bilo dežja, posevke je pobrala suša ta utegne vas doleteti huda lakota. Samo vlada vam lahko pomaga, toda vedeti morate, da imate tudi vi obveznosti do vlade.« In potem pride tisto, zaradi česar je bilo potrebno vse to skrivnostno prizivanje plemenskih duhov: Ujetniki lastnih predsodkov »Ge ima kdo izmed vas kake podatke, ki bi omogočili izslediti teroriste, ali ve za njihova skrivališča ali skrito orožje, se ne sme obotavljati, ampak mora povedati policiji ali vojakom na svojem območju. Prav tako mora povedati, če pozna koga, ki je že pomagal teroristom . ..« Tudi na drugih letakih govorijo Afričanom plemenski duhovi ali vsaj tisti duhovi, ki »jih še niso ujeli teroristi«. Poleg tega objavljajo oblasti tudi fotografije ubitih Afričanov kot svarilo ljudem. Na enem letaku, ki je bil tudi tiskan v Salisburyju ta je opremljen z državnim grbom stoji napis: HOKOYOYI (»Svarilo« v jeziku šona). Na letaku so fotografije treh mrtvih Afričanov, slikanih od blizu, na hrbtni strani pa fotografije njihovih trupel. 2rtve so bile očitno ustreljene. Toda tuji dopisniki, ki so se pogovarjali z Afričani iz »gverilskih« okrožij, dvomijo, da bo klicanje duhov kaj prida pomagalo Smithu in njegovi vladi. Opozarjajo na to, da so beli rasisti ujetniki last- nih predsodkov ta da še zmerom gledajo na Afričane kot na naivne otroke brez slehernega političnega čuta ali pameti. Kaže, da jih ni prav nič izučil nepričakovan odpor proti sporazumu Home-Smith, ki je bil najmočnejši prav na podeželju med »nepismenimi in zabitimi zamorci«. Morda so ti res nepismeni, toda tudi nepismeni hrepenijo po svobodi. Kar pa zadeva afriške duhove, se mora še tako ne- ukemu in »nepolitičnemu« Afričanu zdeti nekoliko čudno, da bi se njegovi, afriški duhovi spajdašili prav z lanom Smithom ta njegovo policijo. BOŽIDAR PAHOR ■ MMVM i * vn i MRTVI V OPOMIN — Rodezijske oblasti objavljajo slike ubitih Afričanov kot svarilo prebivalstvu. Letak, na katerem piše »SVARILO« v jeziku šona, se glasi: »Ti možje so umrli, ker so pomagali teroristom, ki so se bojevali proti našim vojakom. Dobro si oglejte te može. Ne pomagajte teroristom. Povejte policiji in našim vojakom, kdo so teroristi. Samo tako bo spet zavladal mir po vaših vaseh.« Zvecleli smo t s^W'l W:- *. -i KDO KOGA VARUJE? — Zaradi vse večjega zaposlovanja deželanov in predvsem tudi zaradi številnih zdomcev, postaja otroško varstvo na pomurskem podeželju iz dneva v dan bolj pereče. Zaradi stiske z denarjem, so pomurske občine uspele doslej urediti le manjše število otroških vrtcev, pa še te v največjih krajevnih središčih. Na sliki: tudi v veliki ravninski vasi Lipa pri Beltincih v soboški občini si želijo otroški vrtec, da ne bi otroci varovali otrok. Foto: L. Klar Soboška SZDL proti poenostavljanju izhodišč ekonomskega razvoja MURSKA SOBOTA, 19. marca. Na današnji seji sekcije za vprašanja gospodarstva pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti je predsednik Geza Bačič v imenu te politične organizacije predlagal več dopolnitev programa družbeno-ekonomskega razvoja občine v letu 1973. Ta dokument naj bi vseboval predvsem jasne in konkretne naloge o lastnem prispevku k stabilizaciji gospodarstva in pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Ugotovitev, da se ta program vse preveč opira na republiške in zvezne dokumente, je iskati po mnenju udeležencev v tem, ker javna razprava na terenu in v delovnih organizacijah ni skoraj nič prispevala k oblikovanju tega pomembnega dokumenta, zatajile pa naj bi tudi strokovne službe, zlasti sveti skupščine občine. Sicer pa gre, po besedah predstavnika občinske uprave, pripisati del krivde za tako stanje tudi družbenopolitičnim organizacijam, ki da so začele z razpravami dokaj pozno. To naj bi bil tudi eden od vzrokov, da se oblikovalci' izhodišč pri izpopolnjevanju temeljnega dokumenta niso mogli opreti na predloge in mnenja širokega kroga delovnih ljudi. Kljub temu ni nobene ovire, so menili v razpravi, da ne bi mogli na bližnji seji občinske skupščine upoštevati predlogov občinske konference SZDL, ki bo odbornikom pravočasno poslala svoje dopolnilne predloge. Novi predlogi bodo veliko prispevali k' temu, da bo program razvoja »pobarvan« bolj občinsko, saj razširjajo zlasti glavne postavke ciljev in nalog v politiki razvoja občine v tem letu. Med drugim so zahtevali v programu tudi ustrezno mesto za razvoj kulture in telesne kulture, ki v osnutku sploh nista bila omenjeni. B. B. ;so Trbovlje: večja proizvodnja v termoelektrarni, v novem in starem objektu TRBOVLJE, 19. marca. V novem trboveljskem energetskem objektu naj bi ta mesec proizvedli 53 milijonov kilovatnih ur električne energije, pa tudi v stari termoelektrarni bo bržkone proizvodnja večja. Sicer so imeli prejšnji teden manjšo okvaro na napravah, ki pa so jo kmalu odpravili. Stara trboveljska termoelektrarna je že skoraj odslužila, kljub temu pa njena proizvodnja v teh kritičnih tednih vsaj deloma ublažuje pomanjkanje električne energije. Kolektiv trboveljske termoelektrarne sodi, da bi jo kazalo obnoviti oziroma urediti v njej naprave na plinsko obratovanje, za kar že imajo tudi investicijski program. Zaloge premoga v trboveljski termoelektrarni so prejšnji petek znašale okoli 24.000 ton. To je za šestdnevno pro- izvodnjo, vendar zasavski rudniki vsak dan izpolnjujejo vse svoje obveznosti do termoelektrarne, zato pričakujejo, da bodo utegnili do konca marca uresničiti proizvodni program, ki predvideva, da bodo samo v novem energetskem objektu proizvedli 53 milijonov kilovatnih ur električne energije, večja pa bo proizvodnja tudi v starem energetskem objektu, če seveda ne bo prišlo do kakšnih novih okvar, zaradi iztrošeno-sti. M. VIDIC Start že leta 1974? Problem Karlovškega mostu se — končno — približuje rešitvi LJUBLJANA, 19. marca — Karlovški most je eno izmed najožjih prometnih grl Ljubljane in o tem žgočem problemu razpravljamo že več let. Te dni smo zvedeli, da strokovnjaki republiške skupnosti za ceste pripravljajo vse potrebno, da bi bila letos končana vsa predinvesticijska dela, prihodnje leto pa bi že »štartali« z novim mostom čez Gruberjev kanal. Novi most bi imel štiri vozne pasove, pomaknjen pa bi bil približno 40 m južneje od starega Karlovškega mostu. Občina, mesto in republika naj bi se letos dogovorili tudi o sistemu financiranja, tako da bi prihodnje leto končno začeli graditi ta težko pričakovani in prepotrebni objekt. Razpravljajo tudi še O varianti križanja med dolenjsko železnico in cesto čez novi most (nadvoz ali podvoz), vrh tega pa bo treba ob tej investiciji porušiti nekaj starih hiš, ki so v napoto. I.P. Ptuj: novo mladinsko vodstvo Na občinski konferenci ZMS Ptuj so ponovno izvolili za predsednika Zvoneta Mast ena, za sekretarja pa Dušana Čurina. Na seji so tudi sklenili ustanoviti štiri specializirane konference mladih: iz delovnih organizacij, srednjih šol, osnovnih šol in iz krajevnih skupnosti. F. F. Obisk iz Kraljeva MARIBOR, 19. marca — Predstavniki občinskih konferenc SZDL Kraljeva in Maribora so se sporazumeli, da bo delegacija občinske konference SZDL Kraljevo obiskala Maribor in se seznanila z metodami in načinom delovanja organizacije SZDL v Mariboru. Sekretar občinske konference SZDL Maribor Gorazd Mazej je predlagal Kraljevčanom, da bi njihova delegacija od 28. do 30. marca obiskala Maribor. M. K. Dramlje hočejo trgovino Pismo ogorčenih prebivalcev slovenskemu izvršnemu svetu Iz Dramelj so te dni poslali prošnjo slovenskemu izvršnemu svetu, da bi trgovsko podjetje Merx Celje oprostil obveznega depozita za graditev trgovine v njihovem kraju. Dramlje so namreč edini kraj v šentjurski občini, ki kljub številnim prošnjam in večkratnim obljubam še vedno nima prave trgovine-Z Dramljami vred je brez sodobne trgovine še šestnajst drugih okoliških vasi in vsaj 1800 ljudi, ki sta jim občina in trgovsko podjetje »Merx« trgovino zagotovo obljubila že pred štirimi leti. Najnovejši zadržek je obvezni depozit in če je res samo to, so dejali občani Dramelj na zadnjem zboru volivcev, naj zve zanj še izvršni svet. I. B. Obrat za posebna gnojila Letošnje investicije v tovarni dušika Ruše skupaj 42 milijonov din RUŠE, 19. marca — Delavski svet tovarne dušika Ruše je danes razpravljal o investicijskih vlaganjih v letošnjem letu in o delitvi sredstev skupne porabe. Vložiti nameravajo 42 milijonov dinarjev; kakih 30 milijonov bodo porabili za nove naložbe, ostalo pa za drobne investicije. V načrtu imajo tudi nov obrat za izdelavo posebnih gnojil in rastlinskih zaščitnih sredstev. Domenili so se še, da bodo delavci z najnižjimi plačami lahko preživeli'dopuste v počitniškem domu po 10 dinarjev na dan, drugi pa bodo plačevali po 33 dinarjev. L. V. Kandidati za mariborsko mladinsko vodstvo Občinska konferenca zveze mladine Maribor je dala v razpravo kandidatno listo za novo mladinsko vodstvo v Mariboru. Kot kandidata za predsednika predlagajo Zmago Gselman, za sekretarja pa Petra Marendiča. Za sekretarja centra mladinskih organizacij in klubov predlagajo Janeza, Zadravca. M. K Samoprispevek — tudi zdomci RIBNICA, 19. marca — V dilemi, ali naj zdomci plačajo samoprispevek ali ne, so se v Ribnici odločili, da bodo vsem gos-spodinjstvom, iz katerih so elani odšli na delo v tujino, poslali pisma, s katerimi jih bodo obvestili, kolikšen delež samoprispevka odpade tudi na zdomce. Obračunali ga bodo tako, da bodo vzeli za osnovo dohodek, ki bi ga prejemali zdomci, če bi bili zaposleni v domovini. Pričakujejo, da bodo na ta način zbrali 202.000 dinarjev. J. V. Pogrebi danes 0 MARIBOR — Avgust Godič, 75-letni upokojenec, ob 14.30 uri; Franc Crnkovič, 25-letni pomožni žerjavovod-ja, ob 15. uri; Ljubica Beber, 42-letni skladiščnik, ob 15.30 uri. Odprta tovar Delavci tekstilne tovarne Prebold namenili del svojega dohodka krajem, v katerih živijo -— Edinstvena pobuda PREBOLD, 19. marca. Z ogledom tovarne so danes predstavniki enajstih krajevnih organizacij socialistične zveze žalske občine končali svoj obisk delovnemu kolektivu tekstilne tovarne Prebold, ki se je prvi na tem območju odločil, da del svojega dohodka nameni za družbenopolitično življenje v krajih, kjer žive njegovi delavci. Pobuda preboldske tovarne, da po svojih močeh pomaga ne le kraju, kjer deluje, temveč tudi tistemu območju, od koder prihajajo njeni delavci, je izjemna tudi v širšem merilu. Doslej so delovne organizacije običajno bolj ali manj sodelovale le pri reševanju problemov domače krajevne skupnosti, medtem ko so udeleženci današnjega razgovora menili, da takega povezovanja ne bi smele ovirati niti meje občin. Le na ta način bi uresničili tisto določilo 31. ustavnega dopolnila, ki med viri sredstev za zadovoljevanje neposrednih potreb občanov krajevnih skupnosti navaja tudi delež temeljnih organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na njenem območju. To pomeni, da bi tudi ljubljanski Litostroj, kamor se na primer iz Vranskega na delo Baška bo letos polna Na otoku Krku bo letovalo precej več pomurskih otrok GORNJA RADGONA, 18. marca — Zanimanje za letovanje pomurskih otrok v otroškemu domu »Dane gumenjak« v baški na otoku Krku je letošnje leto doseglo vrhunec, saj bo v petih izmenah letovalo v poletnih mesecih tukaj 750 otrok, medtem ko jih je bilo prej vsako leto manj kot petsto. Razen tega bodo pripravili v tem domu še »šolo v naravi« za otroke posebnih osnovnih šol Pomurja. Prav gotovo je hvale vredno, da bodo občinske skupščine Pomurja dale na voljo dovolj denarja za tak obseg letovanja otrok v tem letu. Oskrbni dan - za otroke bo znašal 34 dinarjev. Za letovanje v Baški pa kažejo vse večje zanimanje tudi delovni ljudje te pokrajine. F. K. Strup pronica Pomurska skupnost za varstvo okolja zahteva odločne ukrepe za zaščito talne vode — Neodgovorna početja BELTINCI, 19. marca. Ce v Pomurju ne bodo brez odlašanja z ureditvijo čistilnih naprav in z drugimi ukrepi zavarovali podtalnice, se kaj kmalu lahko zgodi, da bo postala preskrba prebivalcev z zdravo pitno vodo eden glavnih problemov te pokrajine, so ugotovili člani ekološke komisije pomurske skupnosti z varstvo človeškega okolja na svoji seji v Beltincih. Strokovnjaki zato niso po naključju postavili v program dela te komisije na prvo mesto tesnega sodelovanja z vodno skupnostjo Drava-Mura, s katero že usklajujejo koristi vseh zainteresiranih dejavnikov glede pitne in gospodarske vode ter odplak. Ekološka komisija, ki tesno sodeluje tudi z inšpekcijskimi službami, pripravlja med drugim evidenco vseh podjetij, ki nimajo čistilnih naprav. Zlasti nameravajo v sodelovanju s 'skupščinami občin nastopiti proti največjim porab- nikom vode, ki so zanemarili to popomembno nalogo. Gre predvsem za obrate živilske predelovalne industrije, ki se v Pomurju naglo razvija. Naravnost katastrofalne posledice pa bo imelo po mnenju strokovnjakov nenadzorovano odpiranje gramoznic. V Pomurju, kjer je samo v soboški občini sedaj že petindvajset velikih gramoznih jam, ki so globoke tudi do osem metrov, odločno zahtevajo ustrezne ukrepe in prepoved nadaljnjega izdajanja dovoljenj za odpiranje takih jam. Velja namreč poudariti, da lastniki in najemniki te zemlje odpirajo velike površine, kjer v lovu za dobičkom neusmiljeno izkoriščajo gramoz. Ko so gramoznice izčrpali, jih začno zasipavati z odpadnim materialom, med katerim so tudi doze s pesticidi in razna druga embalaža, v kateri so še ostanki strupenih snovi. Vse to po ugotovitvi članov ekološke komisije vdira neposredno v podtalnico in s tem v vodnjake ter zajetja vodovodov- Stalna grožnja za zdravje ljudi so tudi bolj ali manj izsušeni odprti vodnjaki na podeželju. Tudi te vodnjake marsikje zasipavajo s škodljivimi odpadnimi snovmi, ki tako vdrejo v podtalnice B. BOROVIC vozi vsak dan skoraj trideset ljudi, ne mogel biti povsem neprizadet do problemov tega kraja, so menili predstavniki te krajevne skupnosti. Nov.* način povezovanja delovnih Kolektivov in krajevnih skupnosti, ki je se-veaa r.ajbolj odvisen od pobude samih delavcev, nameravajo v žalski občini zdaj hitreje razvijati. Med drugim so danes predlagali, da bi med kriteriji za dodeljevanje sredstev delovni kolektivi ne upoštevali le števila pri njih zaposlenih prebivalcev posameznih območij, temveč tudi programe družbeno-politične-ga in drugega delovanja krajevnih skupnosti in organizacij. Te pa naj bi temeljne organizacije, s katerimi bodo sklenile dogovore o skupnem financiranju programov ter akcij, tudi redno obveščale o uresničitvi dogovorjenih na- log. To so predstavniki enajstih krajevnih skupnosti — ki so pobudo preboldskega kolektiva sprejeli z zares velikim presenečenjem in zato tudi z enakim navdušenjem — že sklenili in s tem pravzaprav okrepili tudi vez, ki je ta kolektiv danes na novo povezala z življenjem žalske občine. I. BURNIK RADENCI Dobrote pomurskih gostincev Drevi ob 20.30. uri bodo v zdravilišču Radenska v hotelu Radin pripravili gostinski ples, na katerem bo sodeloval tudi skopski ansambel »Paloma«. Pred plesom bodo v avli hotela Radin pripravili kulinarično razstavo, zatem bodo predvajali film s tekmovanja jugoslovanske barmanske delegacije na Japonskem. Ob 18. uri pa bo v radenski vili Elmina seminar za turistično informativno službo. P. P. Mariborski gradbinci so za družbeni dogovor o cenah graditve stanovanj MARIBOR, 19. marca. Cimprej moramo skleniti družbeni dogovor o cenah graditve stanovanj med investitorji, izvajalci in predstavniki kupcev, so poudarili na današnjem delovnem sestanku mariborskih gradbincev. Cene so zamrznjene, stroški pa naraščajo, prav tako pa je bilo zadnje zvišanje cen pri nekaterih gradbenih storitvah že leta 1971, to pomeni, da bodo gradbinci kmalu delali pod ceno. Gradbeništvo mariborskega bazena, ki združuje 14 podjetij, bo letos po planu realiziralo za nekaj več kot milijardo dinarjev opravljenih del, to je približno toliko kot lani. Za pet milijonov dunrjev del so že prevzeli, v kratkem jih bodo še za tri milijone, za 800.000 dinarjev del pa so že opravili. Gradbeniki pa mislijo tudi vnaprej in so tako sklenili dogovor za približno 700.000 dinarjev rednosti del. Problem je v pomanjkanju cementa in pa delovni moči. Pomanjkanje cementa občutijo vsi in kot kaže se situacija v kratkem ne bo spremenila. Glede delovnih moči pa je različno. Medtem ko- nekaterim primanjkuje predvsem Besedo imajo občani V ptujski krajevni skupnosti kmalu referendum o samoprispevku PTUJ, 19. marca — V ptujski krajevni skupnosti že nekaj let uspešno urejajo komunalne probleme, ki pa jih je toliko, da sredstva, ki so vsako leto na voljo, še zdaleč ne pokrivajo potreb. 2e pred časom so začeli člani sveta krajevne skupnosti razmišljati o uvedbi samoprispevka. Sedaj pa so se dokončno odločili in bodo Ptujčanom predlagali referendum-. V petih letih naj bi zbrali približno 7 milijonov dinarjev, porabili pa bi jih za urejanje ulic, del bi prispevali k občinskemu kopališču, pomagali pa bi tudi pri urejanju drugih komunalnih problemov. D. UTENKAR nekvalificiranih delavcev, primanjkuje drugim strokovnjakom. Problem delovnih moči skušajo reševati z delavci iz drugih republik, vendar tudi tu prihaja do problemov. Medtem ko imajo delavci iz Makedonije kvalifikacije in ustrezno znanje, pa imajo delavci iz Kosova sicer pismene kvalifikacije in polkvafifika-cije, vendar si ustrezne prakse v kratkem času niso mogli pridobiti. Skratka, kljub določenim ugodnim pokazateljem imajo gradbinci še kup nerešenih problemov, ki pa lahko v veliki meri vplivajo na letošnjo graditev in s tem povezano ceno stanovanja. J. JERMAN Poročili so se 0 MARIBOR — Milan Premzl, karoserist in Jožefa Perko, polkvalificirana kuharica; Stanislav Mendek, električar in Marica Tomič, gospodinja; Milan Jeseničnik, rudarski tehnik in Majda Kra. bonja, tajnica; Dragomir Horvat, pravnik in Daniela Perež-nik, pravnik; Rade Gligorič, ključavničar in Marta Cervek, pakirka nogavic; Jožef Sei-firied, komercialist in Olga Grmšek, normirka. I Zlati poroki % MARIBOR — V soboto sta bili v Mariboru kar dve zlati poroki. Petdesetletnico zakonskega življenja sta slavila Franc in Jožefa Tutek. Rodilo se jima je 12 otrok, zdaj pa imata tudi 25 vnukov in tri pravnuke. Tudi Jožef -in Jožefa Koser sta se poročila pred 50 leti. Imata pet otrok, 13 vnukov in tri pravnuke. I Inž. Rafko Razpet spet direktor O RUŠE — Včeraj je delavski svet tovarne dušika v Rušah izvolil ponovno s tajnim glasovanjem enoglasno za generalnega direktorja podjetja inž. Rafka Razpeta za obdobje naslednjih štirih let. Novo v trgovinah 0 MURSKA SOBOTA — V »Domu tehnike« trgovskega podjetja »Potrošnik« v Kocljevi tilici so dobili pošiljko namiznih vrtalnih strojev MC. SB-8 in MC-SB-15 ter stoječe vrtalne stroje tipa MC-SB-22. Na zalogi imajo tudi novo pošiljko univerzalnih stružnic tipa UT-100, priprave za montažo in demontažo avtomobiskih gum UDM-8 ter ohišja krog-Ijičnih ležajev vseh dimenzij. Prodaja piščancev 0 PTUJ — »Perutnina« Ptuj s svojimi valilnicami ne oskrbuje s piščanci samo svojih kooperantov, ampak tudi vse druge zainteresirane kmete in rejce perutnine. Kmetje se vse bolj odločajo za nakup enodnevnih piščancev. Samo v prodajalni reprodukcijskega materiala na Trgu svobode v Ptuju so letos prodali že okrog 35.000 piščancev za domačo rejo. Servis za polnjenje gasilnih aparatov O PTUJ — Gasilsko društvo Ptuj je pred kratkim odprlo servisno delavnico za popravilo in polnjenje vseh vrst gasilnih aparatov. Doslej so morali lastniki gasilne aparate nositi v polnjenje ali preglede v Maribor ali v Mursko Soboto in je bilo včasih treba čakati po en mesec in več. Delavci ptujskega servisa opravljajo preglede po želji lastnikov tudi v delovnih organizacijah, kar prispeva k boljši požarnovarnostni zaščiti. Ocena lanskoletnega dela medza-družnega sveta za Koroško RAVNE, 19. marca. Medzadružni svet za Koroško je danes ocenjeval delo v minulem letu in napore za hitrejši napredek kmetijstva v koroških občinah ter dal ob tem obilico predlogov in pripomb. Osnovna ugotovitev je bila, da je medzadružni svet v dveletnem obdobju pomagal napraviti korak naprej. Tako so koroške zadruge skupaj zgradile klavnico v otiškem vrhu, ustanovile skupno hranilnico, sodelovale pri ustanovitvi dislociranega oddelka, šole za kmetovalce na Muti itd. Mnogo zamislj je ostalo nedokončanih, predvsem gospodarsko sodelovanje zadrug. Gospodarjenje v štirih koroških zadrugah minulo leto je prineslo slabše rezultate kot so pričakovali. Zaradi zelo različnih stopenj akumulativ-nosti dejavnosti, ki jih vzdržujejo zadruge, so bili rezul- tati poslovanja pod pričakovanji. Najbolj akumulativne dejavnosti koroškega zadružništva so bile trgovina, gozdarska dejavnost in odkup, najmanj pa, kar je vredno pomisleka, pa kooperacija in lastna kmetijska proizvodnja. Precej pripomb je bilo tudi zaradi neustrezne kreditne politike do kmetijstva, ki je obremenjeno s previsokimi obrestmi, pa na maksimirane cene, ki so vrhu vsega še neusklajene, kar odbija kmetovalce, da bi se v večji meri odločali za preusmeritev proizvodnje. I. PRAPROTNIK Dežurne službe Kinematografi Obvestila Predavanja Kinematografi SPORED ZA TOREK KINO MARIBOR VO GLEDALIŠČE: b 15.45, 18. in 20.15 ameriSki arvni VV film BLISKOVITI IPOR. Režiser: Stanley Kra- ler. V glavnih vlogah: Antho-y Quinn, Ann Margret, Garry /Ockwood, Paul Winfield, Grafi m Jarvis in Alan Hewitt. NO UNION: ib 15.30 in 17.45 italijanski •arvni CS zgodovinsko pusto-avski film MIHAJLO STRO-iOV. Režiser: Eriprando Vi- conti. V glavnih vlogah: John »hilip Law, Mimcy Farmer in liram Keller. Predstave brez »redfilma! >b 20. uri predstave ne bo! NO PARTIZAN: »b 15. uri predstava za upoko* ence z ameriško-italijanskim »arvnim filmom MORTADELA. )b 17.45 in 20. uri angleško-talilanska barvna VV grozljivka NEKAJ SE PLAZI V MRA-CU. Režiser: Mario Colucci. V 'lavnih vlogah: Farley Granger n Lueia Bose. Tednik št. 11/73. NO UDARNIK: >b 15.30, 17.45 in 20. uri ame-•iški barvni pustolovski film LVTOMOBTL SMRTI. Režiser: llchard C. Snrafian. V glavni rlogi: Barrv Newman. Kratki film: BUDNICA. KINO POBRE2JE: zaprto! KINO ROGAŠKA SLATINA: grški barvni film LJUBEZEN V RITMU BAZUKE, ob 19.30. KINO PARK — MURSKA SOBOTA: francoski barvni CS film LABIRINT ZLOČINA, ob 18. in 20. uri. KINO SOCA — NOVA GORICA: amer. barv. film DR. 2IVAGO, ob 18. in 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: ital. barv. film SREČANJE, ob 18. in 20. uri. KINO IDRIJA: amer. barv. film OBRAČUN NA DAN SV. VALENTINA, ob 17.45 in 20. url. LJUBLJANA KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob 16. uri: amer. film VSI MOJI SINOVI. Režija: Irving Reis. Glav. vi.: Edward G. Robinson, Burt Lancaster, Mady Christian, Howard Duft. Ob 18. in 20.15: franc, film VEČERNI OBISKOVALCI. Režija: Marcel Camč. Glav. vi.: Arletty, Alain Cuny, Marie Dča. Marcel Herrand, Jules Berry. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. KINO UNION: »Leloifch. kompletni avtor filma, brije norce iz politike, ki Je vse prej kot demorkatič-na . . .« Franc. barv. VV sati- rična komedija AVANTURA JE AVANTURA. Režiser: Claude Lelouch. Festival — FEST 73! Glav. vi.: Lino Ventura, Ja- ques Brel, Charles Denner, Johnny Hallyday in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.15 in 250.30. Zvišane cene! OD JUTRI PREDPRODAJA ZA IX. KABARET »POD PAVLIHOVO MARELO« — HUMOR, GLASBA, MODA. Sodelujejo: Marjan Kralj, predvidoma Beti Jurkovič, Astra z mini-modno revijo. Predpremiera francoske barv. komedije KAKO SKRITI MRTVECA z neponovljivim Louis de Funesom v glavni vlogi! KINO KOMUNA: 20 tisoč gledalcev doslej —: slovenska barv. WS ljubezenska drama LJUBEZEN NA ODO-RU po noveli Prežihovega Vo-ranca. Režiser: Vojko Duletič. Producent: Viba film, 1973. Glav. vi.: Met j a Franko, Iztok Jereb, Aleksander Valič. Fotografija: Mile de Gleria. Kratki film! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Ob 10. uri MATINEJA amer. barv. CS ljubez. drame z Ingrid Bergman in A. Quinnom SPREHOD V POMLADNEM DE2JU Zadnjikrat! KINO SLOGA: danska barv. WS komedija OLSENOVA TOLPA. Režiser: Erik Balling. Glav. vi.; Ove Sproge, Morten Grunwald, Poul Budeaard in drugi. Tednik št. 11. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat! KINO VIC: ital.-amer. barv. CS pustolovski vestem LOV NA ZAKLAD. Režija: Tonino Ricci. V glav. vi.: Mark Damon, Stan Cooper, Rosalba Neri in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. ih 20. uri. KINO SISKA: Karl Malden, Chris Mitchum, Raf Valone in drugi v amer. barv. VV filmu — kriminalki POLETNI MORILEC. Režiser: Anthony Isasi. Tednik št. 10. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat! KINO SAVA: FILMSKE USPEŠNICE 71-72: PLAVI VOJAK, amer. barv. CS vojni vestem. Režija: Ralph Nelson. Igrajo: Candice Bergen, Peter Strauss in drugi. Tednik št. 9. Predstavi ob 17. in 19.15. Zvišane cene! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. KINO KRIŽANKE: amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE. Režija: Phil Carlson. Igrajo: Dean Martin, Sharon Tate, Elke Sommer, Nancy Kwan, Nigel Green. Najnovejši film iz serije zabavnih dogodivščin agenta Matta Hel-ma, ki se je gledalcem priljubil že po prvem filmu. Predstava samo ob 17.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: ob 16. uri: amer. barv. risanke TOM IN JERRY — VELIKA PARADA, danes zadnjikrat! Ob 18. in 20. uri: amer. filmska drama DIVJAK. Igrajo: Marlon Brando, Mary Murphy, Lee Marvin. Zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Mladinski center Zgornja Šiška je odprt od 16. ure dalje. Na razpolago sta MINI CASINO in BIFE. INFORMATIVNI URAD ZA MLADINO bo normalno deloval od 17. do 20. ure. ŠPORTNI PARK Kg1 KODELJEVO K SAVNA VŠTK Je odprta v torek in četrtek za moške in v sredo in petek za ženske — vsakokrat od 15. do 21. ure. Enkratni obisk velja 15 din, blok za petkratni obisk pa 60 din. Športnim sku pinam je savnanje na voljo za 80 din. Pojasnila in rezervacije po tel 316-577 KEGLJIŠČE je MIZNOTENISKA DVORANA pa od 9. do 22. ure. Pri blagajni dobite tudi loparje, žogice in copate. Pojasnila in rezervacije po tel. 323-747. DRUŽABNI PROSTORI DRK SLOVAN so odprti od 15. do 22. ure. IGRALCI TENISA, člani in nečlani DRK Slovan! S 1. aprilom začenjamo teniško sezono na asfaltnih igriščih, ki bodo odprta od 7. do 21. ure, v maju pa na treh obnovljenih oziroma novih peščenih igriščih. Polletno članarino DRK Slovan za igranje tenisa v višini 200.— din lahko vplačate v klubskih prbstorih vsako dopoldne od ponedeljka do petka, v sredo in petek pa tudi popoldne od 16. do 18. ure. Pojasnila po tel. 322-144 in 317-503. Vabimo tudi nove člane, toda število članstva je po sili razmer omejeno, zato z vplačevanjem članarine, ki jo bomo zaključili 1. maja, pohitite! m ZAVOD ING.STANKA BLOUDKA H LJUBLJANA CELOVŠKA. HALAM rPCTA95 HA \ *: <*». •■» sezona gre h *k ncu Danes zve čer vas vabimo na zadnje tor- kovo večemje drsanje od 20. do 22. ure za štiri dinarje. Potem boste lahko drsali še jutri dopoldne od 10. do 12. in zvečer od 21. do 23., če ste starejši od 24. leta, seveda. ZLATI KLUB: pričakuje danes ob 8., 10., 12., 15., 17. in 19. uri ženske. ZLATI KLUB vam je pripravil NOVO FORMULO SVEŽINE IN DOBREGA POČUTJA. Vsa pojasnila in rezervacije po tel. 317-468 Delovne in športne organizacije imajo posebne ugodnosti pri najemu ZLATEGA KLUBA za rekreacijo svojih članov. SfOpofcl:«! Pomlad je obdobje ljubezni, spoznavanja tovarišev, veselja do vsega lepega. Mladi v tem času iščejo družbo drugih. To vse vam omogoča STOPOTEKA. Od danes dalje je POMLAD V STO-POTEKI, kar pomeni, da imajo ob torkih, sredah in četrtkih, ko je STOPOTEKA odprta od 20. do pol enih, dekleta 50 % popust na ceno 10 dinarjev, po-leg tega pa bomo te dni delili tudi brezplačne vstopnice za obisk STOPOTEKE. V petek, soboto in nedeljo pa bo STOPOTEKA odprta kot doslej, od 20. do 1 ure, vstopnina za vse 10 dinarjev, izjemoma v soboto 15 din. Mlajšim od 18. leta vstop ni dovoljen! LJUBLJANA 12.00 Glasba; 12.25 Poročila, obvestila; 12.33—13.00 Aktualnosti: uvodnik: FSPN po izredni skupščini — Komentar ’ uredništva: Kladivo — Iz mednarodnega študentskega gibanja; 16.00—18.00 Top albumov; 16.05—16.13 Poro čila, obvestila; 17.00—17.05 Literarni zalogaj; 17.30 Poročila. Slovensko geološko društvo vabi na predavanje inž. v. Kleina iz Zagreba »Prikaz morfostrukturn-ih odnosa na področju Julijskih i Savinjskih Alp a«. Predavanje bo drevi M-Uri v sobi 208, na Aškerčevi c. 20/II. 8490-P BELTINCI — ob 18. uri bosta v stari osnovni šoli predavala Janez Kučan o zvezi sindikatov Slovenije in njenih nalogah ter Bela Banfi o zvezi mladine danes. MURSKA SOBOTA — ob 20 uri bo v dijaškem dnmti prof. Evgen Titan predaval o športu in rekreaciji. MELINCI — občanom tega kraja bo ob 19. uri predavala Gizela Sraka o temi »Starši in otroci med seboj«. TIŠINA — v prostorih osnovne šole bo Konrad Vučak ob 18. uri predaval o možnostih zaposlovanja učencev posebne osnovne šole. CELJE: dr. R. Kovač, dr. N. Sterle. Dežurna služba od 14. do 7. ure. MARIBOR: v mestu: dr. Aleksandra Turner; okoliška dežurna služba: dr. Edvard Glaser in dr. Dušan Rems; ambulantna dežurna služba: dr. Marko Lovrič; pediatrična dežurna služba: dr. Edita Schaubach. Klicati tel. 22-815. MURSKA SOBOTA: dr. Anton Lopert (zdravstveni dom, telefon 21-525) redni delovni čas od 7. do 14.30. MARIBOR: od torka, 20. 3. 1973 — od 19. ure, do srede, 21. 3. 1973 — do 7. ure, lekarna Pri gradu. Partizanska cesta 1. MURSKA SOBOTA: Kocljeva 2, tel. 21-293, redni delovni čas od 7. do 19 ure, izdaja zdravil na recepte (nujni primeri) od 19. do 7. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. CELJE: lokama »Center« v Vodnikovi • ulici 1. Košarkarski barometer Prvak je že znan Prednost Radničkega pred C. zvezdo je najbrž že dovolj velika za osvojitev naslova — Zdaj še derbi v Tivoliju LJUBLJANA — Odločitev Je padla kar štiri kola pred koncem prvenstva. Radnički je še povečal vodstvo pred C. zvezdo, ki je izgubila tudi z Borcem, tako da je prvenstvo praktično že odločeno. Partizan je bil namreč preslab nasprotnik za razigrane igralce Radničkega, ki nezadržno hitijo h končnemu cilju. Srečanja moštev s sredine lestvice so brez podobe prvenstvenih borb, razen obupnih krčev Bosne in Kombinata, pri čemer Imajo Sarajevčani že prednost dveh točk in ugodnejši razpored tekem do konca prvenstva. C. zvezda se je po vsej verjetnosti, po morebitnem porazu proti Olimpiji v soboto v Ljubljani, pa prav gotovo poslovila od naslova državnega prvaka. Prav tako kot Olimpija in drugi četrtfinalisti jugoslovanskega pokala pa bo verjetno težila k osvojitvi pokala, saj bi s tem obdržala stik ■ mednarodno konkurenco. Beograjčanom je zdaj lahko žal, da niso našli skupnega jezika s Simonovičem. saj bi se verjetno dogodki odvijali precej drugače, če bi Zvezda nastopala kompletna. Podobno kot pri Zvezdi pa prihaja tudi pri drugih ekipah do nesoglasij. Na pomolu Je nova afera pri Lokomotivi, če pri Ple-čažu res ne gre za poškodbo ali pa solidarnost Zagrebčanov z Bosno. Znano Je, da je prišlo pri Lokomotivi pred letošnjo sezono do čistke zaradi nesoglasij med Ca-tinellijem in Plečašem na eni strani in drugimi igralci na drugi strani. Le-ti so zato prestopili k Industromontaži, ki je to s pridom izkoristila in si že zagotovila napredovanje v I.' ligo. Ob že odločenem prvenstvu pa bo v nadaljevanju zanimivo spremljati le še boj za obstanek. Sarajevska Bosna ima sicer prednost pred Kombinatom v točkah in medsebojnih srečanjih (obe je dobila Bosna), poleg tega pa ima še ugodnejši razpored. Kaže, da bo-ligo moral tako zapustiti Kombinat, ki pa po igri prav nič ne zaostaja za prvoligaši, le da je v odločilnih srečanjih popustil, tako da se bo za eno sezono spet moral preseliti v nižje tekmovanje. Kolikor bodo v Zrenjaninu lahko obdržali igralce še eno sezono, potem se bodo prav gotovo takoj vrnili v ZKL. Olimpija še naprej izgublja na gostovanjih, čeprav ne tako prepričljivo, da bi igralci zaslužili samo očitke. Ekipa Beograda Je bila za Ljubljančane vedno neugoden nasprotnik. Tokrat bi lahko prekinili tradicijo, pa kaj, ko je Jelovac prehitro »zaslužil« M ZKL v številkah Napad Radnički 2063, C. zvezda 2011, Lokomotiva 2009, Borac 2001, Olimpija 1991, Partizan 1982, JugapOastUca 1955, Kombinat 1867, Beograd 1832, Rabotnički 1788, Zadar 1778, Bosna 1718, 2eAjezmčar (S) 1704, 2eljeznčar (K) 1080. Obramba Zeljezndčar (S) 138, Zadar 1780, Bosna 1816, Rabotnički 1830, Partizan 1865, Beograd 1874, Olimpija 1897, Radnički 1898, C. zvezda 1899, Jugoplestika 1919, Borac 1927, Lokomotiv« 1959, Kombinat 1992, Zečjeeničar (K) 2007. Strelci SKUPNO: Sctaan 645, Kičanovič 604, Kapiččč 697, Deli-paglč 590; 22. kolo: Soliman 42, Dalipagič 37, Kapdčič 28, Ivkovič 25, 2orga 23; rekord kola: Kapičič 50 (14. teofro); 220, Marter 215, Lorbek 142, Peterke 117, Fišer 16, Bunderla Olimpija: 2orga 494, JeDovac 462, Polanec 236, Gvardjančič 15, Zalokar 10, Božič 4. Osebne napake Bosna 735, Železničar (K) 667, Partizan 616, Borac 604, Beograd 601, JugoiplastilikB 574, 2eHjezničar (S) 568, Raibotnički 565, Kombinat 560, Lokomotiva 548, OOimpdjja 544, Radnički 334, Zadar 527, C. zvezda 470. Kazenski meti EKIPNO: Borac 368:480 (76 odst.), Beograd 277:370 (75), Jugoplastika 340:473 (72), Radnički 334:454 (71), Zadar 276:396 (69), Lokomotiva 356:511 (69), 2eljezničar (K) 296:435 (68), Olimpija 279:404 (68), Bosna 282:417 (88), Kombinat 308:459 (67), Rabotnički 286:426 (67), Partizan 380:592 (67), C. zvezda 287:436, (67), 2e]Jezničar (S) 300:465 (66); posamično: Katanič 53:80 (86), MUč 44:51 (86), Kotecao 80:94 (86), R. Tvrdič 88:104 ( 81), Pazman 41:50 (81), Polanec 28:36 (78); Olimpija: Božič 2:2 (100). Bunderia 5:6 (83), Peterica 15;20 (75), Jdtovac 62:94 (66), Zorga 90:143 (64), Marter 21i:36 <60), Lorbek 15:28 (64). Gledalci SKUPNO 391.500; 22. koše: 19.500 največ: Borac — O. zvezda 4800. štiri osebne napake in igral preboj eče, Kotarac pa celo s petimi osebnimi napakami na koncu zabijal koše. Ce je to res, očividci tekme pa to zatrjujejo, potem bo v soboto treba z dobro in poletno igro dokazati, da Olimpija več velja, kot kaže uvrstitev na prvenstveni lestvici. Grogirana C. zvezda se najbrž tudi v Ljubljani ne bo vnaprej predala. Nasprotno, Beograjčani lahko igrajo zdaj mnogo bolj sproščeno, kar zagotavlja, da bomo doživeli v Tivoliju nov kor šarkarski spektakl. Upajmo, da bo tako in da ne bomo še enkrat razočarani. IVO DANEU ZKL — ZENSKE C. zvezda na vrhu BEOGRAD — V 18. kolu žen-ske ZKL so bili doseženi naslednji rezultati: Industromontaža — C. zvezda 79:91 (38:41), Bosna — Topolčanka 52:50 (28:24), Vojvodina — Jugoplastika 57:58 (31:26), Ml. Krajišnik —. Zadar 78:72 (41:35), Voždovac — Zeljezničar 66:73 (31:48), Partizan (B) — Partizan (NS) 89:72 (40:35). VRSTNI RED: C. zvezda 32, Jugoplastika 30, Bosna in Zeljezničar po 28, Industromontaža 22, Voždovac 20, Partizan (NS). 16, Zadar 14, Topolčanka in Partizan (B) po 8, Ml. Krajišnik 6 in Vojvodina 2 točki. Knjiga o J. Poldi Povest o planiškem junaku napisal Janko Perat, založila pa Lipa LJUBLJANA — Izšla. je knjiga o planiškem junaku, pri nas že. legendarnem športniku Janezu Poldi. Izdala jo je koprska založba Lipa, avtor povesti pa je Janiko Perat, ki je znan že po svojem romanu Umirajoči čas in po baladni povesti Gora. Na tiskovni konferenci o Planici 1973 je o svojem delu spregovoril tudi Janko Perat, doma z Livka, zaradi česar ga je snov o smučarskem idolu, kot je sam povedal, še posebno j|| pritegnila. Vendar pa je to povest, pri katerem se je avtor pri pisanju ravnal po lastni predstavi o resnici Avtor je želel predvsem ohraniti legendo o Janezu Poldi in ni delal kot zgodovinar. Pri zbiranju gradiva je predvsem nabiral vtise. Tako je zrasel njegov lik Janeza Polde, ki ga avtor predstavlja ne le kot športnika, marveč tudi bot lovca in človeka, vpetega v protislovja boja za življe. nje. Cena knjige, v kateri je tudi nekaj posnetkov, je 74 din. .Knjiga je vezana v platno, natisnila pa jo je tiskarna Delo. esec - blestel Pred pomembno prireditvijo v Planici je Marjan Mesec osvojil še tri lovorike v ZRN — Med ekipami naši drugi SCHoNWALD, 18. marca. Kratka turneja v ZRN je prinesla našemu letošnjemu najboljšemu skakalcu Marjanu Mescu še en ep uspeh. Na dveh tekmah — v Hinterzartnu in Schonwadu — je prepričljivo premagal vse nasprotnike in tako premočno osvojil tudi naslov skupnega zmagovalca, medtem ko je med ekipami Jugoslavija druga. Na turneji so sodelovali skakalci iz ZRN, Italije, Švice in Jugoslavije. Poleg Mesca sta se med našimi bolje uvrstila še Demšar, ki je bil enkrat četrti in Norčič, ki je četrti v skupni razvrstitvi. REZULTATI — Hinterzar-ten: 1. Mesec (Jug) 221,6 (79, 80), 2. E. Wursthom (ZRN) 205,2 (74,5, 78), 3. Bazzana (ft) 203,4 (75, 74,5), 4. Dem. šar (Jug) 202,5 (74, 76,5); — Sohomvald: 1. Mesec (Jug) 212,5 ( 79,5, 76,5), 2. Dubb (ZRN) 209,4 (69, 79), 3. E. Wursthom (ZRR) 205,9 (74, 78,5); skupna razvrstitev: 1. Mesec (Jug) 434,1, 2. E. Wur-sthom (ZRN) 411,1, 3. Dubb (ZRN) 402,5, 4. Norčič (Jug) SPET ODLIČEN Marjan Mesec Reševalci na smučeh GRS na I. državnem prvenstvu — Sposobni re-, ševati na smučiščih LJUBLJANA — Čeprav je osnovna naloga gorske reševalne službe pomoč obiskovalcem gora, so v soboto na I. državnem prvenstvu dokazali, da so odlično pripravljeni tudi za reševanje na smučiščih. Zanesljiva vožnja s čolni aki ter primerna oskrba ponesrečenca, je bila odlika velike večine udeležencev. Prva tekmovanja gorskih reševalcev s čolni aki so bila športnega značaja (tekmovali so. kdo bo hitrejši) in zato Je zanimanje za njih kmalu prenehalo. Pred štirimi leti pa je komisija za GRS Slovenije tekmovanje zopet obnovila, toda s to razliko, da Je sedaj poudarek na vami vožnji in strokovni oskrbi »ponesrečencev«. Prvo tekmovanje je bilo pred štirimi leti na Zelenici, sledilo je v Kranjski gori in na Pohorju, letos — prvič v državnem merilu — pa je hilo na Krvavcu. Udeležilo se ga je 34 ekip iz Slovenije in Hrvatske, med njimi pa so bili tudi predstavniki JLA. milice in ekipa splošnega ljudskega odpora. Čeprav je ob začetku tekmovanja smučišča na Krvavcu prekrila megla, tekmovalcev to ni motilo. saj Je bila diskvalificirana le ena ek-pa. ena pa le morala odstopiti. Zato pa je imela več težav ocenjevalna komisija, saj točkovanje vožnje in oskrbe ponesrečencev praktično ni pokazalo razlike v kvaliteti ekip. Odločati Je moral zato čas, ki so ga reševalci potrebovali za vožnlo. V tem so bili najboljši Kranjčani, za njimi pa so se uvrstili Bohinjci in Ljubljančani. Organizacija tekmovanja je bila po mnenju vseh odlična in proga dobro pripravljena, primeren pa je bil tudi način ocenjevanja. Škoda le. da se tekmovanja niso udeležili vsaj še Sarajevčani, ki so se že prijavili, saj bi prvenstvo tako precej pridobilo. Toda kar se ni posrečilo letos, bo mogoče nadomestiti v prihodnjih letih, saj bodo tovrstna tekmovanja prav gotovo kmalu postala številnejša, tako kot se širi potreba po -razširjenju vret tistih, ki bodo skrbeli za pomoč smučarjem na urejenih smučiščih FRANCI SAVENC KOLESARSTVO Milano—San Remo spet Belgijcu Podpora tezam i Občinska konferenca SZDL v Celju organizirala razpravo o nekaterih aktualnih problemih telesne kulture v SRS CELJE — Občinska konferenca SZDL Celje je pred dnevi sklicala aktiv komunistov športnikov in športnih delavcev občine Celje na javno razpravo o aktualnih problemih telesne kulture v SRS, ki so zaobseženi v tezah z razširjeno sejo predsedstva IO RK SZDL. V razpravi je balo izrečenih mnogo tehtnih misli in predlogov. SAN REMO — 64. kolesarska dirka profesionalcev Milano—San Remo (288 km) je znova dobdl Belgijec Po zmagah Merckza v letih 1971 in 1972 je letos snaga! Roger de Flaemlnck s časom 4:53,34. Aktiv je v celoti pozdravil teze, ki jih ima za politični dokument o telesni kulturi, ki mu bodo morali slediti Se konkretni razvojni programi. Nujno nam je potreben enoten koncept o razvoju telesne kulture z več jasnosti pri opredelitvi nosilcev in nalog te pomembne družbene dejavnosti. Ugotovitve v tezah glede množičnosti so pomembne, ter- jajo pa Se določena dopolnila. Ker živimo v majhnem slovenskem prostoru, čeprav z določenimi posebnostmi, bi veljalo programirati aktivnosti jasneje in skrbeti, da bodo nosilci ob večji osveSčenosti občanov za to sfero dejavnosti te aktivnosti — ob realnih programih — tudi v praksi izvajali. Vsekakor Je ob 15.000 mladih občanov v občini Celje ob večjem materialnem vlaganju in razumevanju družbe pričako- vati resnično množičnost telesne vzgoje v VVZ in šolah. Mnogi dokumenti so že doslej poudarjali, da so te ustanove temeljne postavke v naši telesni kulturi, potrebno pa bo urediti še marsikaj, da bodo te svoje naloge tudi kar najbolje izpolnjevale. Gre za spoštovanje novih naprednih učnih načrtov, za nadaljnjo skrb pri gradnji objektov, vzgoji kadrov in večjem vlaganju materialnih sredstev, da bi mladini — od predšolske do visokošolske — posredovali ustrezno športno izobrazbo in vzgojo. Zato prav na tem področju ni dilem. Ce kje, potem lahko prav na njem tudi najglobje posežemo v idejno naravnanost mladega rodu. Ta vloga telesne kulture je v tezah po mnenju razpravi j alcev premalo poudarjena, čeprav Je v tem zgodovinskem trenutku nadvse aktualna. Z ustreznim vlaganjem sredstev v objekte, kadre, naprave in opremo bodo sedanje slabosti postopoma odpravljene. V tezah so dobro poudarjene naloge delovnih organizacij, KS, ZM in SZDL pri razvoju telesne kulture, znotraj teh organizacij pa bo mogoče ob jasnejših in enotnejših konceptih v republiki doseči tudi večje rezultate in premike. Mnogo bi pri vsem tem lahko pomagal tisk in druga sredstva informiranja, ki so v SRS neenotna in trenutno le malo strežejo popularizaciji množičnosti, saj se v večji meri naslanjajo na atraktivni tekmovalni šport in poročanje o življenju športnih klubov. Večjo propagando bi v tezah zaslužila tudi športna rekreacija, akcija trim — šport za vsakogar, vloga JLA in naloge v zvezi s splošnim ljudskim odporom. Razpravljale! so menili, da problem profesionalizma v tezah ni dovolj konkretno in precizno opredeljen. Ločiti bo treba čisti profesionalni šport, od katerega živi kategorija občanov od dajanja pomoči v obliki delnega nadomestila športnikom, kar se izraža v hranarinah in štipendijah. Glede samoupravljanja je prevladalo mnenje, da so odnosi znotraj osnovnih organizacij šibki. Tudi teze premalo podčrtavajo vključevanje telesnokultumih skupnosti v splošni utrip naše družbe. V tezah tudi ni dobro zastavljen delegatski sistem v bodočih TKS. Ker gre v teh skupnostih za širši interes bi bilo umestno, da v TKS pošljejo svoje delegate tudi KS, saj so marsikje izredno močne in na terenu z uspehom rešujejo že vrsto drugih aktualnih nalog. Podčrtati bi v TKS veljalo tudi načelo samoupravnega dogovarjanja. Celotno zgradbo v odnosu republika: občina pa bi bilo treba zastaviti od spodaj navzgor. Takšen odnos bi se naj zrcalil pri celotnem bodočem delu na tem področju. Aktiv se je strinjal z mnenjem, da mora telesna kultura v prihodnje za svoj napredek v večji meri izkoriščati tudi znanost, čeprav je bil doslej njen delež v športu zelo pičel. Razvijanje tega sodelovanja in izkoriščanja pa ne bi kazalo obdržati le na ravni republike. Tudi osnovne organizacije bi naj bile deležne pridobitev znanosti za napredek telesne kulture in bi marsikda lahko tudi koristno sodelovale pri raziskovalnih nalogah. Zato bi veljalo nekatere strokovne službe za raziskovalno delo organizirati tudi v osnovnih celicah, vsaj tam, kjer imajo za to usposobljen kader in druge možnosti. Stališča celjskega aktiva bo republiški konferenci SZDL posredovala posebna redakcijska komisija, saj si Celjani močno želijo, da bi bil republiški dokument o telesni kulturi kar najbolj popoln. K. JUG 399,1; ekipno: 1. ZRN I. 618,5, 2. Jugoslavija 603,8, 3. ZRN n. 589,9, 4. Italija 588,9, 5. Švica 580,8, 6. ZRN III. 567,2. IVER DNEVA Planica je nared Za VI. Poldov memorial v smučarskih skokih je vse pripravljeno— Vstopnice že od danes naprej v prodaji LJUBLJANA, 19. marca. Čeprav je do VI. tradicionalnega Poldovega memoriala v smučarskih skokih še pet dni, pa je za nedeljsko veliko tekmovanje na stari velikanki že vse nared. Organizatorji so poskrbeli, da bo dovolj parkirnih prostorov in da bo dolina pod Pon-cami takšna, kot smo je navajeni tudi ob naj večjih planiških dneh. Tako so organizatorji obvestili novinarje na današnji tiskovni konferenci. Prispevek za množično telesno vzgojo Novo ustanovljena skupščina občinske skupnosti za telesno kulturo v Leskovcu je sprejela novo prispevno stopnjo za razvoj množičnega športa. Delovni ljudje bodo od osebnega dohodka prispevali 0,2 odstotka, samostojni obrtniki in druge kategorije prebivalcev pa . 0,5 odstotka. Računajo, da bodo po novem ključu, še letos --zbrali približno 1,5 milijona dinarjev. Sredstev za financiranje programa razvoja množične telesne kulture v občini pa vseeno še ne bo dovolj, zato se zavzemajo, da bi novo ustanovljena skupščina z delovnimi organizacijami sklenila še samoupravni sporazum o financiranju telesne kulture. SAH V Olotu vodita Kurajica in Ouinteros OLOT, 19. marca — V 7. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Kurajica premagal Filipinca Torreja, Bukič pa Spanca Pi-joana. Drugi rezultati: Gipslis : Pujal 1:0, Quinteros : Martin 1:0, Csom : Pomar remi, Gaprindašvili : Medina prek. VRSTNI RED: Kurajica in Quinteros 5,5, Csom, Bukič in Gipslis 4,5, omar 4, Gaprindašvili 3 (1) itd. Ostojič se popravlja BUKAREŠTA — Jugoslovanski mednarodni mojster Ostojič je v 11. kolu mednarodnega šahovskega turnirja premagal Bolgara Spi-ridonova. Štiri partije so se končale remi, dve pa sta bili prekinjeni. VRSTNI RED: Tajmanov 7,5 (1), Honfy 7, Ghizdavu in Partos 6, . . . Rukavina 5 (1), Ostojič 5. Na Vidmarjevem turnirju še Tatai in Csom . LJUBLJANA — Udeležbo na drugem menarodnem šahovskem turnirju v spomin velemojstra dr. Milana Vidmarja sta potrdila tudi italijanski mednarodni mojster Tatai (rating 2460) in madžarski mednarodni mojster Csom (2485). Prireditelji so zdaj povabili še argentinskega mednarodnega mojstra in udeleženca medeonskega turnirja Quinterosa (rating 2465). S tem je bila lista udeležencev turnirja, ki se bo v Ljubljani začel 3. aprila in nato nadaljeval v Portorožu, zaključena. Edina skrb vseh je za zdaj vreme, ki pa je v Planici v zadnjih dneh marca že po tradiciji lepo. Upati je, da bo tako tudi konec tedna. Tudi vstopnice za Poldov memorial bodo od jutri, 20. t. m., v predprodaji v vseh turističnih in potovalnih agencijah v večjih slovenskih mestih. Obenem bodo prodajali tudi parkirne nalepke. Promet bo namreč urejen po že ustaljenih navadah in vsi pri tem računajo na že tradicionalno zgledno disciplino voznikov, ki jim ob obiskih planiških prireditev res ne gre ničesar očitati. Stara velikanka bo prirejena tako, da ni pričakovati zastojev in zapletov, kakršne smo doživljali na zadnjih prireditvah po Evropi. Krivulja leta skakalcev bo namreč zelo nizka, saj bo naklonski kot odskočne mize kar 11,5 stopinje. Tudi žirijo bodo sestavili tako, da bodo v njej ljudje, ki bodo lahko hkrati realno ocenjevali sposobnosti skakalcev in tudi primemo pripravili skakalnico, na kateri je sicer zdaj tista točka, ob prešegu katere se mora sestati žirija, 114 m. Skakalnica pa je vama in bo dovoljevala skoke do 130 m. Tudi za informiranje gledalcev bo tokrat dobro poskrbljeno, -saj Kavčič dobil Zakopane Odlične uvrstitve jugoslovanskih alpskih smučarjev na Poljskem ZAKOPANE, 19. marca. Na 28. memorialu Czech-Maru-sarz so bili naši alpski smučarji odlični. V veleslalomu (69 smučarjev iz 8 držaiv) je bil ptrvd Strickner (Avstr.) s skupnim časom 2:05,54 pred našim Gašperšičem 2:07,46 in Poljakom Cwiklo ter Kavčičem, ki sta si z 2:07,66 delila 3. mesto. Štravs je bil z 2:10,42 deseti. Še imenitnejše pa so se naši odrezali v slalomu. Kavčič je bil s skupnim časom 89,04 prvi pred Poljakoma Cwiklo in Dere-zimskim, Gašperšič je bil z 91,72 peti. Štravs pa z 92,77 •osmi. Uvrščenih je bilo 42 tekmovalcev. V kombinaciji je bdi tako Kavčič prvi, Gašperšič 5., Štraus 7. P. KRIŽ bodo na vrh sodniškega stolpa postavili del velikega semafora s sosednje velikanke. V Planici pričakujejo yelik obisk, zato bo kot vedno dolina dobro založena s pijačami in jedačo. Za skupinske obiske so zlasti priporočljivi izleti v soboto, ko bo na sporedu sicer le uradni trening, na katerem pa bodo nastopili vsi prijavljeni skakalci in jim bodo seveda tudi merili dolžine. Za zdaj so poimensko prijavo poslale NDR, ČSSR, Avstrija, Poljska in Madžarska, pričakujejo pa še imena skakalcev Francije, ODBOJKA Vorošilovgrad dobil pokal ATENE, 19. marca — Sovjetska ekipa Vorošilovgrad je zmagovalec evropskih pokalnih odbojkarskih prvakov; v finalni skupini je zasedla prvo mesto, potem ko je zadnji dan turnirja premagala italijansko ekipo Ruini s 3:0 (6," 6, 12). Druga je madžarska ekipa Csepel, ki je odpravila ekipo Levskega iz Sofije s 3:2 (12, —11, —7, 7, 4,). Bolgari so 3., Italijani pa 4. Italije, ZRN in Švice, ki so svoj nastop sicer uradno že potrdile. Planiški komite je skušal zagotoviti vrhunsko konkurenco, seveda v okviru svojih finančnih možnosti, zaradi katerih pa reprezentanc Japonske in drugih čezmorskih dežel- pač niso mogli povabiti, saj bi bili stroški preveliki. S. TRBOVC AVTO-MOTO Dve posadki v Monzi BEOGRAD, 19. marca — Dve jugoslovanski avtomobilski ekipi bosta v nedeljo, 25. t. m., nastopili na prvi dirki letošnjega evropskega prvenstva za turistične avtomobile v Monzi. Ti sta: Zagrebčan Strok (Dinamo) in Beograjčan Kulundžič (C. zvezda), ki bosta tekmovala z escortom RS ter Zagrebčana Regvart in Lang (oba Dinamo), ki sta prijavljena z avtomobilom alfa romeo. Ekipi bosta štartali v razredu do 2000 kubikov. Začetek štiriume dirke je ob 13. uri. Za to prvo dirko (med 11) je prijavljenih več znanih dirkačev, med njimi dvakratni svetovni prvak Stewart, nadalje. Peter-son, Hailwood, Lauda, Glemser, Mass in drugi. PO DOMAČIH KRAJIH KOPER — V prijateljski rokometni tekmi je bitolski drugoli-gaš PelagonLja premagal ekipo Kopra z 21:16 (9:8). J. K. Jrimček* nagrajuje marljive Danes slovesna podelitev spominskih plaket najzaslužnejšim LJUBLJANA — V torek bo »trim-ček« v Klubu poslancev zavrtel »kraLo sreče«, v katerem bodo popisani kartončki njegovih najbodj vnetih privržencev. Žrebanje 2.188 kartončkov z imeni tistih, ki so osvojili rekreacijsko značko »trim 72«, prireja Odbor za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo ZTKS. Hkrati bo ta odbor, ki je vodili akcijo trim — »špert za vsakogar« — povabil na slovesno podelitev spominskih plaket trima posameznikom in organizacijam, ki so se v preteklem letu najbolj izkazali pri razvijanju športne rekreacije pod geslom »šport za vsakogar«. Praktična darila za fcramčevo žrebanje so prispevala naslednja podjetja: OGP Delo, Elan (Begunje), Ilirija (L'), Mladinska knjiga (Lj), Liibela (Celje), Sava IKramj) in SlOvenijašport (Lj). D. K. NOVO NA TUJEM LONG BEACH — Na plavalnem prvenstvu Južne Kalifornije v 25-yardskem bazenu je Avstralka Gould dosegla na 1500 m kravl izreden rezultat — 16:36,65. HELSINKI — Hokejisti SZ so premagali Finsko s 5:2 (2:1, 3:0, 0:1). KATOWICE — Hokejska reprezentanca CSSR je premagala Poljsko z 8:2 (4:1, 3:1, 1:0). okej sp Tiskovna konferenca graških prirediteljev svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine B v Mariboru MARIBOR, 19. marca. Naši severni sosedje že po neki lepi tradiciji organizirajo v tukajšnjem hotelu Orel razne informativne sestanke z Jugoslovani vselej, kadar pripravljajo doma kake večje mednarodne prireditve, ki jim želijo dati čimvečji mednaroden poudarek. Tako sta pred SP v hokeju na ledu skupine B, ki se začenja v četrtek v Gradcu, predsednik novinarske službe Max Pfliger in njegov pomočnik prof. Herman Filipič, ki je direktor zimskega štadiona Liebenau, sklicala za danes tiskovno konferenco, na katero sta povabila naše športne novinarje, da bi jih seznanila z nekaterimi zanimivostmi v zvezi s svetovnim prvenstvom. Povedala sta med drugim, da sfiroški organizacije SP stanejo okrog 3 milijone šilingov, ki jih bosta plačali zvezna ter štajerska deželna vlada, medtem ko je preureditev štadiona terjala okroglih 12 milijonov šuflingov. Športna dejavnost na avstrijskem Štajerskem je zato z veseljem sprejela organizacijo SP, saj se je le tako lahko nadejala, da M ta njihov športni objekt po toliiikih brezuspešnih prizadevanjih komčo le dobil streho in pod njo prepotrebne prc6tore. Tako je v dograjenem štadionu sedaj prostora za 6000 gledalcev, med katerimi jih bo črnela nekaj manj kot polovica na voljo sedeže (naj- 1. liga v številkah Strelci 14 — Santrač (Be) 10 — Lazarevič (Oz), 11 — Halilhodžič, Bajevid (Ve), Nadoveaa (Ha), 10 — Cerid (Sa), 9 — Džajid Karasd (CZ), Nikezid (Vo), Musemid (Sa), 8 — Jurkovič (Sp), Gavran (Oe), Bukail (2e), 7 — Bjekovič (Pa), Iveaid (Vo). Strelci Olimpije: Fapivoda 5, Srak in Bečejac po 3, Rogid 2, Oblak, Amiertek, Sišid, Rožič 1, Košev id avtogod. Najvišji rezultat 20. koto — Hajduk — Spartak 2:2, absolutno pa Sutjeska — Bor 5:3 (.15. kolo). Domači : gostje V 20. kolu 5 zmag domačih in štiri remiji (1'5:4). Skupaj doslej 1121 zmag, 48 remijev in 21 porazov domačih (300:129). Najučinkovitejše kolo V nedeljskem kolu 19 zadetkov, poprečno 2,11 na tekmo. Skupaj doslej 429 golov, poprečno 2,38 zadetka na tekmo. Gledalci V 20. kolu 101.000 gledalcev, največ doslej. Sfcupatj pa 1.372,000. Izključeni V 20. kolu novac (Spartak). Skupaj doslej 39 izključenih. Etapa Popivodi V 20. kolu napovedovanja prvoligaških nogometnih rezultatov je Papdrvoda premagal Oblaka s 6:4 in tako povišal svoje vodstvo na 142:139. Porpivoda je zadel resultait Vardar — Olimpija (3 točke) ter tope Radnički — Čelik, Slobodia — Bor dn Saraijevo — Sutjeska (3 točke). Oblak pa je pra-viiflno ispovedal tipe Radnički — Celtik, Sloboda — Bor, Sarajevo — Sutjeska in Beograd — Partizan (4 točke). Lestvici S SREDNJEŠOLSKEGA PRVENSTVA SRS V GIMNASTIKI. Razglasitev najboljših ekip mladink: z leve: gimnazija Moste (3.), ekonomska srednja šola Celje (1.) in pedagoška gimnazija Celje (2.). Foto: Tavčar NA TUJEM DOMA 1. Velež 10 2 7 1 14:11 11 1. C. z. 10 9 1 0 26:6 19 2. C. z. 10 3 4 3 12:7 10 2. Part iz. 10 9 1 0 23:9 19 3. Beogr. 10 2 4 4 8:9 8 3. Velež 10 8 2 0 19:2 18 4. Borac 10 2 3 5 4:7 7 4. Beogr. 10 8 2 0 20:7 18 5. Saraj. 10 2 3 5 8:17 7 5. Saraj. 10 8 1 1 tf7:10 17 6. Part iz. 10 1 4 5 6:13 6 6. Čelik 10 7 3 0 16:4 17 7. 2eljez. 10 2 2 6 14:22 6 7. Hajduk 10 7 2 1 23:8 16 8. Slobo. 10 0 5 5 8:14 5 8. Slobod. 10 7 2 1 14:3 16 9. Vojv. 10 2 1 7 8:16 5 9. Zeljez. 10 6 3 1 16:5 15 10. Spart. 10 2 1 7 10:20 5 10. Radnič. 10 6 3 1 12:4 15 11. Radn. 10 2 1 7 6:19 5 11. Vardar 10 6 4 0 14:5 14 12. Olimp. 10 1 2 7 5:17 4 12. Olimp. 10 5 3 2 14:5 13 13. Dina. 10 0 4 6 4:16 4 13. Sutjes. 10 5 3 2 15:13 13 14. Vardar 10 0 2 8 6:23 2 14. Vojvo. 10 4 4 2 17:10 12 15. Bor 10 0 2 8 6:24 2 15. Borac 10 4 4 2 13:6 12 16. Čelik 10 0 2 8 3:25 2 16. Dinamo 10 5 2 3 9:9 12 17. Sutjes. 10 0 1 9 4:18 1 17. Bor 10 1 4 2 11:11 12 18. Hajd. 10 0 0 10 3:22 0 18. Spartak 10 3 4 3 12:12 10 | Modri in rdeči trak Dela jj Oblak in [ Popivoda | " V ocenjevanju našega uredništva za rdeči in. modri trak jj j| nogometašev 01impc|je sta še naprej prepričHj ivo na vrhu Da- n i§ ndiLo Bopdvtoda in Brane Oblak. H Vrstni red za modri trak (seštevek ocen>: Fapivoda 142, §§ M Soškič 134, Dogandžič 133, Amer šek 116, Sarap 104 itd. M f| Vratni red za rdeči trak (najvtilšja poprečna ocena): Oblak H m 7,54, Popi/voda 7,10, Dogandžič 7,00, Sarap 6,93, Sišrtč 6,82, M g Soškič 6,70 itd. B I MlillllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllillltHIllllllIllilllllllilllllllllllllllllllllllliilllillillllllllliillllllilllllllllllllllilllilllllllllilllllllllllllliiiiiiiiiiiiilillllllllll dražje vstopnice bodo po 100 šilingov ali 87 dinarjev, naj cenejša stojišča pa po 25 šilingov ce. 22 dinarjev. Obiskovalci iz Jugoslavije jih lahko pri tamkajšnjih blagajnah štadiona kupijo tudi za dinarje. Zanimanje za SP pa pravzaprav ni tako vedttoo, kot so sodili sprva, sta dejala gosta,- pri čemer pa sta seveda poudarila, da se organizator nadeja večjega obiska le na tekmah domače reprezentance in za derbi SP med ZDA in NDR. Zato je organizator, nekaj podobnega kot je bilo pred leti v Ljubljani, pripravni več tisoč brezplačnih vstopnic za šolsko mladino, ki si bo lahko ogledala manj pomembna in zato tudi manj donosna srečanja čez dan. Se dobro za nas — sta pripomnila — da igra v avstrijski ekipi šest reprezentantov — članov domačega kluba ATSE, ki je kajpada ljubljenec graškega občinstva. Za boljše poznavalce avstrijskega hokeja pa pomena še posebno privlačnost nova strokovna pridobitev, nekdanji vodja kanadske reprezentance in dober znanec ljubljanskega občinstva, pater Bauer, ka jfe od 10. t. m. prevzel brezplačno vlogo tehničnega svetovalca avstrijske izbrane ekipe. V Gradec je prišel zato, ker je osebni prijatelj predsednika avstrijske hokejske federacije W. Wasse«rvog-la. Osem reprezentanc bo nastanjenih v štirih hotelih zunaj mesta. Jugoslovani bodo skupaj z Romuni v hotelu Ohnime, ki je priibližno deset kilometrov oddaljen od štadiona, medtem ko bo 120 akreditiranih novinarjev stanovalo v hotelih v središču mesta. Prvi gostje bodo bržčas reprezentanti ZDA in NDR, ki naj bi dopotovali v Gradec že danes. Slovesna otvoritev SP bo v četrtek ob 9.30 uiri, ko bo udeležence uradno pozdravil avstrijski minister za šolstvo dr. Fred Sinowatz. STANE LIPAR ŠPORTNA NAPOVED 157 dobitkov v Sloveniji V 11. kolu »Športne napovedi« z 12 tekmovalnimi pari je bilo 118 dvanajstič, med njimi 7 v naši ožji domovini. Prvi dobitek je 6.750 din. Enajstič je 2424, med njimi 133 v Sloveniji. Drugi dobitek je 490 din. V 11. kolu »športne napovedi« z 9 tekmovalnimi pari je 300 devetič, od tega 17 v Sloveniji. Dobitek je 3220 din. Pari 12. kola »velike« in »male« napovedi (25. tm): 1. Beograd — Dinamo 1 2. Sutjeska — Vardar 1, 0 3. Olimpija — Sloboda 1, 0 4. Bor — Radnički 1, 0 5. Čelik — Vojvodina 1 6. Borac — Hajduk 0,1 7. Spartak — C. zvezda 2, 0 8. Zeljezničar — Velež 1, 0 9. Osijek — Crvenka 1, 0 10. Radnik — Proieter 0 11. Šibenik — Orijent 1 12. Pobeda — Borac (C) 1 Deveti par »male« napovedi je: 9. Karlovac — Zagreb 0 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA — ZAHOD Smola pa taka! To, kar se je v nedeljo zgodilo nogometašem Maribora na gostovanju v Karlovcu, je že prava nogometna, tragedija. Vijoličasti so bili nartireč kar 80 minut igre popoln gospodar na igrišču in si ustvarili toliko »stoodstotnih« priložnosti, kolikor jih sicer ni- Maribor majo na treh prvenstvenih tekmah skupaj. Na žalost številnih navijačev, ki so prišli v Karlovac, pa žoga ni in ni hotela v mrežo, kadar pa je bil odlični vratar Kurs premagan, jo je zadržala vratnica. Ugotovitev, da je športna sreča tokrat povsem zapustila mariborske nogometaše, prav gotovo ne more zadovoljiti navijačev. Po tekmi je bilo izrečenih nekaj kritik na račun trenerja Markoviča, ki je šele tri minute pred koncem postavil na igrišče odličnega strelca Kukanjo, ki bi morda lahko dosegel preobrat, na drugi strani pa je treba priznati, da je Maribor prikazal v tem srečanju doslej najboljšo igro v spomladanskem delu prvenstva. In če razen tega izkušen igralec, kot je Binkovski, idealno podano žogo z dveh metrov namesto v povsem prazno mrežo strelja mimo vrat, odgovornosti za poraz res ni. mogoče naprtiti le trenerju. Karlovac je s to zmago zbežal za 4 točke, vendar to še ne bi smel biti vzrok, da bi Mariborčani vrgli puško v koruzo, še posebej, ker je bila igra, ki jo je prikazal — odkrito rečeno — zelo slaba, saj je na vsej tekmi le trikrat resneje ogrozil Vabiča. Ce ne bo prišlo do bištvene izboljšave forme, prav gotovo ne bo osvojil drugo mesto, saj ni verjetno, da bo imel tudi v drugih srečanjih takšno srečo. Pri Mariboru se bodo morali zamisliti predvsem napadalci in poiskati vzroke za neodločnost in nekoncentriranost v odločilnih trenutkih, glavna naloga trenerja Markoviča pa bo, da neučinkovitost čimprej odpravi. 2al je v nogometu tako, da štejejo le zadetki in ne igra nobene vloge, če so doseženi z odlično ali slabo igro ali pa če ima vmes pr- cf A CTP/^9 OCENE: Vabič 7, Petrič 6, Gr-' bavac 6, Bradvič 7, Bolfek 7, Dju-ričič 6, Ražič 7, Prosen 6, (Kukanja —), Horjak 7, Breber 7, Binkovski 6 (Klančnik 6). S. VIZOVIŠEK Različna polčasa Nogometaši Mure so v nedeljo presenetili z lepo in učinkovito igro. Na igrišču se je ob lepem vremenu zbralo rekordno število gledalcev. Ugotovitev o lepi in učinkoviti igri pa velja le za prvi polčas, ko so z enostavno in hitro igro povsem razbili obrambno vrsto Splita. Bila je to zares igra, ki je navdušila in ki je Sobočanom prinesla pomembno zmago. Ce bi Sobočani tudi v nadaljevanju igrali tako poletno, potem bi gostje prav gotovo doživeli pravo katastrofo. Tako pa so se najbrž zadovoljili z visokim vodstvom in dovolili gostom, da pridejo bolj do veljave, še več — gostje so v zadnjih minutah zagospodarili na igrišču in bi lahko visoko vodstvo domači- Mura nov spremenili v minimalen poraz. Da jim to ni uspelo, gre predvsem zasluga -izvrstni domači obrambi, ki je ves čas igrala zelo zanesljivo in se znašla v vsakem položaju. Kaže torej, da se Sobočani vračajo v staro formo in zato ni čudno, da je že sedaj med ljubitelji nogometa slišati komentarje o slovenskem derbiju z Mariborom, ki bo čez 14 dni v Murski Soboti. OCENE: Cirkvenčič 8, Gavrilo-vič 8, Husar 8, Posavec 7, Kopač 8, Kološa 8, Košak 7, Kranjc 7, Purgaj 7, Horvat II 7, Pintarič 8. F. MAUCEC Člani združenja športnih novinarjev Slovenije, pozor! Sestanek združenja športnih novinarjev Slovenije bo v pelek, 23. t. m. ob 15.30, v _ prostorih restavracije Rio v Ljubljani. Gost na strokovnem razgovoru bo zvezni kapetan rokometne reprezentance SFRJ Ivan Snoj. Zvečer bo ogled prvega dne rokometnega turnirja narodov v dvorani Tivoli. Člani naj najavijo udeležbo sekretarju ZŠNS Henriku Ubel-eisu — najkasneje do četrtka, 22. t. m. SNIDENJE — Makedonsko delegacijo, ki je včeraj prispela v Slovenijo vodijo D. Tozija, predsednik prbsvetmokultumega zbora SRM, D. Miljovska, republiška sekretarka za kulturo in umetnost in T. Momirovski, predsednik kultumoprosvetne skupnosti Makedonije. Sprejel jih je I. Tavčar (desni). Foto: Busič BORZE SPET ODPRTE — Na pariški borzi, ki so jo včeraj odprli (na sliki), so dolar menjali za 4,54 frankov. Včerajšnja cena je bila nekoliko višja od tiste, ki je veljala na dan, ko je šest držav skupnega evropskega trga sklenilo uvesti drseče tečaje svojih valut. Telefoto: UPI ZAKLONIŠČE AMERIŠKIH PILOTOV — V ta podzemni bunker so se morali zatekati ujeti ameriški piloti pred bombami svojih tovarišev, ki so tako kot sami še pred nedavnim, pridno metali bombe na Hanoi. Telefoto: UPI ZGODOVINSKI PIŠTOLI NA DRAŽBI — S srebrom okrašeni pištoli, ki ju je svojčas nosil Simon Bolivar, so prodali na dražbi v Londonu za 22.000 funtov (55.000 dolarjev). Kupil ju je londonski poslovni mož Howard Ricketts, prej pa sta pripadali veliki zbirki orožja v Bostonu. Telefoto: UPI Titova brzojavka varnostnemu BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob zasedanju varnostnega sveta v Panama Oityju poslal predsedniku varnostnega sveta tcde brzojavko: »Ob prvem zasedanju varnostnega sveta na latinskoameriških tleh, v Panama C5ityju, naj vam pošljem najboljše želje za uspešno delo zasedanja. Jugoslavija pripisuje dejavnosti varnostnega sveta na področju krepitve mednarodnega miru in varnosti v svetu velik pomen. * Zdi se ml še zlasti koristno, da varnostni svet občasno zaseda zunaj sedeža OZN, kar je potrdilo tudi njegovo upešno delo v Adis Abebi lani. • Države Latinske Amerike so tehtno pripomogle k dejavnosti OZN na raznih področjih. Zaradi tega upam, da bo varnostni svet s svojimi sklepi na zasedanju v Panama Cityju podprl upravičena prizadevanja držav Latinske Amerike in njihove težnje po vsestranskem razvoju, oprtem na popolno spoštovanje načel samoopredelitve, suverenosti, neumešavanja in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Hkrati želim izreči priznanje panamski vladi za koristno pobudo in izraziti prepričanje, da bo to zasedanje varnostnega sveta pripomoglo k nadaljnji krepitvi mednarodnega miru in varnosti.« Kulturna delegacija iz Skopja Makedonski kulturniki so prispeli v Slovenijo — Prisrčen sprejem LJUBLJANA, 19. marca — Danes popoldne je prispelo iz Skopja v Ljubljano 25 članov makedonske kulturne delegacije. Na ljubljanski železniški postaji so jih s prisrčno dobrodošlico sprejeli predstavniki kulturnega življenja Slovenije. Ob 18. uri je bil sprejem v društvu slovenskih pisateljev, zvečer pa je bila skupna večerja. Makedonski kulturniki bodo ostali v Ljubljani še jutri in pojutrišnjem. Medtem ko bodo imeli jutri uradne razgovore o medrepubliškem sodelovanju s političnimi in prosvetnokul-tunimi predstavniki Slovenije, razgovor s študenti makedonskega jezika na univerzi, sprejem v skupščini SR Slovenije in večer, posvečen makedonskemu pesniku Racinu v Viteški dvorani Križank, si bodo pojutrišnjem za konec ogledali še Prešernovo Vrbo in se nato vrnili v Skopje. B. P. Košir namesto Kejžarja? KRANJ, 19. marca — Ker bo sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Polde Kejžar pred iztekom mandata odšel na novo delovno mesto v republiško upravo, je medobčinski svet na današnji seji za kandidata za novega sekretarja predlagal Martina Koširja iz Kranja. O tej kandidaturi bodo v prihodnjih dneh povedali svoje . mnenje občinski komiteji ZK na Gorenjskem, novega sekretarja pa naj bd izvolili na prihodnji seji medobčinskega sveta. L. S. Iran prevzema petrolej TEHERAN, 19. marca (Reuter) — Iranski premier Hovei-da je uradno sporočil, da bo Iran prevzel vse naftne inšta-laoije od zahodnih naftnih družb, ki poslujejo na ozemlju njegove države. Konzorcij britanskih, ameriških, francoskih in nizozemskih naftnih družb je privolil, da bo z 21. marcem prepustil Iranu vodstvo in lastništvo svojega premoženja. Naftne družbe bedo dobile status kupcev iranske nafte in iranski dohodek od soda nafte ne bo nič manjši od dohodkov drugih naftnih držav v Perzijskem zalivu. Turški parlamenl v zagati Bodo sedanjemu predsedniku Cevdetu Siyiayu podaljšali mandat? ANKARA, 19. marca (UPI) — Turški medžlis bo danes ponovno poskušal izvoliti novega predsednika. Ce se mu to ne bo posrečilo, bo glasoval o predlogu, da naj bi sedanjemu predsedniku Cevdetu Sunayu podaljšali mandat še za dve leti. V političnih krogih je slišati, da bi podaljšanje mandata Cevdetu Sunayu, kar zahteva vojska, utegnilo biti »najverjetnejši izhod« iz slepe ulice.- Po dosedanjih šestih glasovanjih namreč nobeden izmed treh kandidatov (bivši načelnik generalnega štaba Faruk Girler, predsednik senata Tekin Ariburun in vodja demokratske stranke Tekuh Bozbejlu) ni dobil potrebne absolutne večine poslanskih glasov (318). Preden bodo lahko predsedniku Sunayu podaljšali mandat, pa bo moral parlament, če se bodo za to odločili, sprejeti ustavno dopolnilo. Za tak sklep je potrebna dvetretj inska večina tako v spodnjem domu medžlisa kot v senatu. Kot poročajo se je turški parlament danes sestal že sedmič, da bi izglasoval predsednika republike. Toda, ker so ugotovili, da parlament nima kvoruma, so se poslanci razšli. Novo zasedanje je sklicano za sredo. Ugoden začetek Predstavniki začasne revolucionarne vlade in saigonske-ga režima v Parizu ne omenjajo kršitev premirja OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 19. marca, (po telefonu). Pogajanja med delegacijama začasne revolucionarne vlade in sajgonske vlade, ki so se danes odprla v gradu Celle Saint-Sloud pri Parizu, se začenjajo v ozračju dobre volje. To bo vsekakor več kot potrebno, če naj se pogajanja končajo uspešno do konca prihodnjega meseca kot predvidevajo pariški sporazumi. »ZRV bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi se pogajanja uspešno in hitro končala,« je izjavil pred začetkom današnje seje državni minister Nguyen Van Hieu, šef delegacije ZRV, ki je na tem položaju zamenjal zunanjo ministrico Nguyen Thi Binhovo. Hieu Diplomatska kronika Gosti iz Tanzanije pri nas Državno-gospodarsko delegacijo vodita K. Msua in D. Lusinde BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — V Beograd je prispela držaivno-gospodarska delegacija združene republike Tanzanije, ki jo vodita finančni minister Kleopa Msua ter minister za transport in komunikacije Džob Lusinde. V pogovorih z jugoslovansko delegacijo bodo razpravljali o gospodarskih stikih med SFRJ in Tanzanijo, zlasti pa o raavoju gospodarske menjave ter investicijskega to tehničnega sodelovanja. Tanzanijska delegacija bo med bivanjem v naši državi obiskala Zagreb, Reko in Maribor in bo imela več srečanj s predstavniki gospodar, skih organizacij. Mešana komisija o stikih BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino Viteslav Vaniček, je danes odpotoval v Bruselj na četrto zasedanje mešane komisije za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje med Jugoslavijo in' belgijsko-luksemburško unijo. Vaniček se bo udeležil tudi prireditev ob tednu ju-goslovansko-belgijskega gospodarskega sodelovanja konec tega meseca. JUGOSLOVANSKO—GVINEJSKI POGOVORI — Naš veleposlanik v ConakryJu Božidar Stanič se Je z gvinejskim zunanjim ministrom Sisokom pogovarjal o dvostranskih in drugih vprašanjih, zanimivih za obe državi. MALESKI PRI OLSZOWSKEM — Naš veleposlanik v Varšavi Vlado Maleski je danes obiskal poljskega zunanjega ministra Stefana 01szowskega, ki je namenjen na obisk v Jugoslavijo. STOPH V INDIJI — Premier NDR Willi Stoph Je danes odpotoval na prijateljski obisk v Indijo. Sprejeli so ga predsednica Indira Gandhi, zunanji minister Svarang Sing in drugi. OBISK V GAEVLEJU — Jugoslovanski veleposlanik na Švedskem Rlsto Džunov je uradno o* blskal pokrajinski center Gaevle, severno od Stockholma; to mesto vežejo prijateljski stiki s Kra-gujevcem. JAKŠE PRI AIUBIJU — Naš veleposlanik v Damasku Mirko Jakše je obiskal predsednika vlade in podpredsednika sirske arabske republike Mahmuda Ajubija. je pristavil, da so naloge, ki čakajo obe delegaciji, težke, vendar je menil, da jih je treba reševati v duhu doslednega spoštovanja pariških sporazumov, in v ozračju medsebojnega spoštovanja, enakosti in sprave. Tudi Sef saigonske delegaci- ostane neuvrščen Rudniška nesreča v Indiji V premogovniku blizu Kalkute umrlo med eksplozijo 42 rudarjev KALKUTA, 19. marca (UPI, AP) — Reševalne ekipe so našle trupla 42 rudarjev, ki so se ponesrečili med eksplozijo v nekem premogovniku nedaleč od Kalkute. Iščejo še 7 rudarjev, 53 njihovih tovari-šeiv pa so rešili in prepeljali v boininico. Nesrečo je verjetno povzročila eksplozija metana. Komentarja k nedavni izjavi novega zunanjega ministra dr. K. Hosaina DAKA, 19. marca (Tanjug) — Lista Bangladesh Obser-ver in People pišeta v komentarju k nedavni izjavi novega zunanjega ministra dr. Kamala Hosaina, da bo Bangladeš nadaljeval neuvrščeno in neodvisno politiko: »Takšna politika pomeni prijateljstvo z vsemi, sovražnost z nikomer.« Politika neuvrščanja bo obvarovala državo pred vplivom velikih sil, pripomogla bo k miru v svetu in razširila bo krog naših prijateljev, piše Bangladesh Obser-ver, People pa izraža prepričanje, da »vse miroljubne države cenijo pripadnost neuvrščeni in neodvisni politiki, ki bo Bangladešu omogočila, da se ne bo dal pritegniti v trenja med velikimi silami.« Vabilo dekanu Božoviču BEOGRAD, 19. marca (Tanjug) — Generalni sekretar OZN Waldheim in direktor UNESCO Maneu sta povabila dekana beograjske medicinske fakultete, prof. dr. Bori-slava Božoviča, naj sodeluje v odboru za ustanovitev univerze OZN; na njej naj bi se šolali bodoči strokovnjaki tistih znanstvenih ved, za katere se svetovna organizacija še zlasti zanima. je, podpredsednik vlade Ngu-yen Luu Vien je izrazil pripravljenost svoje vlade, da sodeluje na pogajanjih konstruktivno in prizadevno. Obe izjavi sta v vidnem nasprotju z nabitim položajem na bojišču. Ne en ne drugi vodja delegacije nista niti z besedo 'omenila kršitev premirja na bojiščih, kar si tukajšnji opazovalci razlagajo kot ugodno znamenje. Dobra volja, ki jo kažejo vietnamski partnerji na začetku pogajanj, bo seveda morala prestati v prihodnjih tednih hude preizkušnje. Tako vprašanje sestave nacionalnega sveta za spravo kakor tudi problem' volitev sta kočljivi vprašanji, ki ju obravnavata ZRV in saigonska vlada vsaka s svojega stališča. Verjetno se bo kmalu pokazalo, ali mimo ozračje starega gradu, ki je daleč od vietnamskega trušča, res pospešuje mirovni proces v Vietnamu, ali pa bosta zmagovala nezaupanje in nepopustljivost. A. NOVAK Kuvajt, bo še podpiral Palestince BEJRUT, 19. marca (Tanjug) — Kuvajtski vladar emir Salem el Sahab je izjavil, da bo njegova država še naprej podpirala palestinsko osvobodilno gibanje. Sicer pa ta pomoč ni nikoli presahnila, do-čim je bilo jordanske pomoči, ki jo je bil Kuvajt deležen od leta 1987, nenadoma konec iz povsem neznanih razlogov. Bakarič prispel v Bruselj V inštitutu za mednarodne odnose bo predaval o neuvrščenosti BRUSELJ, 19. marca (Tanjug) — Član predsedstva zveze komunistov Jugoslavije dr. Vladimir Bakarič je prispel v Bruselj na tridnevni obisk kot gost belgijskega kraljevskega inštituta za mednarodne odnose. Na bmseljskem letališču so Vladimirja Bakariča sprejeli sekretar socialistične stranke Belgije Jan Layten, direktor inštituta za mednarodne odnose Edvard Kopiters, jugoslovanski veleposlanik v Belgiji dr. Rikard Štajner in predstavniki belgijskega zunanjega ministrstva. Dr. Vladimir Bakarič bo imel jutri v kraljevskem inštitutu za mednarodne odnose predavanje z naslovom »Jugoslavija in politika neuvrščenosti v luči popuščanja napetosti med Vzhodom in Zahodom.«« Vladimir Bakarič se bo sešel tudi z voditeljem nekaterih belgijskih političnih strank. Šetinc o vlogi zavestnih sil LJUBLJANA, 19. morca — Sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc je danes popoldne govoril aktivu vodilnih delavcev Republiškega sekretariata za notranje zadeve o vlogi zavestnega socialističnega faktorja v sistemu samoupravljanja ter o objektivnih in subjektivnih ovirah pri zagotavljanju revolucionarne kontinuitete naše družbe. Meje marke Spodnje in zgornje intervencijske točke v odnosu do drsečih valut FRANKFURT, 19. marca (Reuter) — Bundesbanka je objavila nove spodnje in zgornje intervencijske točke v razmerju do skupno drsečih valut: 100 fr. frankov 100 belg. frankov 100 niz. guldnov 100 danskih kron 59.800—62,550 mark 6,826— 7,140 mark 94,280—98,620 mark 43,825—15,845 mark Nizozemska centralna banka je določila nove intervencijske točke za marko, ki začnejo veljati danes. Spodnja intervencijska točka je 101,40 guldna za 100 mark, zgornja pa 106,0675 guldna. Pred revalvacijo za-hodnonemške valute sta mejni vrednosti znašali 98,45 oziroma 102,98 guldna. PO sporočilu banke so intervencijske točke za francoski frank, belgijski frank in dansko krono ostale nespremenjene. Telegrami Borze so odprte Šest evropskih valut ,drsi’ v razmerju do dolarja - Njegovo ceno bosta prosto določala ponudba in povpraševanje OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA BONN, 19. marca. Po dveh tednih so se danes zahodnonemške borze ponovno odprle. Marka skupaj s petimi evropskimi valutami »drsi« v razmerju do dolarja. Dolarski tečaj se torej — prvič v povojni zgodovini — oblikuje svobodno, po zakonu ponudbe in povpraševanja. Kaže, da se dobro drži: že nekaj ur potem, ko so borze odprti, so določili prvo novo uradno pariteto: 2,82 marke za dolar. Sodijo, da znaša skupni revalvacijski učinek marke po zadnji krizi (3 odstotna revalvacija kot usluga Franciji plus »floating«) približ- no 5 do 6 odstotkov. K stabilnosti dolarja prispevajo tudi Američani, ki so dobili na voljo devizne kredite za delni odkup svoje valute, ki »va-gabundira« po Evropa. Gre za približno 80 milijard dolarjev predvsem za »zaslužke« petrolejskih šejkov in dolarske naložbe v velikih bankah. Dinarski menjalni tečaj je bil danes nespremenjen: 100 dinarjev v nakupu 18,50 marke, v prodaji 15,50 (marka torej po 6,45 dinarja). Predstavnik »Deutsche Bank« ne izključuje možnosti, da se bo dinar jutri »popravil«. S. FRAS Pet eksplozij NIKOZIJA — V Pakosu na zahodnem Cipru je sinoči eksplodiralo pet bomb — ena v hiši notranjega in obrambnega ministra Joanidisa, druge pa na pošti, v neki trgovini in v nekem avtomobilu. Ranjen ni bil nihče. Po presaditvi umrl PARIZ — Francoz Georges Caillez, 61-let-ni prodajalec morskih rib, kd so mu 24. januarja presadili srce, je. sinoči umrl v pariški bolnišnica Foch. Caillez je bil že enaj-sti Francoz, pri katerem so se odločili za tako operacijo. Letalo DC-4 eksplodiralo SAIGON — Zaradi eksplozije potniškega letala DC-4, last saigonske letalske družbe, je izgubilo življenje 62 ljudi. Letalo je strmoglavilo 250 km severno od Saigona. V njem je bilo šest tujcev. Oblasti niso o nesreči še ničesar sporočile. Helgafjell bruha REYKJAVIK — Iz žrela vulkana Helgafjell na otočku Hedmaey južno od Islandije je spet pritekla lava in v zapuščenem mestecu Vestmannaeyar zasula še 10 hiš. Helgafjell je začel bruhati 23. januarja letos — po 7000 letih mirovanja. Takrat so mestece evakuirali. Delegacija Linza na Reki REKA — Delegacija Linza na čelu z županom Franzem Hillingerjem je prišla na obisk na Reko ter tako vrnila obisk Rečanom, ki so se v Linzu mudili leta 1970. Avstrijski gostje si bodo ogledali razne gospodarske objekte, zlasti pa pristanišče za pretovarjanje razsutih tovorov v Bakru, prek katerega uvažajo železarne iz Linza velike količine železne rude iz Brazilije. Donavska komisija BUDIMPEŠTA — Udeleženci donavske komisije razpravljajo v Budimpešti o hidro-tehndčnih, hidrometeoroloških in drugih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo modernizacijo plovbe po Donavi. Trčenje v metežu BARRIE —- Med včerajšnjim snežnim metežem je kakih 10 km južno od kanadskega mesta Barrieja trčilo več kakor 12 avtomobilov. Najmanj šest ljudi se je smrtno ponesrečilo, ranjenih pa je bilo 25. Hulahupke in drugo VARŠAVA — Tribuna Ludu piše, da na spomladanskem sejmu v Poznanju ni dovolj hlačnih nogavic ter da se blago na sejmu sploh ne ujema s potrebami Poljske. Naravni plin TJUMEN — V nahajališču plina v Med-vežju na polarnem krogu so od začetka letošnjega leta do srede marca pridobili milijardo kubičnih metrov naravnega plina, Medvežje je eno izmed štirih velikih nahajališč naravnega plina v območju Tjumna. Konec petletke se bo proizvodnja plina v teh nahajališčih povečala na 50 milijard kubičnih metrov letno. Pa še to: TOLA2BA — Vojvodinski kmetje se hudujejo, ker so nekatere trgovine začele uvajati vezano prodajo: če hočejo kupiti traktor, morajo hkrati kupiti še kopico priključkov, ki jih ima trgovina na zalogi. Potolažijo pa se lahko s tem, da jim tako ne bo več treba kupovati priključkov, pa jim trgovina ne bo mogla hkrati s terni vsiliti še ducat traktorjev ... VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 20. marec 1973 ob 7. uri sončno delno ■O7 oblačno oblačno ^ dež * nevihte sneg 'Vir’ megla ^ burja jugo ■i. . topla fronta _ hladna ▼ fronta okluzija C središče: oiWona \ _____ anticiklona lOOO RETKJ OLM . MOSKVA lOOO S® TUNIS !nkarJP^ 1015 Vreme in temperature 19. marca 1973 kraji ob 7. uri vreme stopinj ob 13. uri vreme stopinj Ljubljana % oblačno —2 poloblačno 11 Planica poloblačno —5 poloblačno 6 Brnik poloblačno —5 poloblačno —10 Kredarica rahlo sneži —11 oblačno —11 Maribor , poloblačno 1 poloblačno 10 Sl. Gradec oblačno —4 oblačno 7 Celje poloblačno —3 poloblačno 10 Novo mesto poloblačno 0 oblačno 11 Koper poloblačno 6 sončno 12 Reka oblačno 6 oblačno 12 Pulj ' jasno 1 poloblačno 14 Hvar poloblačno 8 poloblačno 14 Dubrovnik jasno 6 sončno 13 Zagreb poloblačno 1 oblačno 12 Beograd oblačno 4 poloblačno 8 Sarajevo ’ sneži —1 oblačno 7 Titograd poloblačno 8 poloblačno 14 Skopje oblačno 4 oblačno 9 Celovec poloblačno —4 poloblačno 8 Gradec poloblačno 0 poloblačno 9 Dunaj dežuje 3 oblačno 7 Benetke jasno 0 jasno 12 Milano poloblačno 0 jasno 15 Genova jasno 5 jasno 14 Miinchen snežna ploha 1 ploha 3 Ziirich — — ploha 3 Rim jasno 5 jasno 14 Paria poloblačno 4 poloblačno 10 Berlin oblačno 3 poloblačno 8 Stockholm jasno —2 oblačno 4 Moskva sneži —3 oblačno 2 SLOVENIJA: Spremenljivo oblačno, v Primorju precej sončno. Najnižje nočne temperature bodo od —5 do 0, v Primorju 4, najvišje dnevne okoli 0, v Primorju okoli 14. JUGOSLAVIJA: Ob Jadranu sončno, v notranjosti države spremenljivo do pretežno oblačno, ponekod vmes še manjše padavine. IZGLEDI ZA SREDO: Suho vreme. VREMENSKA SLIKA: Področje visokega zračnega pritislka se zadržuje nad zahodno Evropo. Valovi frontalnih motenj se iznad Sredozemlja pomikajo proti jugu, Alpe pa prehajajo ob se-, vernih vetrovih, zato dosežejo naše kraje oslabljeni, zaradi česar povzročajo občasno oblačnost brez bistvenih padavin. Snežne razmere včeraj ob 7. uri 2ELčndaa na Veliko planino: —2, delno oblačne, Šimnovec 85 cm, Tiha dolina 116 cm, pršič, vse naprave obratujejo; žičnica na Vogel: —2, delno oblačno, 220 cm, zmrznjen, vse naprave obratu jejo, proga v dolino odprta; Komna: —4, delno oblačno, 220 cm, tovor, žičnica obratuje, pot prehodna, cesta do Savice pLužena; Ljubelj — predor: 0, jasno, 70 om, suh; Zičnioa na Zelenico: —2, jasno, 170 cm, suh, vse napra/ve obratujejo; Kranjska gora: —3, delno oblačno, 40 om, suh, vse naprave obratujejo, drsališče je odprto samo dopoldne; Žičnica Podkoren: —3, delno oblačno, 40 ^m, sedežnica obratuje; Vlečnica Martuljek: —2, oblačno, 25 cm, južen, vlečnica obratuje, drsališče le zajprto; Bled: 0, delno oblačno, 16 cm, sren; Žičnica Zabmik: 0, delno oblačno, 60 cm, sren, vse naprave obratujejo, cesta prevozna; Pokljuka* 0, posamezne snežinke, 80 cm, sren, Vlečnica obratuje, cesta prevozna; Žičnica na Španov vrh: —1, oblačno, zgoraj 40 cm, spodaj 20, zmrznjen, proge teptane, vse naprave obratuje o; Pohorska vzpenjača: —2, delno oblačno, 60 ctm, zmrznjen, obratujeta vlečnici Bellevue in Bolfenk; Rahtelov vrh: —5, jasno, 50 cm, suh, obratuje samo mala žičnica ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah, proge teptane; črna na Koroškem: —5, jasno, 60 cm, suh, žičnica obratuje ob torkih, četrtikh, sobotah od 14.—20. ure, ob nedeljah od 9—17. ure, smučišče je osvetljeno; Vlečnica Mala Kopa na Pohorju: —7, jasno, 90—130 cm, suh, piroge teptane, vlečnica jutri v torek ne bo obratovala zaradi vzdrževalnih del. cesta je prevozna; Jezersko: —4. pol-oblačno, 25 am; Rateče — Planica: —5, polOblač-no. 50 cm; Kredarica: —11, rahlo sneži, 360 cm. 10. stran I. — DELO 12 NAŠIH KRAJEV Torek, 20. marca 1973 NOVA GORICA Brez odmeva V organizacijah združenega dela »Vozila« '}nrica ter »Cestno podjetje« Gorica sta proti koncu prejšnjega tedna prekinili delo dve skupini delavcev. Morda je točna trditev, da so bili vzrok za prekinitev v obeh primerih sorazmerno nizki osebni dohodki, ki so bili pogojeni z manjšim številom opravljenih delovnih ur v februarju. Morda pa so bili za obe prekinitvi globlji razlogi. O tem lahko samo domnevamo, ker ni natančnejše ocene še nihče napravil. Ko smo v Aneh prekinitvah skušali priti do podrobnejših informacij, smo naleteli tako rekoč na plot molčečnosti. Ustvarili smo si lahko le megleno sliko, ia je res nekaj bilo. Zvedeli pa smo tudi za novico, da bodo delavci za dan, ko niso delali, ostali brez plačila. Občinski sindikalni svet kot organ, ki bi mu morali biti ti pojavi zelo blizu, pa do ponedeljka zjutraj še ni bil uradno obveščen o obeh prekinitvah. Zakaj se torej ukvarjamo z delavci, katerih izraz nezadovoljstva očitno ne bo imel širšega odmeva? Novinar, ki že več let spremlja dogajanja na tem področju, je v obeh podjetjih nekajkrat naletel na spontano nezadovoljstvo zaposlenih. Ne bi mogel pritrditi, da so bili za njim vselej'le osebni dohodki. Tako »Vozila« Gorica kot tudi »Cestno podjetje« vsaj do nedavna nista imela hujših gospodarskih težav. Zlasti prvo je bilo zadnja leta v veliki proizvodni in poslovni ekspanziji ter se je ponašalo tudi s sorazmerno visokimi osebnimi dohodki. Prav tako so v Cestnem podjetju prednjačili z osebnimi dohodki v primerjavi s sorodnimi organizacijami. Morda je usmerjenost vodilnih delavcev in samoupravnih teles predvsem k poslovni politiki imela za posledico premajhno skrb za notranjo organiziranost kolektivov, in so poledice zdaj tu. Seveda so to 'ahko le ugibanja, ker natančne objektivne ocene o obeh prekinitvah ni. Treba pa je ugotoviti, da je zlasti sedaj, ko stopamo v odločilno fazo boja za stabilizacijo, ki se tako ali drugače odraža neposredno v standardu slehernega občana, tako v organizacijah združenega dela kakor zunaj njih, zelo pomembno objektivno, horizontalno in vertikalno obveščanje. Tenak posluh za sleherno disharmonijo v stabilizacijski urejenosti je pogoj za uspeh. Nereagiranje na izraze nezadovoljstva utegne roditi presenečenje. Bojimo se, da so vsaj doslej to premalo upoštevali tako v samoupravnih in političnih telesih obeh prizadetih organizacij kot tudi v občinskem merilu. L. KANTE mmmm - • r - > ti r'iijfrrff"" ~ ~*.^:~i ZADOŠČA ISKRICA — Ob vetrovnem vremenu se v nekaj minutah iskra spremeni na suhem kraškem svetu v zlovešče sukljanje dima. Tako kot kaže posnetek iz okolice Sežane. Brez gašenja pa se plamenčki prav kmalu sprevržejo v požar velikega obsega. Foto: J. Mikuž Moč v samoupravi Senožeče so kraj, kjer pomeni samouprava več kot ie premeščanje najrazličnejših potreb prebivalcev soseske — Ponekod se kaže šibkost oblasti S kakršnimkoli vatlom bi skušali zmeriti uspešnost krajevne samouprave v sežanski občini, vedno bi bila po obsegu dela prav na vrhu krajevna samouprava Senožeče. Ta ne zajema samo tega razvijajočega se križišča, pač pa še vrsto obrobnih vasi in naselij. 2e zdavnaj je bilo v načelu jasno: krajevna samouprava naj povezuje občane pri urejanju vseh tistih zadev, ki se jih je mogoče lotevati brez posegov oblasti, čeprav občinske skupščine nerade prenašajo nekatere pristojnosti na krajevne skupnosti, bi v primeru Senožeč lahko rekli, da se je pri izvajanju njihovega programa odrazila vsa moč samouprave. V nekaterih primerih pa tudi šibkost oblasti. Edinole samoupravno povezani občani so v Senožečah zmogli narediti toliko; z metodo oblasti bi se to nikoli ne bilo posrečilo. Več kot aktiven obračun Lani je krajevna skupnost Senožeče končala gradnjo ceste med Dolenjo vasjo in Velikim poljem ter od Senožeč Zvedeli smo Zbori občanov 9 AJDOVŠČINA — Tu zdaj potekajo zbori občanov. Sklicuje jih mestni odbor SZDL. Do zdaj so bili že trije, danes, v torek pa bo zadnji. V mestu so namreč štiri volilne enote. Udeležba je dobra. Občani imajo največ pripomb glede komunalnih zadev. Vodijo tudi delegate za mestno konferenco SZDL. Razstava planinske fotografije 9 VIPAVA — Planinsko društvo bo organiziralo za krajevni praznik Vipave 18. april razstavo fotografij s planinskimi motivi. Predavanje 9 VIPAVA — V ponedeljek 26. marca bo v kinodvorani priredilo tukajšnje planinsko oglašujte v dnevniku DELO društvo predavanje o jugoslovanski ekspedicij; na Makalu. Predaval bo Stane Belak. Cena vstopnic za odrasle, bo 4 din, za mladino pa 3 diname. Začetek ob 20. uri. Mladi na Pokljuko 9 VIPAVA — Skupina vipavskih mladincev se je v so-, boto in nedeljo udeležila zimskošportne prireditve na Pokljuki. šli so tudi na bližnje vrhove. Tura je bila nekoliko zahtevnejša, vendar je šlo vse po sreči. Ta izlet je organiziralo planinsko društvo. V pokoj 9 DOBRAVLJE NA VIPAVSKEM — Po 25 letih ne. prekinjenega dela pri splošnem gradbenem podjetju Primorje Ajdovščina je pred kratkim odšel v pokoj delovodja Albert Hrovat. K pod. jetju je prišel konec leta 1947. »Prehodil« je vsa večja in tudi manjša gradbišča. Začel je v delovodski šoli v Vipavi, delal v Prestranku, Postojni, Velikih Blokah, črnem kalu, Kopru, Senožečah, Ilirski Bi. strici, Pivki, Sežani, Trojanah in v Ajdovščini. Kolektiv mu je izrekel zahvalo za vse, kar je dobrega storil za podjetje. do Dolenje vasi. Zanjo so porabili okoli 900.000 dinarjev, dejanska vrednost pa je najmanj 5 milijonov dinarjev. Nekaj denarja je prispevala sežanska občinska skupščina, nekaj gospodarske organizacije in občani. Veliko pa je pri tem pomagala JLA, prav tako pa tudi prebivalci s svojim delom. Lani so razširili in asfaltirali cesto od glavne magistrale do Laž, zgradili so nov trans- Najuspešnejši Piran OBALA, 19. marca — Lani so v treh obalnih občinah dosegla za 4 odstotke večji turi. slični promet kot predhodno leto. Zasluga gre piranski občini, medtem ko je turistični promet v koprski in izolski občin' celo nazadoval. Domačih gostov je bilo lani na slovenski obali za 11 odstotkov več kot leto prej, število tujih gostov pa se je znižalo za tri odstotke. Koper in Izola nista dosegla že doseženega obiska tujih turistov. Piran pa je bil uspešen tudi tu, saj se je v tej občini zadrževalo lani 4 odstotke več tujcev kot leto prej. Z. B. RADENCI Dobrote pomurskih gostincev Drevi ob 20.30. uri bodo v zdravilišču Radenska v hotelu Radin pripravili gostinski ples, na katerem bo sodeloval tudi skopski ansambel »Paloma«. Pred plesom bodo v avli hotela Radin pripravili kulinarično razstavo, zatem bodo predvajali film s tekmovanja jugoslovanske barmanske delegacije na Japonskem. Ob 18. uri pa bo v radenski vili Elmina seminar za turistično informativno službo. P. P. formator, kar je tudi veljalo okoli milijon dinarjev. Kakor v teh dveh primerih je tudi v drugih, ki jih je lani urejala krajevna skupnost Senožeče, uspela povezati interese delovnih organizacij, občanov in drugih. Le tako je bilo mogoče urediti nekatere neodložljive potrebe posameznih krajev. Izbrati najnujnejše Morda je prav občutek, n.aj lahko uredijo sami v okviru krajevne skupnosti, navrgel novo kopico želja in potreb. V vasi Otošče potrebujejo transformator, ki ga bodo bržkone zgradili letos. Od te vasi do Razdrtega je slaba cesta, ki terja ureditev. V Ga-brčah je neodložljivo urediti čistilne naprave pri vodovodu, v Senadolah je do glavne ceste slaba pot, potrebne so nove luči javne razsvetljave. V Dolenji vasi se dogovarjajo o asfaltiranju ceste do Potoč. V Potočah terja popravilo vodni hram ter cevovod po vasi. Kopica potreb pa iz dneva v dan bolj sili v ospredje tudi v Senožečah. Nič čudnega, saj je to eden izmed tistih redkih krajev pri nas, kjer imajo več zaposlenih kot pa je za delo sposobnih prebivalcev. Sem se vozijo na delo iz raznih krajev; kar čudno je, da se transportna podjetja že niso spomnila in tu uredila vsaj prepotrebno avtobusno čakalnico in postajališče. Krajevna skupnost meni, da tega letos ni mogoče več odlašati. Novi industrijski obrati v naselju, pa tudi naraščanje prebivalstva terjajo dodatno pridobivanje vode. Nasploh pa kaže, da razvoj tega kraja ne more več naprej brez zazidalnega načrta. Te in druge komunalne potrebe so navedle na misel, da bi se začeli dogovarjati o uvedbi krajevnega samoprispevka. V Senožečah je tudi nekaj zadev, ki presegajo pristojnost krajevne skupnosti. Morda jih zato tako počasi urejajo. Križišče, kjer se odcepi cesta proti Trstu, oziroma Kopru, je dokaj neurejeno. Vsako leto je tu nekaj nesreč. Vendar pa te doslej niso bile dovolj učinkovito svarilo, da bi za sedanji promet ne- mogoče križišče končno le uredili. Veliko hude krvi povzroča tudi neurejena zdravstvena služba. Pred leti je bila tu ambulanta. Zaradi nemogočih prostorov so jo ukinili. Zdaj morajo prebivalci do zdravnika v oddaljene ambulante. Obljube, da se bo to spremenilo, pa ginejo kot spomladanski sneg. Krajevna skupnost Senožeče povezuje občane v interesno skupnost za samoupravno urejanje krajevnih potreb, še zdaleč pa seveda ni taka temeljna enota komunalnega sistema kot jo predvidevajo ustavna dopolnila. Kakor marsikje drugod pa bodo tudi glede tega mnogo kaj morali razčistiti v občinski hiši. V vsebinsko drugačnem obravnavanju krajevnih skupnostih pa bodo tudi Senožeče v praksi še v večjem obsegu dokazale presenetljivo ustvarjalnost samoupravno organiziranih občanov. G. GUZEJ Osemsto let Bovca Pester program proslav in prireditev v počastitev častitljivega jubilanta — Bovški učenci pripravljajo razstavo o zgodovinskem razvoju svojega mesta BOVEC, 19. marca. Po podatkih, ki jih je skrbno zbral naš stalni dopisnik iz Tolmina, Stane Jan, omenja Kosova Zgodovina Slovencev Bovec prvič v neki listini, ki sicer nosi datum 9. marec 1174, vendar je »zadeva« očitno vsaj leto dni starejša. Ta listina govori, da je fevdalec Memblin prodal štiri kmetije iz Bovca osojskemu samostanu na Koroškem. In po tem letu, oziroma letu poprej naš Bovec praznuje letos svojo osemstoletnico. Konec I v*« kupčij na sejmu Na kmetijskem sejmu v Šempetru so kmetje kupovali kmetijske stroje ŠEMPETER PRI GORICI, 19. marca — Na tradicionalnem kmetijskem sejmu, ki je trajal ves prejšnji teden, so nakupili kmetje za več kot milijon 700.000 dinarjev kmetijskih strojev. Kmetijski kombinat je dal kupcem več kot 500.000 dinarjev posojil. Kmetje in kooperanti Kmetijskega kombinata Vipava so med drugim kupili 25 traktorjev različnih velikosti ter več drugih strojev za poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Precej strojne opreme jim bodo lahko dobavili šele v prihodnjih mesecih, ko jo bodo uvozili. V svoji osemstoletni zgodovini so Bovec različno poimenovali. V srednjem veku je 1)11 FUč, Vliz ali Pix (Picis), Italijani so ga prekrstili v Plezzo, še poprej je bil dolga leta Boleč, potem Bovec, medtem ko ga domačini imenujejo Bec (e je polglasnik). Kdaj natanko je bilo postavljeno prvo naselje na prostoru današnjega Bovca, ni dognano. Tolminski zgodovinar Rutar trdi, da je bil Boleč prastara rimska vojaška naselbina, in sicer ob pomembni cesti Podonavje—Oglej ter med Koroško in Istro itd. Zanimivo je, da prav Rutar omenja Bovec in Bovško že z letnico 1106 (13. febr.), iz česar smemo sklepati, da je mestece še precej starejše. Praznovanja in proslave ob tej častitljivi obletnici so se Start že leta 1974? Problem Karlovškega mostu se — končno — približuje rešitvi LJUBLJANA, 19. marca — Karlovški most je eno izmed najožjih prometnih grl Ljubljane in o tem žgočem problemu razpravljamo že več let. Te dni smo zvedeli, da strokovnjaki republiške skupnosti za ceste pripravljajo vse potrebno, da bi bila letos končana vsa predinvesticijska dela, prihodnje leto pa bi že »štartali« z novim mostom čez Gruberjev kanal. Novi 'most bi imel štiri vozne pasove, pomaknjen pa bi bil približno 40 m južneje od starega Karlovškega mostu. Občina, mesto in republika naj bi se letos dogovorili tudi o sistemu financiranja, tako da bi prihodnje leto končno začeli graditi ta težko pričakovani in prepotrebni objekt. Razpravljajo tudi še o varianti križanja med dolenjsko železnico in cesto čez novi most (nadvoz ali podvoz), vrh tega pa bo treba ob tej investiciji porušiti nekaj starih hiš, ki so v napoto. začele ta mesec, in sicer s športnimi prireditvami, prvenstvom Primorske v smučarskih skokih in tekih v Logu pod Mangartom in v Čezsoči ter slavnostnim memorialom, ki bo posvečen 30-letni-ci golobarskih žrtev (1943). Za občinski praznik bodo v Bovcu odprli nov, najmodernejši hotel v naši republiki, novi most v Logu Cezso-škem ter novo šolsko telovadnico v Bovcu. Za te priložnosti so napovedane še številne športne prireditve, med drugimi tudi nastop tolminskih in drugih slovenskih telovadcev, v kulturnem domu pa razstava platen s partizansko motiviko, dela znanih slovenskih likovnikov. Med letno turistično sezono bo v Bovcu stalna razstava partizanske grafike, učenci bovške osnovne šole pa bodo pripravili dokumentarno razstavo o zgodovinskem razvoju Bovca ter hkrati izdali posebno številko svojega glasila, posvečenega obletnici velikega tolminskega punta in zgodovini svojega mesta. Prav tako za turistično sezono so napovedana gostovanja številnih folklornih in glasbenih ansamblov ter slikarska kolonija (extempora). V ta program se vključujejo tudi gasilci (75-letnica obstoja), srečanje šahistov treh dežel: Furlanije, Koroške in Slovenije ter SGP Tolmin, ki bo z gostinskimi in turističnimi organizacijami v počastitev 95 -letnice »Gozdno olepševalne, ga društva« organiziralo olepševalno akcijo za lepšo zunanjo podobo Bovca. In ne nazadnje pripravljajo Bovčani tudi razstavo knjig in izdajo bovškega turističnega koledarja (1974) z zgodovinsko in turistično tematiko. N. L. Samoprispevek — tudi zdomci RIBNICA, 19. marca — V dilemi, ali naj zdomci plačajo samoprispevek ali ne, so se v Ribnici odločili, da bodo vsem gospodinjstvom, iz katerih so člani odšli na delo v tujino, poslali pisma, s katerimi jih bodo obvestili, kolikšen delež samoprispevka odpade tudi na zdomce. Obračunali ga bodo tako, da bodo vzeli za osnovo dohodek-, ki bi ga prejemali zdomci, če bi bili zaposleni v domovini. Pričakujejo, da bodo na ta način zbrali 202.000 dinarjev. J. V. NOVA GORICA i.p. L. K. Novo vodstvo ZMS NOVA GORICA, 19. marca — Na včerajšnji občinski konferenci ZMS so obravnavali varstvo tekočih družbenih problemov ter izvolili novo vodstvo. Predsednik občinske konference bo še naprej Janez Beguš. Na konferenci so ugotovili, da je bila dejavnost občinskega vodstva zadnje leto usmerjena predvsem v krepitev in snovanje novih mladinskih aktivov. Tako imajo sedaj že 52 aktivov v občini. Pri delu so zlasti uspeli aktivi v krajevni skupnosti. Ob tem pa so mladi pokazali precej uspehov v raznih interesnih skupnostih, ter se tudi povezali z mladimi v zamejstvu. L. KANTE Pogrebi danes 9 KOPER: Rudi LosJč, 60-lehni delavec. Pogreb ob 16. uri. Dežurne službe jj, Kinematografij Obvestila Predavanja Kinematografi SPORED ZA TOREK 8. stroj — MD KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film DR. 2IVAGO, ob 18. in 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: ital. barv. film SREČANJE, ob 18. in 20. uri. KINO IDRIJA: amer. barv. film OBRAČUN NA DAN SV. VALENTINA, ob 17.45 In 'JO. uri. LJUBLJANA KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob 16. uri: amer. film VSI MOJI SINOVI. Režija: Irving Reis. Glav. vi.: Edward G. Robinson, Burt Lancaster, Mady Christian, Howard Duft. Ob 18. in 20.15: franc, film VEČERNI OBISKOVALCI. Režija: Marcel Camč. Glav. vi.: Arletty, Alain Cuny, Marie D3a, Marcel Herrand, Jules Berry. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. KINO UNION: »Lelouch, kompletni avtor filma, brije norce iz politike, ki je vse prej kot demorkatič-na . . .« Franc. barv. VV satirična komedija AVANTURA JE AVANTURA. Režiser: Claude Lelouch. Festival — FEST 73! Glav. vi.: Lino Ventura, Ja* ques Brel, Charles Denner, Johnny Hallyday in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.15 ln 'JO.30. Zvišane cene! OD JUTRI PRF^PROPVTA ZA XX. KABARET »POD PAVLI- HOVO MARELO« — HUMOR, • GLASBA, MODA. Sodelujejo: Marjan Kralj, predvidoma Beti Jurkovič, Astra z mini-modno revijo. Predpremiera francoske barv. komedije KAKO SKRITI MRTVECA z neponovljivim Louis- de Funesom v glavni vlogi! KINO KOMUNA: 20 tisoč gledalcev doslej — slovenska barv. WS ljubezenska drama LJUBEZEN NA ODO-RU po noveli Prežihovega Vo-ranca. Režiser: Vojko Duletič. Producent: Viba film, 1973. Glav. vi.: Met j a Franko, Iztok Jereb, Aleksander Valič. Fotografija: Mile de Gleria. Kratki film! Predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri. Ob 10. uri MATINEJA amer. barv. CS ljubez. drame z Ingrid Bergman in A. Quinnom SPREHOD V POMLADNEM DE2JU. Zadnjikrat! KINO SLOGA: danska barv. WS komedija OLSENOVA TOLPA. Režiser: Erik Balling. Glav. vi.: Ove Sproge, Morten Grunwald, Poul Budgaard in drugi. Tednik št. 11. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Zadnjikrat! KINO VIČ: ital.-amer. barv. CS pustolovski vestern LOV NA ZAKLAD. Režija: Tonino Ricci. V glav. vi.: Mark Damon, Stan Cooper, Rosalba Nori ln drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SISKA: Karl Malden. Chris Mitchum, Raf Valone in drugi v amer. barv. V V filmu — k^minalki POLETNI MORILEC. Režiser: Anthonv Isasi. Tednik št. 10. Hrvatski podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predvidoma zadn j ikrat! KINO SAVA: FILMSKE USPEŠNICE 71-72: PLAVI VOJAK, amer. barv. CS vojni vestem. Režija: Ralph Nelson. Igrajo: Candice Bergen, Peter Strauss in drugi. Tednik Št. 9. Predstavi ob 17. in 19.15. Zvišane cene! Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstav. KINO KRI2ANKE: amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE. Režija: Phil Carlson. Igrajo: Dean Martin, Sharon Tate, Elke Sommer, Nancy Kwan, Nigel Green. Naj-novejši film iz serije zabavnih dogodivščin agenta Matta Hel-ma, ki se je gledalcem priljubil že po prvem filmu. Predstava samo ob 17.30. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: ob 16. uri: amer. barv. risanke TOM IN JERRY — VELIKA PARADA, danes zadnjikrat! Ob 18. in 20. uri: amer. filmska drama DIVJAK. Igrajo: Marlon Brando, Mary Murphy, Lee Marvin. Zadnjikrat! Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Mladinski center Zgornja Šiška Je odprt od 16. ure dalje. Na razpolago sta MINI CASINO in BIFE. INFORMATIVNI URAD ZA MLADINO bo normalno deloval od 17. do 20. ure. ŠPORTNI PARK KODELJ EVO SAVNA VSTK je odprta v torek in četrtek za moške in v sredo in petek za ženske — vsakokrat od 15. do 21. ure. Enkratni obisk velja 15 din, blok za petkratni obisk pa 60 din. Športnim skupinam je savnanje na voljo za 80 din. Pojasnila in rezervacije po tel. 316-577. KEGLJIŠČE je odprto od 9. do 23. ure. NAMIZNOTENIŠKA DVORANA pa od 9. do 2?. ure. Pri blagajni dobite tudi loparje, žogice in copate. Pojasnila in rezervacije po tel. 323-747. DRUŽABNI PROSTORI DRK SLOVAN so odprti od 15. do 22. ure. IGRALCI TENISA, člani in nečlani DRK Slovan! S 1. aprilom začenjamo teniško sezono na asfaltnih igriščih, ki bodo odprta od 7. do 21. ure, v maju pa na treh obnovljenih oziroma novih peščenih igriščih. Polletno članarino DRK Slovan za igranje tenisa v višini 200.— din lahko vplačate v klubskih prostorih vsako dopoldne od ponedeljka do petka, v sredo in petek pa tudi popoldne od 16. do 18. ure. Pojasnila po tel. 322-144 in 317-503. Vabimo tudi nove člane, toda število članstva je po sili razmer omejeno, zato z vplačevanjem članarine, ki jo bomo zaključili 1. maja, pohitite! 03 O ZAVOD K, ING.STANKA g BLOUDKA g LJUBLJANA K CELOVŠKA HALAR CESTA HALA TIVOLI: letošnja drsalna sezona gre h koncu. Danes zvečer vas vabimo na zadnje torkovo večemje drsanje od 20. do 22. ure za štiri dinarje. Potem boste lahko drsali še jutri dopoldne od 10. do 12. in zvečer od 21. do 23., če ste starejši od 24. leta, seveda. ZLATI KLUB: pričakuje danes ob 8., 10., 12., 15., 17. in 19. uri ženske. ZLATI KLUB vam je pripravil NOVO FORMULO SVEŽINE IN DOBREGA POČUTJA. Vsa pojasnila in rezervacije po tel. 317-468. Delovne in športne organizacije imajo posebne ugodnosti pri najemu ZLATEGA .KLUBA za rekreacijo svojih članov. Sfopofof:«! Pomlad Je obdobje ljubezni, spoznavanja tovarišev, veselja do vsega lepega. Mladi v tem času iščejo družbo drugih. To vse vam omogoča STOPOTEKA. Od danes dalje je POMLAD V STO-POTEKI, k*»r pomeni, da imajo ob torkih, sredah in četrtkih, ko je STOPOTEKA odprta od 20. do pol enih, dekleta 50* % popust na ceno 10 dinarjev, poleg tega pa bomo te dni delil! tudi brezplačne vstopnice za obisk STOPOTEKE. V petek, soboto in nedeljo pa bo STOPOTEKA odprta kot doslej, od 20. do 1. ure, vstopnina za vse 10 dinarjev, izjemoma v soboto 15 din. Mlajšim od 18. leta vstop ni dovoljen! LJUBLJANA 12.00 Glasba; 12.25 Poročila, obvestila; 12.33—13.00 Aktualnosti: uvodnik: FSPN po izredni skupščini — Komentar uredništva: Kladivo — Iz mednarodnega študentskega gibanja; 16.00—18.00 Top albumov; 16.05—16.13 Poročila, obvestila; 17.00—17.05 Literarni zalogaj; 17.30 Poročila. Predavanja Nič več ponoči V izolski Mehanotehniki bodo že letos odpravili nočno delo žensk - Rešiti še nedeljsko varstvo otrok - Prevoz IZOLA, 19. marca. V izolski Mehanotehniki se intenzivno pripravljajo na ukinitev nočnega dela žensk v tej tovarni. Pripravili so že konkreten program, po katerem bodo odpravili nočno delo v proizvodnji že letos poleti. Nov umik, po katerem naj bd se začelo delo v proizvodnji, predvideva nepretrgano delo čez dan v treh izmenah. Vsaka izmena bo delala tri dni dopoldne, tri dni popol- Obisk iz Kraljeva MARIBOR, 19. marca — Predstavniki občinskih konferenc SZDL Kraljeva in Maribora so se sporazumeli, da bo delegacija občinske konference SZDL Kraljevo obiskala Maribor in se seznanila z metodami in načinom delovanja organizacije SZDL v Mariboru. Sekretar občinske konference SZDL Maribor Gorazd Mazej je predlagal Kraljevčanom, da bi njihova delegacija od 28. do 30. marca obiskala Maribor. M. K. dne, trije dnevi pa bodo namenjeni oddihu. Tak delovni ciklus ne bo upošteval prostih sobot in nedelj. Cas proizvodnega obratovanja bo zaradi ukinitve nočne izmene seveda krajši. Da ne bi zaradi tega padla proizvodnja, bodo morali proizvodni delovni čas do skrajnosti izkoristiti. To bo mogoče tako, da bo služba vzdrževanja in priprave dela opravila vse svoje delo že ponoči, proizvodno delo pa bo teklo čez dan brez prekinitve. Pred odhodom na novi delovni čas v proizvodnji pa morajo v Mehanotehniki rešiti še nekatera odprta vprašanja. Predvsem bodo morali okrepiti službo vzdrževanja, poskrbeti bodo morali za otroško varstvo ob nedeljah ter ob sobotah in nedeljah Slovensko geološko društvo vabi na predavanje inž. V. Kleina lz Zagnetaa »Prikaz morfostonjfctumiih odnosa na področju Julijskih 1 Savinjskih Alrpa«. Predavanje ho drevi Ota 18. uri v sotai 208 na .A^kerVe-vl c. 20/11. &490-P Z vso paro Trbovlje: večja proizvodnja v termoelektrarni, v novem in starem objektu TRBOVLJE, 19. marca. V novem trboveljskem energetskem objektu naj bi ta mesec proizvedli 53 milijonov kilovatnih ur električne energije, pa tudi v stari termoelektrarni bo bržkone proizvodnja večja. Sicer so imeli prejšnji teden manjšo okvaro na napravah, ki pa so jo kmalu odpravili. Stara trboveljska termoelektrarna je že skoraj odslužila, kljub temu pa njena proizvodnja v teh kritičnih tednih vsaj deloma ublažuje pomanjkanje električne energije. Kolektiv trboveljske termoelektrarne sodi, da bi jo kazalo obnoviti oziroma urediti v njej naprave na plinsko obratovanje, za kar že imajo tudi investicijski program. Zaloge premoga v trboveljski termoelektrarni so prejšnji petek znašale okoli 24.000 ton. To je za šestdnevno pro- izvodnjo, vendar zasavski rudniki vsak dan izpolnjujejo vse svoje obveznosti do termoelektrarne, zato pričakujejo, da bodo utegnili do konca marca uresničiti proizvodni program, ki predvideva, da bodo samo v novem energetskem objektu proizvedli 53 milijonov kilovatnih ur električne energije, večja pa bo proizvodnja tudi v starem energetskem objektu, če seveda ne bo prišlo do kakšnih novih okvar, zaradi iztrošeno-sti. M. VIDIC zagotoviti delavcem možnost prevoza. Vprašanja otroškega varstva in prevozov na delo bodo skušali rešiti z dogovori z vzgojno-varstvenimi ustanovami ter podjetjem Slavnik iz Kopra. Računajo, da bodo ta nerešena vprašanja lahko uredili že v naslednjih mesecih, tako da bodo nočno delo dokončno odpravili in prešli na nov umik v proizvodnji že v drugi polovici letošnjega leta. J. KLANJŠČEK Ptuj: novo mladinsko vodstvo Na občinski konferenci ZMS Ptuj so ponovno izvolili za predsednika Zvoneta Masten a, za sekretarja pa Dušana Čurina. Na seji so tudi sklenili ustanoviti štmrj specializirane konference mladih: iz delovnih organizacij, srednjih šol, osnovnih šol }n iz krajevnih skupnosti. F. F. Povezava! Z zbora volivcev v Bohinju — Lastniki vikendov naj bolj sodelujejo v KS BOHINJ, 19. marca. V navadi je že, da skoraj v vseh letoviških krajih prihaja do nesoglasij med občani teh krajev in lastniki letnih hišic. Razlogov je več, v glavnem pa so v tem, da ti ljudje ne sodelujejo pri komunalnem urejevanju krajev. Ni jim do tega, da bi prispevali k urejanju cest ia potov, da niso zainteresirani za cestno rasvetljavo, da se kaj radi obkrožujejo z ograjami, tako da niti ni možno pluženje ali odvažanje smeti in podobno. Vrsta takih »problemčkov« je, ki jih zdaj občani vse bolj urejujejo sami ali s pomočjo krajevnih skupnosti ali tudi ponekod s turističnimi društvi. Vse to povzroča nesoglasja, ki se kažejo skorajda na vseh posvetih, sestankih ali zborih volilcev v teh krajih. Nimajo pa prav lastniki vikendov, ki se na to vse ne zmenijo ali celo mislijo in so prepričani, da jim domačini ne privoščijo njihovih počitniških hišic. Ne — vsakdo ra- zume, da si želijo mnogi, ki imajo možnost, ob nedeljah ali v počitnicah zapustiti mesta in iskati počitka v naših letoviških krajih. Zato je edini izhod — sodelovanje in zato so predlogi, ki smo jih slišali v Bohinju na zborih volilcev in tudi na posvetu občanov, da naj bi se tudi lastniki vikendov organizirali in poslali svoje zastopnike v krajevne skupnosti. Tako bi lahko skupno premagovali vse težave, pomagali bi lahko tistim, ki žele uvesti red v vasi in naselja in seveda tudi priložiti kak dinar za to, da bi živeli v bolj urejenem okolju po zgledu občanov, ki tako delajo že nekaj let. B. BENEDIK Temelj: skupni interesi Ekonomisti na obali: pozornost novim družbenoekonomskim odnosom KOPER, 19. marca — Društvo ekonomistov obale je ugodno ocenilo sedanja prizadevanja za združevanje gospodarskih delovnih organizacij na obalnem območju. Ob tem pa so ekonomisti poudarili: združenje ne sme biti formalnost, za katero se skriva nasprotovanje vsebinskemu uveljavljanju ustavnih dopolnil. Potem, ko so se seznanili s pripravami za združitev nekaterih gostinskih podjetij na obali (referendum o združitvi bo 27. marca), ter s pripravami za združitev trgovskih podjetij na obali, (ki naj bi se združila do junija letos), so člani društva ekonomistov poudarili, da priprave niso bile racionalne. Ocenili so, da obravnavajo dokumenti v obeh primerih predvsem nove organizacijske oblike združenih podjetjih, premalo pozornosti pa je bilo posvečene gospodarskim analizam, na podlagi katerih bi lahko jasneje opredelili cilje združevanja v teh dveh panogah Izhajajoč iz nekaterih neuspelih oblik združevanja gospodarstva na obali v preteklih letih, so ekonomisti ziasti poudarili, da mora temeljiti združevanje predvsem na tehnoloških in ekonomskih skupnih interesih, zaposlenim pa mora zagotoviti socialno varnost. J. KLANJŠČEK Kandidati za mariborsko mladinsko vodstvo Občinska konferenca zveza mladine Maribor je dala v razpravo kandidatno listo za novo mladinsko vodstvo v Mariboru Kot kandidata za predsednika predlagajo Zmago Gselman za sekretarja pa Petra Marendiča. Za sekretarja centra mladinskih organizacij in klubov predlagajo Janeza Zadravca. M. K.