iWtRca««n «•««&&* «J*««« «*a»g Posamezna Številka s » 1 krono. £ O O □ FOŠTNENA. PAVSAX.ITJ A.JSI A. O O O |“" i« ib (»ru iik««, 18. ari fe am»tt »Mlodnjeg* d n« l*i »U— 180 k, potlettjc 90 K, WtrU«t!i« ift m«fleč«o II &• aogGVorn, Pri v»£krftUB. ob)»v> pcpuai. m ifti apran .TABORA*, UA&IB0&, Joriiem eliea ilw. C Mlimm teto: H. Maribor, torek 1. novembra 1921. Posamezna številka j 1 krono, monfirto M «mi * Wmt- Wra, JutiAm <0. iu «, ». u4-itrafjik Talini latarofc. H. SJft, DnUVl m nh;j* • iviiM •lisi H. «. »rilHij«, fonm. 1T*to. IM bi. 34. BUt) ^tMCMkoni t»-** Mo. U.m V« mw9$U» kn« M tul «idn. — feok«pi«t m m mn&fo* Številka: 247. %am razds!ite¥ d žave. Os, okoli katere se suče vse kleri-tolno in njemu sorodno hujskanje prot* ^nji vladi in strankam, iz katerih je sestavljena, je t. zv. — centralizem. Naši ^ftikalci, ki so bili v Avstriji vedno sfoge dunajskega centralizma, so poslali v s»obodni naši narodni državi naenkrat 3v1oncmisti. Poprej, ko smo bili m* ^ovenci del držsve, sestavljene iz vseh žgočih narodov, pripadajočih celo trem v?likim evropskim rasam: Germanom, ^OKianom in Slovanom, se niso ogrevali 18 avtonomijo in nedeljivost Slovenije, jim je bilo docela tuje. Takrat jim Slovenstvo ni bilo v nevarnosti, tyub temu, da nam je dunajski centralen potujčeval kos za kosom naše Nemcev se takrat s svojim .Drang Sflden* niso bali, boje pa se danes toetov Srbov ter jih je groza pred „srb ^iw potujčevanjem* že, če se uče naši-^ovenskt otroci slovansko cirilico. Za to **htevajo za Slovenijo avtonomijo in Nedeljivost ter hujskajo proti centralizmu. Centraliiem, v pravem smislu te besede, za današnji socijalni razvoj evropskega ljudstva brezdvomno ni primeren sistem in če bi sedanja naša vlada nameravala »riniti naši državi tak ^Atralizem, bi bila breadvomno vredna ®®Mtrejše graje. Toda istotako, kakor strogi centralizem za dandanašnje prilike, tako tudi stroga decentralizacija, država, ki noče propadati ter zapraviti *voje razvojne moči, kakor tudi notranjega in zunanjega ugleda, se ne sme Izdati na milost in nemilost odločilnim poedinib heterogenih pokrajinskih ali celo plemenskih delov, temveč ®*oi8 imeti nad njimi oblast najvišje in* *U*te, brez katere odobrenja se ne sme *?oditi nič splošno važnega. Na drugi *lrani pa ne sme s svojim sistemom Oprave oteževati ali celo ovirati razvoj-**ga dela poedinih pokrajin. Istotako Pa tudi ne sme poznati napram tem ^oedioim pokrajinam niti protekcije, niti *»postav!jenja. Strogi centralizem je *edno v nevarnosti, da Čeprav včasih *evede ali nehote — zabrede v pristranske simpatije in antipatije napram polnim delom. Sistem, za katerega se je odločila ^Sb sedanja vlada in ki je prodrl tudi v ustavodajni skupščini ni ne popolen Jtentraliiem, ni popolna decentralizacija. *a sistem je kompromisna sredina med Obema ekstremom*. Sistem ene same ^nkalne vlade kot najvišje državne in-^nce in njej podrejenih, toda kljub fcmu v svojem lokalnem udejstvovanju ''tonomnih pokrajinskih oblasti, je sposoben, da prepreči obenem nesrečo cen-^»lizma in decentralizma ter daje tako Najuspešnejšo možnost zdravega in plo-5®nosnepa razvoja tako države kot celota pokrajin kot poedinih delov. Razdelitev države na oblasti in sicer večje Število oblasti, nego je bila ***deljena po nesistematičnem historič-razvoju pa je potrebna prvič že iz Sestavnega vzroka, da padejo enkrat 2n vselej one krivične meje, ki so jih •»stavili tujci, ne da bi nam hoteli Pred rešitvifo madžarskega vprašanja. Madžarska odstavi kralja Karla in njegovo rodbino. — Položaj se boBjša' ‘ TIP Dunaj, 31. oktobra. Iz Pari2a Doročajo, da bo madžarsko vprašanje rešeno v par dneh. Veleposlaniška konferenca je v glavnem odobrila zahteve male antante ter bo z vso silo pritisnila na budimpeštansko vlado. Kakor se za-tritije v dobro poučenih krogih je bu-dimpeštanska vlada pripravliens izpolniti zahteve male in velike antante ter odstaviti kralja Karla in njegovo rodo* vino, ne glede na to, da se Karl sam noče odpovedati prestolu. V teku so tudi že priprave r?di izročitve kralja Karla, ki bo interniran v kraju, ki ga bo določila velika antanta v sporazumu z malo. TIP Beograd, 31. oktobra. V tukajšnjih vladnih krogih se zatrjuje, da se je zunanjepolitičen položaj zdstno izboljšal, tako da ne obstoja nobene neposredne nevarnosti več. Gotovo je tudi, da je v madžarskem vprašanju zasigurart uspeh. Izpolnjene bodo vse zahteve, ki so bile stavljeni Madžarski v tozadevni noti male antante; težkoče so nastale edino radi odškodnine za mobilizacijo, katero zahteva naša država od Madžarske. LDU Praga. 30. oktobra. V petek zvečer so poselili ministrskega predsednika in ministra za zunanje posle dr. Beneša diplomatski zastopniki entente, Clerk,; Couget in Bordonaro. Dr. Beneš se je z njimi delj ,časa razgovarjal o dogodkih na Madžarskem ter o češkoslovaški intervenciji in o intervenciji male antante. Ententni zastopn ki s predložili sklep vel ke antante in veleposlaniške konference in so podrobno razložili stališče svojih vlad. Mmistiski piedsednik je s posebnim ozirom na položaj na Češkoslovaškem in na dogovor a vladami male antante razložili, kake korake namerava Ce-koslo vaška ukrenili. Razprave se nadaljniejo. TIP Bini, 80. oktobra. Včeraj se je vršil tu ministrski svet, ki je sklenil, da Italija odobrava zahteve male amanie po hkvidac ji habsbuiškega vprašanja na Madžarskem. Istotako odobrava Uidi zahtevo po razorožitvi Madžarske pod nadzoistvom male antante, kateri se bo pridi už la tudi Italija. OKU Pariz, 30. oktobra. Današnje tukajšnje časopisje se peča na uvodnih mestih z avanturo razkralja Karla na Madžarskem ter ga ostro napada. Obenem pa zahteva, da se madžarsko vprašanje čimprej -medi. TIP D u n a j. 31. oktobra. Karel, Ota in njuni pomočniki se nahajajo v samostanu Tihany pod strogim nadzoistvom Horthyjevih straž, kakor tudi zastopnikov antante. Kongres jugoslovenske demokratske stranke. TIP Beograd, 30. < ktobra. Danes je bil ob ogromni udeležbi nad 10(J0 delegatov iz vseh delov države olvorien glavni kongres demokratske stranke. Med referenti je poioCal prvi Ljuba Davido-v č o zunanjem položaju, Sv. iozar Pri-bičevič o notranji pol tiki, Voj« Veliko-vič o finančni situaciji države in poslanec Angielič o kmetb-čitili tudi med delegati teh držnv. tako da so sktipna posvetovanja nsno ojtro-»,ena. Nnjpreje se bo razpravljalo o zahtevi Keke da sevjo kot na-led-lveno djžavo tudi pripusti na to ktnif renco. Strašen vihar na Dunaja. LDU D u u a , 30. oktobi a. V noči "d sobote na nedeljo je divjal na Du-naiu vihar, ki je napravil mnogo škode na poslopjih. Skoda ac ceui na več milijonov. Hrvatske zajednice in so imeli nato skupno sejo. na kateri so sklepali o bodočem postopanju hrvatskega opozicijo-nalnega bloka. Od štirinajstih je bilo zborovanje končano, nakar je okoli 300 prisotnih zborovalcev manifestiralo pred vseučiliščem, kjer so se potem mirno razšli. Zavezniki in nemški protest- LDU Ber.Iin. 30. oktohra, (Wolffov urad) Na noto nemške vlade od 27. t m. glede določitve gotenješlezilske nieje so odgovorili zavezniki, da se ne more priznat, da bi na temelju čl. 88 ver-ailieske mirovne pogodbe, sklenjena odločitev vsebovala kako kršitev pogodbe. Protest nemške vlade torej ni utemeljen. Zavezniki jemljejo noto nemške vlade na znanje, da se bo ravnala po vseh odredbah odločitve z dne 20. okt. 1.1. Občinske volitve v Zagreba. TIP Zagreb, 30. okt. Mestni svet je razglasil, da se prihodnji teden razgrne volilni imenik za bodoče občinske volitve. Sedaj pa se je to odgodilo za kasneje. Mesto Aleksandrovo na Krka. TIP Zagreb, 30 oklobia. »Službene Novine* ebiavljajo sklep občinskega sveta na Puntu na otoku Kikn, da se to me^to od-lej na-ivaj .Aleksandrovo*. Li-t objavlja tdlok vlade, da se ta sklep ob-^ii^kega a>eta jemlie na zaanje in |>o-tijuje. tem koristiti v avtonomizem smislu nego <3a bi nas, brate ene krvi, raadeiiH in oddelili enega od drugega ter tako preprečili ožje medsebojno spoznavanje* ki bi nas lahko privedlo do spoznanja skupnosti ter nss tako vzgojiti za tuf? državi in njenim interesom nevaren, velik in močan narod. Te meje morajo danes pasti že samo radi tega, ker so spomin naše nekdanje sramotne snžnosti. Drugič pa ima razdelitev na večje število pokrajin, ne glede na stare Siisto-lične meje tudi še drugo korist, ki je neprimerno velike važnosti. Kakor je namreč škodljiv centralizem državi kof celoti iz raino poprej navedenih vzrokov, med katerimi sta simpatija in antipatija, protekcija in zapostavljanje poedioJh delov centralizirane države glavni točki, tako je škodljiv centralizem poedinih prevelikih avtonomnih pokrajin v državi, ker so tudi tu dani vsi predpogoji za ono zapsljivo možnost protekcije in zapostavljanja. Da je to res, nam dokazujejo že dovolj bridke skušnje pri nas v Sloveniji, k jer ima Ljubljana kot sedež velike centralizirane avtonomne pokrajine vse, Maribor kot njej brezpravno podrejeno mesto pa —.nič! Enako pa se godi poedinim mestom z delom ozemelj na Hrvatskem, v Bosni, v Srbiji itd. Kdor hoče torej, da se bo razvijala lahko država neovirano od poedinih avtonomnih edinic in nasprotno, da se bodo lahko razvijale te poedine avtonomne edinice neovirano od države in druga od druge ter da bo prišel vsak del ozemlja v državi svobodno do svobodnega razvoja in do svobodne besede, ta mora brezpogojno pristati na upravni sistem, katerega je izdelala sedanja vlada in katerega je sprejela tudi mstavodajfta skupščina. Mariborska oblast. V naši Vidovdanski ustavi predviden načrt za razdelitev države v samoupravne edinice je izdelan in bo te dni predlo-1 žen plenumu parlamenta. V tem načrtu, po katerem se razdeli naša država brez ozira na sedanje historične meje, na 26 čisto novih samoupravnih oblasti, je predvidena tudi delitev Slovenije. Dosedanja pokrajina Slovenije se po tem načrtu razdeli v dve samoupravni oblasti, v ljubljansko ln v mariborska Sedež ljubljanske oblasti bo Ljubljana, sedež mariborske pa Maribor. To je posebno za nas, za Maribor in za ozemlje bivSe spodnje Štajerske ve-levažen sklep, eden najvažnejših v zgodovini Maribora sploh. Doslej je bil Maribor vedno podrejeni mesto, poprej Gradcu, sedaj Ljubljani; bil je prbvinci-jalno mesto brez vsake večje upravno-politične važnosti, kakor recimo majhna mesta Ptuj, Celje, ali na Kranjskem Kranj, Tržič, Novo mesto itd. Po razdelitvi Slovenije v dve avtonomni oblasti, postane Maribor važen upravno-političen center. Tu bo sedež oblastnijske vlade in uprave, tu bo zborovala od ljudstva mariborske oblasti po svobodni, enaki in proporčni volilni pravici izvoljena oblastna skupščina. Tu se bo osredotočilo yse upravno, (politično, kulturno in javno življenje in s tem vred naravno, tudi gospodarsko. Z eno besedo, Maribor bo postat pravo središče skoro vse bivše spodnje Štajerske, Mežiške doline in Prekmurja, mesto, popolnoma enakopravno drugim mestom naše države, ki bo s svojo oblastjo podrejeno samo indirektno Beogradu, to je, centralni vladi. Pomena te pridobitve danes še niti ne moremo oce niti, spoznali ga bomo komaj sčasoma. Ker sir,o s tem načrtom še takorekoč dobili v roke pravico soodločevanja pri razmejitvi naše mariborske oblasti, je torej tudi naša dolžnost, da pazno motrimo nadaijno tozadevno delo, da ne bomo po tem naenkrat postavljeni pred gotovo nespremenljivo dejstvo. Pred vsem je treba razščistili vprašanje razmejitve na jugu, napram ljubljanski oblasti, kjer nam jemlje -vladin načrt ves politični okraj Brežice, razen majhnega dela sodnega okraja Kozje ter sodni okraj Laško. Jstotako pa je važno tudi vprašanje Dolnje Lenda-ive, ki ima po vladinem načrtu pripasti varaždinski oblasti. Delitev Prekmurja gotovo ni umestna in zdrava in zato bi bilo treba nastopiti z vsemi silami, da se Prekmurje v celoti, kakršno jc danes, iprideli mariborski oblasti To pa je delo tako naših zastopnikov v parlamentu, kakor tudi vseh lokalnih faktorjev, a pred .vsem ljudstva samega. Tu ne smejo igrati glavno in odločilno ulogo interesi poedin-cev, temveč volja ljudstva, za katero gre, seveda, če se ta volja da kriti s pravičnimi interesi države in ni naperjena iz. tega ali onega nepoštenega namena proti njim. Neoziraje se j>a na la še odprta in sporna razmejitvena vprašanja, bo mariborska oblast gotovo ena najboljših, ker bo lepo zaokrožena in je bila tudi že po svoji preteklosti večinoma enoten kompleks. Vsled česar tu notranja izgradba in organizacija ne bo težka, ker si interesi poedinih delov oblasti ne bodo Hikjer nasprotovali. V tem oziru bo mnogo na boljšem, kakor pa n. pr. ljubljanska, kjer so interesi Gorenjske n. pr. precej različni od interesov Dolenjske in obratno, imela pa bo mariborska oblast naravno tudi svoje težkoče in te težkoče bode tvorila največ prometna organizacija. V tem oziru bo čakala novo oblast važna naloga, da uredi ves promet v oblasti v znamenju novih samoupravnih mej. Dan uresničenja naših najtoplejših želj torej ni več tako daleč, za to pa je treba, da se za ta dan tudi pripravimo, da nas ne bo prehitel. Treba je, da že sedaj mislimo na namestitev novih oblastnij-1 in slepomišenja jj Barošetn s strani skih uradov, obastnijske skupščne itd. ToTta*'ie je bilo že dovolj je naša naloga, katero zanemarjati bi bil velik greh, ki bi se nedvomno prej ali slej maščeval. Narodni dom, L nadstr. posluje ob nedeljah od % 10.— Vjll. ure in ob četitkj}* od 5/320. ure •Konferenca nasledstvenih držav v Portorose. V soboto je bila otvorjena tranja in zunanja politika. * Albanija prosi poročajo iz Londona, zaprosila pri antanti ' groženju njenih mej vije in Grči j . Uhogi „ pomoči! Kakot je albanska vlada za pomot proti s strani Jngosla-ne je ultimatom, kalnega namerava poal >ti mala antanta Madžarski brezpomemben, ker je že ,v svoji tozadevni noti '.ahtevala od budunueštan-ke vlade odstranitev Karla in njegove rodbine, če ^e to izvrši z njegovim privoljenjem ali ne. Kakor se veh, dosle| na to še ni ristaL Radi madžarske vojske je sklenila konf. renca. da bo strogo pa iia na o, da se razpusti in razoroži ter bo pri tem upoštevala rade volj« tudi nasvete male antante. Kar se t č« odškodnine, katero naj bi plačala Malžar-ka maii antanti radi mobilizačmh stroškov, je onfi renea mnenja, da M;>džaiska ni v Poitorose v Istri konferenca nasled stvemh držav bivše avstroogrske monar hije. Na tej konferenci so zastopane Italija, Jugoslavija, Romuniia, Midž^rska Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Ffan cija in Anglija. N^meo konference je urediti ona skupna vprašanja, ki st ostflla vsled razpada Avstroogrske doslej še nerešena. * Pred abdlkdio kralja Konstan tirsa. Po vesteh iz Sviče je grški ministrski predsednik Gunaris pri svoiem zadnjem posetu v Pariza izjavil, da b: v kratkem izposloval, da se bo k ral Konstantin zopet odpovedal prestolu; * Švica in cesar Karl. K vestem časopisja, da bo antanta protestirala on švicarskem zveznem svetu proti temu, da ni dovoli poskrbel za nadzorstveno straženie cesarja Karla, izjavlja zvezni svet, da za to ni prejel od nikogar no benega mandata in da se v ostalem nima nihče pravice vmešavati v popolnoma notranje zadeve švicarske azilne pravice. * Grof Karo!yi pri češkoslovaškem konzntu. O priliki proslave osvooo te ija Cehoslovskov, -28. t. m., ki se je vrnila pri češkoslovaškem konzulu v Splitu, je posetd konzula tudi v bližini Sidita bivajoči grof Karolyi ter ga zaprosil, naj sporoči predsedniku Masa-ryiti,- n«f se požuri in ne zamudi zadnje prilike, ke* se pozneišim prošnjam nikakor ne b® mofc>lo ug »d i ti. Pripominja >e tudi, č& Trenutek sem premišljeval, potem sem se spomnil na oni malenkostni doživljaj nn s štiriletno punčko________________ II. Nekoč, ko sem sedel v družbi štirih »kar pojdimo!« Kaj pa, če skočijo ropa- znancev, sem tako mimogrede omenil: rji izza grmovja in nas bodo hoteli umoriti?« »Nič se ne boj. Morda nas pa ne bodo umorili.« Zdrsnil sem s klopi na pesek, skril! »Te dni odidem na Krim,« Jelena Nikolajeva pravi: »Je-li mogoče? Tudi jaz sem pripravljen na pot tjakaj. Kdaj odidete?« »Koncem tega tedna.« glavo med dlani in zajokal: I »Moj bog! Jaz ravno tako! Ali greste »Jaz se bo-ojim, bo-ojim! Oni me bo- preko Odese ali naravnost?« do umorili —« Globoka nežnost se je zalesketala v vstal in mi po strani namignil, naj ni* sledim. »Kaj je?« — sem ga vprašal, ko stnO stopili v drugo sobo. »Ali si ti vendar popolnoma znorelf moj dragi!------------Zakaj si si obesil pa vrat to žensko?« »Saj je vendar jako srčkana, ali mar* ne?« »Toliko slabše! Potovati s srčkano žensko?!« Glas njegov je preroško zazveneh »Ne boš imel zase prostega niti dncvSI« niti ure! Njen lakaj boš, njena sobaric* sluga, postrešček. Moral jo boš krmiti iO napajati Odgovoren boš za vse njene pozabljene stvari, za vsako zamudo vlakov, za pomanjkanje prostora, za to, da pri oknu vleče, ali za to, da bo prevcC vroče. Zgodaj zjutraj boš moral Iskat! punčkinih očeh. Dolgo me je gladila s šibko, drobno ročico po glavi, potem me je potrepljala po glavi in pokroviteljsko »To mi je vseeno. Grem lahko tudi čez mil° in zobni Prašek, ki ga je nekje po-Odeso.« zabila in tekati na kolodvor po čaj. Po- »Izborno. Potem gremo skupaj Bo ve- noCi boš moraJ stati na straži’ da bi nikclS selejše. Potovanje je za samotno žensko ne vstopiI v njen kupe, popravljati ji boS tako ali tako — strašno neprijetno — « moraI odejo’ s katcr0 bo ‘)okr'ta In ki Poklonil sem se: |b° vsak trenu‘ek. zdT*f* "a,tla- 0b ~ , _ rih zjutraj jo bodo pričeli boleti zobje K* . »Zelo sem vesel. Smatrajte me za svo- ti boš moral tekati za kakim sredstvom; »To ie seveda strašno veselo fn d u 1 -i!n*V tren“tku me to ime,° ,ega u l a** ! proti temu-----------Za prtljago boš moral ' ' ' tem 1 , Haihrž zelo rado v svojem detinskem Moj prijatelj Perepletov se je pričel samo ob sebi umevno skrbeti tl — Z* ago r- srčku jj1606 vel*kega, strahopetnega, nervozno gibati na svojem sedežu. Pomi- svojo in za njeno — sobe v hotelih boS i slabega človeka-------------. Predstavljalo lovalno me je pogledoval, čez nekaj časa I moral preskrbeti ti zase in za njo tn 9©- hko mislim!« njal. Maribor, i. novembra 1921. I * , Se inara odslej vsak begunec, ki je ita-Ht»"nski državljan, pismeno obrniti na italijanski konzulat v Ljubljani zs potni ,j Ksi, ki ga naše oblasti potem le vidirajo. *er dosedanjih propttstoic ne sinejo več izdajati. — Srebrno poroko praznujeta da-fres v Ljubljani naš znani prvoboritelj jugoslovenstva vseučiliški profesor in pi-Sfcteli dr. Fran Ilešič ter njegova sopro J»a Aoa, rojena Kraljeva iz Kanala ob Soči. Srebrnima poražencema na mnoga letal — Avtonomistično iziavo *kaltur-nih delavcev" so na svojem zborovaniu v Ljubljani prošli pete* odklonili z 32 moti dvema glasovoma sloveasni zdravniki. — Konjisarljata železniške polici e sta bila na ukaz ministrstva u-»tanovliena v Celju in v Piu o. Ona komisarijata železniške obmejne policije v Mariboru. — Same mor Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu se je ustrelil v levu sence bivši glasbenik ter sedanji verižni« Josip -Jančar, doma iz St. Vida pri Ljubljani Jančarju ir zadnjem času njegovi titovski posli riiso več uspevali, kar ga je tako potrlo, da je šel prostovoljno v sm it. — Smrtna Kosa. V noči od petka tia sob< to je umrl v Celju znani opal Prane Ogradi. Ogradi je bil vedno zaveden Jugosloven ter je bil radi tega pri Nemcih in nemčurjih hudo osovražen. — Tekma kozaške konjenice, ki se je vršila prošlo nedelj« pri nas v Mariboru, se je vrnila včeraj popoldne v CtJiu. Kakor v Mar boru, ta*o je tekma tudi v Celju lepo uspele. Ooisk je bil veli«. — Deset-dinnrske novčanlce, ki so bile naročene v Amenui, so že udel-irie. ter je prva partij- že dospela v Beograd. Kadar bo dospela še dru^a partija, hody te novčanice takrj izročene prometu. — Iz Ptuja Na dan Vseh svetnikov Wpelo na slovenskem poltv(». Draštvo obsega ves politični okraj Ptuj. — Iz Marenberga. Ze zadnjič smo poročali, da je župnik M5rtl, ki je koro-l«i begunec, zopet u >eljal nemške pridige, sedaj p i je ta gos >od imenovan celo za dekana. Radovedni smo, če je dobil to odjikovanie za omenjeno uvedbo nemških pridig? — Prostovoljno gasilno društvo ^ Gaberju pri Celju piiredi v nedeljo, dne 6 novembra t I, v gostilniških prostorih g Svetla v Gioerju Martinov *ečer s priliuoljeno godbo in plesom, bogatim srečelovom, dražno gos«e itd. I I —IM' Stavljatl obed zanjo ih Zase — ------------ *e, ti si popolnoma znorel « Vzdihnil sem, zasmejal in po mojem obrazu se je razlil Izraz tihe udanosti v usodo (kot, da sem se y tem trenutku vl- orabli;4i le potnici v trani<1u preko na4e države potniki iz inozemstva v našo drž'vo in potniki 'z n» 20. novembra t. I. v §oh ni glavnem kolodvoru. Načelstvo. Stran 3. m Petje na pokopališčih. Jutri dr.-.* 1. novembra bodeta pela žalostink združena pevska zbora »Glasbene M tiče* in .Drave" na vojaškem pokop lišča v Pobrežju ob '/J5. ia na mestne; pokopališča ob 16 uri. m Rešilni knrz. Vodstvo prostovoljni ga rešilnega oddelka nam javlja da pričn : v petek, dne 4. novembra, pod prtera nim vodstvom šefa zdravnika rešilne po staje g. dr. Karela Ipavica* nov rešilt.i kurz. Aktivni člani rešilnega oddelka £ ■ obvezani posečati redno ta kurz. Nečlan tako gospodje, kakor dame, ki se zanima jo za kurz, naj se javijo v pisarni prosto voljne požarne brambe na Koroški eisi št. 12., ali pa prvi večer ob otvoritvi kur za dne 4. novembra pri voditelju kurza g dr. Ipavicu. Poset kurza nečlane ne obve zuje k vstopu v rešilni oddelek. Slovend Slovenke, porabite ugodno priliko, da potem ne bo nepotrebnih pritožb, da nimamo naših ljudi, ki bi bili sposobni za lo službo! m Novo požarno bfatnbo nime- ravaio baje u-tanoviti r Studencih. m Hitro je dobil stanovanje dela nec Zalokar, ki je bil kot iz službe iz stopivši podčastnik vržen iz vojašnice Zalokar je naložil vse svoje pohištvo t ženo in otroci na dva voza ter jih oelja! pred stanovanjski urad, ki ie imel ravno svojo sejo. Stanovanjski Brad mu je vsfed tega nakazal prvo stanovanje, 'ol|š.ia poloviea spiavila nadenj ter ga pošteno obdelala g nohti po obiam, Iako. da |e bil nenadoma v*s v krvi. Ker vsled lega m mogel tiko mtro pire-il čelo, ta«o, da je moral G-špar iskati pomoč na realni postaji, k er so ga danes ob 7. uri zjutraj oovezali. m 4 mil'jone K dobite v najsrečnejšem slučaju prt areoaniu V. razreda državne loterije na eno samo srečko. VsaKa diu^a srečka je duOiteK, z»t(j ne pomišliu le dolgo in kupite s>reč»e do«ler so še na iflzpolago, pri blagajni glavne pošte. m Velika ‘rsvartta. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske godbe profesorja Kuličeka. 1253 Kislfura in umeHost, x V Varaždinu je urar! 26. t. m. znmtt i>č njak slavist Ivan Miu-etč. X Razstava v Zagrebu Dan s je bila zak jnčena v Z ^r bu X I. razstav« ,1’iniMlBnua Saloni* Ha stavo f“ poselilo v dobi ko je bi a nd|to ne«to v prvenstveni tabeli; za njim pride ■\e Svoboda m Ptuj. O tretjem in drugem oestu odloči še ponovno prvenstveno ekmovanje med MAK-om in Rapidom. ker imata 'oba.klnba isto število točk in t« goaldiferenco. Prvo mesto zasede roBČnoveliavno s prednostjo 3 toCk '. S.S.K. Maribor. : S. S. K. Maribor gosiuje jutri v ‘orek 1. novembra v Ljubliani, kjer 'ekmuje s prvaki m Slovenile S K. lilijo, : S. S. K. Celje naznanja, da bode ekom prihodnjih dni polom nabiralnih ,)ol pobijal prispevke za zboljšanje ivojih gmotnih razmer. Ker še nima irejenega športnega piosiora in mu je 'sled slabih mateiijalnih razmer vsako tadalinje delo onemogočeno, apelira na avnost. da va;ik po svoji možnosti pod-iira društvo, ki s svojin dHovaniem .tremi za tem. da vzgoji zdravo in čvr«to nladino. ki bodi tcmeli nafte mlade države. : Češkoslovaška : Jugoslavija. Ju-roslavija poražena z 6:1. Pivi polčas ■/•di Jugoslavija- n 1:0. Dingi pnlčas >ada goni na goal. Sijajni nastop Ci hov Tekma se je pndfasno končala vsi d 'ene. Ostra kritika o postavi jugoslov «ogom. reprezentance. ; 2000 K: 1 ‘/a Ipta stari, kom. od 2nOO do-3500 K; plen enske svinje za l kg žive L ž od 26 do 28 K; pol pitano sv me za 1 kg mttve teže oa 34 do 36 K; koze, k« m. od 120 do 150 K. S Novi zakonski načrt za poljedelstvo. V zadnjih dneh se izdeluje v ministrstvu za poljedelstvo novi zakonski načrt za zaščito, povzdigo in napredek poljedelstva. Ti načrti so: Zakon o poljedelstvu. Po leni zakonu se razdeli vsa država na (Poljedelske direkcije z direktorjem na čelu, kateremu so prideljeni štirje strokovnjaki za poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinarstvo in za zadrugarslvo ter po potrebi tudi za ostale panoge. Osnova tega zakona se predloži v odobreni j n-inS-stiskemu i\etu, vsem gospodarsKVi zadrugam m zakonodajnemu odboru. Vir.o-gradski zakon, s katerim se bo noimira-la produkcija in prodajavina ter obdelovanje vinogradov. Zakon o zavarovalcu živir»c, kar je eden najpotrebnejših zakonov. Zakon o zavarovanju setve proti suši in drugim vremenskim nesrečam. O vseh teh zakonih bomo še natančneje poročali. ga je popoteoma uničil Za njega Je bilo vse končano. S povežemo glavo je stopal med vojaki, adam v svojo usodo, j Drugi dan je bilo v mestu zopet vse V starem tiru. Harkfrm je zopet prevzel vlado in ni pozabil, koliko je dolžan o-poziciji. Najpoprej je izpolni} geruzijo z Olorjevo napredno .stranko. Olora samega pa je imenoval za svojega osebnega pomočnika. Tudi z ffkarijo je sklenil ozke, prijateljske zveze, Melanip, kateremu so iakoj zopet ponudili službo svečenika, je to ponudbo odklonil. Njemu je zadostovalo prepričanje, da je doprinesel boginji najlepše žrtve, ko je združil dvoje ljubečih src. Prosil je samo, naj domesti ukradeni kip boginje roka, ki jo za to najbolj sposobna, roka Akontiia, Prepričan je, da bo ta mlad« umetnik svoje delo častno f*wS8L Ko je Konon izvedet, kai se je zgfln*n l .a Ilirovi* • • st? rer*® ' pro l», — Maaluv o« izve v j upriTi lista, A7I8 3—1 Dobra vrtna zomfja, 50 m! \ 311 10 VOZ iV r |N«ll*. VOiker. Kt-rsBit*«« al. 1. 17SJ j i Enif.Hi bivkrleini 51 Afrodita. Kino. I. mariborski bioskop. ,Rumen vrag", največj« ameiikanski, senzacijo-ielni film te sez je, se bode piedvajal >d srede S. pa do vključno petka 4. no-/embra. Ta film. ki je bil povsod z nai-'.>oljšim vspeliom predvajan, ima krasne like iz severnega tečaja, vralolom e ■enzaciie. monumentalno opremo, uborne ^rahe in verjetno zelo logično in napeto us' bino. V soboto piičncjo »Bratje Kaia-oaEovi*, krasna drama po romanu Do-tojev kega. Mestni Klil«. ,P«3ebnosti Folly Ca-priee*, ameiikanska diama v 5 činih se ,»redvaja v torek, sredo in Č^ek. Mestni kino v Ptuju. Jutri 1. novembra se predvaja beilm»ki film »Senca ■ioe ure*. Začetek ob 20. uri. Gospodarstvo. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na vinjski šrjem, dne 28. oktobra 1921 ripeljalo 401 prašiča in 4 koze Tižne •ene so bile sadeče: Mladi prašiči, H—4 ednov stari, komad od 80 dn 100 K; <—6 tednov stari. kom. od IbOdn 200 K; •i— 8 tednov slaii, kom. od 28' do 350K; 1—6 mesecev stari, kom, on 700 do 800 K; i—10 mesecev slari, k od 900 do 1400 K; ira^ič«. 1 leto slan, kom. od 1800 do Koman. Prevci: Kušau, (Konec.) »Ubogi Vej!« je rekla otožno, »Če me res tako zelo ljubiš, kakor praviš, potem naj ti bogovi odpuste, kar si storil — sebi in meni!« Nato je vzela svetilko ter svetila po ozkem hodniku preko dvorišča do vrat. Tu je svetilko ugasnila in postavila na tla. »Tako,« je rekla. »Kakor, da ni nikdar gorela. Po kateri poti kreneva?« »Po cesti Dvajset stadij proti jugu zavije pot na glavno cesto, ki pelje v Melaso in Halikamas«. »V Melaso,« je ponovUa Nejera. Molče sta stopala dalje. Za kakih deset minut sta prišla do nasipa na zapa-dni obali. Tu je bilo ono mesto, kjer je Vej nekoč v ljubosumnosti napadel Akontija. Morje je bilo mirno. Veličastno se je razprostiralo zvezdnato nebo nad tiho pokrajino. »Iz teh valov je izšla boginja!« je rekla Nejera. »Tu se je rodila Afrodita, ki daje ljudem srečo in tuga Kdor leže tukaj k večnemu počitku, najde večni mir, tudi če mu v življenju ni naklonila svoje milosti. Odpusti mi boginja vsemogočna, da sem preganjala onega, katerega sem tako neizmerno ljubila, ljubila z vso močjo svoje duše. Odpusti mi in ne daj, da blodi moja duša brez miru okoli, tudi če me ne pokopljejo po obredu!« »Kaj ti je, Nejera?« jc vprašal Vej, ki je stal na strani ter samo na pol razumel njene besede. V tem trenutku so se zaslišali težki koraki vojakov ,ki so zasledovali zločinca — Veja. Bill so že v Nejerinem stanovanju, kader so dobili o njem zanelji-ve vesti. »Nejera!« je kriknil Vej, ves iz sebe. Ona ga ni več slišala. Zadnjikrat je še zamahala z rokami, potem pa je izginila v globočini. Voda je močneje pljusknila ob skalo, potem pa je bilo zopet vse mirno. Predno sc je Vej zavedel, so ga zgrabili vojaki. Ni se upiral. Strašni dogodek V torek I. raovemabra pojed na jetrnih, knrnih in pasnih klobas v gostilni .Pri zvezdi* \ Kor: žita esi 48 Točila se i>odo pristna neva 5» aU.rti » ua. 11 Za obisk sc ptlpmvfu 171« 1 Oergas. «■' .«• • i-': V ;• /.Kc*•o,;v .»* KAVARNA »CENTRAL™ Danes in vsak dan KONCERT domačega salonskega orkestra PERC-CG M ELLf. * rogram za danes: 8is£šiiaas Nahrbtniki za plnnSffM; v raanili ToWko«itt iz lailrovinp rwirnma fiunliumnru iilatna, gurte za strfA, Jakovi za SaSuaJfej cmeie »a teonje, Sotrie za mogeimeri, gonSIni Jerm&fiž ud. K^vo1?, t A#eksastd«)tira c. 13., Citajte in razširjate povsod naš ISsi „TABOR** 1. Crcsr S. Offenbach: S. WiHleihalt«r: 4. IParm« : 5 l‘u -«;ini • Winlerheilter: 7. Pnrm«: R. V-rni: 9. Gnanod; 10. Kidita: Šivani Jorsalfar .0«Tei r K|ionnn n n '■loribor SiuvMKke Cvrtke .# ."mlsma BuUeiMj* Vali« lento a) „Kui*«m'', b) Srfcskr gMnMK ,R C opanski ul 39. kviSuie modeme slike, kalim ludi vsa v to -paila okm dela, .Slik* zn Ufit