63. V Liut sreda 12. marca . leto. Velja v Ljubljani: celo leto , Pol leta četrt leta . mesec, K 56--„ 28--„ 14--.. 5'- Velja po pošti: ** celo leto naprej K 60— ** pol leta „ „ 30'— ** četrt leta „ „ 15-— ** en mesec „ „ 5-50 Na pismene naroči) e bre* poSiljatre denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. '3Ptf Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 360. Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. ———r== Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja BO vinarjev. Vprašanjem glede inserator 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ekspose dr. A. Trumbiča na mirovni konferenci o jadranskem problemu. Expoze Ante Trumbiča, ministra zunanjih zadev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ter delegata mirovne konference pred svetom deseto-rice 18. febr. 1919 se glasi doslovno: Jugoslovani prebivajo od Tržiča do Spuža v kompaktni masi. Omejil se bom, da nakratko raz-•ožim v imenu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev naše zahteve in natančno določim podlage, na Katere stavimo našo združitev. Tiče se zemlje nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, ležeče ob Jadranjem morju, na koji prebivajo Jugoslovani. Kakor se je že večkrat po ljud-skih manifestacijah oficijelno izjavilo, °Piramo mi naše teritorijalne zahteve J!a Princip narodnosti in na pravice jjudstva, katero naj o svoji usodi samo izraža. Na tej podlagi zahtevamo k naši državi dežele, v katerih prebivajo Jugoslovani, ki se hočejo svojevoljno priklopiti našemu kraljestvu. V splošnem je najprej pripomniti, ne- Tržiča do Špuža, v kompaktni, pretrgani masi Jugoslovani. Vse pokrajine in zaledje tega dela so jugoslovanske, izvzemši petih italijanskih vasic severno Pulja. V večini mest prevladava slovanski živelj, izvzemši kakšna osamljena mesta, kjer prevladuje italijanski element, kakor v Gorici, trstu, mesta na zapadnem delu Istre Lusinj, Reka in Zader. Italijanski element ne tvori torej druzega, nego otoke v slovanski sredini in ne teži mkakor na italijanski polotok. Jugoslovani so bili vedno zatirani. Jugoslovanska večina je bila od nekdaj že zatirana. Takšen je bil tvaren položaj v času štririh stoletij d benecanskega gospodstva. Slovan-i element, oropan vseh nacijonalnih Pravic, m mogel doseči nikakšnih šol v svojem jeziku ni v mestu, ni na deželi. In vendar ni moglo beneško gospodstvo poitalijančiti nobenega ozemlja, in druzega ni zapustilo za sabo ob Jadranu kot par lodbin in sledove benečanskega narečja, kakor navsezadnje na otokih Jonskega in Egejskega morja, katere je tudi beneška republika obvladovala. Avstrija je v teh provincah nadaljevala s sistemi, koje je tu našla. Avstrijski režim je bil protidemokratičen. Baziral je na ureditvi v stopnje in narodnost, kar se tiče civilnega in državljanskega prava. Jugoslovanski element je bil vedno tlačen in zanemarjen, dočim je bil italijanski vedno priviligiran. Ko je bilo 1. 1907 upeljano splošno g'asovanje v avstr, deželah, so prve volitve razkrile, da je jugoslovanski element mnogo močnejši, kakor se je dozdevalo. Kvarner in Dalmacija jugoslovanska. Nacijonalno prebujena jugoslovanska masa se je pričela po upeljavi konstitucije 1. 1861. V tem času se je pričel političen boj med našim in italijanskim elementom. Naše ljudstvo je demokratično; bojuje se za svobodo jezika, za politične in socijalne interese. Naravno je, da zmaguje v teh bojih vsak dan, napredujoč v zahtevati po pravici in pridobivajoč si novih pozicij. V tem, ko zapuščam razlago nacionalnega principa in človeških pravic, svobodno odločevati o svoji usodi, želim omeniti še kraje, katerih se tiče. V boljše razumevanje vprašanja^ govorim najprvo o pokrajinah, ležečih ob Jadranu pričenši pri Promontoru proti vzhodu Istre, mimo Reke, ob vzdolž hrvatske meje od dalmatinske obali do Špuža (južna meja Dalmacije) in vseh otokov Kvarnera in Dalmacije, ki tvorijo v vsakem oziru celoten del. Obrežje, o katerem govorim, je skoro izključno obljudeno po Jugoslovanih, kakor vasi in večji del mest. Italijansko prebivalstvo živi le posamezno, v grupah v gotovih mestih, toda tako minimalno, da njega prisotnost ne more imeti na naroden značaj obali in obrežja nobenega vpliva. Avstrija je te kraje zatirala vedno tudi gospodarski. Jugoslovansko prebivalstvo, ki tvori velikansko večino, se zaveda svojega narodnega ujedinjenja in želi prostovoljno priklopiti se naši že obstoječi državi. Treba je povdariti, da so vse te pokrajine revne in se ne morejo gospodarsko razviti kot v neodvisni državi, katero tvori zaledje. To je zemlja, proti kateri nagiblja vse nacijonalno življenje gospodarsko in trgovsko večine naše države. To je Hrvatska Slavonija, Bačka, Banat, vzhodna Srbija, Bosna-Hercegovina, Dalmacija in Crnagora, kojih vse naravne ceste in železnice vodijo proti morju. Otoki zopet prodajajo vse izvozne pridelke obrežnim mestom. Gospodarska politika Avstrije ni dovoljevala izgradbe cest v transversalnem smislu, kakor bi to bilo v splošnem interesu teh pokrajin. Nasprotno, gradile so se trgovske ceste, v smeri od severa proti jugu, v nameri, da pro-dro Balkan. Naša država bode imela nalog popolnoma predrugačiti to politiko in graditi železnice v transverzalni smeri da pripomore trgovskemu razvoju z onstran morja, a na prvem mestu Z Italijo. (Konec prih.) Jugoslovansko - italijanski spor. ji Prevoz živil Iz Trsta. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 11. marca iz uradnega vira: Snoči ob enajstih je načelništvo južnega kolodvora v Ljubljani prejelo nastopno brzojavko italijanskega ravnatelja državnih železnic v Trstu: „Od jutri 11. marca nadalje se bodo vsi vlaki z živili za Prago in za Dunaj vodili črez Logatec—Serani". — K tej brzojavki pripominja Lj. dop. urad, da se njena vsebina očitno nanaša zgoij na r.ačin železniškega obratovanja, dočim more odločati, kaj se v Trstu naloži in kam se naložena živila dirigirajo, edinole ameriška misija, ki ji načeljuje podpolkovnik Caushy. Iz dejstva, da v gorenji brzojavki imenoma ni navedena ne Jugoslavija, ne Slovenija ne- katerikoli slovenski kraj, torej še nikakor ne sledi, da ob tej priliki Slovenci ne bomo dobili živil, marveč da bomo le gledali, kako jih vozijo preko naše zemlje. ji Orlando o italijanskih aspiracijah. Italijanski ministrski predsednik Orlando skušal je v svojem govoru v italijanskem parlamentu opravičiti krivične in imperijalistične italijanske zahteve. Pravil je, da se ravna italijanska vlada po načelu, ki izključuje vsako zasužnjevanje drugih narodov, vendar ga pa nadomešča z mednarodno dolžnostjo, po kateri naj se poveri narodu z večjo kulturo skrb za one narode, ki niso še popolnoma sposobni, da bi živeli v lastni neodvisni državi. Ta skrb za knlturno nižje stoječe narode (Jugoslovane!) je poverjena Italiji po Zvezi narodov. Italijani zahtevajo združitev vseh pokrajin in narodov slavne laške tradicije. V zavijanju dejstev so Italijani pač mojstri. S sofističnimi frazami, katere nasprotujejo vsaki logiki, hočejo zakriti in ozaljšati svoje nesramne nakane proti Jugoslovanom, katere imajo za kake afriške divjake, mesto, da bi raje skrbeli za svoje Kalabreze, o katerih je znano, da ne zna več ko 50 odstotkov ne pisati ne čitati. To bi bila lepa zveza narodov, ki bi odobravala podjarmljenje enega naroda po drugem po starem pangermanskem sistemu. Zveza narodov je Wilsonova ideja in ni dvoma, da pridejo v njej tudi Wil-sonova načela o samoodločbi narodov do veljave. Slovanski svet. Kako izgleda nemštvo moravskih mest? sl LDU. Praga, 11. marca. (Brezžično.) Najnovejše štetje prebivalstva na Moravskem kaže v splošnem prirastek čehoslovaškega in zmanjšanje nemškega življa. V desetih mestih so našteli 125.000 (prej 75 200) Čehovin 75.600 (prej 132.800) Nemcev. V Brnu, Olomucu in Moravski Ostravi je večina prebivalstva češka. Število čeških dijakov se je več kot podvojilo. Vladimir levstik. 44. nadaljevanje. Višnjeva repatica. In sploh, kdo pravi, da ne postane s takim pripro-snjikom sam enkrat »plemeniti Smučiklas« ? Prei ali sle, ga pokličejo na vlado in mu pripne Franc-Jožefov križec; še majhna kupčija z ljudskimi pravicami, ki io opravi mimogrede in brez nadzorstva javnosti, pa se zbudi prekrasnega jutra kot baron. Njegova slika bo visela v čitalnicah, in časopisi ga proglase za »našega ^Ukega Smučiklasa« ... Ta usoda ga je mikala to 0c* Pre(lsedstva ilirske republike, ne glede na D ’ bi mogel sprejeti baron Smučiklas v trenotku eVfata kvečjemu še ilirsko krono! /Grof Beaupertuis von Kiinnigsbruch je bil pri ’; • Ves večer sem mu gledal v obličje; ko je Pnsel in odhajal, mi je podal roko.« v 9.0sPa Tončka je plavala z vso dušo v višavah Italije von Schimmelvliess. »Papaček,« je mrmrala soprogu izmed blazin, kn°coj je bila sreča pod najino streho. Človek se s pomladi ob strani gosta, ki prinese toliko višjega nr' se» kolikor hočeš,« je kimal papaček sam t 'J5. • ^Ako bo grofu povšeči, je meni prav... JNina?« je povzel na glas, »Zelo jo je odlikoval.« ‘Odlikoval ? Z očmi jo je požiral; jaz na njenem »estu bi vedela kako ravnati.« »Pazi naj, da je Dora ne prehiti . . .« »Škandal!« je pihnila Smučiklaslja. »Hvala Bogu, da grof sam zna, kaj je Smučiklas in kaj špecerijski trgovec.« »Potolaži se, Dori je vse kaprica!« je mahnil odvetnik z roko. »Sicer pa mislim, da ji kmalu pristrižemo krila; Egon se hvali.« »Kaj je Dora v primeri z Ninko!« je vzkliknila zaljubljena mati. »Hudičevo seme je, meni verjemi,« se je obliznil Smučiklas. »Nu, vsaj Pohlina smo izpodbili; on ne bo dobro spal nocoj.« »Zlati papaček!« je vzdihnila gospa Tončka ter ga ovila z mršavimi rokami. »Kdo bi se mogel kosati s teboj ?« V rodbinskem svetišču je ugasnila luč . . . Tiha majeva noč je predla nad mestom svoje čare, odevaje hiše in zvonike, mostove in ulice z breztelesno, zamišljeno svetlobo; vsa pročelja so mežaje skrivala v sebi radost in togo, zavist in ljubezen naših ljudi . . . Samo ponosni masiv »Imperiala« še ni bil omrtvel; žarnice po hotelskih sobah so se užigale in utrinjale zdaj tu, zdaj tam, in omnibus, ki je vozil s postaje, se je oglašal uro za uro ter izsipal goste pred vhodom. Grof Beaupertuis von Kiinnigsbruch ni mogel zaspati; metal se je po udobni postelji, vstajal, privijal in odvijal luč, naslanjal se v srajci pri odprtem oknu ter pušil cigareto za cigareto. V njegovih črtah ni bilo več sledu grofovske prisiljenosti; pogled, s katerim je blodil v to zvezdno noč, je bil otožni pogled čldveka, ki ve, da ga je prinesel tok usode na važno točko njegove poti, pa ne zna biti žalosten niti vesel. Mnogo misli je moralo vreti v njegovi glavi, sodeč po nemiru, ki ga je gonil iz kota v kot; mrklo zmagoslavje, ki mu je stiskalo ustnice od hipa do hipa, in mrmranje, ki mu je uhajalo izmed zob, je pričalo, da filozofira o Smučiklasovi gostiji po svoje, precej drugače, nego naš veliki mož . . . »Zavladal sem!« je ponavljal s temnim zadovoljstvom. »Račun se ujema do pičice; to dobro, moralno, usmiljeno mesto se odziva načrtu kakor samodelen stroj ... Ni dvoma, da hodim po ravni cesti do zmage — smešno, kaj, grof Beapertuis von Kiinnigsbruch ? Prišel si lcot velikaš z zvenečim imenom; .nezakonski sin zelo, zelo visoke osebe*... Kolika odlika v njih očeh! Vse, vse ti leze naproti s sključenim hrbtom; če bi trkal na ta ponižna srca kot siromak, bi ti odgovarjali s pljunki.. . Zavladal si; čemu se ne veseliš? O, vem: rajši nego komet katastrofe na njihovem nebu bi bil domač med domačimi, čeprav najnižji med njimi; samo ne to, kar si, ne tujec brez svojcev in brez domovine!« je vzkliknil s pridušenim glasom ter stisnil pesti na prsi. (Dalje.) Nemška Avstrija je hotela nastopiti z oboroženo silo proti Čeho-slovaški repukliki. sl LDU. Dunaj, 11. marca. Čeho-slovaška vlada je predložila nemško-avstrijskemu držav, tajniku za zunanje stvari dr. Bauerju prepis note na en-tento iz katere je razvidno, da je Nemška Avstrija hotela napasti z oboroženo silo Čehoslovaško republiko. Dr. Bauer je izjavil, da o vsej stvari nič ne ve, a bo da! stvar preiskati. Naše severne meje. Zborovanje mariborske podružnice gozdarskega društva, n LDU. Maribor, 10. marca. Podravska podružnica gozdarskega društva je na včerajšnjem prvem rednem zborovanju v Narodnem domu sklenila resolucijo, naslovljeno na deželno vlado in ministrstvo za rudarstvo in gozdarstvo v Belgradu, v katerem se v glavnem predlaga, naj se j agrarna reforma glede polja takoj iz- j vede, nasprotno pa naj se z reformo j glede razdelitve gozdov po Sloveniji j Še počaka, zlasti z ozirom na Pohorje, kjer pomeni gozdarstvo za tamošnje j prebivalstvo edini pogoj za obstanek, j Sklenilo se je obenem poslati toza- j devno resolucijo na ministrskega pod- s predsednika dr. Korošca, ki vodi tudi j posle ministra za gozdarstvo, in na < dr. Kukovca kot referenta. Nadalje se i je sprejel predlog o definitivni usta- ! novitvi društva za celo Slovenijo in j razširjenju društvenega delokroga na j podružnice za Štajersko, ki se naj j ustanovite v Celju za Savinjsko do- j lino in v Mariboru obenem začasno \ tudi za Koroško. K dnevnemu redu | sta govorila inženir Pahernik in Urbas, i Živahno odobravan je bil govor posestnika Podlesnika iz Ribnice na Po- j horju, ki je med drugim stavil zgoraj ' omenjeni predlog, da se naj z reformo glede razdelitve gozdov še počaka. Zbog rovanju je predsedoval Glaser iz Smolnika. Prazne nemške nade. Kako varajo sami sebe. n LDU Maribor, 10. marca. V pomirjenje zaradi izgnanja hujskačev Rielda in Kotscha se tukajšnjim Nemcem kolpotira iz Gradca, da sta se Wastian in Ornigg ravnokar vrnila iz Pariza ter prinesla vest, da je Maribor do Pragerskega že definitivno proglašen za last Nemške Avstrije. Značilno za naše fanatike je, da tej izmišljotini brezpogojno verujejo in se temu primerno tudi predrzno obnašajo. Mirovna konferenca. Pogoji za pretrlrje. k LDU. Curih, 11. marca. (ČTU.) Iz Pariza se poroča „Corriere della Sera": Aliiranci bodo dne 19. t. m. označili Nemčiji in v zadnjem tednu meseca marca Avstro - Ogrski pogoje, ki naj pripravljajo predmirno dobo. Pogoji za novo premirje z Nemčijo. k LDU Berlin, 10. Wolffov urad poroča: Maršal Foch je naznanil nemški komisiji za premirje v Spaaji, da se bodo našli zastopniki aiiranih vlad dne 13. t. m. z nemškimi zastopniki v Bruslju, da jim prinese odločitev glede nemškega trgovskega brodovja in glede oskrbe Nemčije z živili in da urede vprašanja, ki so s tem v zvezi. Nemška delegacija bo v torek zvečer odpotovala v Bruselj. Političen pregled. p Nemiri radi prehrane v Nemški Avstriji. LDU. Neunkirchen, 10. marca. (DKU.) Danes dopoldne so bili tukaj nemiri. Plenili so po trgovinah. Prebivalstvo se je zbralo na Glavnem trgu in je razburjeno zahtevalo sladkorja; tej želji se ni moglo ustreči, ker ni bilo dosti zaloge. Poverjeniki delavstva so z intervencijo okrajnega glavarstva preiskali več trgovin. Dobljene zaloge sladkorja so takoj razdelili prebivalstvu. Ker pa ta količina ni zadostovala, je vlomila množica v več trgovin' in jih popolnoma izropala. p Nova razkritja o nemškem ropars vu. LDU. Brussel, 11. marca. (Brezžično). Vsak dan pridejo tu na sled novim činom nemškega ropanja in pustošenja belgijskih in francoskih fužin ter tvornic. Osnovan je bil ad hoc nekak „konzorcij demoliranja", ki se je podrobno bavil z načrti o zidanju in opravi velikih francoskih in belgijskih fužin ter imel zaznamovan natančen inventar vseh gospodarskih pripomočkov teh dveh narodov. Kon-sorcij je bil odgovoren nemškemu vojnemu ministrstvu, ki mu je podelil veliko privilegijev, med drugimi da iz- j črpa v svoje korist razprodajo fran- s coskega in belgijskega materijala. Ob- [ stojal je iz več kot 3000 članov, katerim se je plačevalo po kakovosti dela 25 do 50 mark dnevno. Od meseca do meseca se je množilo sistematično pustošenje tvornic, katera je odrejeval običajno poveljnik. p Viljema ne bodo postavili j pred sodnijo. LDU. Pariz, 11. marca, j (DKU.) Reuterjev urad poroča: Kakor I doznavajo, je komisija za preiskavo ’ odgovornosti prišla do zaključka, da • se na podlagi današnjih mednarodnih i zakonov ne more poklicati bivšega i nemškega cesarja in njegovih sveto- i valcev pred sodišče. p Neprestana nova nemška j nasilstva. Ljubljanski dopisni urad ; poroča z drie 11. marca iz uradnega j vira: Severovzhodno od Spodnjega j Dravograda je 8. marca piekoračila j nemška četa, broječa dva častnika in \ 80 mož z dvema strojnicama nevtralni i pas in vdrla v Soboto, vas na našem j ozemlju. Četa je ujela našo orožniško j postajo in tudi patrolo enega častnika j in 14 mož, ki je na našem ozemlju j razoroževala, ter jih odvedla v Celovec. , Mi smo ukrenili vse potrebno. V ve- J likovškem okrožju se je približalo i kakih 20 mož našim oddelkom pri j Gorici (Goritzenberg) in vrglo eno i ročno granato. Patrolo smo odbili s j streli iz pušk in strojnic. — Nemški ; vojaki poizkušajo propagando med našim vojaštvom, da bi odložilo orožje in šlo domov. Ponujajo mu jabolčnik in prosijo kruha. Nemcem smo naznanili, da bomo na vsak tak poizkus odgovorili z ognjem. — Vzhodno od Borovelj so Nemci oborožili nemške kmete. V nasprotju z določili premirja so Nemci zasedli Kočuhe v nevtralnem pasu. — Dne 10. marca ob P30 popoldne je plul aeroplan tipa „Caproni“ preko Velikovca proti Gradcu. — Vzhodno od Dabuda pri cerkvi Svete trojice so Nemci oddali deset strelov iz strojnic. Naši niso odgovorili. p Gabriele d’ Annunzio je znan kot eden najodurnejših italijanskih kričačev. Domišljav do skrajnosti, misli, da mu je dovoljeno vse. Na nas Jugoslovane in posebno Hrvate je izlil že cele golide nesnage. Nedavno temu je ta kričač, ki ga smatrajo nekateri za velikega pesnika, sprejel v Benetkah odposlanstvo goriških italijanašev, kar je zopet porabil za novo hujskajočo govoranco, ki jo je zaključil z besedami: „Besni kmetski drhali, ki ne neha se dreti in lajati, govorimo Latinski. Govorili vam bomo, vam la-tincem še zdravo po naše.“ — Gospod d’ Annunzio bi utegnil še doživeti, da mu bo naš kmet govoril, sicer ne ravno po latinski, a zato po kranjski, šumadijski in dalmatinski. Jugoslovanski kmet bo govoril tako, da ga bo razumel d’ Annunzio brez latinščine. Dopisi. d Kočevski Slovenci sezidajo skoro svoj »Narodni dom“ z veliko restavracijo, narodna društva kot Sokol, Čitalnico i. dr. Zlasti telovadnici se bo posvetila velika pozornost. Projektirana je tudi velikanska zborovalna dvorana za shode, igre ter druge družabne in narodne prireditve. Celo podjetje bo stalo brez dvomno na najlepšem in najpripravnejšem kraju v Kočevju, poleg dr. Sajevčeve vile, v bližini kolodvora. Prostor je dal v ta namen znani kočevski Slovenec, vele-industrijalec Anton Kajfež. d Shod v Mokronogu. V nedeljo, dne 9. t. m. je bil popoldan shod SHS na dvorišču ljudske šole v Mokronogu, kjer se je protestiralo s proti nasilni okupaciji naših krajev od | strani Italijanov. Žal, da gotovo 90% j našega prebivalstva ni vedelo za ta shod. Saj je vendar določen 16. marec, da se protestira na javnem shodu v Mokronogu, kjer naj bi bili zbrani vsi zastopniki našega ljudstva brez razlike, stanu in stranke, ki naj dajo j duška ljudski nevolji proti tiranskemu j nastopanju italijanskih okupacijskih j oblasti na naše nesrečno ljudstvo na j zapadu. Gotovo se ne bi dogodil i skrajno neljub incident, venomernega medklicanja od strani razjarjenih posameznikov, ki nekaterim govornikom sploh niso dopustili govoriti, ako bi bil o tem obveščen celokupen kul-turno-gospodarski odbor za mirensko dolino. Torej upoštevajte vendar gospoda, da se take za narod tako živ-ljensko važne točke, kot je baš to vprašanje, ne dajo reševati v obliki strankarstva. d Iz Krškega. Zdi se, da se ne- ; kateri naši mogotci še vedno niso j uživeli v nove razmere, da še danes j ne vedo, da živimo v svobodni Jugo- ? slaviji. Vsaj tako si moramo to tolma- [ čiti po tem, da še danes niso odstra- ‘ njeni razni spomini našega nedavnega i suženjstva. Tako imamo na pr. — da j navedemo le en slučaj — na mostu čez Krko še vedno nemške napise, Upamo, da bo to zadoščalo, da izgine ta sramota čimprej, sicer napnemo druge strune. d Celje. Brežani tik Celja, ti smo srečni, da smemo sedaj slovensko govoriti, ker se nam je že prorokovalo ; v začetku vojske, da se na Bregu ne j bo čulo več slovenske govorice, na- \ prošamo prav prijazno tisto gospo, ki j večkrat koraka s svojo hčerko čež Breg in ki je soproga enega naših odličnih politikov ter bivšega" poverjenika, da bi tudi ona s svojo hčerko kdaj slo- i venski kramljala, ker je za nas go- j tovo zelo mučno, če slišimo takšne i osebe vedno le nemškutariti. Ali ne zna gospodična hčerka sploh slovenski? To bi bilo pa že malo preveč 1 d Konjice. Na tukajšnji občinski deski blestel je več tednov nastopni »oklic": Voziti z rokovim vozom, gare, in z drugim vozovim po pešpotu pred hiših in dalje črez most do železniške postaje je ostro prepovedano. Prestop tega se bodo po policijskemu redu kaznovalo. Občinski urad trg Konjice. Župan: Franz Kovvatsch mp. In ge-rent tržke občine je slovenski advokat dr. Ivan Rudolf. Brez komentarja. — Splošno smo mislili, da bomo pričeli v našem trgu po osvobojenju dihati „demokratičen" zrak, a smo se zelo zelo varali. Naša slovenska »aristokracija" je mnenja, da velja »demokratizem" le za gotove kroge, vsaj vse dosedanje prireditve kažejo na to. Ako želijo izvestni krogi »separatizem1* gojiti, naj le nadaljujejo svojo višjo politiko, tega jim ne branimo, a za posledice so sami odgovorni in te gotovo ne izostanejo, kar jim povemo javno v obraz d Se vedno eden v Mariboru. Opozorilo se je že enkrat, ali res nič ne pomaga? Znani nemčur Schvveiger iz Krškega, se še vedno šopiri na mestnem magistratu v Mariboru. Me-rodajnejše osebe se bodo morale zares javnejše opozoriti, da se urad ne spremeni v kupčijski trg. V Mariboru so vojni invalidi brez služb, dočim se na magistratu še vedno šopiri vpo-k o j e n i, dobro situiran, bivši policijski oficijal, katerega drži v tej službi edinole protekcija. V naše slovenske urade naj pridejo Slovenci, potrebni kruha in naj se ne dela tudi v naši mladi državi po starem avstrijskem kopitu. Zakaj pa ni ostal Schvveiger pri policiji? Tudi njegovo hčer je že spravil na magistrat v službo — kjer ni mesta za naše Slovenke. Skrajni čas je, da narede merodajne osebe že enkrat red na mariborskem magistratu! Prosimo, ko vpošljete denar na nade upravtiištvo, zapišite zadaj na odrezku, namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ah za kak dobrodelen, namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Dnevne vesti. dn Slavnostni pozdrav angleškega kardinala v „Unionu“. Včeraj pop. ob 5. uri se je vršil v veliki dvorani hotela „Union“ slavnostni pozdrav kardinala Bourneja. Ko je kardinal v spremstvu zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, banjaluškega. škofa Gariča, ljubljanskega škofa Jegliča, ministra za javna dela dr. Alaupoviča in drugih gostov vstopil v dvorano, ga je občinstvo pozdravilo z „živijo“ klici in mu priredilo živahne ovacije. Kot prvi je pozdravil kardinala v latinskem jeziku dr. Karl Verstovšek, ki je povedal zastopniku angleškega naroda, da Slovenci ne moremo in nočemo živeti brez naših bratov v zasedenem ozemiju. Župnik Jurij Trunk je govoril pozdrav v angleškem jeziku. Nato so člani „Glasbene Matice" pod vodstvom g. Hubada zapeli več naših narodnih slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmi. Na vzporedu so bile naše najlepše-pesmi. Po odpeti „Lepi naši domovini", so se predstavili kardinalu g. Hubad in govorniki. Pred ,,Unionom" se je zbrala tisočglava množica, ki je odhajajočega kardinala pozdravljala z navdušenimi „živijo“ klici. dn Prvi polet z zrakoplovom od Ljubljane do Belgrada in nazaj. Znanj najboljši sloveuski zrakoplovec poročnik Viljem Peternelj je odplul iz Ljubljane dne 8. t. m. ob pol 1. uri ter dospel ob pol 6. uri v Belgrad, kamor je bil odposlan radi nujnih zadev k vojnemu ministrstvu. Kakor pripoveduje, imel je precej neugodno vreme, moral je pluti nad oblaki v visočini 4000 metrov ter se ob povratku spustiti radi neugodnega vremena v nižino 1600 m. V Belgradu je bil v avdijenci pri gosp. ministru dr. Korošcu, ki mu je izročil važna pisma za Ljubljano. Istočasno je pripeljal s seboj privatno korespondenco tamošnjih Ljubljančanov. Dospel je v Ljubljano po 5 urnem poletu v pondeljek zvečer ob pol 6. uri popoldne. Preplul je zračne črte tja in nazaj približno 1100 km. Našemu zrakoplovcu izražamo najiskrenejše čestitke k dobremu uspehu. dn Poglavje iz avstrijske zgodovine. Znan je poziv, da se naj javijo oficirski aspiranti, praporščaki iu oficirji za sprejem v jugoslov. armado. Na prigovarjanje prijateljev sem kot »aspirant" zaprosil tudi jaz za šaržo »podporočnika", ker v Avstriji kot „P* v." nisem mogel nikamor naprej. O tem imam pisane dokaze. Ko je prišla Jugoslavija, sem se jej takoj javil in sem v najkritičnejem času služil pet tednov, potem pa demobiliziral. To so storili z menoj mnogi, ker niso marali Jugoslaviji za prazen nič delati velikih stroškov. Nekateri pa, ki so bili pre-komodni za civilno službo ali pa te niso imeli, so pa ostali. — In sedaj nam je prvim divizijska oblast v Ljubljani vrnila prošnje, češ, samo (mladi) aktivni ljudje avanzirajo. — Ne glede na to, da sem sedaj za to kaznovan* ker sem bil panslavist, srbofil in ne vem kaj še vse, se hočem pri even-tuelnih orožnih vajah kot 34 let star mož zavdinjati za »purša" kakemu nedolžnemu fantičku, ki dobi glasom te čudne odredbe, ki je g. general Smiljanič gotovo ni čital — oficirski patent. — V. G. dn Koruptna imenovanja pri tukajšnji financi, kjer je bilo po prevratu imenovanih kar devet naa-svetnikov, čeprav je večina komaj pred enim letom avanzirala, so povzročna že dosti nevolje in govoričenja. Se vedno pa čakajo zastonj mlajši, da bi bili deležni, do česar imajo že davno pravico in kar bi bili sicer že dosegli* _ Pri skrčenih delavnih močeh, ko so mora trpeti dostikrat giad, je treba delati za dva in pri tem še trpeli take krivice. Deputacija je sicer pri ravnateljstvu dobila migljaj, da se nekaj snuje, sedaj pa čujemo po dolgej« čakanju, da je dotični gospod, ki je povzročil koruptna imenovanja, zf" klenil dotični akt v miznico, namesto da bi ga bil dal odposlancu na osrednj0 vlado v Belgrad s seboj in da bra0 svoje početje s tem, češ mlado držaju je varovati. — Tako je torej ta g°' spod imenovanja bogvekako zavlekel in bo na račun drugih popravil, za kar oškoduje državo pri sebi. Na to pa ne pomisli kake bodo konsekvence, če bo večina uradništva naveličana stradanja prestopila v boljše plačane zasebne službe. S krivico in nagajanjem se pa ne vzpodbuja k delu, kdor to misli se moti. — Caveant consules! dn Več previdnosti. Pol. preganjanec nam piše: Ker sem bil zadržan, mi ni bilo mogoče, da bi se bil udeleži ustanovnega občnega zoora »Društva pol. preganjancev* minulo ®edeljo. Tembolj sem se čudil, kosem Čjta! med odborniki tudi ime polkovnika Dremka. Saj nimam nič proti °sebi g. Drenika, toda znano je, da je bila njegova rodbina strogo nemčurska in vsi otroci so vzgojeni v strogo nemškem duhu. Brez ozira na vprašanje, če spada g. Drenik sploh med politične preganjance, njegova nemško misleča rodbina gotovo ni primerno Priporočilo, ki naj bi g. Drenika kvalificirala za mesto odbornika v »Društvu Pol. preganjancev“ jugoslovanskega mišljenja. Zato bi bilo v takih slučajih Pač priporočiti več previdnosti! dn Novomeške novice. Tu je umri Lavoslav Ropaš, pos. v Kandiji |n uradnik mestne hranilnice. „Sokol“ ]e priredil 8. in 9. t. m. v Nar. domu Finžgarjevega »Divjega lovca" z dobrim uspehom. — Podružnica Ciril-Metodove družbe priredi 15. in 16. t. igro nCharlyjeva tetka". — Vodnikovo akademijo priredijo gimnazijci v četrtek 13. t. m. — Orad Ruperčvrh pri Novem mestu je kupil g. Jul. Stare iz Mengša. dn Potni listi oziroma njih vidi-ranje za Nemško Avstrijo se bodo do 25. t. m. izdajali le potnikom, ki potujejo v interesu javnosti in v dokazanih smrtnih slučajih. dn Razpis natečaja za zdravniške preiskave. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani potrebuje zdravnika s sedežem v Ljubljani, ki bi vršil preiskave poštnih nameščencev. Preiskave se za prvo leto honorirajo za vsak primer posebej po preteku leta pa bi se honorar dogovorno pav-saliral. Služba je pogodbena in se mora obojestransko četrtletno odpovedati. Ponudbe je vložiti do konca L'ubija ni' 03 poštno ravnatelistv0 v Brzojavni in telefonski pro-Av<5tr -n0zemstvom izvzem5i Nem. *e ,,J20 Ustavljen. Ker do sedaj ni ie rerShii? Umstvena valuta in ker promet c i3 P^ska ustavila brzojavni Simoni kraljevino Srbov, Hrvatov m blovencev, ]e po odloku ministrstva “pos'° in brzojav ustavljen v celem poaročju kraljevine SHS ves brzojavni • te*efonski promet z inozemstvom vzemš| Nemško Avstrijo, v katero se fr^i°iSe nadalje pošiljati državne in 1- lovne brzojavke. Tele-SlfSl P°§°vori so dovoljeni med Du-h1?- m •JLiSos'avijo. Dovoljene pa . .. rz.avrip,1,)> časopisne brzojavke iz aljevine SHS preko Dunaja v Švico •n preko Švice s Francijo in obratno s pogojem, da se brzojavne pristojbine plačujejejo v frankih ali pa v kronah po predpisanem kurzu. — Tudi privatni brzojavni promet med ozemljem zasedenem po Italijanih in med ostalo Jugoslavijo je ustavljen. dn Prosim za naslov Jožefa Hribar, pred vojno policijski stražnik v Opatiji-Voloski. Stroški se povrnejo. Cirila Vizler, Litija. dn Pogreša se gdčna. Josipina |elan, stanujoča na Ambroževem trgu ^•7. Imenovana je odšla 22. februarja 1Q19 od doma in se ni več povrnila. Imenovana je črnolasa, srednje velikosti, oblečena je bila v svetlo bluzo, temnomodro krilo; stara je 24 let. Kdor ve kaj natančnejega o njej, se Pfosi, naj blagovoli naznaniti uprav-nistvu »Jugoslavije". dn Daniela Mahnič-a, begunca Jz Kopra v Istri išče brat Rafael, nadporočnik pri Slov. plan. polku I. nad. stot., Ljubljana. Društvene vesti, timo?L?rUŠtv.°s s'°.vensklh vpodabljajočih umetnikov v Ljubljani. 1. izredni občni zbor vrsi v nedeljo, 16. marca ob 9. uri dop. v Stritarjevi ul. 5/11 s sledečim sporedom: 1. odborovo poročilo; 2. predloga o imenovanju dveh častnih članov; 3. predlog o akciji za ustanovitev »Umetniškega doma"; 4. diskusija o vprašanju umetniških ateljejev; 5. načrt o ustanovitvi umetniško-obrtne šole v Ljubljani (kot predlog merodajnim čir.iteljem) in t>. slučajnosti. — Kot odgovor na razne spraševalne in priglaševalne dopise javimo sledeče: kot redni člani se sprejemajo le tisii, ki so že dokazali svojo umetniško sposobnost in primerno zrelost Dopisujoči člani morejo biti izven slovenskega ozemlja živeči, slovanski in drugorodni vpodabljajoči umetniki sploh, literutje in znanstveniki, ki jih Imenuje odbor. Ustanovnik postane lahko vsak, ki plača 300 kron ustanovnine na enkrat ali v treh obrokih. Ustanovniki dobe, ko bo to omogočeno, umetniško publikacijo, ki jo društvo izda v ta namen. Vabimo vse prijatelje vpod. umetnosti, naj pristopijo kot ustanovniki. Društvena pravila bodo razposlana takoj po natisu. dr Društvo zasebnih uradnikov in uradnic in sicer skupina uradnikov industrije, obrti in trgovine, vabi vse člane in članice te skupine, v sredo 12. marca, ob pol 8. uri zvečer v restavracijo Narodnega doma, na sestanek, da se razgovore o dveh zelo važnih in nujnih zadevah. Pričakuje se zanesljive udeležbe. Narodno gledišče. Dramsko gledališče. V sredo, 12. marca, ob pol 8. uri zvečer „ . . . ulica štev. 15“, uradniška predstava, izven abonementa. V četrtek, 13. marca, H. Ibsena „Strahovi“, za abonement C. Operno gledališče. V sredo, 12. marca, ob pol 3. uri pop. „Mamselle Nitouche" izven abonementa za p. n. občinstvo z dežele. V četrtek, >3. t. m. ob pol 8. uri zvečer „Bohertie“, zaabonement A. Drobne vesti. drv V Berlinu se vrše še vedno boji med špartakovci in vladnimi četami. Vladne čete so obkolile mestne dele v katerih imajo špartakovci glavno moč in upajo, da jih v kratkem razorožijo.— V Galiciji se še vedno vrše ljuti boji med Poljaki in Ukrajinci. V Ružovu je zadela topovska kroglja v municijsko skladišče, kije eksplodiralo. Pri tem je bilo 5 mrtvih, 16 težko in 22 Poljakov lahko ranjenih. — V Solnogiadu se je ustanovila komunistična skupina, ki zahteva takojšnjo ustanovitev delavskih, kmetskih in vojaških svetov. Dalje zahtevajo za brezposelne 15 kron dnevne podpore. — O položaju stavke v Nemčiji poročajo: Skoraj v vseh obratih srednje Nemčije so zopet pričeli delo. Splošna stavka po vsej Turingiji je končana. Na ruhr-skem ozemlju se je položaj poslabšal. Vsega skupaj stavka 16 000 mož. V Diisseldorfu so proglasili obsedno stanje. V Zgornji Šleziji se je pridružilo stavki 17 rudokopov. V Radzionki so napadli skladišča občine in ukradli živila za 90.000 mark. Proglasili so obsedno stanje. — V Budimpešti so začeli stavkati snažilci oken. Zahtevajo tedensko plačo 250 kroni — Boljševiki v Rusiji so aretirali ogrsko komisijo Rdečega kriza, ki se mudi v Rusiji. — Glasom poročil, ki prihajajo iz Rusije, pripravljajo boljševiki na pomlad veliko ofenzivo proti Nemčiji. — Špartakovci postopajo v Berlinu in drugih nemških mestih naravnost živinsko. Lichtenberški policijski pred" sednik Salmuth se je moral odkupiti z veliko svoto denarja, da ga niso ustrelili. Po velikih ovinkih se mu je posrečilo, pobegniti v Berlin. Vse uniformirane in neuniformirane uradnike so izvlekli iz policijskega predsedstva ter postrelili. Nekatere so navidezno izpustili, ko pa so se oddaljili, so s krohotom za njimi streljali. Sk°r0 vs* so bili usmrčeni. Pa tudi vladne čete z boljševiki ne postopajo z rokavicami. V bližini štezijskega kolodvora v Berlinu so našli nad sto špartakovcev v nekem zbirališču. Takoj so postrelili okoli 30 špartakovcev po prekem sodu, ker so jih zalotili z orožjem v roki. Ostale so zaprli. V Berlinu so proglasili preki sod. Kakor je berlinski meščanski odsek ugotovil, je pri šparta-kovskih izgredih v pondeljek v Berlinu izgubilo 182 civilistov svoje življenje. V torek so šteli v Lichtenbergu kot žrtve špariakovskih umorov 240 civilnih oseb. Okoli 340 hiš je težko poškodovanih, 18 pa popolnoma podrtih. Gospodarstvo. g Regulacija valute in vojno posojilo. Gospod Franc S. nam z ozirom na članek pod gornjim naslovom v „Jugoslaviji“ dne 9. t. m. piše: ,,Moj članek je bil pisan pod vtisom poročil časopisja (kakor to omenjam v članku samem), da se namerava v najkrajšem času izvršiti prehod v dinarsko vaiuto, in da se novi bankovci v dinarski valuti nameravajo izdati že maja meseca. Jasno je, da je čas dveh mesecev za zboljšanje kronske valute prekratek. Dosledno torej ne bi preostajalo nič druzega, nego najti način, kako prehod v dinarsko valuto pod temi pogoji, ozir. pod temi predpostavlienji kar najugodnejše izvršiti. V tem smislu je smatrati moj članek za poskus te rešitve. V sve>ti pa sem si bil pomanjkljivost svojih nasvetov, in zato sem predlagal enketo. Izrecno pa poudarjam v svojem članku, da bi bilo veliko boljše, ako bi se dvignila vrednost krone pred prehodom v novo valuto, kakor bodo to storili Čehi. Opozarjam pa še enkrat ria to, da bi bilo v tem slučaju treba prehod v dinarsko valuto za dalje časa odgoditi, kakor tudi izdati nove začasi.e kronske bankovce. Ta rešitev bi bila seveda dosti popolnejša, in bi predvsem imela to prednost, da bi sloji, ki so leta in leta varčevali — kakor to v svoji pripombi pravilno povdarjate — ne bili oškodovani, saj so si od ust odtrgali dobre krone, in ne morejo ničesar zato, da so te krone med vojsko postale slabe. Toliko v boljše umevanje članka." Zadnje vesti. Radič še vedho hujska. — Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 11. marca. (Izv. por.) V nedeljo dopoldne bi se morala vršiti na zagrebškem strelišču skupščina Radičevih pristašev. Ker je policija shod prepovedala, so šli Radičevi pristaši na pokopališče, kjer je hotel Stjepan Radič govoriti na grobu nedavno umrlega brata dr. Ante Radiča. Policija je tudi ta govor prepovedala, toda vkljub temu je držal Stj. Radič kratek govor, v katerem je neizmerno hujskal proti sedanji državni ureditvi in posebno proti Srbom ter zahteval neodvisno hrvatsko republiko. Policija je demonstrante razgnala. Na vesti o Radičevem hujskanju so se zbraii včeraj zagrebški akademiki. Na univerzi so imeli dobro obiskan shod, nakar so šli na Markov trg in in zahtevali od bana, da nemudoma zapre Radiča in njegove pristaše. Zahtevali so tudi, da mora vlada izdati obljubljeno listo konfidentov, četudi bi vsebovala polovico Hrvatske. Ker vlada ni ugodila tem zahtevam, so šli dijaki v demonstrativnem obhodu v Jurišičevo ulico pred Radičevo trgovino, sneli napis in demonstrirali po ulicah. Ker je medtem prišla vest o italijanskih izgredih v Zadru, so akademiki demonstrirali tudi proti Italijanom. Obhod se je končal pred glediščem z novimi nagovori. Tik pred koncem pa 'je prišlo par sto Radičevih pristašev, ki so navalili na univerzo. Dijaki so se umaknili v vežo vseučilišča, ker so Radičevi pristaši zagrozili, da razbijejo vrata, so dijaki streljali z revolverji v zrak, nakar so se Radičeva odstranili in šli na Jelačičev trg, kjer jih j je prehitel močen kordon. Policija je demonstrante razgnala. Iz narodnega predstavništva. Zagreb, 11. marca. (Izv. por.) Jutri dop. ob 10. se vrši zopetna seja plenuma narodnega predstavništva. Na dnevnem redu je poročilo verifikacijskega odseka. V četrtkovi seji se vršijo volitve v predsedništvo. Predsednik bo Sibijanec, prvi podpredsednik član JDS in drugi podpredsednik Slovenec iz Jugoslovanskega kluba. Nova aretacija v Sarajevu. Sarajevo, 11. marca. (Izv. por.) Tu so aretirali finančnega ravnatelja dr. Kleina, ker je osumljen, da je v času vojne zakrivil, da so jemali njegove podložne uradnike za talce. Begunci iz zasedenega ozemlja pri kardinalu Bourneju. Zagreb, 11. marca. (Izv. por.) Odposlanstvo beguncev iz okupiranega ozemlja se je poklonilo kardinalu Bourneju, kateremu je izročiio spomenico o italijanskih nasilnostih in upravičenosti jugoslovanskih zahtev. Dr. Ja gič pobegnil iz Zadra. Zagreb, 11. marca. (Izv. por.) Član narodnega predstavništva iz Dalmacije dr. Ante Jagič je odšel iz Zadra in dospel danes v Zagreb, odkoder je odpotoval naprej v Belgrad, da se udeleži seje narodnega predstavništva. Dinarski bankovci se začnejo tiskati. Belgrad, 11. marca. (Izv. por.) V par dneh se začnejo tiskati v velikem obsegu novi dinarski bankovci. Delo bo približno v treh mesecih končano. Po tem roku se bodo izmenjavali kronski bankovci v dinarske. Štrajk bančnih uradnikov se nadaljuje. Zagreb, 11. marca. (Izv. por.) Štrajk bančnih uradnikov se nadaljuje, ker so bančni ravnatelji sklenili, da ne ugodijo zahtevam uradnikov. Spor med VVilsonom in Clemen-ceauom. Baz el, 11. marca. (Uv. por.) V švicarskih političnih krogih se zatrjuje, da je sporazum med Wilsonom in Clemenceauom zelo dvomljiv. Wilson bo zahteval, da konča mirovna konferenca svoje delo na podlagi njegovih načel, ali pa naj sklene ententa »zmagovalni mir.“ Najnovejša italijanska harlekinada. Zagreb, 11. marca. (Izv. por.) Kakor poročajo z Reke, so Italijani v Istri ustanovili več romunskih šol za Čiče. Boljševiki tudi proti ententi. Zagreb, 11. marca. (Izv. por.) »Jutarnji list“ poroča iz Berna, da prinašajo londonski listi govor predsednika petrograjske komune, ki izjavlja, da se boljševiki ne bojujejo samo proti Nemčiji, ampak tudi proti ententi, česar v Parizu ne bi smeli prezreti. Nemčijo bodo razorožili, LDU. Pariz, 11. marca. (DKU.) Najvišji vojni svet ie v včerajšnji seji po izvajanjih maršaia Focha definitivno sklenil o razorožitvi Nemčije. Nemčija sme imeti samo 100.000 mož, ki se rekrutirajo za dobo 12 let; obdržati sme tudi primerno število topov, strojnic in pušk, katerih število je tudi določeno. Nemčija mora opustiti svoje vojaške zaloge in ne sme imeti nobene vojne mornarice. Tudi sme obdržati nekaj letal. Ves materijal pa in stre-Ijivo, ki presega začrtano mero, mora razdejati. Potem je vojni svet uredil zadevo z malimi državami in sklenil, da smejo te poslati v finančno komisijo 6, v gospodarsko komisijo pa 7 zastopnikov. V sredo in četrtek se bodo razpravljala vprašanja vzhodnih in zahodnih mej Nemčije in v soboto 0 vprašanju odškodnine. Aprovizacija. a Govejega mesa mesarji v sredo ne bodo prodajali, ker je izostala zadostna dobava živine po Vnovčevalnici za živino. Iz istega vzroka tudi mestna aprovizacija ne bo mogla pred petkom, ož. pred soboto oddajati mesa zavodom in gostilničarjem ter ubožni akciji. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek, Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne vrši se javna dražba 1 vagona pralnega mila v skladišču Balkan v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. 746 s: 0= Službe: =p a iščem, ki bi hotel sprejemati popravila na dom proti dobri plači. — Naslov pove upravništvo. 733 2=1 Ojinl/inio zanesljiva in pridna, se išče OlUZKIflju) za takoj, proti dobri plačj-Naslov v upravništvu. ■_____________731 3—1 Mlinar izučen, vojaščine prost, išče mesta mlindl, za takojšen nastop. Prevzame tudi samostalno delo. Cenj. ponudbe naj sc^ pošljejo na naslov: Franc Hojnik, Prihova pri Konjice. 3 1 lAAnm oTnil/inin ki bi čistila in P°sPrav-ISCem SlUZKinjU, ljala pisarno. Dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, nasproti „Union“. 755 TT« o 4-J tre* na vseh krajih Slove-nlje išče pod ugodnimi pogoji za takoj. Generalno zastopstvo Prve Jugoslovanske tovarne kristalne sode, sveč, pralnega praška in mila. K. Mahorčič, Novo-mesto, Dojenjsko. 753 7« hi^nii/o grem ako dobim mesto kje v Id IllollStva srediui mesta. Vajen sem vsa-cega dela (ključavničar). Ponudbe pod vesten in marljiv na upravništvo- <»3 Lep zaslužek ?j?v!m kolporterjem, poseb- invalidom kot postranski zaslužek. Oglasiti se je pri upravi Jugoslavije. F] n_ Proda set -J M Sadjevec, vino in kislo vodo Oset, p. Guštanj. 097 Naročajte in razširjajte „Jugoslavijo“! Prva Jugoslovanska tovarna PALIC v Sunji h Hryatsko priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih in cenih sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 680 Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi »SnniS?«W3fSas jabolčnega, kisa. . . _ . : ali nhrt 7. Vrtom. »Samostrel" Najzanesljivejši čuvaj pred tatovi! Ženijalna _ 650 : času veleprimerna iznajdba. : Aparat .Samostrel' se pritrdi pri vratih ali pri oknih ter z močnim strelom točno javi in prežene nepovabljenega obiskovalca. „Samostrel“ opravlja varnostno službo brezobzirno in točno kot ura! Kjer straži on, tam prebivalci mirno in brez skrbi spe! Izboren prodajni predmet za tr-govce z železnino, galanterijo itd. En nakazilu komad z municijo in navodiiom proti izilu K 28 — poštnine prosto. Pri večjem naročilu popust. Valentin Urbančič; Ljubljana, Frančevo nabrežje 1. nimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtoni se za 65.000 K proda. Ponudbe na upravništvo pod E^F. 1-175. 648 2 vagona čebule na Svetozar Stamenko- vič, Darda, Baranja. 725 Ponudbe z navedbo množine In naj nižje cene na Ljubljana 1., poštni ; predal štev. 163. 420 30 5 1 Jajca YR T N AR, voiin pu j” m ftuovf. j - za kos. Proti predplačiln. Josip Jun_c’^ ja Novo mesto. Nudim: Kremo za čevlje 1 rgOVCli najfinejše vrste terpentin-kremo: Znamke ,,Perleks“ po K 19-- in 34—. „Erdal“ po K 19—, ,Erups“ in „BieI-erol“ do K 19— 1 ducet. Za cenjena naročila se priporoča Prv. dol. zastop.^Metropol, Novomesto Sl, Dolenjsko._____________758 VedniTvela zaloga slivovke, * namiz- aeea olja, mandelnov, rozin, riža ter kave pri tvrdki Černak & Val, Ljubljana, Vodnikov trg št. 2. H Kupi s e: =9 Vinske sode Ponudbe na upravništvo pod .Vinski sodi“. Semena na debelo in drobno priporoča Ljubljana rtne“! se sprejme proti dobremu plačilu na posestvu blizu Celja. — Ponudbe s spričevali o dosedanjih službah naj se pošljejo trgovcu ROBERT ZANGGER v Celju, Gosposka ulica št. 1. 736 Koleselj (kočijo), išče _ r7_ ua..*. na Mestnem trgu 5. Fa. Bernatovic. 730 2—1 |AAq se 10.000 vinskih buteljk po 7 del in IdlC toliko čepov (Flaschenkorke.) Kdor ima to za prodati naj pošlje ponudbe na ravnateljstvo posestev J. grofa Bombellesa, Opeka, Vinica SHS. Zeissov daljnogled f4X5?.r'"‘al° Priprave za ribolov se kupujejo. |fnnj dober tekač za gig ali iežo se kupi IVUIIJ) ozir. zamenja s konjem za vprego. Ponudbe pod naslovnimi šiframi na I. Jugoslovanski mi oii čni in informafini zavod Be-seljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo, nabrežje 5. 743 2—1 H Razno: =0 3 Zgubil se je mlad rujav psiček. Prosi se Cist cerkve. ga vrniti Glince štev. 74 (nasproti 750 Njive, ozir. deteljlšča, dobro pognojena, ležeča za pokopališčem Sv. Krištofa, se oddajo za več let v najem. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo od 1. do 3. ure popoldne v gostilni Lampret, Ljubljana, Kolodvorska ulica 31. 742 2—1 Zenitna ponudba. čedne postave,'po poklicu krojač, si želi znanja z gospodično od 18 do _22 leta, prijetne zunanjosti. Ponudbe pod šifro »Srečna bodočnost" na upravo lista. 751 Zenitna ponudba ■ prijetne zunnjnosti, zmožen trgovskega podjetja, si želi oženiti z gospodično ali vdovo z večjim podjetjem (irgovina, gostilna). Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne ali pa zamenja. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod „Sreča“ na upravništvo Jugoslavije". 749 5-1 1*1-j se želi seznaniti z neodvisno, Jvlldll IllUt energično žensko v starosti do 45 let. Ponudbe pod neodvisna. 707 3 1 < brcati8 med razašilje na veliko i malo tvrdka Josip Halužan, Križevci. :: Ze$tepnil{ :: inozemske tvrdke išče za nakup vsakovrsten les, = bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v —?gozdu, zlasti smrekov. == „ ■•■con ..Ponudbe pod „les“ na 689 I. Jugoslovanski anončni in informacm zavod frvBeseljak & Rožanc, janaT Frančevo nabrežje 5. a Nudim VIIIO belo, rudeče (cviček), temno-rudeče, črno, letn. 1917 in 1918 MILKO JESIH, LJUBLJANA, Florijanska ulica 36. 705 kini ii umili Hišna oprava iz trdega lesa za eno spalno sobo (z matraci) se proda za 6500 K. Kje povp uprava lista. 735;;-* ur Predavanje iča, inšpektora Ministarstva financija, bivšog direktora Srpske Centralne Banke Sarajevo. ,—z Cena 1 din. zzzr Izda nje knjižarnice Geze Kona, Beograd. p sune oooe m Prodajam kremo za Revije j v kovinastih dozah, pol doze K 151—, cela I doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in i usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno j domače žganje. 411 5 M. RANT, Kranj. ^.y;:;f v,; MILO jamčene kakovosti, 40% maščobe, na drobno in debelo. — Trgovci, ne zamudite naro-I čiti 5 kg za poskušnjo pri 722 LUD. DOLENCU Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 8. 7s*al3e§a poštnega prometa se uljudno ZjdlaUl prosi svoje cenj. odjemalce, da čim preje pošljejo svilene klobuke in slamnike v popravilo. Modni salon Stuchly-Maschke Židovska ulica št. 3. — Dvorski trg št. I. ulie gobe vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. ===== Istotako iztočen-trčan med v večji množini. F. SIRC - KRANJ. o o c c p CO MODNI SALON Damski svileni klobuki in čepice v veliki izberi. Cene zmerne. Rimska c. 6. ROZI FABČIČ Rimska c. 6. 5 6 S* ^ C/J C/) * I ? §■ s< O O S* Prva jugoslovanska vinarna 713 časti se P* odjcmalcem n