AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 10 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 13TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Predsednik Roosevelt namerava velike spremembe pri vladi. Stroški naj se zni-frjo, uspešnost poslovanja naj se zboljša 1500 vojakov dospelo v Flint. Governer kliče na mirovni pogovor Italija bo imela ogromen deficit v tekočem fiskalnem letu, ne da bi vstela visoke stroške abesinske kampanje Washington, 12. ja iniarja. 1 tednik Roosevelt je včeraj P°oZval v Belo hišo voditelje de-,.,-tov v kongresu in jim raz-211 svoje načrte glede večjih sprememb v poslovanju raznih vladnib uradov. Podpredsednik Garner in B i/1* P°slan:ske zbornice ^»khead sta bila med navzoči-bo imel predsednik konferenco s člani svojega kabinete. Takoj po tem zbo-vanju pošlje Roosevelt posebno Poslanico v kongres. »zadevno je govorit predsed- nik že v torek, toda je podal le splošne načrte, dočim bo od kongresa odvisno, kako se načrti de-tajlirajo. Roosevelt je mnenja, da ima zvezna vlada preveč uradov, ki delajo napotje eden drugemu. To velja mnogo denarja, toda ne prinese ljudem postrežbe, do katere so upravičeni. Predvsem se gre pa za ustanovitev novega vladnega oddelka — Department of Public Welfare — oddelek za javno blagostanje, ki bi združil vse vladne agencije glede relifa, socialne sigurnosti in splošne ljudske pomoči. Detroit, 12. januarja. Governer države Michigan je včeraj izjavil, da je poklical odgovorne uradnike General Motors kor-poracije in avtomobilske unije na skupno posvetovanje glede avtomobilskega štrajka. Governer je včeraj najprvo odposlal več kompanij narodne garde v Flint, Mich., kjer je prišlo do nemirov, nakar je odposlal enako pismo generalnemu ravnatelju General Motors Wm. Knudsenu in predsedniku unije avtomobilskih delavcev Homer Martinu. Governer je pozval Knudsena kot Martina, da se prikažeta v četrtek 14. januarja v glavnem mestu države Michigan, v Lan-singu, ob 11. uri dopoldne, in sicer v uradu governerja, da razpravljata skupno z njim štraj-kovni položaj. Homer Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev, se je izjavil, da bodo zasto'pniki delavske unije drage volje se sestali z Wm. Knudsenom v uradu governerja Murphya v svrho skupnih dogovorov. Flint, Mich., 13., januarja. Danes, v sredo zjutraj, je dospelo v to me-sto več kot 1,000 mož narodne garde, da skrbijo za red in mir tekom štrajka. Narodna garda je popolnoma mobilizirana kot v vojnem času. Prvemu oddelku narodne garde je sledil drugi oddelek milici-je, ki šteje 500 mož, tako da se nahaja danes v Flintu 1,500 popolnoma opremljenih vojakov, s puškami in bajoneti, s strojnimi puškami in plinskimi maskami. Flint je postalo središče silne- I vsepovsod pojavljajo neunijski ljudje, ki zahtevajo vedno bolj odločno, da se jim dovoli delati. Nadalje prevladuje tudi precejšen nesporazum med American Federation of Labor in pa med Lewisovo unijo Committee of Industrial Organization. Poleg tega pa še kompanija po svojih vohunih skuša hujskati posameznike. Homer Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev, je včeraj odpotoval v Washington, in se je pred odhodom izjavil, da je vse odvisno od predsednika samega, štrajk avtomobilskih delavcev je postal narodna zadeva, je rekel Martin, in vlada se mora gotovo zanimati. "Mi želimo to zadevo poravnati kakor hitro mogoče," je dejal Martin. "Danes je že nad 100 tisoč delavcev brez dela, in najbrž jih bo v kratkem času še več, ako ne pride do sprave." Martin bo najbrž naprosil voditelja Lewisa, naj pride v Detroit, odkoder naj vodi štrajk avtomobilskih delavcev,. Trli je vladni posredovalci so še vedno v Detroitu, dočim kompanija zadnje dneve molči. Kakih 7300 delavcev v Fisher tovarni v Pontiac, Mich., bo v sredo odslovljenih, kar ne morejo naprej z delom. V tovarno ne prihaja potrebno steklo, ker so tudi steklarski deloavci na štrajku. Računa se, da bo do srede nekako 112,000 uslužbencev General Motors korporacije na stavki. Ostale tovarne ne bodo mogle nadaljevati z delom, ker nimajo "bodies" in stekla. Dr- Malison pripoveduje, kako se je Mil, da bi odkupil svojega sina, ko je bil slednji najbrž že mučen in umorjen dc °ma> 12- januarja. Sem je a/Pel° do 400 tajnih zveznih boien!°V' ki 80 Pričeli lov za naj-* rutim morilcem in zločin-Ch ' 'ki so odpeljali 10-letnega neiit 68 ^attsona, sina promi-ga ga .Zdravnika v Tacomi, J^učiji in končno umorili. e?-nim tajnim agentom po- šerifj VSa državna Policija, vsi -/mi ln Policija v vseh posame- nih mestih. 80f ed!em se Pa nahaja dr. Matt-jen' >°Ce uSrabUenega in umor na ,Ka.otroka skoro v nezavesti ga SV°?em domu. Potom svoje-sledPi?jatelja je sporočil javnosti $28 or^ "Odškodnine v vsoti s} n'a fiismo plačali, dasi smo Plaf VSe na"ne prizadevali, da "N c'°kirno otroka nazaj. Šilj^j e' katere je zločinec po-jasne S° zmešane in ne- Plač ' da kadarkoli smo hoteli lo Ve !' Se je zločinec skril. Želu por',0tno je> da so otroka kma- u umorili, ali 2l0? k!jub temu je zločinec bit} z. še vedno skušali dotlej da ano vsoto, dasi so ve-Stno'dob-e 0trok mrtev. 15 pisem ko je od zločinca od dneva, ko je bi uSrabljen, pa do dneva, Dr. truPl0 najdeno." dotične ^tts°n je mnenja, da je ni prj pr0ti.Ce napisal človek, ki So bila n ^ Pameti- v noticah jasna, da ^ llav°dila tako ne-slediti. Jlrn je bilo nemogoče Notice so dneva no Zažele prihajati od U^ablie?rej' ko je bil otrok Prej. q?' od 27. decembra na- Mattso 1Stem času pa je dr' kein v n lmel dnevni oglas v ne-prijej as®Pisu v Seattlu, da bi je hn v zvezo z zločinci. Vse ^ lo 2aman. govih Matts°n je po izjavi njena žj .ravnikov skoro otrpel haja Njegova žena se na-P0staf d zdravniškim varstvom. sestraa histerična. 14-letna koma- Utnorjenega Charlesa se letuj v drŽi Pokonci' dočim 19-«e /at stično prenaša boleči-ce'in arja na telefonske kli-in sprejema ljudi, ki prihaja-J0 Po Poslih v hišo. je n °Cinec' ki je ugrabil otroka, *28 o?1 n°tico v hiši' zahtevajoč ^ -U(}0 odškodnine. $10,000 od 5 d T* bi moralo biti v starih Pa v fSkih bankovcih, ostanek in ni bankovcih. Samo stare VaJ rabljene bankovce je zahte- 0benem je zločinec naročil, da mu denar pripelje samo ena oseba, ki se mora voziti v avtomobilu, katerih pa več ne izdelujejo, in da drtižina oglašuje V časopisu, da bo zločinec vedel, da je pripravljena plačati odkupnino. -o-- Nemčija zanika namene proti španski Berlin, 12. januarja. — Nemški diktator Adolph Hitler je včeraj zanikal, da bi imela Nemčija sploh kake namene oropati Španijo kakega dela njene države ali njenih kolonij. Hitler je podal to izjavo napram francoskemu poslaniku Ponceau v Berlinu ob priliki novoletnega sprejema, ki se je vršil včeraj. Francoski poslanik je odgovoril, da tudi Francija nima nobenih namenov proti Nemčiji, ln je splošno opaziti, da se je vihar razburjenja radi Nemčije v zadevah Španije nekoliko polegel. Značilno pa je, da je odpotoval prvi zaupnik Hitlerja včeraj v Italijo. Uradno se poroča, da je Goering odpotoval "zaradi zdravja," toda se pričakuje, da bo imel z Mussolinijem privaten sestanek glede nadaljne taktike Italije in Nemčije v španski krizi. ga spora med unijo avtomobilskih delavcev in med trmasto General Motors korporacijo. Obenem pa je dospelo v Flint tudi stotine štrajkarjev iz drugih mest, ki so slišali, da je policija napadla štrajkarje. Ta druga "armada" se pomika sedaj proti Flintu štrajkarjem na pomoč. Na povelje dveh sodnikov in na zahtevo državnega proseku-torja je bilo izdano zaporno povelje proti vsem štrajkarjem, ki so se udeležili včeraj spopada s policijo, štrajkarji so obdolže-ni kriminalnega sindikalizma, upora in uničevanja privatne lastnine. Med piketi pri Fisher body tovarni v Flintu dobite danes štrajkarje iz Clevelanda, Nor-wooda in Toleda. Sem so dospeli v vlakih in avtomobilih. Ako ne pride v kratkem do sprave, znajo nastati resne posledice. Detroit, 12. januarja. — Da vlada med delavci General Motors, ki niso člani unije avtomobilskih delavcev, namen, da se vrnejo na delo. kaže poskus delavcev pri Cadillac Motor Co., v Detroitu, da se vrnejo na delo. Unija je zbrala okoli tovarne 1000 piketov in simpatičarjev, ki naj preprečijo vstop neunij-skim delavcem v tovarno. Unije imajo mnogo sitnosti z neu-nijskimi delavci, ki se želijo vrniti na delo. Sedeči štrajk pri General Motors v Pontiac, Mich, je včeraj radi neunijskih delavcev moral prenehati. Unije imajo vsak dan večje težave začeti in nadaljevati ta-kozvane sedeče štrajke, ker se Rim, 12. januarja. Včeraj se je sestal laški kabinet pod predsedstvom diktatorja Mussolini j a, da odobri finančni proračun za fiskalno leto, ki se začne 1. julija, 1937, in konča 30. junija, 1938. Ta proračun izkazuje, da bo Italija imela v bodočem letu več finančnih izdatkov kot jih je sploh še kdaj imela v vsem svojem obstanku. Kako bo Italija zmogla to neznosno breme je veliko vprašanje. Skupni stroški so proračuna-ni na 23,765,000,000 lir, in so za tri tisoč milijonov lir višji kot v preteklem fiskalnem letu. Dohodkov nima Italija nobenih no- -r Tako se podpira! Društvo Lunder Adamič št. 20 SSPZ je prispevalo «$10.00 za podporni sklad štrajkarjev pri Fisher Body. In društvo Mir št. 142 SNPJ pa je darovalo 5 dolarjev. Tako se pometa najprvo pred domačim pragom in skrbi za naše lastne ljudi, ne pa za socialiste v Španiji. -o- Governer zaprisežen V pondeljek opoldne je bil zaprisežen Martin L. Davey kot novi governer države Ohio. Davey je bil že drugič izvoljen go-vernerjem. Zaprisego je izvršil Mr. Weygandt, predsednik najvišje sodnije v državi Ohio. Obenem je bilo zapriseženih tudi pet drugih visokih državnih uradnikov. Država Ohio ima letos prvič od leta 1916 solidno demokratsko administracijo, in prvič od civilne vojne ima dvetre-tinsko večino v postavodajalni zbornici. Vest iz domovine Mrs. Mary Rakovec, 4202 W. 59th St., je dobila iz vasi Brate-nice, fara Št. Vid na Dolenjskem žalostno vest, da ji je v starosti 73 let preminula mati Frančiška Zupančič. Oče Jakob Zupančič je pa umrl 14 dni prej. Ranjka zapušča tudi sinova Antona in Louisa Zupančič in hčer Mary. Bodi materi rahla domača gruda! Smrtna kosa Danes zjutraj je umrla Mary Ferjančič, stara 23 let, stanujoča na 3420 Pleasant Valley Rd., Parma, Ohio. Pogreb bo vodil August F. Svetek. Podrobnosti jutri. Trije bolni Pri družini Louis Russ, 2026 Robin St., Lakewood, so zboleli za influenco Louis Russ, soproga in Miss Sally. Trije v družini. Polagoma se jim zdravje vrača. Nova obrt Mr. Joe šercelj naznanja, da je odprl popravljalnico čevljev na 6214 St. Clair Ave.,v takoj poleg Norwoood gledališča. Rojakom ga priporočamo. Novorojenka Tetica štorklja je prinesla Ra-kovčevi družini na 4202 W. 59. St., zaželjeno hčerko. Mati in dete, vse je zdravo. Iskrene čestitke ! Vile rojenice Mr. in Mrs. Edward Jerše iz Grovewood Ave., sta bila obdarjena s krepkim fantkom zadnji petek. Mati in dete se dobro počutita v Maternity bolnici. Čestitamo ! vih, in so proračunjeni na nekaj nad 20,000,000,000 lir. Pred tremi leti so znašali stroški Italije le sedemnajst milijard lir. V gore j omenjenih stroških niso vštete svote, ki jih mora Italija plačevati za izkoriščanje Abesinije in za silno oborožitev armade v Abesiniji. Vlada dobiva začasno denar s tem, da s silo iztirjava posojila na obljubo 5 odstotkov obresti. Skupni stroški abesinske kampanje so veljali Italijo 13 milijard lir. Za armado, bojno mornarico in za zrakoplovhi oddelek namerava Italija potrošiti v bodočem fiskalnem letu nad 6 milijard lir. Mestna elektrarna Ker mestna elektrarna v Cle-velandu ne more sprejeti nobenih novih odjemalcev, kajti njeni stroji ne zadostujejo za na-daljno oddajo elektrike, bo mesto dobilo električni tok za operiran je na vzhodni strani mesta, kjer so izpeljane nove kanalske naprave, od privatne družbe The Cleveland Electric Co. Privatna družba bo računala mestu za oddajo elektrike $175,000 na leto,. kar bi lahko zaslužilo mesto, če ne bi imeli politikarjev v mestni hiši. Beltz obstreljen Fred Beltz, ki je načelnik zveznega urada v Clevelandu, ki izdaja permite za vino, se je včeraj po nesreči sam obstrelil v roko, ko je pregledoval na strelišču svoj revolver. Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je danes zjutraj ob 3:15 preminul rojak John Turšič, star 52 let, stanujoč na 1022 E. 63rd St. Truplo se nahaja v Jos. žele in Sinovi pogrebnem zavodu, 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti jutri,. Papež je slabši Rim, 12. januarja. Zdravje se je papežu Piju nenadoma poslabšalo. Ves dan je bil le malo pri zavesti. Poroča se, da so postale bolečine v nogah skoro neznosne. Zdravniki se boje, da zna bolezen udariti na srce. Dočim so bile bolečine omejene do-sčdaj na levo nogo, je včeraj začela otekati tudi desna noga. Toda kljub vsemu temu pa se papež ni zmenil za svarila svojih zdravnikov in je imel tri kratke avdijence včeraj. Napram nekemu kardinalu se je papež izjavil: "Jaz moram storiti svojo polno dolžnost, dokler mi Stvarnik pripušča energijo. Moj naslednik ne sme dobiti nedokončanega dela. -o-- Delniška seja banke Nocoj večer se vrši delniška seja delničarjev slovenske North American banke v Knausovi dvorani. Podani bodo računi od celega leta in pregled premoženja banke. Izvolil se bo tudi direktorij. Vsi delničarji bi morali priti na to velevažno sejo in povedati svoje mnenje, ko imajo priliko za to. Bodite navzoči vsi! Clevelandčan ubit V Tehachapi gorovju, 10 milj od Los Angeles, Cal., se je včeraj ponesrečil potniški zrakoplov. Med ubitimi je tudi en Clevelandčan James Braden, ki je bil pod županom Davisom mestni nakupovalni komisar. 10 oseb je bilo ranjenih. Pohod v Washington Washington, 12. januarja. Policija v glavnem mestu dežele je dobila vest, da se pripravljata dva pohoda v Washington. Prvi je prirejen od strani štrajkujo-čih pomorščakov v New Yorku, od koder pride do 2,000 štrajkarjev v Washington, da zahteva gotove izboljšave v postavah, ki se tičejo mornarjev. Drugi pohod aranžira Workers Alliance. V tem pohodu se nahajajo nezadovoljni WPA delavci. Policija je izjavila, da ne bo motir la mirne parade pohodnikov, toda pred kapitol paradnikov ne bo pustila. Ljudje nameravajo pi-ketirati poslopje, kjer se nahaja urad trgovinskega tajnika. --o—- Dobila $6,500.00 Končno je dobila včeraj Mrs. Frank Pojman, soproga Franka Pojmana, ki je bil pretepen od mestne policije v policijskem vozu, nakar je umrl, odškodnino od mesta Clevelanda za smrt moža. Mesto je izplačalo $6,500.00. Dve leti je zavlekovala mestna vlada izplačilo, dokler ni mestna zbornica zahtevala, da se denar mora izplačati. 1 Važna seja Članice podružnice št. 15 SŽZ imajo v sredo 13. januarja važno sejo. Navzoče naj bodo vse članice. škrlatinka V bližnjem predmestju Rocky River, Ohio, se je pojavila škrlatinka. V mali vasi imajo sedaj že šest slučajev. Mraz v Californiji Los Angeles, 12. januarja. Nenavaden mraz je pritisnil v južni Californiji, kjer navadno ob tem času prevladuje pol tropično vreme. Mraz in slana sta povzročila ogromno škodo lastnikom oranžnih in citronskih nasadov. Škoda znaša mnogo milijonov. Najhujše je, ker je prišel mraz skoro brez vsakega svarila, nepričakovano. Okoli sadovnjakov so prižgali ogromne ognje. 16,-000 delavcev je zaposlenih, da pazijo na te ognje. Kurjava sama velja že nad milijon dolarjev. Toplomer kaže od 36 stopinj nad ničlo do 6 stopinj pod ničlo v Big Pines okolici. Led na ulicah mesta Los Angeles, katerega mnogi ljudje še ne pomnijo, je povzročil več avtomobilskih nesreč. Skupna vrednost pridel-, ka oranž in citron v južni Californiji znaša letno povprečno nad sto milijonov dolarjev. --o-- Muhasto vreme Dočim smo imeli v Clevelandu zadnja dva dneva j ako mrzlo in se tudi iz Californije poroča, da tam zmrzujejo oranžni in citron-ski nasadi, pa se poroča iz Cincinnati, Ohio, da je tam začel cvesti španski bezeg, iz Rhode Islanda se pa poroča, da so v cvetju mačehe. Zadušnica Ob priliki tretje obletnice smrti Frances Matjažič se bo v petek 15. januarja brala sv. maša ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv Vida. Prijatelji pokojne so prijazno vabljeni. Žena councilmana Puceina poškodovana V pondeljek večer je čakala Mrs. Loretta Pucel, žena slovenskega councilmana Edward Puceina iz 10. varde, na 43. cesti in Superior Ave., ulične kare. Z njo je bila prijateljica Miss Wilder. Njima nasproti je pri-vczil avtomobil, ki je podrl obe ženski, ki se nahajata v kritičnem stanju v Mt. Sinai bolnici. Councilman Pucel je izjavil po nesreči, da je ža pl-ed mnogimi tedni zahteval od mestne vlade, da postavi varnostno zono na Superior Ave. in 45. cesti, i-oda vse je bilo zaman. Obe črnski je povozil neki protestan-tovski pastor, ki se bo moral danes zagovarjati pred prosecutor jem. Na istem mestu, kjer je bila ponesrečena Mrs. Pucel, je bila ubita dne 4. decembra neka Mrs. Clauder in pretekli teden je bil istotam ubit Štefan Likovič. Councilman Pucel stanuje na 1389 E. 43rd St. -o- Prijazni ljudje Pretekli teden je bil na Superior in 27. cesti ubit delavec Charles King, oče osmih malih otrok. Včeraj so prišli v stanovanje njegove vdove razni dobri ljudje, ki so dali družini denarno pomoč vsaj za prvo potrebo. The Cleveland Graphite Bronze Co. na 72. cesti, kjer je ranjki delal, je darovala $100.00, bivši šerif Sulzmann je poslal $25.00, Neki fantiček je nabral v šoli med svojimi sovrstniki 75c. Društvo Blejsko Jezero Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ je izvolilo sledeče uradnike za leto 1937: predsednik J. Trlep, podpredsednik J, Debe-ljak, tajnik Joseph F. Durn, za-pisnikarica Elizabeth Matko. Nadzorniki: J. F. Terbižan, J. Glavič in Ana Skolar. Zdravniki: dr. Siegle, dr. Perme, dr. Skur in dr. Dejak. Filmske slike Kot poroča trgovinski oddelek ameriške vlade poseča vsak teden nič manj kot 88,000,000 oseb filmske slike v Zedinjenih državah. Lastniki filmskih gledališč dobivajo poldrugi milijon dolarjev na teden za najemnino. 30 letnica poroke Zadnjo soboto sta praznovala 30 letnico svoje poroke Jennie in Roman Schumer, 1283 E. 169th St. Prijatelji so jima ob tej priliki priredili lep surprise party. Še na mnoga leta! * Moka se je v Angliji podražila od 15. decembra za $1.25 pri eni vreči. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 6117 St. Clair Ave. Published daily except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 0.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. _Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879. No. 10, Wed., Jan. 13, 1937 BESEDA IZ NARODA Na strani stavkarjev Zanimiva plesna veselica Če urednik ni državljan Nedavno tega je newyorski kardinal Patrick Hayes imel značilen nagovor milijonom članom družbe Najsvetejšega Imena. Nagovor kardinala ni pomemben samo za katoličane v Ameriki, pač pa za vse lojalne Amerikance, ki so pripravljeni za obrambo svetih interesov svojih očetov in pravega patriotizma. Je dejal kardinal Hayes: "Svet se nahaja danes v borbi, v borbi zopet bogotaj-stvo v Rusiji, zoper sakrilegij v Španiji, ki je katoliška dežela, zoper ateizem v Mehiki. Je to resen položaj. Ko sem bil jaz mlad fant so me učili, da spoštujem zastavo Zedinje-nih držav. Danes odrasli fantje ne vedo, koga bi spoštovali, ameriško zastavo, svoje starše ali same sebe! "Mladenič, ki ne more razumeti patriotizma je nesposoben, da bi razumel kardinalne točke ameriškega državljanstva, in ciniki, ki zasmehujejo normalno ljubezen do svoje lastne dežele in ki zanemarjajo lojalnost do zastave, ki jih brani, v resnici niso vredni, da bi živeli pod ameriško zastavo . . ." * * Pred nekako štirimi tedni je začel tujezemec Jontez, ki je tako nesrečno padel v uredništvo "Enakopravnosti" v Clevelandu, agitirati za -- španske komuniste in socialiste. Njemu je sledil zloglasni cinik Molek od "Prosvete" in bu-čeči Zaitz od "Proletarca." Kar naenkrat so si izmislili, da mora ameriška Slovenija prispevati tisočake za španske komuniste in socialiste! Omenjeni trije so sicer različnega kova, kar se tiče rdečega prepričanja, in si od časa do časa skočijo v lase, toda kadar je treba udariti po Bogu, veri in cerkvi, tedaj se zedi-nijo in skupno udrihajo. V svojih argumentih so tako nizkotni in plevelasti, da se jim smeje slovenska Amerika, ker povprečen in moralen slovenski delavec v Ameriki je mnogo bolje podkovan v ameriškem državljanstvu in o veri svojih očetov kot omenjeni trije internacionalci. Dočim Molek in Zaitz ne prideta v poštev kar se tiče Clevelanda, dasi tudi v ostali slovenski Ameriki nimata nobenih resnih pristašev, pa moramo narediti izjemo z Jonte-zorn, ki je zadnje čase že toliko škodoval "Enakopravnosti' s svojo nezaslišano strupeno komunistično propagando. V času, ko slovenski ameriški delavec potrebuje še mnogo bratske pomoči, ker se ni še rešil spon depresije, v času, ko imamo pred seboj problem tisočerih primorskih rojakov, za katere se je treba potegniti, pomagati materialno in moralno, v času, ko je treba pomagati našim ljudem, da dobijo brezposelno zavarovalnino, starostno pokojnino in druge via dne koncesije, v tem času gre in začne Jontez s kampanjo, da se pomaga španskim komunistom in socialistom v njih pokolju proti vsemu, kar ima še iskro žive vere do Boga v svojih dušah! Predsednik Roosevelt je prišel osebno v kongres, da je nujno nasvetoval senatorjem in kongresmanom, da nemudoma sprejmejo postavo, da Amerika odreče vsako nadaljno pomoč ali bodrilo, bodisi v orožju, financah ali blagu španskim nacionalistom in komunistom. Postava je bila sprejeta, kljub temu pa tujezemec Jontez še vedno rogovili in davi svoje rojake, da zbirajo prispevke za nam absolutno tuje ljudi, za komuniste in socialiste v tujezemski državi, od katerih' naš narod ni imel še nikdar trohice priznanja. Ta denar, ki ga zbira tujezemec Jontez, urednik Enakopravnosti, gre v isto propagando, ki je v boljševiski Rusiji poslala na oni svet stotisoče delavcev, obrtnikov, učiteljev, redovnikov in redovnic. Ta denar gre za pobijanje naj-blažjega, kar more človek imeti na svetu — za pobijanje vere naših očetov in mater. Kongres Zedinjenih držav je prepovedal vsako pošilja-tev v Španijo, najsibo tej ali oni stranki. 'Kdor bo se daroval kaj, naj, gleda, da ne bodo zapili njegov denar socialisti in komunisti, a španske vojne sirote tega denarja ne bodo videle! Denar bo šel za pobijanje nadaljnih ljudi, za ustvaritev novih sirot in vdov! Mi imamo problem primorskih rojakov, katerim se lahko pomaga potom obstoječih organizacij, mi imamo problem naših lastnih slovenskih revnih družin v Clevelandu, katerim je treba pomagati, imamo problem nad tisoč Slovencev, ki stavkajo pri Fisher Body, in katerim je treba pomagati, absolutno pa protistiramo, da bi šel slovenski denar v roke židovskih Španskih komunistov in socialistov! Vlada Zedinjenih držav je naredila postavo proti pomoči španskim rebelom komunistom, in če Jontez, kot tujezemec, ki ni ameriški državljan, ne zna spoštovati postav Zedinjenih držav, naj vsaj ne zapeljuje svojih rojakov. Jontez gleda v tujezemstvo, ker ne razume ameriških postav. Ameriški državljani ga morajo naučiti, da imamo mi svoje lastne siromake in narodne zavode, ki so potrebni bolj pomoči, kot pa zbiranje prispevkov za klanje priprostih delavcev v Španiji. Na nedeljski seji društva "V boj' št. 53 SNPJ se poroča sklep, da stoji društvo stoodstotno na strani stavkarjev, ki so na stavki pri Fisher Body Co., in sicer i z ozira, ker je veliko število naših članov, ki so med stavkarji. Društvo je tudi darovalo v stavkarski sklad $15 za prvotno podporo na prošnjo delavske unije. Apelira se na slovensko javnost, da stoji na strani teh stavkarjev, ker njihov boj je vaš boj. Torej je vaša dolžnost, da jim daste- tudi ostali slično mo-ralično podporo. Enako se apelira na ostala društva, da storite enako, ker tudi pri • vašem društvu so člani, ki sedaj bijejo boj za izboljšanje svojih delavskih razmer. Tukaj se ne smete ozirati na gotove namigljaje od strani gotovih listov, ki namigujejo, da je malo število slovenskih delavcev, ki spadajo k tej uniji. Nasprotno je jasen dokaz, da so ustanovili svoj stavkarski stan izključno za Slovence v Slov. delavskem domu, kjer se bo dajalo tudi poročila iz te stavke. Takim list o m ni na tem, koliko boste vi dosegli, ker bi radi dobili danes kot jutri ju-deževe groše za oglase. Torej slovenska javnost, stoj na strani tem borcem, ki bijejo boj tudi za vas. Tudi vas, slovenskih trgovcev, je dolžnost, da stojite moralično na strani th stavkarjev. Pripomnimo tudi, da je daroval soc. klub št. 49 JSZ vsoto $5.00 za tiskovni' sklad teh stavkarjev. Društvo V boj-št. 53 SNPJ. -o-—:-' Podružnica št; 25 SŽZ čas gre svojo pot naprej, puščajoč za seboj na eni strani čudovite iznajdbe človeškega uma, katere svet lepšajo in ga pre-cbrazujejo. Na drugi strani pa krvave poljane, posejane s človeškimi trupli in porušena zgodovinska mesta. Strast sovraštva, ki prevladuje posebno današnji svet, je podoben plamenu, ki ogroža uničiti to, kar je pridobilo človeštvo tekom stoletij. Nastane vprašanje: ali je res potrebno, da se ljudje v masah pobijajo drug drugega? žalostne izkušnje iz preteklosti bi morale učiti tiste, ki so na vodilnih mestih, da gredo narodi po taki poti le v propast. Ali tudi za povzročitelje vojnega gorja bo končno prišel obračun in zaslužena kazen. Mi, kateri živimo v svobodni Ameriki, se sicer lahko štejemo : rečnim, ker tukaj je doma demokracija', ker imamo vsi enake pravice. Drugače pa je v tem ozira po drugih deželah, zlasti v Evropi, kjer gospodari militarizem. Pa o tem samo mimo grede. Moj namen današnjega dopisa je poročati, da priredi naša podružnica igro in ples na 17. januarja, začetek ob pol osmih zvečer v dvorani nove šole sv. Vida. To bo zopet večer izvrstne zabave, ki krepi duha in srce. In kdo si ne želi od časa do Časa dobrega in poštenega razvedrila? Na programu bo humoristična igra tri-dejanka, potem petje in še drugi lepi prizori, kar vse se bo vršilo pod spretnim vodstvom predsednice izobraž. kluba, Mrs. Josephine Perpar. Po predstavah na odru se pa razvije ples in prosta zabava. Godba bo za stare in mlade; igrala bosta namreč Brancelj brata. Vstopnina bo samo 35c. Prijazno ste vabljene članice in cenj. občinstvo. Le pridite, saj predpustni čas je čas zabav in veselja in istega bo lahko vsak deležen na tej naši prireditvi. Na veselo svidenje 17. januarja. Pozdrav! ............... ' .FrlHCes" Fbfltttvar. Cleveland, O. — Bilo je po-ročano, da priredi društvo Mir Št. 142 SNPJ veselico. Na programu bodo člani mladinskega oddelka in Mladinski pevski zbor na Holmes ave. Kar se je poročalo, se bo tudi uresničilo v nedeljo 17. januarja v Slovenskem domu na Holmes ave. Naša mladina, katera se uči petja in godbe pod vodstvom Mr. L. Semeta, nam bo predstavila bogat program po svoji najboljši zmožnosti. Nastopil bo mladinski pevski zbor v celoti, 80 pevcev in pevk. Orkester, 6 članov istega zbora, nam bo pa zaigral par lepih slovenskih komadov. Slišali bomo tudi deklamacijo v angleščini in več drugih posameznih nastopov bo, v petju in godbi. Najbolj nas bo razveselila igra "škrat in krojač, ki bo zdaj prvič igrana v Clevelandu od strani članov mladinskega oddelka društva Mir št. 142, Vipavski raj št. 312 SNPJ in nekaj članov izven teh društev, je priporočljivo našim Slovencem v Collinwoodu in okolici, da se gotovo odzovete. Prepričan sem, da boste prav gotovo zadovoljni. Vstopnina bo samo 25 centov za program in ples. V gornji dvorani igra Frank Jankovičev orkester. Vse drugo bo pa od vas odvisno, ker pripravljenega bo vsega, kar se v takem slučaju potrebuje. Priporočljivo bi bilo, da bi bili navzoči četrt pred 7. uro zvečer. Naš sobrat J. F. Terbižan bo reži ral igro ter se zelo trudi, da bodo igralci pokazali svojo zmožnost. Na svidenje 17. januarja, točno ob sedmih zvečer. Le pridite vsi, ker gotovo vam ne bo žal. Louis Mrmolja, tajnik. ---o- trick ni šel več na Francosko po nevesto, "ženske so Čudne," je rekel, "in nikakor ne morem razumeti Aninega vedenja in njenega strahu." Ana se je razvila v krasotico in mnogo bogatih snubcev jo je nadlegovalo za roko. Toda vse je odbila. Tako so tekla leta. Nedavno je Patrick obhajal svoj 69. rojstni dan. Petdeset let je že preteklo, kar je hotel prvič stopiti pred oltar s svojo prvo in edino izvoljenko. "Sedemdeset let bo zdaj stara Ana," je rekel Patrick. "Morda zdaj ni več tako boječa." Odpravil se je na pot in se odpeljal v Avignon na Francosko. Ana je bila še vedno sama . Zopet jo je zasnubil in Ana je bila zadovoljna. Ko je prišel poročni dan, se je Ana trdno oklenila roke svojega ženina in pogumno korakala proti oltarju. Malo je klecala v kolenih in ljudje, ki so prišli gledat poroko, so mislili, da je to radi njene starosti.. Pač niso vedeli, kako se je morala Ana premagovati, da ni zopet ušla. Ko je bil poročni obred končan, je šepnila Ana svojemu možu, da ni bilo tako hudo. -o-- Težki dnevni problemi Odgovor od katoliške strani Na nizozemsko-belgijski meji jo mestece Baarle, katerega meščani imajo take preglavice nad svojim krajem, da bi bilo treba zopet kakega modrega Salomona, ki bi zadevo razrešil. Vsa stvar je zelo zanimiva in bo tudi za naše čitatelje precej velika uganka. Mestece Baarle, ki je mesto postavljeno skupaj, kot so druga mesta, je v resnici politično in uradno razdeljeno v dva dela, ker en del pripada pod državo Belgijo, drugi del pa pod državo Nizozemsko. Belgijci imenujejo svojo polovico Baarle-Hertog, Nizozemci pa Baarle-Nasau. Meščani obeh polovic delujejo pa družabno in finančno skupno kot ena celota, v kolikor jim tega ne dela preglavice ta ali ona država. Meja obeh držav pa ne gre naravnost skozi mesto, ampak se vije po raznih ulicah, preko hiš in deli prostore v dve razni državi. V neki kavarni .je postavljena biljardna miza tako, da jo je polovico na belgijski, polovico pa na nizozemski strani. Torej prekoračijo igralci pri igranju. neštetokrat državno mejo te in one države, ne 'da bi za to potrebovali kak vizum. strm, pa je varen pred aretacijo. Pravijo, da odvetniki tega mesta porabijo najmanj dva ^ seca v vsakem letu, da izravnavajo take zapletene stvari. Ta izvanredna situacija v me' stu Baarle pa ni morda posledic kake versaillske pogodbe, ali kaW visoke diplomacije po svetovi" /ojni, ampak je vse to ostalo še izza časa Brabantskih vojvod, v so vladali v teh krajih od 13. 17. stoletja. Ti so podeljeval' grofom in vitezom za kako us'"' gc cele pokrajine in pozneje, ^ so se delale meje med Belgijo i" Nizozemsko, je tako naneslo, ^ gre državna meja ravno sko^1 mesto Baarle in sicer naravno?1 preko, ne glede če preseka cest«; hišo ali vrtove. Ta meja obstoj5 že stoletja in kljub raznim zag0^ netkam, ki nastanejo včasih,JK žive meščani popolnoma prij* teljsko drug z drugim, čepravs| podaniki dveh različnih držav. Sramežljiva nevesta Čeprav je od cerkvenih vrat pa do oltarja manj kot sto čevljev razdalje, pa je vzelo Ano Halpen iz, Irskega polnih petdeset let, da je dobila dovolj poguma iti to razdaljo ob strani svojega ženina. Pred petdesetimi leti, ko je bila Ana zalo irsko dekle, je na neki zabavi srečala Patricka Haydena. Oba sta bila iste starosti, pri dvajsetih leti. Zaljubila sta se in sklenila, da se vzameta. Dan za poroko je bil določen. Ana si je nabavila lepo poročno obleko in s ženinom sta šla v prodajalno ter nakupila nekaj pohištva za prvo silo. Bila sta revna, zato sta kupila samo najnujnejše. Ko se je pa približal d,an poroke, je Ana zaupala ženinu, da nima poguma iti ž njim pred oltar. Čeprav ga iskreno ljubi in bi ga rada poročila, toda strašno da se boji iti ž njim po cerkvi med klopmi, kjer bo vse zijalo vanjo. In pa kako dolga je pot od vrat pa do oltarja. Patrick je bil zastopen mladenič ter je razumel njeno slabost. "Bova pa malo počakala," ji je rekel. "Potem bova pa napravila poroko čisto na tihem in samo najbližji sorodniki bodo navzoči." Ana je privolila ter si obrisala grenke solzice. Določila sta zopet dan za poroko in oba sta komaj čakala srečnega dne. Ta dan je zbrala Ana ves svoj pogum in korajžno stopala do cerkvenih vrat. Tam je pogledala na dolgo pot clo oltarja in po ljudeh v klopeh, se obrnila in zbežala domov. Leta so minevala. Ana je šla v Avignon na Francosko, kjer je dobila dobro službo. Patrick ,je šel parkrat do nje in jo skušal pregovoriti za poroko, še vedno ga je imela rada in takoj bi ga vzela, če bi ne imela tistega čudnega strahu pred ljudmi, ki jo bodo zijali v cerkvi. Pa- Cleveland, O.—Nič ne mislite, da sem se vas ustrašila. Za božič in novo leto sem bila precej zaposlena, pa tudi mislila sem si, da se ob tem svetem času ne bom prepirala z vami. Zdaj, ko so prazniki minili, se pa že spet lahko kaj pomenimo. F. A. Vider zahteva v Prosve-ti z 9. decembra, da moram pisma v celoti priobčiti, čudno je to, da so vsi moški enaki, če sem se v starem kraju fantu zamerila pa je zahteval svoja pisma nazaj, da bo lahko pred drugim dekletom trdil, da mi ni pisal. F. A. Vider pravi, da mi takega pisma ni pisal, v isti sapi pa reče, da pisma po svoje zavijam. Pa kako morem pismo po dvoje zaviti, če mi ga/pa ni pisal, bi vas vprašala. Saj ste tudi pisali, da se ne spominjate, da bi mojega moža poznali, pa sta oba pri enem kamnu krščena, kjer sta oba dobila lepa katoliška imena in skupaj sta po grmovju iskala ptičja gnezda. F. A. Viler je v Ameriki za celo drevo nagrabil, da je iz njega fino korito dobil. Kar se pa tiče moje družine, jo vi, Mr. Vider, kar pri miru pustite. Svoje razmere opišite, koliko ste plačali v upravni sklad SNPJ in pa koliko ste ven vzeli, pa bo mirna Bosna. Prav hvaležna sem vam, da ste mi enkrat poslali celoten ra-iun za mojega moža, ker mi je očital, da sem več dobila, pa da ■:em vse zapravila. Sedaj je na jasnem. Pa tudi od treh drugih društev je dobil podporo, če morda še ne veste. Dobil jo je od društva Presv. Srca Jezusovega, od KSKJ in od SDZ, od katere jo še sedaj dobiva, zakar ji bova hvaležna, dokler bova živa. Poleg tega bo dala SDZ pa še $20 na mesec starostne pokojnine, če bo dočakal 70 let. Moj mož .je plačal pri zavarovalni družbi $13.50, dobil je pa tri tisoč pet sto dolarjev, pa mu nič ne očitajo tega, kakor se mu očita pri vas. Članstvo naj se pa le pripravi za bodočo konvencijo SNPJ, da bomo kaj koristnega ukrenili za jednoto, ne pa za socializem. Konvencija bo v Clevelandu meseca maja, ki je Marijin mesec, najlepši v letu. Povabim vas, da pridete lc nam na stanovanje takrat. Imam prostora za štiri osebe in hiša je na jako lepem prostoru. če pa se kaj želite, me pa opozorite, sem vedno na uslugo S. N. P. J. Se že vidimo na konvenciji. Rozi Zupančič, 923 E. 73rd St. ----o- Ampak ta situacija ne dela ravno preglavico meščanom, čeprav se je že dogodilo, da so državljani ene države svarili druge, naj ostanejo v svoji državi in ne prekoračijo meje brez dovoljenja. čeprav se meščani obeh mestnih polovic sicer dobro zadržijo, pa se je vendar že zgodilo, da prelomijo postavo, ki ne šteje za zlo na tej strani ceste, to se pravi v tej državi, pa je pregreha ali kršitev postave v oni državi preko ceste. Vzemimo za primer, da se meščan na Nizozemski strani spozabi in premeštra svojo boljšo zakonsko polovico, potem pa lepo odide preko ceste na Belgijsko stran. Tehnično je on nizozemski državljan in belgijska policijska nima nobene pravice aretirati ga za zločin, ki ga je storil v drugi državi. Da bi pa država izročila zločinca oblastem druge države, je treba pa že sod-nijskih potov in paragrafov ter se to zgodi le v slučajih večje tatvine ali umora. Vzemimo, da avtomobilist, ki je podanik Belgije, vozi na nizozemski strani, pa se zaleti v kak drugi avtomobil tukaj, kar lepo zavezi nazaj na belgijsko IZ DOMOVINE —Huda nezgoda je zadela j* letnega Viktorja Gostinca«'1 kletarja v Beričevem. Podi*-9 li so drevesa, pa ga je paoJ' joče drevo oplazilo po glaf Dobil je pretres možganov l(| notranje krvavitve. V pre^j hudem stanju so ga prepelji v ljubljansko bolnišnico. -n- i Pridobivajte člane za S. D. Zvezo mm i 4 PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCEI te verjamete al' pd | Dragi Jaka! Ker večkrat berem in sliš' da ti hodijo moški jamrat i"1' žit svoje križe in težave, se ; potom obračam tudi jaz be, da daš v javnost sledeče vi) no obvestilo. Nekomu se je namreč pripej la nesreča ravno pred naso 11 ter je napravil fotografijo s1*'0-. peršone v blatu, ki je bilo dni pred tem snegom. Fotofcn fije sicer ni več, ker jo je sneg, dobili pa smo tam njeff stope, brez katerih je zelo rodno človeku biti, če hoče sF viti pod streho kaj drugega 1(1 župco in kavo. Povej torej, dragi Jaka, pride clotični k nam, pa bo < nazaj stope. Saj se bo spol pred katero hišo ga je z m a: Pozdrav, J. K. Imena društev in društvenih zastopnikov za re<^ letno konferenco S. N. D. na St. Clair Ave. 14. januarja 1937 l_Brooklyn, št. 135 SNPJ-- -John Kovach , 2—Carniola Tent, 1288 T. M. ---- -Anton Novak 3—CarHiola Hive, 493 T. M. - -Frances Zugel 4—Cleveland. St. 126 SNPJ -— Joseph F. Trbižan f>—Cleveland, št. 23 ZSZ---— -Frank Glach 6—Comrades, št. 566 SNPJ --- Otto Tekautz 7—Clevelandski Slovenci, St. 14 SDZ--- -John Zupančič , 8—Dosluženci -------— Frank Virant 9—Tiskov, družba .Enakopravnost - John Renko 10—Danica, št. 11 SDZ -—- Rose Zupančič 11—France Prešeren, št. 17 SDZ John Zalar 12—Edinost -——-—-- .Frank Fajfar 13—Slovenska godba Bled ..... ...... -John Levstik 14—-Glas Clevelandskih delavcev, št. 9 SDZ 15—Dramsko društvo Ivan Cankar --- Joseph Bilk IS—Ilirska Vila. št. 173 JSKJ - Janko N. Rogel.i 17—Jugoslav Camp. No. 293 WOW - _________Anton Zakrajšek 18—Abraševic ---—---- 19—Jutranja Zvezda, št. 137 JSKJ - Mary Bradač, '20—Lipa, št! 129 SNPJ-- 31—Ložka Dolina • 22—Lunder-Adamič, &t. 20 SSPZ - Frank Smole ..... Frank Baraga Krist Stokel 23—Naprej, št. 5 SNPJ..... 24—Lovsko podporno dr. Sv. Evstahija ■Joseph Slcuk ______ Razpuščeno 25—Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ -- - Josephine Močnik 26—Napredni Slovenci, št. 5 SDZ - 27—Novi Dom, št. 7 SDZ -— 28—Pečlarski Klub ——-•- 29—Ribnica, št. 12 SDZ--— John Kuman Anton Colarič Edvard Branlsel Frank Virant 30__slovenska Narodna Čitalnica - --William Candon 31—Sava. št. 87 SSPZ----—- Frank Sot 32— Slovenski Sokol---——-—- -Rudolf Perdan 08—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ ——Amalia Božeglav Matija Mlinar 84—Slovenija ......... 35—Slovan, »i. 3 SDZ —------- Ludvig Medveshelc 3C—gv. Ana, it 4 SDZ -:--— ..........Anna Erbežnik 37—Slovenec, it, i SDZ .....- Joseph Trebeč 38—Složne Sestre, št. 120 SSPZ--- -Agnes Lunder , 39—Slovenski Socialistični Klub št. 27 JSZ —-Frank Klemene 40—Socialistični Pevski Zbor Zarja ——— -John Lazar 41—Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ --Joseph Jemc 42—Sv Janeza Krstrika, št. 37 JSKJ John Zalar 44—Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ 45—Sv. Vida, št. 25 KSKJ —--- 46—Sv. Srca Jezusa---;- 47—Srca Marije —------ ——Agnes Kalan -- John Vidmar — Andrew Tekauc Mary Stanonik 48—Spartans, št. 198 SSPZ -- 49—St. Claii' Grove, No. 98 WC 50—Tabor št. 139 SNPJ ------ - Vera A. Candon Terezija Zele Frank Somrak 51—Dramsko društvo Triglav -Frank Penca 92—Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ 53—Washington, št. 32 ZSZ ——Frank Sibert 54—George Washington, št. 180 JSKJ -Josephine Močnik žl 56—Samostojni Pevski Zbor Zarja 57—Žužemberk —-———- -John Ubič llu-tnlk je pianii s svojimi hot ^ Skozi °dprtino, že sem "jim, ko sem začul z klicanje, stal sem in poslušal: Br?p?Sp°d! Pomoč! Brž! — vkiUnder in r°Pot -ie bil velik> ^ tem sem spoznal Halefov Gotovo je bil v nevarnosti, moral k njemu, kod .'tnil sem ,iazaj P° sobah' kiic. i srT1° prišli- sPet -ie Halef p ' toPot silneje in nujneje. | trhi°u 'Sl{0:/i cel° vrsto sob in po dolJ 1 upnicah mi je bila pre-!ahko bi mi bili medtem K J* Halefa ubili. Nisem mno n,.> k0.mišljal. Na levi je bila ste-SUnil 3e Mejila na naše dvorišče. "VxSeiy s puško deske. ' Halef! Koj pridem!" Trhii' gospod! Imam ga!" rišče, t deske so zletele na dvo-so Se bila spodaj, streli in klel} 't1**111' ljudje so kričali v temo' vletel sem se in skočil precej i^i bil° previsoko, pa Naglo Se'm Priletel na tla. "Haten? ■PobraL "t, i ' si!" sem klical. 1i°le'pMi "atihr da sen °£umni Halef je cul, j #až-V,r£lvil častniku, naj za-; Ubog.', avna vrata, in ker me ni: in s v Sam šel na dvorišče j j^avil pred vrata. Ko smo: predvi Zadn-';l vrata, so zločinci i; 1 ieseno steno in poskaka-že ba torišče. Polovica jih je nie / a na dvorišču, ko sem z teli Vedarico vlcmil vrata' Ho~ Pa .S° slcos!i uaša glavna vrata, jim'° naleteli na Halefa. Ni se krit S rii v temo, junaški in od-iia ° ',im Je nastavil pot in jih Vp. Streli' ki sera jih čul bil J n'iemu namenjeni. Ali je pr.:iadet, nisem vedel, še je stal p, /ratih in obdeloval svoje na-' a'ce s puškinim kopitom. ledvedarica je koj zredčila pa IT 81UČ0 krog Halefa, eni so p* 1 udarci in sunki, drugi So zl)ežali. še medtem ko sem a«l po njih, sem mu zaklical: Koga imaš, Halef?" Ibrahima mamurja!" tJe mogoče? Kje?" 'Tule!" KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntiniktm l»»lrnlka K. M»y* Mi pa smo divjali dalje. Po vseh sobah je gorela luč. Na-Pad je bil tako nenaden, da so v strahu čisto pozabili luči Ugasniti. Čul sem pozneje, da Je vratar koj izstrelil pištolo, ko je spoznal vojake, in izgi-ni1 v temnem hodniku. Ta strel se k nam ni čul pa v 1 80 Sa čuli, bil je za zločin-! ?e fznamenje najhujše nevar-| žali' ' Poskrili 80 se in zbe" Zato smo našli vse sobe prazne. ■sob Fihiteli Sm° do vrat zadnje J e- Bila so izredno močna 11 znotraj zaklenjena. Vojaki s« Jih napadli s puškinimi ko-| Tndi od znotraj se je če-0 treskanje in pokanje. ^ ;a vrata se niso vdala. "Naj-t £ So bila nalašč za brambo za 0 .mo^no narejena in soba ,.n,lrni je bila zadnje pribe-,all8Če- Tudi zid ni bil lesen dlnpak z opeko zidan. l)e Urške Puške so bile presla-e- Skočil sem po svojo med- vedarieo. K A sem se vrnil, so komaj ^znatno špranjo vojaki vlo-'!' V vrata. se ! Bom jaz poskusil!" ' dejal vojakom. vse dVedarica -ie bila seveda je cb'1gačen vlomilec kot pa ^ aootne palice padišahovih do-( °orancev. Močno, z železom kopito medvedarice je l'(j ■ v prvem sunku zelrobi-Cj ?lel kar mu je bilo dovoljeno imeti in obrniti svojo korist. S tem je sankcionirana pravica do zasebne lastnine in velja to v omenjenem. obsegu tudi samo za kmeta. Z idejnega stališča pa je to vendar polom marksistične težnje, ki ne priznava zasebne lastnine v komunistični državi. Ta polom pa- je z ozirom na svojevrstne ruske razmere še bolj značilen in pomemben, ker ruski kmet predstavlja 80 odstotkov prebivalstva. Ko se torej tej večini prizna pravica do zasebne lastnine, je jasno,," da ,j*,.marksistično načelo o tem popolnoma zavrnjeno. To pomeni nekak odstop od marksističnega nazora in je ta odstop postal očitnejši še potem, ko je bil sprejet sklep, da se prizna naslednikom dedna pravica do omenjenega dela posestva. Stalin je pristal na to, da se ta predlog vnese v njegov ustavni načrt. Iz tega sledi da je nova ustava sankcionirala pravico nasledstva, kar je v nasprotju z načelom komunistične države. Trockisti in Lenisti sedaj lahko popolnoma upravičeno trdijo, da se je Stalin oddaljil od osnovnih temeljev komunističnega družabnega reda. Tudi glede vprašanja kolhozev se je Stalin nekoliko oddaljil od marksističnega nazora. Predlog podeželskih delegatov, da se prizna kmetom in delavcem na 'kolhozih dosmrtna pravica uži-vanja dotičnega kolhoza, je ze 10 iznenadil Stalina in njegovo ožjo okolico. Vendar je na koncu koncev nanj pristal. Tudi v tej točki je torej propadel kolektivni komunistični princip pred prirojeno težnjo kmeta, človeka, da postane lastnik tega, kar obdeluje. To je v resnici zmaga individualističnega načela nad kolektivnim. V socialnem oziru je danes Sovjetska Rusija po 19 letih svojega obstoja na razpotju. Komunistični ideal o družbi je potisnjen v stran. Z odstopom od tega načela je Stalin priznal, da mu ni uspelo organizirati komunistične družbe. Stalin sedaj kuje kompromise z individualističnim načelom, in s prirojeno težnjo po zasebni lastnini. Ta Leninova stranpot bi se mogla opravičiti s tem, da je sovjetski režim bil samo nekoliko let na oblasti, da je prvič začel uresničevati svoja načela in da je država izmozgana radi dolgotrajnih vojn: prej svetovne vojne, nato pa državljanske. Lenin je uvidel, da bi čisti komunizem privedel sovjetsko državo do poloma še prej, predno bi mogel komunizem organizirati. Zato je taktično popustil, da bi si ruski kmet malo oddahnil. Pozneje pa, ko bi kazalo, da je tega' oddiha že dovolj, bi bilo treba po Leninovem mnenju nadaljevati s podvojeno silo čisto komunistično politiko. Stalin pa misli drugače. On je po 19. letih izkušnje sankcioniral z ustavo zasebno lastnino celo v obliki nasledstva. To je potrdilo in priznanje neuspeha, poloma komunističnega nazora o družbi. Stalin je stal na polovici poti k povrnitvi zasebne lastnine. Na tej točki pa se ne bo mogel dolgo zadržati. To potrjuje tudi sam kongres sovjetskih delegatov v Moskvi. Kmet, ki tvori, kakor rečerto 80 odstotkov vsega prebivalstva, bo gnal Stalina naprej in bo skušal poiskati še večje pravice; zahteval bo, da postane popoln gospodar zem- 11 je, ki jo obdeluje in ne bo hotel več delati tlake za drža vo, kakor jo mora danes. ---0-— Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Frederico Laredo Bru, je novi predsednik Kube. To '■■e deveti predsednik od Levo je Homer Martin, predsednik Združenih, avtomobilskih delavcev v Ameriki. Desno je Alfred P. Shan. predsednik General-Motors, kjer se vrši štrajk avtomobilskih delavcev. Kongres proti ogromnim stroškom za armado Washington, 12. januarja. Skupina senatorjev iz zapadnih držav se je organizirala te dni, da nastopi proti zahtevi predsednika Roosevelta, ki je v svojem proračunu zahteval od kongresa $980,000,000 za armado in bojno mornarico Zed. držav v prihodnjem fiskalnem letu. Senatorji so mnenja, da so Židinj efte države najbolj varna dežela na svetu, in da se ne more pričakovati nobenega napada v prihodnjih letih. Ogromni stroški za "vojno mornarico in armado so torej pretirani po mnenju teh senatorjev. "In dasi je naša dežela izključena, da bi bila napadena, pa se oborožujemo, kot bi šli jutri v vojno," se je izjavil senator Nve. Tudi Senator Wheeler iz Montane se je izjavil, ela se bo boril proti predlogu Roosevelta, da se zgraditi dve oklopnici, katerih vsaka bi veljala $50,000,000. "Ako se želimo pripravljati za vojno, tedaj je bel je, da gradimo zrakoplove kot oklopnice," je dejal senator Wheeler. Lindberghovi pričakujejo novega potomca London, 12. januarja. Col. in Mrs. Charles Lindbergh pričakujeta novega potomca svoje družine. Lindberghova sta prišla v Anglijo pred dobrim letom, predno se je začela obravnava proti Hauptmannu. Oba živita v Angliji jakc samotno in le redkokdaj prihajata v druge kroge. Nič se ne ve, kdaj pričakuje Lindbergh družina, da se zopet vrne v Zedinjene države. MALI OGLASI Delo dobi dekle za lahka hišna opravila. Kratke ure. Vprašajte na 1335 E. 81st St. (10) Naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da odprem 16. januarja v prostorih na 6214 St. Clair Ave., takoj poleg Norwood gledališča, popravljalnico Čevljev, Skušal bom postreči z najboljšim delom in cenami. Se vam toplo priporoča Joe Sercelj (12) Končno je vojvoda Wind-sorski, bivši, angleški kralj Edward Vili, dovolil, da so ga časnikarski poročevalci slikali pred gradom Enzes-1'ehl, Avstrija, kjer sedaj bivši kralj živi. To je prva slika, ki jo je dovolil vzeti, ' kar je odstopil od prestola. Dvorane v najem Jako čedne dvorane dobite v najem po nizki ceni. Dvorane so pripravne za raznovrstne seje, male partije in za vse enake prilike. Oglasite se za podrobnosti pri Tiebers 5501 St. Clair Ave. (Jan. 15, 18, 22, 25, 29,. Feb. 5. 8. 12.). Nova sovjetska ustava /MOM, KINI X M AVE. i Z Jvj^dL /1 GUESS T ^ A PIECE OF THAT J " ? CAM C'UT '> /CpT^^ yj*pakery . " ■ - ^ /Tw- - -----ry-------r" \ s&S&Li&Sifc: ___^ I ~ ^OU ALMOST \ 1—▼ ■ ^ ^^ MWSEDT^ ^ rem reči, ker ne vemo, kdaj je skočil v vodo. Vsekakor je odtlej vsaj že 5 do 6 ur!" Medtem je došla na Pennsyl-vanijo zdravstvena policija in je konstatirala, da je na krovu vse zdravo. Nato je smel parnik šele pristati in ljudi izkrcati. Dodd je bil besen. Zlasti pa ga je togotilo, ko so mu pripovedovali, kako svobodno se je Jack skoraj vso pot zabaval v družbi najboljših potnikov, premnogih lepih deklet in prijaznih dam ter kako ga je šele končno razkrinkal Frank Murrel. že je hotelo iz njega bruhniti vse zaničevanje malo inteligentne parnikove posadke z debelim kapitanom vred, toda tedaj je začul za svojim hrbtom krik Pol-lyn: "Kje je? Kje je, Mr. Dodd?" "Skočil je v morje!" je odgovoril Docld od jeze ves bled. "Utonil! Moj Bog!" je krikni-la Polly ter se zgrudila nezavestna. Dodd in Mohr sta jo odnesla na platnen naslanjač ter ji brizgala mrzlo vodo v obraz. Kmalu se je zopet zavedla in zaječala: "Strašno! — Mrtev, mrtev je!" "Ne, nikakor!" je tolažil Dodd. "Parnik je plul v času, njegovega skoka v morje prav blizu obale, zato je zelo mogoče, da je splaval na kopno." "Ali saj je blazen!" je zajav-kala. "Gotovo, gotovo! Preganja ga manija, — na vsak način hoče skriti denar ter nama uiti! Le potrpljenje! . . . Da, povejte mi, no: veste li, če je znal vaš soprog dobro plavati ?" "Seveda! Plaval je kot riba, saj je bil več let tudi sam mornar!" je priznala Polly tudi sama sebi v tolažbo. "No, vidite! Mojster plavač je! Kajpak! Rešil se je na Gow-sand!" Popolnoma prepričan je bil, da je stvar taka in nič drugačna. Dodd se je nato pogovarjal še s Frankom Murrelom, ki pa ni vedel povedati nič drugega, kakor da ima Jack zopet rujave lase, da je golobrad in njemu resnično podoben ter da mu je Jack sam povedal, kje leže ukradeni miljoni; namreč v Angleški banki v Londonu. "Tam jih dobite prav gotovo!" je zatrjeval Murrel. "Ampak, prosim, jaz bom zahteval provizijo za to svojo informacijo! Po pravici mi gre . . . Potem pa tudi pomislite, da sem umetnik!" "že prav!" je dejal Dodd in je odšel na kopno pozvedet, kdaj odplove kak parnik v smeri Gow-sanda nazaj . . . Medtem je bil tudi Michel Mohr že na kopnem ter je urno našel ameriško agenturo. Toda blagajna je bila polna ljudi, ki so menjali svoj denar ali pa sprejemali svoje naložke, pisma ali nakazane svote. "Prosim, spravite tale zavoj!" je zaklical Mohr ter iztegnil roko preko več glav. "Lastnik pride sam ponj !" Agent je vzel zavoj ter ga položil na pult, ne da bi ga ogledal. četrt ure kasneje je ostavila Pennsylvania luko. Malo pred izhodom je prehitela mal policijski parnik, na čegar krovu sta stala Dodd in Polly. Michel Mohr je gledal s krova ter spoznal slovitega detektiva. "Mnogo zabave!' je zakričal navzdol ter zavihtel -čepico. . . ' Medtem je agent opazil, da je zavoj na pultu pač zapečaten, toda brez naslova. Vpričo blagajnika je torej zavoj odprl in našel v njem amerikanski državljanski list na ime Ivana Beliča, rodom iz Omišlja na otoku Krku, ter 8,000 dolarjev. Nato je zavoj zopet zapečatil, napisal nanj lastnikov naslov ter ga dal blagajniku, naj ga dene v posebno blagajno. Dodd pa se je medtem v Polly-ni družbi vozil okoli Gowsanda ter izpraševal, so li videli ali slišali da je kdo priplaval iz morja na kopno. Vse stražarje na tem polotoku je spravil na noge. Njegova vztrajnost je bila čudo- vek, ki ni morda niti slutil, kaj;Polly ga je sprejela z vzklik0®' je oddal. Drugače bi bil vsaj "Vi ste njegov morilec! Vi omenil, da je v zavoju denar." ga .pognali v smrt!" "Brez skrbi!" je vzkliknil (Dalje pihodnjič) agent. "Vem, kaj je moja dolž- ČjE' ... Um nest, sicer pa bi se niti .jaz ne branil nagrade pettisoč dolarjev !" "Vem, toda če pride kdo po zavoj, zadržite in dajte nemudoma aretirati, prosim!" Dodd je švignil z avtomobilom zopet v svoj hotel ter je takoj potrkal na duri Pollyne sobe. Vesel, zmagovit je vstopil, a LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6X03 GLASS AVE. HEndcrson 2978___ Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena Medtem se je priplazil k Mur-relu v kajuto steward, ki ga je doslej hranil in napajal. S solzami v očeh ga je rotil, naj ga — za božjo voljo! — nakar ne izda, ker sicer izgubi svojo službo ter bo povrhu še kruto kaznovan. Murel je imel mehko srce in rcIz sploh ni lahko prenašal. Zato se,mu je steward zasmilil, tembolj, ker mu je moral v svoji duši priznati, da ga je vse potovanje resnično dobro zalagal z jedmi in pijačo. "Dajte mi sto dolarjev nazaj!" je ukazal Frank Murrel. "S tem je stvar za naju opravljena !" In steward je vrnil denar ter se odplazil . . . Tako je bil Jack Bell zasačen in zaprt. Gola kabina je imela edinole neznatno nagnjene deske — ležišče kaznjenčevo — ter visoko zgoraj v steni okroglo okno. "Prav prijazna luknja!" je razmišljal Jack. "Samo če bi bila vsaj malo svetlejša! — Eh, pa pojdimo spat nocoj! Zabave je bilo dovolj." In iztegnil se je po deski ter skušal zaspati. Bilo je že deset. Na ladji je postajalo tiho in mirno. V svoji kabini pa je Michel Mohr krčil pesti, letal z dolgimi rokami gor in dol ter rohnel: "Grom in strela! Kaj bo zdaj ? -— Kako mu naj pomagam? In kam? S čim? — Ta sapramen-ski komedijant, kar vrat bi mu zavil! Ampak Jack je le tič! škoda bi ga bilo, če bi ga zdajle res prijeli in zamehurili . . . Ampak le kaj naj storim? Kako, kdaj, s čim? — Gromska strela!" Tako je premišljeval, rohnel, klel in letal iz kota v kot . . . XII. Skok v morje Pennsylvania se je bila zaradi malega viharja toliko zakasnila, da kapitan ni mogel več misliti na to, da dospe v luko še pred polnočjo. Zato je ukazal, naj se uporablja le polovico strojne sile ter je dal v Plymouth brzojaviti, da ima milijonskega tatu, Jacka Bella, na krovu zaprtega. Bila je že polnoč, ko je lezel parnik precej tesno ob Gowsan- REJEN1 PREŠ1ČI NARAV NOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi aH osnaženi, Pr gledani od vlade. Meso v kosih, ŠB" ke, plečeta, loins, izvrsten Špeli. . Koljeno vsak pondeljek in četrt? dopeljemo na dom vsak torek in f tek. Dobite tudi izvrstno govejo n"' in teletino po cenah na debelo. H. F. HEINZ Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-J-2 r—— Nekateri premogovniki v Pa. so-zaprli, leer se jih ni več izplačevalo obratovati. Revne družine zdaj jemljejo premog iz rudnikov za :vojo uporabo na kaj primitiven način. Preostalo je še neka.i izvodov poezij ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil in izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K.. S. K. J.' | 6117 ST. CLAIR AVE. g t CLEVELAND, OHIO f 1 * Cena $1.00 s poštnino vred. J .t, fs 4. • Naročite jih sedaj, dokler B 4« zaloga ne poide! •f« ____j.;. Winifred Shaw, filmska igralka, v promenadni obleki. 4th Annual Dance sponsored by H I - L O CLUB January 16th, 1937 al Twi-IAght Ballroom, 6025 St. Čtair "Ave. FRANK JANKOVICH ORCHESTRA Admission 35c inm Želodčno zdravilo iskreno priporočano Chicago, III. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam. j — — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — ' ' Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, ID. I Send me a free semple. 1 Name ...................................................................................— 1 1 Address ........ ..............................................................- Mizarji so pridno na delu pred kapitalom v Washing-tonu za inavguracijo predsednika Roosevelta, ki se vrši 20. januarja. Mizarji morajo pripraviti govorniške odre in drugo. Pričakuje se takrat silnega navala ljudi v Wash-ingtonu. Takrat se je priplazil Michel Mohr iz svoje kajute ter je po-sluhnil. Nikjer nikogar. Vse je spalo. Tiho po prstih je stopal h kabini za kaznjence. Našel je ondi stražo, ki je na kupu vrvi sede spala. "Oho! Takole stražiš?" se je zadri, toda skoro šepetaje. "Ali ti nisem dovolj zabičeval, da pazi na tatu, ki je ukral milijone? — He, je li sploh še v kabini? — Da spi, praviš? Mogoče, ali pa si slišal le lastno smrčanje! Daj ključ sem!" Razsvetlil je s svojo električno svetilko za hip ključavnico, vtaknil ključ in odklenil. "Pazi in čakaj! Pogledam,, takoj se vrnem!" je še pošepetal osorno ter izginil v kabini. Jack se je takoj prebudil, ko mu je Mohr posvetil v obraz, "Prijatelj —!" "Tiho, — ne govori — zunaj stoji straža!" je šepetal Mohr. "Tu imaš vrvico, da splezaš na okno. Potem skoči v morje!" "Drugače ni pomoči?" "Ni je! Verjemi! Vse sem premislil. Obala je jako blizu. Nevarnosti ni nobene. Če skočiš v pol ura doli, si rešen!" Jack mu je stisnil roko: "Hvala ti!" In segel je v žep svoje suknje ter mu izročil listnico. 'RECITAJTE m/ AKOJ SPOROČITE svoje ime, naslov, /// poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASIFICIRAM IŠČEJO SE rOVElUENCI za nabiranje podatkov v vsaki koioniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE! ►^gVATOV ZA-OVENCEU^Z 156 Fifth Ave. IVAN MLAPINfO Urednik UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena d^O flf in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O Država Oregon je najela aeroplane, ki so naložili težke vreče semena, da ga posejejo nad obširnimi pogorelimi gozdovi. Tako se bo posejalo na tisoče akrov sveta v par urah. Na sliki vidite pilota, ki bo sejal smrekova semena in zraven njega je državni uradnik, ki mu na zemljevidu kaže pokrajino, ki je bila opustošena po požaru in katero je treba na novo pogozditi. "Tu je ves moj denar. Naredi zavoj ter ga oddaj na ameriški agenturi v Plymouthu. Kadar bo vzduh čist, pridem ponj!" "Vse storim zate! Zbogom! — A ne pozabi vzeti vrvice s seboj ! Sicer me izdaš!" "Ne pozabim! Zdravstvuj, dobri kamerad!" Vnovič sta si krepko stisnila desnici ter ju stresla. Nato je stopil Mohr zopet iz kabine ter jo zaklenil za seboj. "Spi," je dejal stražniku. "Spi kakor ubit. Toda ne zaupaj mu preveč 1 Takile lopovi so potuh-njenci prve vrste. Lahko noč!" In tiho se je oplazil v kajuto. Tam je listnico zavil v velik robec ter jo skril med perilo. Nato je legel in čakal. Saj zaspati ni mogel. "Bo li skočil? Ali ga opazi stražnik? Kaj, če po nesreči utone? Strašno bi bilo!" Dolgo se je premetaval, .končno pa je nemiren usnul. Toda spal je jedva dve uri, ko je začul sumljiv krik. Ali je ušel, ali pa so ga zasačili? — Urno se je oblekel in stekel proti kabini za kaznjence, že od daleč je slišal službujočega častnika, ki je preklinjal in rohnel, kakor bi nameraval pri tej priči stražo na kosce raztrgati. "Ti lena svinja! Spi, a v ječi je bil tat milijonov! Seveda ti je zdaj ušel — skozi okno je skočil, a ti ga še slišal nisi, mrha! Strela naj te ubije z jasnega! Marš, h kapitanu!" "Dvakrat sem te svaril!" je zarežal sedaj še Mohr na trepetajočega stražnika. "Še ponoči sem te opozarjal. O polnoči je bil tat še v kabini. Sam sem se prepričal, da spi — ali da se vsaj dela, kakor bi spal —! In zdaj ti je vendarle ušel! Gospod častnik, naj li izpustim čoln ? Morda ga, še ujamemo . . ." "Kaj veste, na katero stran je odplaval? — Morda je tudi utonil ! Kod naj ga iščemo po temi! Gromska strela, kaj li poreče gospod kapitan !" se je jezil častnik. "Stopaj! Poročat grem kapitanu." Kapitan pa je le široko zaklel, velel stražo zapreti, se obrnil na drugo plat ter je zaspal znova. Kmalu nato se je moral parnik ustaviti. Dospel je do vhoda v luko, a ondi je moral čakati cele tri ure, predno je smel zopet daje. V. Plymouthu je imela ladja ostati le tri četrt ure. Za sprejem je bilo pripravljeno vse . . . Dodd je bil s Polly dospel že lan poprej v Plymouth. Ameriško veleposlaništvo v Londonu ra je brzojavno legitimiralo, in lato se mu je postavila vsa po-icija v Plymouthu na uslugo. Toda še v isti noči je dočakal Dodd velikansko presenečenje: 4a prvo brzojavko, da je tat zopet na ladji, je došla kmalu še druga, da je tat skočil v morje ter izginil ponoči brez sledu. Dodd je pustil brzojavko v hotelu ter naročil, naj jo izroče Polly, ko se zbudi; sam pa se je takoj odpeljal s carinskim čolnom Pensnylvaniji nasproti. ■ Brez ovire so ga spustili na krov. Obetal je kapitana, častnika, zaprtega stražnika in Mohr,a, izpraševati in poizvedoval, pregledal je kabino za kaznjence, a nešel je le, da je okence še vedno odprto, o Jacku pa nika-kega sledu več. "Kaj mislite: je li utonil?" je spraševal kapitana, "Če ni prav izvrsten plavač, je gotovo utonil," je odgovoril kapitan. "Če pa je plavač, je mogoče, da se je rešil na Gowsand. Toda kdaj je dospel na kopno, ne mo- vita. Toda zvečer je moral priznati, da je ostal brez uspeha. "Ah, saj sem slutila! je zajokala Polly. "Utonil je! Ali pa ga je požrl morski pes!" "Tod okoli sploh ni morskih psov, Mrs. Bell,' jo je tolažil Docld. "Gotovo ga je zagledal kak ribiški čoln ter ga odpeljal s seboj. Uiti nama ne bo mogel, ker opozoril sem že vse policijske urade. Nič ne obupavajte!" Nato je dal ukaz, naj se vrne čoln v Plymouth. Velikanska vojna lu,ka z ogromnim molom ter dolga vrsta lad jen ic in skladišč sta dajali z morja na mesto veličasten pogled. Celo Polly je za hipec pozabila strašne skrbi cb slikovitem razgledu. Medtem so izšli v Plymouthu že večerni listi in v njih je našel ameriški agent Doddovo tiralni-co za Jackom Bellom, milijonskim tatom iz Chicaga. Takoj se je spomnil skrivnostnega za- voja v blagajni. Toda razumeti ni mogel, zakaj je državljanska listina na ime Ivana Beliča. Imf se je do polovice krilo s tatovim naslovom. Da bi ne imel sitnosti, je svojo slutnjo naznanil policiji, ki je takoj obvestila Doddn in poslala ponj. Dodd se je nemudoma odpeljal k agentu ter se mu legitimiral. "Kakšen je bil mož, ki je zavoj oddal?" je vprašal Dodd, vesel, da se mu je posrečilo rešiti vsaj denar. Prepričan je bil, da so v listnici ukradeni milijoni. "Prav žal mi je, da vam s popisom dotičnega moža ne morem postreči,' je odgovoril agent, "toda bilo je toliko različnih obrazov, da je v mojem spominu le še nejasna gneča. Vrhu tega se je tako mudilo, da nisem utegnil študirat fiziognomi.j. Sicer pa oddajnik bržčas ni bil tat c;ebne, nego poplnoma tuj člo-