'oitnlna platana v gotovim ivrncirioor, sonoia ». opma s&zne stav. 80 uato vt; ;xrni MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlitvo In uprava: Maribor, Alaksandrova cesta it 13 / Telefon 2440In 2486 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. uri t Velja mesečno prejemen v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Oln t Oglasi po ceniku / Ogleee sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutrs” v Liubllenl / Poitnl čekovni račun it 11.409 99 JUTRA 99 Zimski in tranzitni tuitkl promet Potreba po vzpenjači na Pohorje In avtomobilski cesti na Jadransko morje V svojih prejšnjih člankih smo po-®f°bneje obdelali vsa vprašanja, kako 01 se mogel naš Maribor preurediti v Prvovrstno letovišče. Toda Maribor ima vse pogoje tudi za zimski tujski promet, e pogoje mu daje silni razvoj smučarja v zadnjih letih in Pohorje s sigurnimi snežnimi razmerami. Že začetkoma Da ie treba poudariti, da brez vzpenjače ne bodo mogoči zaželjetji uspehi. Samo j* ‘o prometno napravo postane naše Po-aorie lahko središče vsega zimskega torta v Jugoslaviji. Cesta bo v zim-Kem času neporabna, in sicer tembolj, 'jolj bo teren ugoden za šport. sprejem zimskih športnikov, bodisi tu ^ozi mesto samo potujejo ali da se . več dni zadrže, zadostujejo že seda-2Ja Prenočišča po hotelih in gostilnah, pjebna je le hitra In sigurna zveza s \?«orjem, ustanovitev smuških in dru-8ih sličnih tečajev, pridobitev vodnikov, ^nlzacija velikih tekem in drugih ta-? b lokalnih in mednarodnih prireditev ter reklama. Snega nam pošlje nebo sa-m9- Vse to ne bi bilo tako težko izvesti, Sogo obrriile na narodnega poslanca • “Ivka glede intervencije, da se spre-eni sedanji posebni red glede obdelo-JWja obmejnega ozemlja. Gre za nepo-dr t? °k mep ^eze^e ozemlje. Poslanec f- Pivko je interveniral v vojnem mi-•strstvu, ki je za določitev postopanja er°dajno, in dobil to-le pojasnilo: “V smislu zakona o zaščiti državne mora biti na meji tri metre širok pas, na katerem se he smejo saditi ali sejati nobeni poljski pridelki ali trte. Ta pas je določen zato, da imajo obmejni organi pregled nad mejo ih jo lažje ščitijo in varujejo. Posestniki tega pasu so po določilih odredbe finančnega ministrstva z dne 28. oktobra 1929 oproščeni davka in naj se zato zaradi uveljavljenja te ugodnosti obrnejo na pristojne davčne oblasti. V pasu, širokem 100 metrov, je pa prepovedano sajenje rastlin, ki zrastejo višje kot 1 meter, zato, da se ne zakrije pregled meje.« ! "" ' ugotavljajo pariški Tisti, posebno pa »Ma-tin«, da se je vsa akcija popolnoma ponesrečila, in to tudi v primeru, če se v zadnjem trenutku najde formula za nadaljnjo delo. V analih diplomacije še ni bil nikoli zabeležen primer, da bi na tako očividen način propadla kakšna konferenca velesil, kakor je sedanja londonska. Toda Francije ne zadepe za1 ta neuspeh nobena krivda. Njeni zastopniki so odšli v London z veliko novo in nesebično idejo. Izgubila je proces, ki ni bil njen. Nesoglasja med velesilami so prevelika, da bi mogli še upati na uspeh. Tudi če se državniki sestanejo še v Ženevi, rezultati ne bodo boljši kakor so bili v Londonu. »Echo de Pariš« pravi, da je londonska konferenca propadla zato, ker brani berlinska vlada pangermanizem, dočim se Italija boji francoskega upliva v srednji Evropi. Ako se sedaj položaj v Avstriji in na Madžarskem poslabša, bo ves svet vedel, kdo je tega kriv. Za vse nesreče bosta odgovarjali Nemčija in Italija. Podunavskim državam ne preostane drugo, nego čakati. Ker je propadel gospodarski načrt, sedaj tudi o finančnem ne more biti govora. »Journal« pa haglaša ob koncu svojih izvajanj, da je edina še možna pot separatna akcija Franclje In Anglije brez Nemčije in Italije. PARIZ, 9. aprila. Vihar ogorčenja vi pariškem, tisku,proti Nemčiji.še ni končan.'Listi očitajo Nemčiji, da je s svojo sabotažo onemogočila uspešen izid londonske konference. »ExceIs!or« grozi Nemčiji s tem, da Franclja ne bo več podaljšala 1. 1927. sklenjene trgovinske pogodbe, ki je po svojem tarifnem značaju omogočila Nemčiji nič manj ko 2 milijardi Izvoza v Francijo. LONDON, 9. aprila. Konferenca štirih velesil o podonavskem vprašanju se je včeraj zaključila, ne da bi bila določila datum novih posvetovanj. BERLIN, 9. aprila. Na merodajnem in absolutno poučenem mestu naglašajo, da je sijajna zmaga Hindenburga pri jutrišnjih ožjih predsedniških volitvah popolnoma zagotovljena. Agitacijski odbori skrbe sedaj, samo še za to, da dobi sivolasi maršal več jco 18.5 milijonov glasov, Upanje je celo, da bo glasovalo zanj preko 20 milijonov volilcev. Pretekle dni je bilo ogromno število volilnih shodov* vsak dan preko tisoč. Toda tudi hltier-jevči ne počivajo. Po Berlinu so nalepljeni veliki lepakj, ki objavljajo Hitlerjev poziv iz leta 192$, ko je rotil vse zavedne Nemce, naj glasujejo za Hindenburga. BERLIN, 9. aprila. V tukajšnji javnosti je vzbudilo veliko pozornost razkritje pravega vzroka, zakaj je bivši prestolonaslednik umaknil svojo kandidaturo za državnega predsednika. Prestolonaslednik je sprejel kandidaturo pod dvema pogojema: da se Hitler umakne v njegov prilog in da mu kandidiranje dovoli oče, bivši cesar Viljem. Hitler je prvotno pristal na to, pozneje pa se je premislil in obdržal svojo kandidaturo tudi pri ožjih volitvah, bivši cesar Viljem pa je prestolonasledniku odločno prepovedal kan- LONDON, 9. aprila. V angleških merodajnih krogih si spričo poloma konference štirih velesil še nišo na jasnem, kaj naj bi sledilo sedaj, da se preprečj poostritev položaja v srednji in južno-vzhodni Evropi. Vsi upi so £edaj koncentrirani na Ženevo, kjer se bodo tekom prihodnjega tedna sestali mnogi državniki radi nadaljevanja razorožitvene konference. Angleški finančni strokovnjaki so v: prvem hipu po razbitju konference sestavili nekakšno kompromisno formulo v tem smislu, da se državam Podunavja pač omogoči za njih agrarne proizvode preferenčno-carinski sistem, vendar pa bi se nekatere industrijske kategorije izločile ali popolnoma iz take prednostne obravnave, ali pa bi njih preferenčni nivo nekako znižali. Na ta način Nemčjja in Italija ne bi izgubili podunavskega tržišča, kar bi položaj pri nadaljnjem obravnavanju znatno olajšalo, Ministrski predsednik Mafcdonald bo takoj po ureditvi nekaterih važnih vprašanj angleškega proračuna odpotoval v Ženevo, kjer. se bodo pogajanja na podlagi med tem abšolvirane izmenjave misli med velesilami nadaljevala. •“tale: fmičr r.> -,b , .. ■ '*5ot fatE-bvaa BERLIN, 9. aprila. Nemški tisk se ba-j vi obširno z neuspehom londonske kon-: ference ter odločno zavirača trditve francoskega tiska, da je Nemčija zakrivila ta neuspeh. Razni ugledni listi povdar-jajo, da je bilo stališče Nemčije v Londonu popolnoma istovetno z onim, ki ga je zagovarjala že pred objavo Tardieu-; jevega načrta, in ki takrat ni naletelo na odpor Francije. Dejstvo je, da obstoja sedaj, po reševanju Podunavja poleg francoskega načrta še italijansko-nemški predlog, ki ga bo treba, po vseh znakih krize Sodeč, resno pretresati. Nemčija! stoji slej ko prej na stališču, da so države Podunavja resno potrebne podpore ter je pripravljena doprinesti v ta svrho iste žrtve kot ostale velesile. didirati. To je prestolonaslednika napotilo, da se je umaknil in izdal poziv, naj vsi njegovi pristaši volijo za Hitlerja. BERLIN, 9. aprila. Kandidatna lista hitlerjevcev za volitve v pruski državo! zbor je že sestavljena, a Hitlerja samega ni med kandidati. Nacionalni socialci vodijo agitacijo za te volitve že skupno i agitacijo za ožje volitve državnega pred sednika in zatrjujejo, da bodo napeli vse. svoje sile, da dobe Prusijo v svoje roke. Po osvojitvi Prusije hočejo nadaljevati borbo do popolnega zavojeyanja vsa Nemčije. V vladnih krogih pa jim prerokujejo tudi v Prusiji popoln neuspeh. Pri boleznih srca in poapnenju žlL nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na! klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Novo m revoludlonarno gibanie v Južni Ameriki Pred revolucijo v republiki chile. upor mornarjev v repu. BUKI ECUADOR, ! .BUENOS AIRES, 9. aprila. Po poro-bh iz Chile se pripravlja v republiki ova revolucija. Vladno palačo stražijo °čm vojaški oddelki. Povsod je nastala oriayaJ>ravcata 9an^a ln Hudje oblegajo ou jutra do večera poslovalnice narodne oanke, da zamenjajo papirnati denar za febrnega. j AIRES, 9. aprila. Po pravkar uospehh vesteh iz Santiaga de Chile je stfT podala ostavko in se baje že se-hr, l , ^pva* Dosedanji finančni minister felj * tučl v novi vladi svoj port- C^OSK, 9. aprila, V vsej republiki tnirp6 li proglašen° obsedno stanje. 'Ne-> ki groze preiti v, revolucijo, je iz- zvalo ukinjenje metalne podlage bankovcev. Baje je tudi del vojske nezanesljiv. Neki konjeniški oddelek se je že uprl, a je bil premagan tn razorožen. Položaj je zelo nevaren. WASHINGT0N, 9. aprila. Po poročilih iz Guayaquila v republiki Ecuador je nastalo med mornarji revojucloridrijo gibanje. Uporni mornarji so osvojili več vojnih ladij in zavzeli tudi 'trdnjavo Ponta Pietra. Vlada je poslala proti upor r.ikom svoje najžvestejše čete. Vreme. Današnja vremenska napoved (opoldne): Prehodno pomirjenje, hajbrže lepo nedeljsko vreme. Nemčija na vliku volilne borbe HINDENBURGOVA IZVOLITEV IZVEN VSAKEGA DVOMA. VZROKI UMAKNITVE PRESTOLONASLEDNIKOVE KANDIDATURE. Mepzestano si kaj želeti, toje najslabši vseh poslov Edouard Young '^JL Brez muje odpravi obilna, mehka,polna 'Albusm Za umivanja nesnago tudi iz najneznejsih blagov in najfinejših tkanin. Mož finih manir. Sodnik: Ako niste imeli nikakih slabih namenov, kakor trdite, zakaj ste se pa potem skrili v temnem hodniku, ko se je gospa nenadoma povrnila domov? Vlomilec: Se nisem hotel pokazati. Saj razumete, gospod sodnik... nisem bil obrit! Albus milo za umivanje varuje Vaše fino perilo -prav gotovo očisti Albus mil™* za umivanja tudi Vaše najfinejše perilo. Naše vinarstvo Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru bo imelo svoj letošnji VI. redni občni zbor v zvezi s IV. vinarskim kongresom in II. banovinsko vinsko razstavo z .vinskim sejmom, y dneh od 7. do 10. maja t. 1. v Ptuju. Spored: 7. maja — sobota: ob 18. uri seja glavnega odbora in delegtov podružnic in redni letni občni zbor Vinarskega društva v dvorani Narodnega doma v Ptuju. — 8, maja — nedelja: I.ob 8..uri IV. vinarski kongres v dvorani Narodnega doma v Ptuju. — Dnevni red:» 1. Današnje stanje vinogradništva v • Dravski banovini. Poroča predsednik društva in narodni poslanec Lovro Petovar, Ivanj- kovci. 2. Trsni sortiment. »Poroča g. inž. Ivo Zupanič, referent ža vinogradništvo pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. 3. Skušnje glede Izvoza vina v inozemstvo. Poroča g. Niko Petrič, direktor vinske sekcije P. A. D .za izvoz, Beograd. 4. Resolucija.— II. ob 11. uri otvoritev II. banovinske vinske razstave z vinskim sejmom v dvorani Društvenega doma v Ptuju. — 9. maja — ponde-Ijek: 1. čez Ptujsko goro, Janški vrh v Podlehnik. 2. Na Vurberg. 3. Ogled Ptuja in okolice. Izletov se morejo udeležiti samb tisti, ki se bodo do 5. maja pri Vinarski podružnici v Ptuju za nje prijavili. — 10. maja — torek: Vinska razstava z vinskim sejmom bo trajala 8., 9. in 10. maja in bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Zaključek. Živio Gašperček! Urica v lutkovnem gledališču. Sedim v teatru, v< pravem pravcatem teatru, čeprav je namenjen v prvi vrsti deci, drobni deci, in zajde vanj odrasel človek le bolj slučajno, sedim tam in radovedno gledam življenje okoli sebe. Otroški živžav in smejajoče se oči. Pa še žive kretnje ročic in resne, čisto zrele besede, ko da so odkrile življenja poslednjo skrivnost. Tu pa tam planeta vmes topel pogled zaskrbljene matere in rahel opomin mladega reditelja, zavedajočega se svojega lepega, a odgovornosti polnega dela. Vse, vse to se pred mano preliva skoz* belino električne luči v kalejdoskopsko sliko življenja, ki ga živim z dvorno silo, ker se ob njem raz-življam tudi v spominih na lastno mladost. Lep je ta lutkovni teater v našem Narodnem domu, ki me je vanj zvabilo na Marijin praznik popoldne nestrpno pričakovanje moje male Nede! Že ves teden prej sem imel polna ušesa vseh teh skrivnostnih junakov čudovite lutkarske umetnosti. A med' vsemi temi princi in princesami, začaranimi kralji in revnimi pastirčki, med temi ubogimi deklicami in mdimi čarovnicami je veselo kraljevala svetla postava malega Gašperčka. In če se zmisliš še na to, da sta bila Gašper-Čkov smeh in jok za tisti dan čudovito prepletena s krepko in sočno zgodbo o Martinu Krpanu z Vrha, tedaj se čisto nič ne začudiš, ko vidiš samega sebe z vso svojo čemerno starostjo sedeti med veselo družbo mariborske dece! Zgodba o Martinu Krpanu je slovenskim otročičkom vsake starosti tako znana, kakor morda ne malokateri plod slovenske pisateljske fantazije. Ljudsko-šolska deca jo leto za letom požira v šoli s slastjo in iz dolgoletne izkušnje znam, da ni opažati niti za las nikakršnega popuščanju tega vsesplošnega'zanimanja. In to se je pokazalo tudi ondan na pred stavi lutkovnega gledališča! Notranjski orjak s svojim legendarnim bojem na cesarskem Dunaju, ves originalen v kret nji in govorici, bi bil skoraj zatemnil slavo ljubljenca vseh ljubljencev otroških src, preslavnega Gašperčka, če ne bi bila ena velika resnica res. Da je ta vesela postava marionetnega gledališča nekak šna osrednja os, okoli katere se suče vse notranje čuvstvene razgibanosti moralo umetnosti. Le tako se je moglo zgoditi, da ti je otroško srce v velikem vzponu notranje čuvstvene razgibnosti moralo kar v sredi igre dati duška z radostnim medklicem tej veliki in zasluženi zmagi Gašperja nad! Martinom: »In, kdo je prišel na to misel? Jaz, Gašper, dvorni sjuga njegove cesarosti...« — Živio Gašperček! — V tem sproščenem vzkliku, ki ga je nepreklicno potrdil tudi tlesk drobnih ročic razvnetega malega poslušavca, vidim velik uspeh kulturnega dela lutkovnega odra v Narodnem domu. Iz malih začetkov se je s trudom in pridnostjo u-stvarilo z njim izvrstno vzgojno sredstvo, ki bi moglo sporedno z domom in šolo postati važen element oblikovanja duševnosti naših otrok, pred vsem pa vseh onih, ki so po socijalnih prilikah današnjega življenja izpostavljeni kvarnemu vplivu ulice in samote. Le kratek pogled med pavzo po gosto zasedeni dvorani ti jasno povč, kako stojč stvari. Otroci sede po stolih drug za drugim, živo razčlenjajo potek igre, ocenjujejo osebe in dogodke, sočuvstvu-jejo z usodami, veselimi ali žalostnimi, hvalijo in grajajo dejanja in besedo, vežejo vse spoznano z vsakdanjim življenjem, tako da se vse to živo vretje notranjih vtisov, občutij in misli prejalislej podzavestno prelije v dokončno sodbo ali sklep, ki bo zanaprej vsakomur v nekak kažipot — po življenju. Pa tudi od druge strani sem opazii velik vzgojni vpliv lutkarskega gledališča! Luči v dvorani so že davno pogasnlte, le še na odru žare rdeči, modrikasti ali kakršni-koliže odsevi žarnic. Smo tik pred pričetkom novega dejanja! Med drobnimi poslušavci se ustvarja disciplina kar sama od sebe, tako da se z neko grenko ironijo spomniš .velerodne dame, ki ti je morda že stotič z brezobzirno blebeta-vostjo svojo pokvarila dobre tri tretjine koncerta v Unionski dvorani. Tu, v lutkovnem gledališču utihne sleherna beseda že dolgo pred pričetkom igranja. In tl je vprav zato skoraj mučen ta strašni, napeti molk v zasenčeni dvorani, »ker se ti zdi, da ouješ poleg bitja lastnega srca še nestrpno trepetanje vseh teh drobnih otroških srčec, ki so vsa ,v, tem blaženem hipu, naj so pa tam doli na ulici bilk že kakršnakoli, postala tu mehka in dobra, kakor je mehka in dobra zemlja, ko je zorana in pripravljena za zgodnjo pomladansko setev! In takihle za starše, u-čltelje in vse duševne ljudi na sploh važnih ugotovitev bi našel še mnogo več, vendar so že našteli tako tehtne, da ne more mimo njih noben pravi mladinoljub. Lutkovno gledališče v Narodnem domu si je v kratkem času svojega obstoja u-stvarilo stalen kader dece, ki je deležna vseh duševnih blagrov, katere nudi otroku marionetna umetnost. V interesu stvari same, ki je šele na začetku poti razvojne možnosti svoje, in v korist vsesplošnega vzgojnega napredka v Mariboru je, da se krog malega poslušavstva čimbolj razširi. To pa se dfi doseči le z večjo propagando, z večjim stikom s šolo, ki naj bi v tem praven bila nekaka posredovalna vez med domom in lutkovnim gledališčem v Mariboru, če se je to storilo in se še danes dela, včasih cerio neupravičeno, s takozvanim filmom, menim, da je ta metoda tu celo prej na mestu. Tako bi postal Gašperček, ta veseli vsevedež, lahko še večji in zaslužnejši pospeševatelj nacionalne in kulturne vzgoje naše mladine. J. 5. Ourrer BeB: 74 Lovvoodska sirota »Sem li dobro izbrala, ko sem Vam Alico namenila za hišno?« »Izvrstno; dovzetna je in urna.« »To je .torej Miss OUiver,« sem si mislila. »Tako bogata je po naravi kot po usodi. Katera srečna zvezda ji je svetila ob rojstvu?« »Včasih pridem in Vam pomorem pri učenju,« mi je obljubila. »To bo lepa izprememba, meni izpremem-be ugajajo. Mr- Rivers, bila sem te dni tako zadovoljna v St —. Sinoči ali pravzaprav davi sem plesala do dveh; od zadnjih nemirov imajo tam polk vojakov in oficirji so najboljši družabniki na svetu. Vsi naši brusači in prodajalci Škarij se morajo pred njimi poskriti.« Zdelo se mi je, kakor bi bil St. John stisnil zobe in še bolj poresnil. Dvignil je oči z marjetic na tleh in jo pogledal. Resen, značilen pogled je to bil. Odgovorila je nanj s ponosnim nasmeškom. Ko je tako nemo in resno gledal predse, je začela gladiti Cezarja. »Ubogi Cezar me ima še malo rad,« je tožila, »Cezar ni hud in strog s svojimi prijatelji; da zna govoriti, bi gotovo ne molčal.« St. Johna je oblila rdečica; nebrzdano čuvstvo je bilo v njem zagorelo. Krasen mož, kot je bila mladenka krasna žena! Prsi so se mu dvignile, kakor bi se mu srce upiralo nasilju in se hotelo šiloma osvoboditi- A Mari6ors£l »VE C^JŠTIK« ,3utr*_________________ SEmammmmm brzdal ga je kot spreten jahač vzpenjajočega se konja., Niti z besedico ni odgovoril na njeno prijaznost. »Papa se pritožuje, da ste se Vale-Hallu izneverili. Drevi bo sam!« je nadaljevala Miss Oliver. »Ali bi se ne hoteli vrniti z mano irf ga: posetiti?« »Prepozno je, da bi se vsiljeval Mr. Olivru,« se je izgovarjal St. John. »Zdai je tisti čas, ko se hoče očetu najbolj druščine Zaaj zapre tovarno in počiva od dnevnega dela. No, Mr. Rivers, pojdite z mano! Zakaj ste tako plahi in tako mrki?« Ni čakala odgovora, marveč nadaljevala: »Pozabila sem; Tako zmedena sem in razstresena! Oprostite mi' Pozabila sem, da Vam ni do brbljanja. Diana in Marija sta odšli iz Moor-Housea, hiša je zaklenjena in dolg čas Vas muči. Smilite se mi! Pridite z mano in posetite očeta!« »Ne nocoj, Miss Rozamunda, ne nocoj!« Mr. St. John je govoril kot avtomat. Samo on je čutil, kako težko je odbil ponudbo. »Dobro, če ste tako trdovratni, Vas zapuščam, ker se ne smem dalje muditi. Rosa pada! Lahko noč!« Ponudila mu je roko. Jedva se je je doteknil. »Lahko noč!« je odzdravil zamolklo. Odšla je, a v prihodnjem trenutku se je že vrnila. »Zdi se mi, da Vam ni dobro?« je vprašala, in po pravici, ker duhovnik je bil bled kot krpa. »Prav nič mi ni,« je zatrjeval s poklonom in odšel od lese. Šla sta vsaksebi. Dvakrat se je okrenila za njim, ko je stopala kot kaka vila čez polje. St. John je korakal trdno po svojem potu, ne ozrši se niti enkrat. Primer tuje .boli in žrtve je pokazal mojim mi- V M a r l S o r.u, dne 9. IV. 193?. slim drugo smer in niso se več bavile z lastno togo. Diana Rivers je bila dejala o svojem bratu, da je neizprosen kot smrt. Ni pretiravala. ' < xn. poglavje. Poučevala sem v vaški šoli po svojih najboljših močeh. Od začetka je bilo delo res naporno. Precej časa je minilo, preden sem po velikem trudu začela umevati svoje učence in njih čud. Povsem nevedni, s še spečimi sposobnostmi, so se mi dozdevali brez-nadno bedasti, in to vsi enako bedasti. Kmalu sem ugotovila, da sem se bila zmotila. Med učenkami je bila prav taka razlika kot med odraslimi ljudmi in ko sem jih začela umevati in oni mene, se je ta razlika prav kmalu pokazala. Ko so se nehale čuditi mojemu jeziku in mojemu postopku, so se okorne kmetice hitro ore-Ievile o ostroumne deklice. Marsikatera je bila postre-žljiva in ljubezniva, ugotovila sem mnogo lastnosti, ki so mi izsilile občudovanje in naklonjenost. Te deklice so se učile z veseljem, so pazile nn. osebno čistost, izdelovale marljivo svoje naloge ter bile mirne in redne. Včasih so presenetljivo napredovale in bila sem nanje ponosna. Kmalu nas je spajala vzajemna ljubezen. — Med učenkami je bilo precej hčerk najemnikov* ki so bile že skoro odrasle. Znale so čitati, pisati in šivati, zato sem jih učila slovnice, zemljepisja, zgodovine in ročnih del. Našla sem med njimi spoštovanja vredne značaje, bile so željne uka in pristopne umiki. Obiskovala sem jih doma in prebila ž njimi marsikatero ugodno uro. Njih roditelji so me obsipavali s pozornostmi. Upoštevala sem njih občutljivost in vzbudila v njih primerno samozavest. Skavthem Svetovidova četa ima v nedeljo ob 9.30 v stanu četni sestanek. Četovodja. Dravska župa skavtov in planink javlja, da izide slovenski »Skavt« že sredi meseca majnika; zato poziva vse edini-ce, naj zbirajo naročnike med skavti samimi, pa tudi med simpatizerji našega pokreta. Zato na delo, zakaj med nami ne bo smelo biti nobenega, ki ne bi imel te prve velike skavtske knjige! Nova slovenska skavtska literatura. Mladinskih knjig, ki bi jih lahko uporabljali tudi na skavtskih sestankih, smo imeli Slovenci doslej zelo malo. Vendar pa se tudi v tem oziru počasi obračana bolje: lani smo dobili v založbi Mohorjeve družbe povest o življenju dveh skavtov »V samotah pragozda«, v prevodu prof. g. P. Holečka in letos v prevodu Istega v založbi Zvezne tiskarne v Celju lično, z ilustracijami opremljeno knjigo »Tita - lisica« Izpod peresa Ernesta Thompsona Seton-a, znanega Baden-Powellovega sodelavca, bivšega načelnika skavtske zveze USA in ustanovitelja gozdovništva. Knjiga zajema zgodbe iz življenja v ameriških prerijah, ljudem težko dostopnih in nas seznanja s skrivnostmi živalskega sveta v prosti naravi. Pisana je kot nalašč za naše izvidnike in volčiče, čebelice in planinke, katerim jo še prav posebno priporočamo. — Knjigo lahko naročite pri Tiskovni Zadrugi v Mariboru, na Aleksandrovi c. 13. Nenavadno inicijativo so pokazale planinke I. ljubljanskega kola s svojim glasilom »Planinka«. Zvezek je tipkan, a iz njega se jasno razodeva volja do dela in uspehov ter potreba slovenskega skavtskega glasila. K oceni tega lista se še povrnemo. Alj že veste, da je Baden-Powellova knjiga »Scouting for boys« izšla na Angleškem v 47 izdajah, da je prevedena že na vse svetovne jezike in da dobimo za približno dober mesec tudi ml slovenski skavti svoj »katekizem« v slovenskem prevodu? če še tega ne veste, začnite takoj štediti in zbirati denar, da si boste knjigo lahko nabavili takoj, ko Izide in da jo boste lahko preštudirali še pred taborno sezono, da boste z znanjem, ki ga boste črpali iz slovenskega »Skavta«, lahko na Zvezinem taboru v Zagrebu dosegli za svojo edinico več točk in torej bolj častno mesto! Skavt bodi delaven in štedljiv! Ali že veste, da je naslov pripravljalnega odbora za II. zvezin tabor v Zagrebu: Odbor za II. Savezni logor skauta kraljevine Jugoslavije, Zagreb, Kaman-fova 2 II. Tam lahko naročite skavtske dopisnice, propagandne znamke in hranilnike za nabiranje darov, tja lahko tudi pošiljate že nabrane zneske! V zadnji številki »Jamboreeja«, ofici-jelnega glasila mednarodne skavtske zveze, ki izhaja v angleščini in francoščini štirikrat na leto, vabijo jugosl. skavti vse skavtske zveze, članice mednarodne skavtske zveze, na svoj zvezni tabor v Zagreb. Daljši članek posveča »Jamboree« bivšemu tajniku jugosl. sk. zveze, prof. G. Stajiču, ki je umrl 17. nov. 1. 1. in si s svojim delovanjem kot mednarodni komisar stekel velike zasluge za spoznavanje in propagando Jugoslavije v inozemstvu. Iz starih zapiskov z mojega prvega taborenja Obed v. taboru: Skavt Peter: To zelje pa res ni dovolj kislo. Kuhar: Saj to ni zelje, to so rezanci! Skavt Peter: A tako? No, priznati moram: za rezance je dovoli kislo... Fotografska umetnost. Skavt Peter: Mišek, koliko plošč imaš v aparatu? Je videti tako težek! Mišek: Dvanajst. Skavt Peter: Pa 5e bi jih imel štiriindvajset, bi bilo še enkrat tako težko, kajne? Mišek: Saj jih je štiriindvajset, le da sem jih dvanajst že porabil! Zdravstvenik. Vata visi iz zavojčka na tleh in je nekoliko umazana. Mišek opozori Petra, naj pazi, da se vata ne zamaže. Nekaj minut nato dene Peter vato nazaj v zavojček. Mišek: Peter! kaj delaš?! Peter: De vi jem vato nazaj v zavojček, da postane sterilizirana... Pri nočni Igri. Peter in Mišek ležita za grmom in napeto čakata znamenja z rogom. Mišek da roko za uhelj in posluša. Peter (se trese): Slišiš kaj? Mišek: Da. Peter (se trese še bolj): Jaz tudi! Po nočni igri. Mišek: Peter, posodil sem ti hlače, kje so? Peteir (sramežljivo): Hlače so še mokre in jih moram oprati... Nogometne tekme v nedeljo 10. t. m. Na igrišču SK Raplda: ob 10. dopoldne: prvenstvena tekma SK Rapid I:SK Železničar rezerva. Na igrišču ISSK Maribora: ob 14.30 prijateljska tekma rezerva Atletik SK Ce-ljeilSSK Maribor rezerva; ob 16. prvenstvena tekma ISSK Maribor I:At-letlk SK I. Celje. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Službene objave od 7. t. m. se spremene v toliko, da vodi prvenstveno tekmo Mura:SK Svoboda g. dr. Planinšek. Stranska sodnika pri tekmi Maribor I: Atletiki I sta gg. Pušenjak in Klippstat-ter, sodnik pa g. Nemec. Iz Prckmuria Promocija. Za doktorja živinozdravil-stva je promoviral na univerzi v Zagrebu murskosoboški živinozdravnik g. Jože Šerbec. Čestitamo! Premestitev. Orožniški poročnik g. Ignacij Radakovič, ki je služboval več mesecev v Murski Soboti, je premeščen v Knin v Dalmaciji. Turneja visokošolcev. Te dni so obiskali Prekmurje člani ljubljanskega akademskega društva »Triglav« in priredili več nastopov z recitacijami, petjem itd. Ustavili so se tudi v Murski Soboti, kjer so priredili v stari kavarni »Krona« prijeten zabavni večer. Obisk je bil dober in je pokazal, da bi £i naši ljudje takih stikov z našimi akademiki želeli še če-sto. KANTON glavno mesto pokrajine Kuangtung za Šanghajem najvažnejše kitajsko pristanišče, ki ga Japonci baje nameravajo tudi zasesti. V Kantonu je 1. 1912 izbruh- nila revolucija pod vodstvom Sun-Yat> sena, ki je potem postal prvi predsednik kitajske republike. Sveže jajce Resnična dogodba. Gospod Štefan Marela je bil na poti iz pisarne domov. Pa se je spomnil, da mu je zjutraj povedala gospodinja, da mu danes ne bo mogla pripraviti večerje, ker mora obiskati bolno hčer na deželi. Sprva se je gospod Marela namenil večerjati v gostilni, potlej si je pa premislil. Sklenil je, da si bo sam pripravil večerjo: par jajc z gnatjo. Potlej si bo pa prižgal pipo, vzel knjigo v roko, pa bo lep večer. V ta namen je gospod Marela stopil v bližnjo branjarijo in zahteval tri jajca. In s tisto prijazno natančnostjo, ki je lastna moškim, ki si morajo sami gosjjodi-njiti, je vprašal branjevko: »Ali so jajca sveža«? Ženska je pogledala vrlega gospoda Marelo tako ogorčeno, da je ves prestrašen spoznal, da jo je smrtno razžalil. Slednjič je milostno odgovorila: »Če so sveža? Kaj pa ste mislili?« — »No, dobro, dobro,« je mrmral v zadregi. »Saj sem si mislil...« In ker je stal tako skesano pred njo, je branjevka pripomnila: »Če hoče kdo jajca, vložena v apnu, naj ne pride k meni! Ta jajca so tako sveža, da so še topla od kokoši.« Gospod Marela, prepričan od tako krepkih dokazil, je zadovoljno krenil domov. Doma se je takoj lotil dela. Zakuril, pripravil ponev, razbelil mast. Ko pa je hotel ubiti jajce, je zapazilo njegovo oko, da je na jajcu nekaj napisano. Gospod Marela stopi k oknu in bere: »Sem čedno dekle z dežele, 20 let mf je, pa bi se rada omožila s kakim gospodom iz mesta, ne premladim, ne prestarim.« Gospod Marela se je usedel v naslanjač, jajce še vedno v roki. In se je zamislil... In si je živo predstavljal to brhko kmečko deklino, ki je na ta način poslala v svet svojo željo po možitvi. Velik vtis je napravilo to nanj... Kakšen bistroumen in nepokvarjeg otrok z dežele, da kaj takega ugane! je premišljeval. Torej, omožila bi se rada, z ne premladim ne prestarim... hm, hm... In naenkrat se je gospod Štefan Marela odločil. Sedel k pisalni mizi in pisal tistemu dekletu z dežele pismo na naslov, kakor je bil tudi napisan na jajcu. Nato je pismo sam nesel na pošto in je v veliki napetosti čakal na odgovor. Prišel je že tretji dan. Ona je pisala, da se čuti zelo počaščeno z njegovim prijaznim pismom. Ker pa je že dve leti srečno poročena in ima tudi že dva otroka, bi bilo zdaj pač težko itd. Od takrat gospod Štefan Marela več ne verjame na sveža jajca. Dvoboj kmetic. To se je dogodilo te dni v vasi Zagrnem v okolici Varšave. Dve kmetici, druga na drugo ljubosumni, sta sl napovedali dvoboj na pištole. In sta se s pištolami svojih mož res tudi streljali. Ena duelantka je obležala mrtva, drugo so n t/* Vt**1« Najfinejši rum Brandy Pristna slivovka en gros! In vse vrste likerja itd. en detaill JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9 Telefon 25—80. Tovarna likerjev, desertnih vin, in sirupov. E I E R T A G m JURIST” črni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8 do 10 dni v največji vročini popolnoma svež in zdrav, zato ga priporočamo vsem turistom, restavracijam, kavarnam, delikatesam itd. Dostava v hišo in po pošti. 1078 Glavna zaloga: MARIBOR, Betnavska c. 13 in Glavni trg trgovina Skaza prej Sirk Sanatorii v Mariboru Gosposka uilca 49 Telefon 2358 Lastnik in vodja « kirurg dr. Mirko Cerntf Najmodernejše urejen za operacije, zdravilni aparati: višinsko solnce. dia'ermija, tonizator, žarnica .Hala" Enterocleaner, zdravljenje z radijem (pijača in kopeli) Cene zmerne! a*. Širite „ VEČE Dražba. 1140 Javna dražba v konkurzno maso tvrdke Welle Rudolf, tovarne mesnih izdelkov v Krčevini pri Mariboru spadajočih premičnin se bo vršila dne 14. aprila 1932, ob 15. uri na licu mesta v Krčevini št. 31. Dražbeni pogoji in seznam premičnin, ki se bodo dražbale se lahko vpogledajo v pisarni upravitelja konkurzne mase dr. Lipolda Franja, odvetnika v Mariboru, Cankarjeva 1. Dr. Lipold Franlo. Opravilna številka: E IX 2062/ 31 14 Dtažbenl ohlic. Tednik »Zabavni list«, Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo Din 1. Zahtevajte brezplačne številke na ogled. 23a Nagobčnike za pse v vseh velikostih priporoča I. Kravos, Aleksandrova c. 13. 1048 Sobo in črkosllkanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska utica 3, za kavarno »Astoria«. 3 Razni stavbeni les, deske, vijake in slamoreznico ceneno proda Scherbaum, Kopališka ul. 4. 1131 Moško dvokolo v zelo dobrem stanju prodam pod vrednostno ceno. Mizarstvo, Franko-panova ulica 15. 1150 Lovci! Divje peteline gači in posreduje njih odstrel Josip Pajtler, preparator, Maribor, Komenskega trg 3. Zadnja avtobusna postaja št. 1 (vsake ^ ure), Živali se lahko oddajo pri g. Strnadu, puškarju, Aleksandrova cesta. Odlikovan s srebrno, zlato in državno kolajno. 10^6 Otroški voziček modem in dobro ohranjen prodam. Naslov v upravi lista. 1079 Prvovrstni trajni kodri in vodna ondulacija. Salon Paradiž, Koroška 7. 1154 100.000 Din posodim po 10% na dober objekt mestnem področju Maribora proti vknjižbi na I. mesto. Direktne ponudbe na upravo lista pod »St. 7585«. 1157 Kompletne spalnice z madracami, vložki in otomano za Din 3.990. Vse z jamstvom. Novak, Vetrinjska ulica 7, Slovenska ulica 24. 1172 Tamburaši pozori Za petčlanski zbor se prodajo dobro ohranjeni tamburaški inštrumenti, cena Din 1200. Obrniti se na naslov: Va-čovnik, Marija Snežna. ______________H76 Plug s plužnicami, več vodnih sesalk za studence, votle gumijastn obroče, tovorni voz, nosilnost -30 meterskihi stotov, na prodaj. Laninger. Slovenska ul. 26. 1166 Nizke vrtnice, večjo množino v različnih krasnih barvah, 10 grmičkov Din 60. Plezalke roza, rdeče in modre barve, grmiček Din 8, poleti cvetoči vrtni grmički »Hibiscus« za vrtove Din 4, nudi Ivan Jemec, vrtnarstvo, Prešernova ulica. 1167 Zelenjadne sadike vseh vrst, pikirane, zanesljivih kvalitet nudi Ivan Jem«, vrtnarstvo, Prešernova ulica. 1168 Pomlad je tu, ne pozabite na vaše prijateljice cvet-lice-lončnice, presadite jih. Kompostno presejano zemljo dobite vedno ter vsako množino tudi za vrtove v vrtnariji Ivan Jemec, Prešernova ulica. 1168 Breskve, marelice, cepljena drevesca zgodnjih vrst prodaja po Din 15 vrtnarstvo Ivan Jemec, Prešernova ulica._____________________ '1170 Išče se Din 20.000.— posojila proti vknjižbi. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »20.000.—«. 1161 Semenski oves, prvovrsten, kg po Din 2.50. Pisarna Scherbaum. 1116 Pes kostanjeve barve se je zatekel. Lastnik naj pride po njega v Samostansko ulico.12. H62 Dne 18. majnika 1932 ob io. ari dopold. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga: k. o« Rače vi. št, 542 Cenilna vrednost: Din 51.300;— Najmanjši ponudek: Din 34.000*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. i Okraino sodišče v Mariboru odd. IX., dne 16. III. 1932. Gostilna in trgovina, 30 minut od Maribora na izletnem kraju na prodni. Vrt,: sadonosnik itd-Poizve se: Sp. Radvanje 29 pri Mariboru. . H52 Nova hiša z lepim vrtom, zidana, na prodaj. Pobrežje pri Mariboru, Delavska ul. 3.__________________U45 Hišo z dvema sobama, kuhinjo, verando in vrtom prodam. Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva uli-ca 31.____________________________ *133 Prodam hišo z lepim vrtom. Gozdna ulica št. 45. Pobrežje pri Mariboru. 2000 Prodam enodružinsko hišo, novozidano. Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica 10, H41 *■+* O 91 X" -o -*f p f | A. KUPITE 3 Sl ® "o* ^Jr O » m raznovrstne ostanke po Din 6'-, 7*-, 8‘-meter "O B. o kartoteka Tel.2510 —■*n|wM?**.^imJiilAi ♦ za birmance. *r Uradnica išče za 15. maj sobo in kuhinjo, prazno, v bližini kolodvora. Dopisi pod »Solnčno« na upravo. 1194 ženine in neveste ♦ < 0 s* 5r 0 < kri* Soba, prazna ali s štedilnikom oddam takoj. Dušanova ulica 9. 11® dobro in poceni v Stanovanje sobo ln kuhinjo oddam. Ptujska cesta Ekart 1143 TRPIN-OVEM BAZARJU Stanovanje (2 sobi, kuhinja, klet drvarnica) poceni takoj oddam. Gostilna Sande, Sv. Peter pri Mariboru. 1171 Maribor, Vetrinjska ulica 15 Ori 1 tr Dvosobno zasebno stanovanje, solnčno, parketirano, v, novi hiši oddam. Vprašati Maribor, Smetanova ulica 54 v gostilni. 1132 Soomnite se CMD kri* upremijeno sodo s posebnim vhodom, parketom in električno lučjo Oddam. Dr. Rosinova 23. 1156 Pariz dobi 32 novih cerkvi. Pariški kardinal je izdal pred tedni poziv na svoje vernike, naj prispeva vsak po svojih močeh za osnovanje posebnega fonda, iz katerega bi se zidale nove pariške cerkve, kar bi odpravilo sedanjo brezposelnost, ki postaja tudi v Franciji vedno večje socialno zlo. Uspeh je bil nenavaden. Že doslej so pariški in drugi francoski verniki zbrali tako ogromne diti v Parizu 32 novih cerkva. Pa še pravijo, da je Pariz brezverski! vsote denarja, da h° z njim mogoče zgra- Mirna stranka išče stanovanje, 2 sobi, kuhjnjo in pritikline. Ponudbe se prosi na upravo pod »1. maj«. H63 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DOM Ustanovljena 1. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 77, milijonov Din Sprejema hranilne vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. j Rentni davek plačuje iz svojega. Sirarn S. MarlbotsM »V E č E R "N I K«, Jutra V M a r i b o r n, dne 9. IV. 1932 BHBtfigSgHgOEO^PBfflEMEBaglSOTgMgEBSEgcaMBCgžSaflMMBI KONCERT bo v nedeljo Vsak čas mula in topla jedila na razpolago! 1155 Pristna vina: muškatelec liter Din 10*-, rizling Din 12' Ustanovljeno 1869 Telofon štev. 2351 M.Bordajf - Maribor,Trg Svobode Dtiporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najhc^šc kakovosti. Obenem pa tudi lahkp r ;:*i / , * .. f\ifria-'*) ,rr v moška ura iz metala Din 39*- damska za-i; pestna ura iz metala Din 85*- Urar in juvelir M. JLGER" SIN MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 Najnovejši patent ležečih kartotek na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte! »SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510. SLIKARSKO IN PLESKARSKO DELO priznano prvovrstno in okusno izvršuje po solidni ceni in se priporoča H. COFFOU slikarski moj star, Maribor, Ob jarku 6, koroška c. 10 Najnovejši vzorci vedno na razpolago, prvovrstne reference 1164 Pomiad je tu ali ste sl ie kupili nov klobuki Predno si ga kupite, oglejte si našo izložbo, kjer si ga lahko poljubno izberete! 1 Zi točno postrežbo, kakor tudi za predelave se priporoča ( Marija Jahn, modni salon, Stolna ulica 2 v Melju, z lepo solnčno lego, prodaja (tudi proti hranilnim knjižicam) »Drava« d. d., Meljska cesta št. 91. Telefon 22-56. . r ’ Opravilna številka: E IX 5073/31 # 7! I Dražbeni ohllc n no Dne 25 aprila 1932 dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin: " j j 4 * : * > - * * '■ Zemljiška knjiga: k. o. Mesto Maribor vi. št. 207 Cenilna vrednost: Din 265.765*76 Najmanjši ponudek: Din 132.882 87 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru* ' I ' : 'ii ? " ‘‘ ’ ' ' ■ Okrajno sodiiče v Mariboru odd. IX. dne 22. III. 1932. Opravilna številka: E Dne 20. maja 1932 dopoldne ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga: Grajski Marof viši 66 Cenilna vrednost- Din 1,074.773*45 Vrednest pritikline: Din 205.405 — Nafmanjši ponudek: Din 640.089*23 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicei bi se .jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražttelja, ki je ravnal v dobri'veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru- Okrajno sodišče v Mariboru dne 20. marca 1932. fedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; JOSIP FR. KNAFLIČ y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. nredstavnik STANKO DETELA v Maribor« 1