Inserati se sprejemajo in velja
tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
lit 2 -- n ti II i» - n
' t* n u ii n ® 'i
Pri večkratnem tiskanji so
sena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
P01UU81 list za siovensKi nnl
Po pošti	prejeman velji :
Za eeio ieto	. . 10 gi. — kr. ia poiieta & ,, — „
'•h četrt ieta	. . i „ 50 „
V administraciji velia:
Ih eeio ieto . , j yi, 40 kr
ia poi ict:,	» ., 20 „
ta četrt ieta	2 „ 10 ,.
Liubijaai ua aom Došilian veiia BO sr. več ua ieto.
Vredništvo je Florijanske ulice št. 44.
izhaja po trikra na teden in sicer v toreK, četrtek in »oooto.
Naš gospodarski napredek.
Tukajšnji dnevnik slovenski prinaša celo vrsto člankov, ki se pečajo z vprašanjem kako bi se dalo našemu narodu v gospodarskem oziru na noge pomagati.
Naši bralci se bodo spominjali, da je tudi „Slovenec' že poprej prinesel več takih član-kov, zdelo se je, da brez uspeha , pa vendar niso bili brez uspeha, ker so obrnili pozornost na to vprašanje , ki zdaj slovenske narodne kroge bolj in bolj zanima. Naštevali smo v tistih člankih vire, po kterih bi si Slovenci kaj pridobiti zamogli, kazali smo na zboljšauje kmetijstva, na uredbo obrtnije iu na kupčijska pota. Obžalovali tmo pred vsem pomanjkanje podvzetnega duha, ktero pomanjkanje je krivo, da so prišle velike podvzetja na naši zemlji v tuje roke, med tem ko naš domačin le kot borni delavec sodeluje pri takih podvzetjib.
Bolj ko se naš narod izobražuje, več dobiva tudi podvzetnega duha. Odkar smo se narodno zbudili, poklcali sni') v življenje že več podvzetij, ki nam služijo v čast. Nijveče podvzetje je bila „banka Slovenija". Tukaj, dasiravno je bila misel dobra in predmet vse-Btranko koristen, nam je res spodletelo po hudobni volji ptujcev in zanikrnosti domačinov.
Pa čudno se nam zdi, da je edina nesreča nektere naših lako oplašila , da so zgubili ves pogum. Zakaj pa se ti ne ozirajo po drugih naših podvzet ih, ki dobro napredujejo ? Ali ni „Mohorjevo družtvo" lepo in koristno' podjetje, ki izvrstno napreduje? Ali ni „slo-
venska matica" lepo podvzetje? S pičlimi močmi so se oživili ti zavodi iu vendar žive n rastejo; toraj nimamo uzroka, ohupati nad svojo delalnostjo , če nam je prav eno podvzetje po nemarnosti in nezvestobi v nič prišlo.
Veliko važnosti pripisujemo posojilnicam po deželi, in slovenske posojilice v Šoštajuu iu Ljutomeru nam pričajo , da je naš narod zmožen napredovati v gospodarskim oziru, ako se mu dopove, kako je mba ravnati.
Mnogo nasvetov se je stavilo v zadnjem času, kako naj bi se pomagalo kmetu, kako delavcu, kakor obrtuiku, kako trgovcu slovenskemu. Pa ti nasveti bodo tako dolgo nasveti ostali, dokler ni oživljajoče moči kapitala, katera je tok krvi v javnem živ-ljeuji. Po „kruhu" je bilo vse mrtvo v Av-btriji, dokler ni prišel Bontoox s svojimi mi-ljoui iz Francije na Dunaj, ta je dal prometu in podvzetnosti novo življenje.
Zato stopamo danes s konkretnim predlogom pred slovensko občinstvo in nasvetujemo, naj se osuuje pred vsem naroden denarni zavod, narodna slovenska banka s tem namenom , da bo ona oživljala koristne predloge in se lotila podvzetij, ki bodo celemu narodu v korist: Mi potrebujemo velikega denarnega zavoda, če bočemo oživiti razne, podvzetju, ki jih vsi rodoljubi za potrebne spoznajo. Da nas nnši bralci bolje razumejo, hočemo jim navesti nekoliko izgledov za delokrog te narodne banke. Mi vemo, da bo treba enkrnt železnice iz Ljubljane v Karlovec; mi j tudi sodimo, da pri tej železu:ci ne bo zgube. j
i - 5— Ob enem pa želimo, da bi bilo vodstvo te jB^^gfi leznice v slovenskih rokah, da bi se službo samo slovenski uradniki in služabnflii^/i^^ in da bi dobiček od te železnica pri nas ostar,<i^^ ne pa romal v Pariz, kakor pri južni železnici Kako je to mogoče doseči? To bi bilo le mogoče, ko bi mi imeli svoj narodni denarni zavod, svojo narodno banko. Ta banka bi prosila za dovoljenje, da sme to železnico zidati in jo v svoji lasti obdržati, kar bi pod sedanjo vlado lahko dosegla. Ali bi se bilo zgubebati? Za celi narod gotovo ne bo zgube ; kajti če bi uradniki več stali, kakor železnica dobička n?sla, imeli bodo vendar ie domačini zaslužek in kruh; kar bo Slovenec z delnico zgubil, to bo drugi Slovenec, ki bo služboval, dobil; toraj za celi narod ne bo zgube. Sploh pa na to še misliti ni: če se vodji železnice ne bo mogla dati plača 10.000 gl., našlo se bo gotovo sposobnih Slovencev dovolj , ki bodo to službo opravljali tudi za dva, tri tisoč gld. in če se uradnikom ne bo moglo dajati po 800 gl. na leto, saj je dosti izobraženih Slovencev brez službe, ki bodo ta posel radi opravljali za G00 gld.
Reklo se je tud;, da bi Be morali mi Slovenci udeležiti pomorske kupčije, ki je zlat vir blagostanja. Pa kje bo posameznik vzel toliko denarja, da si bo kupil veliko kupč jsko ladijo? Treba bo narodnega denarnega zavoda Nasvetovalo Be je, naj bi si Slovenci osnovali lastne tovarne, da bi ne ostaii vedni sužnji tujih podvzetuikov. To pa brez kapitala ni mogoče. Mi moramo imeti svojo narodno banko,

Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinuki. (Dalje.) XXV.
Ingcmuidque reperta ....
Res je bilo, da je ta nesrečnica, ki je bila opravljena kakor Flavija, zoper njo na klepe kovala, laži trosila. Eusebij je bil pre-serdit, Pretekstat pa toliko da se je brzdal. Luskij je skušal ki/ko besedo izustiti v mije opraviČenje; Rufina je bila pa kakor potrta in zdrobljena.
Eusebij in Pretekstat sta nekoliko pomi-šljala, bi li strogo postopala, ali strah javnega pohujšanja ju je zadržaval. Čemu bi neki to kovarstvo razglašala, preden nimata v roki vseh vezi. Previdnost jima je svetovala da prideta zaroti do dna. Ko bi se bilo okrivi-čencev početje zvedelo, bi bilo po obeh. Iz te okolcojti sta si tela dokazov dobiti.
Eusebiju Be je vedno bolj dauilo to, kar je preje ie slutil, namreč da sta zasačenca samo orodje skritega zločinstva. Ali teško je bilo prisiliti ju, da bi bila vse obstala. Ako bi bila obstala, zgubila bi bila pomoč pri
svojih zavestnikih; ako bi bila pa tajila, kako bi bila milost našla pred svojima sodnikoma?
To neodločenost je bil Eusebij opazil.
— „Volita, jima reče, ali da vse spoznata, ali pa da sta javno osramotena".
Bila sta v kleščah; nista se mogla gauiti; tako sta bila Rufina iu Luskij pritisnjena. Odločila sta se, da udobita saj nekoliko pokoja, izdajstvo izdati.
Vse sta povedala.
Obrekovanja, zasramovanja, nastavljene pasti, tatvine, plenitve, vse kar so morali trpeti gostje v Betlehemu, vse je bilo delo teh malopriduežev, ki sta bila pa le izvrševalca tuje volje. Izvrševala sta vedno ponavljane ukaze. Od kod so prihajali ti ukazi? Iz sa-motišča na Oljski gori. V tem samotišču so se rodili psovalni spisi, predčasne zavrnitve; tukaj je bila tista zalcžna jama, vsa tista orožarnica hudobnih, steklih, nespravljivih napadov, ki uiso merili na stvar, nmpak na osebe. Ti zavistni in sovražni napadi so nami rjali to, da bi pregnali iz Betlehema pobožno naselbo, jo daleč stran razkropili in nje veljavo spodkopali.
Eusebij se ni nadjal takega obstajanja, ki je veliko važnost za-nj imelo. Bilo mu je pu tudi vir umirjenja. Dosedaj se mu je bo-1
jevati bilo proti lastnemu sumu. Kako teško je, da liste zaničujemo, ktere smo ljubili. Pa komur je dolžnost, da ne slepari, temu gre pravica, da ui osleparjen; kaj ni imel prav če se je nje poslužil, izdajsko zaroto uničit? Tako je imel v rokah dokaze zoper ljudi, kterih spreobrnenje se mu je sumljivo zdelo, da njih zvijače in nakane osramoti ako bilo treba.
Precej drugo jutro so se po Betlehemu čudili, da Rufina tako goreče preklicuje vsa obrekovanja o Flaviji pa Eusebiju. To obrekovanje je toliko laglje ponehalo, ker otroci niso bili več plačevani, da bi je razširjali in torej so bili omejeni na podporo EmU ne družine, ktere hvalo so odsedaj jeli popevati. Po drugi strani je bilo pa videti, fe je Eusebij zopet kak spis obelodanil, je zavrnitev tako rlolgo izostala, da je bila že pozabljena, pred da je izšla.
Flavijan in nje mati, ki uiata poznale krivnega uzroka tega potihnenja, bi ga bile moglo iskati le v mrzli udanosti, ktero sta jima skazovala oljskegorska odposlanca. XXVI.
Ut cam putares non mortuam sed dovmientem.
Luskijevo in Rufinino Btanje je nevarneje in težavneje postajalo. Po eni strani sta bila
ki se bo takih podvzetij lotila. Paziti pa bi bilo pred vsem na to, da bo banka loti le takih podvzetij, pri kterih bo denar med nami na Slovenskem ostal, namreč v službo jemati le Slovence in svoje izdelke najprej prodajati le Slovencem, da bo cel narod pri tem inte-resiran, in če nas kaka zguba zadene, da bo denar vendar le med Slovenci. ,,Banko Slovenijo" so pogubile največ podružnice na Dunaji, na češkem ua Ogerskem in v Galiciji; potem pa tudi to, da je tujce v službo jemala Če bi bila ona Bamo na Slovenskem zavarovala in le slovenske uradnike imela, najbrž bi še daneB živela, in če prav ne, vendar bi bil denar doma na Slovenskem ostal, celi narod bi ne imel zgube, ampak le posamezni. Narodna banka bi lahko uničila moč in upliv tujih trgovcev, ker bi z večim kapitalom lahko priskrbela nam tuje pridelke cenejši; ona bi pa tudi lahko oživila in uredila domačo obrtnijo, ustanovila razne tovarne itd.
Reklo se bo, da bodo dobrot te banke deležni le bogatini, ker reveži ne bodo mogli delnic kupiti. Temu se pa lahko v okom pride, ako Be naredč delnice za nizko ceno, na pr. po 20—25 gld. (znabiti tudi le po 10 gld.) ena, tako da si jo vsak posel in vsak delavec lahko kupi. Tudi delavci, ki bodo v tovarnah delali, bodo lahko ob enem tudi delničarji, in bodo s toliko večjo marljivostjo in skrbjo delali v korist celega podvzetja.
Sploh se nam zdi, da na drug način tudi toliko denarja vkup ne Bpravimo. Ako se postavijo delnice na 100 gl., udeležilo se bo kupovanja le malo premožnejših in težko, da bi spravili nad 50000 gl. vkup. To pa ni noben denar za narodno banko. Ona mora naj menj en miljon denarja imeti. Toraj mora celi narod vkup skladati, da se tak kapital dobi in to je mogoče le z malimi delnicami. Se ve, da bi bilo potem treba s tem denarjem vestno postopati; treba vodstvo izročiti najbolj poštenim in umnim možakom iz našega naroda, pridjati mu pa še ojstro nadzorstvo in upeljati javnost posvetovanj, da bo zamogel celi narod kontrolirati delovanje upravnega sveta.
Nas Slovencev je čez en miljon ; če kupi le vsak deseti le eno delnico za 10 gl., pa imamo miljon Bkupaj, in to je že mogoče, ker bodo uekteri kupili po 100 in po 1000 delnic.
To bi bil toraj konkreten predlog, kterega
od Eusebija na gorkem ujeta in zato sta se mu udala na milost in nemiiost, svoje izjave lastnoročno podpisavši, kar je on dobro shranil. Po drugi se pa niBta mogla odtegniti ne Bu-nosu ne Melaniji, ker bi ju bila pogubila.
Dasi sta Bonos in Melanija strinjala se v hudem sovraštvu in zavisti do betlehemske naselbe, je bil vender med njima velik razpor. Bila sta Bi dve preveč podobni duši, da ne bi si bila eden drugemu nasprotna. Njuna časti-hlepnoBt iu oholost, njuno hrepenenje po go-spodstvu in oblasti Bta bile, kakor dvoje eno-rodnih elektrik, iz katerih se užge strela, kadar ob-se trčita.
Dala sta se eden drugega opazovati. Bonos je imel za to opravilo Luskija, Melanija pa Rufino. Taki gospodje in alužaji so si držali ravnotežje; a služajem se je bilo vender Bponeslo gospodarje svoje varati in sicer prav lahko:
Mesto da vsak za-se nalogo svojo izpol-nuje, tako da Luskij opazuje Melanijo, Rufina pa Bonosa, sta se bila pa opazovalca zmenila, da Bi bodeta svoje opazbe eden drugemu zna-nila. Rufina je ovajala Melanine skrivnosti Luskiju, ta pa BonoBU. Luskij pa je Bonosove
izvršiti ni nemogoče, samo nekaj eneržije in poguma je treba.
Politični pregled.
V Ljubljani 28. novembra.
Avstrijske deiele.
V državnem zboru se je pretresavala postava o iiarejcncii vinu. Tako umetno vino bo odslej istemu davku podvrženo, kakor pravo vino, toraj bo vinorejcem nekoliko po-magano, ker se slabo, ponarejeno vino ne bo moglo več tako po ceni prodajati, in se bo toraj menj umetnega vina delalo.
Vlada si mnogo prizadeva, da bi dobila večino za bvojo novo brambovsko postavo.
I^cvičarji bo vlado interpelirali, če ona kaj ve za to, da se na češkem Nemci preganjajo, in kaj misli storiti za brambo Nemcev? Kakor znano, ni bilo druzega, ko da so se šolarji nekoliko lasali, in to ae je v svet raztrobilo kot grozen dogodek.
Poštne hranilnice, ki pridejo v državnem zboru vsak čas na vrsto, bodo menda jako koristna naprava, ker se bo z njimi vsakemu priložnost ponudila, *da si kaj prihrani. Na deželi na pr. je bilo človeku težavno, storiti dolgo pot v ljubljansko hranilnico, ker se za en par goldinarjev ni splačalo, in so potem taki tisti denar zopet zapravili. Zdaj bo pa država dobra stala, da nobeden nič ue zgubi.
O ustaji v južni Dalmaciji so dunajski Usti vse pretiravali. Istina je le, da je pridrlo v Krivoščije nekaj roparskih čet iz Hercegovine, ki se bodo pa kmalo ukrotile ali pa se same razpršile.
Nadalje hočejo levičarji predlagati, da bi se časnikom vtč svobode dalo, da bi se odpravilo ali prenaredilo objektivno postopanje pri konfiskacijah, čeravno so to postopanje proti listom ustavoverci sami upeljali, in se toraj ne smejo pritožiti, da Be jim s konfiskacijami kaka krivica godi, vendar bi rekli, da bi bilo prav, ko bi tudi naši poslanci glasovali za večo svobodo tiska, ker mi ne vemo, kdaj nam to zna prav priti.
Lienbacher in tovarši hočejo novo postavo za delniške društva.
Čehi so slabo zadovoljni z ministrom
tajnosti izdajal Rufini, ta pa Melaniji. Obadva! sta bila prav zadovoljna z dobljenimi izved-J bami, ki so bile do čuda natanke in razpre- j dene in obadva sta toliko bolj čislala svoja | poročevalca.
Tako občevanje je pripravilo oba ovaduha v to nevarnost, iz katere si pota nista znala. Bila sta zares spndeni in hudobni duši. Da bi svojo pokvarjenost zakrivala in izgubljeno veljavo nazaj dobila, sta si po velikih prošnjah izprosila, eden, da mu je Bonos pomagal k redom, druga pa, da jo je Melanija sprejela med bogusvete deve. Škof jeruzalemski, dobrosrčen in priprost kakor je bil, je obadva po takih priporočilih povzdignil k tem častem.
Melaniji pa Bonosu gotovo ni bilo lahko ločiti se od takih zaveznikov; pa če se jima je potreba zdelo, da eden druzega opazujeta, je bilo pač potrebneje, po njunem mnenju seveda, prekrižati namere betlehemcev, za kar ni bilo sposobnejih od Rufine in Luskija. Zatorej sta odposlala tadva, da eden biva pri Eusebiju, a druga pri plemenitih gospeh.
Dokler jima ni bila krinka z obraza potegnjena, sta nalog svoj izvrševala z neko poštenostjo. Kaj jima je bilo pa sedaj začeti?
Konradom, ki še vedno oeče Čehom dati narodnih srednjih in ljudskih šol, kolikor jih potrebujejo, med tem ko nemške in judovske Sole na Češkem živo podpira in tudi „ecbul-vereinu" ne brani, da ta propagando dela med čehi in v čisto slovanskih krajih nemške šole ustanovlja. Češki listi že pravijo, da mora Konrad na vsak način odstopiti, prej ne bo bolje, ker njemu se mara vsaka slovenska šola prav s silo iz rok iztrgati, tako je naklonjen nem-škutariji. Mi upamo, da se bodo tudi uaši poslanci oglasili za narodne srednje šole, da ne bodo vedno le čebom , Poljakom in nemškim konservativcem govoriti in zahtevati pustili, da bodo enkrat tudi naše slovenske zahteve na dnevni red spravili.
„Politik" se pohvalno izrazuje o tirolskem poslancu (nreiiterjii, ker ima ta največ zaslug, da se Hohenwartov klub ni še dalje razdrobil iu da ostane desnica kompaktna in edina.
O novem ministru Kaluokyu se čuje, da ni strasten človek in tudi ne sovražnik Slovanov, ampak nasprotno, da bo zagovarjal zvezo z Rusijo. Toliko bolje I
Novi klub središča proglaša-kot svoj program, da morajo vse javne zadeve uravnane biti v smislu katoliške vere.
V Dalmaciji ni tako nevarno, kakor se je pisalo. Upornih je le nekaj vaBi, pa te 8e ne upirajo cesarju, ampak le v redni vojski nečejo služiti, ter hočejo imeti svojo deželno brambo, b ktero so vsak čas pripravljeni, za Avstrijo bojevati se. Kako lahko bi se svar poravnala, ko bi sem ljudem dale neke olajšave I
Pritožbe kršč. prebivalstva v KBosni so
prišle do državnega zbora in našle zagovornika v poslancu Klaiču. Desnica hoče bojda vlado pozvati, naj stare krivice odpravi in naj uredi agrarno vprašanje v novopridobljeni deželi.
Vnanje države.
Večina bavarske zbornice, ki je katoliška, še veduo brez uspeha napada liberalno ministerstvo Lutzovo. Čeravno zbornica vladi daje vedne nezaupnice, vendar kralj Ludvik ne odpusti liberalnega m nisterstva. To je čudna ustava na Bavarskem! ! V Itusiji je zopet neki falot streljal na generala Čerevina. Atentatov toraj še ni konca.
Sta se li mogla izoguiti svetopisemski besedi, da nikdo ne more služiti dvema gospodoma?
Zdelo se jima je tako in sklenila sta, da med Betlehemom in Oljsko goro še zanaprej isto ulogo igrata, kakor sta jo preje le na Oljski gori. Če jima je bilo nemogoče, dvema gospodoma služiti, jima je bilo pa mogoče obadva črtiti in izdati. Tega pa Eusebij ni slutil. On ni še vedel, ktere vezi ju priklepajo na prva gospodarja; pa tudi upanje si je delal, da si ju je podvrgel ali s tem, da ju ni razglasil ali s tem, da jima je prizanesel.
Med tem so se poslopja vzdigovala na višek ; dvojni samostan je bil dozidan. Obda-dajoči ga zidovi bili so upokončeni in bogo-ljubni naselbi je bilo moč, da za časno bivališče zapusti.
Proti zadnjemu sprejeli so bili mnogo pri-šlecev. Ne le mnogo tistih, ki bo preje spadali k domači cerkvi v Rimu, se jim je pridružilo, ampak tudi taki, ktere je vihar proti sv. deželi zanesel, ki so na Oljski gori zavetja iskali, v Betlehemu ga pa našli. Nekteri so drugih odločeni živeli po svetni navadi, največ jih je pa skupno živelo in ti so živeli pod nadzorstvom ali Eusebija ali Metele.
Ciambctta hoče svojo vlado pričeti 8 sovražnim činom proti katoliški cerkvi. Staviti hoče zbornici predlog, naj se poslaništvo pri sv. očetu odpravi, da francoska republika ne bo z Vatikanom v nobeni zvezi.
Iiaik.1 prostomavtarji pa nečejo za francoskimi zaostali, zato trosijo po ulicah plakate, da se mora kralj Humbert odstaviti, ker je postal avstrijsk polkovnik, papež pa da se mora iz Rima pregnati. Ob enem vpijejo po Trstu in Trenti.
Izvirni dopisi.
'ti Dunaja, 27. novembra. (Državni zbor. — Levičarske bombe. — Vojna postava. — GospodBka zbornica. — Središna kluba. Državni zbor je včeraj postavo o poštnih hranilnicah izročil hranilnič nemu v pretres, za posvetovanje silno važnih od gospodske zbornice sklenjenih postav glede skladanja zemljiš, vravnovanja gozdnih mej in razdelitve skupnih zemljiš je sklenil voliti poseben odsek 24 udov. Te postave so zlasti jako potrebne tudi za nektere dele dežele Kranjske, kjer so zemljišča dostikrat tako razkosana, da jih še en sam posestnik ne more orati, ampak se mora porazumeti s sosedom, da Bkupaj orjeta. Ako bode postava praktična in okoliščinam primerna, bo toraj jako koristna za one kraje, kjer bi nekteri posestniki radi na novo razmerili in razdelili zemljišča pa se nekteri tega branijo. Za tem bila je volitev za državno sodnijo, pri kteri so Be poslanci klicali po imenih. Izvoljen je bil kandidat desnice, dunajski odvetnik dr. Hasslvvanter B 147 glasovi proti 113. Manjkalo je toraj na obeb straneh skoraj 100 poslancev. Po dovršeni volitvi se je nadaljevala razprava o vžit-ninBkem davku za ponarejeno vino. Vinorejci tak davek želč, ker bode potem poskočila cena ponarejenega vina in bode vsakdo raje pil pravo vino, kakor da bi moral ponarejeno drago plačevati. Poslanec Fiirnkranz je toraj prav krepko zagovarjal postavo, dunajski poslanec Kronawetter pa jo je spodbijal. Naposled je z veliko veliko večino obveljala postava, ki določuje, da se mora kakor od pravega vina tudi od ponarejenega plačevati vžitninski davek po mestih, kjer velja določba o vžitninskem davku.
Flavija in nje mati sta bile nedvojbeno najodličneje pri ženskem oddelku, kakor Eusebij in Pretekstat pri moškem. V obeh oddelkih sta se nahajala dva življa: svetni in duhovni ; toda vBi, naj so bili posvetjeni al ne, bili so istemu redu podvrženi. Občna, ra-dovoljno sprejeta navada je edinila različna življa v enoto.
To novo skupno žitje, v kterem je vsak ostal sam svoj gospod, a vendar samovolji se odpovedal, to življenje bilo je res občudovanja vredno dajaje ginljiv prizor.
Način življenja je bil ta-le: Ločeni so bili, kader so delali, a skupaj, kader so m-o lili iu pevali. Obedi so bili skupni. O nedeljah Bamo napotili so se vsi v rojstno cerkev, kjer so stali o desni možje, ob levi pa žene. Po-pevanje godilo Be je oni čas prevrstovaje. Ude-leživši se kruha božje besede, podali so se v istem redu v samostan nazaj, Hrana bila jim je navadna in pičla, spanje kratko, vedrenje spodobno. Moški so se pečali v Bvojem samostanu s svetimi znanostimi, spisovaje knjige ali je prepiBOvaje.	(Dalje prih.)
Na koncu ste se prebrale še dve interpelaciji. Lienbacber in tovarši bo vlado inter-pelirali, zakaj še dozdaj zbornici ni predložila nove delniške postave, kakor je zbornica s [»osebnim sklepom zahtevala že 1. 1879, levičarji pa so danes naredili drug silen naskok na vlado, da bi jo — podrli) Prvi naskok je bila interpelacija o deželni banki, drugi naskok pa je današnja interpelacija o — študentov-skih pretepih v Kuchelbadu. Interpelacija popisuje, koliko imajo Nemci na Češkem pred Čehi trpeti, omenja pretepov v Kuchelbadu in med šolskimi paglovci, ter vpraša, kaj misli vlada v varstvo Nemcev storiti. Vladi pač ne bo težko na to vprašanje odgovoriti, in ako bode nemško gospodo srbelo, bodo lahko od čehov zvedeli, da je bilo večidel vse zlagano in pretirano, kar so liberalni listi p sali o preganjanji Nemcev na Češkem. Še te dni bodo napravili tretji naskok na Taafleja, kterega] mislijo po naznanilu liberalnih listov vprašati, zakaj je VeBtenecka prestavil iz Litije in potem še iz Gradca. Odgovor ca to mterpe-lacijp bo pa še laglji ko na prve dve. Poguma levičarjem ne manjka, toda b takimi bedarijami pač ne bodo omajali vlade, še manj pa jo podrli.
Prihodnja seja bo v sredo, pa ne bo posebno važnih predmetov na dnevnem redu. Najglavnejša reč je vojaška poBtava, ki pa pride na vrsto najbrže še le prihodnji teden. Avtonomistični klubi so jo že pretresali in so sklenili jo sprejeti, vendar pa nasvetovati nektere premembe. Prva premtmba zadeva določbo, da smejo učenci nekterih šol služiti kot enoletni prostovoljci, ako bo prej dovršili spodnjo gimnazijo, spodnjo realko ali kako meščansko šolo. Ako Be namreč enoletno pro-stovoljstvo dovoli tudi njim, ki so obiskovali meščanske šole, bi bili kmečki prebivalci na škodi, ker bi morali dajati več vojakov, zato se bode nasvetovalo, da ta določba izoBtane. Dalje se bode nasvetovala še veči polajšava za pripravnike in ljudske učitelje ter se bode v postavi odločno določilo, da se imajo v 8 tednih, in sicer o takem času ki šolskemu poduku ne bode na škodo, v vojaščini izuriti, potem pa odpustiti in v mirnem času le še klicati k časnim (period>čn m) reservinim ali deželobrambovskim vajam. In naposled se bode sprejela še važna določba, da bodo imeli vsi udje posebne nabiralne komisije, ki bode obstajala iz zastopnikov vojaštva kakor tudi iz zastopnikov občin in okrajev, pravico zahtevati, naj se še enkrat preiskuje, ako bi se jim dozdevalo, da je politična oblast koga oprostila vojaščine, ki bi po njihovem mnenju ne zaslužil oprosten biti. Dozdaj so bili župani pač navzoči pri nabiranji vojakov, pa niso imeli nobene pravice govoriti. Ker bodo tudi levičarji glasovali za vojno postavo, ni dvoma, da bode sprejeta.
V gospodski zbornici pride te dni na vrsto Lienbacherjev predlog. Šolski odsek, ki ima še liberalno večino, sklenil je z 11 glasovi proti 9, naj se ta predlog zavrže. Grof Falkenhayn pa je naznanil, da hoče v imenu manjšine šolskega odseka zagovarjati ta predlog. Vsled zadnjega imenovanja imeli bodo konservativci večmo v zbornici, zato je upati, da bode Lienbacherjev predlog sprejet.
Imenik klubovih udov naj nekoliko popravim. Opat Froschel ni stopil v novi sred.šni klub, ampak ostal je samec; ravno tako je Ruf iz novega kluba zopet izstopil, pa se ni zopet pridružil Hohenwartovemu klubu. Tudi Dipauli je še Bamec, ravno tako prošt VVieser, ki je izstopil iz Hobenwartovega kluba. Noska
pa je še ostal pri njem. Novi klub ima toraj 20 udov, Hohen\vartov pa 40, samci so 4; neodločna, kaj naj storita, sta še prošt Valussi in dekan Gentilini, ki Bta pa dozdaj še pri deBnem središči.
rJL Dunaja, 24. novembra. (Po last-aem sinu sodniji izdani starši.) Nič ni tako skrito, da bi enkrat ne bilo očito. Ta stari pregovor potrjuje strašen dogodek, o kterem poročajo današnji tukajšnji listi. Pred dvemi leti je bil zginil neki Sassman, ki je pri vrtnarju Martinu Ranftlnu v Brigitnem logu služil za hlapca. Ljudje so sicer trdili, da ga je Ranftl ubil, in Bodnija je Ranftlna prijela in ojstro spraševala, pa ni mogla nič zvedeti, zlasti ker je njegov drugi hlapec Wiukler pričal, da Be je bil SasBman nekega dne skregal s svojim gospodarjem ter pobral svoje reči in proč šel. Ker je pa Ranftl nekoliko časa potem prišel s Sassmannovo hranilničuo knjižnico k tukajšnji hranilnici po vložene denarje, prijela ga je sodnija in obsodila zarad tatvine na več let težke ječe; o Sassmanu pa tudi pri tej priliki ni zvedela nič in ravno tako o nekem policaji ne, ki je bil ravno takrat zginil, da se ni vedelo kam.
Včeraj pa je prišal k sodniji Ranftlnov sin Janez Ranftl, ter je rekel, da mu vest ne da miru, in da mora povedati, da SaBsmanovo truplo leži zakopano na očetovem vrtu. Ranftl je grdo ravnal s Bvojim sinom, ki je bil zarad tega zapustil očetovo hišo, ter si drugej službe iskal. Ko so pa očeta obsodili in odpeljali v Steinsko kaznilnico, prišel je domu, da bi malo posestvo očetov ne prišlo čisto v nič. Pa ni imel pravega veselja do dela, in ravno včeraj mu je mati zopet očitala njegovo malomarnost. Sin je materi rekel, da ue mara delati, ker na vrtu zmerom smrdi in ga ta smrad opominja na hudodelstvo očetovo. Mati je bila vsled tega vsa razjarjena ter je sinu žugala, da se popelje v Stein k očetu, kteremu bode vse to povedala, potem pa da bode skočila v Donavo. Mladi Ranftl gre na to iz hiše na-ravnost k sodniji, kjer pove, da je Sassman na njegovem vrtu pokopan. In kmalo za njim je prišla tudi sosedinja, ki je slišala prepir med mladim Ranftlnom in njegovo materjo.
Sodnijska komisija se poda v Brigitni log, ter prime in v zapor dene Ranftlnovo ženo, ker je bilo iz prepira s sinom jasno, da je ona vedela za moževo hudodelstvo in da ga je bila morebiti clo sodeležna. Ravno tako so prijeli in zaprli hlapca Winklerja, ki služi pri nekem tukajšnjem gospodarju, ker ga tudi sumničijo, da je vedel za umor Sassmanov ter pri sodniji krivo pričal. Potem pa je šla komisija na vrt, kjer je mladi Ranftl pokazal neko gred, rekši, da je bil v tem kraji vedno velik emrad in da tukaj mora biti zakopan umorjeni Sassman. Delavci so začeli kopati in RanLl jim je sam pomagal. Ker je bilo že proti večeru, prižgali so baklje. Po dolgem kopanji našli so res truplo večidel že stroh-njeno. Varno ga vzdignejo iz jame ter zapazijo, da je bila črepina na dveh krajih z nekim ojstrim orodjem prekiana in da je vsled tega razpadla na dvoje. Smradu pri kopanji ni bilo nobenega, zato sklepajo, da je moral mladi Ranfcl že dolgo vedeti za to, preden se je odločil reč naznaniti sodniji. Pričela Be bo toraj nova preiskava, pri kteri se bode pokazalo, koliko sta razun starega Ranftlna umora nad Sassmanom kriva tudi njegova žena in njegov bivši hlapec Winkler. Morda se bode tudi zvedelo, kaj se je zgodilo s policajem, ki je bil takrat zginil. Nekteri mislijo, da je
Ranftlna zasledoval, in da ga je Ranftl umoril, ko je vidil, da je izvohal njegovo hudodelstvo
* Vrhnike, 25. nov. Včeraj (24. nov.) vstanovilo se je tudi na Vrhniki posojilno društvo za Vrhniško okolico. Krog dveh popoldne zbralo se je več odličnih rodoljubov iz Vrhnike in okolice v prostorni dvorani tukajšnje čitalnice. Za predsednika shoda je bil soglasno izvoljen bivši deželni poslanec občespoštovani g. Franc Kotnik, posestnik v Verdu, za zapisnikarja g. Josip Lenarčič posestnik na Vrhniki. Na podlagi pravil šišenske in žavske posojilnice obravnavala so se pravila za novo društvo. Vsa obravnava se je prav mirno vršila, vsak je s prosto besedo stavil svoje na svete, iz vsega razgovora se je videlo, da vse navzoče vodi le gorka želja pomagati revnemu kmetijskemu stanu. Pravila šišenske posojilnice so se večinoma potrdile, le sem ter tje se kaj pridjalo ali izpustilo kakor je bolj vgodno tu kajšnjim krajnim razmeram. Potem se je pričelo podpisovanje delnic. Precej se je podpisalo 37 delnic po 100 gld. toraj skupno 1700 gld. Resnično lep pričetek! Pri volitvi ravnateljstva so bili voljeni: G. Franc Kotnik za ravnatelja, g. Gruden za blagajnika, g. Lenarčič za kontrolorja ; gg. Tomšič in Petrič za namestnika in gg. Lenasi, Vonča in Majaron iz Barovnice za nadzornike, vsi pošteni, vsega zaupanja vredni možje. Bog daj srečo 1
I/, ložkih hribov. Že več časa sem gledal po slovenskih časnikih, ali bo kje popisana lepa svečanost, ktera se je obhajala 23. vinotoka v Starem trgu pri Ložu pa nisem mogel zaslediti kakega dopisa, akaravno se dandanes že vsaka malenkostna reč na široko in dolgo popisuje. Dovolite mi dragi bralci 1 da jo jest nekoliko omenim. V Starem trgu so se 23. vinotoka blagoslovile lepe orgle, ktere je slavno znani gosp. Goršič izdelal. Imenitne so ne toliko po velikosti, kakor po svoji notranji dobroti in vredbi. Kakor sem v naglici vidil, je 14 registrov, 4 v zgornjem, 8 v spodujem manualu in 2 v pedalu. To mično delo se pa ni lahko moglo izvršiti, ker je bil kor v tej zelo stari cerkvi majhen in nizek. Pa preč. g. župnik Bi. Lenček, ki bo stari farovž prav prijazuo prenaredili, in v cerkvi, kolikor je mogoče pri taki Btari stavbi več reči popravili, so tudi orgijam spodoben prostor omislili. Kor je b.l razširjen na širjavo, na železnih nosalih (Transversen), kar se prav lepo vidi, le tako je bilo mogoče nove orgije postaviti.
Ker so bili domači preč. g. dekan zadržani, so orgije blagoslovili preč. gosp. ribniški dekan Martin Skubic. Akoravno je bila cesta iz Ribnice do Loža grda, kakor je navadno zmirom vklub tolikim prošnjam v deželnem zboru, naj bi jo deželno cesto naredili , so g. dekan to Ijubav storili svojemu staremu znancu Imeli so primeren govor in služili veliko sv mašo vpričo mnogobrojnega ljudstva.
Kar je pa vsacega osupnilo, to je bilo izvrstno petje ljubljanskih gospodov : Medena, Stamcarja, Valenta iu Paternostra, kteri niso samo v cerkvi , ampak tudi pri kosilu go sto ljubnega g. župnika pokazali, da so pravi iro-kovnjaki v petji. Le škoda, da so prekmali morali odriniti na svoj dem. Hvala Vam za to prijetno veseije 1
Posamezne registre orgelj popisati ne mo rem, ker jih nisem natanjko pregledal , pa po močnem, prijetnem svojem glasu hvalijo kakoi druga dela svojega mojstra g. Goršiča.
Naj bi orgije dolgo let donele in pele v čast in slavo Božio.
Šcmims, dne 23. novembra 1881. Dnč 19. t. m. je naše starešinstvo v svoji redni seji enoglasno potrdilo predlog g. župana, namreč, da od sedaj zanaprej se ne bode več sprejemalo njemu (resp. na županstvo) adresi-rauih službenih pisem, ter jih vselej zavrniti, kadar ne pridejo v našem maternem, to je v slovenskem jeziku. Res čudna opravla so s takimi vradi, kateri nočejo po nobeni ceni spoznati koristi vradovanja v maternem jeziku; kake sitnosti so, kjer ne župan ne tajnik nista vešča onih jezikov, katerih se še vedno visoka gospoda uradniška poslužuje v aopisovauju do županstvev, namreč v nemškem in laškem jeziku.
Važno in potrebno je, da nič več ne odlašamo, ter se ne več širokoustimo ali prito-c jemo o raznih prilikah in po raznih časnikih, ampak ne sprejemamo več, kar ni v našem jeziku pisanega. Ker imajo vradnije po ministrovem povelji tiskane oblike bo toliko laglje slovenski dopisovati in res ga nimajo nobenega izgovora.
Domače novice.
V Ljubljani, 29. novembra.

t
Dr. Janez Bleiveis vitMenišH
je liicoj po noči umrl. Slovenija plaka mile solze. Ljubljana je prestrašena. Najboljši sin domovine, oče slovenskega naroda, seje preselil v boljše življenje! Bog mu daj večni mir!
Več o bolezni, smrti prihodnjič. Pogreb bode v četrtek.
(Občni zbor Čebelarskega družtva) se je vršil 24. t. m. v prostorih katoliške družbe. Predsednik družtva č. g. župnik J. Jerič, je pozdravil navzočega predsednika kmetijske družbe barona Wurzbacha, ter potem razložil stpj družtva, ki ima zdaj 195 udov, samih praktičnih čebelarjev, Družbinski organ , Slovenska čebela", ki ga ureduje g. Jerič, še izhaja, ?e ve da le s požrt.ovaluostjo urednika listovega in predsednika družtva. Potem se
je volil novi odbor: g. župnik J. Jerič za predsednika, g. F. Souvan stareji za podpredsednika, in gospodje župnik Jugovic, ter grajščak dr. Ahačič za odbornike.
(Naznanilo gg. obrtnikom.) Pravila obrt-niško-politične zadruge bo od deželne vlade potrjene. Toraj bo prvi občni zbor v nedeljo 11. dec. ob dveh popoldne na „rotovžu". Naj so ga udeležijo vsi obrtniki, med ktere Be štejejo rokodelci, krčmarji, mesarji, mali trgovci, sploh vsi, ki obrtniški davek plačujejo Ta dan se bo odbor volil in ae vsim došlim razložil namen društva. Povabljeni so tudi obrtniki iz dežele , ker bo društvo raztegnilo svoj delokrog čez celo deželo. Kdor hoče družtvu pristopiti, ali želi kakih pojasnil, naj se oglasi pri g. Kleinu, tiskarju v špitalskih ulicah, ali pri g. Regaliju na št. peterski cesti. Omeniti je še treba, da bo Utuštvo politično in da bo uplivalo tudi na razne volitve.
(Jour-Jix „Sokola") pretečeno soboto v Šrejnerjevej pivarni obnesel se je nepričuko-vauo vrlo in je bil dobro obiskan. — Pevci, koji zastopani bili so v lepem številu, kratkočasili so navzoče z lepim pesnimi v obilej meri; istotako igra „Pražua obleka" vzbudila je mnogo smeha in je jako dopadala. — Rediteljem prihodnjega ,,jnur-fixa", koji bode 10. dec., izvoljen je bi g. H u g o T u r k. — Z veseljem moramo tudi konštatirati, da pristopajo „Sokoiu" zmirom novi člani in ravno pretekli teden pridobilo si je diuštvo zopet pet odličnih udov , od kterih trije bili so pri zadnjem ,,jour fixu" vrio nazdravljeni.
Po katoliški bukvami se dobivajo:
Blatter fiir Kanzel-Beredsamkeit.
t;nter gefiilliger Mitvvirkung der Herren: Fridrich Baumgarten, ;inf. Domdechant in Linzj Dr. Valentin llackel, Professor dor Theologie in Leitine-ritz; Dr. Hebenstreit, Doinpfarrer in Graz; Dr. Anton Kersehbaunier, Propst und Pfarrer in Krenis; P. E. Krone s, Schul-Direktor in Neutitscliein, und Dr. A n s e 1 ni R i c k o r, k. k. Universitats-Professov in Wien.'
Eedigirt von Anton Steiner, Cooperator bei St. Augustin in Wien.
Jithrlich 10 Hefte von 5 — 6 Bogen gross-8° — Preis 3 fl. 60 kr. o. W. Mit Franco-Versendung jedes einzelnen Ileftes 4 fl. 20 kr.	(1)
Od II. zvezka sta do zdaj izdana dva sošitka. Zvezek I. se lahko še ves dobi'.
Važno za vsako liišo!
o
o
o
PH
Cela m i z n a oprava iz britanske! a srebra
za le 8 gld.
Elegantno delo, no zarujavi, in so vedno tako ohrani, v podobi in barvi pravega srebra, in jo najboljša tvarina za mizno opravo, razun srebra. Za 8 gl. so dobi cola mizna oprava iz najboljšemu britanskega srebra. Dobri stojimo, da ostane oprava vedno bela. 6 nožev iz britanskega srebra z angležko jekleno ostrino, 6 vilic iz britanskega srebra, fina in težka roba, 6 žlic iz britanskega srebra, 12 žličic za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečni zajemnik iz britanskega srebra,
1	zajemalnik za juho iz britanskega srebra, težko, dobro blago,
2	lopa svečnika,
6 jajčnih posodicic, 6 tao. lopo izdelane, 1 posoda za poper ali sladkor, 1 presejalnik za čaj, 6 tačio za nože in vilice
(4)
o
(i ct> iS*
P-
I °
c
54 kosov.
Naroči so proti poštnemu povzetji, ali pa da se denar naprej pošlje.
Zaloga britanskega srebra
C. Langer,
Wien, II. grosse Schiffgasse 28. Opomba Komur bi oprava no ugajala, pošlje naj jo v 10 dneh nazaj in bo dobil svoj denar nazaj razun poštnih stroškov.
Važno za vsako hišo!
iv.dajsitoij in odgovorni umrtmk Filip tlarterla)
j. Blaznikovi nasledniki v Ljunii«