Leto LXVII
Poštnina plačana t gotovini
i Ljubljani, v sredo, dnt 6. decembra 1539
tov. 279
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-gtvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nL6/lU
SEOVENEC
telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05	Izhaja vsak dan ijntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račon
Ljubljana številka 10,650 in 10.349 za inserate.
U prava: Kopitarjeva nlics številka 6,
Načela
mednarodnega sožitja
V svoji prvi poslanici svetu je pape/. Pij XII. poudaril, du le Kristusov nauk najgloblje veze vse narode v eno samo človeško družino, ker vsakemu narodu, priznavajoč mu njegove ne-odjemljive pravice, nalaga obenem neprekrš-Ijive dolžnosti do drugega, tako da je vsako' narodno občestvo, stvarno gledano, nravstveno odgovorno -za vsa druga, kakor so'vsa druga odgovorna zanj. Zato noben narod ni nad drugim, kakor dn je vrednota sam zase oziroma sam sebi najvišji, tako da bi si smel, če smatra to v svojo korist, druge s silo podvreči, ne meneč se za vesoljsko nravstveno postavo, ki ne velja samo za posameznika, marveč je obvezna tudi za vsako družbo, ne ureja samo življenja dveh, treh ali več. družine, občine ali medsebojnih odnosov v vsakem narodu samem, marveč brezpogojno velja tudi v mednarodnem sožitju. Saj bi brez take nravstvene zavisnosti in vzajemnosti sožitje, vredno človeških bitij, moralo sploh prenehati in bi se človeška družina izpremenila v sovražna krdela, živeča no postavi divje gošče ali džungle.* Poglavar katoliške Cerkve, ki govori v okrožnici iSummi pontificatus* tudi kot najbolj poklicani varuh krščanske omike, opozarja pri tem po pravici na to, da katoliška Cerkev, kar se te osnove mednarodnega življenja tiče, samo potrjuje, obenem pa povišuje in poglablja klic nepokvarjene človeške prirode, ki po vesti duhovnega bitja, kakršen je človek, oznanja, da je vse človeštvo enota.
Papež v svojih nadaljnjih izvajanjih kliče v spomin besede apostola narodov 1'avla, ki so prava ustanovna listina omikanega človečan-stva v Gospodovem smislu, ko je Grkom oznanjal, da je »Bog ustvaril iz enega vsa človeška plemena, da prebivajo po vsej zemlji in jim je odmeril njihov čas in prostor, da bi živela po božji postavi.* Božje razodetje samo po svetem pismu uči enoto vseh narodov tako po_ izvoru prvega človeka iz Boga, po fiziološki skupnosti vsega človeškega rodu in po skupnosti naravnega duhovnega namena, ki je postavljen vsemu človeštvu, da ustvari kulturo, ki počiva na vsem skupnih osnovah, pa da po nadnaravnem življenju, ki mu ga je posredoval Odrešenik, postane deležno tudi večnega bla-gra. Kako zelo so te temeljne resnice dandanašnji pozabljene in kako se prezirajo v mednarodnem življenju, kjer so se vsi oziri na vzor obče elovqčanske omike, na poglabljanje nravstvenih vezi med narodi in na sodelovanje telikih in malih držav za blagor vsega človeštva in njega stanov umaknili golim gmotnim koristim posameznih narodov in njihovih ali-janc, obogatenju enih na račun šibkejših in njihovi premoči na svetovnem trgu in političnem torišču, kjer vladajo sebične plemenske in druge rušeče in ločujoče strasti, katerim je um državnikov slepo pokoren! Temu nasproti opominja Pij XII., da se »posamezni človeški narodi v različnih okoliščinah svojega žitja niso razvili do naravnih medsebojnih razlik zato, da bi krhali skupnost človeškega rodu, ampak da bi to skupnost bogatili in zaljšali z bratskim izmenjavanjem različnih svojih materialnih vrednot in kulturnih dobrin ter pridobitev, kar pa je možno samo, če vse sinove istega Očeta druži vzajemna ljubezen in živo sočutje!« Kakšno živo nasprotje so tem smernicam človeštva vrednega soživljenja in duhovnega napredka, s katerim sta pravo materialno blagostanje in resnična zemska sreča neobhodno združena, dogodki, ki se danes pred našimi očmi odigravajo po vsem svetu, kakor da so spuščeni z verig vsi besi živalskega sovraštva, želje po splošnem in popolnem uničevanju in maščevanju ter po zasužnjenju .vseh, ki so egoizmu velikih in močnih na potu!
Prav pripominja k temu vrhovni pastir vesoljske krščanske Cerkve, da je eden izmeti poglavitnih vzrokov tega pogubnega razvoja ali prav za prav propada ta, da je sodobno poganstvo in brezbožje začelo učiti, da je država kot izraz narodove samovolje in absolutne vrhovnosti plemena edina zadnja instanca tega, kar je dovoljeno, oziroma, kar ni dovoljeno. Na ta način je vržena s prestola vrhovna in za vse človeško razumno bitje obvezna vrednota, od katere so vse druge odvisne: Bog stvarnik in postavodavec, ki mu je podložna tudi država, da ne bi bila prepuščena nestal-nosti in meni sebičnih strasti, nagonov in stremljenj, obvezanih od vsake brezpogojno veljavne nravstvene norme. In posledica? Tako jo Iapi-darno označuje okrožnica Pija XII.: »Ko je tako zavržena vrhovna veljava in postava, si »vetna oblast prilašča vrhovne, nobeni postavi ne podvržene pravicc, ki pritičejo samo Stvarniku; postavi se na njegovo mesto in povzdigne za vrhovni smoter in vidik občega reda svoje samovolje in tako potlači vsak priziv na vesoljska nravna načela in človekovo ter člove-čansko vest. Tn ko so tako zatajili odvisnost človeškega prava od božjega, se pač ni mogoče obrniti drugam, kakor na nestalna in menjajoča se pravila gole človeške oblasti, kjer vlada samovolja, ki jo usmerja le korist plemena ali kakšen drug egoizem, tako da tudi samo človeško pravo v najodločilnejših trenutkih izgubi vso moralno moč.* To se pravi, da namesto reda zavlada kaos, kakor to doživljamo danes, ko »pravico« deli golo nasilje...
Zaključek tem izvajanjem je papež postavil z ugotovitvami, čijih resničnost osvetljuje prav ta moment žalostno dejstvo, da je ali da bo kmalu zopet ena neodvisna država zbrisana z evropskega zemljevida, ne da bi se bila poizkusila resna in mirna razprava z namenom mirne poravnave. Potem ko Pij v svoji okrožnici označuje za neobhodno potrebno, da narodi izpolnjujejo načela mednarodnega prirod-nega prava, da na teh načelih sklenjene pogodbe spoštujejo in jih, ee so se razmere bistveno izpremenile, izpremenijo po nujni potrebi le v mirnem medsebojnem sporazumu, zakliče: »Odtrgati mednarodno pravo s sidra liožjcga prava in ga dati na prosto razpolago
* Glej »Slovenca«, št. 275 od 30. nov. 1939.
Švedska mobilizira
Nenadni sestanek skandinavskih driav v Oslu
Sovjetski naval na Finsko je zasejal skrb po vsej severni in jugovzhodni Evropi
Stockholm, 5. dec. t. Reuter: Švedska vlada je spričo dogodkov na Finskem odredila delno mobilizacijo. Vpoklicala je 15 letnikov, kar znaša pri prebivalstvu 5 milijonov, ki prebiva na Švedskem, vpoklic 40.000 novih vojakov. Ker je imela Švedska do sedaj 110.000 vojakov pod orožjem, dosega sedaj njena oborožena sila 150.000 mož. — Npvovpoklicanci bodo vsi poslani na švedsko-finsko mejo. Na pozivnicah je jasno zapisano da so vpoklicani v vojaško službo »v vojnem času«.
Švedska je bila alarmirana predvsem zaradi poročil, da je Sovjetska Rusija poslala velike okrepitve na fronto v severnem delu Finske proti roki Potsamo. Nove sovjetske čete prihajajo delno po suhem neposredno od Murmanska, delno pa po vodni poti okrog polotoka ltibačij, Finci imajo tamkaj zbranih 20.000 mož, toda Švedi se bojijo, da ne bi sovjeti finski odpor prodrli in se zagnali dalje proti norveški in švedski meji.
Norveška kliče skandinavske države na nujni posvet
Oslo, 5. dec. t. Reuter: V četrtek bo v norveški prestolnici zborovanje zunanjih ministrov skandinavskih držav, to je Danske, Švedske in Norveške. Za Finsko še ni gotovo, če se bo mogla konfercnce udeležiti po svojem zunanjem ministru. — Na konferenci bodo skandinavski državniki obravnavali vse posledice, ki so za njihovo varnost nastale zaradi finsko-sovjetske vojne.
Norveški zunanji minister K o h t je sprejel časnikarje ter jim razodel samo toliko, da je bila konferenca sklicana zaradi tega, da bi skandinavski ministri mogli pri Zvezi narodov, ki se zbere 11. decembra v Ženevi, zastopati isto politiko v zvezi s Finsko, ki je Zvezo narodov poklicala na pomoč. »Skandinavske države bodo,« je dejal minister Koht, »v prvi vrsti proučevale možnosti, da se obnovi mir in da se odslej vsa sporna vprašanja rešijo s pomočjo miroljubnih pogajanj. V našem interesu kakor tudi v interesu Finske bo, fe se bomo zavzeli za mir,« je zaključil minister Koht.
Švedski zunanji minister Sandler pride v Oslo že v sredo popoldne.
Stockholm, 5. dec. t. Reuter: Švedska vlada je sklenila podvzeti vse potrebne ukrepe, da se civilno prebivalstvo prestolnega mesta Stockholma izseli v notranjost države. Načrt, ki je bil sprejet, je podoben načrtu, ki ga je izvajala Anglija pri izseljevanju žena in otrok iz velikih obrežnih mest. Na merodajnih švedskih mestih pravijo, da je treba vse te načrte pripraviti, da ne bi prišlo do neljubih presenečenj. Glede na poročila zunanjih listov, da je sedaj Švedska v neposredni nevarnosti, bodisi, da se je loti Sovjetska Rusija, ali pa se nad njo spravi Nemčija zaradi bogastva švedskih železnih rudnikov, so na merodajnih švedskih mestih rekli, da za takšne domneve no obstojajo nobeni stvarni razlogi, da pa je res, da se jc mednarodni položaj skandinavskih držav bistveno spremenil z vojno med Finsko in Sovjetsko Rusijo.
Nemški službeni tisk ostro napada švedskega zunanjega ministra
»Ali je finska žaloigra samo začetni dogodek v potresu, ki naj zajame vso Evropo ... ?«
Berlin, 5 dec. t. »United Press«: V mednarod-nopolitičnih kakor tudi nemških političnih krogih je povzročil veliko zanimanje članek, ki je izšel v glasilu zunanjega minstrstva »Berliner Bor-senzeitung«, kjer prihaja do jasnega izraza stališče Nemčije do sovjetskega vdora na Finsko. Glasilo zunanjega ministrstva se skrbno ogiblje, da bi Finski izrazilo kakšne simpatije, pač pa očita
finski vladi, da je spomladi odklonila nemško ponudbo, naj obe državi sklenete med seboj nenapadalni pakt.
Glasilo nemškega zunanjega ministra pa v nadaljevanju članka z izredno ostrino napada švedskega ministra Sandlerja,
ki mu očita, da je skozi in skozi predan Angliji, Nemčiji pa nenaklonjen, da ne rečemo, da ji je sovražno razpoložen. Sandler da je »proti Nemčiji usmerjeni socialni demokrat, ki je ves ujet v govoričenje Zveze narodov. Sandler da je bil tisti, ki je na Finsko vplival, da se ni hotela pogoditi s Sovjetsko Rusijo, ko je bil še čas za to. On je torej sokrivec, če se Finska ni pogodila s Sovjetsko Rusijo na osnovi, ki bi bila sprejemljiva za sovjetsko državo. Prav tako je po mnenju berlinskega lista švedski zunanji minister kriv, da so se odnošaji med Nemčijo in Finsko ohladili in da so tudi odnošaji med Nemčijo in Švedsko zelo pomanjkljivi.«
V mednarodnih krogih v Berlinu se sprašujejo, kakien namen je glasilo nemškega zunanjega ministra hotelo doseči s tem napadom na Švedsko. Nekateri že nami-' gavajo, da obstoja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo v naprej dogovorjeni sporazum, da se počasi vulkanično ozemlje, ki ga je ustvarila v Evropi vojna, razširi tudi na vse severne države in da bo potem, ko bo Sovjetska Rusija končala svoje načrte na Finskem, takoj Nemčija prijavila svoje načrte na Švedskem in nadaljevala po dogovorjenem skupnem načrtu sproženo delovanje na severu Evrope.
Ako Nemčija danes ne izraža nobenih simpatij do Finske, marveč ne prikriva svojega mnenja, da sovjetske načrte na Finskem odobrava, morda to ni slučaj — tako piše »Neue Zurcher Zeitung« — ampak se zna pozneje izkazati, da se danes na Finskem izpolnjuje samo prvo poglavje v velikem skupnem načrtu, ki . ga imata izdelanega Nemčija in Sovjetska Rcsija.
Nekateri namigavajo, da Ne m č i j a upa, da bo s Sovjetsko Rusijo v doglednem času mogla skleniti tudi vojaško zvezo. Takšen uspeh bi bil vreden največjih žrtev, kajti s tem bi nenadno izbruhnil« sovražnosti med Sovjetsko Rusijo in angleškim imperijem. Nič ne de, če bi za takšno ceno Nemčija trenutno na Baltiku in v skandinavskih deželah nekoliko izgubila na vplivu. Zanjo bi bilo lahko — tako pravijo v Berlinu — da si vse izgubljene postojanke pridobi nazaj, kakor hitro bi bila Anglija pre. magana.
To so misli, ki so se porajale po glavah nekaterih inozemskih opazovalcev pri branju napada glasila nemškega zunajega ministra nu Švedsko in pri opazovanju brezbrižnosti, ki jo uradna Nemčija kaže napram finski žaloigri.
Nemška poročila o vladni krizi na švedskem
Stockholm, 5. dec. AA. Nemški poročevalski urad. V6e tukajšnje časopisje razpravlja danes o
Finci o sovjetskih načrtih
»Najprej zboljševizirati vso severno Evropo, potem pa udariti proti jugu«
Helsinki, 5. decembra, t. Reuter: Finski tisk je začel odkrito pisati o sovjetskih namenih s Finsko. Do sedaj je bil finski tisk zdržen v tem pogledu in vladi ni delal nobenih težav. Sedaj pa je očividno dobil na razpolago vladne vire in se jih v člankih svobodno poslužuje. Tako piše »Helsingin Sanon«. da je sovjetski napad na Finsko samo del obsežnega sovjetskega načrta za boljševiziranje Evrope. Sovjetska vlada hoče najprej podrediti Finsko ter potem nadaljevati razmah po vsej Skandinaviji. Ko bi imela v rokah
posameznim mogotcem ali posamezni državi, to ni nič drugega kot oropati ga vse njegove obvezne moči in ga prepustiti nepreračunljivim pohlepom, ki si molče pridržujejo »pravico«, enostrausko kršiti vsako sprejeto obveznost, kadar bi to kazalo, če treba, tudi s pomočjo sile.«
Te misli okrožnice »Summi pontificatus«, ki mečejo posebno močno luč na stvari, ki se odigravajo danes okoli nas, so dopolnjene po več drugih in enako važnih, o katerih bomo še govorili.
vprašniu spremembe švedske vlade in sestave koncentracijske vlade. Listi 6koro soglaMio izražajo prepričanje, da je zdaj napočil trenutek za spremembo vlade. »Stockholm Tidningen« izraža mnenje, da sedanji položaj zahteva koncentracijo vseh svojih sil. Ljudstvo želi vlade, ki bo uživala splošno zaupanje in ki bo mogla delati dalj časa. Švedski so potrebni ljudje, ki imajo pogum delati in prevzeti odgovornost. »Dagen6 Nyheter« piše tudi, da je potrebno sestaviti vlado, ki bo uživala zaupanje vsega naroda.
Francosko-angleški korak v Moskvi
Pariz, 5. dec. t. Havas: Na merodajnih mestih govorijo, da bosta a n g 1 ešk a in francoska vlada v zvezi z dogodki na Finskem napravili skupni korak pri sovjetski vladi v Moskvi. Toda noben sklep še ni bil sprejet. Na vladnih mestih natančno proučujejo finski položaj ter pretehtavajo posledice tega spora na ^nlošni položaj Evropo. Šelo ko si bosta obe vladi na jasnem, kaj je treba storiti, osta sklenili nekatere ukrepe ter morda tudi stopili v stik s sovjetsko vlado.
Italija sprašuje za namene Nemčije
Rim, 5. dec. t. »United Press«. Nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen, ki je včeraj odpotoval v Berlin na poročanje, nosi seboj točna pojasnila glede zadržanja Italije do sovjet-«ko-fin6ke vojne. Italijanska vlada je nemškega poslanika zaprosila, da naj prinese seboj tudi pojasnila glede zadržanja Nemčije v tem vprašanju
Italijansko mnen[e:
»Nemčija bo sla še dalje in bo zahtevala nekaj norveških luk, Sovjetijo pa bo napotila proti Indiji« •
Rim, 5. dec. b. Po poročilih iz finskih diplomatskih krogov trdi »G a z z e t a d e 1 P o p o 1 o«, da se ruski vpad na Finsko lahko tolmači na dva načina.
Po prvem mnenju je resno ogrožen zadnji nemški vpliv na Baltiku
Po drugem mnenju pa naj bi bil ta ruski vdor storjen v skladu s sovjetsko-nemškim načrtom, po katerem bi imela Nemčija okrepiti svoj vpliv v Danski, Švedski, zlasti pa v Norveški, od katere bo zahtevala nekaj norveških luk z namenom, da spravi do izraza svojo premoč v gornjem delu Severnega morja in da tam prebije britansko - francosko pomorsko blokado.
Nekateri diplomatski krogi pa ne izključujejo možnosti, da bo šla Nemčija po tej poti dalje in tako omogočila sovjetski Rusiji povsem svobodno delovanje, ki bi posebno prišlo do izraza v tem, da sovjetska republika svoje prodiranje usmeri proti Iraku, Iranu in Indiji, s čimer bi se ustvarila nova nevarna fronta ter bi resno ogrožala obrambni načrt Veilke Britanije in Francije.
V Italiji demonstrirajo proti Sovjetiji
Milan, 5 dec. b. Snoči je nad 1000 dijakov priredilo burne demonstracije proti Sovjetski Rusiji. Takšne demonstracije proti Sovjetski Rusiji se širijo po vsej Italiji.
evropski sever, potem bi na vsej fronti pritisnila proti jugu in Srednjo Evropo skušala boljševi-zirati od zgoraj navzdol.
London, 5. decembra. AA. Reuter: Diplomatski urednik »Tiinesa« piše o dogodkih na Finskem in pravi med drugim, da je operiranje sovjetske vlade s tako imenovano finsko ljudsko vlado v Terijokiju poteza, s katero bi Moskva hotela zamotiti nevtralne države. Pisec članka govori nato obširno o Kareliji, ki je glavni predmet dozdevnih sovjetskih ponudb. Članek pravi dalje, da je sovjetska vlada že leta 1035 začela ičiščenje« svojega zahodnega obmejnega območja od Severnega in Ledenega morja pa vse do Besarabije. Pri tej priložnosti so finsko prebivalstvo v obmejnem pasu preselili v Turkestan. Izpraznjeni pas ob meji so ponekod pustili popolnoma pust, drugod so ga pa obljudili z Rusi. Danes se že more reči. da je sovjetski del Karelije obljuden s prebivalstvom ruske narodnosti. Pisec članka pravi, da misli sovjetska vlada vsekakor iz krajev finske Karelije, ki bi jih nasilno zavzela, Fince izseliti in priseliti Ruse, da bi potem uprizorili dozdeven plebiscit in kajpak razglasila takšen izid, ki bi bil ugoden za Sovjetsko Rusijo.
I redsednik vlade D. Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček ob priliki, ko jc bil novi most čez Savo pri Zagrebu izročen prometu.
Zagrebška vremen, napoved: Spremenljivo.
Zemunska vremenska napoved: 1 oplo, po večini oblačno in megleno; sem pa tja dež, predvsem v gorskih predelih.
Politični položaj
Pred volitvami ureditev države!
»Treba je rešiti vsa vprašanja«
Voditelj muslimanov dr. Džafer Kulenovič, minister za gozdove in rudnike, je 4. t. m. imel v Bje-lini 6hod, kjer je med drugim dejal: »Dne 26. avgusta 6e je začela nova stran v zgodovini Jugoslavije. Vidi se, da sporazum nikomur ni prinesel škode, če izvzamemo nekaj tistih, ki so politično živeli le od tega, ker to vprašanje še ni bilo rešeno. Od sporazuma imamo vsi korist. Treba pa je iti še dalje ter rešiti še druga nerešena vprašanja, kar bo celoti le v korist. S tem se bo dosegla za-dovoljno6t vseh ljudskih slojev. Nisem formalist, pač pa realist. Prišel pa sem do prepričanja, da bo treba kreniti na drugo pot, kakor je bila tista, *vo .kateri smo doslej hodili. «
Kolonizacija političnih kaznjencev
»Hrvatski Dnevnik« prinaša članek o političnih kaznjencih iz bivših režimov, katerim je zdaj treba dati kako odškodnino. Potem pa naglaša: »Znano je, da imamo postavo o kolonizaciji vojnih prostovoljcev. Namen te postave je bil, dati odškodnino tistim, ki 60 za časa vojne izpostavljali svoje življenje za en ideal. Ne bomo zdaj obravnavali, kako se je ta kolonizacija izvrševala in ali je s socialnega stališča bilo prav, če «o zemljo dobivali tudi taki, ki je ne obdelujejo. Prav tako se ne bomo ukvarjali z vprašanjem, ali je bilo prav, da so dobili prostovoljske pravice tudi tisti, ki niso bili prostovoljci. Nas zanimajo hrvatski kmetje, ki so zaradi politike bili kaznovani. Med temi kmeti so taki, ki nimajo dovolj zemlje, imajo pa mnogo otrok. Tem je treba omogočiti, da pridejo do zemlje. Ti morajo imeti prednost pri kolonizaciji... Ti ne bodo nikaki teroristi ter strah in trepet za sosede. To so mirni in pošteni ljudje. V moralnem pogledu bo to velik dobiček, ker bodo ljudje čutili, da jim je domovina hvaležna in da ne pozablja tistih, ki v najtežjih ča6ih nje niso pozabili To bo pobuda mladim rodovom, da pojdejo po isti poti...«
Hrvatske zastave I. decembra
raztrgane
Kakor beremo r »Hrvatskem dnevniku«, je v Brčkem v Bosni, ki 6pada pod banovino Hrvatsko, dne 1. decembra bilo izobešenih polno hrvatskih zastav, med tem, ko so s poslopja okrajnega naČel-stva in občineske policije visele poleg hrvatskih tudi jugoslovanske zastave. Zgodilo pa 6e je, da 60 tudi Sokoli imeli na predvečer akademijo in ples na ča6t 1. decembra. Po plesu so odšli po mestu — tako poroča »Hrvatski dnevnik« — ter v središču in predmestjih trgali hrvatske zastave. List obsoja tako postopanje ter veli, da so včasih Hrvati bili zaradi hrvatske zastave kaznovani, zdaj bodo pa kaznovani drugi, ker je hrvatska zastava zastava banovine Hrvatske.
JNS bi rada združila vse srbske stranke
Sarajevska JNS je Imela v nedeljo članski sestanek, ki je sprejel daljšo resolucijo. V tej resoluciji se najprej razlaga notranji in zunanji položaj naše države, nakar pravi: »Glavno prizadevanje tega razpoloženja je skupni in složni nastop vseh nacionalnih sil. Eden izmed predpogojev in jamstvo takega nastopa,da bi volja in sila naroda v interesu države prišla do polnega izraza, je čim ožje sodelovanje srbskih strank. Glavna ovira, da fe ljudske sile ne morejo porabiti za tako akcijo, je nezmožnost strankinih vodstev, da bi našle skupno podlago za enotno akcijo v korist naroda. Krajevni odbor v Sarajevu misli, da je JNS poklicana, da se sama loti vseh naporov, da pride do takega sodelovanja strank ter do take enotnosti in sloge narodnih strarJc.
Med socialisti dva tabora
Te dni sta bila v Belgradu dva 6estanka socialistične stranke. En sestanek je imel znani dr. Živko Topalovič, ki je dejal, da je on s svojimi so-drugi pripravljen sodelovati, da se narodni sporazum docela izvede ter vpostavi demokratsko-par-Iamentarna vladavina. Istočasno pa je v kavarni »Ljubljana« bil drug sestanek socialdemokratov, ki jih vodita bivši poslanec Nedeljko Divac ter Vito-mir Korač. — Zagrebški »Obzor« pravi: »Ta skupina nima nobene zveze s skupino dr. Topaloviča ter druga drugi konkurirata, V6aka za sebe trdeč, da je prava zastopnica socializma.«
Društvo Hrvatski Jadran
V nedeljo se je zbralo na občni zbor hrvatsko društvo »Dalmatinski 6kup«, ki je sklenilo, da 6e ime društva spremeni v Društvo »Hrvatski Jadran«. Doslej je imelo društvo bob dalmatinski značaj, poslej pa bo obsegalo V6e kraje hrvatske morske obale. Tako pišejo hrvatski listi,
Borbaši v Somboru pogoreli
Listi poročajo iz Sombora, da je Hodžerova skupina tamkaj v nedeljo priredila velik shod, ki pa se ni posrečil. Shoda potem ni bilo, pač pa je bilo več spopadov.
O »Hrvatskem Domobranu«
Hrvatski Dnevnik piše, da je dne 10. majnika
1928 v Osijeku imel Stjepan Radič veliko zborovanje. Takrat je, bil tudi ustanovljen osiješki steg hrvatskih skavtov. Oblastni odbor, ki je bil takrat v rokah HSS, je podaril tretji skavtski četi 2000 din za nakup nove zastave. Za časa diktature so preganjali hrvatske skavte. Da bi zastava ne postala plen hišnih preiskav, je vodstvo čete izročilo zastavo v varstvo bratom Hrvatskega zmaja, ki so jo skupaj z zastavo Hrvatskega Sokola shranili na gradu Ozalj, kjer je ostala do danes. Nato pa piše Hrvatski Dnevnik takole: »Ko je vodstvo skavtov zašlo na stran pota ter se znalo spremeniti v nekaki »Hrvatski Domobran«, jim je bila prva stvar, da so odnesli zastavo z gradu Ozalj. Hrvatski Domobran pa ni istoveten s skavtsko organizacijo, zlasti pa ne s tako, kakršna je bila leta 1928, ko je bil v Osijeku ustanovljen steg hrvatskih skavtov Po okrožnici predsednika dr. Mačka člani Hrvatskega Domobrana ne morejo biti člani HSS. Hrvatski Domobran torej ni organizacija, ki bi spadala v okvir hrvatskega narodnega gibanja. Mi imamo svoje politične, prosvetne gospodarske in zaščitne organizacije. Hrvatski Domobran pa je zunaj teh organizacij. Nima splošnega narodnega značaja, zaradi česar tudi nima pravice posluževati se skavtske zastave. Sicer pa, SO se <Tosr>odjc prilastili skavtske zastave, z"njeno "pomočjo" ne bodo mogli pritegniti hrvatske mladine, ki dobro ve, kje je njen prostor.*
Belgrad, 5. decembra, m. Po zadnjih napovedih vodilnih vladnih političnih krogov, da bo vlada že ta teden pričela razpravljati o politični zakonodaji, ki jo je napovedala ob svojem nastopu, je pričakovati, da bo javnost že prihodnje dni mogla vedeti predvsem za glavne osnove novega volivnega zakona. Zato vlada za jutrišnjo vladno sejo, ki bo popoldne ob 5, veliko zanimanje; povečujejo jo še nedeljski razgovori predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Mačka v Zagrebu. Oba politika sta nedeljski sestanek porabila za važne razgovore o vseh še nerešenih notranjefiolitičnih vprašanjih. Predsednik vlade Cvetkovič je ob povratku v Belgrad poudaril, da sta se z dr. Mačkom sporazumela o važnih stvareh. Med najvažnejša in najaktualnejša vprašanja spadata seveda še vedno vprašanje državne preureditve in vprašanje novih volitev. Zato se s tem vprašanjem peča še vedno vsa tukajšnja javnost. V imenu demokratov je te dm podal izjavo tudi prvak te stranke Milan Grol. (Kakor poročamo na drugem mestu. Op. ur.)
Članek prof. dr. liiča
S tem vprašanjem se danes znova bavi vseučiliški profesor dr. Ilič v najnovejši številki svojega glasila »Napredan list za narod« ter poudarja:
V	prejšnjih člankih smo ugotovili politično živahnost, ki so jo povzročile dane odločbe o državni preureditvi, izjave o izdaji političnih zakonov ter izgledi na nove volitve. Vsi ti ukrepi, ki se tičejo državne preureditve, so važnejši kot so volitve. Ko pravimo, da so važnejši od volitev, nikakor nočemo niti malo zmanjšati važnost volitev sploh in tudi ne volitev v sedanjih razmerah, ker so volitve vedno bile in ostanejo še nadalje osnovni element vsake narodne vladavine. Toda prav zato, ker morajo te volitve biti osnovni instrument demokracije in da bi to v resnici tudi bile, je potrebno, da se poprej izpolnijo pogoji, ki bi omogočili svobodne in pravilne volitve. Volitve, ki bi se vršile pred temi predhodnimi pogoji, ne bodo imele za ozdravitev našega političnega življenja prav nič večjega vpliva od volitev, ki so se vršile do sedaj in ki niso mogle dati nobene stabilnosti našemu političnemu stanju. Problem volitev se postavlja drugače v banovini Hrvatski, drugače pa drugod. V banovini Hrvatski je izvršena politična organizacija naroda in se sedaj vrši organizacija banske oblasti. Splošne volitve tam niso odvisne niti od časa, kolikor ga bo še ostalo od izdanja novih političnih zakonov, pa tudi od tega ne, če bodo ti zakoni sploh izdani pred volitvami. To pa zaradi tega, ker ima banska oblast že danes možnost, da ublaži vse strogosti in protidemokratške predpise obstoječih £0-litičnih zakonov. V ostalem je pa tudi brez tega izkušnja pokazala, da je izvršena organizacija hrvatskega naroda mogla preprečiti vse slabe posledice dosedanjega sistema političnih zakonov.
V	naših (srbskih) krajih je stvar popolnoma drugačna. Dosedanji politični zakoni so ovirali normalno funkcioniranje strankarskega sistema ter so ovirali do skrajnih meja politično organiziranje naroda. V tem pogledu, vlada pri nas kaotj^ stanje, ki onemogoča tudi normalno funkcijo volitev kot instrument demokracije. Zaradi stališča, ki je še pred kratkim bilo uradno stališče državne politike in katerega uspešnost je režim političnih zakonov na široko onemogočal, je zavladala v naših političnih mnenjih in strujah jsopolna zmeda, zabloda in nerazumevanje iz strahu pred sistemom, na katerega sedaj prehajamo v državni ureditvi. Zaradi tega je za naše kraje ne le potrebno izdati politične zakone, temveč tudi preiti gotovo najpotrebnejšo dobo, da se ti zakoni prično izvajati in da izvršijo svoj vpliv s tem, da omogočijo politično organizacijo naroda in njegovo objektivno informiranost, preden bo poklican, da na volitvah izrazi svoje mnenje. Volitve, ki bi se izvršile pred tem procesom, bi prinesle samo novo razočaranje in bi znova odložilo politično ozdravitev naroda. To so razlogi, ki zahtevajo, da se predvsem izvrši preureditev države tudi v drugih pokrajinah in izdajo jx>Iitični zakoni in da se na ta način omogoči normalno politično življenje, šele nato pa, da se narod pokliče na volitve.
Izjava opozicijskega voditelja g. Milana Grola
Kakor smo že včeraj sporočili, je prvak demokratske stranke g. Milan Grol v Nišu dal izjavo zastopnikom listov o današnjem političnem
položaju. Demokratska stranka je danes v hudi opoziciji zoper vlado zaradi sporazuma. Iz te izjave pa bomo razvideli vzrok njenega odpora in morda tudi vzrok razpoloženja, ki vlada v drugih krogih srbskega naroda. — G. Grol je dejal:
»Govori se o političnih zakonih, ki jih država želi. Ti zakoni so bili na dnevnem redu že pred sestavo sedanje vlade. Ko je padel Stojadi-novič, je bila prva beseda nove vlade, da bi dežela dobila nove politične zakone. Za del teh obljub je značilno, da niso bile izpolnjene, čeprav bi nove volitve po novih zakonih morale biti že meseca oktobra. Zdaj pa je vse zastalo, ker se je zdaj stvarno izkazalo, kako neodložljivo je tisto, kar bi bilo moralo biti rešeno že pred tremi meseci, to je načelna rešitev o celoti države ter o njenem tretjem delu, prav za prav določitev tiste tretje enote. Pravijo, da so politični zakoni pereče vprašanje, v resnici pa je to le povod, da se načenja vprašanje, ali bodo volitve takoj ali pa bo najprej rešeno vprašanje tretjega dela, kar je srbska stran postavila kot predhodni predpogoj | vsemu drugemu.
Mislimo namreč, da bi ne smeli iti v volivni boj v tako strastnem razpoloženju, kakršno vlada danes, niti v tako narodno skupščino, ki bi izšla iz takih volitev. Od srbske strani opravičeno na-glašajo, da bi ta (srbski) del bil v vprašanju ter
bil odvisen od volivnih kroglic. Nekaj temeljnega načelnega je, kar mora biti izven spora, kakor 30 se tudi Hrvati postavili na stališče, da mora biti izven spora tisto, kar oni imajo za svoje živ-ljenjsko vprašanje. Ko bo v narodnem predstav-ništvu prišlo do obravnave, bo predstavništvo tudi brqz tega imelo polne roke dela, ker mu bo či6to naravno prepuščeno, da bo končno razmejilo vse tri enote do podrobnosti, ki jih bodo narekovali objektivni pogoji, zemljepisni, etniški in prometni. Prav tako bo narodno predstavništvo imelo polne roke dela, ko bo spravljalo v sklad pravne odnose in postavljalo normalni sistem v celotni državi.
Zdaj pravijo, da bo ta teden rešeno vprašanje političnih zakonov. Toda skozi te vrste je treba brati tisto, kar je bistveno, to se pravi, rešiti je treba predpogoj za volitve, ki pa je usoda tretje enote. V tem pogledu bo prihodnjih 10 dni odločilnih. Vprašanje je bilo težavno od vsega začetka, zdaj pa se je pokazalo težavno vsem. Treba je vedno ohraniti upanje, da bo g. dr. Maček razuniel zahtevo od srbske strani ne kot politično taktiko, marveč kot neodložljivo stvar, ker je v interesu vsega in tudi dr. Mačkovi skrbi, da se hrvatska stvar konča, kakor treba, ter da se položaj v vsej državi uredi.
Ministri v Belgradu
Belgrad, 5. dec. m. Zaradi jutrišnje seje ministrskega sveta so danes prispeli v Belgrad skoraj vsi ministri. Davi so se vrnili iz Ljubljane gradbeni minister dr. Miha Krek, iz Zagreba minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, minister za kmetijstvo dr. Branko čubrilovič ter minister za pošto, brzojav in telefon dr. Josip Torbar. Podpredsednik vlade dr. Maček in minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjan Budisavljevič pa se bosta vrnila v Belgrad jutri zjutraj.
Pokojninsko zavarovanje trgovskih nameščencev
Belgrad, 5. dec. AA. V zvezi z uredbo o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vse trgovske pomočnike je bila te dni seja zastopnikov vseh pokojninskih zavodov v naši državi. Navzoč je bil tudi zastopnik ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Vizjak. Po zakonu o pokojninskem zavarovanju uslužbencev trgovski pomočniki, čeprav brez dvoma spadajo med zasebne nameščence, dozdaj še niso bili obvezni na pokojninsko zavarovanje. Toda na podlagi pooblastila finančnega zakona minister za socialno politiko lahko razširi obvezno pokojninsko zavarovanje tudi na trgovske pomočnike. V tem smislu so na skupni seji podrobno razpravljali o tem vprašanju in je bil sprejet sklep, da se takoj začne izdelovati uredba o razširjenju pokojninskega zava-
rovanja na vse trgovske pomočnike, za katere bodo pokojninski zavodi ustanovili posebne oddelke z ozirom na njihov specialen položaj. Istočasno je bilo zavzeto stališče, da imajo trgovski pomočniki, če zavarovanje preneha biti obvezno (če bi izstopili iz službe ali postali samostojni trgovci), pravico do povračila 80% zanje v resnici plačanih prispevkov vse dotlej, dokler ne bi bilo izvedeno obvezno pokojninsko zavarovanje samostojnih trgovcev in bi v tem primeru med prvim in drugim zavarovanjem veljalo načelo vzajemnosti. Že pri-Jiodnjo nedeljo bo glede vprašanja izdanja te uredbe še nekaj konferenc, tako da bodo v najkrajšem času že lahko začeli sestavljati končno besedilo uredba
Plin zadušil pekovskega vajenca
Celje, 5. decembra. Okrog 2 popoldne sta odšla utrujena 16 letni pekovski vajenec Borni-, kar Jože, doma iz Bezine pri Slov. Konjicah, in 50 letni pekovski pomočnik Mihael Mastnak iz Gaberij pri Celju, uslužbena pri pekovskem mojstru Francu Jakliču v Gaberjih pri Celju, počivat v svojo sobo, ki je tik pekarne. Po stari navadi sta si zakurila majhno železno peč z ogljem, ki ostaja pri peki v krušni peči. Medtem ko sta utrujena od napornega dela zaspala, je začelo v peči tleti oglje. Nesrečneža pa sta pustila zaprt pokrivač. Ker se oglje ni užgalo, ampak počasi tlelo, je plin udaril ven in napolnil sobo. Plin je oba tako omamil, da sta obležala na postelji. Mlajši Jože Bornikar, ki je bil slabše narave, se je zdramil, toda ni mogel več pokonci in se je dušil. Nekaj minut pred 6 zvečer je prišel v sobo raznašalec kruha Franc Plivšček. Tudi on je navadno počival v tej sobi. Ko je odprl vrata, ga je vrglo nazaj, da se je skoraj opotekel. Na levi strani je ležal nezavesten Jože s sklonjeno glavo. Iz ust in nosa mu je pritekla kri in krvavela tla. Miha je ležal na drugi postelji prav tako, vendar je Še dihal. Raznašalec kruha je
skočil po mojstra. Ta pa je poklical zdravnika in celjske reševalce. Medtem so drugi poskušali pri Jožetu z umetnim dihanjem in z drgnjenjem s .feiSPIB, čez nekaj minut so prihiteli na kraj nesreče reševalci in oba odpeljali v celjsko bolnišnico. Jože je že med prevozom izdihnil in so '£fi"ptlstili v mrtvašnici celjske bolnišnice. Mast-naku so v bolnišnici takoj nudili pomoč. Njegovo življenje je v resni nevarnosti. Jože Bornikar je bil zmožen pekovski vajenec brez očeta. N. p. v m.l
Razmere na belgrajski in zagrebški univerzi
Kaj se je godilo na belgrajski univerzi
Senat belgrajske univerze je izdal tole uradno poročilo, ki ga prinašajo belgrajski listi:
»V sredo 29. preteklega meseca so se v fizikalni dvorani univerze, drugi dan pa na pravni fakulteti, zgodili dogodki, ki so prisilili univerzitetni senat, da j- potrebno ukrenil ter da to zdaj sporoča javnosti in dijakom.
Dne 29. novembra bi bila morala biti kome-moracija admirala Geprata, nepozabnega dobrotnika srbskega naroda. Komemoracijo je organiziralo društvo rezervnih častnikov in vseh bivših bojevnikov v omenjeni dvorani po odobritvi univerzitetnih oblasti. Udeležili so se je jKivabljeni uradni zastopniki in številno meščanstvo. Prej pa, preden se jo slovesnost začela, je skupina dijakov priredila b-irne in dolge demonstracije političnega značaja ter je svojemu postopanju dajala znak manifestacije zoper vojno, kar je trajalo, dokler ni bila slovesnost docela preprečena. Ker vse tisto, kar so dijaki počenjali, ni imelo nobene zveze s slovesnostjo, je bila ob tej priliki razkrita na najmanj prijeten način vsa nepopolnost ter surovost tega jxwtopanja. Ti dijaki so ob tej priliki izvršili nasiljo nad ljudmi, ki jim za to niso dali nobenega povoda, ter preprečili, da bi se bilo izvršilo dolžno človečansko in človeško dejanje hvaležnosti.
Dne 30. novembra pa sta se na pravni fakulteti spopadli dve dijaški skupini ter se je spopad spremenil v pretep.
S tem postopanjem so ee dijaki pregrešili zoper načelo in duh avtonomije univerze, zoper akademsko disciplino, ker so se uprli odločbi uni-verzitethih oblasti, zoper priznavanje zaslug admirala Geprata ter zoper globoko in splošno čustvo hvaležnosti srbskega naroda temu možu. To postopanje se ne da drugače razumeti kakor znamenje, da se dosedanje dobro razmerje univerzitetnih oblasti z dijaškimi organizacijami prišlo v krizo. Univerzitetne oblasti niso za to dale nobenega povda ter bi iskreno obžalovale, ko bi se dijaške organizacije, ki se jih ta zadeva tiče, ne odločile to krizo takoj v njenem začetku preprečiti. Toda senat je odločen sporočiti dijakom, da nikakor ne ho dopustil podobne zlorahe avtonomije univerze, kakor tudi ne bo voljan pred narodom, pred javnostjo ter pred merodajnimi či-
nitelji nositi odgovornost za dijaške izpade. Zato je na seji 30. novembra sprejel tele sklepe:
Da se od 14. ure dne 30. novembra zapre univerza do torka 5. decembra zjutraj. 2. Da se vse dijaške in javne prireditve na univerzi odlože za mesec. dni.<
V drugem delu svojega sporočila senat belgrajske univerze izraža upanje, da bodo dijaki belgrajske univerze uvideli svojo dolžnost ter da se kaj takega ne bo več ponovilo. Senat izjavlja, da je bil na belgrajski tri leta lep mir ter upa, da bo tako tudi poslej. Če pa se to ne bi zgodilo, bo senat nastopil s sredstvi, ki mu jih daje na razpolago postava. Končno senat še enkrat apelira na dobro voljo dijakov.
Volitve na zagrebški univerzi
Te dni imajo na zagrebškem vseučilišču volitve v strokovne akademske klube. Kakor poročajo zagrebški listi, so bili izidi doslej sledeči:
Na voterinarski fakulteti so bile postavljene tri liste, in sicer lista HSS, marksistov in hrvatskih nacionalistov. Klub ima vsega skupaj 234 članov, izmed katerih jih je prišlo volit 170, ker so se nehrvatski dijaki vzdržali volitev, razen marksistov. Lista hrvatskih nacionalistov je dobila 71 glasov, lista HSS 60 glasov, lista komunistov pa 39 glasov. Zmagali so lorej hrvatski nacionalisti.
Klub klasične filologije na filozofski fakulteti je imel tudi volitve ter je bila soglasno izvoljena lista hrvatski nacionalistov. V klubu matematikov na filozofski fakulteti je bila soglasno izvoljena lista hrvatskih nacionalistov, HSS in komunisti niso postavili liste. V klubu zgodovinarjev je bila tudi soglasno izvoljena lista hrv. nacionalistov.
Na mcdirinskl fakulletl so dobili komunisti 201 glas, HSS 154, hrvatski nacionalisti pa 152 glasov. Kakor poroča Hrvatska Straža je na tej fakulteti stanje takole: Komunisti imajo vpisanih svojih ljudi: 87 Hrvatov, 40 Judov, 86 Slovencev, 20 Srliov, 15 Črnogorcev in 3 druge narodnosti. — HSS pa ima v svoji sredi 143 Hrvatov, 2 Ceha, 4 Srbe, 1 Ukrajinca, 1 Slovenca, 1 Madžara, 1 Bolgara, 1 Juda. Hrvatski nacionalisti pa imajo 146 Hrvatov, 4 Madžare, 1 Ukrajinca, 1 Nemca.
Na ekonomsko-komnrrinlni visok! šoli in bil izid talo: HSS je dobila 109 glasov, hrvatski nacionalisti 45, komunisti 88 glasov.
Sol se ne bo podražila
_ Belgrad, 5. dec. AA. V zadnjem easu se razširjajo v raznih krajih države govorice, češ da se bo podražila sol in da je nedavni sklep kr. vlade o znižanju cene soli samo začasen. Uprava državnih monopolov s tem zanika vse takšne in podobne govorice, ^ ker so brez podlage. Soli imamo ogromne količine v skladiščih monopolske uprave. Nikomur se ni treba bati, da bi soli zmanjkalo, še manj pa, da bi se podražila. Zgornje govorice so vsekakor v zvezi z brezvestno špekulacijo posameznikov, ki je monopolska uprava ne bo dovolila. Ker so že prispela naznanila, da posamezni trgovci prodajajo sol po 2 din za kilogram, se opozarjajo kupci, naj vsakega trgovca, ki bi pod kakršnimkoli izgovorom zahteval za kilogram navadne kuhinjske soli več ko 1.50 din, takoj naznanijo upravnim oblastem ali najbližjemu oddelku finančnega nadzorstva. (Iz uprave državnih monopolov.)
Osebne novice
Belgrad, 5. nov. m. Odlikovani so: z redom sv. Save 5. stopnje: dr. Peter Jereb, notar v Radečah; inž. Sitar Ivan. višji tehnični pristav pri banski upravi v Ljubljani; Anton Vončina, vodja motoriziranega oddelka uprave policije v Ljubljani, in Vinko Stavinčar, vodja polic, ekspoziture na Planini pri Rakeku. Z zlato kolajno sta odlikovana Franc Bidovec, tehnik pri banski upravi v Ljubljani, in Franc Sterle, cestar na graščinskih cestah na Snežniku.
Belgrajske novice
Belgrad, 5. dec. m. V nedeljo je Zveza ruskih pravnikov proslavila 77. obletnico velike socialne reforme, ki jo je uvedel v Rusiji car Aleksander III. Leta 1864 je car Aleksander II. izdal celo vrsto sodnoorganizacijskih zakonov, s katerimi je sodstvo ločil od uprave. Š temi zakoni je bila tudi dana stalnost sodnikov ter je bilo sploh' uvedeno sodstvo po primeru za-padno-evrOpskih držav. Proslava v ruskem domu je bila v navzočnosti pravosodnega ministra, sodnega inšpektorja dr. Bizjaka, prisostvovali pa so ji številni belgrajski in ruski pravniki.
Belgrad, 5. dec. m. V četrto pol. skup. 1. stopnje je napredoval z veljavnostjo od 17. dec. 1938 Josip Zorko, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Belgrad, 5. dec. m. Kakor smo že poročali, je belgrajska občina pričela z vsemi silami graditi zavetišča proti letalskim napadom. V smislu uredbe in pravilnika o zaščiti pred letalskimi napadi bo belgrajska občina pričela prihodnje dni graditi stalna moderna zavetišča pred letalskimi napadi po zgledu zapadnih evropskih držav. Istočasno bodo morali hišni posestniki izvršiti vse obveznosti, ki jih jim nalagata omenjena uredba in pravilnik.
Na zahodu samo vojna na mojju
Nemčija in Anglija objavljata nasprotujoče si vesti o potopljenih ladjah
Angleški kralj Jurij obiskuje fronto v Franciji
Berlin, 5. decembra, t. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča, da je bila na zahodni fronti večja delavnost topništva vzhodno od Moselle. Drugod krajevni boji.
Pariz, 5. decembra, t. Havas: Generalni štab poroča: Ponoči delovanje patrulj in topništva na nekaterih točkah bojišča.
Kralj Jurij na francoski fronti
Pariz, 5. dec. b. Angleški kralj je včeraj prispel iz Anglijo v Francijo in v teku popoldneva obiskal angleške čete v prvih vrstah. Davi navsezgodaj zjutraj je kralj iz prvih vojnih črt opazoval položaje Nemcev in se dolgo razgovarjal z angleškimi vojaki na Ma-ginotovi črti. Jutri bo pregledoval angleške čete, ki so nameščene v ozadju. Angleški kralj se je zelo zanimal za organizacijo dobave hrane in municije za angleško vojsko. Ni znano, kako dolgo se bo angleški suveren mudil v Franciji. Obiskal pa bo generala Gamelina ter bo imel pri tej priliki z njim daljšo konferenco, pri kateri priliki mu bo general Gamelin poročal o položaju na fronti. Določen je tudi sestanek angleškega kralja s predsednikom francoske republike Lebrunom, šefom francoske vojske generalom Gamelinom, ministrskim predsednikom Daladierom in šefom angleške vojske generalom Gorthom.
Nemške številke: 700.000 ton
Berlin, 5. decembra, t. »Volkischer Beobachter« objavlja nekatere številke o izgubah angleškega, francoskega in nevtralnega trgovinskega brodovja, ki so bile povzročene bodisi po nemških minah, bodisi po nemških podmornicah. List navaja naslednje podatke:
V času od začetka vojne pa do dne 29. novembra so nemške podmornice odnosno nemške mine uničile 162 trgovskih ladij s skupno 639.689 tonami. Od teh odpade na nevtralne države 52 ladij s skupno 185.248 tonami. Ti podatki so vzeti iz uradnih objav. Po še nepotrjenih poročilih pa so nemške podmornice in nemške mine potopile poleg tega še 32 ladij s skupno 96.079 tonami, od katerih odpade na nevtralce 16 ladij s skupno 39.321 tonami. Skupne izgube trgovinskih brodovij, ki so jih povzročile nemške pomorske sile, znašajo torej 194 ladij s skupno 735.768 tonami. Od tega odpade 150.867 ton na petrolejske ladje.
List pristavlja,, da je Nemčija s potekom pomorske vojne zadovoljna.
Francosko mnenje
Pariz, 5. decembra, t. (Est Radio.) Francoski mornariški minister Campichi je dal časnikarjem (izjavo, v kateri je podčrtal, da so zavezniki s potekom pomorske vojne zadovoljni. Zavezniki.imajo vtis, da je Nemčija v pogledu podmornic opešala in da se je zato zatekla k vojni z minami. Ako primerjamo sedanje stanje pomorske vojne s stanjem v zadnji svetovni vojni, vidimo veliko razliko. V zadnji svetovni vojni je Nemčija potopila povprečno 500.000 ton na mesec, med tem ko sedaj v vseh treh mesecih še ni dosegla te številke. (Po podatkih angleške in francoske admi-ralitete znaša skupno število potopljenih ton ne celih 400.000 ton, torej za 500.000 ton manj, kakor trdijo nemška poročila.) Borba proti podmornicam je zelo uspešna in zavezniki hitreje potapljajo nemške podmornice, kakor jih Nemčija more zgraditi novih. Tudi proti najnovejšim minam imajo zavezniki na razpolago že obrambna sredstva, ki so zelo učinkovita.
2e četrta nemška patruljna ladja zadela na nemško mino
Berlin, 5. decembra, t. Havas: Nemška obrežna patrolna ladja je zadela na mino in se v štirih minutah potopila. Samo dva moža posadke, ki je štela 5 mož, sta se rešila. To je že četrta nemška obrežna patrolna ladja, ki je zadela na nemško mino in se potopila.
Potopljene ladje
Rim, 5. decembra, t. Štefani: Parobrodno društvo »Garibaldi« v Ženevi poroča, da je njen parnik »Fianona«, ki je nedavno ob angleški obali zadel na mino in je bil hudo poškodovan, spet popravljen in se bo kmalu vrnil v domače pristanišče.
London, 5. decembra, t. Reuter: Admiraliteta javlja, da je neka angleška obrežna tovorna ladja na škotski obali odložila posadko parnika »Ru-
dolf«, ki je bil včeraj potopljen. Na ladji je bilo 23 mož posadke. Devet je izgubljenih.
Lon don, 5. decembra. AA. Reuter: Britanska admiraliteta je izdala tole sporočilo: Po dobljenih informacijah je britansko potniško ladjo »Doric Star« (10.086 ton) napadel sovražnik na odprtem morju. Ker ni nobenih podrobnih poročil, sodijo, da se je »Doric Star« potopil. Ladja je bila verjetno potopljena od nemške križarke »Admiral Scheer«.
London, 2. decembra, t. Reuter: Admiraliteta javlja, da je bil potopljen angleški trgovski parnik »Horsted« (1670 ton). Bil je torpediran od nemške podmornice. Od posadke so trije mrtvi, pet jih manjka, 13. pa so rešile angleške vojne ladje.
Debata o vojnih ciljih
Izjave sira Johna Simona
Pariz, 5. decembra. AA. Havas. V Pariz se je pripeljal britanski finančni minister sir John Simon, da bo imel razgovore s trancoskim finančnim ministrom Paulom Reynaudom. To priložnost je Simon izrabil, da je snoči govoril po radiu. Njegov govor so prenašale vse francoske radijske postaje. Med drugim je dejal:
Ako hočemo uresničiti naš skupni cilj, to je, da sovražnika premagamo, smo prisiljeni kupovati v tujini mnogo sirovin, prav tako pa tudi letala. Zato moramo zelo čuječno in strogo paziti na uvoz, da bomo te stvari čimprej dobili.
Na morju sta naši mornarici kljub izgubam, ki jih je v vojnem času treba vzeti v račun, ohranili popolno oblast. Nemška trgovinska mornarica je pregnana z vseh morij. Kar se tiče nove nevarnosti magnetnih min, vam že lahko rečem, bodite mimi, ker bo tudi te nevarnosti konec.
Nam je edino cilj premagati sovražnika, da premagamo tistega agresivnega duha, ki hoče neprestano s silo vladati nad drugimi narodi. Strinjamo se z va-
mi, da bo treba enkrat za vselej to končati in zato skupaj nadaljevati boj vse dotlej, dokler teh ciljev ne dosežemo. Da jih uresničimo, smo pa mobilizirali vsa bogastva britanskega imperija. Borimo se za boljšo bodočnost. Skupaj in vzajemno bomo izvojevali zmago in vzajemno bomo postavili nove temelje trajnega miru. Združili bomo naš trud in naš napor, združili naša bogastva in ustvarili takšno ozračje, da bodo v njem svobodno dihale vse dežele, ki jim je edino do miru, do dela in do svobode.
Nemci odgovarjajo Franciji glede načrtov o razdelitvi Nemčije
Berlin, 5. dec. A A. DNB: V nedeljo zvečer je francoski radio v francoščini razlagal načrte za uresničenje Richelieu jeve ideje o razdelitvi Nemčije. »Berliner Biirsen Zeitung« v zvezi s tem pravi med drugim:
Ne želimo kaliti sanj francoskih propa-gandistov. Toda ugotoviti je treba, da francoski radio izjavlja vselej, kadar oddaja v nemščini, da noče Francija ničesar drugega, kakor streti hitlerizem. Toda v francoščini pove pariški radio resnico. Pravi cilj vojne francoskih in angleških fanatikov je uničenje in rnzkosanje Nemčije ter obnova stanja, kakršno je bilo v 17. stoletju. Takšen vojni cilj je obstojal že pred 1. septembrom, in to je tudi privedlo do vojne. Nemški narod se tega zaveda. Toda nemški vojak bo dokazal, da se Richelieujeva ideja ne more nikdar uresničiti.
Nizozemske priprave
London, 5. decembra, t. BBC. Haag. Nizozemsko ministrstvo za narodno obrambo je izdalo nalog, da se večje število trgovskih ladij oboroži. Na te ladje bodo ukrcani le mladi ljudje.'Nizozemska gradi v svojih ladjedelnicah tudi štiri rušilce. Za obrambo pred zračnimi napadi pa bo na hitro izdelanih veliko število obrambnih balonov.
Hudi boji za Petsamo
Finsko letalstvo je bombardiralo Murmansk
Helsinki, 5. decembra, t. Havas: Finci so ujeli veliko število nasprotnikov. Nasprotnik je hotel mesto Petsamo ponovno zavzeti s tem, da je navalil nanj od strani. Finci so napad vzdržali in končno sovražnika z velikimi izgubami vrgli nazaj.
Pri bojih pri mestu Petsamo se je posebno .odlikovalo finsko letalstvo, ki je večkrat samo razpodilo sovjetsko pehoto in topništvo. Finska letala so davi letela nad Murmanskom in ga ob-■ metavala z bombami. Nad elektrarno v 1 m a t -rije je prišlo do hudega letalskega boja, pri katerem so Finci Sovjetom prizadeli hudo škodo.
Sovjetski bombniki so davi bombardirali Sal-mijaervi, kjer so veliki rudniki nikla. S Švedske meje poročajo, da so slišali treskanje bomb. 0 škodi ni nič javljenega.
Sovjetski ujetniki, ki so padli v roke finskim četam pri bojih za to mesto, so zelo slabo oblečeni in so izjavili, da tri dni niso dobili nobene hrane.
Finci so poslali v Petsamo 10.000 mož, da okrepijo svoj odpor. Sovjeti hočejo baje na ta oddelek fronte vreči do 50.000 mož. V pristanišču ijorda Petsamo sta ena sovjetska križarka in 4 torpedov-ke, ki nadzirajo prevoz sovjetskih čet iz Murman-ska. Današnje borbe so bile srdite. Toda ne samo v zraku, marveč tudi suhozemske borbe. Finsko topništvo je tako izurjeno v streljanju, da je uničilo drugega za drugim 30 sovjetskih tankov. To je sovjetske vojake tako osupnilo, da so se umaknili. Mesto Petsamo samo je vse v barikadah. V okolici gori nekaj poslopij. Finci pričakujejo v par dneh odločilnega napada bodisi na obrambni črti pri Petsamu, bodisi nekoliko nižje pri Salmajevarmi, kjer imajo Finci drugo obrambno črto na severu.
Na fronti pada sneg
Helsinki, 5. decembra, b. Na fronti pada sneg. Motorizirane sovjetske formacije so zaradi tega zastale. Na karelijski fronti imajo finski vojaki smuči, kar jim daje veliko prednost pred sovjetskimi četami, ker se lahko naglo gibljejo ter prizadevajo Sovjetom hude izgube. Včeraj so prvič stopili v borbo finski lovski bataljoni, ki so oblečeni v bele kožuhe ter so tako skoraj nevidni. V teh bataljonih so sami izvrstni 6trelci, ki po načrtu vznemirjajo sovjetske vojake. Nasprotno pa je oprema sovjetskega vojaka zelo slaba
Finci pred Zvezo narodov
Surov odklonilni odgovor Molotova
London, 5. decembra, t. Reuter: V spodnji zbornici so poslanci vprašali ministrskega predsednika Chamberlaina, če ima kaj povedati v zvezi s prošnjo Finske pri Zvezi narodov. Chamberlain je na to odgovoril, da angleška vlada podpira prošnjo finske vlade, ki je napravila korak na lastno pobudo. Anglija bo pri seji Zveze narodov, ki bo prihodnji ponedeljek, zastopana po državnem podtajniku Butlerju, ki bo v imenu angleške vlade prebral izjavo. Tudi on oam, Chamberlain, bo spodnji zbornici dal izjavo, toda za to je treba sklicati tajno sejo. Kdaj bo ta seja, bo poslancem sporočeno.
Moskva, 5. decembra. AA. DNB: Sovjetska vlada priobčuje odgovor Molotova na govor Avenola glavnega tajnika ZN. Sovjetska vlada zanika pravico ZN do sklicanja zasedanja sveta ZN in skupščine ZN. Če se ZN kljub temu sestne, se Sovjetska Rusija seje ne bo udeležila. Brzojavna nota Molotova ima tole vsebino:
V imenu vlade Sovjetske Rusije vam sporočam, da je sklicanje sveta ZN in skupščine ZN na dan 11. decembra na željo Rudolfa Holstija neupravičeno. Sovjetska Rusija ni v vojnem stanju s Finsko in ne grozi finskemu narodu z vojno. Zato ie sklicevanje na čl. 11-1 ZN neutemeljeno. Sovjetska Rusija je v miroljubnem razmerju z demokratsko fin-
sko republiko. S to vlado je Sovjetska Rusija sklenila pakt o vzajemni pomoči. S sklenjeno pogodbo so urejena vsa vprašanja, ki so o njih brez uspeha bila pogajanja z bivšo finsko vlado. Vlada demokratske finske republike je predlagala 1. decembra Sovjetski Rusiji, da ji ponudi vojaško pomoč, da se prekine vojno stanje nastalo na Finskem zaradi stališča bivše finske vlade. V takšnih okoliščinah je sklicanje sveta in skupščine ZN neupravičeno, posebno zato, ker osebnosti, v katerih imenu se je Holsti obrnil na ZN, ne predstavljajo več finskega naroda. Če se pa kljub temu skličeta svet in skupščina ZN, se Sovjetska Rusija ne bo mogla udeležiti sej.
Pet južnoameriških držav zahteva izgon Sovjetije iz ZN
Ženeva, 5. dec. b. Urugvajska vlada je uradno sporočila tajništvu Zveze narodov, da bo izstopila iz te ustanove, če takoj ne 6tori potrebnih korakov proti Sovjetski Rusiiji zaradi napada na Finsko. Vse kaže, da se bodo temu koraku pridružile tudi države Bolivija, Ekvador, in Peru, tako je doslej že pet ameriških držav zahtevalo ukrepe proti Sovjetski Rusiji in njeno izključitev iz Zveze narodov.
in tudi hrane ne dobivajo redno. Zaradi globokega snega so obtičale vse motorizirane enote.
Vlada je še vedno v Helsinkih
Helsinki, 5. decembra, t. Reuter: Mesto Helsinki je izpraznjeno. V njem je ostalo samo še kakšnih 50.000 ljudi, 250.000 jih je odšlo v begunstvo. Toda vnanji videz življenja v mestu je ;OStal nespremenjen. Tramvaji in avtobusi vozijo redno. Vsa diplomatična zastopstva so se iz mesta izselila ter , se nastanila kakih 30 km globlje v notranjosti.
Finska vlada sama pa Helsinkijev še ni zapustila in tudi nima namena preseliti se brez skrajne potrebe. V prestolnici je ostala tudi vsa druga uprava, ki posluje čisto normalno.
Helsinki, 5. dec. AA. Reuter: Prebivalstvo tfelsinkija že dve noči ni spalo in živi v negotovosti in pričakovanju. Davi, čim se je začelo daniti, so se zaskrbljeni pogledi teh ljudi upirali proti nebu. Vsak je hotel videti, ali se še dalje jasni in ali je z ozirom na to treba računati z no-vil letalskim napadom. Nocoj se je izselilo veliko število ljudi iz prestolnice. Nekateri od maloštevilnih angleških državljanov, kar jih je bilo včeraj še v prestolnici, so se pokorili pozivu odpravnika poslov in odpotovali v notranjost države, drugi pa so se preselili čisto na rob prestolnice. Zvedelo se je, da sovjetske čete v finskih obmejnih krajih, ki so jih dozdaj zavzele, neusmiljeno s strojnicami ubijajo kmete in ne delajo izjeme niti pri ženskah in otrocih. Dogodilo se je celo, da so finsko, za boj nesposobno prebivalstvo, gnali pred svojimi napadalnimi vrstami, da bi jim na ta način Finci služili za zavetišče pred finskim ognjem.
Boji pri Ladoškem jezeru za Fince - uspešni
Helsinki, 5. decembra. AA. Havas: V pokrajini Salmi severnovzhodno od Ladoikega jezera, so finske čete dosegle včeraj lep uspeh. V tamkajšnjih gozdovih so se v silnem mrazu vneli srditi boji in so Finci na več mestih obkolili oddelke rdeče armade. Tako se je Fincem posrečilo zajeti več kot 1500 ujetnikov.
Na Karelijski ožini so Sovjeti prodrli za nekaj kilometrov. Poudariti je pa treba, da je njihovo prodiranje v tem odseku zelo počasno. Finci so tod postavili mnogo zaprek in z neprestanimi napadi še bolj zadržujejo umik sovjetskih oddelkov.
V dosedanjih operacijah so Finci pokazali, da so zelo spretni pri postavljanju zasedb in vseli možnih zaprek. Razen spretno postavljenih min in jam so Finci že nekajkrat izmamili svoje nasprotnike v močvirje. Finski oddelki v Karelijski morski ožini so zelo maloštevilni, a tudi rdeča vojska ne more v tem delu fronte zaradi terenskih razmer operirati z večjimi enotami. Lahko se reče, da so Finci dobili zaveznico — zimo. Nekateri nevtralni opazovalci mislijo, da v Moskvi niso računali s tolikšnim odporom, posebno pa ne z daljšo vojno.
Žrtve sovjetskih letalskih bomb
Helsinki, 5. decembra. AA. Reuter: Po še nepotrjenih poročilih, ki so snoči pozno ponoči prispela v Helsinki, je neki sovjetski bombnik letel včeraj zjutraj nad Lipurijo in metal bombe ter ubil 11 ljudi.
Uradna finska agencija objavlja tole poročilo: Točno je ugotovljeno, koliko ljudi je ubitih ali ranjenih na Finskem zaradi sovjetskih letalskih napadov. Četrtkovo bombardiranje je terjalo življenje 55 ljudi, petkovo 12, in nedeljsko 7. V teh treh dneh so bombe ranile vsega skupaj 248 ljudi. V istem času so bombniki popolnoma uničili 11 hiš, delno pa 233. Letala so s strojnicami ubila 38 ljudi in ranila 240. Pri vseh teh letalskih napadih ni bilo niti enega napada na kakr-
šen koli vojaški objekt, ampak so vsi napadi veljali civilnemu prebivalstvu. Poročila iz Kirkna javljajo, da »o v teku krvavi boji v Petsamu. Sovjetske čete so dobilo ojačenje, toda Finci drže svoje postojanke, čeprav je sovražnik številčno mnogo močnejši.
Rdeče poročilo priznava junaštvo Fincev
Moskva, 5. decembra. AA. Reuter. Najnovejša sovjetska poročila s fronto potrjujejo, da so Finci krepko upirajo rdeči vojski. S podporo naravnih zaveznikov, to je terena, zadržujejo finsko čete sovjetsko prodiranje na več točkah fronte posebno pa ob Karelijski meji in v severnem delu Lado-škega jezera. V tem delu prometne žile še niso zmrznile in se morajo sovjetske čete boriti z velikimi prometnimi težkočami v teh krajih, ker ni nobenih cest.
Po pisanju uradne sovjetske agencije so sovjetske čete povsod, kjer poskušajo predreti, trčile ob velikanske požare in padle v skrite jame za vojake in tanke.
V	»prestolnici« (Terioki) tako imenovane »ljudske vlade« so Finci zažgali, preden so se iz vasi umaknili, železniško postajo, pošto in mnogo drugih poslopij. Vsi prebivalci te »prestolnice« Terioke so zapustili mesto po nalogu finske vojske. Dopisnik »Pravde« pravi v svojem včerajšnjem poročilu iz Terioka, da so mesto in okoliške vasi popolnoma prazne. To je popolnoma v nasprotju z včerajšnjim uradnim poročilom, ki trdi, da je ljudski vladi v Terioku priredilo ljudstvo teh krajev velike manifestacije. To pripovedovanje o manifestacijah ljudstva, ki se je kakor uradna »Pravda« sama priznava, izselilo iz Terioka še pred zavzetjem mesta, je torej prava bajka.
Finci utrjujejo Aalandske otoke
Helsinki. 5. dec. b. Havas: Finska vlada je pričela nujno utrjevati Aalandsko otočje, ker je tozadevni sklep finska vlada sprejela v ponedeljek na svoji izredni seji. V vodah, ki obkrožajo Aalandsko otočje, že polagajo mine, ki ne bodo služile samo za zaščito tega otočja, temveč tudi za zavarovanje prometa med Finsko in Švedsko. Utrjevanje otočja je v zvezi s sovjetskim vdorom na finsko ozemlje. Poročajo, da je finsko vrhovno poveljstvo poslalo na otočje sedaj že veliko število finskih čet, ki imajo nalogo otočje utrditi in braniti. Finska je o svojem ukrepu obvestila Zve'' narodov ter vse interesirane države.
Prostovoljci iz švedske
Rim, 5. dec. A A. Štefani: Posebni, dopisnik »Messaggerat iz Švedske poroča svojemu listu, da se je dozdaj samo v Stockholmu priglasilo nad 1500 švedskih prostovoljcev, ki se hočejo boriti v finski vojski, dočim se je v drugih mestih v notranjosti države prijavilo tudi že na tisoče novih prostovoljcev. To so po večini študentje, med njimi pa je tudi lepo število delavcev. V švedskih vojaških krogih smatrajo, da se bodo mogli Finci zaradi svoje dobre opreme in oborožitve kakor tudi zaradi narave svojega ozemlja in letnega časa, mogli upirati in to toliko uspešneje, v kolikor je zdaj sovjetskih vojakov, ki se bore, razmeroma malo.
Gdinja — nemška vojna luka!
Berlin, 5. dec. AA. DNB: Hitler je odredil, da ee pristanišče Gdinja proglasi za nemško vojno luko.
Odmevi po Balkanu
Madžari napovedujejo rovarenje Sovjetije v Romuniji — v brk italijanskim grožnjam
Ziirich, 5. dec. t. »Neue Ziiricher Z e i -tung« objavlja zanimivo poročilo iz Budimpešte, kjer tako piše, z največjo pozornostjo zasledujejo fin-sko-sovjetsko vojno, kjer tudi z največjo pazljivostjo zasledujejo posledice sovjetskega vdora na Finsko za položaj na jugovzhodu Evrope, dejstvo, da je Sovjetska Rusija takoj po prekoračenju finske meje ustanovila iz komunističnih beguncev, ki jih je pripeljala s seboj iz Moskve, neko »demokratično vlado«, s katero je takoj sklenila nenapadalni pakt, med tem ko se s pravo finsko vlado sploh noče pogajati, je svarilo, tako menijo Madžari — za vse male države. Sovjetski Rusiji ne gre toliko za »vojaška oporašča«, kakor za zavzetje sosednih narodov, da bi jih preplavili s komunizmom in boljševizirali. Stalin je odkril svoj pravi obraz. Sovjetska Rusija je nastopila pot revolucionarnega imperializma.
V	Budimpešti so prepričani, da bo Sovjetska Rusija takoj, ko konča na Finskem, posegla na območje Črnega morja, kjer bo na vsak način hotela sprožiti nove zapletljaje.
Če je Italija izjavila, da se bo vsakemu sovjetskemu prodiranju na Balkan zoperstavila z orožjem v roki, je to za sovjete samo vzpodbuda, ne pa strašilo, kajti moskovska vlada ne žeii nič bolj goreče, kakor to, da bi se tudi Italija zapletla v vojno in da .bi zagorel vojni požar tudi v jugovzhodni Evropi. V Budimpešti opažajo tudi, da je sodelovanje med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo v precejšnji meri ohladilo zavezniška čustvovanja med Nemčijoin Italijo, ki pod nobenim pogojem ne more razumeti, da naj bi »os Rim—Berlin« služila razširjanju boljševizma po Evropi.
Budimpeštanski krogi ugotavljajo, da se ves Balkan sedaj obrača Italiji, ki se od svoje strani mnogo prizadeva, da bi ga notranje med seboj spoprijateljila z ozirom na odpor, ki bo potreben proti sovjetskim nakanam.
Z velikim zanimanjem so v Pešti sprejeli poročilo iz Ankare, da je turška vlada romunski vladi dala nasvet, naj čim prej in sama od sebe vrne Sovjetski Rusiji Besarabijo, češ da je ne bo mogla braniti, kakor hitro bi Moskva to vprašanje sprožila. Vendar še čakajo na potrditev te novice od uradne turške strani. Tudi od drugih držav se ponavljajo pritiski na Romunijo, naj s pogumno kretnjo uredi svoj spor z Bolgarijo s tem, da ji vrne D o -b r u d ž o. Madžari seveda upajo, da bi po zadovoljitvi Sovjetske Rusije z Besarabijo, Bolgarije pa z Dobru-džo, dosledno morala priti na vrsto tudi Madžarska, ki bi odnesla še tretji kos od Romunije, namreč transilvanske pokrajine.
Razburjenje v Ameriki
Washinglon, 5. decembra. AA. Štefani: Kljub nasprotnemu mišljenju, ki vlada v Beli hiši, se nadaljuje pritisk z namenom, da vlada USA prekine diplomatske odnošaje s Sovjetsko Rusijo.
Od obstoja zvočnega filma noJveCft film
jllAREZ
Tragedija cesarja Maksimiljana in njegove žene Šarlote. — Spopad dveh svetov in dveh naziranj o življenju in o ljudeh
Paul Muni, Bette Daviš
Režija: William D1ETERLE — Godba: E. W.KORNGOLD
Slavnostno premlfera
danes ob 21, url v KINO MATICI, tel. 21-24
Zvišane cene! NABAVITE VSTOPNICE V PREDPROD A JI! Zvišane cene!
(jMp&daKStuo
Prilagoditev dohodkov draginji
Ljubljana, 5. decembra.
Danes dopoldne je bila v knjižnični dvorani na banski upravi anketa, katero je sklical ban dravske banovine dr. Marko Natlačen na pobudo Delavske zbornice. Anketa naj bi razpravljala o prilagoditvi delavskih mezd in nameščenslkih plač sedanji draginji in prinesla tudi predloge, ki naj bi zboljšale stanje delavstva v sedanjih težkih razmerah. Zborovanje je vodil načelnik socialnega oddelka banske uprave g. Anton Kosi. Ankete se je udeležilo 12 zastopnikov Delavske zbornice in delavskih organizacij in 12 delegatov delojemal-skih organizacij.
Predlogi Delavska zbornice
Po uvodnih formalnostih je poročal o stanju delavstva, naraščajoči draginji in predlogih Delavske zbornice, njen referent Stanko Jurij. Orisal je kako so naraščale posebno v zadnjih mesecih cene za najvažnejše in najnujnejše življenjske potrebščine in kako so malenkostni zaslužki delavcev in nameščencev. To 60 uvideli tudi že posamezni lastniki industrij in trgovskih obratov in so zato iz lastne pobude ali pa na posredovanje strokovnih organizacij zvišali zaslužke svojim delavcem, ponekod 25 ali celo 50 par na uro, drugod pa 5 ali 10 %, v Varaždinu celo 20%. Zaradi tega je nujno potrebno, da se dosedanji zaslužki delavstva povišajo povprečno za 15%. Tisti zaslužki pa, ki 60 bili že pred nastopom draginje nezadostni, pa naj 6e sorazmerno povečajo še bolj. Poudarjajoč, da 6edanje akcije ni smatrati za mezdno gibanje, ampak le za poskus, najti izhod, kako izenačiti porast draginie z uvedbo draginjskih do-klad. Ta izjemna mera naj velja do nastopa normalnega stanja in zato predlaga DZ sledeče:
1.	Cene najvažnejšim živilom naj se maksimirajo in uradno določijo; z intervencijsko politiko pa je treba poskrbeti, da bodo ta živila po maksimirani ceni v zadostnih količinah na razpolago.
2.	Ravnateljstvo za prehrano in Priv. izvozna naij nastopata na tržiščih kot kupec le, v kolikor to dopuščajo tržne razmere. Kadar špekulacija cene nedopustno dviga, naj nastopata kot prodajalca.
3.	Ne samo v mestih ter krajih, kjer je sedež okrajnega glavarstva, ampak tudi pri vseh občinah z razvito industrijo ali obrtjo, naij 6e ustanove odbori za pobijanje draginje, v katere naj bo imenovan tudi predstavnik konsumentov na predlog Delavske zbornice.
4.	Pri kralj, banski upravi naj se ustanovi »Banovinski odbor za pobijanje draginje«, ki naj bo posvetovalen organ banske uprave za enotno delo na tem polju. V ta odbor naj prideta tudi dva zastopnika delavcev in nameščencev. Odbor naj takoj sestavi vse potrebno za ugotavljanje draginjskih sprememb in se naj potem po indeksu plače avtomatično spreminjajo.
Za uvedbo posebnih draginjskih doklad.
Glede na to, da je indeks cen živi) narastel za 14.6% do 17.5%, naj sklene anketa, da naj delo-dajalske organizacije pozovejo vse svoje delavce in nameščence za ča6 izrednih draginjskih razmer
Zaposlenost delavstva v Sloveniji
Včeraj smo priobčili statistično poročilo Okr. urada za zavarovanje delavcev, katerega je izdelal g. Ivo Lah. Dodatno k izvajanjem priobčujemo danes še grafično sliko gibanja članstva pri Okr. uradu za zavarovanje delavcev v posameznih mesecih leta 1925, 1938 in 1939. Iz slike je razvidno, da je bila zaposlenost delavstva do začetka septembra letos višja kot leta 1938, nato pa je znatno padla in dosegla najnižje stanje v začetku oktobra. Nekako od srede oktobra dalje pa zaposlenost zopet narašča in se je sredi novembra zelo približala stanju lela 1938.
uvedejo posebne draginjske doklade in eicer:
1. Za mesec december v višini 20% brutto izplačilnih zneskov za zaslužke do 1.000 din, 15% za zaslužke do 2.000 din in 10% za zaslužke nad 2.000 din V to doklado 6e vštejejo vsi tekom novembra odobreni poviški plač na račun draginje;
2 Ako bi se draginja tekom decembra odnosno tekom naslednjih mesecev po indeksu spremenila navzgor ali navzdol za 2 ali več odstotkov, se temu odgovarjajoče v prihodnjem mesecu zviša ali zniža draginjska doklada, vendar plače z doklado vred v nobenem primeru ne smejo pa6ti pod nivo plač z dne 1. novembra 1939.
Prav tako pa naproša anketa g. bana dravske banovine:
1.	da se zvišajo 6edaj v dravski banovini minimalne mezde za 20%, t. j. povprečno za 0.50 din na uro;
2.	da 6e naj posluži odredb iste uredbe in predpišejo minimalne mezde za: a) zasebne nameščence in trg. pomočnike; b) one skupine kvalificiranega delavstva, za katere bi to zahtevale zainteresirane delojemalske odnosno delodajalske organizacije;
3.	da predloži g. ministru soc, politike z ozirom na znatno spremembo gospodarskih razmer predpis nove osnovne mezde in 6icer za 3 din na uro.
Anketa naproša kralj, vlado naj upošteva tudi izredno težki položaj aktivnih in upokojenih državnik, banovinskih in javnih nameščencev, kakor tudi delavcev drž. podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela in odobri odgovarjajoče zvišanje njihovih prejemkov in pokojnin.
Za delodajalce je odgovoril podpredsednik TOI, glavni ravnatelj Rihard Skubec, ki je omenil, da statistika, sestavljena samo po podatkih iz zavarovanja delavstva, še ne da prave slike o življenjskih razmerah delavstva in da je treba upoštevati, da so tudi mnoga podjetja zaradi sedanjih razmer v stiski. Omenil je, da 60 delodajalske organizacije v glavnem sporazumne z V6emi štirimi predlogi glede pobijanja draginje, da pa ne morejo predlogov za zvišanje plač v 6edaj stavljeni obliki sprejeti. Pravtako tudi ne predloga, naj bi se plače spreminjale avtomatično z draginjo. Glede povišanja minimalnih mezd delodajalci ne bi ugovarjali, če bi se upoštevale izjemne razmere pri nekaterih podjetjih. Prav tako 6e strinjajo z željo, naj se predpišejo minimalne tpezde za zasebne nameščence z željo in s predlogom, naj 6e za vso državo predpiše nova osnovna mezda 3 din na uro. Toplo
pa pozdravlja za delodajalce apel za povišanje plač državnih uslužbencev.
V imenu nameščenskega odseka Delavske zbor niče je dal izjavo še inž. Vinko Košir, ki je stavil sledeče predloge. Nameščenske plače do 1000 din naj se povišajo za 30%, mesečne plače do 2000 din naj se povišajo za 25% plače do 3000 din za za 20%, plače nad 3000 din pa za 15%. Predlog je tem bolj upoštevanja vreden, ker ima nad 60% vseh nameščencev manj, kakor 1000 din dohodkov na ~..'sec. Uvedejo se premične draginjske doklade, ki se bodo spreminjale sorazmerno s spremembami indeksa cen živil. Ban dravske banovine naj predpiše minimalno plačo za nameščence.
K posameznim vprašanjem so govorili še drugi govorniki, na kar 60 delodajalske organizacije imenovale člane gl. ravnatelja Skubica, tajnika TOI dr. Plessa in glavnega tajnika Zveze industrijcev dr. Golia, delojemalske organizacije pa g. Stanka, anž. Koširja in Kosma za skupno sestavo o zaključku in uspehih ankete, ki je ugotovila sledeče:
Anketa je soglasna, da naj oblast in ostala pristojna mesta, zlasti Direkcija za prehrano in Priv. izvozna pokrenejo čim učinkovitejše ukrepe, da se zajezi sedanji draginjski val, pri čemer zlasti ugotavlja- da se je najobčutnejše podražilo baš ono blago, katerega imamo v naši državi v izobilju
Anketa smatra, da naj se ne samo v mestih ter krajih, kjer ie 6edež okrajnega glavarstva, marveč tudi pri vseh občinah z razvito industrijo ali obrtjo ustanove odbori za pobijanje draginje v smislu obstoječe uredbe. Prav tako naj se ustanovi banovinski odbor za pobijanje draginje, ki naj ne bo le posvetovalni organ banske uprave, temveč naj razvije čim inicijativnejše delovanje na tem polju.
Predstavniki potrošnikov v te odbore naj se imenujejo iz delavskih oziroma nameščenskih vrst.
Zbornica za TOI bo priporočila V6em svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih, prilagodijo zaslužke 6vojih nameščencev in delavcev draginjskim razmeram, kolikor tega doslej še niso storili.
Anketa je obenem razpravljala o povišanju minimalnih mezd ter je osvojila soglasno mnenje, da naj se 6edaj veljavna minimalna mezda poviša za 0.50 din, primerno upoštevajoč sedanje izjeme iz čl. 3 veljavne odredbe.
Anketa tudi soglaša z mnenjem, da naj se osnovna minimalna mezda z veljavnostjo za vso državo določi na 3 din.
Anketa se je tudi sporazumela v tem, da naj se po zaslišanju pristojnih organizacij določijo minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in trgovske pomočnike.
Končno je anketa naslovila soglasni apel na kraljevsko vlado, da blagovoli upoštevati izredno težak položaj aktivnih in upokojenih državnih, banovinskih in javnih nameščencev, kakor tudi delavcev državnih podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela in odobriti odgovarjajoče zvišanje njih prejemkov in pokojnin,

Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 30. november kaže naslednjo sliko (vse v milijonih din, v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. nov. 1939): Aktiva: Zlato v blagajnah 1977 (+ 0.6), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1987.8 (+ 0.6), devize izven podlage 588.94 (+ 25.94), kovani denar 849.04 (— 50.2), posojila: menična 2251.94 (- 94.94), lombardna 307.94 (+ 143.46), skupno 2559.9 (+ 49.5), predujmi fin. ministrstvu po posebnih uredbah 797.95 (+ 67.7), razna aktiva 2719.24 (+ 99.04).
Pasiva: bankovci v obtoku 9163.24 (plus 212.96), drž. terjatve 109.6 (+ 58.9), žirovni računi 1056.66 (— 168.65), razni računi 763.64 (+ 87.6), skupno obveznosti po vidu 1929.9 (— 22.1), razna pasiva 360.05 (+ 3.9).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 11.093.1 (+ 190.86), skupna podlaga po dejanski vrednosti 3180.94 (+ 0.94), od tega samo zlato v blagajnah 2163.2 (+ 0.94), skujrno kritje 28.67% (v prejšnjem izkazu 29.16%), od tega samo kritje z zlatom v blagajnah 28.51 (29)%.
Izkaz kaže za ultimo znatno povečanje obtoka bankovcev zaradi potreb države, kakor tudi zasebnega gospodarstva, saj vidimo, da so narasla posojila zasebnikom in posojila državi. Nadalje se je povečal tudi obtok kovanega denarja. Razveseljivo narašča naš devizni zaklad. V naslednjem navajamo v milijonih din glavne postavke izkazov Narodne banke od poletja sem;
obtok
podlaga devize posojila bankov.
31. julija 31. avgusta
30.	septemb.
31.	oktobra 30. novemb.
2469.6
2471.7
2558.1
3179.2 3180.5
502.8
508.6
581.8 616.0
588.9
1959.9 2132.0 2493.9 2572.5 2559.9
7354.3
7986.2 0108.0
9244.3 9163.2
Stanje naših kliringov
Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 30. novembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. novembra 1939):
Aktivni klirlngii Nemčija 7,953.000 (388000) mark, češkomoravski protektorat 34,780.000 kron (—26,927.000) kron, Slovaška 1,640 000 (—1,206000) kron, Bolgarija 579.000 (—500.000) din in Španija 2,935 000 pezet.
Pasivni kliringli Italija 88.228 000 (—10,119.000) din, Romunija 39,530.000 (266.000) din, Poljska 26,896.000 din, Belgija 1,424.000 belg Švica (206.000)
frankov Madžarska 17.1999 (2,005.000) din in Bolgarija 2,218.000 (130.000) din.
Iz tega pregleda je razvidno, da se je radi po-nehanja našega izvoza v češkomoravski protektorat in na Slovaško, predvsem živine, naš aktivni 6aldo v teh dveh področjih izredno zmanjšal. Naša aktivnost v kliringu z Nemčijo je malo narasla. Med pasivnimi kliringi so večje izpremembe le v italijanskem kliringu, kjer je naš pasivni saldo padel za 10 na 88 milijonov din. Nadalje se je povečala naša pasivnost v prometu z Madžarsko za 2 milijona dinarjev._
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joselove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo. ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
_Ogl reg S. br. 30474/35._
Zastopniki banovine Hrvatske v ustanovah za zunanjo trgovino. Ban banovine Hrvatske je delegiral v koordinacijski odbor za zunanjetrgovinsko politiko pri ministrstvu zunanjih zadev dr. Mirka Lamera, dr Rudolfa Bičanica in V Kolara, v devizni odbor je imenovan dr. VI. Franolič, v izvozni odbor dr. Dragotin Toth in v uvozni odbor dr. Mirko Lamer.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila osnovana delniška družba »Kosovka« z glavnico 5 milijonov din, ki ima namen trgovati z zaščitnimi aparati in se baviti tudi z rudarstvom.
Licitacija. Pri Štabu dravske diviz. oblasti v Ljubljani 6e vrši dne 12 decembra ustmena licitacija za dobavo drv — Pri strojnem oddelku ravnateljstva drž železnic v Ljubljani se vrši dne 28. decembra ofertalna licitacija za dobavo cink-hlo-rida.
Izprememba Imen. Uprava mesta Belgrada je dovolila Josipu Kronštajnu izpremembo imena v Koren, nadalje Dušanu Schwarzu v Dimitrijevič.
Podaljšanje delovnega časa v Italiji. Pred nedavnim so bili v Italiji razveljavjeni vsi predpisi glede omejitve delovnega časa, tedenski delovni čas je bil podaljšan, prav tako je ukinjena omejitev dela v soboto in nočno delo Iz tega je razvidno, kako tudi druge nevtralne in nevojujoče se države zahtevajo od svojih državljanov ne j samo žrtve z omejitvijo k o imun a, ampak tudi 6 povečanjem proizvodnje
Borze
Dne 5. decembra 1939.
Denar
Ameriški dolar 55,— Nemška marka 14.30
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6.902.960 din, na belgrajski pa 9.8 milij din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 630.000 dinarjev.
Ljubljana — Uradni fečaji: London 1 funt ....... 172.40— 175.60
Pariz 100 funtov	97.45— 99.75
Nevyork 100 dolarjev ..... 4425.00—4485,—
Ženeva 100 frankov..... 995.00—1005.00
Amsterdam 100 goldinarjev . . 2348.50—2386.50 Bruselj 100 belg...... 731.00— 743.00
Ljubljana — Svobodno fržišče:
London 1 funt ......	212.97— 216.17
Pariz 100 frankov .....	120.44— 122.74
Newyork 100 dolarjev ....	54S0.00—5520.00
Ženeva 100 frankov .....	1228.18—1238.18
Amsterdam 100 gold..........2900.55—2938.55
Bruselj 100 belg.......902.85— 914.85
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring: Zagreb Solun 100 drahem .... 35.65—36.35 Belgrad Solun 100 drahem .... 36.20—36.90 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.86, London 17.41, Newyork 446.00, Bruselj 73.70, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.75, Stockholm 106.15, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.10, Sofija 5.40 pograd 3.50, Bukarešta 3.40, Helsingfors 8.90bfskpbj nudba, Budimpešta 80.00 pon. Atene 3.40 pon.; Carigrad 3.50 pon., Bukarešta 3.40 pon., Helsingfors 8.90. Buenos-Aires 102.50.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 436 —438 v Zagrebu 438 blago v Belgradu 433.25—433.50
Ljubljana, Državni papirji: 7% invest. pos. 97—99, agrarji 53—54, vojna škoda proptna 436 do 438, begi. obvez. 78—80, dalm. agr. 72—73, 8% Bler. pos. 94—96, 7% Bler. pos. 89-90, 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 92—95. — Delnice: NB 7200—7400, Trboveljska 225—235.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 97 do 98, agr. 52—53.50, vojna škoda promptna 438 bl., begi. obvez. 79 bl., dalm. agr. 71.50—72 (71.50), 6% šumske obveznice 73 bi., 8% Bler. pos. 94 den., 7% Bler. pos. 89-90 (89.25), 7% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 91—95. Delnice: NB 7250 den., Priv. agr. banka 205 den.. Trboveljska 235—237.50, Gutmann 48—55, Sladk. tov. Osijek 110 den., Osj. livarna 150 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 99.50 den. (99), agr. 53.50 den. (53.50), vojna škoda promptna 433.25—433.50 (433.75, 433.50), begi. obveznice 77—78.50, dalm. agr. 70—71 (71), 6% šumske obveznice 70.50—72, 8% Bler pos. 94 den. (94), 7% Bler. pos. 88.75 den. (89), 7% posojilo DHB 99 den. Delnice: NB 7400 den., Priv. agr. banka (195 drobni komadi).
2itni trg
Novi Sad. Pšenica: bač. okolica Novi Sad 184-185, srem. 182—184, slav., 183—185, gornja bač 185—187, bač ladja Tisa 188—190. — Koruza: bač. in bač. pariteta Indjija stara 138—139, ban. stara 135—136, bač. nova pariteta Indljija 110—111. — Tendenca lahka. — Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
V Krškem, dne 2. decembra t. 1. Voli I. vrste 5—6 din, voli II. vrste 4—5 din, voli III. vrste 3.50—4 din, telice I. vrste 4.50—6 din, telice II. vrste 3.50 do 5 din, telice III. vrste 3 do 4 din, krave I. vrste 4—5 din, krave II. vrste 3—4 din, krave III. vrste 2—3 din, teleta I. vrste do 6 din, teleta II. vrste 4—5 din, prašiči špeharji 9—14 din, prašiči pršutarji 6—10 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste 10—11 din, goveje meso II. vrste 8—10 din, goveje meso III. vrste 7—8 din, svinjina 12—14 din, svinjska mast 16—22 din, čisti med 14—20 din, goveje surove kože 8—13 din, telečje surove kože 10—15 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. Pšenica 175—200 din, ječmen 150 do 175 din, ri 200 din, oves 150—225 din. koruza 150—200 din, fižol do 500 din, krompir 125—175 din, seno 75-100 din, slama 30—75 din, jabolka L vrste 250 din, II. vrste 100— 200 din, III. vrste 75—100 din, hruške I. vrste 200 din, II. vrste 150 din, III. vrste 100 din, pšenična moka 300—375 din, koruzna moka 200— 250 din, ajdova moka 400 din za 100 kg. Drva 50-75 din za 1 kub. meter, jajca 1—1.25 za 1 kos, mleko 1 do 2 din za liter, surovo maslo 24—25 din za 1 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3 do 4 din za liter,
iinejše sortirano vino 4 do 5 din za liter. *
Določitev cen za drva na Madžarskem. Madžarska vlada ie določila cene drvam v Budimpešti na 330 pengo, obenem pa je uredila tudi cen» za konzumente, producente ter trgovino.
Ljubljana, 5. decembra.
Nocoj je potoval sv. Miklavž po naši deželi. Dolga, vsa srebrnobleščeča in z zlatom j>osuta je bila njegova procesija: hodil je od.hiše do hiše, od doma do doma, povsod je rad potrkal, kjer so se le spomnili nanj in kjer so otročiči bili tako pridni, da so postavili lepo očiščene čeveljčke ali pa košare njemu pred vrata. Kjer pa so bili otroci na glasu kot ne preveč prida, pa je vdrl kar v domek te ali one družine, iztaknil pored-neža za kako pečjo ali oinaro, ga izprašal po najvažnejših verskih resnicah, in če je bil odgovor zadovoljiv, ni prav nič poklical hudobnega roja parkeljev za seboj. Ne — prišli so angelci in obdarili naše malčke, vsakega posebej I Da, naš sv. Miklavže je priden in lep, še je posul po naših
Miklavžev semenj
'dolinah" in ravninah svoj blagoslov; otrokom pa je vsem obljubil, da jih bo varoval s svojim blagoslovom. Rad se je ustavljal pri nas, ker je med nami vsemi še lep mir, vse družine so še zbrane za njegov sprejem in oče rednik letos ni bil preveč zapet pri denarnici, ko je moral sv. Miklavžu pomagati pri obdarovanju.
Tam daleč zunaj v svetu pa je hudo, zelo hudo. Ko je nocoj odhajal sv. Miklavž iz naših domov in ko je ob vratih drobno pomežiknil našim očetom in mimicam, češ »le lepo skrbita naprej za otroke, saj so pridni,< so mu pač gotovo povsod prišepetali na uho: »Pa še drugo leto pridi, sv. Miklavž, in nas najdi tako lepo zdrave in zbrane okoli naše mize, kakor si to storil letos!« In sveti Miklavž je gotovo obljubil, prav gotovo bo prišel drugo leto, saj ima nas vse, naše otroke in prijatelje, tako rad, da bo odtegnil šibo hudobije in pomanjkanja od nas vseh in nas zopet zazibal
v svoje lepe navade, pesmi in legende.
*
Sv. Miklavž pa je bil letos bolj resen kakor pa drugekrati. Letos mu ni bilo mnogo do 'igrač ali sladkarij ali pa za predrag nakit ali drugo Iepotičje. Je pač že njegova navada taka, da pride vsako leto tedaj, ko sili zima med nas in naše domove. Snega sicer še ni prinesel, pač pa je že dolgo pred njim pihal hud mraz, naše kosti je pretresala prava burja. Mraz je pritisnil, prišlo je deževje in zastokalo je po kotih naših sob in pa kuhinj: »Oh, kako je mraz! Kdo bi si mislil, da bo letos revmatizem tako kmalu pritisnil in kako je bilo mogoče, da so čevlji postali tako tenki, da je v nogah kar mokro, kakor da ne bi bilo že ostalega dovolj!«
Pa smo odgovarjali svojim sestram in bratom, možem in ženam, da bo že kmalu sv. Miklavž. Tako primeren je njegov praznik, da je kmalu po prvem v mesecu; saj res moramo nakupiti marsikaj, pa bomo nakupili tedaj, ko bo krožil med nami sv. Miklavž in bo poleg potrebe zasijalo med nami še njegovo veselje. Na njegov večer bodo ob naših krožnikih pri večerjah zasijali njegovi s srebrno ali zlato nitko povezani zavoji, vsi bomo vedeli, kaj bo v njih, saj smo mu žo pisali, kaj naj prinese, toda srce nam bo le zaigralo nekoliko lepše, spomnili se bomo vseh tistih neštetih Miklavžev, ki smo jih že preživeli, ej>omnili se bomo detinskih časov, in ko bomo v deli, kaj bo v zavojih, bomo s hvaležnim pogledom objeli vse tiste, ki jih imamo radi.
Letos je bil Miklavž radodaren predvsem s praktičnimi darili: prav mnogo je nakupil obleke, parila in volnenih stvari. Da nas ne bo zeblo in da si nekoliko izpopolnimo zalogo za hude dni. Če smo že prestari, bomo po večerji radi načeli pogovor z življenjsko družico ali sorodniki o tem,
kakšen je bil Miklavž pred 10 ali 15 leti. In čudno, vsi se bomo prav točno spominjali tudi najmanjših podrobnosti. In ko bomo tekmovali med seboj v teh spominih, bomo veseli ugotavljali, kako so vsi naši spomini podobni, kako smo si blizu med seboj in kako lepo je, če vladajo v družini ljubezen, mir in sloga. Približali se bomo prvim spominom iz prve mladosti, o tem pa bo že nerodno govoriti. Zato bomo o njih samo sanjali v tej lepi noči, in sv. Miklavž bo nad nami
V6eini razgrnil svoj posvečeni plašč.
*
Sv. Miklavž je prvi božični praznik naših otrok. Ob koncu leta, tedaj ko med starim in novim letom postajamo kar čez noč za eno leto starejši, je mrzli december nasul našim otrokom kar celo vrsto lepih praznikov. Prvi prihaja mednje sv. Miklavž.
Prihaja leto za letom in budno spremlja rast naših malčkov. Kako lepo je tedaj, ko ujame pogled otroka, ki je komaj shodil in že začenja žlobudrati v drugo leto svoje starosti. Vse nestrpno čaka na vtis. ki ga bo napravil sv. Miklavž prvič na našega najmanjšega. In kako lep je tedaj ta pogledi Ves svet zažari v zrklo takega otročička in pogled je tako obsežen in tako globok, da se ga razveseli sam sv. Miklavž, dasi je velik svetnik in so nebesa njegov dom.
Tedaj pa, ko oči objemajo že kaj več kot pa samo najbližjo lepoto, ko začenja doživljati lepoto tudi že duša in srce, tedaj pa je treba navaditi otroke že na širši obseg čustvovanja nebeških storij. Tedaj je treba že dolgo pred svetim Miklavžem pisati pisma in točno navesti, kaj naj sv. Miklavž prinese. November je pa navadno deževen in umazan mesec in še otroci ne gredo radi na sprehod. Ker pa mamice ne vedo, kaj vse naj sv. Miklavž prinese, je treba lepo pridno vsak dan hoditi po mestu na sprehod in kar najbolj skrbno ogledati Miklavževe izložbe po številnih trgovinah. Kaj vse je tedaj sv. Miklavž že razstavil po številnih 'zložbah! Kolikšna izbera!
Ko pa pridemo pofein domov, je treba brž napisati kratko pisemce sv. Miklavžu, kaj naj prinese. Seveda mora mamica kar sama pisati in pismo resnično odposlati. In tako prebijemo dolge popoldneve, ko je sonce zmeraj krajše in nazadnje zmanjka še pravljic, samo da bi otrokom ne bilo preveč utrudljivo, ko je treba čakati ljubega ateka, ki ga tako dolgo ni iz službe.
In snoči je vse to, kar je bilo naročeno, sveti Miklavž res prinesel. Ponekod se je pripeljal kar v avtomobilu, drugod zopet si je po mestu izbral najlepše dvorane. Še drugod pa je pripotoval kar nekje tam izza sosedovega ogla in parkelj je že kar nekaj ur poprej razsajal in strgal po hišnem dimniku.
*
Koliko pa nas je danes že med nami, ki se na ta lepi večer nismo mogli prav nič pripraviti. Drugod slave ljubezen, ki vlada v družini na tako lep in prisrčen način — nas pa je usoda odrinila od vsega tega, kakor da ljubezni med nami ne bi bilo. Pa je, zelo mnogo je je, in to take ljubezni, ki mora vsak dan prenašati strašne napore življenja in ki se bori za skorjico kruha tako, da včasih priteče vroča kri izza nohtov in da našim pljučam zmanjka zraka. Na nas se sv. Miklavž ne sme ozirati, naše delo nas podi brezobzirno noč in dan, in kako bi za Miklavžev večer mogli pripraviti dostojno večerjo, ko pa nismo .nikdar vsi istočasno za mizo. Mati še ne dela ponoči, toda oče ima samo nočno službo.
1-T
Miklavževo darilo moderni nevesti
V	takih družinah sv. Miklavž najmlajših nikdar ni mogel presenetiti s tako lepimi spomini. Tudi pisma ni nikdar prejel iz tukih družin in kadar je otrok izginil v mesto, da si ogleda, kaj vse l>o sv. Miklavž nosil bogatim otrokom, se mora vkrasti tako pod noč, da tema zakrije strgano obleko ali pa stari plašč, ki naj vsaj malo zaščiti uboge kosti pred strupenim mrazom.
Taki naši mladi tovariši so ob teh dneh često posedali sami zase tam v kotu svojih bednih, ali čistih sobic. Govoriti navadno ne smejo; o otroških stvareh ne marajo trapiti izmučenih mamic in očetov, o resnih stvareh pa se pogovarjati ne znajo in ni smejo. In tako so obsedeli navadno tam v svojih mračnih kotih, in pred njimi se je razgrinjalo najlepše kraljestvo vsega, kar bo to dni sv. Miklavž sipal nad ves naš svet. Sipal bo, toda ne zanjo I Preždeli bodo tako ure in ure in čim globlja 1» noč, tem lepše bodo sanje o tem, kaj vse lahko prinese sv. Miklavž.
Snoči pa ta mlada srca naših mladih tovarišev in prijateljev niso vzdržala; šli so, pa so tudi sami prav lepo očistili svoje čevlje ali pa posode in jih 6koraj da skrivaj nastavili na okna ali pa pred vrata. Past, v katero se bo sv. Miklavž morda vendarle ujel!
S kako bridkim in trdim občutjem so njihove mamice opazile ta njihov olnipni in žalostno veseli korak. Pa so najbrž poiskale zadnje krajcarje in kupile fige, rožiče, jabolk in krhljev, da bo čevelj poln, poln — tako poln, da se že z ves kup cela Ljubljana ne bo mogla videti. Sv. Miklavž se je ujel v past*in razveselil tudi tiste, ki
so veselja najbolj potrebni.
*
P. S. Vam bogatim otroko pa tole: veste, da je sv. Miklavž že star in mogoče malo neroden; zato pri vseh revnih domovih ne bo opazil nastavljenih pasti. Zato vaši ubogi tovariši danes po šolah ne bodo mogli ničesar povedati o sv. Miklavžu. Če imate bonbonov, fig in rožičev preveč, dajte še svojim tovarišem, ki sv. Miklavža niso mogli ujeti za njegov plašč. Storite pa to z veselim srcem in dajte to svojim prijateljem iz prijateljstva, ne pa zato, ker so vaši tovariši ubogi. Za božič pa sklenite, da boste skušali tudi zanje kaj napisati na svoja pisma kot naročilo. Poskusite, saj so vaše mamice tako dobre!
Miklavž v Krščanskem ženskem društvu
V	torek popoldne je ob pol 3. tudi Krščansko žensko društvo v Ljubljani priredilo prisrčen Miklavžev večer v beli dvorani hotela Union. Se pred prihodom Miklavža je bila dvorana nabita do zadnjega kotička in iz vseh koncev Ljubljane, največ pa s Ceste dveh cesarjev, Galjevice, Jarš in drugih predmestij, je prihitel drobiž v spremstvu svojih mater. Ni bil to samo praznik za otroke, ampak še bolj za matere, ki prav gotovo na svojih revnih domovih ne bodo mogle poskrbeti, da bi njihovim družinam Miklavž prinesel darove. Miklavž Krščanskega ženskega društva je imel obilo dela, saj je moral med 300 prošnjami revnih družin izbirati res najbolj revne in potrebne. — Nabiralni akciji Miklavža so posebno pomagale predsednica ga. Logarjeva, ga. Sušnilcova, ga. Sa-darjeva, gdč. Vencajzova in druge požrtvovalne Članice. Tako trgovine kakor zasebniki so podprli velikodušno delo društva z darili in podporami in tako je bilo mogoče uslišati 120 prošenj. V teh družinah je okrog 300 otrok, ki so bili obdarovani z dragocenimi zavitki, v katerih je bila obulev, perilo, oblekce in živila. Kar ganljivo je bilo gledati, s kakšnim veseljem so otroci po kratkem uvodnem prizoru hiteli pred Miklavža in sprejemali zavitke. Včasih pa je tudi prišla mati sama in odnesla darilo za svoje male, ki so jo tiho čakali na stolih. Veliko je bilo veselja, ko so ob-darovanci in obdarovanke odpirali zavitke in kazali svojim materam, kaj so dobili. Mamice pa so bile še bolj vesele, saj je Miklavž prinesel same nove in najpotrebnejše stvari. Prepričani smo, da bo 300 otrok danes s hvaležnostjo mislilo na dobrega Miklavža in na vse tiste dobrotnike, ki so mu pomagali, da je mogel obdariti najrevnejše.
Popoldne ob petih je prišel sveti Miklavž s svojim spremstvom zopet v belo dvorano hotela Union in je tam v okviru Krščanskega ženskega društva zopet obdaril čez sto otrok in tudi odraslih, ki so mu bili pri srcu. Sveti Miklavž je imel lep nagovor v izbranih rimah in otroci so ga tako zvesto poslušali, da bodo sedaj vsaj en teden pridni. Potem pa bo zopet začel pisati parkelj v svojo črno knjigo. Srčkano je bilo gledati otroke, kako so v strahu stopali mimo parkljev pred Miklavžev tron, kako so molili in peli in kakor so z darilom s smehljajočimi obrazi tekli k svojim staršem, ki so prav tako uživali ta otroški praznik kot otroci sami. Hvaležni so bili odboru Krščanskega ženskega društva, ki je njihovim otrokom priredil tako lep večer, z otroci pa bomo pričakovali sv. Miklavža še drugo leto.
V	mestnih zavetiščih
Ljubljana, 5. decembra.
Mestna občina ljubljanska je priredila danes prav lepo prireditev za revne otroke v dnevnih zavetiščih in za starčke v mestnem zavetišču za
Tudi ta pričakuje Miklavža
onemogle. Med otroke in starčke je prišel sani sv. Miklavž in obdaroval najpridnejše posebej, vsem pa je razdelil lepe darove. Mestna občina je na ta način obdarovala 400 otrok. Tako je mestna občina priredila veliko veselje ravno tistim, ki so najbolj potrebni in za tako pozornost tudi najbolj hvaležni.
V mestno zavetišče poleg cerkve sv. Florijana je prišel sv. Miklavž ob 2. popoldne in tako začel svoj pohod pn mestnih ustanovah. Nato je odšel v tri zavetišča v Šiški, kjer se je mudil kar č«z 4. uro, dnevno otroško zavetišče in prehodni otroški dom v slari cukrarni na Poljanskem nasipu je obiskal ob 1645 popoldne. V zavetišče v ljudski šoli v Mostah na Zaloški cesti je prišel sv. Miklavž ob 17.30 popoldne.
Starčke v zavetišču za onemogle je obiskal sv. Miklavž popoldne ob 15.30. Povsod je razdelil lepe darove.
V dramskem gledališču
V torek popoldne je bil tudi v ljubljanskem dramskem gledališču prisrčen praznik mladine. Ne samo, da je čudovita pravljica o SnegulČici vzbudila v mladini polne koše sineha, veselja in joka, prišel je tudi Miklavž, ki je prav gotovo napravil na vso mladino nad vse veličasten vtis. Posebno veselje pa je imela mladež, ko ji je obdan s svojim blestečim spremstvom, delil lepa in prekrasna darila.
Iz banovinske službe
Imenovani so: dr. Franc Klar, bivši zdravnik združene zdravstvene občine Dol. Lendava, za zdravnika združ. zdravstvene občine Lendava v lastnosti banovinskega jradnika Vil. položajne skupine; dr. Zdenko Šporn, zdravnik volonter v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika v bolnišnici v Mariboru; inž. Leon Kavčič, inž. Janez Žagar in inž. Janko Košir so imenovani za banovinske uradniške pripravnike VIII. pol. skupine pri banski upravi v Ljubljani; Pe-regrin Lazar za obrtnega učitelja, uradniškega pripravnika X. pol. skupine na drž. tehniški sred. šoli v Ljubljani; absolventka kmeti jsko-gospodinj-skega seminarja v Marijanišču in višje sadjarsko-vrlnarske šole v Lednicah (Morava) Cita Hribar za banovinsko učiteljico, uradniško pripravnico X. pol. skupine pri kmetijsko-gospodinjskih tečajih v dravski banovini: Jožef Šerbela, Anton Tomažič, Franc Kolarič, Valentin Laure, Matija Masten in Matevž Strlič so imenovani za policijske stražni-ke-pripravnike v III. skup. zvaničnikov pri pred. stojništvu mestne policije v Mariboru
Napredovali so: Gabriel Hrovat za zvaničnika II. pol. skupine-šoferja pri banski upravi v Ljubljani; Bronislava Janko za zvaničnico II. skupine pri upravi policije v Ljubljani: Josip Thuma za banovinskega zdravstvenega pomočnika X. pol. skupine pri okrajnem načelslvu v Škofji Loki; dr. Bruno Weixl, zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Trojica v Slov gor., v VI. pol. skupino; dr. Franjo Sinerdu, zdravnik zdravstvene oličine Cerknica, v VII pol. skupino; Franjo Baš, banovinski arhivar pri okr. načelstvu v Mariboru levi breg, v IV-2 pol. skupino; Klementina Rugale za zvaničnico II. skupine pri okr. načelslvu v Radovljici.
Premeščeni so: inž. Erik Eiselt, banovinski višji kmetijski pristav, od banovinske sadjarske šole v Mariboru k okrajnenmu načelstvu v Ljubljani; Josip Cotič, banovinski uradnik IX. pol. skupine, od banske uprave k upravi podkovske šole v Ljubljani; inž. Anton Simonič, banovinski uradniški pripravnik, od uprave kmetijske šole v Poljčah h kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani; Stanislav Mrzlikar, banovinski uradniški pripravnik, o-l banske uprave k okrajnemu cestnemu odboru v Kočevju.
E I S TEK
Saturnin:
Domovina - mati
Peto leto ie v tujini, a še ničesar ni prihranil. O, mari bi bil doma ostal... V tem rudniku, kjer sedaj dela, je sicer dobra plača, toda delati mora kot črna živina. Izrabljajo ga. V najglobokejši rov, blizu sedemsto metrov globoko, so ga poslali. Nobenemu ne bi tega privoščil. Često mora ležati na mokrih tleh in kopati v strop nad seboj, ali tiščati z ramo, da, celo s čelom kompresor v črno premogovno steno. Delati je treba hitro, kajti določena množina premoga mora biti nakopana. Po osmih urah tega nečloveškega dela često ne ve več, kje je in kaj mu je storiti. Kdo bi mu zameril, če se ob sobotah nekoliko razveseli s prijatelji ob vinu.
In danes je sobota. Ali naj danes spet zapravi polovico zaslužka, ali na j ga dene na stran in prične varčevati. To bi bilo najmodernejše, llranil bo denar, da ga bo poslal materi, ki je že stara in še vedno misli nanj. Saj mu je zadnjič pisala tako lepo pismo. Vpraševala ga je, zakaj tako redkokdaj piše, kako mu gre, ali je zdrav, če kaj moli in če hodi k maši, naj vendar pride že skoro enkrat domov, težko ga pričakuje in bi ga rada še enkrat videla, preden umrje. Ganilo ga je to pismo, skrbno ga hrani doma v predalu. O, če bi imel tisti denar, ki ga
ie po neumnosti zapravil, takoj danes bi se že lahko odpeljal na tisto dolgo, dolgo pot proti domu, proti domači vasi, k ier ga čaka mati.
Rov se je razširil, električne žarnice so ga razsvetljevale, obstali so. Tone se je zbudil iz svojih misli. Zlezel je z vozička in še napotil s tovariši proti jašku. Skoro vsi so molčali, le nekateri so brundali pred se nerazumljive besede. Bili so vsi umazani, črni do skrajnosti. Tudi obraz jim je bil na debelo zaprašen s premogo-vim prahom, le okoli oči so imeli svetlejšo liso, kjer so sneli zaščitne naočnike. Saj to niso bili več ljudje, ampak sužnji, slabši od onih na rimskih galejah ali v sicilskih kamnolomih. Potrpežljivo so čakali, kdaj pridrvi rešetka in jih potegne na svetlo. Delavca pri jašku sta pazila na signale.
Niso dolgo čakali. Rešetka je pripeljala na-zdol prazne vozičke. Z vzvodi sta jih delavca porinila iz predalov in mesto njih so po vrsti stopali po štirje rudarji v prepad, šestnajst jih je šlo notri — štiri predale ali nadstropja ima rešetka. Delavca sta zaprla vhod in že se je rešetka švignila proti vrhu. Tone je občutil majhen pritisk v nogah, a nato niti čutil ni več, da se pelje navpično navzgor. V začetku pa je bila vožnja v rov in iz njega najbolj mučna. Tega se je najbolj bal. Dasi mu je marsikateri rudar svetoval različne pripomočke proti tej slabosti, mu ni nobena stvar koristila. Ves omotičen je stopal iz rešetke, nato dolge ure delal v soparnem in težkem zraku, na koncu je moral spet v rešetko. Često ga je ta sicer kratka vožn ja bolj utrudila, kot delo v rovu. Nič ni pomagalo, moral se je privaditi in se je slednjič le navadil te vožnje, tako da je često niti občutil ni.
Tudi danes Tone ni občutil nikake neprijetnosti. Mislil je nekam tja v daljavo, kjer je
sreča in veselje, kjer je on vse to spregledal in šel daleč, daleč prav sem po srečo. Tu ni sreče, ne pravega veselja, ga ni! Doma je, tam doma je sreča, zadovoljnost in veselje, toda on je šel mimo. O, da bi mogel nazaj!
Mimo njih je švignila svetloba, zopet ena, tretja, četrta... To so bili višji rovi »etaže«, ki niso tako globoko pod zemljo, kot je njihov rov.
Tedaj jih je obsijala svetloba, da jih je zbodlo v očeh. Pomežiknili so in dobro je bilo. Svež zrak jim je udaril v pl juča. Bili so na vrhu. Oh, ta svetloba, to sonce, ta zrak — kot bi prišli v novo življenje Sprememba med rovom in površjem zemlje je vedno silno ugodno vplivala na rudarje. S pospešenimi koraki so hiteli v kopalnico in preoblačilnico.
Tudi Tonetu je bilo silno prijetno pri srcu. Zdelo se mu je. kot bi bil že v domovini. O da bi mogel biti (ako hitro v domači vasi. kot je bil iz rova na površju. Tam doli, v grozni globini, kjer je tema, trpljenje, znoj in muka — tam je tujina — tu nn svežem zraku, na soncu, na svobodi, tu je domovina. Ne. ne! I o je samo slaba, slabotna primera. Tu je vedno tujina, kjer je tesno kot v rovu, je soparno, vlažno, umazano, domovina pa je tam daleč, daleč... O, da bi mogel, pohitel bi domov k materi.
Na zelenem gričku stoji cerkvica sv. Lovrenca. tako majhna in ljubka, s širokim zvonikom, ki se komaj dviga iznad košatih lip, ki rasto pred cerkvico. Tnm spodaj, ob vznožju grička, v zeleni rebri čepi Tonetovo domačija, skoro skrita med zelenjem sadnega drevja. Čemu je zapustil prekrasni košček slovenske, domače, rodne zemlje. Pridne, poštene, iznajdljive roke bi ga mogle obdržati, povzdigniti. Tam
je domovina, tam je veselje, sreča, zadovoljnost, tam je sonce, tam je mati. O, mati! Zakaj jo je zapustil Najrajši ga je imela in on ji je dolgo prikrival, kaj namerava. Ko je začel pripravljati svoje reči, ji je povedul, da gre v svet. V srce jo je zubolelo. vedno ga je pregovarjala, tudi gospod župnik so odsvetovali, a Tone je vztrajal. Saj je hotel le dobro. Dobro materi in domačiji. V nedeljo popoldne je bilo, mati je v hiši brala svete bukve, ko ji je Tone dejal:	-
»Mati, zdaj pa grem. Ne bodite hudi name in ne jokajte. Ko se vrnem, bomo vsi veseli Molite zame.«
Mati je odložila knjigo, si obrisala solze, stopila do vrat k »žegnančku« in pokrižala Toneta z blagoslovljeno vodo:
»Na Boga ne pozabi,« se je utrgalo materi iz prsi. Ni mogla zadušiti srčne bolečine, zaih-tela je. Tudi Tonetu je bilo nezmerno hudo pri srcu.
»Zbogom!« je dejal in se umaknil v vežo. Tam se je hitro poslovil od bratov in sester, zadel kovčeg na raino in odšel. Težka je bila ta pot, venomer ga je nekaj vleklo nazaj. Videl je v duhu mater, ki žaluje za n jim. Pred n jim pa je vstnjolo bogoslvo tega sveta, od katerega si bo tudi on odkrhnil delček, ki bo zadostoval njemu in domačiji zn srečno življenje. Prevara. Svet je trd, je lukomen, umazan je, brez Boga, največjega reveža bi zadavil za trohico kruha. Ione ne bo ničesar prihranil, prav nič ne bo koristil domu, zastonj je bilo v«o trpljenje. vse muke in težave, domov bo prišel še večji revež, kot je bil odšel zdoma. Ne! Tn ne sme biti. Hvala Bogu. do je še zdrav. Se bo delal in si prislužil toliko, da ne bo prišel prazen domov,	(Dalie.j
novice
Koledar
Sreda, 6. decombra: Miklavž (Nikolaj), škof; Leoncija.
Četrtek, 7. decembra: Ambrozij, škof ln cerkveni učenik; Urban, škol.
Novi grobovi
V ponedeljek zvečer je nenadoma umrl na Dobravi pri Kropi ondotni župnik Jožef Rogelj. — Pokojni se je rodil dne 9. marca 1887 na Trati, župnije Velesovo, in bil v mašnika posvečen dne 14. julija 191C. Kot kaplan je služboval v Kostanjevici, v St. Jerneju in v Starem trgu ob Kolpi, nato je bil župni upravitelj in župnik v Nemški Loki 16 let, do 1. 1934, ko je bil umeščen na župnijo Dobrava. — Pogreb bo v četrtek, 7. decembra ob pol 10 na Dobravi. — Naj v miru počival
+ V Ljubljani je v visoki starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Franja Kališ, vdova po inagistratnem ravnatelju. Pogreb ho danes ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
100 letnica Muzejskega društva za Slovenijo
Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji, pa tudi v državi, spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki bo proslavijo dne 16. decembra 100 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani v 6oboto, dne 16. decembra t. 1. ob 6 zvečer pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena Izredni občni zbor. Istočasno bodo tudi zborovanja slovenskih zgodovinarjev in sicer v soboto, dne 16. t. m. ob 9 dopoldne in ob 3 popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani, BIeiweisova cesta 24. Na zborovanjih bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problemih slovenskega zgodovi-narstva.
Jz starih dni farmacije ..."
To je naslov prekrasnemu bakrotisku v prirodnih barvah — umetniškem okrasu okusnega koledarja (stenskega ali žepnega), ki so ga nase lekarne pripravile svojim zvestim prijateljem. Priporočite se zanj pri Vasem lekarnarju
i— Avtomobilski klub obvešča članstvo, da morajo lastniki motornih vozil v smislu uredbe o omejitvi tekočih gori v z dno 10. novembra t. 1. prijaviti svoja vozila v roku 15 dni, t. j. do 14. t. m. upravi policije, odnosno okrajnemu načelstvu, pri katerem je vozilo registrirano. Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki predlože prepozno ali pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjeno prijavo, ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za pogon ob prehodu na sistem dobave na liarte. Tiskovine za prijavo se dobijo v tajništvu Avtokluba ali pa na policiji, odnosno okrajnem načelstvu, kjer so vozila registrirana.
—	Sestanek slovenskih in hrvatskih Rotary-klubov v Celju. V soboto so 6e sestali v Celju številni člani slovenskih in hrvatskih Rotary-klubov. Navzočni so bili člani iz Ljubljane, Kranja, Maribora, Zagreba in Varaždina. Poleg njih pa so bili navzočni tudi celjski gostje, med njimi celjski župan g. dr. Alojzij Voršič in okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec. Na sestanku sta imela predavanja o rotarskem gibanju g. dr. Viljem Kre.jči iz Ljubljane in Josip Horvat iz Zagreba, sam sestanek pa je vodil predsednik ljubljanskega kluba g. Josip Ljubič, in je bil sestanek namenjen ustanovitvi Rotary-kluba v Celju. Na sestanku je bilo na. branih 724 50 din, ki so bili izročeni celjskemu županu za celjske mestne reveže.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki delu je proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohraui zdravje in mladostno svežost.
—	Zamude na tržiški železnici. Vlak, ki odhaja iz Tržiča ob 7.20 in prihaja v Kranj ob 7.46, je zelo prikladen za dijake, da se jim ni treba voziti z zgodnjim vlakom ob 5.52. Žal pa ima ta vlak skoro redno veliko zamudo in se ga zaradi lega dijaki ne morejo posluževati, ker bi zamujali šolo. Zato prosimo železniško ravnateljstvo, da bi ukrenilo vse potrebno, da bi zgoraj omenjeni vlak prihajal točno ob času, ki je označen v voznem redu. Dijaki in njihovi starši bodo ravnateljstvo zelo hvaležni.
—	Predsednik Združenja jugoslovanskih glasbenih avtorjev (UJMA) v Zagrebu sklicuje izredno glavno skupščino tega Združenja, ki bo v nedeljo 17. decombra 1939 v Zagrebu ob 11 dopoldne v društvenih prostorih Pod zidom št, 3-11, s sledečim dnevnim redom: Sprejem zaključka, s katerim sa jemlje na znanje izstop zagrebške skupine UJMA iz društva, kakor tudi ustanovitev Hrvatskega avtorskega društva (HAD), o čemur se obveščajo vsi člani. — V Zagrebu, 2. decembra 1989. Predsednik: Krešimir Baranovič, s, r.
—	Cele nogavice, čiste čevlje, zdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga: drogerija Jan-čigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutral še na prazen želodec en kozareo naravne »Franz-Jose!« grenčice
—	Živinski gonjač poneveril gospodarju pet jurjev. Iz Kamnika poročajo: Znani trgovec z ži-
ino, Žagar Miha, je imel v službi nekega fanta, ki mu je krmil kupljeno>„živino v hlevu gostilne »pr! Groguc na Grabnu, Koneo minulega tedna mu je gospodar dal 5000 din, da jih odda šoferju avtobusnega podjetja »Peregrin«, ki naj bt jih izročil nekemu kmetu v Tuhinjski dolini za govejo živino. In ta mladič namesto da bi izvršil naročilo gospodarja, je denar pridržal ter ga tro-
811 brezvestno po raznih lokalih ln kupoval razne
bedarije. Pa njegovo veselje ni dolgo trajalo. Že kmalu ga je zalotil mestni stražnik ter ga aretiral. Pri fanlu so našli ie 2500 dinarjev.
—	Požar uničil lepo kmečko domačijo. V nedeljo okrog 9 zvečer ie izbruhnil požar v skednju posestnika Skerjanc Franca v Mostah pri Kamniku. Požar se Je hitro razširil še na hlev jn hišo. Kot skrben gospodar je imel fikerjane za zimo vse preskrbljeno in vse gosjHjdarske priti-kline naj>olnjene z mrvo, slamo, žitom, drvmi in drugim podobnim. Iz hiše, kjer so že vsi domači spali, je mati s težavo rešila sebe in svoje tri tedne staro dete, Škerjancu Je vse zgorelo. Vse kaže, da je bil požar podtaknjen
—	Obsojen vlomilec. Pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti j* bil obsojen Ivan Serae iz ljutomerske okolice na poldrugo leto robije in izgube častnih pravic za dobo 3 let zaradi ponovnih tatvin ln viomov, ki jih i« zagrešil v ljutomerski okolici ln v mestu samem. Vlamljal je v družbi nekega tovariša, ki ga pa niso mogli prijeti, ker (e pobegnil čez mejo. Pred sodniki je nepoboljšljivi grešnik tajil vse vlome, ki so mu jih očitali, priznal je le vlom v trgovino Čerček v Ljutomeru. Obsodili so ga samo zaradi tega vloma tako strogo, ker ga doslej nobena kazen nI mogla poboljšati.
—	Drzen žepar je Franc Hršak iz Krapine, ki je obiskoval sejme po Prekmurju ln posegal sej-marjero v žepe. Na Terezijinem sejmu v Murski Soboti |e okradel 4 sejmarje, katerim je Izmaknil 400 din Orožniki so ga v družbi z nekaterimi drugimi žeparji prijeli ln zdaj |e bil pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti obsojen na eno leto ln osem mesecev robije ln Izgubo častnih pravic za dobo treh let. Iroei je na vesti še druge prestopke.
pO d>uZai/i
*	Ureditev teleionskih zvez na Jadranski
obali. Ravnatelj poštnega ravnateljstva v Splitu Gvido Quien se je te dni vrnil s konference vseh poštnih ravnateljev v Belgradu in je dal časnikarjem izjavo, v kateri je povedal, da se je na zasedanju poštnega sveta razpravljalo o zelo važnih vprašanjih, kakor o vprašanju decentralizacije proračuna, o rovi uredbi o organizaciji poštnega ministrstva itd. Poštni ravnatelji bodo dobili širša pooblaščenja, ki jih je doslej imel minister, ter bodo na svojih področjih lahko postavljali dnevni-čarje, elužitelje, zvaničnike, uradniške pripravnike ter uradnike 10. in 9. skupine in urejali njihove službene odno6e. S posebnimi pravilniki bodo uvedene tantijeme pri brzojavu, telefonu in blagajnah. Uredil se bo tudi delovni ča6 za poštno osebje, in sicer tako, da bo osebju omogočen nedeljski počitek. — Ravnatelj Quien je nadalje napovedal, da 6e bo telefonska služba na vsej naši obali avtomatizirala in to z najmodernejšimi aparati. Tako bo postavljena popolna avtomatska centrala v Sibeniku ln Mostarju in polavtomatska centrala v Metkoviču. Dosedanja polavtomatska centrala na Hvaruse bo pretvorila v popolno avtomatsko, Popolno centralo bo dobil tudi otok Vis, in 6icer eno najmodernejših na svetu. Otok Vi6 bo zvezan s kopnim tudi z radiopo6tajo na ultra-kratke valove.
*	V 40 letih je posadil nad 8000 borovcev. Redek primer nesebičnega in koristnega deia pri pogozdovanju primorskega krasa nudi ugledni trgovec Juraj Turina iz Križišča pri Sušaku. Turi-na, ki je zdaj star 70 let, je v 40 letih lastnoročno zasadil nad 8000 borovih stebelc, in to 4000 na otoku Sv. Marka, 4000 pa v Lipovahu pri Plasu. Iz teh stebelc so zraetli krasni gozdovi, ki lih Turina 6talno obiskuje in spremlja njihovo rast. Ministrstvo za gozdove in rudnike je dalj Turini priznanje za njegovo delo s tem, da ga je odlikovalo z redom Jugolovanske krone 5. stopnje.
*	Volitve na zagrebškem vseučilišču. V soboto in nedeljo so bile v Zagrebu volitve v strokovne odbore na medicinski in veterinarski fakulteti ter na visoki komercialni šoli. Povsod so bile vložene po tri liste. Na veterinarski fakulteti 6o dobili frankovci 71 HSS 60, levičarji pa 39 glasov. Na medicinski fakulteti je dobila lista frankovcev 152, lieta HSS 160, levičarji pa 203. N» visoki komercialni šoli pa so dobili frankovci 45, HSS 109, levičarji pa 88 glasov.
*	Največja narodna nesreča slavonske vasi je alkohol, ki je vzrok premnogim zločinom in hudim nesrečam Posebno letošnje leto, ko 6o tako bogato obrodile slive, sadje in grozdje, je delovanje alkohola strahotno, Ne mine dan, da se ne bi v kakšni slavonski vasi dogodil uboj, pretep s smrtnim izidom ali kakšna nesreča, kar vse gre na rovaš preobilnega zauživanja alkohola. Dogajajo se celo primeri, da 6e nekatere osebe tako napijejo žganja, da podležejo zastrupljenju z alkoholom. — 44 letni kmet Mijo Domanovič iz Ku-novcev v bližini Vinkovcev je pil slivovko tri dni in tri noči neprenehoma, tako da je slednjič zdivjal. Kmetje so ga morali zvezati, nakar so ga prepeljali v vinkovško bolnišnico, ker pa je podlegal zastrupljenju z alkoholom, Hrvatski lisli pozivajo oblasti ter kulturna ln humana društva, naj poskusijo z vsemi sredstvi zatreti to narodno nesrečo.
Štirinajst let je preživel v temni čumnati. Delavec Tomo Burat iz Bujiča v dubrovniški okolici se je pred 14 leti vrnil iz Amerike, kjer si je pridobil lepo premoženje v dolarjih. Toda še preden je stopil na domača tla, mu je bila vsa nje-
Tragedija cesarja Maksimfljana in Sarlote
v filmu „Juarez"
že nekaj let prinaša ameriška družba Warner Brothers največje svetovne filme. Tako sino že občudovali filme »Vest človeštva« in »Pasleur« s Paul Munljem, nadalje »Poročnika Indijske brigade«, »Robln Hood« in »Poslednja zapoved« z Errol Flynnpm.
Sedaj pa je družba izdelala — od obstoja zvočnega filma najlepši film »Juarez«. Režija filma je v rokah slavnega Williama Dieterla, ki je bil tudi tvorec filmov »Pasteur« in »Vest človeštva«. V filmu »Juarez« igrajo najslavnejši filmski Igralci, tako: Paul Muni (Juarez), Bette Daviš (Šarlota), Brian Aherne (cesar Maksimiljan).
Prvi del opisuje dobo francoskega cesarja Napoleona III., ki je skušal z vstrajnimi intrigami Mehiko pridobiti zase. Drugi del pa riše tragedijo cesarja Maksimiljana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ves svet se je zgražal pred 70 leti nad krivico, ki se je delala takrat nesrečnemu Maksiiniljanu in njegovi ženi fcarloti, ki sla postala žrtvi diplomatskih intrig avstrijsko politike.
Juarezu. sinu nepismenih staršev indijanskega pokoljenja, je usoda dodelila veličastno vlogo osvoboditelja njegovega niehikanskega naroda. —
Juarez je bil vseskozi pošten, iskren in odločen državnik, na katerega je povsem neopravičeno padala krvava senca na smrt obsojenoga cesarja Maksimiljana in kruto prizadele njegove ženo Šar-loto, ki se ji je v najlepši mladosti omračil um. Tej ubogi ženi je življenje dalo edino dobroto, da do svoje smrti ni zvedela, kakšen konec je napravil njen ljubljeni mož Maksimiljan.
Film uvršča svetovna kritika med najlepše filme. Uprava kina Matice je film pridobila z velikimi denarnimi žrtvami, zato jo priniorana za ta film cene primerno zvišati. Ponosna pa je, da more nuditi občinstvu film take velike vrpdnosti. Premiera filma bo danes ob 21 v kinu Matici.
gova imovina uKradena, tako da je poeta! prav kakšen siromak, kakor je bil takrat, ko je odhajal v Ameriko To je tako vplivalo nanj, da s« je v obupu zaprl v domači hiši v neko čumnato, iz katere se 14 let ni premaknil. Le kašno noč je prišel ven na zrak, čez dan pa je ležal na golih tleh čumnate. Domači so mu nosili jedi in ga zaman pregovarjali, da bi zapustil svojo prostovoljno ječo. Zdaj po 14 letih šele 60 na intervencijo vaškega župana prepeljali obupanega delavca v občinsko ubožnico.
*	Velik požar pri kolodvoru Skrljevo. V bližini železniške postaje Skrljevo je začelo goreti skladišče, v katerem je bilo poleg gradbenega na-terijala tudi dvajset vagonov cementa. Zgorela 6ta tudi dva vagona-eisterni, polni bencina. Tretji vagon bencina pa so gasilci rešili, Skoda je zelo velika.
*	Pod kolesa lokomotive je prišel delavec mestnega ekonomata v Zagrebu Juraj Kovačič. Šel je po progi nedaleč savskega železniškega mostu.'Za njim je privozil vlak in lokomotiva je Ko-vačiča pahnila s proge e takšno silo, da se mu je razbila lobanja. Bil je na mestu mrtev. — V Du-gem selu pri Zagrebu je delavec Franjo Zivoder stopil z vlaka, da bi pil vodo, V tem pa je vlak že krenil e postaje. Zivoder je 6teke! za njim, toda tik vagona mu je spodrsnilo, tako da je prišel z nogo pod kolesa. Odrezala so mu celo stopalo desne noge Prepeliali so ga v bolnišnico v Zagrebu. Njegovo 6tanje je zelo težko.
*	Umobolni starec ubil sosedo, češ, da g« je začarala. V vasi Mračanih pri Kostajnici je 60 letni kmet Peter Zaerovič ubil svojo 70 letno soseda Daro Sulič. Takoj je začel govoriti, da ga je začarala in da ga bodo kaznovale vile, če ne ubije še tri ženske, V začetku so mislili, da 6tarec simulira blaznost, da bi ušel kazni, sedaj pa je zavod za umobolne sporočil okrožnemu sodišču v Petrinji, da je starec res nor in ni odgovoren za svoje dejanje.
Ljubljana, 6. decembra


Ne kupujte matka v vrem
Ne pijte kisle vode. ne da bi pazili, katero pijete!
Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevat«
Radensko
tisto z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo, Izrecne v originalnih steklenicah I
* 18.000 dinarjev ukradel iz lepa kmetu. Kmet Maruševlč iz okolice Vinkovcev je prodal del svoje zemlje in odpotoval z 20.000 dinarji v Zagreb, da si nakupi nekaj potrebnih gospodarskih strojev, ostanek pa bi naložil v banko. Neki lopovi so izvohali, da ima kmet denar ln so ga zvabili v neki nočni lokal, kjer jim je pridno dajal za pijačo in se tudi sam opijanil. Okrog 3 zjutraj pa je ostal pri kmetu samo še en lopov, s katerim je šel v neko drugo gostilno. Kmalu pa je odšfcl tudi zadniji lopov, češ. da gre po avtotaksi. Ker ga dolgo časa ni bilo nazaj, 6e je kmetu čudno zdelo in kar hitro 6e je iztreznil, ko je opazil, da mu manjka listnica, v kateri je bilo 18.000 dinarjev. Sel je na policijo, ki sedaj išče neznane lopove.
Sinu, ki ga jo smrtno ranil, je odpustil na smrtni postelji. Pred okrožnim sodiščem v Pančevu je stal mladi kmet Jovan Dema, ker je umoril svojega očeta, ki je z domačini zelo nasilno postopal. Na smrtni postelji pa je oče odpustil sinu in poljubil roko, ki mu je zadala smrtne šunko z nožem. Sodišče je sina oprostilo.
Roparji v okolici Sleka napadajo kmete
Zadnji čas je bilo v okolici Siska več roparskih napadov na kmerte, ki so se vračali s 6eijma v Zagrebu. Ze pred dvema letoma so roparji napadali kmete, ki so morali potovati v 6kuj>inah, da so se obranili roparjev. Pri sedanjih napadih pa roparji ne dobe dosti plena, ker je kmete izučila izkušnja in ne nosijo več denarja za prodano blago t seboj, marveč navadno eden iz vasi potuje z vlakom in nosi e seboj ve« denar. Kmetje na vozovih imajo navadno s seboj komaj 20 do 30 dinarjev za najnujnejše potrebe do doma. Razočarani nad slabim plenom, se pa roparji maščujejo nad kmeti. Žrtev takega napada je bil tudi kmet Kirič, ki ie umrl v bolnišnici za poškodbami, ki eo mu jih zadali roparji s kolom Slabo je naletel tudi 22 letni Vid Golub iz Velikega Brda pri Moslavini. Peljal je z očetom v Zagreb voz sena
Gledališče
Drama. Sreda, 6. dec.: Zaprto. — Četrtek,
7.	dec.; »Hudičev učenec«. Red Četrtek. — Petek,
8,	dec. ob 15: >Einil in detektivi«. Mladinska predstava. Izven. Znižane oene; ob 20: »George Dan-dinl«. Izven, Znižane cene. — Sobota, 9. dec.: »Tri komedije«. Premiera. Premierski abonma.
Opera. Sreda, 6. dec.: »Gorenjski slavček«. Red Sreda. — Četrtek, 7. dec.: »Boris Godunov«. Red A. Gostovanje Josipa Križaja, — Petek, 8. dec, ob 15; »Pri belem konjičku«. Izven, Znižano cene; ob 20: »Sabska kraljica«. Gostovanje Jo. sipa Gpstiča. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Sreda, 6. dec.j 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.13 1'isan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Veselje otrok (plošče) — 12.30 Poročila, objave — t3 Napovedi — 13.02 Rapsodije in fantazije (plošče) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura. a) Razgovor našega Aerokluba (J. Čolnar) - b) Mladim narovoslovcem (M. Zor) — 18.40 Kmet, izobrazba in šola II. del (dr. V. Brumen) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19,40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos Iz ljubljanske opere; v
I.	o$jmoru glasbeno predavanje (V. Ukmar), v
II.	odmoru napovedi in poročila.
Prireditve in zabave
Cerkveni pevski zbor v Sp. Šiški priredi na praznik Brezmadežne 8. decembra t, I. ob 6 zvečer v cerkvi sv. Frančiška v Sp. Šiški svoj prvi cerkveni koncert. Na koncert vabimo vse ljubitelje cerkvene glasbe.
Predavanja
Sadjarskar' in vrtnarska podružnica Ljubljana-meBto ima drevi ob 7 v kemijski dvorani I, drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici, pritličje, svoje redno predavanje s skioptičniml slikami pod naslovom: »Upoštevajmo zakone dedovanja pri izbiri in vzgoji naših kulturnih rastlin«. Obravnaval bo to zanimivo in važno snov g, inž. Ser-gej Gorjup, kmet. svetnik pri Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani, Vstop prost.
Nase dijaštvo
Kongregacija za akademičarke ima drevi točno ob četrt na osem sestanek v frančiškanski kapeli. Vljudno vabljene!
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob osmih redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni!
Na zadnjem občnem zboru akademskega kluba montanistov, je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Franc Vladimir, podpredsednik Velebit Ranko, tajnik I. Bizjak Mirko, tajnik II. Rogel Dušan, blagajnik Mauer Tone, Gospodar Cigilth Koloman, knjižničar Marinovič Ivo, arhivar Luthar Gustav, referent I. za prakse Cermelj Samo, referent II. Mihelič Stjepan. Nadzorni odbor: Zolnir Miroslav, Koželj Tone.
Lekarne
Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyrševa c, 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelen-burgova ul. 7.
in ga prpdal z« 1500 dinarjev. Oče ie potoval domov z vlakom in nesel s seboj denar, sinu pa je pustil 30 dinarjev. Da si skrajša pot, je Vid šel skozi Ivanič Klošler, Okrog ene ponoči je privozil do malega lesenega mosta, ko je nenadoma počil strel in takoj nato še drugi strel. Vid je bil ranjen v glavo in prsi, Konja sta se aplašila in oddrvela proti vasi. Takoj po prvem 6trelu pa je eden izmed zakrinkanih razbojnikov hitel za vozom, vendar pa je imel Vid že vile v rokah, da brani pred napadom. Medtem so konji pridrveli v vas Lipovec in obetali pred hišo, kjer so navadno počivali. Hišni gospodar je hitro poslal po zdravnika, ki je Vida z avtomobilom takoj odpeljal v bolnišnico v Sisek. Se slabše pa se je godilo 60 letnemu Jo-vanu Spoljarju. Tudi on je prodal seno v Zagrebu in se vračal sam domov. Blizu Velike Gorice pa so ga napadli roparji, ga pobili s koli in mu vzeli nad 800 dinarjev. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
Anekdota
Grof Sandor, ki je bil na Dunaju po 6voji originalnosti dobro znan, je bil poročen 6 hčerko malo priljubljenega ministra Metternicha. Ko so se leta 1848 povsod kazali revolucionarni pojavi, se ie neke noči oglasila pred grofovo hišo strašna mačja godba. Sandor je skočil s postelje k oknu in je videl na cesti pred hišo množico ljudi, ki 60 razgrajali. To ga pa ni motilo, odprl je okno in za-kllcal množici, če je mačja godba namenjena njemu ali njegovi ženi — zakaj poznaJa je svoje Du-najčane.
»Ženi.« se je oglasila množica.
»Počakajte nekoliko!« je zaklical grof, »potem grem pa tudi jaz na cesto.«
»Meni ee zdi, Adolf, da je bilo nekoliko preveč naročiti kar cel tucat slik,«
Najveselejšl ln naJaabavneJJi tlim popularnega filmskega Junaka MIC K E Y ROONEY-a
Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri.	Pri tem filmu rntdel'uic-
KINO SLOGA, tel. 27-30
Nabavite vstspniee v predprodaji!
mo nakaznice »a hrrzpla-čno fotografiranje s samim Mickev Hooney-eml
ANDY HARDY HA DIVJEM ZAPADU
Vratolomnosti in pustolovščine, ki Jih izvaja Mlckey RooneJ kot kowboj' kot kavalir ia gentleman. Vas bodo zabavale do solz.
Najnovejša poročita
Govor angleškega zun. ministra
¥ lordski zbornici
i
Na zamudit« i Oglejte si prekrasni, pretresljivi in vsebinsko globoki film. Herojska borba	■
zdravnika znanstvenika, ki je odkril bacil luberkuloze in rešit — _ _	__ -	l|
s tem človeštvo največje morilke 1 V gl. vlogab Emil lannlngs, tifan (» HAhflVi KAfll	1
nemškega filma. Ob 1«., 1»., ?11B url. KINO UNION ML «1-11 !#■» ftUMCI t I1UIII	|
London, 5. dec. t. Reuter. Na današnji seji lordske zbornice je imel zunanji minister lord llalifux daljši ^ovor o vojnih ciljih zavezniških držav Anglije in Francije. V svojem govoru je med drugim dejal:
»Mi želimo, da hi vsi narodi, ki so izgubili svojo svobodo, postali spet svobodni in neodvisni. Naša želja je, da osvobodimo evropske narode od neprestanega strahu pred nemškim napadom, in želimo tudi, da bi sami ostali svobodni in varni. Zavezniške države ne iščejo nobenega povečanja svojih ozemelj ali preoblikovanja zemljevidov na podlagi svojih interesov. se manj nas vodi duh maščevanja Nasprotno, ako Nemčija more vpostaviti zaupanje, ki je bilo uničeno, želimo takoj mirno ureditev, ki bo tudi Nemčiji odprla vse možnosti, da dobi v Evropi tisto mesto. Jo katerega ima pravico. Zavezniki bi radi ustanovili nov mednarodni red, v katerem bodo vsi narodi imeli jamstvo, da bo vladal zakon, ki bo urejeval njihovo svobodno politično in gospodarsko življenje ter jih branil pred močnejšimi sosedi. Za ta cilj smo pripravljeni dati vse, kar moremo, in sodelovati z vsemi narodi, vključno Nemčijo. Kajti samo to je pot, po kateri- bo mogoče priti do boljšega mednarodnega življenja v Evropi. To željo izražajo v Angliji prav tako zastopniki opozicije kakor člani vlade. Iste misli prihajajo do izraza v govorih Daladiera in drugih franc. politikov vseh strank. Prepričan sem, dn soglušajo z njimi vsi kulturni narodi. To, kar je izjavil francoski ministrski predsednik, je zdravo načelo, po katerem se ho lahko ustanovil trajen mir, in mi vsi iskreno želimo, da bi bile žrtve, ki jih v tej vojni doprinašamo, v dobro našemu tolmačenju krščanskih moralnih vrednot.
Zahtevamo stvarna jamstva
Ako me pa vprašate za stvarne pogoje, pod katerimi bi Anglija bila pripravljena danes zaključiti vojno, vas opozarjam na odgovor našega kralja, ki ga je dal nedavno belgijskemu kralju in nizozemski kraljici na njun mirovni poziv. On je dejal, da ni ne njegova ne angleške vlade želja, da bi ta vojna trajala dalje, kot je potrebno. Tudi francoski predsednik vlade je točno določil pogoje, pod katerimi bi bili zavezniki pripravljeni odložiti orožje. Daladier je dejal, da je Francija — lahko bi bil dodal tudi, da je istega mnenja tudi Anglija — pripravljena odložiti orožje takrat, kadar se bo lahko pogajala z vlado, ki se na njen podpis lahko zanaša. Ona hoče imeti stvarna jamstva, da bo v bodoče njena varnost trajna. Z nekaterih strani slišim pozive, naj razglasimo premirje in naj se zbere nova mednarodna konferenca. Na to odgovarjam, da je uspeh vsake konference odvisen od pogojev, pod katerimi se je zbrala. Spominjam vas, da se je v septembru leta 193S sredi češkoslovaške krize zbrala kop-, ferenca. Vprašam vas pa, kakšen uspeh je rodila. Angleška vlada je bila pripravljena ponovno iti na mednarodno konferenco, predel« je Nemčija začela z vojno. Toda opustili smo to misel, ko je Nemčija vdrla na Poljsko. Takrat pa bi še bili sprejeli vabilo na takšno
po
konferenco, ako bi bila Nemčija svoje čete j umaknila s poljskega ozemlja. Zukaj mona-kovska konferenca ni dala Evropi trajnega miru, saj smo dosegli sporazumi1 Takrat nam je Nemčija dula najbolj slovesna zagotovila, da se bo sporazuma dr/ala, toda šest mesecev pozneje je Nemčija že spremenila svoje mnenje j in našla razloge, ki so ji dali opravičilo za to, da je prelomila svoje prejšnje obljube.
Takšne izkušnje, ki smo jih doživeli konferencah, na kuterih So bile dane najbolj slovesne obljube, nam ne dajejo pruvice, du bi še imeli zaupanje v kakšno novo konferenco, dokler se nusprotna stranku ni odvadila pre-lamljati dano besedo. Angleška vlada ne vidi nobene koristi v govoričenju o kakšnih novih konferencah tako dolgo, dokler se svet ne bo dal poučiti od še svežih izkušenj in dokler nasprotnik ne bo spoznal, da je nasilje slabo orožje. Angleška vlada razpolaga z dokazi, da se Nemčija do danes tega še ni naučila. Ako pa želite, da vam navedem dva predpogoja, ki jih Anglija zahteva za sklicanje takšne konference, ju hočem navesti:
Dva predpogoja za mirovno konferenco
Prvi pogoj je, da Nemčija izrazi svojo pripravljenost, da izpolni tiste naše zahteve, zaradi katerih smo šli v vojno.
Drugi pogoj je, da nam mora Nemčija dati stvarna jamstva, da sporazuma, do katerega bi konferenca prišla, ne bo več prelamljala.
Ako bi se konferenca sešla na kakšnih drugih načelnih osnovah, bi ne dosegla nič in bi dala Nemčiji in njenim voditeljem samo novo priliko, da bi prpričevali svoj narod, da je nasilje, ki ga je uporabljala, vendarle prineslo nekaj dobička.
Junaški finski narod
Tudi v zadnjih dneh smo imeli priložnost, da se prepričamo o vrednosti sporazumom, ki ne drže. Letala so bombardirala nezavarovana mesta, streljala s strojnicami na ženske in otroke, ki so kot begunci bežali iz mest, in to samo pod izgovorom, da je štirimilijonski narod nevaren za obstoj naroda, ki šteje 18« milijonov. Angleški narod je nad temi dogodki pobit in še bolj odločen take zločine v bodočnosti preprečiti. Angleški narod občuduje veličastno junaštvo malega finskega naroda in ne bo pozabil, da je treba takšno junaštvo nagraditi.«
Svoj govor je TTalifax zaključil s sledečimi besedami:
»Po mojem mnenju je sovjetski napad na malo Finsko neposredna posledica nemške politike. Nemčija je s tem, da je s sovjetsko vla-,(dq sklenila znani sporazum, mislila, dn bo dobila svobodne roke za napad na Pol jsko. Toda po vsem, kar zdaj vidimo, je kupčevala z lastnino, ki ni bila njena, kupčevala namreč s svobodo baltiških narodov. Nemčija danes sama spoznava, kakšna škoda lahko nastane, ako porušimo nasipe, ki zadržujejo povodnji.«
Nemški odgovor na angleške očitke
Berlin, 5. dec. AA. DNB: »Deutsche diplo-matisch-politische Korrespondenz< objavlja danes člunek, v katerem se peča z mnogoštevilnimi očitki v zvezi z zadržanjem Nemčije do rusko-finskega spopada. V članku med drugim stoji tudi:
Če sta se Nemčija in Rusija vrnili k stari zgodovinski tradiciji medsebojnega sodelovanja in popolnega zaupanja, to nikakor ne pomeni, da bi Nemčija morala posredovati na področjih, na katerih ima Rusija že davne in važne interese. Zaradi zadržanja Velike Britanije je prišlo do oboroženega spopada med Nemčijo in Poljsko. Po tem boju je spet prišlo do neposredne skupne meje Sovjetske Rusije in državami, ki so zdaj pod resnično nemško oblastjo. Naravno je, da jc tak razvoj dogodkov moral imeti največji vpliv na razmere in odnošaje v vsem vzhodnem delu Evrope. Z angleške strani pa zdaj poskušajo, da bi Nemčijo naredili odgovorno za vznemirjenost in za politične spremembe, ki nastajajo v treh mesecih zaradi jesenskih dogodkov. Takšno angleško prikazovanje stvari je neiskreno in neupravičeno. Če je Velika Britanija v vojni z Nemčijo, to še ne pomeni, da ima njena javnost tudi pravico iz-

E
Pred novimi hujšimi boji v severni Finski
Helsinki, 5. dec. t. Reuter poroča: V vsej Finski so danes pričakovali hudih letalskih napadov od strani sovjetskega letalstva, ki nuj bi podprli sovjetske vojake, ki doslej zaman napadajo mesta Petsaiuo in Samiajervi, Tu mestu na skrajnem severu finski vojaki v dimu in ognju tako uspešno in navdušeno branijo, da Sovjeti doslej niso imeli tam nobenih uspehov. Zato so Finci pričakovali, da bo sovražnik danes napadel z letali v masah vso Finsko. To pa se ni zgodilo. Zato pa se prebivalstvo tem bolj boji jutrišnjega dne, ko bo mala Finska država obhajala 21 letnico svoje samostojnosti. Zelo je verjetno, da bodo Sovjeti prav za ta finski jubilej izvršili hude letalske napade na finsko deželo.
V okolici mest Petsnmo in Salmiajervi Finci pripravljajo močan odpor zoper sovjetske napade, ki jih v hujši obliki skoraj pričakujejo. Tam so se že zučeli hudi boji, v katerih se je rdečim posrečilo zavzeti nekaj ozemlja. Sovjetsko vojaštvo prihaja semkaj z vlaki in po morju z ladjami. Ker dosedanji sovjetski oddelki niso bili dovolj močni, da bi bili mogli uspešno napadati, je bilo treba sovjetske, vojaške sile izdatno pomnožiti. Čez norveško mejo se vale cele reke civilnih beguncev iz Finske. Naglasiti pa je treba, da doslej še niti en finski vojak ni prestopil norveške meje.
		
MPBrr-	i	| LJUBLJ4N4
pačiti prav vsako djstvo. Preveč je že znana davna težnja Velike Britanije, da bi prišlo do nekih pomorskih oporišč tudi na Baltiškem morju, da bi se vzroki sedanjega angleškega nerazpoloženja nad zadnjimi dogodki pokazali v pravi luči, je zadosti, če omenimo delo lorda Strubolgyja pod naslovom »o svobodi morja«, v katerem pisec čisto odkrito pravi, da bi baltiške države, nei/.vzem.ši niti Finske, morale biti v gotovi politični in gospodatski odvisnosti do Velike Britanije. Prav tako v Moskvi vsekakor niso pozabili na tisti nekdanji pomembni članek »Timesa«, ki odkrito pravij da je Finska ključ Ljeningrada.
Pisec članka trdi, da je angleška simpatija do F incev neiskrena in da so v Londonu celo zadovoljni, da je prišlo do onvega oboroženegu spopada v Severni Evropi. Odgovorni možje v Veliki Britaniji upajo, da jim bodo najnovejši dogodki prav prišli za razširjenje vojne. Konč-no pravi, da Velika Britanija skuša s svojim stališčem do sov jetsko-finskega spopada pri nekaterih drugih evropskih državah utrditi vero, tla se Velika Britanija res bori z pravice malih narodov.
Tallin, 5. dec. AA. DNB: Danes popoldne je prispela v tallinsko luko nemška ladja »Do-nau« s 656 benguncev iz Ilelsinkija. Zaradi slabega vremena je prispela ladja z zamudo. iMnski Nemci ter 69 italijanskih in drugih potnikov bodo nadaljevali pot v Svvinemilnde z ladjo »Oldenburgc,
Ponesrečeno potniško letalo
Miinchen, 5. dec. A A. Štefani: Ugotovljeno je, da so pri nesreči potniškega letala, ki opravlja promet na progi Benetke—Berlin, izgubili življenje štirje potniki, 13 pa je bilo ranjenih. Ranjence so prepeljuli v bolnišnico v Zwie-selu, v čigar okolici se je nesreča zgodila. Do-zdaj še niso ugotovili njenega vzroka, zdi se pa, da je letalo zavozilo nenadno v brezzračni prostor in du se je pri padanju zaletelo v skale.
Letonska ostane nevtralna
Pariz, 5. dec. A A. Duvas: Letonski politični krogi zagotavljajo, da letonska popolnoma nevtrualno in objektivno gleda na dogodke, ki se odigruvajo na Finskem. V zvezi s tem se trdi, da so baltiške države svojčas želele skleniti sporazum s Finsko, dn je pa finska vlada takrat izjavila, du je nordijska in ne baltiška industrijo.
• t
Rim, 5. dec. AA. DNB: Odslej bo dovoljeno izvoziti iz Italije ali prinesti v Italijo skupno vsoto 250 lir. Doslej dovoljena vsota je znašala 330 lir.
Videli smo Htm o jetiki
Gotovo ni resnega in pametnega Ljubljančana, ki v teh dneh ne bi že videl lilma »Robert Koch«. Dr. Robert Koch je bil neznan in skromen podeželski zdravnik, ki je človeštvu dal v roke prvo in najučinkovitejše orožje v borbi proti najnevarnejši bolezni, jetiki. Boj pa je dokončan samo na pol. Človekov razum se vztrajno in uspešno bori za daljše bojno sredstvo v tej veliki bitki za ljudsko zdravje, bori se za uspešno zdravilo zoper to bolezen Dr. Koch je odkril povzročitelja bolezni, pokazal ie s prstom na bolezen in jo imenoval s pravim imenom. Bodoče generacije čaka druga naloga: dobiti protistrup, ki naj uniči bacile jetike.
Dr. Koch je živel na deželi in dokazal, da je tudi dežela sposobna razgibati človekov razum k ustvarjalnim naporom. Dr. Koch je gledal bedo kmeta, delavca, V6eh drobnih podeželskih ljudi, ki so brez pomoči umirali, zaradi jetikel Koliko ima naslednikov ta dobri zdravnik?
Zal z jetjko ni tako kot je s kolero, s tifusom, šarlahom in podobnimi nalezljivimi boleznimi. Kolera danes ni nevarna, tudi tifus ne. Zmaga človekovega razuma nad temi morilci našega rodu je popolna Pri jetiki zmaga še ni izvogevana. Brezmejni napori pri zdravljenju jetike. Zdravljenje zahteva mnogo denarnih sredstev, dobro organizacijo zdravstvene službe, mnogo idealizma in potrpljenja, mnogo žrtvovanja, mnogo ljubezni do bolnega sočloveka in njegove družine. Poznamo sovražnika, znane so nam njegove lastnosti in njegovi pogubni nameni — ne moremo mu pa zlahka blizu. V stotinah in stotinah še vedno umirajo od te bolezni naši najboljši otroci, sinovi Slovenije in slovenskega naroda. Strašne so številke! Sovražnik je osvojil tudi našo ljubko vas, samotna naselja, brutalno razsaja po mestih in trgih, noč in dan ogroža ves narod. Ali se te nevarnosti zavedamo?
Pokazali smo dejavno ljubezen do ljudstva, do srca nam je šlo njegovo trpljenje. Ustvarili smo solidno in vsenarodno protijetično organizacijo: Protituberkulozno zvezo, Protituberkulozne lige in dispanzerje, utrjujemo ljudsko zdravstveno kulturo. Do 700.000 Slovencev smo zajeli v varno zavetišče našega protijetičnega skrbstva.
Veliko je storjenega, toda še vedno mnogo, mnogo premalo. Posebno naša vas kliče na pomoči Pri izviru našega narodnega potencijala so že velike motnje!
Resne so vaše misli, ki na filmskem platnu občudujete nadčloveško borbo enega človeka s tuberkulozo. V vaša srca se naseljuje nova vera v človeški rod, kajti spoznavate, da razum zmaguje. Film »Robert Koch«, ki ga sedaj kaže kino »Union«, pravilno pod moralnim pokroviteljstvom slovenskega protijetičnega skrbstva, mora ven na deželo, da ga občudujejo vsi naši kraji in ljudje, da dobe novo vero v končno zmago naših prizadevanj nad zlobnim početjem jetike.
Z novo yero pa mora oživeti smisel za naloge naših Protituberkuloznih lig in smisel za gmotno in moralno pomoč naši najplemenitejši ljudski organizaciji? »Protituberkulozni zvezi«.
Film »Robert Koch« je sredi vojnih grozot simbol naše volje k življenju in — zmagi: za rešitev človeka pred smrtjo.
Pojdite ta film gledat, da pokažete svoj interes za potrebe ljudskega zdravja — in da se učite vztrajnosti pri delu za narod.
8. decembra t.l. AKADEMIJA
F0 in DK Moste
ob 8 zvečer v Ljudskem domu Vljudno vabi odbor.
1 Članom SKAS! Odbor vabi vse gg. člane, da skupno z dijaštvom praznujejo praznik Brezmadežnega spočetja. Bolj kakor kdaj koli je sedaj potrebno, da se najdemo, ko začutimo, kako je prijetno, če bratje prebivajo skupaj. Najbolj primerna prilika za to je skupno cerkveno in izven-cerkveno praznovanje 8. decembra. Ljubljanske člane opozarjamo na že razposlana posebna vabila, zunanji člani pa naj se glede sporeda informirajo osebno, odnosno po časopisju. Odbor.
1 Umetniška razstava kluba »Lada« je odprta vsak dan od 9 dopoldne do 6. zvečer. Vabimo občinstvo k obilnemu obisku.
I Na izseljenski akademiji v nedeljo 10. decembra ob 10.30 dopoldne v frančiškanski dvorani, na katsri bo sodelovala mladina raznih ljubljanskih šol z izbranim sporedom, bo kot v zaključek izseljenskega tedria imel slavnostni govor g. ban dr. Marko Natlačen in s tem dal mladini priznanje in pobudo za nadaljnje delo, posvečeno našim izseljencem. Upamo, da se bo tudi občinstvo odzvalo klicu mladine in s številnim obiskom pokazalo svoje razumevanje za ta veliki slovenski problem. Vstopnina od 2 do 10 din. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Družbe sv. Rafaela, Tyrševa cesla 31-1.
1 Pogreb lilagopokojne Slavke Biirnik. upra-viteljice pomožne šole iz Maribora, bo v Ljubljani v sredo 6. decembra ob pol 4 pri Sv. Križu na pokopališče.
1 Kostnica vojnih žrtev na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani bo z velikimi slovesnostmi blagoslovljena v nedeljo ob pol 12. Veličastno grobnico bo blagoslovil prevzvišeni g. knezoškof dr. Gre-gori) Rožman, molitve bodo pa opravili duhovniki vseh veroizpovedi, ki so jim pripadale žrtve, da bodo za žrtve molili poleg rimsko katoliške duhovščine tudi svečeniki pravoslavne, evangelske in muslimanske vere, a iz Zagreba pride tudi vojaški rabin. K slovesnosti so povabljeni minister pravde dr. Laza Markovič in njegov prednik minister n. r. dr. Viktor Ružič, ki ima velike zasluge za rešitev tega tako dolgotrajnega pietetnega vprašanja. Seveda sta povabljena tudi minister vojske in mornarice general Milan Nedič in minister za zgradbe dr. Miha Krek. Ze zgodovina 6ama pa zahteva, da je k počastitvi žrtev svetovne vojne povabljen tudi predstavnik jugoslovanske ideje v svetovni vojni, predsednik senata dr. Anton Korošec. Gotovo se pa te pomembne pietetne slav-nosti udeleže vsi domači dostojanstveniki in predstavniki vseh tukajšnjih oblasti, kakor smatrajo udeležbo za svojo dolžnost, V6a narodno obrambna, kulturna, telesno vzgojna, dobrodelna in humanitarna društva, zlasti pa V6i rezervni in upokojeni častniki in vsi bojevniki iz svetovne vojne, da skupno s predstavniki naše današnje hrabre vojske izkažejo ča6t žrtvam svetovne vojne, ki se je iz nje porodila tudi naša kraljevina Jugoslavija. Svečanost bodo poveličale vojaška godba in fanfare, petje Hubadove župe, častna četa, govori dostojanstvenikov in molitve neštetih 6vojcev v kostnici in ob njej pokopanih. Blagoslovitev resnobno veličastne kamnite grobnice bo v nedeljo pred poldnevom brez dvoma zbrala velike množice na pokopališču pri Sv. Križu, saj pridejo bojevniki z vseh strani Slovenije. Ljubljana bo pa spet pokazala, kako globoko V6e prebivalstvo spoštuje spomin vseh onih, ki so morali dati življenje za domovino.
I Delavska dobrodelna prireditev. Danes ob 5 popoldne priredijo ljubljanski stavbinci, včlanjeni v Zvezi združenih delavcev, v veliki dvorani Delavske zbornice miklavževanje z obdaritvijo brezposelnih sezonskih delavcev. Ker je to miklavževanje tudi nekaka društvena prireditev, vabimo vse članstvo, da se s svojimi družinami miklavževanja v čim večjem številu udeleži. — Vstopnine ni.
I Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov - sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu cestnih del na drž. cesti št. 2 pri Kranju, ki jih opravljajo podjetja inž. Jos. Dedek, »Slograd« in Ivan Bricelj. Ogled bo v četrtek 7. t. m. popoldne. Potuje se z vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 11.43, do Zab-nice. Povratek z vlakom, ki odhaja s postaje Naklo ob 18.20. Pešhoje ca. 10 km. Člani SPD z izkaznico imajo polovično vožnjo, objavo bo imelo vodstvo ekskurzijo.
1 Brezplačno fotografiranje z Micky Rooney-jem v kinu Sloga. Svojim ljubim gostom bo uprava kina Sloge poklonila prav lepega »Miklavža«. V spomin na najnovejši film mladega in po vsem svetu popularnega filmskega zvezdnika Micky Ro-oneya, ki ga ima ljubljansko občinstvo še v živem spominu iz nepozabnih »Brezdomcev«, in v spominu na film »Hardy na divjem zapadli«, ki se od danes naprej predvaja v kinu Slogi, bodo obiskovalci tega veselega in res zabavnega filma brezplačno fotografirani v družbi s samim Mickey Rooneyem. Vsak toliki in toliki kupec vstopnice za film »Ilard.v na divjem zapadli« bo dobil pri blagajni kina Sloge oštevilčeno kuponsko nakaznico za brezplačno fotografiranje. — Fotografije bo izdelovalo ljubljansko foto-podjetje Holinsky na Aleksandrovi cesti. Vsak. ki prejme torej pri blagajni nakaznico za fotografiranje, ima pravico, da se sam ali kdo njegovih otrok, znancev ali prijateljev brezplačno fotografira pri g. Holinskem, in to v družbi c Micky Rooneyjem. ki je ves čas predvajanja filma »Ilard.v na divjem zapadu« v Ljubljani in čaka pri tvrdki llolinsky na svoje prijatelje, ki se hočejo z njim v družbi slikaii. Slike bo foto-podjetje Ilolinsky izdelalo še isti dan in jih bodo lastniki dobili drugi dan brezplačno pri upravi kina Sloge. Hitite torej, oglejte si film »IIariiy na divjem zapadu« v kinu Slogi, da boste čim prei deležni brezplačnega fotografiranja z Mickey Rooneyjem.
Litija
Na prireditev gluhonemih 10. t. m. v Predil-niškem domu posebno opozarjamo Litijčane. Da ima peščica gluhonemih pogum pokazati tudi na odru svoje zmožnosti, to ni vsakdanje. Ker ko imeli povsod drugod velik odziv, izkažimo ji m tudi mi svoje razumevanje in sočustvovanje ž a njih usodo. Segajte po vstopnicah, ne bo niko-mu žal.
Vrhnika
Ponovno opozarjamo na prireditev gluhonemih, ki bo 8. decembra v Sokolskem domu. Bo to predstava, na kateri bodo Vrliničani dobili vsaj bežno spoznavanje življenja teh nesrečnikov, ki zaslužijo vso podporo in priznanje za svoje delovanje. Saj si je peščica liudi nadela nalogo, da nazorno dokaže nujnost rešitve socialnega problema, t. j. omogočiti tudi tiluhonenii mladini vsaj temeljno vzgojo v za to določenih zavodih. Uva-žujte to in segajte po vstopnicah!
Petletka v Romuniji
Bukarešta, 5. dec. AA. Rauor: Na današnji seji vlude, ki ji je predsedoval Tatarescu, ie bilo sklenjeno, da se izdela niz zakonov, ki bodo obsegali petletni načrt za poljedelstvo in industrijo. — Predsednik vlade je izjavil, da se parlament sestane II. decembra.
Sovfetifa-Nemčlja
Amsterdam, 5. dec. t. Reuter poroča: Sovjetska vlada je nepričakovano poklicala prvega tajnika svojega poslanstva iz Berlina v Moskvo. S prvim tajniokm Nikolskim Ivunom odpotujeta še dva druga člana poslanstva. Dogodek je povzročil mnogo različnih komentar jev v berlinskih krogih, ker si Nemčiju prav zdaj prizadeva ostati z Rusijo v dobrih odnošajih.
|NOV CARUSO ODKRIT
in bo v kratkem pel ^udi v Ljubljani! — Ime mu je GUSSEPPE LUGO
Drobne novice
Stockholm, 5. dec. AA. Štefani: Finski poslanik Krkko je izjavil predstavnikom tisku, da se sovjetske čete v borbi proti Finski poslužujejo estonskih pomorskih oporišč, dasi je Estonska nevtralna država. Ako bi Finska, je dejal Krkko, odstopila Sovjetski Rusiji pristanišče llunge, potem bi se ga Sovjetska Rusija poslu/ila v akciji proti švedski.
Washington, 5. dec. AA. Reuter: Pomočnik zun. minister Snmner Wnlles je izjavil, da so Združene držu ve vzele na znanje željo latinske Amerike, da bi rada sodelovala pri obsodbi Sovjetov radi napada na Finsko. To iniciativo, je dejal Sumner VVales, je dulo več južno ameriških republik.
Poznanj, 5. dec. A A. DNB: Posebno sodišče ie vbsodilo na smrt tri Poljake zaradi umora Nemcev. Dva od obsojenih sta bila kolodvodji neke tolpe, ki je v bližini Poznanja napadla vlak interniranih Nemcev v trenutku, ko je vozil skozi Stensevo. Tolpa je zelo kruto postopni« z inicriiiranitni Nemci, tako (ia jo bilo pet Nemcev ubitih, 8 težko in 25 lužje ranjenih.
KULTURNI OBZORNIK
Pečjakovi zgodovinski učbeniki
Ravnokar je izšel še 3. del Pečjakovih knjig Zgodovine za meščanske šole. Že lani sta izšla prva dva, in sicer Stari narodi in naši davni pradedje za '2. in Življenje Slovanov v srednjem veku za 3. razred. Za 4. razred je izdal ravnatelj Pečjak skupno z ravnateljem Banka rtom Življenje Slovanov v novem veku. Vse tri knjige je založila in vzorno opremila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Priznati jo treba, da prinašajo Pečjakove knjige marsikatere prav lepe novosti: predvsem Je vsa 6iiov sestavljena v zaokroženih poglavjih, ki so zopet razdeljeni v pregledne odstavke, kar je v veliko oporo spominu, metodična odlika, ki jo tolikokrat pogrešamo ravno v zgodovinskih knjigah, ki so potem za mladino neužitne in je ne morejo pritegniti; mnogo prispeva ravno k temu metodičnemu uspehu tudi pregledna razvrstitev tiska, debelih črk, razprtega in drobnega tiska s posebnim poudarkom važnih letnic. Druga odlika knjige je navezanost na citate iz pesnitev in oziri na znano literaturo, ki torej vse znanje enotno poveže v celoto in iz nje napravi šele duševni zaklad, kajti to površno in razblinjeno znanje, ki ga podaja v toliki meri današnja šola, ni zaklad, marveč v tolikih primerih boli duševno breme. Nadaljnja odlika teh knjig je nosebna pozornost na delovne skupine: kmeta, obrtnika, trgovca, skratka vse tiste sile, ki resnično tvorijo napredovanje naroda, dokler bojne vihre tega napredovanja ne ustavijo ali celo uničijo. Mnogo je v knjigah res lastnega razmišljanja, ki učenca navaja na razglabljanje o življenju in svetu. Ne po-
grešam niti tako imenovane eistematike, kajti podajajo jo v zadostni meri razpredelnice in karte. Pač pa me motijo v knjigi ukazi, kakor ponovi, ali razgovori itd., kar bi lahko nadomestili z drugačnimi opozorili, ne da bi učna knjiga kaj izgubila na svoji strokovno-šolski vrednoti, pač pa bi se knjiga vsem še za kako stopnjo bolj prikupila, kajti lepi jezik jo dela že bolj leposlovno čitanko ko zgolj učno knjigo za zgodovino.
Pri tem pa se vprašamo, zakaj so te knjige odobrene le za meščansko šolo, zakaj ne tudi za druge sorodne šole, saj se pri gimnazijskih knjigah glasi odobrenje za razred gimnazij in sorodnih šol, ko gre popolnoma za enako snov in enako stare učence. Človek res ne razume, zakaj imamo pri nas tako malo smisla za narodno gospodarstvo, da izdajamo brer. ozirov kar povprek enake knjige, namesto da bi sleherna naslednja knjiga uporabila vsa izboljšanja in pridobitve prejšnjih izdaj, tako v strokovnem kakor metodiškem oziru. In da je Pečjakovim knjigam v metodiškem oziru priznati prvenstvo, je pač nesporno. Kdor piše druge brez ozira na te, zida že postavljeno hišo v drugo, kdor pa izdaja take knjige, meče denar skozi okno, ako še s tem ne škoduje našemu šolstvu. Saj vendar ne bomo rekli, da te knjige niso za srednjo šolo, ker so sestavljene od praktičnih pedagogov in ne od akademskih teoretikov? Nai-idealneje bi bilo, če bi se strokovna teorija in pedagoška praksa združili, kar bodi vsaj priporočilo za bodoče. Pečjakove knjige so pa tudi tako imeniten pripomoček v srednji kakor osnovni šoli.
Dr. P. S.
Božji vrelci
Naše glasilo za liturgično obnovo in apostolat Katoliške akcije stopa z adventno številko že v V. letnik svojega obstoja in II. letnik samostojnosti. Kdor pozna težkoče, s katerimi se mora boriti vsako resno knjižno podjetje malega naroda v sodobnih razmerah, bo moral čestitati uredniku in Misijonski tiskarni v Grobljah, da sta v tako kratkem času v vsebinskem iu tehničnem oziru dvignila glasilo liturgičnega gibanja na višino, za katero ga morejo zavidati tudi dosti večji in mnogo bogatejši narodi. Po pravici je zato tudi kardinal Hermenegild Pellegrinetti v lastnoročnem pismu predništvu »Božjih vrelcev« mogel izraziti zelo toplo priznanje in voščilo: »Naj se Božji vrelci pod Tvojim vodstvom čim bolj razlijejo, da se bo obnovil liturgični duh, ki naj blagodejno prešine apostolat Katoliške akcije. — Zares, odlična zadeva v porast slave božje in zveličanja duš!«
Že bežen pregled vsebine prve ilevilke nam kaže, kako na globoko in na široko režejo brazde delavci za liturgično obnovo v slovenskem narodu.
Po velevažni izjavi sv. stolice o življenjskem pomenu sv. liturgije p. Štefan Kriišnik S. O. Cist. pripravlja srca na čim bolj plodno obhajanje ad-venta — prihoda Gospodovega. Čudovito ubranost adventnega bogoslužja začuješ, ako prisluhneš adventni večernici — t. j. cerkvenemu himnu, ki ga poje sv. Cerkev v adventnem času. Slovenski prevod himna, ki ga je oskrbel naš najboljši religiozni pesnik Silvin Sardenko, je umetnina, ki verno podaja lepoto in toploto izvirnikovo.
Našemu laiziranemu svetu kliče adventni čas: Nazaj k Bogu-Odrešeniku, ki posvečuje svet po svojih zakramentih in zakrainentalih. Važnost za-kramentalov za naš čas kaže v svojem tehtnem članku g. spiritual Anton Karo. Novost v našetn liturgično nabožnem slovstvu pomeni vrsta člankov pod naslovom »Slovenska svetišča. V šoli domačih svetnikov, ki jo je začel g. msgr. dr. Alojzij Merhar.
Osrednji vir božjega življenja v naših dušah — sv. mašo — nam bodo odpirali članki g. pre-fekta Filipa Zaklja. Prvi članek »Gremo k sveti maši« zasluži pozornost še posebej zato, ker navaja prelepe zglede žive vernosti slovenskega naroda v presv. skrivnost. Dragoceno pomagalo vsem vzgojiteljem za pouk o sv. maši nudi nadaljevanje -Prijateljskih razgovorov o sv. maši«. Pod naslovom >Začeli smo ...« nahajamo zanimivo poročilo, kako so v neki mestni župniji izvedli liturgično obnovo. P. Simon Ašič podaja kratek uvod v zgodovino bogoslužne obleke. Pisateljica Elizabeta Korvey nam slika nadaljnji razvoj svojega liturgičnega življenja v krogu katoliških deklet. Urednik p. Metod Turnšek pa v članku »Iz dejavnih katoličanov se gradi Katoliška akcija« opozarja na globoke osnove apostolske dejavnosti — na odlike in dolžnosti, ki jih je prejel kristjan pri sv. krstu.
Zelo zanimivo in aktualno je tudi gradivo, objavljeno pod zaglavji: »Pod prapori Katoliške akcije«, »Iz liturgične setve in žetven, »Liturgični krožek«, »Liturgično leto«, »S katoliškega književnega polja«.
Ce pomislimo, da obsega vsaka številka »Božjih vrelcev« 20 strani, ki jih krase številne izvirne slike in vinjete, moramo priznati, da je letna naročnina 10 din izredno nizka. Nizka naročnina in poljudni slog omogočata narocbo in branje lista najširšim ljudskim krogom. (»Božji vrelci« se naročajo pri Upravi »Božjih vrelcev«, Groblje, pošta Domžale.)
Nekoliko razgleda po katoliških esperantskih časopisih
Med približno 200 esperantskimi časopisi Tut-monda Adresaro 1938 jih našteva 173) zavzemajo katoliški zelo odlično mesto, zlasti če vpoštevamo, da so oslali zvečine nevtralnega značaja (n. pr. ofioielni organ medn. esp. lige Heroldo de Espe-ranto) ali pa provincijalno propagandnega (Bul-gara Esperantisto itd.).
Na prvem mestu med katoliškimi listi je treba omeniti mesečnik Espero katolika, ki je oficielni organ medn. esp. lige Heroldo de Espe-izhaja že šestintrideseto leto (medtem ko ie Heroldo de Esperanto šele v dvajsetem). Ustanovljen je bil v Franciji, pozneje pa se je uredništvo preselilo na Holandsko, kjer je še danes. List so odlikovali z apostolskim blagoslovom Pij X., Benedikt XV. in Pij XI., kar je najlepši dokaz, da se katoliški esperantisti (prednjačijo jitn seveda Holandci) zavedajo svoje naloge.
Čeprav ne tako reprezentativen kot Espero Katolika pa je mnogo važnejši zaradi svojega poslanstva dvomesečnik Vojo Vero Vivo (Pot, Resnica in Življenje), ki ga izdaja Internacia Ka-toliko Informejo (IKI), po katere zaslugi je že nešteto drugovercev in brezvercev konvertiralo. Vojo Vero Vivo dobivajo nekatoličani brezplačno. Članki so seveda vsi usmerjeni v smislu obrambe katoliške vere in pridobivanja za katolicizem. Letošnja novemberska številka ima n. pr. to vsebino: fcivn oblast Cerkve in sveto pismo (nadaljevanje), Božia vsevednost in naša svobodna voija, Zakra-
ment mašniškega posvečenja (nadaljevanje), Pa-peštvo itd. List je še mlad (izhaja šele četrto leto), a že samo s svojo aktualnostjo si zagotavlja vedno večji razmah in uspeh.
Razen teh izhaja še vse polno glasil posameznih krajevnih kat. esp. krožkov. Največ jih je ho-landskih (saj kje drugje je esperanto tako razširjen) pa tudi skoraj vsaka večja zveza po drugih deželah izdaja svoj list (n. pr. Nia Supreniro v Haagu, Flandra Katoliko, Suda Kruco v Eindlio-venu. Katolika Štelo v Budapestu). Slovenci ne zaostajamo dosti za drugimi narodi. Nia Štelo (Naša zvezda), ki ga urejuje predsednik jugosl. kat. esp. lige g. Peter Golobic, je sicer skromen, a zato nič manj zanosit in bogat. List pravkar zaključuje svoj drugi letnik z dvojno številko za november in december. V uvodnem članku razmišlja urednik v jedrnatih besedah o vzrokih, ki so privedli do vojne, Fr. Ks. Žibret govori o koledovanju pri Slovencih, p. Lovro Kiš o praktičnosti esperanta. Hinko Bažec začenja svoj članek s citatom iz Gregorčiča: La vivo ne estas mu festo surtera, urednik je prispeval preprosto božično zgodbico, konca pa se številka s številnimi društvenimi poročili in zanimivostmi.	K. R.
»Miklova Zala« v frančiškanski dvorani. Preteklo nedeljo je stolna prosveta vprizorila v frančiškanski dvorani M. Bajukovo »Miklovo Zalo«, slovensko narodno igro v sedmih slikah. Tako smo zopet dobili na oder kvalitetno, pristno slovensko delo. Dejanje se godi v času turških vpadov, in sicer v Rožni dolini na Koroškem. V tem časovnem in krajevnem okviru nam je pisatelj zarisal dva ženska lika. Na eni strani ognjevita, brezobzirna, strastna, kričeča Židinja Alinira, na drugi zvesto, rahločutno dekle Zala. Mirko, mlad fant, kolebajoč med obema, se odloči za Zalo, nakar maščevalna Almira skuje s svojim očetom Tresoglavom grozen načrt: — privedeta Turke in jim izdasta domači tabor. Zaliko oilve-dejo Turki s seboj, Mirka pa pustijo Almiri kot plačilo za izdajstvo. Vendar se na koncu vse presenetljivo obrne in srečno izteče. — Igralci so bili — razen manjših vlog! — kos svojim nalogam. Posebej morain omeniti gdč. K. Jeločnikovo, ki je z zelo prisrčno, iskreno, vseskozi vzorno igro Zalike izpričala lep talent. Res dovršen lik stare slovenske kmečke korenine Serajnika je ustvaril g. N. N. Prav lepo se je uveljavil g. J. Cernič v trgovcu Tresoglavu, s katerim nam je podal vse značilnosti pristnega Žida. Lep napredek moramo zabeležiti pri gdč. V. Pustovi (Alinira) in bi jo na taki stopnji igranja želeli še večkrat videti. G. J. Brumna smo vajeni videti sicer v komičnih vlogah, vendar se je tudi kot Mirko prav lepo obnesel, seveda se bo moral otresti nekaterih komičnih elementov v gesti in govoru. Posebno uspela je bila režija g. Raztresena, ki se je pokazal zelo iznajdljivega, saj je s preprostimi pripomočki ustvaril res učinkovite scene. Iu bi se marsikdo lahko kaj naučil! Predstava je dosegla zelo lep kvalitativni nivo in vsem prav toplo priporočamo, da si jo ogledajo!	r. J-
L M a v : Boiiini šopek Jezusu za mešan zbor in orgle. Četrti natis. Din 6.—. Samozaložba. Že nekaj let ni bilo dobiti te priljubljene zbirke. Sedaj so izšle v novi izdaji. Najbolj so se ze udomačile št. 1, 2 in 4. Tretja ima sopranslu ali tenorski samospev. Zbirka se sama priporoča. Dobi se v knjigarnah in pri skladatelju, Stritarjeva 6.
»Mali gospodar*. Izšla je druga številka lista »Mali gospodar«, ki ga je začelo izdajati Osrednje društvo rejcev malih živali v Ljubljani. Novembrska številka lista je propagandna in so jo prejeli rejci malih živali zastonj. List je namenjen rejcem malih živali in vsem malim gospodarjem, ki imajo kos vrta, njivo, sadovnjak, to je vsem, ki se poleg svoje obrti ali stanu ukvarjajo s tovrstno rejo ali kmetovanjem. V uvodniku razpravlja dr. M. Dular, ravnatelj velesejma, o banovinski razstavi malih živali. Nadalje piše o razstavi inž. A. Greil. Za ustanovitev nabavne in prodajne zadruge se ogreva I. Gerdol in dokazuje gospodarske koristi rejcev, ki bi jih imeli od takšnih zadrug. Posavec navaja vsa dela, ki naj jih kokošjerejec opravlja pozimi. Srčnik I. priporoča za zimsko krmljenje domačih kuncev peso. V drugem članku piše isti pisec o menjavi dlake domačih kuncev v jeseni. Grabnar Drago opisuje kako izdelamo praktične valilne skledice za golobe. Kmet. ref. G. Ambrož prikazuje sliko ovčje-reje v Beli Krajini. Dr. J. Koren navaja v veterinarskem kotičku članek o tuberkulozi in spiri-hetozi pri kokoših. Kompuš R. prispeva zanimiv člinek o angorski volni. Z. F. Š. pa poučuje rejce-ptičarje, kako lahko prezimijo na prostem papige-skobčevke. Dr. ft. Žibert nam prikazuje najpogostejše bolezni prašičev iu navaja kako jih zatiramo in zdravimo.	.....
Vsebinsko je list izmed mnogih podobnih listov vsekakor na višku, pa tudi opremljen je tako da je vsakomur všeč. Urejuje ga šolski upravitelj Leopold Paljk. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gajeva ulica 9-1. Letna naročnina je za člane rejskih organizacij včlanjenih v »Osrednjem društvu« din 25, ra nečlane 32 dii). Pišite upravi, da vam pošlje izvod lista na ogled!
Pogled na skupino trgovskih ladij, ki v spremstvu vojnih ladij (»convoy«) plovejo iz Amerike proti Evropi, da bi bile bolj varne pred presenečenji
Na fronti posvečeni duhovniki
Drugo nedeljo v novembru je francoski škof msgr. Mennechet v vaški cerkvici v Auben-tonu v francoskem frontnem območju posvetil v duhovnike tri diakone, ki so bili tik pred duhovniškim posvečenjem iz semenišč poklicani pod orožje. Obredu so prisostvovali divizijski general, več višjih častnikov in 60 vojaških duhovnikov. Obredne pesmi je prepeval vojaški pevski zbor, ki je mludim novoinašnikom zapel tudi prvo pozdravno pesem.
Cerkev v Nemčiji in voiska
Pred izbruhom oboroženih spopadov je nemški državni minister za cerkvene stvari allansKrrl razposlal vsem cerkvenim oblastem neko okrožnico, v kateri pravi, da je cerkvam in njihovim skupinam prepovedano zavzemati kako stališče do zunanjepolitičnega položaja Nemčije, zlasti v času, kadar grozi vojna. Ko pa je vojna že izbruhnila, je na isti način sporočil cerkvenim oblastem pojasnilo k zgornji okrožnici, ki naj bi odstranila morebitne nesporazume. V tem dodatku pravi, da je treba upoštevati, da je bila prva okrožnica izdana pred začetkom vojne in da sedaj, ko je vojna že tu, ta okrožnica nikakor ne posega v pravice cer-*ve, da se pri službi božji in pri pridigah ozi-
ra tudi na vojno ali da cerkev ne bi smela opravljati zahvalne službe božje za nemške zmage ali moliti za zmago nemškega orožja ali «e spominjati padlih.
Vera v Sovjetski Rusiji med vojno
Vojni nastop Sovjetske Rusije je povzročil nekatere izpremembe tudi v notranjosti. Tako poročajo iz Moskve, da so se poostrili predpisi glede vere in vseh verskih pojavov. Vsak javen verski nastop se more smatrati kot protidržav-no dejan je in tako tudi kaznovati. Sovjetska sodišča so prejela navodila, da morajo vsako odpornost, ki bi se skrivala za vero, brez ozira na starost ali spol, kaznovati s smrtjo. V vojni je tudi ustava Sovjetske Rusije razveljavljena in v veljavo stopi vojaški zakon. In prva posledica je, da se morajo javne cerkve in boguslužna poslopja takoj zapreti. Duhovnikov je v vo jnem času prepovedano pokazati se v javnosti ali zapustiti njihovo bivališče. Takoj so vsi pod policijskim nadzorstvom. Treba je torej samo čakati, kdaj bodo sovjetski vlastodržci razglasili, da je Sovjetska Rusija v vojnem stanju in vsa ta določila bodo takoj stopila v veljavo in vsakovrstno preganjanje bo takoj »zakonito«.
ŠPORT
Jugosl. zimsko-športna zveza v letošnji zimi
Četudi vojna furija naprej divja, se naše športne organizacije vseeno pridno gibljejo in delajo programe za sezonsko delo. Med te organizacije spada tudi zimsko-športna zveza, ki je izdala pr.e-, cej bogat program za letošnjo zimo. Letošnjo zimo bomo imeli tele prireditve:
20. in 21. januarja 1940 bo državno prvenstvo v klasični kombinaciji.
27. in 28. januarja 1940 bo državno prvenstvo v alpski kombinaciji.
2., 3. in 4. februarja bo mladinsko prvenstvo v teku, skokih in slalomu.
4. februarja bo zvezino prvenstvo v štafetah na progi 4 X lO km.
3. marca bo zvezino prvestvo v skokih.
19. marca 1k> zvezino prvenstvo v vztrajnost-nem teku na 30 km.
Klubski dan bo v letošnji zimi 6. in 7. januarja 1940. Ta dan morajo vsi klubi izvesti klubski dan z vsem svojim čianstvom in v vseh disciplinah, ki jih goje.
Zvezni tečaji so letos takole porazdeljeni: za tek od 8. do 18. januarja; za skoke v času od 8. do 18. januarja; za alj>sko konipinacijo od 15. do 25. januarja 1940.
Tečaji v skokih in tekih bodo letos krajevno ločeni in si naj tekmovalci sami izberejo onega, ki jim je bolj potreben. Poleg tečajev priredi tudi ministrstvo svoje tečaje, o katerih poročamo na drugem mestu.
Naša smučarska zveza se tudi pogaja za olajšanje mednarodne udeležbe v medsebojnem obmejnem prometu. Načelni pristanek nemške zveze že ima. Te tekme naj bi služile poživitvi borbenosti zaradi udeležbe tekmovalcev iz sosednje države, na enak način pa bi morali naši tekmovalci sodeiovati na tekmah sosednjih držav.
Švicarji in odpoved zimskih olimpijskih iger v Ga-Pa
Švicarski športni krogi poročajo o odpovedi zimske olimpijade, ki bi se morala vršiti meseca februarja prihodnjega leta v GA-PA tole:
Nemški olimpijski odbor in organizacijski odbor za V. zimske olimpijske igre v Garmisch-Partenkirchenu sta pretekli petek oficijelno sklenila. da se odrečeta izvedbi iger in sta tozadevno pooblastilo vrnila mednarodnemu olimpijskemu odboru.
Ta odpoved, ki se je že precej časa_ pričakovala, se utemeljuje z olimpijskimi določili, glasom katerih ne more biti prirediteljica država, ki je v vojnem stanju. Ker pa medtem še ni prišlo do miru in izgleda, da ga tudi do meseca februarja prihodnjega leta ne bo, je bila potrebna odpoved. Priprave so že tako daleč napredovale in razne povečave in prezidave so skoraj že izgotovljene. Z velikim obžalovanjem so morala biti pripravljalna dela ukinjena. Z odpovedjo olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchenu odpade tudi »smučarski dan« in smučarska štafeta od Chamonixa do Gar-tniseha.
»Mednarodni olimpijski odbor je z današnjim sklepom dokazal, da je ravnal svobodno brez vseh političnih vplivov.«
Table-tenis prvenstvo
za prvenstvo kraljevine Jugoslavije — pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena
Akademski športni klub turnir, ki se igra 9, in 10. decembra 1939 v telovadnici drž. učiteljišča — Resljeva cesta. Igra se v soboto od t«) do 22 za moštvo in v nedeljo od 9 do 12 in od 14 do Zaključka turnirja.
Prijave se sprejemajo do 8. decembra na naslov: K rečic Dušan, stud. iur., Ljubljana.
Povšetova cesta 76a. Žrebanje se vrši v soboto pol ure pred pričetkom tekmovanja ob prisotnosti kapetanov univerz.
Igra se po pravilih J. T. T. Ze z New-Willa žogicami. Pravico sodelovanja imajo vsi akade piiki Jugoslovanskih univerz do dveh let po ab-solutoriju. Vse partije se odigrajo po čistem coup sitemu na best of three (dve dobljeni partiji), finale pa best of five (tri dobljene partije). Moštvo tvorijo 3 igralci.
Discipline:
a)	Moštva 25 din,
b)	Single gospodov 10 din,
c)	Single dam 10 din,
d)	Double gospodov 15 din,
e)	Mixe double 15 din.
Protesti se uvažujejo le v primerni obliki najpozneje 20 minut po odigrani partiji s priloženo kavcijo 30 din, ki se vrne, če se protestu ugodi.
Zmagovalci pod a, b, c prejmejo pokale in naslov: »Akademski tabie-tennis prvak.«
Zmagovalci pod d in e ter vsi drugo plasirani dobe krasna praktična darila, tretje in četrto plasirani pa lične diplome.
Igralci morajo biti vodstvu turnirja na razpolago!
Naše plavalce vabijo v inozemstvo
Madžarska plavalna zveza se je obrnila na našo zvezo s predlogom, da bi se sedaj vršil dvoboj, ki bi imel biti mescca septembra in ki je bil tedaj odpovedan. Ta dvoboj naj bi se vršil sedaj v Budimpešti. Naša zveza je odgovorila, da je našim tekmovalcem sedaj nemogoče nastopiti, ker niso trenirani, poleg tega pa vojna, radi katere je bila tekma odpovedana, še vedno traja.
Odličen naš plavalec Branko Žižek je bil povabljen od švedske plavalne zveze, da bi sodeloval na tekmah v Nordkoepingu, kjer bi se srečal z najboljšim evropskim plavalcem Bjo-ern Borgom na 200 in 400 m prosti stil. Z Žižkom bi moral iti na pot tudi n jegov trener Darko Prvan. Toda mednarodna politična situacija je danes takega značaja, da je moral naš rekorder odkloniti to ponudbo ter jo preložiti na boljše čase.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
V Domu v Kamniški Bistrici priredi SPD Miklavžev večer v četrtek, dne 7. t. in., ob 20. Planinci, pridite ta večer v planinski dom, kjer bo za planince zabaven večer, poln najrazličnejših presenečenj.
Mlakarjevi planinski spisi, ki jih je založilo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani, so prijetno planinsko čtivo ter kras za knjižnico vsakega planinca. Kdor še ni naročen na zanimive planinske spise hudomušnega planinskega pisatelja prof. Mlakarja, naj takoj naroči vse tri knjige. Med planinci pa je zbirka teh spisov najlepše darilo za Miklavža ali božič. Naročila sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
Občni zbor Moto-Hermesa, najavljen za 10. december je preložen na poznejši datum. Moto-Hcrmes,
SK Ljubljana obvešča vse svoje aktivno članstvo, du odpadejo vsi redni treningi in vsi javni nastopi do 1. januarja 1940.
Sestanek delegatov klubov, ki pripadajo ljubljanski nogometni podzvezi bo v petek na praznik 8. t. m. ob 10 dopoldne v pisarni SNZ, Beethovnova 9. Na dnevnem redu so organizacijska vprašanja podzveze v Ljubljani.
Občni zbor Rafaelove družbe
V ponedeljek, 4. decembra, popoldne Je na rodnem letnem občnem zboru podala Družba sv. Rafaela obračun svojega dela v poslovnem letu 1938-39, Zbralo ee je mnogo ljudi, ki z razumevanjem spremljajo prekoristno delo in skrb te slovenske organizacije za naš narod v tujini. Zastopana so bila naša oblastva s kr. bansko upravo in mestno občino ljubljansko na čelu, razen tega številne podeželske občine, zlasti iz krajev, od koder Je največ izseljencev, nadalje so se udeležili zborovanja zastopniki raznih socialnih in prosvetnih ter verskih ustanov. Rafaelovo družbo v Crensovcih je zastopal g. svetnik K1 e k 1, ki je podal krasno poročilo o delovanju družbe za Slovensko Krajino, obenem pa nazorno pojasnil vprašanje sezonskega delavstva z raznih vidikov in njegove posledice za Slovensko Krajino.
Občni zbor je otvorll predsednik družbe, pre-vzvišeni knezoškof gosp. dr, Gregorij Roiman, ki je pozdravil udeležence ter v izčrpnem poročilu nakazal pomen in delo Družbe sv. Rafaela kot versko-kulturne ustanove. Namesto obolelega tajnika družbe gosp. p. Kazjmirja Zakrajška je njegovo poročilo podal član odbora gosp. Rozman.
Kljub temu,, da Je Družba sv. Rafaela v letošnjem poslovnem letu imela manj dohodkov, kakor je bilo razvidno iz poročila, ki ga je podal blagajnik gosp. prelat Vole, je bilo njeno delo veliko in mnogostransko. Že iz pisarniškega poročila samega smo mogli razbrati, da se je n. pr. družbina korespondenca v primeri z lanskim letom dvignila za dobro tretjino.
Na predlog nadzorstvenega odbora je bil izrečen prejšnjemu odboru absolutorij, nakar je bil pri volitvah izvoljen soglasno isti odbor, razen nekaterih sprememb v nadzorstvenem odboru.
Ce na kratko pregledamo razmere med našimi
izseljenci širom po svetu, uvidimo, da rodi intenzivno in sistematično delo Rafaelove družbe vedno lepše sadove. Tako je družbin tajnik gosp. p. Zakrajšek na svojem obiku v Ameriki ne enkrat slišal besede: »Zakaj se ni to delo, ki ga sedaj vršite doma, začelo vsaj pred 30 leti?«
Predvsem ie Družba skupno z Izseljensko zbornico posvetila veliko skrb vprašanju sezonskega delavstva, ki s svojimi posledicami živo posega v življenje vsega našega naroda. Meseca februarja je bila z nemškimi odposlanci sklenjena dodatna pogodba, ki je v marsičem zboljšala položaj naših sezoncev. Važna je pri tem skrb za njihovo versko in duhovno življenje, kar je Družba v preteklem letu najlepše izpolnila s tem, ko je poslala v Nemčijo — s pomočjo socialnega ministrstva in banovine — izseljenskega duhovnika gosp. Škafarja, ki se je te dni po neutrudnem štirimesečnem plodnem potovanju med rojaki v Nemčiji vrnil v domovino.
Smo v prehodni dobi sporazuma in ustanavljanja samouprave tudi za slovensko banovino. S tem pa nastaja važen problem, kako prilagoditi slovenskim potrebam tudi izseljensko službo, ki nujno terja poglobitve in razširitve. Važna pri tem je pravična razdelitev državnega izseljenskega fonda, kjer smo bili Slovenci vedno zapostavljeni, čeprav se je ogromno denarja v obliki članarine steklo vanj prav od slovenskih ljudi.
Pohvalno moramo omeniti odziv slovenske Javnosti pri proslavah izseljenske nedelje, kar se je predvsem pokazalo v našem časopisju. Z vabilom na izseljensko akademijo, ki bo 10. decembra ob pol 11. v frančiškanski dvorani in bo dostojen zaključek izseljenskega tedna, je bil občni zbor zaključen.
^trosk'
kotiček
Finska - Suomi
Finska je zemlja, ki stopa pred svet z dvema obrazoma in v dveh jezikih: v švedskem in domačem, finskem. Švedi so ustvarili mesta, malo industrije — kolikor je pač v tej skromni deželici — in sploh dali vsemu življenju bolj civilizirano lice, Finci pa so domače prebivalstvo, ki se je v zadnjem stoletju začelo zavedati samega sebe in je začelo ustvarjati svojo lastno kulturo. Med obema elementoma pa ni nobenih trših trenj, zlasti danes ne in tudi Švedi na Švedskem so že jasno pokazali, da so v sedanjih bojih Finske za njeno samostojnost na strani Finske.
Švedski element je bil v deželi sicer vedno manjšina, toda bili so gospodujoče ljudstvo, zato je bil njihov jezik do srede 19. stoletja edini uradni jezik in jezik višjih krogov in trgovine, sploh poslovnega sveta. Finščina je veljala kot jezik preprostega ljudstva. Čeprav je bila Finska tudi dolga stoletja pod Rusi, vendar od ruščine v deželi ni nič ostalo, Švedi pa so pustili močne sledove. Ko se je jela prebujati narodna zavest Fincev, so bili švedi takoj na vsej črti na umiku in so bili prisiljeni k obrambi svojega položaja na Finskem. Vendar ti narodnostni boji spričo tretje nevarnosti z vzhoda — Rusije — ki je vedno enako grozila obema elementoma, nikdar niso zavzeli tako ostre oblike kakor smo vajeni v Srednji Evropi. Tudi danes je še država kot taka dvo-" jezična: vsa uprava (železnica, pošta, brzojav), ki je v rokah države, se mora posluževati obeh je-1 zikov, švedskega in finskega. Občine pa so po zakonu z dne 1. junija 1922 le tedaj dvojezične, ako je v občini vsaj 10% drugojezičnega prebivalstva. Po tem zakonu je cela vrsta mest opustila svoja švedska imena in se danes nazivajo samo s finskimi imeni, ker med prebivalstvom ni niti f10 Švedov. Po ljudskem štetju 1. 1928 je imela inska 3,526.000 prebivalcev, med temi je Fincev 88.7%, Švedov pa 10.98% (ostali so Laponci in majhen odstotek Rusov). Švedski živelj na splošno upada, 1. 1865 jih je bilo še 13.89%. Prebivajo pa Švedi strnjeno naseljeni na Aalandskih otokih in ozkem obrežnem pasu ob Botniškem in Finskem zalivu. Vsa notranjost dežele pa je naseljena s Finci, ki pa se čimdalje bolj uveljavljajo tudi v mestih. Švedi so tudi razglasili deželo po svetu kot Finsko (»Finland«), v domačem finskem jeziku pa se imenuje »Suomi« (»suo« pomeni v finščini močvirje ali mehek svet).	•
Finska ima mest zelo malo in še ta so večinoma le obmorska mesta. Vseh mest je 38, ob morju jih leži 24, ob južnem robu jezer 6, le 7 jih je v pravi notranjosti. Ustanovili so jih švedi in — trgovina, zato so finska mesta zelo malo izrazita. Vsa so zgrajena po enem kopitu in imajo kaj malo zgodovinskega na sebi, mesto je podob no mestu, nobenemu se ne pozna starost. So pač umetne tvorbe, ki naj bi nadomestila stara tržišča, dočim se je ljudski živelj izživljal v notranjosti v oblikovanju pokrajine in domačij. Vsa mesta imajo le 599.000 prebivalcev, dočim jih
K
2,927.000 živi na deželi, v »pravi Finski« (finsko: Varsinais Suomi; švedsko: Egentliga Finland).
Največje finsko mesto so: Helsinki, glavno mesto države, trgovine in kulture. Ima 250.000 prebivalcev (69% Fincev in 29% Švedov). Ima največjo univerzo v državi, s petimi fakultetami z okrog 6000 dijaki. Predavanja so v finskem in švedskem jeziku, kar je finskim nacionalnim dijakom že dalo jsovod za marsikake demonstracije po ulicah Helsinkov. Univerzitetna knjižnica ima nad 500.000 knjig in okrog 2000 dragocenih rokopisov. Poleg tega je v Helsinkih tudi finska in švedska visoka trgovska šola in še cela vrsta ostalih kulturnih in znanstvenih ustanov.
Drugo največje mesto je Abo, finsko Turku, ki ima 65.000 prebivalcev. Nekdaj je bila to finska prestolnica, v njem je ohranjene še največ finske preteklosti. Stolnica je najstarejša finska cerkev.
Vsa ostala mesta so manjša in imajo po 5000 do 10.000 prebivalcev. Nekatera pa se mesta imenujejo tudi samo v upravnem oziru, po številu prebivalstva pa so komaj nekoliko večje vasi (n. pr. Naantali, švedsko Nadendal, ki ima samo 800 prebivalcev).
Večjidel prebivalstva torej živi na deželi, po vaseh. Neenakomerna pokrajina pa je tudi vasi ■dala svoje posebno, severno lice. Nimajo nobene skupnosti, ampak so le na široko p>oložene naselbine raztresenih hiš, ki čepe v bregovih položnih gričev, ob bregovih rek, sredi gozdov. Edini stavbni material je les, saj so tudi mesta večinoma zgrajena v lesu. Značilno za tako finsko kmečko hišo pa je, da je ob vsaki prislonjena lestev, na tleh ob lestvi pa stoji vedro in nekje na dvorišču, čimbliže hiše, je tudi vodnjak — vse je pripravljeno, da se more takoj vzeti v roke, ce bi nastal jx>žar.
Vavta vas
Dne 1. decembra se je od nas poslovil naš dosedanji šol. upravitelj g. France Štular in odšel na novo službeno mesto v Ljubljano. Ne bilo bi prav, ako se mu ne bi javno zahvalili za njegovo nesebično in požrtvovalno delo, ki ga je med nami opravljal skoraj 29 let. Kot učitelj se je odlikoval po veliki ljubezni do mladiine, ki je ni vzgajal samo z besedo, ampak še bolj z zgledom. Ves čas je tudi orglal in skrbel za lejx) cerkveno petje, ki je slovelo v vsej okolici. Kot vnet prosvetni delavec je deloval tudi v našem Prosvetnem društvu. Kako je bil med farani priljubljen, je pokazal poslovilni večer, ki ga je napravilo Prosvetno društvo v imenu vse fare. S solzami v očeh so se mu zahvaljevali učenci in starši za ves trud, ki ga je imel z njimi. Želimo mu na novem mestu obilo božjega blagoslova. Prosvetno oblast pa prosimo, naj nam kmalu pošije njemu podobnega naslednika.
Lov z letalom
»No, to pa res ni šala,« je Jock godrnjaje brskal, kje bi našel primerno obvezo. Kmalu je dobil nekaj priprav za prvo pomoč, očistil rano z jodom in jo tesno zaprl z obvezo. Red se ni ganil. Še vedno se mu zavest ni vrnila in Jock je premišljeval, kaj naj stori. Moža pustiti ni maral, obenem je pa vedel, da mora poiskati pomoč.
Mahoma mu pade pogled na škatlo, ki jo je Red prinesel v letalo in kar prepričan je bil, da je tista škatla z dragulji, ki je šel Finch Hanley kar tu ponjo, pa se mu ni sponeslo. Vzel jo je v roke in jo lahko odprl, ker je bila klučavnica zdrobljena.
Luč zaslon jene svetilke se je odbijala kakor migljajoči zelen ogenj. Jock je sedel ko pribit in komaj dihal ter buljil v sloveče me-repitske dragulje. Petdeset tisoč funtov je rekel Hanley, da so vredni; Jock zdaj, ko jih je videl, ni o tem nič več dvomil. Prav nič ni čudnega, si je mislil, da ljudje za take čudovite dragulje tvegajo ječo ali celo smrt.
Domislil se je, da je on izvršil nalogo, ki se je Hanleyju ponesrečila. Saj so zdaj dragulji v njegovi oblasti. Sam sebi se je čudil, da
se močnega tatu prav nič ne boji, še manj pa bi mu hotel prepustiti dragulje. Pogledal je na okoli in prišla mu je nova misel. Kot bi trenil,
ie zlezel iz letala in s škatlo pod pazduhoste-;el proti obrežnim čerem. Mesečina mu je v skalah pokazala več razpok in odločil se je za eno, ki je zevala kakih deset čevljev nad peskom, ter splezal do nje.
Pretresel je dragulje iz škatle v svoj robec, ga dobro zvil, vtaknil v razpoko in jo zadelal s kamnom Nato se je spustil zopet na tla ter se za minuto še pomudil, da si vtisne prostor v »nomin. Tn nt bilo težko, kajti prav nnd razpoko je visela dolga skala nenavadna obli-
SLON SAMBO
(175) Zvečer sta se le napol
slekla in sta, sedeč na robu postelje, čakala, da je v hotelu vse pospalo. Seveda sta luč ugasnila, da ne bi nihče zapazil, da Se bedita. Vzela sta čevlje pod pazduho in sta splezala ven na drevo, ki so mu veje segale do okna njune spalnice. Previdno sta se spustila na tla.
ke, nad njo pa je prav pod vrhom čeri na neki polici raslo drevo, ki je bilo še najbolj podobno gorskemu jesenu. V prazno škatlo je vrgel nekaj kamenčkov, da bi ne bila preveč lalika, jo zaprl in stekel zopet k letalu.
Red je bil še vedno v istem položaju, kakor ga je pustil Jock, vendar je dihal dosti laže, in tudi v obraz je bil manj strašen.
»Gre mu na bolje,« reče Jock zamišljeno, »zato mislim, da ga lahko zapustim.«
Tedaj pa se zdrzne, kajti Red odpre oči in ga strme pogledal. Nato pa se nasmehne in pravi: »Torej si jo vendar dobro izpeljal, sinko?«
»Mislite pristanek, ne?«
»Prav to mislim, seveda, kaj pa drugega? Tn reči moram, da je bila zame velika sreča, ker sem imel pilota v letalu.« Nato pa je umolknil in Jocka ostro pogledal.
»Ali mi nisi ti povedal pot v Taverton?«
»To že, ainpak vi niste bili tja namenjenil« mu zabrusi Jock.
Red pa se samo nasmehne.
»A, morda sem pa bil, a imel sem prej še neki opravek.«
»Ostuden opravek.«
»Red pa je skomignil z rameni. »Sinko, to je stvar okusa, zato se o tem ne bova pregovarjala, vsaj ne prej, dokler se ti nisem zahvalil, ker si moje ničvredno truplo rešil smrti.«
»Morda sem pa le bolj na svoje misli.««
»Naj si že mislil tako ali tako, svojo stvar si dobro opravil. Kdo te je pa naučil letalstva?«
»Učil me nihče ni, a oče me je jemal v letalo s seboj.«
V Redovih modrih očeh je sijalo resnično občudovanje, ko je strmel fanta.
»Tn vendar si znal poiskati pristajališče in se srečno spustiti na tla .« to veliko galejo!«
Jork ie nekoliko zardel in začel O drugih rečeh: »Kaj pa je s IIanleyem?«
(176) Za nekim vogalom sta zagledala osla, ki je stal ondi. »Tega bova vprašala za svet,< je dejas Jan in je vprašal: »Povej no, ti osliček moj, ušla sva in iščeva slona Samba!« Osel ju je bolje razumel ko ljudje. »Slon iz živalskega vrta je bil prejšnji teden s sultanovimi novimi konji tu na trgu.« — »Pa kje je zdaj?« sta vprašala dalje. »Sambo sam ni vedel, kam jo bo mahnil,« je dejal osel in stresel z glavo.
Ljubljanski veletrgovci pred sodiščem
Ljubljana, 5 decembra.
Danes dopoldne je bila na ljubljanskem okr. sodišču sodna obravnava pfoti veletrgovcem Andreju Šarabonu, Ivanu Jelačinu in Ivanu Gregorcu. Ovadila jih je predvsem trgovka Ana Svetina. Obravnavo je vodil sodnik okrajnega sodišča gosp. dr. Tominšek. Niti eden od obtožencev se ni udeležil osebno obravnave, pač pa je zastopal Šara-bona dr. Schrey, Jelačina dr. Vrtačnik in Gregorca dr. Vladimir Šuklje. Povabljene so bile tudi nekatere priče, ki so bile zaslišane. Sodnik je izjavil, da bo mogel vse dokazano gradivo le delno obravnavati, ker so ovadbe presplošne in v podrobnostih premalo precizirane ter da bo moral obravnavo preložiti.
Zaslišana je bila trgovka Ana Svetina, ki prodaja špecerijo na drobno. V obsežnih in skoraj izčrpnih izvajanjih je pripovedovala, kako je naroČila sama neposredno in pozneje posredno pri teh veletrgovcih količino riža, toda ti so jI odklonili, čeprav so imeli še znatne zaloge. Tudi so ccjno blagu zvišali. Trgovka Anica Rozman je pripovedovala kot priča, kako je Svetinovi posredovala za dobavo riža, toda pri tem posredovanju je prišlo do nesporazuma. Sodnik je ugotovil, da se priča ne spominja več do najmanjše podrobnosti, kakšno je bilo to posredovanje.
Zaslišana je bila dalje priča Ana Škufca, ki je prokuristka pri Jelačinu. Ta priča je potrdila, da je Jelačin res odklonil Svetinovi dobavo riža. in sicer zaradi tega, ker Svetinova že par let ni bila več v poslovnih stikih z Jelačinovo tvrdko. Zaloga, kolikor jo je Jelačinova tvrdka še imela, pa je morala biti prihranjena za stalne odjemalce. Poprej so imeli zalogo cenejšega riža, boljši riž pa je Jelačinova tvrdka imela v zalogi le za prodajo na drobno v svoji lastni trgovini in le za svoje stalne odjemalce. Svetinova je prejšnje čase, ko je jemala blago pri Jelačinu, tudi kritizirala, da je Jelačinovo blago slabo.
Špecerijski trgovec Anton Verbič je izpovedal, da je naročil pri veletrgovcu Gregorcu zalogo riža zase in za Svetinovo, da pa je Gregorc nadaljno dobavo odklonil z izgovorom, da je Verbič blago za svojo trgovino že dobil, da pa nadaline dobave ne more izpolniti, ker ima zalogo le še za svoje stalne odjemalce ter da ne more ustreči njegovi želji. Verbič je pojasnil, da ni stalno in vedno jemal riža pri Gregorcu.
Odvetnik dr. Vladimir Šuklje je nato predlagal nekaj nadaljnjih prič, sodnik dr. Tominšek pa je izjavil, da bo poklical izvedenca in zastopnike, ki bodo izdelali kalkulacijo glede cen rižu. kavi in kolonialnemu blagu. Sodišče bo potom moglo ugotoviti, v koliko gre za prikrivanje in
navijanje cen temu blagu. Vložene ovadbe pa so nekoliko presplošne, da bi moglo sodišče dobiti jasno sliko iz te ovadbe. Zato je razpravo odgodil.
Služkinja rešila svojemu gospodarju življenje
Mlada slovenska služkinja je s svojo neustra-šenostjo rešila življenje svojemu gospodarju upokojenemu generalu Vladislavu Krupeževiču in pa njegovi tašči. Roparji so ponoči vdrli v vilo z očividnim namenom, da bi pomorili prebivalce vile. Samo okoliščini, da je služkinja, čeprav so ji roparji zagrozil; s smrtjo, začela kričati, se je zahvaliti, da roparji niso mogli izvesti svojega načrta. 64-letni upokojeni general in njegova 80-let a tašča stanujeta sama z mlado služkinjo Frar iko Kovač v neki vili v Dobrilini ulici v Be'..iadu. V nofii na preteklo nedeljo okrog dveh 13 Fran-ciko zbudil ropot. Ko je odprla oči, je zagledala pred seboj dva maskirana moža, ki sta jo vprašala, kje je general. Francika je odgovorila, da spi v sobi. »Če ne boš čisto tiho, te bova umorila,« je zagrozil ropar in jo prijel, da bi jo zavlekel v klet. Kljub grožuji pa je Francika začela glasno kričati in se je obupno i>ostavila v bran. Oba roparja sta jo prijela in vlekla v klet, kjer sta Jo zaprla. V boju z roparjema je bila Francika hudo ranjena. Kričanje služkinje pa je zbudilo generala. Hotel je poklicati policijo, pa je bil telefonski vod prerezan. General, ki je že slišal korake roparjev v predsobi, je hitro odprl okno in glasno zaklical na pomoč. Orožnik, ki je šel slučajno po tej ulici, je slišal klice in hilel k vili. General mu je vrgel skozi okno hišni ključ, s katerim je odprl orožnik hišna vrata in hitel v vilo. Roparja, ki sta ga slišala prihajati, sta skočila skozi okno in zbežala čez dva metra visoki vrtni zid. V predsobi so našli zanko iz žice, s katero sta roparja očividno nameravala generala zadaviti v spanju.
Nemško gledališče se je preselilo iz Rige v Bidgošč
V zvezi s preseljevanjem Nemcev iz baltiških držav se ie preselilo tudi nemško gledališče iz Rige v Estonijo in bo v tej sezoni delovalo v nekdaj poljskem Bidgo.šču (sedaj Brom-berg). Začelo bo svoje predstave v teh dneh in sicer s Kleistovo dravo »Prinz v. Ilomburg«. Gledališče je sicer dramsko, more pa postaviti na oder tudi manjša operna dela. Kl jub preselitvi je vse osebje, v katerem je 15 igralcev in 10 igralk, ostalo skupaj in se je tako gledališče v celoti preselilo na novi oder. S seboj so odpeljali tudi vse oderske tehnične pripomočke in veliko garderobo, v Rigi je ostalo le nekaj dekoracij.
»To je tisti pilot, kajne? O, nič hudega. Moral sem ga pač še enkrat zvežati, je pa ves in cel.«
Red je umolknil in oči upiral v Jocka, ta je pa tudi molčal, kaj naj bi bil pa tudi povedal?
Nato pa se je Red zopet oglasil: »Kaj naj pa zdaj s teboj storim? Če te izpustim in te za tvoje delo dobro plačam, ali pojdeš domov in boš držal jezik za zobmi?«
»Ne, ga Jock nakratko zavrne.
Red se nasmehne in kar vidi se mu, da mu je žal.
»Saj sem vedel, da ne boš. A potem boš pa moral z menoj!«
»Kam?«
»Ne povem, a daleč ni, in ker si letalo tako lepo ohranil, bova tudi ta zadnji kos pota lahko preletela.« Nato je zopet malo pomislil: »Sam lahko uvidiš. da te ne smem pustiti tukaj na obali, ker bi izvohal sled za menoj in mi koga obesil na pete. Da bi te zvezal, pa tudi ni neobhodno potrebno, samo če mi aaš besedo, da ne boš skušal pobegniti.«
Jocku se je čelo zmračilo. Ni vedel kaj naj odgovori. Res je bil Red tat, vendar je hotel z njim dostojno ravnati. Če po mu da besedo, io bo moral tudi držati. A če Red še spozna, aa nima več draguljev, kaj bo potem?
Za hip ga je prešinila misel, da bi jo lepo ucvrl, a že je Red uganil njegov namen in ga pograbil za roko.
»Ne, to kar pusti,« mu je rekel mirno. »Lahko mi besedo daš ali pa tudi ne, ostal boš pri menil«
5. Jock da besedo.
Jock je napenjal možgane, kaj naj sfori.
. a ga jc misel, da bi se dal zvezati in prenašati kakor ko.štrun, pa bi zraven še videti ne mo-eel. kom ffn vlrro nn nhltiihi Hn pr» hn n5*»l bo pa še slabše, kajti Red bo prej ali slej dra-
gulje pogrešil. Zato je sklenil, da se bo pogajal.
»Obljubim vam. da ne bom ušel, dokler ne pridemo tja, kamor ste namenjeni. Vam to zadostuje?«
»Popolnoma,« odvrne Red in se precej zlobno zasmeje. »Ko bova namreč tam, ne bo nobene prilike več. da bi jo pobrisal, sinko moj. Da ne pozabi: Kako pa ti je ime?«
»Jock Freeland.«
»Ali si kaj v sorodu s kapitanom Rolandom Freelandom?«
»Moj oče je. Ali ga morda poznate?«
»Nekoč sva se srečala. Dober človek. Ali je še živ?«
»Da, zdaj ima službo v Perziji.«
»In ti hodiš v šolo v Angliji?«
»Da.«
Red prikima. »Jaz ti svojega imena ne boi pravil, lahko pa me kličeš za Reda, ako hočeš A zdaj bova morala odriniti.«
Pogledal je nn bencinsko merilo in stisnil ustnice. »Prav toliko, da bo zadostoval do tja. če se ne motim.«	v
»Saj ne boste mogli vozitil«
»Če ne bom mogel, boš pa zopet ti, vendar mislim, da bom delu kos.< »Kako neki — s tolikšno luknjo v stegnu!« »Soj si mi jo kar dobro zakrpal. Ako bi ime! še malo pijače, se ne bi ustrašil nobenega napora.«
»V shrambi je škatla, morda bo tam kaj.«
Res je v škatli bilo nekaj prigrizkov in grel na steklenica, skoraj polna vroče kave. Red si ie slastno ugasil najhujšo žejo in pojedel nekaj prigrizkov, pn so se mu lica zojjet pobarvala. Tudi Jock se jc podprl.
»Jock, bodi tako dober in mesto mene poženi propeler.«
Jock je splezal ven in mu ustregel. Ko se je vrnil, je Red pognal in veliki stroj je zdrknil po
nocln r«. U:« ;.. 1.:I	n ,	■
v "'P J° "" ze * 'funu iu i\eu ga je obrnu proti odprtemu morju.
pa mi
«
T	V \
DI Si) tale ZNAK NA KONCU VSAKE ŽARNICE 3AMČI ZA KVALITETO
Seibt - super - radio
za razvajenega poslušalca. 6 cevni, 1 okrožij, S valovne dolžine, po 8300 din. modeli 1940. — Zastopstvo: Ludvik Ilerštft, Ljubljana, Rimska cesta St. 13.
»»»1 A.»l
Jiuighani
URE
Z ZNAMKO ZVEZDE
Wfat
/hlctovnvx4wm
IDobijo It vvJth boljSih trgovinah i urami
Mali oglasi
▼ malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl •Klasi t din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši enesek tu oiaM oelas 15 din. • Malt •rlasl se plačujejo takoj pri naročilu. • Prt oirlaslb reklamnega tnačaja se računa enokolonska, S mm visoka Detltna vrstica po 1 din. - Za pismene odgovore dede aallb oglasov treba priložiti znamko.
Šofer
trgovsko naobražen, vešč pisarniškega posla išče zaposlitve v boljših krogih. KrempuS Ivan, Rečica 44, Laško.	(a
Absolventinja
trgov, akademije, z znanjem Bloven. in nemške stenografije, strojepisja itd., iščo službo v pisarni. Sprejme tudi Blužbo blagajničarke. Ponudbo v upravo »Slovenca« Maribor pod »Maribor 1611«.
Trgovski pomočnik
vojaščino prost, išče na-meščenje v trgovini alt mesto skladiščnika. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18818.	(a

Sporočamo, da je snoči nenadoma odšel k Bogu po plačilo prečastiti gospod
Jožef Rogelj
župnik na Dobravi pri Kropi
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 7. decembra ob pol desetih dopoldne na Dobravi pri Kropi.
Vsem gg. duhovnikom priporočam rajnega gospoda župnika v molitev.
Radovljica, dne 5. decembra 1939. Jakob F a tur, dekan.
Dotrpela je v visoki starosti 89 let naša ljuba mama,
gospa
Franja Kališ
vdova po m a g i str a t nem ravnatelju
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 6. decembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gradišče št. 11, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 5. decembra 1939.
M. Imakulata Kališ, Šircelj Dana roj. Kališ, hčerki; Šircelj Karol, inšpektor dirckcije drž. železnic, zet.
murna
Lovski paznik
za poljsko lovišče, mlad, vojaščine prost — dobi službo pri Upravi Julio Meinl, Apače.	(b
Delavke
izurjene v kartonažni stroki, ln vajenca sprejme »Sofra«, Gregorčičeva ul. 24, Maribor.	(b
Štirje
Služkinja
srednjih let, poštena, ki zna vsa gospodinjska dela, se sprejme k majhni družini v mestu na deželi. — Vešča naj bo po možnosti tudi nekaj šivanja.. Nastop 1. januarja 1!)40. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena 55« št. 18.784.	(b
noman^
K®
mo
Bukovo gorivo
drva in klade, sveža ln suha, kupujem vsako količino. Ponudbe na Ex-porter I. Meštrovič, Zagreb, Jelačičev trg 15.
orali
lepega vinogradnega po-Bostva, vse v najboljšem stanju, z vsem živim ln mrtvim inventarjem, vila, vlničarija, 3 km od Ptuja — naprodaj. Vprašati: Koražinec. Maribor, Pra-protnikova 8.	(p)
Vnajem
ODDAJO:
Dve sobi
pripravni za obrtnika, ob banovinski cesti, z električno lučjo, oddam v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.950. č
Klimatično letovišče
700 ml Iščemo najemnika ali gostllničarko na račun za gostilno in pen-zljo v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. 10 novo urejenih tujskih sob, kopalnica s stalno toplo vodo, električna luč in kurjava. Prevzem takoj. Potrebna kavcija 10.000 din. Ponudbe na »Upravo Joslpdol«, pošta Ribnica na Poh. Telefon : Ribnica na Poh. št. 1.	<n
Zaslužek
Postranski zaslužek
nudimo moškim in ženskam lz vseh krajev pri ljudskem zavarovanju. -Za krajevne zastopnike sprejemamo samo seri-ozne ljudi. Ponudbe pošljite zavarovalnici »Drava« v Mariboru.	(b
Stanovanja
ODDAJO:
Stanovanje
obstoječe lz dveh sob tn pritiklln, se takoj odda. Poljanski nasip 10. Polzve se pri hišnici od 12 do 2.	(č
Poizvedbe
100 din nagrade
dobi najditelj črne palice s srebrnim ročajem, ki je bila izgubljena pretekli mesec na eni ljubljanskih ulic. Na srebrnem ročaju je graviran napis I. K., prostovoljno gasilsko društvo v Trbovljah. Najditelj naj izroči palico v upravi »Slovenca«. (e
%//// llllftPV
Srečni ste šele če Vaš dom
krasi PFAFF šivalni stroj«
Vsled nizkih mesečnih obrokov; vsakomur nakup omogočen,
Veletrgovina
IGN. VOK
Ljubljana, Taviarieva ul. 7.
Damske volnene obleke
zimske jutranje halje, pidžame spalne srajce in drugo zimsko perilo nudi najceneje
F. I. Gorižar. Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Odrezke
po eni strani kosmatega trlkoja, tudi rabljeno čisto triko perilo, kupujemo po najvišji dnevni ceni v pošiljkah od 5 kg naprej. Vzorce in ponudbe na: Remec & Co., Kamnik. t « t t ' V • IL ' K"" « "V » '
•n
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljnbljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postreiba brezhibna
GumbnUe, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino 'n hitro izvrši
Matek & Mikel
Ljubljana, Frantifkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
gospod
Po mukapolnem trpljenju me je nenadoma zapustil moj srčno ljubljeni soprog,
Anton Vogel
privatni uradnik v pokoju in poročnik v rezervi, odlikovan z redom Jugoslovanske
krone V. stopnje
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 7. decembra 1039 ob pol 4 popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče s Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1939.
Globoko žalujoča soproga Ela
Obvestilo!
Pri listi izžrebanih številk efektne loterije v Petrovčah, ki je bila objavljena v »Slovencu« dne 30. novembra, je bilo po krivdi tiskarskega škrata objavljenih nekaj nepravilnih številk, in sicer:
št. 15256 se mora pravilno glasiti 14258 II. 8041 se mora pravilno glasiti II. 8044 II. 17724 se mora pravilno glasiti II. 17727 II. 7905 se mora pravilno glasiti II. 7904 II. 6734 se mora pravilno glasiti II. 7634 1617 se mora pravilno glasiti 1611 13761 se mora pravilno glasiti 13764 H. 7501 se mora pravilno glisiti II. 5701 Nadalje so bile izpuščene sledeče številke: II. 17569, II. 2746, II. 16963.
+
Do trpel je po dolgi in težki bolezni naš dobri soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod
Alojz Rizzoli
blagajnik KID v pokoju
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 6. decembra ob 3 popoldne, na pokopališče na Koroško Belo.
Javornik, Linz a/D., Jesenice, Karlovae, Chicago, dne 5. decembra 1939.
Žalujoča družina in sorodniki.
Za vedno nas je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili gvete vere, v 63. letu starosti, zapustil in se preselil v večnost nas ljubljeni oče, stari oče, stric, tast, gospod
Franjo Cvetko
bivši šolski nadzornik in šolski upravitelj v p., odlikovan z redom sv. Save 5. stop.
Na poslednji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 7. decembra 1939 ob 15.80 iz mrtvašnice pobreškega pokopališča.
Vsi njegovi, ki nam je bil pokojni blag in dober, ga bomo ohranili v najlepšem
spominu.
Maribor, Dolnja Lendava, Vuzenica, Črešnjevec, dne 5. decembra 1989
Globoko ialujoče rodbine Cvetkove in sorodstvo
7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
jI LJUBLJANA
I
Na zamudit« t Oglejte si prekraini, pretresljivi in vsebinsko globoki film. Herojska borba zdravnika znaqstvenika, ki je odkril bacil tuberkuloze in rešil s tem človtštvo največje morilke I V gl. vlogah Emil Jannlngi, titan nemSkega filma. Ob 16., Itt., 21'15 tiri. KINO UNION ML tt-*1
Dr. Robert Koch
I
Videli smo Htm o jetiki
Gotovo ni resnega in pametnega Ljubljančana, ki v teh dneh ne bi že videl iilma »Robert Koch«. Dr. Robert Koch ie bil neznan in skromen podeželski zdravnik, ki je človeštvu dal v roke prvo in najučinkovitejše orožje v borbi proti najnevarnejši bolezni, ietiki. Boj pa je dokončan samo na pol. Človekov razum se vztrajno in uspešno bori za daljše bojno sredstvo v tej veliki bitki za ljudsko zdravje, bori se za uspešno zdravilo zoper to bolezen Dr. Koch je odkril povzročitelja bolezni, pokazal je s prstom na bolezen in jo imenoval s pravim imenom. Bodoče generacije čaka druga naloga: dobiti protistrup, ki naj uniči bacile jetike,
Dr. Koch je živel na deželi in dokazal, da je tudi dežela sposobna razgibati človekov razum k ustvarjalnim naporom. Dr. Koch je gledal bedo kmeta, delavca, v6eh drobnih podeželskih ljudi, ki so brez pomoči umirali, zaradi jetikel Koliko ima naslednikov ta dobri zdravnik?
Žal z jetiko ni tako kot je e kolero, s tifusom, šarlahom in podobnimi nalezljivimi boleznimi. Kolera danes ni nevarna, tudi tifus ne. Zmaga človekovega razuma nad temi morilci našega rodu je popolna Pri jetiki zmaga še ni izvoijevana. Brezmejni napori pri zdravljenju jetike. Zdravljenje zahteva mnogo denarnih sredstev, dobro organizacijo zdravstvene službe, mnogo idealizma in potrpljenja, mnogo žrtvovanja, mnogo ljubezni do bolnega sočloveka in njegove družine. Poznamo 6>ovražnika, znane so nam njegove lastnosti in nje-ovi pogubni nameni — ne moremo mu pa zlahka lizu. V stotinah in stotinah še vedno umirajo od te bolezni naši najboljši otroci, sinovi Slovenije in slovenskega naroda. Strašne so številkel Sovražnik je osvojil tudi našo ljubko vas, samotna naselja, brutalno razsaja po mestih in trgih, noč in dan ogroža ves narod. Ali se te nevarnosti zavedamo?
Pokazali smo dejavno ljubezen do ljudstva, do srca nam ie šlo njegovo trpljenje. Ustvarili smo solidno in vsenarodno protijetično organizacijo: Protituberkulozno zvezo, Protituberkulozne lige in dispanzerje, utrjujemo ljudsko zdravstveno kulturo. Do 700.000 Slovencev smo zajeli v varno zavetišče našega protijetičnega skrbstva.
Veliko je storjenega, toda še vedno mnogo, mnogo premalo. Posebno naša vas kliče na pomoč! Pri izviru našega narodnega potencijala so že velike motnjel
Resne so vaše misli, ki na filmskem platnu občudujete nadčloveško borbo enega človeka s tuberkulozo. V vaša 6rca se naseljuje nova vera v človeški rod, kajti spoznavate, da razum zmaguje. Film »Robert Koch«, ki ga sedaj kaže kino »Union«, pravilno pod moralnim pokroviteljstvom slovenskega protijetičnega skrbstva, mora ven na deželo, da ga občudujejo vsi naši kraji in ljudje, da dobe novo vero v končno zmago naših prizadevanj nad zlobnim početjem jetike.
Z novo vero pa mora oživeti smisel za naloge naših Protituberkuloznih lig in smisel za gmotno in moralno pomoč naši najplemenitejši ljudski organizaciji: »Protituberkulozni zvezi«.
Film »Robert Koch« je sredi vojnih grozot eimbol naše volje k življenju in — zmagi: za rešitev človeka pred smrtjo.
Pojdite ta film gledat, da pokažete svoj interes za potrebe ljudskega zdravja — in da 6e učite vztrajnosti pri delu za narod,
8. decembra f. I. AKADEMIJA
F0 in DK Moste
ob 8 zvečer v Ljudskem domu Vljudno vabi odbor.
1 Članom SKAS1 Odbor vabi vse gg. člane, d'a skupno z dijaštvom praznujejo praznik Brezmadežnega spočetja. Bolj kakor kdaj koli je sedaj potrebno, da se najdemo, ko začutimo, kako je prijetno, če bratje prebivajo skupaj. Najbolj primerna prilika za to je skupno cerkveno in izven-cerkveno praznovanje 8. decembra. Ljubljanske člane opozarjamo na že razposlana j>osebna vabila, zunanji člani pa naj se glede sporeda informirajo osebno, odnosno po časopisju. Odbor.
1 Umetniška razstava kluba »Lada« je odprta vsak dan od 9 dopoldne do 6. zvečer. Vabimo občinstvo k obilnemu obisku.
1 Na izseljenski akademiji v nedeljo 10. decembra ob 10.30 dopoldne v frančiškanski dvorani, na kateri bo sodelovala mladina raznih ljubljanskih šol z izbranim sporedom, bo kot v zaključek izseljenskega tedna imel slavnostni govor g. ban dr. Marko Natlačen in s tem dal mladini priznanje in pobudo za nadaljnje delo, posvečeno našim izseljencem. Upamo, da se bo tudi občinstvo odzvalo klicu mladine in s številnim obiskom
pokazalo svoje razumevanje za ta veliki slovenski problem. Vstopnina od 2 do 10 din. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Družbe sv. Rafaela, Tyrševa cesta 31-1.
1: Pogreb blagopokojne Slavke Burnik, upra-viteljice pomožne šole iz Maribora, bo v Ljubljani v sredo 6. decembra ob pol 4 pri Sv. Križu na pokopališče.
1 Kostnica vojnih žrtev na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani bo z velikimi slovesnostmi blagoslovljena v nedeljo ob pol 12. Veličastno grobnico bo blagoslovil prevzvišeni g. knezoškof dr. Gre-gorij Rožman, molitve bodo pa opravili duhovniki vseh veroizpovedi, ki 60 jim pripadale žrtve, da bodo za žrtve molili poleg rimsko katoliške duhovščine tudi svečeniki pravoslavne, evangelske in muslimanske vere, a iz Zagreba pride tudi vojaški rabin. K slovesnosti so povabljeni minister pravde dr. Laza Markovič in njegov prednik minister n. r. dr. Viktor Ružič, ki ima velike zasluge za rešitev tega tako dolgotrajnega pietetnega vprašanja. Seveda sta povabljena tudi minister vojske in mornarice general Milan Nedič in minister za zgradbe dr. Miha Krek. 2e zgodovina sama pa zahteva, da je k počastitvi žrtev svetovne vojne povabljen tudi predstavnik jugoslovanske ideje v svetovni vojni, predsednik senata dr Anton Korošec. Gotovo 6e pa te pomembne pietetne slav-nosti udeleže vsi domači dostojanstveniki in predstavniki vseh tukajšnjih oblasti, kakor smatrajo udeležbo za svojo dolžnost, vsa narodno obrambna, kulturna, telesno vzgojna, dobrodelna in humanitarna društva, zlasti pa vsi rezervni in upokojeni častniki in vsi bojevniki iz svetovne vojne, da skupno 6 predstavniki naše današnje hrabre vojske izkažejo čast žrtvam svetovne vojne, ki 6e je iz nje porodila tudi naša kraljevina Jugoslavija. Svečanost bodo poveličale vojaška godba in fanfare, petje Hubadove župe, častna četa, govori dostojanstvenikov in molitve neštetih svojcev v kostnici in ob njej pokopanih. Blagoslovitev resnobno veličastne kamnite grobnice bo v nedeljo pred poldnevom brez dvoma zbrala velike množice na pokopališču pri Sv. Križu, saj pridejo bojevniki z vseh strani Slovenije. Ljubljana bo pa spet pokazala, kako globoko vse prebivalstvo spoštuje spomin V6eh onih, ki so morali dati življenje za domovino.
1 Delavska dobrodelna prireditev. Danes ob 5 popoldne priredijo ljubljanski stavbiuci, včla-
Zgodba o ponarejeni oporoki
Maribor, 5. decembra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bila danes razprava zaradi zelo zamotane zgodbe o ponarejeni oporoki. Zaradi ponarejanja listine se je morala zagovarjali 26 letna posestnica Neža Kozel od Sv. Miklavža na Dravskem polju.
Zgodba o krivdi Neže Kozeljeve je zanimiva. 8. junija lani je v Bohovi pri Hočah umrla posestnica Jerica Sagadin, ki je zapustila 17.613 din. Kot glavni dedič je nastopal oče jx>kojnice. Pri 'zapuščinski razpravi pa se je kar na lepem pojavila prijateljica pokojne pocestnice Neža Kozel in predložila oporoko, katero naj bi bila napisala pokojnica in po kateri ji ta zapušča znesek 13.000 dinarjev. Pokojničin oče oporoke ni hotel priznati in zato je Neža nastopila sodno pot, ki naj bi ji dala, kar ji je po oporoki šlo. Ta sodna jx>t pa je za Nežo j)ostala usodna. Sodišče je dalo oporoko pregledati izvedencem-grafologom, ki pa so ugotovili čudne reči. Ugotovili so, da se je listina najprej glasila na 3000 din, potem pa je nekdo številke popravljal tako. da se je znesek naenkrat glasil na 13.000 din. Ker je bil znesek izpisan tudi z besedami, je med zloge tri in tisoč nekdo zelo nespretno vstavil še zlog »enajst«, da je tako dobil trinajsttisoč. S tako popravljeno oporoko je Neža nastopila kot glavna dedinja in z njo tudi pred sodiščem hotela doseči svojo »pravico«. Zaradi teh ugotovitev izvedencev se je Neža sedaj znašla pred kazensko razpravo, v kateri je bila od sodnikov obsojena na 3 mesece in 15 dni strogega zapora, na 600 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti še na 10 dni zapora in na izgubo časti za 2 leti, vse nejx>gojno._
Perilo - nogavice
pri »LAMA", Jurčičeva ul.4 (prost ogled)
m Smrt odličnega šolnika Za posledicami kapi je včeraj popoldne umrl v mariborski splošni bolnišnici po kratki bolezni v starosti 63 let bivši šolski nadzornik v Murski Soboti in upokojeni šolski upravitelj g. Franjo Cvetko. Pokojnik je služboval od leta 1926 kot upravitelj osnovne šole v Krčevini pri Ma-
njeni v Zvezi združenih delavcev, v veliki dvorani Delavske zbornice miklavževanje z obdaritvijo brezposelnih sezonskih delavcev. Ker je to miklavževanje tudi nekaka društvena prireditev, vabimo vse članstvo, da se s svojimi družinami miklavžovanja v čim večjem številu udeleži. — Vstopnine ni.
1 Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov - sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu cestnih del na drž. cesti št. 2 pri Kranju, ki jih opravljajo podjetja inž. Jos. Dedek, »Slograd« in Ivan Bricelj. Ogled 1)0 v četrtek 7. i. m. popoldne. Potuje se z vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 11.48, do Zab-nice. Povratek z vlakom, ki odhaja s postaje Naklo ob 18.20. Pešhoje ca. 10 km. Člani SPD z izkaznico imajo polovično vožnjo, objavo bo imelo vodstvo ekskurzijo.
1 Brezplačno fotografiranje s Micky Roonoy-jem v kinu Sloga. Svojim ljubim gostom bo uprava kina Sloge poklonila prav lepega »Miklavža«. V s|K)inin na najnovejši film mladega in po vsem svetu popularnega filmskega zvezdnika Micky Ro-oneya, ki ga ima ljubljansko občinstvo še v živem spominu iz nepozabnih »Brezdomcev«, in v spominu na film »Hardy na divjem zapadli«, ki se od danes naprej predvaja v kinu Slogi, bodo obiskovalci tega veselega in res zabavnega filma brezplačno fotografirani v družbi s samim Mirkey Rooneyem. Vsak toliki in toliki kupec vstopnice za film »Hardy na divjem zapadu« bo dobil pri blagajni kina Sloge oštevilčeno kuponsko nakaznico za brezplačno fotografiranje. — Fotografije bo izdelovalo ljubljansko foto-podjetje Holinsky na Aleksandrovi cesti. Vsak, ki prejme torej pri blagajni nakaznico za fotografiranje, ima pravico, da se sam ali kdo njegovih otrok, znancev ali prijateljev brezplačno fotografira pri g. Holinskem, in to v družbi z Micky Rooneyjem, ki je ves čas predvajanja filma »Hardy na divjem zapadu« v Ljubljani in čaka pri tvrdki Ilolinsky na svoje prijatelje, ki se hočejo z njim v družbi 6likati. Slike bo foto-podjetje Holinsky izdelalo še isti dan in jih bodo lastniki dobili drugi dan brezplačno pri upravi kina Sloge. Hitite torej, oglejte si film »Hardy na divjem zapadu« v kinu Slogi, da boste čim prej deležni brezplačnega fotografiranja z Mickey Rooneyjem.
riboru. Bil je odličen šolnik ter povsod priljubljen zaradi svojega vedrega humorja in dobrosrčnosti. Leta 1937 je šel v zasluženi pokoj, ki ga pa na žalost ni dolgo užival. Bil je tud-! vnet odbornik okrajne organizacije Rdečega križa ter član raznih drugih humanitarnih društev. V pokojniku izgubljajo odvetnika dr. Branko Cvetko v Mariboru, dr. Tone Cvetko v Dolnji Lendavi ter Drago Cvetko, ki je nastavljen kot profesor na konservatoriju v Ljubljani, svojega očeta. Bodi mu žemljica lahkal Žalujočim naše globoko so-žaljel
m Mohorjeve knjige so došle. Naročniki iz stolne župnije naj jih dvignejo v župnijski pisarni med uradnimi urami. Istočasno se vabijo, da obnovijo naročnino za-prihodnje leto. Za 20 dinarjev bodo dobili lep.koledar in tri povesti
m Kongregacija za-gospe ima jutri popoldne ob štirih svoj sestanek.
m Zasebni nameščenci in trgovski sotrudniki kažejo zadnji čas mnogo zanimanja za svoja stanovska vprašanja. O vseh teh vprašanjih bodo predavatelji iz Ljubljane predavali na sestanku podružnice Društva združenih trgovskih in zasebnih nameščencev, ki bo v torek, 12. t. m., ob 8 zvečer v mali dvnrani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Na ta sestanek že sedaj opozarjamo vse člane podružnice in tiste mariborske nameščence in trgovske sotrudni-ke, ki sicer še niso člani, pa se za delo tega društva in za vprašanja, ki se bodo obravnavala, zanimajo.
m Dijaki-kongreganisti vabijo starešine in vse, ki se zanimajo za njih delo, na svečano proslavo praznika Brezmadežne. V četrtek, na predvečer, bo ob 6 v cerkvi sv. Alojzija večerna pobožnost, na praznik bo v isti cerkvi zjutraj ob pol 7 sv. maša s skupmim obhajilom, ob 10 pa bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 zborovanje vseh mariborskih dijaških kongre-gacij. Popoldne ob 5 bo v isti dvorani akademija, h kateri je vabljeno vse mariborsko katoliško občinstvo.
m Članice Dekliškega krožka Maribor L imajo danes ob 7 zvečer na Aleksandrovi cesti 6 predavanje s skioptičnimi slikami, združeno e miklavževa-njetn. Pridite!
m Krznarstvo P. S e m k o, Tyrseva nliea 7, Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m Iz poštno-upravne službe. Včeraj je nastopil svoje novo službeno mesto upravnika pošte Maribor II (kolodvorska pošta) višji poštni kontrolor Martin Šetinc. Novi upravnik kolodvorske pošte je znan strokovnjak, veliko piše v poštne strokovne časopise ter je tudi predsednik kluba poštarjev JRZ v Mariboru. — Dosedanji višji kontrolor pošte Maribor 1 Ciril Novak je imenovan za upravnika pošte v Celju.
m Kavarne so podražile. V mariborskih kavarnah so se podražile nekatere stvari, tako črna in bela kava, čaj in ostalo, kar je v zvez: s kolonialnim blagem, za 50 par. Črna kava velja sedaj 4, bela pa 5 dinarjev.
m Tujski promet v novembru. Pretekli mesec je prenočilo v mariborskih hotelih in prenočiščih 1408 tujcev, ki so imeli skupaj 3168 prenočnin. Med njimi je bilo 1058 Jugoslovanov s 2404 prenočninami, 269 Nemcev s 603 prenočninami, 25 Čenov, 24 Italijanov itd. Število obiskovalcev iz Nemčije pada od meseca do meseca.
m Bridka usoda zasebnega nameščenca, Pri neki
mariborski špedicijski tvrdki, katere lastnik je inozemski državljan, je bil zaposlen skozi dolgih 18 let uradnik Slovenec. Pred časom je nekaj zbolel, ko se je pa vrnil v službo, mu je lastnik izjavil, da ga ne potrebuje več, ker da nima dela. Mlajše moči so ostale v službi, star nameščenec, oče dveh otrok, pa je moral na cesto.
m Obrtno gibanje. Novembra meseca je mestno poglavarstvo izdalo šest novih obrtnih pravic. Med temi je tudi koncesija za avtobusno progo Maribor— Hoče—Reka—vrh Pohorja, ki jo je dobil Avtobusni premet MP. Črtanih je bilo v novembru 12 starih obrti, med njimi nekatere, ki so bile včasih v Mariboru zelo ugledne.
m Nenavaden doživlja) z blaznim človekom. Pred vrata vojašnice 45. pešpolka je prišel ponoči človek ter zahteval, da ga stražnik pelje k dežurnemu oficirju. Delal je važen obraz ter so mu željo izpolnili. Ko pa je prišel pred službujočega častnika, je dvignil roke ter začel na ves glas prepevati slovenske, srb-
ske, nemške In Italijanske pesmi, V vojašnici so bili razburjeni, ker niso vedeli, kaj je s človekom. Vtaknili so ga v zapor ter poklicali policijo. Ugotovilo se je, da je mož zblaznel.
ra Nevarnega kolesarskega tatu so prijeli. Orožn:-ški kaplar Mirdinja z orožniške postaje Radvanje je izsledil drznega tata koles v osebi 25 letnega zidarskega pomočnika Franca Topalovca od Sv. Barbare v Halozah, ki je v teku zadnjega meseca pokradel osem koles. Vsa ta kolesa so orožniki vrnili lastnikom. Verjetno je, da ima Topalovec še več tatvin koles na vesti
m Lovec brez desne roke obstrelil tri osebe. 26 letni invalid Josip Brglez, ki je brez desne roke, ■ Teznega, je prišel v neko gositilno v Dobravi in tam delj časa popival. V gottilno je prinesel tudi lovsko puško, ki jo je skril pod suknjo. V gostilni je bilo precej gostov, katere je izzival. Ko je bil že nekoliko vinjen, je šel iz g06ti'ne. v tistem trenutku pa je prišel je po cesti delavec Anton Pak iz Sp. Dobrave v družbi svojega tovariša. Brglez je brez povoda oddal na Paka iz lovske puške tri strele in ga nevarno ranil. Medtem je iz gostilne prišla gruča ljudi, na katero je Brlez odprl pravcati ogenj. Ranil je brezposelnega delavca Maksa Špraša in delavca Ivana Pšeničnika, Brglez sam ni mogel hitro polniti puške, pa mu je zato pri tem delu pomagal njegov tovariš Franc Lu-kič. Vse tri ranjence so spravili v bolnišnico, divjega strelca in njegovega pomagača pa so orožrtfki še v teku noči izsledili in oba oddali sodišču. Oba se zagovarjata s pijanostjo.
Gledališče
Sreda, 6. dec., ob 20: Zaprto. — Četrtek, 7. dec., ob 20: »Prodana nevesta«. — Petek, 8. dec., ob 15: »Celjski grofje«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20: »Lepa Vida«.
Celjske novice
c Praznik Brezmadežne v Celju. V četrtek oi 2 popoldne dalje bo v župni cerkvi sv. Danijela spo-vedovanje mladine. Na praznik, v petek, 8. t. m., ob 6 zjutraj v Marijini cerkvi sv. maša in skupno sveto obhajilo mladine. Med sv. mašo bo pel zbor Celjskega zvona. Popoldne ob 4 bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice prireditev dijaške Marijine kongregacije s svečano proslavo Brezmadežne. Nastopi dijaški tam-buraški zbor, o Mariji — kraljici miru govori kon-greganist-osmošolec. Nato uprizore dijaki s sodelovanjem Dekliške kongregacije svetopisemski misterij »Vrata«. Celjska mladina, stopi na ta praznik na plani c Poročila sta se v Zagrebu g. Turk Bogomir, sodni pristav v Celju, in gdč. Barle Marica, uradnica iz Štor. Poročil ju je nevestin stric g. kanonik Janko Barle. Mladima novoporočencema iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 v Domu svoj običajni sestanek. Pred sestankom je ob pol 7 tud: tam redna telovadba. Vabljene!
c Miklavževo v Celju. Včeraj je bilo na celjskih ulicah precej živahno. Aranžerji so uporabili vse svoje zmožnosti in okrasili trgovinske izložbe kar naj-okusneje, da bi privabili dobre mamice po lepa Miklavževa darila. Otroci so prodajali na ulicah šibe in tako sami zaslužili za Miklavža nekaj dinarčkov. Popoldne ob pol 6 je priredila Gledališka družina v veliki dvorani Ljudske posojilnice Miklavžev večer s prav lepim sporedom. Najprej so uprizorili prizor s petjem in godbo »God nebeškega strica«, nato pa je bilo obdarovanje. Dvorana je bila polna otrok in starejših, ki so nestrpno čakali, da jih je sv. Miklavž oklical na oder. Celjski gasilci so vozili Miklavža ar po ulicah in obiskovali otroke po domovih. Zvečer je priredil Družabni klub v Narodnem domu za Miklavža čajanko. Tudi tu je prišel sv. Miklavž 6 številnimi darovi V Salezijanskem mladinskem domu so snoči uprizorili dr. Gržinčiičevo spevoigro »Miklavž prihaja« s spremljevanjem orkestra. Ob tej priliki je Miklavž lepo obdaril otroke delavskih okrožij. Marsikatero srce se je razveselilo toplih nogavic in obleke, ki jih očka ali mamica ne bi mogla kupiti. Miklavžev večer so priredila tudi druga društva, tako da je bilo letošnje Miklavževanje v Celju prav živahno.
c V kapucinski cerkvi opravljajo osemdnevnico na čast Brezmadežni vsak dan z jutranjim slovesnim opravilom, popoldan ob po! 6 pa so litanije Matere božje. Osemdnevnico obiskuje številno občinstvo.
c Marijina kongregacija v Petrovčah pri Celju priredi na praznik Brezmadežne ob 3 popoldne v Jelovšknvi dvorani marijansko akademijo.
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, obvešča svoje članstvo, da prejme v najkrajšem času predpisani obrazec, ki ga bo treba izpolniti za spominsko kolajno. Obrazcu bodo priložena tudi navodila. Zaradi tega naj člani mirno čakajo ter se ne razburjajo. Eventualna pojasnila naj člani predvsem iščejo pri svoji krajevni organizaciji
c Loterija v Petrovčah je povzročila med srečnimi izžrebanci nemalo veselja, mnogo pa tudi razočaranja, ker lastniki srečk ne pazijo, ali nosi njihova srečka pred zaporedno številko rimsko II, kar je bilo v objavi posebej označeno.. Glavni dobitek — motorno kolo »Viktoria« v vrednosti 8.000 din — je zadela srečka nekega kmečkega fanta iz Slovenskih Konjic. V domači občini Petrovče sta ostala le dva glavna dobitka. Lastniki srečk se opozarjajo, da pregledajo objavljene številke in se javijo loterijskemu odboru zaradi dviga dobitkov. Prizadeti lahko pošljejo prijave kar pismeno na Zadrugo Slomškov dom v Petrovčah.
Litija
Na prireditev gluhonemih 10. t. m. v Predil-nišltem domu j>osebno opozarjamo Litijčane. Da ima peščica gluhonemih pogum pokazati tudi na odru svoje zmožnosti, to ni vsakdanje. Ker so imeli povsod drugod velik odziv, izkažimo jim tudi mi svoje razumevanje in sočustvovanje za njih usodo. Segajte po vstopnicah, ne bo niko-mu žal.
Vrhnika
Ponovno opozarjamo na prireditev gluhonemih, ki bo 8. decembra v Sokolskem domu. Bo to predstava, na kateri bodo Vrhničani dobili vs|j bežno spoznavanje življenja teh nesrečnikov, ki zaslužijo vso podporo in priznanje za svoje delovanje. Saj si je peščica ljudi nadela nalogo, da nazorno dokaže nujnost rešilve socialnega problema, t. j. omogočiti tudi gluhonemi mladini vsaj temeljno vzgojo v za to določenih zavodih. Uva-žujte to ln segajte po vstopnicah I
Velenje
Fantovski odsek in dekliški krožek v Šmartnem pri Velenju priredita v proslavo Marijinega praznika 8. decembra ob 3 popoldne v društvenem domu akademijo. Na sporedu so deklaniacije, petje, govor, igra v 3 dej.: Po trnju do cvetja, proste simbolične in skupinske vaje. Vsi prijatelji katoliške mladine prisrčno vabljeni!
Ob obletnici sankcij proti Italiji je italijanski podkralj v Adidis Abebi odprl prvi velesejem v Abesiniji. Slika kaže prizor ob začetku velesejma
| N O V C ARU SO ODKRIT .OU.S^PPB.uoo I
KULTURNI OBZORNIK
Pečjakov! zgodovinski učbeniki
Ravnokar je izšel še 3. del Pečjakovih knjig Zgodovine za meščanske šole. Že lani sta izšla prva dva, in sicer Stari narodi in naši davni pradedje za 2. in Življenje Slovanov v srednjem veku za 3. razred. Za 4. razred je izdal ravnatelj Pečjak skupno z ravnateljem Bankartom Življenje Slovanov v novem veku. Vse tri knjige je založila in vzorno opremila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Priznati je treba, da prinašajo Pečjakove knjige marsikatere prav lepe novosti: predvsem je vsa snov sestavljena v zaokroženih poglavjih, ki so zopet razdeljeni v pregledne odstavke, kar je v veliko oporo spominu, metodična odlika, ki jo tolikokrat pogrešamo ravno v zgodovinskih knjigah, ki so potem za mladino neužitne in je ne morejo pritegniti; mnogo prispeva ravno k temu metodičnemu uspehu ludi pregledna razvrstitev tiska, debelih črk, razprtega in drobnega tiska s posebnim poudarkom važnih letnic. Druga odlika knjige je navezanost na citate iz pesnitev in oziri na znano literaturo, ki torej vse znanje enotno poveže v celoto in iz nje napravi šele duševni zaklad, kajti to površno in razblinjeno znanje, ki ga podaja v toliki meri današnja šola, ni zaklad, marveč v tolikih primerih bolj duševno breme. Nadaljnja odlika teh knjig je npsehna pozornost na delovne skupine: kmeta, obrtnika, trgovca, skratka vse tiste sile, ki resnično tvorijo napredovanje naroda, dokler bojne vihre tega napredovanja ne ustavijo ali celo uničijo. Mnogo je v knjigah res lastnega razmišljanja, ki učenca na- , vaja na razglabljanje o življenju in svetu. Ne po-
grešam niti tako imenovane sistematike, kajti podajajo jo v zadostni meri razpredelnice in karte. Pač pa me motijo v knjigi ukazi, kakor ponovi,'ali razgovori itd., kar bi lahko nadomestili z drugačnimi opozorili, ne da bi učna knjiga kaj izgubila na svoji strokovno-šolski vrednoti, pač pa bi se knjiga vsem še za kako stopnjo bolj prikupila, kajti lepi jezik jo dela že bolj leposlovno čitanko ko zgolj učno knjigo za zgodovino.
Pri tem pa se vprašamo, zakaj so te knjige odobrene le za meščansko šolo, zakaj ne tudi za druge sorodne šole, saj se pri gimnazijskih knjigah glasi odobrenje za razred gimnazij in sorodnih šol, ko gre popolnoma za enako snov in enako stare učence. Človek res ne razume, zakaj imamo pri nas tako malo smisla za narodno gospodarstvo, da izdajamo brez ozirov kar povprek enake knjige, namesto da bi sleherna naslednja knjiga uporabila vsa izboljšanja in pridobitve prejšnjih izdaj, tako v strokovnem kakor metodiškem oziru. In da je Pečjakovim knjigam v metodiškem oziru priznati prvenstvo, je pač nesporno. Kdor piše druge brez ozira na te, zida že postavljeno hišo v drugo, kdor pa izdaja take knjige, meče denar skozi okno, ako še s tem ne škoduje našemu šolstvu. Saj vendar ne bomo rekli, da te knjige niso za srednjo šolo, ker so sestavljene od praktičnih pedagogov in ne od akademskih teoretikov?' Naj-idealneje bi bilo, če bi se strokovna teorija in pedagoška praksa združili, kar bodi vsaj priporočilo za bodoče. Pečjakove knjige so pa tudi tako imeniten pripomoček v srednji kakor osnovni šoli.
Dr. P. S.
Božji vrelci
Naše glasilo za liturgično obnovo in apostolat Katoliške akcije stopa z advenlno številko že v V. letnik svojega obstoja in II. letnik samostojnosti. Kdor pozna težkoče, s katerimi se mora boriti vsako resno knjižno podjetje malega naroda v sodobnih razmerah, bo moral čestitati uredniku in Misijonski tiskarni v Grobljah, da sta v tako kratkem času v vsebinskem in tehničnem oziru dvignila glasilo liturgičnega gibanja na višino, za katero ga morejo zavidati tudi dosti večji in mnogo bogatejši narodi. Po pravici je zato tudi kardinal Hermenegild Pellegrinetti v lastnoročnem pismu predništvu »Božjih vrelcev« mogel izraziti zelo toplo priznanje m voščilo: »Naj se Božji vrelci pod Tvojim vodstvom čim bolj razlijejo, da se bo obnovil liturgični duh, ki naj blagodejno prešine apostolat Katoliške akcije. — Zares, odlična zadeva v porast slave božje in zveličanja duš!«
Ze bežen pregled vsebine prve številke nam kaže, kako na globoko in na široko režejo brazde delavci za liturgično obnovo v slovenskem narodu.
Po velevažni izjavi sv. stolice o življenjskem pomenu sv. liturgije p. Štefan Kržišnik S. O. Cist. pripravlja srca na čim bolj plodno obhajanje ad-venta — prihoda Gospodovega. Čudovito ubranost adventnega bogoslužja začuješ, ako prisluhneš adventni večernici — t. j. cerkvenemu himnu, ki ga poje sv. Cerkev v adventnem času. Slovenski prevod himna, ki ga je oskrbel naš najboljši religiozni pesnik Silvin Sardenko, je umetnina, ki verno podaja lepoto in toploto izvirnikovo.
Našemu laizirnnemu svetu kliče adventni čas: Nazaj k Bogu-Odrešeniku, ki posvečuje svet po svojih zakramentih in zakramentalih. Važnost za-kramentalov za naš čas kaže v svojem tehtnem članku g. spiritual Anton Karo. Novost v našem liturgično nabožnem slovstvu pomeni vrsta člankov pod naslovom »Slovenska svetišča. V šoli domačih svetnikov, ki jo je začel g. msgr. dr. Alojzij Merhar.
Osrednji vir božjega življenja v naših dušah — sv. mašo — nam bodo odpirali članki g. pretekla Filipa 'Zaklja. Prvi članek »Gremo k sveti maši« zasluži pozornost še posebej zato, ker navaja prelepe zglede živo vernosti slovenskega naroda v presv. skrivnost. Dragoceno pomagalo vsem vzgojiteljem za pouk o sv. maši nudi nadaljevanje >Prijateljskih razgovorov o sv. maši«. Pod naslovom »Začeli smo ...« nahajamo zanimivo poročilo, kako so v neki mestni župniji izvedli liturgično obnovo. P. Simon Ašič podaja kratek uvod v zgodovino bogoslužne obleke. Pisateljica Elizabeta l\orvey nam slika nadaljnji razvoj svojega liturgičnega življenja v krogu katoliških deklet. Urednik p. Metod Turnšek pa v članku »Iz dejavnih katoličanov se gradi Katoliška akcija« opozarja na globoke osnove apostolske dejavnosti — na odlike in dolžnosti, ki jih je prejel kristjan pri sv. krstu.
Zelo zanimivo in aktualno je tudi gradivo, objavljeno pod zaglavji: »Pod prapori Katoliške akcije«:, »Iz liturgične setve in žetve«, »Liturgični krožek«, »Liturgično leto«, »S katoliškega književnega polja«.
Ce pomislimo, da obsega vsaka številka »Božjih vrelcev« 20 strani, ki jih krase številne izvirne slike in vinjete, moramo priznati, da je letna naročnina 10 din izredno nizka. Nizka naročnina in poljudni slog omogočata naročbo in branje lista najširšim ljudskim krogom. (»Božji vrelci« se naročajo pri Upravi »Božjih vrelcev«, Groblje, pošta Domžale.)
Nekoliko razgleda po katoliških esperantskih časopisih
Med približno 200 esperantskimi časopisi Tut-monda Adresaro 1938 jih našteva 173) zavzemajo katoliški zelo odlično mesto, zlasti če vpoštevamo, da so ostali zvečine nevtralnega značaja (n. pr. ofioielni organ medn. esp. lige Heroldo de Espe-ranto) ali pa provincijalno propagandnega (Bul-gara Esperantisto itd.).
Na prvem mestu med katoliškimi listi je treba omeniti mesečnik Espero katolika, ki je oficielni organ medn. esp. ligo Heroldo de Espe-izhaja že šestintrideseto leto (medtem ko ie Heroldo de Esperanto šele v dvajsetem). Ustanovljen je bil v Franciji, pozneje pa se je uredništvo preselilo na Holandsko, kjer je že danes. List so odlikovali z apostolskim blagoslovom Pij X., Benedikt XV. in Pij XI., kar je najlepši dokaz, da se katoliški esperantisti (prednjačijo jim seveda Ho-landci) zavedajo svoje naloge.
Čeprav ne tako reprezentativen kot Espero Katolika pa je mnogo važnejši zaradi svojega poslanstva dvomesečnik Vojo Vero Vivo (Pot, Resnica in Življenje), ki ga izdaja Internacia Ka-toliko Informejo (IKI), po katere zaslugi je že nešteto drugovercev in brezvercev konvertiralo. Vojo Vero Vivo dobivajo nekatoličani brezplačno. Članki so seveda vsi usmerjeni v smislu obrambe katoliške vere in pridobivanja za katolicizem. Letošnja novemberska številka ima n. pr. lo vsebino: Živa oblast Cerkve in sveto pismo (nadaljevanje). Boiia vsevednost in naša svobodna volja, Zakra-
ment mašniškega posvečenja (nadaljevanje), Pa-pestvo itd. List je še mlad (izhaja šele četrto leto), a že samo s svojo aktualnostjo si zagotavlja vedno večji razmah in uspeh.
Razen teh izhaja še vse polno glasil posameznih krajevnih kat. esp. krožkov. Največ jih je ho-landskih (saj kje drugje je esperanto tako razširjen) pa ,tudi skoraj vsaka večja zveza po drugih deželah izdaja svoj list (n. pr. Nia Supreniro v Haagu, Flandra Katoliko, Suda Kruco v Eindho-venu. Katolika Štelo v Budapestu). Slovencj ne zaostajamo dosti za drugimi narodi. Nia Štelo (Naša zvezda), ki ga urejuje predsednik jugosl. kat. esp. lige g. Peter Golobič, je sicer skromen, a zato nič manj zanosit in bogat. List pravkar zaključuje svoj drugi letnik z dvojno številko za november in december. V uvodnem članku razmišlja urednik v jedrnatih besedah o vzrokih, ki so privedli do vojne, Fr. Ks. Žibret govori o koledovanju pri Slovencih, p. Lovro Kiš o praktičnosti esperanta, Hinko Bažec začenja svoj članek s citatom iz Gregorčiča: La vivo ne estas mu festo surtera, urednik je prispeval preprosto božično zgodbico, konča pa se številka 6 številnimi društvenimi poročili in zanimivostmi.	K. R.
»Miklova Zala« v frančiškanski dvorani. Preteklo nedeljo je stolna prosveta vprizorila v frančiškanski dvorani M. Bajukovo »Miklovo Zalo«, slovensko narodno igro v sedmih slikah. Tako smo zopet dobili na oder kvalitetno, pristno slovensko delo. Dejanje se godi v čateu turških vpadov, in sicer v Rožni dolini na Koroškem. V tem časovnem in krajevnem okviru nam^je pisatelj zarisal dva ženska lika. Na eni strani ognjevita, brezobzirna, strastna, kričeča Židinja Almira, na drugi zvesto, rahločutno dekle Zala. Mirko, mlad fant, kolebajoč med obema, se odloči za Zalo, nakar maščevalna Almira skuje s svojim očetom Tresoglavoin grozen načrt: — priveileta Turke in jim izdasta domači tabor. Zaliko odvedejo Turki s seboj, Mirka pa pustijo Almiri kot plačilo za izdajstvo. Vendar se na koncu vse presenetljivo obrne in srečno izteče. — Igralci so bili — razen manjših vlog! — kos svojim nalogam. Posebej moram omenili gdč. K. Jeločnikovo, ki je z zelo prisrčno, iskreno, vseskozi vzorno igro Zalike izpričala lep talent. Res dovršen lik stare slovenske kmečke korenine Serajnika je ustvaril g. N. N. Prav lepo se je uveljavil g. J. Cernič v trgovcu Tresoglavu, s katerim nam je podal vse značilnosti pristnega Žida. Lep napredek moramo zabeležiti pri gdč. V. Puslovi (Almira) in bi jo na taki stopnji igranja želeli še večkrat videti. G. J. Brumna smo vajeni videti sicer v komičnih vlogah, vendar se je tudi kot Mirko prav lepo obnesel, seveda se bo moral otresti nekaterih komičnih elementov v gesti in govoru. Posebno uspela je bila režija g. Raztresena, ki se je pokazal zelo iznajdljivega, saj je s preprostimi pripomočki ustvaril res učinkovite scene. Tu bi se marsikdo lahko kaj naučil! Predstava je dosegla zelo lep kvalitativni nivo in vsem prav toplo priporočamo, da si jo ogledajo!	F. J.
L. M a v : Božični šopek Jezusu za mešan zbor in orgle. Četrti natis. Din 6.—. Samozaložba. Ze nekaj let ni bilo dobiti te priljubljene zbirke. Sedaj so izšle v novi izdaji. Najbolj so se že udomačile št. 1, 2 in 4. Tretja ima sopranski ali tenorski samospev. Zbirka se sama priporoča. Dobi se v knjigarnah in pri skladatelju, Stritarjeva 6.
»Mali gospodar«. Izšla je druga številka lista »Mali gospodar«, ki ga je začelo izdajati Osrednje društvo rejcev malih živali v Ljubljani. Novembrska številka lista je propagandna in so jo prejeli rejci malih živali zastonj. List je namenjen rejcem malih živali in vsem malim gospodarjem, ki imajo kos vrta, njivo, sadovnjak, to je vsem, ki se poleg svoje obrti ali stanu ukvarjajo s tovrstno rejo ali kmetovanjem. V uvodniku razpravlja dr. M. Dular, ravnatelj velesejma, o banovinski razstavi malih živali. Nadalje piše o razstavi inž. A. Greif. Za ustanovitev nabavne in prodajne zadruge se ogreva I. Gerdol in dokazuje gospodarske koristi rejcev, ki bi jih imeli od takšnih zadrug. Posavec navaja vsa dela, ki naj jih kokošjerejec opravlja pozimi. Srčnik L priporoča za zimsko krmljenje domačih kuncev peso. V drugem članku piše isti pisec o menjavi dlake domačih kuncev v jeseni. Grabnar Drago opisuje kako izdelamo praktične valilne skledice za golobe. Kmet. ref. G. Ambrož prikazuje sliko ovčje-reje v Beli Krajini. Dr. J. Koren navaja v veterinarskem kotičku članek o tuberkulozi in spiri-hetozi pri kokoših. Kompuš R. prispeva zanimiv člinek o angorski volni. Z. F. Š. pa poučuje rejce-ptičarje. kako lahko prezimijo na prostem papige-skobčevke. Dr. S. Žibert nam prikazuje najpogostejše bolezni prašičev in navaja kako jih zatiramo in zdravimo.
Vsebinsko je list izmed mnogih podobnih listov vsekakor na višku, pa tudi opremljen je tako, da je vsakomur všeč. Urejuje ga šolski upravitelj Leopold Paljk. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Oajeva ulica M. Letna naročnina je za člane rejskih organizacij včlanjenih v »Osrednjem društvu« din 25, za nečlane 32 din. Pišite upravi, da vam pošlje izvod lista na ogled!
Pogled na skupino trgovskih ladij, ki v spremstvu vojnih ladij (»convoy«) plovejo iz Arne-rike proti Evropi, da bi bile bolj varne pred presenečenji
Na fronti posvečeni duhovniki
Drugo nedeljo v novembru je francoski škof msgr. Mennechet v vaški cerkvici v Auben-tonu v francoskem frontnem območju posvetil v duhovnike tri diakone, ki so bili tik pred duhovniškim posvečenjem iz semenišč poklicani pod orožje. Obredu so prisostvovali divizijski general, več višjih častnikov in 60 vojaških duhovnikov. Obredne pesmi je prepeval vojaški pevski zbor, ki je mladim novoinašnikom zapel tudi prvo pozdravno pesem.
Cerkev v Nemčiji in voiska
Pred izbruhom oboroženih spopadov je nemški državni minister za cerkvene stvari allans Krrl razposlal vsem cerkvenim oblastem neko okrožnico, v kateri pravi, da je cerkvam in njihovim skupinam prepovedano zavzemati kako stališče do zunanjepolitičnega položaja Nemčije, zlasti v času, kadar grozi vojna. Ko pa je vojna že izbruhnila, je na isti način sporočil cerkvenim oblastem pojasnilo k zgornji okrožnici, ki naj bi odstranila morebitne nesporazume. V tem dodatku pravi, da je treba upoštevati, da je bila prva okrožnica izdana pred začetkom vojne in da sedaj, ko je vojna že tu, ta okrožnica nikakor ne posega v pravice cer-cve, da se pri službi božji in pri pridigah ozi-
ra tudi na vojno ali da cerkev ne bi smela »»pravljati zahvalne službe božje za nemške /mage ali moliti za zmago nemškega orožja ali se spominjati padlih.
Vera v Sovjetski Rusiji med vojno
Vojni nastop Sovjetske Rusije je povzročil nekatere izpreinerabe tudi v notranjosti. Tako poročajo iz Moskve, da so se poostrili predpisi glede vere in vseh verskih pojavov. Vsak javen verski nastop se more smatrati kot protidržav-no dejanje in tako tudi kaznovati. Sovjetska sodišča so prejela navodila, da morajo vsako odpornost, ki bi se skrivala za vero, brez ozira na starost ali spol, kaznovati s smrtjo, V vojni je tudi ustava Sovjetske Rusije razveljavljena in v veljavo stopi vojaški zakon. In prva posledica je, da se morajo javne cerkve in boguslužna poslopja takoj zapreti. Duhovnikov je v vojnem času prepovedano pokazati se v javnosti ali zapustiti njihovo bivališče. Takoj so vsi pod policijskim nadzorstvom. Treba je torej samo čakati, kdaj bodo sovjetski vlastodržci razglasili, da je Sovjetska Rusija v vojnem stanju in vsa ta določila bodo takoj stopila v veljavo in vsakovrstno preganjanje bo takoj »zakonito«.
ŠPORT
Jugosl. zimsko-športna zveza v letošnji zimi
Četudi vojna furija naprej divja, se naše športne organizacije vseeno pridno gibljejo in delajo programe za sezonsko delo. Med te organizacije spada tudi zimsko-športna zveza, ki je izdala precej bogat program za letošnjo zimo. Letošnja zimo bomo imeli tele prireditve:
20. in 21. januarja 1940 bo državno prvenstvo v klasični kombinaciji.
27. in 28. januarja 1940 bo državno prvenstvo v alpski kombinaciji.
2., 3. in 4. februarja bo mladinsko prvenstvo v teku, skokih in slalomu.
4. februarja bo zvezino prvenstvo v štafetah na progi 4 X io km.
3. marca bo zvezino prvestvo v skokih.
19. marca bo zvezino prvenstvo v vztrajnost-nem teku na 30 km.
Klubski dan bo v letošnji zimi 6. in 7. januarja 1940. Ta dan morajo vsi klubi izvesti klubski dan z vsem svojim čianstvom in v vseh disciplinah, ki jih goje.
Zvezni tečaji so letos takole porazdeljeni: za tek od 8. do 18. januarja; za skoke v času od 8. do 18. januarja; za alpsko kompinacijo od 15. do 25. januarja 1940.
Tečaji v skokih in tekih bodo letos krajevno ločeni in si naj tekmovalci sami izberejo onega, ki jim je bolj potreben. Poleg tečajev priredi tudi ministrstvo svoje tečaje, o katerih poročamo na drugem mestu.
Naša smučarska zveza se tudi pogaja za olajšanje mednarodne udeležbe v medsebojnem obmejnem prometu. Načelni pristanek nemške zveze že ima. Te tekme naj bi služile poživitvi borbenosti zaradi udeležbe tekmovalcev iz sosednje države, na enak način pa bi morali naši tekmovalci sodelovati na tekmah sosednjih držav.
Švicarji in odpoved zimskih v Ga-Pa
iger
Švicarski športni krogi poročajo o odpovedi zimske olimpijade, ki bi se morala vršiti meseca februarja prihodnjega leta v GA-PA tole:
Nemški olimpijski odbor in organizacijski odbor za V. zimske olimpijske igre v Garmisch-Partenkirchenu sta pretekii petek oficijelno sklenila. da se odrečeta izvedbi iger in sta tozadevno pooblastilo vrnila mednarodnemu olimpijskemu odboru.
Ta odpoved, ki se je že precej časa pričakovala, se utemeljuje z olimpijskimi določili, glasom katerih ne more biti prirediteljica država, ki je v vojnem stanju. Ker pa medtem še ni prišlo do miru in izgleda, da ga t-udi do meseca februarja prihodnjega leta ne bo, je bila potrebna odpoved. Priprave so že tako daleč napredovale in razne povečave in prezidave so skoraj že izgotovljene. Z velikim obžalovanjem so morala biti pripravljalna dela ukinjena. Z odpovedjo olimpijskih iger v Garmisch-Partenkirchenu odpade tudi »smučarski dan« in smučarska štafeta od Chamonixa do Gar-m i seli a.
»Mednarodni olimpijski odbor je z današnjim sklepom dokazal, da je ravnal svobodno brez vseh političnih vplivov.«
Table-tenis prvenstvo
za prvenstvo kraljevine Jugoslavije — pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena
Akademski športni klub turnir, ki se igra 9. in 10. decembra 1939 v telovadnici drž. učiteljišča — Resljeva cesta. Igra se v soboto od 19 do 22 za moštvo in v nedeljo od 9 do 12 in od 14 do zaključka turnirja.
Prijave se sprejemajo do 8. decembra na naslov: Krečič Dušan, stud. iur., Ljubljana,
Povšetova cesta 76a. Žrebanje se vrši v soboto pol ure pred pričetkom tekmovanja ob prisotnosti kapetanov univerz.
Igra se po pravilih j. T. T. Ze z New-Willa ! žogicami. Pravico sodelovan ja ima jo vsi akademiki Jugoslovanskih univerz do dveh let po ab-■solstoriju. Vse partije se odigrajo po čistem coup sitemu na best of three (dve dobljeni partiji), finale pa best of five (tri dobljene partije). Moštvo tvorijo 3 igralci.
Discipline:
a)	Moštva 25 din,
b)	Single gospodov 10 din,
c)	Single dam 10 din,
d)	Double gospodov 15 din,
e)	Mixe double 15 din.
Protesti se uvažujejo le v primerni obliki najpozneje 20 minut po odigrani partiji s priloženo kavcijo 30 din, ki se vrne, če se protestu ugodi.
Zmagovalci pod a, b, c prejmejo pokale in naslov: »Akademski table-tennis y>rvak.<
Zmagovajci pod d in e ter vsi drugo plasirani dobe krasna praktična darila, tretje in četrto plasirani pa lične diplome.
Igralci morajo biti vodstvu turnirja na razpolago!
Naše plavalce vabijo v inozemstvo
__ Madžarska plavalna zveza se je obrnila na našo zvezo s predlogom, da bi se sedaj vršil dvoboj, ki bi imel biti mcscca septembra in ki je bil tedaj od povedan. Ta dvoboj naj bi se vršil sedaj v Budimpešti. Naša zveza je odgovorila, da je našim tekmovalcem sedaj nemogoče nastopiti, ker niso trenirani, poieg tega pa vojna, radi katere je bila tekma odpovedana, še vedno traja.
Odličen naš plavalec Branko Žižek je bil povabljen od švedske plavalne zveze, da bi sodeloval na tekmah v Nordkoepingu, kjer bi se srečal z najboljšim evropskjm plavalcem Bjo-ern Borgom na 200 in 44)0 m prosti stil. Z Žižkom bi moral iti na pot tudi njegov trener Darko Prvan. Toda mednarodna politična situacija je danes takega značaja, da je moral naš rekorder odkloniti to ponudbo ter jo preložiti na boljše čase.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
V Domu v Kamniški Bistrici priredi SPD Miklavžev večer v četrtek, dne 7. t. m., ob 20. Planinci, pridite ta večer v planinski dom, kjer bo za planince zabaven večer, poln najrazličnejših presenečenj.
Mlakarjevi planinski spisi, ki jih je založilo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani, so prijetno planinsko čtivo ter kras za knjižnico vsakega planinca. Kdor še ni naročen na zanimive planinske spise hudomušnega planinskega pisatelja prof. Mlakarja, naj takoj naroči vse tri knjige. Med planinci pa je zbirka teh spisov najlepše darilo za Miklavža ali božič. Naročila sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
Občni zbor Moto-Hermesa, najavljen za 10. december ie preložen na poznejši datum. Moto-Heranes.
SK Ljubljana obvešča vse svoje aktivno članstvo, da odpadejo vsi redni treningi in vsi javni nastopi do 1. januarja 1940.
Sestanek delegatov klubov, ki pripadajo ljubljanski nogometni podzvezi bo v petek na
graznik 8. t. m. ob 10 dopoldne v pisarni SNZ, eethovnova 9. Na dnevnem redu so organizacijska vprašanja podzveze v Ljubljani.