Dopisi. Od sv. Križa pri Ljntomeru 15. jan. (S e eukrat okrajne razmere.) Dopisu od nMale nedelje" v štev. 2. ,,Gk>spod." zastran okr. cest pritrjujem tudi jaz, ker se ne da tajiti, da se malonedeljski srenji krivica godi. Okrajne doklade za cestne stroške so se lausko leto sopet povišale, torej je tudi povišana krivica vsem onira občinam, ktere le malo ali nobenega haska od okr. cest nemajo, vrb tega pa še za svoje občin. ceste same skrbeti morajo. Da bi se temu v okom doslo, vložile so razun dveb vse dnige občine peticijo pri okr. zastopu, v kterej so zabtevale, da bi same navažale ceste, kakor prejšaa leta. Ali glas pmsečih občin bil je po glasovanju okr. zastopa zadušen. Ako človek sedanje deželne in okrajne razmere premišljuje, mu ves lasje po koncu vstajajo, ko vidi, da ravno oni, ki se ,,omikanemu" svetu prištevajo, nič boljšega ne vedo, kakor da vsako malenkost na deželui in okrajni davek uakladajo, in so še budi nad one, ki svanijejo pred takim lalikomiselnim gospodarstvom. Vsaj vendar ne živi kmet za to, da ga še domačiui žulijo in si pomagati ne more. Tudi lanski dopis iz Ljutomera, češ, da so okrajne in občinske ceste v dobrem stanu, resnici lmdo v obraz bije. Naj le dopisnik po okraju gledat gre, pa bo povsod, pri okrajuib in občinskib cestali vuemarnost vidil. Nektere občine po pol leta in še več ničesa ne storijo pri cestab, tako da v najlepšem letnem času brez uevarnosti po teb cestah ue voziš. Poglej okrajno cesto od Vučevesi do sv. Križa, taru najdes kupec pri kupcu, da mova voznik dobro meriti — po dne seveda — ako noče z drugim od nasprotne strani drvečim vozoin v zatišje priti, ker je cesta ozka in kupcev polna. Ni me volja zbadati in uarodu nevoljc odkrivati in drugc pikati; toda priprosta moja paraet vpraša, zakaj komisar okr. cest ne ukaže kamenja razgrebsti, in zakaj ne bi vesuice tudi tega storile, ko se vendar za enega težaka nikomu krivica ne zgodi? — Namesto da se za povišauo plačo cestniuarji postavljajo in srenjam grozi z globo 5—20 gld., ako svojo dolžuost zanemarijo, naj rajši okr. zastop za vestno koutrolo skrbi in tudi občinain pomaga, da bodo zamogle svoje ceste v dobrem stanju obraniti. Če pa okr. zastop tega ne more storiti, naj pa rajši oČituo to pvizna, in spričano je tudi tukaj, da — okvajnih zastopov treba ni. Davke lahko tudi okr. glavarstvo uaklada, bo pa tudi moralo svoje dolžnosti zvrševati. — Moja poslednja beseda je: če so večje ali okrajne iu meujše sreuje zares samoupravne, najpodpira v lepi slogi dniga drago, in uaj si nepotrebnih davkov ne nakladajo, kajti je kmet dan denešnji podoben volu, kterega cdeu spredej za vojko vodi, dva ga pa od strani z bodali naprej tiščita — v prepad. Spodnja Polskava, 20. jan. 1873. Dovoli mi, dragi ,,Gospodar", da ti pišetn iz kraja, kjer si le malo poznan iii le v pičlem številu semkaj zahajaš. Oznani tedaj svetu, da na spoduji Polskavi, ki jo vidiš na jezičnem zemljovidu že kot m e š o v i t kraj (Sloveuci in NemcO zaznamovauo, žive trdi Slovcnci, ki so že od nekdaj tukaj stanovali. So pa tudi, ki nemščino in vse, kar je nemškega, bolj eislajo, kot svoj materni jezik slovenski. Takib imamo mi veliko in tudi njim kakor mnogo diugim pristuje ime ,,nemškutarjev". Ti zaslepljeni Ijudje nočejo od ,,slovenske šprabe" nič slišati in se onemu, ki jim kako pametno besedo pove, porngljivo posmehujejo misle, da so oni bolj modri *). Zares trmast in neveden je vsak, kdor ue sprevidi, da si po liemškutariji le svoj grob kopljemo satni. Po uemškutarskib šolah je ljudstvo strašuo v omiki zaostalo, tako, da zdaj ne zua prav ne lepega raaternega jezika, še uienj pa nemškega, ki se je šolski mladini v glavo vtepal, bob v stcno inetal. — Daj takim revam list ali kakošno koli knjigo v roke, ničesar ne ume, ker se slovenščine ni učil, nemščine pa ne naučil. Tako ostane sirota na didiu vse žive dni ter služi za raetlo bistriškim in mariborgkim nemškutarjcm, kteri s slovenskimi odpaduiki in izdajalci tepejo in tlacijo narod slovenski! Naši nemškutarji le sebi največo sramoto nakopavajo. ker so za metlo narodnim sovražnikom ter jim v svoji zaslepljenosti pomagajo, da nosi štajarski Slovenec spone sužnjosti in ne pride do narodne svobode. Da je pri uas toliko nemškutarjev, je mnogo vzrokov. Vsakdo mi bo pritrdil, da s o 1 a pribodnjega človeka dela, in kar se je v šoli naučil, mu zmiraj ostaue. Dobve šole so dandauašnji kaj vredne, take namreč, kjer se nemškutarija iii nemški liberalizem ne paseta. Kaj so se pa naši kmetje prej naučili, ko so v šolo bodili, to laliko vsak zve in vidi, če na Polskavo pride. Druga se niso nič naučili, kot par neinških besed iz glave, ktere zdaj v vinskem dnliu čenčajo, jib pa ne razumejo in še svojega imeDa nemški prav zapisati ne znajo. To je vse, česar so se naučili. Da pa dan deuešnji v naši soli veliko bolje ni, in se v njej ravuo tako in toliko podučuje, kot pred 20 leti, to priča njeni učitelj 1). Njemu so šolske stvari — dereta briga; bolj se seveda zanima za občinske pisarije, ki jili v dveli občinah oskrbljuje, kot za to, da se otroci v šoli na narodni in verski podlagi modro vzredijo. Otrok, ki že bodi tri leta v šolo, se ni toliko naučil, da bi praviluo biati znal, še meuj pa slovkovati ali pisati. — ') G. dopisnik' reciie zagrizenim polsk.ivskim nemškutarjem, kudar se i njimi o teh z»devah razgovarjate, tako-lc: Dragi ninžji1, v hrcim so tudi črvi, ktcriin se lnen boljši kot najslajsi sladkor prilcga, kov ravno boljšega od kislaJ hrciui ne poznajo. Vredn. To je faktum, ki se ne da tajiti. Da je tedaj z našo šolo jako slaba, iu da bi tudi podučitelja potrebovali, to bi že g. inšpektor v Mariboru zdavno moral znati in kaj storiti, da se napakam v okom pride. Za denes bodi to dovolj ; pribodnjic več kaj iz našega kraja. 0d sv. Jurja na Šavnici. Kat. polit. društvo je 6. t. m. svoj prvi občni zbor prav veselo obbajalo. Pričel ga je ob V2 cetirili č. g. M. od sv. Petra z jedernatim govorom „0 početku papeževe dežele". Razvil je potrebo in pravico Njihove posvetne oblasti, pokazal razne besne napade od zakletih sovražnikov skoz vse veke, posebno pa v sedanjem času, ko si prizadeva roparski laški kralj sedaj z zvijačo zdaj s silo, sv. Očeta pripraviti, da mu popolnoma odstopijo posvetno vladarstvo v cerkveni deželi. Ker mu pa neustrašeni vladar sv. cerkve odvračajo:,,Non possumus" — ne morem —, Jib pusti kraljevska vlada dan na dan in na vsaki način po novinab grditi, sklepa postave proti vsem kloštrom ter željuo pričakuje zadnje ure papeževe misleč, da bode potem slobodno pogoltnila vse kat. cerkvi pripadajoče dežele. Mirno in tiho je bilo v dvorani, dokler je č. govornik razkaževal žalosten sedanji stan sv. Očeta; ko pa svoj govor s ,,slava" klicem sv. Očetu konča, je zadonel enoglasen iu navdnšen trikratni odzdrav sv. Očetu. — Načeluik drustva prebere pismo kardinalu Antoneliju poslano, v kterem se napad na sv. vero, satansko tlačenje sv. cerkve in njenega poglavarja kot peklensko delo obsoja in studi; temu nasproti pa se gorečnost do sv. vere, goreča ljubezen in zvesta pokoršina do sv. kat. cerkve, otročja ndanost in gorko sočutje do sv. Očeta od strani kat. društva izreka, s ponižno prošnjo za sv. blagoslov. Ginjenega srca so društveniki to sprejeli. Načelnik opomni potem ude imenitnib dolžnosti glede sv. vere, kat. cerkve, sv. Oceta, svitlega cesarja in drage domovine. Posebno veselje in veliko smeba je napravil govor č. g. G. iz Radgone, ki je bical nemčurje, sitno žival na zemlji slovenski, ktera lazi po naših trgib in mestili opaznjoča kakor opica tuje šege, tuje ljudstva. Kar je tujega, posebno pa nemščino, ktere prav malo umejo, bočejo potem kot kulturo v domovini širiti in zvonec nositi v svojo lastno sramota, kajti se nevednežem vsak pameten človek smejj. Navdušeno je končal g. govornik: Slovenci! Čas je, da iz nevarnega spanja vstanemo in se poprimemo dela, da se zavemo kot faktor (ali činik) v Avstriji in tirjamo svoje pravice za kat.' cerkev, solo in drago nam domovino, iu se povsod obnašamo kot pobožni, nevstrašljivi, značajni in narodni možje na zemlji matere Slave! Č. g. U. je udom naznanil stroške društva iu priporočal tudi v tem oziru skrbeti natanko, da delovanje ne trpi. Ker je bil g. K. iz Ljutomera zarad bolezni zadržan, stopi še enkrat načelnik na oder in razloži, kako pravi kristjani po vesoljnem svetu sedaj kažejo svojo ljubezeu do sv. Očeta, darovaje Njim male darilca. Zatorej predlaga, da se tudi od sv. Jurja, kjer še pobožni katoličaai .bivajo, kako darilce sv. Ocetu pošlje in to bodi tretjina društvenib doneskov. Radostno se tudi to sklene klicanjem: Bog nam še v tem letu ohrani živega in zdravega sv. Očeta in dočakati daj zmage nad ljutimi sovražniki! S tem je bil prvi občni zbor sklenjen, katerega se je vdeležilo mnogo narodnjakov; pozneje bila je veselica s petjem, in prav židane volje se se je vrnil vsak na svoj dom.