ZA IZBOLJŠANJE LISTA p^nbuJaM Vat« Mn Vnk, U ■mi yripinfala "Glti NarHt" aH H prld«biU trn nantaika, Via h bvule-ten, krr atc nu odprli pot k um In unialtenu Mita. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR. NAROČNIKI.. Naročnikom Ijamo potrdil mm podana doetnje potrdilo polrf da katerega dne, nea roinina plačana. ve« 11 Za Usta— io leta jo na Uprava. TELEPHONE: CHelsea 3—124J Mo. 67. — Stev. 67. Entered »s Second Claw Matter Septembre 21st, 1903 at the Pest Office at New York. N. V, under Art ef Ceocress af March 3rd. 1119. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 23, 193 8—SREDA, 23. MARCA 1938 Volume XLVI. — Letnik XJLVI. HITLER JE OSTRO NASTOPIL PROTI MONARHISTOM i - _ . i ii _ _ e _________ _ _ Amen letalci na Kitajskem nezadovoljni SINOVA FRANCA FERDINANDA, KI JE BIL UMORJEN V SARAJEVU, STA BILA VČERAJ ARETIRANA Vsi civilni prebivalci morajo do petka izročiti nazij-skim oblastim orožje in municijo. — Poročila o samomorih so baje pretirana. — Rimski list pravi, da je Neči ja dobila vse, po čemer 'je stremela. Evropski mir kali edinole Rusija. — Hitlerjev feldmaršal pride danes na Dunaj. DUNAJ, Nemčija, 22. marca. — Tukajšnje mesto se zopet pripravlja na svečan dogodek. Jutri pride namreč sem nemški feldmaršal in Hitlerjeva desna roka — Herman Goering, ki bo nadzoroval vključenje bivše avstrijske armade v nemško armado. Iz Berlina se bo pripeljal z letalom, na letališču bo pa prevzel poveljstvo nad oddelkom izbranih nemških vojakov ter iih privedel v mesto. DUNAJ, Nemčija, 22. marca. — Hiša, v kateri stanuje bivši avstrijski kancler Schuschnigg, straži noč in dan šestdeset nemških vojakov. Schuschnigg ne sme sprejeti nobenega obiska. DUNAJ, Nemčija, 22. marca. — Danes sta bila tukaj aretirana vojvoda Maksmilijan in vojvoda Ernest Hohenberg, sinova nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je bil postal leta I 91 4 v Sarajevu 2 rte v atentata. Njegova smrt je bila signal za svetovno vojno. Oba sta se udeleževala monarhistič-nega gibanja. Drugi člani Habsburške družine, kolikor jih je še v Avstriji, niso bili aretirani; pač so pa noč in dan pod najstrožjim nadzorstvom. Aretiran pa je bil 731etni princ Egon Fuersten berg, velik prijatelj bivšega nemškega kajzerja, ki ima ogromna pesestva v Nemčiji in Avstriji. O njegovi usodi bo določeval sam Hitler. Zaprt je na policijski postaji s tremi drugimi monarhisti. Njegova žena mu sme prinašati hrano. Vsak civilni prebivalec bivše Avstrije mora do petka izročiti policijskim oblastim vse orožje in municijo. Vsak, ki bodo našli pri njem kaj orožja ali municije, bo podvržen najostrejši kazni. Nazijske oblasti so sklenile dati socijalistom in nenazijem manj važne službe v občinskih in okrajnih upravah. S tem hočejo naziji pridobiti svoje politične nasprotnike, da b: pri ljuclskem glasovanju dne ! 0. aprila glasovali zanje. Oblasti pravijo, da so inozemska poročila o samomorih na Dunaju zelo pretirana. Tujezemsko časopisje je poročalo, da si je več tisoč oseb — posebno Zidov — vzelo življenje, v resnici pa ni bilo samomorov več kakor sto. Policija je vdrla v stanovanje slavnega psihoanalista Sigmunda Freuda ter zaplenila njemu in njegovi ženi potni list. Baje sta nameravala odpotovati v inozemstvo. RIM, Italija, 22. marca. — Precej zanimanja je povzročil članek v tukajšnji "Tribuni", ki pravi med drugim: — Zlatem-ko so bili rešeni obmejni problemi Francije potom pogodb in obmejni problemi Italije navzlic pogodbam, ne more Nemčija zahtevati nobenega ozemlja več in nima nobenega Nemca več za osvoboditi. — Vsledtega je treba smatrati, da so obmejni problemi treh avstrijskih velesil definitivno rešeni. — To je veliko in pomembno znamennje, da je a^ivladalo v Evropi toliko zaželjeno ravnotežje. — Evropsko politično obzorje pa tako dolgo ne bo popolnoma jasno, dokler bo Rusija zastrupljala Evropo in se bo v ta namen posluževala Francije. ~ • --- Članek pisal Maurizio Meraviglia. Vsem se HULL OBSOJA NAPAD NA BARCELONO Državni tajnik obsoja bombardiranje Barcelone. — Hull ni poslal u« radnega protesta. WASHINGTON, D. C., marca. — Državni tajnik Cor de-ll Jiul! je izrazil "čut zgražanja", ki ga čuti ameriški narod, ker so fašistični aeropla-iti bombardirali eivilno prebivalstvo v Barceloni. Xu časnikarski konferenci državnega depart men t a je rekel, da so uradna poročila potrdila, da je bilo v Barceloni ubitih nad 11)00 oseb. Državni tajnik je rekel, da je to njegova osebna izjava i'i ni v nikaki zvezi > protesti, ki j-te jili poslali Anglija in Fran j cija generalu Francu. 44 Po poročilih iz Barcelone in več ni kake ga dvoma o velikanski izgubi življenj med civilnim prebivalstvom. Pri zadnjih zračnih napadih so bili ubiti nib-ški, ženske in otroci,' je rekel lini!. t4Že pri več priložnostmi-, sem pojasnil stališče naše vlade z oziram na bombardiranje civilnega prebivalstva iz zraka. To stališče v prvi vrsti sloni na človeških ozirili in drugič na zaključku, da ne more nobena vojaška teorija odobravati takih dejanj. "Pri tej priložnosti, ko je izguba med nedolžnimi mogoče večja 'fcot kdaj poprej v zgodovini, sem prepričan, da govorim za ves ameriški narod, da izrazim svoje zgražanje nad tem, kar se je dogodilo v Barceloni in izražam trdno upanje, da v bodočnosti civilno prebivalstvo ne bo več izpostavljeno vojaškemu bombardiranju iz zraka." KIT SE JE DVIGNIL V ZRAK Pri Beach Borough v New Jersey je vrglo morje na obal 40 ton težkega kita. Ker je žival že razpadala, so ji nabasali v želodec 50 funtov dinami-ta in zažgali. Kit se je dvigu; i v zrak, nato se je pa razletai na milijone koscev. Prihrumele so cele jate morskih ptic, ki so imele dobro večerjo. N \R0CiTE SE M A **tlLA> NARuDA " NAJ ŠT ARE J Š J SLOVANSKI DNEVJSIV V AMERIK* ŠVICARJI SE BODO BRANILI DO ZADNJEGA Švica se bo do zadnje kaplje krvi branila za svojo neodvisnost. — Zvezni svet je podal svojo izjavo. BERX, Švica, 11. marca. — Švicarska zvezna skuj^ščina, ki obstoji iz dveh zbornic, je s hrupnim odobravanjem sprejela izjavo zveznega sveta, da bo Švica branila svojo neodvisnost do zadnje kaplje krvi, ako bo kršena njena nevtralnost. Izjavo zveznega sveta so prt-brali triie ministri v nemškem francoskem in italijanskem je-*ziku na skupni , ki se bo morala umakniti dalie v deželo. Japonci priznavajo, da Kita j - Vladno poročilo samo pravi,jci napadajo na obeh straneh la je bil zaradi edinstva 14. Tienein-Pukov železnice, da pa j bombni Škadron, v katerem je imajo pri tem le malo uspeh;;, bilo 8 tujih pilotov, reorgani- Pri Linčengu pustili Ki-ziran. Piloti, ki so bili vojaško ta jci na bojišču nad 7000 mrt-izvežbani, bodo prideljeni dni vili. igim škadronom, ali pa bodo po [slani za učitelje v letalske šole. j ŠANGHAJ, Kitajska, 21. . marca. — Tekom japonskega ŠANGHAJ, Kitajska, '2'1.' prodiranja proti Šučovu je bilo marca. — Samo 105 milj še loči dve japonski armadi, ki pritiskate na Sučov, ki je s t rate gično važno mesto ob križišču Tienein-Pukov iu Lunghaj železnic. Armada generala Juiči Tc-iraučija, ki prodira s severa, se. nahaja samo še 1!) milj od Su čova, armada generala Šunro- čudno dozdeva, kako da ni , člankar vpoštevai 3,500,000 Nemcev, živečih na Cbškem, ki hočejo biti "osvobojeni". Italijansko vnanje ministrstvo pazno zasleduje vse razvoje v Parizu, posebno pa prizadevanja francoskih radikalnih krogov, ki skušajo prisiliti vlado, da bi poslala pomoč španskim vladnim četam. POLJSKA 2ELI NEVTRALNI BLOK WASHINGTON, D. C., 22. marca. — Poljski poslanik Jer-zv Potočki je na konferenci časnikarskih poročevalcev rekel, da Poljska upa, ko je zopet stopila v diplomatske odnošaje 7. Litvinsko, skleniti s petimi dr-žavami pogodbo za blok evropskih vzhodnih držav, da je namen tega bloka postaviti se v bran-vsaki agresivni državi ter skleniti med seboj politično iu gospodarsko zvezo. Po zatrdilu poslanika Poto-ekega bodo k temu bloku pripadale Poljska, Romunska, I Finska, Estonska, Letska iu 'Litvinska. pretekli teden na obeh straneh ubitih 30,000 vojakov. Kitajci naznanjajo, da se pri Ciningu ob Tienein-Pukov že Ieznici dvema japonskima divizijam prizadeli velikanske iz gube, tako da so mrliči ležali na kupih. Japonski letalci so včeraj dvakrat bombardirali Sučov, ku Ilate, ki prihaja od jug;., da pripravijo infanteriji na-drži del. Tienein-Pukov žele-, pad na mesto, zuice in se nahaja 8(5 milj od j Japonski letalci poročajo, da Sučova ter se bo najbrže obr-jso bombardirali železniško .po-nila proti zapadli, kadar se se [stajo v Sučovu in da so razbili verna armada polasti Sučova. vlak z vojaštvom. Tak udarec proti zapadli bo popolnoma demoralrziral kitajsko obrambno črto južno cd Rmene reke in Kitajci bodo morali izprazniti Kajfeng in vse kraje proti zapadli. Iz južnega dela Šantunga poročajo Japonci o novih zmagah in pravijo, da^je 10 milj scve-rozapadno od Lina obležalo na bojišču 3000 Kitajcev. V jugo zapadnem Šansiju so Japonci zlomili hrbtenico kitajske armade, ko so zavzeli Kišijen in premagana kitajska armada beži v bližnje gore. POSTAVA GLEDE 44URNEGA TEDNA NEVELJAVNA HA RISB URO, Pa., marca. — Sodišče v Dauphin okraj« je proglasilo pennsvl vansko postavo glede 44 urnega delovnega tedna za "protiustavno, nepostavno in neveljavno * \ Soeinik \Y. C. Shealy je raz sodil, da država nima pravice po služit i se sklepa zakonodaje ŠANGHAJ, Kitajska, 12.1^ leta 1937. marca. — Japonska severna armada je od Sučova oddaljena samo še 19 milj. Sučov je že dolgo cilj Japoncev, ker je važno križišče Tienein-Pukov i a Lunghaj železnice. Japonci so, kakor že mnogokrat prej, pre-menili svojo taktiko ter so nepričakovano prenehali pritiskati na Kajfeng. Oengčov in Tungkvan, kjer so Kitajci pri-'čakovali močan frontalni na-!pad, da si prebijejo pot čez Rmeno reko. Mesto tega pa so pričeli prodirati ob Tiencin -Piukov železnici v jnžni del Šantunga. Ako Japonci zavzamejo Su-lčov, tedaj bo kitajska črta ju-•žno od Rmene reke nevzdržlji- MRJASCE MORAJO POBI-JATI ISTANBUL, Turčija, 20. marca. — Po vladni odredbi mora vsak moški v gubernijt Tekoirdač ubiti najmanj enega krokarja in pomagati ubiti ali ivjeti divjega mrjasca. Krokarji in divji prašiči so se tako zaplodili, da delajo veliko škodo. Vsak moški v starosti od IS pa do 50 let mora ubiti saj enega krokarja, vsaka vas pa mora triteti 1000 divjih prašičev. "Pezerterji" bodo kaznovani. "G LAS NABOD AM — New Tort Wednesday, March 23, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 66 GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) 99 Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY < A Corporation) Frank Safa^r, Prealdeut j. Lupsba. 8e_\ Place of bu*tness of tbe corporation and addresses of above officers: «9 WEST lltt STREET NEW YORK, N. Y. 45t/i Year ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement an Agreement Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ..............$6.00 Za pol leta ................$3.'W Za četrt leta..................... Za New York za celo leto . . $7.00 Za pol leta ................93. ro Za inozemstvo za celo leto .. $7..KI Za pol leta ................$3.50 Subscription Yearly $6_ "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV IZVZEMŠI NEDELJ IN -GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. Y. TELEPHONE: CHelses 3—1242 VOJNA NAPETOST PONEHALA Srebrni rofivi so se pokazali dkoli temnili vojnih oblakov, ki so prejšnji teden zatemnili Kvropo in so povzročili več strahu, kot pa katerikoli čas po svetovni vojni. Mogoče sile delujejo, d* podaljšajo _mir. Dokler na to* drugega Sarajeva, je mogoče vojno < lv ni i ti za mesece, m^-- če za leta. - . 'i »ftrŽavo kot juj^otak^i/dr Najvažnejše dejstvo da so vlade bolj mirne, kot njihovi narodi. Med civilnim prebivalstvom Anglije in na kontinentu še vedno vlada panika. Mnogi Angleži so poklicali svoje otroke iz .šol na konti | IZ ŠVICE JE PRIŠEL V DOMOVINO KRAST Na pustni torek zvečer je prišel v gostilno Ivana Viranta v Žalcu močno vinjen neziran bujee, ki je -zaradi raznih izjav postal sumljiv vsem navzočim. Ko se je £ez m kaj časa ponov-no vrnil v gostilno, je opazil nekdo, da nosi tujec za pasom dolg kuhinjski nož; zaradi tega je obvestil žalske orožnike, ki so sumljivega tujca aretirali in odvedli v občinski zapor. Po večdnevnem vestnem zasliševanju se je |>osrečilo iznajdljivosti vrlih žalskih orožnikov, da so razkrinkali v a ret i ranču nevarnega tatu, ki se je poklicno bavil s tatvino koles, gotovo pa je bil pripravljen tudi še na kaj drugega. Aretiran«c je 25-letni Herman Mark us. .Rojen je bi! kot nezakonski **in matere Marije v Curihu v Švici, pristojen pa je v Mazirje. Zaradi raznih tatvin, na^dnje tatvine dragega 'motornega,,ko^sa, jeibil iz Švice izgnan trta 1936*.v 1;ujo žavljan. Od takrat najprej se je'klatil največ- po štajerskem. RUDARSKA STAVKA nentu in jih nameravajo poslati v Ameriko. Ljudje so pričeii I Rudnik Stanovsko priPoljča-shranjevati živež. Avstrijski Žid je imajo na izbiro, da beže, ali na h preživlja krizo za krizo in pa se izroče preganjanju. Čehi pa so v velikih skrbeh. Hik« stavko za stavko. Premoga je preganjanju. Cehi pa so v velikih skrbeh, aiko I stavko za stavko. Premoga je naziji pripravljajo na nov sunek proti vzhodu. Utvinci godi- sic.er dovolj in je zelo dober njajo nad vla/lo, ker se je vklonila Poljski. Toda*vlade, ne ipa narodi napovedujejo vojne in v Evropi ni no»bene vlade, ki bi sedaj hotela imeti vojno. Anglija ne mara vojne, dokler njena oborožitev ni fcon-čina. Francija skuša urediti svoje notranje negotove zadeve. Rusija hoče z ods t ran je njem starih boljše viko v utrditi ta *'as zaposleno le potrebno Stalinovo vlado in ne mara vojne. j število rudarjev, ki vzdržujejo primanjkuje pa denarja za redno izplačevanje mezd, iz česar izvirajo večna trenja in nesoglasje med podjetjem in rudarji. Zdaj rudnik že od 1. marca ne obratuje. V jami je Nobena izmed teh velesil ne poželi tnje zemlje. Žele sa mo ohraniti status quo. l)a ohranijo mir, so Anglija, Francija in Rusija pripravljene prenesti v>sako izzivanje, razun dejanskega napada. Politično dobro poučene osebe so mnenja, da se Hitler bo lotil novih pusolovščin na Balkanu, dokler ne utrdi svo jega stališča v Avstriji. Hitler ima sedaj pod svojo oblastjo ozemlje, po katerem teče zveza v zraku, na suhem in po vodi v jugovzhodno Evro-| o. Sedaj je v (»oložaju, da izvede največjo svojo željo, da ratfbije Malo antanto z gospodarskim in diplomatskim pritiskom, mesto z <>1h>roženo silo. rpnpolno poročilo prihaja tudi iz Španske. General Franco je izjavil, da ne bo storil ničesar, kar bi moglo preme-uiti status (Juo v zapadnem Sredozemlju in da ne bo nobeni državi odstopil niti pedi zemlje, ako bo zmagal v sedanji državljanski vojni. Tragedija Evrope in največja nevarnost za mir tiči v tem, da so bile pogodbe zavržene. Vse države so se oprijele "močne politike," v kateri se ne strašijo ničesar drugega kot oborožene sile. Ako pride do vojne, tedaj jo bodo zakrivili narodi, kj s« uiso držali mirovnih pogodb in so umaknili svojo dano besedo. Velikonočne : .. » pošiljatve Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot ▼ velikonočnem času. Pa tudi nasi domači o Velikinoči nestrpno čakajo pisma iz Amerike. Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev. Pošljite velikonočna darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem Slovenic Publishing Company Travel Bureau Hew York, tf. Y. red pri neobhodno potrebnih strojih in vrše varnostno službo. Btavkujoči rudarji se bore za svoje zaslužene prejemke. Podjetje j« mezdo dolžno nekaterim že od lanskega decembra, večini pa za več mesecev. Rudarji so bili ob takih razmerah prisiljeni izvajati konsekvence. Njihov položaj je res obupen, zato je želeti, da bi se razmere čim prej uredile. Rudnik je zaj »oslova l v prejšnjih časih po večini domačine, ki so še nekako zmogli začasno utrpeti tako stanje, ker so se. za silo preživljali s tem, kar jim je nudila POZOR ROJAKI! Dobre domače suhe klobase po — 32c funt Šunke, suhe — 29c funt Plečeta, suha— 25c funt Coli šunke ---• 23c funt Želodce, suhe—32cfunt Pošiljam po poštnem povzetju ali naj se pa denar priloži na-ročbi. KRAMER'S MEAT MARKET 5301 ST. CLAIB AVENUE CLEVELAND, OHIO domača gruda. Zdaj pa je čedalje več takih, ki nimajo razen svoje skromne službe ničesar, kar bi jih preživljalo. Treba bi le bilo v rudnik investirati prinuren kapital. V zadnjih dneh so se vršila med radarji in podjetjem pogajanja, ki naj bi dovedla do zadovoljivega stanja. CIGANKE SO ODNESLE TISOČAKE V torek 8. marca se je zglasi-la v trgovini glavne zaloge v Brežicah trojica mladih cigank. Z vso ljubeznivostjo in prt tka-nostjo so nastopile pri trgovcu. Pogovor ž njim je bil tako živahen, da ni niti opazil tretje ciganke Nikoličeve pri blagajni iz katere mu je skrivoma odnesla šop bankovcev po 100 in 1000 din, skupno 6000 din. Po o'lhodfu cigank je trgovec kmalu oipazil tatvino. Takoj so bili obveščeni orožniki,"jki po ciganke t prid no zasledovali; in kmalu .so Jih .prijeli. CigfctJ^e so uklenjene*odpelj|ia^i % v^če^nim vlakom na okrožno sodiše*\ POLICIJSKI PES GA JE IZVOHAL Orožniki v Poljčanah so intenzivno na delu, da izslede tatu, ki je izvršil rafiniran vlonf v gostilniške prostore Baumanovega hotela v Peklu. Osumljen, j«> neki brezposelni ključavničar, ki so orožniki še isti dan prijeli in ga izročili sreskemu sodišču v Slov. Bistrici. Nanj je padel sum, ker je policijski pes, priveden iz Maribora. ubral pot naravnost na njegov dom. Med potjo so naleteli na travniku tudi na žago in sveder, ki ju je vlomilec uporabljal pri vlomljenju. Ali je kriv ali ue, bo pokazala na-daljna preiskava. S SEKIRO JI JE PREBILA LOBANJO Terezija Kocljeva na Starih slemenih pri Konjicah se je sprla in stepla pred svojo hišo z neko Rančigajevo. Takrat je prišla mimo 23-letna hčerka preuži tka rice Marija Pantičeva iz iste vasi. Ko je videla poleg pretepajočih se žensk otroka, ga je hotela spraviti na varno. To pa je Kocljevo tako ujezilo, da je pograbila sekiro in udarila z njo Pantičevo po glavi. Udarec ji« bil tako močan, da je sekira prebila Pantičevi ilobanjo. Knirtnonevarno poškodovano Pantičevo so prepeljali v celjsko bolnišnico. KRVAVA SVATBA Pri iKramberKerjevih v Trut-kovi v Slov. goricah so imeli svatbo, na kateri je bilo mnogo svatov. Nastal je prepir, ki TRGOVSKA POGODBA Peter • • Ameriški državni tajnik Cordell Hull in čehoslovaki poslanik Vladimir Hurban, podpisujeta trgovsko pogodbo med Združenimi državami in Ohoslovaško. Ne bom rekel, da se je brook-llvnski pekovski mojster Ben-|čič ustrašil mojega ultimata, s ^katerim sem mu bil pred štirinajstimi dnevi zapretil. On, ki je svetovno vojno preživel, se Zgagovega ultimata ne ustraši. Ker je pa gentleman, je vpe-števal inoj migljaj ter je pri nesel v ponedeljek v uredništvo toliko krofov jn "salcštang-lovM, da smo jih še v torek dovolj imeli. Roba izvrstna, da si človek bolje misliti ne more. se je navzlic pom i rje van ju domačinov spre vrgel v pretep. Na dvorišču sta obležala v krvi posestniški sin Rudolf Petek in Jožef Pavrič iz Rrengove. Petek je dobil težke udarce po glavi, Pavrič pa več vbodljajev v desno roko. i ., BIK JO JE NASADIL Pri Sv. Juriju v Slov. goričah je šla (»1-letna |m>s« tsnica Jnlija Ornikova mimo hleva, pa je pridrvel -bik, ki menda ni bil privezan, in jo nasadil na roge. Nesrečnici so izstopila čreva in je nezavestna obležala. Hudo poškodovano so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Je le malo upanja, da bo okrevala. ličnih vozovnic. Njegova metoda je bila pot« ni v tem, da je v bližini kakšne postajne blagajne nagovoril tega ali onega in ga vprašal, kan t hoče potovati. Ko mu je neznanec povedal ime tega ali onega mesta, je Siebert dejal, da namerava tudi sam tja in da bi moral z njim tudi neki prijatelj, ki mu je pa bilo v zadnjem trenutku žal nemogoče odpotovati. Ke-daj ne ve, kaj naj bi z vozovnic«) svojega prijatelja. Rad bi jo odstopil komu, pa čeprav bi pri tem nekaj izgubil. S1 veda so ljudje v večini primerov izjavljali, da mu karto prav radi odkupijo. In Siebert je potem s takšnim kupcem stopil Krofe, ki jih delajo naše gospodinje, zelo obrajtain. Toda tak krof je dober le, če je go rak. Ko se shladi, je pust, trd in .4koro brečij s ponarejenimi voznimi listki na te-d» n mm j»* zadostovalo, da je lahko živel "sNnii primemo.** Kako spreten je bil v svojem poslin. kaže najbolje dejstvo, da je uganjal ta ■ apMi bar Jt •m. !■ kar !• ibvaa, m M Ml It Vi PUM« tanj taktj xa MM&lUNTiY mvMIIs hi ttc«l»r||Mt Tia, 216 W«t itth Stzetft mm1 . .■i. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Trayel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. SB CBN H SEDAJ HITKO HSNJAJO SO NAVEDENE! OENJ) PODVRŽENE SPREMEMBI OORI AM DOLI > Sa lipliHU vcCJIk aM« kot iforaj navf^eM, bodisi v dinarjih «U Urah doroljajemo h boljšo pogoj«. Izplačila v ameriških dolarjih b *i>l>Hfa 9 aonti PaUtl Hi- - " 9iv— - -920— - * Mi- - " 9.19 .....$19.81 ____.91«—. ________________J41JS --------------JBL99 Prejemnik dobi ▼ starem kraja IspliCUo t dolarjih. •fMNA NUU1LA IZVrtOANO PO CABLB LBTTCS SA PRISTOJBINO 91— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ttGU. Naroda99 <19 WWBT 19Ui STBBT NKW X0U. M. J Drugega ne morem reči kot to, še krčma rja in stekel k obrežju. Stal sem s poveljnikom čuvajnice barke poročnikom Hansenom. na poveljniškem mostiču. Namerili smo se proti pečini, kjer so bili baje opazili tihotapske barke. A ni bilo treba pluti tako daleč, zakaj daljnovirli so nam'koj pokazali obe enojambornici, ki sta na vso moč pluli v daljavo. Vedel sem, da je pred nami tisti pre-klomeni **špiritni Idar". Začeli smo ga zasledovati. Ko smo izstrelili tretji opominjevalni strel, je ena barka obstala. Bila je danska. Zagnali smo se v pravi pravcati dir za nesramnim ubežnikom To ji- bil brez dvomia Bjere, ki je imel na vesti mrtvega kadeta in 'mačka' tUočev pristaniških delavcev in je bil mirno tega še kriv, da je bil seržant Sigurd, tepec posebne vrste, vselej tako ostudno pijan, kadar je dobil plačo. To pa — seveda — ni bilo v čast ugledu naše armade. Ko smo se približali asi streljaj daleč — imeli smo le en nrijhen topič — smo trikrat ustrelili na "stoj!" in smo začeli nato hudo streljati, ee-š, naj vedo, da je to pot zares. Merili .smo na neko točko, kakih dve sto metrov daleč od eno-ianrfbomice. Petkrat smo tjakaj ustrelili in smo petkrat zagledali. kako je sinil kvišku steber vode v tisti razdalji od enoja-iiibornice. Ta pa — saj je bil beg nemogoč — je na vso -< tpMIil ••• i Mir!*. W1WHS "tjtti'i'lui", W'lyWIWMWIfflWtWSs Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA © JEDNOTA tTtttaiiovUcii« Hprila 1«H., iiikor|»oriraiiii 12. januarja 18t»8 v «lrta%'i Illinois, a wdeieia v incstu Juliet, Illinois I'OHLUJ K ŽE 43. LETO (ilavni urad v taSam doma: M8 No. Chicago St., JoUet. Illinois SKUPNO riEMO^ENJE ZNAŠA NAD $4*»M— SOLVKNTNOHT K. 8. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.549fc K. B. K. 35.mo članov tn •Mriltn. SKUPNO ftTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186 SKUPNIH PODPOB JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA Stjmjm GESI/I K. H. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM In NAROD!" če se boM ta varovati pri dobri, fioMenl in »ol ven t ni podporni organizaciji, aavaruj me pri Kraajalco-Movraaki KaloiWki Jed noti. kjer ao lab ko aovarujefi aa amrtnlne. rasne pofikodbe, operacije, proti bolezni In ow«o|i(Mti. K. 8. K. Jednota aprejema ▼ avojo sredo flaue in Članice od 16. do 05. leta : otrok« pa takoj pn ro)«tru tn do 16. leta. Zavarujefi se lahko aa «25»: (500; $loto-pila enojambornica, se je neka verska ločina izmislila, da je opremila tako zvano "pridi-^arsko" ladjo. Ljudje so tedaj dejali tej ladji "apostolska Ia.lja." Namesto bandera ie iiniela v ospredju mogočen križ. Vozarila se je od otoka do otoka in neki solzavi rdeče-bradec je pridigal zoper pijančevanje, ki da celo "državne oblasti izmaliči v morilce in ubijalce.'* Lahko mi verjamete, da sem Idarja Bjereja zasledoval še dalje, čeprav sem bral oznanilo, da je mrtev. Sem pač nejeveren Tomaž. Zatorej sem tn-di nekoč ponoči dal ustaviti "pridigarsko la,ijo" ki je križala med otoki. Toda ta čudovita ladja, ki je bila mimo drugega opremljena tudi z jako silnim motorjem, je zbežala. "To »pot sem dal streljati naravnost vanjo. Zadeli smo v celo — enojamborniea je začela goreti. Dospeli smo do nje in -snioi vzeli k sebi dva ranjenca in tri zdrave može. Oni veliki križ je bil padel v morje. i Goreče ladje nismo mogli od-| vesti s seboj, a jaz sem stopil • na krov in si ogledoval vrv je te odlično urejene tihotapske ladje. Posadka se je vedla prav tako molčeče, ko takrat oni zajeti Danci, vendar sem bil uverjen, da je, bil tudi Idar Bjere na ladji. Tihotapec na krovu pridigarske ladje. — Izginil je. •Čez oseminš tiri deset ur pa sem ga' našel. Razcefrani oblaki so viseli pod liino. V menjajoči se svetlobi je brio videti obrise krčža, ki je romal po valovili. Zibal se je in nagibal z valovanjem morja. Odpeli smo čoln in smo od-veslati tjakaj. Križ, ki se je zdelo, -da roma po morju, se je bil sam zasidral. Na« izstrelek mu je bil prebil železne spone, ki se je z njimi držal ladje. Ker je bil navpično obtežen, ga je morje stoječega odneslo in se je zasadil v kamnitni prot. Idar Bjere je Visel na križu. Z vrvjo se je bil privezal nanj, njegovi mrzli prsti so se krčevito oklepali snetega križa, ki ga je "bil onečalsca3 s tihotapstvom. Bil je mrtev. Morskega razbojnika smo .zakopali v prod na obrežju. I Križ se zdaj stoji na njegovem 'grobu, v spomin in opomin, i OTROKA JE KUPILA. Italijanska pevka Tecla Sca-rano je nastopila pred dvema letoma v neapeljskem gledališču "Florentine" in se tam seznanila s kapelnikom Langello. Oba umetnika sta si ugajala in sta sklenila, da se vzameta. Toda kapelnikov oče ni hotel privoliti v to zvezo, 'ker je zahteval, -da bi njegov :sin, ki se mu je po njem obetala velika ded-ščina, poiskal nevesto iz bogate hiše. Sinu je tedaj grozila izgjirba dedščine, če se oženi z ufbogo pevko. skega leta je TecJa Scarani res "dobila" otroka. Langellov oče je zdaj opustil svoj odpor proti sinovi žen it vi. In vse bi se bilo nemara srečno izteklo, da ni neki policist vtaknil vmes svojega nosa. Spomnil se je, da je videl pri neki revni kmetici otroka, ki je zdaj izginil brez sledu. Oblast je uvedla preiskavo in ugotovili so, da pevka ni rodila, ampak samo kupila otroka. Na sodišču pa je zatrjevala, da je otrok, ki pravijo o njnm, da je podvržen, njeno HlfiA ZA D0LLFUSS0VE OTROKE. Prijatelji pokojnega avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa so kupili otrokoma tragično preminulega državnika, Rudolfu in Kvi, trinadstropno hišo v 8. okraju Dunaja. Od dohodkov te hiše bosta siroti lahko vsaj skromno živeli. V tej vlogi, ki je povzročala i Zaenkrat so "ma vki in kapelniku velike skrbi in "očeta" sprayili pod ključ, preiskava pa teee dalje. sta si zaljubljenca izmislila originalen izhod iz nagate. f1e bi dobila otroka, sta si dejala, hi se moral kapelnikov oče pač vdati in ne bi miorda več nasprotoval sklenitvi zakona. Prešli so meseci in v aprilu lan- OGLAŠUJTE V ' GLAS NARODA' GLEDALIŠKA PANIKA ZARADI MIŠKE. V kmlanjskem: ljudskem gledališču je nastal te dni med večerno predstavo nenadno velik hrtfp. Jz prostora za gledalce se je razlegel krik: "Miš!" in se razširil od sprednjih vrst parketa do galerije. Žensko občinstvo je bežalo na .stole in ograje lož, med tem ko so moški priredili pravi pogon na miiško od enega konca gledališča do drugega. Miški pa je vse eno uspelo, da je pobegnila. Godlba je nato v pom i rji nje zaigrala neki valček in predstava se je lahko nadaljevala. Ravnateljstvo ljudskega gledališča je menda v trahu, da bi to mišje gotova nje ne imelo kakšnih neprijetnih [»osledic «?lede obiska in je v listih objavilo izjavo, da .je gledališko poslopje zaščiteno ne samo zoper požar, temveč tudi zoper miši, tako da se podobni dogodki ne bodo mogli več ponoviti. Izgovarja se torej tako, kakor da je nekdo nalašč prinesel miško s seboj in ;si napravil malo (posebne zabave. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cam bria in Somerset okraju) na znan jamo, da jih bo obiskal aaš novi potovalni zastopnik FRANK AHTjTN Rojake prosimo, nai mn po skušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Gla* Nhroda MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI P0MPEJA. Spi- Marryat. (19.'} strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pjstrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Oena ...................... MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (.'328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena.......................$1.25 sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 26.1 in 230 strani.) č-e se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Svi jkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena ..................$2.40 OD 2IVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- radovednosti zaišla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena.................,.....$1-50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je ".Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je irtojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena...................... $1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njego- sal Guy de Mau,pessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Ceiia......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične rita ti, se ne more odtrgati od n.je. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena ...................$1.50 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare " Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena ......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli i^satelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teli dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v ftkofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ...!..................$2.»50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čaromiški proces. Pisatelj Jaklič je na fpodla-gi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje Mčarovnic," ki so .bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena .......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest jo prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznani češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena ...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektivn nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena ....................... $1.00 vimi drahmi deli. STEFAN GOLJA m NJEGOVI. Spi- VIRI. Spisal Ivan Matičič '(411 navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...........:.......... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. -Veliki G roga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena......................... 55c. sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mlojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga ho kras vsaki knjižnici in vsak jo ho čital z zanimanjem. Cena......................$2.0Q ko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. POD 8VOBODNIM SOLNGEM. Spisal Franc 8. Finigar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-Mladega Iztoka je zanesla- pot v Bi- flfluH. (151 strani.) Naš najboljši zanc, današnji Carigrad, kjer se je humorist je zbral v tej knjižici nekaj Cena......................$150 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po- vanje "Tarzana-," ki je že vsaj po leg Jurčiča najbolj znan in priljub- imenn znan vsakemu omikancu. Da- ljen slovenski pisatelj, kar jih je ži- si je snov povesti neverjetna, se lah- velo v drugi polovici devetnajstega seznanil « Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. ' OBIVST • t m m m • • % m m m m m m črtic, ki so tako ljubke in prispčnp, da čitatelj ob čitanjn zares nživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čifcal z užitkom. Cena...................... $1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard.*(383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenic Publishing Company "OLII NAB O D Ji"1 — Iiv Tor* Wednesday, March 23, 1938 TBM LARGEST SLOVENE DAILY IN U. ». V. KRJANCEK IZ ZiVUEIJA U "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H. B O NEMŠKA OKUPACIJA AVSTRIJE Fraiik Soltau je s svojo službo zelo zadovoljen, samo primanjkovalo mu je dela. Kar je bilo največ, je peljal svojo go »pod i njo dvakrat na em že tudi po inžinirja." Frank ga z napetostjo jjogleda. "Ali mi dovolite, da si ogledam strojnico?*' '*&»veda. prav rad. kar pojdite z menoj. In kar mi imate povedati, mi morete pozneje, ko bo inžinir stvar popravil." Soltau gre za Lundstromom v strojnico in toon že najde poklicanega inžinirja in nekaj delavcev okoli motorjev. Z velikim zanimanjem pristopi tudi Soltau. Inžinir, mlad tie j »osebno inteligentnega obraza preiskuje motor, toda ne more ničesar najti, kar bi ga bilo vstavilo. Soltau pa pekoče vpre »voje oči na inotor. četudi svojega učenja za strojnega iu-žinii ja ni mogel »končati, si je svoje zuanje v času. odkar je moral zapustiti šolo, povečal z učenjem. Nekaj časa je bil tudi delavec v nekeui podjetju, da bi se tudi dejansko navadil. In vedel je. da bi vsak čas mogel napraviti izpit, samo ko bi mogel dobiti dovolj -denarja. Namenil je. da bo od svoje plače prihranil, kolikor mu bo le mogoče, da bo dne mogel dokončati svoje učenje. Takoj opaai, da mladi inžinir ni bil velika luč in ko se zamun trudi, da bi motor zopet pognal, stopi Frank k Gun-uarju. rekoč : "Gospod ravnatelj. ali mi dovolite, da skušam napako popraviti?" Guunar se začudi, jra radovedno poglfrda in o^izi. kako Franku žari vnema in zanimanje iz oči. 4\Dobro — poskusite svojo srečo!" mu pravi in .»topinazaj, da mu napravi pot do motorja. Frank Soltau inia srečo: čez pol ure je bil m itor popravljen in mlad- inžinir se je zopet mogel vrniti z FT'«'in. ne da bi bil opravil svoje delo. Xek visok uradnik, ki je bil tudi pri motorju. rav- uateljn Lundstromu: "Nič drugega nam ne preostane. iro.ipod ravnatelj, kakor da, kot je že večkrat nameraval tudi Hallerstedt, nastavimo pri podjetju stalnega inžinirja. Tako, kot sedaj, se motorji mnogokrat pokvarijo in dolgo časa zadržujejo obrat. Skoro vcw dan smo Izgubili. In hi ž mir ji. ki jih pokličemo, veljajo tudi mnogo denarja in če v resnici kaj popravijo, navadno ne drži dolgo. Tukaj vidite — navaden ^ofer »e *»oli razume na motorje kot pa ta kolinski gospod." Gunnar >e smeje ozre k Soltau. ki stoji poleg njega. "Ta navadni šofer je slučajno napol inžinir — kdo ve — mogočo tudi cel inžinir. Pomagali ste nam iz zelo velike zadrege, Soltau. Li zdi se mi. da ste zelo vešči v strojni stroki.' "Popolnoma tiho sem nadaljeval sxoje učenje. gospod atelj in tudi opani, da nisem daleč od izpita za inžinirja." Guunar vra pogleda, nato pa >e obrne k uradniku. *4U namestitvi inžinirja se buva >e razgovarjala." Vsi trije nekaj časa gluJajo. kako inutor brezhibno o-pravlja svoje delo. Nato pa pravi Gunnar Franku: "Sedaj hoeeiii. se pregJedati vse prostore, mogoče vas kaj zanima, da Vi si vse ogledali, potem kar pojdite z menoj. Kar hočete govoriti z ui«-uoj. «e more j>ozneje zgoditi.* Sol ta uo Va oči zažare. VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL DE IT. 216 W. 18tb St.. New York, N. Y. 1 ogled na slikovito iue»to KiiMein na Tirolskem, kjer je vdrla nemška armada v Avstrijo. Večni problem zakona ravnat Neki novinar, ki je pred nekoliko dnevi obiskal slovitega francoskega pisatelja Andreja Maurot>a. mu je zastavil vprašanje, kateri problem se mu vidi ta čas za literarno ustvarjanje najvažnejši. 14 To ji* večni problem o skrivnosti, kako se dva človeka najdeta in kako si urejata skupno življenje." je odgovoril pisatelj, ki pravi nadalje, da bo itU*uliia zakonska dvojica ostala vedno tista, ki si bo znala vse življenje ohrmiiti srečo v svojem zakonu. ha Ifcoeliet'eoTK-a 111 < 1 l»il mnenja, da takšnega .idealnega zakona ni. Toda zgodovina nas uči, da seje veliki francoski filozof zmotil. Slavni franc, učenjak Berthelot se je zastrupil nekoliko dni }K> smrti svoje žene, in isto je storila žena ministra Sembata. po smrti svojega moža. Oba nista mogla prenesti ločitve od zakonskega druga. Xa Angleškoni srečujemo najsrečnejše zakone v kraljevi rodbini. Za vzgle 1 ne veljata tu samo kraljica Viktorija in nje mož, temveč tudi kralj Jurij V. in kraljica Marv. Veliki politik Disraeli j4. «!<•-jal: "Po dobroti moje žene je **/,ela me bo v«~-«-1ilo, gospod ravnatelj, ako si morem ogledati celo podjetje." Tako ga Gunnar vodi \ .»epovsod in tudi po dobro prezračen ili kleteh. Pov»od je mogel Frank kaj naročiti. Ko stojita v vvliki kleti pred več velikanskimi >odi. pravi Gunnar. •*Ua\iio .sedaj .»o ti sodi naša največja skrb. Poglejte, legmirji so ž«* deloma strohneli. Neobhodno potrebno jih je nadomestiti z novimi, toda ti s«>di se tudi z:i ttv-iratek ne sioejo premakniti. Sedaj >e bojimo, da se bodo legnarji zlomili, vsled čertar bi imeli neizmerno škodo." Frank Soltau -i natančno ogleda sode. legnarje. strop in stene. "Torej tu gre *aino za to, da dvigueano sode in podložimo nove legarje." '4Popolnoma prav, toda pri tem se sodi ne smejo niti najmanj premakniti. Vino se ne sme niti najmanj premakniti, in ravno to je nemogoče.*' Oba gresta dalje in Soltau zamišljenega obraza. Ko si vse ogledata. gresta v ravnateljevo pisarno. Gunnar jtonudi Franku cigaro in isi jo tudi sam prižge. "Tako, sedaj pa mi povejte, kaj iinate na srcu. Že opoldne mi je gos pica Anita povedala, da boste danes prišli k meni. Samo o tem ž njo -nisem mogel več gOvoriti." "Da. gospod ravnatelj, milostljiva goapica me je napotila k vam. tickcl »ein ji, da imam preveč prostega časa. Vsak dan Kem zaposlen komaj tri ure. In to je premalo. "No, potem pa ram ostane več časa za učenje." 4 4 Da. toda za to nisem plačan, gospod ravnatelj. Učiti se morem v pro>T.h arah. Toda pri -dobri plači, ki jo dobivam, se čutim obvezanega, da kaj več napravim. In ko sem to baronici Seebachovi povedal, je rekla, da ne uaj obrnem ua va«. mogoče da iinate vi kako delo za mene." Gunnar se nasmeje. "Saj amo vam že dali delo." 4 4 Ta je bito samo slučajno. Baronica Seebachova se pelje ua iz prehod navadno dopoldne med enajsto in dvanajsto uro in popoldne med peto ki »edino. Drugi čas pa nimam i« Ali imate kaj aa^aene, da bi mogel delali?'4 UM* > bilo rodi takšno nagnjenje. Zakonska sreča temelji pred vsem v začetkih med si bojne ljubezni. Mogooi so tudi srečni zakoni na fHxIIagi razuma, toda ti |x>-stajajo čedalje bol j redki. Mnoge ženske, ki jih je okolica o-znaeevala za grde, so imele pri moških -največji uspeli. Ž: nska zahteva o, kajti njena nežnost in ume-vanje morata moža spraviti preko tega položaja. Takšna pomoč pa mnra ostati nevi Ina, kajti zakon, v katerem vlada ženska volja, nt nikoli srečen. Neizogibni* je, da nastanejo tudi v najsrečnejšem zakonu različna mnenja, na primer" <> izberi prijateljev, vzgoji otrok ali načinih zabave. Takšne stvari je tre!»a premagati s smehom. Samo v ozračju veselja o»tane zakon lahko trajno srečen. A' idealnem zakonu so nloge razdeljene vedno takole: "vojno ministrstvo*' in zunanje zadeve vodi mož, notranje zad« ve in vzgojo mladine moje življenje en sam niz" pa žena. Gospodinjstvo pri pa- V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če pol ujete na ekspresiiili parnikih: BREMEN • EUROPA Ilrzi vlak oh Kremen in Kuropa v Bremerhavrn zajaim-i uilobnu potovanje ilo Ljubljane HANSA ■Mi u--lujt.- s i .iljut)lj.niiiii ik>pres. |>uruU:i: COLUMBUS DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK IzImh-iic /.elex.niske 7.\rherlHUir^a, ISreiueua ;il i II;iiiiI)>ii^a SI rokovnjaški iia>veli glcdtk vi/rjrv za prist-ljiilrt in oiiisko\alre. Z i ; ni!;t vpiiiši'jte lokalnega a^t iitii. T»7 Itroadway New ^'ork, N. V. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD KRETANJE FABN1KOV SHIPPING NEWS •JG. tuarea : Uex v Geuua lie de t"rtiuce v Uuvre ;J0. in area: Nonuaiuiiu v Havre Aquilauia v Cherbuurg 1. aprila : liri-iueu v Breuiou "J. aprila : Lotite di Savoia v Oeiioa G. aprila: gueeii Murv v Cberbour^ 1'aris v Uuvre !>. aprila: Saturnia v Trst II. aprila: Eurepu \ Ureuieu l(j. aprila : Hex v odarjev. Pri tem je sklenila mnoga poznanstva s vsakem primeru pa je koketi-rija vedno nevaren strup, ki ga je treba odmerjati s skrajno pre vr | n ostjo. Ali naj zakonea živita sama ali v družbi .' V j Vabila je svoje z-nanee v stano-^n. zaeetku zakona nun in žena pae« vanje svojili gospodarjev, kjer* '^ueeu .Mary v Cherbourg firipailniki najboljših slojev. Število ^družin, ki so ji na ta naeiu nasedle, ni bilo majlnio. liremen .. utaja : Kil ropa t. ninja: Xnriuaudb New \"i»rk O. maja : Viib-ania v Trst lo. maja: IlreuH'ii v lSr'-iui-u Havre llauibur;; maja : ■ voiliio išreta samote zase, po-znejt pa je j>revee osaunljenosti je prirejala čajanke in veeerje (,)b takšnili priložnostih se je sreenih let. Trideset Jet sva poroeena in ne spomin jam se niti ene«« dneva, da bi se bila najina sreea kako skalila." Toiht Udcšno popolno sreeo bi našli še dosti eešee med neznanimi ljudmi. Začenja vedno z veliko ljubeznijo, ki se sen-sonia spn minja v prijateljstvo, nežnost in zaupanje. Ta razvoj jo tndi pravilen, kajti telesna ljubezen se ohrani le v zelo redkih primerih vse življenje. Xe -dovršena lepota, pae pa da vedno ženski, ki mora dajati možu dom po njegovem okusu. Težka je ta naloga šele tedaj, ee je tudi žena v poklicnem življenju. jTedaj uu>ra mož najti tisto'mero potrpežljivosti, ki je 'spet del humorja, brez katerega se dva eloveka nikoli ne moreta prenašati. Kar se tiee vprašanja, da li je v zakonu pofreluia neka mera kokeb rije in da li morata mož iu žena skušati, da bi zbujala medsebojno ljubosumnost, j<1 odgovor odvisen od narave j nevarnost. V navadnem ztiko- j oblaeila v dragocene obleke i mi je eelo potrebno, tla si za-J svoje »gospodarice in se je tako j konca od času do časa dasta uglajeno kretala na parketu, da nekaj "dopusta". Ihi-li je tojso jo vsi imeli za ot'ieirjevo že-pdtrebno tudi v idealnem zako- no. Poznanstva z odlieniki ji im. na to vprašanje pa je tež- ko odgovoriti. ČE*STA GOSPOD IN GOSPA NA POTOVANJU. lielca dražest je fxdrebna. da se j ljudi . Nekateri iščejo sr<*i-e v v potem izrabljala na ta način, da si je pri ujili izposojala denar, ki si ga ji ni upal niliee oil reči. T\o je l»ila mera polna, so prišle goljufije lažne ofioirske __žene na dan in služkinja je bi- ... . • . j. la na ovadbo svojili gospodar- \ Lvovu se te te «1 n i odigra- . .. i-'- , t,- - i • • i • l«*v aretirana. .\a sodi^eu je lo zakliueno deranje nenavad- .... , . . . . , , priznala svojo pokvarjenost m ne k oi tied ne. Pred sottnikom . .. . . . . j vi je bila obsojena na poldrugo se ie morala zagovarjati sluz- , . . . . . . er... . leto j« ee. kinja nekega olieirja in njego-■ _ ve žene, ki sta bila pogostomai na ]»otovanju. Njuno odsotnost] je služkinja izrabljala za pohajkovanje po kavarnah in za ADVER'l 1 S E in "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $ i Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : t 216 WEST I8th STREET, NEW YORK Hansa v Hamburg lli. uiaja : Cbaiujilaiu v Lfavrc l I. maja : U('X V ( ivuilil iS. maja : Xormatnffe v Ifu i re Ku roj »a v Kremen lil. maja : Satuniia v Trst -o. uiaja : yut't'ii Mary v fbcrltuurg -T. maja : Laafyetle v Ilavre U rent en v llrruieu -S. maja : Cuutt' di Savoia v (ieuua 1. juuija: New Vork v ilaiubitr^ Aquitauia v Cherbourg Neruiaadie v lin vre o. jnuija : Kuroi*u v Breinuu -t. junija: Koma v Ueuoa 7. junija : lie de Frauce v Ilavre S. junija: Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. junija: lies v Genua Culuiubus v Ijreuien (Jltamelaiu v Havre 110. junija : Norma nil ie v Ilavre Aquitania v Cherbourg Bremen v ISremeu 18. junija: Nurnianilie v Uuvre .. liretueu v Kremen IS. junija : * Con le d I Savoia v lietioa . Aquitmiiu v Cherlioorg ' 21. juiiiju'. ,*.;t* l.j ;; i I LafayetTe v Ilavre 7 Europu t Cremeti junija: Queeu .Mar} v Ciierlmurg lie de France v Havre 'Jo. junija : Vuleaula v Trst 'JU. junija : New York v Hamburg Nuriu a ud ie r Horre Aquitania v Cherbourg . julija: Bremen v Bremen Cbamphiiii r Harre Kes v Genoa