V nedeljo bomo tržaški Slovenci proslavili na taboru na Opčinah So obletnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda Volitve kodo In PHIHOHSKI DHEVNIK — ——————— GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto_ y . Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din TRST sreda 20. aprila 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale 5tev. 93 (1183) 600 milijonov nas je za mir “Kaj žiyi zmaga miru! Dol z voj-!rai hniskači!))' je vzkliknil tova-* fto ob zaključku svojega go-1rI!L ”a ■»**• kongresu Ljudske te Jugoslavije in poudaril: lit nVari.ši in iovar‘šice! Ne dovo-,a bi vas ovirali z raznim pripovedovanjem o vojni; oni se dali, . morejo vojskovati, ker ljudstvo noče vojnez. dr,br,'13\av 2a£o> da bi to svojo voljo okazoio in manifestiralo pred nil-r, s?e^om> se bo 2000 predstav• W 600 milijonov ljudi 69 držav narod Sveta “bralo danes na medit 'p ”em kongresu pristašev miru ~aipi* IZU' Gibanje za mir je torej 0 naiširše ljudske množice na -lVetU‘ ki preko ovojih na-st-c l- orOauizacij, sindikatov in J n" odločno manifestirajo za ,.J P1 oti napadalnim imperiali-žuie',n Kongresa se udele- » velike mednarodne organi-v l]e' Svetovna zveza demokratič-bivš'h inf’ Mednarodna zveza jj .'1 Političnih preganjancev, naroTr0dna zveza študentov, Medij zveza novinarjev, Svetov- S,.JVeza znanstvenih delavcev, nar °Vna sindikalna zveza, Medni ri na zveza Prosvetnih delavcev aktiJUge' V vseh državah deluje Za iJ0 Pripravljalnih odborov Dri • ??r®* Pristašev miru. Med tE ]jVDenimi je tudi Ljudska fron-*°°«*vije, Mednarodna zveza Ir'on Zmu’ Predstavlja 4 mi-Ind'^ elanov, dalje milijoni žena k 'if’ amer‘ška delavska stran-clruaJ Predptavlja 580.000 ljudi, in množične organizacije. jo k k>‘^e Proškov za organizaciji rji‘gresa 3e Preiel pripravljal-drža n denarn0 Pomoč iz vseh m Jni n° sedai 'e Prejel preko 10 ie s milijonov frankov, od čegar sl«mo Zveza književnikov Jugo-Predt POs^a 500.000 frankov, kar Pri« sedaj največji denarni ei-n oa je kaka organiza- Jru POSlala Pripravljalnemu od- "del AncJleškem se je prijavilo za pa kongresu veliko štekate nnoz^nih organizacij, med sovJU? so Pbtea drugih Irsko-sl:o , društvo, Skotsko-sovjet-bagn 'f štvo, Sindikat delavcev to-fca. ^ industrije, Zedinjeni sindi-p;Qs e-avcev industrije strojev, banJXUSk(L Podružnica sindikata ielaJ>0rtnil1 in nekvalificiranih tričnpCet'’ ^ddikat delavcev elek-Skof , mdustrije, sindikat rudarjev Jske in drugi. taitjf }anc‘H sodelujejo v pripravifJjdPredne organizacije s komu-tiq Ja® Partijo na čelu, ki se bo-ki !ee, ljudske manifestacije, o*«- t. m., in v zvezi s tem PriJta}Zlrajo epovorke miru», ki v pjjl° vseh krajev Francije DrikiJl Tem Povorkam se bodo ^laii . Povode iz Anglije, V J’ Švice, Italije. /estac;6^ Nemčiji so velike mani-°braJlC Za mir. K a mitingu za )rubijt° m‘ru v industrijskem beipz. a£u “Espenheimu blizu ne ie bil na pobudo enot kyina tu -e— - be soci"/1'- 36 ou na pobudo enot-^laso, rtlČne Purtlje Nemčije, so t gibaj re*olucijo solidarnosti tralni J*™1 za mir v svetu. Cen-komunistične partije lični odi C’ kulturno poli- speta ■. neniškega ljudskega i'kti {J ddenti univerze v Rohsio. !° izra2 f'ri0ae druge organizacije V°dporn 1 e. svojo solidarnost in Ha w- Vranju za mir. !a HileleZJZemskem so sc Prijavili s,£i ° na kongresu: nizozem-'ondiju li’at' Zveza žena, I

d ininf.’ ?r^° za °svoboditev SVoin J^71^ iarma’ i-' 'JUl za l? odl°čenost, da se bodo i avd o miru■ Kulturni aVi‘i Pronin le Kitajske so ob- naj° StoV” katCrem ^drav lQi°mna L °ngres- Vietnamska CVief!a '(Ucnw£». ki za-J lUrne ornn "anW. ® poUfič,!e in > Se b0Hi0 rin Ki kolonialni oblasti. DANES V PARIZU IN V PRAGI začeteh kongresa pristašev miru Vzporedno s pariškim kongresom bo v Pragi konferenca za mir, na kateri bodo sodelovali delegati iz številnih držav, katerim so francoske oblasti odklonile vizum TRST, 19. (PIO) — Na podlagi 1. odstavka člena XIII. ukaza ZVU št. 33 od 21. lebruarja 1949 bo Zavezniška vojaška uprava izdala ukaz št. 81, v katerem bo določila, da bodo volitve občinskih svetnikov v tržaški občini v nedeljo, 12. junija 1949. Isti ukaz bo tudi določal, da bodo volitve občinskih svetnikov v vseh ostalih občinah na anglo-ameriškem področju v nedeljo 19. junija 1949. Proti razbijačem enotnosti, za veličastno proslavo Osvobodilne fronte in PRVEGA MAJA 1 PARIZ, 19. — Danes se v Parizu začne kongres pristašev miru, ra katerem bo zastopanih okoli 60C milijonov ljudi na svetu. Danes prihajajo še zadnje delegacije. Jugoslovanska delegacija je tudi prišla danes. Zaradi številnih protestov je francoska vlada včeraj, končno dovolila vizum članom sovjetske delegacije, ki bo štela dvanajst članov. Med njimi so znani romanopisec Fadejev, pisateljica Vanda Vasiljev-ska, novinar lija Ehrenburg in metropolit Nikola, ki bo predstavljal pravoslavno cerkev. Delegacija iz sovjetske cone Nemčije in Berlina bo odpotovala danes opolnoči iz Berlina v Prago, od tara pa z letalom v Pariz. V Pragi bodo ostali oni člani, ki niso dobili vizuma. Danes se bo namreč v Pragi začela konferenca za mir, ki bo delovala vzporedno s pariškim kongresom in bo sestavni del tega kongresa. Na tej konferenci bodo sodelovali člani delegacij številnih držav, katerim so francoske oblasti odklonile vizum. Pripravljalni odbor je imel danes tiskovno konferenco. Odbor so pred- stavljali Louis Aragon, Francois Leclerk, Pietro Nenni, Lombardo Toledano, Pablo Picasso, Vanda Vasiljevska in lija Ehrenburg. Izjavili so, da se bo kongres začel jutri zjutraj ob 10. uri. Na kongresu bo zastopanih 69 držav. Skupno število delegatov je 1784. K tem je prišteti še predsedniški urad, pripravljalni odbor, opazovalce, katerih število znaša 35. Kljub oviram, ki so se postavljale nekaterim državam in kljub Mac Arthurjevi prepovedi Japoncem, da pošljejo delegate na kongres, bo kongres popolnoma uspel. Kongres pristašev miru hočejo vojnohujskaški krogi posebno v ZDA zopet izrabiti za protikomunistično propagando. Tako je ameriška komisija o protiameriškem delovanju izdala poročilo, ki pravi, da so komunisti skušali sporočiti atomske tajnosti ZSSR. To delovanje da vodi Joliot Curie. O kongresu miru pravi poročilo, da tvori del propagande proti atlantskemu paktu in da je njegov namen pripraviti znan. stvenike na civilno neposlušnost «v škodo svobodnih držav«. Iz ZDA je prišlo pet delegatov, ki so: Rock\vell Kent, Albert E. Khan, Mineola Ingersoll, W.E.B. Dubois in Donald Henderson. Ob svojem prihodu so na tiskovni konferenci izjavili, da hoče ameriško ljudstvo mir. Pripomnili so, da bodo ob svojem povratku y ZDA po kongresu izdali proglas za sporazum med ZDA in ZSSR. Kent je izjavil med drugim: Glede trditev, da na tem kongresu dominirajo komunisti, izjavljam, da če bi sam hudič organiziral konferenco za mir in bi mir res želel, tedaj bi bil deležen moje podpore. Dubois je izjavil, da ameriški tisk ni odražal javnega mnenja pri zadnjih predsedniških volitvah in tako ne odraža želje po miru milijonov Američanov ter želje za ureditev odnosov med ZSSR in ZDA. Angleška delegacija šteje 400 delegatov. Vodi jo zgodovinar J. G Crowter. Člani delegacije so tudi kanterburyjski dekan Hewlett Johnson in laburistična poslanca Zillia-cus in Platt Mills. Svoj solidarnostni pristanek so sporočili tudi trije brazilski katoliški duhovniki, ki se pridružujejo drugim katoliškim duhovnikom in škofom, ki so dali svoj pristanek. Nadalje vanje debate o bivših italijanskih kolonijah MEN SOHIETSKICA PREMCA IE napravili kanec holoiiialnemu režim« Jugoslovanski delegat poudaril, da bi italijanska zaupniška uprava v Atriki pomenila, da so kolonije dejansko ostale ZDA - Komentar moskovske „Pravde“ -Nesramna gonja v zvezi z zadevo Mindszentyja in bolgarskih pastorjev LAKE SUCCESS, 19. — Danes se je pred političnim odborom nadaljevalo razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah. Kakor smo že včeraj poročali, so poljski, ukrajinski in jugoslovanski delegat podprli sovjetski predlog. Jugoslovanski delegat Jože Vilfan je poudaril, da je to vprašanje velike važnosti tako za omenjena ozemlja kakor tudi za mir in mednarodno varnost. Prejšnji razgovori so pokazali, da je bil dosežen sporazum za zaupniško upravo OZN y bivših italijanskih kolonijah. Vendar se razpravljanje o tem vprašanju zavlačuje in ni prišlo še do nobene rešitve. Glede pravega namena an-glo-ameriškega predloga je dr. Vilfan dejal: «Danes smo priča novi azdelitvi afriškega kontinenta, ki spominja na razdelitev kolonij v drugi polovici XIX. stoletja s samo razliko, da se danes hoče ta načrt legalizirati s pomočjo glavne skupščine OZN. Dr. Vilfan je izjavil, da jugoslovanska delegacija odklanja anglo-ameriški predlog za razdelitev bivših italijanskih kolonij kakor tudi francoski predlog za vrnitev teh kolonij Italiji, ker je italijanska vlada popolnoma prikrojila svojo politiko politiki ameriškega bloka in se podvrgla njegovi ekspanziji ter sprejela njegove vojne načrte. V zvezi z zadnjimi izjavami, ki jih je italijanski zunanji minister Sforza podal tisku ob svojem prihodu v ZDA za podpis atlantskega pakta, je dr. Vilfan izrazil prepričanje, da bi prehod bivših italijanskih kolonij pod zaupniško upravo Italije dejansko pomenil, da so te kolonije ostale ZDA. Ob zaključku je dr. t ilfan izjavil, da predstavlja sovjetski predlog edino zadovoljivo rešitev, ker temelji na načelu zaupniške uprave za vse bivše italijanske kolonije. Govornik je poudaril, da je treba upoštevati interese Etiopije in ji da ti izhod na morje ter možnost gospodarskega in političnega razvoja. Vilfan je izjavil, da bo jugoslovanska delegacija podprla sovjetski predlog. Egiptski delegat je danes izjavil, da se bo uprl sleherni rešitvi, ki ne bo upoštevala enotnosti Libije. Izjavil pa je, da sprejme zaupniško upravo OZN nad tem ozemljem pod pogojem, da se ohrani enotnost Libije, da bo ta uprava kratkotrajna in da bodo pri tem udeležene ne- Ogromen razmah osnovnega šolstva v SZ MOSKVA, 19. — Včeraj se je pričel v Moskvi kongres za o-snovnošolski pouk, ki mu prisostvujejo predstavniki vseh sovjetskih republik. Na dnevnem redu kongresa je priprava šol za prihodnje šolsko leto ter izboljšanje v poslovanju otroških zavetišč, V svojem govoru je prosvetni minister ruske republike Voznesenski izjavil, da bo letos v tej republiki otvorjenih 600 novih osnovnih šol in učno osebje se bo številčno povečalo za 25 tisoč novih učnih moči. Nadalje bodo izdali 90 novih učbenikov v skupni nakladi 94 milijonov izvodov. MOSKVA, 19. — Umrl je sovjetski kemik Aleksander Pokaj Kezič, član znanstvene akademije Sovjetske zveze, ki je bil nagrajen s Stalinovo nagrado. Pokojnik je veljal kot ustanovitelj sovjetske industrije anilinskih barvil. katere arabske države. Dalje je egiptski delegat zahteval, naj se oaza Pahat ter področje Soluma priključi Egiptu. Dalje nima nič proti temu, da se vzhodni del Eritreje priključi Etiopiji. Priporočal je priključitev zahodnega dela Eritreje Sudanu. Dejal je, da se strinja z zaupniško upravo OZN nad Somalijo. Urugvajski delegat je predložil resolucijo, ki predvideva ustanovitev pododbora 11 članov, ki naj pripravi besedilo resolucije o usodi bivših italijanskih kolonij. Seja odbora se je odložila na jutri. Zunanjepolitični urednik piše v proskovski «Pravdi» med drugim: Zakulisno mešetarjenje za razdelitev italijanskih kolonij se nadaljuje v znamenju napadalnih načrtov, ki jih predvideva atlantski pakt. To je poudaril tudi sam Storža, ko je pri podpisu pakta dal razumeti, da bi Italija, če bi ji poverili varuštvo nad njenimi bivšimi kolonijami, dala na razpolago y Afriki vojaške baze državam atlantskega pakta. Sovjetski predlog izključuje vsako možnost, da bi se italijanske kolonije spremenile v predmet mešetarjenja med imperialističnimi državami. Ta predlog ima namen napraviti enkrat z^ vselej konec staremu kolonialnemu režimu in omogočiti tamkajšnjemu prebivalstvu dosego narodne neodvisnosti. Predsednik je napovedal, da je možno, da bo vprašanje Španije prišlo na dnevi red v četrtek. Glede tega vprašanja poroča AFP, da bodo Brazilija. Bolivija in Kolumbija, ki se jim bodo verjetno pridružile Argentina, Peru in Dominikanska republika, predložile resolucijo, s katero bodo zahtevale obnovitev normalnih odnosov s Francovo Španijo. O tem vprašanju bodo razpravljali na podlagi poljskega predloga, ki zahteva, naj se potrdi resolucija glavne skupščine iz leta 1946, ki obsoja Francov režim in nalaga vsem članom OZN, naj odpokličejo svojo poslanike iz Španije. Pred posebnim političnim odborom so danes razpravljali o obsodbi kardinala Mindszentyja in bolgarskih pastorjev. Avstralija je zahtevala, naj bosta Madžarska in Bolgarija pripuščeni k razpravi brez pravice glasovanja. Bolivija pa je predlagala, naj bi kot opazovalce povabili še predstavnike Vatikana, protestantskih cerkva in Izraela. Avstralski predlog ie bil sprejet s 17 glasovi proti 1 in 31 vzdržanimi. Glede bolivijskega predloga pa ni prišlo do glasovanja in so to vprašanje odložili. Bolivijski delegat je kot lutka ZDA predložil osnutek resolucije, ki aizraža zaskrbljenost glavne skupščine OZN zaradi obtožb proti madžarski in bolgarski vladi«. Zahteval je tudi, naj vprašanje ostane na dnevnem redu do prihodnjega zasedanja skupščine. Klevete 'Rede pravo' preli Jugoslaviji NICA, 19. — Danes se je v Nici sestala medparlamentarna zveza, da organizira prihodnji letni kongres. Sestanka so se udeležile sle. deče države: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Egipt, Finska, Francija. Velika Britanija, Grčija, Italija Jugoslavija, Libanon, Luksemburg. Monaco, Norveška, Pakistan Nizozemska, Poljska, Švedska, Švica in CSR. Delo se nanaša med drugim na politična in ju-ridična vprašanja. Današnja beograjska «Borba» a-nalizira izjavo, ki jo je podal glavni urednik lista «Rude pravo« Vil-helm Novi, ki vodi češkoslovaško delegacijo na zasedanju medparlamentarne zveze. Novi je skušal klevetati noyo Jugoslavijo. Poudarjajoč, da bo češkoslovaška delegacija vztrajala, naj zveza razpravlja o načinu, kako naj parlamenti prispevajo k ohranitvi miru in k razvoju mednarodnega sodelovanja, je Novi izjavil, da «je jasno, da se izvršilni odbor medparlamentarne zveze, v katerem so predstavniki Velike Britanije, ZDA, Francije, Danske, Egipta in Jugoslavije, želi izogniti temu perečemu vprašanju«. Jasno se vidi, piše «Borba» namen, ki si ga je Novi postavil, ko je stavil Jugoslavijo na stran Velike Britanije, Amerike, Francije, Danske in Egipta. Novi ima že veliko izkušnjo v tej vrsti laži proti Jugoslaviji. V listu, katerega urednik je, se ne objavljajo govori jugoslovanskih predstavnikov v OZN in se nikoli ne govori o borbi nove Jugoslavije za mir in za mednarodno sodelovanje. Govori se o Jugoslaviji, samo kadar je dan nalog, naj se na njen račun piše kaka gorostasna laž ali pa da se izrabi priiika za kako izzivanje, kakor je n. pr. izjava, ki jo je Novi oodal v Nici. Noben «corsivo», izprepleten z ogabnim zmerjanjem najdosled-nejših protifašističnih in protiim-perialističnih borcev našega o-zemlja in nikakršno laganje — pa vaj si bo še tako perfidno in zavito ali pa debelo —, nikakršni novi uredniki Vidalijevega glasila — pa naj si bodo i z Bologne ali iz Milana —, ne morejo in ne bodo mogli nikdar izbrisati težke odgovornosti, ki jo nosijo Vidalijevi frakčionaši za neenotno letošnjo lsroslavo največjega delavskega praznika v Trstu. Ponavljamo: dejstva so trmasta! A ta dejstva so: Ustanovljen je bil skupni odbor za prireditev tradicionalnega prvomajskega nastopa. Kdo ga je razbil? Vidali. Zakaj? Samo zato, ker je ves smisel njegovega desetmesečnega politikantstva pod krinko zloglasne resolucije In-formbiroja, razbijanje tukajšnjega demokratičnega gibanja v veliko veselje in za interes imperialistov in njihovih reakcionarnih hlapcev. Kdo je razbil enotni kongres Kmečke strokovne zveze Enotnih sindikatov obeh don našega ozemlja? Vidalijeva agenta v vodstvu ES Radich in Slavec. Kdo je razpustil kar celo Strokovno zvezo prosvetnih delavcev ES in s tem načel Enotne sindikate? Zopet Vidalijeva agenta Radich in Slavec! V čigavem interesu? V interesu tukajšnjih imperialističnih predstavnikov in domače reakcije! Kdo je odklonil doslej vsako našo ponudbo in poziv na enotne nastope pri vseh protiimperiali-stičnih manifestacijah? Kdo odklanja naš poziv za enotno predstavništvo vseh pristašev miru ■našega ozemlja? Vidali. Kdo odklanja našo ponudbo za enotno proslavo l. maja? Vidali. Kdo hoče proslavljati letošnji 1. maj j skupno z voditelji delodajalske Delavske zbornice, znane agenture reakcije in imperializma? Vidali in zopet Vidali s svojimi podrepniki, ki seveda niso «quat-tro o cingue canaglies... (Za njihovo početje naj jih čitatelj krsti sam!) Pravi in resnični tržaški demo- Si: vedno Čangl vodja kitajske nacionalistične politike Nankinška vlada odbila komunistične predloge za mir - Vedno silnejši pritisk in napadi kitajske narodno osvobodilne vojske NANKING, 19. — Radio osvobojene Kitajske je sporočil, da je tretja komunistična armada pod poveljstvom generala Genija, bivša ljudska armada za osvoboditev vzhodne Kitajske, že zaključila svoje priprave za prehod preko Jang-ceja. Četrta komunistična armada pod poveljstvom generala Linpiauja se pejnika proti jugu poslužujoč se pri tem vseh transportnih sredstev, ki so ji na razpolago. Nacionalisti domnevajo, da bo Genij ega armada poskušala prekoračiti Jangce med Šanghajem in Nankingom, Linpiao-jeva armada pa na srednjem delu reke. Glasnik ministrstva za narodno obrambo nacionalistične vlade je dejal, da se nadaljujejo komunistični napadi proti nacionalističnim mostiščem ob spodnjem toku Jangceja. Borbe so zlasti bile hude v Siher-vuju, ki je važno mesto ob železniški progi Nanking-Sanghaj. Iz uradnih krogov v Nankingu se je izvedelo, da je nacionalistična vlada odbila komunistični uitima-tum; ta sklep bodo Pekingu sporočili to noč ali pa jutri zjutraj.. Sklepajo, da se je nacionalistični vladi zdelo nemogoče, da bi dovolila kitajski narodnoosvobodilni vojski prehod preko Jangceja. Danes so se vrnile v Nanking razne osebe, ki zavzemajo važne položaje v hierarhiji kuomintanga. Te osebe so bile pri Cangkajšku in so gotovo prejele razna navodila glede mirovnih pogajanj. Ge se upošteva, da so takoj po povratku ti ljudje odšli na sestanek nacionalističnih voditeljev, ki ga je sklical ministrski predsednik Hojingčin, da bi razpravljali o komunističnih predlogih, na katere mora nacionalistična vlada odgovoriti do 20. aprila, tedaj se lahko sklepa, da je igral Cangkajškov vpliv veliko vlogo pri sklepu vlade, da odbije komunistični ultimatum. To potrjuje tudi poročevalec agencije Fra-ice Eresse, ki v svojem poznejšem poročilu javlja, da «je bila debata na sestanku v ministrstvu za narodno obrambo v znamenju duhovne prisotnosti Cangkajška, ki je preko svojih generalov in številnih politikov še kar naprej vrhovni vodja)) v nacionalistični Kitajski. Seje, ki je trajala od 9 do 19, so se udeležili državni predsednik Licungjen, ministrski predsednik z ministri, predsednik parlamenta in kontrolnega sveta ter poveljnik Srednje Kitajske. Seja je bila če-sto dokaj burna. Kolikor je mogel poročevalec agencije France Pres-se izvedeti iz krogov blizu Licung-jena, je ta v prepričanju, da je vsako upiranje jalovo, zahteval sprejem komunističnega ultimatuma. Pri lem ga je podpiral samo minister za pravosodje. In čeprav je grozil, da bo podal ostavko, vendar ni mogel ničesar doseči proti «Cang-kajškovi stranki«. Eden izmed ministrov. ki je bil pred to sejo pri Cangkajšku, bo baje jutri takej spet odpotoval k njemu, da mu bo osebno poročal o današnjih dogodkih. V parlamentu so poslanci izglasovali resolucijo, s katero zahtevajo, da jim vlada pokaže pogoje za mir. ki so jih postavili komunisti, in da jih sploh obvešča o mirovnih pogajanjih- Znano pa je, da je prej parlament dal vladi popolna pooblastila za pričetek in vodstvo mirovnih pogajanj. krati pa instinktivno občutijo potrebo po enotnosti in strnjenosti našega demokratičnega gibanja ter obsojajo Vidalijevo desetmesečno razbijaštvo. Zaradi tega zlasti slovenski del našega demokratičnega gibanja pravilno ceni in u-pošteva važnost nedeljske proslave Vlil. obletnice ustanovitve svoje Osvobodilne fronte na taboru O F na Opčinah. Se bolj pa se vsi tržaški demokrati zavedajo važnosti priprav in prvomajske proslave same, ki bo pregled demokratičnih sil našega ozemlja ti letošnji predvolivni dobi in izraz borbenosti našega ljudstva Za dosego zmage nad imperialisti in njihovimi napadalnimi pakti! Sovjetski trilelni načrt za dvig živinoreje MOSKVA, 19. — Centralni komiJ tet sovjetske boljševiške partije ter ministrski svet sta sestavila triletni načrt za razvoj izreje živine in za zagotovitev potreb prebivalstva glede mesa, masla, mleka in mlečnih izdelkov. V svojem poročilu dodaje sovjetski radio, da je število živine v Sovjetski zvezi prenizko za potrebe ljudskega gospodarstva, da imajo številni kolhozi neznatno število goved in da je minimalno število glav živme, ki je določeno za državna posestva, v sedanjem času mnogo premajhno in zavira razvoj reje živine. Zdi se, da važnosti tega vprašanja niso dovolj razumela, vodstva mnogih kolhozov ,kjer se bodisi zaradi nesmotrnega krmljenja bodisi zaradi nemarnosti more ugotoviti velika umrljivost, ki povzroča upadanje pri izročanju mesa, kot ga je predpisala država. V FERI se ni omejilo prikazovanie uspehov v SI BEOGRAD, 19. — Društvo za kulturno sodelovanje med Srbijo in Sovjetsko zvezo je imelo včeraj zvečer v Beogradu svojo letno skupščino. Predsednik društva Ladislav Ribnikar je V svojem poročilu med drugim izjavil: «Dejavnost, ki naj v Jugoslaviji pokaže življenje Sovjetske zveze se po objavi resolucije Informbiroja ni nič zmanjšala. Na to dejavnost ni vplivala niti resolucija niti kle-vetniška kampanja, Jci jo vodijo proti Jugoslaviji«. Na koncu skupščine so zbrani člani društva izglasovali resolucijo, kjer izjavljajo med drugim: «Na-men našega društva je bil dvojen: seznanjati jugoslovansko ljudstvo s sovjetskimi uspehi in sovjetsko ljudstvo z jugoslovanskimi uspehi pri gradnji socializma. Ge je bilo možno izvesti prvi del tega programa, pa ni bilo mogoče izvesti drugega dela. Odgovornost za to pada na tiste, ki ne izpolnjujejo svojih obvez do neke socialistične države«. le k°hgr v-’esa. eyeda VseljudsJPCTialiZti :avedai0 «V0Od°Cske 0“ 0!ban»a Z0 mir £5°. Xona±T _pomena da»aš- konaZecja pomena današ-nT-adi Pristaiev miru. aw"- 3kusa,° «a vse mogoče in onemogočiti PARIZ, 19. (Tanjug) — Te dni je minilo leto dni, odkar se v Franciji izvaja tako imenovani Marshallov načrt gospodarske pomoči in sodelovanja. Čeprav je Francija v tem razdobju dobila na račun «daril in podpor« okrog 600 milijonov dolarjev blaga, se v državi gospodarski položaj ni prav nič izboljšal, temveč se je nasprotno poslabšal za 2.5- pa tudi 4 krat. Cene so neprenehoma naraščale Kupna moč mezd in plač je rapidno padala. Število brezposelnih in na pol zaposlenih delavcev se je povečalo, beda v mestu in na deželi Pa se je vedno bolj zaostrevala V tem razdobju je padla kupna m°č francoskih delovnih množic za 50 odstotkov. Amerikanci so si v svojem prizadevanju, da bi francosko industrijo onesposobili za resno konkurenco ameriškim družbam, z dvostranskimi sporazumi, ki jih je morala Francija Marshallov načrt v Franciji je močno poslabšal življenjslve pogoje ljudskih množie skleniti z ZDA, zagotovili neoviran uvoz svojega blaga v Francijo. Hkrati so prepovedali Franciji, da bi širše trgovala s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. Zaradi takih omejitev ne more danes Francija kupovati poljskega premoga, čeprav lahko krije svoje potrebe po premogu samo 75 odstotno. Proizvodnja jekla, ki je znašala pred vojno 12 milijonov ton letno, znaša sedaj le 7 milijonov ton. Proizvodnja avtomobilov v Franciji je zaradi obveznosti nasproti ameriškima družbama «Ford» in «General Motors« I padla na manj kot polovico predvojne ravni. Podoben je primer tudi s proizvodnjo letal in ladij. V gradbeni industriji so pred izvajanjem Marshallovega načrta porabili v treh mesecih 61.000 ton gradbenega jekla, sedaj pa so v zadnjem trimesečju porabili samo nekaj več kot 36.000 ton. Število brezposelnih v Franciji je zlasti pričelo naraščati oktobra 1947, ko sq se občutile pz-ve «dobr*e» Marshallovega načrta. V januarju 1948 je bilo v Franciji 58.268 brezposelnih delavcev, v novembru istega leta pa 97 tisoč 257. Število napol zaposlenih delavcev je mnogo večje. V juliju 1947 je bilo 81.000 napol zaposlenih delavcev, v februarju 1948 — 138.000, v juliju 150.000, v oktobru 160.000, v letošnjem marcu blizu 200.000. Tudi francosko podeželje je z izvajanjem Marshallovega načrta težko prizadeto. Nepotrebni ali obvezni uvoz živil iz ZDA je izzval strahovit padec cen kmečkih pridelkov. Francoski kmečki pridelki so' zaradi prenatrpa-vanja domačega trga s tujim blagom zgubili skoraj vsako ceno in gnili. Živila na drobno so v Franciji 18-krat dražja kot pred vojno, gotove obleke pa 25 krat. Bombažne tkanine in čevlji so se podražili za 40-50 krat v primeri s predvojnim razdobjem. V letu 1948-49 so postale cene predmetom široke porabe skoraj nepristopne najširšim ljudskim slojem. Tako so na primer sladkor, kruh, meso, milo in vino sedaj za 50-70 krat dražji kot v času, ko so pričeli izvajati Marshallov načrt. Po drugi strani pa so mezde za normalni 44 urni delovni teden samo 10 krat Večje kot pred vojno. Danes družina delovnega človeka V Franciji težko izhaja. Z revizijo zakopa o najemninah se bo stanarina povečala za 400 odst., z obdavčenjem predmetov široke porabe kot toba- ka, mesa, sladkorja in vina pa namerava vlada pobrati od širokih potrošniških množic še 140 milijard frankov, da bi dopolnila proračunski primanjkljaj. Obveznosti po Marshallovem načrtu so škodovale zunanje-po-litični bilanci. Zaradi obveznega uvoza blaga iz ZDA, dušitve nacionalne proizvodnje in omejevanja izvoza v države ljudske demokracije je nastal stalni primanjkljaj marcu je znažal zunanjetrgovinski primanjkljaj o-krog 14 milijonov frankov. Taki uspehi izvajanja Marshallovega načrta, ki Sa podpirajo vse vlade tako imenovane «tretje sile«, so v nasprotju z osnovnimi interesi francoskega ljudstva. Demokratične množice v Fra.nciji se zavedajo, da Marshallov načrt vodi v gospodarsko zasužnjevanje države po finančnem kapitalu ZDA. Pod vodstvom komunistične partije vsak dan bolj krepe borbo za gospodarsko in politično samostojnost Francije. Po logiki albanskega radia gre SZ v if BEOGRAD, 19- — Današnja «Bor-ba» piše o komentarjih radia Tirane, ki je ob vesti, da je Jugoslavija sklenila z Italijo pogodbo o izročitvi nekaj mornariških enot in o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah, takoj napravil zaključek, da «te pogodbe jasno dokazujejo, kako nacionalistična klika yodi Jugoslavijo proti imperializmu«. «Na isti podlagi«, piše list, «to se pravi na osnovi mirovne pogodbe z bivšo sovražno državo, je Sovjetska zveza pred kratkim prejela kakor mi italijanske ladje, samo precej več in y večji tonaži. Glede dokazovanja, da izvajanje mednarodnih pogodb, ki so splošno priznane, vodi v objem imperializma, prepuščamo, da ga pojasni radio Tirana tistim, ki prišepetavajo albanskemu radiu, da razširja razne protijugoslovanske komentarje, ki so kaj malo duhoviti)). :• - * • •• -v ^ & UTRJUJMO ENOTNOST. SlOVANSKO-»TAiUJA»«)H KLOVNIH MNOŽIC ate i «« ! •»* *s'l ’ KAKOR VSAKO LETO, TAKO SE TUDI LETOS ZDRU21TE PRI PROSLAVI 1. MAJA, KI BO NA NOVEM STADIONU PRI SV JVANU. SLOVENSKA PESEM NAJ MOGOČNO ZADONI IZ TISOČERIH GRL IN DA POUDARKA SLOVESNOSTI PRAZNIKA. SPORED LETOŠNJIH PESMI STE ZE DOBILI. TO SO: «PARTIZANSKA», »STAHN-GRAJSKA«, »V NOVE ZARJE«, «NASA PESEM«, «LENINOVA ZASTAVA«. «ZE NAM SONCE LEPŠE SVETI«, «PESEM O VOLGI« IN DRUGE. VSE TE PESMI ZE PO VEČINI ZNATE. ZDAJ JE VASA NALOGA, DA .TIH VNOVIČ DOBRO PREDELATE PRI SKUPNIH VAJAH. POSEBNOST LETOŠNJEGA PEVSKEGA NASTOPA BO SPREMLJAVA SKUPINE 15 HARMONIKARJEV. PEVCI IN. PEVKE, ZAVEDAJTE SE, DA JE USPEH PRVOMAJSKE PROSLAVE V PRECEJŠNJI MERI ODVISEN OD VAS. Zveza enotnih sindikatov za upo-kojece je poslala pred dnevi predsedstvu cone pismo, v katerem obravnava vprašanje upokojencev Lloyda- fonda «A», ki Zaman že toliko časa zahtevajo rešitev svojih zahtev ter povišanje svojih pokojnin. Vsi ti upokojenci, ki imajo tudi od 30-35 službenih let, prejemajo mesečno komaj 5000 do največ 9000 Jir pokojnine. V svrho pravilne rešitve tega vprašanja so upokojenci Lloyda predložili že leta 1945 svoje zahteve odgovornim oblastem; toda vse te njihove, čeprav upravičene, zahteve niso bile odobrene, ker so pač ostale odgovorne oblasti za vse popolnoma gluhe. Vse. kar je predsedstvo cone storilo glede rešitve tega vprašanja, je bil načrt, ki ga je izdelalo. Toda tudi načrt bi morala proučiti še posebna študijska komisija, ki bi prav za prav lahko šele sestavila končno vsebino odredbe za rešitev tega problema. Upokojenci Lloyda so zaman toliko časa čakali, da bi videli sami učinek tega načrta, ki naj bi že «rešil» popolnoma njihove zahteve. Toda ostalo je vse pri starem. Na- črt je tako rekoč prepadel in upokojenci so ostali pri istem... Zveza enotnih sindikatov z.a upokojence je 4. marca kot tudi 8. aprila poslala predsedstvu cone pismo, v katerem je zahtevala rešitev tega vprašanja. Kljub temu da je zahtevala takojšen odgovor ter rešitev, ni prejela v zvezi s svojimi zahtevami nobenega konkretnega odgovora, razen seveda nekaj obljub. Z obljubami pa se upokojenci Lloyda niso zadovoljili; sedaj odločno zahtevajo, da jim odgovorne oblasti pokažejo načrt, ki naj bi ga izdelala zgoraj navedena študijska komisija, na podlagi katerega so na-merale odgovorne oblasti rešiti vprašanje povišanja pokojnin upokojencem Lloyda. Ta zahteva je bolj kot upravičena, zato upajo, da jo bo predsedstvo cone razumelo ter odobrilo, TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8500, papirnati šter-ling 1950, telegrafski dolar 630, dolar 615, švicarski frank 157, 100 francoskih frankov 177, avstrijski šiling 24, zlato 1000 lir. u nedeilo Do m. Henores mizarsHiti delavceu Odgovor na vest v «GIORNALE Dl TRIESTE» Glavni odbor Zveze enotnih sindikatov mizarskih delavcev je na svoji zadnji seji sklenil sklicati III. kongres delaycev te kategorije, na katerem bodo lahko navzoči razpravljali o vseh problemih, ki kljub ostri in odločni borbi mizarskih delavcev niso bili do sedaj še rešeni; ti problemi so: nizke in nezadostne plače, ki nikakor ne odgovarjajo današnjim življenjskim prilikam, problem delavcev, ki so uslužbeni po raznih mizarskih delavnicah, problem mladih vajencev in delavk, organizacijski položaj itd. Ce hočejo življenjske kakor tudi delovne pogoje teh delavcev izboljšati, je treba nujno rešiti vse te probleme in to v čim krajšem času. In prav III. kongres mizars: i delavcev bo moral začrtati pot. r.o kateri bodo dosegli ti delavci rešitev svojih problemov ter na ta način izboljšali svoje življenjske in delovne pogoje. Kongres bo imel sledeč dnevni red: Poročilo o sindikalni politiki; problem delovnih pogodb ter razn; organizacijski problemi; vprašanje vajencev in delavk; volitev novih sindikalnih predstavnikov; raznn. Kongres mizarskih delavcev bo v nedeljo ob 9 v kulturnem krožku «G. Oliva« v ul. Trento št. 2. — III, kongresa se bodo lahko udeležili vsi tisti mizarski delavci, ki imajo sindikalno izkaznico. Želeti bi bilo, da bi bila udeležba na tem kongresu polnoštevilna, tako da bi lahko navzoči razpravljali res o vseh problemih ter našli skupno rešitev, v odobritev vojaški upravi ter so pričakovali samo še njihovo rešitev. Polkovnik Humphrey, načelnik odseka za delo vojaške uprave, je delegacijo sprejel ter ji izjavil, da se lahko zglasijo sindikalni predstavniki pri zgoraj omenjenem uradu v četrtek ob 9. Izvršilni odbor bo izdal iakoj poročilo o poteku pogajanj ter o zaključkih, do katerih bodo na teh pogajanjih prišli glede rešitve perečega vprašanja naraščanja brezposelnosti na Tržaškem ozemlju. Ker postaja prav ta problem vedno bolj kritičen ter spravlja v obup še do sedaj zaposlene delavce, ki se boje izgubiti svojo službo, bi morale odgovorne oblasti končno rešiti to vprašanje, s čemer bi bilo prav za prav že v glavnem rešeno tudi kritično stanje v gospodarskem položaju Tržaškega ozemlja, ki pač ni «zavidanja» vredno. V primeru, da bi se tudi ta pogajanja med sindikalnimi predstavniki ter med odgovornimi oblastmi zavlekla aii pa bi kazalo, da imajo te oblasti namen s pogajanji rešitev teh vprašanj popolnoma odkloniti aii pa vsaj začasno spraviti z ((dnevnega reda«, bodo tržaški brezposelni delavci, katerih število znaša okrog 25.000, pričeli z mnogo bolj odločno borbo za obrambo svo-jih pravic in interesov. Sindikalisti bodo pri VI! razpravljali o brezposelnosti Včeraj zjutraj je odšla na odsek za delo vojaške uprave delegacija Članov izvršilnega odbora Enotnih sindikatov, kjer je zahtevala, da dovolijo odgovorne oblasti sindikalnim predstavnikom obrazjužlti ter tudi predložiti vse zahteve brezpo. selnih, ki so ostale še vedno nerešene, kljub temu da so prav Enotni sindikati že poslali te zahteve Is Gabrovice Pijani Mileni pretepači Sinoči je pridrvelo v Gabrovico okrog 25 Vidalijevih pijanih pretepačev, iz Kriza, Zgonika in Saje-ža. Z grožnjami in strahovanjem domačinov, ki so se zbrali na najavljanjem množičnem sestanku, so preprečili, da bi se sestanek v redu vršil. S svojim obnašanjem in prate-paškimi metodami so pokazali nov argument o »pravilnosti« Vidalije-vega razbijaštva, tako da so se domačini lahko prepričali, v čem je in kam vodi Vidalijevo razbijaško politikantstvo. Resnična „skrb" vodstva DZ za interese upokojencev 15. t. ni. je prinesel ((Giornale di Trieste« vest, da je italijanska vlgda odobrila povišanje pokojnin upokojencem 1NPS v znesku 800 lir; ta ukrep naj bi stopil v veljavo že s prvim januarjem t- 1. to se pravi, da bi prejeli italijanski upokojenci 1NPS izplačan povišek za štiri mesece nazaj. »Giornale di Trieste« je prav tako obveščat, da se je vodstvo Delavske zbornice takoj zainteresiralo pri odgovornih oblasteh, če bi bilo mogoče raztegniti to uredbo tudi na Težaško ozemlje, ali bolje rečeno, je bi prejeli tudi tržaški upokojenci 1NPS povišano pokojnino v znesku 800 lir mesečno. Zveza enotnih sindikatov za upokojene* se je takoj zainteresirala za to vprašanje ter je izvedela, da je podtajnik Malvestiti respično predlagal odobritev zahteve o povišanju pokojnin upokojencem INPS-In prav v zvezi s to izjavo je odšla delegacija sindikalnih predstavnikov k ministru Fanianiju. ki je izjavi), da mu o tem predlogu prav nič ni znano ter da ostaja začasno vprašanje povišanja pokojnin še vedno nerešeno. Poudaril pa je, da se mu je posrečilo zbrati 7 milijard lir, katere bo namenil za izplačevanje povišanj pokojnin upokojencem INPS, ki bodo prejeli sledeče vsote: upokojenci pod 65 let starosti bodo prejeli povišano pokojnino za 600 lir. medtem ko bo povišana pokojnina upokojencem nad 65 let starosti za 900 lir mesečno. Toda v tej izjavi p; bilo niti z daleč omenjeno vprašanje uveljavitve te odredbe, to se pravi, da bodo italijanski upokojenci INPS prejeli, v primeru, da bi bilo to vprašanje seveda ugodno rešeno, povišano pokojnino le od tistega dne, ko bo odredba stopila v veljavo. Nič zaostankov torej. Tq je v glavnem vsebina vse zadeve; čudno in nerazumljivo se nam zgradi tega zdi, kako je moglo vodstvo Delavske zbornice interveni- rati ter zahtevati uveljavitev odredbe tudi na Tržaškem ozemlju, če še ta ni izdana. Ali hoče morda zgoraj omenjeni časopis z lažnimi vestmi prikazati dejo vodstva Delavske zbornice v dobri luči, tako da bi preslepil tržaško delavstvo, ki naj bi bjlo prepričano, da je edinole Delavska zbornica Ijsta, ki se bori za uresničitev njegovih zahtev? Delavska zbornica kot tudi »Giornale di Trieste« previdno molčita... Ljudsko šolski tečaji TRST, 19. (PIO) — Ukaz Zavezniško vojaške uprave štev. 68, ki je bil pred kratkim podpisan, ustanavlja ljudsko šolske tečaje, kjer lahko mladina in odrasli prebivalci anglo-amenškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja izpopolnijo svojo ljudskošolsko izobrazbo. Neobvezni tečaji se bodo začeli v začetku prihodnjega leta, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. Cilji tečajev bodo nuditi nižjo ljudsko šolsko izobrazbo osebam, ki so stare več kot 12 let, a te izobrazbe niso bile deležne v ljudskih šolah, višjo Ijudskošolsko izobrazbo tistim osebam, ki imajo spričevalo, da so dovršile nižjo ljudsko šolo ali pa lahko dokažejo, da imajo odgovarjajočo izobrazbo in izboljšati ter sodobno dopolniti usnovno izobrazbo oseb, ki imajo spričevalo o obisku visiih ljudskih šol. Tečaje bo določil višji šolski nadzornik. Vršili se bodo konec tedna. Učenci nižjih ali višjih osnovnih razredov bodo po končanem obisku prejeli spričevala o pridobljeni ali spopolnjeni izobrazbi. Trgovska skladišča v pristanišču TRST, 19. (RIO) — Ker je pomanjkanje trgovskih skladišč v pristanišču vedno večje, je glavni rav, natelj za civilne zaeve Zavezniške vojaške uprave anglo-amerlškega področja Svobodnega tržaškega o, zemlja to zadevo preučil. Derekvjrirana so bila naslednja skladišča: 1, 1 A, 2 A. 12 A in 12 B ter skladišče na pomolu 3. Ta ukrep bo tudi omogočal ladjam uporabo pomolov 3 in 4, sidrišča 14 in nabrežja Riva 3. Prometna nesreča 4Cui Itiihn. KNJIGE- GLEDALIŠČE-KONCERTI RAZSTAVE-FILMi-KRITIKE-DROBTINE Sim onični koncer H v rzc išl tiska. 14.28: Citanje večernega sv reda. 17.30: Lahka glasba. 1 ^ Mamica pripoveduje. 18.15- u , sy: Godalni kvartet op. 10 v g m 18.40: Pestra glasba. 19.00? Tehnika in gospodarstvo. 19.15: —,a. folklorna glasba. 19.45: Napoved c sa in poročila. 20.00: Slovens.-rodne in umetne 7nani Zdravniški vedež. z0.45. Z valčki. 21.00: Razgovori pred mi* fonom. 21.15: Orkester A ^ 21.30: Elgar: Koncert op. 6l . molu. 22.15: Operetne maltfMj 22.45: Plesna glMba. v«ni času in poročila. 23.JO. «v“J j. nudi jutrišnji spored? Z3.w-nočna glasba- TRST I. Sreda 20. aprila 1949- 7.00: Koledar in jutranja §laLn. 7.15: Radijska poročila. 11,39. kopirani ritmi- 12.10: Novi ,a 12.55: Citanje radijskega; spo a 13.00: Radijska poročila. .13 -5. » ^ ritmično melodični orkestei _ vodstvom dirigenta Arrna”?a»jeja-gne. 14.09: Tretja stran. 14-1°: n„Bc. na glasba. 14.30: Program sJca 17.30: Otroška ura. 18.15: Ivla (). glasba. 18.30: Glas Amerike- » A, Komorna glasba. 19.30: ^a\0g0'. ura, nato pesmi in glasbŽ,'„vpSter Radijska poročila. 20.30: OiK in zbor Phil. Spitalnya. 21-Od-zen in stare čipke, Igra v tr ^ janjih Josepha Kesserlinga- “.g, plesna glasba. 23.10: Radijska čila. Slovanska Vedno pripravljeni, kadar je treba aretirati antifašiste, so za velikonočno nedeljo policijski agenti, dodeljeni obmejni stražnici v Devinu, aretirali Jordana Fillinija. Ves njegov greh, zaradi katerega so ga aretirali in ga tudi že zapri) v tržaški Coroneo, je v tem, da j« baje maja meseca leta 1945 aretiral V Tovarni strojev Šv. Andreja nekatere uslužbence iz omenjene tovarne. Dva od teh aretiranih se baje nista več vrnila domov. Prvo dejanje je torej s tem storjeno, Manjka še diugo proces. Ta bo pa v kratkem; obtožnica bo seveda «se-questro di persona«. Ne da bi še morali kaj dodat) k temu. moramo ponovno omeniti, d.a je to dejanje pač le nov — ne prvi ne zadnji — člgn v verigi cele kampanje proti demokratom, ki jo vodijo sedaj pred volitvami. Sovislo je le še z novim dejstvom volivne režije, ki je določila 12. junij, obletnico odhoda jugoslovanske vojske iz Trsta, za dan vojitev. 19. junij, teden dni kasneje, pa dan volitev na podeželju. Tudi tu je pač treba manevrirati in z raznimi psihološkimi metodami, vplivati na volivce po izidu volitev v mestu, katerih izid bo nedvomno favoriziran s tgktiko okupacijske uprave. V Čudna pol steklenice bumeranga Soparni zrak v vlaku je prisilil 41-letnega Bruna Darisa, ki je potoval s potniškim vlakom v Trst, da si je zmočil grlo s steklenico pijače. Ko je izpraznil steklenico, jo je enostavno vrgel skozi okno kupeja. Kljub temu da bi po vseh zakonih mehanika o težnosti morala steklenica pasti na tla, se je zgodilo prav narobe. Vlak je namreč pravkar zavozil v predor blizu De- vina, steklenica pa je, komaj je priletela iz okna, vsled močnega zračnega loka jzpremenila pot in kot «bumerr.ng» priletela na okno naslednjega tuipeja. Drobci razbite steklenice so obsuli potnico »1-Jetna Anino Bernasconijcvo iz Tržiča. Razen manjših prask je Bemasconije. va zaužila precejšen strah. Popolnoma upravičeno je začela iskati onega, ki je to naredil. Tega je res pašla v osebi omenjenega Darisa, ki je medtem pokojno počival v svojem kupeju. Na zahtevo Bernasco-nijeve je intervenirala policija, ki ja takoj v vlaku naložila denarno kazen Darisu. Ukaz st. 78 TRST. 19. (AIS) — Ukaz ZVU št. 78, ki ga je podpisal glavni rav. natelj za civilne zadeve, popravlja splošni ukaz št. 114 o razširjenju najemnih in podnajemnlb pogodb. Popravek ,ki spreminja drugi odstavek drugega člena pravi med drugih, da »da ne morejo biti izvzete od razširitve, ki jo določa odstavek 1 (b) tega člena, vse tiste osebe, ki so poslale lastniki po 24. maju 1942. Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu ZVU, verjet v četrtek 24. aprila. Prometni davek za zakonito zaščitena zdravila TRST, 19. (PIO) — Uk«Z ZVU štev. 75, ki je bil pred kratkim podpisan, vsebuje posebne predpise u plačilu prometnih pristojbini na zakonito zaščitena zdravila- AUTONOMNA ZVEZA TRGOVCEV Z ŽIVILI NA DROBNO priredi v nedeljo 24. t. m. skupni izlet v Videm in Čedad ter ogled stare božje poti v Castelmonte. Natančnejša navodila dobite na sedežu zveze, tel. 32-06. Nočna služba lekarn Manzoni, ul. Setteiontanc 39; Marchio, ul. Ginnastica 44; Rava-sini. trg Liberta 6; Vielmetti, Boiz-na trg 12; Harabaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17.. 18. in 19. aprila 1949 se je v Trstu rodilo 16 otrok (en mrtvorojen), umrlo je 24 oseb, porok pa je bilo 7. Civilne poroke: trgovec Guastini Natale in gospodinja Slabile Olga. Cerkvene poroke: šofer Ciano Emilij in gospodinja Weigel Marija, uradnik Zacchigna-Varotto Karlo ip uradnica Barbieri Ada, delavec Sehroeck Rudolf in gospodinja Garbin Sonja, železostrugar Rinaidi Sergij in šivilja Scurgatich Karmen, uradnik Poglieni Alleo_ in gospodinja Tramolini Valnea, železničar Ritossa Ermipio in gospodinja Baricolo Sabina. Umrli so: 92-letna Cotombin Ka-tarina, vd. Gheich, 76-letna Kroseli Antonija, vd. Doles, 4 mesece stara Mazza Loredaria, 1 dan stari Cer-veilera Gianfranco, U9-lelna Bom-big Casitda, por. J3ressan, 49-letni Severi Henrik, 40-letni Mosca Peter, 49-lctni Stefani Jakob. 50-letni Wagner Ferdinando, 60-lctna So s sl Josipina, por. Sossi, 86-letni Sko-mrak Giorgin, 93-letna Martincih Marija, vd. Tomasini, 73-lelni Vin-cenzotti Ferdinande. 56-letna Mor-lupi Celestina, por Fantini, 56-letnt Teroil Ivan, 86-ietna Cuiot Ana, por. de Comel[i, 43-letni Chien Gi-no, 68-!e*ni Tamaro Aristide, 87-let. na Škerlj Katarina, vd. Wigele, 77-iatni Pippan Agostino. 87-letpi Frausin Alojz. 54-letni Miloš Roman, 68-lstni Klynear Lavrer.c. Kino v IDoiini. 20 -Na sV°^ slovenski m0>0 zemlji", prvi ROSSETTI. 16.30: ((Spreglejte m' preteklost«. -ria1'11 EXCELS10R. 16.30: «Dva »orru J deklica«. FENiCE. 16: «Gianni m pin° FILODRAMMATICO. 16: Azim«, Sabu. ITALIA. 15.30: ((Dogodivščine zilu«, Bing Crosby, Bob '^noan3*' ALABARDA. 15.30: »Živa PeKTfl, -ljubezenska zgodba, MilU pra- Vitel®' C. Ga- Ekva' tprjš*’ Paul Mueller. VIALE. 16: ((Prijatelj št. 1», ble, Mirna Loy. IMPERO. 15: (ijužno od Martin in Osa Johnson. GARIBALDI. )5: «Hazard», Goddard, Mc Carey. ,n(1i MASSIMO. 16: «Beli hudič«, A Bach, Rossano Brazzi- „1iri i* prostovoljk & Paulette ett« NOVO CINE. 16: Teksasa«, W. Boyd, G. HayS- ^ IDEALE. 16: »Človek proti snu onK«*- G. Robinson. on VENEZIA. 15: «Tarzan in ama1 I. Lupino in Nino Martinc, , 9. AHMONIA. 16: »Na otoku s*r„mC'ro. Grabie, g. Montgomsry. C. ODEON. 15: »ponosna Kre°l k0|f5*' ICINO OB MORJU. 15: »Tatovi g«. MARCONI. 16: »Otoški vampu , ris Karloff. , AZZURRO. 15: »Otok MontekU« g. RADIO. 16: «Vohun iz Dama« Sanders, V. Bruce. . Q\jčd1' BELVEDERE. 15.30: »Dežela tpv», Scott Randall. ADUA. 18.30: «Krvava noč«. trij« VITTORIA. 16: «D’Artagnan » t. mušketirji«, D. Amcche, U. J, SAVONA. 15.30: »Strast, ki m° Raines, E. O’ Brien. mcjnait"»i lMiaaiiiin i KINO D0LIW JO PRVI predvaja od DANES NEDELJE 24- t. m. SLOVENSKI F I L M Na svDji zeli ,. njo- Začetek ob 20, v nedeljo pa 1 stua človeka, ki zastonj išče odpo-uora na osnovna življenjska ‘t Prc-šanja v veri, uživanju iti znanosti in pride končno do spoznanj a o nun-Ijiuosti vsega, so preveč ahsfrafetna baza za glasbeno obdelavo tu SQ Straussa zavedla do tega, da je bolje obdelal razumsko stran in ja položil mani važnosti na mcaticijd in s tem poslabšal končni estetski užitek glasbenega dela. Vsekakor pa se je odlični poznavalec orke- S 6 metrov visokega zidu je padla Sinoči ob 21.45 so sprejelj na ortopedski oddelek glavne bplniš-pice 39-letno Cravatin Anp poroč. FeHan iz ul. Moreri 33. Omenjena, je povedala, da je v bližini njenega doma Padla s šest metrov Visokega zida. Pri tem je zadobila težje telesne poškodbe jn živčni pretres. Pred dvema letoma se je ;4-letm Privilegg, Umberto zaradi težkih denarnih razmer vrgel na trgovino z živilskimi nakaznicami. Kupoval je nakaznice Pd dva do bi tisoč lir. Pri tem pa je skupno z »jim sodeloval neki Moro Umberjo, lastnik neke pekarn?. Temu so služile zn tp, da je z njih rezal odrezke za moko. Zaradi tega sta se oba morala včeraj zagovarjat) pred okrožnim sodiščem- Na hodniku je čakala cela vrsta prič. ki bi morale pomagati sodnikom* pri iskanju resnice, kolikor jo je na sjvari* Ker pa je bila zadeva več ali manj ža osvetljena in bi vse te priče prav za prav ne prinesle ničesar bistvenega k procesu, se jih je sodišče na predlog državnega tožilca odkriža-lo ne da bi jih zaslišalo. Medtem ko je Privilegtjijev odvetnik v svojem govoru opozoril sodišče, naj bi z razumevanjem sodilo obtoženca, je Morov zagovornik odrekal sodišču pravico, da bi sodilo v tem primeru. Trdil je namreč, da jq zakonski dekret glede prekrškov o racionalizaciji ali o prehrani že zapadel. To pa zaradi tega, ker se po predpisanem času v dobi dveh let ni spremenil v zakon. Sodišče pa je kljub temu po daljšem zasedanju spoznalo oba obtoženca za kriva in je vsakega obso-dol) na 3 mesece ječe in na 5000 lir globe, Prlvileggiju je sodišče izreklo kazen z vsejn) olajšavami, ki jih predvideva zakon. Predsednik sodišča je bil dr. Fal-chi, državni težilep dr. De Franco, zagovornika odvetnika Gembrini in Camber, sodni zapisnikar Pivk. Pristojbine za pregled in overovljenje mer. VRHT, 11». (AiS) — Ukaza ZVU št. 70, 71, ki sta bila pred kratkim podpisana določata zvišanje pristojbin za pregled in overovljenje mer in uteži. j mo Namestitev začasnih učnih moči nižjih srednjih šol. TRST, 19. (PIO) — Ukaz ZVU št. 67, ki je bil pred kratkim podpisan vsebuje določila za nastavljanje začasnih učnih moči na nižjih srednjih šplah na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega o-zemlja. Višji šolski nadzornik bo imenoval to učno osebje na podlagi gru- duatorija in priporočil, ki jih bo ; predložila komisija, v kateri so ravnatelji zavodov, profesorji in funkcionarji višjega šolskega nadzor-njštva. Začasni veroučitelji bodo nastavljeni na podlagi zakona št. B24 z dne 5. junija 1930. Ukaz bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu ZVU, verjetno v četrtek 21. aprila. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem haZ»aI?J. nj žalostno vest, da na» je za vedno zapustil naš lJu soprog, oče, stari oče Venčeslav Martellanl (Martelanci (Vewček) Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 21. t- m-iz hiše žalosti v Barkovljah — ul- Perorolo št- 14, Trst 29. aprila 1949. Žalujoči: soproga LUCIJA, SINOVI, M hraa« NEVESTE, ZETJE, VNr,T" naSa odsotna MARTA ZETJE, VNUKI in n»Sa (S. Francisco)- Ob 5. obletnici tragične smrti našega ljubljene,^ in brata Edvarda Škabarji se ga z neutolažljivo boldstjo spominja sina druz INA- Opčine 29, aprila 1949. V nedeljo 24. t. m. bomo na taboru na Opčinah proslavili 8. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega na*0 Q_Q RIŠKI O NEV NIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA TEL. 749 Nova plača za trgovske nameščence Plačilne^1*! tf,Qrn smo ob)avili novo , spondenti, naiiadni blagajniki, ste• živilsko , ° 7/d nameščence | nografi-strojepisci in podobni: za iih i • roke in za drogerije, ki 'J' izedelala lokalna zveza tr-p aV. Za goriško Pokrajino, podobna plačilna lestvica je bila obla“««»£ Pri na ripk i Podjetjih na drobno in DnhiH Za one pri trgovinah s st-;, , Yorn in v trgovinah z industrijskimi proizvodi. Novo lestvico Lm ? ZV6Za izclel£la --Porami _° s, kraievnimi organizacija- nesa v smislu dokonč- na sporazuma za ureditev plač sklen°iSameZne-stroke’ kakor je bil orsan- V Eimu med osrednjimi organizacijami. člfnVeZa trgovcev naproša svoje iim bl ein>Prej izplačali svo- 1 m nameščencem razliko med sta- ori ! nov*mi plačami, kj veljajo ^ / decembra 1348. V naslednjem vrsiJ3"10 -nove piaže 2a nekatere Codr ^ dzl3encev. Za vsa ostala laht ?aa P0iasnila se prizadeti nko obrnejo na sedež Zveze tr- Tn. y - ni IX. avgu- mesecne plače tj Navadni knjigovodje, kore Gorico, Tržič in Gradež moški 14.110 lir, ženske 12,180 lir. Za o- stale občine naše pokrajine: moški 13,685 in ženske pa 11,795 lir. 2) pomožni knjigovodje, arhivarji, strojepisci, zunanji izterjevalci, telefonisti in podobno; v starosti nad 20 let: za Gorico, Tržič in Gradež moški po 11,685 lir, ženske po 9390 lir; za ostale občine moški po 11,365 in ženske pa po 9,125 lir. 3) Poslovodje z več kot 3 podrejenimi: za Gorico. Tržič in Gradež moški po 10,520 in ženeke po 17.070 lir. a ostale občine moški po 18,940 in ženske po 16,550 lir. 4) Poslovodje z do 3 podrejenimi: za Gorico, Tržič in Gradež moški po 17,715 in ženske po 15,450; za ostale občine moški po 17,200 in ženske po 14,985 'lir. 5) trgovski setrudniki in prodajalci ter skladiščniki in blagajniki, k; odgovarjajo za blagajno: za Gorico. Tržič in Gradež moški po 14.110 in ženske po 11,390 lir. Za £giI>REg> SOPlSČA Motoriziran! tiiiolaiici cigare! So Iro i marCa preteklega leta terabinerji orožniške postaje Di-rn0^ ustavili na glavni cesti z , or‘Cl avtomobil «Ralilla» ni'! ?®0 tablico GO 82111. V žen..i,-s'a .bba dva moška in ena kovi «8’ ^ 50 šteli* cel kup ban- 2del„,V,t.^rUŽniki’ i:‘ se t‘m te sun- i- de!o v avtomobilu Preiskln denar 7aplfinili in dež Vozito- Ka ^dnjim se- Skih i- aQ naž*‘ 3200 jugosjovan-va» y!Sare‘ "Sutjeska« in «Mor,a- avtomnhif0^1 S° blas° - izvora so z njuni zasedli toavj'o° k*op• *e 28-letna Vižintin p,.’Ja i'2 Koprive, 44-lc-tnj Terpin go,,C’ 24-letni De vinar IVihf iz Zaliial,fna’ 52'lt;tna R(-- Eurh! ' Scuda Agraria 8, Furian ^arlin Oslavja, 50-1 etn a letn" n, 8ela m Ločnika jn 98- fen! 1 egant Olivi j iz Ločnika. 'ali so - ■ Mart Angela iz regant hn 0lv‘ štlrie Pi kupčije ukradene-pred S(”a njegove nevknjižbe. Višanju ul Pa sn ie izkazalo po ^te "3a »ženk in same priza-«;Ugi lranke, da je Lotiju po za-Zltlsihik-iit’,>Shudinpke pomočnice ^ ! n l Sftn'° 7-appaln“ ura in W» Od5 „n’ ki Sa jn Sulig()i kuri bf-ka; i.°Ze *n hčerke, sam Lo-iihipljl , P1' globe ?“'■ ke’r „ *lll\ °lih'Piio so pro- £ig°i Martina !V‘ln dejiinju irl ni faradi obtiiih1 nakupa prstana 1« sn _ zb e nenrevidtip kupči cr ni zakrivil a na 500 lir globe, a Sn Ra ^-“'- neprevidne kunči-ianja oprostil, ko: Ker sn .. °°° m^mbra jL,[lnancarii lanskega Vč Mgaret V stanov«hiU 3500 raj n,,'?- sedne oblasti (,ppoliri Pelmirs 7'i-Famca ln Elll zlatem ‘ J,' Kvstnici hotela .A be in 1 Jelenu*. n.24o lir ‘ r rir,naV° Sndnih strd- e zaplembo blaga Veilii požar OsiiertEoim ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNSCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301o PRITI. . TEL. 70 Kmečke obdelovalne zadruge K^ko bodo člani SIAU iz Bujščine poskrbeli za splošno zboljšanje Na velikonočni ponedeljek so se hoteti tudi v Doberdobu malo poveseliti in zlasti mladina se je zbrala na tradicionalnem plesu, i;i ga priredijo vsako leto na ta dan. Precej se jih je zbralo tudi v hiši Ger-goleta A.ndreja, kjer so imeli osmjco in shrambo koles. Okrog 21. ure pa se je iz neznanih vzrokov vnel ogenj v bližnjem zboljšanje še mehanizacija obdelave zemlje in načrina proizvodnja gospodarskem poslopju, ki je takoj 11 ‘ ‘ 11 Mala kmečka posest, ki prevladuje v naših krajih,' je kazen božja za kmeta, kakor nekateri trdijo, in kmetijska proizvodnja mu mm,!, m ———It———m————ii———■5— 1 Ge hočemo dobro gospodarni, mo- | ramo vedeti, kako bomo razporedili S samo združiivijo kmečkih posestev v obdelovalne zadruge ne bi delovne siie in kaj nam tx> v da povečali proizvodnje, kakor jo čas zahteva - Nujno potrebna je za zajel hlev in senik. Prisotni so se takoj lotili gašenja in kmalu so jim prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Gorice, Tržiča in Rook. Njihovo delo je bilo otežkočeno zaradi pomanjkanja vode. Vendar se jim je posrečilo, da so požar omejili. Poslopje z vsem, kar je bilo v njem, pa je zgorelo in utegnili so rešili gamo živino. Med drugim računajo, da je zgorelo na seniku okrog 100 stotov sena. Vso škodo cenijo na več milijonov lir. Na srečo pa .ie imel gospodar poslopje zavarovano. Človeških žrtev pri tem požaru ni bilo. Gasilci so svoje naporno delo v glavnem končali okrog 11. ure, ven-dar so oni iz Ronk ostali še do vče-raj zjutraj in pazili, da bi se zopet kaj ne vnelo. Ko so se prepričali, da je ogenj do kraja pogašen, so se tudi oni vrnili domov. Haveličal se je taborišča Pred nekaj dnevi so v bližini cestnega bloka pri Devinu orožniki ustavili 21-letnega Profettija Carmina. Mož je prišel jz taborišča za begunce pri Neaplju, kjer mu je verjetno postalo preveč dolgočasno in zato je hotel poskusiti svojo srečo v Trstu ali pa morda oditi v Jugoslavijo. Pri sebi ni jmel niti dokumentov, niti denarja ali drugih sredstev. KBNO VERDI. 17: «Cena prevare« in va-riete' ((Napravimo malo zdrahe«. VITTORIA. 17: »Tisoč očes v noči«. E. Robinson, G. Russel. CENTRALE. 17: ((Orientalske noči«, K. Wilde. MODjlRNO. 17: ((Bratje Karamazo-yi», F. Giacchetti. EDEN. 17: ((Sokoli Rumene reke«. Zdravila za upokojence Na prošnjo pokrajinskega sindikata za upokojence je zveza lekarnarjev v Gorici sklenila, da bo dovolila vsem upokojencem po 10 odst, popusta na receptu in na druga zdravila. Popust pa ne bodo računali pri specialitetah. Interesenti morajo predložiti sindikalno izkaznico za tekoče leto, dovolj pa je tudi osebna izkaznica. kmetovalce v splošnem predstavljala dbfco . kortjankture in marsi-katerj kmet se je otresel svojih dolgov, Toda zadnja leta, v kapitalističnih državah, je zopet začela kriza in mali kmetje so prvi na vrsti, ki občutijo vse njene posledice. Revščina zopet gospodari v kmečkih kočah, proizvodnja pada in z njo vsak dohodek. V krajih, kjer vlada ljudska ob. last, je zadeva drugačna. Načrtno gospodarstvo Že samo po sebi preprečuje obnovitev takih gospodarskih katastrof. Kmet lahko proda svoje pridelke , , po umerjeni ceni in se mu ni tre- nekih okoliščinah ba bati da bo moral zapusMU sv0. posebno za malega in tudi deloma za srednjega kmeta- Večji, ki sam zemlje ne obdeluje, smatra, da je gornji izraz kot bogokletstvo ali zaničevanje kmečkega poklica. Od-govarja pa popolnoma stvarnosti, Priroda zemljišča. je v nekem oziru bila do sedaj prikladna za malo posest, ko še niso bili v rabj stroji, ki se dajo rabiti tudi v brdskem svetu in v vinogradih. Smatrali so celo malo posest za primerno za intenzivno obdelavo zemlje, kar je v tudi bilo. Toda to se je omejevalo le na kraje v bližini mest, kjer so kmetje bili na pol vrtnarji, na pol kmetje; ni pa prišlo v poštev v oddaljenih krajih- Z mehanizacijo velike posesti je cena poljskim pridelkom začela padati, kajti veleposestnik, ki je laže in ceneje pridelal, je tudi ceneje prodal- Ker je hitro prodal in izkupiček vložil v drugi obrat, ki mu je izravnal nižji dobiček. Mali kmet, kj se v glavnem poslužuje prekupčevalca za oddajo svojih pridelkov, je padec cen najbolj občutil. Cesto je občutil tako. da mu izkupiček ni zadoščal za kritje stroškov, kaj pa šele za svoje vzdrževanje družine. Moral se je zadolžiti za najnujnejše, ni smel pomisliti na nabavo umetnih gnojil, na škropila, novo orodje. Vse to je doprinos pridelka še zmanjšalo in naslednje leto ne samo, da ni odplačal dolga in obresti, marveč se je moral ponovno zateči k posojilu za svoje vzdrževanje- V mnogih primerih je bil prisiljen celo prodati del zemlje, To sc je ponavljalo, dokler ni moral zapustiti svoje zemlje in oditi med proletarce ali nekvalificirane delavce, kjer se je težko prebijal in često končal tragično. Velika posest se je na račun takih nesrečnežev krepila- in -po stajula vedno večji grobokop malih in srednjih kmetijskih gospodarstev. Posledica je množično zapuščanje zemlje, ki je ostala neobdelana. Vojna jn doba tik po vojni je za O it velo « s -s o,l *“ >£!”*' mm U U KocHanA-x’3 fev-k£B,S“‘ hi, o Volk ml.!!8"'- tr« Ca- ,2 kg:;NVovl?,Udnlk Marco-• Gart-Pokriti *■* vzmetmi'' c jo zemljo. Ce ostanemo pri tem položaju, skupnost nima nobene koristi, kajti proizvodnja ostane ista- Napredka ni nobenega, ker se mora kmet na svoji mali posesti kljub vsemu posluževati proizvajalnih sredstev, ki mu ne nudijo olajšave pri delu niti večje proizvodnje. Za uporabo strojev so potrebne večje in enotne površine zemlje, ne pa razkosani mali komadiči, prepleteni z neštevilnimi mejniki in stezami. Naprednejši kmetje, ki znajo misliti in računati, so prišli do pre-pričanja, da, če si hočejo olajšati delo in dvigniti proizvodnjo, je potrebno ustvarili večje enote zemlje tudi tam. kjer jih ni in to z združitvijo malih zemljišč v večje. Pričeli so organizirati obdelovalne za. druge, da s skupno močjo ustvarijo to. kar pocdinec ni mogel. Kmečke obdelovalne zadruge kljub temu. da niso ie povsod u-spele komasirati vso svojo zemlio, so danes že tako daleč, da so za obdelovanje zemlje pričele uporabljali stroje, Po nekdanjih malih njivicah, kjer sla poprej krava in osliček vlekla mali plug, danes brni traktor in preobrača zemljo začudenih kmetov. Razen uporabljanja strojev pri obdelavi zemlje, mlatenja in v kletarstvu ter prevozih, v kmečkih obdelovalnih zadrugah racionalizirajo tudj živinorejo, prašičerejo, perutninarstvo itd,, Celotno njeno poslovanje se vrši po načrtu, ki ga sestavi v začetku jeta upravni odbor s strokovnjaki in ki ga odobri občni zbor. Mehanizacija in načrtnost proizvodnje pomeni smiselno obdelovanje zemlje, ki gre v širino in globino, katerega naravni uspeh je povečanje proizvodnje. Ni dovolj samo povečanje proizvodnje. Važno je, da se poveča proizvodnja tistih pridelkov, ki imajo najboljšo tržno ceno, ali pridelkov, po katerih je večje povpraševanje- Mali kmetovalec se često na povprašanje ne more ozirati zaradi pomanjkanja časa in zaradi omejenega pregleda položaja. V zadrugi pa je vedno nekdo zadolžen, ki se bavi s tem. da proučuje, kaj je bolj donosno za proizvodnjo. Povezanost zadrug med seboj s svojo središčnlco in s kmetijskimi oblastnimi organi daje zadrugam večjo možnost se posvetiti onim kulturam, ki so bolj potrebne in ki pomagajo na ta način uravnovesit; kmetijsko proizvodnjo. Kmečke nabavno-prodajne zadruge s svojimi kmetijskim; gospodarstvi ne morejo same imeti takega vpliva na proizvodnjo kot kmečke obdelovalne zadruge. Vsekakor se pa morajo ravnati po kmečkih obdelovalnih zadrugah. Upoštevat; morajo njih proizvajalni načrt ter po možnosti mašiti vrzel; v gospodarski proizvodnji. Na vsak način so kmečke obde-lovalne zadruge oni činitelj, ki bo v kmetijsk; proizvodnji pri nas določal smer. Ona bo granitni kamen, na katerem bo slonelo naše kmetijsko gospodarstvo bodočnosti, ki bo dalo kmečkemu človeku več udobnosti in večjo proizvodnjo. S. C. našnjih razmerah največ prineslo. Tudi ne gre, da bi gospodarili kar tako površno, brez nekega načrta. Slab gospodar bi bil, če ne bi znal vsaj nekaj predvidevati u razporeditvi kultur. Množične organizacije bujskega okraja hočejo v letošnjem letu pa praviti velik korak naprej v izboli šaoju gospodarstva na splošno in prav tako pa k ul tu ep o prosvetnem področju. Sestavile so nekak preglednik najpotrebnejših del, ki jih bodo s svojimi zavednimi člani uresničile do konca leta. Predvidena je gradnja zadružnih domov, stanovanjskih hiš in hlevov. Prav tako obpova hiš in hlevov, ki so bile poškodovane v vojni, ali pa so popravila potrebne. Člani so se tudi obvezali, da bodo elektrificirali več vasi, postavili več spomenikov padlim borcem, pomagali pri popravljanju cest, pri kanalizacijah in raznih drugih objektih. Za dovršitev vseh teh del bo potrebno pripraviti nad 15 tisoč m3 SV. ANTON 8 Delo pri pripravljanju gradiva nenehno nupreduje V dveh dnevih in pol pred veliko nedeljo je 30 članov SIAU s tovornimi avtomobili prevozilo iz kamnoloma na gradilišče. kjer bomo zidali naš zadružni dom, 160 m3 kamenja. Delali so po osem ur in napravili 240 - res udarniških ur. Lju. di kar nekako vleče na delo sedaj, ko se vidijo veliki kupi kamenja j tam, kjer bo naie prihodnje gospo-1 darsko, kulturno in politično sredi-; šce. Naš človek je tak. da mora --otipati in v rokah občutiti uspehe. Ko to ugotovi, je ni ovire, ki bi ga ustavila. Dne 18 IV. je dtiulo 40 tu vi: išev od osme do dvanajste ure. V tem času so prenesli 50 m3 kamenja, nalomili dva m3 kamenja in premetali 20 m3 drugega materiala. Za razporeditev dela skrbi krajevna komisija za gradnjo zadružnega doma. Dogovorili so se, da je vsak član obveščen dva dni prej, kdaj je vrsta za dele njegove skupine. Dnevno dela od osen, do deset tovarišev pri pripravljanju materiala. Razen nekaj izjem, so se do sedaj vsi z navdušenjem odzvali in prišli na delo. To je znak, da naši ljudje občutijo, kaj bo zanje vreden zadružni dom. Tisti, ki se do sedaj .še ni •■'dzvul delu za skupnost, je Maršič Albin iz vasice Cerej, Pa je to kar razum. Ijivo od njega. Smatra se za višjega, ker ima zemlje, da je niti ne more sum obdelati. Za razmere y Istri je zelo dober kmet. Letno pridela od 60 do 70 hi viha, ima več glav živine in dela po reku: vsak zase. Ljudstvo pravi, da ga bo na prihodnjem množičnem sestanku razkrinkalo za takega kot je. Med našimi prostovoljnimi delav-ci imamo do sedaj 5-6 tovarišev, Ki so že bili razglašeni za udarnike v kraju samem. Od teh pa je najboljši tovariš Gregorič Josip, ki ie bi! od krajevne komisije za gradnie zadružnega doma že nagrajen z večjim denarnim zneskom. Do sedaj so požrtvovalni in zavedni člani SIAU pripravili že 450 m3 kamenja za zadružni dom. Sko-r : polovico, kar ga bo potrebo. Prav v teh dneh so tudi pripeljali 60 sto. lov cementa in že zgradili večjo barako za orodje in druge potrebe. Ker smo že omenjali pridu,,st in točnost pri udeležbi, ne smemo pozabiti cerkovnika, ki je točen in se udeležuje prostovoljnega dela u isto požrtvovalnostjo, kot vsi drugi. Za vso organizacijo dela skrbi tovariš Turk, katerega ima ljudstvo rado zaradi njegove požrtvovalnosti. Na zadnjih volitvah ga je celo izvolilo kot delegata v okrožni svet SIAU. Druga nabiralna akcija za prvi maj je imela še boljši uspeh kot prva. Vodil je predsednik krajevne partizanske zveze in en član sektorskega odbora ZPP. Ze kar so do 12 ure obhodili, so vse hiše 100 prispevale. Te dni bodo imeli sestanek vseh množičnih organizacij, na katerem bodo preučili splošen položaj v vasi, vse dosedanje delo pri pripravah za gradnjo zadružnega doma, priprave za prvi maj in volitve delegatov v okrožni in okrajni plenum ES kmečke stroke, ki bodo v nedeljo. Tako bodo vsi lahko videli delavnost vseh organizacij jn tudi mn. rebitne nedostatke in pomanjkljivosti. O vsem pa bomo 4? poročali v prihodnjih dneh. kamenja, 5700 m3 gramoza. 2200 m3 peska, nad 4000 m3 zidu in 4582 ra3 zemlje. Svojo pomoč pri teh delih bo nudilo nad 30 tisoč članov, ki bodo napravili nad 310.000 ur dela. Za prevoz potrebnega gradbenega materiala bo na razpolago 7040 prevoznih sredstev, katera bodo napravila 88.522 ur dela. • *-Za>'dvig>,pra«iearlju kulture in izobrazbe bodo organizirali 48 kulturnih prireditev in 14 dramskih diletantskih sku. pin s 149 člani. Poživeli ali na novo bodo ustanovili 21 pevskih zborov s 343 člani. Ustanovili šest otroških vrtcev za 235 otrok. Sodelovali bodo pri stenčasih in napisati 700 člankov, za časopisje pa 210 člankov. Za razvedriloma zabavo svojih članov bodo organizirali 35 izletov na razne kraje, katerih se bo udeležilo 1455 izletnikov. Na prvomajski manifestaciji bo nastopilo 663 fizkulturnikov, 20 pev. skih zborov in 11 množičnih delovnih brigad s 700 člani. Vsega ljudstva bo na prvomajski proslavi 6335. Poudariti moramo, da člani SIAU bujskega okraja že izvršujejo ta gospodarski program. Tako smo videli na njihovem grafikonu, da je ljudstvo Sv. Lovrenca v prvih treh mesecih doseglo že 12% sprejetih obvez. Takoj za Sv. Lovrencem je Grožnjan in nato Materada. Tako dokazuje naše ljudstvo s konstruktivnim delom svojo voljo za utrditev miru in bratstva. Prav dobro se zaveda, da s tem če gradi, obnavlja in izboljšuje življenjske pogoje, veliko prispeva v utrditvi svetovnega miru. Tega ljudstva ne bodo odvrnili od njegovega konstruktivnega dela razni «atlantski pakti* tistih, ki verujejo v moč do-larja. Ce imperialistični mogotci smatrajo, da jim je tak «pakt» potreben, naj kar vanj verujejo. Pri nas manifestirajo za mir na zborovanjih vdove, bivši partizani, politični preganjanci, žene. mladina 'n vsi delovni ljudje. Manifestirajo z delom na polju, v zadrugah, v šolah, po delovnih kolektivih, povsod. To Je glas ljudi, ki jih ne motilo razni glasovi izza oceana. In jih ne bodo motili niti v bodoče, ker do-bro vedo. da ie odvisno od njihovega dela in napredka boljle življenje in da je prav od tega odvisen tud* mii‘- Labor PRIPRAVE ZA. 1. MAJ NA TA VELIKI PRAZNIK SMO BILI OSVOBOJENI FAŠISTIČNEGA POTUJČEVANJA IN SMO STOPILI V NOVO SVOBODNO ŽIVLJENJE, KI NAM DAJE VSO MOŽNOST RAZVOJA 1 Prav nič več kot trinajst dni nas loči od prvega maja. zato usmerjamo vse svoje sile v to, da bomo ta veličastni praznik svetovnega proletariata čim lepše proslavili, da bo prvi maj res dokaz moči in enotnost; delavskega razreda. Posebno danes, ko se vse zatirane množice neizprosno borijo proti svojemu razrednemu sovražniku, moramo enotno nastopiti, ojačiti in razširiti moramo naše vrste zB borbo proti imperialističnim vojnim hujskačem in njihovim podrepnikom, ki bi radi napravili iz Trsta odskočno desko za napad proti vzhodnim demokratičnim državam, s Sovjetsku zvezo na čelu. Ako hočemo pogledati , kakšen pomen ima prvi maj, bomo videli, da je nedvomno velik. Ugotovili bomo, da je izraz moči delavskega razreda, posebno še, ker so se leta 1945 prav na la dan delovni ljudje raznih dežel osvobodili jarma suženjstva in stopili v novo življenje - socializem. Prav na dan tega velikega praznika je Rdeča armada vkorakala v gnezdo nacifašistične golazni -Berlin! Na ta veliki praznik smo bili tudi mi osvobojeni petindvajsetletnega fašističnega potujčevanja in nadoblasti. Pod zvezdo Lenina in Stalina, Tita in že drugih velikih ljudi, smo stopili v novo svobodno življenje, ki nam daje vse možnosti razvoja. Res je prvi maj naš praznik, praznik vseh delovnih ljudi, ki garajo od ranega jutra do poznega večera in v potu svojega obraza pridelujejo kruha za vse. Prav zato hočemo tudi letos praznovati ta dan z vso veselostjo in zavednostjo in bo to praznovanje nov udarec imperialistom pri njihovih vojnohujskaških naklepih. Prvi maj praznujemo v pomladi narave. Tako pomenijo vsi prvi maji. ki smo jih praznovali po osvoboditvi, pomlad tistih ljudi, ki vstajajo iz delavskega razreda in delajo na to, da bo za delavski razred boljše in lepše življenje. Lovrečič Benjamin V Glemu jih čas ne bo prehitel V naši vasi vadi za puvi maj 26 pionirjev, prav vsi kar jift jc v vasi. Vadijo zelo radi in še sami ponavljajo vaje. Tudi mladinke ne zaostajajo in ze skoro vse obvladajo vaje. Vadi.io tudi vsi člani Zveze primorskih partizanov. V nedeljo smo imeli na vaškem trgu skupen nastop kot pripravo za sektorske glavne vaje, ki bodo v Marezigah prihodnjo nedeljo. Telovadci so imeli veliko ljudstva iz vau kot gledalce, ki je bilo navdušeno nad takim napredkom mladine. Prav bi bilo, če bi tako napravili tudi v sosednjih dveh vaseh. Borštu in Laborju. Bi prav gotovo še bolj razgibali ljudstvo. Zelo dobro je tudi uspela nabiralna akcija. Tako mislimo, da je vse ljudstvo naše vasi že kar dobro pripravljeno za veliki delavski praznik. Nastopilo bo skupno nad 50 telovadcev. Vsi drugi ljudje, tudi tajstarejši, pa bodo šl; v množični sprevod in bod0 tako skupno l drugimi pokazali odločno voljo nadaljevati po poti izgradnje in izboljševanja življenja, po poti utrjevanja ljudske oblasti' in slovensko italijanskega bratstva, ki je pot miru (n borbe proti vsem vojnim hujskačem, J. E. Programska deklaracija Ljudske fronte III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije je ocenil dosedanji razvoj Ljudske fronte Jugoslavije, njen sedanji značaj in stopnjo enotnosti njene organizacije, ter ugotavlja: r. Ljudska fronta Jugoslavije je bila zasnovana med borbo širokih ljudskih množic proti protiljud-skim in profašističnim režimom v stari Jugoslaviji. V razdobju, ko se je večala fašistična nevarnost za neodvisnost in svobodo jugoslovanskih narodov, je bila ustvarjena od spodaj, med samimi ljudskimi množicami, na pobudo in pod vodstvom komunistične partije ter je predstavljala zedinitev naprednih antifašističnih sil, pripravljenih da branijo svobodo in neodvisnost države in da se bore za uničenje domače reakcije, režima narodnega zatiranja ter izdaje države fašističnim osvajalcem. Ko so fašistične tolpe okupirale in razkosale Jugoslavijo, njene narode pa začele iztrebljati, sta domača buržoazija in monarhija izdala ljudstvo in odkrito stopila v sovražnikovo službo. V teh najusodnejših dneh za jugoslovanske narode je popeljala komunistična partija jugoslovanske narode v oboroženo vstajo. Samo ona je bila kot vodilni odred najnaprednejše sile sodobne družbe - delavskega razreda, sposobna združiti v Ljudski fronti delovne množice mesta in vasi in pomagati številnim domoljubom ter demokratom, da so se ločili od izdajalskih vodstev starih vladajočih strank in stopili na pot dosledne borbe za svobodo ter ljudsko demokracijo. Med narod-no-osvobodilno borbo se je Ljudska fronta skovala v krepko enotno organizacijo in postala poosebljenje enotnosti ljudskih množic, zveze delavcev in kmetov. skupne borbe in bratstva ter enotnosti narodov Jugoslavije. V njej so se združili okrog enotnega cilja in programa vsi demokratični in domoljubni elementi, pripravljeni boriti se proti okupatorjem in domačim izdajalcem. ■Vedno bolj je zajemala tudi tiste politične skupine in posameznike, ki so bili za sodelovanje s ko munisti v borbi za narodno neodvisnost in ljudsko demokracijo. V tej veliki in slavni borbi je odigrala Ljudska fronta veliko vlogo kot ena najmočnejših sredstev ljudske zmage v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji. S končno osvoboditvijo države sta v razdobju borbe za obnovo 1n socialistično zgraditev še bolj narasli moč in organizacijska trdnost Ljudske fronte. Mreža njenih organizacij je zajela tudi najmanjši kraj, pomen Ljudske fronte kot trajne vseljudske politične organizacije pa je še bolj narasel. Ljudska fronta je ojeklenela in Se prekalila v najtežji zgodovinski preizkušnji jugoslovanskih narodov, v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji ter izšla iz vojne kot trdno organizirana zveza delavcev, delovnih kmetov in ljudske inteligence, kot močna politična podlaga ljudske države, kot poosebljenje politične enotnosti jugoslovanskih narodov in kot najmočnejši družbeni vzvod za zgraditev socialistične Jugoslavije ter je združila v močno celoto milijonske množice delovnih ljudi mesta in vasi in vse množične ljudske organizacije. V Ljudski fronti so združeni milijoni žena, ki jih je ljudska revolucija uvedla v politično življenje, v katerem aktivno sodelujejo popolnoma enakopravno z moškimi. Prav tako so v njej združeni milijoni mladincev in mladink, ki pri socialistični graditvi države pomagajo z istim poletom jn požrtvovalnostjo, s katerima so se borili v osvobodilni vojni. Ljudska fronta je organizacija, po kateri delovne množice aktivno in zavestno sodelujejo v političnem, družbenem ter kulturnem življenjenju države, v borbi VAW/AV.W.V.‘.V.W.V V posebno zaslugo se mu je štelo, da je pridobil nekega vohuna, ki je bil zaposlen v odeški carinarnici in ki so mu službeni pogoji dopuščali oficialne vezi z ameriškimi predstavniki. Od mojih tovarišev v poslaništvu sem zvedela, da so Dreyera zalotili pri delu in takoj sem vedela, da gre prav za tega vohuna, ki ga je najel v Odesi in se je pripeljal v Moskvo, da bi mu izročil vohunsko gradivo. Sovjetski čitatelji že vedo, da je bil zaradi vohunstva izgnan iz Sovjetske zveze ameriški dopisnik Robert Magidov. Tu hočem omeniti samo to, kar mi je znano o njegovem delovanju, v kolikor je bil pogosto v gosli} poslaništva in so ga vsi Američani dobro poznali. Dolgo let je živel v Sovjetski zvezi• Dobro je poznal deželo in jezik. Poročil se je z Rusinjo in si tako ustvaril tu sorodstvene vezi, A ameriškem poslaništvu je slovel kot človek, ki je zelo dobro o vsem poučen. Ker je sistematično prinašal razne podatke o Sovjetski zvezi, je bil poslaništvu silno koristen in dragocen. V poslaništvu so govorili o njem kot o spretnem človeku, ki se mu posreči, da se povsod vtihotapi in dobi informacije, Pri za njeno socialistično preobrazbo, pri vodstvu države, pri delu, graditvi in nadzorovanju dela organov ljudske oblasti ter državne uprave. Po ljudski fronti dajejo delovne množice vsestransko jn stalno pomoč ljudski oblasti za uresničitev njenih nalog v interesu samih teh množic. Po organizaciji Ljudske fronte se množice delovnih ljudi mesta in vasi dvigajo in se politično ter idejno vzgajajo v duhu socializma ter se povezujejo z demokratičnimi gibanji drugih narodov. Zaradi vsega tega je Ljudska fronta Jugoslavije organizacija trajnega pomena. Ona je nujno orodje delovnega ljudstva v borbi za socializem za zgraditev njegove srečne bodočnosti. II. Zgodovine Ljudske fronte ne moremo ločiti od zgodovine Komunistične partije Jugoslavije. Vsa dejavnost Ljudske fronte je bila na vseh stopnjah njenega razvoja vedno najtesneje povezana z dejavnostjo in borbo komunistične partije, ki je bila njeno gibalo organizator ter njena vodilna sila. Milijonske množice delovnih ljudi, združene v Ljudski fronti, v kateri je po vojni še popolnoneje prišel do izraza njen značaj kot organizacije delovnega ljudstva, so se med osvobodilno vojno in ljudsko revolucijo zavedale velike vloge komunistične partije in so zavestno sprejele njeno vodstvo. Ta zavest se je še bolj okrepila in utrdila po vojni. V razdobju borbe za obnovo in socialistično zgraditev je še tesneje povezala osnovne množice frontovcev s komunistično partijo. Na tej podlagi je lahko odigrala Ljudska fronta tako pomembno vlogo v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji ter postala organizacija trdne zveze med delavci, delovnimi kmeti in ljudsko inteligenco, razbila je reakcijo. odstranila iz političnega življenja jugoslovanskih narodov monarhijo in ostane starih vladajočih buržoaznih strank- Samo tako je lahko postala Ljudska fronta poosebljenje politične enotnosti ljudstva. Na tej isti podlagi združuje Ljudska fronta ob razvijanju vsestranske dejavnosti v vseh svojih organizacijah milijonske množice delovnih ljudi mesta jn vasi pri delu za socialistično zgraditev države, še trdneje združuje ljudske množice, ne glede na njihovo narodno pripadnost in pogled na svet, in še bolj zbližuje narode ter narodne manjšine naše države v bratsko skupnost. To je pot za 'dokončno Ustvaritev' velikega zgodovinskega dela. k; so ga začeli delovni ljudje in jugoslovanski narodi ustvarjati med ljudsko revolucijo. Borba za zmago socializma v Jugoslaviji, ki je nadaljevanje ljudske revolucije ob novih pogojih, bo nujno dovedla do odstranitve vsakega izkoriščanja človeka po človeku, do ustvaritve vseh pogojev, potrebnih za zgraditev srečnega življenja ljudstva v naši državi. IH. Ljudska oblast, ki so jo najširše ljudske množice izvojevale z oboroženo borbo proti okupatorjem in domači izdajalski bur-žoaziji, je največja pridobitev ljudske revolucije in največje zgodovinsko delo komunistične partije ter Ljudske fronte. Ljudska fronta je delo skupnih naporov in srditih borb delovnih ljudi vse naše države, delo vseh jugoslovanskih narodov. Ona je poroštvo in sredstvo za socialistično zgraditev države, za dosego ustvarjalnega in kakršnega koli zatiranja. Ona je poroštvo za ohranitev, nadaljnjo utrditev in zgraditev bratstva ter enotnosti jugoslovanskih narodov na podlag; njihove resnične enakopravnosti. Ona je poroštvo za svobn. do in neodvisnost naše socialistične domovine. Milijonske množice delovnih ljudi dajejo po Ljudski fronti vsestransko pomoč ljudski oblasti vplivajofna njeno delo z aktivnim sodelovanjem pri vodstvu države in izvrševanjem svoje pravice do nadzorstva nad delom vseh organov ljudske oblasti. Po svojih organizacijah Ljudske fronte daje delovno ljudstvo ljudski oblasti stalno aktivno po-moč pri uresničevanju njenih nalog na vseh področjih političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja, v borbi proti vsem poizkusom rušenja ljudske oblasti, proti vsem tendencam, ki bi hotele to oblast ločiti od ljudskih množic ali pa oslabiti njen demokratični značaj. Zato misli Ljudska fronta, da je njena prva in največja dolžnost boriti se za okrepitev in utrditev ljudske oblasti, oblasti delovnih Ijud; naše države. IV. Delavski razred, glavna družbena sila, ki je vodila borbo proti politični reakciji in socialnemu ter narodnemu zatiranju v stari Jugoslaviji, je bil glavna gibalna in vodilna sila narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije med osvobodilno vojno. Pod vodstvom svoje avantgarde kojnunistične partije je stopil delavski razred Jugoslavije na čelo borbe za narodno jn socialno osvoboditev vseh jugoslovanskih narodov in s tem prevzel zgodovinsko odgovornost za njihovo narodno usodo. Njegovo vodstvo je zagotovilo resnični demokratični značaj narodno-osvo-bodilne borbe in prehod oblasti v roke delovnega ljudstva z rušenjem starega zatiralskega državnega aparata. Po vojni je delavski razred napel z največjim poletom in požrtvovalnostjo vse svoje ustvarjalne sile za hitro gospodarsko obnovo, za nadaljnji razvoj in utrditev nove ljudske države, za zgraditev socializma. Delavski razred ima danes zgodovinsko odgovornost, da spre- meni Jugoslavijo v napredno in. dustrijsko državo, da zgradi socialistično družbo v Jugoslaviji. Z razvijanjem vseh oblik socialističnega tekmovanja daje tisoče in tisoče udarnikov, novatorjev, racionalizatorjev in izumiteljev. Zaveda se, da daje z graditvijo socializma v svoji državi pomemben prispevek za zmago socialističnih sil na svetu, s katerimi je povezan s svojimi tradicionalnimi globokimi občutki proletarskega intemacionalizma. Delavski razred Jugoslavije, ki se zaveda vloge, ki mu je pripadla kot najnaprednejšemu družbenemu razredu, je dosegel velikanske uspehe pri graditvi socializma in s tem dokazal ter vsak dan dokazuje, da je sposoben premagati vse težave in da je sposoben na čelu teh delovnih ljudi izvojevati zmago sociaiiz- (Nadaljevanje sledi) GOSPODARS TJLO | TRGOVINA • INDUSTRIJA « PROMET • FINANCEj ANGLEŠKA POLITIKA CEN ŽIVILOM DOMA DRUGAČNA KAKOR V TRSTU ((United Prcss» poroča iz Londona, da je določilo britansko ministrstvo za prehrano vsoto 426 milijonov funtov šterlingov za posredne in neposredne subvencije, ki naj v novem finančnem letu omogočijo držati cene živilom čim niže. Za 37 milijonov funtov bodo podelili neposrednih podpor poljedelski proizvodnji, preostalih 388.5 milijonov pa bo po krilo razliko, ki nastane med nižjo notranjo prodajno ceno. Ta razlika je letos za 36,2 milijona funtov večja kakor lani. Taka politika, ki je pravilna in v korist širokih množic prebivalstva, pa je, kakor kaže, primerna samo za Britance. V Trstu so nam lansko jesen razlagali, da ie treba opustiti politične cene, ker je to danes že povsod tako in ker treba ustvariti fond lir. Tudi Britanci imajo tak fond, kaže pa, da ga tam ne ustvarjajo s pritrgova-njem vsakdanjega kruha in so našli zase pravilnejši način. Za Trst, ki je nasproti drugim le majhno mesto, pa velja, da lahko poljubno prritiskaš na široke sloje prebivalstva... tekslilng inttrijt v svetu Iz študijskega potovanja po državah južne in severno Amerike se je vrnil V Prago ravnatelj «Centrotexu)>, češkoslovaške družbe za izvoz in uvoz tekstilnih izdekov in surovin ing. F.rantišek Adamek. Na tiskovni konferenci s češkoslovaškimi novinar ji je ing. Adamek izjavil, da je v. zadnjem času prišlo do precejšnjega padca cen gotovih tek- Gospod Paul Kedrin je dobil potni list brez neprijetnih formalnosti, si rezerviral mesto v: letalu New York-Pariz, izposloval tako rekoč Sar po telefonu francoski vizum in se izkrcal z ostalimi pot. niki na letališču Orly. Gospod Paul Kedrin se je pisal v resnici Kravčenko, Viktor Kravčenko, mož, čigar v stotiso-čih izvodov razmnoženo ime se je prvič pojavilo v javnosti na Od „procesa Kravčenko do procesa proti Kravčenku KRAVČENKO IN ADV. NORD MANN, KI JE ZASTOPAL «LES LETTRES FRANCAISE S» MED RAZPRAVO. naslovni strani enega najbolj nesramnih ameriških ((literarnih« propagandnih protisovjetskih del. Kravčenko, ki ni ameriški državljan, je dobil potni list na ime, ki ni njegovo. Za to so se morala Po predpisih angažirati štiri ameriška administrativna telesa: ugodnosti te vrste, ekspeditivnost V odtielkih za potne liste («Beži-te no, prosim vas, vse to bomo že mi uredili! Ne belite si glave s tako malenkostjo!«), legalno potovanje pod ilegalnim imenom — kaj takega uživajo v Ameriki samo ljudje, ki jih pošiljajo v tujino po važnih in zaupnih opravkih. Zato je V. A. Kravčenko. izdajalec svoje domovine in od tujcev plačani špijon, na vprašanje, ali pozna Paula Kedrina, pred sodiščem trikrat odgovoril: «Da in ne«, dekier ga predstavniki obloženega francoskega napred-nega književnega lista «Les Let-tres Francaises« niso pritisnili k steni, da je priznal, da je on sam, Kravčenko, sin. menjševika, rojen leta 1900, obsojen zaradi moralnih prestopkov in falzifikatov, intrigant in lenuh, defravdant in končno — po isti liniji svojega razvoja — dezerter, izdajalec in špijon. Vojna je še divjala, ko so Kravčenka, nižjega uslužbenca komisije, ki je v ZDA prevzemala vojne potrebščine za Sovjetsko zvezo, zvabili v tujo obveščevalno službo. Stalingrad jq še krva. vel, ko se je daleč od vojnih strahot v izdajalčevi glavi porodila misel, ki je. pomenila dolarje: mnogo, mnogo dolarjev. In sicer brez Slehernega napora! Udobno, z vsem komfortom. Vrag vzemi še mater, neumno starko, ki se tam nekje za fronto (prekleta stvar ta fronta) napihuje od nekakšnega ponosa, da njen sin »prevzema orožje, ki bo . pomagalo do kraja potolči fašizem. A kaj je njemu, Kravčenku. oseb-no storil fašizem? Kilo jc piscu knjige ? Tako se je leto dni po njegovem «begu» iz ZDA pojavila o Kravčenku v ZDA v «New York Postu« z dne 26. aprila 1945 beležka: «Zvedeli smo, da se Eugen Lyons, ki je pravkar zapustil «Pegeant magazine«, pripravlja napisati knjigo za Viktorja A. Kravčenka, bivšega člana sovjetske komisije za dobave...«. Knjiga je kmalu izšla: «(zbral sem svobodo«, s podnaslovom «Jayno in privatno življenje visokega sovjetskega funkcionarja. Ni znano, ali jo je napisal Lyons. Znano je samo to, da je ni napisal Kravčenko. Na nji pa • je prav njegovo Ime. O tem se je pisalo v Ameriki. O tem se je pisalo v Evropi. O tem se je pisalo v vseh dvajsetih deželah. y katerih jezike je pro-pagandni aparat ameriškega «Se-cret servicea« z angleškega originala prevedel to knjigo. Ruskega originala namreč ni; celo ukrajinski prevod, napravljen po ameriški izdaji, izdaji Shribnerja, u-pravnika Fulton Trust Co. To vedo vsi in o tem je izšel dokumentiran članek tudi v «Les Lettres Francaises«. glasilu francoskih naprednih pisateljev. Po naročilu svojih delodajalcev se je Kravčenko čutil «užaljene-ga». (Sam besede čast ne pozna). Sprožil je proces proti «Les Lettres Francaises«. ((Takšnega procesa«, pojasnjuje sam «nisem sprožil v Ameriki zato, ker je komunistična partija medtem ko ki majhna partija, medtem ko KP Francije, ki jo imam za ekspozituro Moskve, zasluži, da jo človek upošteva. Glejte, zakaj sem prišel sprožit ta proces v Francijo«. Obkrožen z izbranim maršaliziranim občinstvom, ki se je y odmorih prerivalo do njega, da bi dobilo njegov podpis, pred sodiščem, ki ni prikrivalo simpatij do njega kot nekakšnega «bosa» («bosov» emisar jg nekako isto, kar je sam ((bos«) sta si nakodrani Kravčenko in plešasti zlobnež Maitre Izart, advokat grčaste lobanje m kolabora-cionist, prizadevala dokazati, da ameriški policijski roman, ki nosi Kravčenkovo ime, ni delo a-meriškega Intelligencea, marveč Intelligencea agenta Kravčenka. Priče obtožbe proti «Les Lettres Francaises«, sumljivi, razseljeni klativitezi, petainovci, naj bi pa potrdili ((Strahote« sovjetskega življenja, o katerih govori knjiga-Za vse to so izbrali deželo, v kateri so Po gospodarjevih računih V kapitalističnem svetu—najbolj spolzka tla za njegove interese: 35 odst. Francozov glasuje za komuniste. Mar je brez vzroka v Franciji — leta 1947., ko domači pisatelji niso mogli dobiti papirja niti za tiskanje svojih de! v 1000 izvodih — ((Izbral sem svobodo« («J’ai choisi la liberte«) izšla v založbi Edition Self — Pariz v Cerdelandovem prevodu v nakladi 100.000? Zakaj je to «delo», če . ne za reklamo v Franciji, dobilo Saint-Bevovo nagrado? In ali je potemtakem čudno, da je takšna amerikanizirana vlada, kakor je tista na bregu Seine, pustila v deželo človeka, o katerem je vedela, da nastopa pod lažnim imnom Kedrin, medtem ko mnogim — seveda ne A-meričanom, ne daje vizuma niti na njihovo pravo ime? Kravčenko-Kedrin je sprožil tožbo s štirimi točkami: on je avtor knjige: vse v knjigi je res o Sovjetski zvezi; on ni izdajalec; on ni agent ameriške obveščevalne službe .Na Drocesu so postopoma splahnevale trditve obtožbe. Očitna je bila laž o strahotah« — iz prsta izsesana policijska bajka o ZSSR. (Mimogrede rečeno, v tej »njegovi« avtobiografiji so navedeni lažni podatki. To dokazujejo tudi fotografije dokumentov, ki jih je .■.v.v.vv. v.v.v.v v.v.v.v.vv.v.v.v.v.v.- iV.VAV.V,V.VV.V.*.W.V.V.V. sam pisal: nikoli ni bil študent v Harkovu; bil je voditelj oddelka nekega gradbišča, ne pa direktor tovarne s 27.000 delavci itd.). /Dezertiral je leta 1944., mar to ni dovolj veliko izdajstvo? Kedrin, potni list, dolarji, vizumi, razkošne izdaje, vizitka na mehkem letalskem usnjenem kovčegu •— agentova preteklost in sedanjost. Toda avtor Kravčenko je tožil, ker mu odrekajo avtorstvo. Njegova knjiga govori o Ibsenovi «Nori», toda Kravčenko konca drame ne zna povedati. Mož ne zna našteti «nekaj revolucionarnih dram Dostojevskega«, ki jih tudi omenja v svoji knjigi. Namesto da b; odgovoril, «re. voltira«, tolče s pestjo po mizi: «Mar je to moskovski proces?« Ne odgovori pa ne. Pred sodiščem v Parizu sta tožilec in obtoženec zamenjala vlogi. Obramba obtožuje. Mar more človek, ki je pol stoletja preživel v svoji domovini, prenest; Stalingrad v bližino Himalaje ali Ažhabad h Kaspiškemu morju, kakor je storil Kravčenko v dsvoji« knjigi? Sedem sovjetskih mest ponosno nosi ime Ordžoni-kidz.ea (glej vsak šolski atlas), knjiga pa, katere avtorja iščejo, pravi, da je Ordžonikidze — menda kot ((intimen prijatelj in zagovornik« Kravčenka — v Sovjetski zvezi izbrisan iz spomina. In tako *dalje. Kravčcnho jc /.a vojno proti Koujclski zvezi Preden se je ((proces Kravčenko« spremenil v proces proti Kravčenku, izdajalcu protisovjetskemu in protidemokratičnemu vojnemu hujskaštvu, špijonaži in falzifikatu, sta v dvorani Geografskega društva v Parizu odposlanec ((Ameriških novosti« in založnik knjige «J'ai choisi la liberte« predstavila novinarjem in občinstvu glavnega junaka dneva. Na tej tiskovni konferenci je Kravčenko dokazoval: zlo je v ZSSR, mar ne vidite, da sem se j a z rajši odločil- za new-jorške bare, kakor za vrnitev v svojo domovino? V sovjetski deželi seveda imajo opozicijo: j a z sem živ primer, zadosten, da to dokaže. Jaz nisem ameriški državljan, pa sem vendar za Američane. In za vojno proti Sovjetski zvezi. Pisuni so zabeležili «eclair» za senzacionalno rubriko za večer, ne bulvarne liste. Magnezijeve luči so žarele, «dernier eri« s cvetličnjaki na klobukih so se •.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V histerično navduševale, pred vhodom v poslopje in po okoliških ulicah pa so za naskok pripravljeni kordoni policije in «jeepi» varovali to manifestacijo bratskega razumevanja prodanih dve sto francoskih družin -— in sicer drobnega, toda v tem trenutku zelo elegantnega — odposlanca bogatega kupca, da bi se jim ne pripetilo kaj neprijetnega. Iirauucnkova čast jc vredna 150.001) frankov Isto občinstvo se je pojavilo na procesu, da je vzdihovalo ob sleherni besedi svojega varovanca in se zgražalo proti obtožen-cem-tožilcem. Priče za «Les Lettres Francaises«, znani in ugledni kulturni in javni delavci raznih dežel, borci francoskega. odpora in sloveči ameriški pisatelji, sovjetski državljani in angleški poslanci, so s svojim izpovedbami vznemirili zbrano smetano Pariza, njene predstavnike v sodnem senatu, njenega tožilca in prodane pisune. Priča Pierre Debray, sodelovaleč lista «Temoignage chretien«, je bil odpuščen iz u-redništva, ker je s svojimi izpovedbami menda razdražil živce plavolasi dami, s tenkim napar-fumiranim. do polovice obraza koketno odrezazanim pajčolanom. Toda niti pristranost sodnikov in večine tiska, niti močna uradna radijska propaganda niti «Rea-ders digesti« in «Flgaroi» niso mogli ameriškega obveščevalca in izdajalca Kedrina-Kravčenka prepleskati v orhidejo. Ruskega teksta njegove knjige seveda ni. To ne pomeni, da bi ga ne mogl; prevesti tudi iz angleškega ((prevoda«. Toda za osebo pisca knjige javnost najbrž nikoli ne bo zvedela. To pa tudi ni važno. Važno je v vsem tem, da je namesto «Les Lettres Francaises« na zatožno klop sedel Kravčenko z vsem umazanim balastom, kar ga predstavlja: z izdajstvom, kolaboracijo, izdajstvom nacionalnih interesov in vojnih hujska-štvom. To pa v takem, z dolarji bogato financiranem procesu, in v takšni, z dolarji poceni kupljeni deželi vendarle precej pomeni. Ta, za sodstvo v kapitalističnih državah značilna farsa, je bila po sedem tednov trajajoči sodni obravnavi končana. Uredništvo lista «Les Lettres Francaises« jo bilo seveda obsojeno na 150.0C0 frankov odškodnine. Pariško sodišče bi ne bilo to, kar je, ko bi bilo izreklo drugačno sodbo. (Iz ((Književnih novinn) stilnih izdelkov, na mednarodnem, tržišču pri istočasno manjšem padcu cen tekstilnih surov]”' Mednarodni trgi-to velja za ’■' države severne, srednje in južne Amerike — so že močno zalozem 8 tektilnim blagom vseh vrsi, kljub temu je P& ameriški še naprej zelo pomemben za češkoslovaško tekstilno industi ijo. Konkurenca na svetovnem trgu. je zelo močna, toda uspeh čes °-slovaške nacionalizirane teksti n industrije gre V svetovni konu. renči na. najvišja mesta, češ o slovaško tekstilno blago ima o inozemstvu zelo dober glas> ” sicer zaradi priznane trpežnosth bogate pestrosti in finosti i2 c lave. Češkoslovaški klobuki, P° pelini, volneno in laneno blaga ter umetne cvetlice so na sve tovnih tržiščih zelo iskane in nekateri izdelki celo brez konkurence. Toda iiCentrotex)> išče nove poti v pogledu zboljšanja distribucije češkoslovaških te' stilnih izdelkov 12 inozemstvu, letu 1948 je bil izvozni plan izpolnjen 100 odst. Češkoslovaška je prodajala svoje tekstilne izdelke v. 53 držav sveta. V -d ■ njem času se je pojavila na sve tovnem trgu nemška in japonska konkurenca. V modnem in kakovostnem pogledu konkv.ro11 jo češkoslovaški tekstilni striji angleški in italijanski te ’ stilni izdelki. Češkoslovaška še letos izgradila U inozemstva gosto mrežo svojih zastopnikov. Za vsako vrsto blaga bo uueo® poseben način distribucije. ** ta način bo češkoslovaška te ■ stilna industrija pronikla s svpl^ mi pestrini in kakovostnim 1 delki tudi p najbolj predele in države speta. V- * pogledu bo Češkoslovaška Pr' pazljivo gradila mrežo svoje stribucije V. državah južne mm raz rike, ker imajo te. države. na f , polago izredno velike kolu* prvovrstnih tekstilnih surovin, bi jih sicer morala Ceškoslovas kupovati na svetovnem trgu * «trdo» valuto. V ZDA so zelo^ ki pogoji za tekstilno blago br razlike izvora, ker cene , fluktairajo in stalno P®1 Tekstilni paviljon nedavne čes ^ slovaške industrijske razstave ■ Neva Ycrrku je bil objekt prav. p sebnega zanimanja ameriške J nosti in je poglobil vza^\no. češkorlovaško-ameriško trga _ Dokaz te trditve je. 2O ameriškega posojila u ptsttu ■no Minnni) d nlft-rion 7(L ' tekstd milijonov dolarjev za bombo.ža za češkoslovaške ne tovarne. V. Letu 1948 je Ceškoslo^ republika prodala v. ino*ev ,. za 6 milijard Kčs delkov, vrnjenih tekstilnih -kov zaradi neodgovarjajočo kosti je bilo samo za 25 VXI -nov Kčs. Trgovina s Sovje' tsko elcs- zvezo daje češkoslovaškemu . stabil*0;’ tekst11 portnemu naporu kajti 1/3. češkoslovaškega ■ ^ nega izvoza gre v Soviets^°oVar-zo, od katere prejema 0 .ot,in, jajočo količino tekstilnih s«1, ^ katere bi morala Ceškoslov ^ kupovati za «trdo» valuto- ^ škoslov.aška ima tako po ^v!h0ijše svetovnih trgih stalno naj j cene. Kljub velikim težava nakupu surovin in kljub del ^ da postaja svet počasi v. P03 ^ tekstilij vseh vrst aotarlnc6 > ima ekspertni napor deško , ške izvozne družbe «Cenr sf uspeh, ki prinaša v.eliko vsemu češkoslovaškemu darstvu. koris gOSp:' Povečana proizvod# tobačnih izdelkov v & J o 70 SČ ■ V primeri z letom w j? povečala proizvodnja t0&a ie delkov za 32.7 odst. P°rasl se tudi letna prodaja. Pre^j.,i.).£j; 10' je prodalo letno za 2 m ,ernb]'a bačnih izdelkov, do n0Vee> lanskega leta (t. j, v ”*'v, pa za nad 8 milijard din tV.VWWWm' svojih ruskih znancih je namreč vselej skušal ustvarili vtis lojalnega in celo prijateljsko razpoloženega človeka do Sovjetske zveze. Dejansko pa ni bil nikoli prijatelj Sovjetske zveze. Svoje nazore je razkril, zato da bi se približal sovjetskim ljudem in zvedel od njih različne vohunske podatke. Menim, da niso ameriški oboe ščevalci, ki delujejo pod imenom založništva «Mak — Brau Hill« izbrali Magidova le po naključju ter mu naročili, naj zbira vohunske vesti o Sovjetski zvezi. Arne riškim obveščevalnim organom je bilo dobro znano, da pozna sovjet ske razmere in da ima izkušnje v vohunstvu. Magidov je vložil vse napote, da bi izpolnil ameriške obveščevalne službe. Neprestano je hodil po mestu. Prizadeval si je, da bi se vrinil v sovjetske znanstvene zadeve, skušal se je seznaniti s sovjetskimi znanstveniki, ki so delali na polju novih znanstveni! 1 odkritij, Zbiral je manjše podatke, za katere je zvedel, ter jih sporočal poslaništvu. Zvezo z ameriškimi obveščevalnimi organi je imel po diplomatski poslaniški pošti. Ko sem dežurala V poslaništvu, se spomnim, IS Anabela Buchar: RESNICA O^AMERISKIH DIPLOMATIH /JV (< fj fi r/ it 11 il 11 fi '9 I ti zl* it (5 H el da je pogosto oddal v sobo diplomatske pošte svoje pakete za odpravo v ZDA. Poslaništvo rlu je. na ta način dajalo potuho, mu pomagalo ter grobo kršilo diplomatske pravice. Prav nič se nisem začudila, kc sem slišala, da bodo sovjetske 00. lasti storile konec škandaloznemu poslu. PETO POGLAVJE Informacijsko propagandna služba Združenih držav Junija 1942. leta je bil v ZDA razen uprave strateških služb (USS) osnovan tudi biro vojaških informacij (BVl). Ti dve organizaciji sta opravljali različne funkcije, toda bili sta tesno povezani med seboj. Čeprav je bil biro vojaških informacij formalno docela propagandni organ, je tudi on opravljal obveščevalne funkcije. Za časa vojne je bila oficialna naloga BVI propaganda in širje- nje informacij in dezinformacij v ZDA, na zavezniškem ozemlju, v nevtralnih in sovražnih deželah. Načelnik biroja oojaških informacij je bil žurnalist in radioko-mentator Elmer Davis. Pri BVI so osnovali specialni komitet, ki se je ukvarjal z vojaškimi vprašanji. Sestavljali so ga predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, vojnega ministrstva, ■ministrstva za vojno mornarico in cela vrsta drugih ustanov. Obveščevalno in drugo delo je biro vojaških informacij vodil v drugih deželah po soojih oficialnih podružnicah in predstavnikih tiska v . zavezniških in nevtralnih državah. Razen z obveščevalnim in propagandnim delom v ZDA in v tujini se je BVI ukvarjal tudi s cenzuro v notranjosti ZDA. Poleg tega je igral svojevrstno vlogo kot oficialni informativni biro ameriške vlade, po katerem so šli različni komunikeji in objave. Pri vseh ameriških poslaništvih v inozemstvu so se organizirale podružnice biroja vojaških informacij. Tudi pri ameriškem poslaništvu v Moskvi je bila osnovana podružnica BVI. Pod navideznim širjenjem ameriškega tiska in filmov so se ukvarjali sodelavci te podružnice z aktivnim obveščevalnim delom. Pod zastavo propagandnega in kulturnega dela so sklepali poznanstvo med sovjetskimi državljani ter jih izpraševali o različnih podatkih, ki so zanimali obveščevalno službo. Po vojni je prišel biro vojaških informacij kot delno tudi uprava strateških služb v aparat ministrstva za zunanje zadeve, kjer je bila osnovana uprava za informacije in kulturo. Ustrezno tej organizaciji se je delno tudi preuredil biro vojaških informacij na poslaništvu. Bil je osnovan informativni biro poslaništva, ki je bil v svojem delovanju podrejen upravi za informacije in kulturo v ministrstvu za zunanje zadeve. Inf>rmacijski biro poslaništva se je oficialno ukvarjal s širjenjem ameriške propagande v Sovjetski zvezi. Ta oddele!'. ameriškega poslaništva v Moskvi je najbolj poznan. Pisarna informacijskega biroja je v Vesnino vi ulici, a smer njegovega delovanja določa ameriško poslaništvo. Okoli dve leti in pol sem delovala v sistemu informacijske službe ZDA. Med tem časom sem se ukvarjala z administrativnim in drugim odgovornim delom in naravno je, da sem se zelo dobro seznanila z vsemi stranmi njenega delovanja kot tudi z njenim programom. Dva glavna kanala ameriške propagande v Sovjetski zvezi sta časopis <(Amerika», ki izhaja v ruščini, in radijski program, ki ga oddajajo v ruščini v ZDA pod naslovom «Glas Ameriken. Za propagandno gradivo, ki pri- haja po teh kanalih, skrbi v glav nem večja organizacija v Wa-shingtonu in Neru Yorku. v katerem sestavu so tudi mnogi ruski belogardisti. Mimogrede moram povedali, da «Glas Amerike» ne priteguje ruske belogardiste le v svojstvu napovedovalca, temveč se jih poslužuje kot poznavalcev Rusije in kot svetovalcev pri sestavi sporedov. Ni težko razumeti, kakšne nasvete dobiva «G!as Amerike» od teh strokovnjakov, ki se specializirajo na sistematične, podle provokacije proti sovjetskemu ljudstvu. eGlas Amerike» ne ve. kako se smeši s tem. da vsak dan prinaša umazanijo, ki jo pripravijo njegovi belogardistični svetovalci. Značilno je, da se teh podlih provokatorjev in njihovih uslug ne poslužuje le oddelek ministrstva za zunanje Zadeve, ki. vodi radijske oddaje ((Glas Amerike)). Znano je, da imajo tudi vodilni člani protisovjetske klike niinisir. stva za zunanje zadeve tesne vezi s predstavniki belogardističnih organizacij v Ameriki. V luči teh dejstev se zdi docela simptomatično, da so 1947. leta predčasno izpustili iz ječe nekega Vosnjanekega, poglavarja ruskih fašistov v ZDA. Federalno sodišče ga je 1942. leta (,soS;: dolgoletno ječo za korist Nemčije in Jap , ■,ažno-b vohvvs jonska ■j6i Tudi to ima svojo je član protisovjetske ^ ^ franf nistrslva za zunanje t0' cis Stevens poročen z ru~ grantko. Znano je, da 3C . jcr sonova žena preskrbela sv bri tovarišici bclogardisti $ grantki Kseniji Barns jgve, ^ ministrstvu za zunanje - _ o• jo je hitro poslalo skaPal ^i-že m m delo v ameriško štvo v Moskvo. Nekaj časa je delala ' ^/a štvu skupno z menoj ’-n 1 poslaništvu v Moskm .jj f.ro' predstavnica belogarais p,-o>is5 gov ZDA. Bila je S1‘” J «po,a' vjetsko nastrojena in ni ^ j,; jt bila ves svoj vpliv na wc ^Ono,:’ bil načelnik poslaništva v„eta skega oddelka, temveč izpolnjevala vse nalod proltS stva za zunanje zadeve (gifr 5 vjetskem obdelovanju s*'- 71® delavcev. poslaništva. Ne more se odrekatijih’] za zunanje zadeve nj izr kih pogledov v od*0* etovalce‘ poInjevanja števila « v sovjetskih zadevah. ■o sle“ (Nadaljevanje ■si’" UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St- 6, 111. nad. — Telefon St 93-80». — UPRAVA: ULICA R. MANNA St. 29 — Telefonska Številka 8351. nr.T asi* od 8 30-12 in od 15-18 tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 lir. , , , „ - ^ OGLASI, od 8.30-12 od 13-1». 2AL02N1STVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - PODRU2NICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper. ul. Battlstl 301/a - Tel. 70 | NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 702, 1440 lugolir; FLRJ: 55, 165, • * jeV3 ivnitvvtsinn. VsUIl <1 UlCSCVild C UV, ccil llCtlld vuiuicina m,-----»n, jujjuiu, - s TV' Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, u >»#