Leto XVII., St. 7.
Poltnlita plaCana v gotovini
V Ljubljani, 10. aprila 1930.
V organlsadjl Jo mol, kolikor no« — toliko pravico.
Uredništvo in oprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo, ček. račun 13.502
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. kt v mesec«.
Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion štev. 3478.
Ne tirajte lastnih državljanov v obup
Obstoječa kriza v premogovni industriji Slovenije, vsled katere je predvsem prizadeto delavstvo Trboveljske premogokopne družbe in vsled katere je to delavstvo praznovalo šihte že od prve polovice meseca februarja t. 1., se je sedaj poostrila še s tem; ko je prišlo do spora med lastniki rudnikov in upravo državnih železnic v Beogradu zaradi premogovnih' cen.
To je imelo za posledico, ker rudarski podjetniki niso hoteli pristati na znižanje premogovnih cen, d& je uprava drž. železnic vsake nadaljnje naročbe premoga ustavila, pri čemur je Trboveljska družba predvsem prizadeta v svojih naročilih. Vsled tega je v zadnjem tednu ustavila’ obrat v Hrastniku popolnoma, a v ostalih revirjih se dela samo dva šihta tedensko.
Pa ne samo ta kriza oziroma spor, katerega posledice nosi zgolj delavstvo, je začela družba zadnji čas tako postopati z delavstvom; da ne spada več v dostojanstvo človeka.
Mi smo z ozirom na obstoječe stanje že v zadnji številki lista »Delavec« povedali svoje mnenje. Družba je bila zaprošena, da naj v prebroditvi te krize upošteva tudi so-cijatrri položaj delavstva in ne samo trgovsko stališče svojih interesov.
Ali vse zastonj! Ko se je z enim delom delavstva praznovalo, se je z drugim, delalo na odkopih. Delavski zaslužki so se znižavali, kazni pove-čavale, grožnje z odpustom so bile na dnevnem redu.
Te razmere so prisilile rudarsko delavstvo, da je zahtevalo od Zveze rudarjev Jugoslavije, dia je sklicala za nedeljo, dne 30. marca t. L v Delavskem domu v Trbovljah širšo rudarsko konferenco iz raznih rudnikov Trboveljske družbe, in katere namen je bil zavzeti stališče napram tem neznosnim razmeram. Po konkretni ugotovitvi vseh krivic, ki se gode od strani družbe napram delavstvu, se je Soglasno' sklenilo, da se ima odposlati na rudarsko glavarstvo v Ljubljani in kr. bansko upravo šestčlansko deputacijo, katera ima zahtevati'za časa trajanja te krize sledeče v izvedbo:
1. Za časa trajanja krize se naj vsako sprejemanje novih delavcev ukine.
2. Vsako nadurno delo se naj prepove.
3. Pri vzdrževalnih delih za časa praznovanja šihtov se naj predvsem upošteva družinske očete z večjo družino.
4. Če se praznuje, naj se z gotovim delom delavstva ne dela na odkopih, ker se smatra za nepravično napram onim; ki so prizadeti.
5. V slučaju eventuelnih redukcij naj se uprava predvsem* ozira na gospodarsko slabejše in starejše delavce in da dopust (ne odpust) onim, ki imajo zagotovljeno eksistenco tudi izven rudnika.
Nadalje z ozirom na grozno bedo med rudarji, osobito družinskimi očeti, ki so vsled izgube šihtov utrpeli težko izgubo na zaslužku; kar jim absolutno onemogoča preživljanje njihovih družin in kar je poslabšano še s temi da je družba v svojih rudniških konzumih prva odpovedala nabavo potrebnih količin življenskih potrebščin, v kolikor presegajo iste napravljen zaslužek, da se zaprosi merodajne kroge tudi za denarno pomoč prizad'etim.
Cankarjeva druiba izda letos poleg drugih knjig tudi lepo knjigo o zvezdah s slikami z naslovom »Zadnji dnevi Štirih ljudi". Kdor Se ni pristopil, naj pristopi hitro in plača članarino 20 Din.
Tako sl predstavljajo nekateri racionalizacijo. V eni osebi istolasno vse: delavec, mizar, sodar, brusač, električar, monter, vodnar Itd. — To bi neslo .. .
Osemurnlk ostane. Mednarodna konferenca dela v Ženevi, ki se bo vrflla v kratkem, bo sklenila, da mora ostati osemurnlk. Delovni las na teden ne sme prekoračiti 48 ur, le v izjemnih primerih se sme delati 10 ur na dan. Ta konferenca bo sklenila tudi mednarodno preiskavo v vseh driavah, ki bo preiskala delovne pogoje v industriji, hotelih, restavracijah, gledalISCih In podobnih podjetjih.
Zato ustvarjajmo moCne strokovne organizacije, ki bodo dobra opora pravilni preiskavi I
Tozadevno je ta dčlegacija, kateri so se pridružili zaupniki II. skupine rudarske zadruge. Delavska zbornica in predstojniki posameznih občin v okolišu Trboveljske družbe, posredovala v petek, dne 4. aprila, pri rudarskem glavarstvu in pri Kr. banski upravi v Ljubljani. Tu se. je deputaciji obljubilo, da se bodo neznosne delovne razmere v teh revirjih preiskale in na drugi strani pa da bodo posredovali pri kr. vladi, da pride čimprei do sporazuma med ministrstvom, prometa in zastopniki rudarskih podjetij, kar se pa pod nobenim pogojem ne sme izvršiti na škodo delavskih plač. To je odločna zahteva vsega delavstva. Zakaj njegove plače že dianes pri polnem obratovanju niso več eksistenčne.
Med tem je došlo poročilo, da namerava družba dati 1 milijon dinarjev v pomoč najbednejšim. Mi tega ne odklanjamo, ali vsekakor nas boli, ker se mora delavstvo s to miloščino zadovoljiti, ki jo ne zahte-
va, in ki ne zahteva od1 družbe ničesar drugega kakor delo in človeško postopanje ter za to delo pošteno plačilo.
Kdo kaznuje družbo in tistega, ki je vzrok tega izprtja?! Ubogega delavca pa se, če pet minut prepozno pride na šiht, nažene domov, ali pa se ga, če zahteva dopust, radi »blau« kaznuje z Din 25.—.
Kje je tukaj pravica, zakonitost? Predstavniki delavstva so predstojnike pristojnih oblasti na to krivično stanje opozorili, in sedaj je na njih, da ukrenejo potrebno, da se zaščiti življenje deset in deset tisočev rudarjev in njihovih družin. Ne gre in se v interesu države same ne sme zgoditi, da bi se iz materijelnih interesov kapitala vrglo te ljudi v obup in smrt od lakote.
Vi, rudarji, pa odločno v obrambo za Vaše pravice. Vsi v Zvezo rudarjev Jugoslavije!
Racionalizacija In nezaposlenost.
Racionalizacija v Industriji značl izpopolnjevanje obrata z najmodernejšimi pripomočki tehnike. — Posledica racijonalizacije ob nespremenjenih delovnih pogojih (delovnem času) ima za posledico odpuščanje odvišnih delavcev, torej brezposelnost. — Kako si podjetniki predstavljajo racionalizacijo.
Nezaposlenost narašča v zadnji dobi rapidno po vseh deželah. Zaradi tega se logično vprašujemo, kakšen pomen ima racijonalizacija pri vprašanju naraščajoče nezaposlenosti. Problem racijonalizacije je vsekakor najaktualnejši, zato tam ne govore samo o metodah racijonalizacije, ampak tudi o tem, v koliko ustreza pravim namenom. Jas-
no je, da modernizaciji angleške industrije nihče ne ugovarja. In delavci sami pravijo: »Če bi se hoteli boriti proti racijonalizaciji, bi to pomenilo, da smo za ohranitev zastarelih obratov in metod, da obračamo znanosti in duhu iznajdb hrbet.«
Kako pa je z neposrednimi posledicami racijonalizacije, to je, z odpuščenimi delovnimi silami? O
tem so različna mnenja. Nekateri strokovnjaki priznavajo, da je racijonalizacija marsikje vzrok nezaposlenosti. Drugi eksperti pa pravijo, da racijonalizacija ni toliko kriva, da bi se zaradi nje vznemirjali. Tako je trdil poddirektor urada dela B. Butler na konferenci v Londonu, ki je bila sklicana zaradi svetovne nezaposlenosti po Društvu narodov, k temu specijalnemu vprašanju, da je jako težko ločiti takozvano tehnološko nezaposlenost od drugih vrst nezaposlenosti. Sodba o tem je jako nezanesljiva, ali je na primer v Ameriki nastopila vznemirljiva nezaposlenost zaradi racijonalizacije ali ne. Tudi v Nemčiji se tie more to trditi z gotovostjo, da je racijonalizacija povzročila dolgo intenzivno nezaposlenost
Ce preiščemo konkretne slučaje racijonalizacije, ki jih navajajo dan za dnem listi strokovnih organizacij v splošnem in podrobno amerikan-ski strokovni Hsti. tedaj po našem mnenju lahko trdimo, da je neobzirno odpuščanje delovnih moči na eni strani In dobički, ki prihajajo po racijonalizaciji v prid edino podjetnikom na drugi strani, že tako važen razlog, da se mora smatrati racijonalizacija kot važen sokrivec nezaposlenosti
Vsekakor se je torej treba pri pobijanju nezaposlenosti ozirati s previdnostjo na racijonalizacijo. Tu se mora vpoštevati že zaradi tega spccijalni vzrok, ker so od njega odvisni tudi pomočki v boju proti nezaposlenosti. Ker postaja tempo tehniškega napredka ob naraščajoči mehanizaciji dokazano vedno hitrejši, utegne racijonalizacija postati trajen pojav in s tem problem, ki se mora rešiti z dalekosežnejšimi ukrepi. Isto velja tudi za različne druge faktorje problema nezaposlenosti (razvoj industrije v izvenevropskih deželah itd.). Tudi ti faktorji so da-lekosežnega pomena pri taktiki v boju proti temu zlu. Zato tudi ni slučaj, da se v Angliji prav sedaj ba-vijo zlasti s taktičnimi vprašanji. V parlamentu samem in v ožjih krogih članov ministrstva zoper nezaposlenost razpravljajo, kaj bi začasno ukrenili proti nezaposlenosti in kaj da »bi zaleglo za daljšo dobo«. Pokazalo se je pa pri tem, da se mora racijonalizacija smatrati obenem kot vzrok nezaposlenosti in — za trajneje — kot pomoček, da se z njim premaga zlo.
Prejšnji mesec so razmotrivanja o tem bila tudi v angleškem parlamentu glavni predmet. Lloyd George je pričel debato in očital ministru za nezaposlenost Thomasu, da se preveč zanaša na racijonalizacijo kot trajnejši pomoček za trajno pobijanje nezaposlenosti ter da pri tem neposredni boj proti nezaposlenosti zanemarja. Ker se Thomas preveč naslanja na racijonalizacijo in drugih pomočkov ne upošteva dovolj, pozablja, da prav s tem zlo sproti veča, ker ne najde nobenega zdravila.
To opozorilo samo dokazuje težavnost problema: Racijonalizacija je v interesu boja proti trajnejši nezaposlenosti potrebna, ustvarja pa le začasno nezaposlenost — morda tudi za daljšo dobo! — kakor se očita enemu kritiku.
V svojem odgovoru je Thomas dokazal, da je vladi resno na tem, da začasno in trajno nezaposlenost pobija. Če Lloyd George tokrat — ob drugi priliki bo najbrže storil drugače — polaga posebno važnost na sredstva proti začasni nezaposlenosti in s tem opozarja na zasilna dela itd., tedaj mu Thomas lahko po-
ve, da je vlada’ že izdala 65 milijonov funtov za taka dela (železnice, pristanišča, vodovode, elektrarne, ceste itd.). Iz tega je razvidne, da pripravlja vlada načrt tudi za bodočnost, to je, za temeljito reorganizacijo industrije, za začasno pomoč pa ima v načrtu izvedbo javnih del.
Toliko o boju vlade, to je, delavske stranke, proti 'nezaposlenosti.
Kako pa je s podjetniki glede njihovega stališča napram racionalizaciji? Tu gre za duha, v kakšnem naj se izvaja racijonalizacija. In tu je treba povedati, da stoji ta stvar prav slabo in da se morejo tudi najboljši nameni najboljše vlade uničiti. Zakaj, kako naj se reši problem, če podjetniki neobzirno in brez vsakršnega sodelovanja vse pridobitve ra-cijonalizacije zahtevajo zase ter prepuščajo delavcem, naj se sami kako rešijo, če se morejo, ko jih poženo od racijonaliziranega stroja na cesto!? Tukaj ni nobene razlike med raznimi deželami. Povsod je podjetnik enako hladen in brez interesa. To je tudi povedal na konferenci lige narodov A. Pugh, predsednik kovinarske organizacije, odkrito; do-čim ni o začasnih in trajnih pomoč-kih niti govoril, je končno rekel: »Delavci morajo biti zase, ne pa proti racijonalizaciji, zakaj prav
resno bi se morali vprašati, če ima racijcnalizačni proces sploh kakšne drugačne posledice kakor katastrofalne in če bo splošnosti končno sploh koristil. Namen procesa ni predvsem, izdelovati več in boljšega blaga in s tem konzum in življenske razmere olajšati, marveč zadaviti konkurenco doma in v inozemstvu. Če bi morale imeti sedanje racijo-nalizačne metode namen, doseči stadij, v katerem je mogoče izdelati neštete množine blaga, ne da bi mogel kdo dobiti pri tem dela, tedaj moramo vsaj premisliti, kako se more to blago razpečati in porabiti. Racijonalizacija, ki jo sedaj gojimo, vodi končno delavstvo le k propadu in osiromašenju.«
Pugh se postavlja s tem na gospodarske smernice mednarodne strokovne zveze, ki zre na vprašanje racijonalizacije v prvi vrsti s strokovnega stališča, po katerem naj se delavstvo obvaruje pred’ zlorabami racijonalizacije. Zato se nahaja na prvem mestu tozadevnih zahtev, da naj se pač industrija načrtoma razvija, vendar se pa morajo obenem ukreniti potrebne varnostne odredbe proti izkoriščanju delavcev ter dviganje življenskih razmer spraviti s produkcijo v sklad.
Za birokratizem v Delavskih zbornicah.
(Izgleda, kakor prvoaprilska šala, a ni šala, temveč bridka nesramnost.)
Bivši komunistični poslanec Života Milojkovič v Beogfradu izdaja list »Radničko Jedinstvo«, ki ga brezplačno pošilja tudi na mnogo naslovov v Sloveniji. List izhaja po duševni (in tudi dtugi) potrebi Živo-te (kar se vidi iz vseh člankov tega lista), ki mu je lastnik in urednik. (Plačnik lista ni omenjen.) Letos je izšlo 5 številk. Resna zadeva ta časopis sicer ni, pač pa odgovarja našemu današnjemu podlistku »Opozicija«. Mi se ne' bi pečali z njimi, če ne bi v zadnji številki objavil deset zahtev delavstva o reorganizaciji Delavskih zbornic. Te zahteve so take, da jih ni mogel postaviti noben delavec, nego si je »nekdo« oblekel delavsko suknjo, misleč, da ga bod‘o smatrali za delavca. Delavstvo mora javno povedati, d!a ne dovoli, da bi vsak tip govoril v njegovem imenu.
Života Milojkovič stalno trobi o birokratizmu v Delavskih! zbornicah, ki so zanj edini problem1 delavskega gibanja. Birokratizem obstoja zanj v tem, da so uradniki Delavskih zbornic plačani tako kakor visoko kvalificirani delavci v nekaterih industrijah. On misli Delavske zbornice »ozdraviti« tako-lc:
1.	Delavske zbornice morajo delovati pod administrativno kontrolo banskih uprav. (Banska uprava v Ljubljani je že imenovala f>red Mi-lojkovičevim predlogom komisarja v
knjižnici Delavske zbornice.) To bi bila osnovna rešitev birokratizma1 v Delavskih zbornicah.
2. Delavske zbornice morajo biti »popolnoma samostojne« — socijal-na politika' naj se torej v vsaki banovini vodi drugače!
3. Da bodo Delavske zbornice popolnoma samostojne, se mora ukiniti centralni sekretarijat Delavskih zbornic — da ne bo mogel več organizirati take akcije za obrambo delavskih interesov, kakor je bil n1, pr. prihod ravnatelja Mednarodnega urada dela Thomasa v Beograd1!
4. Izločitev vsakega vpliva delavskih strokovnih in kulturnih organizacij na Delavske zbornice — ker te organizacije so za Milojkoviča politične.
5. Vpliv na zbornice naj imajo neorganizirani delavci (lumpenpro-letarijat) — ker le od teh se nadeja Milojkovič, da bodo toliko neumni, da ga bodo izvolili za svojega zastopnika v zbornici.
6. Odpustiti vse uradništvo Delavskih zbornic, ki se ne strinja s temi Milojkovičevimi zahtevami.
7. Drugim uradnikom1 znižati plače —1 da bodo pri mezdUih pogajanjih lahko govorili delavcem': Če so se znižale plače cel6 v Delavskih zbornicah, se morajo seveda tudi v kapitalističnih podjetjih.
8. Odpraviti vse službene pogodbe uradnikov — da se pokaže delavcem potrebo ukinitve vseh kolektivnih pogodb. Prav tako odpovedati lokale delavskim strokovnim in kulturnim organizacijam — da se res izloči vsak njihov vpliv radi prevelike krajevne bližine s pisarnami zbornic.
9. Uradniki.morajo imeti latinske in visoke šole >— ker brez stare grščine je vendar vsaka moderna so-cijalna politika nemogoča.
10. Uradniki Delavskih zbornic ne smejo delovati v nobeni organizaciji — ker organizacije bi utegnile vplivati nanje, kar pa onemogoča birokratizem. Torej Delavske zbornice naj se skratka spremene v urade, ki morajo biti strogo zavarovani pred organiziranim delavstvom. — Mi sploh ne vemo, kakšno delo bi še imele zbornice, če bi n. pr. ministrstvo sprejelo ta duhoviti Milojkovi-čev načrt. Uradniki bi enostavno sedeli v pisarnah, ponosni na svojo starogrško izobrazbo in znižane plače, banske uprave bi pa menda kon-
trolirale, če ti uradniki v uradnih ali neuradnih urah občujejo s kakim organiziranim uradnikom ali delavcem.
Života Milojkovič končuje teh deset zahtev, s samozavestnimi besedami: »Evo, to so na kratko formulirane konkretne zahteve našega (?) delavstva o reorganizaciji in pre-ustrojstvu Delavskih zbornic. Mi mislimo, da je nepotrebno, s čimerkoli poudarjati osnovanost in upravičenost teh zahtev.«
Mi pa končujemo: Prepričani smo, da vsak razumen človek ve, da take zahteve pomenijo večjo nesramnost kakor nedavni predlogi delodajalcev za poslabšanje zavarovanja delavcev. Še večja nesramnost pa je pisati, da so to »konkretne zahteve našega delavstva«.
Od 1920. leta do 1930. leta je preteklo samo 9 let. In v teh borih devetih letih — kakšni duševni prevrati v enem samiem bivšem1 komunističnem1 poslancu.	I.	A.
STROKOVNI VESTNIK.
S. M. R. J. Sekcija težke železne Industrije Jesenice.
Tajniško poročilo k občnemu zboru, ki se je vršil 16. marca 1930 za poslovno leto
od 1. marca 1929 do 1. marca 1930.
Pretečeno poslovno leto nam je poteklo v delu za organizacijo in povzdig organizacije z notranjim redom in disciplino. Dvignili smo članstvo od lanskega občnega zbora za približno 150%, ustanovili še pet sekcij, tako, da jih imamo sedaj skupno 15, in godbeni odsek; je pa v vidiku še 17. sekcija, to je za mladoletne in vajence.
Združili smo se: Sava, Javornik in Do-bravai v enotno celoto kot Sekcija težke železne industrije Jesenice, h kateri se še priklopijo: Štore, Guštanj, Lesce, Zenica in Vareš, ter kasneje eventuelno še Cinkarna Celje kot sekcija težke železne industrije Saveza Metalskili Radnika Jugoslavije za celo državo, z inicijativo upravnega odbora z Jesenic, pod okriljem oblastnega* odbora za Slovenijo.
Kakor rečeno, je celo pretečeno leto poteklo v glavnem v delu za povzdigo organizacije, da pa bo vsak član imel še širši vpogled, treba, da navedemo par številk.
Upravni odbor je imel vsega 12 rednih in 1 izredno sejo.
Savezni svet je zboroval 17 krat.
Ekšekutiva je imela 5 sej (to so predsedniki vseh sekej).
Generalnih članskih sestankov smo imeli 7.
Javnih shodov smo imeli 3, dva sta bila pa od oblasti prepovedana.
Poleg tega smo se udeležili strokov-ničarji 7 rednih sej krajevnega upravnega odbora Bratovske skladnice.
V pretečenem poslovnemi letu smo imeli tudi volitve delegatov za krajevno skupščino Bratovske skladnice, ter smo kot or-
ganizacija v teh volitvah dosegli od 85 voljenih delegatov 62 naših elanov.
Dalje smo imeli tudi dve krajevni skupščini Bratovske skladnice, katerih so se naši delegati v polnem številu udeležili.
Upravni odbor je bil dalje zastopan na 6 članskih sestankih na Javorniku in na treh na Dobravi, eden je bil na Dobravi prepovedan. Predsednik je dalje posetil dirigiran od centrale ali oblastnega odbora, in sicer konferenco težke železne industrije v Brnu na Češkem, dalje je bil v Ljubljani, Štorah, Celju, Brodu na Savi, Zenici, na Muti, v Mariboru in Teznu, kakor tudi v Beogradu, v Lescah, v Bistrici, v Rožu itd., le v dveh slučajih je potoval tajnik iz Jesenic.
Od zunanjih delegatov so nas posetili v preteklem letu ss. dr. Živko Topalovič, centralni tajnik Delavskih zbornic iz Beograda; Kunčič, predsednik oblastnega odbora SMR.I v Zagrebu. Večkrat nas je posetil naš stari veteran Jože Kopač, ravnatelj Delavske zbornice iz Ljubljane, kakor tudi tajnik iste sodrug Filip Uratnik. Dalje tudi Blagoje Bračinac, centralni tajnik SMRJ v Beogradu.
V nujnih piotrebah nas je večkrat obiskal tajnik oblastnega odbora SMRJ sodrug Vinko Vrankar. Dalje so nas še posetili: Svetek Franc, predsednik podružnice Ljubljana in Stropnik Alfonz, glavni zaupnik delavstva tovarne »Saturnus« iz Most pri Ljubljani.
Prvi Maj — praznik Dela — smo sicer praznovali in se ni delalo v nobenem obratu KID, zaplenjen pa nam je bil ves prvomajski spis. Dalje smo imeli tri gjicijelne prireditve s plesom.
V ostalem smo se korporativno udeležili pogreba dveh članov in dveh članic.
Poslali smo devet delegatov na pokrajinsko konferenco SMRJ v Ljubljano, vr-
Peter Panter:
Opozicija.
Delavski kulturni mesečnik »Svoboda« je priobčil žanimivo črtico, ki jo ponatiskujgmo tudi mi. V pouk in zabavo je kakor nalašč.
V začetku je bilo društvo; vsaka drugačna prestava besede »logos« (grška beseda logos pomeni »beseda«. In tako se začne sv. pismo: V začetku je bila beseda) temelji na modroslovni pomoti. Potem sta bili dve društvi; finejše in manj fino — ti dve sta se pobijali, kajti njihova tajnika sta tudi hotela živeti. Ker pa neki tretji tajnik ni našel nobenega dela več, ker pri najboljši volji so bili vsi tozadevni ljudje že v obeh društvih in ni bilo nobenega mesta za tretje: on je pa vendar iznašel to tretje društvo. Obe obstoječi društvi je združil v državno zvezo, krstil to združitev »državna zveza društev ..« in živel sijajno ter veselo, z osemindvajset kartotekami, šestnajst privatnimi tajnicami in osem telefoni. Dotlej je bilo dobro.
Svet je obstojal. In Bog je videl, kaj je ustvaril, in glej, bilo je dobro, vsi ljudje so bili v društvih, v ta namen ustanovljenih, nihče ni bil več nezavarovan izven njih — tedaj pa je nastala nova težkoča.
Ljudje so bili sicer vsi člani dru-
štev — toda nikakor niso mogli vsi zavzemati enega mesta v teh društvih. Bili so sicer: prvi predsedniki, drugi predsedniki, tretji predsedniki, prvi in drugi zapisnikarji; ravnatelji in generalni ravnatelji, poslevodeči ravnatelji, predsedstveni in častni člani — vendar je izostala velika množica mračnih in nesrečnih ljudi, ki niso bili prav nič. To je žalostilo ljubega Boga. Pogladil si je brado in iznašel nekaj novega. In sedaj imamo to obdaritev.
Pravo društvo v letu 1930, ki da nekaj nase, ima — v oklepajih — opozicijo.
Stvar se je začela s tem, da sta začela lezti pod kožo predsedniku propadel predsednik in neki član, ki ga ima vsako društvo, namreč član, ki je pri vseh sejah, da se tam iz-kašlja. Če je predsednik predlagal »konec debate«, sta imela ta dva še vedno nekaj pripomniti; in če je predsednik' dal besedo gospodu Klincu, sta ropotala ta dva iz enostavnega razloga, ker doma in v službi nista smela tako razgrajati in ker se z razgrajanjem človek uveljavlja in ker je sploh tako treba. Cesto sta ponoči — poleg preplašenih soprog — zavpila »K poslovniku!« — tedaj sta jo dobila po nosu in sta mirno spala dalje. V društvu se pa nista dala ugnati.
Nekega dne se jima je pridružil neki mal, siv mož, ki še nikdar ni
igral nobene vloge in o katerem se je v društvu slišalo le tedaj, kadar so klicali imena članov. Ta se je torej nenadoma pojavil. Potem se jim je pridružil še nekdo, ki se je bavil s polarno filozofijo in ki je bil radi tega poštni uradnik, ki je trdil, da ne more doseči svojega cilja nobeno društvo, ki ne obravnava te filozofije. Bili so torej že štirje.
Ti štirje so delali hrup in so se sploh uveljavljali pri sejah; delali so strupene medklice, na katere so bili zelo ponosni, njihove glave so se razgrele, kraljevsko so se zabavali in jezili vse društvo. Bilo je čudovito lepo.
In nekega dne, natančno ob času, ko si je Bog pogladil brado, so se spremljali ti štirje pravičniki na tramvaj, kajti k sreči so imeli vsi isto pot domov, in ob vsaki obcestni svetilki so postajali in na ulici držali govore, za katere niso več našli časa in prilike v društvu — tedaj je mali, sivi mož hipoma izrekel besedo svojega življenja. »Gospoda moja, svojo opozicijo moramo trdneje formirati!« — je dejal. Drugi trije so veselo vzkliknili vsak za sebe in potem so vsi štirje govorili naenkrat. Bil je deževen velikomesten večer ob tri četrt na deset na vogalu Dunajske ceste in Šelenburgove ulice. Tedaj se je rodila »opozicija«.
Opozicija se je formirala. Izvolila si je predsednika — prav onega propadlega; izvolila si je drugega predsednika — malega, sivega moža; imela je blagajnika in zapisnikarja tako, da je imela vsa posadka polne roke dela. In nekega dne je pridobila še enega člana, popolnoma rednega člana (ki je pa kmalu dobil neko mesto v društvu) — in sedaj je bila opozicija kompletna.
Kmalu so bile društvene seje podobne bitkam, v katerih se koljejo možje. Če je rekla večina: hi, potem je tulila opozicija: ho. Če je predlagala večina binkoštni izlet, potem je opozicija predlagala obdarovanje dam z velikonočnimi jajci — skratka: v društvu je bilo skrajno plodovito in zabavno.
Opozicija ni počivala.
Društvo je imelo namreč listič »Uradni društveni vestnik«. Kaj? Mi tudi. In opozicija je našla nekega tiskarja in ta je stavil, tiskal, lomil, zvijal in pošiljal: »Uradni društveni vestnik — Opozicija«. Temu je sledil sijajen proces: tožba radi nedovoljene prisvojitve imena v idealni konkurenci s splavljenjem. Dva državna pravdnika sta bila popolnoma zaposlena s tem.
In opozicija je uspevala in je postala močna in je bila radost pred Bogom. Zmerjala je predsedništvo; bla-
10.	aprila 1930
»DELAVEC«
Stran 3
šilo pa se je tudi več plenumov obratnih zaupnikov.
Dopisov smo prejeli 95, odposlali pa 126, skupno torej 221. Posamezne sekcije pa so imele:
Prostor 4 sestanke in 1 sejo; žičarna 5 sestankov in 2 seji; zavijalnica 3 sestanke in 2 seji; profesijonisti 2 sestanka in 1 sejo; kurilnica 3 sestanke; martinarna 8 sestankov in 4 seje; žični valjar 2 sestanka in 3 seje; žrebljama 3 sestanke in 4 seje; zidarji 2 sestanka; mrzlovaljarna 2 sestanka; elektrikarji 5 sestankov in 4 seje; livarji 2 sestanka in 2 seji. Skupaj 41 sestankov in 23 sej.
Če priključimo še zgoraj navedeno, dobimo skupnih sej in sestankov ravno 116. Če dodamo, da so bila vsa ta zborovanja in seje s polno udeležbo, vidimo šele tedaj, da je bilo delo vseh zaupnikov veliko, pa vsled tega tudi plodonosno in hvaležno.
Večinoma so bila za vsa ta zborovanja izdana tudi tiskana vabila, za kar je bilo treba tudi mnogo dela... Izdajali smoi pa tudi okrožnice, katerih so predsedniki sekcij prejeli 12. V našem listu »Delavec« pa smo priobčili 57 dopisov in 8 okrožnic, ne vštevši raznih člankov, ki so morda bili tudi z Jesenic.
Nepopolno pa bi bilo naše poročilo, če bi zamolčali likvidirano mezdno gibanje, ki je bilo sicer ne s popolnim uspehom zaključeno, vendar pa za razmere časa popolnoma povoljno, da smo dosegli enkratni nabavni prispevek v skupnem iznosu za vse delavstvo okroglo enega milijona Din.
Z uspehom pa se je izvršilo tudi nešteto raznih intervencij za posamezne skupine in posameznike potom glavnega zaupnika, ki je jemal s seboj vedno, če je le bilo mogoče, enega ali drugega funkcijo-narja organizacije.
Proti nameravanemu poslabšanju so-cijalne zakonodaje smo poslali - deputacijo na Srezko poglavarstvo, kjer se je predložilo protestno resolucijo.
Gospodarsko smo kovinarji SMRJ kot člani delovali s tem, da smo poživeli zopet zadrugo Stan in Dom, katera ima 332 za-drugarjev, • od katerih jih je 299 članov SMRJ. Vršili so se tudi trije gospodarski sosveti, na katerih se je razpravljalo, kako bi se tudi s čim večjimi koncentriranimi silami gospodarsko še bolj osvobodili.
Hranilnica šteje od 100 članov 48 organiziranih v SMRJ in tudi v Stavbeni in gostilniški zadrugi imamo kot člani SMRJ absolutno večino. Slabo pa izkazujemo članstvo v Kodesu, kjer imamo na Savi od 207 članov samo 82 organiziranih.
Za izobrazbo in kulturni napredek članstva smo započeli v začetku novembra 1929 zaupniški tečaj, ki pa ni tako dobro obiskan, kakor bi bilo želeti. Poseča ga povprečno ■ 15 do 20 zaupnikov. Cankarjeva družba ima pri nas 62 članov. Deluje pa tudi Ljudsko vseučilišče, ki je kulturni odsek organizacije in smo v preteklem letu imeli sicer samo eno predavanje, kar pa ob ogromnem delu ni čuda in v bodoče bo tega mogoče več. Imeli smo tudi tri lepo obiskane radio-večere pri našem aparatu, za stalne delavske ure pa je treba še urediti, da bo prostor na razpolago in da bo redno mogoče radio-večere najavljati z oglasi.
Vse sekcije so že imele svoje občne zbore ter je precizno urejeno tako, da ima Savezni svet sedaj 227 funkcij, to je kader, ki ima voditi vse posle naprej.
To bi bilo, sodrugi im sodružice, v glavnih obrisih moje tajniško poročilo za pretečeno poslovno leto. Iz tega naj vsak razvidi resno delo in velik napor Saveznega sveta zaupnikov, ki z železno im nezlomljivo voljo pomagajo ustvarjati boljšo bodočnost za nas vse. V vseh obratih imamo zasidrano organizacijo, v nekaterih 100%; zatorej pa sodrugi in sodružice na delo, da pridobimo še ostale, ki še niso v našem skupnem sklopu. Pomagajte svojim zaupnikom, da bodo zamogli dopovedati še vsem neorganiziranim, zakaj je njihova dolžnost, da so organizirani in da njihov sebični jaz
ne pomeni nič in da je močan Mi ono, kar nas edino brani delamočne in odporne ter zavaruje proti vsem napadom.
V zavesti, da smo storili vse, kar je bilo le mogoče, smo stopili danes pred Vas vsak s svojim poročilom v imenu zaupni-škega zbora, ki je krepko pomagal, kadarkoli smo ga klicali. Razsojajte to delo ene-
ga leta in pomagajte, da bo bodoče leto novoizvoljenemu odboru mogoče podati še povoijnejše poročilo.
Vsem pa, ki so kot člani ali kot zaupniki pomagali v delu, bodi na tem mestu izrečena hvala in priznanje ter zanaprej pa: V delu se zopet srečamo.
Toman Franc, tajnik.
Dodatek k poročilu blagajnika Sekcije težke železne industrije, podružnica Jesenice.
Tabela, katera je sestavljena po odsekih, nam izkazuje letni promet za leto 1929, kako se je posamezni odsek gibal in bil agilen za pobiranje prispevkov ter pridobivanje novih članov.
Tabela.
Letni seznam prispevkov, upisnin, pravil ter duplikatov, stanje članov za leto 1929. vseh odsekov S. M. R. J, sekcija
težke železne industrije, podružnica Jesenice.
ODSEKI		Prispevki po Din				> o -*-< Kfl	c 5	v a	v c	Din		Din	> o ta c	Din		Stanje
		8	5	4	2	O. s J* 1/2	o. s •K t/3	Gratis znan	cn O. >		> ca Vrt a		3. 3 a		o. s m	članov
Skupaj januar . .		5	1650	158 8	38	1851 1242	8998 6202	39	134	938	130	390	malo p	>oslano 60	. 72 10386	samo januar 523
Livarji 				1234					89	6	42	6	18				6262	30
Zavijalnica ....		—	212	1833	—	2045	8392	438	29	203	29	87	2	6	8688	46
Žičarjl			—	2778	—	82	2860	14054	196	28	196	23	69	1	3	14322	76
Mrzlo, valjar. .		—	743	—	32	775	3779	130	8	56	7	21	—	—	3856	21
Žični valjar . . .		—	2836	—	—	2836	14180	135	13	91	13	39	—	—	14310	64
Žrebljarji .		—	1628	—	159	1787	8458	79	10	70	9	27	2	6	8561	46
Martinama ....		—	3449	—	—	3449	17245	196	60	420	58	174	2	6	17845	112
Prostor			—	2404	—	9	2413	12038	139	50	350	50	150	2	6	12544	81
Mizarji, tesarji . . .		—	558	—	—	558	2790	31	1	7	1	3	—	—	2800	13
Kurilnica			109	817	—	—	926	4957	9	13	91	12	36	—	—	5084	24
Posamezniki ....		—	833	21	—	854	4249	34	45	315	45	135	—	—	4699	63
Elektrikarji			—	1375	—	157	1532	7189	42	48	336	47	141	—	—	7666	45
Dobrava			—	1009	—	54	1063	5153	3	49	343	49	147	1	3	5646	49
Zidarji			—	554	—	—	554	2770	10	13	91	13	39	—	—	2900	29
Profesijonisti ....		—	665	—	—	665	3325	14	25	175	25	75	—	—	3575	31
Javornik 		• •		3647	16	48	3711	18395	116	60	420	54	162	1	3	18980	192
Skupaj .		114	26392	2036	579	29121	142174	1700	592	4144	571	1713	11	33	148196	922
							-									
Odseki so bili sestavljeni in ustanovljeni med letom sledeče:
Mesec januar — kakor je po tabeli razvidno — se je še skupno obračunal.
Meseca februarja je bilo ustanovljenih 10 odsekov, ter posamezniki, ki še niso spadali v odseke, to so: livarji, zavijalnica, ži-čarji, mrzlovaljarna, žična valjarna, žreb-Ijarji, martinarna, prostor, mizarji-tesarji, kurilnica ter posamezniki.
Meseca aprila se je organiziral odsek elektrikarjev.
Meseca maja se je organiziral odsek Dobrava.
Meseca junija se je organiziral odsek Javornik.
Meseca julija še ostala odseka: zidarjev in profesijonistov.
S prihodnjim letom 1930 bo tabela izkazovala celo leto, lepo porazdeljeno po odsekih.
Vi mislite, da bo šlo? Ne!! Branili se bomo z vsem!!!
Svoječasno smo že poročali, kaj se dogaja na Dobravi v Elektrodni tovarni. Reduciralo se je delavstvo, ter skrajšalo delovni teden na pet dni in še poleg tega nekaj delavcev na tri dni.
Za tem pa je nastal pritisk na še zaposlene, naj napravijo najvišjo storitev, tako, da vemo, da je namen sedaj z istim številom ljudi kot jih je tam sedaj, doseči isto produkcijo, kakor je bila poprej pred redukcijo.
Ob vsem. tem pa se hoče ljudi navaditi, da bodo svoje življenske potrebe krili z zaslužkom od petih dni, nato pa bodo gospodje poskusili priti po ovinkih do tega, da bi se delalo sicer zopet šest dni v tednu, pač pa s plačo, ki so jo prejemali za pet dni v tednu delavci.
Nam je to razumljivo, da vi kalkuli-rate in dividirate, kako bi povečali dividende, toda zapišite si za ušesa, gospodje, da brez nas ni produkcije, kajti rajši kakor da bi mi eno paro na sedanjem slabem zaslužku popustili, raij,ši vidimo, da tovarno
zaprete. Zapomnite si, gospodje, niti ene pare ne!!!
Dobravski delavci smo večinoma daleč izven Dobrave na stanovanju, po eno in pol ure daleč prihajamo v službo in celo po dve uri. Tedaj že od dolge poti izmučeni, pa naj še vsi, kar nas je ostalo, nadomestimo še petdeset delavcev in napravimo isto storitev, kot smo jo poprej vsi skupaj ter je Vaš namen, da izvršimo to v petih dneh.
Vse gre na svetui, gospodje, to ne oporekamo, da gre tudi to, da se upelje ame-rikanski način dela, kakor na »Band«-si-stem, toda gre pa to le, če bi bile tudi ame-rikanske plače. Vi pa hočete amerikanski sistem dela, plače pa, da ostanejo evropske. Specijelno pa želite, da ostanejo še predvsem jugoslovanske.
Mi vemo, da nami gre za vse, zato pa se bomo branili z vsemi razpoložljivimi dovoljenimi sredstvi, branili za to, ker hočemo obdržati golo življenje sebi, obrokom v naročju svojih žena in svoje žene.
Mirujte in ne pretiravajte in ne jemljite nam veselja do dela. Videli boste, da je gorenjski kovinar vreden imena Jugoslovan in če želite dokumentacije, izvolite, »Dobro jutro«.
Ginljiv trenutek.
V nedeljo, dne 6. aprila 1930, smo imeli kovinarji z Jesenic, Javornika in, Dobrave generalno člansko zborovanje v Delavskem domu na Savi, na katerem se je v prvi toč-f ki razpravljalo o delovnem programu1 upravnega odbora za leto 1930-31 ter v koliko je ostalo še neizvršenega iz programa iz leta 1929-30. Po temeljiti pojasnitvi programa so člani posegli s stvarno in živo debato, nihče ni ničesar pretiraval, program dela sam pa je tudi tako stvarno, dasi minimalno zamišljen, da smo se vsi soglasno izjavili za predloženi predlog, katerega pa na željo enega člana, ki je iznesel predlog, da se ga objavi, žal ne moremo objavljati v listu, ker so za take stvari članski sestanki, kateri so za to, da tam take stvari razpravljamo, vendar pa bomo k nekaterim točkam delovnega programa v prihodnjem listu spregovorili nekaj besed1.
gajniku je očitala potvorbo knjig (tožba radi razžaljenja); predlagala je iz-premembo društvenega imena in društvenih zastav (tožba radi oškodovanja društva); med sejami je prepevala grde pesmi (tožba radi motenja miru) — in ona zgodovinska konferenca dne 28. januarja ostane gotovo vsem udeležencem v živem spominu. Z nezaslišano potvorbo — s tem, da se je dovolila pravica glasovanja predsedstvu udanim garderoberkam — se je reakcionarnemu, lopovskemu, boljše-viškemu, fašistovskemu, korumpira-nemu, za ječo zrelemu odboru posrečilo, da še ostane. 54 glasov za, 53 glasov proti, 1 se je vzdržal glasovanja. Tovariša Zgago so baš takrat zvabili na stranišče. Izdajstvo!
In zgodilo se je nekaj čudovitega; društvo se ni razcepilo. »Naše društvo!« je kričala večina. »Mi smo društvu vdani!« je žvižgala manjšina. »Mi vzdržimo!« — večina. »Mi ostanemo pri društvenem praporju!« — manjšina, »mi hočemo samo ...« Kaj so hoteli?
Hoteli so društvo še enkrat. Eno jim ni zadoščalo. In ker sta v vsaki človeški družbi vedno dve skupini: zakrknjena in počasna, suhoparna in humoristična, skrbna in lahkoživa, zato društvo ni razpadlo, temveč je bilo podobno le vozu, pri katerem
vleče en konj na levo, drugi pa na desno. Ljudje na vozu so se pa čudili.
Družinski očetje večine so hodili na seje užaljeni in polni nevolje; mladina manjšine je pa hitela na seje, nestrpna in razburjena. Če je razgrajala opozicija, se je kuhalo pri večini, častiti očetje so mislili na nehvaležne sinove, in če je bila večina že dobro prekuhana, se je iz tega nastala para razvila v divji hrušč vpitja, kričanja in pretepanja. S tem se je vzbudilo najslabše: na lenobi sloneča zvestoba do društva. Toda društvo vendar ni razpadlo.
Kajti opozicija bi tedaj prišla v obupen položaj — potem ne bi imela nobenega več, nad katerim bi se razburjala. Večina pa bi se sicer oddahnila, če bi bili ti bratje končno izven društva — »tako, sedaj smo pa sami med seboj . ..«, toda nobene vzpodbude za društveno življenje ne bi bilo.
Opozicija pa je medtem narastla na 53 glav; od teh jih je imelo 48 različne visoke naslove. In nekega dne . . ., zgrozim se, če pripovedujem o tem. —
Nekega dne se je posvetovala opozicija, ki je imela že davno svoj društveni lokal, svoje garderoberke in svoje vrčke za pivo — nekega dne se je ta opozicija posvetovala o svoji taktiki na prvi prihodnji društveni
seji, kaj naj ukrene proti večini in kako naj pokadi odboru pod nos s tem, da nenadoma odkloni 17. predlog. To je bila že skoro sklenjena stvar. Odbor opozicije je dal na glasovanje predlog o tej taktiki.
Tedaj sta pa dva glasovala proti!
Strašno razburjenje je nastalo. Vrata so zaprli; odbor opozicije se je odstranil na zaupno posvetovanje. Vsi dobri opozicionelci so se pa odstranili od obeh garjevih ovc. Ali so prešli na stran starega društvenega odbora? Nikakor ne.
Nova opozicija je nastala!
In nova opozicija je šla v boj proti stari opoziciji in se je imenovala — v oklepajih — »nova opozicija«. In nova opozicija je rodila levo krilo nove opozicije; in levo krilo je rodilo radikalno krilo in radikalno je rodilo Melkizedeka in Melkizedek je rodil Jeroboama in Jeroboam . . . Končno je bilo doseženo idealno slovensko stanje:
Vsakmož — svojoorgani-z a c i j o !
Sicer se take stvari dogajajo le pri društvih ljubiteljev jazbečarjev. Druga družba in organizacije kaj takega skoro nikdar ne počenjajo oziroma niso počenjale. S čimer pa nisem hotel ničesar reči.
Kot drugai točka je bila objava imena tisočega člana, tisoč in enega člana, po članskih letih najstarejšega člana in po živ-ljenskih letih najstarejšega člana.
Svečam trenutek je bil to, vsi smo z napeto radovednostjo gledali na usta predsednika, ki je pa podal besedo blagajniku Karol Ažmanu, kateri je poročal, kako je imel nalog, da pazi na to, kateri bo tisoči član in kateri tisoč in en član; omenil je, da je že večkrat mislil, da je dosežen rezultat, pa so zamudniki vedno ta trenutek preprečevali. Sedaj imamo že tisoč in dvajset članov rednih, z nerednimi pa je število seveda veliko višje.
Za tem je predsednik objavil ime tisočega člana. Vsi smo bili presenečeni, kajti tisoči član je poleg tega po letih tudi nai-mlajši član.
Likovič Rudolf, sin umrlega paznika, je tisoči član iz tovarne na Savi.
Tisoč in en član je sodrug Lapajne iz sekcije žičarna, kateri načenja drugi tisoč članov. On je godbenik naše kovinarske godbe.
Najstarejši član po letih članstva je naš stari veteran in ustanovnik kovinarske organizacije na Jesenicah sodrug Zugwitz, ki sicer ni več v tovarni zaposlen, spada v žrebljarsko sekcijo, ostal pa je član iz tradicije, je pa uslužben sedaj kot okrožni nadzornik Konzumnega društva za Slovenijo.
Po življenskih letih najstarejši član pa je naš priljubljeni starček sodrug Zuber Florijan, mojster v mehanični delavnici, ki je star 72 let, a še vedno čvrst in razpoložen v družbi. V službi je strog predstojnik, toda priljubljen in pravičen, kot sodrug
POVERJENIKI
Cankarjeve družbe
že pridno pošiljajo Izpolnjene bloke in članarino.
Tole znak, da bo Cankar, družba
štela letos še več članov, kakor lani. Tl, delavski zaupnik In funk> cljonar strokovne organlza« cije, ali vplivaš na svoje sotrpine dovolj odločno? Delavska Cankarjeva družba Izdaja za 20 Din 4 krasne knjige. Vsak, ki ga poznaš, mora biti član!
Podružnico, oziroma sekcija,
v kateri si Ti funkcijonar oziroma delavski zaupnik, šteje mnogo članov. Ali si poskrbel, da bodo tudi v s 1 člani Cankarjeve družbe?
Delavec, delavka, sotrpin In sotrpinka!
Zakaj še nista člana? Ali res ne moreta pogrešati 20 Din?
A VI, člani ln članice, pozdravljeni!
Ne prenehajte prigovarjati tistih, ki se obotavljajo in se še ne zavedajo, da je knjiga najzvestejši prijatelj in učitelj.
Čas mtl! Hitro nabirajte in obračunavajte letakei
CITflJTE„DELflVSKO POLITIKO
"nPROCO SE
pa vsem za vzgled po svojih jasnih pojmih o strokovni organizaciji.
Ginljiv trenutek je bil, ko staj si segla v roke mladi Rudolf in starček Florijan, ki je rekel mlademu tisočaku: Nadaljuj, kar sem jaz kot star spoštoval, spoštuj svetinje organizacije! Za tem- pa mu je srce ostalo v grlu in zjokal se je — ž njim vred pa smo imeli tudi mi solzne oči — pred očmi smo videli neumrljivost v duši, smo čutili globoko resnico — starček bo legel — mladi prevzame in organizacija je ž njim tudi neumrljiva ...
Za njima je spregovoril nekaj zgodovinskih doživljajev Zugwitz, ki je pa od ginjenosti govoril tudi s srcem v grlu.
Navzoči smo vsi vstali v znak zavesti svečanega trenutka, ter za tem soglasno sklenili, da vsak član prispeva 1 Din za slike in ostale predvidene stroške teh štirih sodrugov, ki so važni mejniki naše organizacije naptam nevarnemu sosedu, ki hoče vedno prestavljati mejnike.
Več še spregovorimo, ko objavimo sliko teh štirih. Vsem pa, ki jih je deževno vreme preplašilo, da niso prišli, naj bo žal, da niso bili navzoči. Sestanek je razpravljal še sicer važna vprašanja, vendar pa naglašamo, da je vsled prostora v našem listu vse take stvari nemogoče obširno objavljati; zato pa, člani, pazite na to v bodoče, ko bo objavljen članski sestanek v listu ali na oglasnih deskah, da se ga zanesljivo udeležite, kajti, kadar bo sklican, je važno, da ste vsi navzoči.
Poživljeni zopet naprej! na delo. Lapajne, Ti pa glej, da boš res trden mejnik do drugega tisoča naprej in trden mejnik proti padanju nazaj; mladi Rudolf in ž njim vred naša veterana pa so nam živ poziv za Vztrajno delovanje naprej. Kot kovači kujmo si svojo usodo sami.
sploSna delavska
ZVEZA.
Slovenjgradec.
Ker je banska uprava dne 5. marca tl. potrdila pravila za podružnico v Slovenj-gradcu, se je dne 30. marca vršil ustanovni občni Zbor ob polnoštevilni udeležbi pri-stopivših članov. Predsedstvo pripravljalnega odbora je poročalo o vsem delu, ki se je izvršilo za ustanovitev strokovne organizacije.
V organizacijo je pristopilo že okrog 50 članov. Da je zanimanje veliko, dokazuje dejstvo, da delavstvo v organizacijo vedno še pristopa. Splošno delavsko zvezo je zastopal tajnik Jakomin, ki je v kratkem poročilu razvil program za bližnje delo in naloge organizacije.
V odbor podružnice so se izvolili najboljši sodrugi, ki bodo šli z vnemo na delo za razširitev organizacije in izvajanje njenih v pravilih začrtanih nalog.
Nai zborovanju se je pri »raznem« kon-statiralo, da je tvrdka »Potoschnig« lansko leto z 9. septembrom uvedla 10 urni delovni čas proti volji delavstva in neoziraje se na predpise zakona o zaščiti delavcev, ki v § 6 jasno pravi, da ne sme delovni čas delavcev v industrijskih podjetjih trajati več nego 8 ur na dan, odnosno 48 ur na teden in se sme podaljšati največ za dve uri na dan, če delavci na to podaljšavo pristanejo prostovoljno in če to sklene štiri petine v podjetju zaposlenega delavstva s tajnim glasovanjem.
Ker se tega podaljšanja delovnega časa v temi podjetju ni izvedlo1 s prostovoljnim pristankom delavstva in s tajnim glasovanjem, ampak se je kar enostavno ukazalo: »od sedaj se dela 10 ur«, je to podaljšanje neveljavno in je zato delavstvo soglasno sklenilo, da prične z 22. aprilom t. 1. delati zopet osem ur dnevno. Ta sklep se sporoči podjetju pismeno.
Pa še neka druga stvar je pri tej stvari; po zakonu o zaščiti delavcev predpisuje § 10, da se ima vsako prekočasno delo plačati najmanj! s 50% več kakor redno Podjetje pa ni plačevalo za nadurno delo sploh nobenega pribitka. Delavstvu vsekakor pripada za cel ta čas za vse napravljene nadure 50% pribitek.
Ali' bo delavstvo to zahtevalo? To je odvisno od tega, kako se bo to podjetje glede teh stvari držalo v bodoče.
Delavstvo noče napram podjetju zavzeti kakega sovražnega stališča. Ne. Ima pa pravico zahtevati, da se izvajajo zakonito predpisane določbe.
Občni zboT novoustanovljene podružnice je lepo uspel. Ustanovljena je nova delavska postojanka. Sodrugi, čuvajte jo, razširite jo in napravite močno, da bo res sposobna braniti Vaše interese!
Moste.
Ker se za 28. marca sklicani redni letni občni zbor podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije ni vršil vsled nezadostne udeležbe, sporočamo vsemu članstvu,
da se občni zbori vrši nepreklicno in ob vsaki udeležbi v četrtek, dne 17. aprila ti. ob 4. uri popoldne v prostoru »Šibenik« z že zadnjič objavljenim dnevnim redom.
Dolžnost vsega članstva je, da se občnega zbora udeleži polnoštevilno. Odbor.
Kemična tovarna — Moste.
Občni zbor, ki je bil sklican za petek, dne 28. marca 1930, smo preložili, ker se je udeležilo premalo članov. Občni zbor se bo vršil v četrtek, dne 24. aprila t. I.. ob 16. uri v prostorih gostilne Šibenik na Selu. Na tem občnem zboru se bo tudi razpravljalo o delavskem podpornem fondu. Skoraj vsi v kemični tovarni zaposleni delavci plačujete v obstoječi podporni fond svoj prispevek, zato bi se morali bolj resno brigati, da bi bil občni zbor polnoštevilno obiskan. Sklepi, ki bodo sprejeti na občnem zboru, bodo obvezni za vse delavce in se pozneje pravilnik ne bo popravlja]. Zato opozarjamo ponovno vse službe proste delavce, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Podružnični odbor in vsi organizirani člani pa naj v tem času vršijo agitacijo med neorganiziranimi de(lavci, da’ se tudi oni udeležijo občnega 'febora. Zadnji čas je, da se tudi naši delavci zdramijo in zbudijo iz večletnega spanja ter spregledajo in uvidijo potrebo močne organizacije. Torej na svidenje na občnem zboru dne 24. aprila.	Odbor.
Podružnica Kranj.
Dne 25. marca se je-vršil redni letni zbor naše podružnice v Kranju. Predsednik Kerč je poročal, da je organizacija v prošlem poslovnem letu izvršila ogromno delo. Vršili so se redni sestanki, predavanja, odborove seje in članska zborovanja. Članstvo j« tekom leta zelo narastlo. Več kot 500 članov je šlo skozi organizacijo. Res, da se niso vsi v organizaciji ustalili, toda tudi ti, ki so odšli, so na sestankih čuli marsikaj koristnega, kar jih bo po razmišljanju tega zopet pripeljalo nazaj v organizacijo. Ako primerjamo delovanje podružnice s prejšnjimi leti, vidimo, dai stno kolosalno napredovali. Poleg agitacijskega in izobraževalnega dela pa smo poskušali z zbrano organizacijsko močjo tudi izbolji-šavati gmotni položaj delavstva. Podružnica je izvedla z uspehom mezdno gibanje v tovarni »Vulkan«. Povišale so se plače in uredile delovne razmere. V podjetju »In-teks« mezdno gibanje ni uspelo. Toda tu smo z delom pravzaprav šele pričeli. Z organizacijsko močjo bomo tudi v tekstilnih tovarnah uredili delavne in plačilne razmere.
Oblastno tajništvo našega saveza nam je pri našem delu z vso vnemo pomagalo. Veliko je bilo raznih intervencij radi preganjanja zaupnikov itd. Poročilo predsednika se je vzelo z odobravanjem na znanje.
Blagajničarka Omanova je poročala o finančnem! poslovanju podružnice; nadzorstvo pa je ugotovilo pri pregledovanju knjig, da se je to poslovanje z denarnimi sredstvi vršilo v najlepšein redu.
Članstvo je požrtvovalnemu in agilnemu odboru izrazilo svojo zahvalo in priznanje.
Delo podružnice je o.isal tudi tajnik Saveza Jakomin in povdaril, da se je med vsemi podružnicami v Sloveniji od strani tajništva iz Ljubljane posvečala največja pozornost ravno Kranju. Ne dajo se razmere tekom enega kratkega leta predrugačiti kakor bi želeli, toda z vztrajnim, sistematičnim delom za izboljšanje delovnih pogojev bo organizacija dosegla marsikaj. Čim bolj bo organizirana, tem več bo dosegla.
Novoizvoljeni odbor bo šel z ljubeznijo in požrtvovalnostjo za dobro stvar na delo in mu želimo čim’ več uspeha.
SDZJ podružnica Tržič
je na svoji seji dne 18. marca tl. sklenila, da se bodo prispevki za organizacijo pobirali vsako plačilno nedeljo od 9. do 11. ure v Zadružnem domu. Istptako dobi tam tudi vsak član potrebne informacije. Novi odbor se bo z vso energijo zavzel za po-vzdig članstva.
Zahvala.
Podružnica kemičnih delavcev v Hrastniku se vsem delavcem' in delavkam naj-
topleje zahvaljuje za nabrani znesek Din 490.50, ki je bil razdeljen enako na oba bolnika in sicer Zabasa Jakoba in Fresl Štefana, na vsakega po Din 245.25. Istotako se zahvaljujeta oba bolnika za pomoč v dolgotrajni bolezni.
Zopet v Derwuschekovl opekarni.
Kar doživlja in preizkuša delavstvo tega podjetja, je res žalostno. Početje podjetja preseda vse meje. Sleherno trohico človečanske pravice mora delavstvo tu uveljaviti sodnij skrim potom. Pričakovalo bi se, da bo podjetje preko vseh nemirov, prepirov in tožb le dobilo toliko pouka, da delavec ni mrtvo orodje, s katerim vsak svobodno razpolaga in da bo svoj način postopanja z delavci nekoliko korigiralo. Toda ne!
S pričetkom sezije je podjetje razveljavilo dosedanjo pogodbo in boče že itak sramotno nizke plače znižati za 20%. Če ni to izzivanje in norčevanje, ki bije poštenemu! človeku v obraz, potem--------------.	Ali
morajo res biti vsako leto nemiri in štrajki? Ker razumljivo je, da si delavstvo plač ne more pustiti znižati in da bodo branili svoje bore dosedanje prejemke.
O stvari bomo še pisali. Mi le o-pozarjamo javnost in tudi oblast, da se tako početje tega podjetja te ne sme mirno gledati, in smo dolžni vsi, da se poskrbi, da se v tem podjetju napravi mir in arede neke traj-ne in znosne delovne razmere.__________
RAZNO.
»PRIJATELJ PRIRODE«.
Izlet v Zagreb In na Sljeme priredi ljubljanski »Prijatelj prirode« v velikonočnih praznikih 20. in 21. aprila. V Zagrebu se vrši ta dva dni kongres vseh društev »Prijatelja prirode« v Jugoslaviji. Kongres bo dal nove smernice temu idealnemu gibanju, ki se je zelo razmahnilo zlasti v zad1-njem letu med delavstvom naše države. Ko se je vršil ustanovni občni zbor »Prijatelja prirode« v Ljubljani, ga je posetilo okrog 20 Zagrebčanov. Mi nismo bili tedaj dovolj gostoljubni napram njim. Sedaj je naša podružnica že na trdnih nogah ter jim inora in more vrniti obisk. Zato je na pobudo več članov sklenil odbor, da priredi ob tej slovesni priliki izlet svojih članov v Zagreb in na Sljeme. Vsi, ki se hočejo u-deležiti tega izletai, naj prinesejo v lokal »Prijatelja prirode« v Delavski zbornici I. nadstr. svojo legitimacijo in Din 48.50 za vožnjo tja in nazaj. Obofe naj izroče Angeli Jevnikarjevi. V skupinah po 10 čja-iiov imamo namreč polovično vožnjo. Toda tozadevno polo s spiskom in legitimacijami vseh izletnikov moramo prej izročiti železniški upravi. Priglasite se najkasneje do 18; aprila! Pa ne odlašajte do zadnjega dne!
Iz Ljubljane bomo odšli v nedeljo dne 20. t. m. z vlakom ob 5.08 zjutraj. Zbirališče na kolodvoru ob pol 5. uri. Vodja Pintar Franc. V Zagrebu nas sprejmejo ta-mošnji »Prijatelji prirode«. Po ogledu glavnih znamenitosti Zagreba odhod na Sljeme, to je 1035 m visok vrh prekrasnega gozdnatega Medvednica pogorja. Povratek v pondeljek 21. tm. s prihodom v Ljubljano ob 10. uri zvečer. S seboj ni treba jemati mnogo živil, ker je na Sljemenu dobro oskrbovana turistična koča.
Kdor še ni član društva, pa bi se rad udeležil izleta, lahko članarino sedaj plača in izroči obenem svojo fotografijo za legitimacijo. Letna članarina Din 25, pristopnina Din 10, plačljivo tudi v obrokih.
List »Svoboda« priporoča odbor »Pri jatelja prirode« vsem članom, ki ga še ne dobivajo. Kajti ta list prinaša za vse nas zanimive vzgojne članke in vesti. Letna
naročnina znaša Din 36, mesečna Din 3. Naslov: Uprava »Svoboda«, Ljubljana, poštni predal 290.
NA VIČU je pričel poslovati prav nujno potreben kinematograf, ki bo predvajal izrecno dobre in poučne ter zabavne filme, ki so za delovno ljudstvo. Doslej so bili posetniki odvisni od pristransko odbranih filmov. Temu je odslej konec in se bodo predvajali filmi resne socijalne vsebine. »Ljudski kino« na Giin-cah (v Društvenem domu) predvaja v sobotah in nedeljah najboljše in najpestrejše programe. — Vodstvo »Ljudskega kina« je v strokovnih rokah Franja Aleša. Delavcem prav toplo priporočamo obisk tega kina.
Delavska predstava v mariborskem gledališču. V nedeljo, 13. t. m., ob 3. uri popoldne se bo vršila v gledališču zadnja delavska predstava v letošnji sezoni. To pot se nam' je posrečilo pridobiti za gostovanje Delavski oder »Svobode« iz Ljubljane, ki je pred leti z velikim; uspehom vprizoril Golouhovo »Krizo« in ki je v letošnji sezoni s prav takim uspehom vprizoril v ljubljanski Delavski zbornici mnogo del znamenitih dramatikov. Igrala se bo »Balada o vojni in ljubezni«, ki jo je priredil po Royaualovi drami »Grob neznanega vojaka, naš pisatelj Bratko Kreft, ki nastopi sam v glavni vlogi. Delo je posvečeno spominu tistih, ki so padli v svetovni vojni, in se odliku.ie po tihi protivojni tendenci. Dejanje na odru bodo spremljale za zastori muzikalne improvizacije na klavirju, ki jih bo izvajal talentirani glasbenik prof. Rančigaj.. — Stroški za gostovanje so veliki! Ker je to prvi nastop ljubljanskega Delavskega odra v Mariboru, naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj poseti to predstavo, ki je doživela v Ljubljani naravnost sijajen uspeh, ki so ga morali priznati celo meščanski listi. Cene so običajne (12, 10, 8, 6 Din). — Vstopnice dobite pri zaupnikih in pa v knjižnici Delavske zbornice.
Književnost.
Martin Andersen Nexo:	Proletarske
novele. Krekova knjižnica 1930. Slovenski književni trg polnijo zadnje čase številne publikacije raznih družb in knjižnic. Ni smelo trditi, da postaja gotovo slovenski književni trg v državi, menda celo na vsem Balkanu, najbogatejši, če tudi vse publikacije niso tiste vrednosti, kakor bi jih želeli. Vse pa priča, kako rad bere slovenski človek, samo, da se mu nudi vsaj kaj dobrega. Krščansko socijalna Krekova knjižnica, ki je bila pred kratkim ustanovljena kot knjižna zadruga, je kot svojo prvo knjigo v lepi in okusni opremi izdala »Proletarske novele« tudi nam znanega proletarskega pisatelja Martina Andersena. Prevod, ki ga je oskrbel Tone Krošl, se bere gladko in lepo. Pripomnili bi samo to, da je izbor novel vendar le nekoliko preeno-stranski. Poleg tegai ni racij onelno v tako kratki zbirki objaviti dve noveli, ki. imata obe kot motiv igro s srečkami, kakor povesti »Šved s srečko« in »Enodnevni kralj«. Novel samih ni treba hvaliti. Pisane so preprosto in pristno.' Posebno novelica »Srečanje« je tako globoka in pomembna, da jo je treba čitati večkrat. Kratko: Proletarske novele priporočamo vsem, da si knjigo naroče. Stane nevezana 24 Din, vezana pa 34 Din.
n*
»san
L. MIKUŠ, UUBUANA
MESTNI TRG 15
Deiniki
Na malo!	Na	velikoI
USTANOVLJENO LETA 1839
PRIPOROČAMO VAM
PUCH ►
KOLESA
ki so najbolj trpežna!
Dobijo se po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki:
IG N. VOK, LJUBLJANA TAVČARJEVA ULICA 7
POMLADKE NOVOSTI
prlporoia tvrdka
Ign. Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta 3 in 11 (SBBBOBBSBBBSSBSraBB
Gostilna
pri „Roil“
yubyanaj_Židovskajjli^
je na novo otvorjena.
Priporočam pristna dalmatinska vina, morske ribe, mrzla jedila, — vse po konkurenčnih cenah.
Za obilen obisk se priporoča:
Milan PrlJlCt
gostilničar pri .Roži".
Za spomlad in poletje
kupite najcenejše in najboljše obleke moške ln deške, domačega izdelka pri
JOSIP (HOP. Stari tn z
na vogalu. — V zalogi Ima vedno na razpolago hlačevlne Iz angleSklh, Čeških ln domatlh tovarn. — Velika Izbira klobukov, teple ln domaCega perila lz tovarne .Triglav". Moje geslo je: dobro blago ln nizke cene. V zalogi Ima vedno tudi sukno za železničarske uniforme.
Obenem priporoia svojo
gostilno »Pod Trančo“
kjer se toiijo najboljša Štajerska ln dolenjska vina.
EKSPORT
kranjskih klobas na malo in veliko
Razpošilja po vsej Jugoslaviji
Jo2e Rozman, Ljubljano, Sv. Petra cesta