PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2,50 din NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE UREDNIŠTVO: Ulica Montecchi st. 6 • III nadstr. (pri Sv. Jakobu) Tel. št. 93-808 UPRAVA se nahaja začasno v ulici S. Francesco st. 20 TRST petek 16. julija 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 950 Streli pred rimskim parlamentom so hkrati atentat na mednarodno demokratično fronto Solidarnost tržaškega delavstva z italijanskim - Delavstvo zahteva ostavko demokristjanske vlade - Spopadi med policijo in demonstranti - Nove žrtve - Stavka se zaključi danes opoldne Včeraj ob 19.30 je bil na sedežu u*. Conti sindikalni plenum ES, na katerem so delavci razpravljali ® zadnjih dogodkih v Italiji. Ple-uma se je udeležilo ogromno šte-Uo delavcev, ki so z napetostjo Poslušali govor tovariša Destradi-la, ki je podal kratek pregled o Položaju v Italiji. jT°Udar" je, da imajo dogodki v taliji in položaj, ki je zaradi teh astal, tesno povezavo tudi z našim ozemljem, kjer je namreč po-ozaj naših delavcev enak polo-aju italijanskih delavcev. T°, kar se danes dogaja v Ita-'JJ, nas spominja na julij leta 1924, 0 je nastopil kot tožilec italijanske monarhije tovariš Matteotti, 1 ie takrat imel podoben govor, ■ *a.bd zadnji govor tovariša Toti lattija. Tudi takrat se je vlada omadeževala s krvjo. Takrat je "latteotti obsojal dql vlade, ki je ha odkrita zaveznica monarhije, a hoče prodati državo tujcu. Ta ojegova obtožba ga je stala življe-le. Eo zločinu je del italijanske lade odstopil, da bi počakal, kaj Prinesejo dogodki. Komunistična stranka in del socialistične stranke Pa sta hoteli pokazati že takrat, ,a je atentat pripravila monarhija ,ki je hotela na ta način odpreti pot fašizmu. . Takrat je bil položaj zelo resen; el ljudstva je protestiral proti im zločinom in je zahteval ka-_ en, medtem ko so drugi samo časti ter so na ta način indirektno Pripomogli fašizmu do vlade. Togliatti je v svojem zadnjem Ži VMU prav *-ako poudaril, da slu-Marshallov načrt samo enemu ArJnen,u' in sicer, da proda Italijo linrf* Prikazal je italijanskemu s. s va odgovornost De Gasperi-do vlade, ki jo je imenoval vla-^'ado dr' ®e pred tem dohodkom je De bok*>er* od neštetih prilikah jasno *azal svoje sovraštvo do komu-ipU?.a in tudi do Togliattija. Zato čilo pač treba narediti atentat s« °Sliattija ter uresničiti to, kar bresničili že leta 1924 in pri- Sr> Porni ogli fašizmu do vlade. stvo'* danes ima italijansko ljud-v0 e izkustva in zato bo njego-Kom,aVnanje Popolnoma drugačno. mumstipna partija in socielistič-to „ ranka so takoj odgovorile na bro v°j'°kacijo vlade, ker sta do-tat eli’ da ie b" izvršen ta aten- ^notnn”!0 Zat°’ da bi :e razrušila ga gibanjgVetovnega demokratične- *e*va« ,Zaradi tega nas vse, kar ker a 'i* dogaja, zelo interesira, sPeriiPm°’.da se 'Kriva za De Ga-ki s= P1 in Seelbo imperializem, temiii, ustvariti na našem o- bi hot.i- bazo- Prav iz Trsta UmenH-!, ^Praviti mesto za ekspertov J?Je J':s.tib ukazov in de-tbdi « rL,b.'. 3ih hoteli uveljaviti pogledamo, da uveljav- preyčv. Italiji <■.(, iienje11^ De Gasneri za uveijav-panfani Rlla',0veBa načrta, načrt stv0 7 ' ^^hnte primerjamo to dej- je Prav nasm’ Položajem, kjer v Veij' Prav ta načrt v bistvu že da ni Zato pa{ lahko trdimo, tem, ^ a.nes nobene razlike med f>ed m . pe Trstom. Vč, dogaja v Italiji, in laVsmrai so ES poslali De- s° nic' Pismo, v katerem jo v ' avali, da bi podprla akei-skimi solidarnosti z itelijan-Kdvnrn Na to pismo je od- HinaiH' V 'menu demokristjan lav.*« V ki. ie izjavil, da je De. s tavs rnornioa že sklenila pričeti drobnnn ak'''’° 'n da je boli po-"Vocf,0 ..7°ro^iln o tem objavila v “Voop i ', era>> Ta njihov oglas v le Del ra* ba Ponovno kaže. de tako zbornica sprejela nrav ta lojj1 kr>t sn ga zavzeli le- ki ,.n ? člani tistega dela vlade. Kodkov el' *akat' na razvoj do-rnea ' v bistvu na je bil njih na. Pomagati bori 'zori tj 'b' ter silam, ki SO hotele nerede in nemire v Ita- "lad, tako pomagati fašizmu na Eo govoru tov. Destradija se je razvija živahna diskusija, iz katere je! bilo jasno razvidno, da so vsi tržaški delavci solidarni z borbo italijanskih delavcev in da so pripravljeni y primeru potrebe pomagati jim. * * RIM, 15 ■— Poročajo, da se je stanje Togliattija izboljšalo, toda zdravniški svet ga ne more še smatrati izven nevarnosti. Po vsej Italiji se kompaktno nadaljuje splošna protestna stavka. Na nekem zborovanju na trgu Ese-dra v Rimu sta govorila pred o-gromno množico poslanca Longo in Pertini, ki sta obsojala vladno protikomunistično propagando. Med zasedanjem parlamenta so komunistični in večji del socialističnih poslancev zapustili dvorano, ker je vlada odklonila odgovor na vprašanja Q današnjih dogodkih. Skoraj v vseh mestih, kjer so bile protestne manifestacije, je policija streljala na množico, ki pa je neustrašeno nadaljevala svoje demonstracije. Izvršilni odbor CGIL je odredil, da se stavka zaključi jutri opoldne. Glavni tajnik CGIL Di Vittorio je protestiral proti vladnemu poročilu, ki obsoja splošno stavko, ki so jo napovedale sindikalne organizacije. Lažno je, je dejal Di Vittorio, da imajo delavci prevratne namene. Delavci hočejo braniti svobodo in republiko. Ogromna množica je prisostvovala zborovanju ljudske demokratične fronte v Rimu. Delegacija voditeljev rimske delavske zbornice je odšla k predsedniku republike ter zahtevala demisije demokristjanske' vlade. Tudi v Neaplju kot po vsej Italiji je stavka splošna in mirno potekla, čeprav je prebivalstvo ogorčeno. Tudi voditelji CGIL so odšli k predsedniku republike in zahte- vali ostavko demokristjanske vlade, ki je s svojo politiko povzročila sedanje stanje y Italiji. V Genovi je pre.ekt popoldne proglasil izjemno stanje in policijsko uro od 20 dalje zaradi neredov v mestu. Takoj so šli k njemu na razgovor predstavniki KPI, italijanske socialistične stranke in partizanov ter so od njega zahtevali, naj prekliče ta ukaz, ki je sramoten za mesto. Po dolgi in burni diskusiji je prefekt preklical svoje ukaze, toda kljub temu krožijo po ulicah policijske patrulje, ki na vsakem koraku streljajo v zrak, da prestrašijo ljudi. V Neaplju je policija streljala proti povorkam stavkajočih. Med demonstranti so bili trije mrtvi. Razjarjene množice so opustošile več sedežev desničarskih strank v pokrajini. V Bolonji je stavka splošna. Delavci niso zasedli tovarn, (Nadaljevanje na 2. strani) Sovjetska vlada zahteva spoštovanje dogovorov o Nemčiji Dogovori o Berlinu in Dunaju so sestavni del dogovorov o Nemčiji in Avstriji, zaradi tega se berlinsko vprašanje ne more ločiti od celokupnega nemškega vprašanja BERLIN, 15, — Nota sovjetske vlade, ki odgovarja na noto ameriške, francoske in angleške vlade glede Nemčije navaja sledeče; 1. Sovjetska zveza sprejema na znanje ameriško noto od 6. julija glede položaja, ki je nastal v Berlinu zaradi ukrepov sovjetskih oblasti. Sovjetska vlada se ne more strinjati s to izjavo ZDA. Mnenja je, da izhaja sedanji položaj v Berlinu iz kršenja s strani ameriške, brita^ke in francoske vlade sklepov, ki so jih skupno sprejele štiri vlade glede Nemčije in Berlina. Te kršitve so: ločena denarna reforma, uvedba posebne marke v zapadnih sektorjih Berlina in poizkus delitve Nemčije. Sovjetska vlada je stalno opozarjala ameriško, britansko in francosko vlado o odgovornosti, ki so jo prejele, ko so stopile na pot kršitve dogovorov, ki so bili prej sklenjeni glede Nemčije in Berlina. Sklepi jaltske in potsdamske konference kakor tudi sklepi štirih vlad o nadzorstvu v zapadni Nemčiji so imeli za cilj demokratizacijo in demilitarizacijo Netile, nevtralizacijo nemškega militarizma ir. onemogočiti Nemčiji, da postane zopet napadalna država, ter jo spremeniti v mirno in demokratično državo. Vsi ti dogovori predvidevajo dolžnost Nemčije, da plača reparacije in da vsaj deloma povrne škodo državam, ki so bile žrtev nemškega napada. V skladu s temi dogovori so se vlade štirih držav obvezale, da bodo z Nemčijo sklenile mirovno pogodbo, ki bi jo morala podpisati nemška demokratična vlada. Te osnovne sklepe štirih velesil glede Nemčije so kršile vlade ZDA, Velike Britanije in Francije. Tako se niso izvedli ukrepi za demilitari- zacijo Nemčije, središče nemške vojne industrije v Eorurju pa še vedno ni pod nadzorstvom štirih velesil. Tri zapadne držaye so kršile tudi sklepe o reparacijah iz trfch zapadnih okupacijskih področij. Mehanizem štiristranskega nadzorstva v Nemčiji so ameriška, britanska in francoska vlada uničile. Zaradi tega je nadzorstveni svet prekinil svoje delovanje. Eo londonski konferenci, ki so se je razen treh držav udeležile tudi države Beneluxa, so tri vlade sprejele vrsto ukrepov, ki imajo za cilj delitev in razkosanje Nemčije, vštevši ukrepe za ustanovitev ločene vlade za zapadna področja Nemčije in ločeno denarno reformo na zapadnih področjih. Sedanji položaj v Berlinu kakor tudi položaj v vsej Nemčiji je neposredna posledica sistematične kršitve potsdamskih sklepov po treh zapadnih državah kakor tudi dogovora štirih držav o nadzorstvu Nemčije. Zaradi tega mora sovjetska vlada smatrati kot neutemeljeno izjavo ameriške vlade, da ukrepi za omejitev prometa med Berlinom in zapadnimi področji, ki so jih izdale sovjetske oblasti v obrambo sovjetskega gospodarstva, predstavljajo kršitev veljavnih dogovorov o upravi Berlina. 2. Vlada ZDA je Izjavila, da okupira svoj sektor v Berlinu na podlagi pravice, ki ji izhaja iz kapitulacije Nemčije naslanjajoč se pri tem na dogovor med štirimi državami o okupaciji Nemčije in Berlina. To samo potrjuje dejstvo, da je uveljavljanje te pravice glede Berlina tesno povezano na celotno izvrševanje s strani štirih držav štiristranskih dogovorov, ki se nanašajo na vso Nemčijo. Na podlagi teh dogovorov bi moral biti Berlin sedež vrhovne komande štirih držav. Pozneje je 'bil sklenjen dogovor o upravi Velikega Berlina po zavezniškem (Nadaljevanje na 2. strani) Solidarnost s Primorskim dnevnikom Nadaljnji prispevki za plačilo globe, na katero, je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: N. R. 500, S. V. 500, R. J. 500, Ve-kjet Maks 40, Vekjet Izidor 100, Možina Justina 200, Kocjančič Ivan 55, Majer Ivan 50, Cok Ivanka 100, Kariž Jakob 50, Pečenko Marija 100, Gregorič Dragotin 50, Hrovatin Ivan 50, Tavčar Roza 50, Prodan Anton 50, Bizjak Anton 50, Leone Giulio 30, Babič Ivan 30, Kočjančič Josipi-na 30, Luin Zala 100, Vivoda Santi-na 100, Skiian Barbara 100, Kette Karlo 10, Ramani Antonia 20, Rončeli Ivan 50, Rončelj Ivan 100, a-nolla Franc 100, Urlini Danila 50, Verzier Vera 50, Verzier Katerina 50, Filipčič Leopold 50, Zoren Ana 50, Godina Bruna 50, Rakar Marčeta 150, Harei Josip 100, Pregare Melita 200, Vekjet Albina 100, Pregare Zdravko 500, Cok Katarina 100, Cok Pavla 50, Cok Ivanka 50, Riosa Marija 100, Kermec Justina 30, Hotes Marija 30, Cok Ivanka 300, Švigelj Marija 50, Jerman Ana 50, Toškan Ida 200, Stepančič Just 500, Miklavec Antonija 103, Klančnik Marija 18, Krasna Amclija 25, Gregorič Magda 100, Miklavec Josip ICO, Miklavce Josip 100, Miklavec Zoro 300, Franetič Franc 200; Skedenj: Piziga Ljudmila 50, Piziga Nazarij 50, Ra-seni Ant. 50, Zuletič Ivana 100, Mar-setič L. 50, Marks Pavla 50, Passi-dei E. 100, Piuci Giuseppe 50, Passi-del Anna 50, Passidel Lidija 50, De-grassi Silva 50, Skerjan Pina 50, Voščila tov. Tooliattiju TOV. TOGLIATTIJU, GLAVNEMU TAJNIKU KPI, RIM Centralni komitet KP Tržaškega ozemlja ti pošilja najprisrčnejša voščila za hitro okrevanje in obsoja podlo dejanje proti voditelju italijanskega ljudstva. Izraža popolno solidarnost in pozdravlja italijansko ljudstvo v borbi proti terorizmu, ki ga neomejeno dopuščajo odgovorni v državi. BABIC # št CENTRALNEMU KOMITETU KPI, RIM Vest o podlem atentatu proti voditelju italijanskib demokratičnih sil, ki se trdo borijo proti imperializmu, nas Je globoko užalostila. Izražamo našo solidarnost in prepričanje, da se bodo spričo takega stališča, ki ga Je zavzela reakcija, italijanski delavci enotno strnili, da preprečijo poizkus obnovitve lašizma. Želimo hitro okrevanje tovarišu Togliattiju, da bi si italijansko ljudstvo pod njegovim vodstvom priborilo demokracijo. OKROŽNI ODBOR ZA ISTRO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA * * Zene ASIZZ se zgražajo nad zločinskim napadom na tovariša Togliattija, mu želijo skorajšnje okrevanje in ga toplo pozdravljajo. # * CENTRALNEMU KOMITETU KPI Izvršilni odbor demokratične fronte Slovencev izraža Centralnemu ttomi-tetu svoje globoko zgražanje zaradi zverskega atentata na priljubljenega voditelja deiovnm množic In neumornega orca za svobodo, demokracijo in boljšo bodočnost Italije ter vsega človeštva. Želimo, da bi največji sin današnje Italije čimprej okreval in se povrnil med svoje ljudstvo. IZVRŠILNI ODBOR DFS * * VLADI ITALIJANSKE REPUBLIKE Demokratična fronta Slovencev v Italiji je z zgražanjem sprejela vest o atentatu na prvoboritelja za neodvisnost in demokratizacijo Italije. Smatra, da Je to zversko dejanje posledica ogabne kampanje proti delovnim množicam in njenim voditeljem, ki jo načrtno vodijo sovražniki delovnega ljudstva. To je vlada dopuščala ter s svojim zadržanjem dajala potuho fašističnim zločincem. Zaradi tega smatra DFS, da Je vlada odgovorna za zločin. Obenem pa izraža svojo solidarnost z italijanskimi , demokratičnimi množicamL I IZVRŠILNI ODBOR DFS iS * Tudi komunisti iz Pevme, Oslavja in St Mavra so s svojega sestanka dne 14. t. m. poslali CK KPI izraze zgražanja nad atentatom na tov. Togliattija in obenem svojo solidarnost z vsemi italijanskimi tovariši. za prijatelj SOFIJA, 15. — Danes je prispela y Sofijo madžarska vladna delegacija pod vodstvom vladnega predsednika Dinnyesa. Podpisala bo pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči z bolgarsko vlado. ir Radnik", pripeljal nove povratnike REKA, 15. — Na Reko je prispela getfta skupina jugoslovanskih izseljencev, ki -teje 388 oseb, ki se vračajo po večini iz ZDA, Kanade in Eaname z jugoslovanskim parnikom «Radnik». Namestnik ministra za trgovino Se-njanovič se je zahvalil bivšim izseljencem in moštvu zaradi njihovega vzornega nastopa y New Yorku, ko so hoteli izzivači preprečiti nakladanje blaga na parnik. Ministrstvo za mornarico je določilo 100.000 dinarjev nagrade za bivše izseljence in člane moštva, ki so se izkazali med dogodki v New Yorku. Tov.. Branko Babic o stanju v StAU V zvezi z javno izjavo, ki sta jo podala v včerajšnjem «11 Lavoratore« z dne 15. ju-lja predsednik in podpredsednik Slovansko-italijanske antifašistične unije za Tržaško ozemlje tovariša Pogassi in prof. Ferlan o vprašanju resolucije Informbiroja, smo se obrnili na tajnika Izvršilnega odbora tov. Branka Babiča, da nam pojasni, kaj misli o tem in kakšna je trenutna situacija v Slovansko-italijanski an-tifašitični uniji. Ce hočemo pravilno oceniti politični pomen omenjene izjave, je nujno potrebno, da se povrnemo nekoliko nazaj in pravilno orišemo potek dogodkov zadnjih dni po objavi resolucije Informbiroja. Takoj po objavi resolucije Informbiroja sem zastopal kot sekretar Komunistične partije STO-ja stališče, da pri nas z ozirom na posebne politične razmere (teritorij je razdeljen na dve coni, narodnostna mešanost tega ozemlja, zainteresiranost obeh sosednih držav na tem ozemlju itd, ni osnovno vprašanje za vsakodnevno in konkretno borbo proti imperializmu in za demokratične pravice našega ljudstva sprejeti resolucijo Informbiroja kot politično osnovo našega gibanja, ter sem smatral, da je potrebno po tem vprašanju počakati potek razvoja dogodkov, ki naj v pravilni luči osvetlijo, kaj je dejansko na stvari. V nasprotnem primeru sem predvideval vse mogoče nevarnosti kot so: politična cepitev našega teritorija na cono A in B, protijugoslovanska orientacija, ki se lahko razvije v obrekovalno kampanjo proti Jugoslaviji, razbijanje Slovansko-italijanske enotnosti v okviru SIAU, in vzbujanje šovinističnih tendenc z obeh strani razbijanje enotnosti naše Partije kot vodilne sile vsega demokratičnega gibanja in končno nujen prehod na pozicije revizionizma in priključitve Trsta k Italiji. Ohra- nitev enotnosti naše Partije in celotnega demokratičnega gibanja in nadaljevanje vsakodnevne borbe proti imperializmu na dosedanji politični liniji, to je: spoštovanje mirovne pogodbe in izvedba vseh njenih določb tudi v zvezi s Tržaškim ozemljem, je bila mogoča samo, če bi se v vprašanju resolucije Informbiroja počakalo na razvoj dogodkov. S tem stališčem se je v začetku skoraj v celoti strinjal Izvršni komitet Komunistične partije razen Vidalija, ki je bil v tistem trenutka odsoten, na poti v Rim po direktive. Prihod Vidalija iz Rima pa je spremenil situacijo, v kolikor je on, ne da bi se predhodno posvetoval z menoj kot sekretarjem, kakor tudi s celotnim izvršnim komitetom, takoj sprožil akcijo 1— že prej organizacijsko pripravljeno — za ali proti Informbiroju, za Beograd ali Moskvo, za Tita ali Stalina. Tako so Vidali in njegova skupina izkoristili najbolj dragocena čustva našega ljudstva za dobro preračunano akcijo, v kateri ni bil osnovni cilj pristanek ali ne na resolucijo Informbiroja, temveč nekaj povsem dolgega. Ta nastop Vidalija in njegove skupine je izzval krizo v Partiji in v celotnem demokratičnem gibanju. Potek dogodkov do današh>ga dne je v celoti potrdil moja predvidevanja vseh nevarnosti, ki lahko nastanejo po zavzetju takega stališča. Nastal je razkol v Partiji, sprožila se je kampanja proti Jugoslaviji, najnovejši dogodki pa že dokazujejo, da se je ta razcep prenesel tudi na množične organizacije in na odtujevanja od dosedanje politične linije, prehajanje na pozicije revizionizma in priključitve Trsta k Italiji. Za utemeljitev tega dejstva je potrebno navesti par dogodkov, ki so se izvršili v teh dneh. In sedaj bi prišli končno na konkreten odgovor v zvezi z izjavami dr. Pogas-sija in prof. Ferlana. RAZPRAVA PROTI TOVARNIŠKIM ODBOROM Delavstvo samo je proglasilo stavko Zavrnjen predlog obrambe za ukinitev postopka Tretji dan razprave proti tržaškim delavcem se je začel z govori odvetnikov branilcev, ki so predlagali ukinitev sodnega postopka proti obtoženim tovarišem oziroma njihovo oprostitev. Odvetnik BRAUN je opozoril sodišče, da iz vsebine zapisnikov izjav, ki so jih dali tovariši na zaslišanju in iz same obtožnice ni dokazano, da bi obtoženi tovariši, člani tovarniškega odbora v Tovarni strojev Sv. Andreja proglasili stavko. Odvetnik BASA, ki brani tovariše člane tovarniškega odbora v ladjedelnici Sv. Roka, je tudi opozoril sodnika na to, da ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da so obtoženci propagirali stavko ali pa da bi jo sami uprizorili. Člani tovarniškega odbora so samo sporočili ing. Pontiniju, ravnatelju ladjedelnice Sv. Roka namero delavcev, da bodo stavkali. Ti obtoženi tovariši se niso niti pridružili stavki, ker so nadaljevali s svojimi posli v okviru tovarniškega odbora. Odvetnik KALUŽA je v bistvu ponovil trditve obeh branilcev in predvsem poudaril, da so tovariši imeli opravka s stavko le toliko, v kolikor so sporočili lavnateljstvu vest, da bodo delavci stavkali. Po krajšem odmoru je predsednik sodišča MAJOR HAUPT odbil vse predloge branilcev, da bi sodišče ukinilo sodni postopek proti ,Jrun*an sklical etlno zasedanje kongresa 15 - Dcnmkiu. di™ volitvami. Sa p lzredno zasedanje kongre-sklical* ladni‘h vesteh je Trumap Roni. zb°mici za 28. julija. TrunlB„0r Brook': 'e izjavil, da je izredn °Va odloi!'tev za sklicanje «obun Sa nasedanja obeh zbornic da nil^n de'anie))- Pripomnil je, littJce - V zcodovin' ameriške po-bizko j P.redspdn'k padel tako jo ' a b' zbiral glasove za svo-dejai ° 'zv°l'tev. Senator je bje i, 'e Truman zgubil zaupa-sty» °n8resa in ameriškega ljud Objavljamo ta članek v zvezi z reakcionarno gonjo in pa zaradi tega, da ga vsi čitatelji primerjajo z govoričenjem in pisanjem tistih, ki zadnje dni naš Ust napadajo. Pod tem naslovom je objavilo glasilo Komunistične partije Italije «Unitš» v svoji številki od 13. julija t. 1. sledeči članek, ki ga je napisal tov. Francesco Jovine. Te dni je desničarsko časopisje z neprikritim veseljem sprejelo vesti o kritiki Informbiroja KP Jugoslavije. Njihovo veselje je bilo razumljivo, če pomislimo na ideje in na gospodarje, katerim služijo; toda kar preseneča in ožalošča je način izražanja tega zadovoljstva. Graja se je v rokah desničarskih novinarjev takoj spremenila v nespravljiv konflikt med dvema državama. In poslužujoč se starega ljudskega pregovora (sovražniki mojih sovražni-gov tolikokrat ostro obsojeni na-na straneh njihovega časopisja povzdigovanje jugoslovanskega voditelja in se pozablja na njegov tolikokrat ostro obsojen nacionalizem. Nič sc ne vpraša, ali se je maršalova politika glede naše države spremenila. Vse naj izgine samo antikomunizem naj živi, samo da bi se ta navidezni znak razkroja enotnosti držav naprednih demokracij razširil, povečal, zajel vedno večji obseg in da bi se vsa zgradba podrla, razrušila in pokopala pod seboj ne samo te države, temveč tudi samo Sovjetsko zvezo in komunistične partije vsega sveta. Ta apokaliptična vizija ruševin, po- Je bi pri nas napravili samo poiovico tistega, kar ie bilo slorjeno v Jugoslaviji..." DOKAZPOGUMA NAPISAL ZA „UNITA" TOV. FRANCESCO JOVINE litičnih preobratov, ta istočasnost želja in bodočih dogodkov, ki jih noben stvarni element ne nakazuje ne sorto kot verjetne in tudi ne kot možne, je presenetljiv dokaz kolektivne otročarije. In glejte: eksplozija tako nepričakovanega veselja bi se dala predvidevat1 v prvih naglih komentarjih dogodka; toda sledila so razčlenjevanja strokovnjakov za zunanjo politiko v d°lgih stolpcih uvodnikov z običajno obilico znanih fraz o balkanskem ravnotežju, o ruskem imperializmu itd. Manjkala je zgolj še rahla primerjava med politiko visoke porte in še bolj splošnim «vzhodnim vprašanjem)) («Question d’Orient») in bili bi se znašli v popolnem vzdušja leta 1912. Mar gre za pomanjkljivosti v razmišljanju in inteligenci, ali pa za pomanjkljivost informiranosti, ali za zlonamernost? Za vse to stvari gre istočasno, toda stvari, ki se reducirajo na eno sanio osnovno točko: nepremagljiva odvratnost, ki v svoji trmi ne priznava, da komunizem ni minljiva ideologija, temveč edina re- volucionarna sila modernega sveta. Gre za kompleks idej tako različne in plodovite prirode, ki nosi v sebi kakor vse tisto, kar je na svetu resnično živo, trud rasti, ki se ne da odstraniti. In dialektični razvoj v ideološko - moralno - političnem gibanju tako velikih razsežnosti ne more biti drugačen kakor dolgotrajen in tak, da ne bi prinašal napak in resnice v trajnem in neprekinjenem doživljanju. Težavni pohod resnice se vedno hrani s svojimi izkustvi, tudi zgrešenimi in prejema iz teh izkustev novo svetlobo in silo. Kritično zavedanje napak jugoslovanske partije ne more, pa naj bo daljnji razvoj dogodkov kakršen koli, imeti drugih posledic kot te, da koristi naraščajoči jasnosti doktrine. Tega našega osebnega mnenja ne bi izrazili zato, ker ne spfjda v našo osnovno nalogo, če bi ne bili poklicani direktno in enostavno v spor, ker smo bili nedavno s skupin* prij^djev •) Jugoslaviji ii. napisali » vtise o potovanju. Obiskali smo državo in se zanimali predvsem za kulturne ustanove, za šole, za univerze, za organizacijo založniških podjetij, za uredništva časopisov. Naravno smo šli tudi za tem, da se informiramo o vsem. kar je bilo storjenega za gospodarstvo in za socialne reforme, ter smo občudovali z iskreno dušo vzpon vsega ljudstva, ki spreminja z revolucijo in z reformami strukturo svoje dežele. Zvedeli smo z živim zadovoljstvom vse, kar je bilo napravljenega za agrarno reformo, za razdelitev veleposestev in latifundij; informirali smo se o denarni reformi. Opazili smo v vsem ljudstvu velik napor, zelo živo željo za učenjem, za moralnim in razumskim zbližanjem; željo, ki je našla s strani vodilnih, ki skrbijo za ljudsko kulturo, dobro voljo, ki je vsaj enaka njeni moči. Opazili smo resnično neverjetno število knjigarn kulturnih ustanov, ki so zrastle v teh zadnjih časih in zaključili srrvj s prepričanjem, da se jugoslovansko ljudstvo usmerja tako, 4m oo hitro popravilo vse po- manjkljivosti prejšnjih vlad, ki so ga zatirale. To in še drugo smo opazili. Toda več kot o rezultatih smo govorili o nadah in objavili smo tudi težkoče, na katere je uresničenje vladnih načrtov naletelo; govorili smo o odporu kmetov, da bi se združili v kolektivne kmetije in o zaprekah, ki so jih morale premostiti industrije, da bi se premagala pomanjkljivost strokovne delovne sile. Ko smo se vrnili v {talijo, smo našli tam lastnike dvajsetih tiso-čev hektarjev zemljišč, milijone kmečkih dinarjev, milijone analfabetov, bogate industrijce, ki so vedno na tem, da bi zbežali v Švico s svojimi kapitali, ki so jih shranili na varno, tri sto tisoč prebivalcev rimskega predmestja, ki so še vedno brez najosnovnejših sredstev za civilizirano življenje, otroke brez šol, brezposelne, vse nadloge naše države in lenobo ter zlovoljnost naših vladajočih razredov. Te misli so nas dovedle do zaključka, da če bi pri nas v teh zadnjih letih napravili samo polovico tistega, kar je bilo storjeno v Jugoslaviji, bi bili precej daleč na poti resnične demokracije. To naše tedanje prepričanje pa se prav gotovo ni spremenilo, nasprotno, celo utrdilo se je po izjavah Informbiroja. Graja se nam je zdela dokaz moči, poguma tistega strogega poguma, ki vedno spremlja pravo možatost smotrov. tovarišem, ker ni bila dokazana obtožba. Zato se je razprava nadaljevala z zaslišanjem obtoženih tovarišev, ki so nastopili kot priče. Prvi je bil zaslišan tovariš LUKSA, član tovarniškega odbora v Tovarni strojev. Tožilec KAPITAN DYE je priči stavil nešteto vprašanj, ker je hotel dokazati, da tovarniški odbor deluje v tovarni kar na lastno pest in da ne skrbi za koristi delavcev. Tovariš Lukša pa je odgovoril, da so bili člani tov. odborov izvoljeni s tajnimi volitvami, katere so priznala tudi ravnateljstva. Za protestni stavki 5. in 6. t. m. pa so se izrekli sami delavci na sestanku. Pri tem izpraševanju je bilo zanimivo tudi zadržanje predsednika sodišča, ki je prekinjal odvetnika BRAUNA, ko je stavil vprašanja priči. Odvetnik Braun: «Zakaj so se delavci odločili stavkati?« Predsednik sodišča se je uprl, da bi odvetnik '.a ta način stavil vprašanja, zato nadaljuje zagovornik: «Prosim Vas, zapišite v zapisnik, da mi Vi ne dovolite staviti tega vprašanja!« LUKSI je sledil tov. CATTAI, ki je bil zaslišan še na popoldanski razpravi. Tudi ta je bil podvržen vsem mogočim vprašanjem, ki so mu jih zastavili tožilec in predsednik sodišča, ki mu nikakor ni šlo v glavo, da so se za stavko odločili delavci sami in da sam odbor ne more odločati, ali naj bo stavka, ali ne, ker je jasno, da odloča večina delavcev in ne trije ali pet članov tovarniškega odbora. TOVARIŠICA RESICH, tajnica tovarniškega odbora v Tovarni strojev je hotela odgovoriti na neko vprašanje odvetnika BRAUNA in sicer glede tega, kaj so ji dejali na policiji, potem ko so jo aretirali Vmes pa je posegel predsednik sodišča z besedami: «Ne dovolim vašega odgovora ker je bilo stavljeno vprašanje v neposredni obliki«. Odvetnik: «To je zelo težko, ni nobenega pravila, kako bi stavil vprašanja«. Predzadnji je bil zaslišan tov. Pobega. Na predsednikovo vprašanje, ali je tudi on stavkal, je tovariš upravičeno odgovoril, da ni mogoče govoriti o tem, da bi on stavkal, ker kot član tov. odbora ni dodeljen k produkciji tovarne. To je zopet oznevoljilo majorja Haupta, ki je takoj pripomnil, da noče odgovorov v taki obliki. Zadnji je bil zaslišan tovariš Millo, ki je pač ponovil to, kar so že drugi pred njim povedali, le tožilec in sodnik sta če vrtala z vprašanji, da bi dokazala, da tovarniški odbori delujejo na lastno pest. Za tem je bila razprava odgodena na danes zim traj. LAKE SUCCESS, 15. — Voditelj sovjetske delegacije pri OZN Gro-miko se je danes poslovil od glavnega tajnika OZN Trj-gve Lica. Iz New Yorka oo odpotoval v petek. Danes se r:i udeležil seje Varnostnega sveta. Na njegovem mestu je sedel Jakob Malik. Čeravno sta se Pogassi in Ferlan že takoj od začetka izjasnila za resolucijo Informbiroja, vendar sta se strinjala z menoj, da se to vprašanje, v interesu enotnosti, ne prenese na Slovansko-italijansko antifašistično unijo in da ona v tem vprašanju ne zavzame nobenega oficiel-nega stališča. Na tej osnovi sem imel v sredo dne 14. julija s tov. Pogassi jen in Ferlanom razgovor, ki je imel namen, da se sporazumemo za sklicanje seje Izvršnega odbora SIAU, ker sem smatral za potrebno, da se čimprej odpošlje spomenica SIAU na Varnostni svet OZN, v kateri se obtožuje anglo-ameriška vojna uprava konkretnih kršitev mirovne pogodbe z Italijo glede Tržaškega ozemlja, ker se od strani anglo-ameriške vojne uprave de faeto politika priključitve Trsta k Italiji ter zahteva od Varnostnega sveta, da podvzame vse potrebne ukrepe, da se mirovna pogodba spoštuje in izvedejo vsi njeni sklepi v zvezi s Tržaškim ozemljem. Omenjeno spomenico je že več tednov zadrževal tov. Pogassi pri sebi, Čeravno je bil sklep Glavnega sveta, ki je spomenico sprejel ,n odobril, da se jo čimprej pošlje. Zedinili smo se, da pride spomenica pred sejo Izvršnega odbora, ki naj se z eventuelnemi korekturami končno odobri in odpošlje. Oba sta se s tem strinjala in sklenili smo, da skličemo sejo za v soboto 17. t. m. Na seji naj bi tudi sprejeli izjavo s pozivom na članstvo SIAU, da naj ohrani enotnost in da naj se razcep v partiji ne prenese na SIAU. Zvečer sem dobil telefonski poziv tov. Pogassija s prošnjo, naj ne skličem še seje in mi najavil razgovor za četrtek 15. julija ob 10. uri dopoldne. Na tem razgovoru sta mi oba odločno izjavila, čeravno sta skušala to opravičevati z raznimi argumenti, da se omenjena spomenica ne sme poslati Varnostnemu svetu in da Izvršni odbor SIAU ne sme podati izjave, v zvezi z dogodki, ki so nastali po resoluciji Im-formbiroja, kakor je bilo predhodno domenjeno. To je jasen dokaz, da se tovariša Pogassi in Ferlan po navodilu Vi-dalijeve frakcionaške vkupine odpovedujeta dosedanji osnovni politični liniji Slovansko-italijanske antifašistične unije, ki je: borba za spoštovanje mirovne pogodbe in izvedba vseh njenih določb v zvezi s Tržaškim ozemljem. To tudi jasno dokazuje, da sta sprejela stališče Vidalijeve skupine, da se na vprašanju resolucije Informbiruja razbija enotnost Slovansko-italijanske antifašistične unije. To pomeni, da kršita osnovna načela programa Slovansko-italijanske antifašistične unije, ki je bil sprejet na ustanovnem kongresu, da kršita sklepe Glavnega sveta SIAU-, ki je enoglasno sprejel in odobril spomenico Varnostnemu svetu. In končno je to najbolj izrazit primer odstopanja od naše dosedanje politične linije in prehajanje na pozicije revizionizma in priključitve Trsta k Italiji. To je najbolj izrazit primer, poleg mnogo drugih, ki so se v teku zadnjih dni dogodili, kakor je pravilno ocenil Centralni komitet Komunistične partije za Tržaško ozemlje in razkrinkal akcijo Vidalija in njegove skupine, ko je jasno v svoji resoluciji povedal, da Vidaliju in njegovi skupini dejansko ne gre za nobeno načelno stališče v vprašanju resolucije Informbiroja, ampak samo izkoristiti to vprašanje za konkretno akcijo priključitve Trsta k Italiji in pri tem najbolj nesramno špekulirati s najsvetlejšimi čustvi našega ljudstva do Sovjetske zveze in do ceneralisima Stalina. To je dejstvo, vse drugo, kar se je te dni od strani proitalijanske Vidalijeve skupine glasno kričalo o nekem internacionalizmu, marksizmu in leninizmu, o mednarodni solidarnosti, slovansko-italijanskem bratstvu- itd.> pa kaže, kako vsa ta gesla pred tem dejstvom postanejo gole fraze. Dejstva kažejo, kako daleč so ti ljudje od resničnega marksizma in leninizma in od pravega internacionalizma. S parolo za Tita ali Stalina so nas hoteli prikazati kot ljudi, ki smo proti Sovjetski zvezi, ki smo izdali interese proletariata itd., nas, ki smo se desetletja borili za Sovjetsko zvezo, ki smo štiri leta krvaveli na bojnih poljanah za Sovjetsko zvezo m Stalina in ki smo danes za to pripravljeni dati življenic. medtem ko so mnogi od teh naj-večjih kričačev čepeli ves čas težke borbe proti fašizmu na toplem za pečjo in nekateri celo daleč za fronto. Vsa revolucionarnost teh ljudi sloni na frazah, ob konkretni borbi za resnični marksizem in leninizem pa se Dokažejo strahopetci in oportunisti vseh barv. Zato jih obtožujemo, da v tem trenutku razbijajo revolucionarno gibanje Tržaškega ozemlja in ga vodijo v propast. Vem, da bodo zakričali na ves glas. da to ni res, da je to laž; vem pa tudi to. da bo vsakodnevna revolucionarna praksa nujno dokazovala resničnost mojih trditev. Mi bomo našo borbo nadaljevali na dosedanji revolucionarni liniji vsakodnevne konkretne borbe pro. ti imperializmu in proti vsem pojavom in poskusom skrhati revolucionarno ostrino te borbe v popolni zavesti, da bomo z dosledno konkretno borbo, v odnosu do mednarodnega demokratičnega gibanja in povezani z njim, vršili svojo intornacionalistično dolžnost. PRIMORSKI DNEVNIK ■3 - 16. julija 19** STRELI PRED I« PILHEHM (Nadaljevanje * J strani) toda jih stražijo pred morebitnimi napadi policije. Tudi v Anconi in pokrajini je stavka popolna. Milansko delavstvo je zasedlo tovarno Motta. V spopadih med policijo, ki je hotela preprečiti zasedbo tovarne, in delavci je bilo ranjenih sedem policijskih agentov in dva policijska funkcionarja. Na mesto so prispela policijska ojače-nja, ki so streljala na množico. V Vidmu je stavka popolnoma uspela, mesto je popolnoma paralizirano. Stavkajoči so zasedli postajo ter vse tovarne pokrajine. Vojaški oddelki so zasedli radijsko postajo. Na trgu svobode je bilo danes zjutraj veliko protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo 10 *i-soč oseb. Govorili so nekateri vaditelji delavske zbornice ter posla' nec Berlinguer, član vodstva italijanske komunistične partije. Nocoj so bila v Vidmu in po vsej pokrajini protestna zborovanja, lz vseh delov sveta prihajajo vsako minuto na CK KPI številne brzojavke. Romunska delavska stranka je tudi poslala brzojavko, v kateri ostro protestira zaradi tega novega zločina imperializma. CK KP Češkoslovaške pravi v svoji brzojavki tovarišu Togliattiju, da je ta atentat hkrati atentat na KPI, na italijansko ljudstvo in na vse miroljubne in napredne množice sveta. Argentinski CK PK pravi v svoji brzojavki Togliattiju, da je ta atentat nova provokacija ameriškega imperializma. Tudi centralni komitet poljske delavske stranke je poslal KPI so-žalno brzojavko. V Budimpešti vlada veliko ogorčenje zaradi atentata Vsi politični krogi ostro obsojajo zločin. Tudi v Veliki Britaniji vlada veliko vznemirjenje zaradi atentata v Rimu. Britanska vlada obžaluje podil zločin na Togliattija, tako je namreč izjavil glasnik Foreign Office«. Vsi londonski listi objavljajo vest o atentatu ter ga obžalujejo. «Times» piše, da je atentator izvršil svoj zločin pod vplivom hujskanja in ščuvanja desničarskih in fa-»ističnih elementov. Pariški jutranji listi so izšli danes zjutraj z velikimi naslovi o atentatu na Togliattija. Glasilo francoske komunistične partije »Huma-nite» ugotavlja, da je atentat na Togliattija sličen atentatu na Jeana Jauresa leta 1914. Od polnoči je Milan popolnoma paraliziran. Policija se boji tisočev in tisočev demonstrantov, ki krožijo po ulicah. Znaša se edino nad posamezniki, ki krožijo po samotnih ulicah. Poleg tovarne Motta so delavci zasedli tudi tovarno Bezzi, kjer so razorožili garnizijo. V Šesto S. Giovanni so vse tovarne v rokah stavkajočih. V Busto Arsizio so demonstranti razorožili nekaj policijskih oddelkov te;- so opustošilj sedež demokrist janske stranke, kjer so našli 24 brzostrelk in dva zaboja ročnih bomb Desettisoči delavcev so na današ njem zborovanju y Neaplju prote. stili zaradi podlega atentata. Policija je napadla množico ter streljala nanjo. Dva delavca sta obležala mrtva. Tudi v Tarantu je policija streljala na množico, ki se 'e branila s kamenjem. Policija je ubila delavca La Barbara. Na Siciliji vlada miv, stavka je splošna. Sicil ske železnice bodo stopile v stavko nocoj. Scelba je v zbornici dejal, da so stavkajoči prekinili železniški tir pri Civitavecchi in Chiusi. V Ba-aia S. Salvatore so demonstranti skušali prekiniti telefonsko zvezo med južno in severno Italijo. Obko lili so vojašnico. Iz Rima so posla li velika ojačenja obkoljeni posadki. V Turinu so delavci zasedli tovarno Fiat, ujeli tri ravnatelje ter so izvolili odbor, ki mu načeluje poslanec Moseatelll. Vse tovarne v Reggio Emilia so v rokah delavcev, V Bolonji so delavci vzpostavili bloke. Ves dan sa stanje Togliattija ni spremenilo. Sestal se je zdravniški svet. Tudi žena Gramscija je poslala CK KPI brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje zaradi atentata. Komentar beograjske ,,Borbei4 V zvezi z atentatom na Togliattija piše današnja «Borba» med drugim, da je atentat proti Togliattiju hkrati atentat proti italijanski komunistični stranki, proti pravim ita lijanskim demokratičnim silam in hkrati proti vsemu mednarodnemu delavskemu gibanju ter proti mednarodni demokratični protiimperia-listični fronti. V senci atentatorja se skriva italijanska reakcija, ki se opira na zapadne imperialiste od katerih dobiva politično in gospodarsko pomoč. Streli pred italijanskim parlamentom so z ene strani izraz zbeganosti italijanske reakcije in ostankov fašizma zaradi vedno večje važnosti demokratičnih sil pod vodstvom italijanske komunistične stranke, z druge strani pa so izraz nezmožnosti italijanske reakcije, da bi preprečila nadaljnjo utrditev teh sil. in italijanske komunistične stranke. Jugoslovanska komunistična partija, izražajoč čustva vseh svojih članov in delavskih množic Jugoslavije, želi tovarišu Togliattiju čimprejšnje okrevanje, da čimprej la‘i-fco nadaljuje svoje delo kot voditelj italijanske komunistične partije in demokratične fronte ne samo v dobro italijanskih delavcev pač pa vseh naprednih ljudi v svetu. SOVJETSKA VLADA ZAHTEVA spoštovanje dogovorov o Nemčiji Bile so samo obljube Ali bo treba ras plačati povišani dohodninski In prometni davek ? Prihodnji mesec poteče obrok za dohodninski in prometni davek GE, obrok, ki se je precej povijal zaradi že znanih odredb, ki so sledila glavnemu ukazu štev. 4. Tako so vse obljube odgovornih oblasti, da bodo pregledale to absurdno uredbo, izpuhtele. Posledice se bodo prav kmalu čutile, ker bodo namreč mnogi trgovci prisiljeni, da zadostijo fiskalnim zahtevam načeti svoj privatni kapital. Hoteli so se izogniti tej oviri o znižanju zaostalih trošarinskih davkov s tem, da so z individualnimi prizivi zadovoljili posamezne ter s tem škodili seveda skupnosti. Najbolj pravilen način, ki bi lahko zadovoljil z nekega stališča davkoplačevalce, bi bil normativen način, ne pa sistem valutnega kriterija. Majhni in srednji trgovci bodo morali torej v prihodnjem mesecu izplačati precejšno vsoto denarja, ker bodo morali namreč plačati zaostale trošarinske davke iz leta 1947, ki so se medtem že trikrat zvišali. Kato se bodo lahko zahvalili italijanski vladi, ki ni hotela znižati trošarinskih davkov za leto 1947, temveč je dovolila trgovcem samo majhen oddih. Razume se, da bodo morali prihodnji mesec plačati tu- di trošarino za leto 1948; razen tega so še zaostanki poviškov iz leta 1945 in 1946. Vsote bodo torej v nekaterih primerih zelo visoke in prav gotovo bo marsikateri davkoplačevalec v zagati, če bo hotel vse to plačati. Tudi kar se tiče pravilnika za prometni davek, se je do sedaj tudi zelo malo naredilo, če izvzamemo javne lokale, v prid prehrambenega sektorja. Trgovci smatrajo, da davčne osnove ne odgovarjajo dohodkom ter postavijo trgovce v takšen položaj, da ne morejo plačevati vseh fiskalnih davkov. Da so majhni in srednji trgovci, industrijci in obrtniki že do grla obdavčeni, lahko dokažemo s sledečim primerom. Podjetje, v katerem so uslužbeni samo mož in žena in katerih dohodek »e je eenil leta 1946 na primer na 50.000 lir, bi danes zaradi trojnega povišanja, ki je sledil ukazu štev. 4 znašal 150 tisoč lir. Zanimivo je vedeti, da zasluži trgovec z jestvinami manj kot trgovci iste stroke v Italiji. In kljub temu je vojaška uprava uveljavila na našem ozemiju prav isti fiskalni sistem, ki obstaja danes v Italiji. Nezadovoljstvo med majhnimi in srednjimi trgovci, med industrijci in obrtniki iz dneva v dan narašča. Za vse enake pravice! V Sv. Križu pri Trstu za 4 učence italijanska šola v Camporah pa za 30 učencev ni slovenske šole Petek 16. julija Valentir), Marija Sonce vzhaja ob 4.28, zahaja-ob 19.50. Dolžina dneva 13.22, Luna vzhaja ob 16.11 zahaja ob 0.27 Jutri 17. julija Aleš, Leksej — Včeraj smo v članku «Slovenske Šole v miljskem okraju* že delno odgovorili piscu članka v «Messag-gero Vaneto« pod naslovom «Polo-žaj italijanske šole v občinah ozemlja)). Danes pa mislimo odgovoriti na drugi del tega članka, kjer pravi dobesedno: «V miljskih hribih se skušajo Slovenci vriniti s Campore in Sv. Kolomban. to je v kraje s pretežnim italijanskim življem ter ga skušajo izpodriniti«. Nato član-kar nadaljuje: »Nedavno od tega znane osebe šle pobirat podpise za ustanovitev slovenskih šol. Anketa, ki jo je vodil polkovnik Marshall iz odseka za šolstvo, je odkrila, da so bili podpisi ponarejeni uli zbrani brez privolitve in da so bili mnogi podpisniki preslepljeni, češ da gre samo za navaden slovenski tečaj, ki pač more le koristiti*. V samem članku posredno priznava, da živi v miljskih hribih znatno število Slovencev. Ce torej priznavajo obstoj Slovencev, bi bilo ia vsakega poštenega človega razumljivo, da tem Slovencem priznajo tudi osnovne pravice, med temi tudi šolo v materinščini. Toliko bolj bi mogli pričakovati vsaj toliko logike, da prizna pravico Slovencem do Ali je povezano z Marshallovim načrtom vprašanje industrijskega pristanišča? (Nadaljevanje s 1 strani) nadzorstvenem svetu. Na ta način je dogovor o štiristranski upravi Berlina sestavni del dogovora o upravi vse Nemčije. Ko so ZDA, Velika Britanija in Francija uničile s svojo enostransko akcijo v zapadnih področjih sistem štiristranske uprave Nemčije in lačele spreminjati Frankfurt v prestolnico zapadne Nemčije, so se s tem odpovedale svojim pravicam v upravi Berlina. V svoji noti izjavlja vlada ZDA, da ima pravico okupirati berlinski sektor, ker je odtegnila svoje vojaštvo iz nekaterih sektorjev sovjetskega področja, kamor Je bilo prodrlo med vojaškimi operacijami v Nemčiji, in pristavlja, d* ne bi odtegnila svojih čet iz teh sektorjev sovjetskega področja, Ce bi bila predvidevala sedanji položaj. Toda ameriška vlada se je dobro zavedala, da je z umikam svojih čet v meje ameriškega področja, kakor je bilo določeno med , štirimi državami v zvezi z okupacijskimi področji, samo izpolnila obveznosti, ki jih je podpisala, in samo ta izpolnitev je dala ameriški vladi pravico, da pripelje svoje čete Y Berlin. V svoji noti omenja ameriška vlada pismo predsednika Trumana ge-neralissirau Stalinu od 14. junija 1945 in njegov odgovor 'frumanu oa 16. junija 1945. Tl pismi potrjujeta, da so na podlagi teh dogovorov vojske ZDA, Velike Britanije in Francije lahko prišle V nemško in avstrijsko prestolnico, ki ju je, kakor znano, spočetka zasedla samo sovjetska vojska. Dogovori o Berlinu in Dunaju so bili sestavni del dogovorov o Nemčiji in Avstriji in sovjetska vlada še vedno zahteva njihovo izvajanje. Vlada ZDA izjavlja, da so začasni ukrepi za zmanjšanje prometa med Berlinom in zapadnimi področji povzročili teikoce za oskrbovanje berlinskega prebivalstva v zapadnih sektorjih. Vendar pa se ne more zanikati, da izhajajo te težkoče lz ukrepov ameriške, britanske in francoske vlade in še posebno Iz njihove ločene akcije za uvedbo novega denarja v zapadnih področjih Nemčije in zapadnih sektorjih Berlina. Berlin je v sredini sovjetskega področja in je sestavni del tega. Interesi berlinskega prebivalstva ne dovoljujejo uvedbo v zapadne sektorje nemške prestolnico posebnega denarja, ki ni v veljavi na sovjetskem oodročju. Uvedba ločene denarne reforme na zapad-nth področjih Nemčije je spravila Berlin kakor tudi sovjetsko okupacijsko področje v iak položaj, da je vsa količina deviz, ki so bile likvidirane na podlagi ločene reforme lahko preplavila Berlin in vse sovjetsko področje. Zaradi tega je bila sovjetska komanda prisiljena takoj izdati ukrepe v obrambo interesov nemškega prebivalstva in go- spodarstva sovjetskega področja ter Velikega Berlina. Nevarnost, ki grozi gospodarskemu ravnotežju sovjetskega okupacijskega področja in Berlina, ni sedaj še odpravljena, ker ZDA, Velika Britanija In Francija 4e vedno uporabljajo v Berlinu svoj posebni denar. Vendar se sovjetska vlada briga za blagostanje in za normalno življenje prebivalstva, s tem da mu nudi vse, kar potrebuje, in skuša odpraviti vse težkoče v čim krajšem času. Ce bo potrebno, ne bo sovjetska vlada imela nič proti temu, da s svojimi lastnimi sredstvi zajamči oskrbo vsega Vel. Berlina. Glede izjave ameriške vlade, da se ne bo dala vplivati po nobeni grožnji, pritisku ali drugi akciji, ki naj bi imela namen odvzeti ji njene pravice pri sodelovanju pri upravi Berlina, nima sovjetska vlada namena razpravljati o tej izjavi, ker ne potrebuje politike pritiska, ker so viade ZDA, Velike Britanije in Francije s kršenjem sklepov o upravi Berlina same spravile na nič svoje pravice v tem sodelovanju. Vlada ZDA izraža v svoji noti željo po pogajanjih z zavezniškimi okupacijskimi oblastmi, kjer naj se razpravlja o. sedanjem položaju v Berlinu. Ameriška vlada pa zamolčuje nemško vprašanje. Čeprav ne ugovarja tem pogajanjem, izjavlja sovjetska vlada, da ta pogajanja ne morejo biti podrejena pogojeno in da štiristranska pogajanja na mo rejo biti uspešna, če se bodo nanašale edinole na vprašanje Velikega Berlina, ker se to vprašanje ne da ločiti od splošnega vprašanja štiri-stranskega nadzorstva Nemčije. Podobno noto je sovjetska vlada poslala vladi Velike Britanije in Francije. V Londonu se je sestala vlada, ki je preučila sovjetski odgovor. Be-via je poročal q svojih razgovorih s francoskim in ameriški m poslanikom ter i izvedenci zunanjega ministrstva. Danes so se sestali v Frankfurtu vojaški poveljniki treh zapadnih področij, da sklepajo o morebitnem novem sestanku z 11 deželnimi predsedniki zapadne Nemčije. General Clay je na tiskovni konferenci izjavil, da niso sprejeli nobenega sklepa. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je Izjavil, da ostaja stališče ZDA nespremenjeno. Iz Londona poročajo, da se britanska vlada no bo udeležila razgovorov s Francijo in državami Be-neluxa glede razdeljevanja porur-skega premoga. Na konferenci '*■-stih v Londonu so bili namreč sklenili, da bodo v tem smislu vodili razgovore med državami zapadne zveze. Londonski opazovalci izjavljajo, da odklonitev angleške vlade razveljavlja znamenite »koncesije* Franciji na londonski konferenci, s katerimi so francoski javnosti v boljši luči hoteli prikazati Bideulto-; vo odpoved od reparacij in od jamstev proti obnovi nemškega Imperializma: Kdor še ne ve, mu lahko pove mo, da so že leta 1929 mislili ustanoviti svobodno industrijsko luko v Zavljah: kot omenja sedanje poročilo upravnega sveta SAPI, je ta-krat ta načrt vzbudil velik interes. Z drugimi besedami načrt za ustanovitev novega industrijskega pristanišča so zelo ugodno sprejeli vsi vodilni krogi imperialistične italijanske politike, ki so smatrali Trst kot neprimeren kraj za izgraditev novih velikih industrijskih naprav, bodisi zaradi strateškega položaja, kot sc oni trdili, v resnici pa zato, da bi preprečili konkurenco. Sedaj, ko se je položaj Trsta ze. lo menjal, bj se lahko izgraditev industrijskega pristanišča tudi v praksi izvedla. Na svoji zadnji seji je sklenila SAPI poveriti dela za izgradnjo industrijskega pristanišča avnemu zavodu, ki bj ga tvorili conski svet, občinski svet in Trgovska zbornic#. Naše mnenje je, da je načrt za izgradnjo tega pristanišča prešel iz enih tfok v druge, ne da bi imeli pri, tem'besedo delavci, ki so na izgradnji tega pristanišča zainteresirani. Ko smo že vse to ugotovili, pa si oglejmo »e malo položaj industrijskega pristanišča: razen izsuševalnih del, pri katerih dela nekaj več kot 100 delavcev, se položaj v zadnjih leiih popolnoma nič ni izpremenil. Ostali so samo načrti in pa javni zavod. SAPI je predložila pred nekaj časa več dokumentov, poročil In načrtov štirim gospodarskim uradom, finančnemu, gospodarskemu in industrijskemu uradu vojaške uprave. Toda ta do danes še ni dala nobenega odgovora in zato ne moremo še predvidevati, kakšno bo stališče vojaških angloameriških oblasti v zvezi z industrijskim pristaniščem, ki bi bil lahko vključen interesom Marshallovega načrta. Da bi pokazala svojo dobro voljo, bi morala vojaška uprava samo objaviti dekret, s katerim bi bilo proglašeno za splošno uporabo in korist ozemlje, na katerem bi moralo biti izgrajeno industrijsko pristanišče in delovska naselbina. Čudno je, da se vojaška uprava toliko časa obotavlja izdati ta dekret za industrijsko pristani- šče, in to ie bolj ker vemo, da je za izgraditev ceste, ki bo vezala Trst z Dunajem, izdala zelo hitro dekret ter prav tako hitro razlastila lastnike terenov. Da še bolje prikažemo našim či-tateljem, bomo še poudarili, da dalje ozemlje, kjer bo industrijsko pristanišče in delovska naselbina, last občine, industrijskih družb in v majhnem delu last majhnih kmetov. Ozemlje, ki se izsušuje, je v glavnem last največjih kapitalistov Trsta, med katerimi je tudi baron Economo. In prav najbrž v tem dejstvu so vse ovire, da bi se proglasilo to ozemlje za javno korist. Razen tega dekreta je potrebno izdati še drugi dekret, ki • se tiče fiskalnih in carinskih olajšav za tvrdke, ki nameravajo ustanoviti svoje sedele ali podružnice v coni industrijskega pristanišča. Kot smo izvedeli, so se baje izrazili, da bi hoteli izgradit' tovarne v industrijski coni že tvrdka za . Izdelovanje mila, belgijsko podjetje za montiranje, tovarna Arrigonl in steklarria, ki bi jq zgradila češko^kjvjjška tvrdka. Iz seznama tvrdk, ki naj bi izrazile svoj namen nastaniti se v Trstu, moramo še nekaj povzeti. V kolikor smo izvedeli z uradnega vira, ne bi smela ta nova podjetja v industrijskem pristanišču delati konkurenco tukajšnjim tvrdkam. Torej zakaj se pa govori o tovarni za izdelavo mila, če imamo vendar že tukaj tovarno Adria? Prav tako se nam zdi čudna ideja tvrdke Ar-rigoni, ki bi hotela konservirati samo ribe, ki bi prišle iz Amerike, ko pa je vendar toliko rib v Jadranskem in seveda tudi v Sredozem- RAZNO Grobovi oa pokopaliktu pri Sv. Aal. Opazarjamo, da bodo v kratkem začeli odkopavati smrtne ostanke v krlp. ti XXIV, kjer so ostanki umrli od 5. maja do 7. avgusta 1938. Sorodniki, ki bi hoteli prenesti smrtne ostanke na druga me^a, morajo do 10. avugusta predložiti prošnjo na upravni oddelek občinskega urada javnih del. Po omenjenem roku bodo smrtni ostanki položeni v skupni grob in spomeniki bodo postali last občine. Zaloga streliva ob Katinarski cesti MeKiianci mo „|»ozal>ili“ blizu rocolnke postaje preko lO stotov streliva Predsinočjem okrog 22 ure je telefoniral na policijski komisariat na Istrski cesti 48-letni nočni čuvaj Mihael Albanese iz ul. Vergerio 22, da je na svojem običajnem nočnem obhodu odkril ob desni strani Ka-tinarske ceste, nedaleč od rocolske železniške postaje, 13 sumljivih vreč in 6 pločevinastih zabojev. Policija je takoj prišla na navedeno mesto z «Emergenzo» in takoj ugotovila, da je v vrečah in zabojih orožje. Ker se jim je zdelo nevarno brskati po taki vsebini, so vso zalogo zastražili in obvestili o najdbi pobiralce min, ki so zjutraj ob šestih prišli s svojim kamionom pogledat. Ko so previdno izpraznili vreče in zaboje so našli, da je bilo večina streliva nerabnega, ker so bil! vžigalniki, naboji, granate, bombe in druge podobne aigračen že deloma demontirane ali celo zarjavele. Ves material so lepo razvrstili In bila je že 13. ura, ko so končali z delom. Na podlagi poročila izvedencev, ki so pregledali material, je policija dognala, da so verjetno neznanci zbrali ta material z name- Bojeviti Don Kihot Prejšnji noč okrog one ure je 50-letni Bruschetta Lucijan iz ul. Zorutti 9, pijan dirjal od ene gostilne do druge po tržaških ulicah in grozil gostom z velikim mesarskim nožem. Ker ni imel nobeden od gostov niti najmanjše volje, da bi se pomeril s tem Don Kihotom, so rajši obvestili policijo, ki je bojevnika obkolila in razorožila. Bru-schetta je prinesel nož Iz bara «Gianni» v ul. Oiulia 48. Ostali del noči je moral bojevnik prebiti v zaporu in se bo moral verjetno zagovarjati tudi pred sodnijo *a svoje bojne podvige v mirnem časUv nom, da bi ga prodali kakemu starinarju za staro šaro. Po vsem videzu sodeč pa menda niso mogli najti kupca za tako nevarno blago in so ga zato rajši pustili kar tam ob cesti. Cenijo, da je vsega skupaj preko 10 stotov. Proti večeru so pobiralci min najeli nek kamion, ki .ie odpeljal ves nevarni tovor v skladišče pri Sv. Ani, kjer bo na razpolago policiji v svrho nadaljne preiskave in ga bodo potem tam tudi uničili. Krčmar brez računa Menda je vsem čitateljem znan izrek o «računu brez krčmarja*. Predvčerajšnjim pa se je zgodilo v restavraciji tLuna* na Goldonijevem trgu, da je ostal krčmar brez računa, ali bolje brez plačila. Tisti dan popoldne je prišel v restavracijo 19-letni Rochenbauer Edward lz ul. De Amicls 23, Skupaj z nekim neznancem sta si nuročlls jeduče in pijače in ko sta se do dobrega napasla, je neznanec Izginil. Natakar je zahteval od Rochen-bauerja, da plača račun v znesku 1800 lir, pa je moral z žalostjo ugotoviti. Ja je bil mladenič vkljub pogostemu deževju suh kot poper. Na-takarju ni preostalo drugega, kot da je poklical policijo In ji izročil nedobrodošlega gosta, ki je moral prebavljati neplačano kosilo v zaporu. Sedaj iščejo tudi drugega gosta, ki pa je doslej odnesel pete, NAJDENO TRUPLO STARČKA. V bazenu električne centr >le v Tržiču v ulici 1. Maja so našli 14. t m. ob osmih zjutraj truplo 83-let-nega starčka Franca Hernesta i* Ronk, ki si je pred nekaj dnevi namenoma vzel življenje. skem morju. Rib bi pač lahko dobili, samo če bi sklenili trgovski sporazum z Jugoslavijo, Italijo, Francijo in morda še s kakšno drugo državo. Iz vseh teh dejstev lahko razvi-dimo, da se načrt za izgradnjo industrijskega pristanišča Trsta zelo počasi razvija. Vojaška uprava zganja zastonj birokracijo, ki bi lahko bila vključena v okvir sporazumov. ki jih je gen. Airey podpisal v Rimu 9. februarja in po katerih bi bil Trst gospodarsko povezan z Italijo, kar popolnoma nasprotuje uredbam mirovne pogodbe. In razen tega ne smemo pozabiti, da ima v italijanski vladi svojo besedo tudi IRI, to je tista finančna družba, ki je morda pred tolikimi leti dala SAPI misel za ta načrt. Železničarji, ki so vedno vpili dasojtalianissiiai", danes ne stavkajo Na Tržaškem, ozemlju je v praksi ie stavka železničarjev, ki p’ nes bodo začeli v mestu in pode* zelju deliti po 700 gr sladkorja za skupino od 0 do 9 let. po 600 gr za skupino od 9 do 65 let na odrezka I in II živilskih nakaznic ter po 1 kg bele moke na odrezek III - te’ stenine, Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena v mestu - sladkor 250, V podeželju 252 lir za kg; bela mok» - v mestu 33, v podeželju 35 lir z® kg. Dvig odrezkov. Danes naj dvignejo na mestnem prehranjevalnem uradu odrezke za ješprenj za po trošnike od 19 do 65 let vsi trgovci na drobno za I., III., VII. in Vlit OF O. Sv. Jakoba javlja, da daneS ne bo predavanja v krožku Totn*’ Žič. Datum prihodnje konference W objavljen v časopisu, IZLETI S. K. Kostalunga V nedeljo 18 t m. bo izlet v Umag. Vpisi se vrš« vsak večer na sedeža. Danes ob 20.30 naj se javijo vsi člani prvi 3kupine na sedežu zaradi važniH sporočil. Planinsko društvo sprejema vpi' sovanja za letovanje v Bovcu. 31* t. m. bo odšla iz Trsta druga skupi-na letoviščarjev, za katere se ba zaključilo vpisovanje 17. t m. v trgovini Marcela Nadliška, ul. Giulia* ni 13. PDT priredi v nedeljo 1. avgusti Izlet v Skocijan. Odhod ob 7. uri i* ul. F. Severo. Vpisovanje in informacije pri Pircu, Settefontane 3 in pri Geču, Trg Tra i Rivi v Rojan* do J. t. m. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Pečar v zgornji Kolonji priredi s sodelovanje!# prosvetnega društva Rojan jutri l.7-t. m. ob 20.30 v svojih prostorih Finžgarjevo dramo »Razvažšfia življenja«. PROSVETNO DRUŠTVO iJVAl* VOJKO* Prosek-Kontovel bo imelo * soboto, 17. t. m. ob 21 v Prosvetne#1 doma občni zbor. Priporočamo pola«* Številno udeležbo. PROSVETNO DRUŠTVO OPClN® ponovi na dvorišču Prosvetnega do®* v soboto 17. t. m. in v nedeljo II. *■ m. ob 21 url ljudsko Igro v 3 dejani* in 9 slikah »Miklova Zala*. SodelnJ* orkester, pevski zbor in balet. Vstopnice za predstavi v pr*1 dajl od četrtka dalje v Ljudskem mu. Vozil bo izredni tramvaj. P. d. Simon Jenko. Današnje#* sestanka ne bo, pač pa bo 22. t m. v društvenih prostorih. PRIREDITEV V KORIST POLITIČNIH PRIPORNIKOV V soboto 17. t. m. ob 17. uri b® v prostorih kulturnega društva Škamperle velika vrtna veselica* katere čisti dobiček je namenjen političnim pripornikom. Igrali bt>" do izbrani godbeniki godbe Rin#l' di. Na sporedu so igre in druge za' bave ter srečolov. Za vse pa b° skrbel dobro založen buffet. - $8 mA i/ra Izbirne plavalni: tckniR za balkHiisku-srednjcBi/ropsko prvensti/o Plavalni odsek ZDTV organizira v nedeljo 18. t. m. ob 10 pri Cedas Mare v Barkovljah tretje plavalne tekme, ki bodo veljale kot izbirne za sestavo tržaške reprezentance za nastop na balkansko-srednjeevrop-skem plavalnem prvenstvu. Spored tekmovalnih točk je sledeč: Moški nad 16 leti: 100 in 400 m prosto, :<)0 m prsno, 100 m hrbtno, mešana štafeta 3x100 m, štafeta 4x200 m prosto. Moški pod 16 leti: 50 m prosto, 50 m prsno, 50 m hrbtno, mešana štafeta 3*c50 m, štafeta 4x50 m prosto. Vabimo vse plavalce, da se gotovo udeležb plavalnih tekem, kajti edino na ta način bo izbira večja in edino s tem bomo dosegli zavidljive izide, ki jih je treba postaviti, da se na balkansko - srednjeevropskem prvenstvu pokaže vsa moč in polet mladega ljudskega športa Tržaškega ozemlja. V nedeljo nadaljevanje prvenstva v odbojki Sv. Marko i Diete boste v Somu odigrali prijateljske iekme Ekipi G rt te in Sv. Marka bosta v nedeljo odšli v Koper, kjer se bosta v prijateljskih tekmah srečali z nekaterimi istrskimi ekipami. V nedeljo 18. t. m. bosta nu igrišču 'Tomažiča samo dvo tekmi za tržaško prvenstvo in sicer ob 9.30 med dijaškim F, D. in Tiskarjem ter ob 10 med Tiskarji in Arzenalom, Vse ženske ekipe vabimo, tla se udeleže nedeljskega treninga, ki se bo začel ob 10 na igrišču Tomažiča. Nogometno prvenstvo Sov)etske zveze MOSKVA, 11. jul. V teku minulega tedna so bile odigrane številne nogometne tekme za prvenstvo Sovjetske zveze. Rezultati so bili: Dinamo (Tbills): Torpedo tMoskva) 3:1, Krila sovjetov (Kuibišev): Krila sovjetov (Moskva) 1:0, Zenit: Lokomotiva 6:2, Spar tak: Dinamo (Leningrad) 2:1, Dinamo (Moskva): VVS 4:2, Krila sovjetov (Moskva): Tornado (Moskva) 2:0, Dinamo (TbOl*): Dinamo (Kijev) 1:1. Na prvenstveni lestvici vodi Dinamo (Moskva) ■/. ig točkami. Slede Dinamo (Tbilisi in Spartak IT, CD K A in Dinamo (Leningrad) 14 točk. Zahvala gropajski mladini Družina Kalc iz Gropade 73 >e zahvaljuje gropajski mladini za p0" darjeno vsoto 9258 lir našemu sin11 Karlu, ki se nahaja v zdravilišč^' kot čisti dobiček plesa prirejenega v ta namen. Istočasno se zahvaljt*' je tudi tov. Pahorju Francu za nie' govo pomoč. RADIO I1IH0 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasb* 7.45. Napoved časa in poročila. 11.3®* Reproducirana glasba. 12.00. SodotJ1” Anglija. 12.10. Slovenske narodne P{' srni. 12.45. Napoved časa in po^očil,' 13.00. Glasba po željah. 13.40. Skladb* G.F. Haendla. 14.00. Dnevni pregl*“ svetovnega tiska. 14.15. Pestra glasb* 17.30. Plesna glasba. 18.00. Naga p°' vest: Janez Jalen - «Ovča» Marko"' 18.16. Antonin Dvorak: - skladatelj K0* mornih skladb. 19.00. Angleščina P® radiu. 19.30. Lahka glasba. 19.45. poved časa in poročila. 20.00. Slovel1' ske zborovske pesnil. 20.30. Pestra sl*? ba. 21.00. Igra. 21.45. Ritmična glasb* za klavir. 22.00. Južno-ameriška plesu* glasba. 22.40. Pevski koncert Marie** OstaševskeKa (prenos lz ' Ljubljane*- 23.00. Uspavanke. 23.15. Napoved č*5* in poročil:!. 23.30. Citanje spored* 23.35. Polnočni glasba. 24i00. ZakU11' ček. —- Odg- urednik STANISLAV RENI«? Tisku Tržaški tipkarski zavod AHVALA Družina GRILANC MARIJ >* Nabrežine se iskreno zahvaljui* vsem, ki so spremili našo MAMO taščo m stavo mamo na njeni nji poti v večnast. ŽALUJOČI OSTALI’ PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE ponovi na dvorišču Prosvetnega dom« v SOBOTO 17. t. m. in v NEDELJO 18 t. m. ob 31 uri ljudsko igro v 3 dejanjih in tt slikah 99 'ThMcmi 'hda" Sodelujejo pevNki zbor [Tut K »CMTKH IX liALIT | Vstopnice za predstavi so v prodaji v LJUDSKEM DOMU- V021I bo izreden tramvaj■ primorski dnevnik PREJŠNJI ZNESEK Dr. DEMŠAR GOJMJR BRATOŽ STEFAN, ml. MODIC ANTONIJA . ; Komunistične partije )ugoslavije SKLEP CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE SKUPAJ 748.581 (Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovalcev sledi). OPOZORILO, prispevki *> «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču® »e sprejema jo: v ul. Machiavelli it. l/l., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi »Primorskega dnevnika» ul. S. Fran-cesco št. 20. Za prispevek v znesku nad }00 lir prejme darovalec zalasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PR1ZNANICO glasečo se na njegovo ime. dok sploh. Zato se bo Komunistična partija neomajno borila proti poizkusom imperialistov, ki bi v ltakršni koli obliki skušali zasužnjiti socialistično domovino narodov Jugoslavije. V zvezi s tem se bo Komunistična partija Jugoslavije borila za uresničenje naslednjih nalog: 1. nadaljnja okrepitev moralnopolitične enotnosti narodov Jugoslavije tako med vsemi njimi kakor tudi v vsakem posebej; 2. učvrščenje ‘n nadaljnje razvijanje vsestranskega tesnega sodelovanja z deželami ljudske demokracije; 4. najožje sodelovanje z Ljudsko repubiiko Bolgarijo in LR Albanijo ter vsestransko delo, da se ostvarijo pogoji za združitev bolgarskega in albanskega naroda ter narodov Jugoslavije po načelu nacionalne enakopravnosti; 5. miroljubno sodelovanje z vsemi državami, ki žele sodelovati s Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo na podlagi spoštovanja njene neodvisnosti in enakopravnosti ter v okviru načel, izraženih v ustanovni listini Organizacije združenih narodov; H. vsestranska delavnost in sodelovanje federativne ljudske republike Jugoslavije v boju demokratičnih protiimperialističnih sil sveta s Sovjetsko zvezo na čelu proti antidemokratičnim imperialističnim silam ter vojnim hujskačem; 7, podpora Federativne ljudske republike Jugoslavije vsem deželam in gibanjem, ki se bore za mir, ki sO proti vmešavanju v notranje zadeve drugih dežel, a za spoštovanje njihove neodvisnosti in ki so za miroljubno sodelovanje med državami na podlagi načel Organizacije združenih narodov; 8. moralna in politična pomoč delovnega ljudstva Jugoslavije delavskim demokratičnim in narodnoosvobodilnim gibanjem ter narodom, ki se bore za svobodo, demokracijo in socializem. IV. Program Komunistične partije Jugoslavije je program delavskega razreda Jugoslavije ter obenem izraža in obsega interese in težnje vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Gibalne sile v boju za uresničenje programa Komunistične partije Jugoslavije — programa borbe za izgraditev socializma v Jugoslaviji — so poleg delavskega razreda kot najbolj naprednega in najbolj revolucionarnega dela jugoslovanskega ljudstva majhni kmetje, srednji kmetje in vse ostale delovne množice. Te sile so zbrane po svoji ogromni večini v naslednjih osnovnih množičnih ljudskih organizacijah: v Ljudski fronti, sindikatih, Ljudski mladini, Antifašistični fronti len, Zaradi tega sodi Partija, da je neizogibna dolžnost vseh komunistov, da delajo najbolj aktivno za okrepitev in razvijanje teh organizacij. Ljudska fronto Ljudska fronta Jugoslavije je enotna občeljudska politična organizacija, v kateri ima vodilno vlogo Komunistična partija, Ljudska fronta Jugoslavije je oblika zveze delavskega razreda in delovnih kmetov, ljudske inteligence in drugih delovnih ljudi, krep- n j enih naporih za zgraditev socializma. Ljudska fronta je prav tako množično organizirano nadzorstvo nad delom ljudskih ob. lasti. Enotnost frontovskih množic Ljudska fronta je taks politična organizacija, y kateri se zbirajo vsi delovni ljudje in vsi patrioti nove Jugoslavije, katerim •sta neodvisnost in svoboda njihove domovine — ki sta danes neločljivi od zgraditve socializma v njej — nad vsakršnimi drugimi cilji in interesi. V Ljudski fronti Jugoslavije ni imela koalicija nikdar bistvene vloge, a enotnost frontovskih množic in njihovo strnjevanje okoli skupnega akcijskega programa sta se vedno bolj krepili na vsaki stopnji boj«. Osnovna je v Ljudski fronti Jugoslavije od nekdaj bila in je ostala: enotnost množic. Odpadanje reakcionarnih posameznikov, ki so se vriniii in se še vrinjajo v Fronto z namenom, da bi jo razbili ■— samo krepi vrste Ljudske fronte. ( Nadaljevanje) ko organiziranih na -kupnem programu. Ko se je rodila v boju proti ncljudskiro režimom in v oboroženem boju proti tujim osvajalcem in domačim izdajalcem, ko se je gradila v boju proti izdajstvu buržoazije in monarhije, se čistila v tem boju sovražnikov in se razvijala v enotno krepko zvezo delovnega ljudstva, je Ljudska front® postala po osvoboditvi glavni činitelj v boju za socialistično preobrazbo države. Preko Ljudske fronte in z njeno pomočjo se združujejo in zbirajo nove in nove množice ter se pritegujejo v zavestno borbo za socializem. Preko Ljudske fronte se izvaja najširše in najbolj množično dviganje politične zavesti množic in njihova politična vzgoja v duhu socializma. Ljudska fronta je močno orožje proti vplivu odstranjenih izkoriščevalskih razredov in vsakovrstnih imperialističnih agentov na množice in proti njihovemu razdiralnemu delu. Ljudska fronta je močno oporišče ljudske oblasti v njenem boju proti ljudskim sovražnikom in škodljivcem ter v «Usoda Donave j- "soda Evrope,* je dejal nekot ':i učenjak Niederle in danes Mimo vso resnico te njegove trditve. Sedanji politični in gospodarski položaj podonavskih držav in možnost razvoja njihovega prometa po donavski poti vzbujajo vedno več zanimanja med državniki vsega sveta in lahko rečemo, da so tvorili ti pogoji tudi v preteklosti ozadje važnih mednarodnih političnih dogodkov. Donava izvira v Nemčiji in teče na svoji 2855 km dolgi poti skozi Avstrijo, Češko, Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko zvezo. To je dejstvo, s katerim moramo računati, kadar obravnavamo podonavsko plovbo in njena rešitev je naletela že večkrat na velike težave. Po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni so zmagovalci leta 1918 imenovali začasno medzavez-niško komisijo za upravo plovbe na Donavi. Člani te komisije so bili zastopniki štabov ZDA, Anglije, Francije, Italije, Romunije, Jugoslavije, in Češke. Predsedoval ji je angleški zastopnik. 'Polagoma -je ta donavska komisija popolnoma prešla v roke Angležev in Francozov in v manjši' TKIrf ITSliJS, dočiiri^Rstale države, ki so najbolj zaiteresirane na tem problemu, niso imele v praksi nobenega vpliva v tej ustanovi. Posebno jasen je primer Romunije, katera je sodelovala pri tej komisiji samo po imenu. Versajska mirovna pogodba je potrdila in še bolj okrepila ta monopol zapadnih kapitalističnih držav s svojo izjavo o »odprtih vratih* na Donavi, ki je bila proglašena kot mednarodna reka. Dejstvo, da v kontrolni komisiji niso upoštevali mnenja zastopnikov obrežnih držav, nam zopet dokazuje, da je bila Donava v resnici v rokah tistih držav, ki ležijo izven njenega območja. Poleg tega je nastala v plovbi na reki ostra konkurenčna borba med angleškimi in francoskimi kapitalisti, ki je imela zelo težke posledice. Talile na Donavi so bile mnogo višje od onih na Renu ali na Labi in zaradi tega je zelo trpel potniški in blagovni promet. Kontrolna komisija je potem dala povod za kritike in spore med podonavskimi državami. Ko je nacistična Nemčija priključila Avstrijo, je berlinska vlada izjavila, da je Donava do češke meje postala nemška ved-ria pot. V zadnji svetovni vojni pa je bila Nemčija neomejena gospodarica te važ.ne poti. To zgodovinsko dejstvo je posebne važnosti 7,n. podonavske države, ker so po porazu Nemčije zopet pridobile svojo svobodo in neodvisnost in se lahko posvetijo obnovi svoje gospodarske in socialne sturkture. Lahko trdimo, da je to dejstvo temeljito spremenilo položaj, kot je vladal pred vojno v Podonavju. Poudariti moramo, da so An* glija, Francija in zlasti ZDA it pri konferenci v Potsdamu v ju* niju 1945 jasno pokazale svoje zanimanje za plovbo na Donavi in izrazile željo, da bi si zopet pridobile na tej reki položaje in prednosti, ki so jih imele v začetku tega stoletja. Tem poskusom kapitalističnih sil se je tedaj uprla Sovjetska zveza in pozneje na pariški konferenci je svet zunanjih ministrov sklenil, da bodo sklicali šest mesecev po ratifikaciji mirovne pogodbe % Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko posebno mednarodno konferenco, ki naj bi napravila noyo pogodbo za plovbo po tej reki Nedavno povabilo SZ za sklicanje te konference priča, da ima SZ namen spoštovati sklepe, ki so bili sprejeti skupaj * zapadi nimi državami Ob tej priliki naj omenimo, da po predvojnih podatkih ves promet Anglije in ZDA na Donavi ni dosegel niti pol odstotka izvoza podonavskih držav. Logično In pravilno bi torej bilo, da postanejo gospodarji Donave samo podonavske države ln pa tiste, ki ge poslužujejo te velike vodne poti za ohranitev in razvoj svojih gospodarskih in trgovskih stikov z državami Srednje m Južne Evrope. FERRUCCIO JERMAN (ATI) Breznačelnost kot v borbi za načela orožje OUcm Jkjade na tedMucifa Jn^oJimaoidkega ubada tudi, da je Poljska malone ob istem času, kakor Jugoslavija, sklenila trgovinski posel z Anglijo z nekolikokrat večjo vsoto, kar je med drugim popolnoma v redu. Mar mislijo francoski voditelji, da bi se mi morali odpovedati lastnemu zlatu in enakopravni zunanji trgovini samo zato, da bi jim ne dali priložnosti reči, da smo se prodali imperializmu? Naj jim odgovori na to sledeče mesto iz revije «Voprosi ekonomiki* iz aprila 1948, ki pra- vi v uvodniku »Vsa pota vodijo v komunizem* naslednje: aSovjet-ska država izhaja iz možnosti in zaželenostl sodelovanja med socialističnim in kapitalističnim sistemom. Gospodarski stiki med vsemi deželami krepe v pogojih popolne enakopravnosti njihovo gospodarstvo in so faktor, ki pomaga krepiti mir.» (»Voproii ekonomiki* št. 2. april 1948, stran 14.) Ali so potrebni še primeri brez-načelnostl tistih, ki nas napadajo, češ da smo izdali marksizem-lent-nizem? Naj bo, tu imate še primere. V glasilu Informbiroja «Za trden mir in ljudsko demokracijo* je njegov urednik Judin v številki z dne 15. februarja letošnjega leta v članku ob stoletnici Manifesta komunistične partije govoreč o tem, kako se Anglija zvija v gospodarski krizi, napisal tole: «Ob Istem času dosega Jugoslavija, ki je bila do nedavnega dejansko še kolonija angleško-francoskega kapitala, na pol a-grarna dežela in ki je stopila na pot socializma, take uspehe v gospodarskem in političnem razvoju, da ni daleč čas, ko bo začela prehitevati Anglijo.« Zdaj pa imenujejo domišljave ljudi nas, ki kaj takega nikoli nismo rekli. Ali pa poglejmo vprašanje Ljudske fronte. Vsakdo ve, kaj nam v tem pogledu očitajo. Poslušajte pa, kaj je isti Judin v istem članku, ponavljam 15. februarja letošnjega leta, pisal. »Novo obogatitev in konkreti-ziranje idej marksizma-leninizm« o enotnosti delavskega razreda z večino delovnega ljudstva imamo v deželah ljudske demokracije. Ta ideja je najbolj dosledno razvita v Jugoslaviji, kjer je v Ljudski fronti združenih 7 milijonov ljudi (glejte, Judin jih je pozabil razredno diferencirati. M. P.), t. j. malone vsi odrasli prebivalci. Ljudska fronta ni navadna koalicija, marveč družbeno politična organizacija ljudstva, v kateri ima vodilno vlogo delavski razred na čelu s Komunistično partijo. Tudi Otečestveni front Bolgarije se spreminja v družbeno politično organizacijo vsega ljudstva«. Ali so komu še potrebni primeri breznačelnosti kritike Informbiroja in nosilcev te kritike proti naši Partiji? Se en primer; Vsakdo je lahko v projektu programa naše Partije prebral Stalinovo ime v isti vrsti z imeni Marca, Engelsa in Lenina. Toda član CK Partije madžarskega delovnega ljudstva Josef Revaj nas vprašuje: «Ali je kleveta ali dejstvo, da se v programu KPJ ne omenja Stalinovo ime?» Mi m-j odgovarjamo: »Kleveta!« Ali, nam očitajo «turške teroristične metode*. Tisti, ki branijo pred nami pravilne partijske metode, pa aretirajo na Madžarskem Jugoslovane, ki nočejo podpisati obsodbe naše Partije, in odvzemajo poslanski njandat predstavniku jugoslovanske narodne manjšine, da o podobnem ravnanju v Albaniji sploh ne govorimo. Toda ti primeri ne kažejo samo breznačelnosti, marveč tudi to, da je bila posledica resolucije Informbiroja, da so vodstva nekaterih komunističnih partij usmerila svoj tisk tako, da se poslužuje neresnic in klevet proti bratski partiji, ki so jo doslej skupaj z njenimi voditelji tako visoko cenili. Morda je to najtežji in najbolj negativni rezultat resolucije Informbiroja. Ali mislijo taki voditelji bratskih proletarskih partij na to. kaj pomeni za naš proletariat in vse delovne množice, ki jih postavimo, pred tako nepričakovan in nerazumljiv pojav? In kaj mislijo, ko bodo ne kega dne tudi partijske množice teh partij in delovne množice, ki so pod njihovim vplivom, spoznale, kakšne neresnice in klevete so mobilizirala njihova vodstva proti. Komunistični partiji Jugoslavije, Ui jo te množice tako cenijo? Glasila partij, ki so članice Informbiroja, niso objavila niti najkrajših izvlečkov iz projekta programa naše Partije. V nekaterih deželah, pa ga sploh niso omenili. Pač pa zato pravijo italijanski tovariši, da je naš program licemeren — ker ga ne mislimo izpolnjevati! Ali je mogoče globlje pasti v breznačelnosti? Najbrž je mogoče in zato bomo počakali Se množicam! Tako je Soril sekretar KP Francije Duclos, tako je storilo glasilo KP Italije »Uni-ta», ki tri dni po objavi resolucije v «Borbi», ko so jo bile mnoge naše organizacije že predisku-tirale ob izjavi našega CK, piše, da resolucija v Jugoslaviji ni bila objavljena. In «Unit&» še pripominja: ((Zadnja številka biltena Informbiroja, ki se tiska v Beogradu, ne bo izšla, ker bi morala objaviti vse besedilo resolucije*. Toda medtem ko smo mi resolucijo Informbiroja objavili takoj, ko smo jo 'prejeli, ni do danes še nobeno glasilo partij in Informbiroja objavilo izjave našega Centralnega komiteja. Kdo potemtakem prikriva stvari svojemu članstvu? Kdo preprečuje objektivno obravnavanje «spora» pred množicami in kdo se mu izogiblje, mi ali naši «nač'elni kritiki*? Istega jutra, ko so listi v Beogradu objavili resolucije beograjskih študentov, v katerih se obsoja resolucija Informbiroja in odobrava stališče našega CK, je objavilo glasilo KP Češkoslovaške lažno vest, ki si io je izmislila ameriška novinarka, da so nastopili beograjski študentje proti našemu vodstvu. »Humani-te» in «Ce soir* tekmujeta v objavljanju podlih izmišljotin o raznih sporazumih Jugoslavije z imperialisti. Tu so naslovi iz neke številke «Humanitča»: «Wa-shington obljublja novo pomoč Titu«, «Tito zahteva od Mednarodne banke 500 milijonov dolarjev in podpisuje trgovinsko pogodbo v Londonu«. Pod debelim naslovom piše ((Huiftanitčs, da obsega pogodba vsoto poldruge milijarde frankov. Nadalje po-natiskuie «Humanite» vest de-gaullisličnega lista «Paris pres-se*, da se vrše v Washingtonu 'pogajanja o vključitvi Jugoslavije v Marshallov načrt, in pravi: ta dejstva (podčrtal jaz, M. P.) kažejo, da se krepijo ekonomske zveze med Jugoslavijo in anglosaškima državama*. «Humanitč» se ne sramuje, da blati svojo slavno tradicijo s po-natiskovanjem takih klevet iz de-gauliističnih listov proti bratski partiji, ki jo hočejo «rešiti* za demokratično fronto, niti da tolmači navadne trgovinske posle med državami kot prehod Jugoslavije v tabor imperializma, pozabljajoč, da sta tudi Poljska in Češkoslovaška zahtevali in dobili posojilo od iste Mednarodne banke, kakor nadaljnje primere. Voditelj Partije madžarskega delovnega ljudstva Rakoszy ni zardel, ko je rekel na nekem sestanku, da smo sklicali naš kongres na hitro roko in da »no naš program »načečkali*. S takšnimi izpadi, ki so od partijnosti daleč kakor oeoo od zemlje, mislijo torej ti zagovorniki marksizma-leninizma likvidirati vodstvo, h kateremu so prihajali tri leta neutrudljivo, da bi se česa naučili. Tako je več ali manj v vseh vprašanjih, ki jih je resolucija Informbiroja vrgla y javnost. Vse njene neresnice in klevete se «ob-delavajo* v tisku posameznih partij in v govorih njih voditeljev. To se pravi, to ((obdelovanje« posameznih baje načelno postavljenih vprašanj je v potenciranju neresnice in klevet Informbiroja na kvadrat. Naj omenimo že en primer. Medtem ko resolucija, mimogrede rečeno, čisto po krivem, obtožuje naše voditelje, da hočejo zgraditi socializem brez pomoči komunističnih partij v ostalih deželah, brez pomoči dežel ljudske demokracije. brez pomoči Sovjetske zveze, da mislijo, da Jugoslaviji ni potrebna pomoč teh revolucionarnih sil — gredo »obdelovalci* še dalje. Samo en primer o tem vprašanju. Generalni sekretar Rumunske delavske partije Geor-giu Dež piše v članku, objavljenem v novi številki «Za trden mir in ljudsko demokracijo* o graditvi socializma v Jugoslaviji tole: «... socializma ni mogoče zgraditi v eni ali več državah brez pomoči ZSSR in proti nji, brez pomoči ljudskih demokracij in proti njim. brez naslonitve na mednarodno delavsko gibanje in proti njemu, kakor trdijo sedanji jugoslovanslii državnikih (to neresnico sem podčrtal jaz, M. P.). Ali je mogoče iti dalje v pačenju resnice? Po takih primerih ne moremo ničesar z gotovostjo trditi. Vidite, kako je z «ideolojko» stranjo resolucije Informbiroja, taka je »načelna kritika*, ki naj bi jo mi sprejeli kot tovariško in načelno, na temelju katere naj bi se «zdravi» elementi naše Partije uprli partijskemu in državnemu vodstvu, da bi ustregli nekaterim voditeljem drugih partij, ki so prispeli v svobodo svoje dežele v letalih s pipo v zobeh in ki so štiri leta po štirikrat dnevno zaman pozivali po radiu množice v borbo, medtem ko smo si mi svobodo priborili peš, z orožjem v rokah, ko smo izganjali sovražnik« in se srečali z Rdečo armado kot vojska z vojsko — majhna x veliko, stranska z glavno, milijon z mnogimi milijoni, toda osvobodilni in revolucionarni obe, obe s peterokrako zvezdo na kapah. In na temelju takih »načelnih kritik* naj bi mi priznali zločine, ki jih nismo storili. Komu zdaj ne more biti jasno, da se kaže resolucija Informbiro-ja zaradi rezultatov, do katerih je privedla, kot velika zgodovinska zabloda in napaka. Težko se je v teh pogojih iznebiti vtisa, da poskušajo s tako vodeno kampanjo proti KPJ, čeprav samo začasno, zmanjšati veliki ugled, ki se si ga pridobili jugoslovanski PRAGA, 14. — List »Lidova demokracija* poroča, da bo 15. avgusta odpotovala v Sofijo češkoslovaška delegacija, ki bo podpisala z bolgarsko vlado pogodbo o povratku Slovakov, ki živijo v Bolgariji. BUENOS AIRES. Policija je vdrla v sedež centralnega komiteja argentinskih mladih komunistov. Policija je aretirala okoli 50 ljudi, ki so jih po večini takoj po pregledu dokumentov izpustili. PRAGA. Včeraj je prispelo v Prago 300 poljskih mladincev, ki bodo pomagali češki mladini pri obnovi. BUKAREŠTA. Zunanji minister Ana Pauker je včeraj popoldne sprejela posebnega delegata izraelske države. Sprejela je tudi češkoslovaškega poslanika v Bukarešti. BUDIMPEŠTA, 14. Na mednarodnem velesejmu v Budimpešti1 je vzbudila veliko zanimanje razstava državne družbe za aluminij in boksit. Ta družba je razstavila novo pohištvo iz aluminija, ki ga bodo sedaj izdelovali na podlagi študij madžarskih strokovnjakov. Proizvodnja se bo začela v začetku leta 1949 in bodo izdelali tisoč kosov pohištva mesečno. BUKAREŠTA. Trgovinska pogodba med Romunijo in Madžarsko določa izmenjavo blaga za 10 milijonov dolarjev. Madžarska bo dobavljala pnevmatike, preciznostne naprave in kovinske izdelke v zameno za les. baker, papir, sodo, petrolej in salmiak. PRAGA. Predsednik Truman je poslal predsedniku Gottvvaldu brzojavko, s katero se v imenu ameriškega ljudstva zahvaljuje za voščila češkoslovaškega predsednika na praznik ameriške neodvisnosti. vi ' :graditev novih univerz in klikah' v VS0k ljurfskih rePu" det posPcševanje in razširjenje "k;ir]Vr°Sti ob3t°j*čih nacionalnih Uj, eni*j znanosti in znanstvenih *]0v ter organizacija Zvezne dernlje znanosti; v j *joj Proti mistiki in idealizmu ir» ei’ a Z1* razvijanje pouka si-,J ‘ne vzgoje v duhu mark- '^Moninizma: Po,- fl|vltev ugodr^h gmotnih v delo znanstvenih in ^ Urnih delavcev; g(a'i zo!Jotovitev pravilnega napo- .vanja >n ustreznih gmotnih »°Jev za strokovnjake; stev <'l*0*ovitev gmotnih sred-dviganje kulturne in pro-10 >C rilvri^ ljudskih mno;5ic; OJ, ' Ui|tanavlianJe ln orgnnlza- sl»ri knjižnic, kinematografov, Kih u , Umetniških šol in rlru-‘'■•‘llurnih ustanov: lju,j\ .r;*aylj«nj« Jircke mrež« e«j(. 1 univerz in vseh vrst te- ti41'v strokovno, idejno, poli* tinnv 'n kulturno vzgajanje narodi v vsem svetu s svojo herojsko borbo, z revolucijo, v kateri so zrušili oblast buržoazi-je in ustvarili oblast delovnega ljudstva na čelu z delavskim razredom, pod vodstvom KPJ. z delavskim poletom in • hitrim tempom socialistične izgradnje: da zmanjšajo na nič ugled, ki si ga je pridobila Kom. partija Jugoslavije v vsem demokratičnem svetu kot organizator in voditelj vseh pridobitev nove Jugoslavije in brez slehernih skrupulov oblatiti največjo osebnost v zgodovini jugoslovanskih narodov, herojsko osebnost ljudskega voditelja in učitelja Tita. spoštovano in ljubljeno povsod po svetu, kjer se narodi bore za osvoboditev in napredek, osebnost, katere ime je postalo eden izmed bojnih klicev daleč od Jugoslavije, Toda tega ne bodo dosegli. In mislite si naivnost: Pri takem poslu naj bi predvsem pomagali ((Zdravi* elementi same Komunistične partije Jugoslavije! Ali kakor je duhovito rekel neki član Partije v neki osnovni ediniei: «Dos!ej sem mislil, da sem dober partijec, da sem «zdrav element*, toda odkar sem prebral resolucijo Informbiroja, sem postal najbolj nezdrav element: te njihove resolucije ne bom nikoli sprejel!* Po vsem rečenem lahko rečemo, da pomeni resolucija Informbiroja po svoji vsebini in argumentaciji. tonu, načinu, kako je bila sprejeta in po vsej njeni predzgodovini, zlasti pa po načinu, kako se zda: propagira, nov pojav v mednarodnem delavskem gibanju: resolucija napravi vtis breznačelnega frakcionaškega grupiranja vodstev nekaterih komunističnih partij Za borbo proti eni komunistični partiji in sicer prav tiste, ki je za VKP (b) na poti v socializem prišla najdelj. Takšna situacija ne more dolgo ostati, ker so takšni koraki nezdružljivi z interesi mednarodnega proletarskega gibanja. Ali se bo voditeljem partij iz inform-biroje posrečilo, da se bodo hitro izmotali iz tega čudnega tekmovanja v uničevanju krvavo priborjenih pridobitev mednarodnega delavskega gibanja? To v tem trenutku ni tako lahko predpostaviti, toda biti mora in bo. Mi ne bomo izgubili niti potrpljenja, niti trdne vere v to. Moja Pijadt, »Borbo*. 'Vijsinj, množične fizične in nr«(4:'oii‘ške v-ruoje. JUGOSLOVANSKI FIZKULTURNIKI MED IZVAJANJEM VAJ NA LETOŠNJEM VSESOKOLSKEM ZLETU V PRAGU; RJBR SO BOSBGLI NAUSPBH JHSeSfc©VANSKf MORNARJI: Z VSESOKOLSKEGA ZLETA V PRAGI. Gabata Opvi««* ) P«trov(ci Trablnj* [kCoTot- —8 eC«1»n|« Rijeka CrnojTN Virp«i«i? IZ DNEVNIKA V. DEDIJERA ••• W»)I Ijodlkih republik mmmm oblto)•*• •ckofima progo m nov* prof«,** »t gradi 1MI» projektirana proga Mtrilo: • '» »8 »»-. Mkiia^ PRIMORSKI DNEVNIK lfslaja v Črni anri Dne 13. julija 1941 je planil v borbo ves črnogorski narod. To je bila lavir.a, ki se je zrušila na okupatorja in mu prizadejala ogromne izgube. Srdite borbe so bile zlasti pri Cetinju. Crmnici, Veljem Brdu, Danilovgradu, severno od Lijeve Rijeke in pri Savniku. V nekaj dneh so bila osvobojena vsa mesta razen Cetinja, Podgorice in Nikšiča. Tudi ta mesia bi mogla biti osvobojena brez vsakih žrtev, toda za njihovo zavzetje niso bile izvedene nikake priprave. Ujetih je bilo 4—5 tisoč Italijanov in zaplenjenega ogromno vojnega materiala. Vendar od tega plena nismo imeli koristi. Mase so ga zaplenile in raznesle in mnogo orožja je prišlo v roke peti koloni. Vstaja je iznenadila okupatorja, ki je menil, da bo preko Sekule Drljeviča umiril Crno goro. Edinice divizije «Messina» so bile razpolovljene pri Rvašu-Rijeka Crnojeviča... Da bi se poživila borba, je bilo treba ustvariti oporišče za nadaljnje delo. Sklenilo 3e je zavzeti Plevlje iz naslednjih razlogov: 1. Zveza s svobodnim ozemljem srbskih partizanov in oskrbovanje črnogorskega krša. 2. Aktivizacija Sandžaka, ki je bil bogat z ljudskim materialom, in možnost pošiljanja hrane v šavniški okraj. 3. Po padcu Plevlja bi se odprle perspektive za osvoboditev ostalih mest v Sandžaku kakor Jjeran in, Andrijevice. Na ta način bi se ustvarilo močno partizansko oporišče skoro v centru Balkana, zavarovano s planinami in globokimi rečnimi strugami. 4. Z osvojitvijo Plevlja bi zgrabili vola za roge, ker je bil tu štab italijanske divizije «Puste-ria». Ostale garnizije bi naglo padle. 5. Z osvojitvijo Plevlja bi zaplenili ogromno vojnega materiala, s katerim bi mogli uspešno nadaljevati borbo. Za to akcijo je bilo v Crni gori mobiliziranih 3.500 ljudi (500 brez orožja). Ta masa je bila neoblikovana, vojaško in politično neutrjena, vendar željna borbe in se je takoj odzvala pozivu. Na dan 20. novembra se je pričelo s pohodom teh sil iz vse Crne gore. Glavni centri za posamezne odrede so bili: Kolašin, čet pa je povzročalo velike težave. To ni bilo v naprej pripravljeno, ker se je pričakovalo izne-nadenja. Načrt za napad je predvideval naskok na okoliške utrdbe in o-benem vpad v mesto. Napad je bil odrejen v noči med 30. novembrom in 1. decembrom. S pokretom se je ričelo že ob 10 zvečer, glavni napad pa bi moral biti okrog 3 zjutraj. Kljub vsem meram, ki so bile podvzete za ohranitev tajnosti, je sovražnik seznal za napad preko petokolo-našev. Niti sama ura napada ni ostala neznana. Ne glede na to so se edinice vrgle v borbo. Razvili so se težki boji okrog utrjenega mesta in v mestu samem. Sovražnik je imel ogromno ognjeno premoč v razporejenem orožju, ki je bilo nameščeno celo po strehah hiš. Ogenj je upravljal s pomočjo izdajalskih elementov in dveh reflektorjev. Zdelo se je, da smo v vulkanskem kotlu, ker so Plevlje v globoki dolini. To je bila ena največjih bitk v zgodovini črnogorskega naroda. Ne verjanem, da bi Črnogorci kdaj koli mogli pokazati več hrabrosti, kakor v tej bitki. Tokrat so bili goloroki in vpadli so v ognjeni kotel, grabeč za grlo mrzkega okupatorja. Spoznali so važnost Plevlja. Borba se je razvijala in naii so se prebili v središče mesta ter osvojili tri utrdbe. Le še malo napora pa bi se bitka obrnila v našo korist. Toda zaradi ogromne sovražne ognjene nadmoči, zaradi svitanja in starešinstva, ki se ni znašlo v kočljivih trenutkih, smo morali zapustiti mesto. Vzporedno z napadom na Plevlje je bilo predvideno zavarovanje komunikacij, ki so vodile v mesto. Krstac, nedelja 24. maja. Ponoči sta prišla v Nedanjo dva bataljona — Komski 330 ljudi in Sumadinski 170 ljudi. To ni bilo predvideno in v vasi ni bilo hrane. Narod se ni hranil že nekaj dni. Kljub temu so se našli poslednji drobci. Tovariši so krenili v Krstac že okrog 6.30, a jaz in Ladko čakava konje, da natovorimo nekatere stvari. Djido s komandantom Komskega bataljona odreja, kdo bo šel v četniško zaledje. Gremo ob 8.30. Na nekaterih mestih gazimo sneg. V Ob sedmi obletnici vstaje v Cmi gori je bila izročena prometu novo zgrajena mladinska proga Nikšič-Titograd Mojkovac—Mioče, Morača, Boan, Djurdjeviča Tara, Nikšič, Savnik, Zabljak, Tara. S prehodom v Sandžak so te sile objele Plevlje z vseh strani. Za časa pohoda ni prišlo do nikakih borbenih incidentov ter je poteklo vse po načrtu. Oskrbovanje in razmeščanje Vsesoholshi zlet «» f! lin ti Potek XI. vsesokolskega zleta v Pragi bo filman. Zlet dijaštva, naraščajnikov in naraščajnic in glavni zletni dnevi članstva, mogočni pohodi po Pragi in vsi nastopi na strahovskem stadionu so bili posneti za največji češkoslovaški film. Na jtraliovskem stadionu dela ogromen štab filmskih delavcev: 10 režis"rjt’v, katerim načeluje glavni režiser Jiri Weiss. deset kameramanov pod vodstvom O. Pečenke, šef zvoka Zavadil. 120 filmskih delavcev pod vodstvom direktorja V. Ku-belika ustvarjajo delo, ki bo na 65.000 metrih gradiva, v glavnem v barvah, pokazalo svetu in pozne jšim redovom slaven narodni dogodek. Film bo dokumentaren in bo prikazal tako slavnostno in kolektivno, kakor tudi ljudsko in osebno stran XI. vsesokolskega zleta v Pragi. V sodelovanju z radijsko postajo je bilo sneto 15 resničnih dogodkov iz sokolskega življenja, ti dogodki so bili fotografirani že spomladi. Filmski delavci so že pred zletom obiskali vse kraje Češkoslovaške republike, od koder so prinesli najrazličnejše reportaže, ki bodo montirane v glavni film. Filmali so predvsem v času vaj in sodelovanje z vodstvom Sokola je zelo dobro. Prireditveni odbor je šel filmskim delavcem zelo na roko. Cena zletnega filma ne sme biti večja od najdražjega češkoslovaškega koloriranega filma, to je ne sme presegati 22 milijonov Kčs. Ker je delo na tem filmu izredno obsežno In ker se bodo nekatere scene fotografirale še po zletu, je računati s tem, da ne bo film gotov pred začetkom zimske sezone, zato bo pa vsekakor med najlepšimi češkoslovaškimi barvnimi filmi. Pišnju srečamo Boža Ljumoviča, sekretarja NOO za Crno goro. Tovariš je pobit zaradi padca Bona. Danes je padel Kerč. Istega dne kakor Bon. Toda Stalin je dejal, da bo borba težka! Sestopamo v Krstac. Spuščamo se v strugo Pive. Steza sekana v steno. Zgradila jo je raja, da so mogli begi s konji v Pivo pobirati davke. Mlad bukov gozd me spominja na Komarčo pod Triglavom. Z vzhoda Durmitor, a z za-pada Kruščira z Magličem. Globoko spodaj zelena Piva in most. Ako ga gledaš od tu, je podoben igrački. Malo prej so kmetje na Plivski planini 4e orali, a tu gori je ječmen že do pasu. Kopamo se v Pivi. Eden izmed tovarišev preplava to čudno reko, nenavadno bogato s postrvmi. Smo v globoki soteski. Sonce je zašlo že ob 2.30. Hrana je slaba: 150 gramov kruha in 300 gramov mesa. Zvečer pojejo naši «Suma-dijo». Skladna pesem, borbene besede, lep napev — stopa mi pred oči Topolica, griči, pšenica, slive... Naenkrat udarijo Črnogorci. Pesem sotesk, kakor ona, po kateri smo sestopili: U borbti boljševika Kažu da je moja dika; Tri mjesesa ima vile. Ne dolazi niti piše, Bjela vilo sa planine, Znaš li gdje su baze njint? Progovara bjela vila: Ja sam a njima juče bila Na planini Durmitoru. Sjedila sam kraj logora I gledala boljševike, Partizan < bez razlike. Sto najljepše vidjeh to je: Kod njih ima discipline i drugarski oni žive. Slušala sam čas čitanja Lenjinova vaspitanja, I gledala drugaricu Kak o zbori Za pravicu. I još vidjeh na barjaku, Srp i čekii, petokraku. Ispod toga dva tri slova Ime druga Molotova. Iznad svega Staljin piše: Robovanja nema više! Sunce granu, zora sinu, Ja odlečeh niz pianinu I ostarih boljševike, Staljinove udarnike. Ležal sem ob Pivi na senu ter poslušal reko in pesem. Radjevci pojejo že tretjič «Sumadijo»... _ 4 — 16. julija M ZAGONETNA JEZERU 2e od pradavnih časov velja poleg zlata in srebra tudi jantar za dragoceno surovino, iz katere je vredno izdelovati okrasje. Ze v starem Rimu je igral jantar važno vlogo. Rimski trgovci so z njim lepo zaslužili in bi še lepše, če ne bi bilo tako težko preskrbeti si sproti tolikšne količine dragocene rude, kolikor so je Rimljanke potrebovale. Navzlic razmeroma dobrim trgovskim zvezam s severom je bilo jantarja v Rimu zmerom premalo in zaradi tega je bil tudi nesorazmerno drag. Vsak lepši košček je veljal najmanj enega sužnja in bili so časi, ko je bila cena jantarja višja kakor cena zlata. Ko si je kasneje zaželela 'tudi cesarica Pompe-ja dragocene opreme iz jantarja, si njen mož, cesar Nero ni znal drugače pomagati, kakor da je poslal na sever, v edino deželo, od koder je prihajal jantar, veliko odpravo. Ko se je ta vrnila in prinesla s seboj velikanske količine tega blaga, se je izoblikovala v Rimu pravcata jantarska moda. Verižice, prstani, naročni obroči, steklenlčice za dišave, kipci in podobice — vse je moralo biti iz jantarja. Jantar pa ni prišel do veljave morda šele v razkošnem življenju starega Rima. Izkopanine kažejo, da so že Feničani in Asirci dajali svojim kraljicam v grob dragoceno jantarjevo okrasje, in tudi že davno poprej, v primitivni kameni dobi, so se ljudje lepotičili z jantarjem. Tajinstveno svojstvo te rudnine, da pod določenimi pogoji privlači lahka telesca, je vzbudilo v ljudstvu praznoverje, da tiče v njej vsakovrstne skrivnostne moči. Najstarejši predmeti iz jantarja, ki so se našli, so bili mišljeni kot amuleti za odganjanje bolezni in zoper vse nevarnosti v vojnah. Ker pravega izvora jantarja nihče ni poznal, so se napletle okrog njega neštete pravljice in legende. Med najlepše pripovedke o jantarju spada nedvomno tista o Phaetonu.V njej se pripoveduje, da je Phaetonov oče, bog sonca Helios, pustil svojemu sinku, da je smel en dan voditi sončni voz. Ker pa je bil deček preslab, da bi mogel držati konje na povodcih, so mu ušli in tako se je zgodilo, da se je zemlja na nekaterih mestih ožgala, drugod pa zamrznila. Posledica so še današnje puščave in polami kraji. Zevs se je nad Phaetonom tako I razsrdil, da ga je pregnal v Eri-danos, njegove sestre, ki so ga | objokovale, pa je zaradi sočuv-stvovanja spremenil v topole, ki bodo morali na veke pretakati jantarjeve solze. Danes je izvor jantarja dodobra pojasnjen. Dognano je, da je nastal v terciarni dobi, tako da bo njega starost okrog 12 milijonov let. Cedil se je kakor tekoča smola iz debel mecesnovcev, ki so v subtropskem podnebju tiste geološke dobe rasli na severu v nepopisni bujnosti. Odložnine tistih davno propadlih gozdov s smolo vred, ki je počasi okame-nela, tvorijo tako zvano dandanašnjo «modro zemljo«. Je to zemeljska plast v izmeri pičlih 300 kvadratnih kilometrov, razprostirajoča se v pretežnem delu ob obali vzhodne Pruske. iZnana so sicer tudi še druga najdišča jantarja skoraj ob vsej južni obali Vzhodnega morja, dalje na Francoskem, na Siciliji, v Romuniji in Rusiji,- toda množina jantarja je tu povsod tako majhna in material tako slab, da se pridobivanje ne obnese. Od pradavnih časov pa do najnovejše dobe je bilo iskanje jantarja posel ribičev. Primitivno #lovljenje» jantarja je ponekod ob Vzhodnem morju tudi še dandanašnji v navadi zlasti jeseni, ko viharji razorjejo morsko dno in naplavijo iz zemlje iztrgane kosce jantarja na breg. Na ta način pridobljena rudnina pa še zdaleka ne bi zadoščala za potrebe svetovnega trga. Zaradi tega so uredili na obalah, kjer so najbogatejša nahajališča, pravcate rudnike, kjer se spravlja jantar na dan v dnevnih kopih kakor premog. Kopanje jantarja je precej zamuden in drag posel, ker je treba najprej odstraniti z vrha do 40 m debelo jalovo plast, preden se pride do modre zemlje. Ta plast se potlej odkopava ter odvaža v pralnice, kjer se na velikih železnih rešetkah pod močnimi curki vode zemlja izpira, na rešetkah pa ostaja jantar. Vejina jantarja, ki ostane, pa ni za rabo, ker so kosi predrobni ali pa umazani. Zaradi tega se spravlja jantar z rešetk v sortirne bobne, iz katerih pride najmanj 80 odstotkov izmečka, ki se potem predela v jantarjevo olje, jantarjevo kislino in jantarjev lak, ki velja zaradi svoje trdnosti in lepega sijaja za izvrstno prevleko. Ostalih 20 odstotkov pride na trg kot surovina za izdelovanje okrasja in vsakovrstnih porabnih predmetov. v Anton Pavlovič Cehov Posebno veliki in čisti kosi jantarja so še zmerom zelo dragoceni. Glavni odjemalec zanje je umetna obrt. Iz njih se izdelujejo vsakovrstne plastike, ki utegnejo doseči izredno visoko ceno. Rezbar se mora pri tem ravnati vedno po kosu, ki ga ima pred seboj. Njegova oblika in barva določata značaj bodočega izdelka. Manjši in manj čisti kosi jantarja se predelujejo v ustnike za cigare in cigarete, nastavke za pipe in slične predmete, največ pa se iz njih izdelujejo jantarjeve ogrlice. V ta namen se surovi kosi najprej razsekajo z jeklenimi noži, s čimer se odstranijo v^e umazane primesi. Razsekavanje jantarja zahteva velike spretno- sti, ker je treba paziti, da gre čim manj dragocene tvarine v upadek, razen tega pa mora imeti delavec vešče oko, da zna presoditi, v kakšno obliko se bo ta ali oni kos najlepše predelal. Posebno čisti koščki se obrusijo v določene geometrične oblike na način kakor dragulji, s čimer se, zaradi pravilnega lomljenja svetlobe, njih sijaj še poveča. Predelovanje jantarja se je v najnovejšem času izpopolnilo z mnogimi tehničniqjj pridobitvami, vendar je v glavnem še vedno ohranilo ^značaj obrti. Jantarjeve ogrlice na pr. še vedno napravljajo vtis individualnega dela, kar se danes nič manj ne ceni kakor nekoč. Dne 15. julija 1904 je umrl Anton Pavlovič Cehov, slavni ruski pisatelj. Rodil se je 11- januarja 1860 v Taganrogu ob Azovskem morju in je začel svojo literarno pot tako kakor večina slavnih pisateljev: s skromnimi honorarji za krajše novele in črtice se je moral tudi on prebijati skozi revščino. Pri tem pa je še podpiral svojce in nadaljeval študij na medicinski fakulteti v Moskvi. Toda s svojimi duhovitimi humorističnimi sestavki se je kmalu dodobra uveljavil in se ie s prvimi knjigami uvrstil med najpriljubljenejše pisce svoje dobe. Cehov je napisal številne satirične zgodbe na račun stare, predrevolucionarne Rusije ter v njih z jedkim humorjem žigosal okoreli birokratizem, moralno svetohlinstvo takratne družbe in njen način življenja. Proslavil pa se je tudi kot dramatik in potopisec. Številna njegova dela so prevedena v slovenščino in v vse svetovne jezike. Lea nam je običajno simbol mraza in le malo komu je znano, da se da segreti tudi na dokaj visoke temperature, ne da bi se spremenilo njegovo karakteristično stanje. Led se da n. pr. segreti na 80 stopinj C, torej na temperaturo, pri kateri bi si že prav pošteno opekli prste, če bi se ga dotaknili. Tega pa se ni bati, ker mora biti pri tej temperaturi led pod pritiskom 21.000 atmosfer, drugače bi se trenutno spremenil v vodo. * * Ako izgoreva premog ali oglje pri nezadostnem dostopu zraka, potlej se tvori prosluli, strupeni ogljikov monoksid, ki zahteva vsako zimo nekaj človeških žrtev. Ogljikov monoksid je tudi strupena primes v svetilnem plinu. Ce pa je za zgorevanje ogljika dovolj zraka na razpolago, se razvija ogljikov dioksit ali ogljikova kislina. Ta plin se tvori tudi pri fiziološkem zgorevanju sladkorja v človeškem in živalskem organizmu. Z zgorevanjem sladkorja v mišicah se namreč proizvaja mehanična energija, s katero opravljamo delo. Ogljikovo kislino neprestano izdihavamo, vendar tista, kar je je v zraku, ne izvira toliko od dihanja, kolikor od bruhanja vulkanov. Ker je zaradi brezbarvnosti ne vidimo, nam je zanjo običajno tudi malo mar. Ako se ogljikova kislina ohladi na 80 stopinj pod ničlo, se spremeni v bele, snežinkam podobne kosmiče, ki imajo kaj zanimiva svojstva. Ce se sneg ogljikov.e kisline segreva, potlej se; ne staja v tekočino kakor pravi sneg, ampak se neposredno razblini v plin. Znanstveniki pravijo, da se asubli-mira». Lahko pa se tak sneg v hidravličnih stiskalnicah tudi močno stisne, da se spremeni v led. Led ogljikove kisline se pod imenom «suhi led» čedalje več rabi za hlajenje namesto navadnega vodnega ledu, ker ima nekatere dragocene prednosti. Zlati prijetno je, da pri «taljenju» ne nastaja vlaga. Suhi led se žaga v kose po 10 ali 30 kg, ki se razpošiljajo v papir in vato zaviti odjemalcem. V srednje veliki hladilni omari se drži 10 kg težek kos suhega ledu nekako štirinajst dni. Sneg ogljikove kisline plava na vodi, ker je lahke strukture, dasi je ogljikova kislina v resnici specifično težja. Suhi led pa se v vodi takoj potopi, pri čemer začne krepko lzpa-rivatl ogljikova kislina. V trdnem stanju je ogljikova kislina izvrsten pripomoček za gašenje ognja. Ako vržemo žličico suhega ledu v skodelico gorečega petroleja, potlej nekaj ledu naglo izpari v plinasto ogljikovo kultno in ogenj se v tej atmosferi mahoma zaduši. Ako položimo na ploščo suhega ledu gladko kovinsko kroglo, se začuje neki značilen zvok. Krogla je namreč pri običajni sobni temperaturi zmerom dokaj toplejša od ledu, ki začne pod njo seveda naglo izparivati. Plin, ki nastane, kroglo nekoliko privzdigne, s čimer pa hkrati izgine tudi vzrok za nastajanje novega plina in krogla pade takoj nazaj, da se v naslednjem trenutku začne pojav od kraja. Na ta način krogla prav naglo poskakuje na ledu in nroiz-vaja značilen ton. Višinske bolezni ni krivo toliko pomanjkanje kisika kolikor presežek ogljikove kisline v krvi. S poskusi na živalih so dognali, da organizem zlahka prenese razredčeni zrak, ki odgovarja višini 15.000 m nad zemljo, če se poprej z delj časa trajajočim vdihava njem kisika «izbere» iz krvi ogljikova kislina. Ce vdihava človek kisik nekaj ur pred vzletom, potem lahko doseže višino do 15.000 m, ne da bi potreboval hermetično zaprto kabino. Doslej je veljalo za mejno višino, ki se da doseči samo s kisikovim aparatom, 12 tisoč m. * * Kirurgija je nedvomno nrav tako stara kakor človeški rod. Najstarejši dokument o njej imamo izpred 5000 let in po njem se vidi, da je bila kirurgija takrat zelo tvegan posel ne samo za pacienta, ampak tudi za operatorja. Pred 5000 leti je izdal kralj Hamurabi, vladar kulturnega ljudstva Su-merijceV v Mezopotamiji, zakone, ki so predvidevali najtežje kazni za ponesrečene operacije. Tamkaj se bere dobesedno: «Ce mora zdravnik nekoga operirati z bakreno lanceto na očesu in če zaradi tčga dotičnik izgubi oko, se naj tudi zdravniku izdere oko z bakreno lanceto*. In dalje: «Ako operira rano in bolnik umre, potem naj zdravnik izgubi roko». Tako strogi zakoni gotovo niso bili dobri niti za bolnike niti za zdravnike, najmanj pa za napredek same kirurgije. * * Vulkani so preduhi na zemeljskem površju, ki so po podzemeljskih žilah zvezami z gorečim osrčjem zemlje. Iz njih prihajajo po erupcijskih kanalih na dan plini. Izpuhtevenje plinov je znak, da ognjenik miruje, počiva. Rusko ljudstvo je prav primerno ozma-čilo vulkane z domačim imenom «sopka». Veda razlikuje po sestavinah plinov tri vrste vulkanskih izpulTtevajočih oblik: fumarole, ako so plini pomešani z vodo; mo-fete, kadar je glavna sestavina iz-puhtin ogljik; solfatare, ko prevladujejo v izpuhtevanjih žvepleni elementi. TEDEN "| V SLIKAH | NOVI SOVJETSKI DELEGAT PRI OZN J. A MALIK, KI JB NADOMESTIL ANDREJA GROMIKA. NA SLIKI OD LEVE: IRANSKI ZASTOPNIK FARIS EL-KHOURI, UKRAJINSKI DELEGAT V. A. TARASENKO IN J. A. MALIK. Poleg „živih“ in selijo iz kraja v Jezera so nedvomno zelo zanimivo poglavje zemljepisj.a, posebno ker je med njimi mnogo takih, katerih skrivnosti je znanost komaj razkrila, o nekaterih pa imamo do danes le še zelo negotove teorije. Domišljija preprostega naroda se je zato vedno bavila s temi posebnostmi in si jih razložila z mičnimi pravljicami, ki pa imajo le redko resnično jedro. V apneniškem gorovju so podzemeljska jezera ali jezera s podzemeljskimi pritoki in odtoki zelo česta, mnogo jezer je nastalo tudi na ta način, da se je gora posula v dolino in zaprla odtok dolinskih rek in potokov. Tak primer je vdor gore Dobrača, od katere se je odkrhnil dobršen del in zaprl vodo v gornji Ziljskj dolini. Podsul je več naselij, zamočviril gornji del doline in omogočil predvsem nastanek Presežkega jezera. Umet-»o nastajajo slična jezera danes z dolinskimi zaporami, ki jih grade v raznih državah za dobivanje pitne vode .električne sile in za namakanje suhih tal. Slične pregrade imajo lahko tudi nasproten namen, kakor vidimo to pri Zuiderskem jezeru. Tam imajo jezovi namen, da onemogo- Ičajo pritok morske vode in na ta način se iz morskih tal tvori kopna zemlja. Ponekod je pri- dragocena surov/ne, ki je že v kameni in vseh kasnejših dobah tešila človeško ničemurnost „mrtvih<‘ jezer poznamo tudi taka, ki se kraj in celo plavajoči otoki niso redkost PUSCAVSKO JEZERO, KI IZGINJA IN SE ZNOVA POJAVLJA- Na vso srečo načrt gospodarskega oskrbnika ni bil Izveden. Tudi- otoki v jezerih niso- nikakršna redkost, med njimi pa jih je mnogo, ki se pojavljajo in izganjajo- .Netilka.jezero Haut-see ima celo plavajoč otok. Po vsej priliki je bil otok pravi otok in so mu vode izpodjedle zvezo z dnom. Danes nima več stika z jezerskim dnom in ga drže na površju plini, zaprti, v njegovi notranjosti. Porasel je z drevjem, katerega korenine segajo često do dna. Včasih pa se korenine potrgajo in otočič blodi svobodno po jezeru. Argentinsko jezero Ibera ima celo več sličnih otokov, ki se ob veliki vodi premikajo in po podzemeljskem odtoku celo odplavajo v reko Parana. Zelo čuden pojav se lahko opaža v nekem hanoverškem jezeru, ki se imenuje Preroško jezero (Prophetensee). Njegova gladina se namreč ob suši dviga, ob nalivih pa se opazno znižuje. Se večje čudaštvo pa se lahko očita jezercu Kildinu ob murman-ski obali. Kildin ima tri različne pa predstavlja Bajkalsko jezeio-Ne samo, da je s svojimi 1500 najgloblje jezero sveta, marve* žive v njegovi vodi živali, ki 5° drugod po svetu že davno izuntf' le. Sicer so se v posameznosti) že močno spremenile, v bistvu P so še zmerom tropske živali if izvirajo iz dobe, ko je bila S*' birija še tropska zemlja. Izredno posebnost so učenjak1 odkrili pri jezferu Lopnor V tajskem Turkestanu. To jezero s' namreč prebira svoj položaj i? roma od severa na jug ali Pa obratno. Pri tem premikanju Pa ne gre za malenkost, marveč sS Lopnor seli kar za celih 100 k1” daleč. Vodovje mu dovaja reK® Tarim, ki je tako dolga kak°f Donava. Odtoka jezero niro*' marveč njegova voda ponika v puščavskem pesku. Kolikor so &0" gnala raziskovanja, je ta seliti odvisna od reke Tarima, natanJ' ni vzroki tega čudovitega P0-java pa so zaviti še v temu. ® to uganko si bodo belile glabe mnoge učenjaške odprave. PREDSTAVNIKI BOLGARSKE, NA CELU Z MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM GEORGIJEM DIMITROVOM, NA CIRIL-ME-TODOVI PROSLAVI V SOFIJI, KI JE POČASTILA SPOMIN TVORCA SLOVANSKE ABECEDE. roda sama oskrbela to delo s tem, da si je jezero izdolblo velik odtok za svoje vode, z druge strani pa so pritoki v stoletjih nanesli toliko gril*ča in zemlje, da so skoraj popolnoma zadelali globino. Ta pojav vidimo pri našem Bohinjskem jezeru, pri katerem se na podnožju Studovja razločno poznata vsaj dve črti, označujoči nekdanjo površino vode. Tako izginjajo jezera v stoletjih, temu nasproti pa imamo nekoliko primerov, ko je voda izginila kar naenkrat. Pred 20 leti je nenadoma izginilo majhno jezero v Vzhodni Prusiji. Veliko jezero Bas v ameriški državi pa je pred 22 leti skoro neopazno proniknilo v zemljo in se od tedaj ni več pokazalo. Veliko Urmijsko jezero v perzijski pokrajini Azerbej-džan je pred nekoliko leti po močnem potresu skoraj popolnoma izteklo. Razlaga za. te pojave je zelo enostavna. Vodovje leži na neprodirni plasti dna; ako se po kakj prirodni IčSTastrofi, na pr. ob potresu ali pri velikih povodnjih odpro požiralniki v doslej neprodirnem dnu, voda ponikne v globino in se ustavi šele ob novem nepropustnem sloju. Osuševanje povzroči često človeška roka, kar se pri nas dogaja pri Cerkniškem jezeru, kjer bodo požiralniki kmalu toliko razširjeni, da bo Slovenija izgubila eno največjih svojih znamenitosti. Na sličen način bi bilo zmanjšano tudi Blejsko jezero, ako bi se bila uresničila zamisel oskrbnika briKsenških škofov, ki je hotel odvesti vodo, da na jezerskem dnu napravi njive in travnike. vrste vode. Gorenja plast je sla^ ka voda, v kateri žive sladkovodne rastline m živali, srednj' je slana in ima tudi temu pri' merno rastlinstvo in živalstvo, spodnja pa je prenasičena z žvf plenim vodikom in je tako stn* pena, da žive v nji lahko le nt’ katere bakterije. Znano je tudi, da y Mrtve® morju, ki je kljub svojemu imenu le jezero, ne živi nobena riba ali kako drugo živo bitje, saj ® niti rastlin v njegovi gosti, str* peni vodi. Popolnoma slična Mrt' vemu morju so številna jezera v Sahari. Se gostejša so ameriška Asfaltna jezera, od katerih sta najznamenitejši eno na antilskem otoku Trinidadu, drugo, dale*0 večje pa v Venezueli. Vrela ze-meljska smola prihaja iz globine ognjenika in tvori neizčrpen rezervoar za asfalt. Kjer je sm°'a že nekoliko ohlajena, se da h0-diti po njej, dasi je še vedno tekoča. Tudi po barvi vode se nek®' tera jezera močno razlikujejo od naših čistih sinjih gorskih jezef’ Običajno zavisi barva vode & dna. Triglavsko črno jezero steno Komarčo je temno zaradi očmelega kamenja, ki tvori nje govo dno. V Kavkazu imajo j* zero, katerega voda je res P0" polnoma črna, ker je polno majh' nih delcev manganove rude. * Alžiru imajo jezero, katerega kotlina je napolnjena s pravil® črnilom, njegova voda je na®' reč polna železa in kisline hra‘ stovih šišk, ima tedaj iste Ee* stavine, kakor običajna črnil* Pravi muzej pradavnega svet*