'*     V sociologiji pojem kultura oznaèuje na- èin `ivljenja pripadnikov neke dru`be, k èe- mur spadajo tudi vzorci obnašanja. Tako je kultura celotno podroèje idej, navad, prepri- èanj pa tudi materialnih proizvodov, katere je èlovek proizvedel in se prenašajo v nasled- nje generacije. Izvajalci in nosilci kulture so ljudje, širi se z difuzijo in tradicijo, ki med seboj komu- nicirata, zato je kultura tudi tkivo komuni- kacije med generacijami. Beseda tradicija je izpeljana iz latinske besede traditio, ki pomeni predajo ali izroèilo. “Kar se obnese, se tudi ohrani” (Raetsch; 1996: 49), kar se ohranja, pa preide v tradicijo, in iz tradicije v kulturo. V tem smislu se je po vsem svetu oblikova- la tudi bogata kultura u`ivalcev drog, ki so vzpostavili nove sisteme vrednot, nove oblike vedenja, da ne omenjam neštetih kulturnih produktov. Najbolj produktivna in vplivna izmed kul- tur u`ivalcev drog pa je, kot bomo videli v nadaljevanju, kultura u`ivalcev LSD-ja. Ta kultura `e dolgo ni veè zgolj subkultura, ki bi bila prisotna le v majhnem krogu ljudi, ali kontrakultura, ki bi bila v opozicijskem od- nosu do prevladujoèe in obèe sprejete kul- ture, ampak je naskrivaj prišla v prav vsa po- droèja prevladujoèe kulture in sedaj od tam nezavedno ali celo zavedno vpliva na vse, kar ustvarja obèe prevladujoèo kulturo. B' Lysergic Acid Diethylamide ali LSD spada med halucinogene droge, ki imajo za uèinek spremembe zaznav. Proizvedene so iz sinte- tiènih snovi narejenih v laboratorijih. Dobi se jih v obliki raznobarvnih tabletk (LSD, PCP…). Lahko pa so tudi pridelane iz razliè- nih halucinogenih rastlin (posebne gobe in kaktusi). Uèinki zau`itja so intenzivne med seboj prelivajoèe se zaznave, halucinacije ter spremembe do`ivljanja èasa in prostora. Ne- varnost teh drog je v zapletenih duševnih sta- njih z do`ivetji groze in strahu ter v obèut- jih ogro`enosti. Mo`en pa je tudi razvoj du- ševne odvisnosti in škodljivega vpliva na ded- no snov. '*  ( B'$ Aprila 1943 je Albert Hoffmann odkril psi- hedelièno delovanje LSD-ja in s tem posta- vil temelj novemu psihedeliènemu gibanju, ki je dobilo svetovne razse`nosti. Kmalu po tem odkritju se je rodila psihe- delièna kultura, kot njeno glavno vejo pa je psiholog Thimoty Leary (imenovan tudi “apo- stol LSD-ja") opredelil LSD umetnost. Leary je imel psihedeliène droge za sredstvo s katerim se poveèuje inteligenca, kajti glede na to, kako majhen del mo`ganskih celic izkorišèamo, smo po njegovem mnenju v stanju bube, ki se ne zaveda, kaj bi bila sposobna na,rediti kot me- 3 ;  B' “Purple haze all in my brain, lately things just don’t seem the same. Actin’ funny but I don’t know why, s’cuse me while I kiss the sky.” (Jimi Hendrix 1967; Purple Haze)  # tulj. Preprièan je bil, da bomo s pomoèjo drog razvili vse svoje zmo`nosti do konca. Premagali bomo èas in prostor, postali nesmrtni, skratka `ivljenje bo postalo vesela igra, v kateri bo lah- ko vsakdo, karkoli si bo `elel. Zaèetki eksperimentov z LSD-jem so bili Acid Tests, ki jih je sredi šestdesetih let v ZDA izvajal literat Ken Kesey in njegovi sodelavci Merry Pranksters. Ken Kesey LSD-ja ni te- stiral kontrolirano v laboratoriju, ampak ne- kontrolirano v naravnem okolju, katerega je sam izbral. To je botrovalo temu, da so bili ameriški hipiji udele`enci najveèjega, nekon- troliranega eksperimenta z drogami v vsej do- sedanji zgodovini èloveštva. Keseyevi Acid Testi so potekali po razliènih krajih ZDA, skupaj s svojimi pomoèniki Merry Pranksters so potovali okrog s psihe- delièno poslikanim avtobusom. Kasneje so ta avtobus Beatli portretirali v svojem filmu Magical Mysteri Tour, in še danes je kot del zbirke varno shranjen v najveèjem in najpo- membnejšem ameriškem muzeju (Smithso- nian Institute Washington D. C.). “On the Bus je postal sinonim za biti na tripu” (Raetsch; 1996: 54). Timothy Leary je bil profesor psihologije na Harvardski univerzi in je oèe danes sve- tovno priznane teorije “odmerek, set in set- ting”, ki pravi, da je kvaliteta izkušnje na LSD-ju odvisna od kolièine (odmerek), no- tranje pripravljenosti posameznika (set) in zu- nanjih okolišèin (setting). Leary je ustano- vil tudi LSD cerkev (The League of Spiritual Discovery), ki je èastila LSD kot zakrament (èašèenje bo`jega v samem sebi), njihova dog- ma pa se je glasila “Turn on, tune in and drop out” (vklopi se, uglasi se in odmakni se). LSD je v Ameriki spro`il val zanimanja za spiritualnost, ki se je kazala v razliènih ob- '*     Gilbert Shelton: Lepak za nastop skupine The Grateful Dead, 1967.    likah, nekatere so bile tipièno ameriške, kot je bila Learyjeva LSD cerkev ali The Neo American Church, ki jo je leta 1964 ustanovil psiholog Artur Kleps. Kot Learyjeva je tudi slednja èastila LSD kot zakrament, temeljno preprièanje pa je bilo, da LSD širi zavest, zato ga lahko u`iva vsak. Druge oblike LSD spi- ritualnosti pa so se odvijale v razliènih obre- dih zau`itja te droge. Raetsch (1996) govo- ri o treh tipih ritualov, ki so se izoblikovali v LSD kulturi: rituali za samoraziskovanja, partnerski rituali in skupinski ali kro`ni ri- tuali. Vsaka izmed teh treh oblik pa zahte- va podrobne priprave prostora, odmaknitev od èasovno doloèenih dru`benih obvezno- sti, post ter skrbno izbiro pijaèe in hrane. Po- leg kadil in dišav se v ritual samoraziskova- nja pogosto vkljuèi še geomantiène metode (I-Ging) in preroške postopke (tarot), le red- kokdaj pa se prakticira magija v stilu Alister Crowleyja. Pri partnerskem ritualu je v ve- èini primerov v ospredju erotika, medtem ko gre pri skupinskemu ritualu za skupne vizije in dru`beno integracijo. Moè LSD-ja je naletela na nepripravljene ljudi, vzbujala je strah in grozo, “duhovi, ki so klicali k sebi èarovniške vajence, so po- stali premoèni zanje” (Raetsch; 1996: 54). Kajti s tem, ko je èlovek zau`il trip, ni hkrati z njim zau`il tudi modrosti, kako ga pravilno uporabiti in obvladovati. Tako je dr. Ti- mothy Leary s svojima sodelavcema Ram Dassom (dr. Richard Alpert) in dr. Ralph Metznerjem na osnovi Tibetanske knjige mr- tvih izdal tudi navodila (Psyhadelic Expe- rience) za uporabo LSD-ja, na podlagi ka- terih naj bi u`ivalci dosegli mistièno do`i- vetje razsvetljenja. Zaskrbljujoèe pri Lear- yijevem “znanstvenem” delu pa je bilo to, da se je meja med raziskovanjem in zabavo vse bolj brisala. Keseyevi Acid Tests so pripomogli k temu, da je LSD v Ameriki zelo hitro dosegel ve- liko popularnost, saj se ga je dobilo skoraj za vsakim vogalom, posledica tega pa je bila, da so ga v ZDA leta 1967 prepovedali. B' To, da si umetniki do inspiracije poma- gajo z razliènimi drogami, ni nova stvar. @e slike jamskih ljudi predstavljajo vizije, kar po- meni, da so predstavljene stvari, ki so jih ti ljudje videvali v svojem notranjem svetu. V devetnajstem stoletju je bil zelo znan tako imenovani pariški hašiš klub, katerega gostje so bili tedaj znani umetniki. Stvari, ki so se dogajale v tem klubu, so bile tajne in so zelo te`ko pricurljale v javnost, dovolj zgovorno pa je bilo to, da se je govorilo o novi dimen- ziji, do katere pridejo misleci in umetniki s pomoèjo droge. LSD ima sposobnost razširitve kreativnih mo`nosti. “Nastavki individuuma se spreme- nijo, ojaèajo ali razcvetijo” (Raetsch; 1996: 57). Na takšen naèin lahko ljudje dojemajo in izrazijo veè kot obièajno. Ravno ta veè, ki je pogosto subtilen in ga ljudje brez izkuš- nje LSD-ja ne morejo prepoznati, pa pred- stavlja psihedelièno kreativnost. “V halu- cinatornih stanjih oseba skratka prebija tanko lupino med zavestnim in nezavednim, zaradi èesar pridejo na površje kaotiène, z vidika vsakdanje zaznave iracionalne podobe” (Tomc; 1993: 13). LSD so imenovali tudi ACID, TRIP (zau- `itje je predstavljalo nekakšno psihedelièno potovanje), ALICE (po romanu Lewisa Ca- rola Alica v èude`ni de`eli), Hoffmanove kap- ljice (po oèetu LSD-ja), ko so The Beatles iz- dali pesem “Lucy In The Sky With The Dia- monds” (zaèetnice poudaril B. L.) pa so mu rekli tudi LUCY. Po njegovih uèinkih so do- bivale imena tudi razliène glasbene skupine in pesmi, kot bomo videli pozneje. E  0  LSD se na tr`išèu pojavlja v razliènih ob- likah: vodna raztopina, drobtinice (micro- '*      # dots) ali v vezivni substanci (stickers). Proi- zvajalci LSD-ja ka`ejo veliko kreativnost, s pomoèjo katere ustvarjajo jasne povezave med samo substanco ter z njo povezanimi pred- stavami. Tako da lahko `e na osnovi pregleda teh proizvodov tudi razlo`imo sistem simbo- lov v LSD-kulturi. Z LSD-jem prepojeni papirèki predstav- ljajo prave kulturne izdelke, namreè potiskani so z razliènimi simboli, ki nam dajejo vpo- gled v kulturne vrednote u`ivalcev LSD-ja. Leta 1987 je bila celo razstava teh papirèkov. Na tripih pogosto najdemo simbole: yin-yang (kozmièna harmonija, ki jo vzpostavi LSD), japonska znamenja sreèe (u`ivalcu naj bi na potovanju prinesla sreèo), lotosov cvet (raz- svetljenje, ki ga do`ivi oseba po zau`itju), ki- tajskega zmaja (kozmièna modrost tripa), hin- dujskega boga modrosti Ganeša s slonjo glavo (bog modrosti, velja za premagovalca vseh ovir na psihedeliènem potovanju, obenem pa simbolizira zaupanje v pravilno izkustvo), hindujskega boga Krišno (simbol strastne bo- `anske erotike, ki jo prav tako vzbudi LSD) in številne motive sade`ev (simboli sade`ev z drevesa spoznanja), `ivali (pogoste so maèke ali tigri, ki jih povezujejo s èarovništvom, ša- manizmom in z bogovoma ekstaze Šivo in Dionizom, motive hobotnice, ki svoje lov- ke razteza na vsa podroèja biti), razne psihe- deliène motive (motivi ki jih videvamo na psi- hadeliènem potovanju), budistièna zname- nja sreèe (povezava s tibetansko mistiko), sim- bole srednjeveške magije (npr. pentagram — z njimi se prisega na magiène kvalitete tab- lete), podobo Bude (naravo Bude je mogo- èe izkusiti na tripu), razne leteèe predmete (ti naj bi spominjali na psihedelièni visoki let, ki se ga dose`e s pomoèjo tablete ), simbo- le hipijev (prizadevanje za svetovni mir), simbole staroegipèanske kulture (npr. pira- mide — simbol nesmrtnosti, ki se je popot- nik velikokrat zave, Horovo oko — pogled v veènost ...), motive iz naslovnic plošè glas- benih skupin, vèasih le detajle, cele vrste figur iz stripov (Miki miška kot èarovniški vajenec — namreè u`ivalec postane na tripu prav to, Jokerja in druge figure klovnov, ki namigujejo na kozmièno šalo, ki je na tripu `e marsik- daj zbudila plaz nerazumnega smeha ...)... Ob petdesetletnici odkritja psihedeliènih uèinkov LSD-ja (1943-1993) pa so izšli tudi jubilejni tripi, na katerih je odtisnjena slika Alberta Hoffmanna, ki se vozi s kolesom. Vplive LSD-ja najdemo tudi v literaturi, kajti s prodorom psihedelije so pisatelji vsto- pili v nove prej neznane svetove. LSD je vpli- val predvsem na pisce znanstvene fantastike. Znanstvena fantastika pa je lahko tudi tesno povezana z napredkom v znanosti, kajti na- predne ideje se v veèini primerov najprej po- javijo v znanstveno fantastiènih delih in tako ustvarijo zanimanje pri znanstvenikih, ki ne- katere èez èas tudi predelajo in (èe je mogoèe) uresnièijo. Najbolj brani pisatelji te zvrsti so po Raetschu (1996) Brian W. Aldiss (Bos v glavi), Philipp K. Dick ter Robert Heinlein (Mo` v tujem). Pod vplivom LSD-ja je Al- bert Hoffmann napisal svetovno uspešnico Let nad kukavièjim gnezdom. Hans Krup- pa je v svojem psihedeliènem romanu Leteèe jagode ovekoveèil jagode kot simbol kozmiè- ne super droge. Izkušnje z LSD-jem najde- mo tudi pri beatniku, pesniku Allenu Gins- bergu, v Konsalikovi knjigi V omami, v tri- logiji Roberta Shee in Roberta Anton Wil- sona z naslovom Illuminatus ... Z LSD-jem je tesno povezan tudi pojav un- derground stripov. Underground stripi pove- lièujejo droge, spolnost in nasilje. Na zaèet- ku so bili dostopni le odraslim (dobili so se samo pod pultom; zato tudi tako ime), saj se v njih pojavlja strah vzbujajoèi razkroj jaza. Prvi umetnik na tej “sceni", ki naj bi eksperimentiral z LSD-jem in svoje izkušnje prenesel na pa- pir je bil po Raetschu (1996) Robert Crumb. S stripom Headcomix je ustvaril prototipe in klasike te zvrsti. Sledili so mu Gilbert Shelton '*        (Fabulous Furry Freak Brothers), Caza (Ca- zove sanje), Richard Corben (Neverwhere) in Moebius (John Difool) ... Iz okolja slednjih izhaja tudi strip Heavy Metal, na podlagi ka- terega je pozneje nastal tudi risani film. Mnogi risarji underground stripov so risali tudi na- slovnice plošè razliènih rock skupin. V veèni primerov je šlo za primere naslovnic albumov psihedeliènih skupin, npr. Robert Crumb je narisal naslovnico za Big Brother and The Hol- ding Company (Cheap Thrills), upodobil pa je tudi Hendrixov hit Purple Haze, Gilbert Shelton pa je ilustriral naslovnico The Grateful Dead (Shakedown Street) ... Sredi šestdesetih let je nastal psihedelièni rock. Glasbeniki so pod vplivom LSD-ja zaz- navali prej nedostopne tone, ti toni so se zli- vali v njihovo glasbo, ki je bila podprta z be- sedili o potovanjih na LSD-ju in od takrat na- prej lahko tudi zaènemo govoriti o psihede- liènem rocku. Pri nastopih glasbenih skupin v `ivo se je pogosto dogajalo, da je eden izmed èlanov prevzel pobudo in se izgubil nekje v vesolju, ostali pa so se mu postopoma pridru`evali. V veèini primerov so se glasbeniki prepustili šamanskim bobnom. Ray Manzarek klavia- turist skupine The Doors pravi, da je bila to “... najboljša stvar psihedeliène dobe. Te stvari so se dogajale na odru, bil si v nekem psihiè- nem prostoru ... Zaradi doloèenih substanc, si bil na letalu, kjer je bila stopnja psihiène komunikacije med štirimi glasbeniki neopis- ljiva ...” (Paul; 1997: 100). Hkrati z izvajal- ci pa so morali biti v transu tudi poslušalci, èe so hoteli imeti kaj od zabave in potova- nja v druge sfere. Ko je Ken Kesey izvajal Acid Tests, so se njegovi sodelavci Marry Pranksters ukvarja- li s tem, kako bi vse te bliske, razsvetljenja, igre barv ... skratka razliène vrste svetlobe, ki jih èlovek vidi, ko je na tripu, prenesli v realnost. Zaèeli so eksperimentirati z luèjo, in tako raz- vili stroboskop, napravo, ki v kratkih èasov- nih presledkih pošilja bliske svetlobe. Vse, kar se premika, je optièno razdrobljeno, in èe temu dodamo še razne barvne reflektorje resnièno dobimo efekt, ki je podoben tistemu na tri- pu. S tem so Pranksterji postavili temelje za psihedelièni lightshow, ki je od takrat naprej nepogrešljiv element v popularni glasbi. Skozi šestdeseta leta je nastalo ogromno skupin, ki so preigravale psihedelièni rock. Mednje lahko uvrstimo Pink Floyd, Lucy In The Sky With The Diamonds in Strawberry Fields For Ever (The Beatles), Electric Light Orchestra, Eight Miles High, Fifth Dimen- sion, Mind Garden (Yes), ... Deep Purple, Rainbow, The Doors, Rich Kids on LSD, Purple Haze (Jimi Hendrix), The Acid Queen (The Who), The Trip (Donovan), White Rabbit (Jefferson Airplane) ... V Angliji so bili prvi The Beatles, njiho- va pesem Yellow Submarine je bila med dru- gim tudi simbol za trip v druge realnosti, še posebej ko so jo predelali v risani film (1969), njihov album Magical Mystery Tour je prvi konceptni album na osnovi LSD-ja, v Srg. Pep- pers Lonely Hearts Club so ta stil še izboljšali. Na koncu pa je John Lenon na Learyijevo proš- njo za svojo pesem uporabil njegov slogan “Come Together” ter ga tako ponesel v svet. V zaèetku sedemdesetih let se v moderni glasbi pojavijo klaviature, ki so ustvarile pa- leto psihedeliènih zvokov. Nanje se je skupaj z bendom vkrcalo zadeto poslušalstvo ter so skupaj odleteli kolektivni ekstazi naproti. Konec osemdesetih se je zaèelo gibanje Acid House. V tem obdobju se je prirejalo mno`iène zabave (rave parties), na katerih so raèunalniško ustvarjeni ritmi vplivali na po- slušalce, ki so bili pod vplivom LSD ali MDMA tablet. V devetdesetih letih so raèu- nalniškim ritmom dodali še vokale in elektriè- ne kitare in tako ustvarili razne zvrsti tech- no glasbe. Skozi devetdeseta leta prejšnjega stoletja je zalil svet novi val glasbe. Pojavile so se raz- '*      # liène zvrsti glasbe in ne moremo veè govo- riti zgolj o Acid Rocku. “Danes slu`i vsak stil za komunikacijo LSD-kulture, ne glede na to ali gre za house/industrial (npr. Ministry), heavy metal (npr. Acid Drinkers, Animal Bag, Anthrax, Love Sex and Death), wave (npr. The Cocoon), indenpendent (npr. Rausch), hardrock (npr. Drop Acid), death metal (npr. Atrocity), techno (npr. Lords of Acid), alter- native (npr. Alice in Chains, Mudhoney, Soundgarden), dancefloor pop (npr. The Sha- men), crossover (npr. Slovenity), new age (npr. Solitare), jazz (npr. Acid Jazz), reagge toasting, dub hardcore, punk (npr. Angry Sa- moans), hip hop (npr. Space Cowboys), coun- try in westeren (npr. Eugene Chadbourne), balade (npr. Love Spiral Downwards) ali kaj drugega” (Raetsch;1996: 63). Najbolj znano gledališko delo, ki je nastalo pod vplivom LSD-ja je bil gotovo musical Hair (1968), ki je obenem tudi najjasnejši pro- dukt LSD kulture. Na zaèetku tega musicala oznanjajo New Age, astrološko obdobje vodnarja. Hipiji so oznaèeni kot pleme, sledi hvalnica LSD-ju, opevane so vrednote hipijev, kot so ljubezen, mir, spolna svoboda ... Za konec pa verjet- no najbolj znana pesem tega musicala Let the Sunshine In; sunshine so tedaj imenovali naj- bolj popularni trip (LSD). Predstava se je za- kljuèila s skupinskim seksom na odru, v ka- terega so bili vèasih vkljuèeni tudi gledalci. Britanski pionirji rocka The Who so leta 1970 postavili na oder rock opero Tommy, za katero je veèino dela opravil njihov kitarist Pete Towsend. Na besedila in glasbo so imele '*     Robert Crumb: Naslovnica plošce “Cheap Thrills” skupine Big Brother and The Holding Company (z vokalistko Janis Joplin).    pomemben vpliv njegove izkušnje z LSD-jem. Protagonist je fant po imenu Tommy, ki je zaradi travmatiène izkušnje postal slep, gluh in nem. S pomoèjo raznih metod se preobrazi in konèno osvobodi svoj notranji jaz. Star- ši in prijatelji ga naredijo za guruja, milijo- ni ljudi hoèejo podo`iveti njegovo usodo, kar jim pa ne uspe, saj mora vsak sam najti svojo pot do razsvetljenja. Ko govorimo o psihedelièni glasbi, nika- kor ne moremo mimo skupine The Grateful Dead in Deadheadov. Deadheadi so privr`enci skupine The grateful Dead, ki ima svoje ko- renine v Acid Tests in je do smrti njihovega vodje Jerryja Garcie (1996) nadaljevala njihovo tradicijo. Ime The Grateful Dead izhaja iz Egipèanske knjige mrtvih, head pa je okraj- šava za Acidhead (jezik u`ivalcev LSD-ja). Okrog te skupine je nastalo pravo moder- no gibanje. Deadheadi sestavljajo psihedeliè- no pleme, ki je razseljeno po celem svetu, nji- hovi rituali pa so bili koncerti skupine The Grateful Dead, ki so se imenovali The Dead Show, in so predstavljali pravo multikulturno do`ivetje. Deadheadi so ustvarili svoja obla- èila, majice pobarvane z batikom, katerih vzorci in barve spominjajo na psihedelièna do`ivetja, in so še vedno zelo popularne. Kon- certi The Grateful Dead so bili enkratni, niti dva nista bila enaka, kajti skupina je prise- gala na improvizacijo. Tisoèe Deadheadov je pred prireditvijo zau`ilo trip, skupina je igrala glasbo, ki se je zlivala z atmosfero, ter pustila da jo je “zadeta” mno`ica inspirirala. Vendar pa po mnenju Deadheadov vsakdo ne razume glasbe The Grateful Dead, kajti kdor jo je ho- tel razumeti, je moral po njihovem mnenju najprej do`iveti koncert na tripu, in po tem je lahko ostal skoraj za vedno povezan z njimi. Najzgodnejši film LSD kulture je film Pe- tra Fonde iz leta 1967 z naslovom The Trip, v katerem prika`e svoje grozeèe izkušnje s to drogo. Sledijo mu filmi kot so Easy Rider, Apocalypse Now, Hair (po istoimenskem mu- sicalu), The Wall, Flashback, The Doors, Na- tural Born Killers, Trainspotting ... Poleg filmov pa velja omeniti še videos- pote, ki jih snemajo razne glasbene skupine za promocijo pesmi, s pomoèjo katerih nas odpeljejo v svet psihedelije. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zahodni svet dele`en pravega izbruha slik, ki so bile rezultat izkušnje z LSD-jem. “Slike so simbolièen spomin na vizije pod vplivom LSD- ja. Psihadelièno slikarstvo je v pravem smislu religiozna umetnost” (Raetsch; 1996: 59). Tomc (1993) pa poudarja, da gre pri halucinacijah, tako kot pri sanjah ali hipnotiènih stanjih, za arhaièni mehanizem, katerega je èlovek pode- doval od zgodnjih sesalcev. Zato ljudje po nje- govem mnenju tudi haluciniramo v obliki slik. Veèina umetnikov, ki se je ukvarjala z us- tvarjanjem psihedeliènih slik, so bili najprej ilustratorji plošè rock skupin, knjig, plaka- tov… Leta 1993 je bila v San Francisco’s Best Comics and Rock Art Gallery na ogled raz- stava del Ricka Griffina, ki je po mnenju poz- navalcev klasik tovrstnega risanja. V šestdesetih letih se je vzporedno s psihe- deliènim slikanjem razvila tudi psihedelièna fotografija. Tovrstna fotografija je opredeljena s popaèenjem, nenavadnimi perspektivami, razlièno osvetlitvijo ... Te fotografije je naj- bolj podpirala industrija gramofonskih plošè, ki jih je postavljala na ovitke svojih plošè. Te- daj so bili zelo priljubljeni posnetki èlanov rock skupin skozi objektiv ribje oko ali druge ekstremno širokokotne objektive. Takšna sprememba zornega kota, preko pripomoè- kov, je primerljiva z razširitvijo posamezni- kovega pogleda s pomoèjo LSD-ja. A   Globlje spremembe, ki jih je prineslo psi- hedelièno gibanje so vedno bolj integrirane v naše socialne in politiène strukture, pa tudi v našo kolektivno psiho. Na vsakem koraku lahko slišimo pesmi Boba Dylana, Beatlov, Grateful '*      # '*     Dead, The Doors, Pink Floyd ..., v vsaki disko- teki ali na koncertu utripa light show v ritmu techno glasbe, v kinematografih se vrtijo znans- tveno fantastièni in psihedelièni filmi, v trgo- vinah ponujajo underground stripe, na televiziji predvajajo risanke Acid Headov ... Na podla- gi tega vidimo, da LSD kultura je in da tudi os- taja eden izmed najveèjih vplivov na mainstream kulturo današnjega èasa, èeprav se tega v veèini primerov niti ne zavedamo. Naglo širjenje psihedeliène kulture ned- vomno lahko pripišemo med drugim tudi do- loèenim dru`benim okolišèinam, ki so tedaj prevladovale zlasti v ameriški dru`bi. Šestdeseta leta dvajsetega stoletja predstavljajo zaèetek vznemirjajoèega revolucionarnega obdobja. Ta- krat se je zaèelo obdobje velikih dru`benih in tehnoloških sprememb. Glede na gro`nje in nasilje, ki je pretilo z vseh strani Zemlje in gle- de na revolucionarne dose`ke na podroèju teh- nike si lahko predstavljamo, kako so se ljudje poèutili. Strah pred novim, neznanim in ne- gotova prihodnost, vse to je bil sestavni del po- sameznikovega vsakdana. Potrebo po varno- sti in pripadnosti so èutili zlasti mladi ljud- je, èesar pa jim tedanje razmere niso zagotav- ljale. Mladi so praznino v rani, ki so jo pov- zroèile te dru`bene spremembe, krpali z razu- mevanjem, varnostjo in pripadnostjo, ki so jih našli pri psihedeliènih gurujih, kot sta bila Leary in Kesey. Ti guruji pa so jih s pomoè- jo psihedeliènih drog popeljali v novi nerazi- skani in nepredvidljivi svet. Vseeno pa se mi zdi, da širjenje kulture podprte z moènim psihedeliènim vplivom ne spodbuja resnièno svobodne, ljubeèe in prist- no ustvarjalne kulture. Kot smo videli, gre pri u`ivanju psihedeliènih drog v veliki ve- èini primerov za u`itek brez vzajemne obvez- nosti, zlasti pa za beg v svoj svet, umik pred kruto resniènostjo ... namesto sooèenja z re- sniènostjo, kakršnakoli `e je. Takšno pove- zavo med begom pred vsakdanjostjo in u`i- vanjem psihedeliènih drog najdemo tudi pri Learyiju. Namreè v sebi je nosil zelo te`ko bre- me, krivdo za `enin samomor in pred tem je celo `ivljenje be`al — tudi v svet psihedelije. Marsikdo bi rekel, da èe ne bi bilo LSD- ja ne bi bilo hipijev, rock glasbe ter s tem tudi vseh njenih mutacij in permutacij (ki nas še vedno spremljajo, ter klièejo mlade k upo- ru in revolucijam), ne bi prišlo do spolne svo- bode, psihološke loèitve golote in seksa, eko- loških gibanj ... Nekateri celo govorijo, da èe ne bi bilo LSD-ja, potem ne bi bilo tudi stroja z drevesa spoznanja (Appleov raèunalnik). Ob tovrstnem razmišljanju se pojavijo vpra- šanja, na katera si moramo nujno odgovori- ti, in sicer: ali je èlovek bitje, ki mora za raz- širitev zavesti uporabljati substance? Ali s tak- šnim ravnanjem èlovek še vedno ostaja pristen èlovek? Ali lahko v tekstu navedene spremem- be in tako imenovane pridobitve èloveštva re- snièno obravnavamo kot dose`ke èloveštva? Literatura: Brake, Mike. Sociologija mladinske kulture. Univerzitetna konferenca ZSMS, Republiška konferenca. ZSMS. Ljubljana 1984. "Even Better than the real thing": Droge v rocku. Èasopis za kritiko znanosti. Let. XX, 1992, št. 146-147. Goljevšèek, Alenka. New Age in kršèanstvo. TD Ognjišèe, Koper 1992. Lenarèiè, Bla`. Ko mladostniki pose`ejo po drogah. Otrok in dru`ina, leto XLVII, November 1999, str. 26, 27. Paul, Alan. Door prize. Guitar World. Vol. 17, No. 12. December 1997. Raetsch, Christian. LSD kultura (kulturno—antropološki oris). Mre`a drog, letnik IV/1996, številka 3. Smrke, Marjan. Svetovne religije. FDV, Ljubljana 2000. Tomc, Gregor. Homo narcoticus. Razgledi 8. Januar 1993, str. 10—14. Velikonja, Mitja. Drugo in drugaèno: subkulture in subkulturne scene devetdesetih. V: Stankoviè, Tomc, Velikonja (ur.). Urbana plemena, subkulture v sloveniji v devetdesetih. Študentska zalo`ba. Ljubljana 1999, str. 14 — 22. Svetovni splet: http://hippy.com http://www.intrepidtrips.com