KATOLISK CKRKVEN LIST.
»Diinea- izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po po^ti za eelo leto 4 pl. 20 kr.. za pol l*ta i si. 2«' kr za .'»••►r leta 1 t - kr V tiskarnici sprejemana za celo letu 3 el. 60 kr..za pol leta 1 pl. bO kr.. za ! 4 leta 90 kr.. ako za-l^n* na ta -lan pran k	I>an;.-a «iar. \ »pr.
Tečaj XLII.
V" Ljubljani, 8. svečana 1889.
List 6.
Dobroželjni vzorci, v pomislik o Mariji Pomočnici" na Brezju.
i Dalje.)
Veste li, kaj bi bilo .še prav potrebno in zelo koristno na tej slavni in milostni božji poti Marije Pomočnice na Brezju? Več pravih in iskrenih spovednikov in pridigarjev (propovednikov besede Božje). Zakaj? Tega mi ni treba popisovati ; kajti brez tega prava želja, namen in sverha sv. Cerkve, katero ima ona, skerbna in dobra Mati svojih vernih otrok, z božjimi poti ni spol-njena. — Brez teh bi milostni kraji in svetišča ne rodili pravega sadu. O, koliko vernih romarjev bi rado pri Mariji-pomagaj se spovedalo, marsi-kteri ubogi grešniki bi se tu še bolj omečeni in skesani z Bogom spravili, kar prej ali pozneje drugej ne morejo tako lahko, kakor bi tu. Koliko jih mora brez tega se domov verniti. Kje je moč preč. g. župniku ali pa kaplanu mošenj-skemu, toliki množici s sv. spovedjo postreči? Ali bi ne bilo nedopovedljivo koristno, ko bi se pri tej slavni, tako vseobče in množno obiskovani božji poti potrudilo vstanoviti kakove verste misijonsko hišo z verlimi misijonarji ?.. Pervič iz ozira na to, ker hiljade romarjev prihaja iz vsih pokrajin Slovenije dan za dnevom v letu; potem bi Bog ne dopustil, da bi se božja pot opustila. Vedite, v Marija-Celi je vedno po IG spovednikov iz reda sv. Benedikta, mnogokrat še po več. V Loreti je preko 28 spovednic, samo apostoljskih spovednikov iz reda sv. Frančiška Seraf. (mino-ritov-konventuvalov) je 12. Pri Mariji na Bistrici hervaški je po krasnih hodiščih okolo cerkve 26 spovednic. in v vseh. pa še drugod se spo-"veduje. kadar so veliki shodi. V Lurdu *«» v sta-
novi jeni misijonski svečeniki pri slavnem Svetišču. Tudi pri nas bi se s jHunočjo Božjo in Marije Pomočnice dalo kaj enacega storiti.
Drugič bi j>a takove misijonske ali redovne hiše tudi prav potrebno bilo na gorenjem Gorenjskem. Duhovnov je malo. — pa še ti nekateri slabotni, bolehni ali pa stari. — Mesto Kranj. Radoljica, Teržič, okolica Blejska, Bohinj in tje do Bele peči — vsa velika okraj i na — nima nijednega samostana in nobene misijonske hiše. kar bi v mnogih ozirih neizrečeno koristilo, kakor na Kočevskem. Skoro vsaka dežela je v tem oziru s samostani bolje previdena, kakor Kranjska. Naj pripravniše bi se dalo to napraviti pri Mariji Pomočnici v sredini gornjega oddelka kranjske gorenjske.
S pomočjo Božjo in Božje Matere, pa z združenimi močmi vernih bi se to z blagim prizadevanjem dalo zveršiti. Sprosi. o blažena Gospa in Devica Marija! Pomagaj, da te moje domišljije najdejo dober sprejem in odmev, da lepo vzklije jo, ozelene, se razrastejo, razcvet*'« in tudi se spopolnijo v sadje. — Brez neljubih presoj, čmerikave nasprotnosti in mesene, posvetne modrosti naj bi se to spolnil o J
Mislil, tudi rekel bi kedo: Vse t«» bi lepo. prav koristno in dobro bilo: Ali kje vzeti denarje in kar je jjotrebno za vse v tem spisu omenjeno. in še za mnogo druzega | m »trebil«-ga pri teh napravah? Nova cerkva Marije Pomočnice bode velike cene. trebalo bode mnogo denarja: porabilo se bode vse. kar je podarila na altar vernih romarjev l jubezen do Boga in l >evi< Marije in njenega Sina. toda v«e t«» >,«. I..H
zadostovalo.
O— i V* ••T; J
tMbi
Zaupajte, božja Previdnost je čudežna in iznajdljiva; — Pomoč Matere Božje neizmerno obsežna in bogata. — Ako je kerščanska lju-bezen in verno — češčenje častivcev in ljubivcev neomadežane Device Marije že mnoge hiljade goldinarjev darovala v slavo svoji nebeški Pomočnici: gotovo bode še več, ko vidi. da se darovi obračajo v večje poslavljevanje Božje Matere na zemlji, da se Njej dostojna hiša Božja sta vi j a in kinča: poleg tega pa, da se skerbi za večjo slavo Božjo in za zveličanje neumerlili duš človeških.	' <Dalje nasl)
Častni kanonik profesor Josip Marn.
Mati »e Slava presereno radnje. Hvalo neskončnemu daj«* Bogu: Sin se ji miljeni dans odlikuje. — Materi čast je verlina sinu!
Sprejmi sere naših iskrena voščila, (astni in ljubljeni slavij e ne e naš. Sreča naj bode povsodi Ti mila. Ki nam za diko Slovencev veljaš.
Mili Te narod naš verno spoštuje, Vsacemu znana je Tvoja krepost; Višepastirski Te glas pridružuje rastnim kanonikom v našo radost.
V	Božjem vinogradu kar že deluješ. Dolgo število minolo je l*-t,
Vedo s krepostmi lepo zedinjuješ. Svojemu stanu si biser iu cvet.
Bogu in narodu blagrene sile
V	zorni mladosti posvetil si že:
Kaj si že delal v prid mladeži mile, Knjiga življenja to enkrat pove.
rastnih spomenikov mnogo postavil S spretnim peresom si našim možem. Častno, sijajno si sebe proslavil, Večen spomenik si zgradil si s tem.
V	knjigi slovenski se bo lesketalo rase naj poznejše Tvoje ime,
V	Tvojo se slavo bo vedno v njej bralo, Kako je bilo za rod Ti serce.
Blagrov vsa kteri h Ti vroče želimo, Bog Te ohrani še mnogo nam let, Da še Tvojih zaslug veselimo. Z nami Te čisla slovanski ves svet.
Vzemi zalivale od nas lavoriko. S s.-r iiim štovanjem podamo Ti jo. \ išo in vis* želimo odliko, S Tiibo proslavljen ves narod nam bo.
Tam. kjer zasluge plačilo dobijo. Dati ga tukaj ni zmožen nikdo. Krasnih cvetic, ki nevmorno duhtijo, Angeljske roke Ti venec pleto.	—a.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
lz Ljubljane. (Nagovor pri občnem zboru katol. družbe 30. jan. 1889.) Minulo leto je bilo leto mnogoterih slavnost, zlasti petdesetletnic. Tudi naš mil. g. predsednik je obhajal mesca avgusta svojo zlato mašo. Kakor druga društva, mu je tudi kat. družba po svoji dolžnosti častitala in izrazila svoje spodobno spoštovanje, svojo serčno zahvalo za tolikoletni obilni trud pri vodstvu naše družbe, ktera je tudi djansko pokazala svojo hvaležnost s primernim spominkom. Tudi danes, kakor vsako leto pri občnem zboru, izreka svojo dolžno hvalo in zahvalo, ter prosi in želi, da bi milost, gospod, po duhu in telesu še tako čverst in krepak, tudi zanaprej blagovolili opravljati tako skerbno in natanko ta ne ravno prijetni posel.
Sicer se sme imenovati preteklo leto pred vsim papeževo leto, ker je bila zmed vsih slovesnost naj veča i" naj lepša petdesetletnica Leona XIII in so se razne slavnosti papeževe zlate maše obhajale in veršile skozi celo leto, namreč: domače, cerkvene in svetne slovesnosti, priprava, nabiranje in pošiljatev raznih daril iz vsih krajev, razstava tako mnogoterih daril, brezštevilno romanje vernih v Rim iz vsih krajev in delov sveta, pogosta slovesna zaslišanja toliko tisoč romarjev, ki so vsi želeli osebno se pokloniti ter videti in slišati prevzvišenega zlatomašnika in namestnika Kristusovega, popisi in podobe vsih teh slavnost po časnikih in knjižicah; zlasti tudi neprenehane molitve, ki so se opravljale ne le v Rimu, ampak po vsem svetu in celo leto za prebla-gega Leona XIII.
Zato so sv. Oče, kakor so 1. jan. imeli zlato mašo v velikanski cerkvi sv. Petra, v preveliko veselje in med neštevilnim vdeleževanjem vernih sleherne verste, tudi v tej slavni cerkvi sklenili veselo leto svoje veličastne slavnosti poslednji dan, 31. dec., s slovesno zahvalno pesmijo: „Te Deum," ki je odmevala v sercih vsih vernih od blizo in od daleč.
Da se spomin te veličastne slavnosti ohrani za vse čase, izhaja v raznih jezikih krasno delo z naslovom: „Die Vatikanische Ausstellung in Wort und Bild," ktero ima lep popis in izverstne podobe vsih strok sijajne razstave, tudi podobe vsih odličnih mož, ki so vse to vodili in vredovali. Zares, delo tako izverstno, kakor je reč sama. Drug enako važni spominek svoje zlate maše so vstanovili sv. Oče sami, namreč red: rPro Ecclesia et Pontifice", ter
so ga namenili obojega spola osebam, katere so si pridobile posebne zasluge za praznovanje papeževega jubileja po raznih deželah, ali pa za darila in pošiljanje umetnij na Vatikansko razstavo. V ta namen so papež Leon XIII objavili 17. julija p. 1. prelepi „Bre v eu, t. j. list, ki se imenuje po začetnih besedah: „Quod singulari."
Poglavitne misli ali točke v tem papeževem listu so te-le: Pred vsim sv. Oče radostni zahvalijo milostjivega Boga, da jim je dal doživeti zlato mašo v njih lastno in vesoljne cerkve preveliko veselje; kajti srečna zveršitev te slovesnosti sijajno priča, kako goreče časte verni namestnika Kristusovega, da tudi zapreke in nezgode časa ne morejo preter-gati te vezi nasprotne ljubezni med kerščanskim svetom in rimskim Sedežem. Toliki izrazi in dokazi izverstne ljubezni in vdanosti od vsih krajev očitno kažejo, da so kerščanski narodi tekmovali, da bi skazali svojo ljubezen in radodarnost. Ni je verste ljubezni in darežljivosti, ktere bi verni o tej prilož-ne bili razodevali. Doma so na veliko krajih slovesno obhajali dan zlate maše, pošiljali so voščila in častitke; v spomin slavnega dneva so vstanovili razna dela kerščanske ljubezni, n. pr. dajali so zdatno pomoč nesrečnim, odperli sirotišča in šole, zavetišča zagrešenim, drugod rešili hude sužjosti itd.
Dalje omenijo sv. Oče brezštevilnih romanj v Rim, ko pišejo: Naše mesto je priča, koliko romarjev se je neprenehoma stekalo cele mesce, da bi se Nam predstavili, in svoja blaga čutila Nam razodeli. Videli smo jih preveliko, različne po rodu, jeziku, običajih, ne le iz Evrope, tudi iz daljnih krajev Afrike, Azije, Amerike, z Otočja romati v Rim, da bi skazali svojo vernost in pokorščino sv. Očetu. Res prečudno, samo na sebi pa čez vse ljubo Nam, ki objemamo vse narode z enako ljubeznijo.
Sv. Oče tudi v misel jemljejo razna in obilna darila, poslana od vsih krajev, ko pišejo: Prejeli smo te darove vsake verste, ktere so verni kot znamnja svoje verne vdanosti nam poslali in donesli, s tako radostnim in hvaležnim sercem, kakor so nam došli iz vdanega in naklonjenega serca. Res so brezštevilne in različne verste po različnosti krajev, nekteri so zemeljski pridelki, drugi so sad umetnije in pridnosti, znameniti po vsebini in izdelovanji.
Poslednjič še omenijo krasno Vatikansko ras ta v o tako-le: Ker so ti darovi zbrani iz vsih krajev sveta in od vsih stanov, da so skupaj dragocena darila kraljev in bogatinov z malimi darovi revnih in delavcev, smo si šteli v dolžnost, jih razstaviti na ogled v Naši Vatikanski palači. Tudi to se je srečno zveršilo v Naše obilno veselje in je imelo dober vspeh, zato hvala Bogu!
Zdaj h koncu govore o novem redu tako-le: Hočemo pa tudi skazati Svoje hvaležno serce onim
možem, ki so pospeševali vse podjetje, zveršeno v Našo slavo in čast. Akoravno vemo, da so bili verni narodi sami navdušeni, da jih ni bilo treba spodbujati: vendar tudi vemo, da so se za vredbo romanja, za pošiljatev in razstavo daril, in sploh za srečno izveršitev vsih slovesnost še posebno prizadevali in odlikovali nekteri možje. Pa tudi nektere pobožne ženske so se pridružile in hotle pokazati svojo vdanost in spoštovanje do Nas. Zato je Naša volja, da se pri vsih teh ohrani spomin vspeha in pričalo Naše naklonjenosti. V to sverho želimo in zapovemo, da se napravi iz zlata, srebra, novega srebra podoba križca, kteri ima po vmes razstavljenih lilijah podobo osmoogelnika. V sredi je podoba male svetinje, ki ima na prednji strani Našo podobo, na zadnji papeževa znamnja (tijaro in ključe) in napis: „pro Ecclesia et Pontifice." Končnice križca imajo na sprednji strani repatice. ki so z lilijami vred gerb Naše rodovine. Na zadnji strani je pa napis: Prid. Cal. Jan. 1888. To častno znamnje, viseče na rudečem svilnem traku, z rumeno in belo čerto pri strani, dovolimo, da nosijo odlikovani na levi persni strani. V Rimu pri sv. Petru 17. jul. 1S88. v 11. letu našega papeštva.
Ta diplom s primernim naslovom je podpisal tudi kardinal Rampolla 30. novembra: razpošiljanje po vsem svetu pa je oskerbel glavni odbor za papeževe slavnosti v Boloniji. Za Avstrijo je oskerboval načelnik Dunajskega glavnega odbora pošiljatev in razdelitev po posameznih škofijah. Da si je bilo pa število križčkov močno omejeno (sehr limitirt, 4—5 auf 1 Dioecese) je bilo v naši škofiji vendar sedem odlikovanih in sicer: Prelat dr. Čebašek. stoljni dekan dr. Pauker, kanonik Klun, vodja Povše. učitelj Stegnar, vis. rod. f baronovka Ana Lazarinova. gspdč. Jerica Smrekarjeva. Za to velikodušno znamnje papeževe ljubezni namerava omenjeni glavni odb«.r v Boloniji, pokloniti sv. Očetu v zahvalo krasno adreso • z dragoceno svetinjo sv. Križa.
Tako po tem spominku zlata maša Leona XIII na veke ostane v živem spominu katoliškemu svetu. S ponosom se smejo na njo ozirati vsi zavedni katoličani, ki so se z veseljem vdeleževati papeževih slavnost.
Iz Leskovca se piše „Slovencu": Kako so se koze vgnjezdile po naših gorah, lahko spoznate, ako vam povem, da med G7 merliči do danes jih je O O za kozami umerlo. Pomoči proti tej kužni bolezni ne najdemo; merjo stari in mladi, in nektere v par dneh pobere. Neki fant je bil sv. Neže dan poročen, in danes leži na mertvaškem odru. Koliko je dela. ni treba praviti.
Iz Amerike. Tower, 11. pros. 1*^9. Veselo, prav veselo novo leto v Gospod Bogu' Zdavnaj že sem Ti hotel pisati, pa časa pomanjkuje in pisanje se
rado odlaša. Novega je veliko in spremembe pogoste tukaj v novem svetu. Tudi jaz sem se preselil o vsih Svetih le-sem v To\ver. Moj napis je tako-le: Rev. Jos. Fr. Buh,
To\ver St. Louis Co. Minn.
U. St. North - America.
V Belle-Prairiji sem stanoval IG let in oskerb-Ijeval druge misijone v okolici. Potem sem bival pri sv. Jožefu blizo Perhama; pa Belle-Prairije, Little-Falls-a in druzih misijonov nisem opustil, razun kadar so dorasli, da so škof zamogli posebnega duhovna namestiti.
Zdaj tedaj prebivam tukaj na To\veru. Vzrok je namešano ljudstvo mnogoterih jezikov. Med Francozi, Irci. Nemci. Lahi. Švedi. Danci, Poljaki je tudi kacih 300 Kranjcev. (Kranjec je za vse dober; kdo drugi bi se naučil toliko jezikov? Vr.). Toraj ob nedeljah zjutraj tudi po slovensko pridigam. Tukaj namreč, kadar je potreba, vsak duhoven sme dvakrat ob nedeljah maševati zavolj pomanjkanja duhovnov, da ljudje ne ostanejo brez sv. maše. Tudi v tej okolici je okoli looo Očipve - Indijanov; pa katoliških še nič ni, razun enega pol Indijana in njegove žene; upam pa z Božjo pomočjo, da se bodo dali sčasoma spre-oberniti. Veseli me, Ti naznanjati, da na Beli zemlji in ob Rudečem jezeru so naši misijoni med Indijani, ki jih opravljajo redovniki oo. Benediktinci, v prav nadepolnem napredovanji. Priloženo pisemce mi je pisal benediktinski pater Simon Lampe, eden tistih šesterih. ki so pred 6 leti (ko sem jaz 25letnico maš-ništva obhajal v domačiji med svojimi tovarši) šli z men^j v Ameriko. En drugi, Br. Homar, je pa rektor indijanskih šol na univerzi St. Johns (sv. Janeza). Na Beli zemlji dela tudi prav pridno pater Alojzij Her-manuz, eden tistih, ki so leta 1870 šli z menoj v Ameriko. Toraj vidiš iz tega. da imamo tukaj več dobrih in gorečih delavcev v vinogradu Gospodovem. „Wanderer,* menim, Ti naznanja vsakdanje tukajšne novice. Prosim pošlji mi po pošti 30 kranjskih „pratik" za leto 1889.*)	J. F. Buh.
Macedonija in ondotne misijonske okoliščine.
{Iz katoliške družbe.) (Konec )
Tu so mi v spomin klicali besede sv. Vincencija: „Ti dobri Ijudj 3 skoraj da nimajo podobe in ne duha umnih bitji, tako so robati in zčmeljski. Obernite pa svetinjo, in vedeli bodete. da nam je Sin Božji predstavljen v teh revežih."
*) Prttike so poslane. Prav ser.-im zahvala za pošiljani časnik, in priserčen pozdrav. Vr
Pa kar si že bodi. dobra volja ne zadostuje; terden poduk, živa in razsvitljena vera, velika ljubezen duš, vneta gorečnost zoper zmote, dokončna nesamoljubnost — to so neogibljive pogoje, da se z vspehom dobro dela v dušah.
Kadar si bodi, ko je vsled smerti in unije (zedinjenja) novih vasi potreba novega bulgarskega svečenika, takrat vaški načelniki izmed kmetov zbero tistega, ki je viditi naj bolj vreden, in predstavijo ga milgsp. škofu, da naj ga kar posveti. Treba pa je vsakterega mogočega prizadevanja, ako hočemo tem ljudem dopovedati, da je treba saj nekterih mescev pripravljanja k temu!.. Prašam: Se li morejo ohraniti take okoliščine ?
To so dobro razumeli precej, ko se je jelo gibanje v Bulgariji. Tudi je bilo pervo delo: semenišče. Treba je bilo pripravljati od daleč prihodnjih aposteljnov za prerojevanje Macedonije. Morajo se precej od otročje dObe pripravljati mlada serca k skazovanju kerščanskih čednosti; treba je odpirati njih um k jasnemu in polnemu spoznanju resnice.
Hvala za pomoč vsim, hvala čez vse veliko-serčnosti našega prečast. o. Fiat-a; se min išče imamo. Načert ni še v vsem zveršen; vendar kar je storjenega, zadostuje sedanjim potrebam. Veliko ozidje stoji, častitljivo poslopje, ki ima biti sprejmišče več rodovom in ostati perva terdnjava za napade katoličanstva v Macedoniji zoper focijevsko razkol-stvo. Tri in petdeset mladenčev je zbranih v tem semenišču, ktero od kratkih štirih let dela z velikim blagoslovom. Podučljivost, red, deloljubnost se v njem spoštuje; vsi navdušeni z naj boljši udanostjo in vsi goreči koperne ti mladenči pridobivati duš Jezusu Kristusu.
Palejte! ti ubožni mladenči so zavsem nam na ramah: treba je ne le plačevati profesorje, ker število misijonarjev ne zadostuje, in dajati jim kruha, obleke, bukve. To dela velike, prav velike stroške, in do tega dneva se ni storilo še nič stalnega za zder-žanje teh mladenčev. Mi živimo od dne do dne in, kakor sv. Vincencij, moremo reči po besedi, da mi zidamo po načertu Previdnosti. Jaz prav nič ne všm, od kod bomo vzeli prihodnji mesec, da plačamo svoje oskerbnike (liferante). Bog pa je priča pritergovanj ki si jih nakladajo ti ubogi dečki.
Hočete vedeti, kaj je njih navadna hrana? Opoldan malo juhe in mesa (tri kile za 50 dečkov), s sočivjem; vina in prikuhe nikoli ni. Zvečer ena sama j6d, največkrat merzla, da se prihrani kurjava: malo surove čebule, oljkovih jagod, ohranjenih v slani vodi, orehov itd. Hrana je še -bolj priprosta o njihovih štirih velikih postih... Ves ta čas je popolno zderžanje od mesa, rib, jajc, mlečnih jedi, ola in olja, tako vse dni zunaj nedelje.
Jasno vam je, da to se pravi s hrano skopariti. Ne pride nam, z misijonarji vred, 30 centimov na osebo vsak dan. Pri vsem tem ne pridemo v okom vsem stroškom. To leto smo se morali udati žalostni potrebi ter pustiti mladenčem njih lahko poletno obleko v dvotkanini (cvilihu), ker ni bilo denara, da bi jim napravili zimsko obleko. Zlasti nas je serce bolelo, ko smo videli, da je ta letni čas prihajal hujši kakor kdaj poprej. Le-ta zadnji čas je gorkomčr kazal 10 stopinj nad ničlo. Ledčn veter je vlekel od severa s silo in neprejenljivo, da še ni bilo enacega. In naši dečki, brez plaščev, brez kake kurjave, so
trepetali od mraza in skušali ogreti se s tem. da so s podplati butali ob tla. Bridko je bilo videti njih male ročice, ozebljene in razpokane od mraza. Imamo jih še šest v bolnišnici, kterih razpoke so bile tako globoke, da so žugale revčike ohromiti. In ti božiči niso tarnali. Tolažili so se, rekoč: „Doma bi nas bilo morebiti še huje zeblo."
Izvolil sem ta izgled, ker je nov; mogel bi jih praviti premnogo druzih, ako bi se ne bal zlorabiti -le dalje vaše poterpežljivosti. To je zadosti, vam pokazati, da naše delo je v prav hudem stanu, in ako ne bo pomoči, je pogin njegova osoda. V Božjih rokah je, in jaz imam tih predčut, moj preljubi Brat, da je vas Bog izvolil, da bodete pretoč (kanal) božje previdnosti za nas...
Mislili smo, da znesek za GO frankov za enega dečka bi skazal za njegovo letno zderžanje. To bi znašalo za vedno vstanovo 1000 frankov za enega dečka, kakoršnih dobrotnikov nam Bog nakloni. — Se vč, da naši mladenči vsak dan molijo za svoje dobrotnike, in da se vedno mašuje v njih namen.
Nadalje prednik semeniški popisuje srečo in silno veselje tiste dobe, ko bodo odgojili domače duhovstvo iz teh mladenčev, kteri bodo že sami razširjali vero in oliko med tem zapuščenim narodom. Nadalje pravi:
O moj predragi Brat, vi in pobožne duše, ki jih poznate, pomagajte nam tedaj v tem delu! In kdo bi mogel v tem neobčutljiv ostati? Res, odgoja duhovna je naj svetejše delo, naj vzvišenejše, naj vred-niše v sv. Cerkvi; sej to je samo nadaljevanje tega, kar je prišel delat Jezus Kristus na zemlji. Se mar motim, ko si pred oči stavim to ubogo ljudstvo v Macedoniji kakor tisto, ki je bilo podučevano po sv. Pavlu, ki ima posebno pravico, da Cerkev in narbolj pobožne in ljubijoče duše, njemu pridejo na pomoč in mu po naši napravi dajo dobrih mašnikov, kteri mu bodo povernili tisto rimsko vero, ktero so mu pred stoletji grabljivi volkovi iztergali in izdali!
Bogati ali ubožni, naj tedaj rečem, zedinite se, prinesite svoje zlato ali svoj vinar, zakaj zdaj se dela za to, da se poverne življenje enemu celemu narodu s pomočjo dobrih duhovnov.
V začetku tega pisma sem klical v tako žive spominke, ki jih je sv. apostelj Pavel zapustil v Macedoniji. Dopustite mi, da naj ob koncu vam obnovim spomin tega nebeškega poslanca pod telesno podobo nekega Macedonca, ki se je bil sv. Pavlu v spanji prikazal in mu je rekel: „Pojdi skozi Macedonijo in pridi nam na pomoč!"
In vi, moj dragi Brat, vi ste bili obiskani po angelju Macedonije, in prejeli ste poslanje, da ga spol-nujte z nami vred. Ne bom vam rekel, kakor nam, „iti v Macedonijo," temveč, da nam pomagajte in gorko govorite za našo stvar pri vsih tistih, ki imajo moč in dobro voljo djansko pospeševati vašo dobro znano gorečnost za sveto reč tako važnega misijona. Njemu (sv. Pavlu) posvetim te verstice, ki pred drugim niso druzega kakor spominki njegovega apostoljstva. Položaj je skoro ravno tisti in trenutek je videti zelo slovesen. Kerščanski svet obhaja s sinovskim rado-vanjem mašniški jubilej Leona XIII. (To je bilo pisano 1. 1888). Se li ne pripravlja Orient vresničevati naj •bolj goreče želje tega velikega Papeža? To je še Božja
skrivnost. Dolžnost nas vsih pa je, nič ne zanemariti, kolikor je v naši moči, da se pospeši prihod Božjega kraljestva na zemljo...	Br. Gorlin.
prednik bulgarskega katol. semenišča.
Sv. mučenik Serapijon, zavetnik steklarjev.
V legendah ima devetindvajset svetnikov ime Serapijon. Eden izmed teh je bil za cesarja Decija v Aleksandriji v Egiptu strašno mučen zaradi stanovitnega spoznavanja kerščanske vere. Naposled so ga 24. listopada leta 249 skozi okno vergli. Več ni znanega, toda samo to že zadostuje; kajti kdor ima milost od Boga, serčno umreti za kerščansko vero, je vreden vsacega češčenja. ker nobena ljubezen ni večja od ljubeznih onih, kateri celo v hudem mučenji in strašni smerti ostane stanovitna. Steklarji in vsi verniki, priporočujte se svojemu svetemu pomočniku, da vam sprosi toliko stanovitno ljubezen do Boga, da ga s kakim smertnim grehom nikdar ne bodete zgubili.
Molitev.
Prosimo te, vsegamogočni. večni Bog. da bomo na priprošnjo tvojega svetega mučenca Serapijona poterjeni v ljubezni do tvojega svetega Imena — po zasluženji našega Gospoda Jezusa Kristusa, tvojega Sina, kateri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.
Sv. Blaž, zavetnik zdravnikov in pomočnik v vratnih boleznih in pritežnostih.
(Tudi za pred pust.)
Slovenci že od nekdaj posebno časte sv. Blaža, kakor pomočnika v vratnih boleznih in v raznih pritežnostih. Polno ljudi prihaja vsako leto v frančiškanske cerkve v dan tega svetnika, ko se daje blagoslov sv. Blaža zoper vratne hujave.
Je pa sv. Blaž ne le pomočnik za telesno, ampak tudi za dušno terpljenje in bridkosti, ki vstajajo zarad zamolčanih grehov. Gotovo je to od tod, da je sv. Blaž takim pomagal, ki so bili od hude vesti terpinčeni zarad zamolčanih grehov, ter jim je sprosil pomoč, da so se spovedali. Velik pomočnik je tedaj sv. Blaž za dušo in za telo.
Ze greški zdravnik Aetij iz šestega stoletja spominja sv. Blaža kakor posebnega pomočnika v vratnih boleznih. Ta zdravnik svetuje nektere naravne pomočke, kako si pomagati v slučajih, kadar komu kaj v vratu ostane in ga hoče zadušiti; zraven tega pa svetuje bolečega dela na vratu dotakniti se in z ve-
likim zaupanjem moliti: „Sveti Blaž, mučenik in služabnik Božji, zapovej, da to hudo odjenja."
Ko je bil sv. Blaž v ječi zarad sv. vere, je neka vdova, ktere dobrotnik je on bil, prinesla dve voščeni sveči, da bi mu ječo razsvetlila; od tod menda blagoslov z rabo dveh sveč. Veliko bolnikov je namreč hodilo k svetniku v ječo pomoči prosit. Med njimi je bil tudi deček, kteremu je bila ribja kost v vratu tako hudo obtičala, da je zdravniki nikakor niso mogli odpraviti. Njegova mati, v silnih bridkostih, položi otroka pred svetnika in kliče, naj prosi pri Bogu zanj. Sveti spoznovalec goreče moli k Bogu, mu roke položi na glavo, zaznamnja ga s sv. križem, in zdajci je bil deček rešen vse grozne težave.
Sv. Blaž nas pa tudi nekaj uči, kar je dandanes silno potrebno, namreč, sv. vero ljubiti, spoštovati, za njo delati in se vojskovati. Bil je iz zdravnika postal škof v mestu Sebaste v Armeniji (316). Ker je svojo službo pobožno zverševal, so ga posvetnjaki in nevčrniki sovražili. Licinij trinog je zbudil hrup in ljudi hujskal zoper škofa, kakor se tudi dandanes rado zgodi po tako imenovanih prostomišljakih, ki sovražijo vero, in zato tudi duhovne, škofe.
Delj časa se je škof preganjavcem umikal. Poslednjič ga vojaki poglavarja Agrikolaja vjamejo in predenj ženo, ki ga da v ječo zapreti. In o tej priliki je „preslavni zdravnik premnoge na telesu in na duši bolne ozdravljal. ne z naravnimi zdravili, ampak z zdravili, ki so bila pripravljena z milostjo Kristusovo." (Propr. Sanctorum Labac. 1848.) Delal je skoraj vsa-ktere čudeže in je terpečim nezmerno veliko dobrega storil.
Sedaj pa se je pričelo tudi njegovo grozovito mučenje. Bil je neusmiljeno pretepan, na klado razpet in raztezam z železnimi kaveljni tergan, v razbeljen oklep oblečen in z drugimi naj bolj zvijačnimi tri-noštvi terpinčen. „Toda njegova vera je zamogla biti poskušana. ne pa premagana."
Poslednjič je bil z dvema dečkoma vred ob glavo djan.
To sta mogla pač serčna mladenča biti, da sta že v nežnih letih za sveto vero darovala mlado življenje! Škoda, da ne vem povedati njunega življenja bolj natanko.
Zdi se mi pa v tem času, zlasti o predpustni dobi. zelo potrebno še kaj povedati, kar bi v mladini mertvo vero poživilo. Zato naj povem, kako se je drugi miadeneč. čegar življenje imamo popisano, bojeval za sv. vero in za lepo življenje. Poslušajte:
Bil je 1" letin preblag miadeneč, pod cesarjem Avrelijanorn, zarad sv. vere zapert. postavljen pred sodbo.
Vprašan zarad vere. spoznal je serčno vero v Kristusa. Zato je bil grozno pretepan in zdelovan. da je bil ves kervav.
Mladenček je ostal stanoviten. Denejo mu n:t glavo živega oglja. Deček se še zgane ne, in odgovori: „ Glava, ki ima v nebesih nositi večno svitlo krono, se ne sme bati na zemlji nositi, kar peče in boli."
Poglavar ga ukaže tako šibati, da je ves život, ena sama rana.
Petnajstletni deček terpf stanovitno.
Ukaže ga za noge obesiti in mu pod obličjem zakuriti, da bi ga dim zadušil.
Zgodi se pa nekaj druzega: deček ostane ne-poškodvan in reče trinogu: „Lej, vsi ljudje morajo spoznati, da tvoja iznajdljiva bistroumnost (v terpin-čenji) se v dim razkadi."
S tim še huje razkačeni trinog ukaže odperte rane mu z vrelim kropom politi in čeljust mu razbiti.
Zdaj seže pa Bog vmes; ostudni trinog se zruši s stola in si vrat ulomi.
Mladenček pa je bil še po druzih strašnih mukah obglavljen ter je častitljivi boj končal 1. 275. na povelje imenovanega cesarja Avrelijana,
Marsikteri deček, mladenček bode rekel: Jaz bi se tudi raji dal terpinčiti, kakor pa da bi vero zatajil.
Jaz pa tebe prašam: Kako pa ti svojo vero spoštuješ in spolnuješ, ako gerdo preklinjaš, po noči razsajaš in popivaš, ali si celo še nesramnež, tat, goljuf, ne spoštuješ cerkve, duhovnov, starše neusmiljeno žališ itd.! Ali se to pravi: svojo vero terditi in spoštovati, kakor jo je sv. Blaž, ali pa deček sv. A g a p i t, o kterem sem ti zdaj pravil!... Prevdari...
Razgled po svetu.
Dunaj, 2. svečana. Cesarjevič Rudolf ni umeri vsled mertvuda. kakor so na pervo poročali, vzrok je še veliko bolj žalosten, namreč samomor z revolverjem, po drugem naznanilu. Vendar zdravniška preiskava se izhaja na to, da možgani s kostmi v glavi niso bili v pravi razmeri, ter se misel opravičuje, da je to storil v omračenji duha. Bog tolaži cesarsko rodovino in Avstrijo!
V Inomostu je katol. politiška družba poslednjo nedeljo unega mesca imela izredni veliki shod. Na tem shodu je bil enoglasno sprejčt prav resen sklep v prid papeževe svetne oblasti.
Veliki shod se zanaša, da splošnji shod 1. majnika na Dunaju bode papeževo zadevo stavil na dnevni red. Ko so škofje s svojim protestom pot pokazali, se Tirolski katoličani zanašajo, da bode katoliški dunajski shod imel serčnost določno govoriti. Le polovičarstva ne' — Shod tudi prosi konservativne časnike, da naj šolskemu prašanju ne
pustč miru, in ravno tako, da naj pri volitvah dajejo glas le samo možčm, kteri bodo s prepričanjem in djansko se poganjali za katoliško šolo!
Poslednjič škof naznanja naj gorkejše sočutje katoliškemu učiteljskemu semenišču na Predarlskem. Sej previdni možje modro pravijo, da o katoliški šoli malo pomaga govoriti, ako katoliških pripravnic ni.
češko. Pokojnemu grofu Thunu namerjajo napraviti spominek, ki ima stati 40.000 gld. „Vereins-blatt" v Lincu k temu pravi: „Ali bi ne bilo bolje za katoliško reč, da bi se ta znatna svota obernila za vstanovo katoliške univerze v Solnogradu? Spominkov imamo dosti in odveč dosti, pa ne enega katoliškega vseučilišča, ne nemškega in ne slovenskega. V tem oziru se moramo sramovati pred Amerikanci. S povzdigo katoliške univerze bi se storila Leonu Thunu večja čast." Verstice v tem pomenu je listu pisal neki Slovan in nVereinsbl." mu odgovarja: „Res je taka, slovanski brat v Kristusu: Živela katoliška univerza v Solnogradu!"
1. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
(Splošnji namen za mesec svečan (februvarij.) a) Glavni namen: Žertce napuha. {Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
(Dalje.)
Napuh ravno je temeljno zlo, poglavitni greh in začetek vsacega greha; napuh je, če se prej ko prej ne zatare strast, ki se naj težje zadovoli, strast zvita in premetena, ki se skuša spretno, če tudi slednjič v svojo pogubo, vedno z nova odtegniti bremenu postave.
Tako je že od početka. S prosto stvaijo, s prostim bitjem nastopi tudi sovražnik, napuh; nagovarja stvar proti stvarniku, in kdor ga posluša, se pogubi, ker zapusti vir zveličanja, Njega, ki ga je vstvaril, ki ga vzderžuje, ki edino ga more spopolniti in zveličati. Taka nesreča zadela je za-grešene angelje, taka nesreča zadela je naše perve starše in mi sami smo podedovali žalostni delež te nesreče, ker prav veliko težje je zarad napuha postalo breme, ki leži na Adamovih otrocih od dne njih rojstva do dne njih pokopa. Napuh je prelil pervo kri na zemlji v bratomoru, in napuh je bil, ki je slednjič na Kalvariji storil bogo-morstvo. S tem je seveda dosegel verhunec hudobije, a nikakor ne nehal od svoje zlobnosti. Napuh ostane do konca prav za prav središče boja med dobrim in hudim, boja obeh bojnih verst, obeh zastav — Kristusove, in beli-jalove. Kako zvit načert ima sovražnik! On hoče človeka z bliščem zemeljskega bogastva in z nečimerno častjo zapeljati k napuhu: če se mu to ponese, potem mu je zmaga gotova, ker ošabnim se Bog zoperstavlja, ker mora v svoji pravičnosti in resničnosti nasprotovati bahanju in laži. ktera je v napuhu. Zadovoljno in skromno, še boljše v revščini in v vsi nizkosti
hrepeneti po ponižnosti in ostati v ponižnosti, to je pot. ki jo je pokazal Zveličar, ktera pelje v življenje, ker ponižnim daje Bog svojo milost: Gospod noče, da bi se njegova dela pogubila: in ravno v ponižnem, ki vse Njemu pripisuje, vidi le svoje delo.	(Konec nasl.)
Posebni nameni:
11.	Sedem vstanovnikov Servitovskega reda. Marijini služabniki. Dobrotniki za cerkvene namene. Veliko stiskanih in hudo skušanih.
12.	S. K v 1 a 1 i j a. Da bi se odstranila nravnosti nevarna razveselievanja in znanja. Prav veliko mladih ljudi. Mnogi, da bi se jim rešilo poštenje.
13.	S. Katarina IiiČi. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Več kupčevalcev. Važna dušna pastirstva.
14.	S.Valentin. rDuhovni in obhajanci." Več župnij. Prav veliko na duhu bolnih.
15.	S s. Favstin in Jovita. Prospeh verskim bratovščinam iu katoliškim društvom. Razdvojeni, naglo jezni. Več zadev zarad dedščine, denarja, več sodnijskih zadev.
16.	S. J ulij ana. Skerb za dušno srečo naj nižjih stanov. Skerb za domače in posle. Več vradnikov.
17.	S. Aleš Falk. Z molitvenim apostoljstvom posebno združene redovniške družbe. Važne stavbinske zadeve. Več delavcev in obertnikov.
18.	S. Simeon. Kerščansko obnašanje proti starosti in gosposki. Prav veliko starčkov in prebendarjev. Več ter-mastih, razposajenih otrok.
19.	Spomin Gospodove molitve na Oljski gori. Molitveno apostoljstvo. Mnogi da bi zadobili za II. vajo mol. apostoljstva podeljeni popolni odpustek. Vee- boječih; več takih, ki so brez sveta in pomoči.
20.	S. Elevterij. Pogosto in vredno prejemanje ss. zakramentov. Več velikih grešnikov iz navade. Več vdov in vdovcev. (Konec nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtaspč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Herinagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neka oseba za rešenje iz skušnjav. — Za zdravje, na priprošujo pok. Don-Boska, hudo bolna žena. — Nekaj nesramnih iu tatinskih potepuhov, ki jih čaka vse hndo, ako se ne spr»K)beniejo. —* Družina v velikih stiskah, da bi se srečno izšlo. — Hudo bolna žena, da bi priprošnjo N. lj. Gosp«'- presv. Serca in pokojnega Don-Boska zdravje zadobila, če je Božja volja. — Mati priporoča svojo hčer, naj bi postala bolj ponižna in vbogljiva, da bi je svet ne dobil v mreže, ker si vse preveč od sebe domišljnje. — Gerd laznik in mlad goljuf za spreobernjenje. — Sreča pri domači živinici. — Bolehna oseba za zdravje. — Neka zvita tožba med eerkvijo in sosedom, da bi se pravično končala.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Častna kanonika stoljnega kapitelj na sta postala po vsi deželi spoštovana prečastita gospoda: Dr. Jan. Semen, profesor na bo-goslovskem učilišču, in gimnazijski profesor Jožef Mam. Slava! Čestitamo s polnim sercem! —
Društvo ,,Pravnik" se je vstanovilo v Ljubljani. Načelnik je g. dr. Papež; namestnik njegov svetnik gosp. J. Venca jz; tajnik dr. Danilo Majaron; blagajnik gosp. notar Iv. Gogala. Glasilo društva je list .Slovenski Pravnik", Papež in Majaron sta mu vrednika.
Koze hudo razsajajo po Dolenjskem. V Kerškem okraju y zarad te bolezni zapertih 11 šol, v Litijskem V škocijanu so mesca prosinca imeli 66 merličev. med temi 55 za kozami. Po 3, 5, tudi po 8 kozavih je v eni hiši. Ta bolezen je nagnjusna, kakor greh' Tudi po Vodicah gospoduje prav hudo nekaka vratna in persna bolezen. Bog se usmili ljudstva in duhovnih pastirjev, ki so v sedanjih okoliščinah pravi misijonarji.
Iz Šempetra, 31 pros. (Poterdilo.) Hitra pomoč je revežem došla! Serčna hvala za obleko in za poslanih 27 gld. Prosim, sprejmite v rDanicoM tudi naslednje darove, da se darovalcem poterdi prejem! Darovali so čč. gg.: Janez Sajovic, župnik v Slavini 5 gld.; Ivan Podboj, župnik v Planini 5 gld.; Fr. Šu pevec. sveča r v Ljubljani 5 gld.; Fr. Klemene, župnik na I niču 1"» gld.; p. n. g. Janez Hofstetter, kanonik in dekan v Postojni 20 gld.; preč. g. duh. svetnik Mat. Jeriha, nunski spovednik v Loki 7 gld.; č. g. Šimen Zupan, nunski katehet v Loki 5 gld.; Ed. Legat, c. kr. kaplan v Lipnici, nabral med gosp. vradniki 6 gld. 50 kr.; Ant. Nemec, kaplan v Trebnjem 1 gld.; Jožef Jereb. vpok. župnik, 5 gld.; Jak. Gruden, vpok. župnik 5 gld.; prijatelj iz Idrije 50 gld.; gospa Mar. Podkrajšek iz Ljubljane obleke za otroke; nek blag duhoven iz Vipavske doline obleke in 2 gld.; č. g. Matija Torkar, župnik v Košani. iz Škrabce 11 gld.; Jak. Strupi, kaplan v Slavini 5 gld.; Ig. Repanšek iz Šmartna pri Litiji 1 gld.; Ant. Kukelj. mestni kaplan v Kranji 2 gld.; po čast. g. Matiju Kolarju stolnem kaplanu, preblagi gosp. duhovnik ljubljanski 50 gld.; duhovnik _parva obligatio in vulnus permagnum" 2 gld.; Marija Blažon iz Begunj pri Cirknici 3 gld.; č. g. Bartol. vpok. župnik 5 gld.; Fr. Demonte 3 gld.; Janez Sajovic. župnik v Slavini, zopet 7 gld. 50 kr.; Matej Frelih. d*'kan v Trebnjem. 12 gld.; č. g. J. Mikš. kaplan v Logatcu 2 gld.: gospa Mar. Belar več obleke; č. g. J. Pfeifar 1 gld.; Fr. Marok. mesar v Leskovcu 1 gld.: Mart. Menič 50 kr.; neimenovan 50 kr.: č. g. <imen Robič. vpravitelj faro na St. Trški gori (?);
Dr. J. Muršic iz Gradca 7 gld.; Gr. Maloverh. župnik v Stranjah 5 gld.; č. g. Alojzij Stare, administrator na Rovi 5 gld. —
Vsim blagim darovalcem se najserčneje zahvaljujem v imenu pogorelcev. Bog jim povračuj s časnimi in večnimi dobrotami!	Ant. Verbajs.
Preč. gosp. Al. Košir, župnik in kn. duh. svetnik, je imenovan kn. šk. konzistor. svetovalec. — Prav serčno čestitamo!
Španjsko. Raztrosili so bili laž. da je španjska kraljica pristopila k framasonom, kar se pa zdaj preklicuje.
Duhovske spremembe.
V	Ljubljanski škofiji. Č. g. Jan. Nemanjič je postal župnik v Št. Ožbaldu; čast. g. Fr. Zbašnik. župnik v Hinjah; č. g. Vinc. Pol a j. župn. v Ratečah; č. g. Fettih-Fran khe im, župn. v Št. Jerneju. — Č. g. Sim. Zadnik gre v stalni, in č. g. Fr. Perpar v začasni pokoj. — Č. g. Jan. Belec gre za administratorja k Sv. Duhu, in č. g. Al. Peha ni je prestavljen iz Metlike k sv. Križu pri Kostanj.
V	Kerški škofiji je č. g. Jan. Simončič imenovan za župnika v Št. Janžu v Rožni dolini: č. g. Ant. B ad e r za oskerbnika v Zaberdicah. Župnija Otmanje je razpisana do 26. svečana,
V	Teržaški škofiji je č. g. Ivan Kralj postal župnik v Kozljaku; č. g. Mat. Mogorovic podal se je v pokoj. Posvečeni so bogoslovci 4. leta. čč. gg.: Jus t. Filipi č, Liberat Slokovič. Anton Ulci-graj., in Ant. V as co 11 o.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: <\ g. župnik Jan. Dolžan 3 gld.
—	Nekdo 1 gld. — H. 50 kr. — Neimenovana dobrotniea 1 velik tolar. — Č. g. duh. pastir Luč. Ant. Dolinar I gld.
—	V. r. grofinja Sotija Auerspergova z bi. kontesama 3 sld
—	J. Z. R. 10 gld. - S. R. 1 gld. - Č. g. župnik M. Saje 1 gld. — Č. ir. župnik š. Jaklič 3 izid. — M. Zoreč 1 gld.
Za pogorel c e v Šempetru na Notranjskem: Neke dobrotnike 3 gld. 60 kr. — Šenklavska konferenca sv. Vmcencija 20 gld. 10 kr. — C. g. župnik M. Saj»- 3 gld.
Za opravo ubožnih cerkev nase škofije: Iz Št. Vida pri Zatič. po č. g. župniku Š. Jakliču 25 gld. Za sv. Detinstvo: Č. g. župnik Jan. Dolžan 16 gld.
—	Čast. g. Ludovik SkutV-a. župnik v Blagovici, 10 gld. — C. g. Blaž Petrič, župnik v Velesovem, 11 gld.
(Dru^i dar prlli.t
Pogovori z gg. dopisovalci
Gosp. M. G —a v St. U.: V štev. o. najdete. Prav serčna hvala in pozdrav. — (;. (''—k v L.: Zarad Zg. Dan. naznanjeno odpravništvu. — G. Jer. v Shak.: Kavno došlo; prih.
Odgovoru: *rednik: Laka Jeran. — Tiskarji iu založniki: Jože! Blazuikovi nasledniki v Ljubljani.