VI S, '(jK Som olju b €tum$an&„ S. ganuarfa 193& Cem 51 > &i9sv„ 1 ¥ no&o lefo Ko si za novo leto stiskamo roke in voščimo srečo, mislimo pri tem, da bi naj bilo novo leto boljle, srečnejše, kot j« bilo staro. 2e ie s« H&m dobro goril, si žalimo še več dobrega, kaj šele, če se nam n« godi dobrol ln za letošnje novo leto posebno mi Slovenci nimamo vzrok«, da bs se hvalili. Marsikaj bridkega nas je v starem letu zadelo in marsikatera iskrena ielja j« ostala neizpolnjena. Posebno mali človek: krnet, delavec, obrtnik, ima še premnogo želja, ki bi jih rad videl izpolnjene. Naš kmet je lani preživel eno najbolj hudih let po vojni. Neprestano deževje in grozne vremenske katastrofe so uničile znaten del tistega kruhka, ki ga trpinova roka komai ob najboljših letinah prigara toliko, da je mogoče živeti eno leto. Po nekaterih krajih na Dolenjskem in štajerskem je uima uničila dobesedno vse, tako da ljudje že sedaj stradajo in z obupom gledajo v bodočnost. Uničeni pridelek je kmetu onemogočil tudi druge dohodke, kajti ob pomanjkanja krm« je morala živina iz hlevov iu svinjakov z» vsako ceno. Zopet poje sekira j>o naših gozdovih in pcbira še tiste ostanke, ki jih je najhujša kriza pred leti pustila. Ali je torej pretirana novoletna želja obubožanega slovenskega kmeta, da bi prišla tudi zanj pomoč, k« jo kot najvažnejši in najmočnejši stan v deželi sme pričakovati? Slovenija je domovina reveže v, proletar-cev. Število ljudi, ki jim mali slovenski grunti ne morejo dati kruha, raste iz dneva v dan. Vse hiti v tovarne in mests, včasi celo več kot bi bilo nujno treba. Počasi, pa stalno izgublja Siovcniia svoj kmečki značaj in dobiva lice industrijske dežele Cele okraje že imate, kjer h sleherne hiše hodi kdo v tovarno, "To je dejstvo, s katerim moramo resno računati in si ne smemo pred njim zatisketi oči. V nekaj desetletjih ho najbrž kmečki živelj v naši debeli ia v manjšini. Ali se dovolj brigamo za te tisoče slovenskega delavstva, ki v velikanski večini za sramotno plačo gara tujemu kapitalu. Koliko gorja je že danes po delavskih družinah in koliko ga še bo! AH smo doslej storili vse, da bi trpečega delavca obvarovali obupa, v katerem si išče rešitve tam, kjer ga čaka Se nesreča? AH se bodo letos izpolnile pieumoge upravičene želje slovenskih delavcev - trpinov? In naš obrtnik? Bila so leta, ko je obrtni iian veljal za enega najtrdnejših. Obrt v hiši je pomenila isto kot kruh v hiši! Tudi tu se je zadnja leta marsikaj izprenoenllo. Čezmerne dajatve in veleindustrija uničujeta malo obrt. Danes lahko večino »iovenakih obrtnikov štejemo v isto vrsto s kmeti tn delavci, Ir, okrog teh treh glavnih stanov naše de-Sele se nabere še cela množica drugih, tudi i revnih tn potrebnih. Poglejte naše kmečke posle, dninarje, viničarje, kronske upokojence, invalide, slepce, prevžitkarje itd.! Koliko gorja i« revščine uživajo vsi ti leto za letom, pa ni od nikoder človeka, ki bi jim dal upanje, da se bo njihovo stanje kdaj zboljšalo. Ne smemo tu pozabiti posebnega v,$tanu«, ki se je pri nas pojavil v zadnjih letih: to so naši brezposelni in brezdomci. Lansko leto je res desettisoče zdravih in dela voljnih rok zopet dobilo dela in skromnega zaslužka, vendar jih je še tisoče in tisoče, ki bi radi delali, p* dela ne dobe. Ti reveži telesno in duševno propadajo in brezdno med njimi in drugo človeško družbo ie vedno globlje. Kdo jih bo rešil, da ne propadejo popolnoma? Glejte, koliko žeija, ki bi jih radi letos uresničili! Kdo naj tu sodeluje? Vsi, brez izjeme vsi! Predvsem posvetna oblast, država. Država je zato tukaj, da skrbi po svojih najboljših močeh za te-leini blagor svojih državljanov. Vsi čutimo, da bi se v naši državi malemu človeku lahko bolje godila kol se mu. Naravnega bogastva je pri na« dovolj in pridnih rok tudi. Vsi, ki iskreno mislijo, tudi priznajo, da se sedanja vlada na vse kriplje trudi, da bi izboljšala položaj malega človeka, prizuajo pa tudi, kako naporno jc to delo, ki mora popravljati usodne napake onih, ki so v slepi politični strasti prignali državo na rob propada. Zasluga teh ljudi je centralistična ureditev naše države, ki je bila sprejeta z glasovi slovenskih »naprednih« in ^kmetijskih* poslancev, in ki izmed vseh dežela najbolj tepe našo Slovenijo. Dokler bomo po zaslugi centralizma, ki so ga pomagali ustoličiti v naši državi slovenski »nacionalisti« Kraraerjevega in Pucljevega kova, plačevali take ogromne vsote slovenskega denarja doli na jug, nazaj pa dobivali beraške drobtine, toliko časa ne smemo pričakovati trajnega in znatnega izboljšanja naših slovenskih prilik, Zato je ne le naša želja, ampak naša upravičena zahteva, da se država decentralizira, to se pravi po domače, da se omogoči vsaki pokrajini, zlasti pa zapostavljeni Sloveniji, da sama g«»po.dari z denarjem, ki so ga znesle skupaj žuijave slovenske roke. Zahteva po samoupravi Slovenije snora doneti v Belgrad neprestano! Istočasno pa ne smemo pozabiti zločina, ki so ga nad narodom izvršili slovenski očetje centralizma. Druga oblast, ki je dolžna delovati v blagor človeštva je Cerkev. Naša katoliška Cerkev m posvetna sila; nima ne orožja in policajev, je pa varuhinja in razlagalka božje resnice. In ravno ta resnica je podlaga prave sreče v tuzemskem življenju. Kolikor bolj se človeštvo oddaljuje od Cerkve in njenega nauka, toliko bolj nesrečno je. Nasilnikom in krivič-nikom je Cerkev na poti. Radi bi jo potisnili v ozadje, radi bi ji vzeli vpliv na človeka, zlasti no mladino. Tudi pri nas je sovraštva do Cerkve vse polno. To se je najbolj jasno pokaralo lani, ko se je vse, kar protikatoliško čuti in misli, kot cn mož dvignilo proti sprejetju konkordata, to je pogodbe z državo, po kateri bi bila katoliški Cerkvi v naši državi priznana enakopravnost z Judi, Turki in drugimi veroizpovedmi. Pri tej priliki velja poudariti tudi to, da se je vse slovensko svobodomiselno in marksistično časopisje postavilo na stran onih, ki so podlo napadali in blatili katoliško Cerkev in končno tudi preprečili sprejetje konkordata. Mi, ki smo katoličani po dejanjih, moramo pa vedno znova poudarjati zahtevo, da bodi katoliška Cerkev v naši državi tako svobodna, da bo lahko vršila svojo vzvišeno nalogo. In še nekaj!Tudi mi sami moramo vsak prt sebi in okrog sebe delati na to, da bomo v bodoče srečnejši, Tudi na nas samih je del krivde, Marsikaj se je vgnezdilo v nas, kar spodjeda korenine našim družinam in celemu narodu: Pobijamo se kot v mesnici! Ne mine teden, da ne bi tu in tam zakril grob žrtve fantovskih pretepov in družinskih razprtij. Kljub krizi smo letos Slovenci zapili vsaj pol milijarde dinarjev, Požigalci in krivoprisežniki se komaj zvr-ste pred sodniki in po ječah. Sovražimo eden drugega tako, kot i.ienda pri nobenem drugem narodu na svetu. Sosed je skregan s sosedom in sin z očetom in milijon denarja znosimo advokatom za pravde, ki navadno niso več vredne kot oslovska senca. In kletvine in surovosti, koliko je te nesnage med nami, Le ne bojmo ae tudi sami sebi priznati resnice! Marsikdaj sami sebi rušimo temelje, na katerih sloni sreča našega naroda. Tudi tu moramo želeti, da bi bilo v bodoče boljše, kot je bilo doslej. Naš list je glasilo slovenskega malega človeka. V vseh tegobah življenja ga spremlja in vse njegove želje podpira in jim skuša pomagati do uresničenja. Skromna je vsebina in oblika »Domoljubova«, marsikaj napak in nepopolnosti ima, ene stvari se pa vedno in dosledno drži: Slovenskemu malemu človeku, zlasti kmetu, delavcu in obrtniku hoče dobro! Tudi v bodočem letu bo tej nalogi zvesto služil. Ko za novo leto našim starim, zlasti pa novim naročnikom, želimo iz srca vso srečo, želimo tudi, da bi mogel naš list po svojih skromnih močeh v čim večji meri koristiti ljudstvu, kateremu jc namenjen. IstslikI listi sta moji glasek!, strok n@bešic©ga Gfceta M m ieiffe, ako m M bilo tsba« ka-foliiko topitje. (Psi X.) U&tmmovitev naših političnih strank Okrog L 1890 je pa začel pihati tudi v avstrijskem političnem življenju nov veter. Strašno gospodarsko razdejanje, ki ga je bil povzročil liberalizem in pa nesposobnost konservativcev, da bi s primernimi odločilnimi ukrepi zadovoljila narode in pomagala ljudstvu gospodarsko zopet na noge, ste med avstrijskimi nemškimi katoličani rodila teko zvano krščansko socialno gibanje, ki sta ga vodila znameniti družboslovec in socialni delavec Vogelsang in poznejši slavni dunajski župan Lueger To gibanje je imelo strogo katoliško načelni, protiliberalni in demokratični značaj in se je oprlo tudi na široke plasti ljudstva Na Slovenskem je že dolgo hudo vrelo proti svobodomiselstvu liberalnega izobražen-stva in nesposobnosti naše »slogagke« politike, ki ni znala ali pa se ji ni ijsibiio doseči prav nobenega vidnejšega uspeha na nobenem polju. Započel je to odločnejše katoliško gibanje goriški bogoslovni profesor in poznejši krški škof dr Ant. Malmič. Izprva je njegovo seme le počasi kalilo, kajti tudi velik ' dei starejše duhovščine je plaval Se v »slo-gaških« vodah. Toda na Mahničevo stran se je bil postavil novi ljubljanski škof dr. Jakob Missia in pa mlajša, med ljudstvom živeča duhovščina, ki je n« eni strani s skrbjo gledala liberalno svobodomiselstvo, na drugi strani pa tudi obupen gospodarski in socialni položaj kmetskega ljudstva. Istočasno je tudi z zanimanjem opazila in spremljala mlado krščansko socialno gibanje avstrijskih nemških katoličanov, ki so bili že 1. 1889 sklicali na Dunaj II. avstrijski katoliški shod. Tega se je bilo udeležilo tudi več Mabničevib pristašev iz Slovenije, ki so, prišedši s tega važnega shoda, šli takoj z vsem navdušenjem na delo v zmislu načel dr. MahniČa in krščansko socialnega programa proti liberalnemu svobodomiselstvu in breznačelnemu »slogašlvut. Na čelu teh mladih duhovnikov sta bila zlasti tedanji kaplan Andrej Kalan, ki je bil že prejšnjo leto ustanovil našega »Domoljuba«, in pa dr. Ign. Žitnik. Dne 26. januarja 1. 1890 so ustanovili v Ljubljani posebno »Katoliško politično društvo«, v katerem so prevzeli vodstvo Kalan, dr. Žitnik, dr. Gregorič in — " dr. Iv. Suštergič. Čeprav smo imeli slovenski katoličani ž« poprej nekaj svoje organizacije in tiska 0 Slovenec*) ter tudi nekaj podjetij (katoliško tiskarno i. dr.), za katere si je bil stekel največ zaslug neumorni delavec, upokojeni župnik J Jerič, je vendarle v vseh teh ustanovah vladalo že večkrat omenjeno zaspano »slogaštvo«. gele ustanovitev omenjenega »Katol. poliličnega društva« je postalo dejanje, iz katerega je polagoma zacvetel prelep sad. Društvo je stalo pred jako težkimi nalogami, kajti posvetno Izobraženstvo je biio skoro prav vse liberalno, slarejga duhovščina po večini »slogaška«, ljudstvo pa politično neprebojen« in neorgan, »no ter je obupa-valo v svoji strašni gospodarski stiski, zato sta vladala na Slovenskem mestni liberalni advokat in vagki magnat Treba je bilo začeti zato pri koreninah, to je .pri načelih. Prvi plod tega dela je bil znameniti I slovenski katoliški shod, ki se jo vršil konec avgusta L 1892 in ki pomenja pravi mejnik v novejši slovenski zgodovini. Ta je zbral vse tedanje zavedno slovensko posvetno in dohovsko izobraienstvo ter je sklenil v zmislu Mafcničevih naukov uvesti v prav vse panoge javnega dela odločno katoliške načela in osnovati v to evrbo tudi vse potrebne ustanove. Liberalci, ki so bili tedaj nekaki gospodarji slovenske javnosti, m shod in njo gove voditelje psovati in se iz njih norčevali, a njih delu niso znali postaviti nasproti drugega kot —• fraze. Mlada katoliška garda se zato ni zmenila, temveč je Sla z vnem uda ee »sedaj naklada klerikalni stranki (pravi nejše: slovenskemu kmečkemu ljudstvu) pos ki bo trajal nekaj dalje nego 40 dni«. Ia rei ta zveaa je trajala celih — 18 let, do L 190 Id pomenj« eno najbolj sramotnih dob v sl< venski politični zgodovini. Na zunaj ao lil* ralci vedno grmeli na »nacionalni« bobet v reenici je bila pa to samo velika laž, ker s bili po pogodbi zav»zani Nemcem, da ne bod ničesar ukrenili, kar bi oslabilo nemik oblast nad slovenskim ljudstvom. Ker s imeli z nemško pomočjo sedaj trdno večino dostnim ognjem na delo — med ljudstvo. I kranjskem deželnem zboru, m jim tudi »Katol. polit, društvo« je začelo pridno prirejati shode po deželi, ljudstvo politično buditi ter ga zbirati v »Kato(iško-iinroKai narodne stranke« je končno prepričala tud liberalce, da pod nekdanjo »slogaško« firme ne bodo mogli več slepomišiti mod naSin ljudstvom, zato so si konec L 1894 ustanovil tudi oni svojo »Narodno-napradno stranko* Kako sia izgledala to liberalne narodnjaštve in napredsjaStvo, smo pravkar povedali. Tako je priglo pri nas ua slovenskem do ustanovitve še dane« vodilnih dveh politični!) taborov. Pomudimo se na pragu 1. 1938 pri tem vprašanju in poskusimo malo prerokovati. Nimamo sicer daru nezmotljivosti, smo čisto navadni zemljani in naše prerokovanje bo le bolj ugibanje in razmišljanje. Kdaj bo torej naši zemlji zasijala lepša doba, kdaj bomo spet gledali lepše čase in boljše dneve? Kaj menite? Neutemeljeno pa naše mnenje vendarle ne bo. Vidimo jih tudi preroke, ki se hočejo z nami kosati in eni pravijo kar na kratko: »Nikoli!« -— Drugi nas svare in opominjajo: »Pustite to. Samo prazne besede so to in ljudem, neumnim in lahkovernim, vzbujate prazne sanje.« —- Tretja vrsta prerokov pa spet zatrjuje: »Saj tega nihče ne ve.« Vstajajo spet novi modrijani med nami in povedo: »Kadar bo Bog hotel.« Pa bi ša novi vstajali in aam razkladali svoje misli, če bi jih mi hoteli poslušati in njih modrovanja bi ne biio nikdar konca. Mi vam bomo danes zapisali tole besedo: »Na svetu bo spet bolje takrat, kadar bodo to hoteli ljudje sami.« Torej ne, kadar bo Bog hotel? Nei Fuj! Brezverci! — Le počasi nas obsojajte. Na svetu bo takrat bolje, kadar bodo f.o hoteli ljudje sami in ne, kadar bo Bog hotel,.. Bog ie namreč dolgo časa — od vseh vekov sem — boge ljudem le dobro, ljudje pa so tisti, ki nočejo. In siccr ljudje v malem in ljudje v velikem. Kdo so ljudje v malem? To so člani ene družine, to so člani enega sorodstva, sosedje, prebivalci ene vasi, ene soseske, ene župnije, ene dekanije, ene škofije. Ali če hočete še drugačno razdelitev: ljudje ene vasi, enega ti ga, enega mesta, ene občine, enega okraja, ene banovine. Tako v naši državi, drugod kakor so še posamezne pokrajine politično razdeljene Kolikokrat že člani ene same družine nočejo sebi dobro! Mož pijanec, zapravljivec — sinovi pretepači in prepirači -— žena s predolgim jezikom ..... hčere razuzdane in vlaču- garske: slišite, ljudje božji, kje pa more biti v takih hišah kai dobrega! Ni treba, da bi bi!i vsi člani družine taki, — ena garjeva ovca zadostuje, da je družinsko življenje uničeno. Potem pa življenje med sosedi: prepiri zaradi meja, zloglasne pravde za razžaljenje časti, zdrahe in sovraštvo na drobno in na debelo. Večna nasprotja med nekaterimi vasmi in tudi celimi župnijami. Trmoglavosti Nobeden noče odjenjati, vaak čaka, kdaj bodo sosedovi ali sosednji padli pred njim na kolena. (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj) Novoletni pozdravi naših vodiieljet Slovenski ban Ban dr. Natlačen ja poda) ob novem letu sledečo izjavo: Reke trgajo in ogrožajo ogromne koso rodovitne zemlje. Prostrane obseljene pokrajine še nimajo zdrave pitne vode. Ceste nmogokje niso v stanju, kakor bi si jih želeli. Bolnišnice kričijo po obnovi ln razširjenju in obstoječi socialni zavodi niti zdaleka ne zadoščajo potrebam, povzročenim po socialnem sestavu našega naroda. Od leta do leta naraščajoče število dljaštva v srednjih šolah poslavlja banovino pred nove težke naloge. Kmetijska pospeševalna služba pri nas še daleč ni na oni višini, da bi mogla v zadovoljivi meri dvigniti našega kmeta do oneg/i napredka, da bi mogel uspešno tekmovati 8 svojimi sosedi na severo-zapadu, Naše denarno zadružništvo še vedno ni ozdravljeno od težkih udarcev, ki mu jih je priMdejala denarra kriza in slabo gospodarstvo prejšnjih let. S Msm sem naznačii • v grobih obrisih nekatere najvažnejše naloge, ki jih bo morala naša banovina reševati v novem Seiu in v bližnji bodočnosti. Zavedam se, da so te naloge tako ogromne 5n združene s tako velikimi denarnimi sredstvi, da jim naenkrat ne bomo kos. Toda a smotrenim vztrajnim delom bomo korak za korakom odstranjevali ovire in gradili svojemu narodu pogoje za boljše življenje. Ob novem letu sta slovenska škofa pozvala katoliške Slovence k edinosti s sledečima pismama: Za novo leto 1938 želim nam katoliškim Slovencem edinosti, da bi, trdno med seboj povezani, so v novem letu skupnemu cilju vsaj za korak približali. Slovenci imamo to slabo lastnost, da si svoje itak maloštevilne aile cepimo s tem, da ustanavljamo brez potrebe preveč raznih organizacij in društev v isti namen. Manjka nam požrtvovalnosti s Širokim razgledom na skupni cilj. !n zaupanja v vodstvo imamo premalo, pa si skuša ustvariti svoj krožek, kdor misli, da skupno vodstvo premalo upošteva njegove predloge in načrte. Pa se z manj dobrim načrtom doseže večji uspeh, ako se ga oklenejo vse razpoložljive sile in ga v sporazumni ljubezni in navdušenosti Izvedejo, kakor če se razcepimo po raznih »najboljših« načrtih v male skupinice. Sovražniki božji so navzlic globokim medsebojnim razlikam ustanovili enotno fronto. Papež nas ponovno, zlasti v pismu mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja v Poznanju, opominja in roll, naj zapostavimo vse različnosti, pa se združimo v močno edinstveno fronto zoper odkrito in prikrito brezboštvo. V novem letu si podajmo roke in skleni-mo svoje vrste -- to j aliteva časa. V časovnih zahtevah in potrebah pa se javlja volja božja sama. f Gr.-gorij ttožman, škof ljubljanski. Zelo pomembna je izjava svetega očeta Pija XJ: »Razširjanje katoliškega tiska je naj-odličnejšl apontolat, ki ga moremo vršiti.« Težko si je predstavljati zmedo, ki bi nujno nastala v naši ožji domovini v verskih In proovetnih, družabnih in vzgojnih vprašanjih, če bi mora! katoliški tisk iz kateregakoli vzroka prenehati. Ljudje, ki čitajo izključno le veri in cerkvi nasprotno časopisje, so hitro pripravljeni, sprejeti in verjeti vsako neresnico o cerkvi in njenih naukih, pa tudi o državi in vladavinah. »Slovenec« že dolga !ela kot vodilni katoliški dnevnik usmerja na podlagi krščanske morale pravilno pot med Slovenci ter je proti mnogostranskun napadom in potvaram odločen zagovornik verskih resnic in cerkvenih pravic. Prav tak6! Katoliški tisk ne sme slediti metode poročevanja, kl namenoma ne loči med resnico in neresnico, da škoduje nasprotnik«. Le Se je tisk v službi resnice in pravice in ljubezni, je velemoč. ki lastne vrste utrjuje, sovražne pa slabi in uničuje. Bog daj, da bi »Slovenec« v nastopnem letu mogel omiliti, kar nas razdvaja, pa zbrati katoliške sile k skupnemu nastopu v obrambo verskih dobrin! V Mariboru, ob božiču 1937. t Ivan Jožef škof lavantinski. Konzumno društvo Št. Jernej na Dolenjskem želi vsem svoiim članom srečno, uspeha« po'nb in blagoslovljeno Novo leto. Povejte mi, kdo je kriv vsega tega: Bog ali ljudje? Bog je sicer povsod pričujoč, ali ljudje so ga v svoji slepoti pregnali iz svojih domov in aelišč. kjer pa nI Boga, pa tudi ni vsega, kar je z Bogom v zvezi: mir, sreča, ljubezen, blagoslov in kar prinaša svetu dobre in srečne ure in dneve. Kaj pa je BVat v velikem? Narodi, države, narodni in državni voditelji in zastopniki. Mislim, da nI treba na dolgo 5n na široko dokazovati, da je tudi med svetom v velikem vse narobe. Država se oborožili« zoper državo, narodi se med seboj sovražijo, državniki »tepejo med seboj prijateljske zveze, pa kljub temu drug drugemu ne zaupajo ln za hrbtom nemalokrat drug zoper drugega spletkarljo ln «t)ejo. Zveza narodov »ostaja vedno bolj praz- na beseda. Malikovanje narodnosti je hudobni duh vse svetovne politike. Poviševanje državniške modrosti in ■japostavijanje Boga v javnem življenju ne more prinesti svetu ne miru, ne sreče, ne blagoslova. Kadar bosta tudi svetovno politiko vodila v prvi vrsti Bog in pa vera, takrat bomo spet blizu boljšim časom. To bo pa tudi takrat, kadar bodo ljudje to hoteli. Bog pa to že davno hoče In želi. Svet pa pred Bogom na ušesih sedi, AH zdaj veste, kdaj bomo deležni lepših dni? AH tudi verjamete, da je res, kar smo zapisali. Takrat bo spet dobro na svetu, kadar bodo to ljudje somi hoteli. Zdaj pa čakajmo in čakajmo, kdaj bo ljudi pamet srečala. Dne 2. januarja J938, ko so bile Moste pri Ljubljani še vse praznično odete v tro-bojttice ob ustanovitvi nove župnije, m je pomikal veličastni žalni sprevod od skromne hišice upokojenega naduftitelja Frana Jakliča proti novi župni cerkvi v Mostah. Moščanslri fantje in možje, med njimi bivši državni poslanec, urednik Kremžar, bo nesli v biSo božjo moža, kakor jih je malo med nami; krščanskega očeta, učitelja, pisatelja, politika, zadrugarja, ki je vedno dela! z ljudstvom in za ljudstvo Iz vsega mesta in okolice in is podeželja so prihiteli ljudje, da počaste na zadnji poti tega vrlega moža. Cerkvene obrede pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču pri Sv. Križu je opravil v spremstvu duhovščine g. Miha Jenko, ki je ime! v cerkvi tudi ganljiv nagovor o zaslugah pokojnika za novo hišo božjo v Mostah. Umrlega sta se spominjala v lepih nagovorih tudi predsednik Slomškove družbe Ivan Štrukelj ta dobrepoljski župan Stena«, ki je pripeljal nff pogreb okoli 40 mož bro-jede odposlanstvo vrlih Dobrepoljcev, Pred krsto je šla tudi Slomškova družba s predsednikom Štrukljem in okrajnim nadzornikom Evjuvcom na čelu. Krasne vence sta poklonila svojemu ustanovitelju Slomškova družba in Kmetijsko društvo v Dobrepofjah, uradni* štvo Zadružne zveze ter prijateljski družini Oiažem in Vojska. Za žalujočimi sorodniki so šli: ban dr. Natlačen, mestni župan dr. Adiešič z obč. svetniki, celjski župan Alojzij Mžbel« čič, dalje odbor Zadr. zveze s predsednikom ravn. Remcem ter ravnaleljima Gabrovškom in dr. Basajem ter tajnikom Kraljem na čelu, vse uredništvo Zadružne zveze, prosvetna inšpektorja prof. Bajuk in prof Jeglič, zelo mnogo učiteljstva in meščanskega občinstva. V corkvi na pokopališču so pevci »Zvezde« zapeli »Človek, glej«, aa grobu pa >Bla-gor mu«. Nad pokojnim Jakličem se je zapri grob, kamor bodo še dolga leta romali zadružniki, kmetovalci in vsi, ki čutijo slovensko. katoliško in ljudsko. A J JE MOVEG OSEBNE VESTI d Za častnega člaaa je imenovalo glasbeno društvo »Ljubljana« bana dr. M. Naila-Sena. Namesto običajne diploma, je odpo-»lanstvo »Ljubljane« izročilo g. banu lep okrasni kipec. d 80 let je dopolnil v Zalogu pri Golniku Janez Urbane, dolgoletni naročnik »Domoljuba«. Bog ohrani jubilanta do skrajnih mej življenja! d S5 redom sv. Save 4. stopnje so bili odlikovani trije gospodar^ bohinjskobistriške občine in sicer župan Jakob Rozman, sveiov-noznani čebelar Ivan Stergar in kmetovalec Ivan Repinc z Brods. Čestitamo! DOMAČE NOVICE d Rova ljubljanska mestna župnija je bila 1. jan. 1938 slovesno ustanovljena v Mostah. Za župnika jo bil imenovan dosedanji voditelj te duhovniie g. Miha Jenko. Moščani so svoje hiše lepo okrasili s troboj-cicami in postavili tudi več mlajev. Novemu g. župniku so priredili lepo podoknico. Obred umeščen ja novega župnika je izvršil g. knezožko? dr. Rozman, Slovesno službo božjo za vse žive in mrtve larane ja darova! novi župnik g. Jenko v spremstvu številne auhov-Sžiiie, med katero je bil tudi ljubljanski stolni kanonik dr. Klinar. Slovesnosti jc prisostvoval tudi ljubljanski župan dr. Adležič in nad SO duhovnikov, med njimi vsi ljubljanski župniki. Naj nove župnija Sv. Družine cvete, raste, se razvija v večno čast božjo in blagor župljanovl d Uradno popravljanje volilnih imenikov. Po S 5. volilnega zakona izvršijo vsako leto v časn od 1. do 31. januarja občinske uprave uraden popravek volilnih imenikov. Ob tej priliki se spišejo v volilni imenik vse osebe, ki imajo v občini volilno pravico, pa v volilnem imeniku Sc niso vpisane; osebe pa, ki nimajo več volilne pravice v občini, pa ae ob tej priliki uradoma črtajo iz volilnega imenika. Reklamacijske zadeve opravljajo odtlej, kc je stopil v veljavo novi občinski zakon, občinske uprave na svojih sejah. Reklamacijskih odborov, kakor so bili prej, ni več. Župan sam za reševanje reklamacij ni pristojen. Prav poslujejo torej samo one občine, ki rešujejo reklamacijske zadeve, kakor že omenjeno, na sejah občinske uprave. d širši b&uevinski šolski odbor je imel 80. dec. 1937 pod predsedstvom pomočnika bana dr. Majcna sejo, v kateri je obravnaval Šolske in kulturne razmere v dravski banovini "v teku leta 1937 ter predlog proračuna p ros v. oddelka faanske uprave za proračunsko leto 1938-39. ki je nekaj višji od lanskega d Proračun ljubljanske trgovske ia obrtne zbornice za 1938/39 z dohodki v višini 3,772.500 din in izdatki v znesku 3,761.058 dinarjev ie ban dr. Natlačen v celoti odobril. d Poganja nadloga dela velike skrbi mesinirc očetom v Splitu. Pa so sklenili obrniti se na neko zagrebško družbo, ki se bo vi z uničevanjem podgan. Družba pa je postavila za uničenje precej težke pogoje, namreč kar dober četrt milijona dinarjev. ler ob- čina nima na razpolage toliko denarja, ae je oglasil neki Splitčan « ponudbo, da bo za mnogo manjši denar pokonča! vse podgane. Izjavil je, da ima že svojo prakso, vendar ne bo pokončal podgan s strupom, temveč na poseben način: »izvežbal« bo 100 podgan in jih nato spustil v kanale. »Izvežbane« podgane bodo poklale in pomorile vse druge. V dobrem letu bo pogdanje zalege konec. Splitčani mislijo, da je bistvo »vežbanja« podgan v tem, da bo mož nekaj podgan in-ficiral, od teh pa se bo bolezen lotila vseh ostalih podgan. d Velika tatvina. Te dni se je podal sta-rinar Frauc Pukelj iz svojega stanovanja v Mariboru v svojo trgovino v Vetrinjski ulici, vzel je s seboj tudi aktovko, v kateri je imel 96.000 din ter štiri knjižice od mariborske Mestne hranilnice in posojilnice v Narodnem domu, glaseče se na 120.000 din. Z denarjem in knjižicami je hotel dopoidne uredit', neko dediščino na sodišču. Prej je prišel v svojo trgovino ter je šel v prodajalno skozi dvoriščna vrata, ki jih je pustil odprta. Aktovko je položil v trgovini zadaj na stol, sam pa jo šel odpret glavna vhodna vrata. Ko se je vrnil zadaj v trgovino, je opazil, da mu je aktovka v teh kratkih minutah izginila. Pro-iskal je vso trgovino, toda zaman. Pukelj je takoj obvestil o tatvini policijo, ki je kmalu izsledila tat'co v osebi 27 letne zasebniee E. Bach, pri kateri so našli še večino denarja. Bachova je imela pripravljen potni list za beg v Avstrijo, doleniska. Štajerska ia »ploh vseh vrst, kuoite pri CENTRJUffl ViNARNi v t !u&!faril d Povezava splošne bolniSniee je neodložljiva. V letu 1937 je ljubljanska bolnišnica sprejela 30.985 bolnikov, medtem ko jih je v letu 1936 sprejela 28.4«& Bolnikov je bilo torej v letu 1937 sprejetih 2517 več kakor v letu 193«. Tudi število odklonjenih bolnikov je močno naraslo. To so sami grmeči dokazi, da je v letu 1938 nujno potrebna povečava splošne bolnišnice, d Dve tri a .Kočevskega. Po dolgotrajnem deževju je nastopila v Kočevju huda zima, tako da je reka Rinža popolnoma.zamrznila ter ima mladina veliko veselje z drsalkami na gladkem iedu, pa tudi starejšim a® drsanje ne upira!. Lovska doba na srnjttke Je prS kraju in so se zakupniki kar kosali, kdo bo imel več forakad. Lovci pridno zasledujejo divjačino ter imajo pri lisicah precej uspeha. Velike preglavice pa jim delajo divje svinje. Tudi medvedji rod se je precej pomnožil, odkar ima zaščito. Posamezniki trdijo, da so se pojavili tudi volkovi. Pred nekaj dnevi sta baje dva volkova pripodila starega srnjaka iz mestnega gozda ponoči pred parno žago g. Jakominija in ga med skladovnicami desk raztrgala; ni pa tudi izključeno, da eo to naredili podivjani psi-volčjaki. d Poklic je zgrešil. Nedosegljiv strokovnjak v isdiranju zob je prav gotovo Dušan Krstič iz Prištine. Mož se je v svojem poslu tako izuril, da brez bolečin kar s prati ia-dero katerikoli zob. Zadnje štiri dni je Kratič »deloval« v Pristični in izdrl prelu> 1000 zob siromakom in tudi uglednejšim ljudem. Vso delo je opravil, ne da bi kaj računal. Baje je šel svoje strokovno znanje pokazat tudi nekaterim zobnim zdravnikom. "^refno Novo Ifto žoti renjeoi odiemsli-em BfflJC »telam,, ftt. Jernej, »plodno čevlinratvo, truovin« z usnjem tn čevliarskimi potrebščinami. d Motorne vlake dobimo menda že Junija letošnjega leta. Motorje dobavi tovarna Gantz iz madžarske Budimpešte. Za enkrat urede 7 vlakov, ki bo imel vsak tri vagone. Motorni vlaki bodo obratovali samo na prog®. Belgrad—-Dubrovnik. d Ker sa angleške carine previsok«. 155 vagonov puranov so za božične pr&znike rfsi-pili pri asa Angleži. V primeri s lanskim izvozom — 328 vagonov ■— je to seto Velika, prav za prav največja, ovira za izvoz je v tem, da so angleške carine za tako blago zelo visoke. d Nekaj Številk o dohodkih dri. monopolov. Uprava državnih monopolov ]e objavila zaključni račun dohodkov od monopol-skih pridelkov za leto 1936-37. I/, tega obračuna je razvidno, da je uprava državnih monopolov imela od L aprila 1936 do 31. marca 1937 od prodaje tobačnih izdelkov: 1 milijardo 341 milij. din dohodkov; od prodaje soli 278 milij. din, od iaks na petrolej 134 milij. din. od iaks na vžigalice 73 milij. din, od prodaje cigaretnega papirja M milij. din in od drugih izdelkov skupaj 29 milij. dinarjev. Skupni dohodki Uprave državnih monopolov so torej znašali 1 milijardo 919 Požar v Srancoski norišnici Največja francoska umobolnica je v Puy de Domes. Zavod ima veliko število točenih paviljonov, v katerih prebiva in se zdravi nad 3000 umobolnih, med njimi mnogo takih, ki so drugim ljudem nevarni. Ta umobolnica je prav za prav mesto za se, tako je velika. V tej velikanski blaznici je torej na sveti dan nastal požar. Ker pa je pihal hud veter, se je požar kmalu razširil na vse druge paviljone, tako da je kmalu bila vbb blaznica v plamenih. Požar je uničil prav vsa poslopja te umobolnice in je daries vse skupaj eno samo velikansko pogorišče. Izpod razvalin glavnega poslopja so doslej potegni« trupla 7 bolnikov, ki ao tamkaj zgoreli. Ko Je požar naaial, je seveda med blazniki nastala velikanska panika. Strah in groza se je polastila nesrečnikov, ki so bili nekateri zaprti v svojih prostorih, Zato so siromaki začeli besneti in postajali so še bolj nevarni. Medtem so prihiteli na pomoč gasilci ter orožništvo in je strežništvo z njihovo pomočjo nazadnje srečno rešilo vse bolnike iz gorečih poslopij, Io sedem jih niso mosrli pravočasno rešiti. Toda zgodilo se je, da je med reševanjem ušlo 12 nila nevarnih blazni kov ki se sedaj Bkrivaja nekje v okolici ter eo ljudje zaradi te^a vsi preplašeni. Med 12 pobeglimi umoboinirrti je osem morilce?, kar strah prebivalstva če povečava. milijonov dinarjev. Od tega zneska ae je porabilo za režijo 803 millj. din, tako da Je Uprava dri. monopolov imela 1.813,000.000 dinarjev {istega dobička. d Zdaj p* b*** itfavaa »femc polne.. Po razpisu ministrstva financ je določen skupni davek na sakol tudi na klanje Živine od strani obrtnikov, trguveev, uradnikov in drugih zasebnih oseb bres ostre, na to, fe se bo meso zaklano Mvsli prodalo ali uporabilo v lastnem gospodinjstvu delom« ali v celoti, in brez ozira m to, kje ae kolje, v klavnici ali dom«. Od ®katpn«g8 davka so izvzeti le kmetovalci, Se koljejo živali ss lastno uporabo me«a. d Ksseš s« m mflua&. To bo vedela oseba, ki bo ji finančni stražniki Iz Kranja dne 22. decembra zaplenili dva in po! kg kristalnega saharina vprav v trenutku, ko ga je hotela prodati sekt razpečevalkl, ki pa je srečno odnesla pot®. d Sloveiiee ie ooori fSovenea — brata. Posestnik Jsimu Zup&nSiS te Z&vrtaS pri V$8-nji gori Je mi ponedeljek obhajal svoj god. Po si ari navadi so mu fantje ie v nedeljo zvečer napravili »ofrehtc. In sicer je prlSlo iz Vrhov pri Strti i šest fantov, znanih prete-pačev. Gospodar jih je prosil, naj ne delajo pudoknice, da jim da tri četrt litra Žganja in polico ,pa naj gredo mirno v hišo. Fantje so ga ubogali, šli so v hišo in se čisto mirno zadržali. V hiSo je prišlo tudi troje fantov iz Drage pri Višnji gori, ki so se mudili na Polževem. Bili »o to Ivan in France JakoŠ ter Sadarjev Iva«. Sedli so k drugI miz! ln Sa-darjev. ki je celo popoldne Igral harmonik« na Polževem, je igral tudi r kifti. Med fanti ni bilo nobene napetosti !n Je bilo v hiSi zelo živahno. Ko pa jo Sadarjev prenehal igrati, češ da si mera nekoliko oddahniti is pokaditi cigareto, m Vthovčani planili pokonci iu zahtevali, da igra. Ko ni hotel slediti njihovemu pozivu, jo planil nekdo na mizo. Sadarjev se j« zbal, pograbil nož, 9 katerim ho rezali potico, in kakor besen mahal okrog sebe. Miklavčič Jožo in Se rek Janez sta na mesta izdihnila. Eden je dobil udarec v hrbet, da mu je prerezal dušnik, drugi pa v prša. — Kako strašni slepota je človeka! d Še starost j« podivjala. V občinski nbožnici v Tržiču so se stepii varovane!. Med pretepom je neki starček udaril svojega tovariša, 72-ietnega Jožefa Debevca, s stolom po glavi in jso levi roki. Debevec je dobil hudo poškodbo na glavi, levo roko pa ima kar dvakrat zlomljeno. - V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo ia otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-joscfova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne.izkaže neučinkovito. oirt. reg, s. tar. w4?4/». d V mrzli vodi se je premislila. Nenavaden način samomora je te poskušala 18-letna služkinja FrančiSka I. Tavala je nekaj časa po Barju pri Ljubljani, nato pa se pognala v Iščieo. V ledeno mrzli vodi pa se je dekle premislilo ter je zlezlo samo na breg. Ljudje »o jo opazili ter poklicali reševalni avto, ki je dekle prepeljal v bolnišnico. Dekle se jo hudo prebladilo. d Snbotiški mesarji so po 20 dneh stavke zopet odprli svoje obratovalnice. Stavkati no J zaceli, ker je mestni svet odklonil njih proš- J njo, da »e odpravi trošarina na meso v višini i din aa l kg. Sedaj je občinski svet obljubil, da bo najkasneje v po! leta preuredil mestne trošarine. si Isila je prva številka »Orača«, ki js glasilo Kmečke sveže v Ljubljani. Letna naročnina 12 din. Novi mesečnik toplo pripo. rofiamo v3era kmetovalcem. d Kmetje ma, bodo prevež žalostni. Neke vrste kuga s© je začela pojavljati med divjačino, zlasti pa med zajci v Medjiraurju. Lovski zakupniki m» našli že večje število poginulih zajcev, ki so vsi imeli strohnela jetra ln pljuča, Lovci so mnenja, da »e je bolezen razširila is Madžarske. Ker bolezni na prvi pogled niso mogli ugotoviti, so poslali enega takega zajca v preiskavo zagrebškemu veterinarskemu fMivodu. Boje se, da ae ne bi kužna bolezen razširila v druge kraje. d Obv^sao savarevanje poljskih pridelkov. Uredbo o obveznem zavarovanju poljskih pridelkov proti toči so uveljavili v drin-ski banovini. Uredba predpisuje, da se v Sarajevu ustanavlja poseben zavarovalni denarni zavod, ki bo neposredno podrejen ban-skl upravi. Poslovna doba zavarovanja se začenja 1. septembra vsakega leta in konča 31. avgusta naslednjega leta. V zavarovanje so obvezani vsi plodovi, kl m posejejo na njivah In zemljiščih, ki »o v zemljiški knjigi Bimolliili. ■■ Tudi pri Slovencih, ki »o živeli na robu tega središča prsporodsegst gibanja, je prevzemala preporodaa misel duhova. Ti duhovi, zavedajoč se kolikor toliko preporodBik gesel, »o začeli s sodelovanjem za enoinl slovenski knjižni jezak, čutili pa so tudi vso skupnost vseh teženj, da se spoje vs« slovenski rodovi v slovenski narod. Na Štajerskem je pridno oral ledino Dolenjec Janez P r i m ic {1785 do 1823), iz Zaloga pri Šmarju. 1809 je izdal bram-bovske pesmi, 1810 pa je ustanovil Slovensko društvo med gra&kitm visoko&olci. To društvo je vzgojilo marsikaterega poznejšega pisatelj«. V tem času j a bSa ustanovljena na graškem liceju stollca m slovenščino! dobil jo je Primic 1812. Izdal je Nomško-slovenska branja, ki jih je rabil prt pouku slovesi&čhsss- Ta njegova čitanka nam kaže vso njegovo preporoda® teženje, saj proslavlja Slovence, navdušeno govori o naših možeh v zgodovini itd. V svojih predavanjih je vneto ki navdušenj govoril o slovenskem jeziku ia klical k sodelovanju za slovensko slovstvo. Povsod, koder je hodii, je navduševal Študente, duhovnike, sploh izobra-ženstvo za slovensko stvar. — Na Koroškem je deloval ljudski pevec Miha Atidreai. Važnejši je Matija Ahace!}, ki j« izda! Pesme po Koroškim ino Štajerskim znane, enokoljko popravljene ino na navo zložene. Izšle »o 4833, V I&I2SS po izpuh' e vanju leten« takoj in trajno od-pravi $«9S©|f€Si. — Vsrue (-bulev in periio, Zahtevajte v lekarnah, droueriiaft, )>ai 'smienriih in uličnih tri2ov,nah. — Droaorija lAKCIOAl, LiubMana. Krekov ir«, i.iiiiniiMiKimini: označena kot orna zemlja, vinogradi in sadovnjaki. Za nekatere vrste sadov, kakor so tobak, sladkorna pesa, konoplja, lan, pa je predpisana omejitev, dn moto lastnik zavarovati le zemljišče največ do treh hektarjev. Od vinogradov ln sadovnjakov pa se smeje zavarovati le ona zemljišča, ki so posejana s plemenitimi rastlinami. d Zgodaj je safel. Gligorijevig ž. je v Skoplju porabit soboto popoldne, ko so bil® trgovine v mestu zaprte, za priliko, da je s kamnom razbil okno na trgovin! sred! mesta in zlezel vanjo. Vdrl je v blagajno in odnesel 200 dinarjev. K sreči je gosta v trgovini zapazil policijski stražnik in ga prijel. Šestletnega pokvarjenčka prihod stražnika — za-čuda — ni spravil s tira. Stražniku je dejal, naj kar mimo gre spat na cesto, kajti on (Živko) ima svoj redni posel v trgovini. Policaj pa je dečka kljub temu odpeljal na policijo, kjer so mu prečešeta!! vest. Nato so ga poslal! domov staršem, d Na glave petih znanih srbskih hajdukov je razpisalo ministrstvo kar četrt milijona din nagrade. Eden med njimi je Ignati-jevlč Koreja, ki je pred tedni pobegni! iz zaporov malo prej, preden bi ga odvedii na vislice. Na Ignatljevifevo glavo je bila najprej razpisana gnarada 500 dinarjev, vendar je bila povišana na 20 jurjev. Po 50 jurjev so bile »vredne« tudi glave hajdukov Jorgovana Mi-bajlovlSa in Pavla Dokiča, ki sta obadva doma iz homoljskega okraja. Ker sta pa hajdu-! ka potem zagreSiia le nekaj neverjetno krva-j vih zločinov, so je nagrada povečala na vsako I glava za novih 50 jurjev. Sedaj je pa notranje ministrstvo dodalo k tema nagradama še 80 I tisoč, tako da dobi vsakdo, ki ubije ali pa tej zbirki so tudi Slomškovi prispevki. Prav za prav j« oče te pesmarice Slomšek. Zbirka ni vzbudila velikega zanimanja. Edini, ki je res pesnembaa na Koroškem, jeUrbanJarnik (1784—1844|, Iz Potoka pri Zilji. Precej je prevajal nemške pesnike, pa tudi sam je precej pesnil. Pisal je zgodovinske članke in narodopisne, nastavljal je pa tudi razne knjige: Sber lepili akov za slovensko mladino, potem Sadjerejo, razne pobožne knjige in dr. Izdal je tudi nekaj znanstvenih del, med njimi Poskus slovenske etimologije 1. 1832. — Na Goriškem je deloval Valentin Stanič {1774—1847), iz Bodreža* ob Soči. kanonik v Gorici, Bil je vodnik, svetovalec in učitelj ljudstva. Mnogo je deloval aa polju Šolstva, ustanovi! gluho* nemnico, potem Društvo zoper trpinčenje živali Mnogo je prevajal nemške pesnike, nekaj malega p® tudi sam zložil. Izdal je Pesmi za kmete ino mlade ljudi, Molitve ino pretnišlo-vanja, sodelovat pa je tudi v Bleiweis®vth Novicah. Mnogo j« potoval, resa je bil zlasti kot goreč hribolazec. O svojih turah je napisal nekaj člankov v nemških časopisih. Goriška s« j® začela prebujati. Bil je bolj prosvetljenec kakor pa romantik, To so delavci našega ob robnega abvenskega življa, ki je č.® pred ste leti čutil skupnost z vsemi Slovenci, se navduševal in pomagal gradit! slovensko zavest, V je v tem našem jeziku izpričeval svojo mate rtnifiino, se zanjo navduševal in jo gojil. najholjSi ia najlepfe opremljeni nabožni mejnik v naši državi Ima vedno lepe tlik«» v hflkro-tiskn. Pišite, da »a Vam pnAljpjo na offled. Naslov: »Rodoljub«, Ljubljana, Jusroslov. tiskarna. Ncw Ycrk,. so slovesno odprli novi predor pod reko Hudson, ki jo veljal 75 milijonov dolarjev g, Predor se imenuje Liricolnov predor ' ««i.irjcr. Najdcbelejši met evropskega severa isi morda vsegfe svsi« je ravnatelj neke siockholmske agen-ture, saj telita nič manj kakor 315 k«. Zanj so morali napraviti posebno postelja kar na debelo in zaslužil na napitnini lepe kovače. d Pamet je boljša kot žamet. Sarajevski trgovec Moni Salom je zaradi nesrečne ljubezni skočil v Belgradu v Savo in so utopil. Moni Salon: ae je bil zaljubi! v neko pevačico lepo Sofijo, ki ja s svojimi tovarišicami gostovala dva meseca v sarajevski kavarni »&e-drvatK'. Salom je bil tako zaljubljen, da jo Sofiji vsak dan prinašal najrazličnejše darove ter metal stotake. da so dekleta pelo tiste pesmi, ki si jih je on zaželel. Kljub vsem težkim denarnim žrtvam pa pri dekletu ni našel odziva. Ko je dekle odpotovalo v Beigrad, j« Salom odšel za njo. toda njegov samomor dokazuje, da pri dekletu tudi tokrat ni uspel. d Nekaj sprememb v tiredbi glede povračila kmetskih dolgov. Ministrski svet je na svoji seji sklenil izpremembe in dofiol-nilve k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26 septembra 1936 Tnko je izpreme-njen čl. 14 v tem smislu, da imajo prizadete stranke pravico pritožbe nn okrožno sodišče z ozirom na odloke okrajnih sodišč i'lede izdaje potrdila o tem. kdo je kmet. Nadaljnje izpremembe se nanašajo na dolžnike-poroke. Porok-k met. ki je prevzel na sebe obveznost glavnega dolžnika, dohi pravico, da od takega glavnega dolžnika vterja toliko, kolikor je plačal za njega Optanlom je priznano svoj-slvo kmeta brez ozira na njih glavni poklic. Rok /a prošnje za olajšave po čl. 5 uredbe je podaljšan do ni marca 1938. prav tako tudi rok za sporazumevanje med dolžniki in upniki. Dolžniki zadrug za kmetijski kredit se izenačujejo z dolžniki Privilegirane agrarne banke. d Mladeniči rekrutil Oni, ki sle potrjeni k vo-jakom in imate pravico do osvoboditve ali okrajšanega loka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — inforrniraite se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako ie rok zamujen, se nc da več poongati. — Vsa pojasnila daje proti malenkostnemu plačilu koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p, Ljubljana, Maistrova ul. 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. odda oblastem ta dva hajduka, nič manj kakor 280.000 dinarjev. Le še na enega hajduka je razpisanih 50 tisočakov, na vse ostale pa le manjše nagrade. d Za boljšo bodočnost mladine. Banovin-sko vzgojevališče, ki ima nalogo vzgajati nebogljene in že v zgodnjih letih na stran poia zašle dečke k dobremu in ki je bilo do nedavnega nastanjeno na gradu Ponoviče pri Litiji, se je preselilo na Selo pri Ljubljani, ko se je na drugi strani žrebčarrm preselila na Ponoviče, kjer je za njo mnogo ugodnejši položaj. Na Selu deluje seda] pod nadzorstvom banske uprave zavod »Dečji dom«. Poleg obširnega poslopja leži proti železniški progi velik zemljiški kos, ki je bil last ključavničarja Rudolfa Gayerja iz Ljubljane. Ta svet je g. Gayer dal pred več leti pok. vrtnarju Ferantu v najem, ki je tam postavil moderen rastlinjak in zemljo preuredil v primerne gredice za cvetlice in povrtnino. Z a svet se je v prvi vrsti zanimala banska uprava, Dražbi je sicer prisostvoval se zastopnik nekega socialnega zavoda. Banska uprava jo po svojem zastopniku kupila prvo parcelo za 10,750 in drugo za 160.050 din. Na tem svetu, ki je že itak preurejen za vrtnarstvo, namerava banska uprava odnosno vodstvo zavoda poučevati svoje gojence v vrtnarstvu in sadjarstvu. d Ker je pretepla svojega moža. Dostana Toraičeva tam v srbskem Kraljevem je imela svojega moža dobro v oblasti ter ga je po potrebi tudi s kakim trdim predmetom skušala pripraviti do pameti. Ko je mož bolel nekega dne prodati nekaj sveta od hiše, se ja Dostana temu uprla. Ker besede niso zalegle, je pograbila poleno In mahnila ž njim dvakrat po možu. Možu je bilo sramote le preveč. Prijavil je zadevo sodišču, ki je Do-stano spoznalo krivim in jo obsodilo na 400 dinarjev kazni. Mož pa pravi, d?, bo zahteval ločitev zakona, ker s nasilno žensko pač ne more živeti pod istim krovom d Ne prič?) pa krivem. Jožsf Prešern, vrtnar iz Smlednika, ki je v razpravi glede znanih šenčurskih dogodkov l. 1932 in 1933 nastopil kot priča proti županu in posestniku Uumiku iz Šenčurja, je bil te dni radi krivega pričevanja obsojen na dva meseca strogega zapora in to nepogojno. d Kdor zaničuje se sum... Na Štefanovo se je voz.il z jutranjim vlakom proti Zidanemu mostu neki gospod r. juga. V kupe so vstopili šlirje mladi fantje, ki so bili oči-vidno precej vinjeni. Vsi so nosili kar po dva sokolska znaka. Ves čas od Celja do Zidanega mostu so peli razne srbske pesmi. Ker se je gospod peljal do Belgrada in je mislil, da bo imel vso pot tako nadležno družbo, jih je vprašal, kam potujejo. Prepričan je bil, da bo rnoial poslušali vinjene sobrate vso vožnjo. Zelo pa je bi) presenečen, ko so mu povedali, da bodo izstopili v Zidanem mostu, kjer so v bližini doma. Nad tem se je gospod zelo začudil, kajti ker ao peli samo srbske pesmi, je bil mnenja, da so sami Srbi, V pogovoru je prišlo skoraj do tepeža. Kuč-marji so poudarjali, da so vneti Jugosloveni in tako daije... Gospod se je nekam zamislil, nato pa dejal: »Tužna vam majka slo-venažka, boja vas je rodila .. .< d Kaj se vse ne izmislijo. Pretkani bre-> poselile?. v Zagrebu je kupil nekaj praznih škatelj, jih lepo zavil v bel papir in zraven okrasil s smrečicami ter jih začel raznašftti o božiču najbogatejšim Zagrebčanom »v dar«. Za čas obiska si je izbral najugodnejši trenutek, namreč takrat, ko je bi! petični gospodar sam doma. Potrkal je ponižno, nato pa zahteval gospodarja. Cim se je gospodar pokazal med vrati, mu je z lepim poklonom izročil lepo pripravljen zavoj. Na vprašanje: od koga? je izjavil, da ne sme povedati, češ da je to božično presenečenje. Vsak od >ob-darovancev« je segel vzbičen nad nepričakovanim darilom v žep in odrajlal donostlcu najmanj kovača, če ne dva. Ko so potem ob-darovanei odprli zavoje, so videli, da so bili ali prazni aH pa napolnjeni z ničvredno roho, ki js bila jmlrebna le za težo. Nihče ni pri tem mislil kaj hudega, ker je vsak mislil, da ga je potegnil kak prijatelj. O praznikih pa so drug drugemu pripovedovali te zgodbe, nakar so ugotovili, da je podjetni dobrotnik opravljal svoje sicer zakasnelo miklavževanje IZ DOMAČE POLITIKE d Volitve senatorjev, V nedeljo, 6. februarja 1938 b(fdo delne volitve senatorjev. Ij dravske banovine izpade to pot samo en senator, in sicer dr. Ploj Miroslav. Skoda, da samo eden I d Komunisti ▼ Jugoslaviji so zadnje čase spremenili način svojega nastopanja. Razpustili »o protizakonito Komunistično stranko Jugoslavije. Namesto nje so po navodilu znanega Dimitrova ustanovili več strank, namreč komunistično stranko Slovenije in enake stranke za Hrvatsko, Macedonijo, Srbijo in Črno goro. Enake stranke so ustanovili tudi za narodne manjšine v Jugoslaviji. To je za Nemce, Madžare in Albance. Delo teh strank je seveda tajno in je selo težavno ugotoviti, kolikšnega pomena so te podružnice ruskega boljševizma. d »Pohod«' in »Delavski list« (levičarski) je notranje ministrstvo ustavilo, ker sta bila zaplenjena trikrat v enem mesecu. d Za mafo denarja je pač male mnzikn. Subotica, ki ima več kot 100.000 prebivalcev, ima naverjetno majhen proračun. Pravijo, da bo znaša! proračun za prihodnje proračunsko leto komaj 30 milij. din. Meščani niso s tako skromnim proračunom nič kaj zadovoljni, vedo, da se s tako majhnim proračunom ne dajo izvesti nobena večja dela, ki so v mestu 1 več ko! potrebna, niti ni v proračunu nič {»odpor za kulturno namene. V primeri z drugimi ima Subotica prvenstvo v nizkem proračunu. d »Narodna odbrana« rtw.pMŠSeim, Z odlokom kr. banske uprave v Ljubljani je bil raz-posuen Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani z vsemi krajevnimi organizacijam! na ozemlju dravske banovine. Prostori Narodne odbrane so sedaj zapečateni, o imovini pa je policija napravila natančen seznam. Razpustitveni odlok navaja, da jo organizacija prekoračila svoj delokrog, kar je javnosti itak znano. d Brolovske skladnice. Ministrski svet je na seji dne 31. decembra potrdil pravila za Bratovske skladnice, ki jih je 29. decembra podpisal minister za gozdove iu rudnike. Nova pravila imajo 168 paragrafov, v katerih je do vseh podrobnosti urejeno poslovanje Bratovskih skladnic, njihovih organov in njihovega članstva. t Pri zaprtja ali pa pri motnjah v ptebavi vzemite zjutraj rja tešče kozarec naravne »Franr-Josel« vode NESREČE __ d Tovarna lepenke je pogorela v Preva- Ijah. Bila je lasi grofa Thurna v Guštaniu. Stvarna škoda je velika, pa tudi socialna ni majhna, zakaj 60 delavcev bo ob kruli. Pri po aru sta se smrtno ponesrečila dva gasilca: 65 letni Luka Kert in 27 letni Valentin Vez-jak, oba i?, Prevalj. d Ko jc rezal zmrzlo meso. V soboto na novega lela dan je 27 letni mesarski pomočnik \odlari Prane iz Velenja rezal /mrzlo meso. Naenkrat je spodrsnil veliki nož in se mu znnifil v trebuh. Nesrečneža so pripeljali v celjsko bolnišnico. | d Žrtve reke Save. Kar 17 človeških živ- j J*'\ni i« zahtevala leta 1937 Sova samo v času največje poplave. Sedaj, ko vode upadajo, se ' >i:! kolikor toliko oceniti škoda po povodnji. j Ml!'ujo, da je samo Sava naredila za več ka- I kor 25,000.000 din škode. Na črti od Slska do Zemuna je Sava zalila odnoeno preplavila 7500 hiš. Pravo opustošenje pa se bo dalo videti šele čez kak mes««, ko »e bo Sava spet odtekla v svojo strugo. d Najbrž bo ob oko. V vasi Brezju občine Raka pri Krškem je tolkel 15-letni hlapec Jane* Predovuik b kladivom po pa t r on i. Pa-trona se je razletela in razmesarila Predov-niku obraz. Fant bo najbrž izgubil levo oko. d Trije bratje bo utonili v narasli reki Drini pri Loznici v Srbiji, ko »o lovili plavajoče tramov je. štirje so bili, ki so vzeli majhen čoln in % njim odrinili v sredino deroče reke. Nameravali so naloviti traniovje, ki ga nosi reka s seboj in tako vsaj nekaj zaslužiti. Komaj pa so s čolnom prišli v sredino reke, jih je silni tok potegnil s seboj in odnese! v vrtinec, ki je čoln pogoltnil. Vsi Stitije so s& znašli v hladnih valovih, pa le eden je imel srečo, da se je oprijel plavajočega debla in se tako rešil. wmmmmmwmmmmB • Novoletna prošnja V morje večnosti kot kaplja staro leto se potaplja; z njim pozabljamo nesreče, žalost ia skrbi moreče. Bodo li jih ponovile v aoveim letu tajne sile? "Kakšna naša bo usoda? ali sreča, ii nezgoda? Trudna pot je, burja brije Nad prepadi zvezda sije, zvezda upanja in vere, v temne zemeljske večere. * Ti, ki daješ smer življenju in poskušaš eas v trplji&nju, varuj nežni cvet — mladino, čuvaj našo domovino! Llm barski. ^^^mm^mmmš d 11 uda nesreča elektnikarja. V celjsko bolnišnico so prepeljali mladega delavca, ki je zaradi obupnih bolečin vso pot pretresljivo kričal. Pogled na ubogega ponesrečenca je pretresel vse, saj se je mladi človek kar zvijal od bolečin. Vse telo mu je bilo opečeno, pregorela pa rnu je seveda tudi obleka. V bolnišnici so ga slekli in okopali, nakar mu je zdravnik dal injekcijo. Bolnik že ni imel skoraj nobenega utripa krvi več ter je pričel blazneti od bolečin, fako da so ga morali zvezati. Je to 29-letni delavec Anton Drnovšek iz Knezdola pri Trbovljah. Oni dan je prvič delal pri elektriki pri velikem transformatorju pri Laškem, ki ga je čistii s cunjo. Cunjo je vtaknil v porcelanaste izolatorje ter prišel v dotik z električno strujo, ki ima silno napetost. Švignil je platnen, ki je objel mladeniča. Mladi delavec je padel tri metle globoko. Dobil je grozne opekline fer si je najbrž tudi oči pokvaril. Poklican je bil reševalni avto iz Celja, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Drnovškovo stanje je skoraj brezupno. d Sani so se preobrnile. Na Martuljku se je na novega leta dan ponesrečil dr. Avg. Cerar, stanujoč v Jurišičevi ulici v Zagrebu. Peljal se je s sanmi po strmini navzdol. -Med vožnjo so se pa sani prevrnile. Pri padcu si I je dr, Cerar zlomil dvaltra! desno nogo. Prepeljan jo bil z nočnim vlakom v Ljubljano, $tfftff.?iž?0 tkiit JB NAS CBN EN I POPOLDNBVNIK, £4 GA i SVOJIM CITATE!JBM TOPLO PRIPOROČA.. MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 II STANE MESEČNO SAMO 11 DINAKJEV. ZA ON KO A, KI 81 NB MORB NAROČITI >8LO-VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PlftlTB HA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB• LJAN0, NAJ VAM P0SLJB NEKAJ ŠTEVILK USTA NA OGLED. l!>«IIIIIIIIIWWIMMIIi kjer ga je reševalni avlo prepeljal v Leoni" šče, nato pa v Zagreb. d K» je streljal k mi®isswj&, je r&zirg&te glavo Petru Shižincu iz Zitnjaka pri Zagreba* Peter je roolnar nabasal, ko se pa naboj nI hote! užgati. se je približal možnarju in pogledal. Ta trenutek pa 39 je naboj vžgal la nsožnar razletel. Kosci železa ao odleteli delavcu v glavo in mu jo razbili na drobne tosca, d Smrtna nesreča pri smučanju. Malo veselje na smučih si rada privošči tudi mladina, ki je doma zunaj mesta. Kdo bi ji zameril in ji ne privoščil tudi malo veselja. Toda na božični dan se je med mladimi smučarji na Jezici zgodila usodua nesreča, katere žrtev je postal 17 letni Andrej Doberlet iz Savelj. Z drugimi fanti je tudi oa smučal na Gori-škovi ježi na svojih, menda kar doma izdelanih smiičih. Ker je pri nas snega za smučanje sedaj še vendar malo premalo, je zadel m©d vožnjo v krtino. Hud sunek ga jo vrgel ob tla. Pri tem .se rnu je palica nekam čudno zataknila pod prsi. Po padca se je fant hitro pobral, vendar pa je znova omahnil. Ko se> drugi smučarji to opazili, so takoj zaslutili, da se mu je zgodilo kaj hujšega in so prihiteli bližje, na pomoč. Ker je ponesrečenec bruha? kri, so hitro poslali po bližnjega zdravnika dr. Jamšeka, ki je takoj prišel, mogel pa je ugotovili le smrt. d Osmo noč ga je premagal spanec. Zadnji dan minulega leta se je pripetila v Brez-nem vrhu v Dravski dolini nesreča, ki je zahtevala življenje delovnega moža in očeta številne družine. Anton Mežnarc iz Brezna se je f.e. dolga leta pečal z aglarstvoaj ter J© imel tudi že nekaj dni prižganih več kop v tako zvanem švarugovem gozdu na Breanem vrhu/ Oglarstvo je težaven poklic in zahteva od oglarja veliko pažnje. Nikoli ne pride d© spanja, ker mora noč in dan paziti, da mu kopa ne pregon. Mežnarc je pročul sedem noči zapovrstjo pri gorečih kopah, pa ga }e osmo noč premaga! spanec. Saradi mraza sa je vlegel kar na kopo, v kateri je tlelo ogije. V prijetni toplot! je zadremal, iz spanca pa se ni več prebudil. Iz goreče kope so uhajali strupeni plini, ki so vzeli zavest ter ga zadušili. Zjutraj na vsezgodai je prinesel MeS-narcn njegov mali sinko zajtrk od doma. Našel je očfita na kopi, klical ga je, ker pa se mu ni odzvai. je prestrašen tekel domov po mater. Ta je slniila nesrečo, obvestila nekaj sosedov in skupaj so vsi odšli v »o«d. Ko »o prišli blizu ogljnnih kop. jim je od daleč »daril nasproti ilnh po pečenem mesu. M«ž-»arca so našli mrtvega, od vročine, ki je prihajala h kope, pa je bil že ves prepočen. Oliraz, prsi, trebuh in noge so bile že čislo r RAZGLED PO SVETU VOJno v Med komunistično ia nacionalno armado so skoraj 14 dni trajali krvavi boji za utrjeno mesto Temel. Naše nekatoliško časopisje je z velikim veseljem objavljalo vesti, da so komunisti Teruel že povsem zavzeli in da bo imela ta zmaga velike posledice, ki bodo za nacionaliste vse prej ko dobre. Daues lahko poročamo, da so si nacionalistične čete pri na Teruelu, kjer se je bojevalo na obeh straneh najmanj 300.000 vojakov, priboril« veliko zmago. Komunisti, ki so pred dnevi zasedli nekatere dele Teruela, so bili premagani in vrženi iz tega mesta. Komunisti so pustili na bojišču tisoče mrtvih ia ranjenih i® ogromne količine orožja in strdjiva. zogljenele ter so spodnji deii nog pri prijemu odpadli. d Voz ga je zadel v glavo. Dne 27. decembra sta v Šlepanji vasi pri Ljubljani 60 m od gostilne Kregar hotela dva voznika drug drugega prehiteti. Na levi strani je šel zidar Jakob Breskvar, ki ga je voz zadel tako nesrečno v glavo, da je v hipu izdihnil. — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki ienivi prebavi, posebno zaprtju, f. uporabo naravne »Frans-Jesefove« grenke vode. >Frans-Joselova« voda se lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Beg. po min. soc. pol. ta uar. sdr. S. br. 13183, 2G. V. S5. d Daj jim vsem v nebesa priti... V Novem mest" je umrla 78-letna Franč. Trsan. — V Trstu je odšel v večnost msgr. Bruno Kratzig, svoježasni profesor na bivši nemški gimnaziji v Trstu. — V Orižah so položili k večnemu počitku 88-letno učiteljico Anico Kogoj. — Na pokopališču v Dravijah so djali v grob strojevodjo drž. žel. Antona Filača. — V Tržiču je zapustila solzno dolino Marija Tiringer roj. Močnik. — Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah so djali v grob 77-lelnega posestnika Dominika Peklarja. — V Blagovici jf odšel po večno plačilo posestnik in bivši župan Franjo Benkovič. — V Gorici je umrla mati odvetnika, Marija Simčič. — V Mariboru je zapusti! solzno dolino nadstražnik Kari Pavšič. — Na Jesenicah so pokopali soprogo pek mojstra Marijo Petafi roj. Vovk. — V Mostah je odšel k večnemu počitku slovenski pisatelj, bivši dtž. in dež. poslanec in nad-ucitelj v pokoju Fanc Jaklič, — Pri Sv. Juriju ob Taboru je odšel v večnost obe. tajnik Anton Luk man. — Umrl je g. Drago Pepel-ii a k, kaplan od Sv, Pavla pri Preboldu, — V Ljubljani so odšli po večno plačilo: Vlaj Marjanca, Marija Srakar roj. Glinšek, strojevodja v p. Karol Miiller, redovnica 8. Ful-gencija Koritnik, stavbenik Ivan Kožman, vdova po vlakovodji Terezija Kumar in soproga brivskega mojstra Ana Kastelic roj. Vidic. Daj jim, Gospod, večni mir in pokoj! Ta-le punčka se piče Shiirlcy Tempi,,. \% Amerike ie doma, osem let je stara in je ena najslavnejših filmskih igralk. Doslej je pri tilmu zaslužila že 300 milijonov dinarjev v našem denarju. Mi Časopisje piše, da je ja' nska vlada sporočila kitajski vladi maršala čankajška vsebino pogojev, pod katerimi bi bila pripravljena prenehati z vojnimi operacijami na kitajskih tleh. Japonski pogoji so menda naslednji: 1. Sklenitev japonsko-kitajskega gospodarskega sporazuma, ki bi Japonski dovoli!, da bi bila v bodoče udeležena pri kitajskih carinskih dohodkih kakor tudi pri prometu. 2 Kitajska se mora pridružiti dogovoru proti Sovjetom. 3. Japonska obdrži v severnih kitajskih pokrajinah stalne vojaške posadke. 4, Gotovi deli Kitajske, ki jih bo označila japonska vlada, se morajo razorožiti in ostati v bo- P is al i smo že, da vlada Tataresca ni dobila pri zadnjih volitvah predpisane večine in je zato podala ostavko. Novo vlado je sestavil predsednik krščanske nacionalne stranke Oktavian Goga. Ta vlada se ne bo opirala na izvoljeni parlament, temveč pojde svoja pota, ki bodo imela najbrž več ali manj fašistično lice, ki Židom ne bo preveč prijazno, Ko jc kralj Karol sprejel novo Gogo-vo vlado, je o njenih nalogah povedal tudi tole: ITALIJA s Pretresljiva nesreča se je zgodila 21. decembra zvečer v družini posestnika Janeza 2ak)ja, po domače Kašperevca na Medvedjem brdu v idrijskem okraju. Gospodinja je, kakor ponavadi, svoje mlajše tri otroke, stare 5, 3 in 1 leto spravila v gornjo sobo spat, nato je pa odšla po drugih opravkih, V sobi se je pri zakurjeni peči sušilo nekaj borovih drv. Ko je uro pozneje gospodar šel pogledat k otrokom in je odprl sobna vrata, mu jc dušljivo ozračje zastavilo pot, da se je moral umakniti nazaj. Šele po tretjem poskusu je prišel do okna, da ga je odprl Na njegovo klicanje so prihiteli še drugi od spodaj in odnesli speče otroke. Toda vse prizadevanje, da bi jih zbudili, je bilo zastonj. Vsi trije so bili mrtvi. — Komisija je ugotovila, da so drva ob peči tlela, pri čemer se je razvijal strupen ogljikov dvokis, ki je otroke zastrupil. Nesrečna mati, ki je od petih otrok hkrati zgubila tri, more samo v božji Previdnosti najti tolažbo. s To in ono. Župnija Solkan, kjer je bil do nedavnega sedež dekanije, je bil sedaj premeščen v Grgar, je bila kot malica goriških doče brez vsake vojaške naprave ali posadke. S. V Notranji Mongoliji se ustanovi neodvisna vlada. 6. Kitajska mora Japoncem vrniti škodo, ki je nastala zaradi vojne. Pišejo, da je kitajska vlada te pogoje gladko odklonila. Maršal Čankajšek z mrzlično naglico pripravlja v južni Kitajski bitko, ki bo po obsegu prekašala vse dosedanje, Čar-kajšek je izvedel podrobno organizacijo obrambe mesta Kantona, njegove čete so moderno oprmeljene in razpolagajo z najboljšim orožjem. Istočasno izkrcavajo Japonci na kitajskem obrežju desettisoče svojih vojakov. Sodi se, da bo izid kantunskih bojev odločilnih posledic. »Stopili ste na novo pot, katere smernica je nacionalizem. To gaslo je lepo, toda ga je težko uresničiti. Gotovo boste imeli toliko modrosti in požrtvovalnosti, ki sta potrebni, da svojo nalogo brez obotavljanja izpolnite. Značaj vaše vlade je v geslu: Bog, kralj, narod! Nacionalizem se mora naslanjati na kmečko ljudstvo, ki tvori temelj države. Trije pojmi v visokem geslu so znamenja za slogo v bodoči vladi, in prepričan sem, da boste vsi znali izpolniti svojo visoko nalogo.« župnij povzdignjena v nadžupnijo. Za prvega nadžupnika je bil imenovan gosp. dr. Božo Kjačič, župnik v Srpenici na Bovškem, — V Vipolčah v Brdih je g. Klinec Rudolf na dan sv. Štefana pel slovesno novo mašo. — V reški škofiji sta bila nedavno slovesno uvedena dva nova župnika, in sicer dekan Karel Jamnik na župnijo Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer j« bii dozdaj za upravitelja, in Alojzij Žgur, dozdaj župni upravitelj v Jelšanal., na novoustanovljeno župnijo Podgrad. — V Renčah je umrla Marija udova Mozeti, roj. Franatič. s Drobiž. V Rožeku so nesli k zadnjemu počitku staro Jagrinjo iz gmartna, — Beljaški mestni svet je volil župana odvetnika dr. Rein-holda Molbius-a, in sicer s 13 proti 11 glasovom. — V Celovcu je izvoljen za župana dosedanji komisar Wo!f. •— Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika J, Fritza v Hraščah pri Mariji na Žili. — 33 letna Marija frasičkar iz Malošč je šla v Šmartinu pri Cclovcu pod vlak, — Sporočila na poštnih položnicah, zadevajoč plačil?, se frankirajo od 19, decembra Železno robo v Ko#fi«af»ifl •naprej samo i 6 groši. — Bel jaški mestni uradni so dobili za božič kot posebno darilo 10 odstotkov »voje plače naplačila. — Na Rudi je mnrl bivži žjipan Joief Korak, pd. Jaki. — Ob letošnjem božiču je priredila Siidmarka božič-tiice na 74 Šolah in obdarovala vse učence. ČEŠKOSLOVAŠKA s Tudi konianisU eo lepo pozdravljali francoskega zunanjega ministra Delbosa ob njegovem prihodu v Prago. »La voce degli ltaliani«, dnevnik italijanskih emigrantov, ki izhaja v Parizu, priobčuje v številki s dne 22. decetn-era sliko, ki kaže prizor ob prihodu francoskega zunanjega ministra Delbosa v Pra.go. Na sliki je zlasti vidna skupina deklet v narodnih nošah, mirao katere stopa Delbo« s svojim spremstvom. Vsa -dekleta mu molijo pod nos v pozdrav — stisnjeno pest, kar je po vsem svetu, kjer je komunizem v moči, znamenje komunističnega pozdrava. .. IRSKA s Svobodna drža*«. Te dni je stopila v veljavo nova irska ustava, ki proglaša Irsko za svobodno državo. Prvi državni predsednik bo dc Valera. Po novi ustavi se ne pretrgajo vse vezi t. Anglijo, Konzule >n diplomatske predstavnike irske države bo imenoval angleški kralj. V glavnem ostanejo vezi med Irsko in Angleško iste kakor doaiej. GRŠKA s Delovni bataljoni. Te dni je prisegel v Grških Atenah prvi delovni bataljon. Predsednik vlade Mctaxaa je imel pri tej priliki nagovor, v katerem je med drugim dejal, da je ročno delo temelj vse oroike. Kdor ne more, če je »ila, vzeti v roke rovnico ali lopato, da si zasluži svoj vsakdanji kruh, je samo na pol človek, pa naj bo drugače po izobrazbi še tako visok. Okoliščina, da so v prvem delovnem bataljonu tudi izobraženi mladi ljudje pripravljeni za delo z lopato tn rovnico, zgovorno dokazuje napredek, ki ga je Grčija dosegla. EGIPT • a Mladi egiptovski kralj Farok je nepričakovano odslovil vlado Nahas paše in naroči! voditelju liberalne stranke Mohamedu Mahmud paši, naj sestavi novo vlado, V pismu, s katerim je odslovil 17 letni kralj Faruk svoje prejšnje ministre, pravi med drugim, »da •ne gre, da bi se dežela še nadalje upravljala na način, ki ni v skladu i duhom časa in potrebami ljudstva.« Nova vlada je takoj po zaprisegi razpustila organizacijo »modrih srajc*, ki jo je podpirala vlada Nahas paše, in ki jc bila mladinska organizacija stranke Vafda. Organizacija je štela že 25.000 članov. Vojaštvo in policija sta v vsem Egiptu v pripravljenosti. Toda nemirov se ni treba bati. NEMČIJA s b-k. ■ . . IV Nemčiji so si privoščili v glasilu »Schwaizes Korps« tole »božično besedo«; »Božič ni last krščanskih veroizpovedi. Ta dan so si samo brez vprašanja izposodile. Božič je pianemški praznik, je samo nemški in zato visoko zviš&n nad vsem i dlakocep3tvom.« Članek ob koncu poživlja Nemce po svetu naokrog, naj se na božični večer zberejo in poslušajo posliuico namestnika Ffibrer-ja (Hitlerja). — Znani Ro-senberg je v nekem govoru izjavil: »Večni narod Nemčije je višji kakor vse cerkve in vere. Zato ne sme nobena teh ustanov vzga- jati naše mladine.« — »Volkischer Beobacii* ter« pa je priobčil sliko, na kateri je videti . kako une« čefe blato preko državne meje. AMERIKA s To in ono. V Barbertonu O. je izdihnil svojo dušo 60 letni Josip Podpečnik, rojen na Jesenicah na Gorenjskem. — V Cleveisndu so umrli 56 letni Anton Satkovič iz Velike Mune na Notranjskem, 57 letni John Perko iz Dečje vasi. v fari Zagradec-Fužine, Josipina Jazbec iz Brezove Rebri v fari Ajdovec. — V Kan-sas City Karis. je preminul 79 letni Jakob Fer-lič iz Hotavelj v fari Trata. — V Chisbolma Minri. je zapustil solzno dolino Frank JanežšS iz Sp. Slivnice v fari Kopanj. — V Cievelan-du je v cerkvi umrla 64 letna Franca Škufca roj. Turk iz vasi Zvirče pri Hinjah na Dolenjskem. — V Joliet 111. so pokopali Marijo Še-tina roj. Leben iz Št. Vida nad Ljubljano. — V Clevelandu so dalje umrli: 72 letna Franca Štraus roj. Škufca iz šmihela, Marija Lazar roj. Veh ar iz Podiipe pri Vrhniki, John Nemček in 78 letni Frank Rebec, doma iz Sežane na Krasu. — V Moon Runu Pa je zapustil! solzno dolino 51 letni Blaž Bogataj iz Oselice nad Skofjo Loko. — V E!y Minn. je odšla v večnost žena Jurija Božiča iz Krštine pri Črnomlju, —- V Seatle Wash je nagloma umrla 65 letna Neža Petrih iz Kota pri Semiču. — V št. Peulu Minn je odšel b Gospodu po večno plačilo župnik fare sv. Neže g, Franc S. Rani, doma iz Čvešnjice na Gorenjskem. — V Springfeldu IU. je zapustil ta svet 84 letni Frank Zaletel iz Knežje vasi pri Dobrničah. —• V Coverdale Pa je preminul 44 letni John Felc, rojen v Ledini pri Idriji. — V Owenu Wis. je na veke zatisnila oči 56 letna Ana Potočnik roj. Koprivmkar iz Štange pri Litiji. — RAZNO Pogmnnež. Mož. pri-šedši domov iz mosta od neke pravde, pravi svoji ženi: »Katra, ali sem jim povedal, tem pričam! Dejal «111 jim: Hinavci ste, goljufi in sleparji ter druge takšne ljubeznivosti!« Žena: »ležeš, mož, kaj 6i pa mislil, tla si jim da-ja' take priimke; yeš, da le bodo tožili'« — Mož: »Nič, se ne boj, ljuba Kaira, 6aj sem jih s temi priimki obkladal šele potem, ko sem bi! zunaj sam na cesti!« Darilo ženi. A.: »Letos J>odariin svoji žeai za god krasno biserno ogrlico.* — B.: »Ali bi ne hotela rajši avtomobila?« — A.: »Hotela bi že, toda ponarejenih avtomobilov še ža! nimamo.« Odkdaj poznamo češ-pljcve cmoke? Zakaj bi se ne vprašali za tem v času češpelj in cmokov? > a sijajna in priljubljena jed ce je najprej udomačila pri alpskih drvarjih, ki so radi jemali e seboj poleg polente, slanine ta «i-ra še neke vrste cmoke, prirejene iz moke in vo-V.e ah mleka. V cmoke so 1'm gospodinje nadevale snhih češpelj ali hrušk. v-moKc, kakršne poznamo L. Gangbofer: 58 Roman b začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlč Ko se odpro vrata? Tolažba, s katero je Ebervajn tešil dečka na bližnjo prostost, ni bila prazna. V njegovem srcu je živela ta tolažba kot trdna vera: če se ne bi našla človeška roka. ki bi iz svoje voljo odrinila zapah in odprla pot, mora Bog storiti čudež zaradi tega dečka. Počasi je dvignil deček glavo. »Biti moraš nekaj več ko kozji pastir! Kdo si neki?« »Duhovnik sem! Ali veš, kaj je to?« »Da, da, tak kakor Hiltišalk. Tega sem nekoč videl — črno je oblečen.« »Več o njem ne veš?« »Pač, vem: in bele lase ima, ker je star.« »In cerkvico ima in v njej zvon, ki poje. In ljubega Očeta v nebesih! Ali nisi o tem še nikoli čui?« »0 pač, mislim že, da sem čui o tem nekaj praviti! Stokajoč se je prijel deček za svoje raabolele noge, »Poglej, fantek,« -je dejal Ebervnjn in trdneje objel dečka z roko, »poglej, to je zvest oče, ki ima vse dobre ljudi za svoje otroke. Kdor mora trpeti, ga potolaži, in kogar zadene stiska, mu pride na pomoč!« »Meni tudi?« se je odzval plaho in drhteče dečkov glas. »Seveda, fantek! On vč vse in more vse. Videl te je v tvojih bolečinah in je dejal meni: odpravi se tja in pomagaj Hucetu! In ko sem Sel, da bi te poiskal, j mi je poslal majhno deklico, ki mi je kazala pot, deklico, ki te ima rada! Jeii, že veš, katero mislim?« »0 predobri mož!« je zaklical deček, smejoč se v svojih bolečinah. »Pa ne, da bi bila Trudica?« »Deklica krnela, ki mu paseš koze.« »Trudica, Trudica!« Oirokovo ime je bila edina beseda, ki je prišla v muki in veselju dečku na um. Minilo je nekaj tihih trenutkov, potem je začel Ebervajn zopet govoriti. Srce mu je ležaio na ustnicah in bleščeče se je odprla vsa globina njegove čiste zaupljive vere kakor pokaže gora v tajni uri skrite zaklade. Deček ni več spraševal samo poslušal je in zdelo se je, da pozablja pri tej pozornosti na svoje bolečine; Ie včasih se je zdrznilo njegovo telo v pritajenem joka in njegove roke so se tesneje sklenile menihu okoli vratu. Ebervajn je govoril — in kakor dobro seme. ki že kali, kc se je komaj dotaknilo tal, je rodno psidala vsaka njegova beseda v dečkovo srce. Od zgoraj se je slišal divji hrup. Opiti Vacenuvnovt sinovi so peli in bili s pestmi po mizi. DeUle so 8» branile, stopiti v sobo — hlapci so motali streči ia prinašati medico v vrčkih Zunaj se je že mračito toda popivanja ni hotelo bili konec. Celo hišo je pretresalo luleče vpitje in ropotanje z vrči in sloii. V Rekini čumnati, v kateri je že goreia svefilr.ica, se je odbijal ta hrup. da so se tresie stene. 7. i .izpuščenimi lasmi, v beli spalni obleki je ležala Krka V pomolu, obraz zagreben v dlani. Nič ni slisnla. tla s-3 se odprie duri v čumnato; bi! je fant, ki .je stre«"! sokolom; v roki je imel pernati meh, ki ga je odri mrtvemu Rekinemu ljubljencu. Plaho se je približal pomolu, »Gospodarica!« Reka sc je vzpela; ko je uzrla ptičr-\ meh, je segla po njeni, si razprostrla na krilu njegovo perje in i s- iV Grean@y Minn. je zapustil solzno dolino 55 letni Frank železnikar t Visokega pri Igu. — Clevelandu so pokopali 58 letno Alojzijo Mandel iz Mirne na Dolenjskem, 63 letnega 'Jožefa Ivančiča iz Kota pri Velikih Laščah in 60 letnega Jožefa Skočaja. — V Virden HL je na veke zalismil oči 76 letni Anton štupar iz Dobrave pri Trebnjem na Dolenjskem. — V Milwaukee ]e odšel v večnost Joe Horvat iz Šmarjeta pri Krškem. DROBNE NOVICE 3,807,000 prebivalcev ima sedaj Finska; od (tega 79 odstotkov kmetov. Brezposelnost v Ameriki narašča najbolj iv jekleni, tkalni, železni, avtomobilski, rudarski in čevljarski industriji. Huda lakota je (sbraimila na severnem Kitajskem. Poljske jede bodo skušali naseliti na otoku Madagaskarju ob Južni Afriki. 50® človeških žrtev je bilo med božičnimi prazniki v ameriških druženih državah, 6,090.e®0 prebivalcev ima sedaj naša soseda Bolgarija, pisati in brati sna 4&% ljudi 3©,9©g delavcev odpuste v kratkem ameriške avtomobilske tovarne General Motors v Betroitu. Na mino je naletela 'm se potopila bajna ladja španske rdeče vlade »Mende* Munez«. Do 26 stopinj mraza imaio po nekaterih Severnih predelih Poljske. Skceaj J milijarde di® {»odpore mladim ljudem, ki bi se radi poročili, bo dala Realka vlada v 1. 1938. 3®8© siivssuova&j je bilo 31. dee«mbra na Dsmaju, Imajo denar! Prave bitke sted Arabci m aogleikiaBi č*-lami »o še vedno v Palestini. 133,257.908 prebivalcev so imel« v lanskem juliju Združene države ameriške. PO DOM Ob 25 letnici „Novin" ' d »Kovine«, katoliško glasilo Slovenske Krajine stopajo v 25. leto. Novine so budile narodno zavest, katoliška načela, prestale boljševiško vlado in imajo največ zaslug pri priključitvi Slov. Krajin« k Sloveniji. Pa tudi še sedaj vršijo isto vlogo med dobrim prekmurskim narodom, zlasti sned izšeljenci, ki jih je preko 30.000. Nikdar se »Novine« niso vsiljevale prebivalstvu izven Slov. Krajine. Sedaj pa, ko stopajo v 25,leto, vas prosimo, da nas to leto podpirate in priporočite »Novine* vašim ccnjemm naročnikom. Cena na posamezni naslov je 30 din; če naročijo vsaj štirje na skupni naslov pa 24 din letno. Uvodni članek v prvi številki je napisal prevzv. knezoSkof lavantinski g. dr. Ivan Jožef Tomažič, ki pošilja obenem .svoj nadpa-stirski blagoslov .vsem sotrudnikom, naročnikom in bralcem^« željo, da bi se »Novine« v Slov. Krajini čim bolj razširile. Bm B&t@miea. na obiska Nedsvao fe naš Itet porot'«!, da sta za sekaj mesecev odpotoval« v ameriški Clevelastd Marija ia Fraae Mrgole, dotns z Rake na Dolenjskem, da tast obi&cta svoje sorodsike, ki so jitoa seveda to po« hsdi oroogofiti. Za aovo leto se je ssfega Ifeta in vseh ejsgovtSs sMvočr.itov spomnit g. Fr«of Mrgole in nam posla! sledeie pismo: »Drifgi Domoljub, dovoli mi malo prostor«, da morem tebi in vr,cm tvojim uaročmfcom voščili srečne aovo leto! Posebno mo željo isnant, ds bi namreč dobit DomoljA v letošnjem letu čwn več »ovife naročnikov. Tukaj itustn na razpolago več slovenskih ameriških listov, Amer. Slovenca, Amer. doino-vino, Olas narod« itd., pa moram priznali orok p« je bilo v naši feri 14 Blagovica. Banovina, ki je pri iia>s vodila veliko regulacijsko delo, ie z delom za zimo prenehala. Glede tega lahko rečemo: te in razumevali ja lahko nastanejo velik« reči! Oni. ki imajo danes oblast, so uvideli potrebo, nase ljudstvo pa je tudi samo rado pomagalo s kn-lukom. Večina je namreč že to storila. osfaK v» bodo seveda morali it^ilaitl svejo dolžnost. — V zims&es« čas« pa po bssah dreštvtfe živahno dslejeras. Na5e ?m*veteo. drvita« s« fe RtttM pripravlja na novo igro, ki ji že vnaprej ietaao obilne udeležbe ta uspeha. — Mrjejo pri nas stari in mladi Na koncu novembra je umrla teletu« Jožeta Oraokar iz PtiWwja. V zaselku decembra pa je umri Jožef Ovca in zaradi kupčij drhtečima rokama gladila peroti. Njene oči so as »vlažile. Fant se je vrnil k vratom; tam je obotavljajoče obstal »Gospodarica! Mislim, da vem, kaka je moral tvoj sokol poginiti Ali me ne boš izdala, de povem?« Reka je vstala. »Govorile »Povem ti, ker mi ga je žal, zakaj rad sem imel tega ptiča.« Fant je vzel meh ia pokazal neko mesto na notranji strani. »Poglej, tn je koža pret>odena kakor bi Sla stati igla.. .< Segel je v karal žolo. »In sdaj poglej to iglo: riasta je od krvi. Vbod je prodrl vse dro-bovje. Dan prej, ko si odjezdila na lov, proti večeru, takrat je bil tvoj sokol še vesel in zdrav... Sel sem po vodo ... in ko sem se vrnil, je bil ptič žalosten.« Jezno je zgrabila in stisnila Reka fanta za zapestje. »Kdo je bil v sokolnjakti?« Plaho se je osrl fant proti sobi, iz katere se je razlegalo v-pilje, pijanih Vacemanovih sinov. Hotel je spregovoriti, toda Reka ga je burno odrinila stran, »Molči! ®fe mogla bi, če me pograbi jeza, obdržati imena zase.« Odprla je skrinjico, stoječo na mizi v pomolu in po-nudila fanta srebrno zaponko. »Vzemi!« Odmaja! ja % glavo in skril roke m hrbet. »Nisem govoril zaradi plačila!« »Vzemi!« je postovj!a Reka j«,no, potem je globoko zasopla m rekla prijazno: »Le vzemi! Vem, da si imel JKiča rad!< atisnila je fantu zaponko v roka Ko je odšel, so se njeno žareče oči sapj&le v »bna rf8 ;' prs'h j0 wJdlk'lila s trepetajočim fZ ^A SJ }>fia® Vr85a Bflrne?< Omenila je v j,o-rfn * rokama. »Pridi pome, Ztml i Pt°H,e- T- tebi bwn naS!a mir!-t fL no^H t M.S}<> ia »eh; toda in H. dS if sk0K' okno in tja dol čea zamraceno jezero proti ribičevi hiši, kjer se je skQ-z.i vežna vrata odbijala rdeča svetloba z ognjišča. »Krivico sem mu storila,« je »šepetala in si zakrila s sokoljim perjem ko okenj žgoče oči. Tiho je šelestel veter v ©rumeneiih drevesih, ki so rastla pred pomolom. Doli spodaj je šumelo jezero ter gnalo rahle valove in pritajeni glasovi so šuSljali v niha jofiem ločju.' Na temnem dvorišču ribičeve hiše je stal Zigeuot, /.rož v mraku proti Vacemanovemu gradu. Vibo je pristopil k njemu: »Aii čuješ, kako razgrajajo?« »Pijejo. Pijani bodo prespali noč in moja hiša je varna pred njimi do jutra. Zanesi sak v enodebelnik in pripravi ponev za smolo, odrinila bova lovit. Shra-nilnik je prazen, in v hiši so ljudje!« Vtem ko se je Vibo odstranil, da bi pripravil vse za Sov, je krenil Zigenot proti razgledišču V temi pod hrasti je sedela Kdelrota, roke v naročju, zatopljena v sanje, ki jih j» tkala tesnobna skrb in sladko veselje. vzdihom je dvignila oŠ, ko je prisedel brat na njeno »irsn. Ovil je roko okoli sestre. Rotica je naslonila glavico ne njegov« prsi, in tako »ta sedela molče laza hiše jima je udaril na oho glas. Govoril i« nglnr Ajgel, Hilmtruda, Kaganhart ia oba planšatja m sedeli okoli njega in ga zvesto poslušali. Govoril jP 0 Untersberku, « kralju Vuteju in njegovih vojakih, o o^ rJ1* ya zoj8kfim Po'1!« i« o blatih časih. »Morajo pn, i| Morajo! Gore se niso še nikoli majale zaman! Sto let je minilo! In če se ne prikaže Vute fn,od gore vem za enega: ta bo stopil pred Vacemanov gradt« ' Hilmiruda je stisnila pesti. »In ja7. grera z njimk »Seveda, seveda,« je zarentafiil Kaganhart, »ti moraš biti povsod tam, kjer gre kaj navzkriž-« Beseda je dala besedo, in Ajgel j, moral mirHf. danes, pa so prve začele pripravljati češke kuharice, kj sploh uživ-jo velik sloves v svein po evojih originalnih močnatih jedilih. Okoli cmokov je zanimivo še to. da so izza najnovejšega časa naprodaj ctroji z odpttmo, kamor se polagata kvas n češplje, spodaj pa se že prikažejo gotovi cmoki, katerih stroj oa uro »izdela« kar 500. A v (o na sončni pogon. Odkar drče po cestah mo-torna vozila, si tehniki fiziki prizadevajo, da bi poenostavili in' pocenili •udi gonilni material. Od bencina «o prešli na nal to, na premog in še na druge snovi, ki se dajo uporabiti v ta ttafflen, Eno najcenejših gonilnih ermt-stev pa je gotovo izumil Migleški fizik proč. Abot iz Cheaieriielda. Izjavil je namreč, d« bo v najkrai-8«m č.i mogel, a cerkev je kiiub slabim nogam rad obiskoval.-Ob koncu leta je i 64. letu staro«ti umri še Franc Beckovič, premožni in zelo poznani posestnik. — V?em naj da dobri Bog večni mir! Ajdovec. Med naročniki »Domoljuba« je tudi Matiju Jarc, ki je dobival list vseh 50 let. Kot 75 letnik pripoveduje, kako je agttiral in prerokoval »Domoljubu« k-po bodočnost, z,usti onim, ki niso imeli razumevanju za časopisje. — Med ljudstvom je silno razburjenje, ker ni od nikoder nobene podpore ze »točarjo«. Denarju nimamo, živil tudi ne, ker jih je toča uničila Kaj nsj počnemo? Ali naj poni r jemo od gladu? Prosimo oblast, da naj nam v sili priskoči na pomoč, naj nam da vsuj brezplačne prevozniee za koruzo.^ AH nam pa dajte kake podpore, ki jo bi odslužili z javnimi deli. Prosimo, dajte nam sedej, ko nam preti lakota! Ne bi prosili, če bi ne bilo stiske. Raka pri Krškem. Patrono je razneslo in pri tem precej ranilo v obraz 15 letnega Janez« Pre-dovnika pri Vklicovib v Brezju. Prepeljan je bil v Ijnbljanako bolnišnico in bo menda kmalu okreval. — V prošlem letu je odšlo v večnost iz naše župnije 42 oseb. Luč sveta pa je zagledalo 65 otrok, med'temi 40 dečkov Oklieanih je bilo 25 parov in od teh doma poročenih 16 parov. — j Domoljub«, ki nas obiskuje tudi v novem letu, ims vabi, da tudi mi vsi storimo napram njemu čimprej svojo dolžno«! s tem, da obnovimo naročnino. Sovodenj nad Škofjo Loko. Tudi naša oko-liea je dot>ro založena s »negom in mrazom. Prebivalstvo, zlasti lesni trgovci in njihovi prevozniki, se z vso vnemo trudijo, da čim prej spravijo !es v dolino. Zaradi tega je nastal na cesfi Sovodenj—-Trebijo velik promet s sankami, ki so naložene /. losom. Prevozniki se pa ob težkem siečavanju vprašujejo ki čudijo, kako to, da na tako prometni cesti ni nobenega cestarja, ki bi vsaj na najbolj tesnih krajih ceste napravil iz-ogibališča. —- Prizadeti vozniki št. Peter pri Novem mest!!. Fantovski odsek in dekliški krožek sta priredila v nedeljo pred božičem skupno akademijo Iznenadili so nas. Prepričali smo se, da se mlade sile naših fantov in rle.k: et lepo razvijajo v njih dušno in telesno rast. — Denarja ne kože delati. !>a je temu res tako, bi vedel« povedati dva naša domačina iz Cešnjic, ki že vzdihujeta za zamreženimi okni in bosta vzdihovala še dolgo, dolgo ,.. Pa tudi strehe ne kaže nuditi ponarejevalcem denarja, da bi nadaljevali svoj posel. To bi vede! povedati neki tukajšnji občan, ki mn je odknzano za njegovo »dobroto« ne« »isto vol j no gostovanje v zaporih okrožnega aodišča. Mali Kamen. 22.cle-cernbra lanskega leta je umri po dolgi mučni bolezni R a d e j Franc no rojstnem domu, star 58 let. Po svetu je veliko potoval, pc Evropi in Ameriki. V službi je bil mnogo let v različnih državah, n sreče ni našel nikjer. Tujina ga je telesno izrabita, on po je le vero svojih staršev ohranil. Previden s sv. zakramenti je mirno v Gospoda zaspal. Zapušča ženo in nedoraslo hčerko,— Počivaj zdaj v miru v domači gomili v Koprivnici! H.idinja pri Skoinarju. Te dni je peljal deske po cesti tukajšnji posestnik liro v a! Pave!, Na mostu med Jerščovo in Govžakovo žago ee mo je ponesrečil vol. Vtaknil ie nogo skozi most in si jo z Minil Pripeljali so ga na vozu domov. Moral ga je prodati mesarju, kj mu je plačal komaj 11 pomanjkljivost: deloval bi samo, kadar bi sijalo 6oiiee. Pravljica o orlu in palčku postaja resnica. Saj io poznate ono o letalski tekmi ptičev, ko se je palček skril v orlove peroli in iz njih izlete! šele, ko «e jc nre! v višavah utrnili!. To bo sedaj resnica. Aneleži izdelujejo veliko letalo, ki bo nosilo na svojih krilih drugo, manjše letalo. Visoko v zraku se bo manjše letalo dvignilo s kril in hitelo proti sieer nedosegljivim višavam. Harakiri. japonski sa-nioumor. Japonci so sila občutljiv narod. Njihova čast jim je sveta in rajši Sredo v prostovoljno smrt. kakor da bi omadeževali «voje ime. Izza Sangajskih bilk jc znan dogodek, da je desetina častnikov nekega japonskega oddelka, kateri je "trpe! po kitajskem obstreljevanju precejšnje izgube, izvršila hnrakiri. Vzeli so nože in si pre-rezali trebuhe ter izkrvaveli. Vlada proti tovrstni prostovoljni smrti nc more storiti ničesar, marveč jo mora trpeli kot starodaven narodni običai. Uro pozneje, ko se je jeklenomodro nebo že posulo z iskreči m i zvezdami, sta odrinila Zigenot in Viho na ribji lov. Sume« so pljuskali rahli valovi ob enodebel-nik, ki je drčal mimo falkenštanjske stene. Na mestu, kjer se je stena lomila, je veslo v Zigenotovi roki zastalo — bil je kraj, kjer je v tisti viharni noči našel čolnič z obema deklicama. »Ali naj prižgem?« je vprašal Viho. Brez odgovora je pognal Zigenot enodebelnik naprej. TemnoPrn je ležal ves širni kotel pred njim in veter je prinašal zamolkli šum hudournika sem čez vodo. Proti ustju tega potoka je naravnal Zigenot čoln. Blizu brega je ustavil, dvignil veslo in se spustil v ladjico. Neslišno se je zibal enodebelnik na rahlih valovih, vtem ko je Zigenot upiral oči proti FalkenStajnu, Skoraj ura je prešla; potem je utihnil tudi zadnji glas v Vacetnanovem gradu, psi so spali in okna so biln temna. »Prižgi ponev!« Viho je uk resa I ogen j in vrgel tlečo žvepleno nit na osmoljene trske. Plamen je zaplapolal, njegova jarka luč je ožarila jezero in privabila ribe i/, globin. Hlapec je vrgel konec mreže v vodo in jo pusti! drseti, medtem ko je Zigenot zavozil v loku naokrog. Ko sta dvignila mrežo, je bila težka; po vseh pentljah so capljale ščukn, lososi in postrvi. 3>Tako se pa nama sreča še ni dostikrat nasmejala!* je vzkliknil Viho dobre volje. >Vem, kdo je mrežo tako napolnil,« je dejal ribič resno, »zakaj na tihem »em prvi zajem zaobljubi! sarno-stancem.« »Ves ta zajem? To se bo tisli dobrovoljni brat smejal! Ce bi vedel, kaj ga čaka, bi od veselja poskakoval!« V Vacemanovein gradu je medla luč borno razsvetljeval« le še eno samotno okno. Bilo je pomolno okno v Rekini izbici. Poleg zrcala je mrlela svetilnica. Polnoč je že davno minila, toda postelja je bila še vedno nedotaknjena. Reka je sedela v pomolu in se z golim laktom naslanjala čez uapustek pri oknu. Gluha tišina je vladala znnaj v družinski sobi, v celi hiši. samo z dvorišča se je oglasil včasih šum: ujete zveri so bedele v svojem oboru. Reka se je ozrla na nebo. Bled svit je začel nad vzhodnimi gorami ozarjati nebesni svod in ugašati zvezde. Kakor bi čakala na to svetlobo, je pokitnala in se dvignila. Sredi izbice je še enkrat obstala in prisluhnila; potem se je sezula, vzela svetilnico in se bosa splazila v družinsko sobo. Ko se je vrnila, s ključem v roki, je obstala in so stresla, kakor da se lioSo iznebiti spomina na grdo podobo, ki jo je videla. Neslišno ie slepila ven v orožarno; prepih je majal svetilnični plamen; in lovske mreže, bodaki za svinje in železni mački za zverjad so metali miglja,jočo zmedo senc po stenah. Ko je prišla Reka v podzidje in se plazila mimo prekatov za dekle, ji je udarilo na uho rahlo ptičje žvrgolenje: Ulin ljubljence, slepi škorec, je pel ponoči. >Temu je dobro! Ni mu treba gledati dneva!« Po drugih stopnicah je šlo navzdol in zdaj je obstala, pred nizkimi, vrati pokorilniee. Odklenila je žabico in odrinila zapah. Ko so so. odprla vrata iti je luč razsvetlila ječo, je obstala Reka zavzeta in ginjena do srca. Mislila je, da bo n.išla v njej budnega obupanea. — pa je zagledala dva človeka, ki sta spokojno in tiho spala, Ebervajn je sedel na napuslnom kamnu, naslonjen na zid: deček mn je v njegovem objemu počival na prsih; tako sia spala z licem pri licu. veitno, je pokaad za nas »pet letos svojo toplo srce cuspod ban in tako Izdatno, da m« je prebivalstvo rt-8 hvaležno, lif.novoma zgledu so sa pr -diuilli tudi obtina, krajevni Šolski odbor, uCitelj-slti ulior. kmetijska zadruga in nekateri premog nejii domačim iu okoličani. Domače Šivilje so več dni pripravljalo obiekce ta otroke. Nn božični« so obdarovani otroci izrazili svoja hvaležnost in le Skoda, da njihove hvaležnosti niso mogli vide« prav vsi dobrotniki. Po božifcnici so starši obdaro-vatiih otrok trdno sklenili, da izkažejo svojo hva-ležnosi s tcu), Pa grem kar takoj, samo, da se še preoblečen?,« je odvrni Ui siekSe. Zasukala se jc aa peti in odšla. Oče je aekaj zagodrnjal, siu Je liho odšel ven, a mati je vsdih-nilu: ^Skoda, da človek ne more imeti pri hiši pridne in res poštene ženske! * Orožnik, ki je streljal m Tonačem, ga je res ttidel v ramo Divji love« je Isljub temu bežal dalje fc- rečno ušel ier se skril gioboka v hosti, kamor orožaitt ni vež mogel, kor se je zmračilo. Mladenič je dospe! truden in krvaveč do Je-rlševe koče, kjer je naše! Jerneja in Vero, ki sta sedela na sivem štora iu so prijazno pomenkovala. »Ali 8i dmi«w doma?« se jo začudi! Toaač. »Da, ln -za nekaj časa tudi ostanem, ker sem se zamerila gospodu Filipu, tistemu zelenemu prismojencu, ki ga sploh ne morem trpeti, pa si se domišlja, da W bila i 'hko are&ia, če fc! govori! z iflauoj. No, hvala Bogu, da pojde kmalu s doma k MladeniE je bi! kar nekam v zadregi, ko ga je Jernej pozdravil. Pred krepkim ogljarjem ga je obšel oM«telc ljubosumnosti, ki m ie pa hitro pr^pial. Vera je šele tedaj opazila, knko je bled in da nru curlja Iz rokava kri: se ti je zgodilo? Ali si ranjen? Kdo te Je vendar obstralil? Menda orožniki?« Da, orožnik je streljal za menoj in me jo tudi Kade! v ramo. Ne vem, kako, da sem ne vrnil in (5* nisem še! naprej? Če bj mi- n« srečali, Sli bil pač sel do sodišča iu se pustil zapreti, toda prostovoljno. Tako me je pa hipoma obšlo nezaupanje do pravice in ljubezen do svobode, ki jo uživam in zletel sem c Vera ga je prisilila, da je &el z njo k potoku, kjer sta mu % Jernejem izprala rano. Mladenka ie prinesla čisto platneno krpo in ga je obvezala. Fant je hvaležno pogledal dekle in se Ji komaj slišno zahvali! Čuti! je vrtoglavico ia postalo mu je slabo, saj jo izgubil preveč krvi. Toda takoj je zmagala njegova močna volja in ni se onesvestil Posadi;! je nekoliko pri vodi in se na-srkal hladne studenčnice. Vera in ogijar ga nista hotela pustit! samega. Pospremila sta ga v njegovo skrivališče v planinah, »8omo že skrbeli za te, le nikar ne lazi takoj okoli, kajti vročica s« te bo zdaj prijela in iahko ae zgodi, da zdrkneš v kak prepad! Ti kar lepo leži in bodi brez skrbi, da bi prišel do tvojega skrivališča kak nepovabljenee!« ga je hrabril Jernej. Vera pa mu je zadregnjena obljubila, da ga no bo pozabila in se bo žesto oglasila ter mu postregla kakor bo Ireba, v Planine so sijalo v jutranji zarji. Visoki vr-saci so svetli in kakor umiti vstajali in se kot živi bližali očem opazovalcev. Čudovita svežost in jasnost jih je prinesla človeku tako pred oži, da jo stegnil kar roko, mene«, da jih doseže in objame. V skaJovju je vSft tajlnstveno molžalo. I,e planinski orel se je nekje dviga! in njegove kre-ijuti so plahutale v vetru kakor mogočna vesla v cisti sinjavi. Drsrje v nižavi je sijalo v tisočerih barvah, okrašeno z mlado roso. Steze in ceste so se belile med zelenjem, hišice so mežikale s blestečimi katerih se jc nabralo že 87. še bolj pa ga vewsH (o 38. odlikovanje, podeljeno mu trn pragu "VJ-Ictuiee njegove*« obratovanja, ki mu j<> ilokaz, da dele prav. Prosil je Roupoda okrajnega načelnika, dtt sporoči tm pristojno mi1«to njegoro Iskroao zahvalo z« podeljen« odlikovanje, k«, tero mu bo v poliudo, da !>□ še s ietn vočjo nemo deloval naprej. Metlika. Smrtno se j« po*ie»re£i! »ri epravlja, nju hlodov it gozda Ivan Mcmaaič, Mežnarjev Ive t Božakovega. Spodrsnilo mu je ia hlod je atieoil giavo ob bližaj« drevo, da je bil revež v nekaj trenutkih mrtev. V 63. letu ie odšel r« teao, ki mu je umrla pred letom dnu Bog mu bodi miloetjjiv sodnik! — Zvedeli smo iz Befgtadt, da ee bo od-škoitnina » poškodov»a« konje, aa katero triuuno že nakaj n mečev, v kratkem izplačala. S«»«r «e je r.Bvlskf» raradl tega, ker je morala komisij* cgofavljati mareikje, fegavi eo prav m prav poškodovani konji, je bito »jhhmsč (udi sekaj ciganskih vtt!«e... — Prcsvetae druMvo bo priredilo za voijnoet vi« orcdstoifli&ndf. Caoil; «o ga, ker j« tudi tukaj bi! vesten deleven k y«4s«a »mcI. Lojae «eveda ni mislil, ds bo poeti! tako hitro ž rte« svojega poklic«. Dne 29 Veru, tvoje dobrote ue bona nikoli pozabil! Tu. v tej samoti bi bi! mora! poginiti, če bi ne bilo Jerneja in tebe, ki si mi Iako požrtvovalno stregla. In mati? Kaj bi počela, če hi sirota zvedela, da umiram v planinah zapuščen in brei pomoči.r Vera ga je ljubeče pogledala : sMati so zdaj tako veseli in zadovoljni, pa radi me imajo, tako radi, da sem kar wečna. Vedno govore samo o tebi, a meni prigovarjajo, naj ostanem pri ujih, češ dn je dosti prostora za dve, a naša ogljarslta koča, da je tako »esita.c Obraz divjega lovca se je zresni!: »Saj res lahko ostaneš. Skoda, da še jaz ne morem s teboj tja doli! Kako lepo bi zasvatovaliI A tako ne moremo, ker počiva na meni p rok let-stvo uboja k >Iik«zalo se bo, da si nedolžen ia vse bo dobro!« »Vera! Cas beži t Te dni sem se moral mnogo boriti v sebi! Naposled je vendar zmagala ljubezen nad pametjo. Ne morem pomagati, nisem kriv, suj sem se dovolj mučil, a srca nisem zmogel! Ljubim te deklica mila, čeprav vem, da je jnoja ljubezen nekaj brezumnega, nepomembnega!« Mladeniča je zardela, ko jo je objel Ni m branila, Lahno gr je poljubila tn potem neiuo odrinila od sebe: »Tudi jaz te ljubim ia te nikoli ne pozabim! /aupajva v srečo iu pazi, da okrevaš popolnoma! vitka p« S« j«, ko je pogledal m mi trčila lokomotiva v vrat te jjs vrgla 10 metrov daleč „reko nasip*. Bil je na mestu mrtev. Ts&o j* padel kot zveat vojak pri izvrtrv satju avoje thm. _ N|egovi predstojniki eo poplačali njegovo » Jrtoho io Srtev s te«n da eo n*i priredi« lep pogreb. Ker ee je druži«« odločila, da ga prepelje domov, eo se pojfrebste svečanoati iarvrfsle v Ljub-|.anl pred cerkvijo »v. Kriš1o(a. K pogrebu so prišli: upravnik poiicije g. dr. Harfa, poveljnik policijske etraže g. Bedenk ia wi »kižbe prosti stražniki. Umrlemu tovarišu «o darovali 4 krasne vence Poveljnik straže g. Bedcnk je ime! na umr-lega lep govor. Pevci »traiaiki so mu zajieli žaio etinko. Nato ao naložili krsto % ooas-ečnim Lojzetom ns antoSuingon Meatoega pogrebnega zavoda ■m so ga odpeljali na doen v Hruševee, Spremlja! ga j« policijski avtomobil % očeiom io stražniki. Drugi d«, fese 3!. decembra 1037 m ie vršil pogreb iz Hra&evca ns pokopališče v Dol. Straži. K pogrebu ee je jSbrsto zek» veltko ljudstva, ki 'je t, tem pokušalo aožalje z nesrečo« družino io epo-žtovaitie m Sjafcezeffi do umrlega Lojzeta, katerega so vsi vašfofii rad: i«wli. Tudi 20 stražnikov, pokojnikovih tovarišev, ee j« pripeljalo na pogreb Med njimi sta bila tudi poveljaik straže g. Bcdenk jn komsar g. Rijavec. Pevci stražniki so mu zopet zapeli pred hišo in «a pokopališču žalost inke. Oče. ki ga teži že breme visokih let. k, bratje io imeli tolažbo, ko m videli v fesn dokaz, kako j« bil nesrečni Lojze priljubljen me-d svojimi tovariši io spoštovan pri predstojnikih. — Družina Kresetovs itrcka s tem zshvato g upravniku dr. Hacinu, gg. poveljniku in strežnikom ta vse, kar so storili pokornemu ctr&žnfeu Alojziju Ktcactn prei in na njegovi zadnji poti. V torek. 4, januarja WtA bo v frančiškanski cerkvi tudi maša zadnš-aica rs pokojnim, ki jo je naročil« policijska uprava v Ljnbtjani. Dobri Lojze staj počiva v miru! Adlršiči. Tudi pri nas ginejo gozdovi, da je pogled po izsekanih parcelah nekaj žalostnega. Dan na dan pojo ing? in plankače smrtno pesem mogočnim hrastom ki eo doslej kraljevali po naših gozdovih. Sila kola lomi. Kadar za kruh, obleko in davke a i vzeti drugje, mors zapeti sekira po go/dovih Na račiin naših gozdov zaslužijo vsaj nekaj lastniki, pa tudi delavci. PoMno upravo prasnilo, da bolje pazi na pošilike. ki iih ji izročajo ljudje. Pisec teh vrstic jf dan pred božičem preje' malo večjo kuverto tiskovin, ki pa je tako žalostno izgledala, kakor bi jo bil kdo na vrvico prtverano pnv-ekc! po cesti i* Ljubljane, l odkoder je bila odfKJsUaia. Hvala Bogu, da je zdaj barja namilila naše blMo in da ju aneg u*io ubogo Bek> Krajijso pokril s svojim plaščem. Litij*. Dobro uro hoda ležita vasi Cšrad. Lazi ki Gradišče. Ti dve vasi dobivala pošto v Smart-oem. Dve uri oddaljeni vasi Podaril] in Mamo! pa dobila pošto v Litiji. Dolgoletna z&titeva in žefja teh vaščartov je, di bi ljudje teli vaai dobivali isošto na Lažeh, ko vozi vsak da« mimo poštni voz Litija—-Sv. Križ. Ta bi vsako jutro vzel pošto iz nabiralnika, ki bi bil pritrjen oa hiši a. Verbiča, v opoldanski uri bi pa oddal poŠto in »i ee s tem na času prav nič nc zamudil — -ljudem bi pa bilo zelo ustreženo. Ta ureditev bi ne imela nobenih finančnih težkoč, ustreženo bi pa bilo gotovo vsem. — Te dni je aekal in nakladal bukova drva v gozdu fiad vasjo jablanškc Lase Jože Zaman. Padel ie hlod i« mu ie zlomii desno nogo nad kolenom. Pripeljan jc bi! v ljubljancJto boffiikskto. Želimo, fla kmalu vrne v domači kraj. Scdražiea, Prav je, da se »Domoljub« spomni kletna* gt. Stupka Ivane iz Sodraži«. Kot stara tievka jubilaniinja še sedaj kako božično za kroži. Prav starinekc pasmi zna, ki se sedaj že pozabljajo. V mladosti je pela največ «o4o. To je šlo tako: boljša pevka je začela tarna, potem p« jc wt cerkev ponovila. Takrat je bilo pravo nud-«ko petps. Kar so ljudje peli v cerkvi, to eo po navijali tudi doma. Tako m ljudje pra/.uke v ari-ho cerkve tudi doma preživeli. Ps prsvijo, da je bilo bolj prijetno kot sedaj, ko ooiejo po latin ,''0. Njen zakon je bil blagoslovljen z 31 otroki, ka terih še 6 živi, med njimi France na doma jt> jažef kot župnik na Prežgan jem. Mati je teta pokojnega dr. Ev Kreka. V svoji vraoiti staroeti že «ics še vedno bere »Domoljuba«, ki prihaja pod njeno streho že 47 let Vsi ji želimo, »laj dočaka še dokaj lepih božičev! OseSiea v Poljanski dolini. Tudi pri nae gradimo novo šolo v Sovodnju in jc sedaj v surovem stanju že pod streho. Malo smo se zakasnili pri oddaji del. nekaj eo pa krive vremenske neprihke ter težaven dovoz stavbnega materiala. Stavba je dvonadstropna s tremi učilnicami, v slučaju potreb« »e bo lahko priredila še četrta. Dopioinila ee je dolgoletna želja prebivalstva. Stara Loka. S*. Tri-;a kralji ®o obiskali Fran-eonovega očeta v Vh-loga in ran čaetitali k »jegovi 30 letnici. Kdo a* pozna, naiega GaiperjM, I starega, * »e vedno krepkega moža? Čeprsv je me življenj« žival trdo življenje gorenjskega kmeta, ic daooa krepko meha e koso, vihti ob talntitvi tvoj cepec. — Pa njegova vesela narava, njegova klena gorenjska legata govorica, ki iz žalostnih obrazov vedno napravi vesele, da človek ob tem mora pozabiti na skrbi in žalost! — Je to mož krepkega sietvenskega katoliškega značaja, njegova hiia je b»g* blagoslova božjega in Kadovoljooarti. V niegovS hiši je »Domoljub« že desetletja stalen dobrodošel gost. — Želimo naiemu kreokemu slavljencu ob 80 letnici še obilo ereče, zdravja ki blagoslova V krogu njegove obilne družine! Dobrepolj*. Na Štelitnovo je aaS g. župnik Anton Mrkun preje! odUkovanje sv. Save 3. etopnje. Slovesnost se je izvršila v društvenem doos wb navzočnosti velikega števila fara^iov. G. žujMtflc ni nič vede!, kaj mu farani pripravljajo. Najprej j'e nastopil g. de-kan Skubic, ki je med lepim nagovorom prebral Skoiov dekret, da je g. župnik imenovan za duhovnega svetnika, G. SolAi nadzornik Peterim ia Kočevja je poudarjajoč župnikov« zasiuje na gospodarskem in zlasti aa dobrodelnem polju v imenu drž. oblasti pripel «lavljencu visoko odlikovanje. Za njim je govoril še domači župan go-apod Jože Sbnad. Vaa fara je vesela od!ikovaaj. ki !». je prejel nal dtissi pastir m tmi k temu ifflltreu.o čostital Seteče pri Skotji Loki Kronika nale župnije Izkazuje za I, 1937 sledeie Številke: Sv. obhajil js bilo 10.445, rojstev 24, mrlščev 52, Zanimivo je, da «o tnnrii sami poročeni, nufetarejži ie bil 84 l«t star, naimlajši pa 32 let. Število župijanov «e je torej poyečalo za 12, — Pr1 društvu se ie v oktobru ustanovil fantovski odsek, vrle se tedenski sestanki, za katere kažejo fantje prec«? razumevnafa. — V pre-teklem letu je bila do-^rajetia nova šolska stavba, za katero se je bil boi dolga dasetietia. Stavba ustreza vsem predpisom in bo v kras celi župniji, Uo ho pooolnoma izgotovljena — Kmetje «o z lastnimi »redefvi zgradili tudi potrebni kmetijski dom da si bodo lahko uhrftnili stroje. — Prosvetno društvo pripravlja za Bredouet komedijo »Cvrček peSio«. — Vs-em podpornikom in prHa-tcljem kitoliSk&ga časopisja želi zastopnik erečno m blailae5ov!i«no novo leto z iskreno željo, da vsi ostanejo tndi v bodoče naklonjeni katoliškemu tisku. Nalta naloga naj bo, da epe-avimo v vsako katoliško hišo vsaj eii katoliški list. Lesitovee pri ErSkem. Dramateki odsek prosv. društva namerava v nedeljo, Ane 9. januarja nasto- Ce boš zdrav in silen, boš laže vse prenese! in pogum ne jši boš' i Iz daljav,- je zasijal rdeči trak vfiiajajoSepi sonca, ki je objel snežntk nad njima kakor sijoč ognjeni prstan fc<-l prst, Oba »ta se zamaknila vanj. Lovec je ljubeče fnikazat izvoljenki v daljavo- >Pog!ej, zlati fiančl ob'o8, ki oklepa »nežnlk ln se niJ;?. Tudi naju je oklenil v svoj objem. Morda nama bo rw usoda še naklonjena! Morda naju ne bo zavrnila 1» bova 9e srečna! >Da, morava bili! Niti dvomiti ne smova ln gotovo bova zmagala usodo, ki se včasih nenadoma spremeni v samo sijočo srečo!« tnts je ©dvr nilr, dekle. Počasi in prijazno »i Šepetajoča sta odšla niže proti Jerifievi koči. - 4> Kakor je mati Agate po otrokovem rojstvu zacvetela, tako jp nepričakovano spet jela hirati. Otroček ji je umi! ic z njegovo smrtjo, je spel popustilo njeno zdravje. V riji j« ostalo nekaj "e-gobnega, kar jo jp vfdno bolj stiskalo in mučilo. Bilo ji je, da jI jp ostalo za otrokom nekaj bo lestnega, ne samo žalost, temveč tudi nekaj te lesriesja. kar je ležalo na nji italtor mors. in jo trpinčilo, da je Se v saniah večkrat vzdihovala in sp bala nečesa neznanega. Janez je vsp ojiazll in skrbelo ga je vedno bolj. Boipzen žene mu postala novo breme, saj je pogrešal Agatine Živahnosti. Mrnčina v ogijar-ski kogj je postaiaia vedno gostejša. Agata je obležala... Vera, Vi je stregla prej Tonaču, je zd«J Jela »krbno striči materi Ker jim je gospodar dovolil so vseli nekaj nVeovih desk, le Jeriša kočo Podaiižal in zgradil šp skromno čumnato. v nji ie ?.df j it-ia!a mati, pri kateri se je naselila tudi Vera, da jo jp Imela vedno pri rokah. t JeriSeva pa se |p hčerki samo nasmihala, ko Je videla njeno za«krbljenmt. Nji ni bilo z« po slrežbo, prosila je samo Vero, naj skrbi »a druge io jim kuha. Sama je prečepela vse ure v postelji in molčala. Teža. ki je legala nanjo, jI je bila vedno n »znosnejša I,« včasih je pritajeno vidih nila Za obema najmlajšima, ki ju je izgubita v sadnjih letih, je silno žalovala Ce je prilezla na sonce in je zrla žareiiie, jo jo ie to bolelo. Kadar jc gledala oblaki Ji (e bilo spet hudo Vse v pri rodi ji je bilo kakor breme. Večkrat se Je spomnila na svoje šive otroke in si očitala, da kot mati vseh teh bitij ne sms kloniti, da mora živeti m nje. Včasih jo jo v jaanlh dneh Vera spremila globlje v gozd. iu ko je ogljariea ležala na mehkem mahu. ji je postalo mahoma vse čudno genljivo. Vse kar ja videla, je poznala, 8 šele potem, ko je po več ur strmela v stvari, ri je priznala, da jih prav za prav nič ne pozna, da je v njih druga oblika, da so JI šp vedno spet nove in zagonetne. In ta kega spoznanja se je razveselila. Drevje okoli nji je šelestelo in j).šepetalo pesem prirode. skrivnostne, nedojemljive matere, ki neizme-no ijuV ker vse daje, a tudi jemlje ter ne pozna ratlike, »aj se vse v nji preraja ln izginja. ^ ^ {ako polPŽkavKla( je festo prišel k nji Janez, Se ji ljubeče nasmehnil ter ji povedal kaj vsakdanjega, nepomembnega, kar je bilo nji vendar važno in novo. Začutila je, da je s svojo boleznijo prestopila neki krog, da zdaj živi v dru-eem svetu kot U zd-avi !n krepki ljudje okoli nje, ki jo ljubijo in z njo čustvujejo ter JI ho- Eei°mč "več ni skrivala svoje šibkosti, ki Jo je čutila vedno bolj. ie bolelo Io Js. da bi se morala posloviti cd vsega, kar je bilo okoli -nje, saj se i ie življenje dozdevalo s slednjim dnevom lepSe in privlačnejše čeprav je hneH od nJega finmo trpljenje in zatajevanje. Kadar so se zbrali ob nedeljah njeni otroci ln prišli k nji, je čutilo posebno sl«*t. Bilo Ji Je, da »j vse kar jo v nji »ploh kdaj bilo vsvifienoga. spaja in se Ji bliža V svoji deei je vedno gledala vse dobre lastnosti svojega moža izpopolnjene in izrazitejša. Sebe ni upoštevala, ker je bila preskromna Nikoli si ni mogla misliti, da bt bil kateri t«h otrok hudoben ln skvarjen. Zabolelo j« Je. kadar »e je spomnila, da bo treba vse te svoje otroke sapustiti, da mora morila kmaiu nastopit! pot v večnost. Ni se bala za sebe, ampnk za otroke w je bala, kajti vse njeao življenje je ži-tvovala deci in možu. Najbolj s? je bala za mater Vera. Slutila je, da bo kmalu priM čas slovesa in.nl si mogla predstavljali tist? praznine, tiste vrzeli, ki jo bo napravila njena smrt. Mladenka se ie zdaj kar bala govoriti na samem s njo. vedno Je slutila, da m bo mati od nje fa posebej poslovila In jI izročila v varstve druge mlajše. Iu tega trenutka b® je Vera bala, Čeprav je vedela, da mora priti, saj je mati že kar vidno vsdno bolj pešala. 5. Dekla Tekla Je bila velik«, krepka žcnščiim, ki Jo je gospa Mešičkava vzela meslo Vere v službo. Mladenka je imela na sebi v vsem svojem ponašanju nekaj moškega, čeprav je bila sicer lepega, zarjavelega, pravilnega obrazss in Silvih modroselenifc oči. ki so znale ljubeče pogledali. In Mešičkovemu Filipu je bila všeč Obetal ji je zakon in dekle, ki je bilo nekoliko omejeno, mu je vse verjelo in se veselilo man»če, da postane res kmalu gospodinja na MeSičkovetn domu Pa je usoda nariesln, da je prišel k Mešičko-vim Jernej. Neke noči Je namreč taval po gozdu nekoliko pijan. V sv,-,ji samoti se je čutil nesrpS-nega in divjo kopvnenje, ki je bilo v njem, mu ni dalo miru Begal je okoli in vlekel s seboj svoje lesene sani Ker je bil nepreviden, Je padel skalo ln si pretresel možfane. Ziutraj ga Je našel divji lovec In ga spravil v posteljo Jernej je kmalu okreval ln delal spet kakor prej piti s komično predstavo: »BoljSeviki«. Kdor «e želi od srca nasmejati, naj se v nedeljo potrudi v našo katolika prosvetno dvorano. V kratkem bomo imeli Se eno predstavo t« vrste, morda že naslednjo nedelio, »Pesnik aH Študent« je naslov ialoiifri. S tem upamo, da bomo zadovolplt v polni meri gledalce, ki si želijo tudi kaj veselega. V postnem čusu pa hočemo igrati nekaj, kar bo času primemo. Preska. Na novega leta dan je umrl cerkvenik župne cerkve v Preski, Franc Triler. Pokop jc pokazal, da je bil mož zelo spoštovan in priljubljen 38 'et je opravljal službo cerkvenika, 27 let pa službo občinskega sluge, katero službo je moral zaradi bolehnosti pred letom opustili. Bil je dolgo časa predsednik in odbornik gasil, društva in zaradi zaslug ludi častni član prosvet. društva. Po enomesečni zelo hudi bolezni ga je Bo« poklical v večnost, za kat»ro se je po večkratnem vzgled no pobožno prejetimi zakramenti dobro pripravil — V nedeljo, dne 2. januarja je bil pa pokopan stolar Ivan Šmelcer. Bog daj obema večni P0h0) ' Savi je. Na sveti dan popoldne se je smrtno ponesrečil Andrej Doberlet iz Savelj. Smučal se je v družbi mladine v bregu na Ježici. Pri tem je tako nesrečno padel, d« se je težko poškodoval Poškodbam je sledila kap, ki je končala mlado življenje. Pokojni Andrej je bil star žele 17 let. Bil je tih in dober fant. Lep po greb je pokazal njegovo priljubljenost Pokojnika bomo obranili vsi v lepem spominu! Pokoj njegovi duši' Začeti je treba Kavno ob koncu leta 1937 je izšla majhna, pa zelo važna knjiga pod gornjim naslovom. Knjiga, ki je izdana ob triletni« K a toliSke akcije za dekleta, popisuje, kako se je med slovenskimi katoliškimi dekleti Kat. akcija začela in kako velike reči |e že dosegla Dosedaj pri nas Se ni nobenega spisa o Kat. akciji, ki bi govoril Iz bogate skušnje, kakor ta knjižica. Zato jo bodo z veseljem sprejeli vsi, ki želijo, da bi se Kat akcija pri nas prav začela in tudi našim Škofijam prinesla novo versko pomlad Knjigo toplo priporočamo vsem Kg duhovnikom in lobrim laikom, rsebno pa kat deli letom Lepo opremljena stane din ia se naroča pri Tajništvu Kat. akcije za dekleta, Ljubljana, Masarvltovn ulica 12. KansniSka Bistr'ea, Med drugim tudi v Zore-tevo hiso v Sp. Stranjah prihaja »Domoljub« že BO let. Iz te ti i Se smo izbrali 12. decembra tudi svojega župana, vernega. poStenega in uvidevnega g. Vinkota Zorela, ki je do sedaj 8 leta kot podžupan ln občinski blagajnik vzorno vrSil svojo nalogo. Vsi mu želimo, da bi tudi županoval ob-Eanom v korist. iz mdih dmštep Mozirje. Kmečka zveza priredi od 12. januarja 00 4. februarja stanovsko strokovni tečaj za člane Emečkib zvez našega okraja. Tečaj bo v cerkveni hiši v Mozirju. Dostop je dovoljen tudi nečlanom popolnoma brezplačno. Beltinci. 1. in 2. jannarja je Prosvetno druStvo priredilo razstavo siov. kat. časopisja. Prvo mesto na razstavi je zavzouial naš domači tisk: »Marijin Ust« in »Novine«, k! letos obhajajo 25 letnico. Razstavljeni so bili vsi naši slov. kat časopisi: dnevniki, tedniki in mesečniki Itd. Razstavljeni so bili tudi vsi misijonski listi Lepo mesto so zavzemale ludi Mohorjeve knjige. Veliko pozornost je zbujal »ddelek, kjer so bile razstavljene »Knjižice«, ki |lhjzdajajo salezijanci. Razstavo j9 obiskalo okrog Mozirje. Od 29. do 31. decembra smo imeli Mozirski fantje duhovno vaje. Voditelj č. g. Jakob Vraber, kaplan iz St Jurija ob j. L nam je v osmih govorih pokazal pot, po kateri se spodobi hoditi krščanskemu fantu. Poskrbljeno je bilo tudi za zajtrk fantom. St. Jurij p«d Kumom. Na dan sv. Štefana je bila v Društvenem domu »Božičnica«, namenjena Šolski mladini. Navzoči ao bili zadovoljni s prireditvijo, zlasti otroci, ki so bili vsi obdarovani z raznimi dobrotami, 40 pa z obleko. — V preteklem letu Je bilo v župniji 20 rojenih, 9 porok in 3* HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. POMAGA pri arteriosklerozi in hemoroidih. POLAJSUJE muke in bolečine pri revmatizmu in protinu. UBLA2UJK bolečine pri mesečnem perilu in meni. ODSTRANJUJE motnje pri debelenju m napravi vitko. Dobiva se v vseh lekarnah. Retf. 8. br. l&SUflBU Šlev, HERSAN 15 mrličev. Med umrlimi so bili kar po vrsti samo moški, zadnje Štiri pa ženske, med temi dve najstarejši v župniji. - Začela se je Kmetijska nadaljevalna šola, prijavili so se fantje v precejšnjem številu, pa bi bilo obisk pri|K>iočatš tudi gospodarjem. zlasti mlajšim. — Izžreban je bil tudi en naš naročnik »Domoljuba«. Lepo Število izvodov 75, »Domoljuba« prihaja v naSo župnijo. Naročniki, ostanite tudi letos zvesti, pristopite pa še novi I Naj bi prihajal »Domoljub« v vsako hišo, saj si danes ne moremo misliti krščanske hiše brez dobrega časopisa ki nas dviga kvišku in pišo ter oznanja resnico. Kadoviea. Iz našega kraja jc malokdaj kaj brati v »Domoljubu« Navadnih zadev, kakor če kdo kje umre ali se izvrši kaka tatvina, poboj, ne hasrie širiti med svet Danes imamo pa nekaj veselejšega, zato se oglašamo. Poleti se je na Rnrlovici ustanovilo prosvetno društvo V jsseoi smo pričeli tudi že z delom Imeli smo do sedaj dve predavanji, bili pri lepi akademiji za t december Na Štefanovo so se pa pokazali na odru naši igralci Prav zadovoljni "O na«:, dobili ao tako korajžo. da žele čimprej zopet nastopiti. Nekateri omalovažujejo to delo, sedanjost j>a kaže in v bodočnosti bodo lahko še bolj uvideli, da so se varali Nasprotnega duha bo treba iz sebe najprej pregnati, potom se pa pridružiti našemu slovenskem, katoliškemu ljudstvu To velja za vse tiste, ki Se stoje ob strani, pa se žele udejstvovati Naše delo na prosvetnem polju ima za cilj povzdigo nravnosti iu trdne slovenske zavesti. Trebnje. Okrog Novega leta smo napeli vse sile za razširjenje dobrega časopisja po fari. To delo je našlo polno razumevanja 7.e nad ">00 novih naročnikov našim listom je pridobljenih, kar je prelep dokar. kako naš človek iskreno želi, da ni s svojo lastno prosvittjenostjo doprinesel skupiieinu življenju lepše in bogatejše vsebine V zvezi s tem delom bo tiskovni odsek priredil v nedeljo, 9 januarja, v Prosvetnem domu akademijo, na katero ste vsi lepo vabljeni. — Vstopnine ne bo Podzemelj. Deževno vreme nas je vendar zapustilo S strahom so ljudje gledali, kaj bo z večnim dežjem. Kolpa je tako narasla, da ie v več krajih prestopila bregove in poplavila veliko njiv in travnikov Božične praznike smo imeli precej mrzle iti suhe in brez snega. — Na Štefanovo eo nas razveselili igralci prosvetnega društva r. lepo in yeseio igro. Gledalci so se vračali zadovoljni na svoje domove. To nedeljo eo igro ponavljali. Sedaj se je zače.o novo leto Ljudje obnovite naročnino za katoliško časopisje, posebno za »Domoljuba« in »Slovenski dom* ier pomagajte pridobi, vati novih naročnikov. S katoliškim časopisjem bomo najbolj pomagali širiti katoliške ideje. Sv. Andraž v Halozah. Velika kulturna pridobitev za Haloze je obširna in vzorno urejena župnijska knjižnica pri Sv. Andražu. Knjižnico srno pripravljali več mesecev, dan pred božičem pa smo je odprli i« začeli knjige izposojevati vsem, ki ee zanimalo za poučno, prijetno pa pošteno be-rivo. Skoraj vse knjige smo dobili od g. dekana Skamleca. Imel je vse življenje navado, da je kupil, kar je dobrega in lepega izšlo na slovenskem .cn|iznjem trsu. Sedaj je nad tisoč knjig daroval knpžnici. Iako je storil veliko kulturo delo za svojo župnijo k! ji je že 28 k-to tako dobri duhovni oče. Treba je le, da bi župljani to veliko delo svojega župnika prav razumeli in radi hodili po knjige, veliko brali in se izobraževali. Saj je v Halozah več izobrazbe tako zelo treba. Knjižnica je nameščena v okusno urejenem prodoru pod kaplanijo. Plemeniti dobrotniki so omogočili ureditev prostora. Hvala jim! Prežgaoj« pri Litiji. Prosvetno društvo je na božični večer i velikim uspehom igralo v Ljudskem domu versko igro »Podrti križ«. Igra j« vsem zelo ugajala. Sporočamo, da sc igra ponovi na praznik sv. Treh kraljev po 10. maši. Vabljeni! Cerklje pri Kranju. Prosvetno društvo uprizori v ne< leljo, 9 januarja, ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu igro »Podrti križ« Iskreno vabljeni I RADIO LJUBLJANA V»afe d itn: 12 Piošče. 12.46 Vreme, poročila, 13 č-aa. spored, obvestila IS l!> Pksič«. H Vfvme, borza. 19 Io 22 Ca« »rfn.e poročita -»ivarod. obvestila Četrtek, 6 januarja: 9 Čas vreme, poročila, spored - 0.15 Plošče — 9.45 Misijonsko predavanje — 10 Prenos cerkvene gluob« — U OiroSka ura — 1 i.30 Koncert radijskega orkestra - 16 Švic, napevi — 17 Kmetijsko predavanje — 17.30 Koncert — 19.30 Nac. ura — 20 Božične pesmi — 20.40 Plošče — 21 Radijski orkesier — 22.15 Kvartet mandolin. — Petek, 7. lanuarja: II Šolska ura — 13.20 Koncert Radij, orkestra — 18 2?tia v glasbi — 18.20 Plošče - 1840 Francoščina — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut n planincc — 20 Večer lahke gl. — 22.30 Angl pi. — Sobota, 8. jan.: 14.15 Vreme — 18 Rad. ork. - 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.30 Nac ura — 1950 Pregled sooreda — 20 O zunanji politiki — 20.30 »Brencelj« — 22.15 Radijski orkester — Nedelja, 9. januarja: 8 Plošče — 8.15 Koncert božičnih pesmi — 9 Cas, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe — 9.45 Verski govor — 10 Koncert lahke glasb* — II Otroška ura — 11.30 Akademski pevski kvintet — 12 Koncert Gregorčičevih 6kladta — lt» Božične pesmi — 17 Kmet. ura — 17J9 Za kratek ča« — 19 30 Nac. ura — 19.50 Slovenska ura — 20.30 Slovenska glasba — 22 15 Valčkova ura. — Ponedeljek, 10. jan.: 18 Zdrav stvena ur« — 18.20 Plošče - 18.40 Kulturna kronika — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Plošče -- 20.15 Prenos — 2215 Lahka glasba. — Torek, 11. januarja: !1 Šolska ura — 18 Klavirski koncert - 18.40 Svetovni vpliv židowtva — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Na-rodne pesmi — 20.45 Plošče — 21 Odlomki Iz ope-rete »Heltea« _ 22.15 Radijski orkester. — Sreda. 12 januarja: 18 Mladinska ura — 18.20 Plošče — 18.40 Rszširienje pokojninskega zavarovanja — 19 30 Prenos sinlomčnega koncerta z Dunaja —• 22.15 Radijski otkesier. Seimi 7. januarja: živ. In kram. na Javorju nad Smartnetn pri Litiji. — 10. jannarja: živinski in kram, v Vidmu pri Krki in notranjski Žirovnici. 11. jannar ja; iiv. in kreta v Metliki in Kamniku. — IX jannarja: živ in krnm v Črnomlju ter goveji in svinj. y Mokronog« (ker prejšnji četrtek praznik). __ gjabljaaa Komiinateeg« mL« T»l*fo» 4t. SSSS Or.Pruieiirr^u« ifl->™irij klriig.i*Lt|. Ordlatra: JI.-L Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica aii oje prostor velja za enkrat Din 6"—. Naročniki »Domoliubat plačajo -malo polovieo. ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodaiajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina m mete minvi se piatuje naprej. s miti! SSEJj slelie z vložki. Ž nočni omari, 1 omaro dobro ohranjeno. Ljubljana Celjska 19, Bežigrad. Jamšek. mm* zrtrr« molže krav, epreiniem. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 20 762 SRSIPI! m0('an" dobro ubuiiii ohranjen, proda Jereb Krami, H rase, p. Smlednik. figbj« pridno. zanesMi-tlsniu vl) Kprejn.eu. na malo kmetijo in go stilno. Mesosne). Log št. 04, |>. Brezovica. Hunim feiiiiic! hranilnice in posojilnice ftt Vid pri Stilni. Visnjegore. Žužemberka in druge <10 l'HI.000 Din. Ponudbe na upravo Domrliuba z o/jtač-bo »Plačam naiboliše« štev. 71. Miunkni tašM z oskrbo v hiši, nprej-mem. Perovšck, mizar, smarje Sap It Si'. RttltBlii, pubf! Vse vrsto obode, lesena in žična rešetna dna, nedosegljivo lepo in trpežno ohšita iimnata dna, pajleline i. dr. pri-poroia Ivrdka Štefan Lovšin, Sajevec št. 12 p. Ribnica. u„. _ večjo množino iHilhlfl mehkih belih orehov. V odgovoru je treba navesti cene — Šimenc, Ce*njevek p, Cerkte. Kranj. SSSSIIR m\\t Zft drugovrstne, trpežno izdelane, nudi Jernej .leraj. Zapoje šlev. 10 Smlednik Službo rn tTin," Dolnice št. 11. Rabim hlapca za vsa kutet-ka dela 12 Dolniee, 8t, Vid nad Ljubljano. SiMŽfilSliO vsa^kmečka deia. — Dravlje 42. mm S5£T že rabljen, v dobrem s nnju t vdelanim motorjem ah tud' brez kupim. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Stroj« št. 19.788. ElBbtpoiDotep še malo rabljen po ugodni ceni prodam. Anion Pogorele, Struge na Dolenjskem. naznanila n Katoliška Akcija »a dekleta priredi za kmečka dekleta v dneh od 15. do 21. januarja duhovne vaje s tečajem v domu »Device Mogočne«, Liehten-tnurnov zavod. Pričetek prvi dan oh C zvečer, »"lep zadnji dan zjuiraj. Stroški za vse dni 130 din. Prijavite se na naslov: Lojzka Strajriar, Ljubljana, S&iartinska cesta 15. n Zaprte duhovne vaje v Domu sv. Ignacija pri sv. Jožefu v Ljubljani. Zrinjskega cesta St. 9. .note: od 10, do 14. januarja; za fante od 31. januarja do 4. februarja. Začetek zvečer prvega dne, sklep zjutraj zadnjega dne. Priglasiti se je treba čimprej. Vsak udeleženec dobi posebno sobico. Oskrbnina znaša za ves čas 100 din. V vsako b IS o »Domoljuba«! *Ge$ka zimska brana in premalo gibanj« sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestib omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavljaio- splošna is prehitro d e b e i j e n j e, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, Jrevesna obolenj«, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in zastrupite nje. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvr*,»ae. čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Va^e splošno zdravstveuo stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno i« »Planinka« čai Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih •/. napisom pro-izvaiatca- APOTEKA Mit. BAHOVEC. Ljubljana, Kongresni tra; t2 s. t,r. '29550i85 Srečno in veselo Novo le'o želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem Franceij Franc, SODRAŽICA saiesa? Srečno Nova leto želi vsem odjemalcem in obiskovalcem B«ssi Mlhaei, trgovec in gostilničar, Mahorovec pri št. Jerneju. fSodnik je bil zelo razslresen in znan veled evoje počasnosti. Sredi obravnave se je nekod zgrozil: »Vi, kaj pa mislile, pravkar ste prisegli, da boste govorili resnico, samo čisto resnico. Pred par minutami pa ste zatrjevali, da iniale samo enega brata, medtem ko vaša sestra Srdi, da ima dva, Zadnjikrat vas opozorim, da govorite resnico.« BKEZPLACEN POUK V IGRANJU! Klavirske harmonike od Din 480"- Zahterajie brezplačni katalog! fvfarilior St. Sil? Tonček je prišel domov a Šolskim spričevalom. »Kaj pa je to?« s« ie razjezil oče, »računstvo slabo, čitanje slabo, zgodovina jiezadoetrio, zemljepis zanič, ja, kaj pa naj to pomeni?< Tonček je nepremično strmel v očeta: »Tudi jaz ne razumem, kaj pa — oh — oče, saj res — kaj pa — če bi bito ponarejeno?« §€2 novo oddani po ugodni ceni tvan Jetaftn. Lablian«, Emonska ceste 8, is« $i»8č®» Be@$itovi*0¥a ul. 14/1 - letsfcn 15-10 »Domoljub« stane 18 din za celo leto. za inozemstvo 60 din. - Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, 'ate in reklamahje pa u |fr a »Domoljuba«. - Oglasi »e zaračunavajo po posebnem ceniku. - Telefon uredništva ... uprave; 40-04. zdajatej: dr Grcgorij Pečjak. - Urednik: Jože Koš i če k. - Za Jugoslovanske tiskamo* Kard Cel. Z& večen« drožrto Vsra liborno elu£3J« 5! elcrantnl in icjil ftfttl« «e«elj»l. »Ittl« j« saaieriai. ti pepohiotnai cc&mietta semIS ia *»t!!op po!f? tega ja aeSo tr&Jea. Foskcslte eis par. Mi »leftantal »evljl si H« prek« rt »ta ia Seja. *riiu.i>s!s komiilnaeUa eaj«ta Vodica cti^am puseboo eleraaeo. V ujih boste Sraetl dtojno Ksdoreijstva pri pteea. Bel: elegantni aiisg AatlJI se riti. Vsaka (jama mara imeti k a?oj! toaleti MJiin » Sati Sar*! kot Je njen; toalet«. S eps» elaltto bnrvw baPTftjro te «eveljtke v rseče, rosa, gelene, studre, raeaeaft 'i