st, iiaiana i soipi apMmn ta u ira iT Trstu, v sreao 30. avausta 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XI.Vil jihBj«, ^ff^f^^^a ^ w A«ikcgaaM'vfittM-TM Licojska Knjižnica ^ WDt LJUBLJANA«- Jugcđl 2i b»itauti» fittffr^ -__- - *------— * li"** m *' cDINOST Pmmezne ftcvllke v Tnfai ia okolici po 20 stotink. — Oglasi se računal« v firekostl ene koioae (72 nun.) — Oglasi bgovcev in obrtnikov nm po 40 cea» esmtnice. !a zahval«, poslanica !a vabila po L V —, oglasi denarnih aavodov mm po L % — Mali oglasi po 30 at beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi saročnina tn reklamacije se poilljajo Izklicno opravi Edinosti, v Trstu, ulica sf# FrsnfiSka Aaiikoga Hev. >0, L eaterop^ — TeisAm uredništva M uprav« 11-tf. Ekscelenci Mosconiju V nedeljo, dne 29. t. m., so se odigrali tia Pivki, v postojnskem političnem okraju, naslednji dogodki. S popoldanskim vlakom se je pripeljala v Št. Peter družba mladeničev italijanske narodnosti. Razpršil: so se po vasi in so pri posameznih trgovinah, oziroma podjetjih nasilno zahtevali, naj sname jo table s slovenskimi napisi, ali pa so jih kar sami šiloma sneli. Pri neki hiši ni bilo gospodarja doma. Ko jim je ž*na povedala to, ter nagiašaJa, da ona sama, brez vednost* moža, ne more ničesar ukreniti, je eden od družbe nad njo — slabotno žensko — vihtel svojo gorjačo, da se je revica vsa tresla od strahu. Končno so vendar dovolili odlog za osfem dni. Po tem roku da se povrnejo zopet in dotlej da mora biti tabla odstri--ijena. V neki gostilni so naroči!? \ečerjo ter odšli v Radohovovas, kjer so se odigravali isti prizori. Od tu so se podali v vas Petelinje, kjer je bil cerkveni shod, ali opasilo, in je bilo, kakor običajno ob takih prilikah, zbranega mnogo ljudstva. Tudi tu so velevali: doli s slovenskimi napisi! Ljudje so se pokorili, ker sc bili silno prestrašeni, izlasti še, ker so zagrozili, da drugače pride večja družba s kamiioni in ker je šel — opravičeno, ali neopravičeno — glas, da imajo nemili gostje bombe pri sebi. Na to je šla ekspedicija v vas Trnje, kjer se j>e ponovilo kakor drugod. Tu je nekdo iz družbe ud.«*:l nekega kmeta s palico po glavi tako srhio, o a se je zgrudil na tla. Iz Trnja so se povrnili v Št. Peter. Tu so v dotični gostilni povžili naročeno večerjo in so — pozabili plačatif In odpeljali so se z vlakom. Naslednjega dne je pripovedoval neki orožnik, da se je na kolodvoru našla petarda. o e « O teh dogodkih ' linole nedelje v po-jtojnskem okraju so nam sporočili od zanesljive strani. Ker vemo, ekscelenca Mosconi, da ste vse preveč zaposleni po velikih nalogah svoje visoke službe, da se ae morete zanimati za vsak dogodek po leželi, in ker se opravičeno bojimo, da ne »oste obveščeni o teh dogodkih, ali pa, la Vam pride kako poročilo, ki ne bo točno, Vas opozarjamo, ekscelenca, na iem mestu. Poročati Vam utegnejo, da so bile le malopomembne otročarije. V resnici pa so iaki dogodki naravnost nevarni in po-atrbni za življenje na deželi in za m?dse-j bojno razmerje med prebivalstvom na eni, in javnimi organi in pripadniki druge narodnosti na drugi strani. In to je menda stvar, ki mora Vas, ekscelenca, kot vrhovnega političnega šefa v deželi, zanimati v visoki meri. Zato se obračamo do Vas na tem mestu. Postojnski okraj je prek in prek slovenska zemlja, ki živi na rji slovensko ljudstvo zdržema. To ljudstvo je mirno, delav-no. Preživlja se z velikim trudom in v potu svojega obraza. Ne žali nikogar in je srečno, če more v misti živeti z vsakomur. Mirno se je udalo v svoj novi državnopravni položaj, pokori s« oblastvenim naredbam in vrši zvesto svojo dolžnost napram državL To morajo priznati vsi Vaši organi in pripadniki Vaše narodnosti, ki so j od zasedbe sem prihajali v stike s tem j prebivalstvom. Posebno pa je dokazal to | sprejem, ki ga je priredilo temošnje ljud-i stvo kraljevi dvojici Če se dogaja^ kedaj kaka nepriličnost, je to le redka izjema, ki le potrja pravilo. In tudi v takh slučajih je še-le vprašanje, kdo je v resnici kriv, i da je prišlo do nepriličnosti?! Ali se ni morda dogodila kaka breztaktnost, ali celo nedobrohotno dejanje od strani podrejenih Vam organov?! Razumeli nas boste menda, ekscelenca, da dogodki, kakršni so se dogajali minole nedeljo v postojnskem okraju, bi mogli imeti kedaj zelo resne posledice, posebno pa za tisti visoki cilj, ki je gotovo na srcu i tudi Vam: za razmerje med prebivalstvom j na eni in javnimi organi in pripadniki ' druge narodnosti na drugi strani. Kajti, j verujte nam, ekscelenca, da taki dogodki delujejo razburljivo na prebivalstvo naše narodnosti v vsej Julijski Krajini! Zamislite se v duševnost narodno zavednega ljudstva! Ne mislite, ekscelenca, da bočemo groziti! Narobe! Ob ljubezni do tega našega ljudstva nas navdaja s strahom že misel sama, da bi moglo priti do kake neljube reakcije. Kajti, izkustva nas uče, da bi moralo to naše ljudstvo drago plačevati vsak nepremišljen, četudi po okolno-stih razumljv čin. Iz vseh teh razlogov si , domnevamo, ekscelenca, da boste tudi Vi I živo obžalovali, kar se je dogodilo minole nedelje v postojnskem okraju. In to tem , bolj, ko boste čuli, da so — kakor nam i zairja došlo nam poročilo — orožniki na kolesih letali po onih vaseh, opozarjajoč, da se bliža ona družba, in svareč, naj snamejo slovenske napise, da ne bo ne-! ljubih dogodkov! Na; so tudi orožniki imeli pri tem dober namen, dejstvo pa je, da se s tem daje potuha motiteljem življenj? mirnega prebivalstva na svojih tleh! Mi si vse drugače mislimo nalogo varnostnih organov. Pomislite, ekscelenca! Ljudstvo naše v onem okraju je sicer res — kakor že i rečeno — miroljubno, udano svojemu i Bogu in svoji veri — ki je oznanjevalka ljubezni in miru. Ali odano je tudi svo,emu rojstvu in ljubi z žarom svojega srca svoj materini jezik! Kako mu morajo torej ogrenevati čustva, ko mora na lastni zemlji snemati napise v svojem jeziku, ali mu jih drugi nasilna snemajo?! Prevzeti ga mora čustvo, da je brezpraven na svoji lastni zemlji vkljub vsej svoji lojalnosti in ■ zvestobi! Je-li to na korist države?! j Da, da, ekscelenca: razmišljajte! i Še nekaj, ekscelenca. Če bi se slučajno ' srečali z gospodom poslancem Giunto, ' opozorite ga na tu gori opisane dogodke in na dejstvo, da se je odigravalo vse to I po njegovih lepih besedah v Kanalu, kjer je slovesno zagotavljal, da njegovi pristaši niso nasprotniki našega jugoslovenskega ljudstva, marveč da mu hočejo iti na roko. Morda pojde on, ekscelenca, Vam na roko pri Vašem prizadevanju — in tega pričakujemo od Vas —, da se ne bodo več ponavljali dogodki, ki tako nemilo posegajo v življenje našega ljudstva, v njegovo državljansko svobodo in v njegove državljanske pravice! Uvažujte našo besedo, prosimo Vas, ekscelenca! x Italija Italijansko - avstrijska pogajanja v Rima RIM, 29. Zakladni minister je imel včeraj >ogovor z avstrijskim odposlancem Schiil-ierjem, katerega je spremljal avstrijski posianik v Rimu. Pogovoru so prisostvovali senator Contarini, glavni tajnik ministrstva za zunanje zadeve in kom. Bian-~heri, načelnik urada za avstrijske zadeve v ministrstvu za zunanje zadeve. Gospod Schuller je predvsem obvestil zakladnega ministra, da želi njegova vlada, da bi se zakon o 70 miljonskem posojilu, ki sta ga pred kratkim sprejeli obe zbornici parlamenta, čim hitreje izvršil. Nato je avstrijski zastopnik natančno razložil zakladne-mu ministru sedanji položaj Avstrije, da bi tudi njemu omogočil, da prouči, kaj bi mogla sioriti Italija za pomoč Avstriji, V sredo se bodo pogovori med ministrom Paratorem in Schullerjem nadaljevali. Ministrski predsednik Facta se je povrn i v Rim RIM, 19. Danes predpoldne se je povrnil j rfl in is trs ki predsednik Facta s turinskim J brzovlakom v Rim. Na postaji so ga sprejeli ministri Taddei, Riccio, Anle, Dello Sbarba, De Vito, Martini, Bertone in So-leri, skoraj vsi državni podtajntki, sen. Salata, generala Buccara in De Alberti in mnogo dragih uradnih oseb. Danuncijansk*. sindikati RIM, 29. Listi poročajo o gibanju, ki se epaža posebno med železničarji in ki gre za tem, da se ustanovijo posebni D'Annun-zijevi sindikati. Ti novi sindikati bi po nekem proglasu, ki so ga izdali železničarji, stal. i na nadrazrednem stališču. Ker pa je gospodujoči razred često izkoriščal državne interese v svoje sebične namene, bodo železničarji — tako pravi proglas — vztrajali v borbi, dokler se ne izpolnijo vse njihove upravičene zahteve. Obenem bodo nastopali proti vsaki špekulaciji z nedržavnimi interesi*, ko bi bila na škodo resničnih moralnih in materialnih interesov države. Na mednarodnem polju spreiemaio brez pridržkov načelo: «Svobodna domovina med osvobojenimi domovinami». Pristaši tega gibanja naglašajo svoje simpatije za «danuncijansko idejo*, ki je izražena v ustavi kvarnerskega regentstva in ki da je podlaga bodoče Italije. Slično gibanje se opaža tudi pri enem delu poštnih in brzojavnih uslužbencev. Jugoslatrifa Obiak ameriSkih parlamentarcev • . v Jugoslaviji BELGRAD, 29. Ameriški parlamentarci obiščejo po končani interparlamentarni konferenci na Dunaju tudi razne kraje Jugoslavije. Vlada je pripravila vse potrebno za prisrčen sprejem ameriških parlamentarcev. Amerikanci nameravajo posetiti Ljubljano, Zagreb, Belgrad in še nekatere druge kulturne in gospodarske centre države. Italijanski podmorsikS pred kotorskim zalivom BELGRAD, 29. Po poročilih iz Kotora, so Italijani v soboto vršili posktišnje s pod-morniki najmodernejše konstrukcije. Pod-morniki, ki so baje povsem novega tipa, so delo čehoslovaških inženirjev na račun italijanske vojne mornarice. Velesemenj t Ljubljani LJUBLJANA, 29. Tukaj se vrše živahne priprave za drugi velesemenj, ki se bo otvoril v soboto, dne 2. septembra, in bo trajal do 11. septembra. Kakor se sliši, se je prijavilo za letošnji velesemenj še več razstavljalcev nego za lanjski, s katerim se Slovenija lahko ponaša. fohoslovaSka Konec konference malega sporazuma Popolna solidarnost glede vseh vprašanj Izjav* jugoslovenskega In romanskega nanstra za vnanje stvari PRAGA, 29. Uradno poročilo z včerajšnjim datumom pravi: Konferenca štirih držav, ki se is začela včeraj predpoldne. se je končala danes* Razpravljalo se je o vseh vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu skorajšnjega zasedanja Društva narodov in ki se tičejo štirih držav. Glede vseh vprašanj, ki so bila v razpravi, se je dosegel popoln sporazum in bili so storjeni sklepi o skupnem postopanju in glede rešitve za posamezna vprašanja. Odposlanci vseh štirih držav ostanejo tudi nadalje v najtesnejših stikih. Položaj v Avstriji in splošni položaj v Srednji Evropi sta bila predmet podrobnih razprav. Vnovič je bilo ugotovljeno, da je potreben spričo položaja, ki je nastal vsled zadnjih dogodkcnr, skupen nastop, ako bi bili ogroženi skupni interesi. Pogajanja *cf se vršila v duhu absolutne solidarnosti in absolutnega prijateljstva. V doseženem sporazumu je jasno rečeno, da se bodo vse štiri države držale istih smernic in da ostanejo tesno združene na korist evropskega miru. Predsednik čehoslovaške republike Ma-saryk je sprejel zastopnike držav malega sporazuma v gradu v Lanah in ministrski predsednik Beneš jim je priredil pojedino, katere so se udeležili tudi diplomatski zbor in zastopniki ob las te v. Vsi listi posvečajo tej konferenci uvodne članke. Pol uradna t.Prager Presse* prinaša tudi pogovor z jugoslovenskim in romunskim ministrom vnanjih stvari. «Ob priliki velikih Sokolskih slavnosti 1. 1920. sem imel čast zastopati v Pragi vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo> vencev. Imel sem že takrat priložnost opazovati čehoslova^ko državno življenje. Od tedaj se mora zaznamovati velik napredek na vseh poljrh državnega življenja, posebno v gospodarstvu in predvsem v mednarodnih ednošajih. Prisrčnost zveze, ki ne veže samo naši državi in naši vladi, temveč predvsem tudi naša naroda, postaja vedno močnejša. Iz začetne politične zveze, katero mi je b3o dano podpisati, je postalo danes izvrstno orodje mednarodne politike. Čehoslovaška in naša kraljevina pa ne stojita danes več sami. Najin pogodbeni sistem se je znatno razširil. Romunska je ojačila politične vezi z našo kraljevino še s dinastvčnimi vezmi. Poljska postaja vedno tesnejši član našega sistema držav. Niso več samo politična vprašanja, s katerimi se bavimo, vedno bolj stopajo v ospredje skupna gospodarska vprašanja. Značilno je, kako prihaja v našem zveznem razmerju vedno boli do izraza zavest politične solidarnosti. Nasproti pogostim težkočam na zapadu so v razveseljivem navzkrižju odnošaji, ki vladajo v naši zvezni skupini. V vseh vprašanjih se hitro dosega sporazum; tekom genovske konference zapazovano skupno složno nastopanje, se bo brez dvoma ponovilo tudi ob priliki bodočih konferenc. Naše prizadevanje mora iti za tem, da nastopamo vedno kot celota, ko gre za ohranitev stanja, ustvarienega po mirovnih pogodbah, in da ukrenemo vse potrebne mere v svrha za jamčenja rednih mednarodnih odnošajev v Evropi, brez katerih si ni mogoče zamisliti rešitve splošne gospodarske krize. Zaradi tega je naša zvezna skupina orodje reda in napredka v evropski politiki.» Romunski minister vnanjih stvari Duca je s svoje strani izjavil: « Odnošaji med Čehoslovaško in Romunsko sc najboljši, in jaz upam upravičeno, da bo naše prijateljstvo prišlo popolnoma do izraza in se utrdilo tekom konference. Ministri Male entente so sklenili že v Belgradu, da se bodo pogostoma sestali k posvetovanjem in jaz sem rad porabil priložnost, da obiščem Čehoslovaško v imenu svoje države. Različna vprašanja se tičejo skupnih interesov Male entente in Poljske.* Imel bom tukaj priložnost, se poraz-govorrti z jugoslovenskim ministrom vnanjih stvari Ninčičem in mstopnikom poljske vlade Piltzem o teh vprašanjih, med katerimi so najvažnejša ona, ki so v /.vezi s prihodnjim zasedanjem Društva narodov v Ženevi Prepričan sem o tem, da bo< misel Male entente izšla utrjena tjidi iz praških pogajanj.* Rušila Sovjetska cerkev u» Tolstoj LONDON, 29. Listom je prišla iz Moskve sledeča vest; Nova sovjetska cerkev se bavi z vprašanjem, kako bi preklicala izobčenje, ki je zadelo Leva Tolstoja; namerava pripraviti zanj novo molitev, v kateri bo slavljen kot prerok nove vere. Verniki so prestrašeni videč, kake oblike zavzemajo verske zadeve v Rusiji. Ruska mornarica potopila 6 finskih parnikov? KELSINGSFORS, 28. Javlja se, da je ruska vojna mornarica tekom svojih vaj v finskem zalivu potopila 6 finskih parnikov, d očim jih je odvlekla v Petrograd 25. Finska vlada pripravlja protestno noto zaradi tega dogodka in js za represalijo Že zadržala nekoliko ruskih brodov. Cerkveni kongres v Moskvi • STOCKHOLM, 28. «Sv. DagbL* poroča, da so na cerkvenem kongresu v Moskvi sklenili ustanoviti vse ruski koncil, ki naj bi bil vrhovna instanca pravoslavne cerkve v Rusiji in ki naj bi se sestal vsako tretje leto. Samostani po mestih se morajo zapreti. Menihi izven mest naj se združijo v poljedelske bratovščine po vzgledu vaških poljedelskih zadrug. Menihi se lahko oprostijo svojih obljub. Nadalje nameravajo odpraviti cerkvene dogme čaščenja svetnikov in razliko med črnim in belim sve-čeništvom. Liturgija mora biti enostavna« Japonsko - ruski odnošaji BERLIN, 28. Agencija «0st. Express» javlja iz Moskve, da je sovjetska vlada prejela noto japonske vl^de, v kateri jo ta poziva, da pošlje svoje delegate na konferenco z japonskimi delegati. Ta sestanek je tvoril doslej predmet več not med sovjetsko in japonsko vlado. Sovjetska vlada je bila predložila, da naj se konferenca za ureditev medsebojnih odnošajev vrši v Tokiju. Japonska vlada je ta ruski predlog odklonila. V svojem odgovoru poudarja potrebo, da naj ima ta konferenca preliminaren značaj. Na konferenci se bo moralo razpravljati o vseh spornih vprašanjih, pri katerih sta prizadeti Rusija in Japonska, predvsem o odhodu japonske vojske iz Sibirije. Japonska bi baje hotela nekatere kompenzacije za ta svoj domnevno dobrohotni korak. Pogajanja med Rusijo in Japonsko o ureditvi medsebojnih odnošajev so se bila začela svoječasno £e v Dairenu, morala so se pa odgoditi zaradi nepopustljivosti Japonske. Tudi izgledi za predstoječo konferenco niso najboljši. Na zadnjo japonsko noto sta odgovorila s skupno noto komisar moskovske vlade za vnanje stvari in vnanji minister republike na Dalnjem vzhcdu. Oba prisiajata na japonski predlog, da se na konferenci sklene preliminaren dogovor in predlagata, naj se konferenca vrši v Pekingu, ker se tam že nahaja ruski odposlanec Joffe, ki bi zastopal obe republiki na tej konferenci. Po Siska Poljski odgovor na ruski predlog z& razorožitev "VARŠAVA, 29. Ruska sovjetska vlada je poslala poljski vladi zopet noto, v kateri predlaga, naj se sestane konferenca, na kateri se bo razpravljalo o razorožitvi. Sedanja tozadevna nota je bila poslana baltiškim državam, Poljski in Romunski. Kot dan konference se predlaga dan 5. septembra. Konferenca bi se vršila v Moskvi. Poljska vlada je odgovorila, da načelno ne odklanja predloga za razorožitev, da pa ne more sprejeti določenega časa za konferenco, ker je ravno za isti čas sklicano tudi zborovanje Društva narodov v ženevi, pri katerem so ruski sosedi zelo prizadeti. Francija Splošna stavka v Franciji PARIZ, 29. Vsled dogodkov v Havreju je bila proglašena splošna stavka, ki pa je, kakor se uradno ugotavlja, zelo omejena. Delo v javnih cbratih se vedno nadaljuje. Del uradnikov je bil zapustil glavno pošto, toda drugi del mu vsled ravnateljevega posredovanja ni sledil. Zidarji stavkajo le deloma, v velikem številu pa stavkajo šoferji* Sejmišča poslujejo redno. V Villa-courti so stavkajoči delavci obkolili agente na motociklih in zažgali eno motorno kolo. Drugih izgredov ni bilo. Anglija Novi izgredi v Dublina — Tri osebe ubite javno spričo množice sprehajalcev LONDON, 29. Iz Dublina prihaja vest o novem nastopu teroristev. V nedeljo, ko se je ogromna množica ljudi izprehajala po eni izmed ulic v predmestju, je privozil po ulici avtomobil, v katerem se je nahajalo kakih 6 oseb v vojaških suknjah in s čepicami, potegnjenimi do oči. Avtomobil se je naglo ustavil in možje so izstopili z revolverji v rokah, vodeč za sabo dve zvezani osebi, kateri so naslonili ob zid in ju ubili s streli iz revolverjev. Zgodilo se je vse z mrzlično naglico in ko se je dvignil med množico krik, je avtomobil že izginil. Na ulici so pozneje našli mrtvo še eno osebo. Piotiangješkc demonstracije v Mezo-potam ji LONDON, 29. Reuterjev dopisni urad javlja iz Bagdada: 23. avgusta se je bila zbrala pred kr. dvorcem velika množica, da čestita kralju F^jsalu povodom obletnice njegove zasedbe prestola. Medtem ko je množica vzklikala kralju, je prišel v kr. dvorec angleški veliki komisar, da tudi on čestita kralju. Čim so ga opazili nekateri skrajni elementi, so začeli govoriti množici ter so v svojih govorih protestirali proti angleškemu protektoratu (pokroviteljstvu). Ta incident, ki se zdi da je bil nalašč pripravljen, je kralja Fejsala zelo ogorčil, vsled česar je odstavil svojega koinornika, kateri je organiziral to ljudsko manifestacijo pred kr. dvorom. Incident je bil tem bolj nesrečen, ker je nastal ravno v hipu, ko je kralj malo bolan. In res je kralj moral takej po obisku angleškega velikega komisarja leči v posteljo, nakar je bil operiran radi vnetja slepega črevesa. Listi poročajo zraven tega, da so demonstranti sprejeli angleškega velikega komisarja s klici: Doli angleški mandat. Govorniki so zahtevali, da se ima odpraviti vsak angleški vpliv na državno upravo. Pogreb generala Collinsa DUBLIN, 29. Včeraj je bil pogreb umorjenega generala Collinsa na istem pokopališču, kjer je pokopan Griffith. V znak žalosti se v Dublina včeraj ni delalo, a po drugih krajih Irske je bilo delo ustavljeno eno uro časa. Nemčija Napad bivših nemških otcirjev na nemške in češke železničarje MONAKOVO, 28. «Miinchner Post» poroča o hunskem napadu bivših nemških oficirjev, članov društva «Deutsche Wacht», na češke in nemške železničarje v Furtu ob čehoslovaško - bavarski državni meji. Oficirji so skupno z moštvom državne brambe napadli železničarje z revolverji, gumijevimi biči in debelimi palicami. Grozili so celo s smrtjo. «Zeitung fur die Oberpfalz» poroča k temu dogodku, da se je treba zahvaliti češki preudarnosti, ako ni prišlo do pravega krvavega bojy. Ve!e-nemški oficirji so se pripeljali s posebnim vlakom v spremstvu glasbe državne brambe. «Miinchner Post» zahteva strogo preiskavo s strani osrednje in bavarske vlade. Kam privedejo mirovne pogodbe FRANKFURT, 29. ^Frankfurter Zei-tung» piše, da je sedanji položaj karakteriziran z dejstvom, da je Nemčija prisiljena kupovati angleSki premog, da zadosti potrebam svoje industrije, med tem ko Francija prodaja v Ameriko nemški premog, ki ga dobiva na račun reparacij. Nemšk; katoliki za papeža MONAKOVO, 29. Na shodu vseh nem-ških katolikov se je sklenila resolucija, ki pravi: Obžalujemo globoko, da se na mnogoštevilnih mirovnih kongresih ni še rešilo rimsko vprašanje na način, ki bi bil vreden Kristusovega zastopnika. Razprave o tem vprašanju, ki se nadaljujejo v italijanskih novinah z dostojnostjo in spoštovanjem napram Sv. stolici, dokazujejo, da tudi liberalni krogi priznavajo, da je papežev položaj v Rimu nevzdržljiv, in da večina italijanskega naroda želi, da pravična in hitra rešitev tega vprašanja postavi konec mučnemu in škodljivemu sporu. Aretacija francoskih častnžkov v Nemški Šleziji BEPLIN, 29. V Rossbergu pri Beutenu v Gornji Šleziji je bila te dni aretirana od poljskih oblastev komisija francoskih častnikov, ki je imela nalogo, da prouči vojaški položaj ob poljsko - nemški meji. Dogodek bo gotovo imel diplomatične posledice. _ Avstrija Medparlamentarni shod na Dunaju DUNAJ, 29. Shod medparlamentarne zveze se je otvoril v prisostvu 300 parlamentarcev, ki zastopajo 26 držav. Državni kancelar Seipel je pozival parlamentarce, naj branijo stvar Avstrije pred vsemi parlamenti in pred Društvom narodov. Nizozemski poslanec Treub je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva odprava nekaterih izvoznih carin. Nemški odposlanec je dokazoval v svojem govoru potrebo, da države z nizko valuto prepovejo uvoz luksusnih predmetov. Belgijski odposlanec je zahteval ustanovitev posebnega mednarodnega odbora za valutne tečaje, ki bi bil pod pokroviteljstvom in vodstvom Društva narodov. Na popoldanski seji, ki ji je predsedoval Lothe, se je nadaljevala razprava o resoluciji Nizozemca Treuba. Mautet je naglašal, da mora biti mednarodno posojilo za vojno odškodnino in ne za Niemčijo. Ne more dovoliti, da bi se razpravljalo o pravicah Francije do vojne odškodnine. Ob zaključku svojega govora je Mautet apeliral na Ameriko, ki naj da vse svoje gospodarske in finančne sile za obnovitev sveta. Za predsednika medparlamentarne zveze je bil izvoljen baron Adelsvvert, ki bo nadomestoval Von Weardalea, kateri je bil izvoljen za častnega predsednika. Razpoloženje v Avstriji nasproti zbližanju med Avstrijo &n Italijo .JUNAJ, 28. Tukajšnje časopisje se še vedno bavi z vprašanjem zbližanja med Italijo in Avstrijo. Časopisje je enodušno v odporu proti kaki obliki zbližanja pri kateri bi bila prizadeta neodvisnost Avstrije. Posebno ostro nastopa prodi taki obliki zbližanja «Arbeiter Zeitung». Naravnost sovražno nastopa proti temu tudi društvo «Andreas Hofer» v Innsbrucku, ki je izdalo o tem vprašanju proglas, v katerem pravi med drugim: «Mi od Italije, ki ne more vzdrževati reda niti doma, ne moremo pričakovati drugega nego gospodarsko in politično izkoriščanje in narodno vsužnjitev. Če nam hoče Italija res iskrenci pomagati, ji ni treba drugega, nego da zastavi svoj vpliv pri ententi, da dovoli Avstriji priklopitev k Nemčiji, in da ji vrne Tirolsko ...» Turčija Velika turška ofenziva proti Grkom ATENE, 29. Neko uradno poročilo o položaju na bojišču pravi: Silna sovražnikova ofenziva, ki se je začela 26. t. m. proti fronti južno od reke Akar do Hasana se nadaljuje. Napadajoče sovražnikove moči se cenijo na 10 divizij z mnogoštevilnim topništvom, ki je preskrbljeno z obilnim strelivom. Bitka traja dalje. Roiaki! Ne zabite na Šolsko društvo! Dnevne vesti Osebna vest. Gospod Fran Gruden, doktoi ▼sega zdravilstva, iz Nabrežine, izvršuie svoje zdra\ ruško prakso v Postojni- Naši Postojnci so ves li, da so dobili domačina na tako, za ljudsko zdravje važno mesto. Neprestano vznemirjanje. Te dni je strašila po italijanskih listih vest, da nameruje Jugoslavija #a*esti Celovec- Včerajšnji *Piccolo pa priobčil je poročilo iz Rima od poluradne strani, da se vesti o mobilizaciji jugcslovenske vojske in kakem zbiraniu te vojske na mejah ne potrjujejo! One v sti so bile očitno prora-čunjme za hujskanje domače italijanske in vznemirjanje nemško-avstrrjske javnosti. KiJto naj pride potem do tistega mirnega razpoloženja, ki more dovesti do pomirjenja in zdravih odnošajev med obema državama? Pa tudi ta poluradna vest ni popolnoma — čista. Opazuje se — pravi — da ima Jugoslavija mogočno vojsko pod orožjem in da ima na mejah močne oddelke, ki da so več nego zadostni za kako akcijo proti Celovcu. Minister Schan-zer da je zagotovil kanclerju Seipelu vso podporo za slučaj kakega vojaškega posredovanja na škodo Avstriji. S tako sestavljenimi izjavami se javnost ne pomirja, mar\ cč se le pod-kreplja v veri v resničnost vesti, ki se jim hoče oporekati. Ti ljubi Bog: vsaka država ima v sedanjih razburkanih časih svoje «oddelke* na mejah! Demonstracija brezposelnih. Včeraj po- Eoldne okoli 16, ure se je zbralo na trgu rnit& kakih 200 ljudi, večinoma žensk, ki so vprizorile pred vladno palačo hrupno demonstracijo s klici po delu in sličnimi. Med trgovci na trgu in na kcrzu je nastala panika; v naglici so zaprli svoje trgovine. Na trg Unita so prihiteli stražarji ter skušali razpršiti demonstrante. Ker se jim to ni posrečilo, je prihitela konjenica, ki je prostrani trg kmalu izpraznila. Vojaštvo je nato posredovalo, da so trgovci zop^t odprli svoje trgovine. Demonstracija je prišla in nehala kakor poletna ploha. Dalje se nam poroča, da so v ra^^ pekarne — tako tudi v pekarno Bizjakovo na vogalu ulice Istituto in Canova in Ben-čičevo v ulici Ginnastica — udrle gruče nedoraslih otrok brezposelnih starišev ter ugrabile ves kruh in tudi razne slaščice. Dozdeva se torej, da gre za dogovorjeno demonstracijo brezposelnih. Na novo otvorjeni brzojavni uradi. Višje ravnateljstvo za pošte in brzojave v Trstu nas naproša, da objavimo, da se bo od I. septembra t. L naprej zopet upeljala služba z brzojavi pri poštnih uradih v kChersano, Portalba in Santa Domenica d'Albona». Evo, radi to storimo. Chersano je Kršan, Santa Domenica d'Albona je Sv. Nedelja kod Labina; kaj je Portalba, tega pa res ne vemo in nam je nemogoče zvedeti, ker poštno ravnateljstvo ravno tako na tihem fabricira nova imena kakor posamezni uradniki a ne izda nikakega seznama teh na novo ustvarjenih imen. Poštno ravnateljstvo se sicer rado sklicuje v teoriji na znani sklep portoroške konference, ki pravi, da naj ostanejo v poštnem prometu Aisa imena neizpremenjena, v praksi pa pridno fabricira nova imena ne meneč se za to, da imamo posebno komisijo, ki ima določiti uradne nazive naših krajev in ki je edina poklicana v to. Poštno ravnateljstvo je sicer skrbelo za to, da se otvori brzojavni urad v «Portalbi», ob enem pa je poskrbelo, da brzojavnega ura-lnika ne bo nihče mciil. Prepričani smo namreč, nikdo v Trstu ne ve. kje je ta kraj z 'epLm imencni, mogoče sam poštni ravnatelj ne. Požar v štcibeiu pri HrenoricuiL. Rafinirana nesranmest «Ficcoiovega» p oročeralca. V nedeljo peneči io izbruhnil v Šmihelu pri Hrenovicah požar, ki je uničil 13 hiš. Ljudstvo je prihitelo iz bližnjih in dalnjih krajev na pomoč in je nar dilo vse mogoče, da bi pogasilo požar* toda gašenje je bilo skoraj onemogočeno zaradi pomankanja vode. Vodovod, na katerega nu'no potrebo je ponovno opozarjal vlado in oblastva s ponovnimi interpolacijami in os 'jnimi posredovanji naš poslanec gospod La ^renač, je namreč še vedno ostal k tiha želj* našega ljudstva, katerega dejanske potrebe ?o vladi in vladnim organom deveta briga. Po-josti požari — ta je v okolici že tretji v kratkem r?7<"f<"'J~Mu — grozijo vreči naše ljudstvo v najhujšo bedo, če se vlada vendar enkrat ne odloči, da upošteva želje naših poslancev, ki so vendar želje našega ljudstva. Škoda, ki jo je povzročil ta požar, se ne more še preceniti,! presega pa gotovo en miljon lir. Razen tega se ima zaznamovati tudi ena človeška žrtev. Včerajšnji *PiccoIo» je objavil v svoji opoldanski izdaji poročilo o tem požaru, ki mu ga je poslal neki «u.», katerega smatramo do na-! sprotnih dokazov za znanega Urbanza, ki iz-rablja prijate^sko gostoljubnost našega ljad-1 stva, da more pod krinko prijatelja ščuvati proti njemu na najbolj ogaben način. Opozarjamo naše ljudstvo, med katerim živi ta gospod «u.», na zadnji izkaz njegovega prijateljskega razpoloženja nasproti njemu ob priliki poročanja o požaru v Šmihelu. G. «u.» pravi, da se požar ni mogel pogasiti, ker j« IfudstTO o indiji naorda^jrarmo toliko požarov! Po poročilu gospoda «u.» tudi j ognjegasci niso vršili svoje dolžnosti. Pravi namreč: «Ko bi bil požar nastal kako drago noč, bt bi K prihiteli prej.» Cinizem gospoda ; bi ie šlo. Toda, da so jI nepo- i vabljeni gostje odnesli mnogo perila, tega ne i bo tako hitro pozabila. j Pod avtomobil je prišel sinoči v ulici Udine Ivan PeOi, star 40 let, stanujoč v »lici del Toro j št 6. Pri tem si je zlomil tri rebra. Z avtomobilom rešilne poviaje so ga odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so fa sprejeli v deveti oddelek. Bolha. Pred snočnjim sta bila dva kraUeva stražnika, ki sta patrolirala p« ulici della lesa, obveščena od nekega dečka, da ležijo v isti PODLISTEK_ M. JOKAJ: ~ MEČ IN BLISK Povest Poslovenil Slavomir Josipovič XII. Dogodi se kdaj, da dvoje dragih isto misli in eno čuti. Toda kaj pa, kadar dva Aasprotnika, dve z mržnjo napolnjeni srci •avdaja ista misel! One noči nista niti Bajazid niti Timur-Lenk zatisnila oči. Oba sta mislila in se mučila s tem, kateri od njiju prvi napade, |cdo zmaga in kdo-li uniči svojega protivnika. Komaj sta dočakala zore: oba sta hotela l>itl prva na bojišču. Na vse zgodaj se je začulo v Bajazidovem taboru zavijanje muezinov, molečih jutranjo molitev, in ko je sultan stopil iz svojega šotora, je zaorila v bojnem redu stoječa četa janičarov ono. srce segajočo pesem, Id pravi: «Ne ouiti, da pogine sin!» 1 o um je bflo «dobro jutro*. Pomenilo je: glej pred seboj, ubojico svojega sina!... V protivnikove« taboru je odgovarjal bojazljivi «Gurgeh» na to urnebesno pesem in s svojim gromkim glasom ga je spremljala kričeča «Kerenaja». «Gurgeb» je bil veliki boben in «Kerenaja» troblja, s katero je Timor - Lenk naznanjal svojim protivnikom, da jih napade. Ko se je solnce pomolilo izza karabaz-kih, vijoličastih brdin, sta že stali obe vojski v bojnem redu. Zastave in togi (drogovi s pol ume sečem in konjskim repom) sredi čet, dva rdeča toga pa, znaka vladarjev, sta si stala ravno nasproti. Tu Bajazidovi janičarji, tam Timur - Lenk ova samarkand-ska bojna četa; med njima dve vrsti slonov z železnimi oklopi, na slonih stolpiči, v stolpičih umetniki, pripravljajoči grčki ogenj, in izurjeni strelci, ki so imeli zapoved, da merijo le na glave poveljnikov. Timurja, ležečega na goli zemlji, so pozdravljali zbrani vojskovodje, vodeči za uzde bojne konje. ♦Rasti — rasti!» Te sta historični besedi, s katerima jim je odzdravljaL Ti dve besedi pomenita v našem jeziku: ♦resnično — urno!» Med sloni je bil eden bel, kakor sneg in največji izmed vseh. Timur ga je bil zajel na dvoru birmanskega poglavarja, kjer so se mu klanjali kot svetcu. Na hrbtu tega belega čudesa je bil stolpič in v tem sta sedeli dve najljubši ženi TimurjevL Tumanaga in Colpan. Prva mati njegovih otrok, in druga najmlajša miljenka njegova. ~ - Timur je pojezdil pred bitko k njima. Pozdravljajoč ju ljubeznivo, potegne pred njima meč in avignivšiga proti nebu, reče: «Zdaj naj se odloči, kdo izmed naju naj bo trikrat od žene ločen!» Said - Bereka-Serif se vrže pred Timurjem na zemljo, zagrabi v obe roki peska, vrže ga v znak prokletstva in poraza proti Bajazidovemu taboru in obrni vsi se po tem k Timur ju, reče z drhtečim in slovesnim glasom: «Pojdi in zmagaj!» Ropot bobnov in glas troblje je spremljal te besede. i ulici, v kanalu ttiri čudna železna jajca. Deček ' je peljal nafto moža postave k reč enemu kanalu. Tam sta si stražnika ogledala železna , jajca in jih spoznala za bombe «9ipe». Nevarne . stvarce so bile nesene na policijo. Najbrž je lastnik bomb izprevidel, da ni varno hoditi s takim orodjem po svetu in jih ocHožH v kanal. Poskušen samomor ▼ Bošketu. Zasebnica Alojzija Micolich, stara 30 let, stanujoča v ulici Donadoni št. 6, se je včeraj skregala z neko vratarico. Vratarica pa jo je najbrž užalila, m tako je sklenila MicoKcheva umreti. Popoldne je šla v Bošket in se tam zastrupila z oetovo kislino. Toda ni ji bilo usojeno umreti: rešil jo je gozdni čuvaj. Odpeljali so jo v bolnišnico. Vesti z doriikega Dornfcerg. «Slov. Čitalnica* ne bo uprizorila Milčinskega dramo «Vo!kašin» (z Adamičevo skladbo «Na kmetski svatbi«) dne 3. septembra, kakor je bilo javljeno pretekli teden, ampak na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra ob 3.30 pop. in to radi neprijetnega nesporazumljenja s tukajšnjim županstvom. Poleg omenjene drame je na sporedu tudi več pevskih točk ter Finžgarjeva burka «Vse naše». Med ljudstvom vlada veliko zanimanje za to prireditev; drama je namreč prava slika življenja našega ljudstva v turških časih, pri čemer je Milčinski gotovo mislil na razmere pod avstrijskim jarmom. 1 Proslava. Preteklo nedeljo se je vrišla v Gorici proslava mladega ital. pesnika Vittoria LocchJja, ki je spesnil znano delo «Santa Go-rizia». Mesto je bilo v zastavah. Tatovi. Nekemu Melo tu Antonu iz Solkana so ukradli tatovi šest sto lir denarja. Zopet na drugem merstu so tatovi ulomili vrata nekega magazina ki ga po svoji moči tudi izpraznili. Tatov; seveda iščejo. Malo vinjeni so bili nekateri gospodje, ki so pred par dnevi okrog polnoči precej glasno debatirali na Travniku v Gorici. Debata, o kateri ne vemo sicer, ali je šlo za politiko ali za kaj drugega, se je tako nevarno razvnela, da za dokazovanje niso več zadostovale samo besede, ampak so vzeli v pomoč tudi pesti. V ta del debate ^o morali potem seveda poseči stražniki, ki so enega preglasnega debaterja shranili v zapor. Z odrom na |avno varnost so pretekle dni zaprli več pohajkujočih gospodov in sicer 30-letnega Ternila Albina iz Trsta, 19-letnega Široka Emila iz Gorioe, 21-l