V Clublltutl, petek 30. apelln 1937
Cena 1 Din s prilogo 2 Din
Poštnina platana d gotovini
Steu. 97
Z Ilustrirano prilogo „Teden o slikali**
leto II.
Očividec slika uničenje Guernice
Pariz, 30. aprila. AA. (Havas.) Iz Bilbaoa je prispel Albetrto Onindija, kanonik katedrale v Valladolidu, po rodu Bask iz Biskaje. Ta duhovnik |e bil priča obstreljevanja Guernice in je dal Hansovemu uredniku tole izjavo:
Konec preteklega tedna sem bil v Bilbau in lam sem izvedel, da misli baskovska vlada izpraz-aiti Markino, kjer imam sorodnike. Sklenil sein Iti tja. Prispel sem v Guernico v ponedeljek 26. aprila ob 16.30. V nasprotju s tem, kar so poročali, je bil tamkaj prekrasen sončni dan. Ko-iiiaj sem stopil iz avtomobila, se je začelo bombardiranje iz zraka.
Prva bomba jo razklala neko trinadstropno hišo; zararli eksplozijo so popokala vsa okna v mestu. Ker je bil tisti dan sejem v mestu, se je cbralo v Guernici prebivalstvo vseh okoliških vaši. Ljudje so vsi v grozi zbežali na polje in pustili livino na sejmišču. Opazil sem, da se je prvo pojavilo neko lovsko letalo, kmalu nato za njim še iri letala, nato sedem in naposled šest ogromnih tromotornih letal. Ko so opravila svoje razdejal-no delo, so odletela.
Malo nato so jih nadomestile enake formacije letal, ki so z isti mbesoni nadaljevala rušilno delo. Bombardiranje je trajalo od 16.30 do 17.45. Metoda napada je bila vselej enaka: najprej obstreljevanje s strojnicami, nato navadne bombe, in naposled gorilne bombe. Prebivalstvo se jo najbolj zatekalo v gozdiče en km od mesta. Letala so plula zelo nizko in so streljala iz strojnic. Obstcljovanje je bilo oglušujoče. Iz letal so metali bombe na gozdiče in ceste, kjer so se po jarkih skrivali starci, ženske in otroci. Pod večer se mesto Guernice ni več videlo 500 m daleč, tako gost črn dim se jo valil iz njega. Mesto je gorelo. Ni se slišalo ihtenje in ječanje; ljudje, ki so ostali živi, so od groze okameneli. Nekateri so molili, ženske so pa s prekrižanimi rokami prosilo Boga pomoči.
Neko letalo se je spustilo 200 m nad moj avtomobil in začelo streljanje iz strojnic. Utegnil sem se še zateči v hrastov gozdič, nato pa pribežati do Riacella, kjer je bilo nekaj miličnikov. Ob 19. je bila Guernica vsa v plamenih. Gasilci, ki so prihiteli iz Bilbaa, so si nadčloveško prizadevali, da rešijo poslopja, ki jih še ni bil ogenj spremenil v pepel. Požar mesta se je videl iz Le-zueotija 22 kin od Guernice. Ni mi znano, ali se je kdo od prebivalcev rešil; vsi so sc zatekali in skrivali v zavetišča, zgrajena na vrat na nos. Tudi ne vem, ali so rešili bolnike in ranjence iz bolnišnic. V Guernici ni bilo protiletalskih topov in tudi ne strelskih jarkov v okolici mesta.
V	prvih nočnih urah si videl pretresljive sli-
ke moških in žensk, kako so begali po gozdičih v okolici mesta, iščoč svoje drage; dobili so pa po večini samo trupla, vsa preluknjana s strojniškimi streli. Hiše blizu zgodovinskega drevesa na griču so ostale kakor po čudežu nedotaknjene. Uničena je pa občinska palača z arhivi, kjer so hranili neprecenljive listine.
Odšel sem iz Guernice v torek 27. aprila zjutraj in ne vem, koliko žrtev je bilo, mislim pa, da jih je moralo biti zelo veliko. Kot katoliški duhovnik morain reči, da bo največja skrunitev, če se bo nekega dne brala v cerkvi sv. Marije v Guernici služba božja v slavo generala Franca in njegovega tovariša generala Mole. Doslej so na-
cionalisti v baskovski deželi uničili mesta Mar-quina, Elorijo, Durango, Seainuri, Seberio, Ozan-diano, Abadiano, Villoreal, Guernico, Munitivar, Bolivar in Eibar.
Zasedba Guernice
San Sebastijan, 30. aprila, o. Čete generala Franca so včeraj zasedle baskovsko zgodovinsko mesto in božjo pot Guernico. Mesto je bilo pri prihodu čet popolnoma prazno in z malimi izjemami do tal uničeno.
Vojni plen, ki so ga Francove čete dobile med prodiranjem proti Guernici, znaša 25 topov, 75 strojnic, 4000 pušk ter več tisoč ročnih granat.
Angleži naj izpraznifo Bilbao!
London, 30. aprila, o. V londonskih krogih govore, da bo angleška vlada podpirala izpraznitev Bilbaoa pred odločilnim nacionalističnim napadom na mesto. Pri izpraznjevanju bodo pomagale angleške trgovske in bojne ladje.
Predsednik baskovske republike je sinoči
poslal po radiu poziv vsem narodom na svetu, naj se zavzamejo za 300.000 žena in otrok, ki so brez doma in so se zatekli v Bilbao, da jih ne zadene ista usoda, kakor prebivalce Guernice. Za moške ni treba skrbeti, ti bodo znali braniti sebe in svoj dom.
Belgija bo branila samo svoje ozemlje
Današnji številki »Slovenskega doma« so priložene položnice, ki naj se jih cenj. naročniki blagovolijo poslužiti in poravnati naročnino.
Bruselj, 30. aprila. V izjavi, ki jo je dal belgijski minister Spaak v poslanski zbornici, je dejal:
Belgija nima neposrednih koristi zunaj svojih meja in ne želi ničesar drugega kakor mir. Belgija je bila več stoletij bojišče Evrope, zato misli zdaj zapreti vsa pota za vpad od zunaj in izgraditi tako obrambo, da bodo tudi najpredrznejši opustili sleherno misel na vpad na njena tla. Zato je naša vojaška politika trdno zvezana z zunanjo. Sodelovati hočemo pri organizaciji skupnega miru fn zato smo zvesti Zvezi narodov in bomo sodelovali z njo. Francija in Velika Britanija sta vpoštevali našo voljo, da zajamčimo svoji domovini narodno varnost in našo zvestobo Zvezi narodov in bomo sodelovali z njo. Ker je naša politika taka, sta nas Francija in Velika Britanija odvezali obveznosti po locarnski pogodbi, pustili sta nam pa svoja poroUva. Samo ena možnost je, Če bi nas kaj potegnilo v vojno in bi nas naSla vse združene: obramba napadenega ozemlja. Če bomo nekoč po zaslugi svoje svobode spremenili svoio politiko, je prav, da bosta Francija in Velika Britanija umaknili svoja poroštva.
Zadnje dejanje Abeslnije pri ZN
Ženeva, 30. aprila, o. Spored izrednega sestanka Zveze narodov, ki se začne 26. maja, obsega eno samo uradno točko: sprejem Egipta v Zvezo narodov. Ker pa bodo morali na tej seji tudi rešiti vprašanje, ali se sme Abesinija še dalje udeleževati sej in sestankov ZN, bo morala komisija za pregled pooblastil delegatov, ki jo za vsko sejo ZN sestavijo sproti, odločiti ali imajo abesinski pooblaščenci še pravico, da se udeležujejo sej. Odposlanci morajo imeti pooblastila, ki jih potrdi predsednik njihove vlade ali pa Zun. minister. Če država nima zunanjega ministra, pa mora dati pooblastilo odposlancem za Zvezo narodov tisti minister, ki skrbi za zunanje posle. Ker Abesinije kot samostojne države danes ni več, saj nima abesinski cesai oblasti več nad nobenim
delom svojega ozemlja, ni dvoma, da bo to pot komisitja za pregled pooblastil odrekla abesinskim odposlancem dostop k zasedanjem. V Ženevi so mnenja, dia bo že komisija sama sestavljena iz članov tistih držav, ki so povečini priznale italijansko zasedbo Abesinije. Kakor hitro ne bo Abesinija imela več dostopa v ZN, se bo vrnila tja Italija.
Pomen majskega izrednega zasedanja ZN je bolj v vprašanju ali bodo omogočili Italiji vrnitev v ženevsko ustanovo, kakor pa v vprašanju glede sprejema Egipta. Za Egipt tako ni nobenega dvoma, da bo sprejet, odkar mu je Anglija vsaj na videz priznala samostojnost. Torej bo Zveza narodov nekako za obletnico konca abesinske vojne priznala Italiji pravico do Abesinije.
London bo 1. maa mrtev
London, 30. aprila, o. Pogajanja med zastopniki prometnih nameščencev vseh vrst v Londonu in med lastniki prometnih sredstev so ee razbila. Splošna delavska zveza je sklenila, da začno nocoj stavkati vsi avtobusni nameščenci. Iz simpatije pa se bodo tej stavki pridružili ^tudi nameščenci na tramvaju in na podzemeljski železnici tako, da bo London jutri brez slehernega prometa in podoben izumrlemu mestu. Nameščenci zahtevajo sedem in pol urni delavnik ter zvišanje plač.
Milijardni polomi na borzah
London, 30. aprila, m. Tudi londonska borza je včeraj z raznimi drugimi borzami doživela precejšen potres. Vrednostni papirji so na njej padli tako nizko, kakor še nikdar od leta 1931 naprej. Po zatrjevanju strokovnjakov znaša izguba na kurzu okoli 400 milijonov funtov šterlingov ali 100 milijard dinarjev.
Polom na pariški borzi
Pariz, 30. aprila, o. Včeraj je prišlo na pariški borzi zaradi nenadnega padca tečajev do velikega poloma, ki je vzbudil silno nezadovoljnost in nemir med imetniki vrednostnih papirjev. Ko so zjutraj odprli borzo, še ni nič kazalo, da bi moglo priti do česa izrednega, toda že dopoldne so tečaji ■papirjev na borzi padli, kakor že nekaj let ne pomnijo. Izgube zaradi padca papirjev, ki so ga povzročili špekulantje, znašajo nad milijardo francoskih frankov.
Drobne
Sofija, 30. aprila, m. Sinoči je prispela v bolgarsko prestolnico večja skupina uradnikov raznih jugoslovanskih hranilnic in bank. V deputaciji je zastopano uradništvo belgrajskih, ljubljanskih, sarajevskih in skopljaneluh denarnih zavodov,
Nemara in svetovna gospodarska konferenca
Berlin, 30. aprila, o. Belgijski finančni strokovnjak in najožji sodelavec predsednika van Zee-landa Maurice Frere je prišel včeraj v Berlin na razgovore z vodilnimi nemškimi gospodarstveniki in politiki. Ze včeraj je imel dolg razgovor z nemškim gospodarskim ministrom dr. Schachtom. O teh razgovorih ne dajejo nobenih poročil, pač pa domnevajo, da sta se gospodarstvenika razgovar-jala o sklicanju svetovne gospodarske konferenc? in o pogojih, ki jih Nemčija stavi za to konferenco. Frere bo svoje razgovore nadaljeval še danes ter bo ponoči z letalom odpotoval iz Berlina.
Pred sestankom parlamentarcev driav MZ
Belgrad, 30. aprila, m. Sinoči sta se vrnila iz Prage predsednik jugoslovanske narodne skupščine Stevan Čirič in skupščinski podpredsednik Franjo Markič. V Pragi sta s češkoslovaškimi parlamentarci uredila vse potrebno za bližajoči se sestanek parlamentarcev držav Male zveze.
Ministri odhajajo na velikonočne počitnice
Belgrad, 30. aprila, m. Radi bližajočih se pravoslavnih velikonočnih praznikov, je večina ministrov odpotovala iz Belgrada. Včeraj so se odpeljali prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister dr. Kožul, minister brez listnice dr. Krek, minister za soc. politiko Dragiša Cvetkovič, trgovinski minister dr. Vrbanič in prosvetni minister Dobrivoj Stošovič. Zvečer se bo odpeljal iz Belgrada tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Davi pa se je vrnil iz Slovenije vojni minister general Ljubomir Marič ter predsednik senata dr. Želimir Mažuranič.
Govor kralja Jurija VI. po kronanju 12. maja zvečer bo zelo kratek, ker bodo kronanjski obredi dolgi in za kralja utrudljivi,
Glede člena 16. lokarnske pogodbe, ki določa, kdaj mora Belgija pustiti tuji vojski prehod čez svoje ozemlje, je zun. minister dejal:
Po moji sodbi gre Ženevi pravica določiti to razlago. Toda belgijska vlada se mora izreči po zgledu holandskega zunanjega ministra, kdaj in kako moro po sodbi belgijske vlade priti ta člen do veljavo v tistem, kar je najpomembnejše in najkočljivejše, in to je pravica za prehod druge vojske čez bel ‘Jsko ozemlje. Belgijska vlada stavi dva pogoja za izvajanje te pravice: 1. se to v nobenem primeru ne more Belgiji vsiliti brez njenega pristanka, in 2. se ta pravica ne more dati drugače kakor tedaj, kadar gre za vzajemno akcijo za pomoč Belgiji. Prav gotovo ne pojmujemo vzajemne akcije tako. da bi vsi člani ZN v njej sodelovali, pač pa zahteva ta akcija udeležim naših sosed.
Glede sporazuma med generalnimi štabi je Spaak izjavil:	Francoskp-britanska	deklaracija
zapira za nas dobo vojaških pogodb. Za Belgijo je glavno obramba njenega ozemlja. To vprašanje je zdaj le še tehniško vprašanje, in mogli ga bomo urediti v popolni neodvisnosti. Ne pristanemo na nikako oviro in na nikako omejitev glede vsega tistega, kar se ima storiti za nacionalno obrambo v tem okviru.
Navdušen sprejem grofa Ciana v Tirani
Tirana, 30. aprila. AA. Havas: Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči govoril z balkona množici, ki se je zbrala in mu vzklikala. Grof Ciano je rekel, da se je prijateljstvo med Italijo in Albanijo vcepilo globoko v dušo obeh narodov.
Kralj Zogu je včeraj sprejel v avdienci italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Avdienca je trajala dve uri. Albanski listi obširno komentirajo obisk grofa Ciana in poudarjajo, da je grof Ciano doživel navdušene manifestacije, ki so izraz trajnega prijateljstva med obema državama. List >Stipai« pravi med drugim, da so manifestacije za Italijo in Mussolinija popolnoma naravne, saj je bila Italija tista država, ki se je zavzemala za obnovo Albanije.
Trije obeliski iz Aksuma, abesinskega svetega mesta, bodo stali v Rimu za spomin na zmago. Eden od njih bo pred vhodom na rimsko svetovno razstavo 1941.
Sovjetska policija je prijela štiri voditelje komunističnih mladinskih organizacij v Kijevu.
Zaradi zakasnitve pariške razstave zahtevajo organizatorji pariškega velesejma, naj se tudi začetek velesejma preloži na 7. junij.
Občni zbor banke za mednarodna plačila v
Baselu bo 3. maja. Udelžili se ga bodo zastopniki 24 držav.
Prve tovarne v industrijskem svobodnem predelu pri mestu Bolzano na južnem Tirolskem so začele te dni obratovati. To novo industrijsko mesto uživa velike carinske in davčne svoboščine, ki naj omogočijo boljši razvoj italijanske težke industrije.
Zvišanje delavskih plač pričakujejo v Italiji jutri, ko se pod Mussolinijevim predsedstvom sestane glavni odbor za korporacije.
Poročilo finančnega odbora ZN o avstrijskem finančnem stanju je izšlo.
Češkoslovaški minister Zajiček je imel na Dunaju predavanje, o Čehih, Slovakih in češikih Nemcih. V okviru predavanja je dejal, da se mora uresničiti zamisel pokojnega dr. Seipela o skupni državni in gospodarski organizaciji srednjeevropskih narodov.
Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora
grof Baillet-Latour je poslal predsedniku avstrijskega odbora dr. Schmidtu pismo, v katerem pravi, da se morajo člani mednarodnega olimpijskega odbora vzdržati vsakega političnega udejstvovanja.
Za nove bojne ladje bo ameriška vlada izdala ^ po novem proračunu 130 milijonov dolarjev.
Vesti 30. aprila
Cela vrsta procesov proti katoličanom in katoliškim duhovnikom se je začela spet v Nemčiji. Vlada obljublja, da bo postavila pred sodišče 1038 duhovnikov.
Velike manifestacije v proslavo 1. maja bodo jutri v Parizu in se vlada boji, da dan ne bo mirno potekel. Jutri ne bo izšel noben list.
Zakon o amnestiji ljudi, ki so bili v svetovni vojni obsojeni zaradi veleizdaje, nameravajo sprejeti v Belgiji, toda velika skupina poslancev temu nasprotuje.
Nacionalizacija francoske vojne industrije za
zdaj še ni prinesla nobenih vidnih sadov, kakor jo vlada pričakovala. Finančni minister Auriol je dejal, da zaradi tega ne, ker tovarn še niso prilago-djli novim delavnim razmeram.
Letalski promet čez Atlantsko morje do Severne Amerike bo mogoče po mnenju francoskega letalskega ministra Cota v kratkem uvesti.
Hitler jo včeraj prispel v grad Vogelsang, ki
ga je vlada preuredila za delavno šolo bodočih na-rodno-socialističnih voditeljev. Grad se uradno imenuje »Ordensburg Vogelsang«, kar bi pomenilo, da je nekak n a rod n o-soci a 1 ist ičn i samostan.
Število sodnikov pri ameriškem vrhovnem sodišču bi rad povečal predsednik Roosevelt, toda temu nasprotuje pravni odbor v ameriškem senatu.
Pariški nadškof kardinal Verdier je izdal pastirsko pismo zaradi sporov, ki so nastali med francoskimi katoliškimi književniki, ker je konser-vativnejša skupina očitala naprednejšim, da niso več dobri katoličani. Škof opozarja v pismu na strogo papeževe besede, ki jih je papež izrekel proti vsem tistim, ki širijo med katoličani razdor z lahkomiselnimi prepiri o tem, kdo je pravoverni katoličan in kdo ni.
Podpisovanje angleškega obrambnega posojila se je začelo včeraj pri angleški narodni banki v Londonu.
Cena surovinam na svetovnem trgu je začela padati in se ne bo še tako brž ustavila. Tako Je cena cinku padla v zadnjih štirinajstih dneh za 8%, svincu za 9%, medi za 4%, kavčuku za 9%, žilu pa za 10%.
Fašistovska poslanska zbornica bo začela svoje seje 3. maja. Na razpravo pride italijanski proračun za prihodnje leto.
18 mesecev je trajal proces proti 29 Indijcem, ki so pripravljali oborožen napad na angleškega podkralja. Sodišče je zaslišalo 500 prič ter pregledalo 1500 obtožilnih predmetov. 12 obtožencev je bilo oproščenih, drugi so bili obsojeni na ječo od 1 do 3 let.
Ženo bivšega sovjetskega komisarja za težko industrijo Piatakova so v Moskvi, kakor poroča »Daily 1 elegraphe, tajno usmrtili.
Povodnji v Kanadi ponehavajo in se prebivalstvo počasi vrača v opustošene domove.
' Dela za svetovno razstavo v Rimu, ki bo 1. 1941 so začeli z velikimi slovesnostmi včeraj. Prvo lopato za pripravo ozemlja je zasadil Mussolini. Razstava bo r.a pusti ravnini med Rimom in kopališčem Ostio ter bo po površini največja, kar jih je bilo dozdaj. ■
Boljševiška propaganda v ČSR se na tajnem zelo širi. Komunisti pripravljajo tla za ustanovitev češkoslovaške ljudske fronte.
Zračne zveze mpd Nemčijo in Sovjetsko Rusijo letos ne bodo obnovili, ker trdijo sovjetske oblasti, da se jim ne splača vzdrževati te proge.
Italijansko filmsko mesto Quadraro so včeraj slovesno izročili njegovemu namenu. Filmsko metlo vsebuje najmodernejše filmske delavnice in naprave. Pokriva 600.000 kv. m površine.
20 milijonov dolarjev vredno umetniško zbirko je poklonil newyorški državi ameriški miljarder Jules Simon Bache. V zbirki je mnogo Rembrandtovih, Rafaelovih, Tizianovih, Boticellijevih, van Dykovih in drugih dragocenih slik.
Uradni obisk načelnika madžarskega vojnega ministra Roederja na Dunaju se je končal danes.
Bolgarski kralj Boris je pomilostil za veliko-noč 404 političnih kaznencev. Od teh jih bodo 302 izpustili. 162 pa je kazen znižana.
Nova nemška letalska proga med Berlinom, Kownom, Rigo in Helsinki je začela obratovati včeraj.
Potek kronanjskih svečanosti iz Londona bodo direktno prenašale radijske postaje 12 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija. Jugoslovanski prenos bo v srbskem jeziku.
Poljski trgovinski minister Roman potuje v kratkem v Pariz, da vrne lanski obisk francoskega ministra Bastida.
Zdravstveno stanje sv. očeta se je v zadnjih dveh dneh zelo poslabšalo in vatikanske kroge resno skrbi, da ne bi prišlo do najhujšega.
Japonske volitve za državni zbor so se začele danes. Izidi pa bodo objavljeni Šele v nedeljo popoldne.
Vojaški upor je izbruhnil v brazilski zvezni državi Rio Grande. Osrednja vlada je nad upornike poslala več oddelkov v popolni bojni opravi.
Nov zakon o vseučiliščih bo sprejela poljska vlada. Nov zakon je potreben zaradi ponavljajočih se nemirov proti Judom, ki trajajo s presledki že vse leto.
Kulturni sporazum med Nemčijo in Italijo
bodo sklenili baje v Rimu ob obisku nemškega zunanjega ministra von Neuratha. Po tem sporazumu bi v nemške srednje šole uvedli italijanščino, v italijanske pa nemščino.
/
Zborovanje industrijcev
Ljubljana, 30. aprila.
Kakor smo že v včerajšnji številki našega lista na kratko poročali, je bila včeraj dopoldne glavna skupščina Zveze industrijcev za Slovenijo, ki jo jo otvoril predsednik g. Praprotnik in ji je prisostvovalo poleg g. bana dr. Marka NatlaSena veliko število zastopnikov. Danes prinašamo nekatere podrobnosti s tega občnega zbora.
Po udanostnih brzojavkah na najvišja mesta in po pozdravih, ki so jih izrekli občnemu zboru posamezni zastopniki, je predsednik nakratko po-jasnil stanje, ki vlada v zadnjem času v Zvezi industrijcev. Zveza Be je lani pretvorila v društveno organizacijo. Tozadevna pravila pa še niso bila potrjena, kar je bilo za delovanje Zveze precejšnja ovira. Zato sc jo sedaj zveza odločila iti nazaj v staro stanje, da postane obvezna organizacija v smislu obrtnega zakona. S tem namenom je bil tudi sklican včerajšnji občni zbor.
V	izčrpnem poročilu je nato obravnaval vse naše gospodarske probleme glavni tajnik Zveze industrijcev g. dr. Adolf Golja. Omenjal v prvi vrsti zeio kvarni vpliv sankcij proti Italiji, ki so precej prizadele našo lesno trgovino. Toda, čeprav ne moremo računati, da bi naš lesni izvoz v Italijo zajel prejšnji obseg, se moremo z ozirom na zadnje pogodbe z Italijo nadejati, da se bodo kmalu zadovoljivo uredili naši gospodarski odnosi e to sosedno državo. Lani je prenehal tudi naš izvoz v Španijo. Temeljito bo pa treba tudi še proučiti misel' carinske unije.
Glede odnošajev z Anglijo in Nemčijo je dr. A. Golja omenil, da bi se le morda dale tja spraviti na trg večje količine našega mehkega lesa. Znatno oviro za izvoz predstavlja odredba linančnega ministra, da se mora izvoz v klirinške države vršiti izključno franko jugoslovanska meja. Pri uvozni kontroli se je treba ozirati tudi na zaščito domače industrijske delavnosti.
Poleg lesne stroke je najbolj razvita industrija v Sloveniji rudarstvo, ki pa preživlja težke čase. Še leta 1929 je znašal delež slovenske produkcije premoga skoro polovico vse produkcije, v državi, leta 1936 pa je naS delež padel na 30%.
V	10 letih se je število rudarjev v premogovnikih zmanjšalo za 4196, ne da bi se našla zanje drugod v industriji zaposlitev. Glede večjega razmaha gospodarske delavnosti v letošnjem letu pa je treba počakati, če gre za trajnejši pojav ali za prehodno izlMjljšanje.
Vprašanje industrijskega kredita je še vedno neurejeno in je industrija navezana na privilegirane denarne zavode, ki pa naše kraje manj do-tirajo kot druge. Narodna banka mora v večji meri upoštevati gospodarstvo našega področja. Tudi Poštna hranilnica naj del denarja, ki ji priteka od nas, plasira na našem ozemlju. Pri Državni hipotekarni banki naj ee ustanovi oddelek za industrijske kredite.
Precej kvarno pa je dejstvo, da so se načela pojavljati stremljenja, ki ovirajo ustanavljanje novih industrijskih podjetij pri nas, na težave pa naleteva tudi že podjetje, ki se skuša razširiti. Ker je Slovenija kmetijsko pasivna dežela, je jasno, da ne more živeti brez intenzivne industrije in obrti. Zahtevamo popolno enakopravnost z drugimi deli države tudi glede možnosti gospodarskega razmaha. Zato Je med drugim treba tudi že prenehati z zapostavljanjem naSih rudnikov pri dobavi premoga za državne železnice.
Davki tišie tudi industrijo k tlom
Davčna vprašanja tvorijo žalostno poglavje zase. Tudi ta v veliki meri tišče našo industrijo k tlom. Odločno je previsok posebno davek na pri-dobnino in družbeni davek. Tudi postopek pobiranja teh davkov je v gotovih ozirih pretrd, ker gre preko veljavnih davčnih predpisov. Tudi pregled po«lovnih knjig naj bi prišel na vrsto Sele
tedaj, če bi se davčni upravi vzbudil sum o nepravilni prijavi. Davek na poslovni promet naj se pobira enakomerno po vsej državi.
Našo čevljarsko industrijo je precej prizadela tudi uvedba luksuznega davka na čevlje in imitacije.
Imamo sicer enoten zakon o neposrednjih davkih, nimamo pa še izenačenih davčnih bremen. Zakonska določila so v več primerih precej nejasna in dovoljujejo različno tolmačenje in izvajanje. Še vedno ej ostala nelzpodbita trditev, da dravska in savska banovina plačata največ davka na poslovni promet. Industrija se zaveda svojih dolžnosti napram državni skupnosti in se noče odtegovati svojim davčnim obveznostim. Zahteva pa revizijo fiskalnih določb novega finančnega zakona in sicer s sodelovanjem ali pa vsaj z zaslišanjem zastopstva prizadetih davkoplačevalcev.
Sledile so nato
volitve novega odbora
v katerega so bili izvoljeni:
Za predsednika g. Avgust Praprotnik, za podpredsednika g. Fran Heinrihar, v odbor pa gg. dr. V. Vrhunc, (namestnik V. Jakil), ing. J. Županj (ing. Pahernik), Viktor Naglas (ing. Remec), Zdenko Knez (Birolla), Avgust Westen (dr. M. Lilleg), Marica Majdič (ing. ir. Miklavc), ing. O. Dračar (dr. Kansky). Fran Bonač (A. Prepeluh), ing. Ivo Ribarič (dr. Kliment) Josip Hutter (Hribernik), J. Vrevc (M. Mular), ing. Prikmajer (ing. Zadravec); v nadzorstvo: Anton Drobnič (Ivan Rus), ing. A. Rudež (Fran Tavčar in H. Hieng (E. Lovšin); v častno razsodišče: dr Fran VVidischer, dr. Kozma Ahačič, Srečko Kobi in Jože Gašperšič.
Zveza industrijcev Je na svojem včerajšnjem zborovanju sprejela tudi daljšo resolucijo, ki jo bo poslala na merodajna mesta in v kateri so v glavnem vse one zahteve naših industrijcev, ki jih je povdaril v svojem obširnem poročilu glavni tajnik dr. Golja.
Filmi
Franc Leharieva najnovejša zabavna opereta. Magda Sel ne der Hans Sdhn-ker, Hans Moser in drugi. Sodelujejo najboljši dunajski filmski igralci. Režija: Johanncs Riemann, glasba: Willy Schmidt-Gentner
Premleravsobo-to 1. maja v kinu
SLOGI
Kočevje
Kočevje, 29. aprila.
Slovenska posestva na Kočevskem gredo eno za drugim v nemške roke. Pred kratkim je kupil 14 ha veliko slovensko posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem za 10.000 Din (nekaj čez) neki Belaj (po rodu iz ribniške doline nekje), čigar brat je bil v odboru nekega razpuščenega Kultur-bunda. Slovenca je pognala na boben za malenkosten znesek neka nemška hranilnica, ki jo je seveda Zastopal dr. Arko (tudi ribniškega rodu). Vendar se Arko ni dosti vmešaval v licitacijo. Menda so bili interesi nemške hranilnice z Bela-jevim nakupom krili. — V kratkem bo menda spet prodano nekemu Slovencu. Kupil je posestvo pred nekaj leti pol z gotovino pol s knjižico, ki mu jo je pa potem nemški prodajalec vrnil in ga bo zdaj najbrž gnal na boben.
Prisilne upravnike dobijo na predlog svojih upnikov Kočevarjev slovenski kmetje. Večkrat 60 ti upravniki seveda Kočevarji, ki ne upravljajo posebno dobro slovenska posestva. Tako bi vsaj mogli sklepati iz tožbe nekega Slovenca proti prisilnemu upravniku (Kočevarju) njegovega posestva. Ta Kočevar je namreč tako upravljal slovensko posestvo, da je za okrog 500 Din dolga okrog 20.000 Din vredno slovensko posestvo spravil na boben. Isti gospod je še danes v staležu prisilnih upravnikov in ima torej še dane« možnost, da Slovence na enak način spravi z njihove zemlje. Mislimo, da bi kočevski Slovenci po pravici lahko pričakovali, da se vsaj Slovencem dajejo zavedni slovenski prisilni upravniki,
Nekaj javnih napisov poznamo v Kočevju, kjer priimek nikakor ni v sikladu z onim, ki je napisan v krstnem listu oz. z onim, ki ga je nosilec še sam pisal v ljudskošolski dobi vsaj (n. pr. Koscher— Kožar in Macher—Mohar). Mislimo, da bi imelo okrajno glavarstvo tu dolžnost, da poseže vmes. Nekoliko revizije nad napisi (z ozirom na skladnost z obrtnimi dovoljenji) sploh ne bi škodilo. Nerodno pa je seveda to, če se priimki še uradno po nemško pišejo osebam, katerih starši še niso znali nemško, vsaj ob prihodu v Kočevje ne.
Maribor
Adolf WohlbrQck
v svoji dovršeni kreaciji kot
Praški študent
po poznanem Istoimenskem gledališkem komadu. - V glavni vlogii Dorotti#a Wieck, Therdor Leos, Erich Fiedler. Režija: Artur Robinson. Glasba: Theo Mackeben. Premiera v soboto l.tnaja
v kinu UNION
Ljudska univerza. Drevi predava hrvatski zgodovinar in bivši predsednik hrvatske akademije univ. prof. dr. Manojlovio iz Zagreba o temi: Univerzalni historični tokovi med Evropo in Azijo.
Tombola Krščanske ženske zveze v prid fonda za zgradbo Doma revežev je radi neprestanega slabega vremna preložena na nedeljo, 9. maja.
Zaščitno cepljenje. Za mesto Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od ponedeljka 3. maja do petka 7. maja v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici. Cepljenje se vrši od 9. do 11. ure predpoldne in sicer brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu.
Prosvetno društvo v Krčevini priredi v nedeljo, dne 2. maja ob 15. uri popoldne v Društvenem domu materinsko proslavo.
Francoski krožek v Mariboru vabi člane in društvene prijatelje ua čajanko, ki jo priredi v nedeljo 2. maja ob 20. uri v Vesni. ,Na sporedu so glasbene in plesne točke ter šaloigra.
Slavni francoski violinski virtuoz Robert Soe-tens, ki je pred kratkim nastopil z dunajskimi Filharmoniki in žel ogromne uspehe na Dunaju, nastopi v Mariboru v sredo, dne 5. t. m. v kazinski dvorani. Spremljata ga francoska pianistka Suzana Roche, s katero je pravkar absolviral koncertno turnejo v Češkoslovaški in komorni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. L. M. Škerjanca. Na ta izredni koncertni dogodek opozarjamo našo publiko in smo prepričani, da bo našel primeren odziv.
Celjske novice
Fantovski tabor na Šmarni gori
V nedeljo, 2. maj« bo na Šmarni gori tabor katoliških fantov in mož ljubljanskega okrožja. Ob 9. uri dopoldne bo v cerkvi *v. maša in kratka pridiga. Po sv. maši, ki jo bo opravil šentviški g. dekan Valentin Zabret, bo na prostem javno zborovanje. Govorila bosta g, Erjavec Franc, referent v prosvetnem ministrstvu in g. Križman Andrej, jeseniški kaplan.
Popoldne ob pol 4. pa bo na telovadišču poleg tacenskega mostu pod Šmarno goro javni nastop fantovskih odsekov ljubljanskih in okoliških prosvetnih društev. Na sporedu so gimnastične vaje članov, mladcev in naraščaja, skupinske vaje, orodna telovadba ter lahkoatletske točke. Na drogu in na krogih bo nastopila tudi vzorna vrsta. Četrt ure pred nastopom bo gozdni tak članov na 3000 m dolgi progi za okrožno prvenstvo. Odsek
—	prvak bo prejel prehodni pokal, darilo ljubljanskega županr. dr. J. Adlešiča. Pri popoldanski prireditvi bo sodelovala godba »Sloga« iz Ljubljane.
Katoliški fantje in možje, pridite na tabor na Šmarni gori!
Prijatelji katoliške mladine, oglejte si njen popoldanski javni nastop!
Padla v rarek, omedlela in se zadušila v vlažni zemlji
Maribor, 29. aprila.
V Prekmurju se je dogodila čudna nesreča, ki je zahtevala življenje posestnice Katarine Horvat iz Vaneče vasi. Horvatova se je 26. aprila mudila v sosednji vasi na gostiji pri posestniku Francu Perku. Ker na domu ni bilo nikogar, tudi mož je bil v sosednji vasi, je pokojna popoldne okoli petih odšla proti domu, da uredi vse potrebno v hlevu in v hiši. Ko se je zvečer mož vrnil, je našel hišo zaklenjeno, živina je nenakrmljena mukala v hlevu, žene pa ni bilo nikjer. Iskal jo je okoli hiše, vendar ja ni mogel najti. V domnevi, da je žena med potjo proti domu izgubila ključ in se nato vrnila v sosednjo vas po njega, pa ga zgrešila, jo je pričakoval na domu in med tem splezal skozi svisli In nakrmil živino. Ker žene vendarle ni bilo od nikoder je poklical sosede, ki so se podali na iskanje pogrešane žene. Šele drugi dan zjutraj je mož ves prestrašen našel svojo ženo že mrtvo v gozdiču ob cesti. Ležala je v nekem jarku z obrazom v vlažni zemlji. Revica je svoje življenje zgubila radi nesrečnega slučaja. Ko se je vračala proti domu je
radi blata na cesti hodila ob robu ceste, pri tem pa je spodrinila in padla v 2 metra globok jarek in z glavo zadela ob hrast ter omedlela. Padla pa je nesrečno z obrazom na vlažno zemljo, da ji je zakrila usta in se zadušila. Dogodek je vzbudil v okolici mnogo sočutja z nesrečno ženo.
Celje, 29. aprila.
Dve žrtvi napadalcev. ‘TijfPka Franca, 40-letne-ga žagarja v Št. Janžu pri Rečici ob Savinji, je 18. aprila v neki gostilni napadel neki moški iz št. Janža in mu nalomil levo roko. — Na poti iz Lave na Babno je napadel 24. aprila zvečer neznanec 18-letnega pekovskega vajenca Potočnika K. i* Celja. Z nekim topim predmetom ga je udaril tako močno po glavi, da mu je zadal sin rtnone varno rano.
Mostno poglavarstvo opozarja vse vojne invalide, bivajoče v območju celjske občine na razpis radi brezplačnega zdravljenja v toplicah. Razglas je nabit na občinski deski.
Nesreče. Sulič Olga, 12-letna hči progovnega delavca iz Pečovnika pri Celju je padla 24. aprila na cesti tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v podlahti. — V sredo, 27. aprila je 18-letni posestniški sin doma sprožil lovsko puško, misleč, da je prazna. Puška se je sprožila in prestrelila Jec-ljevo dlan. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
Materinska proslava. Podmladek Rdečega Križa ljudske šole šolskih seter v Celju priredi »Materinsko proslavo« v mestnem gledališču v nedeljo, 2. maja ob 16. Na sporedu so pevske točke, rajanje, nastop harmonikarjev in pravljica v treh slikah »Bedak Pavlekt. Vstopnice v predprodaji so dobe v zavodu.
Pretresljiv dogodek na Grmu pri Podzemlju:
Sin zaklal očeta
Podzemelj, 29. aprila.
V	Grmu pri Podzemlju ae je danes odigrala pretresljiva družinska drama, kakor je naš kraj skoraj ne pomni. Sin je namreč svojemu staremu očetu z nožem zadal devet težkih ran, da mu naj-brže ne bo več pomoči.
Posestnik Jože Bajuk, ki živi v Selih pri Semiču, je pred leti prevzel domače posestvo, njegov oče in mati pa sta ostala pri njem kot užit-karja. 2e kot fant je bil Jože svojeglav bi ne-priazen do svojih domačih. Vendar pa napTam očetu ni kazal hujšega sovraštva, ker je čakal na priliko, da mu oče prepusti posestvo še za svojega življenja in ne mlajšemu bratu. Ko je oče zaradi svoje starosti posestvo in vse svoje imetje oddal starejšemu sinu, se je v hiši naenkrat vse predrugačilo. Novi gospodar je hodil svoja pota ne ozirajoč se na svoje starše in na brata. Tudi za svoje otroke se ni preveč brigal. Razumljivo je, da v hiši ni bilo miru ter je večkrat prišlo do prepirov, v katerih so morali domači občutiti tudi Jožetovo surovost.
Usodna proda:a poda
Bajuk Jože je imel tudi v Grmu gospodarsko poslopje, pod. Iz nerazumljivega razloga je šel in pod prodal, čeprav so ga vsi domači, oče, mati, žena in otroci rotili, naj tega ne stori. Jože se ni dal prepričati. Tako ao včeraj dopoldne prišli k podu delavci, da ga podro in odpeljejo. Z delavci je prišel tudi Jože Bajuk. Ko so delavci pod že začeli podirati, se je pojavil tudi Bajukov oče. Še v zadnjem trenutku je hotel pregovoriti
Čarobno igro s petjem »RIBIČ MARKO« ponovimo še enkrat: 9. maja v irančiškanski dvorani. Prireditelji,
sina, naj prodajo prekliče. Brez uspeha se je oče trudil, nasprotno pa ga je sin nahrulil in napodil. Ker oče ni odnehal, je sin potegnil nož in začel
prav po mesarsko obdelovati očeta
Kakor brez uma je divjal in zadal očetu devet globokih ran, katerih dve sla smrtno nevarni. Dva vboda sta nesrečnemu starčku odprla pljuča. Očetu je sicer priskočil na pomoč Jožetov brat Martin, vendar morilca ni mogel zadržati. Jože se je vrgel še na brata, vendar je bil Martin toliko priseben, da je brata zavrnil in ga pri tem močno ranil po obrazu.
Navzoči delavci, ki so bili priče strašnega #dejanja, niso bili v stanju posredovati, ker se je vsa tragedija izvršila v nekaj sekundah. Pač pa so težko ranjenega Bajuka odpeljali v Metliko, da ga je zdravnik dr. Omahen obvezal, nato pa z avtomobilom odpravil v novomeško bolnišnico. Tudi morilec Jože je bil na obrazu tako poškodovan, da je moral iskati zdravniške pomoči.
Vsa okolica se zgraža nad nasilnim sinom, ki je na tako nečloveški način obračunal z očetom, čeprav mu je bil oče vedno naklonjen in kljub svoji starosti sinu vedno pomagal pri delu. Da se
ki iih velja videti... ali ne videti
»Jekleni orli« (Kino Matica). Po reklamnih napovedih in po vsebini bi se smelo misliti, da je film res epopeja amerikanskega letalstva, slavospev napredku letalstva in tistih, ki se za ta napredek žrtvujejo. Od vsega tega komaj da nekaj ostane. Ne da se razločiti, je li to komedija ali drama ljudi, ki nad njimi preži smrt. Za komedijo je vse premalo smešno in brez trohico duhovitosti, za dramo pa za las privlečene situacije lil neverjetne letalske produkcije. In ljudi, ki govore tako bedasto, najbrže ne najdemo prav nikjer drugje kakor v Ameriki. Še manj pa pilotov, ki bi počenjali take neumnosti, kakor so jih na platno spravili Amerikanci.
Sodelovanje slov. umetnikov na belgrajski razstavi
Belgrad, 30. aprila, m. Dne 16. maja bodo v Belgradu odprli letošnjo pomladansko razstavo, ki jo prireja umetniško združenje »Cvijeta Zuzorič«. Od slovenskih umetnikov bodo na tej razstavi sodelovali:	Drago Vidmar, Nande Vidmar, Matija
Jama, Tone Kralj in France Kralj.
Izza naših meja
Velika upanja naših ljudi po sklenjeni prijateljski pogodbi. Prijateljska pogodba, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Italijo, je važen mejnik za naše ljudi, ki žive v Italiji. Po dolgih letih so se vsi nekoliko oddahnili in pričakujejo, da se bo kot nujna posledica pogodbe njih položaj znanto zboljšal. Predvsem pričakujejo, da bodo dobili nazaj svoje šole. Vsa dežele je polna govoric o tem in vsi so prepričani, da se bo to kmalu zgodilo. Vsekakor je bilo za otroke in starše največje breme to, da niso imeli svojih šol in otroci niso celo smeli zunaj šole govoriti slovensko. Zdaj se je to ublažilo in zopet se ponekod otroci okoli šole igrajo in govore slovensko ter jih zato nihče ne preganja. Druga želja, ki izvira iz njih upanja na zboljšanje, je ta, da bodo dobili nazaj svoja kulturna, zlasti pevska društva. Pomanjkanje teh * čutijo tako zelo, da predpostavljajo ponekod to uieditvi drugih perečih, zlasti gospodarskih vprašanj. Razvoj bo pokazal prav kmalu, ali se bodo njih želje uresničile.
Naše šolske zgradbe po Krasu. Kakor je znano, so v zadnjih letih po naših krajih zgradili veliko število novih in lepih šolskih zgradb. Celo v najmanjšem kraju, z nekaj deset hišami, stoji danes lepa šolska zgradba. Kot primer, kako veliko pozornost so polagali na šolski primer, naj navedemo malo vas Mavhenji na Krasu (pri Nabrežini). Tu stoji danes mesto ene šole — osem. Vse okoliške vasice imajo danes svojo šolo, dočim so prej otroci morali hoditi iz vseh teh vasi v eno šolo. Kar je pa zanimivo, so nove zgradbe grajene zelo močno in solidno. Poleg tega so vse podkletene tako, da v kleteh lahko postavijo bolniške ambulante in kuhinje. Zakaj naj bi to služilo, se danes ne ve. Vsekakor pa na te prostore zelo pazijo in jih drže strogo zaprte.
Vrnitev koniinirancev. Zadnjič smo bofdČSUiVj, da sta se vrnila iz konfinacije dva, in to ar. 'Soslč, ki ie začel z ordinacijo ter g. Bidovec, kaplan v Dolini. Poleg teh je znano, da so se vrnili še Roman Pahor, dr. Vlado Turina, ki sta bila.,k6iifiMiJ rana radi suma, da sta o Božiču 1935 taJno^d&HTa ’ po deželi darove, ter trgovec Gregorič, ki je zgubil v ječi vse zobe. — Poročajo pa, da se iz ječe do zdaj še ni nihče vrnil.
*
V krapanjskem rudniku se zgodi veliko nesreč. Ni skoro tedna brez težkih, celo smrtnih nesreč. Pretekli teden se je zgodila zopet težka nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Edeli, oče treh otrok, je bil takoj mrtev, drugi pa je bil v obupnem stanju prepeljan v bolnišnico. Vzrok čestih nesreč je pomanjkanje varnostnih naprav ter izkoriščanje rudnika do skrajnosti.
V Krpanu je bile aretiranih okoli 200 delavcev. Vzrok aretacij je v tem, ker so se baje delavci SBmi ranili, da bi dobili podpore. Zgodilo se je v zadnjih šestih mesecih.
V Boljunu je umrl Franjo Urbančič. Neznanec ga je za Veliko noč, ko se je vračal domov, tako udaril s kamnom po glavi, da je sedaj umrl.
Vsled karikatur, ki so se pojavile na zidovih v Gorici in drugod in ki predstavljajo žaljivo današnji položaj, je bilo aretiranih veliko število osumljencev. Ne ve se še, če imajo prave storilce v rokah.
»Ente di rinascita agraria«, je društvo, ki je dobilo pred kratkim z zakonom pravico razlastiti v Julijski Krajini in v Južni Tirolski, katerokoli zemljo, ki bi služila njenemu cilju, to je naselitvi Italijanov. O tem se je že pisalo pri nas mnogo. Že nekaj let izsušuje to društvo Cepičko jezero. Do sedaj so tu dobili že 2380 ha najboljše zemlje, ki jo obdelujejo s traktorji, še toliko pa je bodo. Stroški bodo znašali okoli 12 milijonov lir.
. Granata je zopet razmesarila in težko ranila v Oslavju, ko so prekopavali zemljo, Jožefa Pintarja, Stanka Pintarja (24 let), Ladislava Pintarja (17 let), Feliksa Mikluža (18 let) ter Maksa Pintarja (24 let). — Na hribu Sv. Marka pa je granata težko poškodovala 9 letnega Marina Cotiča.
Pred goriško sodišče pridejo, ker so tihotapili in hodili čez mejo brez potrebnih dovoljenj: Amalija Sedaj (41 let), Marija Kladnik (18 let), Gondur Alojzija (70 let), Štefanija Car (39 let) ter Makselj Marija (17 let), vse iz Idrije, Vse te stoje večinoma že drugič pred sodiščem.
Pregled letos Se nepregledanih motornih vozil bo v sredo, dne 5. maja od 8—10 v Ljubljani na Bregu št. 20, poleg Št. Jakobskega mostu. Dohod z Novega trga.	_
K temu pregledu je pripeljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih še niso bila pregledana.
Zamudnike bo zadela občutna kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z nepregledanimi vozili-
je pa kaj takega moglo zgoditi, pa se ljudem n# zdi preveč čudno, ker so vsi poznali Jožeta Bajuka kot velikega nasilneža in nenavadnega au-roveža. Morilec se sedaj že nahaja v zaporu.
Dr. TOGGER
Premiera v soboto 1. maja v kinu Matici
Trio: RENATE MOLLER,
PAUL HARTMANN, MATHIAS WIEMAN
v borbi proti koncernom in trustom I
Velefilm iz novinarskega življenja današnjega časa
mm
Kulturni koledar
Nabernik Ivan
30 aprila 1915 ie umrl v Ljubljani Nabernik Ivan. Rodil se ie 3 maja 1842. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo pa v Gradcu. Študije je dovršil 1866. — L. 1882 je bi! imenovan za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Litiji. — L. 1894 pa je posta! sodni svetnik — Svojo imovino je zapustil v narodne namene. — Bil je med prvimi na Slovenskem, ki, je pričel s slovenskim uradovanjem in s tem povzroči! gibanje, ki je dovedlo do Pra-žakovih jezikovnih naredb, ki so položile temelj slovenskemu uradovanju.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 30. aprila: Katarina.
Sobota, 1. maja: Filip in Jakob.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c, '20; mr. Gartus, Moste.
Drama: Matura. Red B.
Opera: Zaprto.
Sobota' v operi: Veseli studenček. Izven.
Kino Union: Junaki Paulovo ulice.
Kino Sloga: Irena.
Kino Matica: Jekleni orli.
Promocija. Dne 29. aprila je bil promoviran na zagrebški univerzi g. Karl Svetel za doktorja prava. Čestitamo!
Zbirke Narodnega muzeja bodo od 2. maja t .1. dalje zopet odprte za brezplačen obisk vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne.
Občni zbor Slavističnega društva. V soboto, dne 8. maja bo ob 18. uri v prostorih Slovenske Matice redni občni zbor Slavističnega društva. Opozarjamo člane, da se ga po možnosti vsi udeleže, ker bo občni zbor sklepal tudi o spremembi pravil in o društvenem časopisu.
Motosekcija ŽSK Hermes. Sprejem belgrajskih tovarišev v soboto 1. maja ob 17. uri pred Nebotičnikom. V nedeljo ob 8. uri z motorji spremstvo gostov »a krožni vožnji Kranj—Tržič—pod Ljubelj —Bled—Ljubljana. Vkljub morebitnemu slabemu vremenu gotovo vsi! Odbor.
Borba proti tuberkulozi je naslov skioptičnega .redavanja, ki ga bo priredila Krajevna proti-.uberkulozna liga v Ljubljani. — Predavanje bo v nedeljo, dne 2. inaja 1937 v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi c. 20. Predaval bo g. dr. Prodan, vodja ljubljanskega protituberkuloznega dispanzerja.
Javna razstava o delu proti tuberkulozi bo v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20 v času od 2. do 4. maja. Odprta bo vsak dan od 8. do 12. ure.
—	Vstop k predavanju in na razstavo prost!
Univ. prof. g. ing. Viktor Gostiša bo predaval v Prirodoslovnem druStvu v torek, dne 4. maja o temi «Flotacija v teoriji in praksi«. Preda.vnn.io se bo vrSilo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din.
Francoska umetnika, violinist Robert Soetens in pianistka Suzanna Roche nastopita v torek, dne 4 t. tn. ob 8. uri zvečer v dvorani Filh. družbe. Pravkar sta absolvirala koncertno turnejo po Češkoslovaški ter so si kritike edine, da sta oba uji«st)ij$£ svetovnega formata. Pred kratkim je violinist Soetens koncertiral tudi na Dunaju z dunajskimi filharmoniki in žel ogromen uspeh. Vstopnice za koncert so v predprodaji v Matični knjigami.
Za jubilejno predstavo g. Drenovca »Lojzka«
1. maja se dobe pri blagajni še vstopnice vseh vrst. Prosimo p. n. občinstvo, da si jih oskrbi v predprodaji. Dalje prosimo, da se rezervirane vstopnice dvignejo.
e
* K I N
UNION
Premiera)
Film po znanem romanu Ferenca Molnara
JUNAKI PAULOVE UL1CC
Samo danesl
TEI.
27-30
SLOGA.
Danes posiednl 1 61
IRENA
v glavni vlogi ftetaldlna KatntKOva, Lil Dagover, Sanlne Petera, Karl ScflfinDttok
TEI.
21*24
MATICA
Modri Natan"
ff
Ljubljana, 30. uprila.
V	sredo zvečer jo Ljubljana doživela lepo gostovanje Alberta in Elze Bassermann z ansamblom. Igralska družina je v opernem gledališču ob nabito polni dvorani uprizorila Lcssingovo dramatsko pesnitev v petih dejanjih »Natban der AVeise«. K drami objavljamo nekaj zanimivih literarno-zgo-dovlnskih podatkov. Iz njih bo delo samo postalo razumljivejše. Postalo bo tudi jasno, da ima uprizoritev takega dela v vseh dobah svojo utemeljitev.
Ko je Gotthold Efraim (!) Lessing (slov. Lešnjak) v letih 1777 in 1778 nadalje objavljal versko-znanstveni spis profesorja Reimara, je med teologi zavrelo. Posebno je Lessinga napadal hamburški pastor Goeze. Pesnik je odgovarjal s spisi in končno z Modrim Natanom v aprilu 1779, ki ga moramo torej smatrati kot umetniški plod tega teološkega boja. Lessing jo v drami rabil angleški pe-t fe ros topni jamb, ki so ga doslej malo uporabljali, a je odslej postal nemški stih za dramatska dela. Jedro drame, za katero jo pesnik dobil pobud iz Boccacciove novele, tvori porabola o treh prstanih. Po njej po krščanstvo, židovstvo in mohamedan-stvo popolnoma enakopravna razodetja religiozne zavesti v človeku in pričajo o svojem božjem iz-
Gostovanfe A. Bassermanna v L-ublfani
voru le tedaj, če njihovi spoznavalci tekmujejo v strpi jen ju, ljubezni in čednosti.
To jedro ju spleteno v smislu odgovarjajoči okvir dogodkov izza križarskih vojn v Jeruzalemu. Za dramatsko dejanje, zapletek in razpletel« služi zgodba o izgubljenem in zopet najdenem bratu in sestri. V slogu, med vrsticami je treba znati slišati in brati napade in obrambe iz spora med Lessingom in Goe zoni (žid: patriarh).
Dramo je za oder na novo priredil Ernst Lo-thar. Predstava, ki jo je zrežiral dr. J. Reich, je bila na višku predvsem glasovno odlikovala, pa se je tudi v kretnji, maski in sceneriji. Čutila se je lepa ubranost, ki gotovo prihaja tudi od vigranosti. Močan poudarek je ležal prav na čudovito dovršeni igri vodje skupine Bassermanna, ki mu je občinstvo zelo aklaniiralo. Ne da bi hotel tuje gosto, ki nosijo v sebi močilo umetniško nastrojenje, kakorkoli potegniti z zaslužene višine, pa moram priznati po daljšem obiskovanju domače drame, da večine naših igralcev v svojevrstnih razmerah spričo uspelega gostovanja ni treba biti prav nič sram. Želel bi le, da se tega zavejo tudi oni obiskovalci predstav izmed ljubljanske gledališke publike, ki jih je videti le pri gostovanjih. —pst—
Film t* ilrijenla Kolencev amer like zračne volne akedemu*
Jeklena orli
v glavni vlogi: Wailaee Beexy, Boben Voung
ff\ edAtaA>e. oo--	21.15,ua/	-
Uubllansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 30. uri.
Petek, 30. aprila: »Matura«. Red B
OPERA.
Začetek ob ostnib Petek, 80. aprila: Zaprto.
Petek, 30. aprila: Zaprto.
Sobota, 1. maja: »Veseli studenček«. Premiera operete. Izven. Proslava 25 letnega gledal, delovanja g. L. Drenovca.
Nedelja. 2. maja ob pol 11: »Otrok in plese. Izven. Priredi plesalka Katja Delakova z njenimi gojenkami. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 15; ;>Vesela vdova«. Izven Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20; »La Bohemec. Izven. Debut gdč. Ksenije Vidal. Cene od 30 Din navzdol. Premiera operete »Veseli studenček«, v kateri proslavi g. Drenovec svoj 25 letni jubilej, bo v soboto, 1. maja. Delo je češkega izvora, kar jamči za uspeh, kajti vse operete češkega porekla so doživele tekom zadnjih 6ezon najmočnejše uspehe. Posrečeni tipi in izredno zabavni in dovtipni prizori, s katerimi se delo ponaša, bodo brez dvoma pritegnili pozornost publike, ki ljubi lahko umetnost. V opereti sodelujejo naši najbolj priljubljeni operetni člani. Režijo ima prof. Šest, muzikalno vodstvo Zebre, inscenacijo pa je zamislil ing. Franz. Predstava bo izven abonmana.
Mariborsko gledališče
Petek, 30. aprila: Zaprto.
Sobota, 1. maja ob 20: >Na ledeni plošči iled B. Nedelja, 2. maja ob 15: »Dolarska princesa;. — Ob 20: »Sv. Ivana«. Znižane cene. Zadnjikrat.
Preureditev čuvajske službe v državnih
gozdovih
Belgrad, 30. aprila. AA. V zvezi s preureditvijo službe v odseku za upravo državnih gozdov je minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič na podlagi nove uredbe izdal potrebna navodila, da ee zboljša kakovost gozdarskega osebja, zlasti go-asdansko- zaščitnega osebja, to je čuvajev državnih gozdov in logarjev, ki imajo nalogo paziti na dra-
gocene državne gozdove. Na predlog ministra za gozdove in rudnike je prišla v finančni zakon za ieto 1937-38 določba, da se v letošnjem proračunskem letu izda uredba z zakonsko močjo, ki bo urejala gozdarsko logarsko službo na temelju stalnosti čuvajev državnih gozdov. Omenjena uredba bo zajamčila tudi uniformiranje in oborožitev čuvajev na stroške države. Dalje se izdajo poseben disciplinski postopek in posebna določila
o	poostreni disciplinarni materialni odgovornosti gozdarskega zaščitnega osebja.
Takšno zakonsko pooblastilo, na čigar podlagi bo v kratkem izšla uredba o čuvajsko-logarski službi, velja smatrati za pridobitev velikega pomena, ki bo vso zaščitno službo državnih gozdov dvignila na višji nivo. Nova določila bodo v prvi vrsti zagotovila boljše in uspešnejše zavarovanje državnih gozdov, obenem bodo pa v interesu službe tudi utrdila ugled gozdarskega otsebja. Ker bodo v bodoče prijave čuvajev državnih gozdov in logarjev imele popolno dokazilno moč organov iavne straže, je minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič izdal tal« nalog gozdnim ravnateljstvom:
Boljšo in racionalnejšo organizacijo gozdarske
Letalska razstava in letalsko popoldne 1. fn 2. mala
Ljubljana, 30. aprila.
Aero-klub »Naša krila«, Oblastni odbor v ‘Ljubljani otvarja vrsto letalskih propagandnih prireditev za leto 1937 in to z letalsko razstavo motornega in brezmotornega letala pod milim nebom, da bi na ta način vzbudil med občinstvom čim največ zanimanja in istočasno omogočil vsakomur, da brez večje zamude časa more letala videti povsem od blizu.
Med zelenjem v Zvezdi bo v soboto, dne
1.	maja razstavljeno športno letalo tipa »Comper-Swift« e Pobjoy motorjem 75 k, s. in pa brez-motorno letalo tipa »Grunau-Baby«, To sta dva reprezentanta športnega letalstva, pa bosta med občinstvom gotovo vzbudila največje zanimanje, saj bo prvič omogočeno večini, da čisto od blizu ogleda letala in povrh vsega še v centru samega mesta. Istotam bo vsak lahko dobil vstopnico za razstavo in meeting in sicer za odrasle po 2 Din za otroke po 1, za pasažirske polete pa 20 Din. Aero-klub želi z izredno nizko vstopnino za dve prireditvi skupaj omogočiti vsakomur, da si letala ogleda in poseti tudi prireditev na letališču in za malenkostni znesek 2 Din pomaga za napredek našega civilnega letalstva. V septembru t. 1. bo velika Aeroklubova tombola. Srečke zanjo bodo na prodaj na razstavnem prostoru in sicer komad po 10 Din. Izmed prodanih kart bo izžrebanih troje srečk, kojih številke bodo omogočile kupcu brezplačen polet nad Ljubljano.
V	nedeljo, dne 2. maja od 8 do 12 razstava istih dveh letal pred Narodnim domom. Na ta način bo publika mogla vezati svoj sprehod pod Tivoli z obiskom razstave.
Ob 15 pa prične na letališču »Ljubljana« letalska prireditev, na kateri sodelujejo klubska, zasebna in vojaška letala. Otvorili bodo prireditev motorni letalci s skupnim letenjem. Za tem sledi »vlečni start« jadralnega letala, ki ga vleče motorno letalo na višino 1.200 m in tamkaj spusti. Pilot brezmotornega letala bo skušal, ako bo vreme ugodno izrabiti vremenske ugodnosti in jadrati dalje časa nad terenom, pred pristankom pa bo dokazal, da letalo, tudi če nima motorja more vršiti poljubne obrate v zraku. Med časom, ko bo motorno letalo vleklo jadralno letalo v višino, bo klub odredil enega izmed svojih »najmlajših učencev« v pilotaži za poskus izvesti svoj prvi samostojni let. To je izredno zanimiva točka in jo je le redko mogoče opazovati širšemu občinstvu.
Po tem programu prično poleti s potniki, ki so si nabavili karte za letenje po vrstnem redu. Cena za letenje 20 Din.
Klub bo poskrbel med prireditvijo za točno obveščanje potom zvočnikov, tako da bodo tudi oddaljenejši gledalci imeli priliko čuti strokovna pojasnila.
Stan?« Save in n'enth pritokov
Belgrad, 29. aprila. AA. Poročilo hidroteh-ničnega oddelka gradbenega ministrstva o poplavah dne 29. aprila 1937.
Zadnjih 24 ur Sava zaradi hudega deževja v gornjem toku ponovno narašča. Pri Krškem je narasla za 97 cm, pri aZgrebu za 174 cm in pri Jasenovcu za 15 cm. Od Jasenovca navzdol do Bel-grada neznatno pada.
Vsi desni pritoki takisto naraščajo. Tako je Kupa narasla pri Karlovcu za 472 cm, Una pri Novem za 66 cm, Vrbas pri Banjaluki za 20 cm, > Bosna pri Doboju za 38 cm, in Drina pri Zvor-
I	niku za 15 cm.
stroke bomo mogli izvesti samo tako, če bo vse gozdarsko osebje, tak višje strokovno kakr čuvai-sko-logamsko osebje na dostojni višini. Ne smemo dovoliti, da bi nekorektno in nesposobno osebje zlorabilo zakon in da bi nameščenci delali gmotno škodo državi in moralno škodo vsemu gozdarstvu. Zato je nujnio potrebno, da se med čuvajskim in logarskim osebjem izvrši stroga selekcija in da se iz službe odstranijo nekorektni, nesposobni in nezanesljivi ljudje in da pridejo na njihova mesta v vsakem pogledu boljši uslužbenci, ki bodo mogli zboljšati službo, za katero jih država plača. Vestnost in kakovost gozdarskega zaščitnega osebja je poroštvo, da se obvarujejo državni gozdovi, ki so nam izročeni v varstvo, z razumno izrabo v korist celote. Ne zadošča, če ima človek izobrazbo za čuvaja gozdov, da bo to postal in ostal; od vsake takšne osebe se mora zahtevati, da ima poleg izobrazbe tudi še vse moralne kvalifikacije Korektnega uslužbenca. Samo takšne osebe morejo biti čuvaji državnih imetij, za druj^e pa ni prostora med državnimi nameščenci. Zato pOtiovno nalagam ravnateljstvom, da po šefih gozdnih uprav strogo in vestno prouče vse delovanje čuvajev, logarjev in nadlogarjev v službi in njihovo vedenje, in da nato predlagajo za odpust vse tiste nameščence, izpod 10 let državne službe, o katerih se dokaže, da so nekorektni in nesposobni. Nasproti osebju, ki ima že 10 let državne službe, je pa treba ravnati kar najstrožje po disciplinarnih določilih uradniškega zakona in po določilih zakona o zatiranju zlorab v državni službi.
Mariborčanil
Pod geslom »Samo ves narod se more uspešno boriti proti tuberkulozi« se bo vršil letošnji proti-tuberkulozni teden po celi kraljevini po odredbi gospoda ministra za socijalno politiko in narodno zdravje v Sasu od 2. do 8. maja t. 1. V tem ge^iu je obsežen ves smisel organizirane borbe s tuberkulozo. Mariborska Protituberkulozna liga bo priredila v okviru tega tedna koncerte, akademijo, predavanja, zbirke in drugo. Teden bo slovesno dvorjan s službo božjo na Glavnem trgu v nedeljo, dne
2.	maja t. 1. ob 9. uri.
V	ta namen vabim vse meščane, da ae v znak razumevanja za lo Človekoljubno akcijo udeleži vseh prireditev, ki jih bo organizirala PTL v na-vedenm času, posebno pa slovesne sv. maše na Glavnem trgu.
Predsednik mestne občine: dr. Juvan, s. r.
Naša nogometna reprezentanca
Po dolgih poizkusih, uspehih in neuspehih, se je končno jugoslovanska nogometna zveza odločila, da postavi proti Madžarski naslednjo postavo, ki nas bo zastopala: Urh, Hiigel, Matošič, Lechner, Jazbec, Kokotovič, Tirnanič Marjanovič, Lešnik, Vujadinovič, Pleše.
To je reprezentanca, ki bo igrala 9. maja v Budimpešti. V državni reprezentanci je pet igralcev Gradjanskega, štirje igralci BSK in po en igralec iz Concordije in Hajduka.
Ravno tako pa je sestavljena tudi druga reprezentanca, ki bo istega dne igrala proti drugi reprezentanci Madžarske. Drugo moštvo je pa sledeče: Mrkušič, Beloševič, Andjelkovič, Domo-racki, Lojančlč, Jazbinšek, Medarič, Antolkovič, Sekulič, Božovič, Zečevič.
Kakor je prva reprezentanca dovolj enotna in jo moramo smatrati danes dejansko za najboljšo reprezentanco, tako je druga reprezentanca sestavljena iz igralcev iz vseh strani.
Nezadovoljni zmagovalci:
Protesti proti odločitvam sodnika pri nogometnih tekmah so zelo običajna zadeva. Tudi razlogi teh protestov so kaj različni. Običajno pa ostane tudi za zeleno mizo, kljub protestom, pri istih odločitvah, kot jih je napravil sodnik na zelenem polju. Običajno se pritožuje oni klub, ki je tekmo izgubil, ni pa tudi nič čudnega, če se pritoži proti
Od tu in tam
polju. Običajno se pritožuje oni klub, ki je tekmo izgubil, ni pa tudi nič čudnega, če se pritoži proti odločitvam moža s piščalko zmagovalno moštvo. Pred izredno težavno nalogo pa je bila postavljena holandska nogometna podzveza v sledečem sporu. Pri juniorskih nogometnih temkah v okraju Apeldoorn se je srečalo dvoje moštev povsem različnih glede svojega znanja. Temu je tudi odgovarjal rezultat. Zmagovalci so skoraj popolnoma točno v presledkih po eno minuto in pol zabijali gole, tako da je bil rezultat že takoj o začetku 12:0. Ko je sodnik videl, da se v tej tekmi ne bo mogel pri presojanju golov zanesti na svoj spomin, je vzel beležnik in napravil za vsak gol novo črto. Ko je na koncu tekme sodnik seštel vse črtice, je na podlagi svojih zapiskov ugotovil, da znaša rezultat tekme 67:01 Proti tej odločitvi so se pa pritožili zmagovalci, češ, da se je sodnik pri seštevanju zmotil in da je končni rezultat še višji. S pritožbo pa zmagovalci niso uspeli, ker so se sodniki postavili na stališče, da le verjamejo sodnikovi beležki.
Naročajte in širite
Slovenski dom!
V Rogaško Slatino je odpotoval na zdravljenje in odpočitek dr. Vladko Maček. Spremljata ga dva poslanca, dr. SubašiČ in dr. Čajkovac. V Rogaški Slatini bo dr. Maček ostal najbrže 14 dni.
Za novega predsednika Hrvatskega raduičkega
saveza, prejšnji Ivan Peštaj je pred dnevi umrl, je bil včeraj izvoljen dosedanji podpredsednik Josip Orsag. Dr. Maček jo njegovo izvolitev že odobril.
400 kg težko železno blagajno so vlomilci ukradli iz sodišča v Kutini in jo nesli 3 kilometre daleč. Ko so Jo pa tam odprli, so našli v njej le 300 dinarjev. Vlomilcev dolgo niso mogli zaslediti. Prijeli 60 jili šele pred dnevi. Bila je to prava organizirana družba, kateri so načelovali Štirje. Izvršila Je bila po vsej savski banovini nad 120 vlomov in tudi dva roparska napada. Kradli so vse, kar jim je prišlo pod roke: zlatnino, denar, obleke, puške ter vse prodajali. Največjo smolo pa so prav gotovo imeli pri vlomu v sodišče v Kutini. Težko blagajno so vlekli tri kilometre, ko so jo pa s silo odprli, ni bilo v njej več kakor 800 dinarjev. Jezni so blagajno razbili in Jo nato vrgli v potok.
Novo palačo okrožnega urada za zavarovanje delavcev bodo zgrudili v Sarajevu. Osem milijonov bo stala, bo pa zato najlepša palača v mestu. Hišo, v kateri so bili do sedaj nastanjeni uradi okrožnega urada, bodo pa preuredili v majhno bolnišnico.
Prav gangstersko so bili drzni vlomilci v pošto v Zadvarju pri Splitu. Sredi noči je v to vas pridrvel avtomobil, kmalu nato pa so se neznanci pojavili pred pošto In začeli z železnimi drogovi trgati rolete z vrat. Upravitelj pošle je vse čul, odprl okno in nekajkrat ustrelil z revolverjem. Strele 60 čuli tudi orožniki In prihiteli pred pošto, toda vlomilci so v tem času že pobegnili in Jo ucvrli proti Splitu. Orožniki so hitro telefonično obvestili vse orožnike do Splita. In res se je uro pozneje že pojavil v vasi Duga Blata avtomobil, ki je drvel. Ker šofer na poziv orožnikov ni hotel ustaviti voza, 60 orožniki streljali. En strel je zadel vlomilca v levo oko, izstopil pa iz desnega. Težiko ranjenemu vlomilcu ni preoetajalo drugega, kakor da je iskal pomoči v bolnišnici.. Kmalu nato so prijali tudi šoferja.
Železniški strokovni lilmi. Udruženje jugoslovanskih narod, železničarjev in brodarjev Oblastni odbor v Ljubljani predvaja železniške strokovne filme v kinu »Sloga« v Ljubljani dne 2. in 6. maja t. 1., vsakokrat ob 10 dopoldne. Program filmov je za vsak dan drugačen. Obravnavajo tehnično strokovno delo iz železniške stroke; snov, ki smo jo v letakih objavili v službenih edinicah. Dostop imajo vsi železničarji, Oblastni odbor UJN2B, Ljubljana.
Denuncijanta je obsodilo sodišče v Sremski Mitroviči na pet mesecev strogega zapora. Orožniški narednik Dane Sabljak je pred leti služil v novosadski šoli za orožniške podoficirje. Sabljak je bil nepriljubljen med svojimi tovariši, ker so vedeli zanj, da rad ovaja. Tako je tudi svojega poveljnika večkrat oklevetal pri predpostavljenih. Prizadeti so šli denunciianta tožit, nakar mu je sodišče prisodilo težko kazen.
V dvanajstih urah |e reka Una pri Kostajnici narasli« kar ca dva metra. To je letos že tretji primer, da se je Una nenadno dvignila in poplavila okolico. Ne samo polja in travnike, tudi vsa pota je voda zalila.
Najlepil primer birokratizma je pred dnevi pokazala sarajevska obilna. V shrambi mesarja Antona Lukiča je počila vodovodna cev, nakar je voda v močnem curku začela brizgati po masti in slanini. Mesar je kajpak takoj prosil ravnateljstvo vodovoda, naj mu polije svojega monterja. Toda na uradu so zahtevali, da mora mesar najprej svojo željo popisati in jo napisano oddati v uradu, zraven pa pristaviti, da bo plačal tudi vse stroške popravila. Ta čas, ko se je mesar potil in prepiral na občini za pomoč, je voda drla kar naprej in preplavila v kratkem vse skladišče, v katerem je bilo masti in drugih podobnih stvari za 60.000 Din, Ko je mesar poklical gasilce na pomoč, mu ti niso hoteli ustreči, češ da bi se jim zaradi masti zamašile cevi. Nazadnje je moral mesar čakati tako dolgo, da se mu ja vse pokvarilo.
Cigani so ubili svojega kapitana v Vrbovcu
pri Križevcih. Na sejnini dan se }e zbralo veliko ciganov, ki so prignali na sejem 6voio živino. Po dobri kupčiji so se znašli v gostilni in na debelo pili. Kajpak jih ni nič zadržalo, da se ne bi stepli. Ko je gostilničar videl razgrete obraze, je biiro poslal po orožnike. Ko so pa ti stopili v gostilno., so že našli na tleh v mlaki krvi cigana, ki j*e bij med njimi nekak kapitan. Orožniki so ostale komaj razgnali, ker se nikakor niso hoteli sprijazniti na miren način. Ranjeni cigan je bil ves razmrcvarjen. S kamenjem in betom jo je dobil po glavi, po telesu pa so zijale široke rane, povzročene od noža. Kratek čas pozneje je ciganski kapitan že izdihnil.
Sava in njeni pritoki kar stalno ogrožajo vse pokrajine, skozi katere teko. Neprestano deževje je povzročilo porast vseh pritokov, odtekati pa ee voda ne more, ker Je struga Save tudi polna. Poplave so neizogibne. česma je poplavila nanovo spet kraje okrog Cazme, Kolpa se je razlila okrog Karlovca in me*to skoro odrezala od okolice. Ker se Kolpa ne more redno odtekati, je prestopila bregove tudi Korana. Prav tako je z Donavo. Sava in Drava donašata toliko vode, da raste Donava In zapira ir tok »vojlm pritokom. Zaradi tega se Je dvignila Morava in razlila. Škodo trpe kmetje ker jo voda odplavila z njiv vse posevke. Tudi okrog nove Gradiške ni nič boljše. Tamkaj je J vasi poplavljenih, pri Brodu pa pet.
Bclgrajski in zemunski tisknrnarji so svoj kartel spet obnovili. Sedaj so sprejeli v svojo sredo še tiste, ki so bili izven kartela. Sestavili bodo »kupen cenik. V kartelu je 86 tiskarnarjev.
Poročilo o avtomobilskem karambolu v Sv. Petru v Savinjski dolini, ki »mo ga prinesli včeraj, moramo dopolniti v toliko, da Je prišlo do udara zaradi tega, ker je voz, prihajajoč iz Celja, vozil bolj proti levi in ga povrh lastnik zaradi polzkt ivs'e ni mogel pravočasno ustaviti. Pač pa je svoj voz že pred nesrečo ustavil šofer, ki je vozil proti Celju. Zaradi škode, ki je nastala, »ta se oba prizadeta lastnika žo sporazumela.
Pravo bitko so med seboj uprizorili fantje ii Donje Rečice pri Karlovcu. Zvečer se Je vračale kakih trideset fantov z neke zabave precej okaje-
nih. Spotoma so bili zelo glasni in so z nerodno besedo izzivali druge tri pijance, ki so jim prihajali nasproti. Nekaj časa so se prerekali, potem pa udarili. Tolkli so se vse vprek, v temi pa *e ni videlo, kdo je koga pretolkel. Nazadnje jih je obležalo kar sedem na bojišču. Dva se borita s smrtjo
Jetniki s	29
Hudičevih otokov
»Oh, gospodar Sam,« je zašepetal Buck, »hvala vam!«
»Ne obupavaj, Buck,« g a je 6kušal ohrabriti Mudd. »Tudi temu bo enkrat konec... Se nama bodo zasijali lepši dnevi.«
»Mar vi res še verujete v to, gospodar?«
»Verujem, Bock,« je z vso odločnostjo pritrdil Mudd. »Pravični Bog ne bo dopustil tega, da bi tako nedolžna umrla. Tudi jaz sem ves čas, odkar 6em tukaj, marsikdaj že čisto obupal nad vsem. Tudi jaz sem čestokrat zaželel, da bi čimprej prišla pome smrt in mi prihranila vsaj malo tega gorja, toda sedaj me je spet prevzelo hrepenenje in volja po življenju. Kljub vsemu trpljenju spet čutim v 6ebi moč, takšno moč, ki je silnejša od vsega, kar naju tu muči. Spet verujem ...«
Naenkrat je utihnil.
Ali sanja ali pa je resnica? Ali se mu V6e to samo zdi?
»Poslušaj, Buck,« je opozoril tovariša. »Ali slišiš nek ropot?«
»Da, gospodar Sam,« mu je pritrdil Buck. »To so koraki. Nekdo prihaja.«
Zaslišalo se je, kako je nekdo vtaknil v ključavnico ključ, kako ga je zasukal, kako je zaškripala zarjavela kljuvačnica. In že 60 se odprla vrata.
Buck in Mudd prvi trenutek nista ničesar videla. Svetloba, ki je tako nenadno padla v njuno temno celico, jima je kar vzela vid.
Pri vratih se je pojavila visoka postava poveljnika jetnišnice. Ta je bil sicer že kar nekam navajen na takšno temo, pa kljub temu prvi trenutek ni ničesar opazil.
Tedaj je vojak ki ga je spremljal, prižgal svetiljko, ki jo je nosil s seboj.
»Poglejte, gospod poveljnik, tamle je...«
Poveljnik 6e je zagledal v smer, ki mu jo je pokazal vojak.
»Doktor Mudd!« je poklical.
Jetnik je molče stopil nekaj korakov naprej. Več mu ni dovoljevala veriga. Bil je mršav in zdelo se je, da so njegove moči že precej pri kraju. Toda njegove oči pa 60 gorele prav tako kot nekoč. iz njih je sijala odločnost in volja
Ko je poveljnik jetnišnice stopil predenj, je bil res malo iznenaden. Ni si mogel razložiti tega nenadnega obiska, posebno še, ker se zadnji dni sploh ni nihče več zmenil za oba nesrečna jetnika Redkokdaj pa je tudi obiskal kakšnega jetnika poveljnik jetnišnice sam.
Moralo se je zgodili nekaj pomembnega, nekaj nadvse važnega.
»Prihajam k vam z nekim težkim poslanstvom,« je začel tiho poveljnik. »Ni6em hotel, da bi vas privedli k meni, pač pa sem se. kakor vidite, sam potrudil priti k vam.«
Jetnik je strmel vanj. Skušal je le uganiti, kaj naj bi pomenile te besede. Kaj bi vendar mogle pomeniti?
»Važno poslanstvo? Kako naj to razumem?« je ponovil Mudd mirno.
Poveljnik je stopil za korak bližje in se razgledam r>o temnem podzemlju. V hipu ga je kar spreletelo po kosteh. Re6 je moralo biti strašno za vsakega, ki so ga tu prikovali, pa četudi le za nekaj časa!
V	kotu je metala svoio senco na razpadajoči zid še druga postava, visoka postava črnca Bucka. Tudi on je vstal, ko je 6topil v celico poveljnik jetnišnice. Njegova postava je bila še strašnejša kakor Muddova Mnogo bolj je bila podobna kakšni pošasti, koi pa živemu človeku
Poveljnik jetnišnice je nadaljeval:
»Prihajam k vam, da vas prosim pomoči.«
Zdravnik Mudd se je ves presenečen kar stresel po vsem životu.
»Pomoči?« je ponovil.
»Da, pomoči od vas kot zdravnika.«
»Kako vam je naenkrat ta moja moč potrebna?«
V nekaj besedah mu je poveljnik razložil stanje, ki je zavladalo na Hudičevih otokih.
Mudd ga je mirno poslušal. Potrudil se je, da z ničemer ne bi izdal svojega velikega presenečenja.
Šele ko je poveljnik končal in je povedal vse, kar je nameraval, je Mudd spregovoril mirno:
»Cernu mi vse to pripovedujete? Na otoku se je pojavila epidemija... V jetnišnici 6e dogajajo takšne stvari.. zavladalo je izredno stanje... A midva .. midva sva ostala v tej jKidzemski luknji kakor odrezana od vsega 6veta... Za naju se nihče ni zmenil... Že nekaj dni nisva dobila niti hrane, niti vode... Ce se vi ne bi slučajno ravno eedaij spomnili, da bi vam mogel nuditi kakšno pomoč... bi midva tukaj poginila od lakote in žeje.«
»Ko se je pojavila na otoku epidemija, sem dal takoj povelje, naj vas premeste v drugo celico,« se je skušal opravičiti poveljnik »Oni, ki so zagrešili, oa 6e to ni zgodilo, bodo dobili svojo kazen. Za to bom sam [»skrbel, obljubliam vam to...«
Za trenutek je utihnil in se zagledal v jetnika, nato pa se mu se bolj približal.
V njegovih očeh ni bilo ničesar več, kar bi spominjalo na sovraštvo, ne, to je bil pogled, ki je izdajal le nemo prošnjo.
»Doktor Mudd,« je znova začel. »Vso stvar morate dobro premisliti in pretehtati. Sami morate presoditi in se odločiti... Ni govora, da bi vas silil k temu, da bi opravljali ta posel. Tega ne morem in tudi ne bi hotel... No, rečem vam, še enkrat vam rečem, da mi je vaša pomoč potrebna.
V	jetnišnici so se v zadnjem času pripetile strahotne stvari... Crni čuvaji 60 odrekli svojo pokorščino . . Nihče več ne posluša povelj svojih predstavljenih...«
Zdravnik Mudd je mirno poslušal. Gledal je mrko predse ves sključen, brez besede. Njegove misli 60 blodile nekje daleč proč odtod. Misil je na svojo malo hišico v. vasi blizu Washingtona,
pomislil je na one, ki so stanovali v njej. Spomnil se je svoje žene in hčerkice Marte, obiskavale so ga misli na one lepe dni, ki jih je preživel tam. Tudi na to se je 6jx>mnil, kako je bilo lepega dne vsega tega konec, kako je kruta usoda naenkrat presekala vse...
Kakor do daleč nekje mu je udaril na uho poveljnikov glas, ki je zvenel tako nekam proseče:
»Doktor, poslušajte me. Na otoku je nastala 6trašna zmešnjava... Črni ječarji so 6i izkopali okope v 6voji vojašnici... Vsako povelje odklanjajo... nikogar več ne poslušajo... Tisoč bolnikov, ki jih trese strahovita mrzlica, je natrpanih v mali bolnišnici. Vsi ti bodo pomrli do zadnjega, če ne najdemo zdravnika, ki bi se pobrigal zanje in jih ozdravil...«
Zdravnik Mudd je komaj slišal te zadnje besede. Njegove misli so bile vse nekje drugod, tam daleč. Vedno znova si je_ poklical v 6pomin vsako najmanjšo stvar, ki jo je kdaj doživel... Zakaj 60 njega 6ploh privedli sem? Zakaj je moral toliko grozotnih dni preživeti tu? Zakaj je moralo priti nanj vse to gorje?
Zakaj le?
Vse to samo zaradi tega, ker je izvrševal svojo zdravniško dolžnost kar najbolj vestno... V onem primeru je ravnal prav tako, kakor v sto drugih primerih, pa je vendar ta edini postal zanj usode-poln.
In sedaj, 6edaj bi bilo zopet treba, da opravlja to dolžnost...
To svojo službo je opravljal tako, kakor se človeku spodobi. Taka služba pa ga je privedla sem na ta otok ... a 6edaj... sedaj zopet...
Še nekaj časa je premišljeval, potem pa se je obrnil k poveljniku z besedami:
»Pa kaj je z vašim prijateljem zdravnikom Mc Intyreom^ Kaj je z njim?«
»Tudi on je obolel. Težko je obolel, da ie moral v posteljo in sedaj na vsem otoku ni niti enega samega zdravnika! Zares, ne vem, kaj naj bi počel!
•Slovenski dom« izhaja wak dHovrilk oh 12 Mesečna naročnina 12 Din r.a Inozemstvo 28 Din OmdniBtvo Kopitarjev« nlics WTT1. Telefon 2994 tu 29%, (Jprava. JLopitarieia fc. ■----------------------------- Telefon	2992. Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: K, Ced Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kočiče k.
David, vojvoda windsorski:
Moji spomini
Nekdo od najzvestejših prijateljev vojvode windsorskega je časnikarjem razodel skrivnost, da se je ta bivši enoletni nekronani angleški kralj odločil napisati svoje spomine. To zanimivo zgodbo svojega življenja bo vojvoda vvindsorski pisal v mirnem zatišju svojega gradiča Appesbacha, ki stoji ob jezeru Wolfgang na Solnograškem.
W ndsoiski - tirolski fant
Marsikdo je sprejel z nekim začudenjem to novico, da namerava bivši angleški kralj Edvard VIII. naenkrat postati — pisatelj. Od njega bi namreč človek poprej pričakoval, da bo postavil kot vnet letalec kak nov letalski rekord, da bo ustanovil kak zavod za reveže, ali pa še posebno, da bo odšel na kakšno daljše potovanje po najoddaljenejših deželah angleškega imperija, saj je v svojih prejšnjih letih tako zelo rad potoval. Spomine pišejo navadno kralji na stara leta ali znameniti pisatelji, ki kakor za slovo od tega življenja skušajo še enkrat obrniti pozornost nase in na vse ono, kar so v viharnih ali mirnih dneh doživeli. Kljub temu pa se bo sedaj tudi vojvoda vvindsorski, ki si še tako rad, posebno v zadnjem času, pokrije tudi skromni klobuk tirolskega fanta, lotil pisateljskega posla.
Spominov ne bo pisal vvindsorski vojvoda zato, češ da se je v njem prav posebno vzbudila pisateljska žilica, pač pa
le v odgovor na napade in očitke
ki jih je vse od tedaj, ko se je odpovedal angleškemu prestolo, tolil o padlo na njegov račun. Posebno pa hoče odgovoriti na knjigo, ki jo je pred kratkim napisal tajnik pri Zvezi narodov Geoffrey Dennis pod naslovom »Komentar h kronanju«. V tej knjigi, ki je bila v štirih izdajah na mah prodana, je Dennis — kakor pišejo avstrijski časopisi
—	napisal o vojvodi wii'dsorskem nekaj takšnega, česar še živ dan ni pisal kak Anglež o članu kraljevske rodbine. Poznejše izdaje so pa prepovedali, posebno za Anglijo, kar bi se morda le reklo, da ima vojvoda vrindsorski še vedno, kakor nekdaj prej, veliko število svojih prijateljev in zagovornikov, vsaj takšnih, ki se ne strinjajo s pisanjem,
kakršnega si je pravkar dovolil omenjeni tajnik Zveze narodov Dennis.
Avstrijci, ki jim bivanje angleškega kralja v njihovi deželi najbrž more prej koristiti kot pa škoditi, so tudi mnenja, da je Dennisova knjiga »Komentar o kronanju« zadnji poizkus, kako bi ne-
kateri radi spravili Edvarda VIII. v nepravilno, slabo luč.
Pravijo, da windsorski vojvoda ni nikdar mislil prej na to, da bo nekoč še pisal spomine. Sedaj pa je prisiljen, ker bi rad svetu, ki ga nikakor noče razumeti, natančno razložil, zakaj se je rajši odpovedal prestolu, kakor pa srečnemu zakonu s Simpsonovo. On še vedno tudi zaupa svojemu angleškemu narodu, da stoji po veliki večini na njegovi strani. Pa tudi drugi, ki so obsodili njegov korak, bodo spoznali, da je ravnal prav, če prej ne, pa vsaj takrat, ko bo izšla njegova knjiga z naslovom: »Moji spomini — David, vojvoda vvindsorski«.
Kdo bo prvi v tekmi oboroževanja
Za mednarodno tekmo v oboroževanju so predvsem značilni proračuni posameznih držav, v kolikor se nanašajo na izdatke za vo;sko. Niti najmočnejše države si niso nikdar na jasnem, ali bi mogle biti v primeru vojne kos oboroženi sili kake druge države. Zato je prav to tekmovanje velesil posebno zanimivo. Kdo bi mislil, da se bo celo v severnoameriških Zedinjenih državah, kjer pač ne manjka najmodernejših bojnih sredstev in tudi denarja ne v toliki meri kot drugod, pokazal strah pred morebitno vojno. In vendar so sedaj te severnoameriške države tudi začele misliti na to, da bi svojo vojsko še bolj okrepile. Vsaj tako kaže povečanje v proračunu za vojno ministrstvo. Lanski vojni proračun je znašal lansko leto 416 milijonov dolarjev, ali okroglo 20 milijard naših dinarjev. To sta sko-ro dva naša celotna državna proračuna. Letošnji ameriški vojni proračun pa je še za 28 milijonov dolarjev, ali okroglo za poldrugo milijardo dinarjev večji od lanskega. Predvsem so ameriški vojaški strokovnjaki mnenja, da je treba nabaviti še večje število oklopnih avtomobilov in tankov, v
nič manjši meri pa najmodernejših strojnic in topov. Za zrakoplovstvo je namenjenih v ameriškem proračunu nič manj kot 76 milijonov dolarjev, ali v našem denarju nekaj manj kot štiri milijarde dinarjev. Zgraditi nameravajo še 513 novih letal.
Bo^na sredstva - le nov vir dohodkov
Tisti, ki mnogo ne verjamejo v možnost, da bi kaj kmalu prišlo do vojne, pa večkrat razlagajo to mrzlično oboroževanje nekaterih držav na ta način, češ da so ta rajrazličnejša bojna sredstva samo neke vrste novo blago, ki ga velesile postavljajo na vojaški trg in s tem zanje nov izdaten vir dohodkov. Toda, če bo tega blaga vedno več na svetovnem trgu, bo izgubilo vrednost, ker ne bo več toliko povpraševanja po njem. Preostalo bo tako samo dvoje: ali da se porabi za namene, ki jim orožje sploh služi — za morijo, ali pa da ga čas napravi neporabnega, zastarelega.
Zamenfava knjig med Rusijo in inozemstvom
Glavno delo, ki ga opravlja moskovsko osrednje združenje za kulturne stike z inozemstvom »Vox«, obstoji v tem, da skrbi za čim večjo izmenjavo knjig med raznimi znanstvenimi in pravnimi organizacijami v Sovjetski Rusiji in v inozemstvu. Združenje opravlja to zamenjavo s 76 inozemskimi državami Letos je prispelo v Rusijo okoli
162.000	tujih knjig, v inozemstvo pa so jih Rusi odposlali 61.542. Največ teh knjig je takih, ki se ba-vijo s tehnično literaturo. Znanstvene ustanove, velike tovarne in laboratoriji, ki se zanimajo za dela sovjetskih učenjakov, se obračajo neprestano na »Vox« s prošnjo, da jim pošlje odgovarjajoča literarna dela. Sovjetska zveza pošlje največ knjig v Zedinjene države, na Angleško in v Francijo. Preteklo leto je bilo na Angleško poslanih 5434 knjig, od tam pa iih je prišlo v Rusijo 3738. Knjige povečini obravnavajo teoretična vprašanja gospodarskega življenja v Sovjetski Rusiji. Na drugem mestu so knjige, ki se pečajo z raznimi panogami znanstvene vede.
Stavka v levji kletki
Tudi po cirkusih se včasih zgodi, da pride do stavke. Pa te so še prav posebne vrste, če so le vsaj takšne, kakršna je bila v nekem cirkusu v avstralskem mestu Sydney-u. Pa da ne bo kdo mislil, da so morda stavkale cirkuške zverine, čeprav se tudi te, seveda čisto po svoje, razumejo na te stvari. Stavkati je začel le nek krotilec živali, po imenu Flager. Cirkuški ravnatelj je nekega večera zahteval od njega, naj predvaja svoje cirkuške vragolije z levi, on sam pa da bo imel opravka s tigri. To pa — bogve zakaj — Flagarju ni bilo všeč in se je odločil, da začne s stavko. Zaprl se je za celih deset ur v kletko, v kateri so bili levi. Tudi posteljo si je prinesel tja, svetiljko in nekaj hrane, če bi slučajno moral dalj časa vztrajati v kletki. Levi seveda niso imeli ničesar proti temu, To se je pokazalo tudi tedaj, ko se je čez nekaj časa naenkrat pojavil pred zamreženo kletko ravnatelj cirkusa sam m se skušal pogajati s Fla-gerjem. Čim so ga levi zagledali, so začeli neznansko tuliti, tako da se ravnatelj in krotilec Flager sploh nista mogla slišati. Flager se je na vsako ravnateljevo vprašanje samo smejal, češ, kaj morem zato, če te zverine tako rjovejo, da ničesar ne slišim. Ker ravnatelj ni mogel najti nobenega drugega krotilca živali, je kajpada moral popustiti in ugoditi vsem zahtevam preračunljivega Flagerja.
Za svečanosti, ki bodo jutri, 1. maja v Nemčiji, se že nekaj dni vneto pripravljajo. Tolkač poje svojo j delavsko pesem.	I
Naročajte Slovenski dom!
Bogve, kolikokrat bodo tale srceta še obhajala maj!
V avtu pozabila okrasek za 150.000 frankov
V Parizu zadnje dni govore mnogo o nesreči, ki je doletela neko pariške igralko Lizo Delamare. Pripetila se ii je kar tako mimogrede, ko je najmanj pričakovala. Najbrž se je peljala ravno iz gledališča, kjer se je morala res sijajno odrezati, ker je bila na svojem povratku domov tako nekam zaverovana, da je v avtomobilu pozabila deset tisoč frankov in — kar je bilo še mnogo bolj dragoceno
—	nek okrasek, ki so ga cenili na vrednost 150.000 frankov. Prav za prav Liza Delamare čisto dobro ne ve, če je vse to pozabila v avtomobilu, ali pa ji je morda kdo med potjo pripravil to neprijetno presenečenje. Samo to ve, da takrat, ko je prišla domov, n' imela več svoje ročne torbice, v kateri je bil denar in oni dragoceni okrasek. »Uboga Liza!« tako sočustvujejo sedaj z nesrečno igralko
Parižani in tudi Parižanke, ki ji niso bile teh dragocenosti morda nevoščljive. Toliko občudovanega okraska najbrže, če ne gotovo, ne bo uboga Liza nikdar več videla.
Kolajna, kakršne bo delil angleški kralj Jurij VI.
za spomin tistim, ki so si pridobili zaslug za angleško kraljevsko krono. Kolajn so nakovali 90.000.
Podroben program ljubljanske io *seb evropskih postaj dobite * najboljšem in najcenejšem
ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki
stane mesečno samo deset dinarje?, —«
Programi Radio Ljubljana
PETEK, 30. aprila: 11 Šolska ura: Po Mirenski dolini, reportaža (gr. Marjan Tratar). — 12 Uverture (plošče). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Cas, spored, obvestila. — 13.15 Veseli zvoki (Radijski orkester). — 14 Vreme, borza. — 18 Zenska ura: Delavska družina (gdč. Kristina Hafner).
— 18.20 Spevi iz francoskih oper (plošče). — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30 Nacionalna ura: Lov v Jugoslaviji (ing. Ivan Ceovlč) Zagreb. — 19.50 Zanimivosti. — 20 Žrebanje tn razdelitev nagrad pravilnim rešitvam ugank iz velike Pavlihove pratike. — 20.30 Domači zvokt: gg. Svetozar Panovec, Vekoslav Janko In Avgust Stanko. — 21.10 Citre (plošče). — 21.20 Radijski orkester. — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30 Angleško plošče.
Sobota, dne t. maja: 12.00 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 12.45 Vreme, poročila — lil.OO Cas, spored, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo, pisana zmos, godba vesela in pesmice vmes —
14.00	Vreme — 18.00 Za delopust (igra Radijski orke-stor) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 10.00 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Mesečni politični pregled (Bgd) — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunnnji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.80 Pratika zn voliki traven ali mesec maj. Besedilo Oskrbel in večer vodi Niko Kuret, sodelujejo člani radijskega igralske družine. Vmes nekaj plošč — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Za vesel konec (igra Itndijski orkester).
Drugi programi
Petek, so. aprila: Belgrad. 19.50 Zbor — 20.50 Igra
— 22.20 Prenos iz saborne eerkve — Zagreb. 20.00 Sopran in vokalni kvintet — 21.00 Pihala - Dunaj: 19.45 Orkestralni koncert — 21.80 Dunajski filharmoniki — 22.20 Sinfonični orkester — 23.05 Plesna rH#sIW‘;2^! dimpešta: 19.30 Opera — 22.40 Ciganska glasba’
Milan; 17.15 Pianino — 21.1)0 Igra — 22.15 Komorni koncert — llim-Rari: 21.00 Praga — 22.10 Pester koncert -i Praga: 19.40 Igra — 21.00 Sinfonični koncert — ' l ar&avu-30.15 Sinfonični koncert — Kijnigsberg: 20.1#fPle9nl čer - Hamburg: 21.00 Valčkova nra - /C67ri.i"20llfl' Vb-jaški večer — BetomUnster: 20.20 Schubertove štirirofi-ne skladbe — 20.50 Operetni odlomki — 22.00 Plesna glasba — Sottens: 20.20 Kabaret — IlukareSta: 20.15 Vokalni koncert — 20.45 Nabožna glasba.
Sobota, t. maja: Belgrad: 19.50 Zbor — 24.00 Prenos iz saborne cerkve — Zagreb: 20.00 Klavir — 20.30 Zbor — 21.30 Mandoline — Dunaj: 19 30 Prvomajska proslava — 22.30 Dunajska glasba — Budimpešta: 20.00 Igra — 21.15 Orkestralni koncert — 22.50 Plošče — Trst-Milan: 17.15 Pianino — 21.00 Pihala — Rim-Bari: 21.00 Opera — Praga: 19.35 Poljudni program — Varšava: 20.05 Violina — 21.00 Operna glasba — 22.341 Plesna glasba — Nemške postaje: Colodnevna prvomajska proslava (državna oddaja) — Sottens: 211.00 Harmonike — 20.45 I.ahkn glasba — 21.40 Narodna glasba — 22.40 Plesna glaKba — Bukarešta- 18 02 TTiindlov oratorij »Mesija« — 20.25 Nabožna glasba — 23.00 Prenos bogoslužja iz katedrale.
NIŽJI TEČAJNI IZPIT.
Za nižji tečajni izpit in za druge izpite pripravljamo srednješolce v učnem tečaju na Zrinjskega cesti 8. Informacije istotam od 8. do 10. in od 2. do 3. ure.