MOSTOVI 2/1989/XXIV 13
pridobile že številne večjezične slovarje za
nekatere stroke, predvsem za lesne progra¬
me, ki smo jih dali tudi Društvu. V zadnjih letih
pa, ko govorimo o razvoju in odpiranju novih
področij izvoza in uvoza tudi za »netesne« de¬
javnosti, se trudimo, da bi pridobile nove slo¬
varje in tako izpopolnile naše knjižne police.
Prav tako se v zadnjem času podjetje v ce¬
loti modernizira in na vseh področjih prehaja
na sodobnejši način dela z računalniki. Prav
gotovo bodo osebni računalniki tudi nam pre¬
vajalkam v veliko pomoč.
Kar zadeva izobraževanje in izpopolnjeva¬
nje v tujini, ni ravno vsakoletna praksa, vendar
se v okviru možnosti prevajalke udeležujemo
tudi izpopolnjevalnih tečajev.
V zadnjem času je prišlo tudi do tesnejše¬
ga povezovanja z DZTPS, Društvo je organizi¬
ralo v naših prostorih predavanja jezikovnih
sekcij, pa tudi stiki med našo prevajalsko
službo in Društvom so se okrepili.
Zvezdana Šter
Predstavljamo vam
Lidija Šega
Lidijo Šega skoraj že vsi poznate, in to
predvsem po strokovnih člankih, ki jih je obja¬
vila v Mostovih, po odličnem predavanju na
seminarju v Portorožu o Vlogi prevajalca pri
poslovnih pogodbah, po predavanjih v izobra¬
ževalnem sistemu DZTPS, strokovnosti nje¬
nega dela itd., kar vse odseva dolgoletne pre¬
vajalske izkušnje, obenem pa dokazuje, da je
prevajalski poklic pomemben, potreben in da
bo dobil pravo mesto v naši družbi.
Po končani klasični gimnaziji in zaključe¬
nem študiju germanistike na Filozofski fakul¬
teti je Lidija sedem let poučevala tuje jezike v
Metliki in Novem mestu, ob tem pa - že od
študijskih let dalje - tudi prevajala. Njeno delo
in znanje jezikov je bilo v tem okolju cenjeno
in iskano, tako da je že leta 1969 postala sod¬
ni tolmač in nato še članica našega društva.
Nato pa se je iz prosvete preusmerila v gos¬
podarstvo. Zaposlila se je pri Iskri kot komer¬
cialistka v zunanji trgovini, kjer je v poslovnih
stikih s tujimi partnerji našla svoje pravo me¬
sto, pri tem pa je - kot sama pravi - po duši in
srcu ostala prevajalka.
Njene izkušnje so za nas zelo pomembne,
zato smo ji o problemih, ki nam včasih povzro¬
čajo skrbi, tudi zastavili nekaj vprašanj.
Kako naj se prevajalec loti delovne nalo¬
ge, prevoda besedila, in kako naj to delo us¬
pešno dokonča?
Ob prevajanju si vedno prizadevam bese¬
dilo v ciljnem jeziku soustvarjati in pri tem po¬
magati avtorju, da v tujem jeziku kar najbolje
prenese svojo misel uporabniku. Zato se je
treba poglobiti tudi v samo vsebino in namen
besedila, za kar si moramo vzeti čas, pa če se
še tako mudi.
14 MOSTOVI 2/1989/XXIV
Sama porabim največ časa prav za pripra¬
vo na prevod, to je za dobro razumevanje be¬
sedila, izbiro izrazja in čim primernejše obliko¬
vanje v ciljnem jeziku. Pri tem si po možnosti
pomagam tudi s primerljivimi izvirnimi besedili
in po potrebi poiščem strokovno pomoč avtor¬
ja ali dobrega poznavalca stroke ali teme, ki jo
prevajam. Tudi dobri strokovni slovarji so
koristni in potrebni.
Na splošno se držim pravila, da prevajam
le besedila s področij, ki so mi blizu. Tako je
delo lažje in izdelek praviloma boljši.
Po temeljiti pripravi, ki vključuje tudi že za¬
pise tipičnih izrazov ali celih besednih zvez, se
lotim prevajanja - praviloma kar v čistopis.
Tako se izognem prepisovanju, ki po mojih iz¬
kušnjah vnaša v prevod več napak kot izbolj¬
šav. Pri delu z računalnikom je to enostavneje,
saj besedilo v vsakem trenutku lahko poljubno
preoblikujem.
Seveda pa končni izdelek pregledam in
popravim. Občasno, pri zahtevnejših besedilih
za tisk, skušam pridobiti za lekturo izkuše¬
nejšega kolega ali strokovnjaka, ki mu je ciljni
jezik prevoda materni jezik (»native spea-
ker«).
Pri prevajanju v slovenski jezik si prizade¬
vam za dosledno rabo slovenskega izrazja in
lep jezik, saj menim, da je naloga prevajalca
tudi skrb za lep slovenski jezik.
Ali more prevajalcu pomagati računalnik
in kako to vpliva na ustvarjalnost in storil¬
nost?
Ne vem, zakaj bi računalnik povezovali z
ustvarjalnostjo. Mislim, da je na računalnik
treba gledati predvsem kot na orodje, ki pre¬
vajalcu zelo pomaga in poenostavi delo. Zato
je njegova storilnost lahko bistveno večja in
izdelek boljši. In ostane mu več časa za stro¬
kovno in ustvarjalno delo.
Dodatni programi za popravljanje pravo¬
pisnih in slovničnih napak ter možnost za pri¬
ročne slovarje v samem računalniku so še po¬
sebej koristni pripomočki za prevajalsko delo.
Menim, da računalnike pri nas še premalo
uporabljamo in razloge za to bi iskala v dveh
smereh. Po eni strani je računalnik sorazmer¬
no draga investicija, po drugi strani pa menim,
da se prevajalci prepočasi navajamo na to re¬
volucionarno novost in premalo poznamo vse
njene možnosti in prednosti.
To drugo oviro moramo premagati preva¬
jalci sami in prepričana sem, da nam bo izo¬
braževanje, ki ga načrtujemo v Društvu, pri
tem pomagalo in nam približalo vse možnosti
za polno izkoriščanje tega koristnega poma¬
gala.
Kakšna naj bi bila vloga strokovnega pre¬
vajalca v poslovnem življenju oziroma v naši
družbi?
V svojem referatu v Portorožu, ki je bil
objavljen tudi v Mostovih, sem skušala ob
praktičnem primeru strniti svoje osnovne misli
o tem, kako naj se prevajalec vključuje in kak¬
šna naj bi bila njegova vloga.
Trdim, da so prevajalci najbolj zadovoljni
tam, kjer so motivirani z vsebino dela in s pra¬
vilnim vrednotenjem svoje vloge, kjer so nepo¬
sredno vključeni v delovni proces, kjer vedo,
zakaj in za koga prevajajo in kako njihovo delo
pomaga pri doseganju skupnih ciljev delovne
organizacije. Večni problem, kako vrednotiti
prevajalsko delo (po straneh ali po urah pre¬
vajanja), bi se moral vsebinsko spremeniti.
Prevajalsko delo bi morali vrednotiti kot
ustvarjalno delo, kot sodelovanje pri projektu,
pa naj gre pri tem za prevajanje tehnične do¬
kumentacije za izvoz, za uvajanje novega pro¬
izvodnega programa, ali pa za navezovanje
poslovnih stikov, prenos tehnologije ali karkoli
že.
Prepričana sem, da so v tistih delovnih
okoljih, kjer so tak način dela in vrednotenja
dosegli, zadovoljni vsi, skupni učinki pa so ve¬
liko večji.
Kakšno šolanje prevajalcu najbolj poma¬
ga pri uspešnem vključevanju v delo?
Preprosto: neprekinjenega izobraževanja
ob delu in iz dela ni za dobrega prevajalca ni¬
koli dovolj. Saj znanje jezika, kot se ga nauči¬
mo v šoli ali - če imamo srečo, da živimo v
pravem okolju - s praktično večjezično komu¬
nikacijo, še zdaleč ne daje možnosti za us¬
pešno prevajalsko delo. To znanje je le orodje,
ki ga je treba znati primerno uporabiti, da do-
MOSTOVI 2I1989/XXIV 15
bimo lep in uporaben izdelek, to je v našem
primeru dober prevod strokovnega besedila.
Dodatno izobraževanje s področja jezika,
tehnike prevajanja in stroke, za katero preva¬
jamo, je za vsakega prevajalca neizogibna
nuja. Možnosti za to pa je sorazmerno malo.
Zato sem se z navdušenjem že s prvo ge¬
neracijo (1982) vpisala na podiplomsko spe¬
cializacijo prevajanja na Filozofski fakulteti, o
čemer sem tudi že pisala v Mostovih. Študijski
program je bil zelo dobro sestavljen in posebej
se mi zdi vredno poudariti intenziven dodaten
študij slovenskega jezika ter številne vaje z iz¬
menjavo praktičnih prevajalskih izkušenj.
Na žalost pa ugotavljam, da smo ta študij
le redki dokončali. Ko se sprašujem* zakaj, se
mi zdi, da je vzrok morda enostavno v tem, da
ta študij sicer daje prevajalcem pomembno
dodatno znanje, pridobljeni naslov prevajalca
specialista pa jih ne motivira dovolj, da bi ga
tudi formalno zaključili.
Mislim, da bi bilo treba podpreti prizadeva¬
nja, da bi v okviru študijskega programa jezi¬
kovnih kateder na Filozofski fakulteti uvedli
tudi posebej prilagojene programe za preva¬
jalce, bolj usmerjene v živi jezik in drugo zna¬
nje, ki ga prevajalec nujno potrebuje.
Gotovo pa je koristno tudi podiplomsko do¬
datno izobraževanje za osvežitev in poglobi¬
tev jezikovnega znanja po nekajletnem preva¬
jalskem delu, saj v tem primeru lahko tudi štu¬
dentje s praktičnimi izkušnjami in dodatnimi
zahtevami iz dela sooblikujejo študijski pro¬
gram take delovne skupine ali specializacije.
Tako bo prevajalec specialist združeval prak¬
tično in teoretično znanje za uspešno delo.
Vendar moramo v naši družbi veliko storiti
za to, da bo prevajalec specialist postal naziv
s primerno družbeno veljavo, ki ga bomo s po¬
nosom omenjali tudi izven prevajalskih krogov
in ki bo resnično pomenil in dajal tisto vred¬
nost in strokovnost, za katero si prizadevamo.
Kaj misliš o DZTPS in kakšen je njegov
pomen tako za prevajalce kakor tudi za druž¬
bo nasploh?
Na DZTPS gledam kot na stanovsko dru¬
ženje kolegov, ki si medsebojno pomagajo, iz¬
menjujejo izkušnje in skupno razmišljajo o
tem, kako bi lahko uveljavili status prevajalca
v naši družbi.
V Društvu aktivneje sodelujem v zadnjih le¬
tih, morda prav odtlej, ko sem ob specialistič¬
nem študiju več razmišljala o delu in proble¬
mih prevajalcev v različnih delovnih okoljih in
o tem, kaj je naša vloga in kako bi lahko vse¬
binsko izboljšali svoj položaj v delovnem in
družbenem okolju.
Menim, da je poti in načinov več in da nam
pri tem bolj kot postavljanje zahtev in pritože¬
vanje lahko pomaga to, da ožjemu delovnemu
in širšemu družbenemu okolju dosledno in
ciljno dokazujemo, da je kakovostno prevajal¬
sko delo še kako pomemben člen v verigi, ki
nas vodi do poslovnega uspeha in tehničnega
napredka.
Prav pri tem pa nam strokovno stanovsko
druženje lahko še kako koristi, in to v dveh
smereh: znotraj Društva se kolegi z različnim
znanjem lahko medsebojno dopolnjujemo in
strokovno izpopolnjujemo, navzven pa nasto¬
pamo kot enotna stanovska organizacija z
jasnimi cilji: za boljšo kakovost in temu prime¬
ren položaj.
Zato v Društvu najbolj cenim prizadevanja
za kritično pomoč med kolegi, izmenjavo izku¬
šenj, izobraževanje in izpopolnjevanje in me¬
nim, da bi prav te dejavnosti morali s svojim
aktivnim sodelovanjem podpirati vsi člani.
Navzven pa nas Društvo z enotnim nasto¬
pom lahko podpre pri uveljavljanju vloge in po¬
ložaja prevajalcev v združenem delu in v naši
družbi nasploh. Tako se lahko organizirano
uveljavljamo prek Gospodarske zbornice, Se¬
kretariata za delo, izobraževalnih ustanov in
vseh drugih institucij ter s tem prispevamo k
osveščanju, da je tudi prevajalstvo nujen in
pomemben soustvarjalni dejavnik za naše od¬
piranje in enakopravnejše vključevanje v svet.
Savin Vilhar