PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo (,ena 50(1 UT Leto XXXIX. Št. 21 (11.437) TRST, četrtek, 27. januarja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« ' Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KER NI HOTEL SODELOVATI Z LEONARDOM Dl DONNO Socialisti so prisilili k odstopu predsednika ENI Umberta Colomba Vlada bo na predlog De Michelisa že jutri imenovala novo vodstvo petrolejskega podjetja - Ogorčene reakcije v vladni večini in v opoziciji RIM — Največja italijanska petrolejska družba ENI je spet brez vodstva. Ministrski svet je namreč na svoji včerajšnji seji sklenil sprejeti odstop predsednika ENI prof. Umberta Colomba (izvedenca, ki ni povezan z nobeno stranko in ga je Spadolini imenoval za vodjo ENI pred nekaj meseci) in ga ponovno imenoval za predsednika ENEA, podjetja za jedrsko in alternativno energijo, kar je bil že pred časom. Odstop Colomba je imel prav poseben prizvok: predsednik ENI se je namreč znašel osamljen in v velikih Umberto Colombo težavah. V torek pozno zvečer je i-mel Colombo daljši pogovor s predsednikom vlade Fanfanijem, ob koncu katerega je izrazil svojo pripravljenost, da da svoj mandat na razpolago in sprejme odločitev ministrskega sveta. S svoje strani je Fanfani izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je Colombo sprejel tako odločitev, kar v marsičem prispeva k rešitvi tega vprašanja. Dejal je tudi, da se bo vlada še poslužila njegove izkušenosti in strokovne pripravljenosti. Uradni komunike predsedstva ministrskega sveta se tako zaključuje. PRED NOVIM KROGOM ŽENEVSKIH POGAJANJ Vprašanje evroizstrelkov odločilnega pomena za SZ Moskovska «Pravda» polemična do Zahoda Francozi umestili nove jedrske rakete MOSKVA — V polemiki z zahod r°nem.škjm «Bild Zeitung*. včerajš-'ka »Pravda* piše, da sovjetske Ukete srednjega dometa SS 20 nikakor niso zmožne poleteti oet ali °sem tisoč kilopietrov. kot to trdi "šhiški časopiš. Zanj so namreč ??v.;etske rakete v resnici roedeo-kbska orožja 'Pravda* označuje pisanje kot aztiivo in absurdno, njegov edini Colombo v NDR BERLIN — Italijanski zunanji 'Pitiister Colomlx> se je sestal ® svojim vzhodnonemškim kolegom Oskarjem Fischerjem, s katerim je obravnaval predvsem vprašanje evroizstrelkov. se pogajanja, ki se bodo ?ačela danes v Ženevi ne bodo Zadovoljivo iztekla bo Italija, kot tudi druge zainteresirane “Vžave spoštovale sklep NATO j* decembra 1979 in namestila "2 izstrelkov cru-se v Comi-na Siciliji začenši s koncem letošnjega leta, je dejal Co-tombo Fischerju. Italijanski zu-nanji minister pa je mimo tega Poudaril, da nima proces popuščanja napetosti nobene alternative. Da bi ta proces o-kvepilj pa je treba zavreti o-uoroževalno tekmo, ker predpostavlja .uspeli pogajanj o straie.ški oliorožitvi, o evroiz-strdkih, o konvencionalni obo-r°žitvi ter uspešen zaključek ihadridske konference o varno-in sodelovanju v Evropi. Jvt.ba je med drugim tudi re-®'ti krajevne krize kot sta oni p Afganistanu in Poljski, je t-olombo povedal Fischerju. j.^hen pa je, blatenje na.inovej-i, sovjetskih predlogov o evro-■strelkih. Sicer pa ima Zahod — Po pisanju »Pravde* — potrebne jfunične ' pripomočke, s katerimi t??ko natančno ugotovi zmogljivost Pr20. V primeru sporazuma o o-oo.iitvi evroizstrelkov. kakor ga je Polagala SZ. pa ti izstrelki ni-*k°r ne bodo ostali na tej strani sibirske linije, od koder bi lahko ogrožali zahodno Evropo nadaljuje glasilo sovjetske partije. Neformalno pa je SZ že itak oznanila, da je pripravljena tudi na uničenje vseh ali dela omenjenih izstrelkov. Tik pred ponovnim začetkom ženevskih pogajanj o omejevanju .jedrske oborožitve, se je oglasil sovjetski strokovnjak za vojaško doF tiko Tumkovski, ki je opozoril, (Ja stoje ameriški desničarski politični krogi, ki imajo sedaj oblast v rokah. neomajno na stališču «ničel-ne rešitve* in ne znajo ali oa nočejo razmišljati o kaki drugačni rešitvi, razen o tisti, ki bi SZ pripekala do popolne razorožitve. A-meriška administracija pa njegovem mnenju skuša kar najbolj za vlačevati pogajanja, ne da bi se ozirala na konstruktivne napore SZ. Iz Francije pa prihaja vest o 18 novih balističnih raketah, ki so iih namestili v višavju Albion v zgornji Provansi in jih bodo jutri, ob navzočnosti francoskega obrambnega ministra Hernuja, predali na menu. BEOGRAD — General Abu Ba ker Jaber, poveljnik libijskih oboro 'enih sil je prispel na uradni obisk v Beograd, kjer ga je sprejel ju-cuslov &nski zvezni sekretar za o o; ambo admiral Mamula. Confindustria preverja sporazum s sindikati RIM — Predsedstvo Confindu-strie je na svojem včerajšnjem zasedanju preučilo sporazum s sindikati glede stroškov za delovno silo. Delodajalce še zlasti deli kočljivo vprašanje obračunavanja de cima lov točk količnika premične lestvice, a glede tega po končanem zasedanju niso izdali nobenega sporočila. Danes bo sporazum preverilo vodstvo združenja gradbenikov, .ki je v prejšnjih dneh zelo kritično ocenilo stališča Conf-industrie. Vendar pa je za tako nenavadno in za tako očitno hinavsko formulo zelo žgoča politična resnica: vsi dobro vedo, da so odstop profesorja Colomba zahtevali socialisti, češ da predsednik ENI ni spoštoval sporazuma ter ni sprejel v izvršni odbor petrolejskega podjetja socialističnega veljaka Leonarda Di Donno, ki je vpleten v zadevo s framasonsko ložo P 2 ter v nekatere druge manj jasne zadeve, na primer v nekatere operacije Banca Ambrosiana. Fanfani je bil nekako prisiljen, da zadosti zahtevam svojih nemirnih zaveznikov. Pri tem se poraja vprašanje zakaj socialisti tako vztrajajo. Uradno gre za socialistično stranko za načelno vprašanje: Colombo, pravijo v socialističnih krogih je najprej sprejel sodelovanje z Leonardom Di Donno, potem pa ko je bil imenovan je svojo obljubo prekršil in se je raje odločil za druge sodelavce, ki niso bili socialisti. Po drugih govoricah, ki so še kar številne, pa ima baje Di Donna nekaj močnih adutov v roki. s katerimi je prisilil Craxija, da ga podpre do konca, kljub kampanji za moralizacijo javnega življenja in kljub polemičnim izjavam proti lo-tizacijam v javnih ustanovah. Za sedaj je uradnih izjav bolj malo. Dosedanji predsednik ENI Colombo molči, kot molči tudi minister De Michelis, ki bo jutri predlagal ministrskemu svetu ime novega predsednika petrolejske družbe. Go- TUDI ČETRTA POCENITEV EGS JE ŠLA PO VODI Liter «super» bencina še naprej po 1165 lir Vlada je povišalo davek za 21 lir: kolikor je pač znašala pocenitev RIM — Iluzija je trajala manj kot 24 ur. Ministrski svet je z zakonskim odlokom sklenil, da ostaja cena bencina nespremenjena. Zaradi pocenitve v ostalih državah Evropske gospodarske skupnosti bi moral biti bencin cenejši za 21 lir pri litru, a Fanfa-nijev kabinet je izkoristil priložnost, da je za ustrezno vsoto povišal davčni delež tega proizvoda. S tem bo v državno blagajno priteklo nadaljnjih 275 milijard lir. To vsoto je vlada namenila novoustanovljenemu skladu za izravnavanje sprememb v kotaciji cen naftnih proizvodov, se pravi, da bodo z njo ublažili posledice morebitnega povišanja cene bencina zaradi naraščanja vrednosti dolarja. Včeraj je bilo že četrtič, o manj kot enem letu, da je zmanjšanje industrijske cene bencina vlada namenila davlcariji. S tem je avtomobiliste prikrajšala skupaj za 65 lir prihranka pri litru, «zaslu-žila» pa je več kot tisoč milijard lir. Samo petega februarja lani se je cena te dragocene tekočine <'čudežno» zmanjšala od 995 na 960 lir, v vsakem drugem primeru pa je pocenitev z obdavčitvijo pospravila vlada. Fiskalno breme za posamezni liter bencina je tako že doseglo vrednost 757 lir, kar je pri sedanji ceni bencina — 1165 lir pri litru — 65 odstotkov. Ukrep vlade ne velja za bencin za kmetijske stroje in pa za ribolov. kar pomeni, da bodo uporabnici zanj odslej odšteli 19 oziroma 17 lir manj pri litru. TISKOVNA KONFERENCA ČLANA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA JANKA SMOLETA Jugoslavija je trdno odločena izpolniti vse svoje finančne obveznosti do tujine V kratkem konferenca s predstavniki EGS o konkretizaciji različnih oblik gospodarskega sodelovanja, kar neg bi privedlo k povečanju jugoslovanskega izvoza BEOGRAD — Član Zveznega izvršnega sveta Janko Smole je včeraj potrdil, da jc Jugoslavija trdno odločena izpolniti svoje finančne obveznosti do tujine in poudaril, da nikoli ni zahtevala reprogramiranja odplačil tujih dolgov. Na tiskovni konferenci je Janko Smole razložil, da je ZIS zavzel tako stališče, da bi ohranil ugled Jugoslavije kot za-na mednarod- ncsljivega plačnika nem tržišču kapital Jugoslavija še naprej računa na finančna sredstva na tem tržišču, ki so potrebna za njen razvoj vendar je poudaril, da je najemanje novih posojil v tujini usmerjeno izključno na izboljšanje razmer in za izpolnjevanje prejšnjih obveznosti. Janko Smole se je v torek vrnil iz Pariza, kjer je sodeloval na sestanku odbora za ekonomske raziskave OECD. Udeležence tega sestanka .je seznanil s programom gospodarske stabilizacije v Jugoslaviji ter se pogovarjal o podpori zahodnih industrijsko razvitih držav temu programu. Janko Smole je poudaril, da Jugoslavija v okviru prizadevanj za premagovanje go- piituiiiAU im liicuiuuuu- j tržišču kapitala. Dodal je, da | spodarskih težav in uravnoteženje ' plačilne bilance s tujino ;»osebno pozornost namenja razvoju sodelovanja z EGS, s katero ima tudi sicer največji trgovinski primanjkljaj in na katero odpade velik del njenih dolgov, zato ZIS pripisuje velik pomen omenjeni poslovni konferenci. Smole je nadalje poudaril, da bo ZIS podprl prizadevanje jugoslovanskih gospodarskih organizacij za vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja z družbami iz držav EGS, ki bi temeljilo na skupnih naložbah in proizvodnem sodelovanju v drugih oblikah in ki bi peljalo k povečanju jugoslovanskega izvoza. Dodal je, da je jugoslovanska vlada pri- iimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiNiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiaiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiii, iimniiinigiiiiiiuiiiiiiinnHiHuufUMHiiiiiiinMiunniMM immi um mi ihimhuihiihh TRADICIONALNO PREDSEDNIŠKO POROČILO O STANJU FEDERACIJE TUDI LETOS REAGANOVA ADMINISTRACIJA PRED ŠTEVILNIMI IN TEŽKIMI NALOGAMI V ospredju njene dejavnosti bodo pogajanja za zmanjšanje oborožitve v zunanji politiki, na notranjem področju pa saniranje težkega gospodarskega stanja pravljena vnovič proučiti pogoje prenosa dobička tujih partnerjev na podlagi proizvodnje v tovarnah, ki so zgrajene s skupnimi naložbami, če j? očitno, da je ta proizvodnja namenjena predvsem izvozu. Janko Smole je novinarje seznanil s pomenom poslovne konference. ki jo organizirajo skupščina Jugoslavije. Zvezni izvršni svet in komisija EGS. Na tej konferenci naj bi prišlo do neposrednih pogajanj predstavnikov zahodnoevropskih družb in jugoslovanskih pod- WASHINGTON — Predsednik Reagan je včeraj pred poslanci in senatorji podal tradicionalno vsakoletno poročilo o stanju federacije, v vari se o nekem socialistu, visokem katerem se je dotaknil vseh vidikov ameriškega življenja, od zunanje funkcionarju na inštitutu za zunanjo in notranje politike, gospodarstva, pa do mladinske problematike, brez-trgovino. Nekateri ministri opravi- poselnosti, ženske enakopravnosti, civilnih pravic, boja proti kriminalu, a,.:.:- -i.i— --1--1- *-----— __ uvedbe »prostovoljne molitve* v jav---------------------- nc šole Ud. čujejo sldep vlade, da imerpjje novega predsednika ENI z dejstvom, da je bila petrolejska ustanova že nekaj mesecev neučinkovita in da se je pojožgj zelo poslabša) v zadnjih treh tednih. Gre vsekakor omeniti tudi vrsto protestov: republikanci so na primer ogorčeni («vse ima svoje meje,» piše La Voce Repub-blicana). medtem ko je socialdemokratski minister Michele Di Giesi dejal, da predsedniki javnih ustanov niso lutke, s katerimi bi lahko pometali. Kar zadeva komunistično partijo so poslanci KPI zahtevali izredno zasedanje komisije za proračun in driavne udeležbe, Gerar-do Chiaromonte pa je izrazil zelo strogo oceno o vsej zadevi, še 'lasti do socialistov. R. G. Čeprav je največji del svojega govora posvetil notranji politiki in hudim gospodarskim razmeram v državi pa je veliko zanimanje vladalo zlasti za njegova stališča do trenutno najbolj aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj, t.j. odnosov s SZ in razorožitve. Reagan je poudaril, da so v središču ameriške mirovne strategije odnosi s Sovjetsko zvezo. Po njegovih besedah je Amerika po lanski zamenjavi v sovjetskem političnem vrhu pripravljena pozitivno spremeniti odnose s svojim velikim partnerjem, vendar bi morali tudi Sovjeti pokazati predvsem z dejanji, in ne ■e z besedami, da so pripravljeni spoštovati pravico do suverenosti vseh narodov. Amerika si zelo želi pogajanj s Sovjetsko zvezo o razorožitvi, zato je tudi predlagala pomembno zmanjšanje oborožitve na najnižjo raven, vendar bi moralo biti to zmanjšanje enakovredno in in tako, ki ga je mogoče nadzorovati. Reagan je nadaljeval, da Amerika podpira sistem ravnovesja sil, da pa so dosedanje dogovore Sovjeti kršili zlasti na področju kemičnega in biološkega orožja. Amerika je predlagala popolno uničenje zemeljskih raket razreda «evroraket* in je s tem v zvezi pripravljena proučiti resne sovjetske predloge, vendar bo pri teh pogajanjih nastopala cd- •iitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiuiiiiuiAujimMiniiiiiiiiiMimtiiiiHiiiiiMiuiimiiintiiniimdiiiiiiiiiiiiifiiMiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PERTINI PO POGREBU PADLEGA SODNIKA MONTALTA -.....■ — ■■■ ■ ■ ■ ----- - .r Iz zdravega sicilskega telesa izruti rakasto mafijsko tkivo Poziv višjega sodnega sveta za odločnejši boj proti mafiji TRAPANI — V prisotnosti predsednika republike Pertinija, članov višjega sodnega sveta in predstavnikov sicilskega kulturnega in političnega življenja je bila včeraj v Trapaniju pog e na svečanost za padlim namestnikom državnega pravdnika Giangiacoma Ciaecia Montalta. Za dve uri se je v Trapaniju ustavilo vse gospodarsko življenje: za 15 minut so vsi delavci Sicilije prekinili z delom, da bi se poklonili spominu na novo žrtev mafijskega nasilja. Mrkega in do skrajnosti užaloščenega obraza je moral Pertini vče- ^dsednik Pertini Izreka sožalje vdovi sodnika Montalta (Teičtoto AP) v boju proti organiziranemu kriminalu, ki pa bo neuspešna, če ne bodo odstranjene korenine tega družbenega zla. MILAN — Založniško podjetje Rizzoli - Corriere delta *era in SPL eno največjih reklamnih podjetij v Italiji sta dosegli sporazum, po katerem bo SPI skrbela za reklamo na »Corriere della sera* in «Gazzet ta dello šport*. Pogodba, ki bo trajala najmanj 5 let in bo začela veljati 1. marca 1983 bo navrgla podjetju Rizzoli vsaj 760 milijard lir. ločno, da bi SZ spoznala kako je koristno za obe strani, če bi odp.aviii zapravljanje sreds,ev, ki ga povzroča oboroževalno tekmovanje. Kar se tipe notranje politike in gospodarstva je Reagan dejal, da je »notranje stanje države trdno, vendar pa prihaja do molenj v ekonomiji.* Glede na težave, s katerimi se njegova administi acija otepa, je samoobrambno dejal, da je sedanja ameriška viada mnoga težka vprašanja «podedovala* od prejšnje uprave. Te težave so se izkazale za hujše, kot je Reagan pred tem sodil, recesija globlja, »zdravljenje* daljše, cena (zlasti brezposelnosti, d je odločno prevelika) precej vi »ja, kot je bilo mogoče predvideti. V svojem govoru se je večkrat skliceval na »duh dvostrankarstva* (v okviru katerega so v preteklosti že rešili nekaj zapletenih vprašanj), nato pa je navedel nekaj pozitivnih postavk svoje uprave, kot je inflacija. obrestna mera. ponovni porast gradbeništva itd. «Amerika je že na poti ozdravljenja* je dejal, toda ta pot bo očitno še dolga, zato je napovedal tudi nekaj takih ukrepov, nad katerimi Američani ne bodo rav no navdušeni, vendar brez njih «o zdravljenja* ne bi mogel izpeljat: do konca. Zaradi astronomskih primanjkljajev v državnem proračunu je dal za njihovo znižanje vrsto predlogov, med katerimi izstopa zla sti drastično znižanje vojaškega pro računa v naslednjih petih letih, v višini 55 milijard dolarjev. Poleg tega bodo »zamrznili* stroške zvezne uprave v realnih mejah (v okviru inflacije), pripravili pa bodo tudi «vamostni» davek, ki ga bodo uvedli leta 1986, če druge stabilizacijske mere ne bodo zadostovale in sicer v višini 1 odst. bruto narodnega dohodka, kar bi zneslo približno 50 milijard dolarjev. Reagan je svoj govor tako strnil v štirih točkah: 1. aktivna obramba demokracije in svobode; 2. vzporedno ojačenje svetovnega gospodarstva v sodelovanju z najbolj razvitimi industrijskimi državami in svetovnim monetarnim fondom; 3. ponovna vzpostavitev ameriške o-brambne moči, «da bi popravili de- setletje zanemarjanja tega področja*; 4. pobude ZDA po vsem svetu, od Bližnjega vzhoda in Južne A-frike, do Ženeve, «da bi spodbudili mir in zmanjšali oborožitev.* Iz poročila lahko razberemo, da Reaganova uprava nima pred seboj lahkih nalog, zlasti gospodarske bodo zelo težke. Zvezni primanjkljaj je postal že pravo brezno. Letos bo znašal 200 milijard dolarjev in kolikor bi ne sprejeli ukrepov za njegovo zajezitev bi znašal čez >>et let že najmanj 300 milijard do-arjev. Z vsemi ukrepi, ki jih je na-x»vedal Reagan, pa ga bodo v naslednjih petih letih morda »stisnili* "a vsoto 117 milijard dolarjev. Toda tudi to je vsota, ki se je Američanom še pred kratkim zdela naravnost neverjetno velika. BRUSELJ — Jordanski kralj Husein je prispel na tridnevni zasebni obisk v Belgijo. raj kot premnogokrat izreči soža-žlje svojcem padlega v lastnem in v imenu vseh Italijanov. Svoj gnev in trdno odločnost, da je treba «iz-ruti rakasto tkivo mafije iz zdravega sicilskega telesa*, je še najodločneje dokazal s sklicanjem izredne seje višjega sodnega sveta, ki je bil prvič v zgodovini tega organa izven Rima, v Palermu, in je bil v celoti posvečen mafijskemu pojavu. Medtem ko se vse zdrave sile Si-cibje in Italija upravičeno zavzemajo za take posege, ki bi se uspešno zoperstavili nasilju organiziranega kriminala, pa preiskovalci kot vedno tavajo, v temi. Obdukcija Montaltovega trupla je z vso srhljivostjo izpričala premišljenost in hladnokrvnost morilcev. Sodnika so ubili z devetimi kroglami treh različnih kalibrov. Poleg brzostrelne pištole kalibra 7,65 so v zasedi rabili še avtomatsko pištolo kalibra 30 in revolver kalibra 38, s katerim so mu sprožili zadnji smrtni strel v usta. Preiskovalci so tudi našli zažgani avto morilcev v kraju Pizzolungo nedaleč od vhodov v vili dveh sodnikov iz Trapanija. V tej gesti zločincev je jasna namera, da nadaljujejo z ustrahovanjem sodnikov iz Trapanija, ki so v pre teklosti jasno dokazali svojo ne-vklonljivost pred grožnjami mafije. NiČ čudnega torej, da so v sklepnem dokumentu izredne seje višjega sodnega sveta včeraj pozvali vlado. parlament, javne upravitelje, družbene in politične sile, naj pošljejo v boj proti mafiji vse razpo ložljive sile. Do sedaj se je namreč vse preveč »osamljenih vitezov* borilo proti temu pojavu in so zato prej ali slej padli pod mafijskimi streli. V senatu pa je notranji mi njster Rognoni branil dosedanjo za vzetoat vlade in vseh varnostnih sil I nost. da le s težavo lahko ločiš poštenjaka od kamorista. .................................................iiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiii V Neaplju zapora trgovin zaradi izsiljevanja kamore NEAPELJ — Včeraj se je v Neaplju in v neapeljski pokrajini začela v znak protesta proti izsiljevanju in nasilju kamore dvodnevna zapora vseh trgovin, javnih lokalov in obrtniških delavnic. Udeležba je bila nepredvideno visoka, saj je v Neaplju zamrlo skoraj vse trgovsko življenje. Protestu so se pridružile tudi lekarne; celo lastniki stojnic so ostali doma m niso ponujali svojega blaga po neapeljskih trgih. Podobna slika je bila po vsej pokrajini z eno samo kričečo izjemo — Otta-vianom, fevdom kamorističnega bossa Raffaela Cutola. Tu je vse potekalo po vsakdanjih tirnicah. Strah pred morebitnimi represalijami nove organizirane kamore je bil močnejši od želja po mirnem in brezskrbnem poslovanju. V neapeljski stolnici pa so trgovci in obrtniki prisostvovali nočnemu molitvenemu bedenju proti nasilju. Iz posega neapeljskega nadškofa kardinala Corrada Ursija je prevevala vsa skrb Cerkve, ko je pozval krajevno in državno oblast, naj ima pogum, da v koreninah izruje pojav kamore, in ko je zbrane bodril, naj premagajo molk iz strahu, da uveljavijo svoje neodtujljive pravice. Pred spuščenimi navojnicami trgovin pa je včeraj marsikateri Nea-peljčan pesimistično skomignil z rameni) Med samimi trgovci preveva malodušje, saj se je kamora že tako globoko zarasla v neapeljsko stvar- Evropski parlament za krepitev sodelovanja med EGS in SFRJ STRASBOURG - Evropski parlament si prizadeva za izboljšanje sodelovanja med Jugoslavijo in EGS in zahteva od komisije EGS, da bi postal sporazum z Jugoslavijo pravnomočen v čimkrajšem času. Politična komisija evropskega parlamenta je namreč osvojila resolucijo v tem smislu, ki jo je predložil italijanski liberalni poslanec Enzo Bettizza. Slednji je orisal zadnje jugoslovanske gospodarske ukrepe in je izra zil željo, da bi EGS podprla stabilizacijsko politiko jugoslovanskih oblasti. Bettizza je se poudaril, da mora biti zahodna Evropa zelo zainteresirana za izboljšanje političnih, gospodarskih in trgovskih stikov z Jugoslavijo, tudi glede na vlogo te države v gibanju neuvrščenih in njeno zavzetost za mir v svetu. V zvezi s tem je še poudarjena ocena da so osim ski sporazumi zelo pomembni za vso EGS in ne samo za državi podpisnici. jetij za sklenitev konkretnih sporazumov o vzpostavljanju različnih oblik gospodarskega sodelovanja v prvi vrsti dolgoročne proizvodnje industrijske kooperacije, o skupnih naložbah in skupnem nastopu na drugih tržiščih. Jugoslovanske delovne organizacije so dale partnerjem iz EGS približno 280 predlogov za vzpostavitev takega sodelovanja in za približno 200 projektov se je že pokazalo zanimanje. Pričakujejo, da bodo na poslovni konferenci sodeloval' predstavniki okoli 130 proizvodnih in trgovinskih družb ter 15. bank iz EGS ter 260 jugoslovanskih delovnih organizacij, (dd) aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumuiitiiiiifiiiiiiiimiiiiniiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHttia NA SVOJI TORKOVI SEJI CK ZKJ razpravljal o aktualnih idejno-političnih vprašanjih Teoretične razprave se morajo nenehno soočati z izkušnjami BEOGRAD — Na seji predsedstva CK ZKJ, ki je bila v torek v Beogradu so proučili nekatera aktualna idejno-politična vprašanja. Na seji so poudarili, da delovni ljudje zahtevajo, naj politika družbenoekonomskega razvoja, gospodarjenje m celotno družbenopolitično in kulturno življenje dosledneje temeljijo na bistvenih interesih večnacionalne skupnosti, na načelih enakopravnosti, bratstva in enotnosti njenih narodov in narodnosti, na možnosti vseh materialnih in duhovnih zmogljivosti družbe. Svojo dejavnost na področju razvijanja idejnega bo.,a v javnosti je Zveza komunistov, kot so poudarili, v zadnjih letih precej zapostavljala. Za to je bil med drugim tudi vzrok, da so se v Zvezi komunistov ponekod pokazali dvomi, kolebanje pa tudi nedoslednost, v delih družbe pa se ie pojavljal kom-formizem, ravnodušnost za družbe-vprašanja, ukvarjanje z ožjimi interesi, zavračanje, da bi pri reševanju praktičnih vprašanj upoštevali tudi dolgoročne potrebe razvoja. V takih razmerah so se vsebolj vsiljivo oglašale težnje in idejnopolitične usmeritve, ki so včasih odkrito, pogosteje pa prikrito upirajo temeljnim ustvaritvam NOB in re volucije ter skušajo potisniti Zvezo komunistov Jugoslavije s prizorišča n.jene borbe, kar .je zlasti prišlo do izraza v zadnjem času. Zve za komunistov se mora najodloč-nejše upreti tem reakcionarnim težnjam in delovanjem. Uresničevanje vloge Zveze komunistov Ju goslavije v političnem smislu socialističnega samoupravljanja ter ja. da Zveza komunistov okrepi in izboljša delo pri razvijanju in krepitvi samoupravne družbe, družbene zavesti pri združevanju subjektivnih sil vzporedno s tem oa tudi pri upiranju protisocialističnim in protisamoupravnim silam ZK se mora zavzeti, da se bodo teoretič- ne razprave nenehno soočale z izkušnjami delovnih ljudi v proizvodno in družbenem delu z njihovim neposrednim doživljanjem problemov in nasprotij socialističnih samoupravnih procesov, piše v poročilu o seji predsedstva CK ZKJ. (dd) HARARE — V Zimbabveju so včeraj proglasili policijsko uro od sončnega zatona do zore. Ukrep zadeva pokrajine južnega in osrednjega Zimbabveja SPD v boj za absolutno večino BONN — Kanclerski kandidat za-hednonemške sociašdemoki atske stranke, Hans - Jochen Vogel, je v pogovoru z bavarskimi novinarji i-zjavil, da si bo njegova stranke na marčnih volitvah prizadevala za tako večino, da bi ji omogočila vladati brez pomoči katerekoli druge politične sile. Tako samozavesten nastop socialdemokratov izhaja iz njihove sedanje velike enotnosti in pa iz uspehov, ki jih je Vogel požel na svojih nedavnih obiskih v SZ, zjJA in Franciji. Mogočna Slavka španskih delavcev MADRID — Okrog 150 tisoč španskih delavcev .je stopilo na ulice mesta Gi.jon, da bi zahtevalo izhod iz težke družbenogospodarske krize države. Šlo .je za največjo stavko, kar jih v Španiji pomnik) v zadnjih letih. Protest ni bil u-smerjen proti socialistični vladi, čeprav prvi sklepi premiera Gonzalesa niso prinesli pričakovanih in obljubljenih družbenih sprememb. ENOTNO STALIŠČE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Sredstva državnega zakona št. 828 je treba zelo smotrno porazdeliti Dokument nista podprla le Camber (LpT) in Parovel (NIT) ■ Pristanišče, industrija in znanstveno raziskovanje temeljna področja Tržaški občinski svet je v torek zvečer po večurni razpravi izglasoval dokument, ki vsebuje predloge te krajevne uprave za porazdelitev finančnih sredstev državnega zakona št. 828, ki ga je parlament odobril novembra lani. Gre kot znano za zelo pomemben zakon, ki namenja naši deželi 900 milijard lir, od katerih tretjino bodo porazdelili področjem, ki jih ni prizadel potres in ki v tem trenutku doživljajo posebno gospodarsko krizo, v prvi vrsti torej tržaški in goriški pokrajini ter nekaterim goratim predelom Furlanije, vštevši del Beneške Slovenije. Zato je v teh dneh po vsej deželi v teku široka debata o pomenu tega zakona in zlasti o porazde- Važno srečanje na pokrajini Na sedežu tržaške pokrajine je bil včeraj zjutraj posvetovalni sestanek v zvezi z zakonom štev 828, ki ga je sklical predsednik Clarici. Srečanja so se med drugim udeležili predsednik Kraške gorske skupnosti Budin, tržaški župan Cecovini ter župani okoliških občin Bordon, Švab, Guštin in Škerk ter podžupan repen-tabrske občine Baissova v spremstvu pristojnih občinskih odbornikov. Zastopniki krajevnih uprav so na sestanku iznesli svoje predloge in mnenja glede uresničitve tega zelo pomembnega zakona. mo, da sta se pri glasovanju vzdržala le listar Camber in svetovalec Movimento Trieste Parovel. Resolucija posveča največ pozornosti trem temeljnim panogam, ki igrajo bistveno vlogo za preporod tržaškega gospodarstva, to je pristanišču, industriji in znanstvenemu raziskovanju. Nekaj besed ozi roma sugestij pa posveča tudi o-stalim področjem, kot sta npr. trgovina in turizem, kar zadeva kmetijstvo pa omenja samo predlog, da bo treba pri tem upoštevati stališča Kraške gorske skupnosti o teh vprašanjih. Gre torej, če ga lahko tako imenujemo, za tehnični dokument, ki se ne spušča v podrobnosti in ne vsebuje političnih ali recimo ideoloških različic posameznih političnih skupin. Tudi debata, ki se .je odvijala pred glasovanjem, se je nagibala v to smer, čeprav resnici na ljubo je bilo slišati zelo malo novih konkretnih predlogov. Posegli so predstavniki vseh svetovalskih sku pin. med katere je treba uvrstiti tudi evropskega poslanca Mediana. Calabria (KPI) je tako poudaril, da je treba v naši pokrajini ohraniti in razviti sedanjo zaposlitveno raven ter tudi jasno povedati, da mora center za znanstveno in tehnološko raziskovanje pri Banih služiti zlasti za okrepitev in posodobitev vseh produktivnih dejavnosti. Lokar (SSk) pa .je v svojem daljšem posegu nanizal tudi nekaj zanimivih predlogov v korist gospodarskega razvoja Trsta, ki .jih .je izdelala njegova stranka. Pri tem velja omeniti, da je Lokar posebno pozornost namenil stvarnim posegom za razvoj kmetijstva in živinoreje na Krasu. OB 20-LETNICI AVTONOMIJE F-JK RAZPRAVA 0 PROTIVREDNOSTIH ZA RAZLASTITVE Vw?5MSSpM«SwnpSSKA V polnem teku izoblikovanje predlogov oLJA ULlLLINL oMJrollIiL , , , v , . > za uporabo posebnih deželnih prispevkov Neposreden radijski in televizijski prenos - Slavno-stni govornik bo član ustavnega sodišča Paladin litvi tega denarja, pri tem pa so neposredne sogovornice deželne u-prave posamezne pokrajine, ki morajo do konca meseca izdelati točne predloge. Debata in posvetovanja okrog tega zakona pa predstavljajo novo priložnost za krajevne u-prave in vse družbene dejavnike, da se soočajo s stvarnimi ekonomskimi problemi in skušajo tako najti skupen jezik za njihovo rešitev. Smotrna in koristna uresničitev teh finančnih sredstev pomeni torej priložnost, a obenem tudi obvezo, ki ju vsekakor ne velja zamuditi. Dokument, ki ga je v torek izgla sovala občinska skupščina, se naslanja na osnutek, ki ga je izdelal odbor, v marsičem pa pooseblja tudi stališča in predloge, ki §o jih v ločenih resolucijah predstavili tako demokristjani kot komunisti. Poleg vsebinske zasnove dokumenta pa je tudi važno, da je pri tem delikatnem vprašanju občinski svet izdelal e-notno stališče, kar bo konec koncev igralo tudi svojo vlogo pri porazdelitvi teh sredstev. Naj omeni- Predstavite v Magajno ve knjige v društvu «lvon Cankar» Svetjakobsko kulturno društvo tlvan Cankar», fcj je imelo pred kratkim obnovitveni občni zbor, bo imelo jutri svojo prvo prireditev po obnovitvi kulturne dejavnosti. Prva pobuda bo namreč predstavitev knjige Maria Magajne *Trst v črnobelem — jotokronika 1945 -1980». Izbira je dokaj pomenljiva. S tem je želelo društvo počastit i svojega dolgoletnega zaslužnega predsednika Magajno in se mu zahvaliti za vse, kar je prispeval in kar bo prav gotovo prispeval za društvo in za vso zamejsko skupnost. Po drugi strani pa nudi vsebina knjige odlično priložnost za razmišljanje o življenju slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem od konca druge svetovne vojne do danes. Knjigo in avtorja bo najprej predstavil novi predsednik društva «lvan Cankar» Pavel Slamič, daljše razmišljanje o tem delu pa bo podal predsednik Z SKD Marko Kravos. Ob tej priložnosti bo pred svetjakobsko publiko nastopil Tržaški oktet. Skratka, obeta se zanimiv in pomemben večer. iMiuiHmMMMnniaiHiMmntMMimfUiiiiiiiuiumimaiMMMMiiMitMmMMmHinMiMMimttnHmrauinNiiuiu SESTANEK HIP LAIKO-SOCIALISTI, LPT IN KD DANES NOVO SOOČENJE ZA REŠITEV VPRAŠANJA RAZŠIRITVE ODBOROV Laično-socialistične sile so napovedale, da bodo odstopile iz odborov, če do 31. januarja ne pride do spo-o vstopu krščanske demokracije v odbora razuma Pat pozicija v tržaškem političnem življenju bo danes verjetno zadobi-la kakšno novo obliko. Vsa pozornost javnosti je namreč usmerjena v današnje srečanje med predstavniki laično-socialističnih sil. Liste za Trst in Krščanske demokracije, na katerem bo verjetno prišlo do odločitve v zvezi z dolgotrajnimi in doslej dokaj jalovimi pogajanji za razširi tev tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora tudi na Krščansko demokracijo, k’ je pred meseci sprožila deželno krizo prav zaradi političnih oblikovanj, do katerih je prišlo v tržaških javnih upravah. Konec septembra se je kriza pomirila, potem ko so se okvirno dogovorili za razširitev odborov. Sedaj je napočil čas, ko bi se morale takratne obveze izpolniti. Krščanski demokrati so te obveze jasno postavili v ospredje in postavili tudi laič-no-socialistični blok pred izbire in slednji so prejšnji, teden.'tudijaspd povedali Listi za Trst. da bo treba sporazum o vstopu krščanskih de-; mokratov v tržaški javni upravi doseči najkasneje do 31. januarja. Kaj se je od prejšnjega petka, ko so se sestali predstavniki sedanje večine na občini in pokrajini, do danes zgodilo? Bistvenih novosti ni. Stališča posameznih strank so vsem znana. Lista kar naprej zahteva konkretne dokaze dobre volje s strani KD, slednja pa ponavlja svoja stališča, da sedanja odbora nista na višini, da bi reševala velike probleme Trsta in da je potrebna širša večina, ki bo j lahko u-činkoviteje nastopala pri deželnih in državnih oblasteh ter uveljavljala možnosti, ki jih zagotavljajo razni -'»•-oni, kot zakon 828 ali zakon o Osimu. Danes ob 11. uri bo torej na sporedu novo soočenje, ni pa rečeno, da bo privedlo do bistvenega raz-čiščenja položaja. Vse bol.i se uveljavlja mnenje, da bo ostal položaj dejansko nespremenjen tja do deželnih volitev. TODA NI SE V VELJAVI Odkup hlajenega mleka po novem: 530 lir za liter Odkupna cena hlajenega mleka (4 stopinje C) v hlevu, zadružni mlekarni ali zbirnem centru je bila za leto 1983 povišana na 530 lir za liter. Davek na dodatno vrednost (IVA) je vštet. Sveže in neposneto mleko bo stalo 453,03 lire, čemur gre dodati 15 od sto IVA. to je 67,96 lire, pa še 7,82 lire (in 1,18 lire IVA) za hlajenje. Nova cena prične veljati, ko bo tudi pokrajinski odbor za cene izoblikoval na nje- Jutri ustanovni občni zbor Društva slovenskih ekonomistov Jutri bo v Trstu ustanovna občni zbor Društva slovenskih ekonomistov v Italiji. Med pripravami za ustanovitev .je bilo poudarjeno, da bo namen društva združevat’ ekonomiste z visokošolsko izobrazbo in študente ekonomskih ved, razširjati zanimanje za ekonomske študije in izobraževanje ter prispevati k večjemu spoznavanju ekonom skih ved na območju, kjer živi na ša narodnostna skupnost. Zamisel o društvu ekonomistov ni nova. Dejstvo pa je. da se je posebej v zadnjih letih razširilo šte vilo diplomiranih in še posebej študentov ekonomije, kar kaže na precej živo zanimanje za to stroko Precej razlogov je najbrž tudi v dejstvu, da ekonomska izobrazba odpira dokaj široke možnosti za poshtve, tako v gospodarstvu in javni upravi kot tudi v šoli. Nedvomno gre za zanimivo pobudo, ki lahko bogati družbenoekonomsko področje v zameistvu. Obenem velja omeniti, da imamo že več strokovnih društev, kot so na primer društva pravnikov, zdravnikov, tehnikov in naravoslovcev. Suadam Kapič • Obisk, ki bi ga moral južnoafriški veleposlanik v Rimu Steward o praviti v prihodnjih dneh v našem mestu, je bil odložen zaradi obolelosti honorarnega konzula Južne A-frike v Trstu odv, Imerija. Jutri s«ja devinsko - nabre/inskega občinskega sveta Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal jutri ob 18.30 na izredni seji. Na dnevnem redu je vrsta pomembnih upravnih zadev, med katerimi izstopa odobritev splošnega načrta za javno razsvetljavo v občini. ni podlagi; novo ceno za nadrobno prodajo, ki pa bo odvisna tudi od morebitnih sprememb v prevoznih, predelavnih in drugih stroških. V soboto v Devinu zadnji javni koncert V soboto ob 20.30 bo v prostorih devinske osnovne šole tretji in zaključni javni koncert, ki ga prireja komorni ansambel nCembalo en-semble» s sodelovanjem nabrežin-skega didaktičnega krožka in s prispevkom devinsko nabrežinske občine in tržaške hranilnice, čembali-stka Gabriella D’Agostino - Cavo bo ob sodelovanju kvarteta Simini in basista Andrea Benassa izvajala skladbe Tartinija, Mozarta, Simi-nija, Boccherinija in Bacha. Vstop je prost. Srečanje s protagonisti oddaje «Le balcon» Na pobudo krožka Che Guevara bo danes ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 srečanje z avtorji in protagonisti radijske satirične oddaje Le balcon. Prisotni bodo Aleksander Vodopivec, Noemi Cal zolari, Lilla Cepak, Boris Kobal in Sergij Verč. Dne 31. januarja 1963 je predsednik republike z ustreznim zakonom, ki sta ga odobrila senat in poslanska zbornica, razglasil Furlanijo -Julijsko krajino za avtonomno deželo. To je, kot znano, peta in zadnja dežela s posebnim statutom. Po volitvah z dne 10. maja 1964 se je izoblikovala prva deželna skupščina, ki je bila umeščena šestnajst dni pozneje na tržaškem županstvu. Ob priliki 20-letnice avtonomije bo v ponedeljek, 31. t.m., slavnostna seja deželnega sveta. Predvidoma bodo spregovorili predsednik skupščine Colli, predsednik odbora Comelli, predsednik parlamentarne komisije za vprašanja dežel Modica in minister za deželne posle Fabbri. Slavnostno poročilo bo podal član u-stavnega sodišča Paladin. Seje se bodo udeležili deželna parlamentarci, vladni komisar, predsedniki štirih pokrajin, župani glavnih mest iz posameznih pokrajin pa še predstavniki sodstva in vojaških ter cerkvenih oblasti, gospodarskih in sindikalnih organizacij ter konzularnih predstavništev. Priložnostno bo izšla posebna številka deželnega biltena »Regione Cronache* z mnenji vseh političnih skupin v deželni skupščini o tem dvajsetletju. Slavnostno sejo, ki se bo pričela ob 10. in končala okrog 12. ure, bosta neposredno prenašala tržaška slovenska radijska postaja in tretja, deželna televizijska mreža RAI, katere prenos bo v bistvu sovpadal z izročitvijo namena novih televizijskih naprav, ki bodo prvič omogočile sprejem oddaj tret.« mreže tudi naročnikom iz spodnjih predelov Furlanije, s področja Lignana in z območja desno od Tilmenta. Tiskovna agencija Ansa je ob jubileju intervjuvala deset deželnih svetovalcev oz. odbornikov, kj so na svojih mestih skozi vsa štiri zakonodajna obdobja. To so Cocianni (KD), Dal Mas (PSDI), Del Gobbo, podpredsednik sveta (KD), Mizzau (KD), Morelli (MSI-DN), Pittoci (PSI), Coloni, odbornik za načrtovanje (KD), Tripani, odbornik za krajevne ustanove (KD), Comelli, predsednik odbora (KD) in Varisco, odbornik za obnovo (KD). Soglašali so, da je naši deželi v teh 20 letih uspelo izkopati se iz prejšnje vsestranske obrabljenosti in se vključiti v vsedržavno ter mednarodno družbeno, gospodarsko in politično stvarnost; enako ji je uspelo preleviti se iz kmečke v mešano, kmetijsko industrijsko deželo. Poudarili so tudi, seveda ne vsi, po-merpbnpst,»najbolj odprte,meje*, torej vlogo dežele FJK kot mostu. Danes zasedanje pokrajinskega sveta Danes ob 18.30 se bo sestal tržaški pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu sporočila predsednika Claricija .odobritev vrste od- borovih sklepov in pa obravnavo zadev tekočega upravnega značaja. Pokrajinski svet se bo spet sestal prihodnji ponedeljek. PO OCENI SINDIKATOV Stavka šolnikov je bila uspešna Deželna tajništva šolskih sindikatov CGIL, CISL in UIL so torkovo stavko šolnikov ocenila kot velik uspeh tako zaradi množične udeležbe, kot tudi zaradi zavesti, ki so jo pokazali stavkajoči. Na deželni skupščini, ki so jo sklicali na dan stavke, so odobrili dokument, ki obvezuje vsedržavna sindikalna tajništva ,da okličejo nove razčlenjene protestne akcije s stavkami tudi v času ocenjevanja s ciljem, da bi suplenti končno dobili plače in da bi podprli prizadevanja za sklenitev nove delovne pogodbe. 0 tem vprašanju so govorili predstavniki organizacij na vzhodnem in zahodnem Krasu ter oba k raška rajonska sveta Po pomembni zmagi, ki smo jo zabeležili s podpisom sporazuma med deželno upravo ter Kraško gorsko skupnostjo in tržaškimi občinskimi upravami o tako imenovanih protivrednostih za delno poravnavo ogromne škode, ki jo bodo kraške-mu teritoriju in s tem zlasti slovenskemu kraškemu prebivalstvu povzročile velike cestne strukture, se .je začela faza izoblikovanja predlogov, kako uporabiti sredstva, ki jih sporazum določa. Vsem je popolnoma .jasno, da zagotovljena sredstva ne bodo mogla poplačati vse škode, ki so .jo slovenski narodnostni skupnosti povzročile v zadnjih letih neštete razlastitve njene zeml.je. Razlastitve .je včasih (kot v primeru cestnih struktur) opravičevala obča korist, včasih pa bi šlo tudi brez tega. Vsakokrat v preteklosti pa je bilo treba škodo požreti, ne da bi kdo poskrbel, da bi oškodovanemu prebivalstvu nudili nekaj v zameno za hude izgube. Tako .je bilo zlasti v tržaški občini (okoliške slovenske občine imajo v tem pogledu drugačen posluh). Danes se soočamo z nekoliko drugimi dejstvi. Odprle so se do ločene možnosti, ki niso optimalne, a so vendarle znak drugačnega posluha, pa četudi se je ta posluh izoblikoval zaradi odločnejšega nastopa naše narodnostne skupno sti. Kraška gorska skupnost, ki jo sporazum z deželnimi dejavniki obvezuje, da v posvetovanju z občinami izoblikuje program za uporabo zagotovljenih finančnih sredstev, .je že sprožila posvetovanja in razprave, iz katerih se bo izluščil dokončen načrt. Pomemb ne so v tem pogledu okvirne smernice same KGS. po katerih bi bilo niiiniHiriiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiMimiiitmtimifiiitfMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiMiiiiMiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliitiiiiiiiiiiiii* NA VČERAJŠNJI OKROGLI MIZI 0 LETALSKIH NESREČAH Zanimivo predavanje prof. Milčinskega Mala črna kronika Stari znanci policije spet v pasti Agenti letečega oddelka so prija vili sodnim oblastem 44-letnega Giu-seppa Mrvico, 48-letnega Adriana Colle in 41-letnega Alessandra Ur-sicha. Prvi je obtožen tatvine v o-bremenilnih okoliščinah, drugi sodelovanja pri tatvini, tretji pa se bo moral zagovarjati zaradi nedovoljene posesti orodja, ki služi za vlamljanje. Trojica, ki je že znana policiji zaradi tatvin in drugih kaznivih dejanj, je vpletena v krajo treh ročnih ur in manjše vsote denarja, do katere je prišlo 18. januarja. Mrvica je takrat s pomočjo Colla vdrl v fiat 127 Luciana Sirca, ki je parkiral v Drevoredu XX. septembra. Mrvico so agenti zasačili naslednje ga dne, ko je na Rusem mostu skušal preprodati ure. Ker bi mu moral pri tem pomagati tudi Ursich (obtoženec je sicer to zanikal), so agenti uvedli preiskavo tudi proti njemu. Dokazov niso odkrili, na dan pa je prišlo sumljivo orodje, za katero policija ni verjela, da mu služi pri odpiranju poštnega predala. V prometni nesreči si je hudo poškodoval nogo Na ortopedski kliniki glavne bolnice so včeraj sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh 49-letnega Dio-nigija Crucija iz Ul. Romagna 48, ki si je zlomil nogo z izstopom kosti, ko je v Ul. Cantu iz še nepojasnjenih razlogov trčil s svojim motornim kolesom v fiat 126, katerega je upravljala 28-letna Nadia De Angeli por. Codrini iz Ul. Pitacco 17. Na nevrološkem oddelku so včeraj sprejeli 29-letnega Carmela Žaga iz Ul. Rebez 6. Potolkel se je po glavi, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad svojim kawasakijem Sinoči občna zbora društev Tabor in Vodnik Na Opčinah in v Dolini sta bila sinoči redna občna zbora krajevnih kulturnih društev Tabor in Valentin Vodnik. Od borniki in člani društev so podali obračun opravljenega dela v pretekli delovni dobi in položili temelje za bodoče delovanje. Podrobneje o teh obč nih zborih bomo poročali v naših prihodhjih številkah. in padel na asfalt. Ozdravel bo v mesecu dni. Miljčan obtožen poskusa umora Policija iz Milj je prijavila sodstvu 52-letnega Duilia Mercandela in ga obtožila poskusa umora ter poškodb v obremenilnih okoliščinah na račun 30-letnega Marina Alessi-ja. Preteklega 28. novembra naj bi Mercandel skušal prerezati gume Alessijevega avtomobila, ko pa se mu je Alessi približal in odkril njegov namen, naj bi ga napadel z no žem. Tatovi izmaknili denar nakit pa spregledali Medtem ko se .je 75-letna upokojenka Luigia Agnelli vd. Corsini oddaljila predvčerajšnjim iz svojega stanovanja v Ul. Fabio Severo 29, so njen dom obiskali tatovi, ki so vdrli skozi glavna vrata. Iz predala na hodniku so izmaknili manjšo vsoto dinarjev, iz spalnice pa je zmanjkalo 450 tisoč lir v bankovcih. Zlat nakit, ki je bil v omari, pa so na srečo Corsinijeve spregle dali. Pravna fakulteta s sodelovanjem Lloyda Adriatica je v okviru italijansko - jugoslovanskih kulturnih izmenjav priredila včeraj na tržaški univerzi zanimivo okroglo mizo o letalskih nesrečah, na kateri so sodelovali strokovnjaki iz različnih k do ponedeljka čas za izplačilo promdnega davka V ponedeljek, 31. januarja, zapade rok za izplačilo prometnega davka na vozila, ki presegajo 9 obdavčljivih konjskih moči, se pravi za vse avtomobile z več kot 750 ku-bikov. Rok bi sicer moral zapasti- že 10. januarja, ministrstvo za finance pa ga je podaljšalo, ker so nekatere dežele (Piemont. Veneto, Lombardija, Emilia-Romagna in Um-bria) uvedle dodatni 5 odstotni davek, kar je povzročilo nemalo negotovosti in birokratskih zapletov pri plačevanju davka. Vsekakor pa se za našo deželo ni nič spremenilo, razen tega, da bodo morali davek plačati tudi lastniki avtomobilov, ki ne krožijo po cestah, ampak so zaprti v kaki garaži ali dvorišču. Prometni davek je bil namreč letos spremenjen v davek na lastnino avtomobila. področij. Prvi je imel besedo svetovno znani strokovnjak profesor Janez Milčinski, ravnatelj inštituta sodne medicine na ljubljanski univerzi. Na osnovi konkretnih primerov in s prikazom diapozitivov je profesor Milčinski obravnaval sodobne tehnike sodne medicine za i-dentificiranje žrtev. Sodni zdravnik, ki dela pod pritiskom družin pone- srečencev in upravnih organov, ki želijo, da bi bil postopek čim hitrejši, se ob letalskih ndhrečah srečuje s oblo vrsto težav; saj je število mrtvih zelo visoko, med njimi so pogosto člani iste družine in se ne more opirati na navadne zdravniške in kemične analize. Izrednega pomena za identificiranje so torej v veliko primerov razni predmeti. kot na primer prstani, in predvsem prstni odtisi. Seveda pa identificiranje žrtev odpira celo vrsto vprašanj tudi glede imovine in de- diščine ponesrečencev ter glede izplačevanja odškodnine. O vlogi in odgovornosti zavarovalnih Skupnosti je'govoril naslednji predavatelj, profesor Gianpaolo De Ferra, docent trgovinskega prava in bivši rektor tržaške univerze. Za njim je prevzel besedo docent pomorskega prava Alessandro Querci, ki je obravnaval odgovornosti prevoznika. Sledila je zanimiva in poglobljena razprava. Na sliki: tideleženei včerajšnje o-krogle mize na tržaški univerzi. DANES P06REB UMORJENE TRIA CA NK E Malo pred umorom je nekdo videl Gianporcarovo v družbi moškega Danes opoldne bo na pokopališču pri Sv. Ani pogreb okrutno umorjene Luane Gianporcaro, 22-letne Tržačanke, ki je tako kot 19-letna Carla Bellone plačala v Vidmu s ceno življenja svoje neurejene družinske razmere in zgrešene izbire v svetu prostitucije, ki so temu sledile. O tragični smrti Luane Gianporcaro je »Kolektiv za obrambo prostitutk* iz Pordenona izdal prejšnje dni več komunikejev, v katerih opozarja, da je «več stotin žensk, ki vsako leto končajo kot Luana in za kar je v prvi vrsti krivo okolje, ki jih prisili živeti na robu družbe in brez pravičnih zakonov*. Kolektiv zahteva tudi, da odgovorni organi razkrijejo ozadje umora in morilca (ali morilce) ter da sredstva javnega obveščanja ne izkoristijo njene smrti v škandalistične namene. »Nočemo,* nadaljuje komunike, »da bi se tudi v primeru smrti u-veljavil različen odnos do navadnega državljana in pa do tistih, ki prodajajo spolnost, medtem ko o- NEKATERI PRAVIJO, PA JE SMETIŠČNIH ZBIRALNIKOV PREMALO Dve plati zvona o smetarski službi Na občini odgovarjajo, da je posod dovolj, le pometaškega osebja primanjkuje Nekateri meščani pa tudi okoličani, ki spadajo pod tržaško občino, se pritožujejo, da je v vežah ali na dvoriščih večjih stanovanjskih poslopij premalo posod za odlaganje smeti. Mislimo na temnosive in pokončne zbiralnike valjaste oblike, ki jih smetarji vsako jutro izpraznijo v vozila službe za javno čistočo, vsebino pa že sprotno zdrobijo. Ljudje pravijo, da te posode kar prekipevajo, najlonske vrečice s smetmi morajo zato polagati na tla, kar ni v skladu s higienskimi priporočili in predpisi in kar postane o-mamljiva vaba za podgane in drugo golazen. Tudi mačke, seveda, ki sila rade brskajo med smetmi. Kako je z vsem tem, smo se pozanimali na tržaškem županstvu. Nismo sicer govorili z ravnateljem službe za mestno čistočo, pač pa s podrejenim. Kolikšno je razmerje med številom smetiščnih posod in stanovalci? »Tako smo izračunali, da pride ena posoda na vsakih o-sem družin.* Se vam to zdi dovolj? «Da.» Koliko imate po vsem mestu takšnih posod? »Decembra 1982 je bila natanko 13.0001.» »Toda tem posodam je treba prišteti še one večje štirioglate zaboje ob pločnikih, kot so npr. v Istrski ulici in v Ul. Giulia,* je nadaljeval intervjuvani s pripombo: »Teh je danes 1.276 za 18.635 poslopij in 112.078 družin; vsak zaboj sprejme kakih deset velikih črnih najlonskih vreč smeti.* Nadaljnjih 9.200 zbiralnikov za smeti imajo gostišča in sorodni javni lokali. Koliko smetarjev imate za odnos smeti? «Okrog 140.» Zadostujejo? »Zaenkrat nam jih je dovolj.* Kako pa je s smetarskimi pometači? »Teh pa nam res primanjkuje in to po 4 do 5 na vsakem odmerjenem jim območju; ker je takih sektorjev osem, to pomeni, da imamo nekje 40 pometačev premalo. Problem je še kočljivejši, ko je pometača treba posoditi službi za odnos smeti v primeru bolezni.* Med osebjem pome-taške službe smo zapazili precej mladih. »Da. pretežno so začasno nameščeni, za tri mesece; med njimi so tudi študentje, celo taki z univerzitetno diplomo.* Tudi pometalke smo videli, »štiri so stalno nameščene, druge pa začasno.* Tudi one so mlade. Na podlagi gornjega si upamo trditi, da bi zbiralnikov za smeti vseeno moralo biti več. Res pa je tudi, da bi lahko ljudje pazljiveje zlagali vanje smeti, ne pa kar tako zavojček nad zavojček, vmes pa praznina, samo zato, ker iz posode zaudarja. (dg) stajajo nekaznovani prodajalci orožja, davčni utajevalci ip pomagači tatov.* Vse kaže, da videmski preiskovalci ne mislijo tokrat vreči puške v koruzo kot se je zgodilo v številnih podobnih primerih umorov prostitutk, do katerih je prišlo v videmski pokrajini v zadnjem desetletju. Še posebno srhljivo je dejstvo, da je med umorom Gianporcarove in Bellonijeve tako očitna podobnost, kar daje misliti, da je morilec vedno isti. V zvezi s preiskavo ni bilo včeraj večjih novosti. Edino pomembno je dejstvo, da je nekdo slišal v nekem baru dva moška (stara okrog 50 let), ki sta v medsebojnem pogovoru priznala, da sta umorjeno Tržačanko videla živo še ob 4.40 in da je bila v družbi moškega. Videmska policija zato naproša priči, naj se javita na kvesturi treba razpoložljiva finančna sredstva izkoristiti čimbolj racionalno, s takšnimi posegi, ki bi vodili v trajnejše in popolnejše družbenogospodarske in kulturne pridobitve za našo narodnostno skupnost, ne pa razpršitev sredstev. Posege naj skratka vodi pametna investicijska politika in ne podporna logika. V teh dneh smo bili priča prvini razpravam in prva spoznanja so, da se ljudje dokaj odgovorno zavedajo pomembnosti takšnih izbir, ki odklanjajo nepotrebno drobitev sredstev, čeprav se posamezni kraji ne morejo odpovedati težnji, da opozorijo na svoje glavne potrebe in pričakovanja. •V tržaški občini .je postopek nekoliko bolj zapleten, kar morata o programih najprej razpravljati oba kraška rajonska sveta ter posredovati predloge občini, ki jih bo potem posredovala KGS. Pred tem pa bi se morale izreči posamezne krajevne skupnosti, kar s« tudi dogaja. Tako je bil v ponedeljek v treben.skem Ljudskem do mu na pobudo skupine KPI v vzhodnokraškem rajonskem svetu posvetovalni sestanek predstavnikov raznih organizacij vzhodnega Krasa, na katerem so bili izoblikovani nekateri partikularni in skupinski predlogi. Te predloge je na predsinočnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta predložil načelnik svetovalske skupine KPI Wilhelm in zanje se je opredelil v imenu skupine SSk Niko Kosmina. Temu predlogu sta postavili protipredlog skupi® KD in LpT. ki menita, da je na vzhodnem Krasu prvenstvenega pomena gradnja občinskega socialne ga centra na Opčinah. V ta namen naj bi po njihovem mnenju šla tako predvidena deželna sredstva kot sredstva od razlastitve jusar-skih zemljišč. Slovenski predstavniki se s te® predlogom niso strinjali, ker me ni.jo, da mora za socialni center poskrbeti občina sama iz drugih sredstev. Do glasovanja ni prišlo, ker so sklenili obravnavo tega vprašanja na zahtevo KD in LpT odložiti na prihodnji torek, ko naj bi bil prisoten tudi občinski odbornik, ki bo predloge posredoval Kraški gorski skupnosti. Naj mimogrede povemo, da na torkovi seji ni bilo uradnega slovenskega prevajalca in so zato slovenski sve tovalci izrekli protest, a obene® sklenili, da se spričo pomembnosti obravnavanih vprašanj seja lahko nadaljuje brez prevajalca, kar ■SBiatraitRnRro nespre.jeml.jiv doka* nedoslednosti in pomanjkanja odločnosti pri uveljavljanju naših pravic. Včeraj se je sestal tudi zahodno-kraški rajonski svet. Predsednik Štoka je poročal o sestanku, ki j® bil dan prej na sedežu rajonskega sveta in ki so se ga udeležili predstavniki vseh kulturnih, športnih in drugih organizacij s Proseka. Kontovela in iz Križa. Na tem sestanku so bili soglasnega mnenja, da bi bilo treba najprej urediti slovenski kulturni dom na Proseku in naj bi v tem smislu tržaška občina vprašala Kraško gorsko skupnost za dvesto milijonov lir. Zahodnokraški rajonski svet s® je s to izbiro strinjal in poveril predsedmku, da ta predlog posreduje občini. ŠZ Sloga Izreka iskreno sožalj* Pinu Hrovatinu in družini ob izgubi dragega očeta. Sekcija KPI Devin - Nabrežina izreka najgloblje sožalje družini L*" giša iz Medje vasi ob smrti tovariš* VIKTORJA Družini Nabergoj in Štolfa izrekala iskreno sožalje družini Legiš* ob težki izgubi VITTORIA Uprava občine Devin - Nabrežina Izreka iskreno sožalje svojcem 0" in jima vnaprej daje jamstvo ano- smrtl bivšega občinskega svetovale* nimnosti. | VIKTORJA LEGIŠE Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono VITT0RI0 LEGHISSA Pogreb bo danes. 27. t.m,, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Tržiču naravnost v štivansko cerkev. Žalujoči: žena Maria, hči Daniela, sin Glanni z ženo, vnuka Ellsabetta in Michele ter drugo sorodstvo Medja vas, 27. januarja 1983 Nenadoma sta preminila ALBINA PRASEL • ZANUS0 IN ILARIO ZANUS0 Pogreb bo danes, 27. januarja, ob 11.45 iz cerkve na Ka-Unarl. Žalujoči: hčeri Manuela in Patrizia, oče Ljubi In Ana, družinski člani ter sorodniki , > Trst, 27. januarja 1983 iiiil SLOVENSKO -/gledališče y V TRSTU Gostovanje Mladinskega gle-•isča iz Ljubljane v Kulturnem domu Fridrich Karl Waechter ŠOLA ZA KLOVNE mladinska igra Danes, 27. januarja, ob 9.30, 11-30 in ob 14.30 Jutri, 28. januarja, ob 9. in 11. uri. Koncerti Gledališča Slovensko stalno gledališče v Trstu, fltus Maccius Plautus, Hvalisavi vo-7" 28., 29., 30. in 31. janua- /8 ter 1. februarja v Drami SNG v Ljubljani. Verdi V soboto ob 17. uri peta predsta-a «Dinorah» G. Meyerbeera. Red Dirigent Baldo Podic, režija: .Alberto Fassini. Rossetti torka, 1. februarja, gostuje v gledališču Rossetti Teatro Stabile iz urina z delom Cristopherja Marlo-a »Doktor Faust* v režiji Fla-zet ^Lrosinija. V abonmaju odreda št. 5. Rezervacije pri glavni bie- gajrn. primorsko dramsko gleda LIščE - NOVA GORICA . D° v'Wjueno 29. januarja bo na Pjfedu festival malih odrov. ‘ , Danes, 27. t.m., ob 17.30: «0 bolan in igralcih* — El Teatro Fronti*0. Darcelona. e, “ 20.30: A. Schnitzler «Rajanje», So&a 1-’udsko gledaUšče, Celje — CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Sprejemna dvorana . danes, 27. t.m., XVII. razstava ‘Mednarodni slikarski tedni v Av- tttiji*. ^lala dvorana ..J«W, 28. t.m., ob 19.30: z 12. go-skega srečanja malih odrov «0 inah in igralcih*, Barcelona. , * soboto, 29. t.m., ob 10. uri: Otro-matineja. "b 18. uri: z 12. goriškega srečali8 ‘balih odrov — Martin Sherman Rožnati trikotnik*. Sfednja dvorana ,v Petek, 28. t.m., ob 19.30: Jugo-°vanska folklorna skupina Triglav, Vnos Aires. " soboto, 29. t.m., ob 20.15: z 12. geriškega srečanja malih odrov — 0van Radulovič »Golobnjača*, Stu-0e*itski kulturni centar, Beograd. J nedeljo, 30. t.m., ob 18. in 21. "rc J- Radulovič «Golobnjača*. *■ Preddverje Do 30. t.m. razstava »Foto/Photo nco Žnidaršič*. —■ Od prihodnje nedeljo bodo v mali dvorani gledališča Verdi spet na sporedu tradicionalni nedeljski koncerti, ki jih prireja gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost. Na prvem koncertu bo nastopila Zannerinijeva komorna skupina, ki bo tudi zaključila ciklus desetih koncertov v aprilu. Vstopnice za nedeljski koncert so na razpolago od danes pri gledališki blagajni. Razstave V foyerju doma A. Sirka v Križu razstavlja Klavdij Clari. Razstava je na ogled danes med 18. in 20. uro, v soboto med 11. in 12. ter v večernih urah in v nedeljo od 11. do 12. in od 15. do 17. ure. Šolske vesti Mentorji bralnih značk posameznih šol so naprošeni, da do 31. januarja pismeno sporočijo naslednje: 1. število in vrsto bralne značke; 2. če želite ustvarjalca iz matične domovine in koga. Sporočila pošljite na naslov: Draga Lupine, šola F. Bevk - Opčine. Izleti Starejši planinci priredijo v nedeljo, 30. t.m., izlet v Miljske hribe. Zbirališče ob 9.45 na Trgu stare mitnice (Barriera Vecchia) pri avtobusi/ postaji št. 20. Odhod ob 10. uri, iz Milj pa ob 11. uri. Potrebna je tudi p. •‘DUstnica. Trgovina utart šport organizira 30. t.m.'smučarski izlet v Sappado. Vpisovanje v trgovini Start šport — Opčine — telefon 213193. SLOVENSKA SKUPNOST Devinsko - nabrežinska sekcija vabi vaščane Nabrežine in Sliv-nega na srečanje o VARIANTI REGULACIJSKEGA NAČRTA ki bo danes, 27. januarja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Kino ®ppella Underground Zaprto. Afiston Dvorana rezervirana za italijansko - ameriško združenje. 15.30 »Amici miei atto II*. U. v i°gnazzi. ra*tonale 16.30 »Bagliori di guerra*. rattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-v, restre». Film za vsakogar, enice 15.30 »Sogni mostruosamente MPr°ibiti». P. Villaggio. 'Snon 16.30 »Kramer contro Kra-jMer*. Film za vsakogar. Nrammatico 15.00 «Carne selvag-gia*. Prepovedan mladini pod 18. ,’etom. j,Urora 15.15 »Hannie*. Za vsakogar, apitol 16.00 »Testa o croce*. R. Poz-i zetto, N. Manfredi. “Mallo Danes počitek. Jutri ob 16. »Bingo bongo*. A. Celentano. perno 17.00 »Lo squartatore di l,Lps Angeles*. 15.30 »Caldo profumo di ver-®he». Prepovedan mladini pod ^'•torto Veneto 16.30 «Piacere a tre*, ‘epovedan mladini pod 18. letom, jpiiere 16.30 «11 mistero delle do-fllei sedie*. Včeraj-danes Ranes, ČETRTEK, 27. januarja v JANEZ vzid? ob 7.33 in zatone ob ■03 _ Dolžina dneva 9.30 — Lu-■ vMde ob 15.14 in zatone ob 6.20. Jutri, PETEK. 28. januarja PETER ‘*Uie včeraj: najvišja temperatu-: ®-9 stopinje, najnižja 4.8 stopi-'e/ °b 18. uri 7,9 stopinje, zračni ** 1035 mb rahlo pada, brezvetrje 8Sa 70-odstotna. nebo pooblačeno, ?rJa mirno, temperatura morja stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Monica Pierazzi 1,.rL Gaja De Monte, Giulia Ca ,,pri. Sara Brumnich. uMRLI SO: 73 letni Guido To-8h, 77-letna Vittoria Štolfa, 87-let-Giuseppe Polenta, 65-letni Vini-Manta, 60 letni Giovanni Cova-", 69-letna Maria Koren por. 8ssich, 61-letna Enrica Gogliani Rossi, 84-letna Anna Borri vd. *valico, 79-letna Paola De Tuoni tr- Pechiar, 79 letna Clelia Fermo '• Matassi. dnevna služba lekarn • ' (od 8.30 do 20.30) Danes in v ponedeljek seja pokrajinskega sveta Goriški pokrajinski svet se bo do konca meseca sestal kar dvakrat. Prva seja bo na sporedu že danes, miiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiitiituiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiii Krmin je ena manjših občin na Goriškem. V zadnjem času je bolj znana po krizi svoje kmečke industrije kot po kakšnih drugih dejavnostih. Je že tako. da časi. kakršne preživljamo, potiskajo v o-spredje predvsem gmotne eksistenčne probleme. Pri vsem tem pa najdejo Krmin-ci časa, da potešijo tudi svoje duhovne potrebe. Kot skupnost, ki se čuti vezana na svoj kraj. na njegove tradicije in ki želi ohraniti in utrditi zaradi potrošništva zrahljane vezi. si je umislita nekaj kulturnih pobud, ki bi jih zavidali celo kraji z močnejše razvito tradicijo na področju umetniškega ustvarjanja ir. poustvarjanja. Tako so v sodelovanju z občinsko upravo ustanovili kulturno konzulto, ki podobna kot velika pokrajinska središča v našj deželi že nekaj let prireja abonmajske gledališke sezone z udeležbo priznanih gledališč. »V letošnji abonmajski sezoni i- Štandrež z Molierovim delom Namišljeni bolnik,* nam je povedala Wanda Gradnik, odbornica kulturne konzulte in prizadevna delavka za razvoj in utr.jeva n.je slovenske navzočnosti v krminski občini. Wanda Gradnik .je povedala, da dežela ne podpira vseh nastopajočih igralskih hiš, ki gostujejo v krmin-skem gledališču, na enak način in .je posebno mačehovska za tiste, ki so izven abonmaja, konkretno za slovenske. Prejšnje krati so prireditve slovenskih gledališč in druge nastopajoče skupine radi nrišli poslušat njihovi sosedje, Brici z .jugoslovanske strani. Zaradi omejitev na meji tokrat obiska iz Goriških brd ne bo, kar bo zrahljalo vezi. ki so bile ustvarjene g trditn in dolgoletnim delom in v katere so dostj dflA ia,,tr*4da» vložili tudi italijanski derAokraUčni predstavniki oblasti in strank. Kulturna konzulta si prizadeva, da bi v sezoni pred poletnimi počitnicami priredila nekaj glasbenih V TOREK PONOČI NAD LETALIŠČEM V RONKAH Odpovedala je kontrolna lučka Pilot je nameraval zasilno pristati Letalo, ki bi moralo pristati ob 22.10, je dve uri letelo v krogu nad letališčem - S kontrolnega stolpa so med nizkim preletom ugotovili, da sta kolesi povsem pripravljeni za pristanek Na srečo je odpovedala samo kontrolna lučka, sicer bi se zadeva u-tegnila končati precej drugače, za 63 potnikov in nekaj članov posadke letala DC 9, ki je v torek pono či priletelo iz Rima in ki bi moralo ob 22.10 pristati v Ronkah. Pristajanje pa se je zavleklo za skoraj dve uri. Glavni pilot je namreč na kontrolni tabli ugotovil, medtem ko se je pripravljal za spust na letališče, da levo kolo ni v položaju za pristajanje. Takoj je obvestil kontrolni stolp ter sporočil, da bo krožil nad letališčem, dokler se ne porabi zaloga goriva in da bo nato poskusil zasilno pristati. Medtem so na letališču že tudi pripravili vse potrebno. Na srečo so iz kontrolnega stolpa med nizkim preletom letala opazili, da sta obe kolesi popolnoma na svojem mestu in da je najbrž prišlo do okvare samo na kontrolni plošči. Kmalu zatem je DC 9 srečno pristal. Za vsak slučaj se je pilot dotaknil steze najprej z de snim, nato pa še z levim kolesom Bilo je vse v najlepšem redu. Od dahnili so se tudi potniki, med nji mi tržiški župan in nekateri upravi tel ji iz naše dežele. Skoraj dve uri so leteli nad letališčem v Ronkah. JUTRI POPOLDNE Slovesnost v Golem brdn ob izročitvi namenu novega vodovoda Jutri popoldne bo v Golem brdu, v skrajnem zahodnem delu Goriških Brd slovesnost, ki .jo prirejajo Skupščina občine Nova Gorica in Goriški vodovodi. Namenu bodo namreč izročili vodovod Golo brdo -Breg. ki so ga že pred časom zgradile mladinske delovne brigade. Vo do bodo v zaselka pošiljali iz om režja na italijanski strani, v občini Dolenje. Pričakujejo, da se bodo slovesnosti, ki bo ob 15 30 udeležili tudi predstavniki oblasti iz obmejnih krajev, na italijanski in jugoslovanski strani, kakor tudi predstavniki konzorcija CAFO, ki upravlja vodovodno omrežje v občini Dolenje. mamo šest gledaliških del in tri i manifestacij. Kar zadeva slovenski izven abonmaja. Med temi je tudi j živelj naj omenimo, da so imeli v jutrišnji nastop igralske skupine I nedeljo v cerkvi pri Subidi koncert božičnih pesmi, ki ga je izvedel pevski zbor sv. Antona Novega iz Trsta pod vodstvom pevovodje Ra-ceta. Prireditve, ki je potekala pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave (navzoča .je bila odbornica za kulturo Marija Ferletič) sta se u-deležila tudi cerkveni pevsk' zbor s Plešivega pod vodstvom Simčiča in ronški cerkveni pevski zbor. Vsi skupaj so se posebno lepo »ujeli* po koncertu, na zakuski v gostilni pri Jožkotu Sirku, kjer so jim pripravili zakusko s pecivom, ki so ga pripravile plešivske gospodinje Ob koncu še kratka vest o teča ju slovenščine. Prvič ga je kulturna konzulta ob sodelovanju občine or ganizirala že lani. Za letošnji tečaj so prav te dni razpisali vpis. Tečaj bo po dvakrat na teden in bo trajal od 7. februarja do 30! maia. Lanski tečaj slovenščine je obiskovalo 10 tečajnikov. Nadejajo si, da jih bo letos več. Poučevala bo Maruška Bukovec. Med zelo zanimive pobude sodi tudi predavanje, ki ga namerava konzulta pripraviti o briškem nosniku Alojzu Gradniku. Ob letošnjih proslavah 100-letnice njegovega roj stva .je skorajda dolž.nost, da se tudi krminski Slovenci SDomnijo nanj. Pa ne samo oni. Tudi Italijani, zakaj Gradnik je pisal tudi v njihovem .jeziku, (gv) Breg in Golo brdo sta zadnji na-sel.ji na območju jugoslovanskih Brd. kjer doslej še ni bilo vodovoda. V Romansu javna razprava o človekovih pravicah V prostorih socialnega centra v Romansu, bo v soboto, ob 20. uri, javna razprava o človekovih pravicah in osebni svobodi. Razprava sodi v spored srečanj na temo «Mir v svetu*, ki jih prireja krožek ACLI. Gost sobotnega večera bo Dora Gua-dagnini, žena v Argentini izginulega novinarja, ki bo podala neposredno pričevanje o tragediji svojcev tisočev brez sledu izginulih oseb. Srečanje bo vodil član vsedržavnega vodstva ACLI, Fabio Marchetti. ZARADI NUJNIH DEL Jutri brez vode v Sovodnjah in na Peči Zaradi nujnih del na dovodni ce vi vodovodnega omrežja jutri ne bo vode na območju Sovodenj in Peči. Dobavo vode bodo prekinili ob 9. uri. prekinitev pa bo trajala predvidoma do popoldanskih ur. Tako javi ja .jo iz tehničnega urada vodovodnega konzorcija CAFO in prosijo za razumevanje. Kmet padel pod traktor Med delom na polju blizu Krmina se je včeraj popoldne ponesrečil 41-letni Stanislav Maurič iz kraja No-vali. Nesreča se • je zgodila okrog 15. ure, ko se je traktor, ki ga je upravljal Maurič, prevrnil in ga pokopal pod seboj. Maurič pa je pri tem imel precej sreče. Njegovo telo se je pod težo vozila namreč zarilo v sveže preorano zemljo in •ako je dobil le lažje poškodbe na roki in nogah. Potreben je bil poseg gasilcev, da so ga izvlekli izpod traktorja in prepeljali nato v krminsko bolnišnico, kjer se bo zdravil 15 dni. KIPAR ROBERT NANUT V KULTURNEM DOMU Z otvoritve razstave kiparskih del Roberta Nanuta Od likovnih razstav, ki so se do sedaj zvrstile v preddverju Kulturnega doma v Gorici, je razstava domačega kiparja Roberta Nanuta nedvomno ena najbolj zanimivih. Gre namreč za prvo kiparsko razstavo v tem prostoru in je že to po svoje zanimivo, kako je prostor opravil tovrstno »kolavdacijo*. se pravi kako utegnejo v n;em posamezni eksponati »zadihati*. Spočetja .je kazalo, da bo Na-nutovih devet eksponatov premalo za «spodcbno» samostojno razstavo. Ob eksponatih večjega formata pa se .je izkazalo, da jih je za ta prostor skoraj preveč. Ob otvoritvi razstave je bilo poudarjeno, da gre za prvo samostojno Nanutovo razstavo v Gorici: dejansko je res, da umetnika bolje poznajo drugod kot Goričani. Robert Nanut je kipar v klasičnem pomenu besede, in to že po sami izbiri materiala (tu je razstavil namreč samo izdelke iz kamna in lesa). Vidno je. da je bilo njegovo prvo šolanje v očetovi ka mnoseški delavnici: pretežno pokopališka plastika ga je že v tem času uvajala v monumentalno merilo kiparskega izražanja. Nanuto-va ustvarjalna pot pa se je v tej smeri nadalievala še posebno v času. ko se je šolal v kiparski šoli v Carrari, se pravi v samem središču itali lanske kiparske (kamnar-ske) tradicije. Videti je, da je kipar pri izbiri kamna zelo izbirčen: od šestih razstavljenih eksponatov iz kamna je vsak iz drugačnega kamna in barve, od «peklensko» črnega doljan-ca mimo carrarskega »ožilja* in rdečkastega granita vse tja do snežno belega »lase*. Izbirčnost izhaja nedvomno prvenstveno iz estetskih razlogov, s katerimi išče uftifetnjfe .irjazličhe možnosti in re-. ... SLOVENSKO 5, STALNO^ GLEDALIŠČE V TRSTU DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija DANES, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu »A. Budal* v Štandrežu JUTRI, 28. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Kras* v Dolu v soboto, 29. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Briški grič* na Bukovju v Štever-janu v nedeljo. 30. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah v ponedeljek, 31. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Naš prapor* v Pevmi Gostovanje Mladinskega gledališča iz Ljubljane Fridrich Karl Waechter ŠOLA ZA KLOVNE mladinska igra v soboto, 29. januarja, ob 9. uri in ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici. V TOREK V KULTURNEM DOMU Mario Scaccia predstavil edini film o Petroliniju Filmski trak nam posreduje mojstrske like, ki jih je znal ustvarit) samo ta veliki gledališki igralec Kipar se zadržuje izključno prt človeški figuri, od te pa odbere za oblikovanje večinoma samo torzo. Ta postane potemtakem avtonomna forma in v sebi zaokrožen »objekt*: v takšni jedrnatosti se vidneje, at pravi z večjo napetostjo, forma prebija v prostor, kot da bi se hotela izviti iz lastne utesnjenosti. Koder obravnava avtor figuro z naostrenimi, «gotskimi» profili (in to se najpogosteje dogaja), ima svetloba izredno pomembno, če ne bistveno vlogo: to velja še posebej pri velikem ležečem ženskem aktu v belem marmorju, kjer je svetlobna (in senčna) igra tako pestra, raznolika, in «prestopna», da se ob drugačni razsvetlitvi pojavijo neštete variante. Iz izpostavljenih kipov bi človek pravzaprav razbral razne življenjske dobe moškega in ženske, od nežne otroške, mimo razgibane mladostne pa do zrelih let, ko so moška pleča najbolj odporna (in u-porna), ženska figura pa postane pravi vzorec ženskosti v najglobljem pomenu besede. Nanutova kiparska kultura je klasična predvsem v smislu, da se dejansko navezu.je na antično in got- x sko ter renesančno italijansko tradicijo. Zato je kipar zagovornik kiparskega izdelka kot nečesa trajnega in dodelanega. Z vsemi temi lastnostmi se je Nanut postavil proti tistim sodobnim kiparskim smerem, ki zanikujejo kiparski izdelek kot »objekt*, in je bliže pojmovanju Brancusija in Moora, katera prav tako pojmujeta formo kot plastično strukturo (in to kot nekaj absolutnega) v neštevilnih prostorskih razmerjih. S pričujočo razstavo smo torej odkrili kiparja in sooznali njegovo umetniško fiziognomijo. In ker postaja danes kipar take »sorte* že sam po sebi redkost, smo razstav« še posebno veseli. M. R. Današnji spored Srečanja malih odrov V okviru srečanja malih odrov, bosta v Novi Gorici danes dve prireditvi: ob 17.30 se bo v veliki dvorani Kulturnega doma predstavile gledališče EH Teatro Fronterizo iz Barcelone z igro O bolhah in igralcih, ob 20.30 pa bo v gledališki dvorani v Solkanu nastopilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja t delom A. Schnitzlerja «Rajanje». Jutri popoldne in zvečer .je napovedana predstava Rožnati trikotnik. Centra za kulturno dejavnost iz Zagreba in Radulovičeva Golob-n.iača v izvedbi študentskega kulturnega centra iz Beograda. Razna obvestila Faktor M predstavlja kabaret Maura Radigne »GNOCCHETTI*, jutri ob 21. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dijaki učiteljišča «S. Gregorčič*, v sodelovanju z Mladinskim krožkom priredijo v soboto, 29. t.m., ob 20.30 dijaški ples, ki bo v maL dvorani Kulturnega doma v Gorici. Na sedežu planinskega društva v Gorici je v teku vpisovanje za Planinski ples, ki bo 12. februarja. Prijave sprejemajo vsak dan od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Pohitite z vpisom, ker je število mest omejeno! Kino Da je Kulturni dom v Gorici po svoji odprtosti in pestrosti različnih kulturnih prireditev nekaj edinstvenega in ne samo v našem mestu, priča torkovo predvajanje Petrohni-jevega filma, na katerem je bil prisoten znanj italijanski gledališki igralec Mario Scaccia. Prireditev je bila žal slabo obiskana, verjetno ker urnik, zaradi večernega nastopa Scaccie v Verdijevem gledališču, ni bil najbolj primeren, vseeno pa bi zaslužila večjo pozornost s strani občestva. Kot je uvodoma dejal Sandro Scandolara v imenu prirediteljev, Kmoateljeja, Piccolo Cineforum in deželne gledališke ustanove, je bila to edinstvena priložnost, da smo ponovno videli enega največjih italijanskih igralcev vseh časov. Ettore Petrolini je namreč bil izredno na darjen igralec, ki je s pikro ironijo in ostro satiro zgradil cel repertoar karakternih figur skozi katere je gledal na družbo prvih desetletij našega stoletja. Bil je izključno gledališki igralec, zato se nam njegovo delo ni ohranilo na filmskih dokumentih. Izjemo med iuvIjo le hla settijev film, ki smo ga videli v Kulturnem domu, v katerem je režiser posnel Petrolinija. ko je na odru, v neposrednem stiku z občinstvom ustvarjal neponovljive figure: tako smo videli Gastoneja. Pul-cinello, Petrolinijevo redukcijo Mo-lierovega «Po sili zdravnika», na koncu pa Nerona, s katerim igralec v brk fašistični cenzuri zasmehuje Mussolinija. Po filmu je Mario Scaccia, ki je verjetno največji Pe-trolinijev poznavalec in je tudi v Gorici uprizoril dve njegovi deli, spregovoril o liku tega nepozabnega igralca, *ki pa je bil izven gledališča žalosten in otožen kot vsi veliki komiki.» Guricu VERDI 18.00-22.00 »La febbre del successo*. N. Diamond in L. Oliver. CORSO 17.15—22.00 «Amici miei II*. U. Tognazzi in A. Celi. VITTORIA 17.30-22.00 «Desiderio •-rotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 »Polter-geist: demoniache presenze*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Per amore e per denaro*. Nora Lori ca in okolica SOČA 18.00—20.00 »Angeli pekla*. A* meriški film. SVOBODA 18.00 — 20.00 »Maratonci tečejo častni krog*. Jugoslovanska komedija. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, telefon 32-551. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72349. POGREBI Ob 9.15 Cecilia Cren iz bolnišnic* usmiljenih bratov v Ul. Diaz v Čei>-vinjan. Druga revija zamejskih godb v nedeljo v Kulturnem domu V nedeljo bo v tržaškem Kulturnem domu druga revija zamejskih godb. Revijo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Na gornji sliki vidimo kriško godbo, na spodnji ricmanjsko Patronat KZ - INAC svetuje Prostovoljni prispevki ne dajejo pravice do višje minimalne pokojnine Vpr.: »V eni izmed decembrskih rubrik ste objavili zneske pokojnin po 1. januarju 1983. Tisti, ki imajo več kot 780 tednov zavarovanja, dobijo 293.950 lir na mesec, ostali pa 276.050 lir, torej skoraj 18.000 lir manj. Kontroliral sem januarski odrezek pokojnine in ugotovil, da moja žena prejema nižjo minimalno pokojnino, čeprav na prospektu, ki ji ga je izdal INPS ob upokojitvi, jasno piše, da je imela celo 821 plačanih tednov. Očitno gre za pomoto, saj je žena delala skoraj 14 let, nato oa je še dobri dve leti plačevala prostovoljne prispevke in plačala celo več, kot je bilo treba. Kako lahko doseže, da ji priznajo višjo minimalno pokojnino?» P.U. Na podlagi podatkov, ki nam jih posredujete, lahko takoj ugotovimo, da INPS izplačuje vaši ženi pokojnino, ki ji dejansko pritiče. Res je sicer, da uveljavlja več kot predpisanih 781 tedenskih prispevkov, toda pokojninski zakon izrecno predvideva, da pridejo v poštev za priznanje tega dodatka le prispevki, ki so plačani ob redni zaposlitvi, in pa simbolični prispevki, kot so lahko bolezen, služenje vojaškega roka in podobno. V nobenem primeru pa niso parificirani prostovoljni prispevki in ker izhaja, da so bili prav prostovoljni prispevki odločujoči za uveljavitev 15-letne pokojninske dobe, je INPS povsem točno priznal vaši ženi nižjo minimalno pokojnino. ■ Hill tli milMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIlllllltllltlllllllllllHIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllll KAMNIŠKA «LIRA» SKOZI SVOJO 2GODOVINO Polnih sto let delovanja včasih vrhunskih dosežkov Redno nastopanje doma - Velika gostovanja v tujini - Uspehi v Areziu in drugod Krstna izvajanja delslovenskih skladateljev ■ Prvi zbor s svojo plošto že 1912. leta Med številnimi značilnostmi slovenskega človeka je tudi ta, da rad poje. Če je morda ali bolje zagotovo pretirano reči, da tam. kjer se znajdejo trije Slovenci, že formirajo kvartet, zagotovo drži, da je tudi pesem pripomogla slovenskemu narodu, da se je ohranil na svojem ozkem življenjskem prostoru, ki je bil tako hudo izpostavljen tujim vdorom, napadom in pritiskom. Pevski zbori, ki so nastajali na vseh koncih in krajih slovenske zemlje pred davnimi desetletji, so prispevali k nacionalni buditvi slovenskega človeka, in v njegovem boju za osveščenost in obstanek. Eden takšnih pevskih zljorov je zbor ali bolje društvo Lira iz Kamnika, ki je pred kakim mesecem slavilo svojo 100-letnico. Ker je ta pevski zbor eden pomembnih slovenskih pevskih zoo-rov nasploh, se bomo ob njegovi 100-letnici nekoliko pomudili pri njegovi zgodovini in spregovorili o njegovem delovanju. V zajetnem in domiselno oblikovanem ter vse binsko bogatem katalogu, ki je Liro pospremil v drugo stoletje pevskega delovanja, smo zasledili tudi kak pomembnejši odstavek. Tako je častni predsednik Lire dr. Albert Čebulj v uvodu zapisal: «Na dobo slovenskega narodnega prebujenja, na čas prvih zgodovinskih ljudskih taborov in vsa takratna gibanja gleda Kamnik lahko z izrednim ponosom. V času prvega slovenskega tabora je bila leta 1858 ustanovljena Narodna čitalnica v Kamniku. Iz kroga čitalniča-fjev je izšla pobuda za prvo samostojno slovensko pevsko društvo Lira. ki je bilo ustanovljeno novembra 1882.» «Tej ugotovitvi lahko dodamo le to. da smo lahko ponosni na Liro in njeno stalnost, naprednost in mednarodno dejavnost,* žal pa moramo ob tem ugotoviti. da je bil po malomarnosti nekoga celo po osvobodit« uničen del arhiva tega tako pomembnega društva. Torej prvo samostojno pevsko društvo Lira se je razvilo iz čital-niškega pevskega zbora, »goreči privrženci samostojnega pevskega društva* so 4. novembra 1882 sprejeli društvena pravila, ki jih je 9.11.1882 potrdila deželna vlada, 12.11. istega leta pa je bil ustanovni občni zbor društva v gostilni «pri Grašku*. «pod zgodovinsko hruško*, na katero so še danes Kamničani ponosni. Prvi predsednik društva je postal Alojz Vremšak, ki je ostal na tem mestu do 1902. leta. Namen društva pa ni bil le pospeševanje petja, pač pa po možnosti tudi podpiranje slovenske glasbene pu-bbkacije. leto 1905 pa je društvo skušalo delovati celo na gledališkem področju. Slovenski pesnik, goriški slavček Simon Gregorčič je v marcu 1885 v pismu vodstvu Lire med drugim zapisal »Vzbuja ite, dramite, vne-maite narod! Vi imate v svojih čistih grlih orožje .. .» Kamniška Lira se je, kot vidimo. ukvarja*« tudi z drugimi dejavnost, vendar je bila njena glavna dejavnost petič in o tem je vredno zanisati nekaj, kar bi ve-Ualo še danes posnemati. Med drugim tudi to. da je zbor Lira pred d ugo svetovno vojno na leto naštudiral do 40 skladb, da je zbor v«ako leto prirejal •• Kamniku do štiri koncerte in da so bili ti koncerti povezani še z drugimi veli- kimi kulturnimi prireditvami. Toda zbor Lira je veliko nastopal tudi izven svojega kraja, po vsej Sloveniji, pa tudi v naših krajih in na Koroškem. Ob 10-letnici pevskega društva »Hr.jdrib* na Proseku je nastopil tudi Kamniški pevski zbor in kronisti so zapisali. venije, v času druge svetovne vojne. Zadnji koncert tik pred izbruhom druge svetovne vojne je Lira pripravila 22. marca 1941, nakar je njena pesem utihnila vse do osvoboditve. Nato je začela spet s svojim delovnim poslanstvom in se najprej priključila naporom pri da je tedgj na Proseku iz 6Q0sri obnovt rtftto_je. pričel* svoje pro-zadonela še v odnosi vaHa^rihiva " JiinaSizttščevati in' še: jfe Ihti to pesem »Morje Adrijansko*: ' teko 'imenovanih portretnih ali st pesem »Morje Adrijahsk Kot smo že rekli, je bil del arhiva kamniškega zbora zaradi malomarnosti nekoga uničen, kljub temu moremo obnoviti nekaj zgodovinskih podatkov, med drugim to, da je Lira že 1893 nastopila na Koroškem, leta 1908. jo srečamo v Postojni na slavju ob odkritju spomenika Vilharju, po prvi svetovni vojni pa se koncerti in nastopi vrstijo širom po Sloveniji tako na primer v Mariboru, na Jesenicah v Ljubljani. Po osvoboditvi pa. začenši z letom 1960, je Lira kar šestkrat obiskala Koroško in v Celovcu in drugod uprizorila šest koncertov, pri nas. v našem zamejstvu je nastopila trikrat, leta 1966 je nastopila na mednarodnem pevskem tekmovanju C. A. Se-ghizzi v Gorici. Pred obilnim letom pa tudi na Madžarskem. Med najuspešnejšimi nastopi kamniškega zbora Lira je prav gotovo nastop za znanem mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu. Lira je v Arezzu 1965. leta dosegla v moški skupini kar drugo mesto in le za eno točko izgubila prvo mesto, ki ga je tedaj odnesel Coro Alpino iz Milana. Kamniški pevski zbor Lira je gostoval tudi drugod, na primer na Holandskem v zahodni Nemčiji in Švici. Samo ob sebi se razume, da je za tovrstne glasbene nastope Lira pripravila obsežne in stilno raznolike sporede, da je poleg umetnih pesmi domačih skladateljev vključila v svoj repertoar tudi druge velike mojstre, na primer starega slovenskega klasika Gallusa, pa tudi Schuberta, Brahmsa, Mokranjca, Janačka in druge. In pri vseh velikih nastopih in uspehih doma in v tujini, menijo v vodstvu Lire, so doživeli svoj največji rezultat, največji uspeh na Poljskem in sicer v filharmonični dvorani v Katovicah, predvsem z Maroltovo »Ohcetjo v Kani galilejski*. Seveda je nemogoče v priložnostnem zapisu strniti napore in rezultate sto let dela. Že sama programska predstavitev Lirinih nastopov bi zahteval« posebno študijo. Vrhu tega je treba vedeti, da je prav Lira pogosto, zelo pogosto predstavljala slovenskemu poslušalstvu nova, izvirna dela. še več, včasih, bi rekli, se je prenaglila in se lotevala skladb, ki jih publika ali kritika ni sprejela takoj, a te skladbe spadajo danes v tako imenovani železni repertoar boljših in najboljših zborov. Lira je imela pri tem srečo ali prednost, da je bila vedno »v rokah* sposobnih glasbenikov, konkretno glasbenikov iz družine ■Vramšakov, saj je na primer Ciril Vremšak vodil zbor kar 42 let. Z zborom pa so kot skladatelji sodelovali tudi številni znani slovenski glasbeni mojstri kot so Emil Adamič. Zorko Prelovec, pa tudi naša Fran Venturini in Da nilo Švara. In ves čas. vseh 10 let je bil zbor aktiven, razen v času nacistične okupacije Gorenjske in Slo- ko imenovanih portretnih ali stH-“ ffilf Rflffč?rf6tf fft pripravila na'primer koncert, posvečen Emilu Adamiču, koncert posvečen Zorku Pre-lovcu, nato Francu Maroltu. Cirilu Vremšaku. končno slovenski partizanski pesmi, slovenski vojaški pesmi, itd. Še in še bi lahko naštevali in opisovali, toda za zaključek bomo navedli le naslednja dva podatka, ki sta izredno zgovorna: Od leta 1963 do 1982, torej v 20 letih je kamniška Lira izvedla kot prva nič manj kot 30 skladb slovenskih skladb. Verjetno pa je Lira tudi prvi slovenski pevski zbor, ki si je »privoščil* gramofonsko ploščo. Bilo je to leta 1912. ko je pri družbi Internacional Zonophone Company posnel ploščo z naslednjima dvema pesmima »Kaj ti je, pobič* in »Vinski bratje*. OLJČNE PRIJAVE Vpr.: cPred dnem ste mi poslali pismo, v katerem navajate, katere dokumente je treba pripraviti za prijavo oljk. Med drugim pišete, da mora letos vsakdo prošnji priložiti tudi katastrski list tistih terenov, na katerih goji oljke. Vsi pridelovalci nimamo doma tega dokumenta in nam je precej nerodno vpraševati ta list na katastrskem uradu v Trstu. Zakaj delate te komplikacije. ko to ni potrebno. Prijatelj mi je namreč pravil, da je bil v vasi nekdo, ki je po hišah pobiral podpise za prijavo oljk in sploh ni vprašal katastrskega lista. Mi lahko brez vsakih ovinkov pojasnite, kako je s to zadevo?* R.S. Povsem soglašamo z vami, ko trdite, da si moramo naliti »čistega vina*. V vsakodnevnem življenju nastane večji del nesporazumov in napačnih tolmačenj prav zaradi »ignorance*, se pravi zaradi nevednosti oziroma površnosti. Zakon letos izrecno predvideva, da je treba sleherni prošnji priložiti tudi katastrski list, to pa zaradi tega, da preprečijo makroskopske špekulacije, do katerih je prišlo v južni Italiji. Seveda to ni primer naših pridelovalcev oljk, vendar pa veljajo predpisi enako za vse državljane. Zato si kar preskrbite zahtevani katastrski list. Zadnje dni se v naši deželi veliko govori tudi o nesrečnem dekletu, ki se je predajala tako imenovanemu lahkemu življenju in je to drago plačala: našli so jo mrtvo na nekem travniku. Iz Zueri-cha v Švici pa prihaja vest. da so tamkajšnja »dekleta ulice* vložila prošnjo na policijo, da naj bi jim podaljšali delovni urnik, da naj bi jim dovolili za tri ure čas. ko se lahko »sprehajajo*. To naj bi narekovale »nove razmere tr-žišča*. iz česar moremo sklepati. da imajo veliko dela. Hkrati «dekleta ulice* zatrjujejo, da njihov podaljšani delovni umik ne bo motil javnega reda in tudi ne morale. Kolikor se v današnjih dneh o morali sploh more govoriti .. . Kaj povedo številke o turizmu v Italiji Lani je turizem prinesel za deset tisoč milijard lir tujih plačilnih sredstev, s čimer so se krili stroški uvoza prehrambenega blaga - Kaj nam napovedujejo za letos? Huda gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, vpliva tudi na eno najdonosnejših industrijskih panog, na turizem. Čeprav nas od prave turistične sezone ločuje še več mesecev, se v gostinskih krogih že pripravljajo na glavno sezono in o njej razpravljajo, seveda delajo tudi račune kaj bo ali kaj naj bi prinesla. Če vzamemo v poštev absolutne številke. spada Italija v sam evropski vrh. v svetovnem merilu pa so pred njo le Združene države. Če pa bi upoštevali relativno merilo. če bi namreč .jemali v poštev število turistov in nočitev in ga primerjali s številom prebivalst.va neke dežele, sta na primer Švica in Avstrija daleč pred Italijo, kajti komaj osem milijonov Avstrijcev ima v letu dni skoraj 150 milijonov nočitev, nem ko jih ima 56-mili.ionska Italija »le* "40 milijonov. Sosedna Jugoslavija, ki se prav tako vrinja med sredozemske turistične dežele, je v precejšnji zamudi ali zaostanku, kajti njene zmogljivosti se ne morejo meriti z zmogljivostmi sosed nih dežel, poleg tega se je -via evropskem tržišču* pojavila prepozno. ko so si druge dežele, kot na primer Italija, Španija in Grčija že zdavnaj ustvarile sloves in zagotovile goste iz vse srednje in severne Evrope. In čeprav konkretni računi govore, da je jugoslovanski turizem še vedno konkurenčen ostalim, so najnovejše jugoslovanske raziskave pokazale, da se Jugoslavija ne sme niti letos nadejati več.rm uspehom, nasprotno, zanimanja za niene turistične kraje je letos še manj kot ga je bilo lani. Toda že večkrat se je zgodilo, da so bile napovedi zgrešene in zakaj bi se to ne zgodilo tudi tokrat. Kot smo rekli, .je Italija glede tega prva v Evropi in druga na svetu. In to v absolutnih številkah. To potrjujejo tudi lanskoletne številke, ki nam povedo, da je v lanski turistični sezoni gostinstvo dalo nič manj kot 30 tisoč milijard lir. Seveda je to prišlo prvenstveno iz žepov domačega prebivalstva in sicer kar dve tretjini, toda od tujih gostov .je priteklo v Italijo kar za obilnih deset tisoč milijard lir tujih va- lut; Če od tega odštejemo 2 milijardi 300 milijonov lir, 'koliko so italijanski turisti potrošili izven svoje domovine, preostaja Od turizma čistih 8.5 tisoč milijarde lir. koliko na primer Italija, uvozi na leto mesa in drugega prehrani benega blaga. Sicer pa so bila iz turizma izhaja.joča devizna sredstva tista, ki so italijanski državni blagajni krepko pomagala pri pokrivanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Ko smo govorili o italijanski turistični zmogljivosti, smo rekli, da je v mihulem letu bil zabeležen nov rekord: 340 milijonov nočitev, kar je bilo kar za 16 odstotkov več kot v letu 1981. Od tega je na tuje turiste odpadlo 102 milijona nočitev, kar je bilo za okoli 12 odstotkov več kot leto prej. Kot se razbere iz gospodarskih virov, se s turizmom v Italiji ukvarja kar poldrugi milijon ljudi, ki so zaposleni vse leto ali sezonsko v 42 tisoč hotelih, motelih. pensionih in drugih prenočiščih, kjer imajo na razpolago 5.5 milijona ležišč, nadalje 88 tisoč restavracij in zadevnih gostišč ter drugih primernih lokalov; Tujim in domačim turistom je na voljo še' nad' 120 tisoč' barov in točil-nis, nad 6500 shajališč. ples-sč, discoklubov in podobnih zabavišč. Seveda .je treba sem prišteti še eno največ jih in najpomembnejših turističnih atrakcij, posebno za tuje turiste. V mislih imamo italijansko zgodovinsko-kulturno bogastvo. V italijanski javnosti se pogosto govori o pomanjkljivostih na tem področju, namreč o muzejih, ki so slabo oskrbovani, ob praznikih nedostopni, včasih tudi predragi in podobno. Toda Italija ima na tem področju toliko zanimivosti, da njeno zadevno bogastvo pride do izraza tudi ob vseh teh pomanjkljivostih, kajti če je na primer v Firencah zaprt en muzej, sta ob njem takoj odprta dva. Podobno je v Rimu, podobno je v drugih tudi manjših mestih, da ne govorimo o Benetkah. k.jer so lani zaradi izrednega navala ljudi prišli celo v velike težave, da so publiko in triie goste navajali drugam, ker so bile beneške zmogljivosti prešibke. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiinuiiiiimiiiiiHitiiiiifimiiiiiiiiiumniiiiiHiiMiiiimiiiiuiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiirMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiMiiniiiiu ISii n....... Smo še sredi zime, čeprav je bila doslej mRa. Pri dosedanjem lepem vremenu pa je bilo v Piranu, v Luciji tn Izoli kar živo in posebno lastniki športnih in drugih plovil so se pomujali, da bi s svojih čolnov bi jadrnic odstranili kaj rje, da bi čoln bil pravočasno nared (Foto M.J ) ■iiiiiiiiitiiiiiiiiiitititiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiittttiiiMiiiiiimiiiaitiiiitiiiiitiiiiniitiMiiiiHiiiiimtiiiiittiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiaiiiiiiiHiiti lini MiiiiimiiiiimitiiiiitlUBiiiiiitti im iiiiiimiiiii ii iiiiiihihiiiiimi mm iiuin POGOVORI O DAVKIH • POGOVORI O DAVKIH • POGOVORI O DAVKIH * v „ ' * 1 * v * * •* s > • ' m*'*.- t * j m m «i \ * " ■ - • .L-r:’: • V Rubriko »Pogovori o davkih* pripravlja Slovensko deželno gospodarsko združenje s svojimi tehniki in strokovnimi sodelavci. V rubriki bomo o večjih zakonskih spremembah, ki zadevajo širši krog bralcev, ali ob pomembnejših davčnih zapadlostih obravnavali aktualno problematiko. Rubrika bo lahko serijska, če bo obravnavana tematika predolga za enkratno objavo. Danes nadaljujemo serijo prispevkov o davčnih ukrepih, ki jih je Fanfanijeva vlada sprejela 30. decembra 1982 in ki so zajeli več davčnih zakonov, na primer tudi predpise o zvišanju koeficientov za določanje katastrskega dohodka zemljišč in zgradb. Prispevek je pripravil dr. Stevo Kosmač. ZVIŠANJE KOEFICIENTOV ZA DOLOČANJE KATASTRSKEGA DOHODKA ZEMLJIŠČ IN ZGRADB a) zemljišča: Obdavčljivi dohodek zemljišč določimo tako, da katastrski dohodek pomnožimo z določenim koeficientom. Prav ta koeficient se je zvišal od 120 na 170. (torej za več kot 40%). Novi ko- eficient se je zvišal od 120 na 170 (torej za več kot 40%). Novi koeficient velja že od 1. I. 1982, kar pomeni, da ga bomo morali upoštevati že pri sestavljanju dohodkov za leto 1928 (mod. 740, 750 ali 760). b) zgradbe: tudi koeficienti, s katerimi moramo pomnožiti katastrski dohodek zgradb, so se zvišali od 1. L 1982. Poglejmo nekaj primerov, kako so koeficienti poskočili: Kategorija Opis Prejšnji Sedanji koeficient koeficient A/l Gosposka stanovanja 200 280 A/2 in A/3 Civilna in ekonomska stan. 165 230 A/4, A/5. A/6 Ljudska in kmečka stan. 140 195 A/8 Vile 230 320 Če vzamemo za primer navadno stanovanje kat. A/3 (ekonomske vrste) s katastrskim dohodkom 6.540 lir, ugotovimo, da se nam bo dohodek zvišal: od 6.540x165 ......... 1.079.000 na 6.540x230 ......... 1.504.000 =- razlika znaša 425.000 lir Če smo podvrženi količniku IR PEF 29% in stanovanje ni prosto davka ILOR 15%, pomeni, da bomo skupno plačali za stanovanje kar za 187.000 lir višji davek (425.000x44%). IZREDNI OBČINSKI DAVEK NA ZGRADBE Vlada je poskrbela tudi za občine in njiliove finance. Z zakonskim odlokom z dne 30. decembra 1982. št. 952 čl. 19 je namreč dala občinskim upravam možnost, da uvedejo za leto 1983 izreden da vek na dohodke stanovanj. Ta da vek je namenjen prav blagajnam občili. ki ga bodo same tudi določale in izterjevale. Prav tako bodo občine kaznovale kršitelje z denarnimi kaznimi, ki so za to določene. Občine imajo možnost, da uvedejo davek do 31. marca letos in da istočasno določijo njegovo vi^ šino. iPri,- tem laliko občine izbirajo med petimi količniki: 5%, 10%. 15%. 20% ali 23%. Če do tega datuma občine ne bodo ukrepale. izgubijo pravico do uved be davka. Davek bodo morali plačati davkoplačevalci, ki imajo v posesti zgradbe in to bodisi kot lastniki kot tudi če imajo na njih drugo stvarno pravico (npr. užitek). Davka so proste zgradbe, ki so namenjene verskim obredom m kmetijskim dejavnostim. Novost je v tem, da bodo morala ta davek plačevati tudi podjetja na zgradbe, ki jih uporabljajo kot osnovna sredstva (beni strumcntali*), npr. za delavnice, trgovine, urade itd. Do sedaj so namreč te zgradbe bile proste davkov IRPEF in ILOR. Izvzete so le tovarne, ki so namenjene industrijskim in obrtnim dejavnostim, če jih uporabljajo sami lastniki oziroma osebe, ki imajo na zgradbah užitninsko pravico. Podvržene pa so novemu davku vse zgradbe, ki: — ne služijo dejavnostim podjetja — služijo dejavnostim podjetja (»beni strumcntali*), razen tovarn — tovarne, ki jih ne upravljajo sami lastniki. Davek morajo plačati tako fizične osebe kot tudi družbe. V primeru, da se lastništvo neke zgradbe prične ali neha v letu 1983. smo dolžni plačati davek le sorazmerno za dobo, ko smo bili lastniki. Zakon določa olajšave za neluk suzna stanovanja, ki so oproščena davka ILOR. Za ta stanovanja si lastnik odbije 100.000 lir od dohodka stanovanja in na razliko obra čuna davek. Za ostale zgradbe, ki so podvržene davku ILOR, pa lastnik izračuna davek na podlagi )xilevičnega količnika, ki ga je določila občina. Primer: Katastrski dohodek stanovanja znaša 5,250 lir (kat. A/3). Občina je odobrila 10% izredni davek na zgradbe na podlagi odloka 952 ■'82. Najprej moramo izračunati ob davčljivi doliodek stanovanja. To storimo s tem. da katastrski dohodek množimo z 230: 5.250x230 = 1 207.000 Na dohodek 1.207.000 lir izraču namo izredni davek 10%. t.j. = 121.000 lir. Če jc'stanovanje pod«/eno davku ILOR, bomo izredni davek iz računali na podlagi polovičnega količnika, t.j. 5%: 1.207.000x50% = 60.000 lir Davek moramo poravnati v dveh obrokih: — prvi obrok (predujem) znaša 5/6 skupnega davka in ga moramo plačati do 30. novembra letos: 60.000x5/6 = 50.000 lir — drugi obrok (saldo1 pa poravnamo do 31. maja 1984: 60.000 -50.000 = 10.000 Ur Za plačilo davka imamo dve možnosti: — neposredno občinski zakladnici — s pologom na poštni tekoči račun. s • Za plačilo moramo izpolniti posebno položnico, ki jo je določilo finančno ministrstvo. Na položnici moramo navesti svoje podatke, davčno številko (»codice tiščale*), stalno bivališče, opis zgradb, do hodek in davek, ki ga moramo pla čati, ter dobo. Če imamo zgradbe v več obči nah. moramo opraviti plačilo vsa ki občini posel rej. Dr. STEVO KOSMAČ ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Italijanska kronika 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Zim, zum, zam Glasbena oddaja, ki jo vodi Aleksander - 4. del 15.00 šola in vzgoja 15.30 Little Tony in koncert 16.00 Glasbeni program 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 Neposredna oddaja iz studia 3 17.10 Nils Holgersson roman v nad. 17.30 10 foto ena zgodba 18.00 Prijatelj Gipsy 18.20 Dnevnik 1 Sever kliče Jug - Juk kliče Sever 18.50 »Gian Burrasca*. 3. del 19.45 Almanah - Vremenska sUka 20.60 Dnevnik 20.30 Ugani, kdo pride na večerjo? - film 22.25 Dnevnik 22.35 Pogovor o filmu 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenska sUka Drugi kanal ,12.30 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 - 16.00 Tandem, popoldanski program 1J.20 Doraemon. risanka 14.30 Videogameš, 2. del 14.50 Zabavajmo se: Nepozabni večer (TV film) 15.40 Risanke 16.00 šola in vzgoja 16.30 Planet 17.30 Dnevnik 2 - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tretja stran 18.40 Dnevnik 2 - šport 18.50 Corri Gei. Gei - TV film Vremenska sUka 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Posebna oddaia dnevnika 2: Kljunasti križ: Hitler na oblasti - 2. del Svastica ali po naše kljukasti križ je bil znak nacistične stranke in simbol najbolj mračne dobe v Evropi Pod tem naslovom imamo tudi oddajo, ki skuša prikazati nacifašistično dobo in zlo. ki ga .je nacizem prinesel svetu. Danes pride na vrsto drugo nadaljevanje tega nri-kaza. ki petdeset let po prihodu nacizma na oblast govori o najbolj kritičnih trenutkih tega obdobja. V tem prikazu bomo videli tudi Hitlerjevo zasebno življenje in1 sicer s pomočjo filmov, ki jih je posneta Eva Braun, ki jp dolgo let živela z na cističnim tiranom in s*; tjk pred smrtjo, pravzaprav pred samomorom z njim tu-di poročila. 21.20 Srečanje v kinematografu 'H.25 Planet Teto 22.15 Dnevnik i - Večerne vesti 22.25 Dnevnik 2 - Šport Jeruzalem: V' jarka Maccabi — Billy Milan: Koivske dirke Rim- nvni nogomet Italija — Holandska 23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 12.10 Zimski šport 18.00 A. Brendel izvaja Schuberta 18.30 L’orecchiocchio glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - deželni 20.05 šola in vzgoja 20.30 Passa parola Oddak) vodi Ombretta Colli 21.25 Dnevnik 3 22.10 Pogovor, film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 Zimski spored 12.10 Bjelašnica: Smuk za moške 14.00 Zimski spored za -dijake 16.30 Poročila 16.40 Smuk za moške 17.25 Vesolje: Nebesa in pekel. 18.25 Podvorski obzornik 18.40 Mali za mlade: Tri krat tri Pod okrljem oddaje Mia« za mlade je v zadnjih letih debitiralo že več študentov Akademije za gledališče, film, radio in televizijo. To krat smo ponudili možnost najmlajši generaciji, letošnjemu 2. letniku režije, študentom Igorju Šmidu, Bo št.ianu Korbarju in Juretu Žikiču. Skupaj so pripravili omnibus odda jo treh portretov njihovih generacijskih vrstnikov. Izbrani portretiranci Miloš Juvandič (avtor B. Korbar). Andreja Poto kar (avtor I. Šmid) in T®v maž Kumelj -kič) so iz različnih okolij ih tudi njiliove življenjske usmeritve so kaj različne-Skupna jim .je le volja ambicija, nekaj ustvariti iz se be, doseči neki trdno stavljen cilj. 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik - Vreme 20.00 Pričevanja o Edvardu Kar delju 20.40 Tednik 21.40 Zvoki godal: Violina Tudi današnjo oddajo iz serije Zvoki godal posvečamo violini, instrumentu, ki si je med godalnimi instrumenti nedvomno pridobil najve čjo popularnost Oddaja b° spregovorila o številni večstoletni literaturi in to le v fragmentih. Nekaj besed pa smo namenili tudi slovitim pedagogom kot sta Kari Flesch in Leopold Auer ter n.jihovim violinskim šolam-V glasbenem programu h® voditelj oddaje Rok Klopčič predstavil odlomke iz del Mozarta - Koncert za violino in orkester K 218. s _ solistom Dejanom Bravničar jem, Brahmsa - Koncert # violino in orkester op. " z istim solistom Bartoka Koncert za violino št. 2 s solistom Tomažem Lorenzem. ter Prokofjeva Sonat® v f-molu s solistom Janezom Bokavškom in pianistom Leonom Engelmannom. v s° nati Vragov trilček G. Tartinija pa se nam bosta pred stavila Andreas Rainer 'h Ari Bertoncelj. Simfoničm orkester naše radijske u®: staje bosta vodita Anton Na n ut in Marko Munih. \ Koper 13.30 - 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi na spor®-du tudi naslednje vesti: ČEDAD — Razstava »I. Trinko* TRST — Družinske posvetovalnice GORICA — Mladinski krožek TRST — Pogovor z Rafkom D®*; har.iem o deželnem kongresu SS* BAZOVICA — Nogometna tekma SRS - ZSŠDI 17.00 Z nami pred kamero 17.05 TVD - Novice 17.10 TV šola 1R.C0 Smučanje J 9.30 Stičišče 20.15 Visoki pritisk 21.15 Turistični vodič 21.40 Kdo pozna umetnost? Zagreb 12 10 - 17.00 Smuk za moške 17.45 Učitelj 18.25 Kronike občine split 20.r0 Panorama, politični magazin 21.05 Zdravnica na vasi humoristična serija TRST A 7,no; ■ 8.00 lo.oo. 13.00. 14.00, *17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Slovenska ekonomija na Tržaške m od 1. 1945 do danes. Pripravlja M. Oblak: 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Poldnev-niški razgledi: Beležka: 12.00 Na goriškem valu: 13.20 Glasba po željah: 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Kranjec: «Strici so mi povedali*: 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!*; 15.00 Beseda ni konj: 16.00 Almanah: Povejmo še kaj o otrocih: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: Goriški komorni orkester in flavtist G. Marcossi; 18.00 četrtkova srečanja: 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovensk1 program) 6.00. 6.30, 7.00. 13.00. 14 00 Po ročila; 6 10 Glasba za dobro Jutro: 7.00 Slovenski radijski program: ’7.15 Val 202: 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Pojdimo v kino: 13.30 Zanimivosti: 14 10 Predstavitev oddaj in glasbene želje. 14.30 Mladi izva jalci; 15 00 Dogodki in odmevi: 15.30 Glasba željah: 16.00 Primorski dnevnik; 1615 Aktualna tema; 16.30 Objave in glasba; 16.40 Nagrad na glasbena oddaja. KOPER (Italijanski program) 6.30, 7.30, 12.30, 16.30, 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 13.30, 14.30, 15.30. 17.30 in 18.30 Poročila: 6.00 - 9.30 Jutranji variete: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo: 10.32 Glasbeni prostor: 11.00 Kim. svet mladih: 11.32 Pesmi tedna: 12.05 Glasba oo željah: 15.00 Leteči zmaj: 15.32 Crash: 16.00 Sloveni ja poje: 16.10 Glasba, glasba: 1645 Dalmacija in njene pesmi; 17.00 Okrog sveta; 17.32 Glasben* magazin; 18.15 Country mušic. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 11.00. 12.00. 13.00. 15.00. 18.00, 19.00 Poročila' 6.00 - 9.00 Glasbeno gov(>rni .jutranji program; 9.02 Radio tud: ja*' 10.30 Pesmi v času; 11.10 Top and roli; 11.34 Martin Lutnrt King, radijska priredba; 12 03 Ul; Asiago Tenda, glasbeno-govorni program: 13.35 Master; 14.28 U® coppia; 15.03 Tednik o znanosti: 18.06 Glasbena oddaja; 19.25 R8' dio 1 - jazz; 22.27 Audiobox; 23.1« Telefonski pogovori LJUBLJANA 7.00, R.00, 9.00 10.00, 11.00 12-00 in 14.00 Poročila: 6.10. 6 45 7.35 Prometne informacije; 6;-J-Dobro jutro, otroci; 7.45' iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje: « 'a Mladina poje; 9.05 Glasbena m® tine;a; 10.05 Rezervirano za- -11.05 Ali poznate?...: 11.35 Nas® pesmi in plesi; 12.10 Znane me1® dije; 12.30 Kmetijski nasveta 12.40 Od vasi do vasi; 13 00 P® nes do 13. ure ; 13.30 Od melodr® do melodije: 14.05 Mehurčki; U- _ Koncert za mlade poslušal«®’ 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 D® godki in odmevi: 15.30 Obvesti'® in zabavna glasba: 15 50 Rad'® danes, radio jutri: 16.(X) Vrtili*';' 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 7 ansamblom Fantje z vseh vetrov • 18.15 Lokalne radiiske posta.:®- 18.35 Slovenske glasbene mi ni ah' re: 19.00 Radijski dnevnik; l-^--Lahke noč, otroci: 19.45 Mjn"te z ansamriom A. Sossa: 20 00 trtkov večer domačih: 21 05 L't® rarni večer; 21.45 Lepe melodij®; 22.00 Našim rojakom po svetu- 22.15 Informativna oddala; 22'11 Iz naših sporedov: 22.30 Večer®8 podoknica: 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Paleta popevk: 0.05 No čni program. SMUČANJE MOŠKI SMUK V SARAJEVU Generalka za olimpijske igre Na progi na Bjelasnici se bodo danes pomerili vsi najboljši smukači sveta SARAJEVO — Generalka za o-nmpijske igre: to bo v bistvu današnja tekma v smuku na Bjelasnici, ki se je bodo udeležili vsi najboljši smukači sveta. Smuk, osmi v tej^ sezoni, bo veljaven seveda za točke svetovnega pokala. Smukači so opravili včeraj še zadnjo treninge. Po mnenju večine smučarjev je proga precej lahka, brez tečjih težav in je zato primerna bolj hitrejšim smučarjem kot pa izrazitim tehničnim tekmovalcem. še najbolj zahtevni bodo nekateri »skoki*. ki so jih umetno Pripravili na progi, da bi bil olimpijski smuk atraktivnejši za gledalce in bi povzročil smukačem vsaj nekaj večjih preglavic. Bolj kot proga bi lahko tekmovalcem ponagajal močan veter, ki včasih zapiha na pobočja Bjelas- Tako včeraj v Sarajevu V zadnji poskusni vožnji za današnji smuk za SP je bil včeraj Kanadčan Brooker najboljši. Vrstni red 1- Brooker (Kan.) 1’54”32 2. Klammer (Av.) 1’54”72 3- VVeirather (Av.) 1’54”73 <• Pfaffenbichler (Av.) 1’54”73 5- Podborski (Kan.) r54”93 Pice (predvsem pod vrhom), tudi * sunki do 150 kilometrov na .uro. kot se je to pripetilo prejšnji teden.. Tehnični delegat mednarodne smučarske zveze, Švicar Peter Baumgartner, .je včeraj opozoril na to težavo, dodal -a ,ie. da je vremenska napoved za jutri dokaj Plodna, zato je pričakovati, da bo do izpeljali , nredolimpijsko tek-0,0 na najboljši način. Mnenja smučar.jev o olimpijski drogi v Sarajevu so dokaj delje na. hitrejšim smukačem je bolj b° godu kot pa ^vratolomnim* vozačem. Eden od teh, Kanadčan tten Read. ki .je dosegel na torkovem treningu najboljši čas (1’53”93), Se je včeraj pritoževal, češ da je broga prelahka, mnogo lažia tudi °d proge prejšnjih olimpijskih iger r Lake Placidu Dodal pa je še, da * to vsaj proga za moški smuk * razliko od proge, na kateri bodo tekmovali na olimpijskih igrah le *a 1988 v Calgaryju, ki .je, po nje- govem mnenju, »primerna le za o-troke do 10 let starosti*. Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami se je huje poškodoval Švicar Peter Miiller. V spodnjem delu proge se mu je med skokom pri hitrosti 120 km na uro odpela smučka, tako da se ni mogel izogniti padcu. Sprejeli so ga v sarajevski bolnišnici: zdravniki so mu ugotovili pretres možganov, njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. SLALOM ZA FIS TOČKE Peharčeva prva SAMEBERG (ZRN) - Na mednarodnem slalomu za FIS točke v zahodnonemškem kraju Sameberg je Jugoslovanka Paherčeva osvojila prvo mesto. VRSTNI RED 1. Peharc (Jug.) 91”43 2. Ladstatter in M. Epple (obe ZRN) 91”76 NAMIZNI TENIS PO 6. KOLU V ZENSKI A LIGI Krusovke obdržale drugo mesto V tem kolu so zanesljivo premagale moštvo Stetana • Fiat še v vodstvu NOGOMET Aston Villi super pokal BIRMINGHAM — Zmagovalec pokala prvakov angleški Aston Villa je včeraj z zmago nad zmagovalcem pokalnih prvakov, špansko Bar-cellono, osvojil prestižni nogometni super pokal. Angleži so premagali nasprotnike po podaljških s 3:0, potem ko se je tekma ob regularnem času zaključila z zmago Aston Ville z 1:0, to je z istim rezultatom kot prva tekma v Barcelloni. Gole so dosegli Shaw v 79. min., Cowans v 99. min. in McNaught v 104. min. Tekma je bila zelo živčna, tako da je moral sodnik poslati predčasno v slačilnico kar tri nogometaše: Španca Alberta in Marcosa ter Angleža Evansa, Povratni del ženskega namiznoteniškega prvenstva A lige se je začel v znamenju premoči treh ekip, ki so že na začetku sezone veljale za favorite. Vedno bolj očitno je, da predstavljata Kras in Fiat razred zase in ostale ekipe so lahko zadovoljne, če osvojijo vsaj častno točko. Waltercass igra sedaj, ko nastopa s popolno postavo, zelo u-spešno, vendar pa bo težko nadoknadil velik zaostanek iz prvega dela prvenstva. Krasova dekleta so sprejela v goste tretjeuvrščeni Stetan iz Neaplja in ga gladko premagala s 5:1. Kljub odsotnosti Miličeve je bila premoč domačink več kot očitna in v bistvu je bil ta nastop le dober trening pred zahtevnejšimi nastopi. Enako velja tudi za Fiat Bari, ki je napravil v Terni le izlet in z Romunko Ferency na čelu premočno zmagal. Gladko zmago v gosteh je izbojeval tudi Waltercass in tako prvič v letošnji sezoni osvojil celotni iz- KOŠARKA FINALNI DEL POKALA PRVAKOV ZAGREBČANI ZOPET PRAZNIH ROK Gibona je včeraj doma izgubila proti Realu - Rilly in Ford danes Clbona — Real 89:108 (49:54) CIBONA ZAGREB: Bevanda, Petrovič 16 (2:2), Niksič, Čutura 9 (3:3), Despot 8 (4:5), Cetinja, Kne-go 21 (3:5), čosič 22 (2:3), Perinčič 7 (1:2), Gospod.netič 6 (2:3). REAL MADRID: Brabender. Ro-may 12 (2:2), Llorente 5 (1:1), Martin 24, Corbalan 6, Rullan 4 (2:2), Dalipagič 33 (1:1), Iturriaga, Delibašič 26. SODNIKA: Ox (ZRN) in Rigaš (Grčija). PM: Cibona 17:23: Real 6:6. PON: Dalipagič (37) in Martin (39). ZAGREB — V zadnjem kolu prvega dela finanlnega turnirja košarkarskega pokala prvakov je včeraj Cibona zopet izgubila na domačih tleh in je tako še naprej brez osvojene točke. Tokrat so Zagrebčane premagali Lancia v vodstvu MONTE CARLO - Italijanski av-“hiobili lancia rally prepričljivo yj*dijo na začasni lestvici rallyja Monte Carlo. Po 15 preizkušnjah k vedno vodi svetovni prvak v £allyju zahodni Nemec Walter K°hrl pred ekipnim tovarišem Fin Ceth Alenom. Voznika italijanskih 8vtomobilov imata dokajšnjo Dred n°st pred najnevarnejšimi tekme-ri- Šved Blomqvist in Finec Mik-k°la imata kar 9 minut zaostanka Pred vodilnim Rohrlom. Oba tekmujeta na audiju 4. Tretji šofer audija 4, Francozinja Michelle p°uton. je v eni od posebnih pre Skušenj naredila napako, zaneslo * ie s ceste in rallvja .je bilo za £'° in za sovozačico, Italijanko patrizio Pons. konec . AČASNA LESTVICA *• Valter Rohrl (ZRN) » lancia rally 5.14’52” * Marku Alen (Fin.) , lancia rally 5.18*17” 3- Stig Blomqvist (Šve.) audi ‘4 "5.23*14” Hannu Mikkola (Fin.) audi 4 5.25*54” Ari Vatanen (Fin.) opel ascona 5.28*09” NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Danes v Trstu (14.30) Triestina - Legnano Danes ob 14.30 bo na stadionu »Pino Grezar* povratna tekma osmine finala italijanskega pokala med Trie-stino in Legnanom. Prva tekma se je končala z zmago Legnana z 2:0. To bi moralo Le-gnnnn tudi zadostovati za uvrstitev v naslednje kolo, saj bi morala Trie-stina zmagati s tremi goli razlike. To pa je bolj malo verjetno, saj bo trener Buffoni verjelno poslal na igrišče rezervne igralce. košarkarji Reala iz Madrida, med katerimi sta izstopala prav Jugoslovana Dalipagič, ki je dosegel kar 33 točk, in Delibašič, ki je zbral 26 točk. obenem pa je navdušil 8.000 gledalcev z efektnimi podajami. Zagrebčani so zdržali tempo gostov le v uvodnem delu srečanja, in to predvsem po zaslugi odličnih čosiča in Knega, nakar pa so vidno popustili in tudi zasluženo visoko izgubili. Naj dodamo, da je Cibona zopet igrala brez Pavličeviča. • • • Italijanska predstavnika pa bosta zaposlena danes. Billy bo v Tel Avivu igral proti Makabiju, Ford iz Cantuja pa v Moskvi proti moštvu CSKA. Pokal pokalnih prvakov Scavolini uspešen Scavolini — Den Bosch 95:82 (44:34) SCAVOLINI PESARO: Kičanovič 4, Jerkov 16. Benevelli 14, Boni 4, Zampolinl 26, Bini, Silvester 31, Mancini. Del Monte, Fassanelli. PESARO —^čeprav .je Scavolini nastopil v okrnjeni postavi, je včeraj zasluženo premagal nizozemsko moštvo Den Boscha. V. zmagovitem moštvu sta bila najboljša Silvester in Zampolini, pri gostih pa Američan Lawrence, ki je dosegel 30 točk. 89:79 KORAČEV POKAL Sinočnji izidi Zadar (Jug.) . Malines (Fr.) Partizan (Jug.) -Monako (Fr.) 91:102 Orthez IFr.) - šibenka (Jug.) 79:74 Bayreuth (ZRN) - Binova (It.) 75:89 DISCIPLINSKI UKREPI Več izključitev MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je to-o. Omeniti sicer moramo, da se J? kot lani tudi letos ena tekma .končala* za zeleno mizo: v 7. ko-je v srečanju S. Anna - Barba j8hs disciplinska komisija dodelila ?fago z 2:0 S. Anni ker se je eki P8 Barbarians predstavila na 'gri-J~U z nezadostnim številom nogometašev. Doslej so odigrali skupno 3?* tekme, v katerih .je padlo kar golov ah poprečno 3,01 gola, I8 tekmo (lani jih je v prvem de-m prvenstva padlo le 248 golov), ^ajveč golov (33) smo zabeležili .H. kolu, najmanj (14) pa v L, 2. ?>roma 7. kolu. Omenili bi morda, se je 27 tekem končalo pri ne ^točenem izidu. Največ remijev (4) JMo zabeležili v 12 kolu. najmanj P8 v 4. kolu. ko sploh ni bilo ne-^ločenih rezultatov .Najboljši napad (37 golov) ima do-51*1 Aurisina. sledi ji Olimpia s ? zadetki. Največ golov (52) je "®jela ekipa Barbarians, sledi ji S. Anna, ki jih je »dobila* le polovico manj, to je 31. Najmanj golov (8) sta prejeli Aurisina in Primorec, sledi jima S. Sergio z 12 prejetimi goli. Najmanj (9) golov sta dosegli ekipi Barbarians in S. Anna, sledi jima Union (13 golov). Največ zmag (11) sta si zagotovili Aurisina in Primorec, sledi jima S. Sergio (9). Največ porazov (14) je doživela e-kipa Barbarians. ki sploh ni osvojila točke. Zaradi poraza za zeleno mizo. ki ga ji je dosodila disciplinska komisija v srečanju s S. Anno, ima na lestvici celo —1 točko, kar predstavlja res svojevrsten negativen rekord. Najmanj porazov (1) je doživela Aurisina, sledijo ji Primorec, Breg in Roianese, ki so doživeli vsake po dva poraza. Naslov »kraljice remijev* pripada Bregu, ki se je v tem delu prvenstva kar sedemkrat zadovoljil z delitvijo točk. Sedaj pa podrobno poglejmo, kako sta igrali naši dve enajsterici. Breg Brežani so končali prvi del pr venstva na petem mestu s 17 točka mi (lani je igral Breg v 2. AL). V sedmih nastopih na domačih tleh (v Dolini) so »plavi* premagali Aurisino in S. Sergio, remizirali prot. Rabuieseju, Chiarboli. Olimpii ^er S. Vitu podlegli pa ekipi GMT. Doma je Breg zbral 8 točk, dal 8, p,e jel pa 5 golov. V gosteh je Breg premagal Union, Barbarians in S. Anno, remiziral proti S. Luigiu, S. Andrei in Roianeseju ter pod lege. v derbiju s Primorcem. V gosten je Breg zbral 9 točk, dal 13, prejel pa 9 golov. Skupno so predstavniki dolinske občine osvojili 17 točk, dan 21, prejeli pa 14 golov Brežani so se le enkrat znašli v desetih na igrišču, m sicer v oea mi z GMT, ko je bil izključen Pinzin. Proti Unionu je Pavletič zakrivil avtogol. V prvem delu prvenstva so imeli Brežani v korist le eno enajst metrovko (proti GMT), še to oa io je Peroša zastreljal. Trenerja Ghersinich in čuk sta doslej poslala na igrišče že 16 nogometašev, od katerih so bili *di štirje vedno prisotni (v oklepaju oo seženi goli v 14 odigranih tekem): Dazzara, Albertini (1), Peroša (3), Strnad (7); 13 tekem: PaniconL Dul in Mondo (1); 12 tekem: Jež (Ij in Zonta (5); 11 tekem: Rodclia, Pinzin (1) in Pauletič; 8 tekem: Kraljič (1); 7 tekem: Azzolin: 6 tekem: Lovriha; 1 tekmo: Gregon, Zettin, Grisonich (1) ih Zobin. Primorec Trebenci so s 23 zbranimi točkami končali prvi del prvenstva na odlič nem drugem mestu 'estvice (lani so bdi s 15 točkami ra ti. mestu). V Trebčah je Primorec igral sedemkrat ter premagal S. Vito, Union, Barbarians, S. Luigi in Breg, re miziral proti S. Andrei ter podlegel le Aurisini. Pred domačim občin stvom je torej Primorec zbral 11 točk, dal 11, prejel pa samo 5 golov. V sedmih nastopih »na tujem* so Trebenci premagali S. Anno, Rabuie se, Chiarbolo, Olimpio, S. Sergio ter GMT, klonili pa le Roianeseju. Osvojili so tako 12 točk, dali 13, prejeli pa samo tri gole. Skupno so Trebenci zbrali 23 točk, dali 24, pr (jeli pa 8 golov. V tem delu prvenstva smo zabele žili v vrstah Primorca že dve izključitvi: Marko Kralj (tekma z Roianescjem) ter Križmančič (S. Anna). Na razpoiago so imeli kar pet 11-metrovk; uspešni so bili Mu- le (proti S. Vitu) ter Ritossa (Barbarians in S. Luigi), omenjena dva nogometaša pa sta zgrešila najstrožjo kazen, in sicer Mule proti Chiarboli, Ritossa pa proti GMT. Trebenci so imeli v svojo korist tudi en avtogol, in sicer proti S. Sergiu. Trener Fonda je doslej poslal na igrišče 18 nogometašev, od katerih je le vratar Leone odigral vse tek me: 14 odigranih tekem: Leone; 13 tekem: Marko Kralj, Dettori (1), E. Kralj (4), Finessi in I. Milkovič; 12 tekem: Mauro Kralj (1) in Mo-desti (2); 11 tekem: Križmančič in Ritossa (8); 10 tekem: Bruni: 9 tekem: W. Milkovič; 8 tekem: F. Kralj; 5 tekem; Mannia (1) in Mule (2); 3 tekme: P. Kralj; 2 tekmi: F. Milkovič. (B.R.) V L moški diviziji je Kras odpra-1 lavolo Trst 2: Sloga, Volley ’80 *Du vil oba nasprotnika, drugič v slovenskem derbiju tudi Slogo. Slednji so doslej odigrali samo eno tekmo. Poleg Krasa sta še nepremagana še ASPAV Dopolavoro Ferroviario in Nuova Pallavolo Trst, ki sta nastopila samb po enkr&t. V skupini A sta izgubila obe tekmi Volley '80 Duke in' skromna Sistiana. Odbojkarji skupine B so igrah vse tekme. Nepremagana sta Vis in VM, po dve točki imata Nuova Pallavo-io z Grete ter Gold Fassl. Praznih rok pa šta Bor in Inter B, Po 2. kolu ženske A skupine, 1. divizije, imata po 4 točke Bor in Vivai Busa. Brežanke so v prvem nastopu premagale Slogo, drugič pa izgubile z Vivai Busa. Slogašice so potegnile krajši konec tudi v derbiju z Borom. Poleg Sloge je še brez točk Cus, enkrat je bila uspešna e-kipa Nuova Pallavolo Trst. V skupini B 1. ženske divizije je Gold Fassl še nepremagan. Potem ko je Kontovel Electronic Shop slavil z La Talpo. je drugo srečanje izgubil z vodečim Gold Fasslom. Mlade odbojkarice Brega B so dvakrat izgubile. IZIDI «UNDER 15» 2. KOLO - SKUPINA A Sloga B - Inter 1904 0:2; Orna O-lympic - Breg B 2:0. LESTVICA Bor. Inter 1904. Oma 01ympic in Sloga B 2. Breg B 0. PRIHODNJE KOLO: Breg B -Bor, Oma 01ympic - Inter 1904. L KOLO - SKUPINA B Kontovel - Sokol 0:2. PRIHODNJE KOLO: Sloga A -Kontovel Electronic Shop, Sokol -Breg A. 1. MOŠKA DIVIZIJA IZIDI 2. KOLA - SKUPINA A Sistiana - Nuova Pallavolo Trst 2:3, Sloga - Kras 1:3, Volley '80 Duke - Inter 1904 A 2:3. LESTVICA Kras 4; ASPAV Dopolavoro Ferroviario, Inter 1904 in Nuova Pal- ke in Sistiana 0 (Inter 1904 in Sloga sta igrala tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Inter A -ASPAV, Sloga - Nuova Pallavolo Trst. IZIDI 2. KOLA - SKUPINA B Nuova Pallavolo Greta - Vis 1:3, VM - Inter B 3:1, Gold Fassl - Bor 3:0. LESTVICA Vis in VM 4: Gold Fassl in Nuova Pa'lavolo Greta 2; Bor in Inter B 0. PRIHODNJE KOLO: Inter B -Bor, Vis - VM. Nuova Pallavolo Gre ta - Gold Fassl. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 2. KOLA - SKUPINA A Nuova Pallavolo Trst - Cus 3:2, Sloga - Bor 0:3, Vivai Bušk . Breg A 3:1. LESTVICA Bor in Vivai Busa 4; Breg in Nuova Pallavolo Trst 2; Cus in Sloga 0. PRIHODNJE KOLO: 3reg A -Bor, Cus - Sloga, Nuova Pallavolo Trst - Vivai Busa. IZIDI 2. KOLA - SKUPINA B Oma 01ympic - Club Altura 3:0, Kontovel Electronic Shop - Gold Fassl 0:3, Breg B - La Talpa 1:3. LESTVICA Gold Fassl 4; Oma 01ympic, La Talpa, Kontovel Electronic Shop in Club Altura 2; Breg B 0. PRIHODNJE KOLO: Gold Fassl -La Talpa, Club Altura - Kontovel E-lectronic Shop, Oma 01ympic - Breg B. (G.F.) Jadranovcd potujejo v Bologno l avtobusom v nedeljo zjutraj v upanju, da ne bi dobili megle na cesti in pravočasno prišli do Bologne. Tokrat ne bo igral kapetan Edi Kraus ker je na službenem potovanju, v ekipo pa se bo vrnil Peter Žerjal in tudi Klavdij Starc, ki morda še ne bo stopil na igrišče, vendar bo med desetimi igralci, ki bodo sedeli na klopi. (Niko) Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT To nedeljo se je na Zoncolanu končno začel smučarski tečaj SPDT. Na sneg se je s tremi avtobusi odpravilo kakih 150 smučarjev, od katerih je bilo kakih 60 tečajnikov, 22 pa je bilo članov tekmovalne ekipe. Tečajniki so bili razdeljeni na šest skupin, od katerih sta bili dve začetniški, na snegu pa so vadili kake tri ure pod vodstvom krajevnih smučarskih učiteljev, medtem ko so člani tekmovalne ekipe vadili pod vodstvom Patricije Ma-gnani in Andreja Dona. Vreme je bilo praktfčiio idealno, sneg pa je bil le na Zoncolanu, medtem ko ga v Ravasclettu praktično ni bilo. Tečaj bi se moral nadaljevati prihodnjo nedeljo, 30. januarja, dokončno pa bo to potrjeno v sobotni številki Primorskega dnevnika. Odhod dveh tržaških avtobusov bo točno ob 6.30 izpred tržaške sodne palače, «brežanskega» pa ob 6. uri iz Bo-l junca. * * * Smučarski odsek SPDT poziva vse tiste smučarje, ki bi se v nedepo, 6. februarja, za SPDT radi udele- •iiiMiMiiimiiiiitiiiMiiMiiiiiitiiiitiniiiiiiiiiKMiiiifiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiliiMtiiiiiiiiiiiiiimtfiiiiiiiiiiiiiiini OBVESTILA SK Devin obvešča, da se nadaljuje splošna telovadba v nabrežinski telovadnici ob četrtkih od 17.30 do 19. ure. • * • ŠD Kontovel obvešča, da bo redni občni zbor jutri, 28. t.m., ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. • * • ŠD Polet organizira v nedeljo, 30. t.m. I-zlel na Nevejsko sedlo. Odhod avtobusa bo izpred prosvetnega doma na Opčinah ob 7.30. Cena prevoza je 7.500 lir na osebo «sk> -pass* in dve uri tečaja z učiteljem je 12.500 lir. Za izlet je na razpolago še nekaj prostorov. Interesente tudi obveščamo, da bodo orga-nizi-ali še tri izlete, kot tudi prevozi na tekmovanja, ki jib prirejajo naša zamejska športna društva. Vpisovanje na sedežu ŠD Polet, pri zavarovalni agenciji «lta-lia», v Ul. Cicerone 8, in v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. aiiiitfiiiiiiMiiititiiitiiHiiHMiHiiiiMir NitimiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiimiiHitiiniiiMiiitHmiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiimiiimii SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH DREVI VEČ SLOVENSKIH DERBIJEV Odbojkarji Bora JIK Banke, ki nastopajo v C-2 ligi, bodo srečanje 8. kola z Metallurgico odigrali že drevi, ker je v soboto telovadnica v Povolettu zasedena Glede samega nastopa borovcev je izredno težko dati katerokoli napoved. V prvem domačem srečanju so Trža čani odpravili nasprotnike iz Po-voletta s prepričljivim 3:0 Brez možnosti niso niti v povratnem obračanju, a pokazati bodo morali veliko bolj zrelo in zanesljivo od boiko kot v prejšnjih nastopih. Pri dekletih v kategoriji »under 15» pa bodo danes na sporedu kar trije slovenski derbiji. V Dolini se bosta spoprijela druga šester-ka Brega in Bora. Favoritinje so gostje. Pri Banih bo Sloga A gostila Kontovel Electronic Shop in izkupiček bi moral ostati doma. Favorit .je tudi Sokol, ki bo doma igral z Bregom A. V 1. moški diviziji se bosta spo prijela Inter 1904 B in Bor. Oba tekmeca sta zaenkrat praznih rok in gostje imajo enkratno priložnost, da slavijo. V goriškem Kul- turnem domu pa bo slovenski derbi Naš prapor - 01ympia. MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Povolettu: Metallurgica - Bor JIK Banka. 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v liceju Galilei: Inter 1904 B - Bor; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - 01ympia. «UNDER 15» 19.15 pri Banih: Sloga A: Kontovel Electronic Shop: 19.15 v Nabrežini: Sokol - Breg B; 19.00 v Dolini: Breg B - Bor. ŠZ Jadran obvešča, da je v avtobusu za Bologno, kjer bo v nedeljo 30. t.m. pi veostvena tekma AS Castiglione - Jadran na razpolago nekaj prostorov za navijače. Interesenti se lahko prijavijo v trgovini čevljev Malalan na Opčinah ali v cvetličarni Nadja na Proseku do jutri, 28. t.m. ŠK Kras vabi člane in prijatelje v petek, 28. t.m., ob 19.15 v prvem in ob 20.15 v drugem sklicanju v prostore osnovne šole «1. maj 1945» v Zgoniku na izredni občni zbor za popravke statuta in v nadaljevanju na 19. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. izvolitev volilnj komisije; 5. razrešnica staremu odboru; 6. volitve novega odbora; 7. razno. * # • SPDT vabi osnovnošolske smučarje letnikov ’72 in '73 na tekmovanje v veleslalomu pokrajinskih mladinskih iger ’83, ki bo v ponedeljek, 31. t.m., na Trbižu. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu (tel. 744-249) samo danes od 20. do 21. ure. Careca k Interju? SAO PAULO — Brazilski reprezentant Careca ni podpisal pogodbe s svojim klubom Sao Paulo, ker upa, da bo prišel v Italijo k Interju. Careca je lansko sezono igral pri Guaraniju in ga smatrajo za enega najboljših srednjih napadalcev v Braziliji. RHYL — V okviru kvalifikacij za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo je reprezentanca Walesa premagala Severno Irsko z 2:0. V nedeljo, 6. februarja 1983, ob 9.30 na Črnem vrhu nad Idrijo 8. TRNOVSKI MARATON (42, 25, 8 km) Prijave sprejemata ZSŠDI Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 76-73-04 in Gorica, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33-029 žili v Trbižu tekmovanja za drugi pokal bratstva in edinstva, ki ga prirejajo PD Lepi vrh, ŠD Mladina in SK Devin, naj telefonirajo načelniku Pavlu Pachinu danes in jutri od 13. do 14.30 (tel. 742488). * * • Nekateri otroci 4. in 5. razreda osnovnih šol didaktičnih ravnateljstev Sv. Jakob in Sv. Ivan se bodo v ponedeljek, 31. januarja, udeležili Mladinskih iger v Trbižu. Na tekmovanje se bodo odpravili z belim vlakom v Trbiž, spremljala pa jih bosta odbornika SPDT Pavel Fachui in Ervin Gombač. Predstavili šporinomcdicinsAi center Slovensko zdravniško društvo je včeraj v Gregorčičevi dvorani seznanilo zastopnike naših športnih društev z zelo zanimivo pobudo: u-stannvitvijo podružnice deželnega športnomedicinskega centra, ki jo bodo upravljali slovenski zdravniki in ki bo nudila slovenskim športnim društvom možnost vsakoletnih obveznih pregledov njihovih aktivnih športnikov v športnome-dicinski ambulanti. Ambulanta bo začela začasno delovati prihodnji teden na Proseku. Namen in delo športnomedicinskega centra je prisotnim orisal predsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Rafko Dolhar. O pobudi bomo podrobnejo še poročali. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 lir — celoletno 65.000 lir V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 27. januarja 1983 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADII — DZS 61000 L|ubnon» Gradišče 10/H. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vlš. 43 mm) 39.000 lir Finančni 1.500. legalni 1.500. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel mnskaf ^Trst 2iioinikov fieg" V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj Rumeni dež in mednarodne konvencije proti uporabi kemijskega orožja Vesti o uporabi kemijskih orožij so vedno bol] pogoste. Zlasti v zadnjih treh letih je bilo takih opozoril vedno več. Iračani naj bi jih uporabili proti Irancem; etiopske sile proti somatskim; sovjetske in uporniške sile v Afganistanu druge proti drugi; ravno tako Vietnamci in Kitajci v svojem obmejnem konfliktu; Vietnamci naj bi jih uporabili tudi proti Rdečim kmerom v Kampučiji; na afriškem kontinentu pa predvsem Južna Afrika v svojih napadih proti angolskemu prebivalstvu. Ameriška CIA naj bi v tem času uporabila proti Kubi bakteriološko orožje v o-bliki posebnih rastlinskih in živalskih bolezni. Kemijsko orožje ni novost. Če smo dosledni lahko v to skupino uvrščamo tudi strupene puščice. ki so jih uporabljali vsi lovski narodi in še borci obeh taborov med državljansko vojno v kungoški pokrajini Saba. pred petimi leti. Industrijska proizvodnja in sistematična uporaba kemijskega orožja, zlasti preko oblike strupenih plinov, se je začela že v prejšnjem stoletju. Angleži so jih začeli uporabljati med bursko vojno v Južni Afriki leta 1899 in še večji razmah je tovrstno orožje doživelo med japonsko rusko vojno leta 1904. Takoj za ’krstno’ uporabo je sledil val prvih mednarodnih konferenc, ki so skušale doseči preprečitev uporabe strupenih p’.i-nov. Na konferencah v Haagu, v letih 1899 in 1907 se je v mednarodnem pravu prvič pojavila določba, ki prepoveduje rabo granat za širjenje strupenih plinov. Kljub vsem tem dobrim namenom je prva sve tov na vojna spodbudila novo, še bolj množično uporabo plinov. Prvi nemški napad s tovrstnim orožjem, pri Ypresu je povzročil na tisoče žrtev med zaveznilci. Ti so opremili svoje čete s plinskimi maskami in vrnili Nemcem milo za drago s še hujšimi plini. Po prvi svetovni vojni je sledila nova 'ofenzi va’ mirovnih namenov, ženevski protokol iz leta 1925 je prepovedoval vsako kemijsko orožje, a le njegovo rabo. Zato so se preizkusi, proizvodnja in kopičenje v skladiščih nadaljevali. Italijani so jih tudi dejansko uporabili med etiopsko vojno leta 1936. Po drugi svetovni vojni se je začelo vse znova. Kemijska orožja so bila postavljena na isto raven «nekavalirstva» kot atomska orožja, a zaradi tega niso bila neuporabljena. Angleži so jih uporabili v svoji diskretni in dolgotrajni protigverilski vojni v Maleziji med leti 1948 in 1960. ZDA v Vietnamu in v Kampučiji; laoška vojska proti gorskemu ljudstvu Meo. vse do prej navedenega seznama najnovejših primerov. Čeprav mednarodni akti izrecno obsojajo predvsem uporabo kemijskega orožja proti civilnemu prebivalstvu je ravno civilno prebivalstvo glavna in 'privilegirana' tarča tega orožja. Razloga za to sta dva. Prvič je kemijsko orožje najbolj primerno za boj 'rednih' vojaških odredov proti gverilskemu gibanju, ki se naslanja na pomoč prebivalstva. S kemijskim orožjem se uničuje vegetacijska plast, ki je naravno kritje gverilcev; nadalje kemijsko orožje uničuje pridelke, ki nudijo prehrano tako gverilcem, kot tistemu prebivalstvu, ki s svojo prisotnostjo in obdelavo zemlje ustvarja potrebno zaledje za gverilske formacije. Drugič, civilno prebivalstvo in gverilske čete navadno niso sposobni, da bi se maščevali z istim orožjem, kar je skrajno nepriporočljivo za uporabnike kemijskih in, še bolj, bakterioloških orožij. Ranljivost civilnega prebivalstva obeh taborov med drugo svetovno vojno je bila verjetno razlog, da je bila uporaba kemijskih orožij razmeroma precej omejena. Kemijska orožja so se vse povojno obdobje stalno razvijala in tudi po njihovi najširši uporabi v Vietnamu, kjer je bila prizadeta skoro desetina površine se je tehnično izpopolnjevan je» nadaljevalo. Izpopolnjevanje se razvija v smislu, da je prenos teh orožij čim bolj varen in njihova uporaba čim bolj preprosta. Do nedavnega so bila najbolj običajna kemijska orožja sestavljena iz več komponent, ki so bile vsaka zase nenevarne in so se lahko proizvajale tudi v navadnih kemijskih tovarnah. Šele na kraju uporabe so se te snovi združile in ustvarile smrtonosno zmes. Tehnika pa je do danes napredovala že do take mere. da so najsodobnejša kemijska orožja iz ene same nenevarne snovi, ki postane nevarna šele. ko zadene cilj, kjer najde svojo drugo, dopolnilno snov, ki sproži njeno uničevalno moč. Trenutno kaže. da ima na tem področju premoč Sovjetska zveza. V Afganistanu so gverilska gibanja doslej prijavila 53 primerov uporabe kemijskih orožij s strani sovjetskih in .vladnih čet. Ta premoč vznemirja ameriške generale, ki so za leto 1983 dosegli od vlade, da je za 32 odst. povečala finansiranje za razvoj ameriškega kemijskega oboroževanja. Leta 1980 pa je bil v okviru ženevskega komiteja za razorožitev ustanovljen poseben podkomite za pripravo osnutka konvencije za kemijsko razorožitev... Srečanje zunanjih ministrov ZARADI KRŠENJA USTAVNEGA ČLENA, KI GOVORI 0 ZAUPNICI Predsednika ZRN Carsfensa prijavili ustavnemu sodišču Protizakonito naj bi razpustil parlament in razpisal predčasne volitve Zuhodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher se je pred svojim odhodom iz Washingtona ponovno sestal z ameriškim tajnikom Georgejem Shultzem (Telefoto AP) BONN — Pred drugim senatom zveznega ustavnega sodišča v Karlsruheju so štirje poslanci Bun-destaga vložili tožba proti predsedniku republike dr. Karlu Carsten-su, češ. da je prekršil člen 69 ustave. ko je razpustil parlament in razpisal volitve za 6. marec letos. Med tožniki je en poslanec iz vladajoče CDU. dva sta liberalca iz FDP in eden je bivši socialni de mckrat. ki pa je izstopil iz SPD. Ustavno sodišče prej ni hotelo j sprejeti tožb »zasebnih oseb», pač j pa je povedalo, da bo sprejelo tožbo poslancev Bundestaga, če bi jo le-ti vložili. To se .je zdaj zgodilo v nasprotju s pričakovanjem političnih krogov, zlasti v koaliciji CDU — CSU - FDP. ki jim ni prijetno pogrevanje »konstruktiv- ne* nezaupnice, ki jo je kancler Kohl 17. decembra lani dobil od Bundestaga. Bistvo te »konstruktivne* ali po mnenju kritikov »lažne* nezaupnice je bilo v tem, da so se poslanci vladne koalicije vzdržali — čeprav je kancler Kohl v resnici užival njihovo «zaupanje» Profesor Rainer Wahl, ki zastopa drugega poslanca, trdi. da je člen 63 ustave, ki določa glasovanje o zaupnici, zgolj »izhod v sili*, kadar se parlamentarni sistem znajde v krizi. Toda kancler Kjhl se ni nikakor znašel v krizi. Zato se je skrbno izogibal besedi «za- poslanci SPD pa so glasovali | upnica*, ampak govoril samo o proti. Številni ljudje so prepričani, da je bila to ustavna prevara, da je bila to kršitev duha ustave, ki po mnenju pravnega zastopnika enega izmed tožečih poslancev ne predvideva možnost, da bi Bun-destag lahko sam razpustil, kadar bi se mu zljubilo. Če med man datom dobi kancler nezaupnico, potem mora parlament izvoliti drugega kanclerja, nima pa pravice, da bi se razpustil. ................................................................lininilliiillimuiiiiiiiinilllililllliiltilnnmniKiiiii.min.‘‘""•‘»"m TISKOVNA KONFERENCA GENERALNEGA TAJNIKA OZN De Cuellar spodbudno o popuščanju napetosti in o načrtih za svoj osebni prispevek k miru Kmalu bo obiskal sedem afriških dežel, neuvrščene v New Delhiju in Moskvo (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NEW YORK - Generalni tajnik Organizacije združenih narodov, Perez De Cuellar se nadeja, da bo leto 1983 prineslo pomemben preobrat glede hude grožnje, ki jo za človeštvo pomeni atomsko orožje. Njegove besede, s katerimi je še septembra lani dramatično svaril, da je svet «na robu anarhije*, so včeraj izzvenele optimistično. Dejal je, da je do svojih optimističnih zaključkov prišel na osnovi nedavnih pogovorov z Ronaldom Reaganom v Washingtonu in pa predlogov, ki v zadnjem času prihajajo iz Moskve. »Vzdušje se popravlja.* pravi De Cuellar. Po oceni voditelja svetovne organizacije. je k temu preobratu prispevala jasno izražena želja zahodnoevropskih vlad. da bi dosegli sporazume o jedrskih in drugih orožjih, Po drugi strani pa pritisk svetovne in še posebno evropske javnosti. De Cuellar ob tem upa. da bo svetovno javno mnenje še naprej izvajalo ta «koristni pritisk* na svoje vlade in še posebno na vlade .jedrskih sil. Vse to je Perez De Cuellar povedal na tiskovni konferenci na East L Vesti s teleprinterja J Poslanca MSI ne bodo aretirali RIM — Svet poslanske zbornice ni izdal dovoljenja za aretacijo misovskega poslanca Abbatangela, ki bi moral v zaporu odsedeti dveletno kazen, kot posledica dokončne razsodbe. Za dovoljenje se je izreklo šest komunistov, vseh sedem predstavnikov ostalih strank pa je glasovalo proti, medtem ko se socialistični poslanec ni udeležil seje. Abbatangela je sodišče obsodilo zaradi kršitve navodil o nadzorstvu nad orožjem v zvezi t oboroženim napadom tolpe neofašistov na neko sekcijo KPI v Neaplju/ Nekateri poslanci so Abbatangelovo »politično oprostitev* utemeljili s tem, da bi se z njegovo aretacijo zmanjšalo število poslancev (na 629), ne da bi organik lahko dopolnili, saj misovcu sodišče ni prepovedalo vstopa v javne urade, če bi mu. bi ga lahko namreč njegova skupina nadomestila z nekom drugim. Uhajanje radioaktivnih snovi PARIZ — Zaradi nenadnega uhajanja radioaktivnih snovi iz jedrske centrale v Pierrelatteju so šestdeset uslužbencev le te podvrgli celi vrsti temeljitih zdravniških pregledov. Vodstvo centrale je sporočilo, da je raven onesnaženja presegla maksimalno stopnjo pred pisane meje, ki velja za delovna območja okrog reaktorja. Po vsej verjetnosti je odpovedala naprava za predelavo urana v kovino. Teliček v središču pozornosti MOSKVA — Kot piše moskovska Pravda se je v Sovjetski zvezi, prvič ‘na svetu, zvalilo umetno oplojeno tele. Gre za zgodovinski podvig na področju živinoreje in biologije, piše Pravda, saj je umetna oploditev doslej uspela le z zajci, miši in ovcami, ne pa z govedino. Krava z izrednimi kvalitetami bi lahko torej »proizvedla* na desetine teličkov (namesto običajnih pet do šest), ki bi te kvalitete lahko po dedovali. Skupni potni list za zalivske države KUVAJ'1 — Kuvajtski notranji minister Navah al Ahmad je na povedal, da oedo članice sveta za sodelovanje zalivskih držav izdale skupni potni list za svoje državljane. S tem so (»stavljeni temelji za še tesnejše sodelovanje med temi državami: Poleg Kuvajta so v omenjenem svetu še Saudska Arabija. Oman, Združeni arabski emirati Katar in Bahrein. Z 12. SREČANJA MALIH ODROV V NOVI GORICI Odmevnost predstave SSG iz Trsta in privlačen nastop Beograjčanov Petje in Rustja sta z uprizoritvijo v mali dvorani Kulturnega doma naletela na živ odziv • Uspeh domačega PDG - Sinoči zaključna predstava v Gorici - Veliko pričakovanje za jutrišnjo Golobnjačo in Benta Klaus Barbie za zapahi LA PAZ - Predvčerajšnjim so v La Pazu aretirali nacističnega vojnega zločinca Klausa Barbieja Po vsem sodeč ni aretacija v zvezi z zahtevo Zvezne republike Nemčije, naj ji bolivijske oblasti izročijo tega vojnega zločinca temveč, ker je Barbie leta 1973 prejel predujem za neko pošiljko, ki je ni kasneje izvedel, obenem ni vrnil predujma v znesku 10 tisoč dolarjev Med drugo svetovno vojno ie bil Barbie poveljnik gestapa v Lyonu in je odgovoren za pokole tisočev Židov in partizanov. Leta 1974 je ZRN zahtevala izročitev «lyonskega krvnika* Bolivija pa je to zavrnila. Zajkam škodijo topovi PORDENON - Pristojne oblasti iz dežele Furlanije Julijske kra jine in funkcionarji obrambnega ministra so se znašli pred neobičaj n im problemom. Nedaleč od topniškega poligona pri Pordenonu se nahaja velika zajčja farma, ki ji topniške vaje povzročajo ogromno materialno škodo Med zajkami so zabeležili zaradi grmenja topov ogromen (»rast spontanih splavov, da na farmi skoraj nimajo na ravnega prirastka. Mesečno znaša baje škoda kar 8 milijonov lir. Najdaljša železniška gradnja PESCARA — Vsem tistim krajevnim upraviteljem. Ki se pritožujejo. da njihove javne gradnje po polževo napredujejo, bo nedvomno v tolažbo vest. da novo železniško postajo v Pescari gradijo že 26 let in da je še niso dokončali. Do sedaj so porabili že 60 milijard lir, k temu znesku bo treba po mnenju optimistov dodati še nekaj ducatov milijard in vsaj se tri leta naporov. Seveda pa niso znane napovedi pesimistov, ki se sklicujejo na dosedanje izkušnje. (Od našega poročevalca) NOVA GORICA - Obljuba dela dolg. pravijo in danes bomo začeli zapis z 12. goričkega srečanja malih odrov z odmevi, ki jih je imela predstava našega Slovenskega stalnega gledališča. Kot znano sta v mali dvorani novogoriškega Kulturnega doma v ponedeljek nastopila Anton Pelje in Adrijan Rustja z Lanouzovim Odpiračem, ki je v režiji Marija Vršiča doslej požel po S oveniji in pri nas veliko uspeha. Tako je bilo tudi v Novi Gorici. V osvetlitev štiri izjave, ki jih povzemamo iz bdtena festivala malih odrov: »Predstava se mi je zdela izredno duhovita. Všeč mi ie bila zamenjava oseb in mislim, da se je tudi občinstvo odzvalo sitna cijh. Druga:' «Predstava me je izredno navdušila. Igralca sta bila čudovita. Čeprav sta bila na odru samo dva. nas nista dolgo časila. Zelo me je pritegnil boj za eksistenco dveh tako različnih oseb.* Tretja: «Spoznanje, kako težki so odnosi za «zaprtimi vrati*, kako dre različni osebi shajata skupaj in kakšni konflikti se po rajajo med njima - vse to nam je dala današnja predstava». In četrta: «Predstava me je navdu šila. Priznam pa. da me je bolj navdušila igra igralcev kot pa sam tekst*. Kar se ne moremo znebiti vtisa, da gre letos v Novi Gorici in Gorici bolj za prikaz nekakšnega agresivnega, političnega, angažiranega gledališča. Najbrž je ta tematika sedaj najbolj prisotna v zavesti gledaliških ustvarjalcev in občinstva sploh, čeprav abu zirati s tem ni dobro. Pa tudi splošna družbena klima to zahteva, da se umtniki posvetijo naj bolj žgočim in problemskim tematikam. Tako je bilo tudi ob torkovih dveh predstavah. Ob uprizoritvi Ruplovega dela Pošljite za na slovnikom (igralo je PDG v režiji Zvoneta Šedlbauerja1 sicer ne moremo govoriti o političnem gledališču. čeprav tematika sama o neverjetni usodi tržaškega komunista Vladimira Martelanca bi lahko na to opozorila. Gre bolj za prikaz resničnih dogodkov iz življenja revolucionarja, dokumentarno lepljenko, ki pa ne ostaja na strogem prikazovanju zgodo vinske predloge, ampak grebe v splošno človeško problematiko od tujenosti, izpostavlja tragičnost samote in usodnih nesporazumov. Skratka. predstava Primorskega dramskega gledališča presega na- ivne okvire same povednosti (čeprav se jim kdaj pa kdaj ne more izogniti) in tipa v območje poezije in skrivnostnega. Pri tem gre opozoriti na delež vseh igralcev, predvsem pa na Iva Bari-šiča. Nevenko Sedlarjevo. Jožeta Hrovata in Bineta Matoha. Zvečer so ms organizatorji goričkih srečanj malih odrov popeljali v pivnico Argonavtov, kjer je bilo prizorišče drame o Aleksandru Vvedenskem v izvedbi beograjske skupine Nova osečajnost. To je bilo skupinsko delo, ki ga je režirala Suada Kapic. Alek-sandr V vede riški se je rodil leta 1994 v Peterburgu, umrl pa je ob evakuaciji prebivalstva leta 1941 v Harkovu. Poznali so ga le v ozkih literarnih krogih kol nekdanjega člam Oberiju - gibanja, znan je bil zaradi svojih modernističnih stihov, razmetanih po časopisih in v. dveh drobnih zbirkah pa po nenavadnih otroških pesmih in prevodu Grimmovih pravljic. Napisal je dramo Jelica za Ivanove leta 1939 in Sovjeti ga imajo za predhodnika drame absurda. Drama Aleksandr V vedenski v preobleki beograjskih umetnikov je drama o današnjem človeku. ki ga čaka smrt. je meditacija o revoluciji in revolucionarnosti, o poeziji in delu v fa-briki in bi lahko bila političm, ko ne bi imela ob tem še vrsto drugih elementov. V uprizoritvi je namreč preče i utrinkov iz misli Nietzscheju, Kierkegaarda, Lain-ga, Brechta in Marcuseja. Giblje se 'v krogih avantgartiizma, ki večkrat zdrkne v hermetizem. ta- ko da je težko razumljiva, čeprav poetično učinlcovita. Kljub temu lahko rečemo, da gre za odnos med intelektualcem in delavcem, revolucionarjem, ki postane politik. To je ambientalna drama, saj je ni mogoče igrati kjerkoli. Gledalci sedijo v sredini, prostora (na ga'bah piva ali kje drugje) igra pa teče na vseh straneh, vse naokrog. Veliko je simbolizma in poezije, napetost stopnjujejo tudi Brechtovi songi in ekspresionistični kriki. Čeprav je po tematiki precej različna, pa vendarle škoda, da nam je prikradla v zavest Misso in A minor, ki smo jo pred leti gledali v izvedbi ljubljanskega Mladinskega gledališča. Zdi se nam, da sta bili scenografija in zasnova na moč podobni Jovanovičevi. To pa seveda v ničemer ne zmanjkuje deleža, ki ga je dala skupina Nova osečajnost letošnjim malim odrom. V tem maratonskem teku s predstave na predstavo smo včeraj spet gledali dve uprizoritvi. Hudiču na filozofski fakulteti smo sledili v dvorani v Solkanu, med tem ko je bil Kulturni dom v Gorici prizorišče Božanske komedije. ki jo je izvedlo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Veliko pričakovanje pa vlada za jutrišnji dve predstavi, o katerih je tudi tu v Novi Gorici od vsega začetka govor. In še kot nekak post seriptum: v torek zjutraj je bil daljši pogovor ob okrogli mizi na temo Umetniško vodenje gla-dališč. MARIJ ČUK Riverju, kjer je nedavno naznanil svojo pot v sedem afriških držav, na konferenco neuvrščenih v New Delhi ter v Moskvo, na povabilo Jurija Andropova. Novo potrdilo, da se velesile u-smerjajo k sporazumevanju, je prišlo sinoči iz VVashingtona, kjer je Ronald Reagan v kongresu podal svoj letni govor o »položaju ameriške unije*. Ameriški predsednik je izrazil svojo pripravljenost, da »pozorno preuči vse resne sovjetske predloge*. Ta ponovljena pripravljenost je pomembna predvsem zato, ker v Washingtonu zadnje tedne bukti razprava o tem, ali ima ameriška stran svoja stališča v pogajanjih o jedrskih orožjih srednjega in medcelinskega dometa v Ženevi. za dokončna. Po tem gre namreč ocenjevati, koliko je Washing-ton dejansko pripravljen za sporazumevanje. »Pripravljeni smo na pozitivne spremembe v sovjetsko -ameriških odnosih.* je predsinoči dejal Reagan in dodal, da «odgovorni člani svetovne skupnosti ne grozijo oziroma ne napadajo svojih sosedov, medtem ko svoje nasprotnike brzdajo pred agresijo.* Moskovsko vabilo Perezu De Cuel-laru je na East Riverju ponovno vzbudilo ugibanja o tem, ali SZ išče način za svoj umik iz Afganistana. Na to vprašanje je generalni tajnik OZN odvrnil, da se bo v Moskvi «prav gotovo* pogovarjal o umiku sovjetskih čet iz te azijske dežele. Medtem pa se njegov posebni odposlanec za »jugozahodno Azijo*. Diego Cordovez, pravkar mudi med Kabulom, Islamabadom in Teheranom v prizadevanju, da bi sklad no z resolucijami OZN našli rešitev za afganistansko krizo. O tem sicer na East Riverju sploh ne go vorijo, zato pa .je iz neuradnih komentarjev slišati, da De Cuellarjev odposlanec v prvi fazi išče naslednjo rešitev: od vlade v Kabulu naj bi dosegel pristanek za «postopen» umik sovjetskih sil in za povratek treh milijonov beguncev iz Irana in Pakistana, od teli dveh dežel pa zagotovila, da ne bodo podpirale sil, ki se borijo proti kabulski vladi. V »drugi fazi* naj bi se, menda, v Kabulu oblikovala vlada, ki bi bila izraz pomiritve sedanjih nasprotu jočih si sil in ki bi Sovjetski zvezi nudila primerna zagotovila, da bo Afganistan »prijateljski in neuvr ščen*. DRAGIŠA BOŠKOVIČ Državljanstvo odslej tudi za moža (po ženi) RIM — Ena redkih točk v italijanski zakonodaji, ki je še določila neenakopravno razmerje med žensko in moškim, je bila tista, ki je govorila o pridobitvi državljanstva, kajti ob poroki z italijanskim državljanom je žena lahko pridobila italijansko državljanstvo, v obratnem primeru pa mož ni mogel in je ostal tuj državljan. Vse kaže, da bo zdaj tudi ta neenakopravnost odpravljena. V duhu mednarodne konvencije, ki določa odpravo kakršnekoli diskriminacije žensk v razmerju do moških, je italijanska poslanska zbornica včeraj obravnavala zakonski osnutek, po katerem bo lahko vsak tujec, ki se bo poročil z italijansko državljanko, pridobil italijansko državljanstvo, če ne bo pred tem zagrešil hudih kazenskih dejanj ali takih, ki zahtevajo vsaj dve leti ječe in če bo vsaj šest mesecev prebival v Italiji (ali pa bo z itali-janko tri leta poročen v tujini). V obeh primerih bo moral za državljanstvo prositi in sicer na občini, če bo prebival v Italiji, oz. na italijanskem konzulatu, če bo prebival v tujini. Otroci iz takega zakona se bodo lahko odločali o svojem državljanstvu v roku leta dni po dopolnitvi polnoletnosti. Senat je ta zakonski osnutek že odobril. «predlogu v skladu s členom 68» ali o «poti do novih volitev*. Pravi zastopnik predsednika republike vneto spodbija tožbo, četudi poudarja, da bo Carstens — »Kar je samo ob sebi umevno* — spoštoval razsodbo ustavnega sodišča. Predsednik Carstens .je upfr števal vsa potočila ustave, zlasti pa je pazil na to. da ni nobena stranka v parlamentu s to odločitvijo dobila prednosti na račun manjšine. Po Carstensovem mnenju člen 68 tudi ne dela razločka med »tako imenovanim pristnim in tako imenovanim nepristnim postavljanjem zaupnice*. Nihče v resnici ne pričakuje, d* bo ustavno sodišče razveljavilo sklep predsednika Carstensa. P<” litični razlogi za njegov sklep so bili tako močni, da bi šele razveljavitev ustvarila resnično kri 'O. Tudi konclerski kandidat SVD Jochen Vogel je na koncu dolgega intervjuja, ki ga objavlja današnji Siiddeutsche Zeitund. dejal, da bi bil zelo začuden, če bi ustavo sedišče razsodilo, da je zvezni predsednik prekršil ustavo. In ker je Vogel v prvi vrsti politik, in to politik v volilnem boju ie pristavil: »Utegne pa se zgoditi, da ho sodišče izrazito očitno nelagodje spričo postopka, ki ga .ie izbral gospod Kohl. V političnem smislu ie on na zatožni ktopi, ne predsednik republike. Zato računani s tem. da bomo šli 6. marca na volitve.* Prepiranje in ubadan.je z zakonitostjo ali nezakonitostjo razpisa novih volitev v Zvezni republiki zbuja včasih malce hudomušno zanimanje pri sosedih Najbolj zanimiva reakcija .je ondan prišla i* krogov «matere parlamentov* _ v Londonu. Britanski poslanci se čudijo neznanskemu prahu, ki ga * Zvezni republiki zganjajo zaradi t« nepomembne zadeve. »Naš parlament lahko naredi kar hoče*, i* bito slišati v Westminstru. Britancem je lahko, ker nimajo ustave. Vsaj zapisane ne. BOŽIDAR PAHOR NA POBUDO DRUŠTVA, KI NOSI NJEGOVO IME V Čedadu proslava 120-letnice rojstva msgr. Ivana Trinka Sepino Krizetii: «Najbolje se spominu Ivana Trinka oddolžimo, ie pokažemo, kako živa je njegova govorica* «Pred 120 leti se je v Trčmunu, vasici pod Matajurjem, rodil msgr. Ivan Trinko, naš največji človek, po katerem se imenuje naše kulturno društvo. Mislim, da se ga bomo najbolje spomnili tako, da ob tej priložnosti spregovorimo po naše in tako pokažemo, kako živa je slo venska govorica, katero je tako ljubil. Najbolje se bomo njegovemu spominu oddolžili s tem, da živimo in se ravnamo tako, kot nas je u-čil, kot je pridigal in kot je (lem! za časa svojega plodnega življe nja.» S temi besedami je predsednik kulturnega društva Ivan Trin ko Betino Krizetič začel proslavo, med katero so odprli slikarsko rar stavo beneških slikarjev. Nastopil je mešani pevski zbor Pod 'ipo. ki ga vodi Nino Špekonja. Prebrali co nekaj Trinkovih pesmi. Kulturno društvo Ivan Trinko je najstarejše slovensko društvo v Benečiji. Njegovi ustanovitelji so si izbrali to ime zaradi tega. ker je bil msgr. Ivan Trinko že za časa svojega življenja največja do takrat živeča osebnost na cerkvenem, kulturnem in družbenopolitičnem pod ročju Beneške Slovenije. Ustanovitelji društva so si Ivana Trinka vzeli za vzornika, po katerem so se hoteli zgledovati v njegovem odloč- NA PODROČJU zahodnega Krasa iščem zidarja za majhna hišna popravila. Telefonirati med 19. in 20. uro na št. 040/220525. IŠČEM zaposlitev kot blagajničarka v trgovini ali pa kot pomočnica v ambulanti. Telefonirati na številko 231875. PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*. IŠČEM zidarja, obrtnika za delo pri Sv. Ivanu — Trst. Telefonirati na štev. f040) 575145. PRODAM akacijeva drva za kurjavo in kole za trte. Saverij Ro Žič. tel. 0481 - 390688. OSMICO je odprl Ernest Smotlak Mačkolje 58. Toči belo in črno vino. PRODAM 2000 kv. m terena — vino . grad in travnik. Telefon 040/54372. Mali oglasi PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št. 200-634. KDOR je pomotoma »sunil* Natašino trobento na zadnji Jadranovi tekmi, prosimo, da jo prinese nazaj na prihodnji Jadranovi tekmi. GRAMOFON master voice iz leta 1930 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481 . 86349. STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Telefonirati na št.86349. 22-1.ETNI knjigovodja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739: PRODAM hišo v Borštu. Telefonirati od 18 do 19. ure na štev. (040) 228421. telefon (040) 79 46 72 OSMICO nadaljuje Robert Pipan v Mavhinjah. TRGOVINA MODE VALENTINA raz prodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 60 odst. 21-LETNA uradnica išče službo v podjetju ali v zdravniški ambulanti. Telefonirati po 20. uri na št. 040/225-973. POHIŠTVO Koršič prodaja po zelo ugodni ceni hišno opremo, zaradi preureditve trgovine, telefon (040) 54-390. IŠČEMO diplomirano/ega farmacevtko/a za takojšnjo zaposlitev v lekarni pri Fernetičih. Telefon . (040) 416212 - Dolce. HelUca-riu CERVO priporočena jgovuia za vaše nakupe KRZNA. JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI seli vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST Viale \\ settemhr« 16 Tel 196 301 ANTON BOLE pri Piščancih ima do 30. januarja odprto osmico. PRODAM avtomobil lancia beta 1600 kub. cm berlina s priključkom za prikolico letnik 1973 po ugodni cc ti. nem vztrajanju v težkem boju preb raznarodovalnim pritiskom, ki so bj" li posebno kruti in odkriti v prvi® povojnih desetletjih, ko je Trink® še živel. Če danes lahko govoril)’0 o 18 beneških kulturnih društvih, č® lahko govorimo o procesu identit’; kacije. kakršnega v Benečiji še n’ bito. če govorimo reto o pluralizn’® in o nlemenitem tekmovanju pri oblikovanju sedobne podobe kolektiv; nega subjekta, kakršen so posta11 Slovenci na Videmskem, tedaj gr® zasluga vsem tistim, ki so vztraja1! v vrstah društva Ivan Trinko in so sodelovali v pobudah, poralai0®. se zaradi trdne smeri, ki si jo i® začrtalo to društvo. Prireditelji proslave 120 letnice rojstva Ivana Trinka so imeli za l °' trebno. da predstavijo samo en d® kulturnega utripa Benečije, in s1' cer. da predstavijo slikarsko ustvarjalnost članov društva beneških nitkarjev. Ne hi se želeli spuščati » strokovno oceno razstavljenih d®’ ki bi bila samo zelo ugodna, a"1' pak bomo navedb imena razstav-Ijalcev: Ošnjak. Zampicr-hiaRi. Kar-lič. De Vora. Dorboto. Fabbro. J®' cu/zi. Marusl-a. Chiabai, Paoluz/1, Petričič. Vogrič. Špekoirev zbor, sestavlien iz s®’ mili mladih fantov in deklet, j® s svojimi svežimi glasovi izredno ,e' Po izvedel svoj program, v kal®1'®' ga so vključili tudi Trinkovo pesen’1 lu jo .je pevovodja sam uglasi”1-Trinko ve pesmi sta prebrali Lo’-e' dana Vogrič in Marina Krajnik. Ob tej priložnosti se je zbralo n® prireditvi to|H> število beneških t”*?! vencev, med katerimi je bilo tu® nekaj za slovensko stvar razumev®' jočih Italijanov. Poleg predsednik? TO SKGZ Viljema Cerna S(J bili P1'1' šotni predsednik SZKD Milko Rcncf1 Ivan Vogrič, predsednik Združen1® beneških umetnikov, Giovanni I*at’ tocletti, svetovalec gorske skupnj” sti, duhovniki Guion in brata Zu*' nelln, predstavnik lista Dom Ui°n gio Bankič. predsednik planinski® društva Jožko Kukovac. Iz Tol;”1 na pa so prišli ravnateljica abči°' ske knjižnice in galerije tOir'18 smačn* Marta Filli. predsednik ZK Ivan Jermol in predsednik dl' likovnih amaterjev Tolminske drej Jermol, (gv)