D
•O
dar
brtnišk
arodn
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Četrt leta 90kr
posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 4. aprila 1866.
Gospodarske stvari.
mlj
)
gozdna zemlj
in se
Ilovica, se vé da
posebno šota pripravna
Nova pot poljedelstvu.
taka
)
stelja Žeíeti
se nikakor ne sme nastiljati
Dosihmal se poljedelstvo najbolj
suče
okoli tega
)
t
da se žito prideluje. To je bilo nekdaj pravo in dobro, sedaj ni več tako. Kar nam na milijone centov žita vozijo po vodi in po suhem iz daljnih krajev (parobrodi in železnice so v tem svet preobrnile), se kupuje tuje
čaje volj
teli
bila vedna mlaka bilo, da bi se gospodarj poprijeli, ker gotove skušnj
>
ker
naši
tudi
priporo
prav zeló in ker je gospodar večkrat v stiski za-stelje.
;
da mu
naj-
f
žito tako ceno, da se ne splača gospodarju več polja odloči, zato pa zanemari pridelovanje klaje
zmiraj dobra kupčija.
Hvalevredna jabelka.
Spisuje Lovro Pintar.
m
takih
rastlín, s kterimi
Je
v
se
Marsikdo želi svoj vrt s sadnim drevjem nasaditi,
Zato je treba, da postavijo naši gospodarje žito n e k o- pa ne vé , kakošne sorte bi sadil, in kje bi jih dobil.
liko nazaj in kupe ij ske rastline naprej. Treba, Naj toraj prijatlom sadjoreje nektera dobra jabelčna da povzdignejo živinorejo, — zato pa je treba dobre plemena nekoliko popišem, priporočim in ponudim. Vsa
živine in dobre klaje. Ako pa hoćemo veliko klaje pri- sledeča jabelka se tudi lahko pri meni dobé.
eči štetinar (rother Stettiner).
delati, moramo dobro
gnojiti. Navaditi se moramo, tra-
Brat
prá-
vám in deteljam (tedaj tudi senožetim) najprej gnojiti,	vega rumenega zimskega štetinarja, pa nekoliko boljši
potem je tako polje tudi dobro zemljišče za žito, potem	je rdeči štetinar. Na Gorenskem rdeče štetinarje čebu-
pa tudi ne manjka ne zrnja in ne slame, ne gnoja in	larje kličejo, ker so res čebuli precej podobni. Rdeči
ne dohodkov s polja in iz hlevov. Ako ti živina strada	štetinar je širji kakor višji. Je lepo okroglo , okrog
in detelja ne dobi na polji zdatnega živeža
se ne ono
ne to ne sponaša dobro, in kmetijstvo gré rakovo pot,
potem gospodarimo predrago in ne ostaja nam de-
muhe ima majhne robice. Njegovo lice je zeleno in rdeče. Senčna stran je zelena, solena rdeca. Kadar se vleži. postane zelena stran lepo rumena. Ta sad je pre-
)
narja
da
», u» ui si kupili tacih reči, ki nam koristijo.	v^u^, o^ mxi^^t
Posebno taki gospodarji, ki nimajo velicega po- čaka do poletja. Meso ima zelenkasto-belo
cej zeló pikast.
Ne
vene
se zmedi okrog pusta
)
in
sestva, naj
t
se poprimejo detelje, lanú in druzih semen,
«	« a »	A	^ "V
se
)
soeno, en-
malo rezno ter je prav prijetnega okusa. To jabelko je
ki so za kupčijo. Zato je pa treba veliko gnoja
tega pridobi
treba
mora dobro rediti zmanjkuje.
je primernega
Da
števila živine, ki
obrajtano na mizi, v kuhinji in na trgu.
Drevo izraste
, ne pa živine prevec ,
veliko in rado rodi. Res lepo ga je videti, kadar je da jej klaje polno rdečega sadja. Imenitni nemški sadjorejec Lie gel
Kakor je bolje gospodarstvo to, da ima gospodar
v hlevu manj , pa dobro gleštane bolje, da
Da je
y
živine
pravi, obsadí.
da
)
kdor vrte zasaja, naj četrti del s tem sadom ljubljanski razstavi 1847. leta je dve zvezdi
y
manj, pa dobrih sadežev seje konec besedi, rečemo na
tako je tudi dobil in ju res tudi zasluži. Sadjorejski zbori v Naum-
burgu
y
Goti
y
Berolinu in Gorlici so tudi priporočevali
kratko to: naše da naj se to jabelko obilno sadi.
y
gospodarstvo naj dandanašnji v prvo vrsto stavi pri-
to naj seje v naj bolj o
Pravi rujavi francozki kosmač (echte graue franzosisehe Reinette). Po svoji rujavi barvi ima žita to jabelko pri slovenskih kmetih prav pametno ime
•	\t_________: •	t «^„«^fui u tu
prav
delo va nj e klaj e
rodovitno (to je dobro pognojeno) zemljo naj se manj seje, več pa tako imenovanih kupčijskih „rjavec." Nemci mu pravijo tudi „Lederapfel.
semen.
Tako bo kmet
več
da bo več denarja v zemljo vtaknil z velikim dobičkom.
de narja iz polja izvlekel

se ve
y
y
vtaknil ga bo
Kar se tiče gnoja, naj omenimo tukaj vnovič
kar
so „Novice" že enekrat omenjale. Véliki posestnik Hil-
To
jabelko ni posebno lepega obraza, pa je poíno dobrih lastnosti, in se šteje med najžlahnejša jabelka. Njegovo drevo raste prav hitro, izraste veliko, in dolgo živí, je zeló rodovitno in rodí dostikrat tudi v slabih letinah. Lie gel pravi, naj se peti del vrta temu drevesu pri-
v v •	•	*	"	~	"
vosci, in
Lu kas ga svetuje posebno ob ce sta h saditi debrand v Osthofenu, ki ima neizmerno veliko pose- in ga priporoča za mizo in mošt. Pravi rujavi fran-stva — pripoveduje gospodarski list za veliko vojvo- cozki kosmači so med nebrojno čedo kosmačev skoraj dino Hessen — se prihrani leto in dan okoli 3000 gld. najdebelejši ter širji kakor visoki. Kože so prav za
samo pri stelji.
Iq kaj
počenja? Namesti slame ali
prav
zelene, na
solnčni strani nekoliko bolj rumenkaste
druge navadne stelje nastilja mladi in pitavni svoji ži- in včasih prsteno - rdečkaste. Vse jabelko
Je
prevle-
vini prst, se vé, da ž njo tako nastilja
da
Je
mesto, čeno z oštro in rujavo rjó in je polno belozelenih pik
nekoliko
da ne stoji v gnojnici. Za prsteno steljo je peščena po pižmu dišečega ukusa. Ako se to jabelko pozno
na kterem stoji živina, zadej nekoliko navzdol obrnjeno, Meso je zelenkaste barve, sočnega, reznega in
110
obere, čaka do binkošti in tudi celo leto. To jabelko
je bilo v namurskem mednarodnem sadjorejskem shodu posebno priporočano. V ljubljanski razstavi 1847. leta je dobilo tudi tri zvezde. Ljubi pa bolj vlažno zemljo. -
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske in obrtiiijske skušnje.
*	Stanoviten in dober kup povlak za vsa-ktero leseníno vhiši, na vrtu inkodarkoli — je po priporočilu vrtnarskega nadzornika Lukas-a ta-le: Vzeini frišnega, v dobrem zamašku shranjeuega cementa najbolje sorte in zribaj ga z mlekom, kakor se ribajo oljnate barve. Lesenina, ktero s tem povlakom namažeš, pa ne sme biti gladko pooblana, ampak kosmata. Ako les s tem povlakom dvakrat ali trikrat namažeš, mu ne stori moca nic, tudi ne zgorí ne. Lesenina pa
mora popred dobro posušena biti.
*	Môtno srebro se očédi — prav dobro tako-le: Vzemi 3 dele amonijaka (ki se v apoteki dobi pod imenom „Liquor ammonii caustici") in 1 del vin skega cveta (alkohola). V ta amonijakovec pomoći usnjato ali volnato capico s kredo in drgni srebro.
Zgodovinsko stvari.
Trst in njegovo obmestje.
Zgodovinska crtica, spisal P. H.
(Dalje.)
Trst s svojo okolico in njenimi slovenskimi stano-vavci je tako ostal v bizantinski oblasti do leta 789. ; Karol véliki, ki je bil že leta 774. longobardsko kra-
ljestvo zmagal, si je takrat tudi Istrijo storil podložno, ter jo je pridružil franškemu kraljestvu; furlan-ski vojvodi in pod njimi markezi so imeli po tem go-spostvo čez Istrijo in Trst. Vendar bolj na posebej tr-žaško mesto s svojo bližnjo okolico ni bilo dano ka-cemu svetnemu knezu ali grofu v last, marveč je že
cesar Lotar I. leta 844. sodnjo oblast za mesto in njegovo obmestje izročil tržaškemu škofu; kralj Lotar II. pa je leta 948. s posebno listino podělil tržaškemu
škofuJanezu vlastino mestotržaško z ozem-ljem zunaj in krog in na vse strani tri milje daleč. („Civitatem Tergestinam cum territorio extra circumcirca et undique versus tribus milliaribus pro-
tensis. Diploma Lotharii regis 8. augusta 948 in Mscr.
tergest. Mainati memorie storiche di Trieste" tom I. p. 50.) V tej listini je tržaški svet za se postavljen, in mimo sosednje dežele odločen ; povedani so tudi njegovi mejniki, krog in krog mesta tri milje, namrec rimske ali italijanske na daljavo; zapopadeni so tudi obojega plemena stanovavci, porimljančeni mestnjani in slovenski zemljani.
V oblasti svojih škofov je Trst ostal nad 400 let, tedaj tudi v dneh , ko je cesarstvo z Otonom I. leta 962. prišlo na nemški narod; razne vojske z Benečani,
goriškimi knezi in druzimi nasprotniki so v zadnje veliko dolgov nakopali škofijstvu. Ker se drugače ni dalo
pomagati, je škofVolrik leta 1253. en del svojih pravic
odstopil mestnjanom tržaškim za odkupščino ; ostali del
pravic pa jim je přepustil škof Brissa leta 1295. Tako
je tržaško mesto s svojo okolico postalo samosvojno, kar se kaže iz dotičnih listin. (,,Mainati
Memorie stor. di Trieste" tom. I. p. 191. 250.).
Ko je bilo tržaško mesto samo svoje, se vendar ni lahko moglo braniti nasprotnikom, zlasti Benečanom ne, ki so iskali vse Istrije se polastiti, so tudi segali po posestvu akvilejske cerkve v Furlanii. V taki za-
zdregi so se mestnjani leta 1382. obrnili do avstrij-
skega vojvoda Leopolda III., ki je že vso kranjsko
stran in en del istrijske zemlje imel v oblasti, ter so se njemu prostovoljno dali v last. Vojvoda jih je rado-voljno sprejel, in je za-nje, za njihovo mesto in za
okolico (civitatem et districtum Tergesti) v posebni listini zagotovil varstvo vseh pravic in brambo proti vsem
sovražnikom. (Diploma Leopoldi III. ducis 30. sept. 1382. Mainatti mem. stor. tom. II. p. 144.). Od tište
dôbe je tržaško mesto do sedanjih dni ostalo del avstrijskih dežel; brambo je prejemalo v prej-šnjih dneh, poslednje čase pa, kar je Trst leta 1719. postal prosta luka, mora avstrijske vladarje obilno hvaliti za vse, kar so storili in še delajo za veči po-speh mesta in njegovega trgovstva. Zatoraj se tudi mesto razširja, in njegovi stanovniki se množijo z raz-
nimi ptujimi naseljenci; Italijani, Grki, Ilirijani, Nemci pristopajo za prejšnjega in sedanjenega stoletja med mestnjane; k starému mestu je od Časa cesarice Marije Terezije prirastlo novo mesto, in tudi bližnja okolica pri G var deli in Skor ko li se že mestu vpo-dobuje, le v dal jsi okrajni ostaja Še oblika kmečkih selišc. Stanovavci tržaškega mesta se sicer bolj in bolj hočejo poitalijanciti, čeravno so izprva drugačnega rodů; pa slovensko ljudstvo v bližnji in daljni okolici in deloma tudi v mestu ostaja še vedno zvesto svoji pravi narodnosti.
Zdaj se smé nekoliko vprašati za razmere in do-tike med mestom tržaškim in njegovo okolico. Mesto tržaško je iz nekdanjih časov sem do novejših dni obsegalo samo prostor sedanjega starega mesta; ozidje proti zahodu je le z enim koncem segalo celó do mor-skega kraja, in veči del mesta je stal po brežini od grada in cerkve sv. Justa navzdol. Samo ljudstvo, ki je v mestu stanovalo, je imelo mestnjanske pravice; pa tudi v mestu je bil razloček med starešin-skimi družinami (familiae patriciorum) in med prostim ljudstvom (plebeji). Kar je bilo ljudstva zunaj mesta in v okolici, so bili goli s elan i (coloni), za osebo svojo prosti, pa navezani na zemljišče; sin je bil naslednik očetov, in plačeval se je odlocen davek vsako leto. Dokler je bila mestna srenja še po rimski šegi obravnana, je srenjski zbor s sto stareŠini in dvema možema na vrhi oskrboval mesto in njegovo okolico. Ko je franŠko gospostvo nastopilo, in je škof prejel mesto v last, takrat se je spremenila mestna uprava; škofov upravnik (gastaldio) in trije sodniki so bili viša gosposka za mesto in okolico. Ko si je bilo pa mesto zopet prostost kupilo od škofa, in je postalo samo svoje, se je srenja uravnala po šegi italijan-skih mest; više gospodarstvo je imel stařešina (podesta), in na strani mu je bilo malo svetovavstvo, za više sklepe pa je ostajalo veliko svetovavstvo. Kadar se je mesto bilo dalo avstrijskim vladarjem v oblast, bil je poglavar (capitanus) postavljen Čez mesto, in na strani sta mu bila dva namestnika. Svetovavstvo se je pozneje pomnožilo na sto in šestdeset svetovavcev; ti svetovavci pa so se vselej odbirali samo iz nekdanjih starešinskih družin, in če je kteri-krat kak prost mestnjan přišel v svetovavstvo, je njegova rodbina s tem prišla tudi na više imé.
K starému mestu se je novo mesto začelo prizi-davati še le za cesarja Karola VI., ki je Trst razglasil
leta 1719. za prosto luko, najbolj pa za cesarice Marije Terezije od leta 1740. in dalje; razprostiralo se je proti
zahodni strani na plani, kjer so bile poprej solarnice. Novo mesto je bilo izprva posebna cesarska okrajna z lastnimi upravniki, leta 1750 pa je cesarica ondi mestni
gosposki izročila politično in sodnjo oblast; vendar novo mesto se nikakor ni štelo s starim mestom v eno, marveč se je imelo le za predmestje, in njegovi stanovavci
Ill
niso imeli mestnjanskih p ravie, tuđi se niso volili v
mestno svetovavstvo.
Še
nega
Skoro nobena beseda ni zastonj pisana
Vse
le v zadnjih dneh cesarice te posebne obilne misli pa, vse te prilike in značaje Marije Terezije se je novo mesto začelo s starim popisi nanašajo se več ali manj na poglavitni predmet veno skladati, in leta 1780., o nastopu cesarja Jo- ž njim se vjemajo in ga
takrat so že tudi
žefa II. je bila edinost dovršena možjé izmed boljših stanovavcev novega mesta sedeli
Kadar
avijo
zloženo
y
v
niestnem svetovavstvu. Med vsem tem časom so sta- ginlj
>
novavci tržaške okolice ostajali v svoji stari pod-
Daj
pesem ali sploh kako duševno delo tako gotovo dopada vsakemu, in to delo je tudi ako so žlahni občutki v njem lepo razloženi
konec besedi
ložnosti, mestnjanskih pravic se jim ni nič dopuščalo, (klasikom)
blek
lepogl
v
se
besede so izvrstnjakom
m
v mestnem svetovavstvu ni imelo glasu. Vendar kakor
lepšim in krásnějším mislim
Več naših pesnikov tako piše, med drugimi naša
drugod po cesarstvu, tako so tudi selani v tržaški oko- prvaka Koseski in Prešern. Na misel mi dohaj
1?.* —	/lAonvîna M o vilo Tarofyiia in nooorio Tniflfo TT PntnPnilrnrQ nASOm 7,nnnilrot»iflnn il PnolntrifMn w
tudi
lici v dneh cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II. Potočnikova pesem „Zvonikarj dosegli veče pravice na svojih zemljiščih; pa takrat,
leta 1779. se je začela z mestno stražo vred tudi okra-
Poglavitna misel
jinska straža
territoriale).
(Konec prihodnjič.)
je, da zvonovi opominjajo člověka, naj izpolnuje dolžnosti. Prva kitica razlaga misel, da zvonovi k dělu
svoje
budij-zadnj
;
in vsaka prvih vrstic izrazuje kaj posebneg
naše življenj
in predzadnj
kratek
pa
ekujete
eno
misel
)
da
dan
Slavna gospá Luíza
Slovstvene stvari.
Kako naj se skladajo pesmi.
Dobrovoljna besedica dijakom slovenskim.
Avstrijski Slovani izvan Poljcev dolgo niso imeli lastnega izobraženega jezika, zato pa tudi niso mogli imeti znanstvenih del, tedaj morali so učiti se dragih jezikov , da so bili omikani ljudje. Prav zavoljo tega
1Z-
Pesjakova jo je v nemški jezik izvrstno přestavila ,
razivsi prav kratko te vrstice „denn kurz fst das Leben
a
in přistavivši priliko : „ein scheidender Tag krasno, in v tem je prekosila izvirno prvo kitico
To
J®
Pre
hvala blagi gospé, ktera s takimi prestavami in
domovino, in dokazuj
svojimi
deli
našo
lep
sè
kolikor zmore tudi naš krasni Živela
ploh slavi
pôJ. na duševnem polj

Pa ne vse pesmi so obilnih
lepih
poetičnih
jeziKOV , ua su um uuimaiii ijuuje. irav aavuiju teg«	"	^^omi okj uuumu , ^pu iu pucwv;um
pa se tudi niso zavedali svoje narodnosti in niso imeli	misli. Pri vseh narodih in tudi pri nas nahajamo pesmi,
skoro nobene veljave ne v državi ne v znanstvih in	ktere niso vredne tega imena. Mnoge so puste
1/	_	__-	-	w	I ^	• • 1	• 1 «	^	i 1	â « « ft	ft
umetnostih, celó v obrtnii ne , kazali Slovane.
kajti nikjer se niso po-
misli, vodenih prilik, le
prav
Zdaj je — hvala Bogu ! — vse to drugače.
Vsi
vežejo pazi pisatelj
dolgo-otrobe pri kteri
na lepoglasne besede, da je poetično
časne, vsakdanjih
" nektere. Nemci pravijo taki pisarii
ske ali druge, so na priliko tište, v kterih se zmirom
avstrijski Slovani omikujejo svoje jezike in urnega ko- »k^g.	Take pesmi, naj so nemške ali sloven-
raka prihajajo na svetio učene razprave na neizmernem polji mnogovrstnih znanstev, in brzo se zavest širi po slovanski zemlji tudi naše države. Vsled tega smo
govori o „cvetlicah" in ,,pisanih livadah", o „luni", spomladi" itd.; idej in krasnih idej pa skoro ni najti.
o „luni'
yy
zdaj živi člani (udje), kteri se imajo v ozir jemati v Nemški klasik Schiller opeva tudi cvetlice , al ta pesem
vseh razmerah človeškega] življenja. Nam tedaj gredó z napisom „die Blumen" je polna nježnih, milih milsi
ne samo dolžnosti, ampak tudi pravice živih narodov, in lepih prilik in je zato prekrasna. Naj jo kdo po-
sloveni !
in te hoćemo imeti. Vse to pa smo pridobili s tem, da smo se tako krepko poprijeli národnosti svoje in narodnega jezikoslovja. Ta uspeh pa bode tem veči in tem da opeša pesnik
Pri nekterih pesmih vidimo in nevoljno čutimo
i
že v
sredi.
Bral sem nedavno ne-
zdatneji, čim bolj bodemo napredovali v teh rečéh.
cilj in konec bodočega živega napredovanja pa je treba, da se dijaška (šolska) (mladež — najlepši narodni zarod — že zdaj pripravlja, da bode pozneje marsi-
kako pesem

ktera
se
berè
Je
do srede izvrstna, in veselil sem
nadaljevati, misleč, da
me bo pesnik peljal do Olimpa; naenkrat pade z višave, in ne pade na cve-
teco livado
)
ampak
na puscavo
Zakaj nek ni pisa-
Ker
kteri izmed nje izvrsten slovensk pisatelj.
pa pri vsakem narodu pesniki tišti, kteri začnejo prvi ..., — ----------- ------- -------
likati jezik in za-nj skrbeti, je pesništvo, ta divna gimi nič vrednimi kiticami vse pokvaril.
telj prelepi polovici še eno drugim enako kitico pristavi! . in tako krasno končal? Temu nasproti je z dru-
umetnost, že v tem oziru prevažno
Zato in ker mla-
dina najraje pesnike bere, tudi najraje pesmi skladati mogoče ogibati.
Teh in enakih napak se ima vsak pisatelj kar je
začenja in tako se tudi pri nas Slovencih godi, lahko je prevideti, o čem sem namenjen nekaj govoriti.
Treba je pred vsem , da mladi pisatelj in posebno
pesniki dosti in marljivo beró in izvrstna pisma Klasične pesnike kterega "koli naroda prebiraje in temeljito pretresujejo. Vemo namreč, da je Schiller
na drobno pretresovaje telji samo na čist stih
nahajamo, da ne pazijo ti pisa-(vers), na čisto rimo in v obče
tak izvrsten dramatik
v
se
po tem postal
y
ko
si
Je
grške dramatike in Schekspeara duševno pris voj il. Pes-
na to, da je jezik pravilen, brez izjemka gladek in niku mladému je dalje na vso moč prizadevati si
y
da
lepoglasen, nego oni skrbijo posebno za to, da so du-
ševni ti izdelki polni krasnih misli, ktere so razno-vrstne: ali mile

nježne
y
)
mikavne, ali visoke in veli-
častne, zmiraj pa resnične in logično izpeljane.
so prilike prelepe in naravne, in značaji
ktere
Tudi
popisu-
predmet natanko premisli in nikoli le povrhoma ne
delà.
sam v govoru „pro lege Manilia" javno přiznal brez truda ni lepega delà, rekoč: „Nihil hue (in foro) nisi perfectum ingenio, et elaboratum industria afferri
In zakaj ne bi vsak tako dělal, ker je Ciceron
da
y
jejO, lOQU WOllU íjuhwmu. J »M U41011 Ui \J lUiCU Cil V O UOCUC w^uj.viv	---J ~ ^ «. v.^*"' «
pred sabo. Vidimo dalje, da so ti izdelki primerno raz- lentom koristno marljivim in natančnim biti.
lttO pitl&^i; 1« UV.IMÍUVJ JU ZiUat aj 1 , IVICI C uupou" JJikJ» J/VÍ1VVVUU1 IU^UUIU , w -------------------------------
tako oštro narisani, da mislimo imeti žive osebe oportere putavi." Toliko več je pa drugim manjšim ta-
deljeni
y
kar
je prav važna reč, ker to zahteva logika
Predno se kakošno delo priobči
;
in razumljivost.
Po tem takem ima vsaka takih pesem kak poseben namen in kako misel, ktera nadvladuje vse delo je razdeljena v veče ali manje razdelke. delek razpravlja svoj predmet
prijatelska pa oštra kritika pisatelj
?
Vsak
y
in
zato
svoje izdelke prijatlom v pretres
vse dobro ali ne.
y
naj naj da
se sliši dá vsak
pre-
se
tako
vsaka kitica
ražin
če je
priča, je
Celó nemška prva klasika Schiller in Gothe sta si
svoja duševna delà v pretresovanje pošiljala in sta tudi
^A w v 1JM O V VJ	CU 111 U y te* au v ouaa	liKjCX y 1 u O V UJ CL uuuv » «w wuim y	wvi vuv ? J ^vwhjmiw	~
mogoče, izrazuje tudi vsaka vrstica kaj poseb- ustmeno posvetovala se v vzajemno iu veliko korist.

112
#
Naposled ni zadosti, da so pesniki možje dobrega in izvrstnega pesniškega talenta, kajti člověka brez pokliča ne navdušuje Apolon; marveč silno želeti je, da temeljno poznaj o človeško naravo, razne značaje
y )
strasti in čute ; različne mnogovrstne človeške razmere posebno svojega naroda razmere; človeško in narodno
zgodovino.
Skušnje. v praktičnem življenji jim bodo preko-ristne, in življenje jim ima biti necenljiva učilnica.
Ako vse to izpolnijo mladi pisatelji
nasi, bodo go-
tovo resnični, zanimivi in podučljivi pisatelji.
Ogibati pa se morajo
se
druge
neprimernosti.

postransko (nebenbei)
Menim namrec, da je nepnmerno vpletati verske reči in zadeve v posvetne pesmi
Kri-
stijanska vera ni poetična, kakor so bile poganske starih
in Slovanov, ampak ona je filosofična
Rimljanov, Grkov
in resna skozi in skozi; zatoraj se ne strinja in ni
do-
stojno, va« —	----— r-----— r----;----
ništvu. Dozdeva se nam, da hočejo nekteri pesniki s
da so verske reči
pridavek posvetnemu pes-
postranskimi verskimi pridavki le skriti pomanjkljivost lastnih misli. Le rimska in grška božanstva in slovanské Vile takim posvetnim pesmam pristavljati, je mično in poetično.
Edini Bog in nadzemeljske reči pa so po kristijan-skih vzorih previsoke, da bi služile samo kot postransk kinč kaki drugi ideji: zatoraj kdor si izvoli tak visok in veličasten predmet, naj ga samostalno in spodobno
je na Koseskijev
izpelje. Taka delà naj bodo
mm TV/TC U/\«rk	DAIÍ^ T Ini nm
tako osnovana, kakor
u
pr. Miltonov „Raj", Državinov „Oda Bog
Oče
7)
nas**, „Neizmernemu Bitju" Luize Pesjakove itd.
u
Vemo, da ne more vsak pespik klasik biti
vsacega se pa po vsej pravici zahteva vzorom, kolikor mu je le mogoče
i
da
se
od bliža
y
Prevdarjaje vse to, iskreno priporočamo dijakom in samim v prihodnjo slavo, da kdor koli
njim
titi se divnému Apolonu , glasne besede imajo biti
želi
posve-
resno
naj
obleka
pomisli, da lepo-
y
v
se
lepšim
7
se
krasnejšim, obilnim in predmetu prav primernim
mislim.
Ni
se
pesnik
7
kdor
vêrze
delà !
Iz vipavske doline.
Odlomek
iz predigre k tragedij i „Marija Antonijeta."
v 11. listu naznanjene. Spisal Fr. Z ak raj sek.*)
(Konec.)
Brezé
Odkod
Pa veste tudi tak
trdno. da
Vsa vojska pojde z vami, kadar jo Z morivnimi nameni na Francoza Obrnete? Prijatel I Iz Francozov Je vstvarjeno francozkih trum teló.
K o n d é. Armada
druha1
stvari
Brezé. Ste dvojni scer
»
tukaj
Kar
dvoj
žlahta
Viharno si naprot hití, ljubezen Mu repetnice nasadí in up, Da s vigne smelo po življenja krogih Moj Bog! AF brišete po sili si
Spom
glave? Ali v praznih nadah
Tiščite si ušesa in oci? Vas ni Druhal zmodrila se v Versaljah, ne?
Tuď ne baštila, ki je padla
prah?
Že dvakrat obnemoglo je kraljestvo, In slepo trmo še poslušate? Ne veste, kak strmele so očí Na besni trop, kak jezik, prej goreč
«
Kdor si naroči mojo izvirno tragedijo „Marija Antonij
naj blagovoli porabiti ta-le napis: Franc Z a kraj sek, učitelj na vikši realki v Gori da bode temu precej zmerna.
ei. S tem dajem pa tudi na znanje, obŠirnemu delu cena po okoljsčinah
V Gorici dne 27. marca 1866
Fr. Zakrajšek
Od groze vam pomrl je za zobmi? Tedaj sta onemela svèt in moč. Ne strah, Providnost govori iz mene; volk Se nisem takšen na življenje, da bi Se smrti bal, in lahko sklenem, Ce treba, zdaj; saj gospodari smrt Na mestu Ludovika na Francozkem, Kjer zlegu sosed je se hujši zleg. V življenja bridki zimi, miljnike Njegove stejem, truden romar že, In več posvetnih upov ne redim; Le joČe staro se srcé mi v prsih;
Bog vé, krvave
v
ze
solaé bi tocil,
Kondé
Da cepi misli nam hudoben dvom, In bi, alj ne bi pričkalo slepó Se v kralja škodo tù na dvoru. Kralj Pa ima lahkoverno uho. Bivši, Se kralja meni, ter oblast nezvesto Si domisljuje, ki je dala njemu Slovó in nam. Zlo hude že novice So slišati o tem. Krdeloma bežé Vojaki spod zastave nase; Ne bos tajil.
0
Le pleve so zletele,
Ostalo pa se krepko zrno je. Brezé. Tud to vam odletí, ker zloga
V vojastvu hira. Saj oholost že Povelju pražnému se smeja, in žug Ko cunjasto strašilo zaničuje. Le kdor ob kralja milosti živí, Francozko oficirstvo, to — ne rečem Se zvesto poteguje še za kralja; Al nizki vsi stanovi že kvasů Strupenega kipé, zakaj svoboda Je zlata tarca želj njihovih.
v
Kondé. Se mnogo zvestih polkov imamo,
Ki so na novo že prisegli kralju; Le naj se v prid obrnejo, boš videl, Kimêra slobodunska vtihne koj. Dokler mečkamo, raste jim pogum Se vé.
7
Brezé.
Kondé
Brezé.
Nikar ne upajte vojastvu! Po mestih vseh francozkih, clo v Parizu Posadke cele se zedinjajo Z druhaljo, da se bijejo za narod. Res imamo še dosti mož, pa zgled MogoČen je magnet.
Druhal se punta, Vojak pa je prisegel.
To ni punt Navaden iz nezadovoljnosti, Gotovo, princ! to je kaj več; zakaj
Tud z
vraž o
se pajdaši smeli up,
Ki daje pa nevarno moc. Prerokbo Ze staro berejo v sembiljskih bukvah Nekje o nekem Ludoviku kralju, Da ž njim pogine Kapetovo deblo, Nekteri puntarji najeli grdo Baburo so, ki v ognjenici Sleparskega zamaknjenja le-tó Prerokovanje na osebo kralja Sedanjega obrača, in v zvijavicah Pobožnih blede le o našem kralju; Tako da naš šestnajsti Ludovik Pogine revno tù v Parizu, da
Kraljestvo se pokoplje
ž njim
francozko
Pod giljotino, ki jo gleda večkrat V podobah čudnih in krvavih. Clovek Bi ne verjel, kak skužila lažnjivka Je vsa ušesa. Ker se posti in moli Ta grda bogoklevka, svet Še bolje Slepí in mami. Ljud verjame vse In ž njim vojak; ker ko po čem prestrastno Srce zlo hrepeni, gotovo mu
Kondé.
Je vse, in naj je tud očitna laz. Sovražna stvar pa več ni varna. Se lahko dá podreti, ko iz ust že Preroških zadonela je obsodba. Tedaj nedolžno se smehljá krivica Živinsko djanje se si Šteje v čast; Češ. da osoda tirja njeno dlan.
Da le orožje čuti beli dan, Prerokbe vse postavi meč na laž !
Saj
113
Brezé. Pređsodkov no podere« zdaj ne vraže
Ki uma žlahtni sok kalé. Poskusi,
Valil
bos Sisifovo skalo
krasni" veri in dogodilo se mi je enkrat bivšemu pri takošnem bogočastji, da sem bil predmet „prenavdu-
Ker kakor v hosti drev stoletni Zabil je tam v pečevje svoj koren, In gozdi ga v njem, da kamen stoka Tako mogočno sili vraž oblast V srcé, tako prepregle so vso duso, Da ne izruje jih nobena moc. Če tudi krepko deblo jim odtrupiš,
senemu govoru in molitvi"
biti
so si menda mislili
; pa jaz moram ze izvrzenec
ker
akoravno je govor-
nik tako iskreno govoril in molil, da je zadnjič omedlel in akoravno je ljudstvo ž njim vred kričalo, da bi me
Kondé
Pred tvojimi očmi spet
drugo
Bog blažil in mi „srce ganil", bilo je vendar vse zastonj , ostal sem trdovraten in nespreobrnjen. Metodiste navadno s prezirljivim imenom „Ranters", to je ..mrm-
B rezé.
• V«
Kondé
Tak kralju šepetal bos spet na uho O tvojem begu, kakor govoriš?
Dokler se jezik giblje mi v ustih, bodem Zna biti, da me Bog us
Kakor
Zdaj vidim, tuli modrijanski strah Krog Ludovika, in beseda prazna* Se vstavlja meču bridkemu!
^m	^ >	j ^ ))Luiui
lače ali širokoustnike" imenujejo. — Celó drugače se opravlja služba priQuakerjih ali „PrijateIjih", kakor se sami imenujejo. V nedeljo ob pol enajstih se začne
njihovo bogočastje in traja navadno do pol ene; pa kako? Blizo eno uro sedí v cerkvi ali po njihovem
v „friends meeting1 tako tiho, da lahko
y
• V*
misi
to je
Národno-gospodarske »tvari.
Popotnikove opazke.
(Dalje.)
tulii ^ uuiuuiuu ua ĐU| rvaivu
Služba božja se po cerkvah angležkih lepo opravlja; katoličanov je precej veliko
prijatelskem zbirališču vse tekati slišiš; sveti duh se pri-čakuje, in kadar je on enega „Prijatelja" navdal, vstane in drugim „Prijateljem" svoje pobožne misli pové. Tako
še več, bodi si
možki
jih delà po troje , po čvetero ali ali ženska, in po vsem tem se mirno razidejo. O Mormon ci h in drugih sektah ni vredno, da bi dajje govoril: omenim pa še, kako je tukaj s katoličani. Število
njihove cerkve ali ka-
--------------J	r -	O	4	L	U I	ttMVVU^ClUUT J v-* J/ig^^/J v ^uau y Chk UJU1V vu vu
vse ljudstvo moli ali poje z duhovnom na glas; ka- peie so najubožniše od zunaj in od znotraj.
koršno knjigo rabi duhovnik, takošno rabi tudi V3ak
nedeljo
drug, iu jv, * - —r ščino peva, ne more se ogledavati ali kaj druzega početi. Psalmi so v tej „nepremenljivi knjigi" (ako je se- __ _ ^_______w	**
danji parlament premenil ne bode) tako vredjeni, da so Kdor ima veliko rodo vino in ž njoJ v nedeljo v cerkev
in
zato, kdor je v cerkvi
nolens volens" s skup-
se plačuje vstopnina, ki jo vsak malo bolje oble-
čen j*
pence, to je, 25 kr. plaćati mora. Pri durih
y p O v	v u vv^ \à\j j v ^
zato dosti rožljanja, a to še ni dosti; pobira se še med mašo in potem se vse to prav „rožljaje" k altarju
znosi.
za vsaki dan vsega leta, drugi za jutro, drugi za večer.
Mnogo ljudi ve najlepše psalme na pamet
Tukaj
se
gré, mu pri nobeni sekti
molitev tukaj draga hodi. Kaj tacega ni tukaj
-----© .)--- - - —j i--- r ~	— i—#---\	o	ť1a UUUCUÍ oca li, iu
pa spominjam sopet prekrasnih Džodževićevih psalmov.	kteri v cerkev
cv	• kj t .	1 «	1	w	•	1	V	• 1 •	v	v	O
in zato drugi pravijo katolikom, kadar
Dragi Čitatelj, Ker sva že pri cerKvan, îaiva se k drugim sektam, kterih je tukaj sila veliko, kajti vsakdo
ker
sva ze
pri
cerkvah
idiva
>
da
gre v papezev „
teater"
y
ker
i
sme novo vero
pridigovati, ako
mu
kdo verjame. Za angležkimi katoliki, to je, za državno cerkvijo, je tukaj in po kolonijah angležkih največ tako imenovanih Me-todi8tov ali Veslejancev po John Wesley-u. Ta sekta ima veliko stranko in mnogo cerkev ali chapel (čapl) po mestih in vaséh, ktere so v resnici prav kakor naši
kakor v glediščú se tudi tù mora vstopnina plačevati. Da ta navada ni lepa in vzlasti nasproti drugim sektam nima najboljših nasîedkov, si lahko vsaki misli.
(Dalje prihodnjič.;
Dopisi.
Biida-Peštu na véliki petek. V. — Véliki teden
teatri; v obče krasne stavbě. Tudi v teh cerkvah je nekako posebno člověka premišljevanja opominja. Javno
življenje se pomiri, v kristjanskih družinah so pogovori
vse drugo lično in „komfor-
malo podob, sicer pa je
table" ali prilično ; duhovni nimajo nobene druge obleke vecidel o božjih grobih , o lepem prepevanji jeremiad, pri službi, kakor vsak drug člověk; nektere družbe iz- o častitljivem vstajenji. Gospodinje imajo vès teden
kako bodo velikonočne praznike svoji dragi dru-
skrb
, ——p * , ------ —•—w —
med Metodistov celó nimajo duhovnov, temoč vsakdo izmed ljudstva, ki je dober govornik, popne se na priž- žinici sè svojo kuhinsko praktičnostjo najbolje vstregle. nico, govori in duhovna nadomestuje. Strašna krika in Zares menda vse leto ni lepših praznikov kakor so ve-vika je pri njihovih pridigah in molitvah
)
kdor
jazljiv ali
strašljiv, temu
je tesno pri srcu
;
ako
Je
bo-
gre po-
sebno na večer v Metodiško čapel. Med glasno molit-vijo
ali
pridigo, ktero
duhovna-namestnik
moli, ljudstvo
likonočni. — Pri teh vrsticah se živo spominjam, kako sem se domá vsako leto vélike noči veselil! — Al blaga leta mladosti so zdavnej minula, vendar bi tega
morebiti ne občutil tako živo, ako bi
mogel, kakor
ne-
tlem glave sklanja, si lice zakrije in govorniku na- kdaj, na primer
vadno hrbet obrne ter glasno mrči.
pred 20 leti, v dragi slovenski
zemlji
je ljudstvu povoljna, ljudstvo krici ,,yes
vsaki besedi, ki v krogu milih starišev in bratov velikonočne praznike
y
(da, da! amen!) in na to,
kar mu ni ljubo
yes
?
amen i
U(
„no, no!"
obhaj ati.
Al žalibog! tega veselja nimam več priča-
kovati, nemila smrt in poklic življenja mi pot zapirata.
(ne
i
ve
ne!) in takošna vika je v eno mer, da člověk ne Ze 11 let nisem več slišal ginljivih slovenskih veliko ali bi se smejal ali kali. Tako je pri navadnem noćnih pesem, 11 let se že po raznoverni ogerski de-
cerkvenem opravilu. Kadar se to končá, ti začnejo veliki želi potikam. Kjer je več ver v eni deželi ali celó v pobožnjaki „besneti", ker taka pobožnost more se le enem kraj i, tam tudi cerkvene svečanosti nikakor ne
běsnost (norost) imenovati. Kdor najbolj vikati more, morejo biti za člověka tako vzbudivne in razveseljivne
ta moli in pridigova in sicer tako dolgo, da mu glas kakor v deželi
i
OnemOre , ujaioiatci y ^i^T^nai „ v^ viocuuou uujcuu ^ ix i puucua uvscuuiu	» *j<* iuj ouui 10 uvauuav
komaj eden tako utihne, pade drugi na kolena, začne to rec premisli, bode mi pritrdil. Zatoraj Slovenci! ako pokati z rokami in z novim močnim glasom kričati na vas že različne nadloge življenja stiskajo, obranite si
marsikter
v preveliki „vzvišenosti" omedli,
y
kjer
se
ena véra spoznava
ni potreba posebnih dokazov za to
kdor
Menda nekoliko
vse grlo, dokler more; k temu pa tudi vsa množica ali sami sebi vsaj edinost vere v svoji domovini. Nikdo
dopadenje ali nedopadenje k vsaki besedi kriči, laB.u, va» uc mure prionu.*, u» ui oc juuj* mou v»0 vocun, da bi člověk lahko oglušil. Govorniki so Angleži iz- Vem sicer, da vas zarad judovske vere nikoli ni bilo
tako
vas ne more
prisiliti
da
se judje med vas vselili.
vrstni, in kakor druge govore rad poslušam, hodim gostama tudi za zabavo teh „zelotov" poslušat. Oni
tudi kaj radi „spreobračajo
neverne
popa
in ne bode strah bogastvo prinesó ; oni
nikar ne mislite
pridejo
y
da
vam
judje
»at. vui ija uugaoivu pnusou « uui ic pnucju ^ da za-se spekulirajo.
svoji „pre- Lahko bi iz lastne skušnje več mest na Ogerskem
114
imenoval, kjer pred 1848. letom ni bilo nobenega juda, razumka o ravnopravnosti, posebno neki grašk pošte
zdaj jih je pa že na tisuće. Dasiravno slovenske dežele
uradnik ne
;
ki je
na
ko pismo z napisom

Maribor
niso preveč rodovitne, vendar nimate velike dragine v prekrižaje na vse vetře to besedo, přistavil v pravil
4	-	â a n ^ t	«	~	•	§ i •	ft	*	a -	«	j j	XT	a	»
y
primeri z drugimi deželami; naj se pa pri vas judje za- nem (?) nemškem jeziku: ,,gibt3 keins
Up
si celá
redé
bote pa viděli, kaka dragina bo nastala. Poglejte
padati osebna imena
iCUe, uuio	vAuwi, aaaa uio^«""	UU^UUUH	C »uivua, laivu
na Poljsko, poglejte na Ogersko, kjer je dosti judov, ker ni hotel biti Sehischeg kaka dragina je tam! Tù judje v najhujši stiski denar
tako je križal tudi „Žižeka",
itd
Zdi se mi pa
y
da
posodijo
preteče
y
urcicuc , plaćati luu no U1UÍV > w» v<J Uûim ij v> u j v,
svoje posojilo pri gosposki iztožijo, na kant denejo dolž-
zapisati jim mora dolžnik, kar ima
bi nas le v „Baierisch"-Gradcu radi križali vse poprek

cas
bodi si Žižek ali Herman
>
y
ker od drugod dobivam pod
mu ne more, in brez usmiljenja si slovenskimi napisi ne le proste, temuč tudi d
liste
nika
će prav mu ni več dolžan kakor 5 gold.
4	« a	«	ii • 1 i ..	• a	. . m
Nevi-
Bogom
Iz Maribora 29. marca. (Čitavnica.')
j+g
Ker se je
Xltrvc» , OO Ulav 1JUU U*	"«»"i ^ ^v*«. — ' ^ * -	mmj iijiui iwwi M ti«/. UI«IV«I ^vnwi/lni/U. j --j >
doma tako postajajo judje lastniki hiš, zemljišč itd. Zato gospod dr. Gvido Srebrè odpovedal denarničarstvu
se nikar ne ravnajte po izgledu Magjarov, kteri hočejo je treba voliti novega denarničarj
y
judom popolnoma enakopravnost podeiiti ; ako to storé, se bodo zmodrovali iz mnogih izgledov, koliko posestev
cuj to
bč
bor čast. gg. članov na
oljo tega
skli
du uuuu &luuuí yj V Ck i L M£j llillU^lil JLZJ^IVs KAKJ v y aVlIftV ^/vwvwvv »	IU j8 y KJ m OJJ1 11C% t« i« là V	KJ KJ i
so judje že v svojo oblast pridobili in dostikrat na pol bo po volitvi praznovala „beseda
prila t
zvečer ob
deij
v čitavnico
?
se
zastonj. godila
Menda se ne bode judom nobena krivica ako jim Slovenci ne dovolijo, da bi se v slo-
gUUllC» , C* CVV/	*	" ~ ^^TWÍ.JV/, ««	* ~ - ~
venski zemlji vkoreninili, saj tudi hišnemu posestniku ne more nikdo očitati, ako kakemu gostaču v svoji hiši ne dá stanovanja. Naj judje ostanejo tam, kjer jih imajo radi, na Nemškem , Angležkem , v Holandii, ali naj gredó v Ameriko , kjer je še dosti prostora za ljudi.
Res je, da je med judi tudi poštenih in na vsako stran
Senožecah 28. sušca.
Razdreti
Odbor.
ali osno-
vati
se imela še
ali
okrajna glavarstva
pa
potem, ko se prenaredé sodnijske in finančně oblastnije* Pod Francozom je bil naš okraj na Notranjskem
za
kočevskim na Dolenskem in kranjskim na Gorenskem
najmočnejši ozirama Števila stanovavcev.
Ko
pa so
15*
častí vrednih
y
kdo bo štel, koliko je tacih.
Peštu
je blizo 40.000 judov, kteri imajo veči del trgovine v rokah, pa tudi kupčija na drobno in obrtnija jim je zelo v roke prišla. — Barantija z denarji, žitom, zlatnino in srebernino, pa tudi z obrtnijskimi izdelki
že z
mnogovrstne baže judom žepe polni. Na bursi (sho-dišču) za žito in za denarje ni druzega obraza videti kakor judovskega, — kupujejo, prekupujejo, prodavajo z eno besedo, barantajo, kolikor jim v kožo more
oktobra 1809 (1. novembra 1809) dunajski mir sklenili,.
se je naša dežela Francozom izročila, in 1810. leta so se pod njih vlado vpeljale županije (mêrije). Vsled francozkega carskega ukaza (iz tulerijske palace) 15. aprila 1811 se je naša vojvodina razdelila v 21 kantonov ali okrájev namreč :
m
je imela 370.340 prebivavcev
y
okrožje ljubljansko: kanton Ljubljana (mesto)
>
y
Pa
to vse le med seboj , ker za nakupovanje od pridelo-
Ljubljana (obli
zje)
vavcev imajo svoje pooblastence po vsi deželi razpo-
stavljene.
Sam ne vém, s čim so se judje Magjarom
tako prikupili; ali morebiti s tem, da tako na magjar-sko stran vlečejo?
znabiti zavoljo tega
da
so
Kamnik Kra nj . . Radoljca . Loka . . Golovec (Gallenberg)
13.369 18.246 14.716 28.614 23.529 24.095 19.110
judje tako radi pripravljeni, slovansko narodnost zati-
rati? omenim
>
naj
se to
j
Ker že ravno o kupčíi govorim da se vse kupcijske zapisne bukve tukaj večidel magjarski pišejo, in to je velika podpora omiki jezikovi; želeti je, da bi se tudi slovenski trgovci in
obrtniki po izgledu Magjarov ravnali, in če jim je za vlastno korist v resnici mar 9 bodo tudi narodni jezik pri svojih kupčijskih zapisnikih rabili, ker s tem ptuj-cem pot do domače kupčije zapirajo
Kar
še posebno hvalevrednega pri Magjarih zapazil
pa
denje krČmarjev in kavarnarjev.
u&yaiAki y J6
vsaki imenitneji okrožje postonjsko: kanton Postojna
sem ve-
okrožje novomeško: kanton Novomesto
Kostanjevica Mokronog . Litija . . Višnjagora .
Žuženberk .
Kočevje . . Metlika . .
gostilnici in v vsaki kavarni so, če ne vsi, pa vsaj po-glavitneji magjarski časopisi na zbiranje, zraven ma-gjarskih pa tudi nemški niso zanemarjeni. Na kak slo-
vansk časopis tukaj
kaj
redko naletiš; v gostilnici še
nisem nikjer . nobenega videl, kavarne ste mi
pa
dve
Idrija . Logatec . Senožeče Lož . .
Cerknica
skupaj	141.679
.	.	17.069
.	.	20.790
.	.	17.882
.	.	10.711
.	.	19.6 66
.	.	13.631
.	.	29.682
.	.	26.904
skupaj	156.335
. .	.	11.034
. .	.	7.061
. .	.	14.843
. .	.	27.875
. .	.	4453
. .	.	7.060
znani
y
kjer se med drugimi časopisi tudi kak slovansk kakor bela vrana najde. Kaj žalostno je to za toliko število Slovanov na Ogerskem !
Iz Maribora 31. marca. (Slovenščina— Veseli
Iz Kranja.
(Konec prihodnjic.)
skupaj
72.326
y y
Besedau na pripomoć revezem Do
lencem.') Prihodnjo nedeljo 8. aprila (zvečer ob
v
8. uri)
------------------ ^	^	--------J	-----------*	44VVÍV1J V vt WJ^lllU ^ti f vvvi VJ KS j O V«	A J
opazujemo, kako se naš materinski jezik od dneva do napravi tudi čitalnica našo besedo v milodarni namen.
dneva pili in razvija; pa še bolj veseli smo videti
kako
Program je mikaven:
Prolog.
Radostno po-
Kdo
je
si tudi pot prédira v pisarnice in uradoije; tem bolj tovanje. Zbor česki. 3. Deklamacija, nas pa tudi srce boli videti, ako se naše pravice zastran mar? Veliki zbor slovenski. Besede Koseskega, napev
.„Advokata." Spevoigra Subert-ova.
Po besedi tombola i ples. Zavoljo preblazega na-
r	V v* v* A	~ ~ * - » V/VIJ	WW UM-JV ^ I W f A v	Ci O UI au	1X1(4 1 t f VllOkl À
jezika še zmirom tù pa tam nespametno, rekel bi, ne- dr. B. Ipavčev.
sramno teptajo. je jako veselilo
da
nas
že
Na eni strani naj omenim nektere razsodbe c. kr. St. Le-
mena te veselice je častitim čitalničinim družbenikom
narške sodnije čitati v slovenskem jeziku ; dostaviti dovoljeno, da morejo pripeljati k veselici tudi goste, pa moram, da tudi pisarnice nekterih odvetnikov in Vsak vpeljan gost plača 40 kr. vstopnine. Udje vsto-
bilježnikov tukaj in v bližnjih okrogih po svoji moči
rabijo slovenski jezik pri tožbah, prošnjah, prisegah itd.
pajo
, kakor navadno, brez plačila.
Iz Ljubljane. (Iz mestnega
luuiju oiuvCuOR. jezuit pu i^uau, ^lussujaii, prisegau iiu.	\l l^jiioijane. (iz mesmega zbora.J v seji Z5.
Na drugi strani pa še nekteri uradniki nimajo pravega dne u. m. je župan naznanil, da je Njih Veličanstvo
seji 28.
115
»
po sklepu od 12. marca mestu dovolilo pobiranje dav- potrebujejo ne za-se ne pred svetom, ki jih dobro po-sčine za pivo in gostaščino, o kteri smo v poslednjem zná, da so za uk slovenŠčine popoinoma sposobni mo-
listu govorili. Najvažnejša razprava današnjega zbora pa
Ne
vemo
X1SIU gUVUllll. l^ajvaùuvj«« •	" " " MMungujv^M «vvih Jf « «ml»». íw » V/LUW , k aj J6 ,, X OgCC
je bilo to, kar je dr. Schoppl v imenu denarstvenega omenjene profesorje na drobno
Tagespoštarja" gnalo
>
da
Je
našteval „zwei Geist-
oddelka poroéal o tem, kako naj se mestni kasi liche und ein aus Bôhmen stammender weltlicher Pro-
dobi denarja
bo mesto imelo.
za nenavadne velike stroške, ki jih
fessor"
Za
grad pod turnom"
ki
je li hotel povedati, da prva dva, ker dr. Go-
letos z vsem dotičnim zemljiščem kupilo, potřebuje z
obresti vred 85.500 gold., za nov most 30*000 gld.
ga je gala se ne pečá s slovenščino, sta prof. Marn
ces, da
uo peu» s siovenscino, sia proi. lviarn in Zupan, sta zopet dva duhovna „ultras-a", tretji pa Čeh ?
obresti vred 8£>.£>UU gold., za nov most 3U-UUU gld., za Kakor res ni kaj slavno za gimnazijo ljubljansko, da obzidje pri Ljubljanici kakih 35.000 gold., za zidanje nauk deželnega jezika ni v rokah deželanov , je pa od
da
realne šole kakih 14.000 gold.
t
v vsem
skupaj
tedaj
druge strani posebno častno za prof. Vávrů a
%	ft	1 ft	^ â	A	« a	V	i. _
kteri
okoli 164.500 gold. Ce tudi se bo 64.500 gold, po let-	kakor tudi naši rojaki po Hrvaškem učijo in pišejo po-
nih dohodkih poplaćati môglo, ostaja 100.000 gold, še,	polnoma hrvaški, tako češki rojak prof. Vávrů pri nas
kteri se morajo dobiti. Mestjanom mestni zbor	slovenski. Radi bi vedeli, koliko noče nakladati davkovskih přiklad, ker vé,
da so davki že tako veliki. Treba je tedaj
>
denarja na po so do vzeti. Od 1871. leta naprej
potrebnega
)
ko
nih
naših gimnazijah slovenskega jezika
Nemcev „Tagespošt
vali
(kterih se nam tudi ne manjka) se je naučilo po
, ne da bi poduče-
bode grad
f)
pod turnom" plačan, bode
mesto čez svoje
v njem ,
Ali „Tagespoštar
ampak
da
<<
vé kterega?
ga znali saj za potrebo.
nobe-
Mi
se ne vemo
stroške si lahko vsako leto od svojih dohodkov pri- nega; to.pa vemo, da jih je takih, ki
so
znajo
slovenski.
hranilo okoli 17.000 gold., tedaj se bo zdaj storjeni 15 let na Slovenskem dolg tudi kmalu poplačal. Kdor pa mestu posodi, temu tudi mesto lahko var no s t posojila zagotovi sè svojimi
lastninami, ktera so nad 200.000 gold, vredna. V 10
letih je tedaj vse popoinoma poplaćano, ako se gori ome-
njenih, vsako leto prihranjenih 17.000 gld. za poplačanje
>
pa
v
se
r ». PO	XV .UU.
stavka spregovoriti ne
10 tudi
Tedaj je bil vendar
popoinoma upravičen
predlog, ki ga je večina odborová v 26. seji letošnjega
deželnega zbora, ko je šio
dolgá obrne.
Žup
an
tedaj
za učni jezik v šolah, tako-le izrekla : „Da se odvrnejo napake
ne
-----0— r ~r---—j "—~---- 77"— ----> r ^
bo nobene težave imel voljno kuje národnost učencev v šolah
po kterih se svoje-
treba
Je
dr-
potrebnega posojila dobiti. Ker pa vseh 100.000 gold, žavne postave, po kteri se presoja narodnost." Po-mesto ne potřebuje že zdaj , je z vsemi glasovi zoper kazalo se je to prav očitno v primerljeji na gimnazii
(ne
vemo
>
kaj so ti trije odborniki mislili, da niso
nasi, o kterem se ravno zdaj
mnogo govori in tudi po
za to glasovali, ker v prejšnjih pomenkih niso zoper časnikih piše. Da je magistratni svetovavec g. Guttman
posojilo govorili: ali so hotli mestjanom dobroto pri- Kranjec slovenskega rodů, to vsak vé, kdor ga pozná, klade navaliti ali kaj?) bil predlog sprejet, da magi- in vendar je c. kr. deželna vlada sina njegovega, ki je
strat za zdaj le najame 20.000 gld. in o tej zadevi v v 1. gimnazijskem razredu vjel kljuko, pomilostila in ga dogovor stopi z našo hranilnico injpotem poroča zboru, tudi oprostila učenja slovenŠčine, nanašaje se na mini-kako
in
kaj.
Poročevalcu dr. Schoppl-u je zbor sterski ukaz od 22. julija 1860. leta, kteri oprostuje
zahvalo izrekel za jasno izvestje o tej zadevi.
tej
seji je to, kar je mestnega Gol ove a, prodano bilo je oče opiral,	vi« jo matt ujeguv
Schwarzů , posestniku Rakovniškemu, za 1674 gold, (pravijo, da Kočevarica). Čudno je to
učence nemškega maternega jezika in na kterega se
češ
da je mati njegovega sina Nemka
60 kr. lega
7
proti temu, da kar je še neobdelanega v
7
da
se
zdaj
go-
slovenski oče spoznava sina svojega za Nemca in da letih predela ali v njive, vrt ali gozd; če tega ni takrat vedel, ko je bil v gimnazijo sprejet in
ne, ima mesto pravico, k/i*jci ^v/yi«i/u« nu^owuuj » VO UH ^U ion miuiob^ioiM jjuotan mcu noto uucuuo v v i o be ju,
svét nazaj vzeti. Po takem bojo vendar enkrat zginila kterim je nauk slovenŠčine obligaten ! Kar pomnimo, se
brez povračila
kupsčine, ves ta
po isti ministerski postavi med tiste učence vvrsten
grda gola rebra hriba
Golo vca.
Nasvèt
se odpravijo straniščini (sekrétni) kanali, in log o judih ništa mogla v tej seji priti na vrsto
deta tedaj v prihodnji seji, ki bode v petek.
, naj pred-; pri-
kaj tacega ni še zgodilo na gimnazii naši, da bi bilo
;
komu šolsko spričevalo uničeno bilo in sicer še tako da ga je ravnateljstvo pred obličjem vseh dotičnih pro-fesorjih strgalo! Da vse to velik hrup delà po deželi . 10. listu so povedale „Novice", da so nekteri in zunaj dežele, je tedaj naravno. Kakor pa je živa gimnazijski profesorji, učitelji slovenskega jezika, zarad potreba odločna postava, po kteri se presoja narodnost graje, ki je v deželnem zboru zadela uciteljstvo sloven- (ker se sicer zmiraj oče lahko za materjo, mati pa za
očetom skriva), tako pa je tudi treba, da se šolske po-
scine
7
podali prošnjo ravnateljstvu: naj jim službeno
pové : ali so tudi oni med tistimi zanikarnimi učitelji stave spravijo v potrebno soglasje
9
kajti
ako
se ne
slovenŠčine, ktere je poslanec Dežman v deželnem zboru motimo — mora v prvem razredu realke ljubljanske
mmmg^^^^^^rn	^MHHIÉBMHHH če	v re-
šibal; ako pa niso
naj
jejo svoje dolžnosti itd.
naznani c. k. vladi, da spolnu-
vsak učenec učiti se slovenŠčine
in
Tako
Je
bilo
da
Tagespoštni" dopisnik v 70. listu laže hiesigen Landesregierung eine Einlage eingereicht. bi bil „Tagesp.
4U1 J ua O^UiUU- Y O C* JLV utiuuuu UUIU O v-ř OJLVS Y VUOVIUV J 1LX A^y f vv
, ne pa, kakor alko v poznejih razredih, je oprošten slovenŠčine
so „der
Ako
národnost za to oproščenje govori
ako Guttmanovem
)
sinu pa smo po vsem tem zdaj le radovedni, ali bo po dopisnik mož resnice, bi bil povedal, dovršenih šolah šel med Kočevarje ali pa si bo kot
77-"b—r*	i------»	r v '	• ----^	-
daje ravnateljstvo to, kar je na njegovo adreso šlo, Kranjeckruha iskal? poslalo deželni vladi, in tako poti iskalo
da
Dne 16. sušca
, ku* je izve-	— L>ne 1b. sušca t. 1. je, kakor iz posebne doklade
slalo med Scilo in Karibdo. Po naši misii je bila dolž- „Tovarševe" pozvedamo, izdal knezoškofski konzistoři nost ravnateljstva samega, da bi bilo opravičilo svoje okrožnico do vseh nadzornikov ljudskih šol na Kranj-
■	ktera jim razglaša več ukazov c. kr. deželne
kako naj se ravná, da bo ljudska šola več ko-
tí obre učitelje (saj jih menda vendar pozná) zoper oponašanje v javni zbornici. Ker pa se to ni zgodilo, ni ostajalo poštenjakom druge pomoci, kakor to, da so se
skem vlade
7 7
sami branili v prošnji do
zega mesta. Kakor iz gotovega vira pozvedamo
ravnatelj stva, a
risti in prida prinašala. Razun povelja, da naj se skrbí ne do dru- da vsa za ljudsko šolo pripravna mladina v vsakdanjo
praví
in nedeljsko šolo hodi, je poglavitna stran tega ukaza
„Danica" — je deželna vlada prizadetim učiteljem do- in kakor se kaže, tudi njen glavni namen zapoved voljno rešila to stvar. „Tagesp." sicer v roke ploska, da naj se po naših kmetiških šolah_ sopet nem
; 7
da
da jim vlada ni dala pohvalnice; al kdo izmed njih
Teflon ((	__U *■___ 1	Ui.__«
naj
po
naših
kmetiških
šolah
sopet
nem-
vprašamo „Tagesp.
ščina, kolikor koli mogoče, podučuje. Ker je ta nova
je zahteval pohvale, ktere ne poskušnja, nemčiti ljudsko šolo
cesar se, tudi gledé
116
na najnovejšo , od Njih Veličanstva potrjeno naredbo v
čeških ljudskih šolah , pod grofa Belkredija minister-
stvom niti v spanji nismo nadjali — največo senzacijo obudila, hočemo o njej v prihodnjem listu obširneje
govoriti.
Ustanovil se je tudi v Ljubljani po izgledu dunajském in graškem odbor, ki bode skrbel, da se raz-stava napravi umetniških in obrtnijskih iz-
bode
Oj
i
pomoč jim hitite
Ki zaupajo na ras; Spet rojake se skažite Kar ste bili vsaki Čas.
delkov iz starih in sedanjih
casov.
Kaj
se
vzelo v to
razstavo, se
bode ob svojem Času na drobno
Da smo z njimi vsi sinovi Jedne ljube matere, Pričajo naj danes glasovi Narodne umetnice.
Vsaki glas naj bi polaj šal Vbogih bratov revni stan, Vsaki glas naj bi poslajŠal Žal i bolj njih srčnih ran.
Oj zato Vam srčna hvala, Ki ste prišli v ume hram, __Da ljubezen bi skazala
Kavnokar smo přejeli od g. dr. M. Pre loga Bratom se in sestricam.
V žalosti se brat spoznava
osebami, tedaj čitalnicam pripravno) pod naslovom „Crni Pomoč bratstva je porok;
naznanilo; ta razstava se bode za malo krajcarjev vsa-
'	^	*	•	i	â	t	«V	• 1
na
cemu na ogled odprla, in kar se bo skupilo
y
pride
pomoč u bozi m Dolencem. Početje to je na vsako stran hvale vredno.
iz Maribora kratkočasno igro v enem djanji (le s
y
Peter"; čisti dohodek je rodoljubni pisatelj namenil
Slomšekovemu spominku.	■
Velika „beseda" predvčeranjim
y
ki
J° je
v
pri-
pomoć ubozim Dolencem v gledišču napravila čitalnica ljubljanska združena z „Južnim Sokolom", spol-nila je preslavno blagi svoj namen. Gledišče je bilo
ker niso
To zahteva mati Slava Od nebrojnih nje otrok.
Pa tudi Vas, nam nerojake, Ki ste prišli danes sim, Rad častim ko poštenjake, In pozdravljam z glasom tim
Naj pravičnost vse navdaja,
Kar narodov krog i krog,
Da človeštvo kviško vstaja, Da rodi se sloga slog;
Da ljubezen bo objela Vse narode vseh krajin; Da bo zemlja daljna, r.ela, Domovina domovin;
Da bo človek tak člověka Ljub il kakor brata brat, Da spomin bo zginul veka, Ko ga hotel ni poznať.
Milosrčnost, božje čutje Veže naj Človeštvo vse; Saj
Ktero gine, ko prične.
Milosrčnost ukazuje Vseh narodov Gospodar, Ki stoterno povračuje Vsaki milosrčni dar;
y
življenje je trenutje
y
tako polno, da se je moralo mnogo ljudi vrniti dobili prostora več; nad 800 vstopnic je bilo izdanih. Tudi Njih ekscelencija cesarski namestnik baron Bach s prečastito rodovino svojo in deželni glavar baron Co-
(Konec prihodnjic
In na naših djanj tehtnico, Ko bo vsak pred sodbo stal Hvale ubogih bo solzico Za rešenje Sodnik djal!
Novicar iz domaćih in ptujih dežel.
Vojska ali ne? to je vprašanje, ktero še zmiraj
delli sta „besedo" počastila z nazočnostjo
svojo
Pa ne
samo iz daljnib krajev domovine naše, temuč tudi iz Štajarskega nas je razveselilo mnogo rodoljubov s prihodom svojim, med kterimi s prečastitim gosp. Dav. Trstenjakom tudi slavni složitelj „Tičnika" gosp.
dr. B. Ipavec. Skoda le, da občinstvo ni vedelo , da je gospod doktor v gledišču (ker je že pozno došel), sicer bi gotovo ne bilo pred mirú, dokler bi se ne bil
ni reseno.
tovo
Vsaki hip se sliši kaj druzega.
To
Je go-
da naša vlada vojske noče in da ostale vlade nemškega bunda ne tišijo v vojsko; angležka vlada jo
pru-
boče
odsvetuje, francozka pa in ruska ste neutralne
ska
se zmiraj bolj pripravlja za boj.
Ali
res
vojsko ali se le delà tako,v da bi avstrijsko vlado pripravila na to, da ji izroči Slezvik Holštajn — to menda
vesta
kralj pruski in njegov minister Bismark.
osebno pokazal na odru toliko cenjeni komponista priljubljene spevoigre, ki je danes pred javnim svetom
Ker račun še ni izgotovljen,
ga po teh dveh narodnih društvih prejmejo ubozi Dolenci. Omeniti pa moramo neznane milodarne roke, ki je poslala po kmetiški ženski 30 gold, kasi v gledišče; na vprašanje gosp. de-
prejela toliko slavo, naznanimo prihodnjic znesek, ki
krdelom pruske armade je neki 28. sušca došel ukaz, da so vsaki bip pripravljena vzdigniti se iz svojega mesta; nektere trdnjave se pripravljajo na boj;
ladije se oborožujejo
konji
resnica.
čiti
y
bojne
kupujejo itd. Vse to je Kaj tedaj bode iz tega, mora se kmalu odlo-
Da
ako
kajti strah pred vojsko kot mora tlači vse.
zvezo
narnicarjev, od kod to? je odgovorila: „za revne Do-
bravci že
lence" pa se zasukala in šla. — Kakor
yy
naši
vedó, je imela „beseda" 3 razdelke. Ne bojimo se no-
benega protigovora, ako rečemo, da po pravici morete
poka-
ste pruska in laška vlada stopile v se vojska zoper Avstrijo začne, se je za gotovo pripo-vedovalo; zdaj se zopet sliši, da ni res. nejasno
Tako
e vse
ponosni
biti národni društvi s tem, kar ste danes
zale beli Ljubljani na polji „slovanskega uma in dlana."
Po overturi Napravnikovi iz opere „Vlasta", ki je delo velike muzikalne vrednosti injo je muzična ka-péla si. polka barona Gerstnerja pod vodstvom svojega kapelnika g. Salabe izvrstno izrvršila, stopi gosp. Pavel Drahsler na oder in s živim sočutjem in vsaki vr-stici primernim povdarkom govori krasni prolog, ki
26. sušca je predsednik doljne ogerske zbornice odpisal predsedništvu hrvaškega deželnega zbora, da 4. aprila se končajo počitnice ogerskega zbora in da potem pričakujejo hrvaskih poslancev v Pest. Prišlo
jih bo zdaj
enajst
y
ker pl. Vranicany
y
eden
naj
veljavniših hrvaskih poslancev,^ je 27. sušca umrl. Umrl je tudi po Kranjskem in Stajarsken znani gospod
Polikarp Paravić Cabarski v Gradcu.
Listuica vrednistva. Gosp. M. K. v Š: Kakor mi iskreno
owvi jfuujoiujui ^uiuoiuvm	Bifloui v * v g , a* spoštujemo VaŠe rodoljubno delovanje, tako mislimo, nam bote tudi
ga je spisal gosp. dr. Lovro Toman in je V premili vi pritrdili, ako Vas zastran pesem napotimo na to, kar danes v
besedi povedal
y
zakaj
Glasil se je tako-le:
„Mati, mati, daj mi kruha! Tako prosi sinek bled; Mati vboga, bleda, suha K Bogu dviga žal pogled.
Mati, mati, daj mi soka" Prosi lacna media hči:
smo se zbrali danes tukaj.
posebnem sestavku govorijo „Novice."
Ni veselja, ni veČ petja, Tugepoln kraj je vsak;
Kursi na Dunaj
5 % metaliki
56 fl. 85 kr
i v ••
Azij
api
srebra 104 fl. 50 kr
yy
y
Matki milo
poka
»
Kjer nikjer pomoČi n
Stara mati, stari oče Smrtni boj boj ujeta
Revačini nikjer zavetja, Saj je vsak le sir o mak.
Huda lakota nemila Spenja se čez log in hrib Lakota prestrasna sila, Najbridkejša zemskih šib.
Narodno posojilo 61 fl. 5 kr
Cekini 5 fl. 7 kr
Milodari za Dolence
Iz Podlipe 3 gold.
V
Lakota je
v domovini!
Žlahta
krog nju joČe;
Vse objema lakota
Njo trpí dolenska stran! Čujte hČerke, čujte sini. Za rojake glas strašán.
Zitna cena
v Ljubljani 31. marca 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 3 fl. 90.
banaške 3 fl. 90 rež 2 fl. 74.
turšice 2 fl ječmena 2 fl. 32.
50
soršice
2 fl. 95.
prosa 2 fl. 30
ajde 2 fl
40
oves 1 fl. 77
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlaZDÍb v Ljubljani.