jrfjjjm M Poštnina plačana v gotovini ^ ^ Slovenski C««ia mn V« Stev. 214 V Ljubljani, četrtek 21. septembra 1939 Leto IV Uradno stališče zahodnih velesil po zasedbi Poljske: Anglija in naprej do Francija končne se bosta zmage borili London, 21. sept. o. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj imel v poslanski zbornici govor, v katerem je razprav. Ijal o poteku vojnih dogodkov, zlasti o zasedbi Poljske po rdeči vojski. V govoru je dejal: »Ves svet spremlja z občudovanjem boj poljske armade, ki se bori z neizmernim junaštvom naprej, če Anglija in Francija nista mogli učinkoviteje pomagati Poljski, ®,.Pa obvestili poljsko vlado, da bomo držali vse obveznosti do Poljske in nadaljevali vojno do končne zmage, ki bo spet dala oblast pravici. Anglija se bo bojevala do konca. Osvoboditi hočemo Evropo stalnega in splošnega strahu, kdaj bo kateri narod napaden. V tem boju ne bo ne nas ne Francozov ustavila nobena stvar.« Pariz, 21. sept. o. Po včerajšnji seji francoske vlade je bilo izdano poluradno obvestilo, da je vlada sklenila izraziti poljski vojski in poljskemu narodu priznanje za junaški boj. Francija se bo s svojimi zavezniki vojskovala naprej do skupne zmage, ki naj spet vzpostavi spoštovanje pravice na svetu. O teh sklepih poročajo še: Ni minilo niti 24 nr po Hitlerjevem govoru v Gdansku in že sta Francija in Anglija odgo-vonli nemškemu državnemu kanclerju. Tako razlagamo sklep francoske vlade in govor Chamberlaina v Londonu. Sklep francoske vlade dokazuje, da je Francija odločena voditi vojno do končne zrna-Se- S tem je ponovno potrjena francosko-angleska vzajemnost. Chamberlain je v svojem govoru ugotovil, da se po Hitlerjevem govoru Angleži so ufeli nemški veSiki parnik flBremen"? Z' .»'London, 21. sept. Reuter. Trdovratno se vzdr-ves*i\, da je včeraj zgodaj zjutraj več an-voJ»nh ladij pri tiralo v neko angleško pri-,najiVfu10 “^^čezmorsko ladjo Bremen. Kje so angleške vojne ladje »Bremen« ujele, ni nič znanega. Uradno angleška vlada teh vesti ni potrdila, prav tako pa tudi ne zanikala. Nemška vlada uradno zanikuje vse vesti o nemirih na Češkem Berlin, 21. sept. o. Nemška vlada uradno za-nikuje, da bi bilo prišlo do kakih uporov in ne-mirov na Češkem, Moravskem in na Slovaškem. 1 e vesti so zadnje dni sporočale v svet angleške in francoske radijske postaje, ki so trdile, da so se nemiri začeli že 17. septembra z velikimi delavskimi demonstracijami v Pragi, nakar je prišlo do spopadov, zlasti v Pragi, Pardubicah, Plznu, Taboru, Piseku, Brnu in drugod. Razen tega so Angleži poročali, da se je na Slovaškem v 2ilini ter v Ružomberoku in Trenčinu uprlo okoli 15.000 vojakov in da slovaška splošna mobilizacija ne po- PriLVnraed£*P0 anfleŠkih Por°čilih naj bi bilo več tiso? a , -.rn’. M°ravskem in Slovaškem do voljneži na[eh1C1J i?ekaj sto usmrtitev- Nezado-lezniških mostovne«* ^S*eI? P°.škodovali vež že-varniških skMšč fn uničili več to' v Škodovih orožarnah poskodoval1 razne naprave Nemška vlada vse'te in pravi, da je položaj na zanika miren ter docela normalen Amili?l-'” Mora™kem po nemški izjavi Dr. Gobbels bo govoril in rva iem ročiia, da je dr. Gobbels v nemilosti, vkatero V>i1 nnrlol tnera Lrrr i#» nacni-A*A„.i . . J dr. G5bbels bo danes sprejel tuje Časnik^H iim dal iziavo o zadniih rlr- ~r_ , J jim dal izjavo o zadnjih do ikih To bo izjava dr. Gobbelsa, odkar je Nemčija v v.,, stanju. S tem hočejo Nemci izpodbiti vsa tuja ročiia, da je dr. Gobbels v nemilosti, v katero „a bi bil padel zaradi tega, ker je nasprotoval vojni s Poljsko položaj m spremenil, in da ostaneta Anglija m Francija zvesti obveznostim do Poljske. Francija in Anglija bosta boj nadaljevali. Chamberlain je pravilno ocenil nemško dokazovanje.^ ki gre za tem, da razdruži za-. padni velesili. Chamberlain je pri tem porabil italijanske objavljene listine. Chamberlainov odgovor je šel za tem, da se enkrat za vselej naredi konec berlinskim prizadevanjem, ki jih Hitler vodi, da bi se Francija in Anglija odpo- vedali vojni akciji, ki jo Hitler smatra po zasedbi poljskega ozemlja po nemških in sovjetskih četah kot vojno brez razloga. Hitler ve, da čas dela za zapadne demokracije. Ista razlika se vidi med nemško propagando in skromnimi uradnimi angleškimi informacijami. To je znamenje, da odločujoči nemški krogi ne skrivajo, da je blokada postala že sedaj zelo uspešna. Gotovo je, da je doslej bilo potopljenih sedem nemških podmornic. Položai na zahodnem bojišču Priprave za nevtralnostno zvezo med Italijo, Jugoslavijo in Grčijo Rim, 21. sept. o. Sestanki italijanskega ministra Ciana z diplomatskimi zastopniki velesil in drugih evropskih držav, pričajo, da misli Italija v kratkem storiti nove korake za skrajšanje vojne, za sklicanje mednarodne konference, ki naj reši vsa važna vprašanja in za sklenitev miru v Evropi. Če bi — kakor priča angleška in francoska volja, voditi vojno do zmage nad Nemčijo — to prizadevanje ne rodilo uspeha, bo Italija skušala vojno omejiti. To bo storila s tem, da ojači položaj nevtralnih držav, zlasti tistih, ki jim je kakor Italiji na tem, da Sredozemskega morja, srednje ter jugovzhodne Evrope ter Balkana ne zadene vojna. S tem delom je Italija že začela in bo skušala ustanoviti zvezo nevtralnih držav, kateri bi se pridružile Italija, Jugoslavija in Grčija ter morebiti tudi Madžarska in Romunija. Pogajanja med Grčijo in Italijo so napredovala toliko, da sta sklenili obe državi prenehati z napol Sovražnun stanjem, kakor je vladalo na albansko-grški meji že od Velike noči, ter sta včeraj uradno sporočili, da sta z meje odpoklicali vse svoje čete. Če se bodo italijanska prizadevanja uresničila, potem je treba pričakovati, da bo vojna s svojimi grozotami Balkanu, Italiji in Sredozemskemu morju prizanesla. Varšava se brani naprej Poveljstvo varšavske obrambe sporoča o zavrnjenih hudih nemških napadih VarSava, 2l. 6©pt. O. Dane« dopoldne J© var« Savska postaja objavila, da se mesto Varšava še vedno a uspehom brani pred napadalci. Nemški poskusi, da bi predrli v mesto na vzhodu in v predmestju Prage, »o bili brerz Uspeha. Poljske žete so ta napad aavrniie in sovrainiku priiade* jale v©£je izgube. i i ,®a7‘ p1a(1 Varšavo letela trikrat nemška letala m bombardirala mesto. Poljaki »o sestr®-lili sedem nemških letal. Nemžk*. artiijerija pa * vso silo obstreljuj© mesto in je pobila mnogo ei* vilnega prebivalstva. Varšavski radio poroča, da se Poljaki še vedno branijo pri Kutnu in Lovieah. Radio Varšava 2 sporoča, da je bite Varšava včeraj popoldne močno bombardirana i« da je število žrtev veliko. V predmestju Pragi se boji nadaljujejo. Vest poljskega radia pravi dalje, da je meniška vojska navzlic umiku paljslkiihi čet imela velike izgube v moštvu in materialu. Na PoVskein je še vedno več središč odpora, od katerih je Varšava najvažnejše. Prestolnica zaupa junaštvu in moči svojih vojakov. Silo je mogoče odbiti samo s eilo-. Poveljništvo obrambe Varšave je ponoči sporočilo! Naši oddelki 60 zahodno od neposrednih predmestij Varšave ter na severnem oddelku po boju na bajonet utrdili evoje položaje. Konjenica je sodelovala v boju ter ujela več nemških motoriziranih ode,likov. Pred predmestjem Ohote so naše čete odbile sovražnikov napad ter zajele 3 težke in 7 lahkih strojnih pušk. Morala naših čet je odlična. Nemška letala so danes trikrat bombardirala Varšavo ter porušila muzej, ostanek kraljevega dvorca, akademijo za telesno vzgojo ter številna druga poslopja v središču mesta. Varšavski župan Stražinski, ki je mnogo naredil za napredek Varšave, je imel enoči po radiu govor, v katerem je obrazložil škodo, ki jo je imela Varšava od včerajšnjega bombardiranja. Dejal je, da je zgodovinski kraljevi dvor v ruševinah in da je osital od njega 6amo še zid v gotskem ©logu. Narodni muzej, Dom umetnosti, šole, tuja poslaništva, nebotičnik na Napoleonovem trgu ter številna druera poslopja so popolnoma porušena. Ljudskih žrtev je na etotitie. Navzlic tmti» >™*«* 5kn vrUv^ , es svet ve' da 6e Je nem- VarSavp in • Pove*,s^Vo trudilo ublažiti trpljenje nnnolnL« T™** ?rcbi ^tva. Nemške čete se En&čKr HA”s,i|; “i"-* tr rK?-. vV'"™ ZV?«# A A Ifi '■ za'°®^nem položaju, potem je kSJn' nMrphf 8malra'° °dpor kot neob-hc1",° I? ev°10 propagando. Dasi se je vedelo, da angleške garancije ne morejo nikdar biti uspesne ,e vendar vojna propaganda v Angliji uporabila poljski narod, da je dosegla vojno. Istotako je nezaslišano, da Anglija izkorišča mesto kot je Varšava ter izmučeno prebivalstvo kot material za propagandni film, ki ga bodo prikazovali v Newyorku. Tujina in ameriški narod imata dovolj možnosti, da o tem razsodita. Na ameriškem narodu je, da se ne pusti zavesti in sprejeti 6klcpe, katerih posledice bi bile nedo-gledne. temu vojna ’*i končana. >Prosimo Boga, da nam ''Toe ano, kar oam pripada, is da kaznujemo sovražnika. Mi odgovarjamo na vse to z besedami, ki jih je danes izgovoril Chamberlain. 2e pred vojno smo vedeli, kake težave nas čakajo. To ve poljski narod tudi eedaj, toda prepričam je, da bo izšel ja vseh bojev kot zmagovalec. Dan zmajre se približuje. Pot je mogoče dolga, toda zmaga je zagotovljena. Varšava in vsa Poljska boeta nadaljevali boj, ker sta prepričani o pra-v'čnosti stvari, za katero se borita ter o koračni zmagi.« Pariz, 21. sept. Zadnje francosko vojno poročilo se glasi: Aktivnost topništva na raznih delih bojišča. Nemška in francoska letala 60 stopila večkrat v borbo. Eno sovražno letalo je bik) sestreljeno, ter je padlo na našo stran. Predsednik francoske vlade Daladier je imel včeraj popoldne sestanek z angleškim vojnim ministrom Horom Belisho. Nato je bila seja, ki so ji prisostvovali: načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin, načelnik štaba letalstva Colson, general Tetu, admiral Darlani, državni podtajnik zunanjega ministrstva Champetier de Ribes ter ravnatelj Daladierovega kabineta Coulondre. General Brauchitsch. vršilatrj. Glavni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je prispel snoči ob 17 na zahodno bojišče. Sestal se je z več višjimi poveljniki ter nato obiskal nekatere edinice v prvi bojni črti. General Brauchitsch bo prevzel 6am vodstvo operacij na tem bojišču, kjer pričakujejo Nemci v kratkem hudega sunka in zbirajo močne oddelke ob belgijski in luksemburški meji, da bi preprečili napad angleške in francoske vojske čez to ozemlje, ali da bi morda sami tod vdrli v Francijo. London, 21. sept. Predsednik angleške vlade je v svojem včerajšnjem govoru dejal, da je angleška mornarica zdaj uničila sedem nemških podmornic in dosegla več uspehov kakor v vseh štirih letih svetovne vojne skupaj. Zalosgre poljskih beguncev Černovice, 21. septembra. AA. Havas: Ena od tragičnih dogodkov venjne so doživljali 800 poljskih beguncev, ki 60 bežali iz Krakova in Katovic. Skupina 400 beguncev je bežala 6kozi več krajev, ki 60 bili bombardirani ter je pri tem imela številne žrtve. Prispela je nato do Visle pri Sandomjercii toda ni mogla čez reko, ker 60 Nemci že zasedli mostove. Drugi skupini, ki je istotako štela 400 oseb, med njimi mnogo žensk in otrok, se je posrečilo priti čez Vislo po nekem mo6tu, ki ga Nemci še niso bili zasedli. Ta skupina je po 15 dnevih hoije prispela v Luck. Ker so Nemci presekali pot proti 6everu in jugu, se je napotila proti vzhodu. Eni so dospeli v Tar-nopol, drugi v Čortkov. .Tu so srečali sovjetske čete, ki so prišle z vzhoda. Niti eden imenovanih beguncev ni prišel do romunske meje. Bivši češki poslanik v Varšavi, Slavik, je stopil v zvezo z vlado v Moskvi ter zahteval osvoboditev teh beguncev. Ob snočnji oddaji londonskega radia v poljščini je poljski veleposlanik v Londonu dajal pogum branilcem Varšave. »Vedite,* je dejal poslanik, »da vaša žrtev ne bo zastonj. V daljnem mestu Londonu razumejo popolnoma, kaj hočete povedati. Vaša žrtev kaže pot k zmagi. Vojske Anglije, Fran-cije, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Indije in Afrike vatn prihajajo na pomoč. Naši zavezniki se borijo ob Renu, v Franciji pa se oglaša nova poljska vojska. Cast branilcem Varšave. Živela Poljksa! Poljska vlada in poveljništvo vojske -internirana na romunskem ozemlju Vlada se ne more preseliti v Francijo takoj nadaljevali svojo pot v Francijo. Kmalu nato pa je pnsel k njim romunski polkovnik, katerega |e bila poslala romunska vlada, in jim sporoči, da ie že imnravlien noseken vlnlr - _ Bukarešta, 21. septembra, m. V Romunijo še vedno prihajajo novi poljski begunci. Oblasti so civilnim beguncem sporočile, da lahko nemoteno nadaljujejo pot skozi Romunijo v katero koli tujo državo. Pač pa morajo vojaki ostati v Romuniji. Časopisje objavlja tudi podatke, kako je bilo sporočeno Moscickemu in članom poljske vlade, da so jim določeni posebni kraji za bivanje v Romuniji. Moscicki, Rydz Smigly in člani vlade so pribežali v Romunijo v avtomobilih ter se nastanili v palači guvernerja Bukovine. Mislili so, da bodo . - . ,,--------- .------; oputubi, je ze pripravljen poseben vlak, s katerim sc bodo odpeljali v notranjost države in se nastanili v krajih, ki jih jim je določila za bivanje romunska vlada. Maršal Rydz Smigly in zunanji minister Beck sta protestirala proti temu, toda romunska vlada je ostala pri svojem sklepu, kate-rega je sprejela, zlasti iz bojazni, da ne bi moji a Nemčija očitati, da ni nevtralna. Nemško-sovjetski vojaški posveti v Moskvi za razmejitev na Poljskem Sovjetska vojska je zasedla petrolejsko ozemlje v južni Galiciji Moskva, 21. sept. o. Sem je dospelo nemško vojaško odposlanstvo, ki se bo s sovjetskimi zastopniki posvetovalo za določitev razmejne črte med sovjetskim in nemškim zasedenim ozemljem. Upajo, da bo glede tega v kratkem sklenjen sporazum, ki bo onemogočil razne neprijetne dogodke. Pri posvetovanjih v Moskvi Doao uredili razna tehnična vprašanja, ki se nanašajo na občevanje med nemškimi in sovjetskimi vojaki. Nemško odposlanstvo vodi general Koestrink, ki je že prej dopotoval v Moskvo, da bi bil v pomoč nemškemu vojaškemu atašeju. Kovno, 21. sept. Reuter: Tukaj trdijo, da je med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo že določena demarkacijska črta glede delitve Poljske Rusija bo dobila ozemlje za črto Vilna—Bjaiistok —Brest-Litovsk in Lvov, s tem, da bodo imenovana mesta pripadla Rusiji. Kovno, 21. sept. o. Ruske čete so vkorakale v Lvov in bo to inesto ostalo tudi v sovjetskih rokah. Ker so sovjetske čete okupirale vso mejo med bivšo Poljsko in Romunijo, je ostal le še majhen pas prost, po katerem beže begunci na Madžarsko. Kakor zatrjujejo poročila, so sovjetske čete zavze e že vsa polji petro- St;"!'ev'10»j,h -"o'"« »'"ff »- Turčija naj posreduje pri Sovjetih da ne bi z morebitnimi novimi vojaškimi koraki ooraiall Romunije in Balkana Bukarešta, 21. sept. m. Turški zunanji minister Saradzoglu je odložil svoje potovanje v Moskvo za en dan, ker hoče prej dobiti točno poročilo o položaju v Romuniji in na romunsko-sovjetski meji ter točna poročila o vseh perečih vprašanjih na Balkanu. V zvezi s tem je turški zunanji minister včeraj sprejel romunskega poslanika, ki mu je pojasnil, kakšno razpoloženje vlada do zadnjih dogodkov pri romunskih voditeljih. Romunski poslanik je tudi prosil ministra, naj pri svojih posvetovanjih v Moskvi zastopa tudi Romu- nijo in njene koristi. , • Ja j0munsj5a zaskrbljenost ima razlog v dejstvu, da se širijo od raznih strani vesti, po katerih naj bi Sovjetska Rusija nameravala zasesti baltiške države in vdreti v Romunijo. Zaradi tega da je zbrala ob svoji zahodni meji toliko vojske. Potovanje turškega zunanjega ministra v Moskvo naj bi poleg vsega drugega služilo tudi namenu, dobiti od Sovjetske Rusije zagotovilo, da ne bo poskušala nadaljevati a prodiranjem na zahod, zlasti ne proti Balkana. Vaini sklepi vlade Družine vojaških vpoklicancev dobe državno podporo - Živina se bo kmetu plačala Belgrad, 20. sept. m. Pod predsedstvom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča je bila danes seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11 do 2 popoldne. Po končani vladni seji je časnikarje sprejel minister brer listnice dr. Konstantinovih ter jim sporočil vse sklepe, ki so bili sprejeti pri seji. Ministrski svet so je na seji pečal i raznimi vprašanji, predvsem gospodarskimi. Tako je v načelu sprejel načrt uredbe o pobijanju draginje ki ga je izdelal in predložil minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisav-ljevič. Uredba obsega celo vrsto predmetov, katerih cene bodo kontrolirane. Pod to uredbo bodo spadale vse življenjske potrebščine, jedila, pijače, za tem hrana za živino, obleka, obutev, kurjava, razsvetljava, poljedelsko orodje in sredstva za poljedelsko proizvodnjo, pogonski material, gradbeni material, stanovanja in lokali ter vse vrste predmetov, ki so potrebni ter ne predstavljajo razkošja. Na predlog finančnega ministra dr. Suteja je ministrski svet v načelu sklenil, da se cena soli z n i š a, in sicer cena živinski soli od 1.25 din na 50 par, cena soli za ljudsko prehrano od 2.50 na 1.50 din, morda celo na 1 din. O tem bo prihodnje dni izdana posebna uredba. Eiekt tega znižanja bo znašal okoli 160 milij. din ▼ korist konsumentovj v primeru, da se bo cena soli znižala na 1.50. V primeru pa, da se bo cena soli znižala na 1 din, ho pa eiekt v korist naroda znašal okoli 200 milij. din. Ministrski svet je nadalje sklonil, da bodo družine obveznikov, ki so pozvani na vojaške vaje in ki nimajo sredstev za vzdrževanje, dobile potrebno državno podporo. Ministrski svet se je postavil tudi na stališče, da se prav tako vsem poljedelcem, ki bi morali oddati svojo živino na razpolago vojski, vsa ta živina plača. Končno je ministrski svet na predlog notranjega ministra Mihaldžiča sprejel uredbo, s katero bo lahko odstavljal občinske odbore in predsednike občin, odnosno postavljal komisarje za mesta Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Za banovino Hrvat-sko bo oblast namesto notranjega ministra izvrševal ban banovine Hrvatske. Ljubljana od včeraj do danes Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 21. septembra. Monotono se vrste pred malim kazenskim senatom razprave. V veliko dvorano prihajajo mali ljudje. Mnogo razprav je bilo priloženih. Razlogi so bili različni, ker so bili nekateri obtoženci zadržani zaradi nepričakovanih okol-nosti. Drugače pa senat izreka sodbe, ki upoštevajo vse olajševalne okolnosti. Pred okrožnim sodiščem je sedaj prav mnogo razprav zaradi malomarne in neprevidne vožnje po znanem avtomobilskem paragrafu. Sekira In kol Pred sodnike je stopil krepki Jože, mizarski pomočnik, ki je prav hud in takoi prime za kol, da brani svojo fantovsko čast. Doma je tam nekje na Gorenjskem od šmarne gore naprej. Letos 23. maja je v Stražišču pri Kranju s kuhinjskim nožem ranil gostilničarja Križnarja pod levo lopatico v rebra in je nož poškodoval tudi pljuča. Jože je priznal, izgovarjal pa se je, da je bil popolnoma pijan in da ni vedel, icaj dela. Zdravnik dr. Fajdiga je označil hudo poškodbo zn smrtnonevarno. Poprej še v začetku februarja letos je udaril s kolom Po glavi za desnim ušesom posestnikovega sina avla Eržena ml. iz Zgor. Bitnja. Prebil mu je lobanjo in je dobil Eržen pretres možgan. Tudi ta poškodba je bila smrtnonevama. Bilo je to ponoči. Lahko je Jože poškodoval tudi njegovega očeta. Tudi v tem slučaju je obtožen zaradi težke telesne poškodbe. Jože je bil dalje •MtBfttožen, da je nekemu gostilničarju sunil ste-Tflfenico likerja. In s tem je zakrivil prestopek tatvine. Jože Vehovec se je zaradi poškodbe olpgvla Eržena ml. zagovarjal s silobranom, trdeč. ,lritd je mladi Eržen šel nad njega s sekiro in ga hotel posekati. Izbiti mu je hotel iz rok sekiro, pa ga je po nesreči udaril za tilnik. Razprava je bila prekinjena in bo prihodnji teden nadaljevanje. Zaradi gozdnega požiga kaznovan Posestnika sin Janez Trpin je krepak gorenjski fant. Letos spomladi 14. aprila je snažil veliko senožet na btarem vrhu nad domačo vasjo Smoljevo, okraj Škofja Loka. Razno dračje, navlako in suhljad je zmetal na kup, ki ga ie nato proti večeru zažgal. Ko je kup pogorel, je odšel domov, ne da bi žerjavico posul s prstjo. Žerjavica je začela tleti in vnela se je nato suha trava. Gorelo je naprej in požar je nato zajel bližnje gozdne parcele. Pihal je veter, ki je gozdni požar še bolj podpiral. Mnogo škode na gozdnem drevju, na senu, spravljenem v senikih, so utrpeli posestniki Janez Jelenc, Luka Zupančič, Urban Jelenc in Janez Prevc. Vsi so imeli škode približno za 18.000 din. Požar je uničil 800 mladih smrek in 30 m3 smrekovega lesa, kakor tudi dva senika, napolnjena s senom. Janez Trpin je bil obtožen prestopka požiga iz malomarnosti v smislu § 190 k. z. Priznal je, da je bil res nepreviden in ni popolnoma pogasil žerjavice. Pihal je močan veter ier je bila velika nevarnost, da bi se požar še bolj razširil. Kmetje so več ur morali požar omejevati s tem, da so ob robeh nasipali prst in kopali jarke. Janez Trpin je bil obsojen na 1200 din denarne kazni, pogojno za 2 leti, ker še ni bil kaznovan in je bil zato deležen dobrote § 65 k. z. Zadevo je sodil kazenski sodnik-poedinec dr. L. Pompe. Nevaren karambol z dolenjskim vlakom Francka Jevnikarjeva, šivilja pri 30 letih, bi bila kmalu postala žrtev karambola kmečkega voza z dolenjskim vlakom. Letos ob košnji 22. junija se je peljala na zapravljivčku po Dolenjski cesti in nato zavila okoli 6.30, ko je privozila s koniem, ki ga je prvič v življenju vodila, na prelaz ceste in železniške proge. Ni pazila, da prihaja jutranji dolenjski osebni vlak proti Ljubljani. Pognala je konja. Ni pazila niti na železniško opozorilo, da je treba na prelazu paziti na vlak. Tega napisa sploh ni opazila, kakor sama zatrjuje. Konj je zdirjal čez prelaz, toda lokomotiva je zadela ob zadnji del vozička in ga z vso silo vrgla čez progo. Voz je bil razbit. Dekle pa je tudi vrglo z voza. Dobila pa je le lahke poškodbe. Francka je v preiskavi povedala: »Prvič sem v življenju vozila s konjem. Sploh nisem opazila svarilnega napisa.* Povabljena je bila k razpravi pred Kazenskega sodnika-poedinca na okrožnem sodišču. Ni prišla, najbrž je na razpravo pozabila, ko je bila drugače pravilno vabljena. Kazen se je glasila: zaradi malomarne in neprevidne vožnje 600 din denarne kazni, pogojno za dve leti. Splošno mnenje je bilo, da bi bila lahko nastala huda železniška nesreča, pri kateri bi gotovo izgubila življenje šivilja Francka. Zanimiva borba za sokolski |dom v Crikvenici Že več let je v Crikvenici na dnevnem redu veliki dom, ki je bil zgrajen na pobudo sokolskega društva. Zgradba ni postavljena na ugodnem mestu, kajti postavitev doma na sami obali v parku se protivi vsem urbanističnim in lepotnim načelom. Sedaj, ko je zgradba dograjena, pa ne še popolnoma dovršena, nastaja vprašanje, kako bi se dom koristno uporabil v obče narodne namene. Za to govori razlog, da je bil dom zgrajen večji del iz sredstev bivše savske banovine, ki je dala pol milijona dinarjev, turistični odbor v Crikvenici pa je dal 100.000 din. Občina je dala zgradbo zapreti in zapečatiti, toda Sokolsko društvo je vložilo tožbo proti temu odloku. Ta dom mora služiti vsem društvom v Crikvenici in postati prosvetno žarišče mesta, nikakor pa ne sme ostati nepristopen za večino prebivalstva ter biti last le nekaj ljudi. Nekateri posamezniki bi morali uvideti, da se je izvršila temeljita izprememba v našem javnem življenju in da se morajo s tem sprijazniti. Po vsem tem tudi cri-kveniški dom ne more ostati hiša razdora in biti neizkoriščena. Pot je samo ena: Dom se mora izročiti v uporabo krajevnim hrvaškim društvom, da bi se začelo tolikanj potrebno prosvetno delo. Način, s katerim bi se dalo to izpeljati, ni težak, treba je le malo dobre volje, da se to doseže. — Tako pravi zagrebški »Jutarnji 'list*. Ljubljana, 21. septembra. Na današnji prvi jesenski dan se je Ljubljana prebudila v hladnem, meglenem jutru, v katerem je bilo živo občutiti otožno nastrojenje tega letnega časa. Jesen leta 1939, za katero je bilo izgovorjenih toliko pomembnih in žalostnih prerokb, je nastopila. Zal, so se te prerokbe uresničile in tako nam letošnja jesen prinaša mnogo, mnogo tega, kar nas navdaja z bojaznijo in zaskrbljenostjo. Ljubljanska kronika prvega jesenskega dne je pusta in prazna, kakor je bilo pusto in prazno današnje jutro. Ne veselih, ne žalostnih dogodkov ni, da bi jo poživljali. Jesenska sezona tatov Tudi za prijatelje tuje lastnine pomeni jesen spremembo. Tatiči in zmikavti se vržejo jeseni zlasti na plašče, dežnike in druge takšne predmete, ki jih puščamo po čakalnicah, hodnikih in predsobah. Ljubljanski policiji sta bili že prijavljeni dve tatvini jesenskih plaščev. Tako je juristu Zoranu Poliču odnesel nekdo iz čakalnice zdravnika dr. Volavška 600 din vreden zelenkast plašč, v pisarni Trgovske bolniške blagajne v Gajevi ulici pa je izginil rjavkast letni plašč uradniku Bogomilu Lovšinu. Vsem, ki imajo plašče, priporočamo, da pazijo nanje. Smolo je imel 35-leini brezposelni delavec Lojze Brodar iz Moravč. Menda nima v redu prebave, kajti mož si je zaželel kisle vode. V gostilni Banko na Šmartinski cesti so imeli na dvorišču zloženih več zabojev kisle mineralne vode. Možakar si je položaj dobro ogledal, nato pa brezbrižno odkorakal na dvorišče, pograbil zaboj in si ga naprtal na rame. Prav tako brezbrižno, kakor je prikorakal, je hotel tudi odkorakati. Toda uslužbenci g. Banka so ga opazili in pričelo se je preganjanje. Možakar je nekaj časa tekel z zabojem na rami, toda s takšnim bremenom ni mogel dolgo vzdržati. Zato ga je vrgel na tla se tako olajšan spustil v pospešeni beg. Toda zasledovalci so bili že tako blizu, da mu tudi to ni pomagalo. Ujeli so ga in izročili stražniku. Policija ie dognala, da ji je padel v roke že star znanec, ki je že najmanj petnajstkrat bil za jetniškimi zapahi. Iz hiše na Zaloški cesti V ljubljansko bolnišnico je prišlo od včeraj do danes iskat pomoči več ponesrečencev: Z vročo smolo sta se polila delavca Brojan Tone in Vrhovnik Stane v usnjarm »Indoplaz« v Ljubljani. Utrpela sta precej hude opekline Bizjak Marijo, delavko v tovarni Vidmar v Savljah, je do nezavesti udaril k°nl- S stola je padel in si zlomil roko Peršič Franc, sin mizar, pomočnika iz Rudnika pri Ljubljani. Po glavi je udaril konj Freliha Petra, delavca v gostilni »Lev« na Gosposvetski cesti. Zidarskemu delavcu Moletu Ivanu iz Loga pri Vrhniki je padla na glavo iz precejšnje višine opeka. Nova konjunktura beračenja Gez poletje je bila Ljubljana v glavnem rešena prehudega navala beračev, med katerimi je bilo seveda največ delomrznežev. Kdor je hotel delati je lahko z malim trudom našel delo, in tako so čez poletje prosjačili le takšni, ki so res potrebni, in pa najhujši delomrzneži. Zadnje dni pa je v prosjačenju po ljubljanskem mestu nastal pre-okret. Na kljuke po ljubljanskih stanovanjih so pričele pritiskati ženske, kr- so izbrale nov rekvizit, s katerim apelirajo na usmiljena srca. Plaho ti dopoldne potrka na vrata in ko gre gospodinja odpret, opazi navadno čedno oblečeno žensko, ki se globoko prikloni in spregovori: »Gospa, ali imate morda kakšno delo zame? Nasekala bi drva, pomila posodo, posnažila pod ali kaj podobnega!« Gospa ji nato seveda odgovori, da ta dela opravi Vinjen utonil v mrzil Dravi Maribor, 20. septembra. Pri Sv. Ožboltu pri Mariboru je utonil drvar Franc Raduilič, star 62 let. Sam je zakrivil svojo nesrečno smrt, ker se je šel vinjen kopat v mrzlo reko. Radulič se je rad bahal s svojo korajžo pri plavanju ter je vedno dejal, da se v Dravi ne ustraši nobenega mladega plavača. Ko se je nekoliko napil, se je spet bahal pred svojimi tovariši ter jih silil, naj se gredo z njim kopat. Bilo je okrog poldneva ter je sijalo sonce precej toplo. Drava pa je bila zaradi poznega poletja in nalivov narasitla in ledeno mrzla. Tovariši so ga svarili, naj se ne šali, nakar jim je odgovoril: »Kaj boste vi, Dravo bolje poznam kakor kdor koli!« Nato ee je slekel ter zaplaval po toku. Komaj pa je priplaval kakih 7 metrov od brega, že 'je začel klicati na pomoč ter je izginil pod površjem. Ljudje so prihiteli ter ga začeli iskati s čolnom, potegnili pa m ga ven šele čez nekaj časa več sto metrov nižje od mesta, kjer je izginil. Bil je že mrtev ier mu tudii umetno dihanje ni več pomagalo. kar sama ali pa, da ima postrežnico. Prosjakinja pa nato koj ubere drugo struno: »No, gospa, pa mi dajte kakšen dinarček. Sama sem, imam 5 otrok, ,e poklic,n k vojakom...« Takšen apel * more ostati brez učinka, zlasti še, ako navede v dokaz nujne potrebe še večje cini reHanl°T -Va-‘ ~ Takšnih primerov je zadnje si ohptain rinU i? °d n°vega načina prosjačenja Ni treba menda6 konJJjnk4ure vse poklicne beračice. SkinjSmi ki SePTos?J-n^IaŠa'e med P«>- apela na usmiljena src^ r nave-de"e£a nih, katerih tarnanje hi il pa S1Č stisko onih družin, ki so iinl^rTrium' Jr r k vojakom, izrabljajo poklicne Bračke? Seja Izvršilnega odbora MJRZ Belgrad, 21. sept. m. Te dni ie ,w > Belgradu izvršilni odbor MJRZ. L pravi,al o položaju ter sprejel sklep, da mladina JRZ pozdravlja narodni sporazum med Srbi in * ' j? oziroljj na nov ipolitični položaj Da „0. roca odbor svojim podrejenim organizacijam, nai se bolj pozive delo v svojih vrstah. 1 Med ameriškimi Slovenci dencS^fo^Lnr?1-!" iavne** računskega izve- widmar ii flmf. USI5£?n Zveneč Charles ji 11 LIevelanda. Widmarievi so nrišli in feni fant Te i1* iUŽnf>ea I1Hnoisa- Nadar- Feron kolegi •” d.al,eval svoje študije v East High enn kolegiju m potem na Cleveland koleri in S, Sbl hSE" hps ’ *«'•*E Kar je nekaj izrednega. Navadno se doseže ta častna stopinja šele s 30 ali 35 uL«, , ■ starosti so redki, ki prestanejo iSTprVko pijo pred državno komisijo. p vi ko sto- V Elkbardu v Indiani je umrl Jo« r.rv „ starosti 59 let- Doma je bil is Velike Lnir«. Dolenjskem, po domače Grbčev Jože. TVkaf za3 ?, ®?proC°' Sliri sinove in eno hčer. « v Calumetu, Mich. je umrl Jožef Mihelčič v k* * Tuka' '® živel nad 50 l»t ter za- pušča ženo in šest odrastlih otrok, ki so večino-ma v Detroitu in drugod. V Jolietu 111. je umrla Neža Horvat 915 N Broadway. Zapušča enega sina in tri hčere. star Vw°vi -,J® -umwr! roiak Janez Guzek hu ;, n * Ameriki je bival 29 let. Doma je reUkeS ' ZUPDlla Pr6ska'Medvode na Goje hL?hiCaSrl’oE'-'Je umr,a Frančiška Ulgar, ki ma I L8,113 1i36 We*1 47 th St-' Cicero. 111. Do-stara 67 let.’* Kamnlka na Gorenjskem in ie bila smrtno^oonefrEiuse Je v Premogovniku Doma ie bn v ^r° S,efic' star 59 !<*• v Ameriki 32 let^/a'n” J13 vDo,«niškem in je bival V Giiardu O JPUSČa f6n0' sina in dve ^eri. Ier Jerič v starati 60 ™' pSfiiThlf'jilk Pe- Zapušča ženo in brata. W .let. V Clevelandu 0., je umrl Franc starosti 47 i«.t n«™ • . . rranc Valenčič v t. v. , v. °ma je bil iz vasi Javorie‘-*fai-» Hrušica obema Novi grad na Primorskem Za nikov. ' S1Da’ ln brate’ ®estro in več sorod' V gostilno, r kateri je bilo polno ljudi, je udarila strela in omamila tri ljudi. V Kordunu pri Karlovcu je pred dvema dnevoma divjala strašna nevihta. Mnoge kmete je presenetila na polju in so se zatekli v bližnjo gostilno. Ker je dež lil kar naprej, so vsi ostali v gostilni. Pozno zvečer f.a nenadoma udarila v hišo in zažgala m,e.d «°*ti so padli omamljeni na tla. VaAk, učUelj, ki se je med njimi mudil, je sicer SEihf*1** ’]metn?n diha»)'em’ P» m imel dosti iETni*niJPnlU n“ u f° ,'lh »^Peljali v karlovško življenju ,Cr poskušali ohraniti pri Zadnjo cigareto si je prižgal, preden mu Je vlak odrezal glavo, 20 letni Josip Kovač iz Som- kMčaf -• ^at(rre'2a vzr°ka je fant sklenil končati svoje življenje. Sel je na železniško progo in se vlegel na tir. Se prej pa si je prižčal cigareto m tako čakal na vlak. Ker je bila noč, šlfvsld n‘ al obuP*nca- ko 60 Kovača navilo dr s* .raEme®arlenega. so videli, kako je krče- anrrtjo prižgalT Cig8rCt°' ki ie pred Nenavadno srečanje s tremi medvedi je imel zaljubljeni par v gozdu blizu Sarajeva. Ko sta se sprehajala po gozdni stezi, sta se pred njima nenadno pojavila dva večja medveda in njun mladič. Medveda ata nekaj časa gledala preplašeni par, potem pa sta jo mahnila nazaj v gozd, Mladič pa jo je primahal do preplašenih zaljubljencev in se jima motal med nogami. Kmalu pa sta stara prišla nazaj in odvedla mladiča s seboj. 60 Skrivnost smrtne megle »Rotim vas pri vsem, kar vam je sveto!!< je zakričal hripavo v aparat. »Govorim resnico, gre za moje življenje.« Tišina na drugem koncu voda. Sedaj se je odločila Devor-nyjeva usoda. Zdi se, da. profesor premišljuje. Ali pa je že obesil slušalko? Ne! Spet se je oglasil rezki, hropeči glas: »Vaše življenje? Hal Koliko življenj lahko izgubite? Eno, kaj ne? In če jaz izdam svojo tajno, — kaj mislite, koliko človeških življenj je potem izgubljenih? Tisoči, deset tisoči, več, še mnogo večl Ne, ne! Četudi govorite resnico, Kenntl-bury, — ne morem vam pomagati! Na svidenje! Lahko svidenje! Lahko noč! Imate morda že kako drugo željo?« »Sicer nimam nobene želje več,« je dejal Devorny trdo in z neprijetno mirnostjo. »Zdravstvujte!« Obesil je slušalko Morris je obžalovaje dvignil rameni. >To je bila vaša smrtna obsodba,« je dejal tiho. Nekaj trenutkov je sedel Devorny kot okamenel. Nato je povesil glavo. »Druge možnosti za rešitev ni?« Komaj vidno je odkimal Morris. »Ne!« »Potem pohitite, Morris. Hvaležen vam bom, če boste storili hitro in brez bolečin.« Morris je pritrdilno prikimal. Nato je spet stopil nazaj proti vratom in pozvonil. Kratek pogovor s slugom. Tri minute kasneje je spet sedel za mizo in držal v roki bel, večkrat skupaj zviti papir. »Strup,« je dejal enostavno in nalil Devornyju v napol prazni kozarec likerja do vrha. Nato je stresel vsebino pa- pirja, neki prašek svetlo sive barve, v kozarec in ga previdno zmešal s svojim žepnim nožičem. »Hočem vam zadnje trenutke kar je moči narediti lahke: pustim vam privid samomora.« Položil je uro na mizo. »Ta strup deluje takoj smrtno. Ne boste čutili nobenih bolečin. Dam vam sedaj dve minuti časa. Čim ne bo6te do tega časa izpili likerja, bom streljal.« ZakaSljal je. Nato je pristavil: »Rajši izpite, kajti pri teh okoliščinah bi utegnil jaz pri prvem strelu zgrešiti vaše srce.« Devorny ga je pogledal. Taka je torej smrt. Prijazno, smehljajoča se nekoliko j>omilovalno, z velikimi, rjavimi otroškimi očmi! Občutek slabosti v njem je naraščal. Glej, spet prihaja — strah, stiskajoči, dušeči, slabeči, strah ... »Še šestdeset, sekund,« je dejal Morris nekako turobno. »Zal mi je! Devorny!« Privzdignil je orožje za centimeter, Sedaj je bila cev naperjena natančno na detektivovo srce. Omotica je zagrabila Devornyia. Kaj naj počaka še to zadnjo bedno minuto? Ne! Zagrabil je. Zlatorumena tekočina v kozarcu se je stresla in stekla preko roba. »Brez skrbi,« je donel Morrisov glas kakor iz velike dalje. »Že polovica vsebina zadostuje.« Devorny se je trpko nasmehnil. Nato je spil. Predmeti v sobi so začeli plesati. Morrisov obraz se je raztegnil v spako... Spaka se je pomnožila. Tam je bila, tam in tam... Potem je postajalo temnejše, vedno temnejše Tn na mah je postalo vse črno in prazno. Minilo je. XXX. Misli, blodne in nejasne kakor sanje, so bili prvi podzavestni vtisi Devornyjevi. Čutil je hladno roko na svojem čeiu, a bil je pretruden, da bi odprl oči, da bi se prepričal, čigava je roka. Bil je pretruden, da bi premislil vprašanje, če sploh še živi, ali če je to začetek kakega novega življenja v onostranstvu. Podzavestno so se premikale njegove ustne, oblikovale zloge, izoblikovale besedo: »Marion!...« Kar so več kakor štiriindvajset ur zaman poskušali trije zdravniki, — da bi ga spravili k zavesti —, to so zmogle na mah dve tri besede ženske: »Jaz sem pri tebi, — tvoja Liane!« S strašno raztegnjenimi očmi je Devorny pogledal njo — Liano Lammerley, ki je sedela oblečena v belo krilo strežnice na robu njegove postelje in se mu dobrodušno smehljala. Njej sicer lastni kljubovalni in samozavestni izraz je izginil iz njenega obraza. Nekaj mehkega, pristno ženskega, je bilo v njenih gibih, ko je sedaj prijela za neko stekleničico, da bi pripravila zdravila. Njene oči so se svetlikale od solz in veselja, okrog usten pa ji je igral bojazljiv smehljaj. Toda za vse ni imel Devorny nobenih oči. Le na eno je mogel sedaj misliti: Bila je resnica, nobena zla slika iz sanj, ki so yes čas kot kaka mora tiščale vanj! »Kje sem?« je hripavo spravil iz sebe, a njegovi ustnici sta se stisnili druga od drugo. »V bolnišnici si,« je odvrnila prijazno. »Bodi brez skrbi: izven nevarnosti si že! Zdravniki so ugotovili, da si bil omamljen s preveliko količino nekega samega po sebi nedolžnega uspavalnega sredstva.« »Bil sem zastrupljen ...« »Ne, ne zastupljen! Vsi trije zdravniki, ki so te preiskali, so si bili v tem edini.« Od tu in tam Gradbeni minister dr. Miha Krek se (e neka) dni mudil na inšpekcijskem potovanju v zetski banovim. Obiskal je v spremstvu višjih uradnikov svojega ministrstva več krajev, zlasti pa tiste, k,er so v gradnji ali pa se še bodo gradila večja javna dela. Zlasti si rje ogledal teren okrog Plav-ekega lezera, kateremu nameravajo znižati gla- Zl e" ,"!eler' ,da bi n* pridobili velike komplekse plodne zemlje. Hr Y ®elžr»du se je te dni mudil ban banovine I A * r\ •' Subašič. Obiskal je predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča in z njim razpravljal 0 prenosu pristojnosti na banovino Hrvatsko, ka-Kor to določa sporazum, sklenjen pred mesecem ni' nato pa je bila nova konferenca pri predsedniku vlade, katere sta se med drugimi udeležila tudi vojni minister Milan Nedič ter notranji minister Stanoje Mihaldžič. Podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka je obiskalo zadnje dni več tujih poslanikov in odpravnikov poslov. Vsi tuji diplomati so ga prišli pozdravit, nakar je dr. Maček spel vrnil obiske vsem diplomatom. Predvčerajšnjim je tako obiskal angleškega poslanika Campbella, — Pravosodni minister dr. Laza Markovič pa je obiskal pravoslavnega patriarha Gavrila in se z njim delj časa pogovarjal. Ta obisk je vljudnostnega značaja, kajti vsak pravosodni minister ima navado, da obišče vse najvišje predstavnike priznanih veroizpovedi v prestolnici. 52 in pol milijona din posojila bo najela bel- °°č'na' da bi uredila v6e potrebno za zaščito mesta pred letalskimi napadi. 22 milijonov dinarjev bodo porabili za zidavo zatočišč proti zračnim napadom in za nabavo sanitetnega materiala, 30 milijonov din pa za zaloge hrane, ki jih bodo zbrali. Občina bo začela svoj program takoj izvajati in bo delo pospešila. V tem pogledu lahko sluzi belgrajska občina vsem drugim za zgled. V Belgradu se te dni mudi bolgarski pravoslavni metropolit Stefan iz Sofije. Metropolit je bil nedavno še na zdravljenju v Franciji, toda zaradi splošne mobilizacij® se je moral umakniti spet v domovino. Spotoma »e je, kakor poročajo belgrajski časopisi, ustavil tudi *v Ljubljani in v Zagrebu, kjer je obiskal svojega prijatelja metropolita Dositeja. Metropolit Stefan je znan kot velik pobornik prijateljstva med našo državo in Bolgarijo in porabi vsako priliko, da da temu svojemu prepričanju tudi izraza v javnosti. V Belgradu je izjavil, da bo zmerom ostal vnet po-bornik te misli, da se morajo Slovani na Balkanu medsebojno spoznati in razumeti. Posebna anketa o stanju surovin pri nas bo v kratkem v osrednji industrijski zbornici v Bel-gradu. Prerešetavali bodo, koliko je zalog 6U-rovin pri nas in katere so sedaj nove ovire, ki zavirajo dovoz potrebnih surovin. Obenem bodo razpravljali^ o ukrepih, ki jih bo treba izdati, da se zagotovi uvoz v6aj nujno potrebnih surovin za domačo industrijo. ^etofaji pridelek hmelja ie tudi v Vojvodini obilen in kakovostno dober. Sicer pridelajo tam . t Polovico manj hmelja, kakor v Savinjski ■olini, ki se povrh tega ne more meriti v kako-,e| * s*vinjskim. Kupčije so bile tudi tam dosti dobre, zlasti konec avgusta, ko še ni bilo vojnih zarpletljajev. Po prvih dneh vojne pa se je trgo- ”aja1iSva,la- Cene vojvodinskega hmelja gibljejo od 20 do 27 dinarjev, medtem ko se savinjski hmelj prodaja po 35 do 40 din za kg posušenega sadeža. ■ ^ k°.* dvesto milijonov dinarjev nam dol-jU!a • ,po kl*ringu. nasprotno pa smo mi dolžni Italiji 136 milijonov din. Tudi češkomorav-ski Protektorat nam dolguje okrog 25 milijonov kron, čeprav je bila 6voj čas češkoslovaška država vedno naš upnik. Aktivne kliringe imamo z naslednjimi državami: Bolgarijo, Madžarsko, Nem-čijo. Protektoratom, Turčijo in Španijo, pasivne pa z Belgijo, Italijo, Poljsko, Romunijo. Konec tega meseca bo spel sestanek mešanega jugoslovansko-nemškega trgovinskega odbora. Ta sestanek bo v Belgradu. Na njem se bodo bavili z ureditvijo naše trgovine z Nemčijo za prihodnje tromesečje, zlasti pa bodo govorili o spremenjenih okoliščinah, kajti vojna je in bo še v marsičem spremenila ustroj naše trgovine z Nemčijo. t> . Strašen zverinski zločin {e bil izvršen v oko-sked. Neznani morilec je ustrelil zidar- zvtl«r Pv“,ka ^orja Vlaha, ki se je bil s 6trelom ^ lr Morilec je žrtev najprej trudu ta i A THi. pobil' nat° Pa Potopil k ižviien £ * bi> -or Velika stena je strla dva delavca v 7» rrgju pri Ivancu na Hrvaškem. Pri nekem kmfh,* čigar hiša je stala tik pod etrmo »kalno steno so razširjali dvorišče m so zato razstrelili skalo. Pri delu pa so bili delavci neprevidni Ob eksploziji se je skupina delavcev nahajala' tik pod steno, pa »e je nanje zvalila velika skala Enega med njimi je popolnoma strlo, drugemu pa je skala strla obe nogi in ga obenem pritaknil a na prsni koš. Zdravniki pravijo, da tudi zi tega nesrečnika ne bo rešitve, ker eo notranji organi preveč poškodovani. Strašna nesreča se je dogodila štirim uradnikom banske uprave t Novem Sadu, ki so fcli na izlet. Preko Donave 60 se odpeljali e čolnom. Prav tako tudi na povratku. Ko 60 se pripeljali do »rede reke, se je enemu izmed njih, ki je veslal, izipodneslo veslo in je omahnil v vodo. Da bi ga rešila, uta dva tovariša skočila za njim. Ta-krat pa s« je prevrnil čoln in je padel v vodo se cet;ria. Dva «ta ee »rečno rešila do. obale, druga 1 va P® 80 Pogoltnili valovi. rnv.Ihidt*eAik!"Ct®T *e J" »* T**k«m *b?' uleu «*r' Nišu. Povod za pretep je daia stara mrtnja med kmetoma Ragjenovičem ,in leti sla « nekj® p°tolkIa’ pri čemer je potegnil kratko Ragjenovič. Zalo je Ragjenovič dobil dvajset pomagačev, ki so oboroženi s palicami čakali na prihod Parmazovega. Cim so ga zagledali, so planili nami in ga začeli neusmiljeno pretepata. Ve* kTvav se je nesrečnik zgrudil. Zbral pa je zadnje moči, se pobral e tal, polegn/il nož in ga zasadil Matu Ragjenoviču v trebuh. Male se je zvrnil smrtno ranjen, ostali kmetje pa so spet planili nad Parmazovega in ga tokli naprej. Ker so se nekateri zavzemali za tega, drugi pa za drugega, se je še med njimi vnel pretep, ki pa k ereci ni imel hujših posledic, razen tistih dveh, ki sta ležala v krvi in katerih eden je umrl, drugi pa se bori s smrtjo. Kako moramo graditi zavetišča proti zračnim napadom Predavanje inž. Dimnika na snočnji anketi mestnega poglavarstva Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 21. sept. Za snoči ob 8 je ljubljansko mestno poglavarstvo sklicalo v mineraloško predavalnico na univerzi širšo anketo, ki naj bi obravnavala graditev zavetišč proti zračnim napadom v Ljubljani in na katero je povabilo ljubljanske gradbene inženirje, stavbenike, obrtnike in drugo občinstvo. Zanimanje za anketo je bilo veliko, da je bila prostorna predavalnica nabito polna. Oh 8 je začel anketo zastopnik mestnega poglavarstva inž. MačkovSek, ki je pozdravil zbrane in v kratkih besedah obrazložil namen sestanka. Nato je podal besedo inž. Stanku Dimniku, ki je v pol-drugournih izvajanjih na poljuden način razčlenil pred poslušalci glavna načela, po katerih je treba graditi zavetišča za civilno prebivalstvo. Izvajanja inž. Dimnika prinašamo v kratkem izvlečku. O učinku letalskih bomb A ko hočemo graditi zavetišča, moramo predvsem poznati vrste orožja, ki ga bo uporabljal sovražnik in njihove učinke. Doslej smo predvsem računali z napadi s plinskimi bombami, izkušnje pa uče, in to zlasti najnovejše, da se je treba predvsem pripraviti na ostale vrste bomb, ki jih bo uporabljal sovražnik. Letalske bombe, katere predvsem bo uporabljal sovražnik proti civilnemu prebivalstvu, delimo v štiri vrste in proti vsaki teh vrst se je treba znati zavarovati: 1. Rušilne, brizantne ali eksplozivne so bombe, ki so napolnjene z eksplozivno snovjo ter obdane z debelim jeklenim plaščem, ki povečuje njihovo probojnost. Rušilne bombe so različne teže, 10, 50. 100', 200 ali 300 kg, slednje za posebne cilje (večje objekte, kolodvore, viadukte, mosto-\e, tovarne), izdelujejo tudi težje bombe Američani baje celo do teže 1800 kg. Računati pa moramo z bombami do teže 300 kg. Zoper manjše bombe se lahko zavarujemo v samih poslopjih, zoper težje pa je treba graditi posebna zavetišča. Rušilne bomb pa so spet dvojne vrste: ah takšne, ki se razpočijo pri udarcu na objekt ali na trda tla, ali pa tempirne, ki se razpočijo šele potem, ko so predrle že več nadstropij objekta, na katerega so bile spuščene. Učinek slednjih je mnogo silnejši. Računi in izkušnje so pokazale, da se 50 kilogramska bomba zarije v betonsko ploščo 50 cm globoko, 100 kilogramska 62 cm, 300 kilogramska 76 cm, 1000 kilogramska pa 108 cm. Te številke veljajo, ako je spuščena bomba iz višine 3 do 4000 metrov in ako pade na objekt pravokotno. Znano pa je, da bombe ne padajo na zemljo pravokotno, ampak po: &> 1 Is 1= Veter (smer, jakost) Pada- vine i « , KO -s a a vrsta Ljubljana 5639 19-0 11-5 95 10 0 01 dež Maribor 762-0 17-2 9-0 90 6 0 40 dež Zagreb 761*3 21-0 120 90 7 0 6-0 dež Belgrad 761-8 2V0 150 90 8 ssw, — — Sarajevo 762 4 241) 11-0 80 4 0 — — Vis 761-6 170 15-0 90 4 NWj — — Split 761-4 260 170 80 4 NE, — — Kumbor 760-1 25-0 17-0 80 5 N, 62-0 dež Rab 762-3 20-0 15-0 80 4 ■0 — — Ouoroiim — — — — — — — — Vremenska napoved: Deloma oblačno in spremenljivo vreme. Koledar Danes, četrtek, 21. septembra: Matevž. Petek, 22. septembra: Tomaž. Obvestila Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Dunajska ce«ta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trjj št. 4; mr. U6tar, Šeleoburgova ulica 7. Na srednji državni glasbeni ioH (dri. konservatoriju) v Ljubljani sc bodo vršili naknadni sprejemni izpiti v petek 22. zjutraj iz violine, pop. iz klavirja, v soboto 23. dopoldne iz teorije in intonacije za vse gojence, ki pridejo k nadnad-nemu izpitu, popoldne pa za solopetje. Natančni razpored je nabit v veži zavoda. — Na Glasbeno akademijo se sprejemajo novi slušatelji do 25. septembra, bivši slušatelji visoke šole in pedagoškega oddelka drž. konservatorija v Ljubljani pa se bodo sprejemali od 1. do 15. oktobra t. 1. Sola Glasbene Matice ljubljanske ie vedno sprejema gojencc za klavir, violino, petje, orke-straln inštrumente in teoretične predmete. Vpia dnvno od 9—12 in od 15—17, Obiščite Stiplovškovo razstavo! Stiplovikova umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu vzbuja v umetniških krogih splošno pozornost in priznanje. Vsi ljubljanski dnevniki so že priobčili kratke pohvalne komentarje. Ttidi dijaštvo se zelo navdušuje za to razstavo. Razstava je odprta vsak dan od 9—18. Prav je, da v teh težkih časih s številnim posetom gmotno in moralno podpremo pri-znanega umetnika, ki razstavlja navzlic velikim stroškom m težavam kolektivno zbirko svoje grahke in olj Ilirska ulica zaprta. Zaradi modernizacije «o morali včeraj) Ilirsko ulico zapreti za vozni promet in bo zaprta med Vidovdansko in Fiignerjevo ulico vsaj 14 dni. Zaradi dobave inozemskega bitu-mena, ki je potreben za utrditev cestišča po na-;,chelmac‘' ie delo v teh časih zakasnilo m padlo v nezanesljiv letni čas, kar naj posestniki upoštevalo tn potrpijo. Za to delo je namreč po-trebno toplo in suho vreme in približno 14 suhih m toplih dni, da bo Ilirska ulica res dobro in lepo urejena. rZ“mestaf rceveže 'e darovala družina Pr^ipk, Gestrinova ul. 8, namesto venca na krsto »me vnukinje Silve Premkove, 100 din, mestna vrtnl-nja pa je v znamenje tega darila na krsto ptjlo- i a preprost venec s trakovi v mestnih bar*ah — »Intex« tekstilna industrijska družba z o. z. v Kranju je pa poslala 62 m flanelastega blaga — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplej-zahvalo tudi v imenu obdarovancev. Ljubljansko gledališče Drama: ZaCeteh ob 20. 23. sept., sobota: »Kacijanar«. Premierski abonn.... Otvoritvena predstava, 24. sept., nedelja: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. 25. sept,, ponedeljek: Zaprto. 26. sept., torek: Zaprto (generalka). 27. sept., sreda: »Hudičev učenec«. Premierski abonma, »Kacijanar« je naslov Medvedovi tragediji, s katero bo Drama 23. t. m, pričela letošnjo sezono, lo domače delo nam predoči del naše zgodovine in pokaže v zanimivih prizorih zaroto plemenit,v sev, katere cilj je bil osvoboditi Hrvatsko. Delo je zrežiral prof. gest. Otvoritvena predstava bo za premierski abonma. Brezobvezne informacije, ki jih dobite lahko vsak dan do 23. t. m. v pisarni Drame (tel. 46-12', vas poučijo o velikih ugodnostih, ki jih boste lahko uživali, ako postanete abonent. Istota’ i sprejemajo priglase. Iz Legije koroških borcev Svojemu članstvu sporočamo žalostno vesi da je v Vranju umrl v naijlepši moški dobi redni član našega društva, g. Adolf K i 1 a r, brigadm general. Zemski ostanki pokojnega našega soborca bodo danes zjutraj prepeljani v Ljubljano in bo pogreb z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, Ker dan in ura pogreba še nista določena, opozarjamo vse članstvo, da pazi na obvestilo o pogrebu, ki bo pravočasno objavljene v časopisju. Pozivamo članstvo, da polnoštevilno spremi uglednega vojaškega dostojanstvenika in soborca iz bojev pred 20 leti na njegovi zadnji poti ter se v ta namen zbere četrt ure pred napovedanim časom pred postajnim poslopjem. __________ Pokojnemu generalu, našemu soborcu in članu želimo miren počitek v domači zemlji, hudo prizadetim svqgcem pa naše najiskrenejše sožalje -Glavni odbor Legije koroških borcev, Ljubija n Celjske novice Razpis propagandnega atletsk.ga mita« dolžnosti, k! bo v nedeljo, 24. septembra, ob 9. Olaziji v priredb, SK Colja. _ Discipline: Tel 80 ™ m \1(?9 m>n- B in C, mladina in seniorji> m mladina in seniorji; 1500 m jun. 2 111, ’’ nlIac|1Tla in seniorji. Skoki: v daljino B in C, mladina in seniorji; s palico jun. C, mladina m seniorji; v višino jun. B in C, mladina in seniorji; kopje: jun. C, mladina in seniorji; kladi vo: mladina in seniorji. Pravico nastopa imajo vsi vcnfcirani in. neverificirani atleti klubov, članov JAZ. Tekalisče je dolgo 380 m, pokrito z ugaski in ima štiri nedvignjene zavoje. Prijavnine ni. — Prijave je poslati do 23. septembra na naslov: SK Celje, Celje. Tujskoprometno društvo v Šmarju pri Jelšah bo priredilo v nedeljo, 24. septembra, poučno ekskurzijo v Jurklošter, Planino, Kozje, Podsredo. Sv. Goro, Podčetrtek, Šmarje Dri Jelšah. Prijave 1 sprejema Putnik v Celju. 1 Kdaj so v Evropi začeli kaditi tobak Prva zapisana beseda o tobaku v Evropi je v zvezi s Kolumbovim odkritjem Nove zemlje. Ladje Krištofa Kolumba so med dvema malima otokoma naletele na čoln, v katerem se je vozil nek otočan. Ta je imel 6 seboj v čolnu nekoliko osušenih listov neke ’ rastline, »unas yerbas 6ecas«, ki jih Kolumbovi mornarji še niso poznali. Te besedice predstavljajo prvo zapisano opombo o tobaku, ki je kasneje igral in še dane6 igra zelo važno vlogo v svetovnem gospodarstvu in svetovni kulturi. Zdi 6e, da je še prav posebno značilno to, da izvira prvo pisanje o tobaku z visokega morja. Kajti ravno mornarji so bili tisti ljudje, ki 60 tobak razširili v vse kraje sveta. Angleški mornarji 60 kasneje uvedli kajenje v vse evropske in azijske dežele. Kolumbovi mornarji in tobak Tudi prvi podrobnejši opis tobaka imamo že iz one dobe. Dne 2. februaria 1492 sta 6topila na novo odkrito zemljo dva Kolumbova poslanca, Ro-driguez de Xeres in Luis Torrez. Torreza je Kolumb vzel s 6eboj zato, ker je znal več tujih jezikov; govoril je hebrejščino in arabščino prav tako, kakor španski jezik. Znanje hebrejščine in arabščine mu na Kubi sicer ni mnogo pomagalo, toda Torrez je bil bister in oster opazovalec. Ta dva poslanca sta prva povedala, da imajo otočani v eni roki ogenj, v drugi pa neko posebno osušeno listje, katerega duh so vdihavali. Nek drug spremljevalec Kolumba — frater La« Casas pa je cigaro opisal že tnalo podrobneje. Ta duhovnik je ‘opisal vso reč natančnejše: To je posebno osušeno listje, ki je zvito in ovito v osušen list in na enem koncu prižgano. Dim pa vlečejo ljudje ir drugega konca te cigare vase. Prav gotovo je, da s tem opisom La6 Casa6 govori o cigari, kakršne imamo še dandanes. Kasneje so še podrobnejše opisovali tobak tudi drugi, kakor na primer Oviedo, ki je napisal v svoji knjigi potopis v Indijo. Njegova knjiga »Historija general de lae Indias« je izšla v Salamanci 1. 1547. Dalje je pisal o tobaku tudi Italijan Girolama Benzoni iz Milana, ki je prepotoval Ameriko v letih 1541 do 1556. Svoje doživljaje je popisal v knjigi, ki je izšla 1. 1557. v Benetkah. Med Francozi je med prvimi pisal o tobaku frater Andrč Thenet Nekateri napačno mislijo, da je tobak uvedel v Francijo Jean Nicot. Pač pa je Nrcot 1. 1558 v 6voji knjigi »Singulari-tča de la France autartique« natanko opisal med drugim tudi tobjik. Tobak - dar dobrih duhov Tudi mnogi angleški pomorščaki, kot na primer Hariot l 1584., so pisali o tobaku. V potovalnih zapiskih Francisa Drakea naletimo že na opis navadnega in. tudi močnejšega tobaka. Drake je pisal, da je tobak za domačine neobhodno potreben. Tobak za domačine ni pomenil samo užitek, kateremu so se predajali s strastjo, ampak jim je bil tudi zve6ti spremljevaelc in pomočnik v vseh življenjskih prilikah. Tobak so uporabljali pri svojem bogoslužju, češ da to bogovom zelo prija. Mnoga plemena so celo verovala, da je tobak darilo dobrih duhov. Tobak so uporabljali tamkajšnji in duhovni in preroki kot zelo poceni sredstvo za zamaknjenost, iz katere so prerokovali vso bo-bodočno6t Zdravniki 60 ga uporabljali tudi pri zdravljenju Girolamo Benzoni piše, da so zdravniki bolnike omamljali 6 tobakovim dimom. Zdravnikom je torej tobak služil namesto injekcij. Sami bolniki so pripovedovali, ko so prišli k zavesti po taki tobakovi injekciji, da so imeli lepe sanje in privide in da niso vedeli, kaj se tačas godi z njihovim telesom Iz zgodovine je tudi znano, da je mogočni cesar Montezuma po vsaki jedi kadil listje, ki so mu ga lepa dekleta prinašala na srebrnih krožnikih, med tem, ko so ga plesalke zabavale s plesom Tudi najsiromašnejši domačini so tedaj že kadili, samo s to razliko, da 60 imeli manj tobaka, ki ni tako lepo dišal in da niso imeli tako lepih in dragocenih pip Boljši in slabši tobak so torej tudi tedaj že poznali. Kultura tobaka, ki so jo uvedi mogočniki in bogataši, je bila že tedaj na višku Slednji 60 si dali tobak mešati z različnimi dišavami. Tudi zavitki, v katerih so bile spravljene cigare in cigarete, so bili okrašeni z lepimi risbami. C?gare in cigarete so že stara reč Iz opisov prvih svetovnih potnikov in osvajalcev vidimo, da se načn kajenja tobaka ravna po zemljepisnih in kulturnih posebnostih posameznih dežel. V Braziliji, Srednji Ameriki in v Meksiki ima cigareta in cigara tisto važnost, kot jo ima pipa med severnoameriškimi Indijanci. Nedvomno je dokazano, da 60 cigarete in cigare kadili na jugu med rodovi, katerim 6o vladali vladarji iz plemena Azteka-Maya. Iz opisov pa ni mogoče natančno ugotoviti, ali so to cigare ali cigarete. Popolnoma gotovo pa je, da so oni otočani, o katerih govorita Torrez in Las Casas, zavijali tobak v večji list tobaka in da so kadili cigare. Toda evropski strokovnjaki mislijo, da se je Thenet zmotil, in da 60 tudi Braziljanci zavijali tobak v večji tobakov list. Vsekakor pa drži, da so cigare ali cigarete, ki so bile za naš oku6 neverjetno dolge, na enem kraju prižigali, pri drugem pa vlekli dim 6kozi usta in skozi no6. V Meksiki 60 zavijali tobak v koruzne liste — to kar še dandanes delajo revni kmetje v siromašnih predelih naše domovine. To bolj ustreza pojmu cigarete, kakor pa cigara. Razlika v cigareti in cigari bi bila v tem, da ie bila cigara zavita v tobakov li6t, cigareta pa v kak drug list. O prav posebnem načinu kajenja cigaret piše Lionel Wafer, ki pravi, da je videl nekega mladeniča vdihavati tobakov dim 6kozi usta in ga je potem pihal v obraz navzočim moškim, ki so ga z velikim navdušenjem vdihavali. Španci so se privadili kajenju cigaret in cigar v Južni Ameriki in so odtod prenesli tobak tudi v svojo domovjno. Toda zaradi španske ravnodušnosti cigara ni prišla daleč iz Španije. Šele proti koncu sedemnajstega in v začetku osemnajstega stoletja so začeli Francozi kaditi španske cigarete. Generali velike francoske revolucije tobaka še nišo poznali. Za tobak se je najprej navdušil pisatelj Stendal, ki je 18. aprila 1838. leta prvič v Franciji natančno opisal cigareto. V Angliji 6e je udomačila pipa iz preprostega razloga, ker eo dom-ačini in izseljenci v Severno Ameriko kadili samo pipe. Iz Anglije je prišla pipa na vse 6trani sv.eta. Za ča6a tridesetletne Takale je olimpijska pošta v finski prestolnici Helsinki. Vse je pripravljeno za olimpijske igre, toda kakor kaže ne pošta, ne kaj drugega ne bo moglo služiti svojemu namenu. Sto albanskih novoporočenih parov je bilo te dni sprejetih pri Mussoliniju v palači Vened*. Novoporočenci so bili v slikovitih narodnih nošah vojne so Angleži prinesli pipo v Nemčijo, angleški mornarji pa so jo prinesli v Holandijo, Skandinavijo, Turčijo in Indijo. O pravem poreklu besede cigara pa si še niso .<;i na jasnem. Francoz Littree misli, da je beseda cigara španska, češ da se pravi »cigarras« zvijati. Sicer pa je povsem vseeno za današnji 2as, kakšnega porekla je cigara ali cigareta. Vprašanje je le, ali ie boljša ali 6labša. Še drugo vprašanje pa je, ali je kajenje zdravo Toda tudi v tem ne bomo razpravljali, ker 6e tudi tu mnenja v mnogo-čem razlikujejo. Na Poljskem je nemška »bliskovita vojna" uspela Operacije od začetka bojev na vzhodnem poljskem bojišču 60 primer »bliskovite vojne«, ki jo je izpeljala Nemčija proti Poljski. Iz zelo kratkih in nejasnih poročil polj6kega kakor nemškega vrhovnega poveljstva si je težko ustvariti jasno 6liko teh operacij, vendar pa 6e da v glavnih črtah ustvariti približna elika etrateških grupacij obeh strani tik pred vojno in v glavnih potezah nadaljnih operacij. Nemške sile na vzhodnem bojišču 60 bile dne 31. avgusta zbrane v tri močne armade, na šlesko, pomorjansko in vzhodno prusko, ki so imele vse skupaj najmanj 50 pešadijskih in dve do tri motorizirane divizije kot rezervo. Poljske armade pa so bile zaradi zelo neugodne meje bržkone zbrane v pet armad z rezervo pri Varšavi, skupno okrog 30 pešadijskih divizij in vsaj deset konjeniških brigad. Po vsem tem se zdi, da je bila vsa sila prve linije Poljske razporejena vzdolž meje. Kot strateška rezerva Poj)«)16 se zdl: da 6e je začelo formirati drugih 30 divizij na desni obali Visle v rajonu Bialistok-Brest-Litov6k-Lvov. NadmočnoSt nemških čet, zlasti kar se tiče motoriziranih čet in oklopnih oddelkov, je že vnaprej podala značaj in rezultat vojne. _ ..j Dodatek močnih oklopnih in motoriziranih oddelkov vzhodno pruski vojski je bil v polnem ®kla-du z najnovejšo nemško vojno doktrino, po kateri obstoji moderna vojna, kjer to prostor dopušča, izključno iz hitrih sunkov z masovno uporabo močnega letalstva in velikega števila težkih tankov in oklopnih avtomobilov. Te strašne enote sodobnih bojnih sil je nemška vojna doktrina namenila z grupiranjem v samostojne enote za samostojne operacije in za proboj sovražne fronte ter njenega ozadja. Te oddelke je Nemčija zbrala v oklopne divizije po 300 do 400 tankov in blindiranih avtomobil v obliki udarne armade v bliskoviti vojni. Čeprav je treba izraziti občudovanje do legendarnega junaštva poljskih čet, ter hrabremu vedenju poljskega prebivalstva, se vendar ne more razumeti, kako je poljsko poveljstvo, čeprav je vedelo za tehnično in številčno nadmoč nemške voijske — sprejelo bitko na meji. Ni mogoče, da poljski generalni štab ne bi bil informiran o vsebini nemške vojaSke doktrine ter o setavljanju strašnih nemških oklopnih divizij. Prav tako ni mogoče, da poljski generalni slab ne bi vedel, da poljskim četam niso bila dodeljena nobena eredsitva za borbo proti težkim tankom, zlasti proti njihovi množi neki uporabi. Tolmačiti se da ta nedostatek edinole e tem, da se je poljski generalni štab nahajal pod hipnozo jamstev svojih zavezmkov ter je računal, da ee Nemčija, kakor leta 1914, ne bo upala, da svoj prvi napad usmeri proti vzhodu Toda popolna nemožnost, da bi zahodne velesile dale Poljski kako pomoč z oboroženimi silami, je bi‘la_ že v začetku vojne oorvidna. Prav zaradi nemožnost:, da hi Veliika Britanija in Francija mogli pomagati neposredno Poljski, sta onidve napeli vse sile, tia bi za to pridobili Sovjetsko Rusijo. Nado za- hodnih velesil se našo izpolnile in ta napaka j8 stala Poljsko začasnega obstoja Nemške operaoje so hitro potekale, že prve dnd so Nemci prodrli na vseh mejah, zlasitd pa iz Šlezije in iz Vzhodne Prusije. Posre&ilo ee jim je, da so presekali Koridor in prodirali naprej proti Varšavi. Kmalu nato je prišel udarec iz Slovaške. Te nemške čete so začele naglo prodirati proti severu na Vislo. Druga skupina te južne nemške armade pa je začela prodirati tudi proti Przemi-ftlu. Vzhodna pruska armada je začela naglo prodirati proti Bugu in se približala Varšavi s ee-vera. Na Vislo so prodrle tudi nemške čete, ki so imele izhodišče v Slezijii. Na njihovem levem boku so stale še poljske čete okrog Poznanja in tiste čete, ki so bile potisnjene iz Pomorjanske. Ti dve vojski sta se nazadnje združili v bližini Lodia in Kutna. Hude borbe so se vodile spodaj Pri Przeniislu, na eeveru ob Bugu in pri Modlinu, zahodno od Varšave Nemško letalstvo je uspešno oviralo poljsko zbiranje na črti Biaiistok, Sjedlce, tjjubun, Lvov. Nenaden prodor nemških čeit globoko na poljsko ozemlje je prepreči! pregrupa-cijo in zbiranje poljskih čet druge linije, za katere so pripovedovali tuja dopisniki, da je kot glavnina poljske vojske še nedotaknjena Protinapad teh divizij je izostal. Varšava se je med tem hrabro držala. V prvih desetih dneh Je bila vsa zapadna Poljska v nemški oblasti. Ve« položaj pa je obrnila na glavo invazija ruske vojske, ki je strla zadnji poljski organizirani odpor. četrtek, it sept.: 12 Zborovske pesmi (plošče) — 12.45 1'orofilla — 13 Napovedi — 13.2o Iz domačih logov (Radj. orkester) — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radij, orkestra — 18.4u SiovenSčina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi in poročila — 19.3o Deset minut zabave — 19.4o Nac. ura: Minister za telesno vzgojo — 2o Originalna Švicar, godba (Bratje Malenšek) — 2o,45 Reproduciran simf. koncert (Mursorgskij in Stravinski j) — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Lahka glasba (Radij, orkester). Drugi programi četrtek, 11. sept.: Belgrad: 19.05 Slov. narodne, 2o Humor, 21 Narodne pesmi. 21.So Tamburice — Zagreb: 2o Igra, 2o.3o Madrigalisti — Varšava: 21 Komorni koncert — Praga: 2« Igra — Bratislava: 2o Flaubertove »Skušnjave sv. Antona«, 21 Simf. koncert, 22.16 Ital. glasba — Sofija: 19..V) Simf koncert — Budimpešta: 2o.l5 Orkestr. koncert, 22 Klavir, 23 Ci- ganski orkester — Trst-Milan■ 17.15 Vok. koncert, 21 Igra, 22.2o Pianino — Rlm-Bari: 21 VVagnerjeva opera il eden smrtno nevarno. Ta je zvečer postal žrtev ran. Ko je umiral, je tako vpil, da so nam silile solze v oči. Bil je še mlad. od kdo ve kod . .. Vse druge ranjence je prevzel oskrbo zdravnik s sanitejcem, ki je imel v sredi taborišča svojo ambulanco, varno pred vsakimi, še tako ostrimi streli Arabcev. Ko je komandant izvedel, da sta dva stražnika umorjena in da sta jima zmanjkali tudi puški, je začel strahovito besneti in preklinjati, da sploh ne zaslužimo, da nosimo ime vojak. Tulil je: »Vsem naj vratove porežejo, če ste taki tepci, da spite na straži pred takim zlodjevim sovražnikom.« Zaradi nočnega napada smo zopet začeli utrjevati zid. Ko smo ob dveh popoldne zid dogradili dovolj visoko, smo delo končali in dobili kosilo. Tokrat smo dobili malo več hrane, a bila je že zadnja zaloga živeža. Čakali smo, kdaj bomo dobili ojačenje v moštvu in v hrani. Častniki so pravili, da mora priti vsak čas, a ga ni in ni hotelo biti, tako da se nas je polaščala že skrb. Ko se je popoldne nagnilo, je prišlo povelje, naj se pripravimo za pogreb padlih tovarišev. Zbrali smo se v vojni opravi sredi tabora, kjer je bil narejen nekak oder iz kamenja. Na kamenje so bili zložili puške, nanje so položili trupla pokojnih tovarišev. Glave so jim zakrili z belimi oglavniki, tako da ni bilo videti počrnelih, okrvavljenih obrazov. Na prsi so jim položili čelade in droban križec, zvezan iz dveh kosov dračja. Ko je prišel poveljnik s častniki, je komandiral pozor. Izkazali smo čast štirim možem, ki so zdaj ležali pod ugašajočim afriškim nebom, kamor jih je bilo prignalo kdove kakšno nakljU£je, 2,da.] je bilo njihove zbegane poti konec, našli so tisti kraj, kjer se človek edino umiri in spokoji, našli so prostor, ki zadostuje vsakomur za večno. Po kratkem molku so častniki po zdravili mrtve, mi pa smo jim izstrelili v čast tri salve. Naš zadnji pozdrav tovarišem, ki so odšli, je dolgo, žalostno odmeval od daljnega gorovja. Beli golobi so se od nekod oglasili, se odtrgali od sten in radovedno zakrožili nad nami kakor daljne, bele želje, ki so jih poslali mrtvim tovarišem njihovi ljubi. Potem je bataljon defiliral mimo trupel, Saperji so jih prijeli, jih zavili v šotorovino, potem pa jih odnesli iz tabora. Zagrebli so iih v nlitve iame — bilo je konec trudnega, pisanega, veselega in žalostnega legionarskega življenja. Kamnoseki, ki smo jih imeli v taboru precej, so drugi dan obdelali štiri skale, jih zavalili na grob in vanje zataknili droban križ. Štirje beli kamni, štirje drobni križi, suh okoren venec iz puščavskega osata — to je bilo vse, kar je govorilo o štirih življenjih, ki jih je prignalo s štirih vetrov sveta sem, kjer se je v jasni noči sklenila njihova pot... Štirje beli kamni, štirje drobni križi — to je bilo vse... »Slovenski dom« izhaja Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: in*. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik.^, R?^1pls.°’ krievn ..lira » ja »sak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefcra 1001 do 1005. Uprava. Kopitarje a nlica «.