09 ■RIP SAVINJSKE 2011 352(497.4 žalac)(061) COBISS 100001663,12 Leto XIII številka 12 cena 1,46 EUR 21. december 2011 z vsebine Klobasekov Pepi: »Bo najmanj za lukjo treba zategnat pas«.......str. 8 Rezultati v Savinjski drugačni kot v Sloveniji................str. 13 SMUČARSKE ĆELAVE ^ProMotor WINTEX ■ High Quality Drešinja vas 18 Petrovče, tel.:03/5707-151 Smučarske čelade,ščitniki, očala "M a rr [ “i- galerija stili caffè na Slandrovem trgu v Žalcu 1 VABUENI V NAŠO VINOTEKO M! NELSKAMP Vrhunska nemška kritina. ZASTOPA IN PRODAJA: d.o.o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si Srečno 2012 vam želi kolektiv podjetja Mat ja STEKLARSKI CENTER LESKOŠEK Pirotehnika nevarna in neekološka SALON: Hausenbichlerjeva 9, Žalec, 03 / 710 1982 Izdelujemo in vgrajujemo: • tuš vrata in kabine, • kuhinjska nadpultna stekla, • gravirana in peskana stekla, • steklena notranja vrata: krilna, drsna, predelne stene, • ogledata idr. ^3(BDuD®^)0ùQ DÙD0O13OD Odd 0Oö@dd® w OgGgq www.steklarstvo-leskosek.si V teh dneh se občani ne bojijo le pokov petard, ampak tudi spolzkih tal Tudi letos so policisti skupaj z zdravniki predstavili prizadevanja, da bi bilo med božično-novoletnimi prazniki čim manj kršitev in telesnih poškodb zaradi neprevidne, nepremišljene in objestne uporabe pirotehničnih izdelkov. A vsa opozorila so odveč, če se posledic zlorabe ne zavedamo prav vsi. Od leta 2008 so povsem prepovedani nakup, posest in uporabo pirotehničnih izdelkov kategorij 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (predvsem so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Za ognjemetne izdelke kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, pa velja, da je njihova prodaja dovoljena, vendar le od 19. do 31. decembra, medtem ko je njihova uporaba dovoljena od 26. decembra do 2. januarja. Vendar pa je pogoj, da se nikakor ne uporabljajo v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za tako uporabo. Uporaba pirotehničnih izdelkov je lahko nevarna, ni ekološka, in kar je za ta čas posebej aktualno, ni varčna. Zato priporočamo, da se tudi v dovoljenem terminu pirotehnični izdelki uporabljajo racionalno in čim manj. L. K. Sreča je v preprostih stvareh! Vesela sem zdravo mislečih mladih ljudi, ki se ne znajo pogovarjati le o iPodih, virtualnem svetu, novih telefonih, o Facebooku, o tem, ali na majci piše Nike ali na copatih Adidas in All Star, kdo ima mišice, kakšen obseg prsi in katera debelo rit. Ko sem že mislila, daje to danes redkost, sem zašla v družbo mladincev, starosti od 14 do 20 let, ki so se neizmerno zabavali ob ognju v kaminu, ob zvočni kulisi rock in pop glasbe ter ob igrah Človek ne jezi se, pantomima in spomin. Pogovarjali so se v živo, se smejali vicem in lastnim nerodnostim. Ponovno sem zagledala tisto iskreno komuniciranje brez elektronskih posrednikov in okraskov liberalnega kapitalizma. Ni jim bilo pomembno, kako so oblečeni, kaj jim piše na majici in kateri znak krasi njihove čevlje, s katerim avtom so jih pripeljali starši in kateri gink ji je mišičasti mladec pustil na Facebooku. Vsi I enaki, iskreno sproščeni, vsi zadovoljni. Podoben pozitiven preblisk sem začutila, ko sem prebirala tokratno Utripovo anketo, kjer dekle zadnjega razreda devetletke govori o preprostih željah za prihodnje leto in o tem, da glede daril nima posebnih želja, saj da je zadovoljna z vsem, kar dobi. Doma imajo kmetijo in družinski proračun je vezan na dohodek od kmetije, starša sta doma in ker je dela na kmetiji več kot dovolj, pomaga, kolikor lahko, sicer pa rada šiva in riše. Inje s tem zadovoljna. Še eno zdravo druženje mladih mije v teh prazničnih dneh padlo v oči: šempetrski mladinci so skupaj postavili smrekico iz pločevink. S tem ne le da so popestrili družabno dogajanje, imeli so se lepo, uživali so v timskem duhu, nekaj so naredili tudi za kraj. Njihovo pozitivno zgodbo so žal ■ prekinili drugi mladi, ki svoje »želje« izražajo na negativen način. Naj vam kljub vandalizmom sodobnega časa ne zmanjka volje za preproste, majhne stvari. j Zgornji primeri kažejo na to, da si morda včasih postavljamo prevelike in neracionalne cilje, samo 'i zato, ker bi tako moralo biti ali ker vidimo drugje. A zgornji mladeniči in mladenke so dokaz, da * ni tako. Sreča in veselje sta v malih, preprostih stvareh in v iskrenih ljudeh, ki so velikih po srcu. 1 Samo niso tako glasni kot tisti, ki so njihovo nasprotje. Zato jih velikokrat ne opazimo. Čim več prvih vam želimo v letu, ki prihaja tudi iz Uredništva Utripa Savinjske doline. Naj vam j božiček ali dedek mraz prineseta čim več prijateljskih toplih objemov in stiskov rok, čim več iskre-! nih nasmehov in vsaj eno prijateljsko ramo, na katero se lahko naslonite, ko zmanjka »elektrike«. Lucija Kolar Postanite naročniki Utripa Današnji izvod Utripa Savinjske doline so na dom brezplačno prejela tudi vsa gospodinjstva Občine Vransko. Naj bo to naše praznično darilo občanom edine občine na področju Spodnje Savinjske doline, ki Utripa Savinjske doline za svoje občane ne odkupuje. Na ankete o našem časopisu, objavljene v oktobrski številki časopisa, je odgovorilo tudi veliko bralcev iz Občine Vransko. Omenili so, da si želijo časopis prebirati tudi v prihodnje in da bi se, če se njihova občina tudi v prihodnje ne bo odločila za odkup, želeli nanj naročiti. Vabimo vas torej (občane Občine Vransko pa tudi druge bralce ali podjetja, ki časopisa ne prejemate redno), da se z januarjem naročite na naš časopis. Naročilnica in drugi podatki so objavljeni na str. 22, najdete pa jih tudi na spletni strani www.zkst--zalec.si/utrip. Uredništvo S KOMEDIJO IN KOZARCEM,PENINE Dom II. slovenskega tabora Žalec SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ Dario Fo, komedija v izvedbi AG Vrba Vrbje in KD Galicija, režija Gojmir Lešnjak Goje Z ANSAMBLOM VAGABUNDI IN BOGATIM OGNJEMETOM, avtobusna postaja v Žalcu Informacije in vstopnice: TIC Žalec, tel. 710 04 34 Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce In da s sveta odganjaš sence. (Tone Pavček) STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Za pravičnejše financiranje krajevnih skupnosti Na jutrišnji seji občinskega sveta bodo obravnavali predlog Odloka o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov Občine Žalec, ki predvideva nekaj bistvenih sprememb pri financiranju krajevnih in mestne skupnosti. »Gre za bolj pravičen sistem financiranja, pa tudi za bolj racionalno organi- zacijo dela skupnih tajnikov,« je povedal župan Janko Kos. Če bo odlok na jutrišnji seji v prvi obravnavi potrjen, ga bodo posredovali v petnajstdnevno jav- no obravnavo in potem v drugo obravnavo na naslednji seji. V proračunu so do zdaj za krajevne skupnosti namenili 1 milijon in 40 tisoč evrov, iz tega Janko Kos Na jutrišnji seji občinskega sveta bodo žalski svetniki med drugim obravnavali tudi proračuna za leto 2012 in 2013 v prvi obravnavi. O tem, pa tudi o nekaterih večjih projektih, ki so v teku, in težavah, s katerimi s srečujejo občine pri zagotavljanju denarja, smo se pogovarjali z županom Jankom Kosom. »Dejstvo, s katerim se čedalje bolj srečujejo občine, ne le naša, je, da je denarja, prilivov enostavno čedalje manj. Če kdaj, moramo sedaj tehtati, česa se bomo lotili na novo, kaj so prioritete in kje lahko občina s čim manjšo finančno udeležbo največ naredi. Brez dvoma imajo prednost investicije, kjer uspemo pridobiti večino evropskih sredstev, saj je udeležba občine manjša,« pove Janko Kos in doda: »V naslednjem letu se končujejo tri velike investicije: OŠ Griže, kanalizacija in čistilna naprava, ki so občino finančno precej izčrpale. Gre za projekte, ki pomenijo veliko za javno dobro, a hkrati tudi, da bomo v naslednjih dveh letih na področju infrastrukture postorili samo nujna dela, krpanja, saj denarja za večje investicije, ki bi jih samostojno financirala občina, enostavno ne bo.« »Trenutno tehtamo možnosti in preigravamo različne scenarije za gradnjo doma starejših občanov. Namreč, jasno je, da evropskega denarja zanj ne moremo dobiti, udeležba ministrstva v 4,8 milijona evrov težkem projektu pa naj bi bila le okrog 800 tisoč evrov za opremo. Kar naprej smo na ministrstvu in se pogajamo ter preigravamo scenarije, ki so odvisni predvsem od tega, kaj in predvsem, v kakšnem obsegu bo ministrstvo pripravljeno financirati. En scenarij se nagiba k temu, da se ob upoštevanju omenjene udeležbe 800 tisoč evrov (če ministrstvo ne bo zagotovilo več) v enakih deležih po 2 milijona evrov zakreditirata Občina Žalec in Dom starejših Polzela. To bi seveda pomenilo za našo občino z obstoječimi obveznostni čisto zgornjo mejo zadolžitve,« pove Janko Kos. Dodaja, da je na drugi strani projekt obnove žalskega mestnega jedra, ki je morda po vsebini v teh težkih časih malo manj nujen, a imajo zanj resna zagotovila, da pridobijo večinska evropska sredstva. »Za ta projekt imamo močna zagotovila, da lahko pridobimo okrog 2,1 milijona evrov sredstev. O tem se je s SVRL-jem že usklajevala Razvojna agencija Savinja. Mi pa potem dodamo samo še 600 tisoč evrov občinskega denarja. Če ta sredstva na koncu res pridobimo, potem bomo v to brez dvoma šli.« Janko Kos je pojasnil tudi, zakaj se postopki, povezani s sprejetjem obeh pPOračunov, pričenjajo šele na zadnji seji občinskega sveta. »Letos je posebno leto. Ministrstvo za finance je precej pozno izdalo navodila za pripravo proračuna. Sicer pa se je tudi prejšnja leta proračun za tekoče leto sprejemal na začetku leta. Za tokratna proračuna 2012 in 2013 predvidevamo, če bo šlo vse po redni proceduri, torej, če ju svetniki potrdijo, bosta sprejeta nekje do konca februarja.« In zakaj v teh negotovih časih proračun za dve leti? »Zato, ker se največji projekti v finančnem smislu vlečejo skozi dve ali več let in se šele tako bolj objektivno vidi struktura financiranja. Sicer pa lahko na spremembe med letom odreagiramo z rebalansi,« je pojasnil župan, ki ob tem poudarja, da si bodo precej oddahnili, ko se bodo v naslednjem letu končno stekle velike investicije, kot so šola, kanalizacija in čistilna naprava. »Vsebinsko gre za dolgoročno zelo pomembne projekte, pri katerih smo se soočali ne le s težavami finančne narave, še slabše, pri nekaterih smo se soočili s stečaji gradbincev, neizvedenimi deli, slabim nadzorom in še s čim, kar je podaljšalo postopke. Želimo si, da bi se zdaj ob koncu vse srečno strido,« je povedal Janko Kos. »Naše občane ob tem prosim za strpnost in razumevanje. Pred nami je težko leto, ko ne vemo, kakšen bo priliv denarja. Delali bomo po najboljših močeh, in to v želji, da zagotovimo čim bolj pravično in pošteno razdelitev sredstev krajevnim skupnostim. Ob tem pa se morajo zavedati, da enkrat naredimo nekje, drugič drugje, vsega naenkrat ne moremo. Odločanje o tem, kdaj kaj narediti, pa je odvisno predvsem od tega, koliko svojih sredstev mora občina dati za to. A bodimo pozitivni, morda nas prihajajoče leto še lepo preseneti,« je sklenil župan Janko Kos. Šolska ulica asfaltirana Za Želvo še ni rešitve pa so zdaj izvzeli 160 tisoč evrov, ki so bili namenjeni samo za poplačilo elektrike. Občina bo za skupni strošek elektrike po krajevnih skupnostih izvedla javni razpis in tako računajo, da bodo ta znesek zmanjšali. Strošek tako ne bo na krajevnih skupnostih, se bo pa preostanek denarja razdelil po kriterijih števila prebivalstva, površine in dolžine javnih poti. »Ene krajevne skupnosti bodo zato dobile nekaj manj, druge nekaj več, vsekakor bo pa ta razdelitev bolj poštena,« je pojasnil Janko Kos. Ob tem bo novost tudi, da bo posamezna krajevna skupnost lahko za administrativne stroške porabila samo 30 % njej namenjenega denarja. »Če bo porabila manj, bo imela več za drugo, torej bo ostalih 70 % v bistvu več. Prav tako bo lahko krajevna skupnost pridobivala tudi donatorska sredstva in z njimi prosto razpolagala, v to se občina ne bo spuščala. Kmalu pa bo opaziti spretnost posameznih krajevnih skupnosti pri pridobivanju tega denarja.« Novost, ki olajša delo krajevnih skupnosti, je tudi obvezno soglasje občine. Tega po novem odloku ne bo potrebno iskati za projekte do 10 tisoč evrov. Prej je bila ta meja 3 tisoč evrov. »S tem zvišujemo tudi prag zaupanja in poenostavljamo, skrajšujemo postopke,« je mnenja župan. Do zdaj so bili tajniki krajevnih in mestne skupnosti zaposleni v Enoti za urejanje površin pri JP Komunala Žalec, kjer so bili podrejeni več šefom in »se ni točno vedelo, kaj kdo dela«. Po novem odloku naj bi bili neposredno pod občino, pa tudi fizično naj bi se preselili na občino (v izpraznjene prostore davčne uprave v pritličju). »Neposredno bodo podrejeni istemu šefu, vod- ji Urada za javne gospodarske službe, kar pomeni racionalizacijo v smislu odgovornosti enemu šefu. Pa tudi vsebinsko so njihove naloge bolj definirane, saj bodo pokrivali strokovna dela za dodeljene krajevne skupnosti. Za čista administrativna dela bo še naprej dovoljeno krajevnim skupnostim, da si za do 40 delovnih ur mesečno priskrbijo pomoč, če ocenijo, da jo potrebujejo. Če te kvote ne bodo porabili za to, bodo denar lahko porabili za kaj drugega. S tem bodo krajevne skupnosti brez dvoma postavljene v bolj enakopraven položaj. Zdaj je ta del njihovega poslovanja namreč rešen precej različno,« je pojasnil Janko Kos. »Sedemdeset odstotkov vsega denarja (ali več), ki bo namenjen posamezni krajevni skupnosti, bo namenjen za manjše investicije, pri katerih bodo krajevne skupnosti zdaj veliko bolj fleksibilne. Večji projekti pa bodo šli preko občine, a pri tem se morajo ljudje zavedati, da denarja ni in da v precej težkih časih vsi ne morejo priti naenkrat na vrsto. To pomeni, če ponekod uspemo dobiti evropska sredstva za večji del projekta, tam je gotovo lažje občini in se za to prej odloči, ker doda manjši del. Ker pa Evropa ne financira vseh infrastrukturnih del, je potem logično, ko že kopljemo, da ob evropski investiciji opravimo in namenimo sredstva še za dodatna infrastrukturna dela. Tako je bilo zdaj v Šempetru, kjer smo že pri koncu, pa v Petrovčah, kjer se je šele začelo,« doda župan, ki predvideva sprejetje Odloka o kriterijih in merilih za financiranje ožjih delov Občine Žalec nekje do konca februarja. L. K. Tržnica je v občinski lasti Prebivalci ob Šolski ulici v Šempetru so prejšnji teden vendarle dočakali asfaltiranje ulice, ki je bila razkopana pravzaprav vse od spomladi, ko so se začela dela v okviru projekta Izgradnja sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v Občini Žalec, naselje Šempeter II. faza. Dela v okviru tega projekta so zaustavili avgusta pred zaključnim asfaltiranjem, saj sta se Občina Žalec in KS Šempeter odločili, da ob projektu, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, uredita na tej trasi še nekaj drugih infrastruk- turnih problemov. Realizacija projekta se je nekoliko zavlekla, saj je morala biti občina za ta del uspešna na kar dveh razpisih, ki pa sta zahtevala svoj čas. Asfaltiranje, ki je del evropskega dela investicije, je zdaj zaključeno. Ker pa je izvajalce nekoliko prehitelo vreme, bodo pločnike in razsvetljavo uredili spomladi. Celotna dodatna dela na trasi Šolske ulice, tudi odvodnjavanje, pločnike in razsvetljavo, bo investirala občina, znašala pa bodo 138 tisoč evrov. Odprtje načrtujejo spomladi, točen datum pa je zdaj odvisen le še od vremena. L. K. Kot je znano, si Občina Žalec že nekaj časa prizadeva najti nadomestno lokacijo za delovanje Dnevnega centra Želva, ki se nahaja v žalskem mestnem parku, a za zdaj celovite rešitve še nimajo. Si pa občina skupaj s strokovno vodjo Želve Natalijo Zupančič v času do celovite rešitve prizadeva poiskati boljše reševanje vsaj dela programov. V načrtu pa je, da do poletja 2012, ko je park najbolj aktualen za občane, vendarle prestavi celoten dnevni center na novo lokacijo. Po pregledu razpoložljivih parcel v lasti Občine Žalec so v občini že poskušali najti soglasje z ožjimi deli lokalne skupnosti za prestavitev programa dnevnega centra Eureka in centra za brezdomce, a so bili za zdaj neuspešni. Za del programa Želve, ki skrbi tudi za menjavo igel za odvisnike od drog, so decembra ob soglasju s strokovno vodjo Natalijo Zupančič našli rešitev mobilnega pokrivanja s kombijem JZ Socio Celje, ki opravlja to nalogo enkrat tedensko na štirih lokacijah po žalski občini. Naj spomnimo, da je Občina Žalec že pred letom dni pozvala vse svetnike žalskega občinskega sveta, da sodelujejo pri reševanju tega problema, a za zdaj razen zahtev, da se center odstrani iz mestnega parka, in predloga, da ostane na območju Mestne skupnosti, niso prejeli nobenega konstruktivnega predloga. L. K. Občina Žalec je postala lastnica tržnice v Žalcu, ki je po požaru »čakala« na bolj vestnega gospodarja. Občina je tržnico odkupila za 145 tisoč evrov od družbe SM INVEST d. d. - v stečaju iz Ljubljane, in sicer po predhodnem soglasju stečajnega sodišča in upniškega odbora ter ločitvenih upnikov. Kot nam je povedal župan Janko Kos, je dokončna ureditev tržnice odvisna od de- narja, ki bo na voljo. Za zdaj bo občina poskrbela za nujno ureditev, ki vključuje sanacijo podzemnih priključkov in ureditev tal. Prostorski načrt za to območje je sprejet, na njegovi osnovi načrtujejo pripravo natančnejšega projekta in izvedbo, ko in če bo denar. Če uspejo najti kakšnega investitorja, bo izvedba mogoča že prej, ampak o tem je v danem trenutku gotovo prenagljeno govoriti. L. K. Pred prazniki vendarle brez blata Stoječe ovacije na premieri, ponovitve razprodane Potem ko je bila premierna uprizoritev nove žalske operete Grofica Marica v Domu II. slovenskega tabora Žalec 2. decembra pospremljena z nekajminutnim stoječim ploskanjem, so bile razprodane tudi vse naslednje štiri decembrske predstave, v prodaji so že vstopnice za predstavi 16. in 18. januarja. Grofica Marica, madžarskega skladatelja E. Kàlmànova, ki je koprodukcijski projekt Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hiše kulture Celje v sklopu naveze Triangel, je očarala z odličnim petjem in glasbo, nalezljivo koreografijo, s humorjem, z domiselno scenografijo, odlično koreografijo in še s čim. Že premiera je dala slutiti, da se opereti obeta veliko ponovitev in topel sprejem pri občinstvu, z njo pa je svojo dolgoletno operetno tradicijo ponovno potrdil tudi Žalec. Stočlanska ekipa z zelo učinkovito kostumografijo in domiselno, a enostavno scenografijo, katere najbolj učinkovit element je bila gotovo povečava Dvorca Novo Celje, se je zlila z odrom, glasbo in dvorano ter pričarala odlično vzdušje. Zanj sta bila zaslužna dirigent operete Simon Dvoršak z orkestrom Hiše kulture Celje in režiser Marko Plantan. V osrednji vlogi Grofice Marice se je ponovno izkazala po rodu domačinka Andreja Zakonjšek Krt, ob njej pa Žiga Kasagič kot grof Tassilo Endrödy Wittemburg, Nataša Zupan (Lisa), Primož Krt (knez Moritz Dragomir Populescu), Tim Ribič (s humornim likom barona Ko-lomana Zsupana), Martina Burger (Manja) ter v igralskih vlogah Borut Alujevič (Tschekko), Boštjan Regulj (Karl Stephan Liebenberg in Penizek) in Ksenija Kovče (princesa Božena Guddenste-in). Skupino ciganov so predstavljali Zala Četina, Tadej Florjančič, Peter Habe, Sara Jeromel, Ana Ocvirk, Ožbej Slakan, Sara Železnik in Ana Žugelj. Za temperamentno koreografijo je poskrbela Sanja Rehar, za domiselno scenografijo Matija Kovač, za učinkovito kostumografinjo pa Aleksandra Šepec. Zborovodja Gregor Deleja in vodja otroškega zbora OŠ Griže Breda Veber sta poskrbela za ubrano petje operetnega zbora, ki ga sestavljajo pevci iz Spodnje Savinjske doline, Gimnazije Celje - Center in Celjski oktet ter pevci otroškega zbora OŠ Griže. Koncertna mojstrica je bila Maja Savnik, korepetitorka Irena Kralj, vodja predstave Drago Jazbec, osvetljevalec Izidor Korošec in lektorica Lidija Koceli. Po premieri so povedali. Andreja Zakonjšek Krt (naslovna vloga): »Občutek, ko je za človekom po napornem delu in vaji, videti je, uspešna premiera, je res enkraten. Človek je ob taki priložnosti vesel, vzhičen, srečen, še posebej, ker gre za domače občinstvo, med katerim je zelo veliko ljudi, ki jih poznam že od malega, tistih, ki so mi še posebej pri srcu, je že kar ganljivo. Danes je bila v dvorani ena zelo dobra energija, ki jo je soutvarjala tudi publika, zato je občutek še toliko lepši. Če bi primerjala s prejšnjimi operetami, lahko rečem, da je bistvena razlika v tem, da je vloga grofice Marice bistveno bolj zahtevna. Do zdaj je še nisem pela in nekako nisem pričakovala, da je toliko zahtevna. Zahteva res eno izkušeno pevko. Polna je izzivov, zahtevnosti in potem je veselje toliko večje, če lepo uspe. Tudi stoječe ovacije se ne zgodijo tako pogosto in mislim, da se to v glavnem lahko zgodi doma.« Drago Jazbec (vodja predstave, inšpicient): »Jaz sem delal bolj v zaodrju. Delo je bilo naporno, dolgo, v glav-ncm ob I vikendih. I M i s 1 i m , I da smo i ' L naredili | eno veliko | delo. Ve- ' sel sem, ker je mlada ekipa, mlad režiser, mlad dirigent, mlada kostumografinja, mlad scenograf ... Z odzivom sem izredno zadovoljen. Zame, ki sem bil tudi sam včasih umetnik, baletnik, vem, da je to največja nagrada. Aplavz publike, smeh. Publika je krasna, Savinjska dolina nas vedno znova lepo sprejme.« Franci Rizmal: »Predstava je bila zelo lepa, gledljiva in barvita. Orkester je zvenel ubrano in sočno. Otroški in mešani zbor sta bila vzorno pripravljena, prav tako živi in iskrivi plesni vložki. Maestro Dvoršak je sposoben dirigent in je odlično vodil predstavo. Vsem nastopajočim, posebno seveda tudi solistom, čestitam. Tudi scena z graščino Novo Celje v ozadju se mi je zdela posrečena, saj zlasti Savinjčanom pričara nam ljubo domačnost. Simpatični humorni vložki, ki so tipični za opereto, tudi tokrat niso manjkali. Skratka tradicija uprizarjanja operet v Žalcu se uspešno nadaljuje. Se pa tudi, oprostite to moram povedati, resnici na ljubo istočasno prekinja 80-letna prepoznavna in zelo uspešna žalska tradicija uprizarjanja izključno slovenskih operet z domačim ansamblom in v lastni produkciji.« Mira Kodrun: »Jaz sem tako srečna, da je tako uspelo, vesela sem, da je predstava res vrhunska. Popolna je, vse je doterano, od scene do gibanja na odru, koreografije, sami mladi so, tudi režiser in dirigenti, pa vendar so se lotili stvari, za katero smo mislili, da je šla že v pozabo. Spet ena lepa stvar za Žalec, za dolino. Mislim, da se moramo tradicije operete držati še naprej, saj je vsaka predstava še boljša.« Tanja Razboršek Rehar: »Moram priznati, da so vsi izvajalci, umetniki zelo zelo dobri. Spremembe in nekatere poživitve so delovale pozitivno. Nekaj več pozornosti je bilo namenjeno kostumografiji in scenografiji, ki sta odlični. Ampak v meni še vedno tli Hmeljska princesa, pri kateri sem sodelovala, ki je vendarle še bolj za naše področje. In če bo mogoče, bom delala na tem, da bi jo zaigrali vsakič ob občinskem prazniku, vendar za turiste. Sicer pa o Grofici Orkester Hiše kulture Celje z dirigentom Simonom Dvoršakom je bil odličen Obiskovalci nastopajočih zaradi več minut trajajočega stoječega aplavza niso pustili z odra Temperamentni plesalci v vlogi ciganov so dajali ritem celotni predstavi Marici vse pozitivno. Pozitivno je, da se tradicija operete nadaljuje. Morda pa bi v prihodnje zbirali med slovenskimi operetami. In drugo, lepo je videti na odru domačine, čeprav je bilo gotovo v grofici bolj profesionalno z nekaterimi izvajalci iz drugih krajev. Zelo sem vesela, da je po štiriletnem odmoru opereta zopet z nami in da smo zdaj že brez dvoma operetno mesto. Je pa res, da so postali aktivni tudi nekateri drugi kraji, zato bomo morali biti tudi v prihodnje kar pridni, da nas drugi ne prehitijo.« Jože Zupančič: »Sodim bolj med stalne goste tu v Žalcu, čeprav sem iz Celja. In mislim, da je bil tole danes eden izmed vrhuncev ne le zaradi številčnega ansambla, ampak tudi zaradi kakovosti. Organizacija je izredno dobra, tista, ki je zadaj, in tista, ki je spredaj. Tukaj je zbranih zelo veliko dobrih in znanih pevcev, pevk, glasbenikov, umetnikov in na tak način predstava po kakovosti ni amaterska, ampak je veliko več. Jaz sem imel zelo prijeten občutek, vzdušje v dvorani je bilo zelo dobro, saj je bil stik med publiko in nastopajočimi enkraten in ne zgodi se velikokrat, da dobijo pevci, igralci, plesalci, glasbeniki stoječi aplavz, ki je trajal več minut. To bi si morali v Žalcu zapo- mniti in v to investirati. Organizatorjem sem predlagal, da bi lahko imeli mogoče teden operete v Žalcu in bi jim želel veliko sreče in uspeha v prihodnje. Pohvalil bi tudi sodelovanje v navezi Triangel, ideja je zelo pomembna, zlasti zaradi razbitosti v Celjski regiji in atomiziranosti, ki je morda zametek nekega povezovanja, ki ima lahko zelo velik pomen za našo prihodnost. Grofica Marica ni edini tak skupen projekt, gotovo pa je najbolj množičen in želim, da se podobnih zgodi v prihodnje čim več.« Matjaž Omladič: »Zelo spodbudno je v teh časih, ko se varčuje vsepovsod, da še uspejo postaviti tako smele proj ekte na področju kulture, glasbenega ustvarjanja. Duševna hrana je morda zdaj še bolj pomembna, ko smo soočeni z dnevnimi problemi in celo s preživetjem v podjetjih in tudi sicer. Najbrž jo je ravno zaradi tega podprlo kar nekaj podjetij. Grofica Marica je vsekakor svetla luč za družbo, gospodarstvo in ljudi v precej težkih časih. Zato kapo dol organizatorjem in izvajalcem, ki so nam z resnično kakovostno opereto uspeli za dve uri preusmeriti misli od dnevnih skrbi na temperamentno romantično glasbeno uspešnico. Vse čestitke.« L. K., foto: T. T. "Sreča, ta lepi sen, raste vs razprimo ji srce in nemim J. Brammer, Grofica M Dragi obiskovalci naših p Ta lepi sen naj najde pot iz našega hram da bo leto 2012 srečno za vas in -yjj% epovsod, e roke. " arica rireditev! a naravnost v vaše srce, vaše najdražje. J - 1 : —' =i GROFICA Opereta E Kälmäna Dom II. slovenskega 16. januar ob 19.30 tabora Žalec 18. januar ob 19.30 i Pl stopnice; TIC Žalec, 03 71 00 434, ■PRST Žal8WwWSkst-zalec.si Prednovoletno srečanje Nova preboldska knjižnica odprta Med nagovorom župana Ljuba Žnidarja Po zadnji seji Občinskega sveta Občine Polzela je župan Ljubo Žnidar na Gradu Komenda pripravil prednovoletno srečanje za zaposlene na občinski upravi, svetnike, predsednike odborov in komisij. V nagovoru je med drugim poudaril, da je bilo leto, ki se izteka, za občino, kljub težavam, eno najuspešnejših, odkar je Polzela samostojna občina. Izpostavil je predvsem gradnjo kanalizacije, obnovo Gradu Komenda, razširitev ceste, zgraditev pločnika, postavitev javne razsvetljave na Bregu, gradnjo novega mostu čez Strugo in še vrsto drugih pridobitev. Vsem je ob koncu zaželel zdravo in uspešno leto 2012. Ob prigrizku je beseda nanesla tudi na stvari, ki jih je na Polzeli še potrebno postoriti, glede na dosedanje uspehe pa je bila družba optimistično razpoložena. T. T. Zavodu statut, na Goro Oljko vodovod Polzelski svetniki so se sestali na 9. redni seji občinskega sveta, ki je bila tudi zadnja letos, in obravnavali štirinajst točk dnevnega reda. Svetniki so najprej razpravljali o sklepu soglasja k statutu javnega zavoda Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela (ZKTŠ Polzela). S sprejemom sklepa o soglasju ustanoviteljica uresničuje svojo pravico in obveznosti do zavoda, kot izhaja iz določil Zakona o zavodih in Odloka o ustanovitvi ZKTŠ Polzela. Cilj sprejetega sklepa o soglasju je zagotovitev pogojev za zakonsko delovanje in poslovanje zavoda. Statut zavoda sta na svoji seji pred tem obravnavala Svet zavoda in Statutarno pravna komisija. Svetniki so v nadaljevanju razpravljali in potrdili več sklepov Med drugim so potrdili sklep o določitvi upravljavca stvarnega premoženja v lasti Občine Polzela. V naravi stvarno premoženje tega sklepa predstavljajo obnovljen Grad Komenda, zunanji ograjeni prostor, dovozna cesta s parkiriščem ter oprema, ki spada h Gradu Komenda. Stvarno premoženje, ki je dano v upravljanje, je namenjeno za izvajanje nalog Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela. Drugi sklep, ki so ga sprejeli svetniki, pa je sklep o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta Vodovod Gora Oljka. Gre za projekt zagotavljanja pitne vode, ki ga bosta sofinancirali Občina Polzela 70-odstotno in Občina Šmartno ob Paki 30-odstotno. Občina Polzela je za ta projekt že pridobila tudi gradbeno dovoljenje, vrednost investicije pa ocenjuje na nekaj več kot 389 tisoč evrov. Letos so izdelali investicijsko dokumentacijo, in sicer predmetni dokument identifikacije investicijskega projekta, začetek operacije, podpis pogodbe z izvajalcem pa je predviden v začetku prihodnjega leta, ko bodo začeli z gradnjo, ki bo potekala vse do leta 2015, in to skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi. Tudi naslednja dva sklepa, o prodaji nepremičnine v lasti občine in predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so svetniki potrdili po krajši razpravi. Slednji se v letu 2012 usklajuje zaradi rasti indeksa cen življenjskih potrebščin v obdobju november 2010-oktober 2011, in sicer se nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče povečuje za 1 odstotek, tako da znaša vrednost točke po novem 0,003835974 evra, nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče pa se povečuje za 3 odstotke, pri čemer znaša nova vrednost točke 0,0003911934 evra. Svetniki so sprejeli tudi pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letne- ga programa športa v Občini Polzela, saj je bilo potrebno odpraviti nepravilnosti na področju športne dejavnosti, ugotovljene s strani Inšpektorata RS za šolstvo in šport ter Nadzornega odbora Občine Polzela. Od zdaj bo postopek vrednotenja in razdelitev sredstev za športne programe namesto Športne zveze Občine Polzela vodila občina sama ali Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela. V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta Poslovna cona Poligon in predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Center Polzela v prvi obravnavi. Slednji zajema dozidavo osnovne šole, novogradnjo vrtca z možnostjo gradnje prizidka ter širitev območja urejanja z vključitvijo ceste in gradnjo dveh večstanovanjskih objektov, 48 stanovanj in 52 parkirnih mest. Po razpravi so posredovali predloga odloka v javno razpravo do naslednje seje občinskega sveta. Svetniki so obravnavali tudi predlog Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta Savinjske regije v prvem branju ter sprejeli predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo in predlog Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. T. Tavčar OBČINA POLZELA Ko se prižgejo praznične Inči, vsak si v srcu nekaj zaželi. Naj božič bo prijazen, naj bodo prijazni v njem ljudje, naj misli bodo iskrene in veselo bo srce. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne praznike, vse lepo v letu 2012 in čestitke ob dnevu samostojnosti. Župan in občinska uprava Občine Polzela Pavla Mlakar med prerezom traku Prvi dan v veselem decembru je bil za občane Občine Prebold in še zlasti za ljubitelje knjig velik dan, ki bo ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini kraja pod Žvajgo. Občina se namreč od zdaj ponaša z novo knjižnico, ki je vrsto let domovala v nekdanjem Domu Svobode Prebold, po porušitvi doma pa v prostorih nekdanje lekarne v ZD Prebold. Dolgoletna želja po novi sodobni knjižnici se jim je zdaj uresničila in 1. december je bil res dan za praznovanje. Že pred začetkom uradnega dela v večnamenski dvorani novega objekta je slovesen dogodek oznanjala preboldska pihalna godba pod vodstvom Marka Repnika. Na osrednji slovesnosti je občinstvo v dvorani najprej pozdravila himna v izvedbi Irene Glušič, občinstvo je nato nagovorila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik, ki je bila tokrat tudi v vlogi povezovalke programa. V nadaljevanju je zbranim spregovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak. Izrazil je veselje nad izpolnjeno obljubo, ki je bila dana že pred leti, z njo pa ohranjajo tradicijo knjižničarstva v Preboldu in bogatijo kulturno življenje v občini. Zanimiv je bil tudi nagovor preboldskega rojaka, pesnika in pisatelja Ervina Fritza, tudi častnega občana Občine Prebold, ki je med drugim podal nekaj spominov na otroštvo, spomnil pa je tudi na čas, ko sta v nekdanjem preboldskem Domu Svobode delovali knjižnica in čitalnica, kjer je bila tudi kinodvorana in kamor so hodili gledat prvo televizijo. Spomnil je na nekdanjo knjižničarko Pavlo Mlakar, ki je kar 57 let opravljala to nalogo in je še danes verjetno knjižničarka z najdaljšim stažem v Sloveniji. V kulturnem programu so nastopili citrarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Irene Glušič, plesalca Maja Dvoršek in Alfred Andres Rutar, ki sta zaplesala argentinski tango, ter Luka Marčen. Tiskarna Jožeta Blaznika (Društvo kulturnih dejavnosti Vagant Kranj) pa je slovesen dogodek popestri- la s spominskim odtisom cenzurirane Zdravljice in kaligrafskim zapisom. Slavnostni trak je ob igranju fanfar ter ob pomoči Jolande Železnik in župana Vinka Debelaka prerezala Pavla Mlakar, domači župnik Damjan Ratajc pa je blagoslovil novo knjižnico. Vrednost investicije znaša skupaj približno 550.000 evrov. Sredstva v višini 85 % je občina pridobila na razpisu Obnova in razvoj vasi iz Programa razvoja podeželja 2007-2013, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. D. Naraglav Velika in sodobna knjižnica ima tudi otroški kotiček Braslovški sprejem Novorojenčki s starši in župan Branimir Strojanšek enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov. Tisti starši, ki se bodo odločili za Hrčkovo varčevanje pri PBS, bodo prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jim jih bo ob odprtju hranilne knjižice podarila Poštna banka Slovenije. V Občini Braslovče je bilo lani rojenih in obdarjenih 61 novorojenčkov, letos pa od 1. januarja do 31. oktobra že 51. T. Tavčar ------------------— JPMMB©EM> WÉ Srečno, zdravo in uspešno novo leto 2012 želimo vsem občankam in občanom ter jim čestitamo ob dnevu samostojnosti. Župan In občinska uprava Občine Prebold Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta pripravila sprejem za novorojenčke, občane Občine Braslovče, rojene v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra letos. Zaradi velikega števila otrok so bili prostori občine ponovno premajhni, zato je župan naj- mlajše in njihove starše sprejel v prostorih braslovške osnovne šole. Na sprejem je bilo tokrat povabljenih 35 otrok. Župan Strojanšek je ob tej priložnosti otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril slikanico Volk in sedem kozličkov in kot novim državljanom Slovenije tudi državno zastavo. Starši otrok pa so prejeli Na Polzeli medgeneracijski center Na zadnji letošnji seji o rebalansu Med nastopom najmlajših iz vrtca in šole Po nekajmesečnih pripravah in dogovarjanjih so v mali dvorani Kulturnega doma Polzela odprli medgeneracijski center. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je v uvodnem nagovoru ob odprtju povedal, da je medgeneracijska povezanost dejavna v petdesetih društvih, ki delujejo v občini. Skrb za družbeno okolje, od vzgoje in izobraževanja, sociale in do vse večje potrebe po skrbi za starejše, je bila povod za ustanovitev centra, pobudo zanj pa je podal podžupan Občine Polzela dr. Jože Korber, ki je sicer dejal, da imajo v občini dom upokojencev, vendar je na območju Andraža in Polzele več kot tisoč starejših, ki bi bili upravičeni do pomoči na domu. Odprtje med- generacijskega centra pomeni prehod v intenzivnejšo skrb za starejše. Dogodek so s kulturnim programom popestrili naj-mlajši iz vrtca in osnovne šole ter člani Glasbenega društva Cecilija Polzela. Koordinator dejavnosti medgeneracijskega druženja Stanko Novak je povedal, da se bodo družili na že omenjeni lokaciji vsak prvi četrtek v mesecu ob 16. uri. Prebral je tudi citat, ki ga je zapisal narodni buditelj škof Slomšek: »Človek opeša in obnemore, če si večkrat ne oddahne in se ne razveseli. Toda naša dobra volja mora biti za dušo in telo zdravilo.« Ker pravijo, da raste za vsako bolezen rožica, je v družabnem delu druženja predsednik Gobarsko mikološkega društva Polzela Franci Uratnik povedal nekaj o rožicah, ki so jih skuhali in iz njih pripravili čaj. T. T. Občinski svet Občine Vransko se je prejšnji torek sestal na zadnji redni letošnji seji. Med drugim so sprejeli rebalans letošnjega proračuna. Vranski svetniki so v drugi obravnavi potrdili odloka o oskrbi s pitno vodo in odvajanju ter čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju vseh spodnjesavinjskih občin, nato pa so po hitrem postopku sprejeli spremembe odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave. Za računovodstvo je namreč Občina Vransko z Občino Tabor že pred časom ustanovila skupen organ, do zdaj pa ga je vodila ena od direktoric občinskih uprav občin ustanoviteljic oziroma direktorica taborske občinske uprave. Spremembe odloka predvidevajo samostojnega vodjo te skupne službe, saj seje povečal obseg dela, pa tudi odgovornost je tako jasnejša. Občinski svet je potrdil tudi rebalans letošnjega proračuna. Z njim se letos zmanjšujejo prihodki in s tem odhodki za več kot milijon evrov na dobrih 3,3 milijona evrov. Predvsem je bilo manj realiziranih lastnih prihodkov. Presežek prihodkov je predviden za 38 tisoč evrov. Na naslednji redni seji, ki bo predvidoma februarja prihodnje leto, bo po besedah župana Franca Sušnika na dnevnem redu tudi rebalans proračuna za leto 2012, saj so lani pripravili dvoletni proračun. Vranski svetniki so potrdili dokument identifikacije za tretjo fazo rekonstrukcije lokalne ceste Vran-sko-Prapreče-Tešova in dopolnili letni načrt razpolaganja in upravljanja s premoženjem za letos s prodajo dela zdravstvenega doma, o čemer so sklep sprejeli na eni izmed prejšnjih sej. Brez razprave so potrdili sklepe o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini in o višini enkratne denarne pomoči za novorojenčke v letu 2012. Vse vrednosti ostajajo na lanski ravni. Sledila je razprava o poročilih nadzornega odbora, ki je pregledal izobraževanje, prvo fazo rekonstrukcije lokalne ceste Vransko-Prapreče-Tešova, razpolaganje z občinskim premoženje in na zahtevo župana tudi priključitev občanov na javni vodovod Prapreče-Merinca. Nadzorni svet je ugotovil nekaj nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki pa so jih v občinski upravi sproti odpravljali. Predsednik nadzornega odbora Miha Pečovnik in župan Franc Sušnik sta povedala, da je sodelovanje med občinsko upravo in nadzornim odborom dobro. K. R. Vsako leto rekordno število rojstev Prvi med urejenimi gasilskimi domovi Predsednik PGD Jože Matko in tajnica društva Sabina Sorčan s priznanjem in z zastavo Člani PGD Braslovče so se kar nekaj časa trudili, da bi uredili gasilski dom in okolico. V to so vložili veliko prostovoljnih delovnih ur, pri delu in s sredstvi ali z materialom pa so jim pomagali tudi donatorji in občani. S trudom in z dobro voljo jim je po nekaj letih uspelo. Turistična zveza Slovenije je tudi letos, tokrat že dvajsetič zapored, razpisala akcijo »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Na ta način ocenjujejo urejenost in gostoljubnost v raz- ličnih kategorijah, med drugimi tudi v kategoriji gasilskih domov. Na tekmovanje so se prijavili tudi braslovški gasilci. Obiskala jih je tričlanska komisija in si ogledala gasilski dom. V kategoriji gasilskih domov, zgrajenih po letu 1970, so zasedli 1. mesto. Poleg priznanja s pečatom gostoljubnosti za osvojeno prvo mesto so zmagovalci v trajno last prejeli tudi posebno častno zastavo, namenjeno promociji urejenega gasilskega doma. T. T. Novorojenčki skupaj z enim od staršev V Občini Prebold se je do 30. oktobra rodilo že 65, od tega 25 deklic in 41 fantkov. Lani se je v tem obdobju rodilo 7 otrok manj. Na preteklem tradicionalnem sprejemu za no- vorojenčke in njihove starše, ki ga v Občini Prebold organizirajo dvakrat letno, so otroke in starše pozdravili župan Vinko Debelak, ravnatelj OŠ Prebold Oton Rače-čič in njegova namestnica, vodja vrtca Milica Podgoršek. Vsem novorojenčkom oziroma njihovim staršem so podelili vrednostne bone v višini 150 evrov. Ob koncu sprejema pa so si ogledali tudi nove prostore vrtca. D. N. Projekt Exchange Pred novim letom tudi o proračunu Občino Braslovče je letos ponovno obiskala delegacija iz prijateljske občine Ub iz Srbije, s katero sodelujeta v projektu Exchange 3 - Ustvarjanje pogojev za kmetijski razvoj občine. Tokrat so bili v dvanajstčlanski delegaciji poleg podpredsednika občine Save Sariča tudi predstavniki tamkajšnjega jav- nega komunalnega podjetja, šol in Direkcije za urbanizem. Delegacijo in predstavnike Razvojne agencije Savinja, ki je koordinatorka projekta, je sprejel župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Občina Braslovče je skupaj z Razvojno agencijo Savinja udeležencem pripravila več strokovnih obiskov in delavnic na temo ekologije. Prvi dan so obiskali podjetje Simbio - RCE-RO Celje, kjer so jim predstavili organizacijo podjetja in način delovanja. V nadaljevanju so gostje obiskali OŠ Braslovče, kjer jih je sprejela ravnateljica šole Andreja Zupan. Delovni dan so končali z obiskom podjetja TERMOTEHNIKA Krono-všek, d. o. o., v Orli vasi. Drugi delovni dan so si gostje ogledali čistilno napravo, iz Celja pa se je delegacija odpravila na delovno srečanje na inštitut ERICO v Velenje. Delovni dan so zaključili z delavnicama in ogledom BIO parka NIVO. Vsi udeleženci so izrazili zadovoljstvo nad tehnološkim in ekološkim razvojem, posebej pa so bili navdušeni nad lepotami naše dežele. T. T. Svetniki Občine Prebold se bodo na zadnji letošnji, 13. redni seji sestali jutri. Predvidoma bodo v drugi obravnavi potrdili odlok o proračunu za leto 2012. Seznanili se bodo s poročilom nadzornega odbora o nadzoru s področja gospodarnega ravnanja oziroma upravljanja z občinskim premoženjem. V prvi in drugi obravnavi bo Pravilnik o vrednotenju programov v ljubiteljski kulturi, v drugi obravnavi pa predlog Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Prebold v programskem obdobju 2012-2014. Prav tako v drugi obravnavi bo predlog Odloka o proračunu Občine Prebold za leto 2012. Predlog proračuna je pripravljen na osnovi pričakovanih 5.341.990 evrov prihodkov, od tega pričakujejo nekaj manj kot 1,5 milijona nepovratnih sredstev z različnih razpisov. Skupni odhodki so načrtovani v višini 5.143.985 evrov. Z državnim ali evropskim denarjem bodo sofinancirali: nadaljevanje obnove vrtca, obnovo zdravstvene postaje, projekt GOŠA (medmrežje), ureditev obloge bazena, dokončanje primarne kanalizacije in ČN Kasaze, drugo fazo projekta Varovanje povodja Prebold, obnovo vasi Matke, gozdne ceste, javno razsvetljavo in javna dela. Z lastnimi oziroma izključno občinskimi sredstvi pa bodo dokončali prvo fazo projekta Varovanje povodja Prebod v Svetem Lovrencu, zgradili oziroma obnovili vodovode Brda, Golavä in Na zelenici, ceste Dolenja vas, Kaplja vas in Marija Reka, zbirni center Latkova vas, 30 tisoč evrov bodo namenili šoli, uredili nadstrešek na pokopališču, kupili nekaj stavbnih zemljišč, opremo knjižnice in izvedli še nekaj drugih investicij. Kot smo že poročali v prejšnjem Utripu, je feda 12. seja preboldskega občinskega sveta 28. novembra. Svetniki so obravnavali tudi predlog preimenovanja JKP Žalec in ga po obširni razpravi zavrnili, potrdili pa odloka o oskrbi s pitno vodo ter o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, le da so črtali ime Komeko. Občinski svet je sprejel tudi Lokalni energetski koncept Občine Prebold, pa tudi Odlok o ustanovitvi razvojnega sveta Savinjske regije. Prav tako je bil potrjen cenik pogrebnih in pokopaliških storitev na pokopališčih v Preboldu in Mariji Reki, ki zdaj vključuje tudi prostor za raztros pepela. Po besedah župana je bilo prvotno zamišljeno, da bi bil raztros pepela anonimen, želje svojcev pa so, da bi bila imena teh pokojnih zabeležena na posebni plošči s prostorom za sveče. Zato je predlagana enaka cena kot cena enojnega grobnega prostora. Preboldski svetniki so sprejeli tudi pobudo, da se v proračunu za prihodnje leto upošteva 10-odstotna oprostitev plačila vrtca za vse otroke iz Občine Prebold, in to ne glede na kraj vključitve v vrtec. K. R. S sprejema pri županu Občine Braslovče Branimirju Strojanšku Bele poljane objema tišina, gaz skozi sneg, preteklost spomina, pred nami bleščeča svetloba žari, v Tabor vas vabi, .-T v objem dobrih ljudi, ^ ... • i Vesele božične in novoletne praznike! j Srečno in uspešno leto 2012 Vam želita župan in občinska uprava Občine Tabor. t Sredstva za nakup poslovnih daril in voščilnic namenjamo v sklad za obdaritev otrok ob dnevih obiska dobrih decembrskih mož (Miklavža in Božička).: | ,|| OBČINA BRASLOVČE So dnevi in trenutki, polni sreče, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da ne mine. ^ki dnevi v novem letu naj preženejo trpljenje! Vlaj smeh, ljubezen, mir srce prevzamejo in lepše bo življenje. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične in novoletne prazniki VSE LEPO V LETU 2012 IN ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI. Župan in sodelavci občinske uprave Občine Braslovče Predstavljeni regijski projekti Peta seja Sveta savinjske regije je bila na Polzeli Uskladite potrebe po poplavni varnosti, a ne na škodo kmetov Razprave se je udeležil tudi minister Dejan Zidan Na Gradu Komenda na Polzeli je potekala 5. redna seja Sveta Savinjske regije. Seje se je udeležilo 27 županov in županja iz 31 občin Savinjske regije ter predstavniki RASR, območnih razvojnih agencij, in predstavniki SVLR. Prva izmed obravnavanih tem je bila namenjena vsebinam projektov vlagateljev iz Savinjske regije za Izvedbeni načrt Savinjske regije 2012-2014, na podlagi katerega bodo vlagatelji prijavljali UPI - ljudska univerza Žalec je prejšnji torek pripravila sejo strokovnih in strateških partnerjev Svetovalnega središča ISIO Žalec. Sejo so posvetili desetletnici delovanja žalskega svetovalnega središča in s tem tudi bogatega sodelovanja v lokalnem partnerskem omrežju. Svetovalno središče Žalec je eno od danes 14 svetovalnih središč v Sloveniji. Svetovalna središča so nastajala na pobudo Andragoškega centra Slovenije oziroma v okviru projekta Razvoj informativno-svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih (ISIO) v lokalnem okolju in so še danes financirana s sredstvi Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva RS za šolstvo in šport. V letu 2000 je bilo po vnaprej opredeljenih kriterijih izbranih pet izobraževalnih organizacij za odrasle, med njimi UPI Žalec, ki so splošen model v lokalnem okolju konkretizirale in opredelile na osnovi lastnih potreb in razvojnih usmeritev. projekte na 6. javni poziv Razvoj regij. S strani Razvojne agencije Savinjske regije so bili predstavljeni regijski projekti v izvajanju, kot so Regijska štipendijska shema Savinjske regije za šolsko/ študijsko leto 2011/2012, Projekt Savinjska regija - Ekoregija v okviru izvajanja podpisane Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije ter mednarodni projekt Polyinvest. Svet Savinjske regije se je se- K partnerskemu sodelovanju v strateškem svetu so se že na začetku odzvali Občina Žalec, Zavod RS za zaposlovanje - OE Celje, Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in malo pozneje tudi Upravna enota Žalec. V strokovnem aktivu so po desetih letih številne izobraževalne in druge organizacije, med njimi Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec, Center za socialno delo ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Svetovalno središče ISIO Žalec je skoraj vsako leto razširilo svojo dejavnost, bilo med drugim koordinator prireditev ob Tednu vseživljenjskega učenja, leta 2005 je pridobilo evropska finančna sredstva za vzpostavitev in delovanja Centra vseživljenjskega učenja Savinjske, s tem pa svojo dejavnost razširili tudi na območje Celja in Šmarja pri Jelšah. V Svetovalnem središču ISIO Žalec so do zdaj svetovali 7.704 znan il z načrtom dela Razvojne agencije Savinjske regije za leto 2012 in ga soglasno potrdil. Na tej osnovi je Svet Svinjske regije soglasno potrdil tudi pogodbo za izvajanje nalog javnega pomena, ki jo je za leto 2012 predložil RASR za 10-odstotno nižjo vrednost kot prejšnja leta. Dr. Peter Vostner iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je predstavil izhodišča in smernice Kohezijske politike v Sloveniji za prihajajočo finančno perspektivo za obdobje 2014-2020. V razpravi so župani poudarili, da naj pripravljavci v finančnem obsegu dokumenta upoštevajo tudi tiste zakonsko naložene naloge, ki se jim bodo roki za iztekali v tem obdobju (npr. dokončanje čistilnih naprav s pripadajočimi kanalizacijskimi vodi...). V imenu gostitelja seje je župan Občine Polzela Ljubo Žnidar vse prisotne popeljal skozi obnovljen grad in jih povabil na zakusko. T. Tavčar odraslim, od tega v prvem šolskem letu 2001/02 990 osebam. Število se je spreminjalo, največ jih je bilo v šolskem letu 2003/04 (1.162) in najmanj v letu 2009/10 (185), zlasti zaradi težav pri zagotavljanju ustreznih kadrovskih pogojev. V šolskem letu 2010/11 je bilo svetovancev 577. Tudi izobrazbena struktura svetovancev se je spreminjala, v vseh obdobjih pa je bilo največ tistih s poklicno oz. štiriletno strokovno, tehnično ah splošno izobrazbo. Zanimiv je trend povečevanja števila svetovancev z nedokončano in s končano osnovno šolo, kar je predvsem rezultat razmer na trgu dela, saj se povečuje povpraševanje po kvalificirani delovni sili. V vseh šolskih letih je bilo največ svetovalnih aktivnosti pred vključitvijo v izobraževanje ali usposabljanje, zdaj pa se nakazuje trend povečevanja števila svetovanj po izobraževanju zaradi večjega obiska brezposelnih oseb, katerih dosežena stopnja izobrazbe in poklic nista konkurenčna na trgu dela. Zato se kaže vedno večja potreba po prekvalifikaciji in vseživljenjskem izobraževanju. Na desetletno delo so zelo ponosni, je med drugim povedala direktorica UPI Žalec Franja Centrih, o izkušnjah mreže ISIO ter o vlogi svetovalcev v središčih ISIO pri razvijanju kompetence učenja odraslih pa sta govorila direktor Andragoškega centra Slovenije mag. Andrej Sotošek, ki je bil pred desetimi leti kot direktor žalske ljudske univerze UPI med glavnimi pobudniki za vzpostavitev svetovalnega središča, ter Jerca Rupert, prav tako z Andragoškega centra Slovenije. Seje so se udeležili tudi strateški, strokovni in partnerji konzorcija, med njimi župan Janko Kos, ki je pohvalil dosedanje delo svetovalnega središča. K. R. Drugo leto do konca januarja bomo verjetno še velikokrat poročali o razburjenih spodnjesavinjskih kmetih, ki terjajo natančnejše in jasnejše odgovore v postopku priprave državnega lokacijskega načrta (DLN), ki predvideva gradnjo desetih zadrževalnikov na porečju Savinje in Bolske, nasipa Vrbje in ureditev struge Savinje. V DPN je zajeto tudi urejanje drugih vodotokov, štiri lokacije za odvzem materiala ter prilagoditev gospodarske javne infrastrukture. Zahteve savinjskih kmetov po pojasnilih in dopolnitvah okoljskega poročila so vse glasnejše. V polni sejni sobi v Braslovčah so ob bok stopili pravzaprav vsi spodnje-savinjski župani in organizacije, ki so tako ali drugače povezane s kmetijstvom. Kot je v imenu kmetov izpostavil Vinko Drča, ne nasprotujejo gradnji suhih zadrževalnikov, vendar terjajo najprej preučitev drugih možnosti in tudi pravilne podatke, predvsem pa zahtevajo dopolnitev okoljskega poročila s podatki o vrednosti kmetij pred gradnjo in po izgradnji zadrževalnikov. Tudi župani niso zadovoljni s postopkom in z ravnanjem pripravljavcev DPN. Da bodo branili interese kmetov, je jasno, hkrati pa tudi interese občin. »Poslušamo očitke, da so podatki zavajajoči, da brežine zdaj niso urejene, nenehni so očitki o izgubi najboljših kmetijskih zemljišč, da zadrževalniki ščitijo samo Celje in Laško in da bo potrebna poštena in pravična odškodnina,« je izpostavil žalski župan Janko Kos. Zahteve po jasnih odgovorih so razumljive, so omenjali župani, vranski Franc Sušnik pa je »Simbio, družba za ravnanje z odpadki v Celju, bo letošnje leto sklenila s 14 milijoni evrov prihodka, kar je približno toliko kot lani,« je na tiskovni konferenci povedal direktor družbe Marko Zidanšek. Simbio sicer zagotavlja celovito ravnanje z odpadki - službo zbiranja in odvoza odpadkov iz dvanajstih občin Savinjske regije, med njimi tudi iz vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, ter predelavo in obdelavo odpadkov v Regijskem centru za ravnanje z odpadki. Kot je poudaril Marko Zidanšek, med komunalnimi odpadki še vedno prevladujejo mešani. Teh je bilo letos v prvih enajstih mesecih 26.309 ton oziroma 60,5 odstotka. Od tega zahteval, naj začnejo graditi zadrževalnika v Občini Vransko, ki sta že umeščena v prostorske dokumente in bi prav tako povečala poplavno varnost: »15 odstotkov tega, kar se načrtuje po dolini, bi lahko na porečju Bolske takoj naredili.« Tudi preboldski župan Vinko Debelak se je strinjal, da bi veljalo najprej zgraditi tisto, kar se je načrtovalo že desetletja, ne pa da se spet samo načrtuje. Celjski župan Bojan Šrot in vodja Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Roman Kramer sta poudarila, daje problem varovanja pred poplavami stvar vseh. Šrot je opozoril, da smo že zamudili vlak za evropski kohezijski denar in da, če ni boljše možnosti, je treba zadrževalnike čim prej začeti graditi. Sicer pa je bilo spet slišali opozorila, da niti lastniki zemljišč niti strokovne institucije iz Spodnje Savinjske doline niso bili vključeni v pripravo DPN. Tako so brez odgovora ostajali Inštitut za hmeljarstvo Slovenije, Razvojna agencija Savinja in Kmetijsko gozdarski zavod Celje. Tako se zastavljajo številna vprašanja glede prodnatih slojev, novih mikrobioloških pogojev, v ospredju opozoril »domače« stroke pa je, da ima Savinj- S tiskovne konference seje po mehansko-biološki predelavi 50,2 odstotka odpadkov porabilo kot gorivo v toplarni. Vseh odpadkov je bilo 43.456 ton, od tega v občinah Spodnje Savinjske doline po 1190 ton v Braslovčah, na Polzeli 1489, v Preboldu 1409, na Vranskem ska dolina trikratne težave z vodo: »Smo vodovarstveno območje, težave imamo z namakanjem, rešiti je treba poplavno varnost. Vodo bi bilo treba obdelati z vseh vidikov,« je opozarjala Martina Zupančič, direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Žalec. Tudi Stanko Jamnik, direktor celjskega zavoda, je poudaril, da iz gradiva ni razvidno, kako zmanjšati škodo kmetom, za katere je dolgoročno načrtovanje kmetijske dejavnosti vir preživetja. V razpravi so sodelovali tudi lastniki - mladi kmetje, ki so prevzeli kmetije in se specializirali za posamezna področja, zdaj pa ne vedo, kaj se bo dogajalo s temi zemljišči. Nasprotovanja oziroma zahteve kmetov so tako glasne, da je v Braslovčah položaj miril tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je od pripravljavcev načrta terjal jasne odgovore. Sicer je bilo slišati, da je večina odgovorov že podanih v gradivu za javno obravnavo, dokončno pa bodo na vse pripombe in vprašanja odgovorili do konca januarja. Za takrat je minister napovedal ponovno usklajevanje resničnih potreb po večji poplavni varnosti krajev ob Savinji, vendar nikakor ne na škodo savinjskih kmetov. T. Tavčar 723, v Taboru 258 in v Žalcu 7187 ton odpadkov. Za prihodnje leto pa v podjetju Simbio načrtujejo za 50 odstotkov več mešane embalaže, za 30 odstotkov več bioloških odpadkov, 15 odstotkov več papirja in 20 odstotkov več stekla. T. Tavčar REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŽALEC Vsem državljankam in državljanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2012 ter čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Načelnik Marjan Žohar s sodelavci Informacije so vam na voljo: S (03) 713 51 25 ue.zalec@gov.si S svetovanjem do ustrezne izobrazbe Vedno več ločenega zbiranja odpadkov Prostovoljstvo, prepleteno s poklicem 50-letnica šole v Libojah Milan Pečnik, prostovoljec leta Ob mednarodnem dnevu prostovoljcev (5. december) je predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič v imenu Državnega sveta RS in Zveze društvenih organizacij Slovenije podelil plakete trinajstim prostovoljcem leta. Med letošnjimi prejemniki je bil na predlog Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije tudi Milan Pečnik. Milan Pečnik je leta 1967, ko je začel svojo poklicno kariero, postal tudi član ZŠAM. Poklicna pot, kasneje pa vse bolj osnovna usmeritev in dejavnost ZŠAM Savinjska dolina so ga usmerile v dejavnost vzgoje in preventive v cestnem prometu. Kot prometnega tehnika in izkušenega podjetnika so ga v združenju prepoznali tudi za strokovni potencial, kot prostovoljec je aktivno izvajal mnoge preventivne akcije društva. Kmalu so mu bile zaupane odgovornejše naloge v društvu, bil je tudi član upravnega odbora, zdaj pa je že sedmo leto predsednik ZŠAM Savinjska dolina. Dejaven je zlasti na področju prometne preventive, pri čemer so mu v veliko pomoč njegove 16-letne izkušnje vodenja lastne avtošole in večletne izkušnje člana izpitne komisije pri takratni Občini Celje. Kot je še zapisano v obrazložitvi priznanja, je za Milana Pečnika značilno, da uspeva uspešno prepletati organizacijske naloge kot vodja društva z aktivnim delom prostovoljca. Že od leta 1982 je aktiven prostovoljec v vseh akcijah prometne preventive in vzgoje v ZŠAM, v katerih sodeluje tudi kot zgleden član uniformiranih enot. Njegova vloga v ZŠAM je zgled pristnega prostovoljca, kar uspešno prenaša na mlajše člane. Z aktivnostjo v lokalnem okolju uspešno povezuje prostovoljske aktivnosti z ostalimi društvi v občini, s čimer je njegov prispevek k splošnemu širjenju kulture prostovoljstva neprecen- Pločnik skozi Arjo vas V drugi polovici januarja bodo predvidoma začeli z gradnjo pločnika skozi Arjo vas. Če bo vse po sreči in bo vreme dopuščalo, bo investicija, vredna 97 tisoč evrov, končana do konca aprila. Potem ko je gradnja pločnika skozi Arjo vas dobila zeleno luč z gradbenim dovoljenjem, so minuli četrtek z iz- vajalcem del (Grobelnik Emil s. p.), opravili tudi uvedbo v delo. Pločnik bodo zgradili ob glavni cesti skozi Arjo vas, od graščine na začetku, pa do tja, ker se na glavno cesto priključita levo in desno stranski. V sklopu investiciji bodo uredili meteorno odvodnjavanje, del preplastitve ceste, javno razsvetljavo in pločnike. L. K. ljiv. Svojo vlogo v ZŠAM je kronal s prevzemom naj višjih funkcij, saj je bil v štiriletnem mandatu član upravnega odbora, v najtežjih trenutkih pa mu je bilo zaupano tudi vodenje Zveze ZŠAM Slovenije. V novem mandatu opravlja funkcijo njenega podpredsednika, so zapisali ob podelitvi priznanja. Milan Pečnik je vodil slovensko organizacijo šoferjev in avtomehanikov tudi v času organizacije in izvedbe letošnjega 39. kongresa Zveze poklicnih šoferjev in avtomehanikov Evrope v Žalcu in Ločici ob Savinji. In kaj mu pomeni to priznanje? »Presenečen sem bil, ko sem izvedel, da so me predlagali za prejem priznanja prostovoljec leta, predvsem zato, ker bi nas lahko to priznanje prejelo več, saj vsi delamo na prostovoljni osnovi. Je pa to zame spodbuda za prihodnje delo in tudi za vse ostale. Naša organizacija ima zdaj že drugega prostovoljca, pred sedmimi leti je bil prostovoljec leta Ivo Serdoner. To dokazuje, da naša ZŠAM dela dobro,« je povedal Milan Pečnik in dodal, daje vedno težje zagotoviti potrebno število prostovoljcev v akcijah, kot je varna pot v šolo in iz nje. Po eni strani so člani starejši in mnogi že težko stojijo ob cesti, po drugi pa je vse več točk, kjer je potrebno varovati otroke. K sreči s svojimi prostovoljci pomagajo tudi krajevne skupnosti in druga društva, tako da je lažje. Si pa v ZŠAM Savinjska dolina želijo čim več članov, pogoja za članstvo sta le volja do prostovoljnega dela in plačilo simbolične članarine, poudarja Milan Pečnik, ni pa več potrebno imeti statusa poklicnega voznika ali avtomehanika. »Z veseljem sprejmemo vsakega, ki ima vsaj malo žilice za prostovoljno delo. Pri nas je pač največ prostovoljnega dela.« K. R. Novi prostori jamarskega kluba Preboldski jamarji od 2. decembra dalje niso več »brezdomci«. Ta dan so namreč tudi uradno predali namenu nove klubske prostore v preboldskem Gaju, ki jim jih je v sredini letošnjega leta s sklepom občinskega sveta dodelila Občina Prebold. Da so se lahko vselili, pa je bilo potrebno veliko postoriti, saj je bil objekt postavljen le za namene kampa in še nedokončan. Poleg precejšnjega denarnega vložka so opravili tudi več kot 1400 udarniških ur. Pod vodstvom nove predsednice kluba Andreje Kladnik so se člani zahtevnega investicijskega zalogaja lotili sredi avgusta. Jamarji so imeli vse do letošnjega junija svoje prostore v preboldski graščini, januarja letos pa so od lastnikov, ki so graščino in kar nekaj zemlje dobili nazaj na osnovi denacionalizacije, prejeli pismo, v katerem jih je ena od dedičev Ana Butala seznanila, da morajo jamarji z njimi skleniti najemno pogodbo. Hkrati so v naslednjem pismu zahtevali plačilo najemnine za nazaj, in sicer v višini 9200 evrov, mesečno pa naj bi plačevali od marca dalje po 250 evrov na mesec. Po kar nekaj prejetih pismih in nazadnje tudi zaradi tožbe s strani lastnikov so se odločili, da si poiščejo nove prostore. Občina, ki ima prav KI BO 6. JANUARJA OB 19.30 V DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC. Gostje: ansambel Dori in Oto Pestner. Program bo povezovala Jolanda Železnik, umetniški vodja bo Andrej Žgank. VABLJENI! Podružnična osnovna šola Liboje je 29. novembra praznovala 50. obletnico šole, ki so jo obeležili s prireditvijo v Gasilskem domu Liboje. Pripravili pa so tudi novoletni sejem izdelkov osnovnošolcev. Prireditev so odprli osnovnošolci, ki so obiskovalcem prikazali, kako so se učili včasih. Recitatorsko točko so obogatili s številnimi ljudskimi pesmi, z izštevankami in igrami. Osrednji govornik je bil ravna- telj Osnovne šole Griže in Podružnične osnovne šole Liboje Franci Žagar, ki je orisal pot libojskega šolstva od preteklih dni do danes. Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Žalec Janko Kos in predstojnica celjske območne enote Zavoda RS za šolstvo mag. Sonja Zajc. V spremljajočem kulturnem programu so se predstavili tudi otroci Vrtca Liboje, plesalci Studia za ples Igen, Marina Klinc in Franjo Oset, priložnostni trio Martin in Vilko Fre- ce ter Franjo Oset, Ansambel Mira Klinca in skupina Resonanca. Po končani prireditvi so si obiskovalci ogledali novoletni sejem v Osnovni šoli Liboje, kjer so lahko tudi kaj kupili, na primer likovne izdelke, ki so jih ustvarili osnovnošolci skupaj z učiteljicami OŠ Liboje. Denar, ki ga je šola zbrala z dobrodelnimi prispevki in prodajo izdelkov, bodo namenili za nakup in ureditev otroške plezalne stene v telovadnici POŠ Liboje. L. K. Državni kviz gasilske mladine tako še nekaj nerešenih težav z lastniki graščine, je jamarjem najprej omogočila sestankovanje v prostorih občine, nato pa sprejela sklep o dodelitvi prostorov v Gaju. Na slovesnosti ob odprtju novih prostorov je zbrane nagovoril tudi župan Vinko Debelak in jamarjem izrekel vse čestitke za tako zagnano delo in lepo urejene prostore. Po prerezu traku si je skupaj z drugimi ogledal tudi projekcijo slik o urejanju klubskih prostorov. D. N. večer mjuzikov z Broadways In West Enda z britansko vokalistko In Igralko Ebony Buckle THE LIGHT IN THE PIAZZA Četrtek, S. J., 19.30, Žalec, Dom II. slovenskega tabora Potek, 6 1, 19.30, Veleni», Vila Rinnen Sobota, 7 1., 20.00, Calja, Center konjeniškega športa Celje Udeleženci državnega kviza GZ Žalec z mentorji in maskoto Na OŠ Vodice je prejšnji mesec potekalo tekmovanje gasilske mladine Slovenije. Iz GZ Žalec so se ga udeležile tri ekipe, ki so si udeležbo na jubilejnem, 10. državnem kvizu zagotovile z uspešnim nastopom na regijskem tekmovanju. Na državnem tekmovanju je tekmovalo 32 ekip mlajših pionirjev, 33 ekip starejših pionirjev in 29 ekip mladincev, kar je skupaj skoraj 300 tekmovalcev. Ekipa mladincev iz PGD Vransko v sestavi Nejc Ropaš, Nika Verdelj in Luka Slapnik je pod mentorstvom Martina Reberška osvojila prvo mesto. Za las je ušla medalja ekipi starejših pionirjev iz Andraža nad Polzelo, ki so jo sestavljali Manja Umbreht, Janja Zabukovnik in Sara Jeromel, njihov mentor je bil David Krk. Brez pokala je ostala tudi ekipa PGD Kapla - Pondor, za katero so pod mentorstvom Martine Pustoslemšek tekmovali Klavdija Basti Enei, Kevin Mam in Tea Pustoslemšek. D. N. Zadnja letošnja seja Danes, 21. decembra ob 18 uri zvečer se bodo na 8. redni seji zbrali svetniki občine Tabor. V predlaganem dnevnem redu z osmimi točkami bodo predvsem obravnavali in sprejeli rebalans proračuna občine Tabor za obdobje od 1. 1. do 31.12. 2012. Lani so sprejeli namreč dvoletni proračun, se pravi tudi za leto 2012, ki pa ga je potrebno korigirati glede na dejanske in pričakovane razmere. Poleg rebalansa proračuna bodo imeli tudi drugo obravnavo in sprejem Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline. Prav tako pa bodo imeli tudi drugo obravnavo Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Spodnje Savinjske doline. Po končani seji pa bodo skupaj še z ostalimi vabljenimi nekaj časa namenili druženju in pogovoru o načrtih in željah v prihodnjem letu. Skupaj pa bodo tudi nazdravili odhajajočemu letu in uspešnemu začetku novega. D.N. I I Trianglovi zimski večeri Ugledna gostja bo nastopila ob spremljavi odličnih glasbenikov iz Velenja, Celja in Žalca -violinista Andraža Stakana, čelistke Tine Rejc, harfistke Katje Škrinjar, basista Mihe Firsta in pianista Simona Dvoršaka. Vstop prost! TRIANGEL1 Obvezna rezervacija mize: TIC Žalec, 710 04 34 !??!?J’^!.kuOd politika vicev sploh ne rabiš čut, sej se kr sam ponud, če jih mal spremlaš. Prjatla sn vprašo, kua morš znat, de si ljehk en politik? Je reko: "Sam ljegat morš znat, če češ bit pa vrhunski politik, pa ko lažeš, ne smeš zafarbat u fris." Pravjo, de se ne da tulk zaslužt, de politik ne bi znau zapraut.« Kaj pa od zdravnikov? »Sn šou k dohteri, pa mi je predpiso tablete, neki zarad mojga zdravja, neki pa, ker dohter tud mure od nečesa žvet. Pa sn šou u lekarno, pa tam tablete plačo, ker v lekarni tud murjo od nečesa žvet. No, ko sn pršo pa domu, se vsedem, preberem stranske učinke tablet in jih sploh nisn upo jest, ker jaz tud morn preživet. Čez en kedn sn šou na kontrolo in ko me je dohter pre-gledo, je ta prvo vprašo: "Si pojedo vse tablete?" Sn reko: "Normalno, de sn jih, zato ste mi jih dal! " Je reko dohtar: "Ni čudn, de so tak drage, ker so ta-bulše. Zdravje se ti je tak zbul-šal, de ne murn verjet. Za vsak slučaj, de se ti ne ponovi, borna predpisala še jeno kuro, pa dve doze ti bom dau, de boš urng zdrav." Sn si mislo, če bi jaz vse tou požro, bi mogo hiter jet na pogrebni zavod, pa datum rezervirat.« V predvolilni kampanji smo spoznali, da so vsi politiki resnično iskreni in pošteni, nanje ne vplivajo lobiji in jim je osebna korist zadnja stvar na svetu. Lahko našim bralcem svetujete kakšno naravno bio učinkovito sredstvo za izboljšanje svojega odnosa z realnostjo, saj ves čas tarnajo, kako slabo jim gre prav zaradi odločitev politikov? »Kar se politikov tiče, maš prav. Devedeset procentov je tak poštenih pa iskrenih in ne gledajo na svojo korist, tak de bi po muajem mišljenju takoj ljehk šli med menihe al pa med mesionarje. Sej če nisi puašten, ne morš bit srečn. Predstauli si jenga, ko ma na primer duast gnari, pa so naše banke prmajh-ne, pa dajo gnar v Lihtnštajn, na Ciper, pa na razne kajmak sir, al kua so to že za en otoki ... Kok je tak člouk nesrečn, ker na svojo korist ne gleda, gnari mu pa spet ni vsakim za dat, de ga ne bi brez veze zapraulo. Politik ni ljehk bit, tou mi ljehk verjameš. Kar se pa tiče ljudi, me sprašuješ, kua bi mogi vzet za eno bio sredstvo, da bi se jim po-vrno občutek za realnost, pa de ne bi jamral nad politiko? Edino bio sredstvo je pamet ... Čim vječ brat, poslušat, iz knjig čaj kuhat pa pit, če pa še tou ne pomaga, pa bio puher. Veš kua je to? To je macola, ko butla po buč usekaš, ko glasuje, pa ne ve zakua glasuje, pa taco vzdiguje, pa tud ne ve, za kaj, pa dela to sam zato, ko mu je sosed tak reko, s svoji buči pa ne zna mi- Če že morate krasti - kradite malo manj! Gojmir Lešnjak Goje je po petkovi premieri v Vrbju (več o tem na str. 19) vsem v razmislek natrosil naslednje misli: "Upam, da bosta na svetu in v tej naši novi domovini Evropi prevlada- la razum in pamet in da se bodo vrednote, ki trenutno obvladujejo svet, spremenile. Mislim, da je ta miselnost - kapital in profit stvar preteklosti in da se moramo vrniti k duhovnim vrednotam." K. R. Iz petkove premiere gledališke igre AG Vrbje in KD Galicija - Prosto po Dariu Fou: Vsi ste enaki, če že morate krasti - kradite malo manj! J^ötöTTT^ sit, ker jo ma sam zato, de mu dež v telo ne tječe. Vidiš, tou je edino bio sredstvo, ki bi ga mogo predpisat tud takim, ko ne gre volt na volitve, pual pa šinfa vse svetnike. Volitve so državljanska dolžnost ... Voliš pa, kar ti paše ... Če si zadovoln s tem, kar si volo, tak ni problema, če pa nje, voliš pa drugič drgač ... Žmiri morš pa mislt s svojo glavo. Moški spol obvezno z obema!« Kaj pravi vaš setveni koledar za leto 2012? Kaj naj posejemo na njive, v vrtičke ali zabojčke na balkonih in oknih, koliko vetra naj posejemo, da ne bomo želi viharja? »Setveni kolendar mi za 2012 kaže vse po starem, kolobari bomo spet, sejal bomo tist, kar se nuca pa kar uspeva, to mislim, de pač ne bi kdo sadil banane na Šmohori, pa ananasa na Homu. Na runklo pa koreje ne pozabit, ker to majo svinje rade ... Za tiste, ki ste šele začel z govedorejo, naj povem, da se pozim živina ne goni na pašo, u vrt se sadi tist, kar nucaš pr roki za v pisker, na balkonih sajeje konoplje odsvetujem, ker jo policaji že na dauč zvoha-jo ... Na balkon naj bojo sam rože, pa tud ne pozim. Kdor bi jih meu rad pozim na balkonu, more bit balkon odprt, da majo rože luft.« Kar se pa vetra tiče, vidiš sama, de kolker smo ga do zdaj sejal, je že blo preveč. Strehe nam je razkrival pa dreuje ruval, avte potoukl ... No, jaz pr vetru nimam neč, če bi ga pa ljehk jaz sadiu pa krotiu, bi ga blo pa glih tulk, de bi spomlad pomago pr uprašitvi za naš razvoj narave pa de bi tistim, ko majo skisane možgane, tak na rahl guar na jih piho, de bi dobil vječ kisika, de bi ljehk bul pametn misi, pa obvezno bi ga sjau pod ženske kikle, ker, ko jo mal preuzdigne, pozabiš na vse probleme! No, vsaj na mjene ma tou vulek upliu!« Insekticide in pesticide za zatiranje mrčesa in zeli v glavnem poznamo. Kaj bi svetovali za zatiranje laži in pohlepa? »Za laž gajžlo pa pendrek, jaz mu rječem policajska pumpa, pa zapor - rjest. Laž je največje zlo in nardi na svetu nar-več gorja. Takoj za lažjo je pa pohlep. Tist, ki je pohlepn za zemlo, bi mu jo naklačo v riuc, naj jo vsak dan požre eno šaj-trgo, tist, ki je pa pohlepn na premičnine in nepremičnine, bi mu pa obeso na hrbet tak mo-gočn priklop, de bi ga ne mogo dat dol, de bi ga že na dauč vsak vido pa spoznau njegovo vrlino. Ko pride zadna ura, pa de ljehk vse seboj na un svet vleče.« Kaj pravi vaš pogled v zvez(d)e? Je v letu 2012 Savinjčanom zapisano kaj spodbudnega? »Ja ... Če bo pivovarna Laško prodala dost pira, bo Savinska dolina prodala več hmela. Neki otrok se bo rodil, penzije tud še bojo, bo pa treba za eno lukjo zategnat pas, ta debel bul, ta suh mej. Zvezda severnica mi kaže, de če bomo obdeloval v letu 2012 vse kmetiske površine, še ne bomo lačn ... No, pa še to mi kaže, da bo u suboto, 4. februarja, v športni dvoran na Vranskim promocija CD--plošče KLOBASEKOV PEPI ... Pridte tut vi, da bo bol fajn!« Kokr Roza Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec u 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani kupci! Leto 2011 se izteka. Samo še nekaj dni nas loči od najdaljše noči v letu, ko si bomo ob kozarcu penine ali katere druge žlahtne kapljice izrekli vse najlepše za leto 2012 in se poslovili od starega leta. Za nekoga je bilo lepo, uspešno, veselo, za druge morda tudi težko, polno preizkušenj in žalosti. Vzeti ga moramo takšnega, kot je bilo, in upati da bo to, ki je pred nami, drugačno, lepše, polno veselja, zdravja in lepih trenutkov. Res je, da nam čas recesije ne obeta prave perspektive, vendar vsaj tisto, kar je mogoče, naredimo tako, kot najbolje znamo in zmoremo, in tudi z drobnimi stvarmi in dejanji osrečujmo sebe in vse, ki jih imamo radi. Za nekaj tega vam obljubljamo, da bomo poskrbeli tudi v našem kolektivu. Želimo vam lepe praznične dni ter srečno, zdravo in uspešno leto 2012. r ELCHS Hvala za zaupanje in zvestobo, naj bo tako tudi v prihodnje. Anketa_________________________ S kakšnimi željami v leto 2012? Kmalu bomo vstopili v novo leto 2012. V leto, za katerega si vsi želimo, da bi bilo lepše, prijaznejše, manj stresno, politično in gospodarsko boljše, z novimi investicijami, ki bi prinašale nova delovna mesta, nižjo brezposelnost in lepšo prihodnost. Ob vsem tem pa si vsak zase in za svoje najbližje želi predvsem zdravja, sreče in ljubezni. Za nami je še eno leto recesije, največje breme v tem času nosijo najrevnejši, ki so že pred tem težje živeli, zdaj pa se stanje le še slabša. Velik problem je vse večja brezposelnost in zato je lahko tisti, ki ima delo in redno plačo, v teh časih kar srečen. Upajmo, da bo posijalo sonce tudi vsem tistim, ki takšne sreče nimajo. V tokratni anketi smo želeli izvedeti, kakšne so želje naših občanov, kaj si v želijo pod letošnjo novoletno smrečico. Nejc Podkrajšek: »Nekih posebnih želja nimam. Morda to, da se želim čim prej preseliti v hišo, ki jo obnavljam. Upam, da se bo to zgodilo že prihodnje leto. Na splošno pa sem zadovoljen s svojim sedanjim življenjem in če bo tako tudi naprej, se nimam kaj pritoževati. Imam redno službo, plačo ... Morda bi si želel več prostega časa, več časa zase, za šport in druge prostočasne aktivnosti. Ko sem še igral tenis, za kaj drugega ni bilo veliko časa, zdaj, ko sem v službi, pa ga zopet primanjkuje. V globalnem pogledu bi si pa želel, da bi Slovenija in tudi svet lahko ponovno zadihala s polnimi pljuči.« Šenka Kekič: »Srečna sem, da imam službo in da sem zaposlena v podjetju Novem, ki dobro dela in nam redno izplačuje plače, ki nam omogočajo kolikor toliko normalno življenje. Pred časom smo dobili tudi lepo božičnico, o kateri v večini podjetjih lahko žal le sanjajo. Moja želja je, da bi bilo tako tudi prihodnje leto. Vsekakor pa si želim, da bi bila zdrava, vesela in zadovoljna vse leto. Enako želim vsem mojim in vsem ljudem, saj je le tako življenje tisto, ki nas osrečuje in ga je vredno živeti. Imam sina, ki je že v službi, in hčer, ki je še dijakinja. Obema želim vse najboljše, in tudi vsem mladim, ki kljub končanemu šolanju ne dobijo dela.« Franc Skok: »Živimo v času, ki ni najbolj prijazen. Gospodarska kriza se je dotakni- la skoraj V. vsakega, še posebej hudo je tistim, ki so brezposelni. Na srečo sam nisem med njimi, nikoli pa se ne ve, kaj se še lahko zgodi. Zaposlen sem v podjetju SIP Šempeter in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Imam tri otroke, dva sta že v službi, eden pa hodi še v šolo. Upam, da se bo našlo delo po končanem šolanju tudi za tretjega otroka, saj je danes položaj mladih zelo neperspektiven, da ne rečem katastrofalen. Upam in želim si, da bi nam šlo v letu, ki prihaja, bolje, da bi oživelo gospodarstvo in bi potegnili voz iz blata. Sebi in vsem mojim pa želim predvsem zdravja.« Peter Puncer: »Želja je lahko veliko, vendar najpomembnejše je zdravje, saj če je človek zdrav, je vse drugače. Zato je zdravje zame in za vse moje na prvem mestu med željami za prihodnje leto, potem pa sledi vse ostalo. Z ženo sva zaposlena, imava dve hčerki osnovnošolki in smo tako povsem zadovoljna in srečna družina. Lahko smo veseli, da je tako, saj marsikdo tega ne more reči. Gospodarska kriza je veliko ljudi pahnila na cesto in marsikdo je v veliki socialni stiski. Danes je imeti delo, službo, redno plačo ... že privilegij. Z ženo ga v tem pogledu imava in upava, da bo tako tudi v prihodnje. Vsekakor pa si želim, da bi se položaj v državi začel izboljševati in bi z večjim optimizmom lahko gledali v prihodnost.« Matilda Breznik: »Ko je človek že v letih in ima zaradi tega običajno tudi več težav z zdravjem, je med željami na prvem mestu zdravje, saj je kakovost življenja bistveno drugačna, kot če si bolan. Moja želja, in nedvo- Zbirali igrače za otroke Igrače so darovalci prinašali tudi organizirano; odzvali so se tudi kolektivi podjetij Podarimo igračo, nekdo jo potrebuje ... je naslov akcije, ki so jo prejšnjo soboto pripravili člani Turističnega društva Žalec. Na Šlandrovem trgu v Žalcu so namreč na stojnici zbirali rabljene igrače, ki jih bodo podarili v humanitarne namene. Del jih bodo odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, in sicer na otroški oddelek, del pa jih bodo podarili otrokom v družinah, ki si nakupa igrač ne morejo privoščiti. Slednje bodo izbrali s pomočjo Društva prijateljev mladine Žalec. V akciji so zbrali več tisoč igrač, ki bodo otrokom gotovo polepšale kakšen praznični trenutek. L. K. S 03/712 12 80 E3 zkst.utrip@siol.nct mno tudi vseh ostalih ljudi, je, da bi živeli v miru, da bi imeli ljudje delo in da bi si s svojim delom in z zaslužkom sami zagotavljali normalno življenje. Moji so sicer vsi preskrbljeni in imajo službe, kar je v teh časih najpomembneje, je pa veliko ljudi, ki je nimajo. Žalostno je, ker je toliko mladih brez dela. Zabredli smo v globoko krizo in čas bi že bil, da gre na bolje. Upam in želim si, da bi se v politiki manj prepirali in bi več naredili za svoje državljane.« Gal Rančigaj: »Sem dijak tretjega letnika umetniške gi-rn n a z i j e v Celju, polno an-g a ž i r a n na glas-b e n e m področju, vesel in zadovoljen ... Lahko bi rekel, da mi ničesar ne manjka. V šoli nimam problemov, doma se imamo radi, sem zdrav in živim življenje, ki mi je v zadovoljstvo. Posebnih želja tako rekoč nimam, če že, bi bil morda vesel še kakšne nove kitare. Trenutno igram kar v štirih glasbenih skupinah. Nekakšna tiha želja je tudi, da bi šel po gimnaziji študirat na jazz akademijo v Gradec, in sicer električno kitaro. Verjetno pa bom študij nadaljeval na arhitekturi, saj sem zato tudi šel na umetniško gimnazijo. Vsekakor pa bo glasba moj del življenja, zato si želim, da bi bilo tudi leto, ki prihaja, v tem stilu.« Tea Pustoslemšek: »Leto, v katerega vstopamo, bo zame tudi majhna življenjska prelomnica. Sredi leta bom namreč končala osnovno šolo, jeseni pa prestopila prag srednje šole, najverjetneje gimnazije. Želim si, da bi bilo vse tako, kot je treba, da bi bila zdrava A in da bi bila tudi v gimnaziji uspešna dijaki-nja. Vse najboljše in veliko zdravja želim tudi vsem mojim najdražjim, prijateljem, gasilcem in vsem ljudem, ki jih poznam. Kakšnih posebnih želja glede daril nimam, zadovoljna sem z vsem, kar dobim. Doma imamo kmetijo in družinski proračun je vezan na dohodek od kmetije. Starša sta doma, saj je dela na kmetiji več kot dovolj. Pomagam, kolikor lahko, sicer pa rada šivam in rišem.« Stane Ocvirk: »Vse, kar si želim, je le zdravje, saj imam težave s srcem in ne vem, kako se bo vse skupaj izšlo. Upanje umre zadnje, zato se še ne dam. Dokler človek še lahko funkcionira, je življenje največ, kar imaš. Če so ob tebi ljudje, ki te imajo radi, pa je to še toliko lepše. Otroci so preskrbljeni, imajo službo, sam sem že deset let upokojen, tako da smo lahko v tem pogledu vsi zadovoljni. Je pa za marsikoga hudo in kar stisne te ob misli, da mnogi živijo na pragu ali celo že pod pragom revščine. Ne vem, kam nas bo vse to pripeljalo in upravičeno nas lahko skrbi, če bomo jutri še prejemali pokojnine. Zato bi rekel, naj mi leto 2012 nakloni zdravje, državi pa pamet in izhod iz krize.« Marijanca Painkret: »Danes je zame dan, ko naj bi po izračunanem datumu rodila, a za zdaj še ostajam doma. Najbrž pa bom, ko bo izšel Utrip, že pestovala svojega prvega otroka punčko Niko. Zato si seveda želim normalen porod, zdravje in uspešno rast ter razvoj mojega »sončka«, ki bo ob letu osorej morda že tudi hodil. Zdravja, veselja in zadovoljstva želim tudi vsem mojim najdražjim. Skupaj nam je lepo in naj bo tako tudi v prihodnje. Vesela sem, da imam službo in da bom zdaj lahko brezskrbno ob svoji hčerkici in partnerju, ki je danes kar malo na trnih, saj ne ve, kdaj me bo moral odpeljati v porodnišnico. Leto 2012 bo zaradi novorojenčka za naju zagotovo posebno leto, ki pa se ga oba zelo veseliva.« Sabina Persolja: »Ker sem že leto dni brezposelna, je moja naj-večja želja, da bi mi leto, ki prihaj a, prineslo službo. Živeti samo z eno plačo in otroškim dodatkom je danes kar težko. Ne znam pa si predstavljati, da bi bil brez službe tudi mož, saj bi bili potem na socialnem dnu, kot je žal vse več ljudi. Poleg želje po službi in globalni ureditvi razmer, ki bi našo ljubo Slovenijo naredilo za deželo, kakršna je že bila, pa si seveda najbolj želim, da bi bili vsi zdravi, da bi se imeli lepo in bi z veseljem vsakič znoya vstopili v novo leto. Upam, da se bo voz gospodarskega razvoja začel premikati naprej, da bosta politika in gospodarstvo našla rešitve in da bom tudi jaz dobila zaposlitev.« D. Naraglav ŽNjaj "paša jelja po znanju 'Želimo Pa m Pesel božje, P noPem letu pa obilo zdrefpja, sreče in uspebop. Paša UPU - ljudska uniPerzg Ža/ec Denar, ki bi ga namenili za voščilnice, smo podarili Rdečim noskom. Naročnik oglasa: UPI Ljudska univerza, Žalec Tudi hvala je potrebno reči Zbrane gospodarstvenike, poslance in župane je najprej nagovoril direktor RASR Janez Jazbec Prejšnji ponedeljek so se v Žalcu srečali gospodarstveniki, župani in poslanci Savinjske regije. Njihovo drugo prednovoletno srečanje so pripravile Razvojna agencija Savinjske regije, Regionalna gospodarska zbornica Celje, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. »Ob takšnih srečanjih je potrebno poudariti predvsem dvoje sporočil. Najprej je zagotovo potrebno reči to, kar vse prevečkrat pozabljamo, in sicer zahvalo za vse opravljeno. Nič ni samo po sebi umevno. Vsaka plača, vsaka investicija v tem letu, ki je bilo izredno težko, je uspeh za vsakega posameznika, družbo in Savinjsko regijo. Drugo sporočilo, ki se mi zdi morda še pomembnejše za čase, ki prihajajo, pa je to, da se mora Savinjska regija čim prej in čim bolj odločno organizirati kot skupen razvojno interesen prostor ter kot taka nastopati do države in širših okolij z vsemi tistimi razvojnimi cilji, ki jih bo sama dorekla kot prioritete. Menim, da so takšna srečanja, kot je današnje, zelo dobra priložnost, da se gospodarstveniki, župani in poslanci pogovarjajo, dogovarjajo, se spozna- vajo, da potem v tistih uradnih zadevah lažje najdejo stik med sabo,« je v imenu organizatorjev povedal direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec. Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos, ki je povedal, da je bilo leto 2011 težko, leto 2012 pa ne bo kaj lažje: »Vendar za prave gospodarstvenike in za ljudi z idejami pravijo, da ni kriznih časov. Vidim, da imajo nekatera podjetja dobre indekse, da jim rezultati kažejo na bolje, in to je tudi luč na koncu predora. Lokalna skupnost in gospodarstvo morata dobro sodelovati, in tu je velika priložnost za regijski razvojni svet, v katerem bodo predstavniki gospodarstva in lokalne skupnosti. Skupaj bomo močnejši. Ta regija ima priložnost in verjamem, da jo bo tudi izkoristila.« Janko Kos je še poudaril, da se lokalne skupnosti zavedajo svoje vloge predvsem pri izgradnji komunalne infrastrukture, pri umeščanju objektov v prostor in pri načrtovanju obrtnih con. Pomembna je tudi vloga razvojnih agencij. »Pohvaliti moram Razvojno agencijo Savinja in Območno partnerstvo Spodnje Savinjske doline, v katerem sodelujemo župani vseh spodnjesavinjskih občin in se zelo poglobljeno pripravljamo na šesti javni poziv. Dorekli smo prioritete, skupne projekte in verjamem, da bo uspelo,« je še povedal Janko Kos Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje bo v začetku prihodnjega leta posebno pozornost posvetila dobrim praksam pomoči gospodarstvu v posameznih lokalnih skupnosti, je napovedal Miran Gracer, leto 2011 pa ocenil kot najbolj turbulentno do zdaj. Zelo kritičen do politike je bil tudi predsednik UO obrtno-podjetniške zbornice Štefan Grosar, ki je med drugim ugotovil, da slovenske države dejansko ne vodi vlada oziroma ministri, ampak državni uradniki tretjega in četrtega nivoja. Novoizvoljeni poslanci se zavedajo, da gospodarstveniki od njih in vlade pričakujejo veliko, je v svojem nagovoru povedal mag. Stanko Stepišnik, prvič izvoljeni poslanec in tudi direktor Ema orodjarne. Prednovoletno srečanje regijskega gospodarstva in politike so s petjem popestrili Dani Slogar in z glasbo učenci Glasbene šole Nazarje. Programu je sledil sproščen pogovor v upanju na čim bolj prijazno leto 2012. K. R. Razvojna aa enei ja Sa Vinja uiica hamia sianeia 3 3310 s/o«* " " V" tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.sl AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2011 JAVNI RAZPISI V TEKU Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 25. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od meseca aprila 2011 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent). RaS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano II. javni razpis za ukrep Podpora kmetijskim gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane (Ul. RS št. 43/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel: 01 580 77 92 ali e-pošta: aktrp@gov.si. Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2011 (Ul. RS št. 86/11). Rok: do objave zaprtja javnega razpisa na spletnih straneh MKGP. Informacije: ARSKTRP, tel: 01 580 77 92 ali e-pošta: aktrp@gov.si. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2011/2012(U1 .RS št. 64/11). Rok: 30. 3. 2012. Informacije: tel. 01 434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46P011, (Ul. RS št. 32/11). Rok: do 31. 1.2012. Informacije: 01 241 48 20, http://www. ekosklad.si/. Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 6SUB-OB11, (Ul. RS št. 79/11). Rok: do 31. 12. 2011. Informacije: 01 241 48 20, http://www.ekosklad.si/. Ministrstvo za gospodarstvo Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2014 (KNLB 3), (Ul. RS št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5. 9. 2013. Informacije: 01 400 33 99, jani.turk@gov.si; Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Ostale informacije: RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM V okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja vstopna točka VEM nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU). V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti -več na www.upi.si in www.ra-savinja.si. IMAŠ I DEJO/ PROJEKT? Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno - investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le - te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel: 03 713 68 60, faks: 03 713 £8 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si. Optika Simona na pragu 20-letnice Optika Simona iz Šempetra bo kmalu slavila 20-letnico svojega delovanja. S svojo dejavnostjo ljudem omogoča, da svoje težave z vidom rešujejo skorajda na domačem dvorišču, glede na lokacijo pa je dostopna tudi mnogim drugim, ki se vsakodnevno vozijo na relaciji Šempeter-Žalec-Celje. Optika Simona pod vodstvom Simone Kodrin že skoraj 20 let uspešno deluje v svojem lokalu v župnijski stavbi na koncu Šempetra. Pri njej je tako rekoč mogoče dobiti vse za dober vid in prijetno počutje ob nošenju očal ali kontaktnih leč. Za visoko strokovnost in zaupanje strank v njihove storitve že od vsega začetka skrbi tudi specialist okulist dr. Arsen Janjič, ki v lokalu opravlja preglede dvakrat na mesec. Poleg dr. Janjiča pa so v Optiki Simona zaposleni strokovno usposobljeni optiki, ki so strankam v pomoč pri izbiri korekcijskih in sončnih očal pa tudi pri poučevanju in vstavljanju kontaktnih leč. V lepo urejenem lokalu so obiskovalci deležni prijazne besede, gostoljubnosti in strokovne pomoči. Ponašajo se z veliko ponudbo najrazličnejših korekcijskih očal in kontaktnih leč. Pri korekcijskih očalih velja zlasti omeniti kolekcijo znamke Adidas, ta očala so namreč lahka in udobna. Na voljo pa imajo tudi zelo ugodne korekcijske okvirje. Sicer pa vam v Optiki Simona izdelajo tudi sončna očala z dioptrijo. Zelo veliko možnosti imajo tudi uporabniki kontaktnih leč. Ker je povpraševanje poraslo, so razširili svojo ponudbo, tako da imajo več dobaviteljev, kot so: Johnson&Johnson, Zeiss, Bausch&Lomb in drugi. Na voljo imajo tako zdaj poltrde, mehke, letne, mesečne, štirinajstdnevne, dnevne ter barvne leče in tudi tekočine. Vsi, ki še niste nosili kontaktnih leč in bi jih želeli uporabljati, pa lahko v optiki brezplačno preizkusite testni par kontaktnih leč in se brezplačno poučite o uporabi in njihovi negi. Zelo pestra je tudi ponudba sončnih očal, ki pridejo prav tudi v zimskih sončnih dneh, še zlasti, če je sneg. Za konec še povejmo, da je v optiki na voljo tudi aparat fotokamera, ki omogoča lažjo izbiro korekcijskih in sončnih očal. To je v veliko pomoč zlasti ljudem z višjo dioptrijo, saj se lahko stranka posname in si nato posnetek pogleda s svojimi očali. Tudi izbira pravega okvirja ali sončnih očal je lahko tako bistveno lažja. Omenimo še, da so v Optiki Simona pogodbeni dobavitelji z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tako da lahko koristite vse možnosti pri dobavi očal, ki jih omogoča novi zakon. Promocijsko besedilo - D. N. GE0PR0JEKT d.o.o. « CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline Zanesljivi In zvesti partner pri gradnji. Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja. Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO 03/710 38 10 Šlandrov trg 11, 3310 Žalec (med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender) e k Jr p Evropski kmrtjski sklad za razvoj podažak* fvrop« (**«*■ v podatak« OBVESTILO - 4. JAVNI POZIV ZA NABOR PROJEKTOV LAS SSD ZA LETO 2012/2013 LAS 4 SPODNJE SAVINJSKE DOLINE Razvojna agencija Savinja sporoča članom LAS SSD in občanom, da sta javno povabilo za nabor projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije SSD in razpisna dokumentacija objavljena na spletni strani Razvojne agencije Savinja http://www.ra-savinja.si/projekti/projekti.html. Rok za oddajo projektnih predlogov je 31.3.2012. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2012, vam želi kolektiv Razvojne agencije Savinja NaroZnik oglasa: Razvojna agencija Savinja, Žalec Naroinik oglasa: Razvojna agencija Savinja, Žalec V Sloveniji se znate hitro odločati Frank Dottendorf Gertrud Rantzen in Matjaž Omladič na Miklavževem srečanju v Žalcu S predsednico Slovensko--nemške gospodarske zbornica Gertrud Rantzen in predsednikom bavarske gospodarske zbornice Frankom Dollendor-fom smo se ob obisku v Žalcu pogovarjali o trenutni situaciji na področju gospodarskega sodelovanja med državama in o tem, kje so prednosti in priložnosti Slovenije. Nemčija je za Slovenijo največja zunanjetrgovinska partnerica, izmed nemških dežel pa Bavarska gotovo najmočnejša v tej izmenjavi. Kako ocenjujete letošnje sodelovanje med državama? Gertrud Rantzen: »Blagovna menjava je letos še višja in boljša kot lansko leto, ki je bilo prvo leto vzpona po padcu leta 2009 zaradi krize. Zaradi krize sta imeli težave obe državi, a lani se je trend v Nemčiji ponovno obrnil navzgor. V Sloveniji imamo na eni strani podjetja, ki izvažajo v Nemčijo. To so podjetja z nemškimi lastniki, z nemškim kapitalom, ki imajo zelo močne gospodarske odnose z Nemčijo in tudi delajo zelo dobro. Po drugi strani tista podjetja, ki so bolj osredotočena na notranji slovenski trg, posebej tista, ki so direktno ali indirektno povezana z gradbeništvom, trenutno niso v dobri kondiciji. Malo smo zaskrbljeni nad to situacijo, saj rast v Nemčiji, ki po navadi potegne s sabo tudi na Nemčijo zelo vezano slovensko gospodarstvo, ni taka, kot bi lahko bila. To ima najbrž več opraviti z notranjo krizo kot s svetovnim dogajanjem, bolj je povezano s strukturnimi težavami v Sloveniji sami. Tukaj morajo slovenska podjetja še veliko postoriti, še posebej pa ima veliko »domače naloge« slovenska vlada.« Globalne napovedi za drugo leto niso tako dobre kot za letošnje ... Frank Dollendorf: »Poglejmo z zornega kota dežele Bavarske, ki je med deželami znotraj Nemčije gospodarsko najmočnejša, takšna pa je tudi kot slovenska partnerica. V celotni Nemčiji je 3,6 milijona podjetij, od tega jih kar 900 tisoč prihaja z Bavarske, zato imamo primerjalno z ostalimi deli Nemčije zelo veliko ekonomsko moč. Bavarska je v prvih devetih mesecih izvozila 120 milijard evrov, kar pomeni, da imamo glede na enako obdobje lani 40 % več izvoza. Ko se pogovarjamo o napovedih, predvidevamo, da bo Bavarska do konca tega leta izvozila 160 milijard evrov, kar pomeni takšen nivo kot leta 2008, ki je bilo za Nemčijo najuspešnejše leto vseh časov. Soočali se bomo torej z najboljšimi rezultati vseh časov. Trenutno je za prihodnje leto nekaj negotovosti, posebej zaradi krize, povezane z evrom. To pomeni, da so podjetja trenutno nekoliko slabše zavarovana, spremljajo in čakajo, kaj se bo zgodilo. Mi kot bavarska gospodarska zbornica opažamo, da je evropski trg sicer trenutno stabilen, vendar s tendenco, da lahko začne padati. Za evropska podjetja so zato zanimive tretje dežele, kot so Brazilija, Amerika. V Sloveniji v tem trenutku spremljamo, kaj bo storila nova vlada, kaj se bo zgodilo. In če govorimo o stabilnih pogojih, nemška podjetja iščejo gotovost, ne negotovosti. Gertrud Rantzen: »Lahko se s tem strinjam. Trenutno smo na zelo visoki ravni in jasno je, da tako ne more iti v nedogled. Pričakovali smo, da se bo Slovenija malo upočasnila, vendar pa spremljamo, kako bo ukrepala. Kot sem že omenila, morate nujno narediti nekaj domače naloge, ki smo jo v Nemčiji že opravili, in sicer na področju fleksibilnosti trga, strukturnih problemov, zmanjševanja stroškov itd. Mislimo, da se morajo podjetja v Sloveniji vrniti k t. i. core biznisu,« torej h glavnim dejavnostim, ugotoviti, kje so močna, kje niso in na tej osnovi narediti okvirni načrt, po katerem priti skozi krizo. To morajo narediti podjetja, to ni povezano z vlado. Vlada pa jim mora ponuditi gospodarski okvir in podporo, še posebej podporo majhnim in srednjim podjetjem. Ponuditi jim mora tudi nekaj finančnih spodbud, strokovne in tudi organizacijske podpore.« In kje so priložnosti Slovenije po vašem mnenju? Gertrud Rantzen: »Odmislimo avtomobilsko industrijo, ki je v povezavi z Nemčijo res močna in na tem področju skoraj ne more biti boljše, kot je. V Nemčiji beležimo pomanjkanje specializiranih in kvalificiranih ljudi, največ poudarka je na ICT-industriji (informacij-sko-komunikacijski industriji), zdravstveni oskrbi - to se nam zdi tudi zelo dobra priložnost za Slovenijo. Posebej za mlade, visoko kvalificirane ljudi, da gredo v Nemčijo, delajo za nemška podjetja, potem pa se s temi izkušnjami vrnejo v Slovenijo. To je zelo velika priložnost tudi za mala podjetja, da ustvarijo delovna mesta z veliko dodano vrednostjo tukaj v Sloveniji in da to storijo za nemška podjetja.« Frank Dollendorf: »Se strinjam. Pri nas se soočamo z velikim pomanjkanjem kvali- ficiranih delavcev. Na bavarski gospodarski zbornici smo opravili raziskavo, ki je prinesla zelo zanimive rezultate. Po njih naj bi imela Bavarska do leta 2016 kar za 400 tisoč kvalificiranih delavcev premalo, do leta 2020 pa naj bi ta številka narasla že na več kot 600 tisoč. In če se vsaj pol tega uresniči, se bomo srečevali z neverjetnim pomanjkanjem kvalificiranih delavcev. In to odpira priložnost tudi za Slovenijo, ki je blizu. Poglejte, danes sem v 40 minutah priletel z letalom iz Miinchena v Ljubljano, to je pravzaprav samo kratek skok, smo tako rekoč skoraj sosedje. To je tudi velika prednost in priložnost za gospodarstvo. Prav tako veliko Slovencev zelo dobro govori nemško, pa tudi nekaj Bavarcev govori malo slovensko (smeh), torej je tudi komunikacijska povezava močna. To so dejstva, ki jih velja upoštevati. Kljub temu da je Slovenija z nemške perspektive majhen trg s približno 2 milijonoma prebivalcev. A gre vseeno za močan trg z veliko priložnostmi za slovenska in nemška podjetja.« Gertrud Rantzen: »Nemčija je vedno iskala močne, zanesljive partnerje. In to je razlog, da je ne glede na sistemske ovire, drugačna davčna pravila in druge ovire verjela v nove priložnosti s Slovenijo.« Kaj bi vi storili v Sloveniji, če bi bila predsednica/predsednik slovenske vlade? Gertrud Rantzen: »Najprej bi organizirala neke vrste okroglo mizo, za katero bi posedla različne partnerje, od malih do velikih podjetij različnih panog, sindikatov, ministrstev in drugih ter jih soočila. Nato bi jih vprašala, kaj želijo, da naredimo zanje. Potem bi naredila nekakšen krovni načrt na področjih, kjer smo ocenili največje priložnosti, kot so recimo: do leta 2020 želimo biti najmočnejša dežela z največ razvoja na področju raziskav ipd. Potem bi vzpostavila mehanizme, ki bi privlačili več neposrednih tujih investitorjev, posebej v specializiranih panogah. Bolj bi se osredotočila na majhna in srednja podjetja, ker ustvarjajo največ dodane vrednosti. Zanje bi pripravila posebne programe...« Frank Dollendorf: »Menim, da so mala in srednja podjetja res izjemnega pomena. V kombinaciji z delovno silo, z zelo dobrim izobraževalnim sistemom, s poklicnim usposabljanjem -tudi tukaj je možnost »copy paste« od nemškega sistema. To je še ena priložnost za partnerstvo. Slovensko-nemška zbornica v Ljubljani lahko tukaj nudi dobro podporo in povezavo.« Gertrud Rantzen: »Da, menim, da se lahko zelo veliko učimo drug od drugega, priložnost nista samo uvoz in izvoz blaga in storitev.« Kaj pa se lahko Nemčija nauči od Slovenije? Gertrud Rantzen: »V Sloveniji se znate zelo hitro odločati, v Nemčiji imamo veliko daljši proces odločanja. To sem pri Slovencih vedno zelo občudovala. Pri vas velja pri odločitvah v podjetjih nekakšen zdrav razum. Pa še nekaj, kar zadeva mentali- teto ljudi: Slovenci ste zelo lojalni, iskreni, zelo pripravljeni na sodelovanje, in to nekako pogrešam v Nemčiji. Ljudje res verjamejo v svoja podjetja, in to na osebni ravni. Frank Dollendorf: »Prvič sem tukaj in na poti iz Ljubljane sem bil presenečen, kako urejene cestne povezave imate, prometni standard je zelo dober. Mislim, da že boljši kot v Nemčiji. Mislim tudi, da ima še vedno veliko ljudi iz Nemčije kakšne predsodke o Sloveniji, ampak to je očitno še stara slika. Gospa Rantzen je nekakšen ambasador za Slovenijo in Nemčijo glede ustvarjanja in povezovanja obeh strani. Takšen je tudi ta dogodek tukaj, kjer res uživam. Zelo pomembno je, da se ljudje spoznajo in si tako začnejo tudi zaupati, šele na tej osnovi se lahko potem ustvarja posel.« Lucija Kolar Člani slovensko-nemške zbornice so poleg podjetja Novem Car Interior Design tudi nekatera druga podjetja, ki imajo sedež v naši dolini, ali poslovne oz. proizvodne enote: Banka Celje, d. d., Fori, d. o. o., Odelo Slovenija, d. o. o. Nemčija je tako po izvozu kot po uvozu naša najpomembnejša trgovinska partnerica. Lani je kot ena prvih držav v Evropi uspešno izšla iz krize. Po močnem upadu blagovne menjave med Slovenijo in Nemčijo leta 2009 je slovenski izvoz v Nemčijo lani precej narasel. Lani smo imeli z Nemčijo sedem milijard 283 milijonov evrov blagovne menjave. Skupna vrednost neposrednih naložb nemških investitorjev v Sloveniji je bila konec lanskega leta 601,6 milijona evrov, naših v Nemčiji pa 198,3 milijona evrov. V Sloveniji je približno 300 nemških vlagateljev, kar pomeni, da je v podjetjih z nemškim kapitalom zaposlenih več kot 20.000 ljudi. Nemčija se po tujih neposrednih investicijah v Sloveniji uvršča na peto mesto, medtem ko je sama na sedmem mestu kot destinacija za slovenske neposredne naložbe. Nemčija je že desetletja naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica; ima kar 19,8-odstotni delež v našem izvozu in 18,6-odstotni v uvozu, menjava pa je bolj ali manj uravnove-težena. Hkrati je Nemčija naša najpomembnejša partnerica na področju prenosa novih tehnologij. Na nemški trg, na katerem se preskrbuje 81,5 milijona j>o-trošnikov (BDP na prebivalca je 30.069 evrov), Slovenija proda največ električnih strojev in aparatov ter delov zanje (22 % v našem izvozu v to državo). Drugo mesto lestvice si delita dve skupini proizvodov s po 14-odstotnim deležem, in sicer motorna vozila in deli zanje ter stroji in mehanske naprave. Sledijo pohištvo (6 %), aluminij in aluminijevi izdelki (5 %) ter železo in jeklo (4 %). Podobna je sestava izdelkov, ki jih uvažamo iz Nemčije. Na prvem mestu so električni aparati in oprema ter deli zanje (13 % v našem uvozu iz te države), sledijo pa stroji in mehanske naprave (12 %), vozila (10 %), plastične mase, kavčuk, guma in izdelki iz teh materialov (9 %), železo in jeklo (6 %), zdravila in izdelki farmacevtske industrije (4 %). Največ trgovine imamo s tremi deželami (v vrstnem redu, kot so zapisane): Bayern, Baden-Würtemberg in Severna Vestfalija; v prvih petih mesecih letošnjega leta smo imeli z Nemčijo tri milijarde 556 milijonov evrov blagovne menjave. L. K. Slovensko-nemška zbornica v Žalcu Matjaž Omladič je predstavil največje žalsko podjetje Novem, ki je gostilo tokratno srečanje članov gospodarske zbornice Na tradicionalnem zaključnem Miklavževem srečanju se je s svojimi člani v Eko-muzeju pivovarstva in hmeljarstva Slovenije v Žalcu na Miklavžev torek sestala Slovensko-nemška gospodarska zbornica na čelu s predsednico Gertrud Rantzen. Poleg okrog 50 predstavnikov slovenskih in nemških podjetij se je srečanja udeležil tudi predsednik miinchenske in bavarske gospodarske zbornice Frank Dollendorf. Gostitelj tokratnega srečanja, ki ga vsako leto priredijo na drugem koncu Slovenije, je bilo največje žalsko podjetje Novem Car Interior Design. Novem Car Interior Design iz Žalca, ki je del nemškega koncerna, je bil že med ustanovitelji zbornice, ki je nastala pred petimi leti. Danes ima zbornica okrog 160 članov, slovenskih in nemških podjetij, ki jih druži prepletenost poslovanja med Nemčijo in Slovenijo. Nemčija predstavlja že desetletja največjo zunanjetrgovinsko partnerico Slovenije (lani je imela z njo 7 milijard in 283 milijonov evrov blagovne menjave), ob tem pa je kljub svoji majhnosti pomemben partner tudi za Nemčijo. Gertrud Rantzen je na srečanju poudarila, da je sodelovanje med obema partnericama velikega pomena in da se lahko druga od druge ogromno naučita. Brez dvoma je sodelovanje s partnerico, ki je kljub svetovni recesiji prvič* po združitvi Nemčij lani zabeležila 3,6-odstotno gospodarsko rast, velikega pomena in delovanje zbornice s sedežem v Ljubljani ga spodbuja na vseh področjih. Še pred srečanjem vseh članov v ekomuze-ju je direktor podjetja Novem Car Interior Design Matjaž Omladič popeljal člane slovensko-nemške zbornice po No-vemovi proizvodnji na Ložnici pri Žalcu. Kasneje je podjetje predstavil tudi s številkami in dejstvi, ki kažejo na to, da se Novem kljub kriznim časom uspešno kosa z novimi izzivi. To pa uspeva tudi z nenehno skrbjo za motiviranje, pravično nagrajevanje, spodbujanje ustvarjalnosti, za optimalno informiranje za to, da posta- ne čim bolj prijazen njihovim družinam. Srečanje članov slovensko--nemške zbornice je bilo kasneje v ekomuzeju tudi praznično obarvano. Prisotne je z darili presenetil Miklavž, za neposlovni del druženja pa so poskrbeli tudi mladi tolkalisti in kitaristki Glasbene šole Risto Savin Žalec ter ekipa eko-muzeja z direktorjem ZKŠT Žalec Matjažem Juteršekom na čelu. Predstavili so namreč ekomuzej in povabili vse poslovneže, naj pridejo v Žalec in Spodnjo Savinjsko dolino tudi kot turisti. L. K. Na seji upravnega in nadzornega odbora zbornice, ki so jo člani opravili še pred družabnim delom srečanja v sejni sobi Občine Žalec, so med drugim predlagali, da se v upravni odbor zbornice za člana imenuje tudi direktor podjetja Novem Car Interior Design Matjaž Omladič. O potrditvi kandidature pa bo odločala pomladanska skupščina zbornice. Ob desetletnici že 178 članov Praznik luči z eko lučkami 27t december •ob 17. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec 28. december uri 29. december 30. december ob 17. uri 4% A. .XT? ; C/F/JonTvN/j^ ' V SILVESTROVANJE ZA NAJMLAJŠE -31. december ob 1 1. uri »v dtifcaÄT uristično društvo Šempeter v Savinjski dolini in ZKŠT Žalec, informacije: 03 /00 20 56, www. td-sempeter.si uitvarjalnke Torek, 27. december - V deželi snežakov Sreda, 28. december - Shranimo novoletne ž« Četrtek, 29. december - Zimska pravljica Petek, 30. december - Ples snežink Prispevek za m»teii#l t EUR Informacije: TIC Žalec, 710 04 34 Ob kozolcu na Zaloški Gorici, ki je prizorišče zelo obiskanih kmečkih tržnic v organizaciji TD Petrovče, so postavili tudi velik adventni venec Konec oktobra je TD Pe- tekajočem se letu in sprejeli trovče dopolnilo 10 let svojega delovanja. Številni člani in gostje so jubilej proslavili v soboto, 26. novembra, v dvorani KZ Petrovče. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za delo v društvu in priznanja »Najlepša hiša, kmetija, poslovni objekt 2011« v KS. Na občnem zboru pa so pregledali opravljeno delo v iz- Tudi domiselno priznanje za urejenost v projektu »Naša hiša, kmetija, poslovni objekt« je njihova ideja program dela društva za leto 2012. Prireditev sta popestrila Oktet Zven in razgiban ter domoljubno naravnan nastop učencev OŠ Petrovče. 30. oktobra pred desetimi leti je 33 krajanov ustanovilo Turistično društvo Petrovče. Za prvo predsednico društva je bila imenovana Martina Jur-jovec, krajše obdobje je društvo vodila tudi Vlasta Vrbančič. Od leta 2005 dalje pa vodi društvo Marjeta Grobler. Udeleženci prireditve so ocenili, da je seme padlo na plodna tla. »Društvo šteje 178 članov in je prepoznavno v vseh vaseh krajevne skupnosti po že ustaljenih šestnajstih aktivnostih in prireditvah, ki jih pripravlja. Društvo prispeva k urejenosti naših vasi. Aktivnosti društva združujejo vaščane vseh sedmih vasi in vseh generacij. Društvo prispeva k ohra- njanju krajevne dediščine in prepoznavnosti naše krajevne skupnosti,« je povedala predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler. Ob praznovanju obletnice so podelili tudi priznanja za prizadevnost in posebne dosežke svojih članov, ki so jih prejeli: Jože Stepišnik za pripravo razstav velikonočnih dobrot, jaslic in za delavnice izdelave butar, Ivan Pilih za nepogrešljivo pomoč pri izvedbi prireditev, še posebej za pripravo starta vsakoletne hmelj ske poti v Novem Celju in za njegov izdelek - ponirek, izdelan ob odprtju Vrbenskega jezera, ki izraža hmeljarsko tradicijo Savinjske doline, Janko Drev, ki je nosilec vsakoletne aktivnosti priprave pusta, in sicer od ideje do izvedbe, in za izvirno izvedbo turističnega vodenja po pokrajini Železno. L. K. Priznanja »Najlepša hiša, kmetija, poslovni objekt 2011« KS Petrovče so prejeli: za urejenost hiš: Irena Pečnik in Karmen Bajec - Ruše, Mirjana in Dušan Kolar - Arja vas, Vesna in Robert Dobovičnik - Do-briša vas; za kmetijo: Danica in Slavko Šalej - Dreši-nja vas; za poslovni objekt: DCM - Dentalni center Matek - dr. Ivan Matek in Vrtec Petrovče. Adventni venec na Ponikvi Na Ponikvi pri Žalcu so tudi letos izdelali poseben adventni venec, ki so ga postavili na stojalo ob farni cerkvi in domu Antona Martina Slomška. Za izdelavo je bilo potrebno veliko zelenja - smrekovih vej, bršljana in bora. Namesto sveč so na venček namestili posebne luči, venček pa okrasili z okra- snimi bunkicami bež in zlate barve V vsem svojem sijaju bo zasijal na božični večer, pred polnočnico, ko bodo gorele vse štiri luči. Ob njem se bodo prijetno družili ob kuhanem vinu, čaju in dobrotah, ki bodo božično zgodbo še polepšali. D. N. Pot so si osvetljevali otroci in odrasli Turistično društvo Žalec je na Miklavžev torek pripravilo zimski pohod z lučkami iz Petrovč v Žalec. Poimenovali so ga kar praznik lučk, saj so dan pred tem v mestu zagorele tudi mestne praznične lučke, ki bodo osvetljevale ta veseli december v Žalcu. Najprej so se člani TD Žalec in njihov turistični podmladek z vlakom odpeljali iz Žalca proti Petrovčam, kjer so potem prižgali doma narejene »eko lučke«. Izdelali so jih namreč s pomočjo domišljije iz kozarcev za vlaganje. S prižganimi lučkami so se odpravili peš iz Petrovč, skozi Novo Celje v Žalec. Med potjo se je dan prevesil v noč in takrat so lučke še posebej zasijale, pohod pa je postal prav pravljičen. Po dobri uri so prispeli v Žalec, kjer so jih v atriju Savinove hiše pričakali s toplim čajem in z bomboni. L. K. Domači venčki krasijo domove V zadnjih novembrskih dneh so v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo v sodelovanju z likovno sekcijo KD Andraž in komisijo za članice PGD Andraž pripravili delavnico izdelovanja adventnih venčkov in aranžmajev. Zbralo se je okrog trideset zanesenjakov. Kot je povedala Monika Blagotinšek, so pri izdelovanju adventnih venčkov neizmerno uživali in se zabavali, zato so sklenili, da se bodo tudi prihodnje udeležili delavnice. »Ponosni smo na končni izdelek,« je še povedala Monika Blagotinšek in dodala, da so ustvarjeno na koncu tudi razstavili. Venčki pa zdaj najbrž že krasijo domove in soustvarjajo vzdušje prazničnih dni. L. K. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net Božično vzdušje je tu Adventni venec pred Slomškovim domom in cerkvijo ter ob kipu nekdanjega duhovnika Ivana Gradišnika (1913-1957) GARNI ŠPORT HOTEL Orattlneka ulica 9. 3312 Prebold. Slavonija Telefon: . j +386(0)3 703 40 60 ' Telefax • "K ♦386(0)3 703 40 64 ‘ Mtfr "HM» QaMTw um» ŠPORT HOTEL ■ ENO IN DVOPOSTELJNI SOHI ■ VELIK LUKSUZNI APARTMA ■ KAVARNA ■ KONT I RF NĆNA DVORANA ■ \M-LMrSS. )in.u//i masaža, wivno ■ Športni turizfm ■ VEČNAMENSKI PROSTORI » konference, nrećanja. sestanki » zabave, (xiroke, praznovanja • Športna rekreacija in pripravo Turistično društvo Občine Polzela je letos pripravilo 13. božični sejem, ki so ga letos prvič pripravili na zunanjem prireditvenem prostoru ob Gradu Komenda. Poleg domačih dobrot, ročno izdelanih voščilnic, božičnih dekoracij in še česa so obiskovalci lahko prisluhnili glasbe- nikom Glasbenega društva Cecilija Polzela in Osnovne šole Polzela, ki so s prijetnimi melodijami pričarali vzdušje prihajajočih praznikov. Najmlajše obiskovalce sejma je razveselil Božiček, ki jim je razdelil sladke dobrote in jim zaželel bel božič in zdravo ter razigrano leto 2012. T. Tavčar Vsem našim gostom in poslovnim partnerjem želimo SREČNO IN ZDRAVO 2012! Ustvarjalci s svojimi venčki Vabljeni na tradicionalno prireditev BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL 25. in 26. decembra med 15. in 18. uro. Zadnji vstop v jamo ob 17.30. Doživite skrivnost Božične zgodbe skupaj s skrivnostjo čudovitega pod Za najmlajše pred jamo : čudovitega podzemnega sveta! ' ' imo še posebno presenečenje! VESELI DECEMBER utrineK s sejma «ww.zksUalec.si VSTOP PROST! Rezultati v Savinjski drugačni kot v Sloveniji Volilni utrinek Danes se bodo novoizvoljeni poslanci Državnega zbora RS ob 10. uri že srečali na prvi, konstitutivni seji. Med njimi bosta tudi dva poslanca, ki sta bila 4. decembra na prvih predčasnih volitvah izvoljena v spodnje-savinjskih okrajih, Ljubo Žnidar (SDS) in Karl Erjavec (DeSUS). Oba sta kandidirala v 4. okraju (Žalec I). Poslancev Pozitivne Slovenije, ki je sicer glede na raziskave pred volitvami presenetljiva zmagovalka, naša dolina ni izvolila. Od vnovičnega poslanskega mandata se je tako poslovil Alojz Posedel, ki je v primerjavi z rezultatom stranke na državnem nivoju v svojem 4. okraju dosegel kar za slabih 7 odstotkov nižji odstotek glasov (21,71 %). V obeh spodnjesavinjskih okrajih je za razliko od slovenskega rezultata slavila SDS s kandidatoma Ljubom Žnidarjem, ki je rezultat stranke »premagal za dobrih 6 odstotkov (32,23 %), in Marjanom Golavškom, ki je pridobil dobre 3 odstotke več (29,45 %). Spodnjesavinjčani smo se na volišča odpravili še mno-žičneje kot Slovenci skupaj. Na splošno je veljala ocena, da je bila udeležba na volitvah zelo dobra. V obeh okrajih smo slovensko udeležbo »premagali« za slaba 2 odstotka. V 4. VO nas je na volišče prišlo 67,35 % (11.928 volivcev), v 5. VO pa 67,49 % (12.392 volivcev). Razlikovali smo se tudi po rezultatih (natančni rezultati po kandidatih in strankah v obeh okrajih so navedeni v razpredelnicah). Poleg zmage SDS in precejšnjega zaostanka Pozitivne Slovenije, ki nas bistveno razlikuje od slovenske slike, so razlike tudi na nasle- dnjih mestih. V obeh okrajih se je na tretje mesto uvrstila stranka DeSUS in svoj slovenski rezultat prehitela za nekaj odstotkov: v 4. VO je Karl Erjavec dobil dobrih 14 % vseh glasov, Marija Plevčak pa v 5. VO dobrih 10 %, kar je v primerjavi z državnim odstotkom za dobrih 7 oz. 3 odstotke več. SD, ki se je na državnem nivoju uvrstila na 3. mesto, se je v obeh spodnjesavinjskih okrajih uvrstila slabše in dosegla za približno 2 % nižji rezultat: v 4. VO z Metodo Močnik 4. mesto, v 5. VO pa z Dragico Povh 5. mesto. Državljanska lista Gregorja Viranta je z Gvidom Hribarjem v obeh okrajih dosegla nekoliko boljši odstotek kot na nacionalnem nivoju (v 5. VO celo za odstotek in pol). V 5. VO je zasedla enako mesto kot na nacionalnem nivoju (4.), v 4. VO pa je bila za mesto slabša kot v Sloveniji. Rezultati volitev - Slovenija Lista Zorana Jankoviča je na prvih predčasnih volitvah v Državni zbor RS, ki so bile 4. decembra, zmagala z 28,51 % (314.273 glasov) in dobila 28 poslancev. Dva poslanca manj je dobila stranka SDS s 26,19 % (288.719 glasov). Sledita SD z 10,52 % (115.952) in 10 poslanci ter Državljanska lista Gregorja Viranta z 8,37 % (92.282 glasov) in 8 poslanci. Po 6 poslancev sta dobili stranki DeSUS s 6,97 % (76.853 glasov) in SLS s 6,83 % (75.311 glasov), 4 poslance pa NSI (4,88 % in 53.758 glasov), ki je po izpadu na prejšnjih volitvah ponovno prišla v državni zbor, iz katerega pa sta tokrat izpadli SNS .(1,89 %) in LDS (1,47 %), ki sta bili precej pod 4-odstotnim pragom za vstop. Glasovalo je 1.212.573 volivcev ali 65,6 % vseh z volilno pravico. 4. volilni okraj - Žalec I Na Polzeli nov župan Štirje nepoklicni župani Matjaž Zanoškar, Zvonko Lah, Danijel Krivic in Ljubo Žnidar (Občina Polzela), ki so bili na nedavnih volitvah izvoljeni za poslance v državni zbor, so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o poslancih, ki je uzakonila nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Hkrati so podali tudi predlog za zadržanje izvajanja novele. Vsem štirim pobudnikom je po izvolitvi v državni zbor po novem zakonu funkcija župana prenehala s potrditvijo poslanskega mandata. Ustavno sodišče je to njihovo pobudo na svoji seji 15. decembra zavrnilo, kar pomeni, da prenehanje županskega mandata velja. To pa pomeni, da bodo zgodaj spomladi na Polzeli nove volitve za župana. Kandidat 1 ista Število glasov Odstotek glasov Žalec 1 11.737 100,00% 1. LJUBO ŽNIDAR SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3.783 32,23 % 2. ALOJZ POSEDEL LISTA ZORANA JANKOVIČA - POZITIVNA SLOVENIJA 2.549 21,72 % 3. KARL VIKTOR ERJAVEC DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1.658 14,13% 4. METODA MOČNIK SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1.040 8,86 % 5. GVIDO HRIBAR DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA 1.007 8,58 % 6. DARKO SIMONČIČ SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 593 5,05 % 7. JASNA AJTNIK NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 319 2,72 % 8. NADA MOČENIK SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 222 1,89 % 9. BORUT CINK LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 172 1,47 % 10. IGOR SANCIN STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS 123 1,05 % 11. IGOR KUKOVEC SMS ZELENI 66 0,56 % 12. DRAGICA MISSIA DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD 66 0,56% 13. BOŠTJAN JELENKO ZELENI SLOVENIJE 65 0,55 % 14. ANDREJA VIDMAJER ZARES - SOCIALNO LIBERALNI 45 0,38% 15. BOJANA PONGRATZ GIBANJE ZA SLOVENIJO 18 0,15% 16. ALENKA LEONARDA MERHAR STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE (SEM-Si) 11 0,09 % 5. volilni okraj - Žalec II Kandidat lista Število glasov Odstotek glasov Žalec II 12.208 100,00 % 1. MARJAN GOLAVŠEK SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3.595 29,45 % 2. TANJA BASLE LISTA ZORANA JANKOVIČA - POZITIVNA SLOVENIJA 2.759 22,60 % 3. MARIJA PLEVČAK DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 1.265 10,36 % 4. GVIDO HRIBAR DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA 1.207 9,89 % 5. DRAGICA POVH SD - SOCIALNI DEMOKRATI 1.066 8,73 % 6. ALEKSANDER REBERŠEK NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 764 6,26 % 7. ANDREJA VODEB SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 737 6,04 % 8. JASMINA JELOVŠEK SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 206 1,69 % 9. NINA LAZNIK LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 184 1,51 % 10. DRAGO SLAKAN STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS 145 1,19 % 11. DRAGICA MISSIA DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD 74 0,61 % 12. ROBERT SMODEJ SMS ZELENI 67 0,55 % 13. ANDREJA HOCHKRAUT ZELENI SLOVENIJE 54 0,44 % 14. DRAGAN NIKOLOVSKI GIBANJE ZA SLOVENIJO 33 0,27 % 15. ANDREJA VIDMAJER ZARES - SOCIALNO LIBERALNI 32 0,26 % 16. ANDREJ JUG STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE (SEM-Si) 20 0,16 % Slabše od strankinega rezultata sta se uvrstila tudi kandidata SLS: Darko Simončič je v 4. VO dosegel dobrih 5 %, kar je slaba 2 odstotka manj kot stranka, Andreja Vodeb pa v 5. VO dobrih 6 %, kar je za odstotek manj. Medtem ko je bil kandidat NSI v 5. VO Aleksander Reberšek s 6,26 % za skoraj odstotek in pol boljši od stranke, pa se NSI, če bi upoštevali samo rezultat njene kandidatke v 4. VO Jasne Ajtnik, ne bi ponovno uvrstila v parlament. Dobila je namreč le 2,72 %, kar je 2 odstotka slabše od stranke in pod 4-odstotnim volilnim pragom. Pod tem pragom pa so bili v enakem vrstnem redu strank, kot na nacionalnem nivoju, vsi kandidati SNS (Nada Močenik in Jasmina Jelovšek) in LDS (Borut Cink in Nina Laznik). L. K. Ljubo Žnidar ob izvolitvi »Izvolitev za poslanca v državni zbor je zame nov izziv. Svoje bogate delovne izkušnje na področju gospodarstva in vodenja občine bom prenesel na nacionalni nivo in odgovorno sodeloval pri pomembnih odločitvah za razvoj naše države. Na trinajstletno vodenje občine sem ponosen, ker je občina v tem času doživela velik razvoj na področju osnovne infrastrukture in družbenih dejavnosti. Zaradi nezdružljivosti županske in poslanske funkcije bo občino vodil nov župan. Želim si, da bo to človek, ki bo na- Ljubo Žnidar daljeval pozitivno naravnanost občine, deloval gospodarno in uspešno vodil delo strokovnih služb in organov občin.« T. T, Za otroška igrala Občinski odbor SD Prebold je na svoji seji 21. novembra obravnaval predlog proračuna Občine Prebold za leto 2012 ter njihovo pobudo za postavitev otroških igrišč. Predsednik Občinskega odbora SD in svetnik v Občinskem svetu Občine Prebold Matjaž Debelak je povedal, da so skupaj z Ano Praprotnik in Miho Fondo podali pobudo za izgradnjo otroških igrišč po vaseh, in to posredovali tudi krajevnim odborom. Po njihovem predlogu naj bi investicijo izpeljali v treh proračunskih letih. V prihodnjem letu naj bi uredili dve igrišči (približno 12.000 evrov), v letih 2013 in 2014 pa vsako leto po tri, za kar bi iz proračuna vsako leto namenili 18.000 evrov. D. N. S seje, na kateri se je predstavila tudi kandidatka za poslanko SD Dragica Povh Spoštovani! Prve predčasne volitve v zgodovini Slovenije so za nami. Želim se vam iskreno zahvaliti za vsak vaš glas. Posebnost proporcionalnega volilnega sistema je ta, da ima največje možnosti za izvolitev tisti kandidat, ki najbolj preseže rezultat svoje stranke. Tudi letos, podobno kot pred tremi leti, sem v 5. volilni enoti dosegel najboljši rezultat med kandidati Nove Slovenije, kar bi bilo dovolj za izvolitev, če bi Nova Slovenija dobila poslanca iz 5. volilne enote. Žal je stranki za kaj takega na državni ravni zmanjkalo 2 % glasov. Moje vodilo boste še naprej ljudje, bosta poštenje in delo za skupno dobro. Hvala vsem, ki me podpirate! Zaradi vas bom vztrajal in se trudil tudi v prihodnje. Aleksander Reberšek Vir: Državna volilna komisija RS Naročnik oglasa: Aleksander Reberšek, Čeplje 9, Vransko Srečanja starejših Občine Žalec Vedno več starejših voznikov 1 fe;. V jjPjj m 1 ¥• "V 1 k V K BL * V programu za starejše občane v Petrovčah je sodelovalo kar 140 otrok Srečanja starejših krajanov, starih 70 in več let so se zadnja dva meseca tega leta kar vrstila. V Občini Žalec jih je bilo več, med drugim že sredi novembra v KS Petrv-če, potem pa še v KS Liboje, KS Šempeter, KS Galicija ter minulo soboto v MS Žalec. Ta dan so se na prednovoletnem srečanju dobili tudi žalski upokojenci. Organizatorji so poskrbeli za prijetne programe, jedačo, pijačo in prijetno vzdušje, zbrane pa so poleg predsednikov krajevnih skupnosti pozdravili tudi predstavniki Občine Žalec, župan Janko Kos ali podžupan Ivan Jelen. Krajevna organizacija Rdečega križa Petrovče je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Petrovče pripravila srečanje starejših krajanov, starih sedemdeset in več let v Zadružnem domu Petrovče. V programu je s plesom, pesmijo, z glasbo, deklamacijami in s prisrčnim vodenjem sodelovalo kar 140 otrok OŠ Petrovče, pa tudi pevski zbor Društva upokojencev Petrovče pod vodstvom Zlatka Kerčmarja. Zbrane je pozdravila predsednica KO RK Petrovče Frida Tanko Čede. Srečanja se je udeležila dobra tretjina krajanov, starejših nad 70 let, vse tiste, ki se srečanja zaradi zdravstvenih težav niso mogli udeležiti, teh je okrog 85, pa bodo v teh dneh obiskali na njihovih domovih. V Libojah je bila organizatorka srečanja KS Liboje, ki je srečanje pripravila v dvorani DPD Svoboda Liboje. Dogodek je vodila Jolanda Železnik, v kulturnem programu so nastopili učenci POŠ Liboje in humorist Miro Klinc. Predsednik Sveta KS Liboje Uroš Feldin je najstarejši krajanki srečanja, 87-letni Mariji Germadnik, izročil.šopek rož, ostali udeleženci srečanja pa so prejeli priložnostno darilo. V Šempetru je srečanje pripravila Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter v sodelovanju s KS Šempeter in Društvom upokojencev Šempeter. Zbrane so pozdravili prav vsi predstavniki organizatorjev: predsednica KO RK Šempeter Pavla Artnik, predsednik KS Šempeter Silvo Udrih in predsednik DU Šempeter Franjo Divjak. S kulturnim programom so srečanje polepšali učenci OŠ Šempeter, ki so poskrbeli tudi za spominska darila za starejše, Mešani pevski zbor DU Šempeter pod taktirko Mateje Kandare. Med 405 Šempetrani nad 70 let je najstarejša krajanka Erika Virant, ki bo 3. januarja dopolnila 98 let, najstarejši krajan pa je dve leti mlajši Vincenc Mencinger. Nobeden od njih se srečanja ni mogel udeležiti, najstarejša udeleženca sta bila tokrat 90-letni Franc Štorman in 86-letna Frančiška Časi. KO Rdečega križa Galicija in Krajevna skupnost Galicija sta v prostorih Gasilskega doma Pernovo organizirala tradicionalno srečanje krajanov, starih nad 70 let, iz KS Galcija. Zbrane sta tukaj poleg predsednice KO RK Galicija Dragice Tratnik in predsednika KS Galicija Jožeta Krulca nagovorila tudi oba predstavnika občine, Malteška pomoč Slovenija je humanitarna organizacija, katere ustanovitelj je bila slovenska asociacija Suverenega malteškega viteškega župan Janko Kos in podžupan ter predstavnik Zveze DU Občine Žalec Ivan Jelen in predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec. V programu so sodelovali mladi folkloristi Podružnične osnovne šole Trje, za humorno vzdušje sta poskrbela Roman in Andrej, prireditev pa sta vodila mlada Tjaša in Matevž. MS Žalec in Krajevni odbor RK Žalec sta pripravila srečanje starejših krajanov minulo soboto v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Za kulturni program so poskrbeli srednješolec Gregor Hafner in gledališka skupina Veseli oder. Pozdrav pa jim je namenil tudi predsednik sveta MS Žalec Roman Virant. Minulo soboto, tri ure kasneje, pa so se v organizaciji DU upokojencev v I. OŠ zbrali tudi člani DU Žalec, ki so jim druženje popestrili učenci I. OŠ Žalec. D. N., L. K. reda. V Sloveniji je več kot trideset članov. Delo članov, ki delujejo prostovoljno, zajema nudenje pomoči bolnim, invalidom, revnim in vsem v Srečko Romih in Boris Rovšnik Na prisrčnem srečanju na Pernovem Malteška pomoč Borisu V prostorih Javne agencije RS za varnost prometa na Vranskem je potekala novinarska konferenca na temo starejši udeleženci v prometu. O tem so zbranim govorili mag. Andrej Justinek z Javne agencije RS za varnost prometa, dr. Majda Zorec Karlovšek z Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, asist, dr. Nena Kopčavar Guček, ki deluje na področju družinske medicine, in dr. Božidar Voljč z Inštituta Antona Trstenjaka. Mag. Andrej Justinek je predstavil izhodišča in aktivnosti Javne agencije RS za varnost prometa. Dejstvo je, da se prebivalstvo v Sloveniji stara in je na cestah vedno več starejših voznikov. Projekcija stanja je, da bo že v dvajsetih letih več kot četrtina voznikov starejših od 65 let. Raziskave pa kažejo, da je pri voznikih, starejših od 75 let, verjetnost prometne nesreče s smrtnim izidom kar štirikrat večja kot pri mladih voznikih, pri voznikih, starejših od 85 let, pa se ta verjetnost poveča za 50 odstotkov. Dejavniki, ki vplivajo na udeležbo starejših v prometnih nesrečah, pa so predvsem zmanjšana hitrost odločanja, večja ranljivost in poslabšanje sposobnosti za vožnjo. Dr. Majda Zorec Karlovšek je povedala, da Slovenija s 16 odstotki prebivalcev, starejših od 65 let, spada v kategorijo zelo stare populacije. Kmalu bo vsak četrti prebivalec starejši od 65 let. Ker pa se povečuje tudi število imetnikov vozniških dovoljenj in aktivnih voznikov, bo kmalu tudi vsak četrti voznik na naših cestah starejši od 65 let. Ena izmed aktivnosti, ki bo pripomogla tudi k večji prometni varnosti, je spodbujanje prostovoljnih kontrolnih pregledov za starejše voznike. Dr. Nena Kopčavar Guček se je osredotočila predvsem na pomembno vlogo osebnih zdravnikov pri presoji sposobnosti za vožnjo. Dolžnosti osebnega zdravnika so partnerstvo in obvezna komunikacija s pacientom, saj zdravnik pozna pacienta, je seznanjen z vsemi boleznimi in stanjem pacienta, z njegovim jemanjem zdravil, hkrati pa lahko prepozna ali sumi na druge bolezni in pozna življenjske okoliščine pacienta. Udeleženci so ob koncu nakazali tudi nekatere rešitve, s katerimi bi pomagali starejšim udeležencem v prometu in izboljšali prometno varnost. Najpomembnejše je osveščanje in učenje, sledijo prilagoditev cestne infrastrukture (predvsem signalizacije), tehnične prilagoditve na vozilih in dodatni programi usposabljanja za starejše udeležence v prometu. T. T. 20 let Župnijske Karitas Vransko V Župnijski Karitas Vransko so 20-letnico delovanja proslavili s sodelovanjem pri sveti maši, predstavitvijo poslanstva in dela Karitas, za 20-letno prostovoljno delo v tej organizaciji pa so najzaslužnejšim podelili tudi priznanja. Priznanje so prejele Pavla Felicijan, Marija Novak in Marija Blatnik. Kot je povedala predsednica Župnij- ske Karitas Vransko Helena Golob, trenutno v njej deluje 27 prostovoljcev. V dvajsetletnem delu jih je presenetilo kar nekaj poplav, neurij, požarov, nudijo pomoč na domu, pomagali so pri gradnji Našega doma itd. V letu dni opravijo približno 2500 prostovoljnih delovnih ur in prevozijo 500 brezplačnih kilometrov. S hrano, šolskimi potrebščinami, plačilom položnic, z nasveti, oblačili, obiski, s spremljanjem in fizično pomočjo pomagajo 330 posameznikom. Na Anino nedeljo so letos na Čreii pripravili srečelov. Zbrali so 1250 evrov, ki so jih namenili pomoči potrebnim v občini, del pa za prizadete ob neurju v Obsotelju. V dneh pred božičem pa so pripravili tudi več delavnic. T. T. Uspešna »Požarna bramba Braslovče« V PGD Braslovče so pred časom ustanovili tudi svojo veteransko ekipo. Vanjo je vključenih enajst veteranov in štiri veteranke, ki se udeležujejo tekmovanj, sodelujejo pa tudi pri ostalih društvenih aktivnostih. Pred petimi leti so se moški prvič preizkusili na tekmovanju s starimi brizgalnami, takrat sta bili znani le tekmovanji v Kaplji vasi in Šoštanju. V društvu ima- najrazličnejših stiskah. Član Malteške pomoči Slovenija je tudi Srečko Romih iz Braslovč. Vsak četrtek ali po potrebi tudi večkrat tedensko obiskuje paraplegika Borisa Rovšnika iz Ločice ob Savinji. Zelo je vesel, da mu njegova prisotnost prija. Pomaga mu pri razgibavanju in branju, se pogovarjat, igrata šah ali človek ne jezi se. Kot pravi, nosi vse življenje v sebi neko spoštovanje do ljudi, ki jim življenje ni prizaneslo. Predvsem pa je ob tem spoznal, kako malo je potrebno, da prisluhneš človeku, mu nakloniš toplo besedo in nasmeh in si tako srečen tudi sam. T. Tavčar jo zelo lepo ohranjeno ročno brizgalno na vozu iz leta 1903, za katero odlično skrbijo. V ekipi tekmujejo Viki Kus, Janko Deželak, Rudi Sedovšek, Tone Klokočovnik, |anez Kokovnik, Ivan Švajger, Štefan Matko, Franc Cilenšek, Herman Janežič, Janko Šoštarič in Jože Marovt. Od takrat vsako leto pridno vadijo in se udeležujejo tovrstnih tekmovanj, ki jih je predvsem v naši okolici kar nekaj. Zadnji dve leti je organizirano tudi pokalno tekmovanje starih brizgaln Savinjsko-Šaleške regije. Konkurenca ekip je postala zelo izenačena in o rezultatu odločajo vse, tudi najmanjše podrobnosti. Letos je bilo organiziranih šest tekmovanj, in sicer v Kaplji vasi, Radmirju, Paški vasi, na Vran- skem, v Gotovljah in Šoštanju. Veterani PGD Braslovče so sodelovali na vseh in prav z vsakega tekmovanja domov prinesli pokal, enkrat za prvo in petkrat za 3. mesto. S temi uspehi so v skupni razvrstitvi zasedli odlično 3. mesto in tako prejeli še en pokal. Na tekmovanju v Šoštanju so prejeli tudi posebno priznanje za izvirnost in urejenost ekipe ter za posebno skrb za ohranjanje gasilske zgodovinske dediščine. Poleg tega se tudi zelo radi družijo. Vsako leto organizirajo piknik, na katerega povabijo tudi svoje žene in vodstvo društva. V objektu pri gasilskem domu imajo svoje prostore, kjer imajo shranjeno ročno brizgalno in drugo opremo pa tudi vsa priznanja in pokale. T. Tavčar Braslovški gasilski veterani z letos osvojenimi pokali Popoldan ustvarjali, zvečer prisluhnili Tisoč in ena noč Na dobrodelnem koncertu je prepevalo kar J 30 pevcev t. 1 -v T-"" 1 a J Na OŠ Prebold so v četrtek, 15. decembra, poskrbeli za ustvarjalni popoldan in pripravili 5. dobrodelni koncert, na katerem so nastopili mlajši OPZ z zborovodkinjo Vanjo Krajnc, OPZ in MPZ OŠ Prebold pod vodstvom zborovodkinje Bojane Hrovat ter gostje, člani Extra banda Glasbene šole Celje pod di- rigentskim vodstvom Bojana Logarja. V dveh delavnicah z naslovom Praznična ulica Ž in pod mentorskim vodstvom učiteljic so ustvarjali učenci skupaj s starši. Ob glasbi so ustvarjali različne izdelke, primerne bo-žično-novoletnim praznikom. Ob koncu je zbrane nagovoril in jim zaželel lepe praznike ravnatelj Oton Račečič, organizatorka koncerta Antonija Ocvirk pa je povedala, da so z vstopnino zbrali skupaj 1300 evrov, ki jih bodo namenili v šolski sklad in jih porabili za kritje stroškov zimske šole v naravi, za pomoč pri nakupu novoletnih daril in zaključno ekskurzijo MPZ na Primorsko. D. N. Urica ljudskih napevov Urica ljudskih melodij in napevov drugo decembrsko nedeljo v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo je zopet dokazala, da je tam doma ljudska pesem. Že trinajsto leto je ta tradicionalna prireditev v organizaciji Kulturnega društva Andraž in Vaških godcev, ki delujejo v okviru omenjenega društva, v Andraž nad Polzelo privabila številne obiskovalce. V več kot dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo kar petnajst pevskih sestavov s Celj- Med nastopom Vaških godcev iz Andraža skega, Koroškega in drugih slovenskih krajev, ki gojijo ljudsko pesem, številni obiskovalci pa so izvajalce nagradili z bučnim ploskanjem. Prireditev je vodila Petra Meh. T. T. Rudarji so se poklonili sv. Barbari Na Ponikvi pri Žalcu in v Andražu nad Polzelo so se prvo decembrsko nedeljo, ko goduje sv. Barbara, poklonili tej svetnici, zavetnici rudarjev. Prvi petič, drugi osmič. Rudarji so se v svečanih uniformah zbrali pred Slomškovim domom na Ponikvi in nato v koloni odšli v župnijsko cerkev sv. Pankracija, kjer so prižgali sveče in prisluhnili sveti maši, ki sta jo darovala domača župnika Janko in An- ton Krašovec. Svoje stanovske tovariše je nagovoril Ivan Jelen, upokojeni rudar in podžupan Občine Žalec. Slovesno praznovanje goda sv. Barbare sta tokrat popestrila tudi Harmonikarski orkester Barbara iz Velenja in oktet iz vasi Zavodnje nad Velenjem. Rudarji so se nato odpravili na rudarsko malico v Slomškov dom in se družili ob petju in zvokih harmonik. Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo in poseben odbor za pripravo praznovanja v čast sv. Barbari sta pripravila poklon sv. Barbari v Andražu na Polzelo. Domači župnik Janez Furman je najprej pred cerkvijo blagoslovil rudarje, rudniške svetilke in prapora, nato pa so se ob spremljavi velenjskih godbenikov odpravili v župnijsko cerkev, kjer so prižgali sveče in prisluhnili sveti maši. V pridigi je župnik Janez Furman poudaril pomen sv. Barbare in rudarskega poklica. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Društva upokojencev Andraž nad Polzelo Jože Krk. Sledilo je družabno srečanje v dvorani kulturnega doma, kjer je rudarje pozdravil tudi podžupan Občine Polzela Jože Kužnik. D. N., T. T. Rudarji so svojo zavetnico počastili v cerkvi sv. Andreja V Športni dvorani OŠ Braslovče je potekal dobrodelni koncert za starše z naslovom Tisoč in ena noč. Z bogatim, strokovno dodelanim programom so otroci OŠ Braslovče s pomočjo mentorjev in zunanjih gostov svojim staršem pripravili prijeten petkov večer. Sceno in pripomočke za nastopajoče so izdelali na dnevih dejavnosti. Sredstva, zbrana od prodaje vstopnic, prostovoljnih prispevkov in od prodaje izdelkov učencev, v višini 3392 evrov so namenili v šolski sklad. Denar bodo porabili kot pomoč pri izvedbi programov za nadarjene učence, S prireditve Tisoč in ena noč tabor učencev s posebnimi potrebami, za nakup AV-sredstev, dresov za šolske športne ekipe, delno pa bodo z zbranimi sredstvi pokrili stroške prevoza čla- nov pevskega zbora na intenzivne pevske vaje. Udeleženci prireditve so lahko po končanem kulturnem programu poklepetali ob toplem čaju, sadju in pecivu. T. T. Fešta, kjerkoli se pojavijo Zdaj smo se že navadili. Ko je zelo bučno in ko se zaslišijo tiste najbolj udarne balkanske viže, ki jih polnimo z veliko mero t. i. jugo nostalgije, potem najbrž poslušamo Fešta bend. Zasedba pihalcev in trubačev je bila pravšnja izbira tudi za koncert na Martinov petek. Z Ireno Vrčkovnik in Krokodili so se namreč na Martinov petek predstavili v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Fešta band oz. Velenjski trubači so nastali leta 2006, in sicer najprej kot muha enodnevnica, kasneje Fešta bend so začeli redno sodelovati ... Po skrbi za dobro fešto, kjer koli se petih letih so postali bend, ki po- pojavi. L. K. Pet parov slavilo zlato poroko Andraški šestdesetletniki V polzelski župniji je že kar nekaj let navada, da ob godu sv. Cecilije proslavijo okrogle obletnice zakonskih zvez vsi pari skupaj. Na letošnji slovesnosti prejšnjo soboto se je v župnijski cerkvi zbralo 72 parov, med njimi jih je bilo pet, ki so slavili zlato poroko, in sicer Anica in Zvonko Marovt, Štefka in Ivan Žurbi, Jožefa in Franc Jelen, Marija in Jurij Slatinjek ter Veronika in Bruno Bizjak. Slavje so začeli s sveto mašo, med katero so zakonci obnovili svojo zakonsko zaobljubo in poleg blagoslova prejeli vrtnico in voščilo. Na slovesnosti so so- delovali vsi polzelski cerkveni Jože Kovačec se je vsem pev-pevski zbori in skupine, ki so^ cem zahvalil za njihov trud in s tem počastili sv. Cecilijo, za- vztrajnost, zborovodjem in or-vetnico cerkvenega petja, zbo- ganistom, ki jih je v tej župniji rovodij in organistov, ki goduje kar nekaj, pa je izročil knjižna 22. novembra. Domači župnik darila. T. T. Zakonski pari, ki so letos slavili jubilej Pred časom so se v Andražu nad Polzelo zbrali krajani, rojeni leta 1951. Prvič so se zbrali pred desetimi leti, in sicer kot abrahamovci, in že takrat sklenili, da se bodo ob 60-letnici ponovno srečali. Tudi tokrat so obujali spomine na svoja mlada leta, na številne bolj ali manj prijetne, včasih tudi komične dogodke, skratka bilo je veselo in seveda so se odločili, da se čez pet let zopet snidejo, ko bodo praznovali 50-letnico zaključka osnovnega šolanja. Za svoj talisman imajo šolski hranilnik, ki ga je, ko so podirali staro šolo, našel Jože Krk in ga skrbno hranil. Hranilnik ima številne predalčke, na katerih so imena učencev, ki so v te pre- dalčke shranjevali svoje prihranke. Hranilnik je našel častno mesto tudi v novi šoli. T. Tavčar Andraški šestdesetletniki Miklavž obdaroval, parkelj rožljal Lepota in dobrota z roko v roki ZKTŠ Polzela je za otroke na Gradu Komenda pripravil igrico Miklavž in škratje; presenetil pa jih je tudi Miklavž s parklji, gostilnica Malteza jih je razvajala s carskim pražencem in čajem. Na Vranskem je Miklavž otroke obiskal v farni cerkvi sv. Mihaela. S pomočjo Župnijske Karitas Vransko pa je obiskal tudi varovance Našega doma sv. Rafaela (na fotografiji). Miklavž je tudi letos obiskal otroke v vseh spodnjesa-vinjskih občinah in jih tudi obdaril. Družbo so mu delali angelčki, pa tudi parklji, ki so požugali porednim. Pravijo, da s sabo niso vzeli nobenega od naših otrok, a z verigami so jih vendarle nekaj prestrašili. V naši dolini se je Miklavž med drugim oglasil v Galiciji, Veliki Pirešici, v Libojah, na Pernovem, v Vrbju, Žalcu, župnijski cerkvi na Polzeli in Gradu Komenda, v Dvorani Prebold in v Domu krajanov Tabor. Ponekod je poleg daril poskrbel tudi za različna dogajanja za otroke. Odrasli pa so se odpravili na Miklavževe pohode, enega je organiziralo Planinsko društvo Žalec, v Preboldu so organizirali že 20. Miklavžev pohod na Mrzlico, kamor so se podali tudi člani Planinskega društva Dobrovlje Braslovče. Ponekod so pekli, na domačiji Strmčnik so v organizaciji Etnološkega društva Hmeljarska vas ob parkljih pekli tudi drobno pecivo. D. N., T. T. Člani PGD Sv. Lovrenc so pomagali sv. Miklavžu pri obisku v Preboldu, s pomočjo Občine Prebold, Župnije Prebold, Karitasa Prebold, župnika Damjana Ratajca in staršev so obdarili blizu 300 otrok. Veroučna gledališka skupina Smeh je zaigrala igrico Miklavžev čas, zapela pa sta otroška cerkvena pevska zbora Iskrice in Sončki. Etnološko društvo Hmeljarska vas je v Lokah nad Jamo Pekel je pripravilo delavnico izdelovanja in peko parkeljnov, kruha in drobnega pekovskega peciva. Na Polzeli je osrednje miklavževanje pripravila župnijska Karitas s sodelavci. Dan odprtih vrat in Miklavžev sejem Sara Plaskan in Nika Orešnik Med finalistkami letošnjega izbora Lepa soseda, ki je potekal v organizaciji revije Hopla in časopisne hiše Dnevnik, sta bili tudi dekleti iz Savinjske doline, in sicer Nika Orešnik iz Žalca in Sara Plaskan s Polzele. Sara je po izboru fotografov osvojila naslov najbolj fotogenične lepe sosede, Nika pa je postala prva spremljevalka najlepše med lepimi soseda- Polzelanka Sara Plaskan in Žalčanka Nika Orešnik sta svoje darilo podarili stanovalkama doma mi po izboru žirije Teje Britovšek. Zaključna akcija letošnjega izbora Lepe sosede je letos potekala v Preboldu. Dekleta pa so želela dokazati, da niso le čedna, pametna in spretna, temveč imajo tudi občutek za ljudi. Vsaka od dvanajstih finalistk je sama izdelala darilce, ki so ga nato podarile starostnikom v Domu starejših občanov Prebold. Nekatere so spekle piškote, druge izdelale kaj uporabnega za praznike, tudi marmelada ali kakšno koristno mazilo se je znašlo v košaricah in škatlicah, nekatere pa so spletle nogavice. "Mladost je tista, ki prinese novo energijo, nov začetek. In vesela sem, da so ta lepa, simpatična dekleta prišla tudi v naš dom," je povedala Jožica Lukše, direktorica Doma starejših občanov Prebold. T. Tavčar Z Miklavževega sejma na II. OŠ Žalec jwM. gr 'iähf Drugega decembra so učenci in zaposleni na II. osnovni šoli Žalec pripravili dan odprtih vrat, na katerega so povabili učence, učitelje in ravnatelje osnovnih šol Spodnje Savinjske dolin, predstavnike lokalnih skupnosti, župane vseh šestih občin ustanovite- ljic in drugo javnost. Gostje so se lahko preizkusili v raznih spretnostih v delavnicah, kjer so izdelovali izdelke iz raznih materialov, preizkusili so se lahko tudi v plesni delavnici, namiznem nogometu ali v nogometu. Dan odprtih vrat so zaključili s predstavo čarodeja Andreja. Popoldan so ob soju novoletnih lučk in praznično okrašene smrečice pripravili tudi Miklavžev sejem, na katerem so v prodajo ponudili pisane izdelke, ki so jih učenci in učitelji izdelali pri pouku tehniške vzgoje, gospodinjstva, likovnega pouka in v okviru dejavnosti, ki so na šoli potekale novembra. Starši in gostje so se lahko v Miklavževi krčmi posladkali tudi s čajem in slaščicami iz domače pečice. Izkupiček od prodaje so namenili v šolski sklad, z zbranim denarjem pa bodo ob koncu šolskega leta vse učence popeljali na enodnevni izlet na slovensko obalo. Kot je povedala ravnateljica Sabina Korošec, pa so ob 40. obletnici šole izvedli tudi likovni tečaj, v okviru katerega so učenci ustvarjali z ogljem. Nastala so čudovita likovna dela, ki so jih razstavili na hodniku šole. Predstavili so tudi vsa šolska glasila, nastala pa je tudi elektronska predstavitev zgodovine šole, ki si jo lahko ogledate na njihovi spletni strani. D. Naraglav Miklavževa procesija pred poslovnim objektom Dolar v Veliki Pirešici OBČINA ŽALEC Sreda, 21. december, ob 18. uri Zimski žur - modna revija; Šlandrov trg Žalec (Frizerstvo Irča, Elizabeth club, Sili M). Četrtek, 22. december, ob 19. uri božični koncert učiteljev glasbene šole; cerkev sv. Nikolaja v Žalcu; vstop prost (GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60). Četrtek, 22. december, ob 20. uri božično-novoletni koncert s Krokodili; vstop prost; Elizabeth club Žalec. Od sobote, 24. decembra, do četrtka, 2. februarja 2012, jaslice na prostem; pri Gasilskem domu Zavrh pri Galiciji (TD Galicija, 041 745 558). Sobota, 24. december, ob 22.30 pohod z baklami k polnočnici v cerkev v Galiciji; zbirno mesto: Gasilski dom Zavrh pri Galiciji (Turistično društvo Galicija, 041 745 558). Nedelja, 25. december, med 15. in 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30; Jama Pekel (TD Šempeter, 700 20 56). Nedelja, 25. december, ob 16. uri pravljica Gozdni možic Fric išče snežno lilijo in prihod Božička; Dom kulture Svoboda Griže (TD Griže in Teater mladih Griže, 031 337 097). Nedelja, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert Godbe Liboje z gosti; Dom Svoboda Liboje (Jože Jančič, 041 200 196). Ponedeljek, 26. december, ob 7. uri pohod preko vrhov; starti: 7.00 Zabukovica, 7.10 Migojnice - društvena pisarna PD Zabukovica, 7.20 AP Žalec (PD Zabukovica, 041 740 753). Ponedeljek, 26. december, ob 8. uri pohod v neznano; start: izpred trgovine Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923). Ponedeljek, 26. december, ob 10. uri blagoslov konj; pri cerkvi v Galiciji (TD Galicija, 041 444 993). Ponedeljek, 26. december, med 15. in 17.30 Božična skrivnost v Jami Pekel; zadnji vstop v jamo ob 17.30; Jama Pekel (TD Šempeter, 700 20 56). Ponedeljek, 26. december, ob 18. uri Balkanska špijonka, komedija; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 27. december, ob 17. uri blagoslov vina; v cerkvi na Pernovem (TD Galicija, 040 185 086). Torek, 27. december, ob 17. uri veseli december: Biba Mica, koncertna predstava; KD Druga godba; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 28. december, ob 17. uri veseli december: Cifromanija, Maja-Štromar; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 28. december, bo 19. uri Majda in Marjan Petan -Božično-novoletni koncert; Bazilika Matere Božje Petrovče (karte: HOSTELplusCAFFE in Brglez Petrovče). Četrtek, 29. december, ob 17. uri •veseli december: Iz bele dežele, pantomimska predstava; Jana Kovač Valdes; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 30. december, ob 17. uri veseli december: Rdeča kapica; Mini teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 31. december, ob 11. uri silvestrovanje za otroke; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 31. december, ob 15. uri IV. silvestrski tek; atletski stadion v Žalcu (Atletski klub Žalec, 070 586 903). Sobota, 31. december, ob 21. uri silvestrska predstava: Sedma zapoved ali kradi malo manj, komedija; KD Vrbje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 31. december, ob 23. uri silvestrovanje na prostem z Ansamblom Vagabundi; Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 1. januar, ob 00.30 Bukovica po polnoči; start: izpred društvene pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Nedelja, 1. januar, med 9. in 19. uro razstava jaslic; Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 031 230 021). Ponedeljek, 2. januar, ob 9. uri 14. novoletni pohod: Savinjski most v Kasazah-Planinski dom Brnica; zbirno mesto: Savinjski most v Kasazah, vodnik Franci Čretnik (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Ponedeljek, 2. januar, med 9. in 19. uro razstava jaslic; Drešinja vas (Turistično društvo Petrovče, 031 230 021). Sreda, 4. januar, ob 17. uri Maček Muri, igrana predstava; za cici abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 5. januar, ob 19. 30 Trianglov zimski večer - večer muzikalov z Brodwaya in West Enda z britansko vokalistko in igralko Ebony Buckle; vstop prost (obvezna rezervacija mize); avla Doma II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 6. januar, ob 19.30 novoletni koncert Godbe Liboje; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 6. januar, ob 20. uri 51. kavarniški večer - ušpičena obletnica: literarna gostja Neža Maurer, vodi Zoran Pevec, glasba: Tantadruj, Lusier, Dani Bedrač... Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485). Sobota, 7. januar, ob 6. 30 Po poteh Pohorskega bataljona: Osankarica, vodnik Franci Čretnik; zbirno mesto: pri trgovini Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Sobota, 7. januar, med 8. in 12. uro kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje (Turistično olepševalno društvo »Lipa« Gotovlje, 040 790 342). Nedelja, 8. januar, ob 8. uri pohod na Reško planino, vodnik Viki Ratajc; zbirno mesto: pri trgovini Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Nedelja, 8. januar, ob 16. uri Sedma zapoved ali Kradi malo manj, komedija; AG Vrba Vrbje in gledališka skupina KD Galicija; Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija, 041 882 970). Ponedeljek, 9. januar, ob 17. uri Pravljične minute in ustvarjalnica; Sejna soba KS Petrovče Četrtek, 12. januar, ob 18. uri Makedonija in Albanija, predavanje; OŠ Šempeter (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Četrtek, 12. januar, ob 19. uri razstava akademskega slikarja Žarka Vrezca, Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 13. januar, ob 18. uri BUMfest VI - Tolkalna skupina GŠ Celje in The Drumbassadors (Nizozemska); Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 14. januar, med 9. in 12. uro domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097). Sobota, 14. januar, ob 17. uri Oliver Twist, drama; Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana; odhod izpred parkirišča pri Domu II. slovenskega tabora Žalec ob 16. uri (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 14. januar, ob 18. uri BUMfest VI - Stick control (Slovenija) in Panergy steelorchestra (Avstrija); Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 15. januar, od 9.30 do 14.30 BUMfest VI - glasbene delavnice; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 18. januar, ob 17. uri predavanje o sodobni likovni umetnosti (1. del) - mag. Alenka Domjan, Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 19. januar, ob 20. uri Novi spomini, Šestica, posebna gostja Fanika Požek; koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 12 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 20. januar, ob 20. uri »Ni mi žal...«, koncert šansonov; Jana Kvas in Kvintet Gama; za glasbeni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Nedelja, 22. januar, ob 17. uri Janja Brleč, solo citre; za citrarski abonma in izven; razstavno-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda Griže; vstopnice 12 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 23. januar, ob 20. uri Poslednji termina(I)tor; Gledališče Koper; za ponedeljkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 24. januar, ob 20. uri Poslednji termina(I)tor; Gledališče Koper; za torkov gledališki abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 15 EUR (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 28. januar, ob 7. uri I. del Zasavske poti; Start: s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 28. januar, ob 8. uri zimski pohod na paški Kozjak; start: izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 051 431 056). Sobota, 28. januar, med 10. in 15. uro SavinjSKI smučarski izziv na Golteh; Golte (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Nedelja, 29. januar, ob 15. uri Veselo popoldne z Godbo Hramše; Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija, 031 674 799). OBČINA PREBOLD Sreda, 21. december, ob 9.30 novoletna obdaritev otrok; vabljeni vsi predšolski otroci Občine Prebold; večnamenska dvorana v Vrtcu Prebold (Vrtec Prebold, 703 63 90). Sreda, 21. december, med 16.30 in 18. uro Božiček v knjižnici - srečanje z najmlajšimi bralci; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 24. december, ob 19. uri pohod z baklami do Doma pod Reško Planino; zbiranje na športnem igrišču v Mariji Reki med 19. in 20. uro (PD Prebold, ŠD Marija Reka, Tonči Cestnik, 041 691 290). Nedelja, 25. december, ob 18. uri Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold; Športna dvorana Prebold (Branko Verk, 041 783 207). Ponedeljek, 26. december, ob 8. uri zimski pohod na vrh Golave; športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947). Ponedeljek, 26. december, ob 18. uri Večer božično-novoletnih pesmi; dvorana PGD Šešče; Prijatelji 6 ŠE in PGD Šešče (Zvone Babič, 031 631781). Sreda, 28. december, med 16.30 in 18. uro Dedek Mraz v knjižnici - srečanje z najmlajšimi bralci; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 31. december, srečanje planincev na Golavi; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Nedelja, 1. januar, zimski pohod na Mrzlico; ŠD Marija Reka (Tonči Cestnik, 041 691 290). Nedelja, 1. januar, in sobota, 2. januar, letenje ob novem letu; Aero klub Prebold; Kaplja vas (Alojz Weichard, 041 783 313). Sobota, 7. januar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 7. januar, ob 19. uri 3. koncert Z namenom - nazdravimo novemu letu; Anin dom Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Sobota, 7. januar, Osankarica; PD Prebold (Adi Vidmajer, 031 682 317). Nedelja, 8. januar, ob 8. uri 35. zimski pohod Prebold-Marija Reka; PD Prebold (Olga Hribar, 041 922 247). Torek, 10. januar, ob 18. uri Lepote gora s koraki na bele vrhove ; večer z Magdo Šalamon; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 13. januar, ob 18. uri Večer slovenske ljudske pesmi; gosti: Prijatelji 6 Še, Marija Ana Petek, Engelber Logar; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 14. januar, ob 18. uri Z ljudsko pesmijo v novo leto; Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še; Dvorana Prebold (Zvonko Babič, 031 631 781). Petek, 20. januar, ob 17. uri otroški abonma: Pajek Polde; DPD Svoboda Prebold; Dvorana Prebold (Manja Holobar, 041 794 452). Sobota, 21. januar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 22. januar, ob 10. uri Pavlova nedelja - 710 let od prve pisne omembe cerkve sv. Pavla v Preboldu; župnijska cerkev (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Torek, 24. januar, ob 18. uri predavanje Benjamina Sitarja: Naš zaklad je Sveto pismo; Anin dom (Župnijski urad Prebold, 572 41 83). Sreda, 25. januar, ob 18. uri SFINGA, slovenski film o 300 m gladkem stebru v triglavski severni steni -predstavitev snemanja; Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 27. januar, šahovski večer; brunarica Marija Reka; ŠD Marija Reka (Bernard Tratnik, 031 527 915). Petek, 27. januar, carving tečaj na Rogli; ŠD Latkova vas (Niko Vihar, 031 690 220). Nedelja, 29. januar, turnir v namiznem tenisu; ŠD Kaplja vas (Dušan Kuserbanj, 041 783 048). \ OBČINA POLZELA Nedelja, 25. december, ob 18. uri božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Petek, 30. december, ob 8. uri Božično-novoletni pohod - koledniki; zbirališče na parkirišču ob občinski stavbi (Marko Jegrišnik, 041 902 183, in Ferdo Glavnik, 031 323 353). Ponedeljek, 2. januar, ob 8. uri novoletni pohod Braslovče-Dobrovlje; zbirališče na trgu v Braslovčah (Rudi Divjak, 031 525 790). Sobota, 7. januar, ob 7. uri pohod na Osankarico; zbirališče na športnem igrišču v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Torek, 10. januar, ob 16. uri 165. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pred domom DU Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). Petek, 13. januar, ob 18. uri Pasti hitrega življenja (I. sklop - Zdrava prehrana); Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 14. januar, ob 7. uri 34. pohod po poteh pohorskega bataljona; zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 14. januar, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; pred trgovino Tuš Polzela (TD Polzela, 703 32 20). Ponedeljek, 16. januar, ob 18. uri pravljična urica s poustvarjanjem; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04). Sreda, 18. januar, ob 18. uri podarite si notranjo harmonijo z gong terapijo; Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v Gradu Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28). Sobota, 21. januar, ob 8.30 pohod zdravju naproti; zbirališče na športnem igrišču v Andražu (Martina Ograjenšek, 041 278 328). Sobota, 21. januar, ob 8.45 30. pohod zdravju naproti na Goro Oljko; zbirališče na Železniški postaji Polzela (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 21. januar, ob 18.30 občni zbor Športnega društva Andraž; Dom krajanov Andraž (Simon Ograjenšek, 031 393 499). Ponedeljek, 23. januar, ob 18.30 V 180 dneh okoli sveta, potopisno predavanje domačina dr. Karla Natka; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 3. december, ob 19. uri literarni večer v spomin na Toneta Pavčka; Dom krajanov Gomilsko, KD Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805) Sobota, 3. december, Miklavžev pohod na Mrzlico; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151). Torek, 6. december, ob 19. uri 2. koncert v okviru glasbenega abonmaja: Domagoj Paukovč (kitara); OŠ Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Nedelja, 11. december, ob 16. uri božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja z gosti Aniko Horvat in Ansamblom Hej; Občina Braslovče (Renata Marolt, 703 84 12). Sobota, 17. december, ob 19. uri božično-novoletna prireditev v Kulturnem domu Letuš; Kulturno društvo Letuš (Vanja Kretič, 040 363 955). Nedelja, 27. november, k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu; Planinsko društvo Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134). OBČINA TABOR Petek, 23. december 2011, obisk Božička za vse otroke; POŠ Tabor ob 8.20 v jedilnici, Vrtec Tabor ob 9.00 v telovadnici; vabljeni tudi straši in otroci, ki ne obiskujejo vrtca (Občina Tabor, 705 70 80). Nedelja, 25. december 2011, ob 19. uri božični nočni pohod na Krvavico in Zajčevo kočo; zbor ob 16. uri v Ojstrici za tiste, ki se boste odpravili preko Krvavice, pred šolo v Lokah za tiste, ki se boste odpravili po cesti mimo domačije Veteršek (PD Tabor, 572 72 14). Ponedeljek, 26. december 2011, ob 15. uri praznični koncert; Dom krajanov Tabor (PD Tabor, 041 298 585) Torek, 27. december 2011, ob 19. uri tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki; Dom krajanov Tabor (ŠD Partizan Tabor, 031 895 542). Četrtek, 19. januar 2012, ob 18. uri strokovno predavanje gospe Rozalije Ciglar Zdrava prehrana in napake pri prehranjevanju; Dom krajanov Tabor (Karmen Jezernik, 703 20 92). Sobota, 28. januar 2012, ob 19. uri Težave s hrbtenico; gledališka skupina KUD Svoboda Prebold; Dom krajanov Tabor (Dramska sekcija Teloh, 040 206 991). Torek, 31. januar 2012, ob 18. uri pravljična ura; Občinska knjižnica Tabor (Karmen Jezernik, 03/703 20 92). MEDOBČINSKA SPLOŠNA KNJIŽNICA ŽALEC PRIREDITVE V JANUARJU 2012 četrtek, 5. 1. 2012, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir četrtek, 12.1. 2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Srečanje z rudarsko dediščin četrtek, 26.1.2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Japonski večer - gostji Keiko Miyazaki Vahčič in Araki Seiko Gerì torek, 31. 1 2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Verbič »Sončna ura dobro ve, šteti temnih ur ne sme, kaj zato, če temno danes je vse nebo, jutri zlato sonce bo.« (F. M. ježek) Sonca od nas do vas in prèk vseh poti vam kolektiv Medobčinske splošne knjižnice Žalec želi. Odličen glasbeni dogodek v Komendi Svoboda Griže praznovala 90-letnico Med nastopom Katarine Majcen na violončelu in Nafis Umerkulove na klavirju V gotski dvorani Gradu Komenda so se na samostojnem koncertu, ki je bil organiziran v sodelovanju z ZKTŠ Polzela, predstavili učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. Zbrane goste je najprej pozdravil ravnatelj mag. Gorazd Kozmus, program pa je pripravila in povezovala prof. Tanja Miklavc. Na koncertu so se v okviru komornih skupin predstavili učenci glasbene šole Blažka Korun, Kristina Žgank, Lana Po-žun, Lucija Omladič, Nuša Brišnik, Eva Robič, Matija Terglav, Janez Slogar (violine), Luka Marčen je igral violo (mentorica prof. T. Miklavc), Melita Podgoršek s solopetjem (mentorica prof. N. Zupan) ter Nina Kokot z igranjem na flavto (mentorica prof. A. Gojkošek). S svojo sodelavko za klavirjem Nafis Umerkulovo se je predstavila tudi bivša učenka Glasbene šole Risto Savin Žalec Katarina Majcen na violončelu, ki se trenutno v okviru podiplomskega študija izpopolnjuje na Royal Scottish Academy of Music and Drama v Glasgowu. Omenjeni koncert je bil še eden izmed mnogih odličnih koncertov, ki jih prirejajo v okviru koncertnih dejavnosti šole, odraža pa odlično sodelovanje med glasbeno šolo, ZKTŠ Polzela in Občino Polzela. T. T. Bukvama in razstava Na ta veseli dan kulture, 3. decembra, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili bukvarno, ki so jo poimenovali Knjige menjajo lastnike. Uporabnikom so ponudili knjige, ki so jih v knjižnici odpisali, in knjige, ki so jih prinesli uporabniki, pa jih knjižnica ne potrebuje. Zanimanje za stare in rabljene knjige je veliko. Običajno jo pripravijo dvakrat letno - ob mednarodnem dnevu knjig, 23. aprila, in na Ta veseli dan kulture. Knjige, ki jih podarjajo, so dobro ohranjene, zato bodo lahko še dolgo služile svojemu namenu. Na voljo bodo, dokler ne bodo pošle. Te dni pa Zadnjo novembrsko soboto je KUD Svoboda Griže slovesno obeležilo 90-letnico svojega delovanja. Na slovesnosti, ki so jo pripravili v dvorani kulturnega doma, ki je letos dobil tudi novo zunanjo podobo, so se predstavile skupine, ki delujejo v okviru društva, osrednji gost pa je bila Godba Zabukovica, ki je nekoč delovala kot sekcija KUD Svoboda Griže. V razstavno-prireditvenem prostoru so ob tej priložnosti na ogled postavili razstavo domačih slikarjev, na odru pa so nastopili Ženski pevski zbor Svoboda Griže z zborovodkinjo Vesno Turičnik, harmonikarski orkester Dejana Mastnaka, teater mladih pod vodstvom Tanje Kastelic, folklorna skupina OŠ Griže z Vlasto Rolenik, ansambel Ubrane strune pod vodstvom Boža Trnovška in igralska skupina KUD Svoboda Griže pod vodstvom Olge Markovič, ki je tokrat odigrala prizor iz TV Griže »Griže imajo talent«, s katerim so dodobra nasmejali občinstvo. Osrednji govornik je bil predsednik KUD Svoboda Griže Martin Goršek, ki je po pozdravu vseh gostov podal kratko zgodovino in dejavnost društva. Spomnil se je vseh predsednikov, ki so vodili društvo, še posebej pa prisotne Valerijo Verdnik, Igorja Veligoška, Lojzeta Hrnčiča in Danila Basleta. Poseben poudarek je namenil obdobju po letu 1956, ko je bil zgrajen kulturni dom DPD Svoboda Griže, in sedanjemu obdobju, ki ga kulturno za- Petje neločljiva sestavina bogoslužja Griže imajo talente znamujejo delovanje ženskega pevskega zbora z več kot 60-le-tno tradicijo, ansambel Ubrane strune, gledališka skupina in teater mladih, harmonikarski orkester, likovna sekcija in kulturno društvo OŠ Griže, ki deluje tudi pod njihovim okriljem. Precej besed je namenil zadnji investiciji društva, novi podobi kulturnega hrama, v katerem imajo svoje prostore tudi rudarski muzej, planinsko društvo, šahisti in še kdo. Omenil je rojaka in akademskega slikarja Rudija Španzla, ki je idejno zasnoval zunanjo podobo doma, in se zahvalil vsem izvajalcem del in vsem, ki so prispevali finančna sredstva. Slovesnost, ki jo je vodila Danica Vončina Veligošek, so s svojimi nagovori obogatili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednica ZKD Savinja Žalec Breda Veber in vodja JSKD Žalec Marko Repnik. Ob tem slovesnem jubileju je društvo v zahvalo za vse dosedanje in dolgoletno delo podelilo tudi listine častnega člana društva. Listino so prejeli Rudi Špan-zel, Franci Ježovnik in Valčka Gnus. D. Naraglav Žalska bukvama na ta veseli dan kulture je v knjižnici na ogled razstava knjig, s katero želijo opozoriti na 1. december, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za Svetovni dan boja proti aidsu. Svetovni dan boja proti aidsu je letos potekal pod geslom »Univerzalni dostop in človekove pravice«. Sporočilo organizatorjev akcije pa je bilo: Prenašaj sporočilo, ne virusa! T. Tavčar Martin Goršek med podelitvijo listine častnega člana KUD Svoboda Griže Stalna razstava v Schwentnerjevi hiši Na Vranskem so v sklopu dneva odprtih vrat slovenske kulture oziroma tega veselega dne kulture povezali tiskarja in založnika Lavoslava Schwentnerja, znanega po lepo oblikovanih grafičnih vložkih v knjigah, in mlado umetnico Lucijo Hrastovec, študentko 4. letnika likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Pri razstavi sta sodelovala Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko in OŠ Vran- sko - Tabor. Na šoli so v delo vključili tudi mlado umetnostno zgodovinarko Katjo Završnik, kije odprla razstavo in pripravila letak z naslovom Barvno razmišljanje, na katerem je predstavila avtorico in zasnovo razstave. Domačinka Lucija Hrastovec se trenutno najraje posveča grafiki. Skupaj s sošolkami Andrejo Švec, Eneo Bronjo Gajšek in Suzano Savkovič so se posvetile motivu možganov in ga večkrat odtisnile v različnih barvah Miklavžev koncert s kitaristom in postavitvah. V razstavo so vključene tudi matrice črne barve, ki v prostoru izstopajo, poleg teh pa še nekaj drugih abstraktnih motivov. Lucija je ustvarila tudi tiskarski znak Lavoslava Schwentnerja, ki so si ga lahko obiskovalci sami odtisnili. T. T. Med nastopom zbora Župnije Galicija, ki ga vodi Anita Žolnir Avtorica razstave Lucija Hrastovec, umetnostna zgodovinarka Katja Završnik in direktorica ZkTŠ Vransko Suzana Felicijan Bratož Prosvetno društvo Braslovče je na god sv. Miklavža v avli OŠ Braslovče pripravilo Miklavžev koncert, na katerem se je občinstvu predstavil vrhunski hrvaški kitarist mlajše generacije Domagoj Paukovič. Koncert je bil eden izmed koncertov, ki jih društvo organizira v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Domagoj Paukovič se je leta 1989 rodil na Reki. Z devetimi leti je začel igrati kitaro v razredu prof. Nikole Jedrliniča v Glasbeni šoli Ivan Matetič-Ro- njgov na Reki. V enem letu je uspešno zaključil 3. in 4. razred nižje glasbene šole. Leta 2007 se je vpisal na študij kitare na zagrebški glasbeni akademiji, oddelek na Reki, kjer v razredu profesorja Istvana Romerja obiskuje 5. letnik. Umetnik se redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih kitare pri svetovno priznanih kitaristih, kot so Pepe Romero, Costas Cotsiolis, Carlo Marchione, Aniello Desiderio in drugi. Na domačih in tujih tekmovanjih je prejel že več nagrad. T. Tavčar Med nastopom v Braslovčah Župnija Petrovče je letos gostila cerkvene zbore žalske dekanije, ki združuje sedem župnij. Janko Cigala, referent za liturgijo in cerkveno glasbo v žalski dekaniji, je na začetku koncerta dejal: »Vi, dragi pevke in pevci, vaši zborovodje in organisti, ste zaklad neprecenljive vrednosti. Danes ne gre za tekmovanje, gre pa za dvoje: da vi razgrnete pred nas nekaj sadov svojega truda, mi pa v hvaležnosti sprejmemo vaš darovani talent, darovani čas in delo. Pri maši vam ne ploskamo, ker pač skupaj z vami slavimo Boga. Prav pa je, da vam danes z iskrenim ploskanjem damo priznanje in izrazimo veselje, da vas lahko poslušamo.« Na letošnji reviji so nastopili mešani pevski zbori župnij Galicija, Gotovlje, Polzela, Šempeter, Žalec in Petrovče ter moški zbor Župnije Polzela. Ob koncu se je vsem pevcem in pevovodjem v imenu dekana Mirka Škofleka zahvalil domači župnik pater Ivan Arzenšek, prireditev pa je povezovala Elvira Selič Krošel. T. Tavčar Ne kradejo - nasmejijo Božično-novoletni koncert v Braslovčah Prihodnje leto bo za Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja jubilejno, saj bo zaokrožilo 35 ustvarjalnih let. Temu jubileju je bila posvečena premiera, s katero so vrbenski gledališčniki v soboto nasmejali svoje zvesto domače občinstvo. »Kradi malo manj!« pa bo odmevalo tudi na silvestrski predstavi v Žalcu. Aktualno komedijo Daria Foa Sedma zapoved: kradi malo manj je AG Vrba pripravilo v sodelovanju s Kulturnim društvom Galicija. Pravzaprav ustvarjalci predstave prihajajo iz vse doline, pravi Leonora Meh: »Nekateri naši igralci iz predstave Butalci, ki smo jo igrali pred časom, so ugotovili, da jim primanjkuje časa in da se zato ne bi mogli odločiti za sodelovanje v novi predstavi. Ostalih nas je malo. Tudi v Galiciji že dolgo deluje gledališka skupina, ki si je želela na oder postaviti novo predstavo, pa je bilo tudi njih premalo. Zato smo zdrpžili moči. Iz Galicije so igralci Vida in Ivo Lindič ter Stanka Pečnik in lučkar Marjan, Boštjan Regulj je iz Šempetra, Ožbej Petar z Gomilskega, In- grid Smrkolj iz Žalca, prav tako Andrej Čehovin, ki pa je že dolgoletni član našega gledališča, iz Vrbja poleg mene igrajo Anita Križanec, Katja Čehovin in Milan Vogrinc, Frenk Železnik pa je z Vranskega. Prihajamo iz vse doline, ampak smo se lepo ujeli.« Za kostume je poskrbel Zvonko Makuc, za glasbo pa Bojan Jurjevčič Jurki. Kot režiserja so k sodelovanju prvič povabili priljubljenega gledališkega in filmskega igralca Gojmirja Lešnjaka Goj-ca, ki je poskrbel tudi za scenografijo. Po besedah Leonore Meh si želijo delati predstave z različnimi režiserji in utrnila se jim je ideja, da bi k sodelovanju povabili Gojca. Gojmir Lešnjak Goje se spominja: »Biba (Leonora Meh) in kompanija so prišli k meni po eni od mojih predstav in so predlagali sodelovanje. Povedali so, da bi združili dve ekipi, in vprašali, če imam predlog za kakšen tekst za nekoliko večjo zasedbo. To je vedno izziv, saj se lahko v današnjih časih vedno redkeje lotevamo tekstov z več igralci. Tudi po posvetovanju s svojim prijateljem Kobalom sem prišel do tega, da bi bil morda Dario Fo prava tema za ta čas. Prav neverjetno je, kako je ta tekst večen in vsakič aktualen. In smo se lotili dela. Na splošno je z ljubitelji izjemno lepo delati, saj so s srcem pri stvari. Niso na odru v službi, ampak pridejo zato, ker si tega želijo. Logistika je bila kar zahtevna, tako da smo delali več kot leto, vmes so šli nekateri igralci tudi na potovanje, imeli službene in druge obveznosti, ampak to je potrebno vzeti v zakup. Vendar nam je uspelo in vidim, da ljudje lepo sprejemajo predstavo. Mi je pa všeč, da smo se lotili teksta, ki ni tako imenovana bufo komedija, lahkotna zadeva, je potrebno zraven tudi malo razmišljati. Dario Fo je namreč kot nobelovec človek resnega peresa.« Po sobotni premieri je za december že nekaj odkupljenih predstav, v prihodnjem letu pa vrbenski in gališki gledališčniki upajo na čim več gostovanj. Poleg predstav bodo 35-letnico AG Vrba obeležili tudi tako, da bodo pripravili razstavo dosedanjih predstav (fotografije, plakate, kostume). K. R. Vrbenski in gališki gledališčniki z režiserjem Gojmirjem Lešnjakom Gojcem (skrajno desno) Ta veseli dan Tonetu Pavčku »Čas v teh dneh je glasen, kar hrupen, besede zvišane domala na visoki c, a glejte, od vsega vika in krika skoraj ni slišati človeške govorice. Slišati je politiko, z obljubami, prepir, obdolževanji, parolami, za običajen človeški pomenek tokrat kakor da ni ne prostora ne časa. Pa dajmo zato - v teh spolitiziranih dneh - poskusiti drugače. Z besedo, ki se ubesedi sredi srca sveta, z besedo bližine, ali kar po naše, slovensko rečeno - z dvojino, z druženjem, dopuščanjem in z dobroto,« je v svoji knjigi esejev z naslovom Čas duše, čas telesa razmišljal pesnik, prevajalec, esejist in urednik Tone Pavček. In te misli so bile uvod v literarni večer, posvečen spominu Toneta Pavčka, ki je konec oktobra v 84. letu sklenil svojo življenjsko pot. Najbrž bi bil pesnik zelo vesel, ker so se na Gomilskem na ta Veseli dan kulture odločili udejanjiti to njegovo razmišljanje. V soboto, 3. december 2011, so se namreč v Domu krajanov Gomilsko tamkajšnji kulturniki pfed kar nekaj ljubitelji Pavčkove poezije, med katerimi je bil tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, poklonili spominu velikega pesnika, ki se ga bomo spominjali po velikem kulturnem bogastvu, ki ga je zapustil svojemu narodu. Njegove pesmi in odlomke iz njegovih esejističnih razmišljanj so brali, deklamirali in peli Vanesa, Lea, Pia in Anita Drev, Barbara Trogar, Urška Tekavc, Maja Rojnik, Andrej Šram, Ožbej Petar, Magda Šalamon in Nina Markovič Korent. V svet njegovega življenja in ustvarjanja pa je občinstvo popeljal tudi dokumentarni film o Tonetu Pavčku. Literarni večer sta pripravili Nina Markovič Korent in Anita Drev. D. Naraglav Med nastopom Anike Horvat V športni dvorani OŠ Braslovče so drugo decembrsko nedeljo pripravili peti tradicionalni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja z gosti. V polni dvorani so poslušalci lahko občudovali in uživali v odlični izvedbi priredb skladb iz filmov, nežnih božičnih in drugih skladb številnega, kar 90-članskega pihalnega orke- stra. Pridružili so se jim tudi gostje, pevka Anika Horvat, šest mladih harmonikarjev iz Braslovč s pevkama Klaro Praznik in Urško Bider iz Nazarij pod vodstvom Jožeta Šumaka, in ansambel Hey. Zbrane je nagovoril braslovški župan Branimir Strojanšek. Nastopajočim se je zahvalil za odličen nastop in poudaril pomen tovrstnega druženja, ki ljudi povezuje v veselju in dobri volji ter utrjuje medsebojno povezanost. Občankam in občanom Občine Braslovče pa je zaželel veliko zdravja in uspešno leto 2012. Program je povezoval Jure Sešek. Članice Turističnega društva Braslovče in Društva podeželskih žena Braslovče pa so nastopajoče in obiskovalce pogostile z domačimi dobrotami. T. Tavčar Izšla nova številka revije Vpogled V petek zvečer so v Savino-vi hiši v Žalcu predstavili 13. številko knjižne revije Vpogled, v kateri tokrat s svojimi prispevki sodeluje kar 30 avtorjev. Uvodnik je v znamenju mladih, v njem pa Bernarda Jelen piše o literarni ustvarjalnosti dijakov I. gimnazije Celje v preteklosti in sedanjosti. V sklopu poezije objavlja vrsta bolj ali manj uveljavljenih avtorjev, predvsem iz tukajšnjega okolja. V proznem delu tokrat objavljata svoje prispevke doktorica književnosti Andreja Jezernik in mlajša avtorica, zapisana s psevdonimom, Paper Kay. Tudi tokrat je kar nekoliko presežen prevodni blok, v katerem so objavljeni prevodi iz francoščine, poljščine, italijanščine, srbščine in finščine. Razmišljanje o posamezniku in skupnosti je uvodni esej Marije Končina, Tanja Petelinek piše o prividu resničnosti kot posledici omamljanja z alkoholom ali morda tudi s poezijo, Zoran Pevec pa se posveča ženskemu liku v Smoletovi drami Antigona. Tokratne predstavitve so namenjene literarnemu festivalu "Ob robu/Stranou", ki ga na Češkem organizirata češka pesnica Lenka Danhel in priznani slovenski kulturni ustvarjalec Peter Kuhar, in intervjuju s pesnico Pa- tricijo Dodič. Revijo zaključujejo pregled likovnih razstav iz Savinovega salona, ki jih že kar nekaj let pripravlja likovni kritik Boris Gorupič, in recenzije knjig Mateja Krajnca, Andreja Capudra in Zorana Pevca, ki so jih zapisali Dani Bedrač, Peter Kuhar in Borut Gombač. Predstavitev sta popestrila kitarist Dejan Lapajne in kantavtorica Katarina Juvančič. T. T. S predstavitve trinajste številke knjižne revije Vpogled Planinski zbor ob petnajstletnici Mešani planinski pevski zbor iz Žalca, ki ga vodi Breda Veber, je konec novembra v Domu kulture Svoboda Griže proslavil petnajstletnico delovanja. Zbor se je leta 1996 rodil med žalskimi planinci, ki so na svojih poteh in druženjih radi prepevali. Najprej je deloval v okviru PD Žalec, kasneje pa je postal samostojno kulturno društvo, vključeno v Zvezo kulturnih društev Savinja. Sprva je pevce vodila Mira Kodrun, kasneje pa Meta Berk, Matjaž Kač in Alja Pešak. Pred tremi leti je vodenje prevzela Breda Veber. V petnajstih letih delovanja se posebej z veseljem spominjajo gostovanj v tujini: na Češkem, v Berlinu in na Madžarskem. Vsako leto se udeležijo medobčinske revije pevskih zborov in radi prepevajo doma in po Sloveniji. Jubilejni koncert so odprli s slovenskimi narodnimi pesmimi, nadaljevali z najljubšimi pesmimi vseh petnajstih let prepevanja, končali pa z večno zelenimi melodijami. Marko Repnik, vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti na območju Občine Žalec, je najvztrajnejšim pevcem podelil Gallusove značke. Kot gostji sta na tolkala zaigrali Katarina Kukovič in Eva Zavšek, pevce pa so spremljali tudi Ana Rudnik Pavlica na klavirju, Anže Vidrih na kitari, Tadej Krevel na harmoniki in Marjan Kukovič na bas kitari. Koncert je povezovala predsednica zbora Meta Petriček. D. N. Na svetovnem prvenstvu v Braziliji Urška prva, Lucija tretja David Brinovec - Liu Bovey (ZDA) Rad imam nogomet V športni dvorani na Polzeli so odigrali uvodni turnir lige Rad igram nogomet za zimsko tekmovanje sekcij U10 2011/12. Tekmovanje Rad igram nogomet poteka pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Celje. To je bilo prvo uradno nogometno tekmovanje na Polzeli po desetletjih nogometnega zatišja. To je bil tudi zgodovinski trenutek za novo Nogometno društvo Polzela, saj se je ekipa U10 prvič predstavila na uradni tekmi pred domačim občinstvom. Na turnirju so nastopile ekipe NK Vransko, NK Simer Šampion Celje, NK Mozirje, NK Šmartno ob Paki, NK Velenje in Nogometno društvo Polzela. Najuspešnejša je bila ekipa NK Velenje, sledi Mozirje, Šampion Celje, ekipa ND Polzela pa je v A in B skupini zasedla peto mesto. Vse ekipe so nastopile z dvema moštvoma. T. T. Član Šahovskega kluba Žalec, 10-letni David Brinovec, se je po uspehu na državnem prvenstvu udeležil svojega četrtega svetovnega prvenstva, ki je tokrat potekal v zelo oddaljeni Braziliji. Pot na tekmovanje je bila zelo dolga, in sicer preko Benetk v Lizbono in od tam v Rio de Janeiro, kjer so počakali dva dni in se privajali na povsem drugo podnebje s časovno razliko treh ur. Pot so nadaljevali do Goianije in potem še tri ure z avtobusom do prizorišča svetovnega prvenstva - Caldas Novasa. David je kljub vsem težavam z dvema zmagama in dvema porazoma ob petih remijih dosegel soliden rezultat. Zasedel je končno 55. mesto. V njegovi konkurenci je nastopilo 121 tekmovalcev, od tega 9 mojstrov. Vseh udeležencev je bilo več kot 1.200 z vsega sveta, s spremljevalci in trenerji pa se je številka povzpela na več kot 2.000 udeležencev. David je med slovenskimi fanti dosegel najboljši rezultat in mu iskreno čestitamo. T. T. Brata Pepel državna prvaka Prvo decembrsko soboto je v Poljčanah potekalo državno prvenstvo v rokoborbi prosti slog za kadete in člane. Tega tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci Karate kluba Žalec in dosegli odlične rezultate, dve prvi in tri druga mesta. Tokrat sta brata Žiga in Gregor Pepel nastopila v isti kategoriji, člani do 74 kg, in po odličnih borbah osvojila prvo oziroma drugo mesto. Žiga Pepel je po zelo izenačujoči finalni borbi osvojil naslov državnega prvaka, Gregor, ki se je ta dan sedemkrat boril, pa je izgubil samo proti starejšemu bratu. Gregor Pepel je tekmoval tudi v kategoriji Drugi v šahu Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Območno združenje ZVVS Šmarje pri Jelšah sta v soboto, 26. novembra, v Šmarju organizirala že IV. tradicionalni šahovski turnir za pokal ZVVS. Tekmovanja se je udeležilo veliko ekip ZVVS in policijskega veteranskega združenja Sever. Tudi tokrat so bili zelo uspešni veterani Območnega združenja ZVVS Spodnje Savinjske doline, ki so osvojili ekipno 2. mesto. Zmagala je ekipa OZ ZVVS Dolenjska Novo mesto, tretji pa so bili šahisti OZ ZVVS Cerkno - Idrija. Med Savinjčani je bil najuspešnejši Danijel Vombek, kije na prvi deski osvojil 2. mesto, Štefan Šincek pa je na drugi deski osvojil 3. mesto. D. N. kadetov do 76 kg, kjer se je v finalu srečal s klubskim kolegom Benjaminom Gerlihom, ga premagal in osvojil državni naslov. Benjamin, ki je postal državni podprvak, se je preizkusil tudi v članski kategoriji do 84 kg, kjer je v finalu izgubil proti močnejšemu in bolj izkušenemu borcu. Gregor in Žiga sta si priborila tudi olimpijsko kategorizacijo državnega razreda. To tekmovanje je bilo za rokoborce tudi zadnje letos, s tekmovanji bodo nadaljevali februarja v grško-rimskem slogu; Žigov cilj je namreč nastop na svetovnem študentskem prvenstvu v rokoborbi na Finskem. T. T. V orientaciji 178 planincev Družina Sadnik s Polzele Planinsko društvo Vransko je zadnjo novembrsko soboto pripravilo drugo tekmo v orientaciji Savinjske lige, na kateri je sodelovalo 43 ekip oziroma 178 tekmovalcev iz osmih planinskih društev. V kategoriji A in B sta prvo mesto osvojili druga in prva ekipa OŠ Vransko, v kategoriji C ekipa PD Zabukovica, v kategoriji D ekipa PD Polzela, v kategoriji E ekipa PD Braslovče - Dobrovlje in v kategoriji družin družina Sadnik iz PD Polzela. Tretje tekmovanje bo 21. aprila prihodnje leto pripravilo PD Polzela. T. T. Tekmovanje za veliko nagrado Tokia v judu, ki je veljalo tudi kot kvalifikacijsko za uvrstitev na olimpijske igre v Londonu prihodnje leto, se je za Urško Žolnir in Lucijo Polavder končalo odlično. Za največje veselje je poskrbela Urška Žolnir, ki je v kategoriji do 63 kg osvojila prvo mesto in ponovila uspeh iz leta 2008, ko je v Tokiu prav tako slavila zmago. Uspeh Žolnirjeve je na tem prestižnem tekmovanju, na katerem je nastopilo 247 judoistov in 152 judoistk iz 62 držav, dopolnila Lucija Polavder, ki je v kategoriji nad 78 kg osvojila tretje mesto. Žolnirjeva je premagala vse nasprotnice, in sicer najprej Japonko Haruco Jasumaco, nato Nemko Claudio Malzhan, obe je suvereno premagala z ipponom, v polfinalni borbi se je morala pomeriti z drugo predstavnico Japonske Miki Tanako, z zmago v polfinalu pa si je zagotovila nastop v finalu. V zelo zanimivi finalni borbi se je Urška pomerila z dvakratno svetovno prvakinjo Joši Ueno, ki je morala tokrat Urški priznati premoč. Urška je tako stopila na najvišjo stopničko in si priborila zlato medaljo. Polavderjeva pa je v prvi borbi slavila nad japonsko predstavnico Suzuko Ichihashi, nato je premagala Korejko Ji-Youn Kirn, v polfinalnem dvoboju pa je morala priznati premoč domačinki, dvakratni svetovni prvakinji Miki Sugimoto. Z dvema zmagama in enim porazom je osvojila odlično tretje mesto. Petra Nareks in Rok Drakšič sta tokrat ostala brez uvrstitve. T. Tavčar Rokometašice nepremagljive Nepremagljiva članska ekipa RK Zelene doline Žalec Na zadnji prvenstveni tekmi pred premorom so rokometašice RK Zelene doline v domači dvorani v Žalcu 9. decembra z rezultatom 30 : 29 (16 : 14) premagale ekipo RK Krim Mercator B. Na lestvici I. B državne rokometne lige še vedno vodijo, in sicer pred ŽRK Millennium in RK Krim Mercator B. Žalske rokometašice so ves prvi polčas vodile za zadetek ali dva, v nadaljevanju pa povedle za štiri. Najvišja razlika 6 golov je bila pri rezultatu 28 : 22, nato pa so gostujoče rokometašice v končnici tekme prevzele pobudo na igrišču in razliko zniževale iz minute v minuto. Največ zadetkov za RK Zelene doline je dosegla Jasna Turnšek (10), ostale strelke pa: Tana Sutaj 8, AnjaVasle in Karmen Ga- ber po 4, Maruša Kompan in Neja Plaskan po 2. Tudi tokrat velja omeniti pravo navijaško vzdušje, ki so ga ustvarili vsi prisotni gledalci, ki so prišli spodbujat domače rokometašice. Po novem letu se bo ekipa RK Zelene doline 7. 1. pomerila v gosteh z rokometašicami iz Brežic, 14. 1. pa z ekipo RK Nazarje. L. K. Decemberski rezultati tekem mlajših selekcij RK Žalec: starejše deklice - zmaga proti ekipi Nazarij na gostovanju 15 : 39, poraz proti ŽRK Celjske mesnirle 21 : 25; kadetinje - poraz proti ŽRK Celjske mesnine 26:41. ZADNJE ŠPORTNE VESTI Sobotni ligaški izidi Košarka: Liga Telemah, 9. krog: Slovan : Hopsi Polzela 61 : 73; 3. SKL, 8. krog: Calcit Kamnik : Vrani Vransko 63 : 69. Odbojka: I. DOL ženske, 11. krog: Hit Gorica : Aliansa Šempeter 2 : 3 (-20, 18,-16, 23, -13; II. DOL ženske, 11. krog: Braslovče : Grosuplje 3 : 0; I. DOL moški, 13. krog: UKO Kropa : SIP Šempeter 3 : 0 (18, 23, 22); II. DOL moški, 8. krog: Braslovče : Murexin 0 : 3. Zbral: T. T. v Šahovski memorialni turnir Šahovsko društvo Savinjčan iz Šempetra v Savinjski dolini je v društvenih prostorih pripravilo peti memorialni hitropotezni šahovski turnir v spomin na svoja odlična šahista, Martina Štormana in Stanka Skoka. Na turnirju je nastopilo 26 šahistov s širšega celjskega območja, igrali pa so po švicarskem sistemu enajstih kol. Zmagal je Hinko Jazbec iz Trbovelj, drugi je bil Bernard Perič iz Zagorja, tretji Tomo Studnička iz Žalca, četrti Aleksander Ocepek iz Zagorja, S petega šahovskega memorialnega turnirja vsi so zbrali po 8 točk, na peto Jože Peternel, ki je zbral 7,5 mesto pa se je uvrstil domačin točke. T. Tavčar V' V Žalcu državno prvenstvo v karateju S 66 društvi in z novim predsednikom Na najvišjih stopničkah Sebastjan Kantužer (zlato) in Matic Potočnik (srebro) V športni dvorani žalske osnovne šole je v soboto, 3. decembra, potekalo mladinsko državno prvenstvo v karateju za leto 2011 v katah in borbah za posameznike. Karate zveza Slovenije je s pomočjo tehničnega organizatorja Karate kluba Nestor gostila 437 tekmovalcev iz 54-ih slovenskih klubov. Tekmovanje je slovesno odprl župan Občine Žalec Janko Kos. Karate klub Nestor so na tekmovanju zastopali: Žan Pasarič, Miha Uplaznik, Žan Kostanjšek, Matej Žgank, Ema Gračner Kovačec, Kiti Smiljan, Neja Rom Zupanc, Tilen Kajtna, Nel Lončar, Jernej Blatnik, Anemarie Ločičnik, Lucija Rojnik, Tilen Smiljan, Matjaž Metelko, Sebastian Kantužer in Matic Potočnik. Najuspešnejši je bil Sebastjan Kantužer, ki je v kategoriji mlajši člani -68 kg osvojil naslov državnega prvaka, mesto podprvaka pa je v isti kategoriji zasedel Matic Potočnik. Z doseženo srebrno medaljo so to prvenstvo iz kluba Nestor končali Neja Rom Zupanc (kadetinje -54 kg), Ema Gračner Kovačec (starejše deklice -45 kg), Matej Žgank (starejši dečki -45 kg) in Jernej Blatnik (mladinci -68 kg). Uspeh kluba so z osvojenim tretjim mestom in bronasto kolajno dopolnili Kiti Smiljan (starejše deklice +50 kg), Tilen Kajtna (starejši dečki -50 kg), Lucija Rojnik (mladinke -59 kg) in Tilen Smiljan (mladinci +76 kg). Iz Karate kluba Žalec so se na oder za zmagovalce povzpeli Manca Urh, ki je v katah v kategoriji kadetinj osvojila drugo mesto, v borbah v kategoriji mlajši člani +78 kg je Sebastjan Budihna slavil zmago, Neža Cetina je v kategoriji mlajše deklice -40 kg zasedla drugo mesto, Iris Hočevar in Lea Krajnc pa sta bili tretji. Bronasto medaljo so osvojili tudi Urška Krajnc (kadetinje -54 kg), Manca Urh (kadetinje +54 kg), Marko Marguč (mlajši dečki +54 kg) in Lina Pušnik (mlajše članice +60 kg), vsi iz KK Žalec. Savinjsko bero medalj zaokroža Karate klub Polzela. Najuspešnejši je bil Luka De-beršek, ki je v kategoriji +76 kg osvojil naslov državnega prvaka, na drugo mesto se je v kategoriji kadeti -52 kg uvrstil Juš Jagarinec, bronasto medaljo pa je v kategoriji starejši dečki -45 kg osvojil Jan Mogu. Karate klub Nestor se je z eno zlato, s petimi srebrnimi in štirimi bronastimi medaljami uvrstil na 14. mesto, KK Žalec je z devetimi medaljami (1 zlato, 2 srebrnima in 6 bronastimi) pristal na 15. in KK Polzela s po eno zlato, srebrno in bronasto na 18. mestu. D. Naraglav Tri ekipe še neporažene V športni dvorani na Polzeli se je prvo decembrsko nedeljo začela osemnajsta sezona savinjske košarkar- ske lige, imenovana Košarkarska liga Brglez.com. V njej tekmujejo ekipe s širšega celjskega območja, v katerih igrajo rekreativni in tudi profesionalni igralci. Tekme igrajo vsako nedeljo dopoldne, zadnji krog in zaključek tekmovanja pa bo 18. marca prihodnje leto. Rezultati 1. kroga: Pivovarna Laško : ŠK Žalec 78 : 69, Lev zavarovanja : Vrtine Palir 83 : 81, Alpha xpress : Tiferji Laško 45 : 90, BSB Otok Celje : Kamn. Vogrinec 64 : 70, Gradia Celje : Brglez.com 57 : 50, prosta ekipa Plohl, d. d. Rezultati 2. kroga: Kamn. Vogrinec : Gradia Celje 77 : 68, Tiferija Laško BSB Otok Celje 66 : 70, Brglez.com : Alha xpress 84 : 59, ŠK Žalec : Lev zavarovanja 67:81, Plohl, d. o. o. : Zlatorog Laško 64 : 73. Po 2. krogu vodi na listi strelcev Anže Dolšak (Tiferiji Laško) z 71 točkami, na listi strelcev trojk Žiga Leskovšek (Študentski klub Žalec) in Miha Vaši (Kamnoseštvo Vogrinec), oba 8 (4), na listi izvajalcev prostih metov pa je trenutno v vodstvu Davorin Govedič (Lev zavarovanja Ločica) 10 (10). V 4. krogu 8. januarja se bodo srečali: Tiferji Laško : Brglez.com, Vrtine Palir : Gradia Celje, ŠK Žalec : BSB Otok Celje, Plohl, d. o. o. : Alpha xpress, Zaltorog Laško : Lev zavarovanja, ekipa Kamnoseštva Vogrinec pa bo prosta. T. Tavčar Lestvica po 2. krogu: Veterani Zlatorog Laško 2 2 0 151 133 18 4 Lev zavarovanja Ločica 2 2 0 164 148 16 4 Kamn. Vogrinec Parižlje 2 2 0 147 132 15 4 Tiferiji Laško 2 1 1 156 115 41 3 Brglez.com Polzela 2 1 1 134 116 18 3 BSB Otok Celje 2 1 1 134 136 -2 3 Gradia Celje 2 1 1 125 127 -2 3 Študentski klub Žalec 2 0 2 136 159 -23 2 Alpha xpress Griže 2 0 2 104 174 -70 2 Vrtine Palir Polzela 1 0 1 81 : 83 -2 1 Plohl, d. o. o., Ločica 1 0 1 64 : 73 9 1 Sebastjan Cilenšek za društvo, in da se športno društvo črta iz članstva zveze, če kljub opominu ne poravna članarine ali če preneha z delovanjem. Za novega predsednika so potrdili Sebastjana Cilenška ter devetčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. V zvezo so sprejeli dve novi društvi, in sicer Društvo odbojkarskih sodnikov Žalec in Športno skakalno društvo Zajc iz Hramš. Zdaj je v Zvezo športnih društev Občine Žalec včlanjenih 66 društev. Delo zveze so v razpravi pohvalili žalski župan Jako Kos, direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in novi vodja programa za šport na zavodu Matej Sitar. . T. T. Na redni letni skupščini Zveze športnih društev Občine Žalec, ki je bila tudi volilna, so poročali o letošnjem delu zveze, predstavili program dela za leto 2012, v zvezo sprejeli dve novi društvi in izvolili novo vodstvo zveze. Za uvod v skupščino so si delegati in drugi gostje, med katerimi je bil tudi žalski župan Janko Kos, ogledali zanimiv film o letošnjem športnem utripu v žalski občini. Film je posnela Savinjska televizija. Poročilo o delu je podal predsednik zveze Silvo Marič. V zvezo je bilo do zdaj vključenih 64 športnih društev z več kot 5 tisoč člani. Upravni odbor zveze je na svojih sejah razpravljal o različnih temah. Tako je usklajeval in potrdil razdelilnik vseh sredstev za šport, o dobitnikih priznanj na prireditvi Šport v letu 2010, programu občinske športne akcije Razpnimo jadra 2011, ki je bila organizirana v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Občino Žalec ter številnimi športnimi društvi, šolami in drugimi. Kot so zapisali v programu, bodo v tej smeri nadaljevali tudi v letu 2012. V nadaljevanju so delegati na predlog upravnega odbora sprejeli dodatek k statutu, in sicer glede višine letne članarine za leto 2012, ta je 20 evrov Predaja simbolnega darila dolgoletnemu sodelavcu Zdaj z motornimi sanmi Šolski košarkarski dan Preboldčan Marko Jager se lahko letos pohvali s sanjsko kariero v tekmovanju s štirikolesniki, saj je poleg vrsto prvih mest in naslova najboljšega v Evropi med drugim osvojil tudi tretje mesto na največji dirki štirikolesnikov na svetu v Ameriki. V teh zimskih mesecih pa se je odločil tekmovati z motornimi sanmi. Pravzaprav nepoznan med svetovno elito tekmovalcev z motornimi sanmi, v kateri je kar nekaj zvenečih imen formule 1, motokrosistov in drugih avtomobilskih dirkačev, je na eni največjih dirk z motornimi sanmi Battle of Champions, ki je potekala v avstrijskem Saalbach Hinterglemmu, osvojil izvrstno šesto mesto. Če ne bi imela njegova sotekmovalca v ekipi težav, bi bili nedvomno med prvimi tremi. Marko je bil namreč dan prej na kvalifikacijah celo naj-hitrejši od vseh tekmovalcev in je svoji ekipi priboril najboljšo startno pozicijo. D. N. Marko na dirki v Avstriji Zmagovalna ekipa OŠ Šempeter V organizaciji ZKŠT Žalec, organizacijske enote šport, in v izvedbi OŠ Petrovče je pred kratkim potekalo občinsko košarkarsko prvenstvo za starejše deklice in dečke, letnik 1997 in mlajše. Prvenstva se je udeležilo šest ekip iz vseh šol žalske občine. Od tega so bile štiri ekipe dečkov in dve ekipi deklic. V kategoriji dečkov je zmagala OŠ Griže, ki je v izenačeni tekmi polfinala premagala ekipo I. OŠ Žalec, v finalu pa OŠ Šempeter. Pri deklicah je zmago slavila OŠ Šempeter, ki je premagala OŠ Petrovče. Že pred tem so košarkarice iz Šempetra zmagale tudi na predtekmovanju področnega prvenstva v Celju in se uvrstile v finale področnega prvenstva. Med tekmami so za popestritev poskrbele plesalke iz OŠ Petrovče. Ob koncu tekmovanja so igralci zmagovalnih ekip prejeli medalje, vsaka ekipa pa tudi košarkarsko žogo in popust ob nakupu v športni trgovino. D. N. Čestitke si zaslužita tudi obe rokometni ekipi OŠ Petrovče, ki sta se po izjemnih zmagah na občinskem (o tem smo že poročali) in področnem tekmovanju uvrstili na državno prvenstvo. NAGRADNA ANKETA -ZA ŠE BOLJŠI UTRIP Izmed vseh prispelih izpolnjenih vprašalnikov, s katerimi ste sodelovali v nagradni anketi Za še boljši Utrip Savinjske doline in ki ste jih množično pošiljali v naše uredništvo od izida oktobrske številke Utripa Savinjske doline do 15. novembra, in sicer po elektronski in redni pošti, smo vas izžrebali deset. Izžrebanci, ki prejmejo DARILNI BON V VREDNOSTI 30 € (2 vstopnici) za predstave glasbenega, citrarskega ali gledališkega abonmaja v organizaciji ZKŠT Žalec za sezono 2011/2012, so: 1. SILVO RAMŠAK, Šešče 30, PREBOLD 2. TEREZIJA KREŽE, Kaplja vas 23, PREBOLD 3. MARIJA KRONOVŠEK, Parižlje 65, BRASLOVČE 4. GORAZD KOVČE, Loke 36, TABOR 5. ANDREJA PLUT, Breg pri Polzeli 255, POLZELA 6. NATAŠA ŠTEFANČIČ, Polzela 70 a, POLZELA 7. SONJA MAJER, Grče 2, ŠEMPETER 8. EDVARD TOMINŠEK, Čopova 4, 3310 ŽALEC 9. VLADO ŠUSTER, Vrbje 30 b, ŽALEC 10. URŠKA REPAS, Dobriša vas 53 d, PETROVČE Darilne bone vam bomo poslali na vaš domači naslov v naslednjih dneh. Zahvaljujemo se za poslane ankete izžrebanim pa tudi vsem ostalim, ki ste nas v anketi pohvalili, okarali, nam kaj predlagali, vsi skupaj pa prispevali k pravim izhodiščem za naše nadaljnje delo. Uredništvo POPRAVEK V oktobrski številki nam je na 32. strani v besedilu Z oslom, mulo, s psoma in kokoško zagodel računalniški škrat. Mlada Francoza sta namreč prenočila na domačiji Videnšek in ne pri Tratnikovih, kot je bilo pomotoma zapisano. Tratniki so bili s popotnikoma ob prihodu in zvečer v taboru, zjutraj pa so poskrbeli tudi za njun zajtrk, ki so jim ga prinesli kar v tabor k Videmškovim. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.500 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline od 1. januarja 2012 naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Za naročnike, ki bodo svoje naročilo oddali do vključno 13. januarja 2012, nudimo 9 % popust. ‘Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov ‘Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. i_____________________________________________________________________________________________ ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Pisma bralcev Da ne pozabimo Dolgi so bili dnevi, tedni, leta pričakovanja izgradnje uradne občinske ceste, ki bi občane "Gmajne" povezala z asfaltnim svetom. Vse od daljnega leta 1987, ko smo se preselili na to območje Polzele. Kar triindvajset let je trajalo - veliko vročih besed, zamer med sosedi, celo dolga sodna pot, da sta pravica in resnica pomagali vsem vpletenim razumeti, da imamo vsi pravico hoditi po varni in urejeni asfaltni cesti. Za ureditev tega dolgoletnega spora je največ zaslužen župan Občine Polzela, gospod Ljubo Žnidar, ki je ves čas stal na strani pravice in zagovarjal, da smo vsi občani enakopravni. Zdaj je vse trpljenje pozabljeno, saj je pred nami lepa in moderna asfaltna cesta s pločnikom in z razsvetljavo. Za trud in potrpežljivost se zahvaljujemo projektantu, gospodu Rajku Puklu, vsem, ki so opravljali gradbena dela, in seveda Občini Polzela, še posebej gospodu županu Ljubu Žnidarju. Hvala vsem, ki so to storili za nas, ki danes živimo tu, za naše otroke in vnuke. Zdaj smo res enakopravni občani Občine Polzela. Občani Gmajne (v njihovem imenu: Valčka Romih, Polzela 259, Polzela) Grofica Marica v Žalcu Vzorčno izvezena operetna bordura Na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec so 2. decembra 2011 premierno uprizorili opereto Grofica Marica madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana, predstave pa ponovili na istem odru še štirikrat, dogovarjajo pa se tudi za turnejo po Sloveniji, kar popolnoma ustreza odrsko produkcijskemu vložku, ki je bil tokrat zares velik in poustvarjalno vsestranski. V Žalcu pridno polnijo operetni katalog in kartoteko za shod domačih in tujih operetnih avtorjev s skoraj rednimi letnimi obračuni. Žalec postaja kar nekakšen avstrijski operetni Mörbisch, če se previdno poskusimo s takšnimi primerjavami. Predstava se preliva v mavričnih barvah kostumov, režijsko spretni odrski »nastavi« Marka Piantana, dobro izbrani pevski zasedbi z umetniško sorazmerno zlitostjo ljubiteljske in profesionalne pevske adaptacije in odlično pripravljenega orkestra Hiše kulture v Celju pod varno roko dirigenta Simona Dvoršaka, zdravo odprta zborovska grla so bila zaupana zborovodji Gregorju Deleji, čardaški korak pa koreografinji Sanji Rehar. Kar nekaj reklame za scenski osnutek z gospodarnim razmislekom je za naše razvedovanje ponudila tudi naša kulturna dediščina s projekcijo Dvorca Novo Celje. Opereta torej, tudi kot vodič po naši kulturni krajini. Na pevski oder so stopili Andreja Zakonjšek Krt, Žiga Kasagič, Nataša Zupan, Tim Ribič, Primož Krt in Martina Burger, za besedno spremstvo pa Boštjan Regulj, zelo dostojanstvena Ksenija Kovče in na odru nepogrešljiv stari služabnik grofice Marice Tschekko, Borut Alujevič. Predstava kot žlahten in dragocen poustvarjalni kodeks za prizadevanja v Žalcu, ki postaja naše osrednje operetno svetišče zdrave kulture odra in še bolj osvežilnih odrskih dosežkov, ki bi kar morali tudi na naše osrednje gledališke odre. Ogledal sem si prvo in drugo predstavo v isti zasedbi, saj sprememb ni, navedene pa dovolj močne za popolno odrsko »zavrelico« odličnega in ugodnega počutja in zdravega razvedrila. Za barvo, petje in ples ter živ in živahen utrip odrske imaginacije in dovtipnega odrskega kramljanja. Zelo kreativen odrski sklic vseh na odru in priložnost za vsestranski razmah sodelovanja tistih, ki že veliko vedo, in tistih, ki jim ne manjka odrske radovednosti in seganja k prekaljenim vzgledom. Vse to, za kar kakšno simpozijsko okroglo mizo o odnosih s temo ljubiteljsko - profesionalno. Ljubiteljsko in profesionalno odrsko izredno dobro in uspešno generira v Žalcu, rezultati pa to vselej dokazujejo. Predstava, ki je bila odrsko »pismena«, imela svoj zlog in poudarke, skratka razločno izgovorjavo in temperamentno dikcijo. S pomembno priponko, s katero je spel odrski dosežek dirigent Simon Dvoršak s svojim širokim pregledom in pogledom iz orkestralnega jaška na odrski pevski in režijski parket. Kalmanovo znamenito operetno odrsko operetno vižo so seveda še najlepše uglasili tisti, ki so smeli postaviti pevsko in odrsko letvico najvišje. Tu je najprej naslovna vloga nekoliko muhasto naveličane grofice Marice, ki jo je na odru oblikovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt. Z žlahtnim pevskim prahom in mavrično lirično pahljačo v vseh odrskih odtenkih. Vloga na povsem njenem liričnem bregu. Njeno odrsko pevsko senčenje je imelo vselej dolg odrski značaj in pomen. Povsem svoj oder petja je suvereno osvojil baritonist Žiga Kasagič v vlogi grofa Tassila Endrody - Wittemburga. Odkril je na široko svoje ime, čeprav je v zgodbi dolgo sramežljivo anonimna oseba. Mlad pevec, ki pa že prav odlično pozna odrsko in pevsko geometrijo za svoj infinitiven račun, saj ima naravno lepo pevsko darilo. Ponekod morda še rahlo s preveč zanašanja na značaj zdravega »naturščika«, ki potrebuje le še nekaj rahlega brusa, pa bomo imeli pevca z veliko pevsko napovedjo. Opazili smo z njegovo pevsko in igralsko karizmo obdarjenega barona Kolomana Zsupana, posestnika iz Varaždina, Tima Ribiča. Z dvojnim odrskim adutom petja in igre in simpatičnim štajerskim narečjem (menda res dupleškim), pa še malo z drobcem »kalafovskega« iz Turandot. Posrečen domislek. Odlična v svojem vedeževalskem kotičku tudi Martina Burger kot mlada ciganka Manja. Čustveno topla, nikjer pevsko »izbrisana« na tabli predstave. Kar kneževsko je pretresel oder Primož Krt s temperamentnim pometanjem odra s pevsko igralskim omelom na madžarskem salašu. Lisa, sestra Tassila, Nataša Zupan, igriva, naivna s prav subretskim nastopom je držala odrsko šrango na tehtnici dramaturške mere. Borut Alujevič, rutiniran s svojim odrskim šestilom in igralskim čistilom nikoli na robu odrske rampe. Zbor je našel svoje mesto v predstavi vselej sinhrono, čeprav oder nekoliko krajša bolj sproščeno prostorsko razporeditev. Pevci so peli navdušeno in iz polnih pljuč, kot so plesalci začutili čar čardaškega veselja. Odrska doza je bila dodana vselej v pravilnih odmerkih režije in zvočnih proporcev. Tudi s pevci Osnovne šole Griže in Glasbene šole Risto Savin iz Žalca. Predstava v asociaciji s številnimi pristopniki v skupni odrski izjavi. Lepa predstava operete Grofica Marica po vrednostnem načelu vsi za vse, kot vzgib za razmislek o tesnejšem sodelovanju in razčiščevanju skupne volje o dveh kulturnih in umetniških sferah v dopolnjevanju naše odrske kulture. Tudi to na široko razkriva prav operetni Žalec z vso svojo sodelovanjsko operativo. Bogdan Učakar Uredništvo obvešča, da je naj večja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo Vabilo v zdravstveno-vzgojne delavnice Cindi Ali živite nezdravo in se želite znebiti nezdravih življenjskih navad? KAKŠNI PROGRAMI SO NA VOLJO? Osnovni - kratke delavnice V delavnicah boste v treh zaporednih srečanjih po dve uri spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih spremeniti. Spoznali boste tudi, kaj lahko storite brez zdravil za povišan krvni tlak, holesterol in krvni sladkor. V teh delavnicah boste izvedeli tudi podrobnosti o nadaljevalnih programih, ki so tematsko še obsežnejši. Vabljeni vsi, ki želite ohraniti svoje zdravje oziroma ga izboljšati. Izvajanje delavnic: ZD ŽALEC - sejna soba____________________________________ Ponedeljek, 30.1 ■ 2012, ob 17.00________________________ Ponedeljek, 6.2.2012, ob 17.00___________________________ Ponedeljek, 13.2.2012, ob 16. 00 na stadionu v Žalcu: Test hoje na 2 km (v primeru slabega vremena prestavljeno na 20.2. 2012 ob 16.00)_____________________________________ Nadaljevalne delavnice Nanje vas mora napotiti osebni zdravnik, zato se zainteresirani oglasite pri njih. 1. Telesna dejavnost: predvidenih je 12 srečanj v malih skupinah. Vaje bodo praktično prikazane. Ta delavnica je priporočljiva v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost. Izvajala se bo v ZD Žalec (sejna soba), in sicer v ponedeljek, 20. 2. 2012, ob 17.00. 2. Zdrava prehrana: predvidena so štiri srečanja skupine in enkrat individualni posvet. Priporočljiva je za vse, ki imate povišan krvni sladkor ali imate preveč maščobe v krvi, in za vse s preveč kilogrami. Izvajala se bo v ZD Žalec (sejna soba), in sicer v torek, 7. 2. 2012, ob 17.00. 3. Zdravo hujšanje: predvidenih je 15 srečanj skupine in 1 ura telovadbe tedensko ter individualni posvet pri zdravniku. Zaželeno je, da se prej udeležite osnovne delavnice, delavnice o zdravi prehrani in telesni dejavnosti. Izvajala se bo v ZD Žalec (sejna soba), in sicer v sredo, 15.2. 2012, ob 16.30. 4. Da, opuščam kajenje: predvidenih je šest srečanj skupine. Izvajala se bo v ZD Žalec (sejna soba), in sicer v torek, 6. 3. 2012, ob 17.00. 5. Test hoje: je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani in kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost. Splošni test hoje bomo izvedli v ponedeljek, 13.2.2012, ob 16.00 v Športnem centru Žalec (v primeru slabega vremena pa 20. 2. 2012 ob 16.00). Za dodatne informacije lahko pokličete vodjo ZVC Žalec Majdo Donko na tel. št. 031 318 040, in sicer od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00, ali pišete na e-naslov: zdrav. vzgoja@zd-zalec.si. Prostovoljstvo žarek upanja Kakšen toaletni papir pa je to? Z ene od delavnic Mednarodno leto prostovoljstva na Osnovni šoli Vransko - Tabor obeležujejo z mednarodnim projektom ACES Ni važno kje - vedno X Himna mavričnikov \ Mavričniki smo, veselo varčujemo, ko pa pridejo potratniki, vse onesnažijo. Mi varčujemo, kolikor lahko, narava, zrak, nebo, neonesnaženo mora biti vse to. Potratniki nevarčni so, saj vso energijo takoj porabijo. Mi mavričniki junaki smo, naravo spoštujemo in čuvamo. Ema Cimperman, 6. c Mavričniki varčni smo, z okoljem ravnamo res lepo. Kako potratniki živijo lahko, če naravo onesnažujejo. Mavričnica tudi sama sem, ker z naravo ravnam lepo. Potratniki nesramni so, ker vse takoj zapravijo. Mavričniki skupaj stopimo, potratnike preženimo, ker naš svet preveč je lep, da onesnažen bi bil ta prečudovit planet. \ Urška Klopčič, 6. c, Obe OŠ Polzela X prostovoljec. Svetovni dan prostovoljstva, 5. december, so zato obeležili na prav poseben način. V okviru mednarodne izmenjave so jim na pomoč priskočili učenci iz Srbije in skupaj so izvedli več odmevnih akcij. Pod mentorstvom Tine Golob so novembra starše šolarjev in vrtičkarjev prosili, da v šolo prinesejo rabljena oblačila, igrače, športno opremo in čevlje. Zbrano so 30. novembra popoldan ponudili vsem iz socialno ogroženih družin, materinskim domovom in varni hiši. Razdelili so skoraj vse, kar je bilo zbranega, in s tem pomagali okrog 100 družinam, ostalo pa so oddali na Karitas Žalec. V četrtek, 1. decembra, so v organizaciji Brine Krašovec na šoli pripravili dobrodelni koncert, v okviru katerega so potekale tudi delavnice. S prostovoljnimi prispevki so zbrali 520 evrov, temu znesku pa bodo dodali še denar, ki ga bodo zaslužili s prodajo izdelkov, narejenih v delavnicah. V soboto, 3. decembra, so nasmeh na obraz priklicali tudi občanom v domu starejših občanov na Vranskem. Skupaj so izdelovali čestitke, adventne venčke, dekoracije za okna ... Učenci so tako skupaj z ekipo mentoric šole dokazali, da prostovoljstvo nima meja. T. T. X Trije dobri možje \ Miklavž, Božiček in seveda Dedek Mraz komaj čakamo, da obiščejo nas. Prvi Miklavž, on vedno kaj pusti, orehe, suho sadje in take reči. Božiček pa igrače! Za male in velike razgrajače. Ampak čez mesec, dva igrač več ni, vse so šle v smeti. Kaj pa Dedek Mraz? Od nikoder ga ni, mislimo, da pobira smeti. A on doma je in počiva, ker utrujen je za vse tri. In ko boš tole pesem bral, boš brez skrbi zaspal. Miklavž, Božiček in pa Dedek Mraz pričarajo ti čudoviti zimski čas. \ Tilen Padovnik, 6. a, OŠ Braslovče X Božični kolaček z napako Prvi šolski dan v Sloveniji Bila je nedelja. Zelo sem bila živčna, ker sem morala v ponedeljek v šolo. Zjutraj sem vstala in se pripravila za šolo. Nisem hotela iti, ker nisem znala niti besedice slovensko. Ko sem prišla v razred, in sicer v 1. b, sem se tresla od strahu. Predstavili so me z učiteljicami. Ko sta starša odšla, sem bila zelo osamljena. Začeli smo uro, toda učiteljice sploh nisem razumela. Med odmorom so se vsi zbrali okoli mene. Postavljali so mi različna vprašanja. Debelo sem jih gledala in se v mislih spraševala: »Kaj je zdaj to, kaj sem zdaj naredila?« Bilo me je zelo strah. Ko se je učiteljica vrnila v razred, me je nekaj vprašala, ampak ne vem, kaj. Prvo, kar mi je padlo ne pamet, je bilo, da sem kaj ušpičila. Zdržati sem morala še tri ure. Nestrpno sem čakala, da bo konec. Vsak odmor sem bila zelo osamljena. Ko se je končalo, sem izvedela, da moram še v podaljšano bivanje. Vsi so se zabavali, govorili so z drugimi učenci, jaz pa sem sedela v kotu in sem bila čisto osamljena. To je bil najbolj grozen dan v mojem življenju in upam, da se ne bo nikoli več ponovil. Bleona Bytyqi, 6. a, OŠ Polzela V kulturnem domu v Braslovčah so prejšnji četrtek v okviru DPM Braslovče pripravili tradicionalno adventno-pravljično delavnico. Tokrat je bila obarvana malo drugače, saj so lahko otroci uživali v otroški predstavi z naslovom Božični kolaček z napako v izvedbi gledališča Pravlji-čarna. Kot že sam naslov zgodbice pove, sta "pravljičarki" otroke popeljali v pravljični svet veselega decembra, ki je tik pred vrati. Predsednica DPM Braslovče Blanka Nerad pa je povedala, da so bili organizatorji zelo presenečeni nad tolikšnim številom otrok iz vrtca in njihovih staršev. Po ogledu predstave so otroci in njihovi starši izdelovali adventne venčke, okraske in aranžmaje, ki so bili polni otroške domišljije, tako da si je vsak izdelek zaslužil občudovanje. T. Tavčar Ina Poteko in Ina Rojnik z OŠ Polzela sta za povsem običajen izdelek ustvarili imeniten oglas in z njim zmagali na natečaju oddaje Firma.tv. Njuna mentorja sta bila Mojca Cestnik in Borut Petrič. Na vprašanja je odgovarjala Ina Poteko. Vajin oglas oglašuje toaletni papir Naravno nežno. Zakaj ravno toaletni papir? Sprva smo se zafrkavali z izdelki, ki delujejo trapasto. Ker pa nam na pamet ni kapnilo nič boljšega, smo toaletni papir vzeli kot izziv. Želeli smo narediti oglas, ki ne bi le oglaševal toaletnega papirja, ampak bi imel zgodbo. Toaletni papir pa tudi zato, ker na televiziji ne vidimo veliko oglasov za ta izdelek in nas je zanimalo, ali lahko nastane tudi ob takšnem izdelku nastane dober oglas. Oglas je posnet tako, da do konca ne vemo, kateri izdelek je oglaševan. Zakaj sta se odločili za tak pristop? Vsaj zame so oglasi, pri katerih že v prvi sekundi izveš, kaj oglašujejo, dolgočasni. Sploh pa je težje narediti oglas tako, da je smiseln, hkrati pa z ničimer ne napelješ na toaletni papir. Na začetku je tako v ospredju življenje. Niti dva človeka nista enaka, vsak ima svoje cilje, želje, potrebe. Vendarle pa vse združuje to, da uporabljajo toaletni papir. Takšen pristop pa se mi zdi tudi zanimivejši, ker tudi sama ob gledanju oglasov vedno počakam, da izvem, kateri izdelek oglašuje oglas. Če pa že v prvem trenutku vidim izdelek, preklopim, ker se mi zdijo tovrstni oglasi neizvirni. S kakšnimi občutki sta spremljali ocenjevanje vajinega oglasa? Vsekakor se mi ni zdela najpomembnejša ocena, ampak komentarji. Na tovrstnih oddajah je dobro sodelovati predvsem zato, ker ti povedo, kaj se da izboljšati, kaj so še šibke točke. Že od začetka sva vedeli, da najin izdelek ni nekaj novega, ni inovativen, zato sva tudi pričakovali kritike iz te strani. Zanimalo pa naju je tudi, kaj bodo povedali o izvedbi oglasa. In ta se je izkazala za dobro, za največjo prednost pa se je pokazalo ravno to, da sva toaletnemu papirju dodali zgodbo. Pohvalo pa je dobil tudi slogan, ki doda piko na i oglasu in ga dobro zaključi. Bili sta tudi na televiziji. Kako je bilo na snemanju oddaje Firma.tv? Vsekakor je nekaj posebnega videti, kako poteka snemanje oddaje. Pred snemanjem greš najprej v masko, nato prideš v studio, kjer čakajo trije kamer-mani, režiserka ... Tega prej še nisem videla in tudi snemanje je bilo zanimivo. Najbolj me je presenetilo ravno to, koliko dela je potrebnega za oddajo, dolgo pol ure. Zelo pozitivno so me presenetili tudi s prijaznim odnosom. S katerim prizorom sta imeli največ težav? Kolikokrat sta ga morali posneti? Največ časa in priprav sta ter- bio Poteko, Ina Rojnik in Tajda Piki z voditeljem oddaje Lukom Marčetičem jala prizora, ko z neba padejo najprej cvetovi rož, nato pa še toaletni papir. Pri cvetovih nas je najbolj oviral veter, tako da smo se morali prilagoditi. Ravno tako se ni smelo videti, da cvetove mečemo, paziti pa smo morali tudi na senco na tleh. Toaletni papir pa je bilo najtežje v zrak vreči tako, da je bil ves približno na enem mestu, ko je padel na tla, in da je imel učinek dežja. Posnetkov je bilo nekaj manj kot 100, vseeno pa nam je uspelo vse posneti v enem popoldnevu. Šele ob opazovanju posnetkov pa se je za problem izkazalo nekaj drugega - trava ni bila čisto prava, saj bi morala delovati nežnejše in biti bolj zelena. Vendar pa posnetkov nismo ponavljali zaradi takšnih malenkosti, ker smo že prvič poskusili prevečkrat in bi ponovno terjalo preveč priprav zaradi takšne malenkosti. Iz marsikaterih stvari se marsikaj naučimo. Sta se tudi vidve kaj naučili iz tega? Seveda. Pridobili sva veliko izkušenj, saj je bil to prvi oglas, ki sva se ga lotili resno oz. za katerega sva res vložili nekoliko več truda. Ugotovili sva, da je za slabih 40 sekund potrebnega kar veliko dela. Vse od začetka, ko podrobno sestaviš scenarij in si zamisliš prizore, pa potem do izvedbe in montaže. Najtežje je začeti, vendar pa je delo steklo, sploh.ob pomoči mentorjev, ki sta veliko pripomogla k oglasu in predvsem pazila na detajle in tiste zadnje podrobnosti. Za najpomembnejše pa se je izkazalo sodelovanje, saj sam ne bi mogel posneti takšnega oglasa. Tako pa je vsak k osnovni ideji nekaj dodal in nastal je izpiljen in dodelan scenarij, iz katerega smo posneli dober oglas. Za dober oglas pa je bilo poleg dobrih posnetkov poskrbeti tudi za čist zvok (glas je posodila nekdanja devetošolka Tajda Piki), pravo glasbo v ozadju in ustrezno montažo. Kakšen je občutek, ko zmagaš na takšnem natečaju, kot je ta? Ko sva se lotili delanja oglasa, si nisva mislili, da lahko zmagava, niti o tem nisva razmišljali. Oglas sva delali z namenom, da bi nastalo nekaj dobrega in da bi z oddajo dobili povratne informacije o najinem delu. Vsekakor pa je občutek dober, saj se vendarle nekje pokažeš in dokažeš. Moram pa priznati, da konkurenca v poslovnih idejah ni bila huda, saj bi bil v nasprotnem primeru končni izid verjetno drugačen. Kako pa je bilo spoznati voditelja? Oba voditelja, tako Tanja kot Luka, sta bila zelo prijazna. V živo sta še bolj simpatična in zabavna kot na televiziji. Vzela sta si čas za nas in tudi na kratko povedala, kako bo potekalo snemanje. Sedaj imata eno izkušnjo več. Kaj vama je ostalo v najlepšem spominu? V spominu bo zagotovo ostalo snemanje zadnje oddaje, ker je bila to za naju nova izkušnja. Najlepši spomini pa so vsekakor na snemanje prizorov za oglas, saj pri tem ni manjkalo smeha, zabave in dobre družbe. Tako je bilo snemanje oglasa le še dodaten izgovor za veliko časa, ki sva ga tako preživeli skupaj, k dobri volji pa je pripomoglo tudi sonce, saj je poleti stvari v naravi najlažje posneti, ker nisi obremenjen z zahodom sonca in večinoma s slabim vremenom. Za konec me še zanima, če se bosta v prihodnje lotili še kakšnega snemanja ali projekta? Verjetno ja, vendar ne za Firma.tv. Predvsem pa bom sama tudi pomagala drugim pri pisanju scenarija in oblikovanju ideje, ker je sodelovanje najučinkovitejša metoda in pri dobrih oglasih brez tega ne gre. Tea Turnšek, OŠ Polzela X Kaj vse diši? Meni diši obzorje, ker je ob njem morje, diši mi sneg, ker me vabi na breg. Kaj še mi diši? \ Diši mi roža, ker te z lepoto poboža, diši mi tudi pomlad, ki je zame vonjav zaklad. Zelo pa mi diši sladica, včasih tudi potica, ki me spomni na strica. To diši meni, kaj pa tebi? Valentina Drešček, 7. b Kaj vse diši? Meni diši trava, ki jo je krava. Diši mi rima, ki je prima. Diši mi sir, ker povzroča nemir. Diši mi cvetlica kot prava sladica. Diši mi knjiga, ki me v spanje zaziba. Diši mi mama kot najljubša salama. Diši tudi ata kot zelena solata. Diši mi šola kot polni trebušček fižola ... \ Matevž Podbregar, 7. b, Oba OŠ Braslovče X STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec Kuhar, vinogradnik in sommelier Jernej Podpečan Jernej Podpečan je Savinjčan, ki veliko ve o hrani, njeni pripravi, postrežbi ... in o vinih, ki se najbolje priležejo določeni hrani. Je izučen kuhar, ki je kuhal tudi po svetu, zdaj pa predvsem v lastni restavraciji v Žalcu. Je dober sommelier, saj dobro ve, katero vino sodi h kakšni hrani. Če kdaj, je v teh prazničnih dneh čas, da ga spoznamo. Sommelier je oseba, ki skrbi za vino od trenutka nabave do postrežbe. Vloga sommeliera je izbrati vina, poskrbeti za njegovo skladiščenje glede na zahtevnost vrste vina, postreči in svetovati vina k določeni jedi. Sommelier je po navadi zaposlen v izbranih restavracijah, kjer sta pravilna izbira vina in njegova ustrezna hramba izjemnega pomena. Poleg izjemnega poznavanja vin mora imeti sommelier velike organoleptične sposobnosti, dodatna znanja o oljih, kavi, čaju, mineralnih vodah, žganih pijačah, cigarah, enogastronomiji, lastnostih hrane in njenem spajanju z vinom. Prav tako pa mora spremljati vse novosti na področju sommelierskega dela. Jernej je torej pravi človek za kulinarične in pivske užitke. Za sabo ima že veliko izkušenj, ki jih je najprej pridobival kot kuhar v Štormanovih lokalih, pozneje pa tudi drugod po Sloveniji. Kuhanje na slovenski ambasadi v Washingtonu Kaj zna in zmore, pa vedo tudi po svetu, in to ljudje, ki so bili oziroma so v samem vrhu svetovne politike. Na slovenski ambasadi v Washingtonu je pet let po en mesec kuhal za emi- nentne osebnosti, ki so prišle na obisk. Med njimi sta bili tudi bivši ameriški državni sekretarki Condoleezza Rice in Madeleine Albright, ki sta bili v Beli hiši med Bushovim oziroma Clintonovim predsedovanjem. »Prvi dve leti sem delal za zunanjega ministra Žbogarja, zadnja tri leta pa za Kerna, ki je bil pred tem predsednik komisije pri Združenih narodih. Na ambasadi smo gostili vrsto diplomatov iz Evrope, Azije in vsakodnevno ameriške diplomate in tudi ameriško vlado. Imel sem tudi to čast, da sem sodeloval pri dogodkih, ki so potekali na naši ambasadi. Tako sem spoznal osebnega sommeliera predsednika Busha, ki mi je pozneje tudi omogočil, da sem prišel v Belo hišo in spoznal njeno kuhinjo, vendar ne kot kuhar, ampak kot gost, saj so varnostni ukrepi zelo poostreni. Na ambasadi sem se srečal tudi s kuharskim parom, ki sta 20 let kuhala za nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Zadnjih 20 let živita v Washingtonu. Kaj znata, sta pokazala tudi v naši kuhinji na ambasadi, kjer sta mi bila v veliko pomoč. Amerika me vsako leto za en mesec potegne vase, tja me zdaj vabijo tudi Slovenci, ki tam živijo že veliko let. Žal za to zdaj ni časa, kadar grem tja, grem predvsem delat,« nam pove Jernej, nato pa se poglobiva v njegovo zgodbo na začetku poklicne poti. Med gostince brez družinske tradicije Jernej je še ob konca osmega razreda razmišljal o poklicu mizarja, ko pa je malo pokukal na gostinsko šolo v Celju, se je odločil za kuharja. Pri priznanem gostincu Zvonetu Štormanu je delal 12 let. Bil je zelo priden dijak, nato pa izvrsten kuhar, bil je tudi vodja kuhinj Štormanovih lokalov. Pozneje je bil tudi vodja hotela na gradu v Laškem, v Hotelu Žonta v Šentjurju, zdaj pa je sam svoj gospodar v nekdanjem Störmanövern lokalu Elizabeth club v Žalcu. »Že od nekdaj je bila moja želja, da bi imel lastno restavracijo. S pomočjo Zvoneta Štormana, ki me je lani poklical in mi ponudil, da prevzamem njegovo restavracijo, se je to tudi uresničilo. Bilo se je potrebno na hitro odločiti, saj takšne priložnosti nimaš vsak dan. Bili sta le dve možnosti: vzemi ali pusti. Odločil sem se za prvo, saj mije Štorman tako rekoč podaril vso notranjo opremo oziroma vse, kar je bilo v lokalu. Rekel sem si, če je tako, skorajda nimam česa izgubiti. Zdaj lahko rečem, da sem se prav odločil, še zlasti zato, ker smo uspeli pridobiti v najem tudi teraso v atriju Savinove hiše, ki je nedvomno najlepša terasa v Žalcu,« z veseljem pove Jernej. Od dijaka do izvrstnega kuharja Jernej se spominja časov, ko je še kot dijak iskal priložnosti za delo v tujini. »Proti koncu šolanja se mi je ponudila možnost, da preko šole brez meja Leonardo da Vinci za dva meseca delam v prestižni restavraciji v Gradcu v Avstriji. Tam sem spoznal, da je tujina prava stvar za nabiranje novih znanj in izkušenj. S pomočjo gospoda Štormana in neke gospe, slovenske rojakinje, sem pozneje v okviru izmenjave odšel na Islandijo, kjer smo v dveh večjih mestih predstavljali slovensko kulinariko. Manjkalo ni slovenske narodne glasbe s harmoniko. Kuhali smo za najvišje predstavnike državnega vrha in številne gospodarstvenike, ki so bili navdušeni nad našo kulinariko. Islandija je bila zame zelo zanimiva izkušnja in hkrati tudi srečanje z najbolj priznanim islandskim kuharjem Friderikom V., ki je dve leti kasneje prišel v Slovenijo in pri nas predstavljal njihovo kuhi- njo. Sam sem si želel še novih izzivov in z gospodom Štormanom sva se sporazumno razšla. Odšel sem v Ljubljano, kjer sem delal osem mesecev, a kaj kmalu spoznal, da Ljubljana ni zame. Vrnil sem se nazaj na Štajersko in bil dve leti in pol vodja kuhinje v Hotelu Žonta v Šentjurju. Pot me je v tem času zanesla v Avstralijo. V Sydne-yju smo predstavljali našo slovensko kuhinjo in spoznavali njihovo. Česa bistveno novega nisem spoznal, saj je vpliv priseljencev iz Azije in od drugod močno pomešal kulinariko ali pa je bolj angleška. Avstralijo je bilo prijetno spoznavati, saj je zanimiva in lepa dežela, glede kulinarike pa je moja pot ostala nezadovoljena. Povsem drugače je bilo v ZDA, kamor bom šel prihodnje leto že petič. V Ameriki v Washingtonu sem običajno junija, le prvo leto sem bil februarja, in sicer zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji,« je strnil svoja kulinarična popotovanja po svetu Jernej. Kuhanje v živo pred televizijskimi gledalci »Včasih sem se loteval raznih projektov, zdaj sem bolj omejen s časom. Vseeno rad izpeljem kakšno interno kuharsko izobraževanje, na primer za aktiv kmečkih žena, vodim kuharske tečaje in podobno. Ostajam pa tudi zvest slovenski televiziji, kjer ob ponedeljkih in petkih v oddaji Dobro jutro kuham v živo. Ob ponedeljkih so teme zdrava kuhinja, hujšanje, jedi za določene bolnike oziroma bolezni, ob petkih pa je bolj prosto in kuhaš, kar si sam zamisliš, da bi predstavil gledalcem. To je poseben izziv, vsakič nov podvig, ..pri katerem moraš biti zelo kreativen, izbirati - ustvarjati moraš recepte, ki so ljudem bolj ali manj nepoznani. Po drugi strani ne smeš izbirati dragih sestavin, hkrati pa si omejen tudi s časom. Sicer pa sem posnel dvomesečne oddaje za drugo televizijsko hišo. Tu je lažje, saj se oddaja snema in je predvajana pozneje, tako da je kuhanje bistveno lažje, saj nisi toliko časovno omejen. Vsekakor pa mi je kuhanje na SM' Imejte se radi in bodite zdravi -L b -tudi v letu 2012 CAFFÈ "A Kolektiv Stili Caffe-ja Žalec > ZaZ/rai/a/tt/to de ra//t za iz/azasta za/ytat///. Ze/ittia /tasti /jede/e ■ tfažt'čeie/u'azti////. dreč/ia it/ //.jt/ede/st .ià/te /eia. DAH ^ZANI FASADERSTVO | SLIKOPLESKARSTVO www.slikopleskarstvo.eu Vedno sveže sestavine v njegovi kuhinji TV v užitek, hkrati je to tudi dobra osebna promocija. V veselje mi je tudi, da ob tem spoznavam vedno nove ljudi in pridobivam nove izkušnje.« Jernej je letos pridobil mednarodni certifikat za sommeliera. Že pred leti je opravil prvo stopnjo izobraževanja, nekaj let kasneje drugo, letos pa še tretjo stopnjo. Je eden redkih sommelierov, ki mu je osnovni poklic poklic kuharja in je tako kuhar sommelier. Tako mu je nekoliko lažje izbrati primerno vino. Ko pripravlja hrano, že ve, katero vino bo sodilo zraven, da bodo kulinarični užitki še prijetnejši. Starši so se po preselitvi iz Celja v Kasaze začeli ukvarjati z vinogradništvom. Med šolanjem in tudi kasneje je obiskal nekaj sejmov in prestižnih restavracij, kjer je spoznal, da je zelo pomembna izbira pijače za posamezno vrsto hrane. To ga je navdušilo za sommeliera in danes je eden izmed tridesetih ljudi, ki so v Sloveniji dosegli najvišjo stopnjo znanja na tem področju. Silvestrska večerja V nadaljevanju najinega pogovora se pogovarjava o ponudbi v njegovi restavraciji v Žalcu. »Ko sem prevzel lokal in del zaposlenih v njem, sem se odločil marsikaj spremeniti. Ostali smo pri picah iz krušne peči in še razširili tovrstno ponudbo, velik poudarek dajemo vsakodnevnim malicam, in sicer tako ceni kot kakovosti, ker je to za marsikoga glavni obrok dneva. Poleg tega namenjamo veliko pozornost izboru sestavin, načinu priprave hrane, ki jo propagiramo tudi z oznako Zdrava prehrana varuje zdravje. Prav tako smo precej spremenili ponudbo hrane po naročilu. Pravzaprav je osnovni jedilni list dokaj ozek, in to z enim samim namenom, da čim bolj jemo sezonsko hrano. Zdaj je na primer čas kolin in tako je na jedilniku tudi tovrstna hrana. Prihajajo prazniki in z njimi tudi bolj praznična ponudba, ki pa mora biti glede na čase tudi cenovno primerna,« pravi Jernej. Ob koncu najinega kramljanja ga povprašam, kakšen bo njegov letošnji silvestrski meni, če ga bo pripravljal? »Moram povedati, da so mi bile silvestrske pojedine vedno velik izziv. Leta in leta sem pripravljal te večerje v hotelih. To je bil kar zajeten zalogaj, že kar projekt, ki je bil dolg tudi do dva meseca. Letos sem se odločil, da bo za predjed svinjski file oziroma fino marinirana svinjska ribica, malo popečena, s skorjico in obložena z zelenjavo in oreščki ter nato zavita v domače pirino testo. Za glavno jed predlagam gobovo ali kremno juho, kakšno dobro govedino, na primer dobro uležan goveji hrbet, perutnino, ki je tudi cenovno najbolj dostopna in jo je mogoče pripraviti na veliko načinov, razne priloge, omake in zelenjavo, tako da je lahko tudi silvestrska večerja nadvse slovesna, hkrati pa tudi iz sestavin, ki so cenovno sprejemljive.« D. Naraglav, foto: J. P. Srečno in okusno leto 2012! .». .‘-'v1/V ’■ ■ " *" .. ^ Informacije: 04 1 7,}j 281, infpi@>c\ , MRM LHxzfi’ioito, uihum.ko, fiofio. mmKSm Naročnik: Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p„ Kasaze 70 b, 3301 Petrovče Naročnik oglasa: Ševi d. o. o., Ložnica pri Žalcu 9, Žalec »Ni večje sreče od Žani Luise« Večina ima takšno izkušnjo: vsi prazniki, še posebej pa božično-novoletni, so čisto drugačni, mnogo lepši in bogati, ko se nam pridružijo otroci. Kadar je želja po otrocih dolgo neizpolnjena, so občutki še toliko močnejši. Med tistimi, ki se jim je lani uresničila ta želja, je modna oblikovalka Maja Štamol Drolje z možem Stanetom. Za kratek pogovor smo jo prosili tik pred drugim božičem v družbi Žani Luise. Posvojitve so večinoma v vseh državah zapletene, v Sloveniji pa sploh. Kako se danes spominjate - mislim da aprila, maja leta 2010? »Potovanje v Afriko, točneje v Gvinejo Bissau, lani aprila je bil začetek pravljice, ki je postala resničnost. Prav na praznik dela, 1. maja, sva s Stanetom prejela sodbo sodišča, kjer sva bila zapisana kot starša male črne deklice z imenom Žani Luisa. Spomini, ki nama še danes orosijo oči. Ko sva nekaj mesecev pred najinim potovanjem v Afriko izvedela, da je mogoče, da tam posvojiva malo deklico, si tudi v sanjah nisva predstavljala, da bo Žani že sredi maja v Sloveniji. Vse je potekalo brez zapletov in v primerjavi z drugimi posvojitvami zelo hitro. Verjameva, da nama je bila usojena.« Kako to, da Žani Luisi nista spremenila imena, kako se je navadila na Žalec? »Edina želja, ki sva jo imela pred posvojitvijo, je bila, da bi posvojila zdravo deklico. Pred srečanjem z njo in njeno družino nisva želela niti fotografij, tudi njenega imena nisva poznala. Pričakovala sva zapleteno afriško ime, zato sva ji namenila ime Amalija, ki je tudi moje krstno ime. Ko sva jo spoznala, nama je bilo jasno, da ji to ime niti slučajno ne pristaja in da je ime, ki ji ga je dala mamica, čisto pravo zanjo in tudi v Sloveniji primerno. Že prvo noč, ki jo je preživela v njenem novem domu v Žalcu, je prespala mirno do jutra. Niti enkrat do zdaj nisva začutila njene stiske. Sicer pa ve, da prihaja iz Afrike, da ima tam mamico, ki jo je rodila, in bratca, očka je žal umrl. Živi pa v Žalcu. To pove vsakomur.« Kako je Žani Luisa spremenila vaju s Stanetom in ostalo družino? Biserna Majer s Pernovega »Jaz sem čez noč postala mama, Stane je to izkušnjo že imel, saj ima že dva odrasla otroka in je pred kratkim dobil tudi prvega vnuka. Najin odnos je bil lep tudi pred tem, vendarle pa je Žani dom napolnila z novo energijo. Uživamo skupaj, se veselimo in komaj čakamo prostih dni, ko nas ne budijo vsakodnevne obvezanosti. Ni delovnega uspeha, ki bi zamenjal srečo, ki nama jo daje ona. Čutim pa veliko odgovornost do njene mamice, ki nama jo je zaupala, da skrbiva zanjo in jo vzgajava, in samo želiva si, da je bila najina odločitev pravilna in jo bova uspela vzgojiti z veliko ljubezni v samozavestno osebo, ki se bo v Sloveniji počutila doma.« Čeprav smo prepričani drugače, številna dejanja in razprave dokazujejo, da mnogi Slovenci niso strpni in širokosrčni do drugačnih, tudi drugačnih po videzu. Ali imate zaradi Žani Luise kaj slabih izkušenj z ljudmi? »Do zdaj je bila Žani povsod toplo sprejeta. Je zelo odprta in komunikativna, zato ljudi kar vleče k sebi, pa naj bo to v Sloveniji, na Hrvaškem ali drugje po svetu, kjer smo z njo že potovali. Sva pa na kakšnem forumu zasledila tudi kakšno negativno na naš račun, ampak je šlo bolj za reakcijo na kakšno moje razmišljanje ali izjavo. Ugotovila sva, da so ljudje zelo pogumni v svojih izjavah, ko se lahko skrivajo za namišljenimi imeni. Takrat so sposobni udrihati po vsem in vsakomur, v oči pogledati pa je težje.« Slavljenca, domači, župan Janko Kos, matičar Henrik Krajnc in župnik Janko Cigala Veronika in Franc Majer s Pernovega v KS Galicija v žalski občini sta praznovala biserno poroko - 60 let skupnega življenja. Obred civilne in cerkvene poroke so opravili žalski župan Janko Kos, matičar Henrik Krajnc in župnik v Galiciji Janko Cigala. Njuno skupno življenje se bere skorajda kot romantična zgodba, v kateri vse slabo premaga ljubezen. Veronika se je rodila lata 1932 v Pongracu pri Grižah kot prva izmed šestih otrok. Doma je pazila na mlajše bratce in sestrice. Med vojno je bila pogumna partizanska kurirka, pri štirinajstih pa se je zaposlila v Rudniku Zabukovica. Po vojni je kot zelo radovedna pri raziskovanju bombe izgubila prste na levi roki. Pri devetnajstih se je z družino preselila v Kačji Dol pri Podplatu. Še isto leto je spoznala Franca Majerja, ki se je rodil kot drugi v družini s še- stimi otroki. Tudi on je bil med vojno kurir, po vojni pa se je izučil za zidarja in se zaposlil v Lesni industriji Mestinje. Veronika in Franc sta se poročila 17. novembra 1951, naslednje leto pa se jima je rodila hči Majda. Leta 1953 sta zgradila svoj dom in rodil se jima je sin Vlado. Franc se je moral leta 1961 zaradi pešanja vida in sluha invalidsko upokojiti, za nameček jim je pogorelo gospodarsko poslopje z živino in s krmo. Kmetijo sta nato prodala in kupila drugo na Pernovem pri Žalcu, kjer se jima je rodila hči Melita in družina je začela vse znova. Vera je skrbno gospodinjila, Franc pa je skrbel za živino in kmetijo. S pokojnino in prihodki od kmetije so začeli graditi novo hišo. Francu se je medtem vid zelo poslabšal in leta 1975 je povsem oslepel. Še vedno je opravljal vse svoje delo. Otroci so odrasli in prva je gnezdo zapustila Majda, ki ŽALEC □31 Sd d 200 si je z možem Ljubom postavila hišo blizu doma. Nato se je poročil Vlado in domov pripeljal ženo Brigito. S skupnimi močmi so začeli graditi novo gospodarsko poslopje. Zadnja je od doma odšla Melita in si gnezdo ustvarila v Galiciji. Verica in Franc sta hčerama pomagala pri gradnji hiše, z veseljem sta pazila na sedem vnukov, zdaj pa ju razveseljujejo že štirje pravnuki, petega bo prinesel Božiček. Prijatelji njunih otrok so bili pri njiju vedno dobrodošli in zanje sta bila atek in mama. Kljub težkim preizkušnjam sta ohranila ljubezen, veselje do življenja in radost ob svojih otrocih in njihovih potomcih, vsi pa ju radi in pogosto obiskujejo. Ko se zberejo pri Majerje-vih, se sliši smeh in zazvenita pesem in harmonika. T. T. Kakšne vezi ohranjate z rodno deželo Žani Luise? Kot smo lahko brali, kljub tako imenovani polni posvojitvi ohranjate stik z njeno biološko mamo Odette in bratcem? »Midva sva uradno njena starša, vendarle pa ima mamico, ki jo je rodila, in bratca, ki sta del naše družine, za katero skrbiva. Že ob prvem obisku Guinee Bissau se naju je ta dežela na nek način »dotaknila«. Začutila sva, da lahko z nekaj dobre volje in odprtega srca precej pomagamo tamkajšnjim prebivalcem. Novembra letos, natančneje na Žanin drugi rojstni dan, smo ustanovili ustanovo, ki se bo ukvarjala s pomočjo njenim rojakom. Že ime ustanove za spodbujanje izobraževanja v Afriki Toka toka Žani pove, kaj je naš cilj. Ob obiskih te prijetne afriške države sva na- DANILO PIKL, s. p. Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186 - MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV, - NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA, - POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN POMIVALNIH STROJEV, - POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV. Žani Luisa, Maja in Stane Drolje ob ustanovitvi Toka toka mreč spoznala, da jim največ lahko pomagamo z izobraževanjem. Šolstvo, zlasti visoko, je tam relativno slabo razvito. Zato želimo pomagati na tri načine. Skupaj z italijansko ustanovo Toka toka Afrika želimo dograditi šolo v Žaninem rojstnem kraju Žugudul. Pri tem bomo zbirali zlasti opremo za šolo, učne pripomočke in potrebščine ... Italijani, ki že imajo podobno ustanovo, nam zagotavljajo kritje stroškov prevoza, projekti pa so že v teku. Naslednji je projekt posvojitve otroka na daljavo. Kdorkoli bo želel, bo lahko prispeval mesečno nekaj evrov za konkretnega otroka, ki mu bo s tem plačal stroške šolanja in morda prispeval še nekaj za osnovne potrebe. Prejel bo sliko otroka, z njim si bo lahko dopisoval, ga obiskoval ... Razmišljamo tudi o tem, da bi šolski razred skupaj »posvojil« otroka, vrstnika. Če bi se vsak učenec vsak mesec odrekel recimo enemu sladoledu in s tem prispeval en evro, bi bil učinek izredno velik ... Možnosti za študij je tam malo, zato je še vedno želja številnih mladih, da gredo po svetu. Midva bova ponudila dom deklici Radmili, ki pride študirat sem prihodnje leto; najprej se bo leto dni učila slovenščine, nas pa bo hkrati naučila portugalščine. Potem jo čaka študij na fakulteti. Prepri- čana sva, da bo še kdo pripravljen odpreti svoja vrata mladim iz Afrike za čas študija, naša ustanova pa bo pomagala tudi pri pridobivanju štipendij in financiranju izobraževanja.« Kakšne so osebne in poklicne želje ter načrti za leto 2012? »Osebno si želimo samo zdravja, vse drugo imamo. Pri delu naj ostane tako, kot je bilo do zdaj, in bomo zadovoljni. Zelo pa bomo veseli, če nas bo prihodnje poletje obiskala Ža-nina mamica.« Seveda ne gre brez vprašanja, kaj naj oblečemo za Silvestrovo, da bomo po modi urejeni pričakali novo leto in kakšni so osnovni trendi za prihodnje leto? »Za Silvestrovo se uredite tudi, če boste praznovali doma. To je večer blišča, ko je dovoljeno več! Pomlad in poletje pa prinašata veliko barv, mnogi svetovni oblikovalci so na svojih kreacijah prikazali živalske vzorce, npr. ptice. Dolžine oblek se od kolen pomikajo k tlom. Veliko je naborkov. Precej pa je čutiti tudi pridih 20-ih, ko obleka ni imela poudarjenega pasu. Nasploh pa velja, da nekih strogih ločnic sploh ni več, sledite sebi in oblecite tisto, v čemer se počutite dobro in je skladno z vašo postavo.« K. R. FRIZERSKI STUDIO IRCA j?. Vam želi M v letu 2012 obilo sreče in zdravja! IRIS ČATER, s. p. Šlandrov trg 28, Žalec, tel.: 031 765 101 E-pošta: cater.iris@gmail.com NAJNOVEJŠI TRENDI V OBLIKOVANJU LAS + TRETMA ZA POŠKODOVANE LASE 4- TRETMA ZA RAVNANJE LAS - BRAZILSKO »FENIRANJE« 4 DVA SISTEMA ZA PODALJŠEVANJE LAS 4 LAKIRANJE NOHTOV (obstojnost do 3 tedne) Zgodovinsko predavanje o alkoholizmu Predstavitev zbornika Da ne pozabimo Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold je v novi večnamenski dvorani Občinske knjižnice Prebold organiziralo predavanje dr. Andreja Studna, ki v svojih delih vešče razgalja značilnosti slovenske družbe v preteklih dveh stoletjih. Osnovna nit predavanja, ki ga je s pozdravom začel predsednik preboldskega društva Uroš Herman, je bil oris boja s problematiko alkoholizma v 19. in v začetku 20. stoletja. Predavanje je bilo vezano na avtorjevo zgodovinsko monografijo Pijane zverine, ki je izšla leta 2009 pri Zgodovinskem društvu Celje. Njegovo študijo bi lahko označili kot kulturno zgodovino alkoholizma na Sloven- skem v »dolgem 19. stoletju«. Po besedah Fernanda Braudela gre za nekakšno »alkoholno revolucijo«, ki je na Slovenskem izjemno uspela. V svoji knjigi dr. Andrej Studna pravi: »Če je bilo do začetka 19. stoletja pitje alkohola v glavnem domena višjih družbenih slojev (kmet si ga je privoščil le ob praznikih in slavjih), se je v predmarčnem obdobju (pred letom 1848) razširilo tudi na nižje družbene sloje, po mestih in podeželju. Pretirano zalivanje z alkoholom v vseh oblikah je v tridesetih letih 19. stoletja močno zaskrbelo ljubljanskega zdravnika dr. Frana Viljema Lipiča, ki se je sistematično lotil raziskav razsežnosti alkoholizma v Ljubljani in na Kranjskem. Po večletnem preučevanju ljubljanskih in kranjskih pijancev je leta 1834 svoja spoznanja strnil v knjigi Osnovne značilnosti dip-sobiostatike, ki jo upravičeno uvrščamo med zgodnejše znanstvene obravnave fenomena alkoholizma v svetovnem merilu. Od takrat so se iz leta v leto množili najrazličnejši spisi, ki so svarili pred pretiranim zalivanjem s kapljico pozabe. Katoliški moralisti, zdravniki in psihiatri, ki so propagirali načelo zmernosti, so v prvi vrsti svarili pred pitjem žganja, ki se je v času agrarne krize po zemljiški obvezi v resnici izjemno hitro širilo med podkmečkimi sloji. Če so bili v očeh katoliških in meščanskih moralistov pijanci sprva predvsem propadli grešniki, so ob koncu 19. stoletja v njih že videli' grožnjo obstoječemu družbenemu redu. Pod vplivom biološke psihiatrije in Morelove teorije o »izrojenosti« so alkoholike vse bolj obravnavali kot grožnjo civilizaciji. Tudi mnogi ugledni slovenski psihiatri (Ivan Robida, Fran Goestl) so bili prepričani, da alkoholiki niso degenerirani zato, ker pijejo, ampak da pijejo zato, ker so degenerirani. Ob koncu 19. stoletja je v etiologiji alkoholizma dobivala prvo mesto »dedna obremenjenost«. Alkoholizem naj bi se prenašal iz roda v rod, kar naj bi posledično vodilo v propad narodne skupnosti. Širilo se je prepričanje, da sta evropska in slovenska družba obsojeni na propad, če se ne zaustavi »zastrupljanje« dednega materiala. Že pred 1. svetovno vojno, zlasti pa po njej, so se med nekaterimi raziskovalci pojavili tudi zagovorniki evgenike (na primer antropolog Božo Škrl), ki pa s svojimi recepti niso uspeli. Neuspešno je bilo tudi protialkoholno gibanje, ki so ga organizirali zlasti v katoliškem taboru,« je med drugim povedal dr. Studna. Mi pa dodajmo, da je alkoholizem bil in ostaja problem tudi sedanje družbe. Očitno se temu ni mogoče uspešno zoperstaviti. Alkohol se je pil, se pije in se bo verjetno pil, dokler ga bomo proizvajali. D. N. ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Dobitniki društvenih priznanj V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu je v torek, 13. decembra, potekalo srečanje Veteranskega društva Sever - Odbora Žalec. Na srečanju, ki so ga pripravili tudi v počastitev društvenega praznika, so predstavili zbornik Da ne pozabimo. To je zbornik prispevkov o osamosvajanju Slovenije na območju UNZ Celje. Udeležence dogodka je v preddverju muzeja pozdravil direktor ZKŠT Žalec Matjaž Jutršek in zbranim zaželel prijetno druženje in spoznavanje muzeja hmeljarstva. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi film, posnet pred 60 leti, ki govori o nekdanjem hmeljarjenju. V nadaljevanju je zbranim spre- govoril predsednik žalskega odbora veteranskega društva Rado Gasparič, ki je skupaj z nekdanjim komandirjem žalske postaje milice Stanislavom Venigerjem predstavil zbornik. V drugem delu uradnega dela srečanja sta zbrane nagovorila tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marjan Turičnik in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Adi Vidmajer. Pozdravila sta izdajo zbornika, ki bo še en verodostojen dokument časa osamosvajanja Slovenije, in poudarila dobro medsebojno sodelovanje med vsemi tremi veteranskimi organizacijami, ki so lahko za zgled v slovenskem prostoru. Rado Gašparič je podal krat- ko poročilo o preteklem delu odbora in načrt dela za leto 2012, ob koncu pa podelil priznanja društva. Zlato plaketo so podelili Občini Žalec, srebrno Marjanu Zagoričniku in Stanislavu Venigerju, bronasto pa Cvetki Veber, Jožetu Ribiču in Maksu Venigerju. Posebno zahvalo so ob tej priložnosti prejeli Avrelij Sfiligoj, Boris Čater, Zvone Čretnik, Drago Habjan, Ivan Kričej, Jože Matko in Sonja Balažič. Kasneje so si udeleženci srečanja ogledali tudi ostale prostore ekomuzeja in se zadržali v spodnjih prostorih, kjer so nadaljevali z druženjem ob prigrizku in pivu. Pred odhodom domov je vsak prejel tudi izvod zbornika. D. Naraglav S&S, RAČUNOVODSKE IN POSREDNIŠKE STORITVE, Sergeja Hajnšek, s. p., Savinjska ulica 30, Šempeter Z VAMI IN ZA VAS ZE OD LETA 200 7 'Pc, Celotno vodenje poslovnih knjig zasebnikom ,*. • ‘ ) in družbam, davčno svetovanje. m> KAKOVOSTNO IN UGODNO! GSM: 040 222 800, e-pošta: sergeja__hajnsek@t-2.net msm USP.EHO.V mmm ATRIJ www.sz-atrij.si \ www.sloveniapropertyatrij.si Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo VESELE PRAZNIKE ter SREČNO IN USPESNO 2012! Namesto voščilnic in daril stno donirali v dobrodelne namene. Sobivamo z vami. Atrij. - — ------- —— d,o.o. gradbeništvo, trgovina in prevozi Attemsov trg 22 3342 Gornji Grad Tel.: (03) 838 11 33, faks: (03) 838 11 34 E-naslov: speh.toni@siol.net www.spehtoni.com Za vas izvajamo vsa pleskarska dela: NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI, OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens ...), BELJENJE FASAD, POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV, IZPOSOJA DELOVNIH ODROV, VGRADNJA IN OBDELAVA MAVČNIH PLOŠČ, OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI NUDIMO TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KAKOVOSTNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT in WEBER s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih fasad CLIMA, zaključni omet tehnologije NANO (samočistilni učinek fasad). MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. GARANCIJA 5 LET. Uredimo dokumentacijo za subvencijo in ekokredit. Naš trud za lepoto vašega doma -že 19 let! Lep božič in srečno novo leto 2012! Kolektiv Termotehnike Kronovšek Vam želi vse najboljše v prihajajočem letu 2012 ! Vsem našim strankam se iskreno zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo za zaupanje tudi v prihodnje. Vsi, ki ste letos že vgradili našo toplotno črpalko, si lahko privoščite obilno, brezplačno slavje novega leta. Za vse ostale pa smo Vam vedno na voljo, da si uresničite to, še neizpolnjeno, novoletno željo ! r Največji proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji z vami že 21 let ! Samostojne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode različnih izvedb in moči (preko 5100 kosov/leto) • Ogrevalne toplotne črpalke za ogrevanje objektov in pripravo tople sanitarne vode, primerne tako za individualne hiše kot tudi za večje objekte (šole, poslovne stavbe...) • Znatni prihranki pri ogrevanju, do 70% • Zmanjšanja emisij C02 do 60 % • Odziven in strokoven servis ter podpora Izkoristite subvencije EKO SKLADA za toplotne črpalke Termo-tehnika d.o.o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel. 703 16 20, 703 16 28 www.termotehnika.com TČ voda /voda: do 2.000 EUR TČ zemlja/voda: do 2.000 EUR TČ zrak/voda: do 1.500 EUR TČ za sanitarno vodo: do 250 EUR . FILMSKA IGRALKA WINSLET TV VODITELJ SLAK ŠIFRER ANDREJ KEMIJSKI HALOGEN ELEMENT (ZNAK Al) UTRIP SL. PEVKA IN RADIJSKA VODITELJICA ROPARSKI PTIČ PEVEC CRTA MED OGLIŠČI FR. TENISAČ (JO-WILFRIED) ŠPORTNO OBLAČILO NOGOMET. MARIBORA (MARCOS) RAZVOJNA STOPNJA GLASO- SLOVEC KANAL ZA INSTALAC. ADOLF (KRAJŠE) EL GENERATOR ENOSMER. NAPETOSTI BORIS PAHOR PRIKA- ZOVANJE IDILIČNEGA DEL KROŽNICE ILOVICA NERED, BREZ- VLADJE Ž.GLAS NEKDANJA HOLANDSKA JADRNICA Ž.1ME, TEODORA OSRA-MOTITEV GL. MESTO GANE SELEN ZELIKA, KI ODVRAČA STRELO POZNANA ŽENSKA IT. RTV AMATERSKO PETJE USPEŠNIC MOSTIČEK PRIMEREK PRETEP HISTERIČEN ČLOVEK REKA PRI ANCONI V ITALIJI MESTO V SEVERNI FRANCIJI IGRALEC V GLEDALIŠČU SKALNAT GREBEN V STENI MAMA TROPSKI KROMPIR PAS PRI KIMONU BIVŠI SL. KOŠARKAR (VITAL) NEBESA, PARADIŽ LJUB- LJENČEK UTRIP ČRESLOVA KISLINA, STROJILO PRITOK DOR-DOGNE (FR.) MESTO V J. FRANCIJI PESNICA RAINER AZIJSKA DRŽAVA LADJA ZA TEKOČINE BIVŠI HOKEJIST (RUDI) HRUP, NEMIR VEČNI POPOTNIK ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (AUGUSTA) SL. MODNA OBLIKOVALKA (NIKA) IT. FAŠISTIČNI POLITIK (GALEAZZO) IRA LEVIN NOSILEC ISTEGA IMENA FR. FILOZOF IN ZGODOVIN. (HIPPOLYTE) MAČEK PRIJETEN VONJ FIN. POLIT. (MARTTI) IGRALKA REMiCK REKA V FRANCIJI STANE SEVER VODNA ŽIVAL S ŠKRGAMI GLAVNO MESTO KALMIKIJE V RUSIJI ŽEBELJ, NAREJEN IZ ŽICE BIBLIJSKA OSEBA EMMA THOMPSON OMOT IZBRANA DRUŽBA PISATELJ DEBIČ REKA NA TIROLSKEM SPO- DRSLJAJ UMETNO USNJE SL. PEVKA (LIDIJA) KRILO RIM. LEGIJE VEK, STOLETJE NEZNANKA VMATEM. OKRASNI KAMEN VOJKO ANZELJC KIM NOVAK GORANAD ILIRSKO BISTRICO SAMO- DRŽKA, TRI- NOGINJA GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE SIMON JENKO AM. PISATELJICA (ANAIS) REKA V INDIJI IN PAKISTANU NINO ROBIČ PISATELJ. MALENŠEK LUKANA SICILIJI MLADIČ OVCE ZLITINA ZA EL. GRELCE SLIKAR JAKOPIČ NAJVIŠJA GORA V TURČIJI TELIČEK LASTNIŠKO ZNAMENJE ZA KNJIGE MEH. SLIKAR (DIEGO) SPREMLJEV. OGNJA ■v,,; SRBSKA PARKOVNO DREVO Z VEČ DEBLI FOTO- GRAFIJA RAFKO IRGOLIČ IGRALKA IN 3ESNICA avtor JANEZ KORENT BIVŠA TV VODITELJICA (SIMONA) SMUČARSKI SKAKALEC NYKÄNEN PISA- TELJICA ŠIROVNIK POKONČNI DEL NOGOM. VRAT, STATIVA PIKAJOČ INSEKT OMEJEN OKOLIŠ, LOVSKO OKROŽJE KURIR, GLASNIK GRŠKI OTOK NAŠA CELINA RICHARD EGAN SKLAD PARNA LOKOMOTIVA SL. PEVSKI TRIO ŽELATINA IZ ALG RUDI OMOTA GR. MIT. LETALEC, DEDALOV SIN AM.PEVKA (BONNIE) GLASBENIK HENDRIX MENIČNI DOLŽNIK LIT. ZGOD. (ALOJZIJ) SMUČAR KOSTELIĆ DELTENI-ŠKE IGRE SMUČIŠČE V AVSTRIJI GR. ČRKA KRAJŠA LITERARNA RAZPRAVA STAROGRŠKI FILOZOF IZ STAGIRE VINJENOST PRETIRANA STRAST DO GLASBE DRUGO IME ZA PLANIKO NAČRTOV. POLITIČNA SPRE- MEMBA SMUČARSKI CENTER V FRANCIJI JADRANSKI OTOK BLIZU LOŠINJA AZIJSKA DRŽAVA (ISLAM- ABAD) NEKDANJA AZIJSKA DRŽAVA RIMSKI HIŠNI BOGOVI DRŽAVNI PREVRAT AM. SLIKAR (GEORGE) NEGA RAZMNO- ŽEVALNA TVORBA KAREL NATEK UNI- ČEVALKA ŽELEZA INDU- STRIJSKA RASTLINA SL. PISAT. (FRAN) dolaR MESARSTVO UTRIP MESTO V SIBIRIJI OB REKI TOM GLINAST ZIDAK BIVŠA SL. ATLETINJA (BRITTA) KORALNI OTOK IZBOČEN DEL STAVBE Z OGRAJO IZGOVARJ. ČRKE "A' NAMESTO ■O" OBLAČILO INDIJK SL. PISATELJ (JANKO) BALONAR SLAVKO ŠORN VEČJA, V STRUGI TEKOČA VODA MESTO OB ARALSKEM JEZERU (KAZAHST.) TANTAL ALPSKE REŠEVALNE SANI DUŠA POČKAJ BIVŠA AM. MINISTRICA (CONDO-LEEZZA) Nagradna križanka Rešitev križanke, objavljene v novembrski številki Utripa: TOPCAR-AVTOPRALNICA-PO-VAŠI-MERI-TOPCAR-CAFFE-SAMOPOSTREŽNO-PRANJE. Izžrebani nagrajenci: 1. Janko Natek, Gomilsko 14, Gomilsko; 2. Petra Mogel, Podgorje pri Letušu 7, Šmartno ob Paki; 3. Boris Žgajner, Matke 1, Prebold. Nagrajenci naj se po nagrade zglasijo v TopCar, Ločica ob Savinji 81, Polzela (G.I.S.I.T., d. o. o.), najkasneje do 15. januarja 2012. Pokrovitelj križanke v tej številki je MESARSTVO DOLAR, Robert Dolar, s. p., Velika Pirešica 35 a, Žalec. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 13. 1. 2012. Letina vin ena najboljših Drago Medved: Vinske bravure Silvo Marič, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Društvo savinjskih vinogradnikov je tudi letos pripravilo pokušnjo vin letnika 2011. Dogodek je v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče vodila specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s Kmetijsko gozdar- skega zavoda Maribor. Vodja ekipe, ki je opravila sprejem vin, meritve sladkornih stopenj in kislin, je bil Bojan Podkrajšek. Kot je povedal predsednik savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, je glavni namen pokušnje ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, napake ali bolezni v vinu. Na podlagi senzoričnih ugotovitev je večino le-teh še mogoče odpraviti v mladem vinu. Hkrati pa tudi vinogradniki sami spoznavajo tako kakovost vin kot pomanjkljivosti in se tako dodatno usposabljajo za svoje nadaljnje delo. Letos so vinogradniki pokušnjo ponudili rekordno število vzorcev, blizu 90. Glede na letino, ta je ena najboljših, saj je bilo dovolj sonca, grozdje pa je ostalo zdravo do konca, bi lahko pričakovali, da tudi z vini ne bo težav. Pa se je izkazalo, da ni tako. Letos sicer ni bilo zaznati bolezni vin, je bilo pa kar nekaj pomanjkljivosti, med katerimi je bil najpogostejši bekser v več oblikah (jajčni, česnov, ohrovtov itd). Sreča pri tem je, da se ga da hitro in enostavno odpraviti, ne da bi vino trpelo glede kakovosti. Kljub temu so bila vina kakovostna, zelo aromatična, polnega okusa, rdeča vina pa temnih barv. Seveda pa ta vina potrebujejo čas za dozorevanje. Ko bodo vsaj malo dozorela, bodo savinjski vinogradniki februarja in marca naslednje leto ponovno pripravili večer s savinjskimi vini, na katerem bodo predstavili letošnjo kakovost. T. Tavčar Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela in Društvo savinjskih vinogradnikov sta na Gradu Komenda na Polzeli pripravila prestavitev nove knjige Draga Medveda Vinske bravure, ki je nekakšen kodeks med vinsko kulturo in ljudmi. Vinske bravure so osma knjiga Draga Medveda - izdala jih je založba Modrijan - na temo vinske kulture in so nadgradnja Vinskega brevirja, ki je izšel pred 18 leti. V njih avtor pred bralca razgrinja do zdaj manj znane vsebine iz sveta vinske kulture. Vino obravnava kot enakovrednega sogovornika človeku in bralca vabi, naj se kaj nauči od vina, ki je polno sporočil, le videti jih moramo. Na nov način nam odpira Slovenijo kot vinsko deželo in med drugim navaja tragičen primer s konca 19. stoletja, ko sta vinogradnika na Sromljah izgubila življenje, ker sta branila svoje trte. Iz Medvedove knjige izvemo tudi, da znamenite ladje Tita-nik niso pri splavitvi leta 1912 krstili s steklenico šampanjca. Povsem na novo nam odpira svet vina v državah, ki ji doslej nismo poznali kot vinorodne: Peru, Brazilija, Indija, Kitajska, Južna Koreja, Finska, Švedska in Danska in še mnoge druge. Knjiga nas v povezavi z vinom vodi po sveti literarne in likov- Drago Medved s knjigo Vinske bravure ne umetnosti, filozofije in psihologije. Posebej dragocena pa so avtorjeva sporočila o tem, kako naj se vedemo v življenju, da nas bo vino osrečevalo, ne pa ogrožalo. T. Tavčar Hrana državotvorno vprašanje Ponovno dvakratni prvak Karli Cize; iz Šmatevža pri Gomilskem je na zadnjem državnem lovskem prvenstvu v Kočevju ponovil lanskoletni uspeh in ponovno osvojil naslov državnega veteranskega prvaka v dveh disciplinah, in sicer pri super veteranih in v tekmovanju na glinaste golobe. Karli Cizej je že 43 let lovec. Je velik ljubitelj narave in aktiven član LD Braslovče. Z lovstvom in naravo je »zastrupil« tudi svojega sina Fredija, ki se mu je prav tako lani nasmehnila lovska sreča, saj je ustrelil svojega prvega merjasca in doživel lovski blagor. Svoje letošnje tekmovalne uspehe je Karli 7. novembra kronal še z ulovom divjega prašiča, ki je tehtal okrog 200 kg. Karli je merjasca, starega približno pet let uplenil prvič. Veliko več kot sam lov pa mu pomenita življenje z naravo in skrb za divjad. Že vrsto let pa se udeležuje tudi lovskih tekmovanj in v njegovi zbirki je zdaj že več kot sto pokalov z meddruštvenih, regijskih in državnih tekmovanj. Že sedemkrat je postal državni prvak, od tega trikrat v kombinaciji in štirikrat v streljanju na glinaste golobe. t Karli ob svojem ulovu mk Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE Izpostava Žalec, Mestni trg 7, Žalec Vse, v kar upate, naj se izpolni, kar iščete, naj se odkrije, kar si želite, naj se uresniči! Vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2012 Vam želimo kmetijski svetovalci. * V Nataša Antolič, s. p. Griže 50, 3302 Griže Tel.: 03 571 57 55 V LD Braslovče in v Savinjsko--kozjanski zvezi LD Celje so zelo veseli, da imajo v svojih vrstah tako uspešnega tekmovalca in prizadevnega lovskega tovariša, ki zelo rad sodeluje tudi pri drugih društvenih akcijah. Sicer pa je Karliju lovstvo način življenja in tako bo, dokler bo pri močeh, pravi. D. N. V upravnem odboru republiškega sindikata kmetijske in živilske industrije, ki se je sestal v Šempetru v Savinjski dolini, so ugotavljali, da se je kar nekaj vprašanj, povezanih s kmetijstvom, v zadnjem letu začelo reševati. Sicer so člani upravnega odbora še vedno opozarjali na precej posameznih težav, ki jih bo morala reševati nova vlada, vendar pa so nekatere akcije, INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE CESTA ŽALSKEGA TABORA 2 3310 ŽALEC I H P S VSEM PRIDELOVALCEM HMELJA IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, SREČE IN VELIKO POSLOVNIH USPEHOV. Namesto posameznih čestitk smo denar namenili v humanitarne namene. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije GSM: 051 686 230 MALI OGLASI ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE za vse starosti po vsej državi. INFO.: 031 836 378 42-LETNI MOŠKI Z RESNIMI NAMENI IŠČE ZVESTO DEKLE. INFO.: 041 229 649 POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975 ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 KOZMETIČNE STORITVE NA VAŠEM DOMU IN V SALONU V ZDRAVSTVENEM DOMU PREBOLD (pedikura, manikura, masaža...) Info.: 041 433 814 STAREJŠO OSEBO S KMETIJO VZAMEMO V OSKRBO (čiščenje, pranje, organizacija hrane). V zameno prevzamemo obdelavo kmetije. Savinjska z okolico. Info.: 041 646 968 predvsem promocija slovenskega kmetijstva in slovenskih izdelkov, že obrodile sadove. Veliko zaslug sindikalisti pripisujejo ministru Dejanu Židanu, ki so ga povabili na sejo. Med drugim je na sestanku dejal, da je zanj pomembno, da je ideja nove slovenske prehranske politike široko sprejeta med državljani in da Slovenci zdaj razumemo, da je proizvodnja hrane skoraj državotvorno vprašanje. Predsednik sindikata Srečko Čater je opozoril, da je v kmetijski politiki pomembno tudi vzdrževanja socialnega dialoga. Tako so šele maja končno obnovili neveljavno kolektivno pogodbo, pred dnevi pa jo tudi podaljšali za prihodnje leto. »Končno zdaj delavci z večjim zadovoljstvom opravljajo svoje delo, saj je v kmetijstvu zavel nov veter,« je prepričan Čater. T. T. * * * # * *■ * * *■ *• *• # * * * * * # * # * * * # *• * * * # * # * * * # * * * # 3303 Šentrupert 7 teli: 03/5726017 fax: 03/5726355 SL? SL* sl* Sl? SI» 41* SL* "2* SL» "L S** sl» S» Sl» sl* ^* sL sl? Sl» S» »1» sl? Sl? S» Sl? *^? - -sl? -sl? "sl? sl? sl* sl? , t* Tb fr* ^ us ^ »p us 'tS T> 'T? TV T6 »^ »f! »f» ^ ?fK »p »f» *fw *f» *f. *fC »fC * # * * * * * # * * * * * # * # * * * * * # *■ *■ # * * * * * * # # * # # * * * # * cVsem/ našim/ strankam/ Ln fzaskoAmlm/ sodelavcem/ žetima/ pnifetne/ kazicna pnazniAe/ in szešno/ nano/ teto/ 2012. Zahvaljujemo se za dosedanje zaupanje in se priporočamo tudi v prihajajočem letu. **********************************1 murarci . _ _ S_» . V ŽELIMO VAM PRIJETEN BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2012. NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini MA PROF, d. o. o„ Petrov trg 7, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 03 88, faks: 03/700 03 89 Kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje! MA tCt^PROF ODPIRALNI ČAS: PONEDELJEK-PETEK: 7.00-18.00 SOBOTA: 7.00-12.00 V naši trgovini lahko najdete pestro izbiro: vodovodnega materiala, instalacijskega materiala za ogrevanje, sanitarne keramike, gradbenega materiala, kmetijskega repromateriala, vijakov in okovja, barv in lakov, kovinskih profilov, gospodinjskih in tehničnih plinov. Hvala za zaupanje! Želimo vam lep božič in srečno novo leto 2012. Priznano slovensko podjetje ZAGOŽEN, d. p. o., Cesta na Lavo 2, Žalec, ki je prisotno na trgu že 35 let, vabi v svoje vrste izkušeno, samostojno, komunikativno, ciljno naravnano in ambiciozno osebo, za delo na delovnem mestu: zagožen SAMOSTOJNI KOMERICIALIST m/ž Odgovorni boste za: - samostojno tržen je in promocijo končnih izdelkov namenjenih podzemni infrastrukturi ter industrijskih izdelkov v Sloveniji in v tujini, - zbiranje, pridobivanje in spremljanje podatkov o tržnih razmerah, - vzdrževanje poslovnih vezi z obstoječimi kupci, - organizacija, koordinacija lastnega dela, - svetovanje strankam, priprava ponudb in pogodb ipd.. Od vas pričakujemo: - vsaj VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne smeri, - vsaj 5 let delovnih izkušenj na področju komerciale in marketinga, - razvite pogajalske veščine, podjetniško razmišljanje, - aktivno znanje angleškega tujega jezika, - odlično poznavanje zbirke pisarniških programov MS Office, - pogajalske sposobnosti, zmožnost vodenja manjših skupin, organizacijske in koordinacijske sposobnosti. Ponujamo vam: - zaposlitev za določen čas enega leta z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, - delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, - možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Prijave z življenjepisom sprejemamo na naslov: ZAGOŽEN, d. o. o., Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec z navedbo "za samostojnega komercialista". Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do vključno 6.1. 2012. ■hiSLIKOPLESKARSTVO ergimi Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si Vsem strankam se zahvaljujem za dosedanje zaupanje in jim želim mirne in prijazne praznike ter uspešno leto 2012! ATO 1)0 SEDLA S. p. Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 Žalec tel.: 03/571 70 00. 710 22 00 mob.: 031 608 349, faks: 03/710 22 01 e-mail: matjaz. dosedla@siol. net Varno in srečno vožnjo ter lepe in prijetne božično-novoletne praznike! Srečno 2012! PRAZNJENJE GREZNIC JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975 Za nedoločen čas zaposlimo OBRATNEGA ELEKTRIČARJA / ELEKTRONIKA Naloge na tem delovnem mestu zajemajo vzdrževanje obstoječih in izvedbo novih električnih napeljav in elektronskih naprav. Od kandidata pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe elektro tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih nalogah, vozniški izpit B kategorije. Kandidate, ki želite nadaljevati svojo poklicno pot v uspešnem mednarodnem podjetju, vljudno vabimo, da v 8 dneh po objavi oglasa pošljete prijave z življenjepisom in dokazili o zahtevanih pogojih na naslov: SCHIEDEL dimniški sistemi, d. o. o. Latkova vas 82,3312 PREBOLD IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. Lep božič in srečno novo leto 2012! BARVNO FOTO KOPIRANJE SPLOŠNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO d=i=MS«-a KRK Uroš, s.p. «mon/ Zabukovica 162, 3302 Griže GSM: 031/307-780 uros.krk@triera.net NAJEM DVIŽNE KOŠARE _____________do višine 16 m_____ VSEM DOSEDANJIM # IN BODOČIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN ŽELIM MIREN BOŽIČ TER SREČNO NOVO LETO. -jt ' # C+TEHnOS IBk proizvodnja strojevinorodij * predelavagumein plastike objavlja več prostih delovnih mest: KONSTRUKTER M/Ž Opis delovnih mest: - razvijanje, konstruiranje in izris načrtov za orodja, stroje in naprave, - izdelovanje osnutkov novih orodij, - pripravljanje celotne tehnične dokumentacije projekta, - sodelovanje pri obdelavi povpraševanj in pripravi ponudb, - odgovornost za kakovost opravljenega dela, za doseganje rokov izdelave, predlaganje korektivnih ukrepov, - ostala dela po navodilih nadrejenega. Pričakujemo: - VI. ali VII. stopnjo izobrazbe strojne smeri, dipl. inž. strojništva, univ. dipl. inž. strojništva, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - poznavanje dela s programi 3D CAD/CAM, - vsaj 3 leta izkušenj na področju konstruiranja orodij, strojev in naprav, - vozniški izpit B kategorijo in lasten prevoz, - fleksibilnost, odlične organizacijske sposobnosti, komunikativnost in dinamičnost. Prijave s kratkim življenjepisom in opisom del, ki ste jih opravljali do sedaj, prinesite v osmih dneh po objavi, osebno ali jih pošljite na naslov: TEHNOS d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 Žalec, 03/713 30 56 , e: info@iehnos.si. Vsem svojim strankam, gostom in poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2012. VELTRAGJ Matke 41, 3312 Prebold P. E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03/703 12 60, 041 664 448, faks: 03/703 12 66 www.veltrag.si • prodaja stanovanj Na novinah v Latkovi vasi • elektroinštalacije • meritve • strelovodi • delo na višini (avto dvigalo) • javna, zunanja razsvetljava • prodaja elektromateriala «I GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, fK MERITVE ZA PROJEKTIVO, C INŽENIRSKA GEODEZIJA, § MREM GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si V spomin Rudiju Hermanu Na preboldskem pokopališču so se gasilci, pevci in številni drugi krajani poslovili od dolgoletnega člana in sokrajana Rudija Hermana, ki je s svojim delom in prizadevnostjo pustil neizbrisen pečat v Občini Prebold in tudi širše. Njegova življenjska pot seje začela 28. marca 1928 v Preboldu. Valter Zupanc je v poslovilnem govoru dejal, daje Rudi večino svojih življenjskih moči razdajal kraju, v prvi vrsti gasilstvu, prepevanju v pevskem zboru in krajevni samoupravi. Že kot mlad gasilec je ogromno truda vložil vgradnjo novega gasilskega doma. Leta 1954 je postal poveljnik društva. Ves čas seje izobraževal in pod njegovim mentorstvom si je znanje nabiralo veliko gasilcev. Imel je čin višjega gasilskega častnika, opravil pa je tudi tečaj za sodnika in tečaj za strojnika. Prav na področju tekmovanja je bila njegova velika zasluga, da so preboldski gasilci začeli tekmovati v gasilsko športnih disciplinah. Kot sodnik je sodeloval na mnogih republiških in tudi državnih tekmovanjih. Dolga leta je bil poveljnik sektorja v takratni Občinski gasilski zvezi Žalec. Pozneje je postal tudi predsednik GZ Žalec, kjer je pustil velik pečat na področju izobraževanja in opremljanja z gasilsko tehniko in opremo. Veliko dela je posvetil tudi mednarodnemu sodelovanju gasilcev iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. Po njegovi zaslugi je bila gasilska organizacija Slovenije predstavljena v omenjenih državah in tudi drugod. Dokaz za njegovo delo na mednarodnem področju so odlikovanja avstrijskih in nemških gasilskih zvez. Rudije od leta 1954 do 1982, koje prevzel funkcijo predsednika, ki jo je opravljal vse do leta 2003, koje bil izvoljen za častnega predsednika društva, poveljeval Gasilskemu društvu Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Za svoje delo v gasilstvu je prejel številna gasilska, občinska in druga priznanja,-za 60-letno delovanje tudi kipec gasilca. Rudijeva velika ljubezen je bilo tudi petje, ki se mu je začel posvečati leta 1946 in mu v okviru Moškega pevskega zbora Svobode Prebold tako rekoč ostal zvest vse do konca življenja. Velikega pomena je bila tudi njegova povezovalna vloga v krajevni samoupravi. V času, ko so nastajajoče krajevne skupnosti nekateri dojeli kot priložnost za lastno avtoritativnost, je pomagal oblikovati uspešno in homogeno krajevno vodstvo, s poudarkom na sodelovanju z vsemi, še posebej s tovarno. V lokalni samoupravi je bil dolgoletni občinski odbornik, poveljnik Civilne zaščite tega območja in tudi svetnik v prvem mandatu novoustanovljene Občine Prebold. »Rudi! Hvala ti za tvoja velika dela, za vso dobro voljo, ko je bilo potrebno pomagati, za tvojo prešernost in veselje do druženja. Veliko veselih zgodb nas veže na doživetja s tabo, predvsem na sposobnost, kako si nas znal razveseljevati. Se dolgo bomo občudovali tvojo veliko moč povezovanja, ne glede na pripadnost in mišljenje,« seje od Rudija Hermana na njegovi poslednji poti poslovil Valter Zupanc. D. JV. Ni res, da si odšla - nikoli ne boš, ujeta si v naših srcih z najlepšimi spomini in vsak naš korak boš spremljala v tišini. ZAHVALA MARIJA ZAGORIČNIK (4. 6. 1926-2. 11.2011) Dragi sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, vsem Vam iskrena hvala za podporo in pomoč ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice, za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, duhovniku Mirku Škofleku, Moškemu pevskemu zboru Zvon in cerkvenemu moškemu pevskemu zboru, trobentaču Viliju Ograjenšku, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni "Ljubil si zemljo, bil njej si predan, a prišel je dan, ko v njej boš počival, v naših srcih večno boš bival..." ZAHVALA V 95. letu starosti je tiho sklenil svojo življenjsko pot naš ljubi mož, oče, ate, brat, stric in tast JANEZ UDRIH iz Spodnjih Grušovelj 13 Ko v bolečini zbiramo trenutke njegovega slovesa, se porodi hvaležnost do vseh, ki ste mu v času življenja izkazovali spoštovanje in naklonjenost, nam pa v žalosti pomagali, nas tolažili in ga ohranili v najlepšem spominu. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvaležni smo gospodu župniku Škofleku za opravljen pogrebni obred in za sveto mašo, šempetrskim pevcem, trobentaču, predstavnikom društva upokojencev in društva čebelarjev za izkazano zadnje slovo in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem, ki ste se mu poklonili na tihi poti do groba, iskrena hvala. Žalujoči: njegovi domači POGREBNE STORITVE ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93 IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV Iskrenu hvala za izkazano zaupanje. I Nešteto sveč je že zgorelo, I nešteto rož je ovenelo, solz I Življenja naša so sc spremenila. I a srca naša te nikoli ne bodo pozabila! vmc&t f** V SPOMIN 20. decembra 2011 mineva dvajset ' ' žalostnih let, odkar si mnogo prerano odšla v svet miru, kjer le tišina šepeta, v naših srcih pa živi spomin nate, naša draga žena, mama in stara mama MAJDA CINKOTSKI roj. TERGLAV iz Šempetra v Savinski dolini Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu. Z ljubeznijo in bolečino v naših srcih in lepimi spomini nate. Tvoji: mož Jan in hči Karmen z družino - Aliso in Amirom Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil dragi mož, oče in dedi VIKTOR RAJOVEC iz Tabora (5. 7. 1935-29. 10. 2011) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, za svete maše in cerkev ter izkazali ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi osebnemu zdravniku dr. Petru Strouhalu za pomoč na domu. Hvala duhovnikoma za darovano sveto mašo in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev in poslovilni govor. Žalujoči: vsi njegovi Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal! V SPOMIN 20. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata IVAN VASLE s Ponikve 33 (13. 9. 1946-20. 12. 2010) Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi ® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovil dragi FRANC ZAJC iz Spodnjih Grušovelj (5. 9. 1930-15. 11. 2011) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala Žalujoči: sinova Iztok in Brane z družinama Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, tete in tašče TEREZIJE JEŽOVNIK iz Velike Pirešice 47, Žalec (9. 10. 1923-12. 11.2011) se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste z nami delili bolečino, nam pomagali, darovali sveče, cvetje, za svete maše in denarno pomoč, nam ustno in pisno izrazili sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala njeni osebni zdravnici dr. Brigiti Artiček Mesareč in sestri Andreji za velikodušno pomoč in prijaznost, reševalcem, Splošni bolnišnici C.elje, patronažni sestri Cvetki. Iskrena hvala domačim pogrebcem, gospodu župniku Janku Cigali za lepo opravljen cerkveni obred, mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, gospe Magdi Šalamon za besede slovesa pri odprtem grobu, DU Galicija, trobentaču gospodu Marku Kavtičniku in pogrebni službi Ropotar ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Pogrešali bomo tvoj nasmeh in vedro besedo. V naših srcih boš vedno živela z nami. Žalujoči: vsi njeni Gore so bile in bodo, bili ste in boste v naših srcih. V SPOMIN Minilo bo 40 let žalosti in spomina, odkar si nas zapustil, dragi oče, minilo bo tudi leto, ko si nas tudi ti zapustila, ljuba mama. Ob tem se spominjamo tudi na brata. SLAVKO POLDKA MIKLAVC MIKLAVC (25.6. 1931-28. 12. 1971) (5. 11. 1929-5. 1. 2011) BORIS MIKLAVC (21.7. 1959-23. 7. 1959) Tatjana in Slavica z družinama Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo do 12. januarja 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE ŠARLAH roj. FEGUŠ Iz Šempetra (1.9. 1926-3. 11.2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter izkazali ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici gospe Artiček Mesareč in patronažni službi iz Žalca, še posebej gospe Poloni Polavder, ki so v domači oskrbi nesebično skrbeli za njeno zdravje. Žalujoči: vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice FANI TEVŽIČ iz Ločice ob Savinji (1924-2011) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala duhovniku Jožetu Kovačecu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem Kvinteta Lastovka za odpete pesmi in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala je namenjena Magdi Šalamon za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo v tako“ velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Sinovi Mihael, Franci in Zvone z družinami V SPOMIN Zapustil me je dragi mož STANISLAV LUKMAN iz Žalca Za vedno je zaprl oči 9. novembra 2011, v 79. letu starosti. Počivaj v miru! Žalujoči: žena Terezija in ostali sorodniki Z vetrom pesem šla je po poteh, kjer nekoč si rada ti hodila. Zdaj solze so ostale nam v očeh, odhajaš, ne da bi se poslovila. v SPOMIN 16. novembra 2011 nas je v 72. letu starosti zapustila draga sestra, svakinja, teta, stara mama in prababica MILICA NARBERGER iz Pongraca (nazadnje je živela v Belgiji) Vedno boš v naših srcih! Žalujoči: družina Brečko in ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si V SPOMIN 24. decembra bo minilo eno leto hude žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek MIŠO HORVAT (29. 5. 1934-24.12. 2010) Vsem, ki se ga spominjate in ga tudi obiščete ob njegovem grobu ter mu prižigate svečko, iskrena hvala. Vsi njegovi Ostala je le tvoja velika dobrina, v našem srcu pa praznina ... V SPOMIN 28. decembra 2011 bo minilo 10 let, odkar si odšel tja, kjer ni solza in ne gorja, FRANC JELEN iz Podkraja 2 Hvala tistim, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje, ki ste ga spoštovali in ga imate v lepem spominu. Med nami ljubljena bila si iz vsega srca -ljubljena bodi tudi tam, kjer si zdaj doma! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage VIDE DOLINŠEK iz Šempetra (2. 6. 1963-15. 11.2011) Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu Turineku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevskemu zboru in gospe Galič za odigrano žalostinko. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ji v težki bolezni stali ob strani, in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jani in vsi njeni POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK Matjaž Britovšek, s.p. - pogrebne storitve - čiščenje in dezinfekcija prostorov Pongrac 60, 3302 Griže GSM: 070/826-323 PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže 040/721 -827 Deževne kapljice šumijo v vetru večernem na tla. Tiho, žalostno je sredi srca. (S. Kosovel) ZAHVALA Za vedno me je zapustil JOŽE SORGER Bratov Letonja 2, Žalec (23.1.1958-1.11.2011) Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in vaščanom Sv. Lovrenca, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi-za vse izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujem zdravstvenemu osebju OI Ljubljana, KC Ljubljana, Splošne bolnišnice Celje in ZD Žalec. Vsem iskrena hvala! Piroška Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... Ob boleči izgubi dragega moža in atija JURIJA ZORKA iz Šmatevža (17.4. 1950-23.11.2011) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter ostale darove. Žalujoči: žena Karla in hči Suzana Pridi. Pojdeva sonce brat! In sta zletela gor proti nebu in potonila v teman ocean. Odtlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (T. Pavček) V SPOMIN 25. decembra mineva 10 let, odkar je prezgodaj odšel od nas dragi mož, oči in dedi TONE RODE upokojeni gozdarski tehnik (1932-2001) Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Njegovi: žena Vladka, hči Jasna z družino, sin Tonči, sestra Majda in drugo sorodstvo ALEŠA SALESINA iz Kasaz 91 a (10. 5. 1947-18.11.2011) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu II. OŠ Žalec in kolektivu Casino Rubin Žalec za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Morana, pevcem in gospodu Pungartniku za besede slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Smreka iz pločevink le za nekaj ur Največ jaslic do zdaj Smreka je postavljena... Z razstave jaslic V Šempetru v Savinjski dolini so se mladi iz TD Šempeter letos domislili, da sredi kraja postavijo posebno novoletno smreko, narejeno iz pločevink. V ta namen so skoraj vse leto zbirali pločevinke in ustvarili so zanimivo in najbrž edinstveno novoletno smrečico v Sloveniji. Pločevinke so spajali s sili- konskim kitom in jih pritrdili na posebno železno konstrukcijo. Pri delu jim je malo ponagajal dež pa tudi kar hladno je bilo, zato so se greli s čajem in kuhanim vinom. A jim je uspelo in s končnim izdelkom je bila zadovoljna tudi predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik, sicer navdušena nad idejo in zagnanostjo mladih. Tako ona kot ustvarjalci skulpture Petra Žnidaršič, Klara Cetina, Gašper Četina, Luka Rojnik, Teja Rojnik, Martin Ločičnik, Aleš Ločičnik, Urban Kotnik, Uroš Jan, Nina Zagoričnik, Leja Hrnčič, Urška Skrabar, Polona Pečnik in še nekateri sovaščani pa niso niti v sanjah pomislili, da bo njihov trud zaman. Že zgodaj zjutraj so vandali, najverjetneje tisti, ki so odhajali z zabave v bližini, njihovo smrečico porušili, pločevinke so bile pometane okrog, poteptane, ostalo je le železno ogrodje. »Morda mislijo, da so heroji, če delajo škodo, a so vredni vse graje in prezira. Sram jih je lahko, da so izničili delo in prizadevanje svojih sovrstnikov, morda celo so-krajanov,« je početje vandalov komentirala predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik in dodala, da upa, da bo policija odkrila storilce in jih ustrezno kaznovala. D. N. ... čez nekaj ur pa so vandali izničili delo svojih vrstnikov Smrkci obiskali Tabor Smrkci na odru v Taboru Turistično društvo Občine Tabor in gledališka skupina Teloh KD Ivan Cankar Tabor sta ob pomoči občine v dvorani doma krajanov organizirala miklavževanje. Pod vodstvom režiserke Tanje Kastelic je gledališka skupina otrokom pripravila pravljično presenečenje. Na odru dvorane je namreč oživela zgodba o priljubljenih Smrkcih, atu Smrku, Smrketi in hudobnem Gargamelu, ki se je na vse pretege trudil uničiti ta dobra bitja, ki so mirno in lepo živeli v svoji vasi. Zgodba je bila tokrat povezana s prazničnim decembrom in obdarovanjem, ki ga je izkoristil tudi Gargamel in tem majhnim bitjem podaril velik pa- ket z glasbilom - pozavno, v kateri se je nahajal strup. Ata Smrk, ki edini ni poskusil zaigrati na to glasbilo, je zvaril poseben napoj, s katerim je ponovno oživel svoje Smrkce in odgnal Gargamela. Smrkci so nato v dvorano priklicali Miklavža in njegove spremljevalce, ki so obdarili otroke. D. N. V dvorani Gasilskega doma Drešinja vas so člani PGD Drešinja vas, Turističnega društva Petrovče in vaščani Drešinje vasi pripravili razstavo jaslic. Ob odprtju razstave sta številne obiskovalce nagovorila predsednica Turističnega društva Petrovče Marjeta Grobler in Jože Stepišnik. Na letošnji osmi razstavi sodeluje štirideset razstavljavcev jaslic od blizu in daleč, kar je do zdaj največ. Jaslice so zelo raznolike in izdelane iz različnih materialov. Blagoslov je opravil petrovški župnik pater Ivan Arzenšek, prireditev pa so popestrili Vokalna skupina Razstava jaslic bo odprta 25. in 26. decembra ter 1. in 2. januarja od 9. do 19. ure, ostale dni pa po dogovoru na telefonski številki 031 230 021. Candela iz Petrovč in Aljaž Stepišnik s kitaro. T. Tavčar Aljini čevlji korakajo na tuje Alja Novak Viryent je priznana modna oblikovalka čevljev, ki nadaljuje tradicijo izdelovanja kakovostnih čevljev svojega pokojnega deda Rada, čevljarskega mojstra z Vranskega. Tudi Alja kakovostne in modne čevlje še vedno ročno izdeluje na Vranskem, uspešno leto pa je že po tradiciji zaokrožila z adventnimi cvetličnimi čevlji. Takšni, nadvse elegantni in nežni čeveljci, ki jih je izdelala s pomočjo umetnice cvetja Monike Zver, seveda niso za uporabo, ampak namesto tradicionalnega venčka krasijo mizo tistega, ki jih je kupil na dobrodelni dražbi. Za tak način zbiranja denarja se je Alja odločila že tretje leto zapored, letos sta bili kar dve dražbi: na Dunaju in v Sloveniji. Celoten izkupiček je namenjen socialno ogroženim, in sicer z dunajske dražbe dobrodelnemu projektu Licht in Dunkel, s slovenske dražbe pa otrokom, ki jim prazniki ne prinašajo veliko veselja. In zakaj dražba na Dunaju? Novembra letos se je tam namreč Alja kot prva Slovenka predstavila na tradicionalnem šestem sejmu Luxury, please (Luksuz, prosim). »Vse leto sem se pripravljala na vstop na tuje trge, s tem namenom sem oblikovala novo kolekcijo, ki sem jo predstavila na sejmu Luxury, please na Dunaju, tako da si v letu 2012 želim, da bi Alja Novak Viryent s čevlji z zlatim nakitom na sejmu Luxury, please mi uspel prvi korak pri prodo- nam je za Utrip razkrila svoje ru na tuje trge, za kar pa vem, želje za leto 2012 Alja. da me čaka še ogromno dela,« K. R., foto: Grega Gulin Aljini dobrodelni čeveljci Utripajte z nami... ... tudi v letu 2012! n|M| * .