Leto LXVII	foStnlna plačan« v gotovini \
V LJubljani, v neMjO", 3ne 16. aprila 1939
Stev. 87 a	00118 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Telefoni nredniStva la oprave: 40-01, 404)3, 404)3, «0 04, «0-05 — Izhaja vsak dan z]otra) razen ponedeljka ln dneva po praznika
Ček. raSno: Ljubljana iU 10.690 is 10.349 ca inserate Sarajevo «tv. 7563 Zagreb It*. 39.011 Praga-Du naj 24.797
(J prav« i Kopitarjev« ulica itev. 6,
Več poguma
'Pravijo, da je človek šele tedaj brezupno Ho-Ibn, kadar ne veruje več v ozdravljenje in je sam nad seboj obupal. Takšno brezbrižno stanje ohromi V6e telo in mu vzame odporno silo. Organizem ne more več izločati bolnih snovi in se brez hrambe prepusti njihovemu razdiralnemu delu. Spočetka je bil morda le hujši prehlad, prevelik napor, morda malo zastrupljenje. Če bi se bolnik takoj spočetka energično uprl bolezni in z močno voljo dvignil v sebi vse zdrave sile proti bolezenskemu razkroju, bi bil že davno zdrav. Saj človeška narava, kakor narava vsakega drugega organizma, stremi za zdravjem in se upira vsemu bolnemu. Treba je samo sodelovati, treba je imeti Voljo do zdravja in že to največkrat pomaga, da se bolezen obrne na bolje. Če pa si je seveda bolnik 6voje obolenje napravil za fiksno idejo, če svojo tegobo neguje in pestuje in si je od nobenega zdravnika ne pusti vzeti, ker je prepričan, da mu zdravnik ne pove resnice, potem bolezen ne najde nobenega odpora in postaja vedno nevarnejša in 6Časoma popolnoma prevlada nad zdravjem v človeku.
Nekaj podobnega je tudi v življenju naroda. Vsak narod ja organizem za sebe, ki je izpostavljen raznim boleznini, ki morejo biti telesnega ali duševnega značaja. Toda ni potreba, da bi katera koli teh bolezni bila narodu že smrtno nevarna. Kar se tiče telesnih bolezni, govori sveto pismo, da je Bog narode ustvaril ozdravljive. Grehi očetov se sicer res maščujejo na otrocih, včasih do poznega rodu, toda zdravo moralno življenje potomcev, ki 6e ne vdajajo mehkužju in razvratu, more zopet dovesti narodnemu življenju novih Zdravilnih sil za prenovljeno rast in napredek.
Danes govore po Evropi o starih in mladih narodih, oziroma postavljajo neke razlike med enimi in drugimi. Toda to je le govoričenje in prav nič več. Le tisti narod je ostarel, ki je obupal nad 6amiin seboj in nad svojimi silami in ki ne veruje več, da bi mogel držati in braniti svojo narodno posest. Če je z njim tako, potem je res zapisan smrti, kakor je za grob dozorel tudi človek poedinec, ko ne čuti 'v sebi več življenjske sile. Zunanji sovražnik ne more biti nobenemu narodu tako nevaren, kakor 6i vsak narod sam sebi more postati smrtno nevaren. Narodi propadajo, ker sami sebi kopljejo grob, ko so izpodre-zali z mehkužjem in nemoralo koreniko svoje narodne rasti. Zunanji sovražniki navadno le zapečatijo že dopolnjeno usodo. Nikoar pa ne propade narod, ki hoče živeti, ki ima voljo do življenja, ki čuti v sebi zdravje in mladost in to svojo življenjsko silo dan za dnem spričuje tudi z največjimi žrtvami in bremeni, kJ jih iz ljubezni do življenja in do rasti naroda vsaka družina in vsak poedinec prostovoljno sprejme na sebe. Vsak narod se ohrani mladega, ako živi naravno in ima voljo do življenja. Saj se neprestano sveži, krepi in obnavlja v novih vedno mladih rodovih.
Kakor poedinec, pa morejo tudi narodi za pa« ti boleznim, ki niso fizičnega, ampak psihološkega značaja. Pravimo, da se naroda polasti psihoza, da zapade v nekakšno bolestno stanje, ki more postati za njegovo rast in napredek in za njegovo zdravje zelo nevarno.
Opazujemo, da v tako bolestno stanje zapadajo v zadnjem času tudi gotovi sloji našega slovenskega naroda. Polastila se jih je fiksna ideja, ki ne kaže vprav pokončne miselnosti, da namreč na vsak način morajo, in to čim prej, nekomu »pripasti«, da jih mora brezpogojno nekdo »osvojiti«, »zasesti«, polastiti se jih. Živo v razpoloženju sužnja, ki čaka na prvega trgovca, da ga kupi. Nekdo pride! Oni eo že vse tako videli, vse tako slišali praviti, kako se nekje nekdo za nje pogaja, ,idb prodaja, kupuje, daje v zameno. In so pripravljeni vse prej verjeti- kot ono, kar je resnica. Naravnost obsedeni, hipnotizirani so od svojih mračnih slutenj, ki si jih z nobenim pojasnilom in nobenim še tako upravičenim optimizmom ne dajo vzeti, kakor si nekateri »bolniki« ne dajo vzeti svoje namišljene bolezni. Ker pa je ta bolezen zelo nalezljiva, okužijo ti črnogledneži vso svojo okolico in potegnejo še druge v svoje brezupne vrtince zbeganosti in malodušnosti. Čim bolj jim prigovarjate, naj bodo pametni in naj se ne vdajajo neumnostmi, tem bolj so prepričani, da je nekaj le res, ker sicer bi se ne trudili .jim dokazovati nekaj drugega. To stanje je zelo nevarno, ker ohromi voljo in lahko zlomi hrbtenico vsemu narodu, da kot brezvoljna čreda na vrat in na nos zdrvi. V; pogubo.
Na vse te pojave moremo reči le eno: kdor hoče vse verjeti kar razburja duhove in kar je proti zdravju in stvarnemu gledanju na razmere doma in zunaj v svetu, takemu človeku nihče ne more pomagati, kajti njegovo bolestno nagnjenje povsod išče onega, kar je odsvit njegove lastne bolestne, razrvane duševnosti. To so izrodeli člani sicer zdravega in odpornega naroda, ki je tudi že v vse drugačnih, težjih in nevarnejših okoliščinah znal uveljaviti svojo voljo in braniti sebe in svojo zemljo. — Toda za pametne ljudi je danes manj ko kdaj koli podan stvaren razlog, da bi izgubljali vero v sebe, v svoj narod in v našo jugoslovansko državo V domači politiki vidimo, lahko rečemo, da prvič po dvajsetih letih, prav resne napore, da pride do trajnega sporazuma med Slovenci. Hrvati in Srbi, in da se na ta način položijo vekotrajni temelji močni, vsem viharjem kljubujoči Jugoslaviji. Tudi Hrvatje so za skupno državo. Oni nikakor ne mislijo voditi brezglave slovaške j>olitike. Že ta okoliščina daje upravičeno upanje, da se bo ob tej osnovni ideji našel tudi ob vsestranski uvidevnosti, način zadovoljivega sožitja vseh treh nosilcev jugoslovanske državne misli. Lahko si mislimo kako bo sporazum našo državo notranje in zunanje utrdil! To so velike in razveseljive stvari, ki nas smejo navdajati z optimizmom. — Tudi v zunanji politiki nikar ne mislimo, da :e vse, kar • se v svetu zgodi, proti nam naperjeno. Marsikaj kar smo v zadnjem času doživeli, ima čisto drug pomem, kakor pa kaže prvi zunanji videz. Sicer pa zaupajmo sebi, imejmo vero v vrline svojega naroda in v moč svoje narodne države. Če kdo, se smemo mi prištevati med mlade narode s svojo krepko ustajajočo življenjsko silo. ki se pripravlja na največji razmah. To ve ves svet in z nami vred čuti, da se od nikogar in nikamor ne bomo dali izmesetariti.
Na bojišču mnogokrat odloča volja In odločnost poedincev, ki včasih rodi prave čudeže. Pogumen zgled posameznika potegne večkrat vso četo za
Predsednik vlade Cvetkovič
in dr. Maček sta se spet sesla
V soboto dopoldne je pogovor trajal dve uri Popoldne sta oba odpotovala iz Zagreba
Zagreb, 15. aprila, b. Danes zjutraj je dopo-toval z beigrajskim brzovlakom ob 6.35 predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Na postaji so ga pričakali vršilec dolžnosti bana Savske banovine g. Stanoje Mihaldžič, mestni župan dr. Teodor Peičič, komandant vojske Pantelija Jurišič in številni časnikarji. S predsednikom vlade so dopo-tovali njegovi tajniki, šef Avale g. Djordje Perič in nekaj belgrajskih in inozemskih dopisnikov. Na ppstaji je g. predsednik vlade sprejel vršilca dolžnosti bana, mestnega župana in vojaškega komandanta. Za tem se je odpeljal v banski dvorec.
Ob 9 je prišel v banski dvorec tudi g. dr. Vladko Maček in so se takoj začeli razgovori s. predsednikom vlade, ki so trajali do 11. Predsednik vlade in dr. Vladko Maček sta izmenjala svoje misli in se bodo razgovori nadaljevali.
Današnje popoldne hoče ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič porabiti za o,gled Zagreba in zagrebške okolice. Ministrski predsednik je ob 12.30 odšel na. sprehod po Zagrebu, ob 13.30 je pa kosil v banskem dvorcu. Popoldne je ministrski predsednik odpotoval v zagrebško okolico, verjetno do Rogaške Slatine ali do Klenovnika. Prav tako je tudi dr. Maček odpotoval popoldne na svoje posestvo v Kupincu, kjer hoče ostati do ponedeljka, ko se bodo verjetno nadaljevali razgovori.
Splošen vtis je in tudi ceilokupni zagrebški tisk piše, da bo to pot prišlo do konkretnih sklepov, ker se razgovori vodijo a konkretnejših 6tvareh, kakor je bil to slučaj prvikrat.
Po sestanku sta tako predsednik vlade Dragiša Cvetkovič kakor tudi predsednik HSS dr. Vladko Maček odklonila vsako izjavo, češ da bo na koncu razgovorov in pogajanj izdano uraa-no poročilo.
G. Dragiša Cvetkovič je danes o,b priliki svojega sprehoda po Zagrebu daroval 5000 din za dom zagreb. dijakinj, ki so vprav danes priredile v to svrho javno zbirko po Zagrebu.
P. Cvetkovič, dr. Korošec in dr. Spaho v Rogaški Slatini
Rogaška Slatina, 15. aprila. Nocoj se je pripeljal v Rogaško Slatino predsednik senata g. dr. Anton Korošec v sprem-
stvu ljubljanskega bana g. dr. Marka Natlačena.
Malo poprej se je pripeljal semkaj predsednik vlade gosp. Dragiša Cvetkovič v spremstvu zagrebškega pod-bana g. dr. Mihaldžič a.
Kakor se sliši, se bo pripeljal v Rogaško Slatino tudi prometni minister g. dr. Mehmed Spaho.
Omenjeni politiki se bodo jutri sestali ter bodo imeli medsebojne pogovore. Koliko časa bodo pogovori trajali, je za enkrat nemogoče vedeti.
Belgrad, 15. apr. m. Z nocojšnjim brzovlakom oh 8.55 so odpotovali v Ljubljano prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister dr. Krek in minister brez listnice Franc Snoj. G. minister Snoj se bo jutri kot predsednik Gasilsko zveze Jugoslavije udeležil občnega zbora Gasilske zajednice za dravsko banovino.
Roosevelt piše Hitlerju in Mussoliniju
Vabilo na mednarodno politično in gospodarsko konferenco
Washington, 15. aprila. AA. Havas. Predsednik USA Roosevelt je poslal preteklo noč tole brzojavko kanclerju Hitlerju in predsedniku italijansko vlade Musoliniju:
Vi uvidevate — o tem sem prepričan — dit 100 in 100 milijonov ljudi po vsem svetu danes živi v neprestanem strahu pred novo vojno ali celo pred celo vrsto vojn. Ta strah in možnosti, da pride do spopada, predstavljajo resno zaskrbljenost za narod Združenih ameriških držav, v katerega imenu govorim, mora pa enako vznemirjati tudi druge narode vse zahodne zemeljske poloble. Vsi vedo, da bi velika vojna, čeprav bi bila omejena na druge celine, z vso težo pritiskala tudi na ostale narode ves čas kolikor bi trajala in da bi vplivala tudi na bodoča pokoljenja. Po pravkaršni močni napetosti, v kateri jc živel svet v zadnjih tednih, je nastopilo vsaj trenotno pomirjenje, ker zdaj ni čet, ki bi bile v premikanju. Morda je zdaj ugoden trenotek, da naslovim na vas to poslanico. Obračal sem se na vaš prej glede ureditve političnih, gospodarskih in družabnih vprašanj po miroljubnih metodah in ne da bi prijel za orožje. Potek dogodkov pa se zdi, da je spet povrnil grožnjo z orožjem.
Če se bo ta grožnja ohranila tudi z« naprej, se zdi neizbežno, da bodo veliki deli sveta padii pod skupne razvaline, ves svet, države zmagovalke, premagane države in nevtralne države. Nočem verjeti, da je svet nujno obsojen na takšno usodo. Nasprotno čutim, da imajo poglavarji velikih narodov moč, svoje narode rešiti nevarnosti. Prav tako je jasno, da tudi narodi sami v svojem srcu in duši žele, da bi bil že enkrat konec tega strahu in ogrožanja. Treba pa je na žalost upoštevati pravkaršna dejstva. Trije evropski narodi in en afriški narod so izgubili svojo neodvisnost, prostrano ozemlje svobodne države na Daljnem vzhodu je zasedla sosednja država. Po trdovratnih vesteh, o katerih želimo, da bi bile brez podlage, se zdi, da se jemljejo v poštev novi napadi na druge neodvisne države. Jasno hočem povedati, da se približuje trenutek, v katerem se bo moral ta položaj končati s katastrofo, razen, če se ne najde način za pametnejši potek dogodkov. Vi ste večkrat trdili, da niti nemški niti italijanski
narod ne želita vojne, če je to res, potem vojne ne sme biti. Nič ne more prepričati narodov o
*em, da ima sila pravico ali potrebo, da svojemu lastnemu narodu in drugim narodom pripravi posledice vojne razen v očividnem primeru obrambe svojega ozemlja.
Ko podajamo to izjavo v imenu Američanov, ne govorimo iz egoizma, niti iz strahu in niti no iz slabosti. Če zdaj govorimo, govorilno kot državniki in iz ljubezni do človeškega rodu. Jaz sem vedno prepričan, da je mogočo mednarodna vpra-
šanja rešiti za mizo. Z ozirnm na to ne sme na poziv, da se po mirni poti razmotre vprašanja, nihče od zainteresiranih odgovoriti, da ne bo odložil orožja, čo ne bi vnaprej dobil zagotovila, da ho sklep zanj zadovoljiv. V dvoranah za konference, kakor tudi pred sodišči je potrebno, da obe stranki razpravljata iz čistega srca v prepričanju, da bo vsak dobil, kar je pravično. Navada je taka in potrebno je, da pred vrati dvorane vsi odlože orožje.
Romunija demobilizira
Bukarešta, 15. apr. c. Romunija je sklenila demobilizirali. Zaradi pomirljivih izjav madžarskih državnikov je romunska vlada sklenila od-poslati domov vsaj najstarejše letnike, ki so bili vpoklicani.
Anglija je ponudila Rusiji vojaško in letalsko zvezo
Sovjetska Rusija bo ponudbo sprejela
Moskva, 15. aprila, c. Dopoldne je angleški veleposlanik v Moskvi nenadoma obiskal sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova ter ostal pri njem 45 minut.
Razširile so se vesti, da je bila na tem sestanku podpisana med Anglijo in sovjetsko Rusijo zavezniška pogodba proti napadalcu. Toda v Moskvi so takoj nato angleški krogi sami poudarjali, da so te vesti pretirane. Pač pa so bili sovjetski vladni krogi zelo molčeči in ni bilo mogoče dobiti nikakih pojasnil.
London, 15. aprila, b. Kakor se poroča iz dobro poučenih krogov, je bil na včerajšnjem sestanku zunanjega ministra lorda IIalifaxa s sovjetskim poslanikom Majskim
dokončno rešen predlog britanske vlade za pristop Sovjetske Rusije k bloku za-padnih driav. Ta predlog je bil tekom današnjega dne odposlan angleškemu poslaniku v Moskvo, ki ga bo islotako še
Oboroževanje v zraku
V juliju bosta Francija in Anglija imeli 14.400 letal, Italija in Nemčija pa skupno 11.000.
Pariz, 15. aprila. TG. V »mednarodni diplomatski akademiji« je imel bivši francoski letalski minister Laurent Eynac predavanje o oboroževanju v zraku. Med drugim je menil, da bo proizvodnja vojnih letal sredi letošnjega leta v Angliji in Franciji že večja, kakor v Italiji in v Nemčiji. Po njegovih cenitvah razpolaga danes Francija
seboj. Poznamo hrabrost naše vojske, a potrebna nam je tudi civilna korajža! Potrebna nam je civilna korajža, da si predvsem ohranimo preljubi mir, katerega nič bolj ne ogroža kakor bolestno, alarmantno stanje raznih političnih nevrastenikov. Civilna korajža je prav tako potrebna kot pogum pred sovražnikom, ker je od nje odvisna moralna moč in odporna sila vsega naroda. Naj bi zaradi tega vsak, ki ljubi svoj narod in njegovo bodočnost in ki je z vernim srcem vdan Jugoslaviji, H vi ga! v svojem krogu in na svojem delavnem področju pogum malodušnim in malovernim in naj bo nosilec zdravega, nikakor ne neopravičenega optimizma.	Drin.
z 2500 vojaškimi letali prve napadalne črte, Anglija s 3000, Nemčija s 5000 in Italija s 4000. Medtem ko je Francija lani v decembru izdelala samo še 37 letal na mesec, jih danes izdela že nad 200, to se pravi na leto 2500. Toda Francija bo storila še mnogo več in bo s.vojo proizvodnjo letal že v aprilu dvignila na 300 na mesec, v majniku pa že na 500 na mesec. Angleška proizvodnja pa je še mnogo večja. Po obstoječih načrtih bosta Francija in Anglija imeli na koncu meseca julija letošnjega leta skupno že 14.400 vojnih letal prve napadalne črte. Nemčija in Italija proizvajata danes skupno 900 letal na mesec in jc po ministrovem mnenju zvišanju tega količnika skoraj nemogoče. Konec julija bosta Italija in Nemčija po cenitvah strokovnjakov razpolagali s 10 do 11.000 vojnimi letali, ki jim bo stalo nasproti skupno angleško-franrosko letalsko brodovje 14.400 letal. Minister Eynac je dodal, da bo treba v isti izmeri rešiti tudi vprašanje vzgojo pilotov. .Vso velesile imajo v tem pogledu enake težave.
tekom današnjega dne izročil Lilvinovu.
Pričakuje se, da bo Sovjetska Rusija odgovorila na ta predlog v najkrajšem času.
Po istih informacijah je Velika Britanija ponudila Sovjetski Rusiji vojaški in zrako-p lovni pakt v zvezi s Francijo. Celokupni jutranji tisk se bavi z britansko-ruskimi razgovori, ki so v toliko napredovali, da se v tem trenotku razpravlja o določenih predlogih, ki hi jih bila Moskva voljna sprejeti. Konkretni predlogi, ki so jih v Moskvi pripravljeni sprejeti.
Pariz, 15. apr. c. Nocoj so se po Parizu raz nesle vesti, da je bil dosežen sporazum med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo o tem, kako naj Sovjetska Rusija pomaga Poljski in Romuniji.
Ta sporazum je bil dosežen po današnjih skupnih sestankih v Parizu med Bonnetom in sovjetskim veleposlanikom Suričem in v Londonu med lordom Halifaxom in veleposlanikom Majskim.
London, 15. aprila. AA. Reuter. Britanski poslanik v Moskvi bo danes obiskal na podlagi navodil, ki jih je dobil iz Londona, sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova in nadaljeval posvetovanja med Londonom in Moskvo. V londonskih uradnih krogih so silno rezervirani gledo predlogov, o katerih so razpravljali. Reuterjev diplomatski urednik pravi, da bi se na splošno moglo reči, da tu prevladuje mnenje, da je Sovjetska Rusija dobila z britanskimi poroštvi Poljski in Romuniji nekakšna dejanska poroštva za svojo lastno mojo, in da zdaj razpravljajo, kako hi se mogla uporabiti sovjetska pomoč, čo bi kdo napadel katero izined njenih sosed.
Pred vojaško zvezo med Anglijo tn Turčijo
London. 15. aprila. AA. Reuter. Tu pričakujejo, da bo predsednik vlade v nekaj dneh podal izjavo o položaju Turčije. Prav tako govore, da se bodo britansko-francoska poroštva Romuniji in Grčiji razširila še na Turčijo. O tem se vrše že živahni razgovori med Londonom in Ankaro.
Veliko pozornost posvečajo tudi vprašanju vzajemnega delovanja Bolgarije z drugimi balkanskimi državami.
Dunajska vremenska napoved: pooblačilo se bo še hnjj zapnrlni vetrovi in ponekod dež, temperatura še brez bistvenih sprememb.
Zagrebška vremenska napoved: oblačno In malo hladneje.
Bolgarija ima dve prijateljici:
bratsko Jugoslavijo in Turčijo
Pomembna izjava v vladnem bolgarskem listu
Sofija, 15. aprila. AA". Poluradno glasilo bolgarske vlade »Dnes« je 13. t. ni. prineslo tale članek:
Preživljamo zgodovinske In usodne trenotke. Po svetovni vojni Evropa še ni poznala tako napetih in nemirnih ur. Narodi trepetajo ob misli o novi vojni. Vsi se mrzlično oborožujejo. V teh trenotkih splošnega vznemirjenja nadaljuje Bolgarija svojo politiko miru, prijateljstva in sodelovanja s svojimi sosedami in velesilami.
Če si ogledamo zunanjo politiko g. Kjoseiva-nova, moramo priznati, da je računala s takšnimi dogodki in da je bila rodoljubna, Kjoseivanov sovraži pustolovščine in zato je vodil zunanjo politiko Bolgarije po poti miru, sodelovanja in sporazuma. Iskrenost in lojalnost bolgarske politike visoko cenijo sosedi in velesile. Nemir in nervoz-nost v Evropi ne bosta zmerna bolgarskega naroda, ki se je mirno posvetil svojemu delu.
Bolgarska politika se naslanja na dve dragoceni prijateljstvi, na prijateljstvo z bratsko Jugoslavijo in na prijateljstvo s Turčijo.
V današnjih nemirnih časih se čedalje jasneje vitli vrednost in pomen paktov o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo in Turčijo. Ta dva pakta sta omogočila sodelovanje med balkanskimi, narodi v znamenju miroljubne ureditve vseh med njimi visečih vprašanj. Posledica teh paktov je zgodovinsko dejanje solunskega dogovora, ki je vrnil bolgarski vojski svobodo in ponos. Solunski dogovor je izraz obnovljenega zaupanja med balkanskimi nnrodi in posledica zgolj politike miru, prijateljstva in trajnega sporazuma, politike, ki smo jo vodili zadnja leta.
Prijatelji se spoznajo v nesreči, pravi narodni pregovor. V današnjih nemirnih časih je treba dati temu narodnemu pregovoru realno vsebino*
Bolgarija bo tudi v bodoče stopala po isti poti zunanje politike, ki jo ji je zarisal Kjoseivanov, kajti samo tako čaka Bolgarijo svetlejša in srečnejša bodočnost.
Solija, 15. aprila. AA'. Havas. Vpi opozicijski poslanci so podpisali in izročili predsedstvu sobranja interpelacijo o zunanji politiki vlade. Eden izmed poslancev je sklenil tudi vprašati zunanjega ministra o cilju obiska bolgarske delegacije na proslavi 50 letnice Hitlerja.
Bolgarski listi ne komentirajo včerajšnje Cbamberlainove in Daladierove izjave. Kakor ponavadi so uradni krogi tudi to pot rezervirani in samo poudarjajo, da se obe izjavi ne tičeta Bolgarije, ker ni imela nikoli napadalnih namenov. V Sofiji mislijo glede Jugoslavije, da je usoda Bolgarije bolj ali manj združena z usodo Jugoslavije.
Albanci pri
Rim, 15. aprila. AA. Štefani: Mussolini je danes sprejel albansko delegacijo. Predsednik albanske vlade Verlaci je pozdravil Mussoliuija in dejal med drugim: Delegati albanskega naroda so prišli v Rim ganjenega srca, da [»zdravijo duceja in da se mu zahvalijo, da je odobril sklep albanske ustavodajne skupščine, ki za zmeraj združuje usodo neodvisne Albanije z usodo velikega italijanskega naroda. Dalje je Verlaci izjavil, da je bratski sprejem, ki ga je doživela albanska delegacija, porok, da Italija prisrčno sprejema ponudbo albanskega naroda in da veruje v zvestobo Albancev, prav tako, kakor se Albanci zanesejo na zvestobo Italije.
Mussolini se je zahvalil delegatom za pozdrav in dejal:
Z največjo prisrčnostjo vam vračam pozdrav. Prav dobro veste, da ie leta in leta spremljam razvoj Albanije in da sem vam zmerom hotel ustreči. Vaša navzočnost v Rimu pomeni začetek novo dobe albanskega naroda, ki prihaja javnopravno v veliko skupnost rimskega imperija. Skendcrbcgova zastava, ki plapola poleg italijanske trobojnice, vam je najboljši dokaz čustev vsega italijanskega naroda do Albanije. Obljubljam vam. da bo fašistična Italija prinesla Albaniji
firavico. red in blaginjo, a vi veste, da svoje ob-jube izpolnim.
člani delegacije so Mušsolinijeve besede Sprejeli z viharnimi vzkliki.
»Relazzioni Internazionali« piše, da se italijanski nastop v Albaniji ne more smatrati kot ogrožanje britanskih koristi. Krivo mislijo vsi tisti, ki sodijo, da more Albanija imeti drugo usmeritev kakor italijansko, kajti vse jo sili v to smer. Dalje pravi list, da je treba popraviti razne krivice. Italija podpira stalne interese Albanije in ne želi poudarjati svojih pravic nasproti malim narodom, temveč nasproti velesilam. Italija poudarja svoje pravice v sedanjem političnem položaju, v katerem Francija taji vse italijanske pravice. V tem nesoglasju je osnovna točka sedanjega položaja.
Grof Ciano o Albaniji
Rim, 15. aprila. AA. Štefani. Ogromna množica ljudstva se je zbrala v bližini poslopja italijanskega parlamenta v želji, da prisostvuje prihodu članov vlade, albanskega zastopstva, čianov predstavniškega doma, ki bodo navzočni na svečani seji, na kateri bo odobren sklep ministrskega sveta, da se aibanska krona ponudi kralju Vikt. Einanuelu III.
Kmalu je stopil v dvorano predsednik vlade Mussolini, ki ga je ves parlament viharno pozdravil. Prav tako navdušeno so pozdravili zunanjega ministra grofa Ciana, ki je imel zatem govor, v katerem je najprej podai pregled zgodovinskih odnošajev med Albanijo in Italijo v preteklosti, ter ugotovil, da so se ti odnošaji začeli že v tretjem stoletju pred Kristusom, ko sta Drač in Valona prostovoljno sprejela rimski proteklorat. Naglasil je, da so bila v 15. stoletju vsa važnejša albanska mesta pod beneškim pokroviteljstvom. Italijanski interesi v Albaniji so j>ili vedno priznani in velesile so te interese priznale po propadu turškega gospodstva na Balkanu.
Orof Ciano je nato omenjal mirovno konferenco leta 1919. in konferenco veleposlanikov leta 1921., na kateri so bili ti interesi potrjeni. Kralj Zogu — je nadaljeval grof Ciano — je sklenil 1926 in 1927 dva pakta o prijateljstvu in zvezi z Italijo, vendar ni spremenil svojega sovražnega stališča do Italije. Grof Ciano dalje poudarja vse ono, kar je Italija storila na vseh področjih od leta 1925. dalje v korist napredka Albanije. Naglasil je, da je Italija vložila v Albanijo eno milijardo 800 milijonov lir, vsa italijanska prizadevanja za zboljšanje življenjskih pogojev v Albaniji pa so naletela na odpor od strani kralja Zoga. Takšno stanje je postalo nevzdržno. Italija je pred nedavnim ša zadnjič poskusila, da uredi razmere v Albaniji. Tedaj pa je naletela na nenadno zahtevo kralja Zoga, da se pošljejo italijanske čete v Albanijo.
Spor s kraljem Zogom
Italija pa jo zvedela, da jc kralj Zogu pripravljal absurden in nevaren načrt in jc zaradi tega zavrnila njegovo zahtevo, od svoje strani pa je stavila predlog o zvezi, ki — nasprotno lažnivim trditvam v fnozemstvu — ni Imela nikdar značaja ultimata. V svojem odgovoru jc Mussolini omenil kralju Zogu, da je Italija v zadnjih trinajstih letih dokazala sroje prijateljstvo ter da jc še dalje pripravljena živeti z njo v prijateljskih ndnnšaiih. Italija je storila še zadnji poskus in je opozorila kralja Zoga. da bo on odgovoren, če ne sprejme prijateljskega sodelovanja. Odgovor kralja Zoga je bil nesprejemljiv in izzivalen ter
je dal povod za manifestacije proti Italiji. Kljub takšnemu postopanju je Mussolini poslal po italijanskem poslaniku v Tirani osebno kralju Zogu poslanico, v kateri je dejal: Vprašanja spremembe italijansko-albanskih odnošajev niseiu sprožil jaz, od tedaj pa, ko jo bilo to vprašanje sproženo, jo nujno potrebno, da se reši, in sicer reši tako, da okrepi zvezo med obema državama in obema narodoma, da bo mogel biti zajamčicn miroljuben napredek albanskega naroda.
Grof Ciano je odločno zavrnil vse izmišljotine in tendenciozne vesti tujega časopisja, ki govore o italijanskem vojaškem koraku v Albaniji, ter o nekem prelivanju krvi. Naglasil je, da so italijanske čete, ko so se 7. aprila izkrcale v Albaniji, naletele na zelo neznaten odpor in da je vsega skupaj padlo le nekaj vojakov. Mir in red 6ta se v deželo hitro vrnila.
Odgovor Chamberlainu
V nadaljnem govoru se je grof Ciana bavil z zadnjimi izjavami angleškega ministrskega predsednika Chamberlain a. Izrazil je obžalovanje, da Chamberlain ni računal z zgodovinskimi dejstvi, ter zatem dejal, da se vprašanje italijan-ska-albanskih odnošajev ne more zastaviti tako, kakor je to storil Chamberlain. Ciano dalje pravi, da se popolnoma strinja s Chamberlainom glede ohranitve italijansko-angleškega pakta.
Govoreč o italijanskih prostovoljcih v Španiji je grof Ciano izjavil, da se bodo ti prostovoljci vrnili v Italijo takoj po veliki 6večano,sti, ki bo prirejena o priliki, ko bo prišel general Franco v Madrid.
Ciano je nalo govoril tudi o odno,šajih med Italijo in Jugoslavijo in je hvalil stališče belgrajske vlade v albanski krizi. Ciano je tudi napovedal, da se bo čez nekaj dni v Benetkah sestal z našim zunanjim ministrom Cincar-Marko-vičem.
Po govoru je bil zakonski osnutek o osebni zvezi z Albanijo soglasno sprejet.
Na seji je bil tudi maršal Goring, ki so mu navzočni prav tako priredili navdušene ovacije.
Kdor hoče štediti in vendar dobro kupovati, si bo nabavil blago za svoja nova oblačila Dri tvrdki »Manica« k. d. Mestni trg 17.
šahovski turnir v Zagrebu
Filipčič državni mojster
Dvanajsto kolo je prineslo Kostiču malo pr® senečenje in ga je Kalabar prisilil k remisu. Kar 6 kandidatov ima trenotno izglede za naslov državnega prvaka. Preostale partije 12. kola so se končale takole:
Preinfalk—Filipčič: Slovanska obramba dam-skega gambita. Filipčič se je moral udati.
Lešnik—Tomovič: Slovanska obramba damske-ga gambita. Izenačena igra dveh močnih igralcev. V končnici je izgubil dva kmeta in prišel pred drugo končnico v izgubljeno pozicijo. Igro bo moral izgubiti.
Dr. Vidmar—Pelek: Slovanska obramba Samskega gambita. Vidmar ima vse izglede na zmago.
Danes se je pričelo 13. kolo tega turnirja.
Vidmar ml.—Lešnik: Indijska obramba dam-skega gambita. Igra je bila v težkem stanju za Lešnika prekinjena.
Brčider—Schreiber: Grfinfeldova Igra Samskega gambita. Broder je partijo po 30. potezi predal.
Koslič—Preinfalk. Preinfalk ima nekoliko prednosti, vendar se bo pa igra najbrž končala remis.
Tomovič 1! dr. Kalabar: Sicilljanska partija, Tomovič je po 25. potezi igro predal.
Petek : Vukovič: Kraljevska indijska obramba. Igra je bila prekinjena v precej stisnjeni poziciji za Vukoviča.
Filipčič : dr. Vidmar: Damski gambit. Filipčič je moral igro predati.
Rožič ; Pire: V končnici je bila Igra precej izenačena.
Furlani i Avirovič: Zaradi odsotnosti Furla-nija je bila igra kontumacirana in je točka pripadla Aviroviču.
Stanje po 12. kolu?
Kostič 8 (1), Vukovič 8, Preinfalk" 7 !n pol, (1), Pire 7 in pol, dr. Vidmar 7 (1). Schreiber 7, Tomovič 6 in pol (1), BrSder. Vidmar ml. 6 in pol, Lešnik 6 (2). Avirovič 6, Filipčič 5, Petek 3 (2), dr. Kalabar 2 in pol, Rožič 1.
V 11. kolu je Filipčič osvojil državni mojstrski naslov s tem, da je dosegel štiri točke v partijah proti mojstrom. V 12. kolu je isto dosegel Avirovič. Oba nova mojstra sta zagrebška igralca ter sta bila doslej na mednarodnih amaterskih turnirjih še večkrat nagrajena.
Jutri se igra 14. kolo in je žreb določil sledeče pare:
Avirovič : Schreiber, Pire : Br5der, Lešnik f Rožič, dr. Kalabar : Vidmar ml., Preinfalk : Tomovič. dr. Vidmar : Kostič (1), Vukovič : Filipčič, Furlani : Petek.
Meščanska šola v Kamniku
Belgrad, 15. aprila, m. Gradbeni minister dr. Krek je kot zastopnik prosvetnega ministra podpisal odlok, s katerim se odpre s prihodnjim šolskim letom nova meščanska šola v Kamniku.
Zaščita zoper zračne napade in državna bramba
Belgrad, 15. aprila, m. Na osnovi § 118. točke 5. finančnega zakona za preračunsko leto 1939-40 je ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico predpisal uredbo o zaščiti pred zračnimi napadi. Uredba ima 25 paragrafov ter je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in ie s teR- dobila z današnjim dnem obvezno moč. Uredba o zaščiti zoper zračne napade govori uvodoma o splošni organizaciji zaščite države in prebivalstva od zračnega napada. Za tem pa po točkah predpisuje delo za to zaščito. Nadalje govori o poslovanju osrednjega odbora, ki se v ta namen ustanovi, dalje o delokrogu odbora K zaščito pred zračnim napadom na mesto Belgrad, nadalje o sestavi in delokrogu krajevnih zaščitnih odborov in o ukrepih, ki jih morajo zaradi zaščite pred pračnimi napadi izjesti zasebna podjetja, samostojne ustanove, velika podjetja in zgradbe. Uredba predvideva tudi izdelavo posameznih na-
Koliko so vredna ki sta jih dali
jamstva,
Anglija in Francija
Pravna naloga francoskih• merodajnih krogov
Pariz. 15. apr. TG. Dopisnik švicarske »Neue Ziiricher Zeitung« je na merodajnem mestu dobil razlago o vsebini jamstev, ki sta jih v četrtek Francija in Anglija dali za nedotakljivost in neodvisnost Romunije in Grčije. Na merodajnem mestu izjavljajo, tako piše list, 'da je Chamberlain za nastop jamstva postavil tri pogoje:
1.	Grožnja naperjena proti dotični državi mora biti jasna.
2.	Naperjena mora biti proti neodvisnosti dotičnega državnega ozemlja.
3.	Dotična država mora sama biti mnenja, da jc njen življenjski obstoj ogrožen in mora tudi sama biti pripravljena, da ga z oboroženo silo brani.
Potem takem so govorice, češ da sta Francija in Anglija proglasili protektorat nad Grčijo in Romunijo, prazne, ker sta obo državi ostali sami gospodar svojo lastne usode. Na pomoč pa morejo računati samo v primeru, čo se bodo proti nedvoumnemu napadu na svojo samostojnost postavile v bran.
Ne prihajajo vpoštev — dodaja švicarski poročevalec — notranji državni udari, ki bi dovedli do državl janske vojne, in notranja razkrnjevalna gibanja, ki bi edinost države razdejala. V teh primerih ni treba računati na pomoč Francije in Anglije, ki hi bili svobodni, da po španskem primeru zavzameta stališče, ki bi se njima zdelo primerno.
Zapadni velesili sta s fem hoteli poudariti, da bosta branili državo, ki se hoče sama braniti. Bivša Avstrija se je sama brez boja vdala. Na Češko-Slovaškein so nekateri državniki Nemčiji sami v roke Igrali. Če bi bili ti dve državi imeli angleško ali francosko jamstvo, hi v njihovih primerih ne veljalo. Drugače bi bilo v primeru Albanije, ki se je postavila v bran, zaprosila za pomoč, a je bilo vse prepozno.
Angleško in francosko jamstvo, da se . odslej dosedanje razmerje na Sredozemskem morju ne sme več spreminjati, pa tudi ni neomejeno. Ako hi med sredozemskimi državami po prostovoljni odločitvi nastopile kakšne
spremembe, bi francosko - angleško jamstvo ne stopilo v veljavo. Stopilo bi v veljavo in v dejanje edino le, če bi kdo hotel sedanje stanje b s i 1 o spreminjati.
Gibraltar utrjujejo
Gibraltar, 15. aprila. Reuter: Utrjevanje pristanišča sc nadaljuje. Na cesti severno od Gibraltarja postavljajo barikade. Poročila o gibanju čet v okolici Gibraltarja spremljajo v Londonu pazljivo. Britansko gibanje na tem področju označujejo kol normalne varnostne ukrepe v sedanjih nenormalnih časih.
Beri in, 15. aprila, b. Nemška pomorska eska-dra odpluje 18. aprila v španske vode. Ta eskadra sestoji iz dveh oklopnic. dveh ki;ižark, dveh divizij riišilccv in treh flotilj podmornic s potrebnim pomožnim brodovjem. Obiskati hoče Španijo in Portugalsko, španski Maroko in Tangcr v roku meseca dni. To potovanje sc označuje kot poučno, v resnici pa izgleda kot politična demonstracija.
črtov za zaščito pred zračnimi napadi, o sestavi in vodstvu seznama obveznikom za zaščito proti zračnim napadom ter ostale odredbe, ki So v zvezi s to zaščito.
Objavljena uredba je v smislu § 7., točke t., > zakona o državni obrambi sestavni del načrta za splošno državno mobilizacijo. Vse ljudstvo, ki spada pod določila le uredbe, ali pa ono. ki je vpisano za izvajanje določenih del, se sm<fTrn v trenutku, ko se prične izvajati § 1. zakona o državni obrambi, v mobilnem stanju v smislu § 6. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice in veljajo zanje vsa določila, pravila, predpisi in zakoni, ki izhajajo iz zakona o državni obrambi in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
Bi-.lgrad, 15. aprila, m. Na palači Poštne hranilnice v Tislgradu so postavili veliko sireno, ki bo v primeru potrebe obveščala prebivalstvo o nevarnostih, ki mu preta od zračnih napadov. Danes dopoldne je bil komisijski pregled instaliranih sirenskib naprav, ter so delali poizkuse nad pol ure. Nova električna sirena ima radij zraka 8 km, ter se sliši ne samo v Belgradu, temveč tudi po vsej belgrajski okolici.
Smrtna nesreča pri Celju
Celje, 15. aprila.
Popoldne je zadela Razborškovo družino v Drešinji vasi pri Celju nesreča. Razborškov 67-letni oče je šel na polje, kjer se je nanj zrušila kopa hmeljevk in ga zasula. Nezavestnega so potegnili izpod kope, a bilo je prepozno. Dobil je hude notranje poškodbe in je po par minutah izdihnil. Naj počiva v miru! Težko prizadeti družini izrekamo iskreno sožaljel
Za 30.000 din rib poginilo v Bolskl
Celje, 15. aprila.
ze lansko leto je našo časopisje mnogo poročalo o onesnaževanju Savinje in njenih pritokov. Zares je bila Savinja, pa tudi njeni pritoki nekaj časa čista. V četrtek pa je bil potok Bolska, ki se izliva v Savinjo pri Sv. Pavlu pri Preboldu, katastrofalno zamazan s strupeno barvo, ki jo je spustila tekstilna tovarna v Št. Pavlu. Strupena barva je uničila v potoku ves ribji zarod. Zastopniki Ribiškega društva so pregledali in ugotovili, da je poginilo za okrog 30.000 din rib. Na lice mesta je prišel prislav okrajnega načelstva g. Reya in zastopnik Ribiškega društva iz Celja. Kakor smo zvedeli, je bila tovarna kaznovana za 8000 din na licu mesta. Zaradi te občutne škode bo Ribiško društvo vložilo posebno tožbo proti tovarni.
Belgrajska številka »Slovenca« in »Hrvatska straža«
Dne 14. aprila smo izdali posebno belgrajsko številko »Slovenca«, ker se je v soboto 15. aprila v Belgradu začel belgrajski velesejem. Ob tej priliki je »Slovenec« v uvodnem članku povedal, zakaj izdaja to številko. V istem uvodniku pa je naznanil, da bodo čez 14 dni v Zagrebu odprli zagrebški velesejem fer bo tistega dne »Slovenec« izdal tudi posebno številko, posvečeno Zagrebu, kateri je drugo gospodarsko središče Jugoslavije ter obenem kulturno središče hrvatskega naroda, s katerim je Ljubljana kol središče vseh slovenskih dežel že od nekdaj bila v ozkih stikih. In prav sedanji veliki trenutki se nam zde za ta namen posebno primerni. Tako smo zapisali v uvodniku. Sedaj pa pride »Hrvatska Straža«, ki našega uvodnika niti ne omenja ne in ne pove, zakaj smo to storili, kakor tudi ne pove, da bo za zagrebški velesejem izšla tudi zagrebška šte-
vilka »Slovenca«, pač pa prinaša vsebino prilogo ter na koncu pravi: ».Slovenec' še nikdar ni prinesel podobne priloge o kakem drugem mestu zunaj Slovenije.« Taka opomba prav gotovo ni umestna, zlasti pa ne v listu, ki pravi, da je »edini katoliški dnevnik na Hrvatskem«. Če se je »Hrvatski Straži« že zdelo potrebno o naši prilogi poročati, po čemer pa mi nikakor nismo koprneli, bi bila vsekakor v smislu pravilnega in poštenega poročanja morala navesti, zakaj je »Slovenec« to številko izdal in zakaj bo izdal tudi zagrebško številko, katera je bila v »Slovencu« napovedana že nekaj dni prej, preden je izšla belgrajska številka. — Zagrebški »Obzor« je tudi poročal o naši belgrajski številki. Ni sicer povedal, da izide čez 14 dni tudi zagrebška številka, zato pa tudi ni dodal nobene zlohotne opombe, pač pa je v izvlečku podai vsebino našega uvodnika ter o tem ustregel svoji časnikarski dolžnosti, ne da bi se bil pregrešil zoper časnikarsko poštenost.
Ustroj angleške armade
Anglež noče obvezne vojaške službe - Vojaška služba je poklic
'Angleški ministrski predsednik Chamberlain Je, kakor vemo, v angleškem parlamentu naznanil, da bo vlada podvojila tako imenovano teritorialno armado. Če hočemo to razumeti, moramo vedeti, da je angleška armada sestavljena iz treh delov: 1. redna armada, 2. rezervna armada in 3. teritorialna armada.
Redna armada
Redno armado sestavljajo poklicni vojaki, ki služijo povprečno sedem let. Šteje 185.000 častnikov in vojakov, dejansko pa znaša danes njeno število okoli 170.000. K temu številu je treba prišteti 57.000 častnikov in vojakov redne armade, ki služijo v Indiji in jih ne smemo zamenjati s tako imenovano indsko armado. Ta je namreč sestavljena iz samih domačinov Indov in so v njej Angleži samo višji častniki. Tako to indsko armado, kakor redno angleško vojsko, ki v Indiji služi, plačuje Indija 6ama.
Rezervna armada
Rezervno armado tvorijo vojaki, ki so odslužili redno armado. Ko namreč redni vojak odsluži svoj sedemletni rok, je še pet do devet let obvezan, da služi v rezervni armadi, kadar ga vlada vanjo pokliče. Tako na primer so bili taki rezervisti zadnjič vpoklicani pred tremi leti, da se podajb mirit Arabce v Palestini. Takrat se je angleška vlada poslužila rezervne armade zato, ker je bilo novačenje v redno armado (ki obstoji že sto- in stoletja .iz samih prostovoljcev) dalo zelo slabe uspehe. Rezerviste pa držijo pod orožjem le, kolikor je neobhodno potrebno. Število rezervne armade je dokaj različno, ker se pri načinu novačenja prostovoljcev nikoli ne doseže stalno število vojske, kakor je to v državah, kjer je vojaška služba obvezna. Danes šteje rezervna armada približno 139.000 mož. Kakor vidimo, Angleži niso nič kaj navdušeni za vojaško službo, ker so se v zgodovini bojevali večinoma z nebelimi četami in tujimi najemniki. Je pa rezervna armada po svoji kakovosti prav tako dobra kakor redna, ki obstoji iz samih dolgo služečih in zato dobro iz-vežbanih mož. Ob sedanjem mednarodnem položaju so sklenili, da vpokličejo od rezervne armade 16.000 mož k 12 dnevnim vajam, s katerimi navadno rezerve nikoli ne mučijo. Rezervni častniki pa sploh niso obvezani, da bi še služili, in so jih zato letos pozvali, naj bi prostovoljno služili pri vajah kakih 14 dni. In še tu je angleška vlada tako liberalna, da si smejo častniki in moštvo prostovoljno izbrati rok, ki ga hočejo pri vajah prebiti.
Teritorialna armada
Najbolj številna pa je teritorialna armada, ki bo po zadnjem sklepu parlamenta štela odslej 340.000 častnikov in mož. K tem je treba prlftetf "okoli lOO.OOO vojakov, ki so namenjeni pri protiletalskih in obalnih obrambnih baterijah, Tudi to vojaštvo je prostovoljno vnova-čeno. Razen tega imajo v Angliji tako imenovano dopolnilno rezervo iz tehnikov, ki šteje okoli 56.000 mož, toda od teh je dejansko vpoklicanih do danes samo 20.000. Teritorialna armada je sestavljena iz ljudi, ki se prostovoljno zavežejo za štiriletno vojaško 6lužbo, ki se pa lahko podaljša. Starostna doba je 18 do 38 let, k protiletalski in obalni obrambi pa 6e lahko dopuščajo možje do 50. leta starosti. Ta vojaška služba pa ni stalna in nepretrgana, ampak se obvezniki vpokličejo vsako leto na vaje, ki trajajo 15 dni, ter na posebne dneve ali samo večurne vežbe, v katerih jih učijo in vežbajo. Čim več takih ur kdo prostovoljno naredi, tem bolj se mu skrajšajo vsakoletne petnajstdnevne vaje. Zato dobi vsak vojak tri funte (750 din) nagrade in za vsako instruk-cijsko uro ali dan nagrado po en šiling (12 din), na koncu vsega pa deset šilingov dodatka, specialisti dvakrat toliko, podčastniki vaditelji pa trikrat toliko. Za časa vaj, ki se vrše v taboriščih, dobita častnik in vojak vrhu tega isto vsakodnevno mezdo, kakor vojaki redne armade. Doslej je bila vojaška oprema teritorialcev samo za silo, dočim bodo sedaj to teritorialno armado opremili prav
tako, kakor redno, tako da jo bodo lahko v primeru potrebe poslali izven dežele, recimo v Francijo. Častnike za to teritorialno armado, ki bi bila sposobna za vojsko, bodo vzeli tudi iz moštva.
Preosnova vojske
Število vseh teh, kakor smo videli, precej zamotanih vojuih sil znaša danes nekaj nad 800.000 m o i. Odslej pa bodo skušali te armade znatno povečati in čim bolj oborožiti. Letos znaša proračun za angleško vojno 6ilo 161 milijonov fpntov, pri čemer pa niso vračunani izdatki za orožje, ki znašajo 62 milijonov funtov, to je sedemkrat več, kakor pred tremi leti. Da bi se vnova-čilo čim več vojakov, so zvišali mezdo in zbolj-šali prehrano ter gradijo nove vojašnice. Dočim pohajajo pomorski častniki in letalci iz vseh stanov, so v kopni armadi častniki večinoma iz plemstva in bogatega meščanstva. Odslej bodo častniški zbor kolikor mogoče demokrntizirali. Tudi bodo omogočili hitrejše napredovanje, da bo dostop v
častniški zbor lažji. Za napredovanje ne bo več odločilna vsota službenih let, ampak značaj, sposobnost in zasluge. Tako se bodo izločili iz armade tudi častniki, ki imajo previsoko starost, pa jib doslej ni bilo mogoče upokojiti.
Kaj je z obvezno vojaško službo
Kar se tiče vpeljave splošne in obvezne vojaške službe, je večina angleške javnosti še vedno proti, in sicer najbolj delavstvo, oziroma delavske strokovne zveze, ter liberalna stranka. Zaenkrat hoče vlada počakati, kako se bo obnesla agitacija za novačenje v teritorialno armado. Podjetniki bodo vojakom teritorialne armade plačevali naprej njihove plače ter celo dodatke. Preden se bo mogla v Angliji uvesti splošna obvezna vojaška 6lužba, bo morala oboroževalna industrija veliko več proizvajati nego doslej in se bo morala modernizirati vsa vojaška organizacija Anglije, ki je, kakor smo videli, hudo 6tarokopitna.
Od nedelje — do nedelje
Zunanji pregled
Mednarodna politika med velikonočnimi prazniki ni počivala. Lahko rečemo, da je bila letošnja Velika noč z zunanjepolitičnega vidika najbolj razburkana v itak že razburkani povonji dobi. Dogodke bomo najlažje razumeli, če jih opazujemo z višine, gledajoč doli na veliki dvoboj, ki ga bijeta med seboj oba tabora velesil, to je tabor Italija— Nemčija—Japonska in tabor Francija—Anglija— Zedinjene države severne Amerike.
Z zasedbo Češke in Moravske in ustanovitvijo od Nemčije zaščitene slovaške države je tabor Italija—Nemčija odnesel veliko zmago, ker si je zaokrožil meje proti vzhodu in dobil velike vojaške in gospodarske možnosti za nadaljnji razmah. Te svoje težnje je takoj tudi uveljavil proti Poljski in Romuniji, ki sta morali del svoje vojske mobilizirati.
Angleško-francosiki tabor je na to zmago holel odgovoriti z obsežnim obkoljevalnim manevrom, s katerim bi vse vzhodne in južno-vzhodne države med •seboj povezal v obtamtbni zid zavezniških držav, ki f>i jim Anglija in Francija obljubili vso svojo vojaško pomoč. Zaradi mnogih okoliščin, ne malo pa tudi zaradi nezaupanja, ki so ga male države imele do izdatnosti angleške politike, so ee pogajanja zavlekla in so v velikem tednu dala samo vojaško zavezniško pogodbo mod Anglijo, Francijo in Poljsko, med tem ko so pogajanja za obrambo ostalih držav še trajala dalje.
Tabor Italija—Nemčija je opazil namen obko-Ijevanja ter je hitro segel po protiukrepih. Verigi bi se morala skleniti na Balkanu. Torej je bilo jasno, da je treba nekaj podvzeti na Balkanu, da 6e veriga ne bo sklenila. Zgodilo se je, da so v noči od velikega četrtka na veliki petek italijanske čete prišle v Albanijo, na veliki petek tudi že zasedle glavno mesto Tirano in vsa večja naselja, med tem ko je kralj Zogu e evoio vlado zbežal v Grčijo. V torek po Veliki noči je skupščina nekaterih albanskih odličnikov sklenila, da kralja Zoga odstavi in ponudi albansko krono italijanskemu kralju. S tem je Albanija prišla v okvir italijanskega imperija, Italija je stopila na Balkan, in sicer na enem najbolj važnih poveljujočih prostorov. Prvi uspeh tega dogodka je bil, da se angleški načrt obkoljevanja od vzhoda 6em ne
Anglija ustanavlja zvezo arabskih držav »proti
nadaljnjemu razmahu Italije in Nemčije«
London, 15. apr. TG. »Daily News Chronicle« piše, da pripravljajo zvezo vseh -arabskih držav bližnjega vzhoda (Irak, Transjordanija, Ibn Sau-dova Arabija, Hedžas, Egipet), katere namen hi bil, da ustvari obrambno fronto proti vsakim nadaljnjim poskusom »osišča Italija-Nemčija«, da bi po zasedbi albanske države nadaljevali svoj razmah po Sredozemskem morju. Zanimiv je v tej
zvezi obisk, ki ga je te dni napravil voditelj Judov dr. Weizmann pri Mohamedu Mahmud paši, egipt-skemu predsedniku vlade. Poučeni krogi menijo, da naj bi se tudi Palestina vključila v to verigo arabskih držav in da so Judje sami za to najbolj dovzetni. Kakšen obseg so pogajanja za ustanovitev zveze arabskih držav že zavzela, ni znano. Angleška vlada se zelo trudi, da bi hitro napredovala.
Pozor!
Dne 29. aprila t. 1. ob otvoritvi zagrebškega velesejina bo izšla posebna številka »Slovenca«, ki bo posvečena Zagrebu. Naklada te številke bo podvojena. Oglase za zagrebško številko »Slovenca« sprejemamo do 28. t. m. popoldne pri upravi v Ljubljani.
Oglase pa tudi lahko naročite pri vseh naših zastopnikih, podružnicah po Sloveniji in pri vseh oglasnih zavodih po Jugoslaviji!
Oglašujte v »Slovencu«, ki je vodilni in daleč najbolj razširjeni dnevnik Slovenije!
more več uresničiti na samem Balkanu, ampak je smrlva črtac potisnjena še nižje proti Carigradu.
Tabor Anglija—Francija je bil po bliskovitosti albanskih dogodkov presenečen, a je tudi dobil vbrizgano novo odločnost za hitre odločitve. Tako je bil v Londonu in v Parizu spreiet sklep, da Anglija in Francija objavita slovesno obveznost,, da z vso svojo oboroženo silo jamčita z a n od o t a k 1 j i v o s t in neodvisnost Grčijo in Romunije, ker sta uprav ti dve državi v zadnjih dneh imeli občutje, da sta ogroženi, čeprav je Italija dala grški vladi vsestranska zagotovila, da nima proti Grčiji nobenih zleh namenov. Izostalo je le še jamstvo za T u r č i j o , s katero se pogajanja nadaljujejo. Angleški in francoski tisk napovedujeta, da bodo uspešno zaključena in da bo s pristopom Turči je dokončno zgrajena na evropskem vzhodu in jugovzhodu »m r t v a črta, čez katero bi bil vsak razmah katerekoli velesile istoveten z napovedjo vojne Franciji in Angliji. Angleško-francoski izjavi se je pridružil tudi še Roosevelt, ki je dejal, da bi se morale Zedinjene države severne Amerike brezpogojno takoj priključiti Angliji in Franciji, ako bi ti dve državi bili zapleteni v vojno.
Z ozirom na napetost, ki je pretekli teden vladala, so nekatere države izvedle delne m o b i -lizacije. Tako je tlalija mobilizirala 15 letnikov rezervistov, Poljska jah je mobilizirala pet. Romunija tudi toliko. Nizozemska je vpoklicala 50.000 mož, Francija je izvedla obsežne mobilizacijske ukrepe, v Nemčiji obseg mobilizacije ni znan, Anglija pa je okrog Malte in grških voda zbrala 180 vojnih ladij ter je vse njeno brodovje v pri pravi,jenosti.
, Odkar pa je zadnje dni odjenjala poli-tična napetost smemo pričakovati, da se bodo tudi vojaški ukrepi postopno razveljavili.
Jugoslavija je v preteklem kritičnem tednu kazala modro, miroljubno zadržanje, za kar je v mednarodnem svetu tudi žela hvaležno priznanje.
Domači pregled
70 letnico svojega rojstva je dne 12. aprila obhajal naš največji slovenski slikar g. Rihard Jakopič, ki se je rodil v Ljubljani.
Državna tovarna letal bo začela delovati v Kraljevu v Srbiji. Izdelovala bo vse vrste letal, stare popravljala in predelovala, ter bo narejena letala tudi obtoževala. Če pomislimo, da zunaj en sam težki bombnik stane 4 milijone naših dinarjev, pomeni taka tovarna za državo vendar le važno gospodarsko dejstvo, ker bo ta denar lahko ostal doma.
V domači politiki fe ureditev notranjih razmer še vedno v ospredju vsega zanimanja. Takoj po Veliki noči je dr. Maček poslal v Belgrad svojega zaupnika poslanca inž. Košutiča, ki je prvi dan obravnaval razna vprašanja z voditelji srbske opozicije, drugi dan pa je bil pri predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču. Kaj so se menili, 6eveda ni znana, ker se take stvari ne obešajo na veliki zvon. Ko se je inž. Košutič vrnil v Zagreb, se je takoj odpeljal v Kupinec k dr. Mačku, kjer mu je poročal o svo,jih pogovorih v Belgradu. Isti dan, to je 13. t. m. se je pripeljal v Zagreb tudi zemljoradniški srbski poslanec dr. Čtibrilovič iz Banjaluke, da bi slišal, kaj je bilo v Belgradu domenjeno. Istega dne se je v Zagrebu mudil tudi
dr. Lazar Mark-ovič, eden izmed prvakov srbske združene opozicije. Torej 6e je takoj po praznikih začelo živahno gibanje.
Stvar pa ne gre tako gladko izpod rok, ker so se nekateri srbski politiki starih strank začeli nekam kujati ter bi radi še govorili in govorili ter izjavljali, kar pa je nepotrebno, ker je treba bolj delati, Z govorjenjem bi nekateri radi vso zadevo nekoliko zavlekli, če 6e ne da že preprečiti. Sredstva so pa različna. Tako je gori imenovani dr. Lazar Markovič za Veliko noč v belgrajskem listu »Politika« napisal članek, v katerem govori, naj bi se država uredila na novo šele potem,_ ko bi bila izvoljena nova ustavodajalna skupščina, čeprav vsak človek ve, da dandanes v teh razmerah ni niti misliti mogoče na kake nove volitve. Poleg tega je ta gospod pisal o nekaki »srbsko-hrvatski« državi, čeprav dabro ve, da smo sestavni del Jugoslavije tudi Slovenci. Hrvatski listi so mu tudi odgovorili ter mu povedali, da je dr. Maček sicer res sklenil 6 6rbsko opozicijo sporazum 8. oktobra leta 1937, da pa v tem sporazumu o novi ureditvi države ni nič drugega rečeno, kakor da naj stvar uredi nova ustavodajalna skupščina. Torej sporazum iz 1. 1937 ni nič natančnega določil. Če se stvar danes na drug način ureja, je to prav, ker se mudi. Dr. Lazar Markovič, ki je tudi med tistimi, ki so sklepali sporazum z dr. Mačkom, je bil glavni borec za centralistično ustavo leta 1920 in 1921, Zato ni čudno, če se ni nič spremenil.
Drug tak politik Davidovičeve demokratske stranke je g. Milan Grol, ki je napisal članek, naj bi v sedanjem trenutku vse stranke skupaj stopile ter izdale svojo slovesno izjavo, kakor je bila takaimenovana krfska izjava leta 1916. Tudi to so odklonili hrvatski listi ter rekli, da sedaj ni čas izjavljati in govoriti, marveč delati. Tretje vrste politiki so načeli vprašanje Bosne in Hercegovine, da bi se stvar bolj zamotala. Drugi so zo-Pet ta teden sprožili nova misel, da mora tudi Slavonija biti upoštevana pri reševanju. Eni pa so še najbolj odkriti in so kar izdali neke letake, v katerih kličejo Srbe skupaj pod eno zastavo. Tako sta naredila bivša ministra dr. Kujundžič in dr. Kaludierčič, oba iz Bosne. Dr. Kujundžič je tisti mož, kateri je v začetku preračunske obravnave v skupščini imel tisti govor, zaradi katerega je odstopilo 5 ministrov, med njimi dr. Krek in Dragiša Cvetkovič, nakar je Stojadinovičeva vlada padla.
Omeniti pa moramo, da so vsi ti gospodje v opoziciji zoper sedanjo vlado. Nekateri sa v združeni opoziciji, ki je z dr. Mačkom naredila sporazum, drugi pa 60 tudi zoper dr. Mačka. Vendar ta stvar ni preveč žalostna, ker ljudstvo tudi med Srbi želi in hoče enkrat urejenih razmer.
Zanimiva je brati, kar pišejo zagrebške »Ju-goslovenske novine«, katere izdajajo pristaši Jurija Demetroviča, hudega centralista. Ta list pravi, da smo doslej imeli dve Jugoslaviji, eno do leta 1929, drugo do leta 1939, tretja Jugoslavija 6e nam pa sedaj bliža. Prvi dve sta stali na stališču državnega in narodnega edinstva, tretja pa ba drugačna. Zanimivo pa je, kar pravi ta list o starih srbskih strankah. Pravi, da stare srbske stranke nimajo nobenega voditelja in nobenega programa ter da nobena izmed njih ne bi mogla zbrati okoli sebe večine Srbov. Pravi, da bi večine Srbov na podlagi državnega in narodnega edinstva nikakor ne do,bili več skupaj. Morda bi jih dobili še na podlagi separatizma, vendar tudi to ne pojde, ker stare stranke med srbskim narodom niti za to niso več sposobne. Tako pjše imenovani list. Iz tega sledi, da 6e bo sporazum moral uresničiti tudi brez teh gospodov, ker tudi srbski narod želi, da sc naša država že enkrat tako uredi, da bo za vse prav.
Sicer pa moremo danes sporočiti, da se bodo pogajanja, ki sta jih pred Veliko nočjo dr. Maček in predsednik vlade začela v Zagrebu, sedaj zopet nadaljevala. V petek zvečer se je iz Beigrada odpeljal predsednik vlade Drag. Cvetkovič proti Zagrebu. Prvak SDS Milan Kostič, ki je bi! mala prej pri predsedniku vlade, je potem pripovedoval, da mu je g. Dragiša Cvetkovič povedal, da se v petek zvečer odpelje v Zagreb, da nadaljuje pogovor z dr. Mačkom in da bo v Zagrebu ostal tolika časa, »dokler opravka ne dokonča«. Torej upajmo najboljše!
380.000 rudarjev brez dela - v Ameriki
Newyork, 15. aprila. AA. V rudnikih rjavega premoga v Virginiji, Pensilvaniji in Kentuckiju, kjer delavci že od konca marca zaradi poteka stare pogodbe stavkajo, je prišJo včeraj do številnih spopadov med stavkujočimi delavci in delavci, ki so hoteli iti na delo. V bližini Johnstona so delavci z dinamitom zaprli vhod v rudnik. Lastniki rudnik sv sa v zvezi s tem sklonili r-nike zapreti. Na ta način bo ostalo 300.000 delavcev brez dela.
Drobne novice
Šanghaj, 15. aprila. AA. Štefani: V mestu Su-čevu je bil ubit tajnik pokrajinske vlade v Kjang-siju. To |e umor že tretjega člana vlade, ki je bila imenovana od Japonske.
Talin, 15. aprila AA. Pat: Kadrski rok estonske vojske je povečan od 12 in 15 mesecev na 18 mesecev.
Rim, 15. aprila. A A DNB: Kralj in cesar je sprejel v avdienci maršala Goringa.
Belgrad, 15. aprila, AA. Po poračilih osrednjih carinskih blagajn so imele te blagajne v prvem desetdnevju aprila t. 1. 23,951.222 din dohodkov.
bj
Starinske najdbe v Kranju
Več ko 2500 lei star farmi grob odkrit
Kranj je doslej znan v našem zgodovinopisju kot postojanka Langobardov, ki so zapustili bogate grobove »na lajhu< iz dobe preseljevanja narodov. Manj pa je bilo v tem mestu doslej rimskih in predrimskih najdb. Pred par dnevi pa so prišli v Kranju na dan grobovi iz dobe starih Ilirov. Na stavbišču industrijca g. Adolja Praha, ki je po g. prof. dr. J. tontarju obvestil o najdbi Narodni muzej v Ljubljani, so delavci zadeli na žare iz gline, v katerih je bil pepel, poleg tega pa več bronastih predmetov, tako lozenj bronaste fibule, nekak bronast diadem za lase itd. Pod strokovnim vodstvom dr. R. Loiarja iz Ljubljane se je nato izkopavanje nadaljevalo in najdba se je izkazala kot lep iz kamna zložen grob v obliki nekake gomile, ki pa na površju ni bila vidna. Pepela je hiln dn 10 cm visoko, vmes na so ležali neštevilni kosi lončenih posoc^, krasna fibula iz brona, na njej 6ta bili zataknjeni dve 6piralni zapestnici i;
brona, obeski, več zlomljenih obročkov, večja posoda iz črne prekajene gline, okrašena z vloženimi bronastimi gumbi, manjša zelo lepa skodelica, bronasta okrogla okrasna ploščica (uhan ?) in drugi predmeti, ki so pripadali očividno neki ženi.
Grob izvira iz dobe, ki je najbrž istočasna starejšim grobovom na Vačah, to je iz 8.-7. stol. pr. Kr. V njein je ležal pepel ženske, Dirke, ki je bila sorazmerno zelo premožna. Predmeti, zlasti bronasti, kažejo podobne oblike kot oni z Vač, keramika pa je še skrbneje izvedena. Grob predstavlja za Kranj lepo zgodovinsko obogatitev.
Najdba je vzbudila v Kranju mnogo pozornosti. Posebna zahvala gre g. A Prahu, ki je dal za izkopavanje potrebno zemljišče brezplačno na razpolago in ki bo lepo najdbo prepustil Narodnemu mnjcjii v Ljubljani. Svet, na katerem jn najdba prišla na dan, je zelo zanimiv in obet^ nadaljnjih zgodovinskih odkritij.
Fin. minister dr. Gjuričič -častni predsednik DHB
Vojin Djurčič, finančni minister
Na svoji zadnji seji dne 13. aprila je upravni odbor Drž. hipotekarne banke izvolil ministra financ in dolgoletnega pravnika banke g. Vojina Djuričiča za častnega predsednika Drž. hipotekarne banke.
S tem je banka dala vidnega izraza svoji zahvali, da jo je vodil od 3. aprila 1927 pa vse do svojega imenovanja za finančnega ministra (i. februarja letos. G. Vojin Gjuričič je bil tedaj upravnik, kar pomeni, da je bil predsednik upravnega odbora in obenem tudi glavni ravnatelj banke, če se poslužujemo običajnih pojmov v zasebnem denarstvu. V tej dobi se je banka zelo razvila in postala v našem gospodarstvu eden izmed najvažnejših faktorjev. Poleg poslov, ki jih je že prej vodila banka v veliki meri, je v tej dobi razvila posebno komunikalno kreditiranje in je v odlični meri sodelovala pri financiranju državnih potreb, zlasti z nakupom državnih papirjev in tako postala odločilen faktor za formiranje tečajev državnih papirjev v zadnjem času.
V tej dobi je bilo največ uspehov banke pripisovati upravniku g. Gjtiričiču, ki je bil vedno iniciativen in aktiven delavec v banki.
Bilance
Jugoslovanska banka, Zagreb. Bilanca za 1938 iz-kamjp pri glavnici 50.0 milij., din povišanje vlog o4 92.» na 94.7, tekoči računi pa ko celo narasli od: 100.4 na 125,1 milij. din, nasprotno pa so se upniki
"...........sfeKfet
predvsem narasla gotovina banke oc dalje menice od 39,45 na 59.4, dočim so se dolžniki zmanjšali od 319.9 na 260.3 milij. din. Zaradi realizacij so se zmanjšale nepremičnine. Bilančna vsota banke se je zmanjšala od 488.1 na 460.86 milij, din. Čisti dobiček banke brez prenosa je narastel od 0.6 na 1.2 milij. din, s prenosom vred pa od 2 1 na 2.8 milij. din.
Kontrolna banka za trgovino, industrijo, Zagreb. Glavnica 0.25, bilančna vsota 0.267, čisti dobiček 2.872 din, tako da se je skupna izguba zmanjšala na 38.678 din.
Hrvatska banka za promet z nepremičninami, Zagreb. Glavnica 0.125, bilančna vsota 3.6, čisti dobiček 0.05 milij. din.
Izkazi emisijskih bank
Angleška banka. Obtok bankovcev se je od 5. do 12. aprila zmanjšal za 1.75 na 489.7 milij. funtov.
Francoska banka. Od 30. aprila do 6. maja je obtok bankovcev narastel za 554.86 na 120.303.1 milij. irankov.
Holandska banka. Odtok zlata je znašal v tednu od 3. do 10. aprila 14 milij. goldinarjev, tako da se je zlati zaklad zamnjšal na 1.298 milij. Obtok bankovcev je istočasno narastel za 8 na 1.022 milij. goldinarjev.
Reichsbanka. Razbremenitev od 31. marca do 6. aprila ie znatna: obtok bankovcev se ie zmanjšal za 145.8 na 8.165.2 milij. mark.
Kako pomagati starovpokojcncem. V včerajšnjem članku dr. Jos. Kronvogla pod tem naslovom je popraviti naslednje: Tudi le n. pr. 5% povišanje je boljše kot nobeno (ne 50%).
Vpisa v trgovinski register: Gradbeno podjetje ing. O. Butorac, obl. poobl. inžiner, Maribor, VVildenrainerjeva ul. 13, Adamič Josip, trgovina z lesom, Sp. Blato št. 6.
Izprcmembe v trgovinskem registru. Pri tvrd-ki Peko, družba z o. zavezo, fabrikacija in prodaja čevljev se vpišeta novi poslovodji ing. Tomo Knez in Miroslav Zupan. — Pri tvrdki Pela — Kranj, perilo in konfekcija, družba z ora. zavezo se izbrišeta poslovodji: Lovšin Leopold in Avsenik Ciril ter prokuristinja Dermastija Mihaela, vpišeta pa poslovodkin ji Gostinčar Frančiška in Lazar Milena. — Standard, dr. z o. z., industrija usnja, Kranj: izbris poslovodje Jeana B. Pollaka in vpis poslovodje Golfa Antona iz Srednje vasi v Bohinju. — Pivovarna Union: izbris upravnega svetnika dr. Milana Koruna. — Jugočeška Kranj: izbris upravnega svetnika Emila Storže. — Mercina in drug, Ljubljana: izbris poslovodje Rožanc Miha, vpis Pi-bernik Hermana iz Maribora. — Al. Vodnik, kam-noseštvo v Ljubljani: pooblaščena: Jankovič Alojzij in Vodnik Stanko. — Združene tvornice firneža, Ljubljana: vpis prokure Martelanca Danila. — Zidarski mojstri, družba z o. z., Ljubljana: izbris ing. Dedek Franc, vpis poslovodje ing. Živec Franc. — Zadružna gospodarska banka, Ljubljana: vpis pro-kurista za podružnico Kranj Urbančiča Rudolfa.
Odobrena poravnava: Ljubljanski oblačilni bazar, dr. z o. z., Ljubljana.	..... ,
Izprememba imena. Poslovodja tvrdke Jugo-tekslil dr z o. z. v Mariboru, g. Ohrenstein Izidor je izpremenil z dovoljenjem banske uprave svoje ime v Obradovič.
Ga4podoKStV0
Naš tujski promet
Lani je naraslo skupno število tujcev, ki so obiskali našo državo, oz. naših državljanov, ki so se mudili izven svojih krajev drugje po državi, od 7(54.850 na 849.907, od tega je naraslo število domačih turistov od 521.022, inozemskih pa od 243.328. Število prenočnin je naraslo skupno od 4,782.165 na 4.859.422, od tega je narastlo število nočnin domačih turistov samo od 3,302.904 na 3,305.032, dočim je število nočnin inozemcev naraslo od 1,479.261 na 1,554.390
Zanimivo jc, da je število turistov fz klirinških držav naraslo od 193.602 na 217.728, dočim je število turistov iz deviznih držav celo padlo od 50.226 na 47.495, v prvi vrsti Angležev.
Po posameznih državah je bilo število inozemskih obiskovalcev naslednje (v oklepajih podatki za 1937): Nemčija 123.284 (61.905), Cehi 38.356 (48.629), Avstrijci 11.199 (45.840), Madžari 18.720 (12.280), Angleži 12.502 (15.751), Italijani 11.302 (9.951), Francozi 8.694 (9.098), Amerikanci 4.774 (4.713), Bolgari 4.111 (4.084) itd.
Borze
Devizni trg
Dne 15. aprila
Tečaj funtsterlinga je ostal neizpremenjen na 238 s primom 8.4%, skupaj torej 258 din. Tudi marka je v privatnem kliringu obdržala isti tečaj, ki ga je imela že dalj časa, t. j. 13.70 do 13.90.
Grški boni so na zagrebški in belgrajski borzi popustili in so notirali konec tedna v Zagrebu 29.65 do 30.35, v Belgradu pa je bila notacija le 30.25 za blago.
Tečaji svobodnih deviz so tekom tedna na mednarodnih borzah ostali čvrsti ter ni bilo opažati kakšne nervoznosti, kar dokazuje, da borzni krogi mednarodnega političnega položaja za enkrat ne ocenjujejo pesimistično.
Promet na ljubljanski borzi je znašal ta teden 7853 milij. din v primeri s 7889, 10.5, 9277 in 8.73 milij. din.
Na zagrebški borzi je bil promet v primeri s prejšnjimi tedni manjši, dosegel je 26.307 funt-šterlingov, E48.000 RM in 200.000 drahem, prav tako je bil manjši tudi na belgrajski borzi, kjer je znašal 22.725 funtšterlingov, 372.000 RM in 177 tisoč drahem.
Pomanjkanje prostih deviz traja še nadalje ter pride v Ljubljani do kritja komaj 10% povpraševanja. Na zagrebški borzi je bila privatna ponudba pretekli teden sorazmeroma višja, tako da se je nekriti del povpraševanja nekoliko znižal.
V klirinških markah je terminskega blaga še vedno le malo, zaradi česar so zaključki redki. Tečaj za terminske marke je bil 13.85 za krajše, in 13.80 za daljše termine.
Tečaji blagovnih deviz, izračunani na bazi londonskih tečajev in tečaja 255.94 do 260.06 (258) za funšterling, so bili danes:	*
Newyork' Pariz
Amsterdam
Bruxelles
Curih
54.68- 55.56 144.80—147.13 29.03— 29.49 9.20— 9.35 12.26— 12.46
Amerikanski dolar Funtšterling Francoski frank Holandski goldinar
Za valute in šalterske devize so plačevali konec tedna ljubljanski denarni zavodi približpo sledeče cene:
Valute Šaltrske devize 54.41	54.49
254.66	255.04
147.90	144.81
28.88	28.92
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.80, London 20.8725, Newyork 446, Bruselj 74.90, Milan 23.46, Amsterdam 236.65, Berlin 178.37, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.30, Helsingfors 9.205, Buenos-Aires 103.625.
Živinski sejmi
Cene živipe in kmetijskih pridelkov v Kamniku dno 8. aprila t. 1. Voli I. vrste 5 din, II. vrste
wmKino Kode/jevo tel. 4i-64ma
Danes ob l/»8., 1I,Q., In */»9. ter jutri ob 8. uri
Chicago v plamenih KOnlgsmarh
4.50, III. vrste 4 din, telice I. vrste 4.50, II. vrsta 4, III. vrste 3.50 din, krave I. vrste 4, II. vrste 3.50, III. vrste 2.50 din, teleta I. vrste 5, II. vrste 4.25 din, prašiči špeharji 7 din, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, III. vrste prednji del 7 din, zadnji del 9 din, svinjina 12 din, slanina 14, svinjska mast 18, čisti med 18, neoprana volna 25, oprana volna 35 din, goveje surove kože 9, telečje surove kože 13, svinjske surove kože 6 din za 1 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Št. Jerneju, v okraju Krško, dne 12. aprila t. 1.
Dogon: 126 konj, 112 volov, 61 krav, 4 telice in 654 prašičev. Prodanih je bilo: 29 konj, 25 volov, 10 krav, 1 telica in 429 prašičev. Cene so bile naslednje: vodi II. vrste 4 din, III. vrste 3.50; telive I. vrste 4.50, II. vrste 3.50; krave I. vrste 3.50, II. vrste 3, III. vrste 2.50 din za kilogram žive teže. Goveje mesto II. vrste 9 din, III. vrste 8 din; svinjina 14, svinjska mast 20; čisti med 16; goveje surove kože 8, telečje surove kože 10 din za kilogram. — Pšenica 150, oves 140, koruza 140, krompir 100, seno 80, slama 20 din; pšenična moka 300, koruzna moka 200 din za 100 kilogramov. — Navadno mešano vino 8 din za liter, finejše sortirano vino 10 din liter.
Mariborski sejem, 14. aprila. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 337 svinj. Cene sa bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 8(1—110 din, 7—9 tednov 115—140, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev 330—450, 8—10 mesecev 470—510, 1 leto stari 730—980 din; kilogram žive teže 6 do 8, kilogram mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 118 svinj.
Danes nal si vsa Ljubljana ogleda prekrasni, v naravnih barvah izdelani monumenlalni Velefilm po romanu A. W. Masona »Veliki boben«
Predstave ob 10.30 (po znižanih cenah) ter ob
ALARM
Vstaja severozapadnih indijskih plemen Otroroene borbe Angležev in njihovih ko-lonfjnlnih čet •/, domačini. Nad 30C0 statistov in sodelujočih. Film ,1e napeteiši,
lepSi in zanimivejši od nepozabnenn filma »Poročnik ind ijske brigade«
15., 17., 19. in 21. uri
H1N0 UNION, telef. ZZ-Z1
rlnvOfifv^ Kino Sloga tel.27-30
» CS1 ffc^JlHLF V C31 V	Danes ob 10-30, 15, 17, 19 in 21
Življenjska drama Emila Zole, velikega francoskega književnika in kulturnega borca za pravico v znanem Dreyfusovem procesu. - Paul Munl, odlični francoski umetnik v svoji najboljši vlogil
novimi kandidati jih je samo iz Južne Amerike osem, ki prosijo, da se jim prizna ča6t organiziranja največje svetovne športne prireditve. Zanimivo je, da se potegujeta za izvedbo olimpijskih iger leta 1944 tudi Kitajska in Filipini. Borba za prireditelja bo vsekako velika in bo še mnogo pisanja in propagande za tega in onega kandidata vse do leta 1940, ko ee bo nekomu poverila ta. edinstvena svetovna športna prireditev.
SK Ljubljana : BASK (Belgrad)
Danes ob 16.30 Predtekma: SK Ljubljana B : SK Reka ob 14.45
O današnjih gostih naše Ljubljane, smo pisali v včerajšnji številki našega dnevnika. V kratkem ponavljamo: Moštvo BASK-a sestavljajo ne samo izvrstni, temveč tudi reprezentativni igralci. To 60 igralci, ki so že večkrat nastopili za jugoslovanske barve v težkih tekmah. Najbolj so znana imena: dr. Ivkovič, branilec, potem pa izvrstni napadalci in 6trelci: dr. Tirnanič, Sarič (obe krili), Tomaševič, zveza, ter seveda naš Lah. V obrambi je izvrsten tudi nekdanji BSK-ovec Mitrovič, ki je Igral tudi v francoskih klubih.
Naše moštvo bo nastopilo predvidoma v isti postavi kaor proti v. Slaviji. Želeli bi le, da se fantje zavedajo važnosti današnje tekme. Zato bodo morali imeti boljši start, večji elan in voljo do zmage, kakor v marsikateri tekmi doslej. Ako zgube danes, tedaj ostane vprašanje izpada iz lige še odprto. Zatorej pozorl
Tekma bo pričela ob 16.30 na igrišču Ljubljane in se bo odigrala ob vsakem vremenu. Ob 14.45 bo predtekma in sicer bo nastopila Reka proti rezervi Ljubljane.
Iz SK Ljubljane. Ker je pričakovati za današnjo tekmo velikega obiska, prosimo p. n. občinstvo, da v izogib navala pri blagajnah, pride na igrišče vsaj med predtekmo. Vodstvo SK Ljubljane.

Kolesarski cross-counfry V Ljubljani
Po dolgih letih bomo videli danes ob 14.30 zopet enkrat kolesarsko gozdno dirko, ki jo priredi D. K. S. K. Edinstvo v Zgornji Šiški pri gostilni Martine. Proga bo šla preko Rožnika in se vrne na Večno pot preko podutiškega klanca na cilj, ki bo pri Gasilnem domu v Zgornji Šiški.
Pri tej dirki mora pokazati dirkač V6e svoje sposobnosti, osobito, ker proge ne pozna in mora slediti trasiranju. Za Ljubljano je to še novost in bi bilo potrebno vplivati na naše merodajne športno činitelje, da dirke teh vrst podpirajo, ker tu se usposobi kolesar vsestransko.
Že pred leti je take dirke propagiral naš kolesarski veteran g. podpolkovnik Jaklič in je v tem smislu vzgajal naš kolesarski bataljon. Tudi za to dirko je dal on idejo in vsestransko s svojimi tehničnim sposobnostmi podprl dirko D. K. S. K. Edinstva. Zelja bi bila, da bi se priredilo tovrstno državno prvenstvo. Verjetno, da se bo želja uresničila, če bodo klubi sledili delu današnje dirke.
Klub je razstavil tudi svoja darila v izložb'-tvrdke A. Zerjal na Celovški cesti. Darila so pripravljena za vsako kategorijo. Zato vabimo vse prijatelje kolesarskega športa, da si ogledajo danes to zanimivo dirko.
podprite S.K. LJUBLJANO
Po športnem svetu
Japonci kot trenerji nemških olimpijcev
Nemški urad za lahko atletiko je stopil v stik z japonsko lahkoatletsko zvezo, da mu pošlje najboljše japonske skakalce kot trenerje za nemške olimpijske kandidate. Japonska zveza je princi-pielno že pristala na to, da pošlje v začetku letošnje sezone dva atleta za skok s palico, enega za skok v višino in dva za troskok.
Kaj je novega v finski lahki atletiki?
V vrstah finskih metalcev kladiva, ki so nekaj časa vodili na svetu v tej disciplini in so bili pozneje potisnjeni od Amerikancev in Nemcev v ozadje, je opaziti sedaj precejšen preobrat. Medtem ko so prej prisegali rta finski način metanja, so sedaj prešli popolnoma na nemško tehniko. Pobudo za to jc dal Koutonen, ki je označil svoj način in način metanja atleta Po.erhoclaesa kot zastarel. Četrto plasiranec iz Berlina, ki je dosegel v tekmovanju 53.55 m, je dosegel z nemškim stilom pod kontrolo 56.97 m. Sedaj ne more^ več sam aktivno sodelovati. V o/stalem 60 pa ' finski metalci kladiva — tako pravi Koutonen — napram nemškim zelo handicaplrani zaradi dolge zime, ker začnejo šele v aprilu namesto v januarju s treningom.
Tekači so takoj, ko jc izginila s površja olim
izkusili 6Voje sposobnosti. 16 kratkoprogašev se je zbralo, Alpo Savolainen je dvakrat zmagal v teku na 50 m v dobrem začetnem času 5,9 sek. ii je mnenja, da je proga še boljša kakor lani.
Odlični uspehi ameriških plavačev-študentov
V Ann Arboru so imeli 16. ameriško študen-tovsko plavalno prvenstvo. Na 200 jardov prosto je zmagal v odličnem času 2:11,7 Tom Kayne (Michigan), na 1500 m prosto je bil prvi mladi plavač Stanho,pe (Oliio) v času 19:53,8. Poseben talent za plavalni šport je tudi Charles Barker (Michigan), ki je zmagal na 50 jardov v izbornem času 23,5 sek. Na 1500 jardov hrbtno je bil prvi Van de Weghe s časom 1:35,1.
Pri plavalnih tekmah v Odenseu si je priborila Ragnhild Hveger dve zmagi. Zmagala je na 100 m v času 1:09,2 in na 400 m v času 5:19, Inge Soerensen je bila na prvem mestu v prsnem plavanju na 200 m, za katero progo je porabila 3:02,7, medtem ko je Bclgijka Yvonne van de Kerchove samo za eno desetino sekunde zaostala.
Še 10 kandidatov za XIII. olimpijske igre
Poleg Detroita, Lozane, Rima, Londona je sedaj prijavilo svojo kandidaturo za XIII. olimpijske
Tekači so takoj, ko je izginila s površja oum- i ca| prijavno svojo nanuitiaiuro za aui. pijskega stadiona v Helsinkih snežna odeja, pre- I igre, ki bodo leta 1944, še deset narodov. Med
»olfslci velefilm
ROKA
Heroistva poljskega naroda za svobodo svoje domovine
I
Kje se bo odigrala prva mednarodna tenis-tekma z Madžari?
Kakor znano, se bo odigrala prva mednarodna tenis-tekma za srednjeevropski pokal med reprezentancama Jugoslavije in Madžarske od 28. do 30. aprila v Jugoslaviji. Prvotno je bilo določeno, da 6e odigra ta tekma v Zagrebu. Medtem pa je bilo na občnem zboru zveze sporazumno sklenjeno, da se vse mednarodne tekme za srednjeevropski pokal odigrajo v Belgradu, in bi potemtakem morala biti prva tekma v Belgradu.
Za evropsko prvenstvo v rokoborbi -12 narodov
Evropsko prvenstvo v grško-rimski rokoborbi bo v času od 25. do 28. aprila t. 1. v Oslo. Prijave so zaključene in bo vsega skupaj tekmovalo 74 rokoborcev, ki bodo zastopali 12 držav. Polno zastopstvo v vseh kategorijah pošljejo Nemci, Danci, Finci, Letonci, Norvežani, Švedi, Turki in Madžari. Estonska pošlje 6, Italija 4 in Švica 1 rokoborca. Borba za naslov evropskih prvakov bo otvorjena 24. aprila s kongresom mednarodne amaterske zveze, ki bo sklepala o važnih zadevah. Komisija za pravila predlaga za olimpijski kongres leta 1940. v Helsinkih celo vrsto spreminje-valnili predlogov v odobritev. Istočasno bodo sklepali o novem načinu tekmovanja za evropsko prvenstvo. V bodoče se bodo vršile te tekme na vsaki dve leti, in sicer ločeno za grško-rimsko in ločeno za prosto rokoborbo. V letu 1941. bodo tekme v grško-rimski, leta 1942. pa v prosti rokoborbi in po tem redu se bodo ta prvenstva potem nadaljevala.
Slovaki v FIF-i
V Bruslju je imela eksekutiva mednarodnem nogometne zveze (FIFA) sejo, na kateri so vzeli uradno na znanje, da je slovaška nogometna zveza zaprosila FIFO za sprejem v to zvezo. Slovaškim nogometašem so dovolili, da smejo igrati, odnosno stopiti v stik z vsemi v FIFI včlanjenimi zvezami, dokler ne bodo sprejeti, kar se bo zgodilo takoj, ko bodo urejene vse formalnosti.
Angleška enajstorica za Milan
Posebni odbor je že postavil moštvo angleške' nogometne zveze, ki bo nastopilo dne 13. maja proti svetovnemu prvaku Italiji v Milanu in potem proti Jugoslaviji in Romuniji. Razen treh bodo nastopili v Milanu vsi oni, ki nastopijo 15. aprila v Glasgowu proti Škotski. Moštvo bo takole sestavljeno: \Vodley (Chelsea), Morris (Wolverlianiton Wanders), Ilapgood (Arsenal), Willingham (Huddersfield Town), Cullis Wolver-hampton Wanderers), Copping (Leedes United) Mattevvs (Stck City), Ilail (Tottenliam Hotspurs), Lawton (Everton), Stephenson (Leeds United), Maguire (Wolverhampton Wanderers). Rezerv«: Male (Arsenal), Galley (Wolverhanipton Wande-rers), Brome (Aston Villa).
Petič Nemčija : Francija
Nemška in francoska nogometna reprezentanca se srečata že petič v meddržavnem dvoboju. Prihodnja tekma bo namreč v Parizu. Istega dne se srečata B reprezentanci omenjenih narodov y Bordeauxu.
Pn ■ l ■ « l " ! ■ -- 1111111^1 j T E L '■*■"> / *: *** ,2*1 2t,	Prvi r
O^^/I.O/UiTC/CCf '< nl?CD': TAVF ob 10 'l5 l7U)gl'-	___
Prvo zasedanje nove slov. delavske skupščine
Ljubljana, 15. aprila.
Današnji dan je za vse slovensko narodno zavedno delavstvo velik praznik, kajti danes se je prvič sestala novo imenovana skupščina ljubljanske Delavske zbornice, ki predstavlja najvišjo delavsko stanovsko ustanovo v Sloveniji. Nezdrave razmere v Delavski zbornici, kjer so dolgo vrsto let gospodovali ljudje, ki delavskih interesov in teženj niso iskreno pojmovali, so bile vzrok, da 6e je minister za socialno politiko in narodno zdravje poslužil pooblastila, ki mu ga daje letošnji linančni zakon, ter je razrešil člane dosedanje skupščine, katere funkcijska doba je itak že davno potekla, ter imenoval nove člane, ki jih je izbral iz vrst delavskega krščanskega narodno delavskega gibanja. Danes se je ta novi slovenski delavski parlament prvič sestal ter pričel z delom.
Današnjega prvega zasedanja skupščine Delavske zbornice se je udeležilo od 60 članov 57. Zasedanja so se med drugimi tudi udeležili zastopnik bana banski svetnik dr. Karlin, narodni poslanec in slovenski delavski voditelj Rudolf Smersu, tajnik belgrajske Del. zbornice in tajnik osrednjega tajništva Del. zbornic Ljubomir Mitič iz Belgrada, zastopnik osrednjega odbora Jugorasa Zaria Popovič in predsednik ZZD Preželj. Zasedanje je začel in vodil komisar Delavske zbornice banski svetnik dr. Lovro Bogataj, ki je toplo pozdravil vse navzočne ter prečital odlok socialnega ministra o razrešitvi starih in o imenovanju novih Članov skupščine Delavske zbornice. Poročal je, da sta v sredo 12. t. m. bivši predsednik in blagajnik izročila vse posle tajniku Filipu Uratniku. Nato je govoril o nalogah Delavske zbornice, ki ima skoraj 100.000 članov, to je desetino slovenskega naroda, in da je torej eno najmočnejših in najvažnejših stanovskih zastopstev. Poslednji dve leti eta bili v gospodarskem oziru leti procvita, brezposelnost se je zmanjšala na minimum in delavstvo je v zadnjih dveh letih doseglo nekaj zelo važnih uspehov, to so ureJba o minimalnih mezdah, starostno zavarovanje in razširitev pokojninskega zavarovanja na vso državo. Zdaj prihajamo, kakor se zdi, v težje čase in naloga novoizvoljene skupščine in uprave DZ bo morala biti, da se z vsemi silami bori in dela, da se delavstvu ohranijo že pridobljene pravice in da pridobe še nove. Komisar želi, da bi se nova skupščina izkazala vredno zaupanja kraljevske vlade, ki jo je postavila, in pa delavskega stanu, katerega avantgarda je. —
Del. Kozamernik je nato predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki sta bili sprejeti z velikim navdušenjem. Prav tako so bile viharno pozdravljene brzojavke predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, predsedniku vlade in notranjemu ministru Dragiši Cvetkoviču, gradbenemu ministru dr. M. Kreku, banu dr. Marku Natlačenu, ministru za socialno politiko in narodno zdravje Milivoju Ra-jakoviču in ministru brez listnice Francu Snoju.*
V imenu bana se je zahvalil za pozdrave banski svetnik dr. Karlin, ki je želel novi skupščini mnogo uspehov. Za njim je pozdravil skupščino tajnik osrednjega odbora tajništva DZ Mitič, ki je v navdu&jjočih besedah spregovoril o novi dobi, ki nastopa za delavski proletariat Jugoslavije. Novi dobi daje svoje obeležje zmagoslavni pohod na-cionalnega—elfltlikalttfega gltttaja. Velike z&shige
zato ima bivši socialni minister in sedanji predsednik vlade Cvetkovič, ki se je bil odločil, da napravi z energičnimi ukrepi konec nedelavski politiki, ki se je zadnja leta vodila po Delavskih zbornicah in drugih delavskih ustanovah. ■ Pred letom dni je bila izmenjana skupščina Delavska zbornice v Skoplju in za njo še druge, zdaj je bila na vrsti Slovenija kot predzadnja etapa in preostane še Zagreb. Govornik poudarja, da je delavska socialna zakonodaja v naši državi ena najbolj modernih na svetu, da pa je treba, da se mrtve črka zakonitih predpisov sprovedejo v življenje. In baš v tem tiči najvažnejša naloga Delavskih zbornic, najvišjih predstavnic delavskega ljudstva. Zadnjih 16 let dela v Delavskih zbornicah nam dokazuje, da je peščica ljudi, v katerih rokah so bili odbori Delavskih zbornic, vodila politiko ožjega kroga in pri tem zapostavljala interese milijona jugoslovanskih proletarcev. Zdaj je tega konec in naloga novo imenovanih Delavskih zbornic je, da z delom opravičijo zaupanje kraljevske vlade in delavskega stanu in da dokažejo, 'da so tudi nacionalni delavci sposobni voditi Delavske zbornice. Mitičev govor so delegati burno odobravali.
Nato je predsedujoči komisar razložil delegatom v kratkih besedah ustroj in pravila Delavske zbornice, nakar* so bile volitve upravnega odbora, finančne kontrole in finančnega odbora. Soglasno so bili izvoljeni naslednji delegati:
Upravni odbor: Člani: Viktor Kozamernik, knjigovodja v Ljubljani, Albin Gasar, nameščenec KID na Jesenicah, Franjo Mastinšek, inka-eant s Pobrežja pri Mariboru, Milko Pirih, dnev-ničar v Ljubljani, Rudolf Dacar, predilniški delavec v Tržiču, Venčeslav Grcbcnšck, dnevničar iz Ljubljane, Matevž Markič, delavec pri KID v Ja-vorniku, Rudolf Kalčič, dnevničar v Ljubljani, Stane Golob, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Andrej Križnian, urednik »Slovenskega delavcac v Ljubljani, Pavel Škerlj, strojnik v Ljubljani, in Alojzij Erjavec, litograf Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Namestniki: Julij Arčon, dnevničar v Ljubljani, Onič Matej, tovarniški delovodja v Javorniku, Zajec Vekoslav, rudar v Velenju, Franc Kralj, mehanik v Ljubljani, Karel Anderle, delavec pri KID na Jesenicah, Adolf Jesih, rudniški strugar v Trbovljah, Avgust Govše, papir, delavec iz Gornjega Kašlja, Franc Luzar, strokovni tajnik ZZD v Ljubljani, Jožef Casar, priv. nameščenec v Murski Soboti, Drago Kosem, administrativni tajnik SGRJ v Ljubljani, Jože Dolinar, monter iz Celja.
Finančna kontrola: Peter Rozman, strokovni tajnik v Mariboru, Alojzij Megla, tovarniški delavec v Kranju, Drago Maglič, trg. zastopnik v Mariboru. Namestniki: Franc Kralj, KID, Javornik,Nadislav Salberger, priv. nameščenec v Tržiču, in Karel Ham, priv. nameščenec v Kranju.
Finančni odbor: Viktor Kozamernik, Rudolf Kalčič, Venčeslav Grebenšek. Namestniki: Anton Kovačič iz Maribora, Franc Kralj z Javor-nika. Marko Novak iz Šoštanja.
Pri slučajnostih je del. Jesih iz Trbovelj predlagal, naj bi se z ozirom na pereči položaj v rudarskih revirjih ustanovil v okviru skupščine poseben odsek za rudarje. Predlog je bil so-glasno' sprejet.
Popoldne je bila prva seja novoizvoljenega, upravnega odbora, jutri ob 9 dopoldne pa ee zasedanje Skupščine nadaljuje.
Anton Skubfc - 25 let
župnik in dekan v Ribnici
Danes poteka 25 let, odkar je blagopokojni nadškof dr. A. B. Jeglič instaliral v Ribnici gospoda Antona Skubica za župnika in dekana Veselje in radost sta zavalovala po lepi ribniški dolini ob tem pomembnem jubileju našega ljubljenega g. dekana. Vsa fara tekmuje, kako bi dostojno in kar najbolj slovesno praznovala slavje 25 letnice. Ribnica si je nadela sva-tovsko oblačilo. Bajno okrašena in razsvetljena farna cerkev — središče 25 letnega delovanja našega g. dekana — vsa ožarjena na predvečer slavja od umetnega ognja, množice radostnih faranov, ki se na predvečer zgrinjajo v trgu, pričajo, kako ljudstvo spoštuje svojega duhovnika, tolažnika v težkih, voditelja v odločilnih in prijatelja v radostnih dneh!
Rojen je bil jubilant 24. marca 1876 v vasi Pance, župnija Lipoglav. Kot izredno nadarjenega popelje oče še ne osem let starega edinca v Ljubljano v šolo. Vedno odličen in zgleden dijak, stopi po maturi v bogoslovje, da posveti svoje velike sposobnosti delu v vinogradu Gospodovem. 14. julija 1900 je b:.l posvečen ta duhovnika, daroval dan nato prvo sveto daritev na Lipoglavu. Njegovo prvo službeno mesto je bila tri leta Cerknica. Vsestransko plodna je bila njegova druga kaplanska služba štiri ieta v Ribnici. Po premestitvi na Vrhniko je postal nato župnik na Jesenicah, kjer je bil pet let. 16. aprila 1914 pa je na splošno željo Ribničanov prišel za župnika in dekana v Ribnico.
Težki in temni časi so se približali na slovensko zemljo v prvih letih delovanja g. dekana med nami. Svetovna vihra je tudi od ribniške fare zahtevala nešteto velikih žrtev. Ribnica je dobila sedem vojnih bolnišnic. Eno leto ie opravljal jubilant velika dela duhovnika povsem sam. Trpel je. delal in molil tei" tolažil farane, ki so objokovali svojce, padle na krva-
vih poljanah. Veliko je bilo veselje jubilanta, ko je zažarela zarja svobode teptani slovenski zemlji. Z novo silo in močnim elanom se je v velikem razmahu posvetil delu za narod Ljudstvo je spoznalo njegovo uspešno delovanje in ga poslalo v oblastno skupščino, kjer ga vidimo v mladostnem poletu v borbi za kulturni, socialni in gospodarski napredek ribniške doline. Svetovna gospodarska kriza tudi njemu — 22 let že načeluje Hranilnici in posojilnici v Ribnici — ni prizanesla. Prišli so težki časi v svobodni domovini, ko je jubilant moral med bajoneti iz svoje fare. Vendar ni klonil! S kakšnim ponosom se še vedno spominja g. dekan tistih dni! Perturiunt montes... Vsa fara je jokala za njim, kar mu je bilo v veliko uteho, ker — v solzah naroda ie resnica! Komaj so se odprli prosvetni domovi, že vidimo jubilanta pri prosvetnem delu. Kot predsednik okrajnega odbora Prosvetne zveze si je ustvaril velik prosvetni delokrog. Njegova odlična, temeljito naštudirana predavanja so vselej kulturni dogodek v naši lepi dolini. Kot velik prijatelj dijaštva sodeluje pri vseh dijaških prireditvah, še vedno mladeniško čil se udejstvuje pri akademskem katol. društvu »Škrabec«, kateremu je vnet in požrtvovalen starešina.
Odlično je njegovo mesto med slovenskimi zgodovinarji. Sloves njegovih zgodovinskih razprav je znan. Ko so pred leti pričeli spreminjati krajevna imena v kočevskem glavarstvu, je bil g. dekan prvi, ki je v po-lemično-znanstvenih spisih ovrgel spreminjanje pristnih staroslovenskih krajevnih imen, ki zvenijo tuje le tistemu, ki ne zna brati in imenovati različne oblike zemeljske površine tako točno, kot so to znali naši davni predniki. Znana je nadalje njegova razprava o naseljevanju kočevskih Nemcev. Odkril nam je jubilant Prešernovo mladost za časa pesnikovega bivanja in šolanja v Ribnici ob priliki proslave 125 letnice Prešernovega rojstva. Zanimiva odkritja o Jakobu Gallusu in dekanu Holzapflu, dobrotniku gluhonemih, so novejšega datuma. 700 pol rokopisa zgodovine ribniške fare čaka na založnika. Prav bi bilo, da se med mnogimi slovenskimi založnimi družbami (Mohorjeva družba?) odloči katera, ki bi založila in izdala to zanimivo zgodovinsko delo, sad tisočerih ur brskanja in študiranja po starih urbarjih. Delo obsega cerkveno in svetno zgodovino, zgodovino gradov, turške pohode,
Kongres Kristusa Kralja
in naše žene ter dekleta
Velika noč nam med najbolj pogumnimi učenci Jezusovimi razkrije pobo.žne žene. Ko so še vsi apostoli v strahu trepetali zaradi dogodkov na Kalvariji in 61 nikamor niso upali, že hitijo žene, da izkažejo Kristusu novo ljubezen z maziljenjem in počeščenjem. One se ne boje. Aka bi bilo treba, bi se Magdalena borila za njegovo truplo, le da ne bi bilo kje onečaščeno in brez pravic. In ko je treba ta največji dogodek razglasiti, so zopet žene tiste, ki dobe taka naročilo od Gospoda in ki vodijo apostole iz skrivališča k praznemu grobu. Od dneva Vstajenja, ko so dobile njegovo posebno zaupanje, mu služijo še mnoga bolj zvesto in pogumno kot prej.
Iz povedanega je že razvidno, kako Kristus Sodi o ženi. Kako blizu jo pusti svojemu največjemu čudežu, naravnost prve so, po katerih naj bi vstali Zveličar prišel znova do ljudi. Vloga žene v božjem kraljestvu je v resnici po Kristusu in Mariji in Cerkvi točno dolo,čena in postavljena. Skoraj bi veljalo tudi tu, da vse dobro pride po ženi in vse slabo pride tudi v zadevah božjega kraljestva po ženi. Eva in Marija, pot k Bogu in pot od Bojga proč, Marija in Marta, pot molitve in žrtve, vse po ženi.
Kristusovo kraljestvo pa danes strašno silo trpi. Namnožili so se sovražniki božji do nepreglednosti in njihovi temni naklepi skušajo zasenčiti božje sonce. Kristus išče zvestih, ki bodo v tej uri vztrajali ob njem, ga stražili in skozi sovražne poglede in pregraje hrepeneli in se trudili do njegove svetlobe. Kongres Kristusa Kralja jih hoče buditi, te še mo,čne duše, Katoliška akcija jih mora organizirati, mora, sicer bo tema pre-
temna postala. Kdo naj zopet v tej uri čuje? Ali ne žene kakor nekdaj ob Kristusovem grobu? Kdo naj oznanja, da je vstal in živi, ali nc one kakar nekdaj? Kdo naj gre budit zaspance in plašljivce? Žena in dekle naših dni. Mislile so jo Kristusu sovražne sile uspavati, odriniti, z modernimi luksusom obdano tako omamiti, da ne bi vedela, da je samo sužnja in igrača, ki se da z njo toliko lepše igrati, čimbolj diši in je na-lišpana. Tada niso jih mogli vseh zamoriti, mnogo jih je spregledalo zvijačo in so rajši ostale nič načičkane, samo da so vso svobodo ohranile in se za to, kar je že od nekdaj njihova čast v božjem kraljestvu, marejo boriti in Kristusu, svojemu rešitelju v tihoti in delu služiti. V Palestini so nekdaj za njim hodile in skrbele zanj in za apostole, mu pot pripravljale in ljudi vztrajnosti v njegovi družbi učile. Danes njihovo poslanstvo ni drugo. Pot naj žene pripravljajo Kristusu Kralju na njegovem novem pohodu v svet, in ljudi naj učijo, kako se ostane ob njem in vedno z njim.
Kongres Kristusa Kralja mora biti zato še prav posebna srčna zadeva slovenskih žen in deklet, ki so že v turških časih svetinje naše vere junaško branile pred sovragom, in so proti Lutru 6voje može zvestobe Cerkvi učile. Naj se zanj zavzamejo in tako nadaljujejo z junaškimi deli svojih prednic. Naj se moderna žena bori enako neustrašeno zoper moderno poganstvo, kakor se je rimska žena borila zopet rimsko poganstvo. Žena je ista in cilj jc isti, saj je Kristus včeraj in danes in vekomaj isti.
Živel Kristus Kralj!
Dr. Vilka Fajdiga.
francosko okupacijo, šolstvo, trgovino in obrt itd. Primerno bi bilo, da to velezanimivo zgodovinsko delo pride ob 65 letnici jubilanta tiskano med slovensko ljudstvo. Tudi študija o zgodovini Nove Štifte v rokopisu čaka na boljše čase. Mesec dni je sušil g. dekan stari, prepereli pergamert, vložen v jabolku zvonika Nove Štifte in ure in dneve iskal s povečalno lupo črki Njegova znana vztrajnost je rodila lep uspeh.
Pri vsem tem obširnem delu na znanstvenem, cerkvenem, gospodarskem in organizatornem polju praznuje danes g. dekan visoki jubilej mladeniško čil, borben in odločen.
Vsemogočni daj, da praznuje še višje jubilejel
J	Dr. K. L.
Rudarja Unetiča
so odkopati mrtvega
slednjič dokopali do zasutega rudarja. Ležal je med vozički mrtev, brez kakšnih znakov zunanjih poškodb. Zato mislijo, da se je Unetič najbrž zadušil, ali pa mu je pri vsipanju zlomilo tilnik.
Ko je Unetičeva žena, ki se je hudo bolna zdravila v bolnišnici, zvedela, da je moža zasulo, je utekla, iz bolnišnice in dva dni neprenehoma čakala pred zasutim rovom, trepetajoč nad moževo usodo in upajoč, da ga morda le najdejo še živega. Ko ga je zagledala mrtvega, je obupno zajokala.
Unetič je bil vesten in priden rudar ter priljubljen med tovariši. Poleg žene zapušča še dva nepreskrbljena otroka. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Naj počiva v miru žrtev svojega težavnega poklica, žalujočim svojcem pa izrekamo iskre no sožalje.
Trbovlje, 15. aprila.
Včeraj smo poročali, da se je v sredo dopoldne okrog 10 v rovu v vzhodnem obratu nenadno zrušil obok in podsul pod seboj rudarja Alojzija Unetiča, dočim je ostalih šest rudarjev, ki so bili zaposleni v istem rovu, pravočasno od-skočilo in se umaknilo iz območja nevarnosti. Takoj po nesreči so začeli z reševalnimi deli, ki pa so bila zelo težavna. Po dva in poldnevnem iskanju so slednjič našli truplo ponesrečenega rudarja Unetiča. Reševalci so najprej morali ustaviti nadaljnje rušenje oboka. To delo je bilo zelo naporno, ker se jo znova sproti usipavalo navzdol, in je trajalo do petka. Potem so napravili skozi zasip majhen rov, za primer, če bi Unetič ostal onkraj zasipa na praznem prostoru. Toda Unetič je bil zasut v zasipu. Zato so začeli odvažati nasuti material. V petek zvečer ob 11 so se
K 700 letnici mtnoritskega samostana v Ptuju
Prenovitev Marijinega spomenika na Minorit-skem trgu. Na eni izmed zadnjih sej je ptujski mestni svet sklenil, da se letos — ob 700 letnici minoritskega samostana — temeljito popravi Marijini spomenik pred minoritsko cerkvijo. Meščani so ta sklep mestnega sveta sprejeli z velikim odobravanjem. Popravilo kipa, ki bo nanovo ves pozlačen, kakor tudi stebra, je prevzel g. Zoratti iz Maribora. Kamnoseška dela pa še niso oddana. Marijin spomenik na Minoritskem trgu je postavil Jurij Friderik Sauer, borlski grof. Nekateri trdijo, da jo bil postavljen v zalivalo Materi božji za zmago nad Turki pri Sv. Gotthardu 1. avgusta 1661, ko je avstrijski general Montecucoli pregnal Turke iz Štajerske, Zgodovinar Simon Povoden pa navaja, da se je 1. 1830 našel nekje kronogram, ki ima letnico 1663 z napisom: QUam Do TUrca ho-stlLIa Intenta parat. Po tem kronogramu je bil spomenik postavljen že 1. 1663, torej eno leto pred omenjeno bitko pri Sv. Gotthardu. Franc Anton Sauer,, borlski grof, je dal 1. 1714 spomenik popraviti, kakor priča napis na podnožju sobe na severni strani: »Innovavit munificentia sua Eccell-mus Dns Dns Franciscus Antonius Sauer Comes ab et in Ankenstein, Liber Raro in Kosiak. Dns in \Vellan, Schenstein, Lilgenberg, Domau. Ebens-felt ct ad S. Joannem, por Carnioliam Marrhiam-que Sclavonicam hoereditarius dapifer S.C.M. etc. Cammerarius, Consiliarius intimus aetualis. — GLorla patrls faMILIae sITae DeCUs — IMperll soLlo seDente CaroLo seXto — Mllnlflco bene-faCtor DeVotc gratlae. — Na Južni strani sohe pa je napis, iz katerega je razvidno, da je Vincen-cij Sauer, borlski grof, 1. 1791 podaril spomenik ptujskim meščanom: »Selne HoChgriifLIChen Gna-Den Vlnzenz Von SnUer Obergnben Dlese Sta-tUe hleDern BOrgern In PettaU.« — Pohvalno bi hilo Hi so to plošče zsmcsjuls z sovimi, stare pa stravile v muzej.
te fUHoce
Koledar
Nedelja, 16. apr.: Prva velikonočna, bela nedelja. Benedikt Jožef L., spoznavalec.
Ponedeljek, 17. apr.: Rudolf, mučenec; Anicet, papež.
Tcrek, 18. apr.: Antia, muč.; Apolonij. mučenec.
Osebne novice
Poroka. Danes 6e bosta poročila v cerkvi Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji Radoš Leon, orožniški narednik iz Jvanjkovcev, in Petek Jožica, diplomirana babica iz Cvetkovcev. Obilo sreče!
= Ministrstvo za trgovino in industrijo je ip-dalo pooblaščenje za izvrševanje javne inženirske prakse iz stroke za tehnično kemijo in tehnologijo za vse ozemlje kraljevine Jugoslavije gospodu inženirju Demetru Kimovcu iz Kranja.
■,........ "' " '
JOŽE MRAK
učitelj na Trati
NADA ZAVRŠNIK
učiteljica na SentnrSki gori poročena.
Ljubljana na Cvetno uedeljo 19s9.
= Iz vojaške službe. Napredovali so: za kapetana [. razreda topniški kapetan II. razreda Jožef Goleč; za kapetana II. razreda pehotni poročniki Srečko Nališ, letalski Franc Berginec, Janko Dobnikar, intendantski Bogomil Lončarič, Josip Božič, Ivan Brozina, mornariški sanitetni dr. Ivan Hušner; za inženirskega kapetana II. razreda inženirski poročniki mornariške tehnične stroke inž. Anton Jagodnik, inž. Vinko Jamnicki, inž. Miroslav Mikuličič; za nižjega vojaško-teh-ničnega uradnika II. razreda mornariške tehnične stroke nižji vojaškotehnični uradniki III. razreda Julij Soklič, Dragotin Veličan, Osvnld šmid-Lukič; za nižjega sunitetnega pomočnika II. razreda pomočnik III. razreda Vladimir Pičel j; za nižjega sanitetnega pomočnika IV. razreda bolničarski naredniki Nikolu Lukič, Teodor ( rnobrnja, Anton Sterniša, Milodar Lukič. — Upokojen je na svojo prošnjo zvaničnik II. sku--pine pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja Fran jo Vavpctič. — Za uradniškega pripravnika 10. polož. skup. kot državni mojster pri pehotnem polku kralj, garde na Dedinju je postavljen elektromehanik Franc Sluga. — Iz drž. službe je izstopil pehotni podporočnik Arinin Grad in je preveden v rezervo._
Tako dober tek vzbuia ST,««*
po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek.
Kamni za »Slovenski dom«
Akcija za nabiranje kamnov za »Slovenski donu posebno v Ljubljani lepo napreduje. Oglašajo se tudi taki, ki znesek po več mesecev pritr-gavajo od malenkostnih priboljškov. V zadnjem času so podprli akcijo naslednji velikodušni darovalci:
Po 5000 din: dr. Juro Adlešič, župan mestne občine ljubljanske; Bizjak Franc, ravnatelj Radio d. z o. z.; neimenovana družba. Po 2000 din: Korn Teodor, vodna instalacija; Z. U.; S. M.; Ina Stro-janšek, trgovina pri »Zvonu«, Pred Škofijo; dr. Vendelin Megler, industrijalec. Po 1000 din: Alojzij Košmerij, župnik; A. V.; J. M.; dr. Ivan Kačar, zdravnik; Janko Čepon; R. G.; S. P.; dr. Capuder Donata, sodna pripravnica; Kovač Franc, sodnik; J. K.; dr. M. L.; M. F.; Ignacij Nadrah, stolni prošt; Jože Jagodic, škofijski kancelar; Fran Lukič; dr. Pompe Janko; Alojzij Markež, ekonom; S. A.; Nahtigal in sin; F. J.; dr. Franc Gerlovič; dr. R. S.; dr. Logar France; F. V.; inž. B. V.; S. B.; B. J.; S.J.; inž. A. V.; J. G.; M. M.;
F.	Z.; Stolna prosveta; neimenovana družba; M. V.; Polzelnik Janez, profesor; Jože Žmavec, ka-tehet; dr. S. P.; U. P.; inž. F. E.; G. R.; I. F.; dr Volavšek Josip; Mlakar Janko, profesor; Sedej France, šef postaje Ljubljana; Ponikvar Ciril, žel. višji kontrolor; dr. Ivan Ahčin; dr. I. H.; dr.
G.	P.; Tajner Franc; Anton Wagner in Janko Resman; Zupane Jernej; Jakob Vilhar, urar; dr. J. F.; dr. Murko Vladimir; K. Š.; Vera Majsler, Olga Rihter; S. F.; K. Š.; dr. Vladislav Pogan, odvetnik; dr. S. Ž.
Med. univ.
dr. Joža Herforf
otvarja priv. prakso v Kranju Mencingerjev trg 5 (nasproti hotela »Stara pošta«)
Zlato poroka
50 letnico zakonske zveze — zlato poroko sta praznovala g. Nose Janez, mlinar in posestnik v Ru-manji vasi št. 21, župnija Vavta vas, in njegova žena Frančiška roj. Prime. Bila ie krasna 6ončna nedelja, kakor bi se tudi probujajoča narava veselila z jubilantoma tega važnega doživljaja. S slavljencema je prišlo poleg treh hčera z njih možmi in sina gospodarja na domu ter njih številnimi otroci tudi mnogo prijateljev. Pevski zbor jima je zapel pri vhodu v cerkev večno lepo pesem: »Vodi Marija po pravi nas poti«, pri odhodu pa: »Kadar pa morali bomo umreti«. Vsemu slavju pa je v duhu prisostvovala njih hči s. Dominika v samostanu šol. sester de Notre Dame v Šmihelu in pošiljala k Bogu vroče prošnje za svoja dobra roditelja, ki sta res vzgledna zakonca. Kljub svoji visoki starosti 75 let — sta oba še prav krepka in zato jim želimo, da bi jima Bog dal dočakati tudi še 60 letnico zakonskega živjjenjal
<^LCLŠXV
nalivna
ff^g^iv.Bonnč
ŠELEnBUHOOV A
—	Obvezni tabor fantovskih odsekov za kamniško okrožje bo v nedeljo, 4. junija v Dobu pri Domžalah. Prosimo vsa društva, da omenjenega dne ne priredijo večjih .prireditev.
—	Šolske sestre de Notre Dame imajo na. Bledu 46, dnevno otroško zavetišče. Izbrale so ta divni kotiček slovenske zemlje v prvi vrsti zaradi mladine. Zato nudijo šolskim izletnikom in počitniškim kolonijam gostoljuben sprejem. — Prostorno igrišče, sončna veranda, velika dvorana, hladilna senca visokih kostanjev ob hiši —-vse to je kakor nalašč za one, ki presede večji del leta v zatohlih šolskih sobah. Od tu so krasne izletne točke, kot na Vintgar, k Sv. Katarini, na Brezje, v Bohinj, Pokljuko itd. Prijazno vabljeni in — doibrodošlil
_ 226 predlogov je na dnevnem redu mednarodne železniške konference v Splitu, ki se je te dni začela. Izvoljeni sta bili dve "komisiji, in sicer tehnična in prometna, ki zasedata ločeno. Zaradi obilice dela, ki si ga je naložila konferenca, so bili odpovedani vsi izleti in družabne prireditve, ki jih je predvidel splitski »Putnik« za udeležence konference.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-JoseSovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
—	Društvo »Združene bivše učenke šmihcl-skega zavoda za zgradbo dolenjske sirotišnice« ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v samostanski dvorani v Snn-helu. Vabljena vse članice in prijatelji društva.
Odbor.	,,
—	Društvo upokojenega učiteljstva v dravsKi banovini ima redni letni občni zbor v četrtek, dne 20 aprila t. 1. ob 15 v gostilni »Novi svet« v Ljubljani Poleg običajnega dnevnega reda je tudi
sprememba pravil in poročilo o delovanju akcijskega odbora za spremembo pravilnika za človekoljubne ustanove. Ker je sprememba pravij zelo važna, odbor vljudno vabi društvene člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
—	Prepovedan tisk. »Službene novine« it. 80 objavljajo, da je drž. pravdniitvo v Zagrebu prepovedalo širiti letak z naslovom »Študenti«, ki začne z besedami: »Ima časova u životu« in konča z »da 6e postupa kao s izdajicama.« Letak nosi podpis »Študenti — Zbora«. •
—	Da boste (talno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvio, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno svpžost
—	Mesto zdravnika — uradniškega priprav-iika — razpisuje splošna državna bolnišnica v Ljubljani. Glej »Službene novine« št. 82, str. 2.
—	Uredba o državni tovarni avionov v Kra-ljevu je objavljena v »Služb, vojnem listu« št. 10.
—	Duhovne vaje za žene bodo v Domu Device Mogočne od 22. do 26. aprila. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina 100 din. Vodijo gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. Prijave: Predstojništvo Lichtenthur-novega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8.
—	Brzojavna in telefonska služba je bila uvedena dne 4. aprila pri pošti Smlednik.
—	V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 15. t. m. so objavljena »Pravila za pobiranje vojnice« in »Spremembe in dopolnitve pravilnika o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin.«
—	Avtoizlet v Benetke od dne 29. aprila do 1. maja. Prijave do 23. aprila v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ul., tel. 22-50.
—	Zvon na Trsatu zvoni in morje Jadransko buči: Pridite, slovenski romarji, o binkoštih v Marijino svetišče na Trsat, kjer je bila nekdaj hišica nazareške svete Družine! Marija, Morska Zvezda, lio osrečila vaše duše in srce se bo razveselilo tam, »kjer barčica po morju plava«, kjer rožmarin dehti in oljka zeleni. Z ladjo se boste peljali v prelepo Malinska na Krku in tudi v Italijo boste šli (na Reko in v čudovito Opatijo). Za to prelepo romanje (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze) dobile brezplačna navodila, če javite svoj naslov romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Že 300 let zdravi ROGAŠKA SLATINA e svojo čudovito močjo vse bolezni želodca, črevesja, ledvic, žolčnih kamnov itd. Vsa sredstva za zdravljenje. Dietna kuhinja. Najmoderneje urejeni hoteli. Prvovrstna glasba in druge prireditve za zabavo in razvedrilo. Veliko športno kopališče. Tenis. Pred in po sezoni veliki popusti. Znameniti zdravilni vrelci: Tempel, Styria, Donat. Prospekte in vse informacije daje brezplačno Zdravilišče Rogaška Slatina.
da je kuhinjska čokolada Mirim iz najboljših sestavin napravljena.
—Kuhinjski recepti zanimajo vsako gospodinjo. Ne zadostuje znanje dobrega kuhanja, če ni dobrega recepta. Tako tudi ne zadostuje znati prati brez dobrega mila. Uporabljajte domače terpen-tinovo milo »Oven«. To Vam priporoča na tisoče gospodinj.
—	Cenjene čStateljo dravograjskega okraja
opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice pod razdelkom »Denar«.
—	Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova 3. Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge. — Visoke obresti.
—	Prijavite se najkasneje do vključno 22. aprila t. 1. za izlet v Trst in Opatijo, ki ga priredi Putnik v dneh 29. in 30. aprila. Pravočasno prispele prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika.
Celje se pripravlja na kmečki tabor
JCaj JphaviJbe,?
V poročilu o človeku, ki je bil le dni o Celju na smrt obsojen, ker je zastrupil in zadavil, pa oropal žensko, ki mu je nasedla, da jo bo poročil, sem bral, da se je seznanila z njim po oglasu o nekem naprednem dnevniku. Ali bi ne bilo prav, če bi merodajni činiteljt pazili in se dobro informirali, kdo se ponuja za mo/.a ali za leno, preden objavijo take oglase 'i Saj izkušnja uči, da za takimi ponudbami tiče o velikem odstotku primerov moralno dvomljivi nameni. I'ri tem se spominjam nn primer, kako je neki drug slovenski napredni dnevnik v eni in isti številki objavil poročilo o borbi zoper preprečevanje rojstev in oglas za protispočetna sredstva. V taistem dnevniku sem bral danes, 15 aprila, neko zaljubljeno zgodbo, ki jc, kakor se iz sloga vidi, namenoma pisana pohujšljioo, da bi se pasli ob njej nagoni. Bil bi pač skrajni čas, da slovenski tisk preneha s takim pisanjem, ki zlasti mladino nravstveno zastruplja, in da bi se vsa slovenska javnost sploh zavedla, da moramo v teh hudih časth vzgajati moralno zdrav in krepak narod, hnromn. dn ho v sodobnih in bodočih viharjih obstal. — B. K
Vedno bolj se bliža 30. april, ko bo starodavno Celje pozdravilo tisočere množice kmetskega ljudJ stva, ki bodo iz vse Slovenije prihitele v Celje na kmetski tabor in na proslavo devetdesetletnice osvoboditve kmetskega stanu.
Mesto Celje ter vsa bližnja ln daljna okolica se na ta slavnostni dan živahno pripravlja. Pripravljalni odbor ob sodelovanju mestne občine ter mnogih celjskih ustanov in organizacij vodi priprave za kmetski tabor.
Kmetski sprevod v proslavo devetdesetletnico kmetsko osvoboditve, ki bo na dan kmetskegn tabora dne 30. aprila v Celju, bo po poročilih, ki prihajajo z dežele, zavzel veličasten obseg. Kmetsko ljudstvo iz bližnje in daljne celjske okolice se bo pripeljalo na tabor in k sprevodu predvsem s kolesi in na okrašenih vozovih, fantje deloma tudi na konjih. Noben kmetski kolesar, nobena kmet-ska vprega naj ne ostane doma! Pripeljite se vsi v Celje, da so bo videlo, kakšen sprevod zmoremo tudi kmetje napraviti!
Vsi kmetski ljudje, ki Imajo narodno noše, naj pridejo v narodnih nošah, drugi pa bodo v sprevodu nastopili v kmetski noši: dekleta iz posameznih vasi in župnij naj se po možnosti enotno oblečejo, vsi fantje in možje pa naj za ta dan oblečejo belo srajco z zeleno kravato, katero lahko kupijo pri domači Krajevni kmetski zvezi za 12 din, dobile pa se bodo tudi na dan tabora pred pričetkom sprevoda na vseh zbirališčih. _
Udeleženci Iz vsake župnije naj vzamejo s seboj tudi lastno kmetsko godbo, bodisi na pihala, bodisi harmonikarje itd. Pojte in igrajte samo narodne slovenske pesmi in kmetsko himno!
Zbirališča za udeležence, sprevoda: Za kolesarje v drevoredu pri Glazlji; za vozove in jezdece v bližini gimnazije; za vse ostale udeležene« sprevoda pri Glaziji. Vsi udeleženci naj bodo vsaj do pol devetih dopoldne na določenem zbirališču! Sprevod se prične že ob devetiK
Za avtobuse, ki bodo pripeljali na tabor udeležence iz oddaljenejših krajev, je pripravljen prostor za shrambo na prostoru za starim okrožnim
sodiščem.
Z vlaki se pripeljite pravočasno! Vsi vlaki bodo dovolj ojačeni! Kdor pride v Celje že v soboto, se bo lahko udeležil prvo predstave igre »Slovenskega kmeta povest«, ki bo v soboto zvečer ob osmih v mestnem gledališču, ali pa bo lahko prebil noč pri Sv. Jožefu, kjer bo tudi dovolj prilike za spoved.
V nedeljo zjutraj naj se vsi udeleženci tabora pripeljejo v Celje že s prvimi vlaki, da se bodo lahko udeležili sprevoda k Sv. Jožefu na Hribu, kjer bo sv. maša.
Vsi, ki se bodo pripeljali s poznimi dopoldanskimi vlaki, naj gredo takoj naravnost k Sv. Jožefu, da pridejo pravočasno k sv. maši ob 10.
Po cerkvenem opravilu bo pred cerkvijo Svetega Jožefa velik kmetski tabor. Svojo udeležbo so že napovedali slovenski ministri, naši narodni voditelji, ban ter mnogi cerkveni in svetni dostojanstveniki.
Takoj po taboru pa bo velika predstava Davorin Petančlčeve zgodovinske igre »Slovenskega kmeta povest«, ki so bo igrala na prostem. Besedilo igre je natisnjeno v posebni knjižici, ki bo služila obenem kot taborska izkaznica in vstopnica za nedeljsko predstavo igre. To knjižico lahko naročite pri domači Krajevni kmetski zvezi po 5 din, ali pa pri Kmetski zvezi v Ljubljani, dobila pa se bo tudi nn dan tabora v Celju.
Prosimo ponovno vse, ki po posameznih župnijah organizirate udeležbo raznih skupin za sprevod, ali vožnjo z avtobusi na tabor itd., da to čimprej sporočite obenem s približnim številom udeležencev Kmetski zvezi v Ljubljani. Miklošičeva cesta 17-11. ali pa nn Pripravljalni odbor za kmetski tabor, Celje (podružnica Slovenca).
Čas hit), zato vsi kmetski ljudje na delo za kmetski tabor'
Ljubljana, 16. aprila
Gledališče
Drama. Nedelja, 16. apr., ob 20: »Hlapci«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 17. apr.: Zaprto. — Torek, 18. apr.: Zaprto. — Sreda, 19. aprila: »Živi mrtvec« Red Sreda.
Opera. Nedelja, 16. apr., ob 20: »Vse za šalo«. Gostuje Danilo Gorinšek. Izven. Znižane cene. —« Ponedeljek, 17. apr.: Zaprto. — Torek, 18. aprila; »Štirje grobijani«. Red A. — Sreda, 19. aprila: »Aida«. Gostovanje Zinke Kunc-Milanove. Izven.
Radio Ljubljana
Nedelja, 16. aprila: 8 Ruski sekstet — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.15 Verski govor (g. Jože Jagodic) — 10.30 Koncert lahke glasbe (oddelek godbe »Sloga«) — 11.30 Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Mila Kogej in Ferdo Lupša, člana opernega gledališča in radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec — 13 Napovedi — 13.20 Pevski zbor prosvetnega društva Kranj — 14 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah); (oddaja prekinjena od 14.30—16.30) — 16.30 Kmet. ura: Prva pomoč pri nesrečah in pri porodih domačih živali (dr. 3. Koren) — 17 Perosi: Vstajenje, oratorij (prenos iz Vatikana). Izvajan ob 40 letnici 6kladbe. Sodelujejo: Zbor in solisti Sikstinske kapele ob spremlje-vanju orkestra E1AR. Dirigira avtor L. Perosi — 18.30 Plošče — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 19.50 Plošče — 20 Koncert radijskega orkestra — 21.10 Klavirski koncert ge. Mirce Sancino-' ve — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pester spored, igra radijski orkester. — Konec ob 23.
Drugi programi
Nedelja, 16. aprila: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 21 Jazz, 22.20 Plesna gl. — Zagreb: 20 Tamburice, 20.45 Zab. konc., 22.20 Plesna gl. — Sofija: 19 Nar. gl., 19.30 Instr. gl., 20 Pevski konc., 20.55 Operetna gl. ■— Varšava: 19 Perosijev oratorij »Vstajenje«. — Budimpešta: 21.10 Klavir, 22 Ork, konc., 23.30 Jazz. — Trst—Milan: 17 Plesna gl., 20.30 Konc. večer. — Rim—Bari: 21 Moderne pesmi. — Dunaj: 20.10 Opereta. — Berlin: 20.15 Ork. in solisti. — Vratislava—Stuttgart: 20.10 Ork. in zbor. — Frankfurt: 20.10 Slavnostni konc. — Mo-nakovo: 20.10 VVagnerjev večer. — Strassbourg: 21.15 Alzaški večer.
Prireditve in zabave
Telovadna akademija v Rokodelskem domu. Drevi ob 8 priredi FO Rokodelski dom svojo prvo telovadno akademijo v dvorani Rokodelskega doma. Spored je zelo skrbno sestavljen in dobro pripravljen. Vstopnice se dobijo v predprodaji danes dopoldne od 10 do 12 in zvečer eno uro pred akademijo.
Danes popoldne ob 5 bodo v frančiškanski dvorani ponovili »Krvavo Španijo«, dramo iz španske državljanske vojne.
Rdeči križ — vojska? Ne, ampak akademija ljubljanskih pomladkov RK bo prihodnjo nedeljo ob" pol 11 v frančiškanski dvorani. Pomagajte še vi izvesti letošnjo počitniško kolonijo revnih ljubljanskih pomladkarjevl —- Zato se udeležite te akademije.
Po zgledu Trboveljskih slavčkov se je ustanovilo po Sloveniji več mladinskih zborov, ki 60 se začeli prav uspešno udejstvovati v našem koncertnem življenju. Eden najpomembnejših mlajših mladinskih zborov je mladinski zbor meščanske šole na Rakeku, ki bo nastopil v ponedeljek, 24. aprila, ob pol 9 zvečer v veliki Filharmonični dvorani. —1 Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice od 20 din navzdol.
Predavanja
Aktualno predavanje iz področja sodobnega; vzgojstva priredi v ponedeljek, 17. t. m., ob 6 zvečer v dvorani mineraloškega zavoda na univerzi Pedagoško društvo. Predaval bo g. dr. VI. Schmidt.
Pod okriljem Prirodoslovnega društva bo v torek, 18. aprila ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze predaval g. inž. Franc Avčin o temi »Radij in njegova uporaba«.
Sestanki
Slavistično društvo v Ljubljani bo imela 5.
redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 25. aprila ob 10 dopoldne v zbornici Mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani — Bleiweisova cesta.
Služkinje! Redni letni občni zbor Poselske! zveze bo v nedeljo, 23. aprila, ob 5 popoldne v Služinjskem domu, Križevniška ulica 2. Pridite v obilnem številu I
Kino
Zvočni kino Vič predvaja dane« ob 4, 6 in 8 film najnapetejših prizorov iz džungle »General Garcia«. Za dodatek zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo!
dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste; v ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Ogromno Škodo
povzročajo vsako leto molji, ker so dosedanja sredstva proti njim premalo učinkovita. Moderna kemija pa ]e iznašla novo zanesljivo sredstvo M0LTIN. Za domačo uporabo se prodaja to sredstvo v ličnih vrečicah. Vrečica z MOLTIN-om se obesi ali vtakne med volnena oblačila, krzno, preproge, naslanjače i. t. d. Izhlapevanje M0LTIH-« zanesljivo pomori vse molje z zalego vred, Se preden morejo povzročiti kako škodo.
Anekdota
Verdi Je v svojih mladih letih večkrat obiskal neko družino v Parmi, s katero je bil v prijateljskih zvezah. Nekoč so ga prosili, naj pove svojo sodbo o igranju 16 letne domače hčerke Filomene na glasovir. Ko je Filomena končala svoj komad na glasovirju, je mati vprašala Verdija: »Torej, kaj pravite? Povejte nam odkrito svojo sodbo.«
»Vidi se, da je Vaša hčerka vzgojena zelo religiozno.«
»Kako to mislite?«
»Ona igra strogo po zapovedih sv. pisma.«
»Ni mogoče!«
»Pa je vedar res,« pravi komponist, »njena levica ne ve, kaj dela desnica.«
Kamen za slovenski prosvetni dom
izpričevalo naše požrtvovalnosti
»UBI1ANA
Pred državnim gasilskim kongresom
13. do 15. avgusta v Ljubljani
Med eno najmočnejših organizacij v Sloveniji moramo prištevati naše prostovoljno gasilstvo, ki nima samo namena vzgajati svoje članstvo v duhu pravil, ampak ima še prav poseben pomen in veliko važnost za naše narodno premoženje. V Sloveniji je danes nad 30.000 organiziranih gasilcev, ki predstavljajo veliko armado nesebičnih delavcev, ki svoj prosti čas posvečajo koristi svojega bližnjega. Gasilci so v svojem delu tihi in skromni ter se malokdaj predstavijo širši javnosti. Pač pa jih vidimo pri požrtvovalnem delu, ko jih gasilski rog kliče na delo, da gasijo ogenj, ki ogra-ža imetje sočloveka. Vidimo jih, ko s samozataje-vanjem hitijo na pomoč svojemu bližnjemu, ki je v nevarnosti. Gasilci so tisti nesebični delavci, ki za svoje delo nikdar niso prejeli plačila, saj ga tudi ne zahtevajo, v zavesti, da je vse njihovo delo posvečeno koristi bližnjega. Pa ne samo s te strani, tudi veli.ke materialne koristi, ki jih naši vrli gasilci vsakodnevno prinašajo nam vsem, nam morajo biti vedno pred očmi, ko presojamo delo in koristi njihove organizacije. Samo v 1. 1938 je bilo v Sloveniji 668 požarov! Pri svojem socialnem reševanju so rešili pred požarom okrog 200 milijonov dinarjev narodnega premoženja. Pri omenjenih požarih je sodelovalo skoraj 12.000 gasilcev, ki so včasih tudi v življenjski nevarnosti vztrajali na svojem mestu skozi 2154 ur. Če pomislimo, da bi v drugih državah, kjer ni prostovoljno gasilstvo tako dobro organizirano kot ravno pri nas v Sloveniji, za to delo morali plačati 25 milijonov 412.921 delovnih mezd, potem šele nam postane jasna slika, kako važno in za naše narodno gospodarstvo potrebno nalogo opravlja naše prostovoljno gasilstvo.
Kako odlično karitativno delo vrše naši gasilci, vidimo tudi pri tem, ko mnogokrat s svojo hitro in dragovoljno pripravljenostjo rešijo marsikoga gotove smrti. Že marsikatera mati je bila v svojem srcu hvaležna nesebičnemu gasilcu, ki jo je rešil smrti s tem, da jo je po viharni noči prepeljal pravočasno k nujni operaciji v bolnišnico.
Večina teh požrtvovalnih delavcev za bližnjega je izšla iz vrst našega podeželskega kmeta in mestnega delavca. Čeprav ga poklicno delo na polju in v delavnicah izčrpa do zadnjega, ve, da čakajo njegove pomoči mnogi reveži, ki so zašli v težave zaradi nesrečnega primera ali zlobnega namena. Pri vsej svoji utrujenosti pohite na kraj nesreče in se žrtvujejo, koliko morejo. To pa je le mogoče, ker so za delo za bližnjega sistematično vzgojeni in pri takem delu disciplinirani J<ar najbolj.
Slovenci znamo ceniti delo teh ljudi, ki je tako mnogovrstno in na drugi strani potrebno. Rade-volje jim za vso pomoč plačuje slovenski narod lahko rečemo prostovoljni davek, čigar prispevki se zopet vrnejo njemu v obliki novih in modernih gasilskih naprav, torej zopet v njegovo korist. Svoje obveznosti do te organizacije se zavedajo vse samoupravne oblasti, ne izvzemši male podeželske občine. Tako ni vrzeli in prepadov med ljudstvom in gasilci. Vse veže prijateljstvo in ljubezen in prav je tako.
Letošnje poletje nameravajo, kakor smo že javili, gasilci manifestirati za načela, ki jih vodijo pri težavnem delu. Zadnji gasilski kongres leta 1930 je še mnogim v najlepšem spominu. Ker se je pa od tedaj gasilska tehnična oprema že zelo modernizirala, upamo, da bodo Slovenci tudi pri letošnjem kongresu po devetih letih zopet zaživeli s to organizacijo in jo tudi letos s svojim obiskom ob kongresnih dneh moralno in gmotno podprli. Gasilci pripravljajo za dneve 13. do 15. avgusta pester spored, ki bo zadovoljil prav vsakega udeleženca. Številni odseki kongresnega odbora delujejo že marljivo ter pripravljajo vse potrebno, da bo kongres potekel v najlepšem redu. Kmalu bodo okusni lepaki preplavili vso našo državo ter vabili naše gasilce k skupni manifestaciji lepe gasilske ideje. Poseben odsek pripravlja veliko efektno loterijo, katere žrebanje bo 16. avgusta v Ljubljani. Lahko zaupamo že sedaj naši javnosti: dva avtomobila, 4 motorna kolesa, dva šivalna stroja, 50 biciklov in 942 drugih dragocenih dobitkov bo na razpolago onim, ki bodo svojo srečo poskušali s srečkami, ki se bodo v kratkem dobile po 10 din.
Prepričani smo, da bo slovenska javnost in Z njo vsa država znala ceniti prizadevanja naših gasilcev ter se bo polnoštevilno odzvala njihovemu vabilu enako, kot to vedno store naši gasilci, kadar morajo slediti svojemu geslu: Bogu v čast — bližnjemu na pomoč!
Brezplalni veferni
Fofto - tečaj
se prične v četrtek 20. t. m. zvečer ob 20 h. Vpis v foto-drogeriji
..HERMES". MikloSifeva c. 30
V spomin učiteljici -redovnici
s. Severini Amaliji Ambrož
Zapustila si nas in šla svojo pot. S tihimi, lahnimi koraki si odšla od nas. Iskale so te naše oči po razredih in hodnikih, prisluškovalo je naše uho v radi, da zasliši zopet tvoj srebrni glas, tvoj veseli, jasni 6meh. Odšla si v Hotemerž iskat zdravja. Z bojaznijo smo sprejemale vesti o tvoji bolezni. In končno: Zapustila si nas in šla svojo pot
Spoznale smo te, ko si leta 1932 nastopila službo kot redovnica-učiteljica. Bila si sonček ne samo svojemu razredu, marveč nam vsem. Učenke te ne bodo pozabile, še veliko bolj pa boš ostala nam za vedno v spominu.
Veliki in mali so prihajali k tebi in ti razkrivali svoje veselje pa tudi svoje gorje. Vsakogar si razumela, za vsakogar našla, dasi sama tako mlada, pravo besedo. Najnižji so bili tvojemu socialno čutečemu srcu najbližji. Mnogim si bila Simon. Je-li čudo, da se je pri tem ranilo tudi tvoje srce, je-li čudo, da je za-krvavelo. Sama trpeča, si zakrivala pred nami svojo bol in prihajala med nas vedrega lica.
O sebi nam nisi mnogo govorila, toda prinesla si nam iz domovine »Desetega brata« krasen jezik, poln zdravega humorja in veselega dovtipa.
Z mnogim te >e Stvarnik obdaroval, zato so bile tudi proslave ia prireditve pod tvojim okriljem tako lepe in prisrčne. Tako, kakor si ti pripravila svoje
male učenke na njih največji praznik, na dan prvega sv. obhajila, tako jih ne zna nihče. Tvoj srebrno čisti glas pri obhajilni mizi nam je dal zaslutiti blaženost, ki je napolnila duše malih, Ko smo pogledale tebe, si žarela, kot da so se preselila nebesa v tvoje oči. Na »Materinski dan« si se oddolžila oni, ki vas je šest-najstero rodila, vzgojila in ljubila. Od nje si prejela svoj kristalno čisti značaj in kot dedščino svoje srce, srce prave slovenske žene, ki je pripravljeno na žrtve in odpovedi. Pred letom si imela svoj prekrasen referat. S tem si se nevedp poslovila od nas, morda si čutila že tedaj kaj je s teboj
In zapustila si nas in šla svojo pot. Šla si pot v ognju trpljenja prečiščenih duš. Zahotelo se je Stvarniku tvoje lepe, mlade duše in zato te je poklical v pomladi življenja k Sebi. Na tvoj največji praznik je splavala tvoja duša v nebesa. Z odprtimi rokami te je sprejel On, ki si se mu tako popolnoma darovala. Veselo te je bilo nebo, nas pa si zapustila in šla svojo pot.
Še danes pokusite
Peliconov sladoled
Wolfova ulica
Podružnici: MikloSifeva C. — nasproti Uniona
Kongresni trg — nasproti Zvezde
1 Častniki ljubljanske garnizije prirede v ponedeljek, 17. aprila, ob 10 zvečer v dvorani Zvezde družabni večer v čast in slovo dosedanjemu poveljniku divizije g, Djordju Lukiču. Vabljeni so vsi prijatelji in spoštovalci generala g. Lukiča.
1 Tečaj za mojstrski izpit v Rokodelskem domu. Vsi udeleženci tečaja naj pridejo k predavanju v torek 18. aprila ob osmih zvečer. Predavanja so vsak torek in vsak četrtek ob osmih.
i Dve tritonski tehtnici v dobrem stanju sta poceni naprodaj
na Mestni pristavi v Ljubljani.
1 Promet na Starem trgu še ne ho zaprt v ponedeljek, 17. t. m., kakor smo pisali, temveč je mestno poglavarstvo upoštevalo želje stanovalcev strmega dela Florijanske ulice, Starega in Mestnega trga ter zato prično z obnavljanjem tramvajske proge šele prihodnji ponedeljek, 24. aprila. Predvsem stanovalci hiš pod Gradom naj si torej vse potrebščine priskrbe še ta teden, ker med tramvajskimi deli in tlakovanjem ne bo mogoče z vozom do hiš.
1 Tradicionalni nionstre-hrzot'irnir. Ljubljanska šahovska podzveza. (Slovenska šahovska zveza) priredi tudi letos pod svojim okriljem tradicionalni monstre-brzoturnir, ki bo 7. maja t. 1. v dvorani hotela »Miklič«. Za udeležence so določene številne in dragocene knjižne nagrade. Podrobnosti bodo objavljene kasneje. — Odbor ljubljanske šahovske podzveze.
1 ŠVICARSKE URE, zlatnina in srebrnina za birino, ČUDEN, Prešernova ulica 1.
1 Na dopust za malo denarja, daleč in udobno to je vaša želja. Hrana in prenočišča so predraga, če je to v mestu. Ni pa to tako v vaseh in trgih, kjer imate najlepši mir in snago! Da pa boste to dosegli, potujte s svojim motornim vozilom, da ste sam svoj gospod, a 100 km vožnje vas stane za dve osebi le 20 din, če greste na pot z motorjem, ki porabi 3 litre bencina na 100 km! Oglejte si I. Moto-salon Motokluba Ilirija, ki bo prihodnji teden v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, in videli lioste, kaj je za Vas najbqlj prikladno!
1 Nesreča v Kolinski tovarni. Včeraj opoldne so bili poklicani reševalci v Kolinsko tovarno, kjer se je ponesrečil delavec Bernard Herman, doma na Cesti na loko. Herman je bil zaposlen pri dvigalu, ki mu je padlo na nogo in jo zmečkalo.
Normalno razvit človek
ima 5 do 6 litrov krvi. *
Lev skoči po 9 do 10 m
daleč.
*
Polževi vrtovi v vasi
Gutenstein pri Sigmarin-gu imajo 3 do 4 milijone polžev.
*
Prvi papirnati denar so
bili 1. 1664. izdani »listki za prevoz« v Stockhol-mu.
*
Na Turškem gostom v javnih kopališčih podajajo kavo med kopanjem. ♦
Če en petelin zapoje
se oglasijo vsi petelini v vasi.
*
Brinje more dočakati
starost 800 let.
*
Divji beluš je tudi do
3 m visok.
Čebeljo matica zleze v 24 urah — 2000 do 3000 jajčec.
NOVA
KVALITETNA
KOLESA
NOVE
Z N I Z A N E
CENE
NA UGODNA MESEČNA ODPLAČILA
IGN.VOK
LJUBLJANA
TAVČARJEVA 7 EN D E T Al L	E N G R O S
1 Velike množino krompirja na trgu. Včerajšnji ljubljanski živilski trg je bil zelo razgiban. Na trgu je že vse polno najbolj različne zelenjave, ki se je pocenila. Tudi okoliške njive in.vrtovi ponekod že dajejo zelenjavo, seveda bolj preproste vrste. Ogromno pa je bilo na ljubljanskem trgu krompirja. Na trg so kmetje pripeljali okoli 100 voz krompirja za seme in za prehrano. Cena krompirju je bila od 65 par do 1 din kilogram. Najcenejši je bil barjanski, najboljši pa gorenjski in iz nekaterih dolenjskih krajev, ki je dosegel tudi najvišjo ceno. Barjani sami pa se trudijo, da izboljšajo svojo vrsto krompirja z gorenjskim oziroma z dolenjskim krompirjem. Vendar pa bodo morali še znatno popraviti in izboljšati svojo zemljo. Med kupci, ki so kupovali krompir, so bili po večini taki, ki so krompir potrebovali za seme. Ljubljančani pa so ga seveda tudi nakupovali za prehrano. Kupčije so bile kar zadovoljive.
Primarij dr. Merčun
jutri zopet redno ordinira.
1 Dva tatiča iz Gramozne jame. Ko se je pred dnevi mestni delavec Alojzij Mohorič vrnil na svoje stanovanje na Vodovodni cesti 66, ga je našel vsega oplenjenega. Nekdo mu je s sekiro razbil vrata stanovanja, vlomil v omaro in odnesel več oblek ter perila v vrednosti nad 1000 din. Mohorič je takoj osumil tatvine svojega tovariša, nekega V. R. Ta se je včeraj prišel sam prijavit na policijo ter je priznal tatvino. Mirno je povedal, da je bil tako žejen, da je moral priti do tega blaga, ki ga je prodal Bosancem, denar pa je zapil. Sedaj, ko se je streznil, ga je zapekla vest. Kakor V. R. je doma v Gramozni jami tudi 32 letni mizarski pomočnik A. Z. Ta je izmaknil iz žepa nekemu Šuligoju denarnico, v kateri je bila manjša vsota denarja.
lf 1'rpšnja. Poštena družina išče zaradi pomanjkanja znanstva tem potom dobrosrčnega botra in botrico za sv. birmo v Ljubljani. Rlagohotne ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Hvaležni birmanci«.
Obiščite
I, MOTO * SAION M. k, Ilirije
DELAVSKA ZBORNICA, 19 do 26. aprila 1939
mMJsmzEm
Protestantskim grobiščem iz 16.stoletja na sledu?
Mnoge izkopanine v Mariboru, zlasti pa v njegovi bližnji in daljni okolici pričajo, da se je v njem in okoli njega odigraval lep kos pestre zgodovine. Že v današnji številki »Slovenca« smo na kratko poročali, da so delavci, zaposleni v gramoznici ob cesti proti škofijskemu posestvu na Betnavi pri kopanju gramoza, v vrhnji plasti zemlje naleteli na z opeko obokano votlino, v kateri so ležale tri lobanje in več raznih kovinastih predmetov.
K najdbi je bil poklican strokovnjak prof. Baš, ki je ugotovil na podlagi najdenih predmetov, da sega grobišče v čas pred 1. 1600. Vse tri lobanje so kmalu, ko so prišle v dotiko z zrakom, razpadle v prah. Med kovinastimi predmeti so našli dobro ohranjen papir z lepimi gotskimi okraski, kratek meč, velike viteške pozlačene otroge, lep zlat ženski prstan z zelenim kamnom in žensko zapestnico iz čistega zlata.
Iz vseh teh odkritij in najdb sklepajo, da predstavlja najdeno g/obišče kripto stare protestantske molilnice in da je med pokopanimi kak protestantski plemič, dobrotnik cerkve, ki so ga v zahvalo za njegovo podporo cerkvi pokopali v cerkveni kripti. Verjetno, da sta poleg tega plemiča bila pokopana njegova žena, o čemer pričata prstan in zapestnica, in kak plemičev prijatelj, za kar govori kratek meč, ki so ga našli.
Prof. Baš je vse najdene predmete spravil v mariborski muzej, kjer bo prilika, da jih natančno preišče in ugotovi njihovo zgodovino. Zanimivo je, da so pred tremi leti v bližini sedanjega najdišča našli bakreno krsto. Vse to govori za to. da mora tamkaj biti večje število grobišč, poleg njih pa ostanki stare protestantske cerkve, ki je ali sama propadla, ali pa bila porušena. Profesor Baš bo zato v ponedeljek začel s sistematičnimi izkopavanji, ki naj vodijo do popolne razjasnitve dosedanjih najdišč. Vsa javnost z zanimanjem pričakuje novih odkritij.
m Vzpored II. umetnostnega tedna. Danes dopoldne ob 11 bo otvoritev slikarske razstave v veliki unionski dvorani. Razstava bo ostala odprta do 26. aprila. V ponedeljek, 17. aprila ob 20 v Narodnem gledališču koncert treh nagrajenih kompozicij in drugih slovenskih del po ljubljanskem godalnem kvartetu in pihalnem komornem ensamblu iz Ljubljane. V sredo, 19. aprila ob 20 v Ljudski univerzi literarni večer.
m »Podrti križ« vprizori danes ob 5 popoldne Prosvetna društvo na Pobrež'u s sodelovanjem Izobraževalnega društva v Studencih. Vprizoritev
bo na odru Slomškovega doma na Aleksandrovi cesti 48.
m Frančiškova mladina vabi danes popoldne v dvorano na Aleksandrovi 6, kjer se vprizori prelepa Mlakarjeva igra »Bajtarska princczinja«.
m Mariborski »Večernik« in njegove »senzacije«. Včerajšnji dan je bil za »Večernik« neprijeten. Dopoldne ga je radi izmišljene senzacionel-ne vesti, da misli mestna občina zgraditi tržnico na Kristijanovem zemljišču ob Dravi, prijel »Slovenec«. »Večernik« sam pa je moral v 6voji popoldanski številki preklicati izmišljeno trditev, da nameravajo Mestna podjetja v Mariboru prevzeti rudnik Peklenico, ki je na dražbi prešel v roke mariborske Mestne hranilnice. Čeprav je dobil tako hude udarce, pa je v isti popoldanski številki zopet napisal izmišljeno trditev, češ da je informacijo o tržnici na Dravi prejel iz krogov, ki so blizu »Slovenca«. Resničnost te trditve priznavamo le v tem slučaju, če se smatrajo vsi tisti, ki »Slovenca« berejo, že za »kroge« blizu našega lista. Če pa to drži, potem ja tudi »Večernik« krog blizu »Slovenca«, zlasti še, ker ga tako do-Dro zna porabljati za vir, ne da bi kdaj ta vir hotel navesti. Mi vztrajamo pri naši trditvi, da skuša »Večernik* z izmišljenimi vestmi hujskati proti mestni občini, čeprav v mnogih svojih stolpcih taka milo poziva h koncentraciji, in da se skuša med Mariborčani uveljaviti z izmišljenimi senzacionalnimi članki.
m Sestra pesnika Karnstocka umrla. V Slolni ulici 4 ie umrla gospa Ida Schmidl, stara 82 let, Bila je vdova po znanem mariborskem trgovcu. Pokojnica je bila sestra nemškega pesnika Oto-karja Kernstocka, ki je bil rojen v Mariboru. Naj pačiva v mirul
m Vesti iz Glasbene Matice. Kakor smo že poročali, priredi orkestralni odsek Glasbene Matice dne 9. maja velik simfonični koncert v unionski dvorani. Ta koncertni večer pomenja velik kulturni dogodek za Maribor. — Vse člane orkestra pozivamo, da redno hodijo na vaje, ki so vsak ponedeljek in 6redo ob 20 v prostorih Glasbene Matice. Vaje dne 17. t. m. se udeleži tudi vojaška go,dba.
m Obmejni promet v marcu. V pretočenem mesecu je dopotovalo preko Maribora v Jugoslavijo 7930 aseb, od tega 3161 Jugoslovanov, 3934 Nemcev, 378 Čehov, 85 Italijanov, 48 Poljakov, 97 Bolgarov. Iz države je preko Maribora odpotovalo 8449 oseb, od tega 3133 Jugoslovanov.
m Odbor lovskega društva v Mariboru se je na svoji seji sledeče konstituiral: Predsednik ravnatelj Bogdan Pogačnik, podpredsednik ravnatelj dr Janko Kovačec, tajnik prof. Schatip, blagajnik ravtiateli Bolt»vzar, gospodar Robert Vukmanič in knjižničar Giiv
m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč ima danes v nedeljo OUZD zdravnik dr. Turin Ivan, Linhartova ulica 12.
m Marenberški grad pogorel. V petek zvečer ob 23 je izbruhnil požar v garaži gradu v Maren-bergu, ki je last Terezije Zupane iz Maribora. Ogenj je vpepelil garažo in tovorni avtomobil, ki se je tam nahajal, iz šupe pa se je razširil na sjreho gradu ter je zgorela celo podstrešje. Škode je okrog 200.000 din. Ogenj je nastal najbrž zaradi neprevidnega ravnanja.
Gledališke
Nedelja, 16, aprila, ob 15: »Dijak prosjak«. — Ob
20: »Upniki — na plan!« Ponedeljek, 17, aprila, ob 20: Koncert umetniškega tedna. Red D. Torek, 18. aprila, ob 20: »Dijak prosjak«. Red A,
Celje
c Koncert Akademskega pevskega zbora ^ iz Ljubljane. Obeta se nam dogodek, kakršnega v Celju že dolgo ni bilo. APZ nam bo zapel pesmi iz dobe slovenskega preporoda. S tem programom je navdušil poslušalstvo 3. aprila v popolnoma zasedeni ljubljanski unionski dvorani do frenetič-nih aplavzov. V Celju bo koncertiral v soboto 22. t. m. ob 20 v Unionu. Ne zamudite prilike, k a j I i APZ slovi kot najboljši zbor in kakor čujemo, je celo v Ljubljani s svojo le njemu lastno interpretacijo več ali manj že poznanih pesmi presenetil glasbeno publiko. Zbor šteje nad 60 članov in pride k nam kompleten.
c Celjski oktet priredi jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer v mali dvorani Celjskega doma pevski koncert slovanskih pesmi.
c Apologotični krožek DMK ima jutri, v ponedeljek, ob pol' 8 zvečer ' v Domu svoj redni sestanek.	—. .........
c Seja pripravljalnega odbora za kmečki tabor v Celju bo v ponedeljek ob 10 v Orlovskem domu.
c Iz Vojnika pri Celju. Nad vojniškim trgom se dviga hribček s prijazno cerkvico sv. Tomaža, ki ima zelo lepo zgodovino. Ta cerkvica je imela pred vojno tri bronaste zvonove, od katerih pa je vojna pobrala dva, ostal je samo mali zvon, 90 kg težak. Po dolgem času sta za čast božjo vneta cerkvena ključarja začela zbirati prispevke za nove zvonove. Nabrala sla toliko, da so lahko naročili štiri nove zvonove. Te zvonove bo slovesno blagoslovil v nedeljo, dne 23. aprila zastopnik škofa dr. Tomažiča.
c Celjski šahovski klub gostuje danes v Mariboru. Odigral bo prvenstveno tekmo s šahovskim odsekom UJNZB kot zmagovalcem mariborskega okrožja.
c Slovesnost v čast blaženi Mariji Maccarello,
ki je s sv. Janezom Boscom soustanoviteljica hčera Marije Pomočnice, bo danes v Mladinskem domu v Gaberju. Popoldne ob pol 4 bo govor, nato pa pete litanije z blagoslovom, ob pol 5 pa v zavo-dovi gledališki dvorani lepa prireditev s pestrim sporedom.
c Zaključno predavanje Ljudskega vseučilišča bo v ponedeljek 17. aprila v risalnici državne meščanske šolo v Celju. Predaval bo šef banovin-skega instituta za raziskovanje raka vseuč. docent dr. Cholewa o temi: Borba proti rakastim obolenjem.
c Nemško letalo pristalo v Celju. V petek okrog 7 zvečer je priletelo nad Celje letalo in se spuščalo nad Gaberjem, zavilo nad Sp. Lanovž, kjer je pristalo na prostoru za Kirbiševo tovarno. Celjani, ki so sledili letalu, so opazili, da ima letalo kljukasti križ. Čez nekaj trenutkov je izstopil iz letala 24 letni pilot Wasc.hnigg iz Celovca. Takoj je uvidel, da ni na nemških tleh. Pri zasliševanju je izjavil, da je vozil s šolskim letalom iz Celovca proti Linzu. pa je zašel. Ko je letel nad Savo, je mislil, da vozi nad Dravo. Pripeljal se je nad naše ozemlje in kmalu priletel nad Celje. Ko je zagledal mesto, je mislil, da leti nad Wolspergom ter je pristal.
c Mestno poglavarstvo opozarja vse hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. aprila 1939 zapadli v plačilo 5% najemninski vinar in 2% kanalska doklada za preračunsko razdobje od 1. 4. do 30. 6., vodarina in števnina za preračunsko razdobje od 1. 1. do 31. 3. 1939 in obrok davščine na vozila.
c Pianistka ga. Mirca Sancinova iz Celja bo
igrala danes, v nedeljo, od četrt na 10 do 10 v ljubljanskem radiu.
c Češki film v Celju. Kino Union predvaja te dni v Celju veličastno češko filmsko delo »Roman župnika«.
c Naknadni letni pregled motornih vozil bo v torek 18. aprila pri mestni garaži na Sp. La-novžu, in sicer od 10 do pol 11 za celjski okraj, od pol 11 do 12 pa za mesto Celje ter za okraje Laško, Krško, Rrežice, Šmarje pri Jelšah, Konjice in Gornji grad.
c Strelska družina se namerava raziti v Voj-niku. Vojničane zanima, kaj bo s premoženjem, ki ga ima.
c Velika tombola na Polzeli. Dne 18. maja bo v Polzeli v Savinjski dolini velika tombola v društvenem domu ob 3 popoldne. Skupni dobitki znašajo nad 25.000 din. Med dobitki je motorno kolo, radio, divan, 6 koles, kuhinjska oprava, se-ženj drv itd.
c Sen*nrij(i r.n fvii«, celjsko okolico in Savinjsko dolinol Glej oglas na str. 19

mm

Podaljšujemo!...
Do 25. aprila
imate še čas, da si pridobite pravico do ene od
301 bogatih nagrad, vrednih 150.000 din
ki bodo razdeljene med naročnike »SLOVENCA« z žrebanjem dne 29. aprila t. 1.
Nagrade so:
1 MOTORNO KOLO ARDIE 125 ccm.
I.	T >Kremžarjeva< mlatilnica,	10. 50 knjižnih zbirk,
2.	2 šivalna stroja,	11. 50 raznih skupin kuhinjske posode,
3.	& radijskih aparatov,	12. 50 skupin razne porcelanaste in ste-
4.	4 nevestine balo,	klene namizne posode,
5.	10 moških ali ženskih koles,	13. 5 zlatih nalivnih peres,
6.	20 žepnih ali zapestnih ur,	14. 50 kosov različnega blaga za obleke,
7.	4 lepe harmonike,	rjuhe itd.,
8.	5 »Lesce« plugov,	15. 39 raznih drugih nagrad, ki jih bomo
».	5 bran,	še objavili.
Oglejte si pri tvrdki STUPICA, Gosposvet-ska cesta 1, Ljubljana prelepe JEDILNE PRIBORE in razne garniture kuhinjske posode, ki so namenjene za nagrade naročnikom »Slovenca«.
Prvovrstne dvodelne brane bo za nagradno žrebanje »Slovenca« dobavila TOVARNA VERIG v Lescah (zastopnik KRIŠTOF, Sv. Petra cesta 60 — Ljubljana) — in pa J. GLOBOČNIK, kovaško podjetje, Cerklje pri Kranju.
»Kremžarjeva« mlatilnica MI8-M22
Je izdelana za viteljski ali molorski pogon in ima zaprt boben na zobe.
Boben mlatilnice je preizkušene konstrukcije in ima v premeru 450 mm. — Delavna širina bobna je 560 mm. Stojalo mlatilnice je široko 580 mm.
Bobnova os teče v princiznih in zelo močnih krogljičnih ležajih. Mazanje ležajev je potrebno samo enkrat v letu.
Bobnova jermenica ima premer — pri pogonu z vitlom 105 mm, pri pogonu z motorjem 130 mm
Dovoljeni najvišji obrati bobna v minuti so 1200
Potrebna pogonska sila — lokomnbila originalna »Slavia« 2 IIP, motor orig. »Slavia« 2—3 IIP ali elektromotor 3 IIP.
Širina glavnega jermena • ■ • • i • 65 mm
Približne mere mlatilnice:
Dolžina ■ ■ ■	*
Širina Višina •
Delovna dolžina širina višina
1250 mm 950 mm 1300 mm
2350 mm 1700 mm 1300 mm
Pribor mlatilnice: Kompletna garnitura desk, 2 rezervna zoba za boben, 2 ključa in oljnica. Teža kompletne mlatilnice s priborom	cca. 200 kg
Do žrebanja imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« in sicer:
1.	vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 3 mesece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje;
2.	vsi, ki se nanovo naroče na »Slovenca« za tri mesece in ki bodo plačali do 25. aprila t. 1. trimesečno naročnino.
Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli.
Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg visokovred-nega časopisa, ki mu bo 8 svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemol
Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča vas čakal LditniŠivO ,fS!0¥en€d"
Slovenska dijaška zveza nq mednarodnem zborovanju v Švici
Na poti smo v Švico, kjer bodo te dni Studijski dnevi Pax Hoinane. Ko se vse ruši, ko vse obupuje, se zbirajo v malem švicarskem mestu Sar-nen mladi optimisti in hočejo rešiti svet, ki mu bije dvanajsta ura. Utopija? Ne, ne. Veliki čas prihaja, ko bo Kristus pritegnil vse h križu, na katerem je umrl za vse narode. V ta čas verujemo neomajno.
V	Sarnen hiti tudi oficielna delegacija treh članov >Slovenske dijaške zvezec. Morda bomo edini iz Jugoslavije, a biti hočemo zraven, da našo državo in Slovence dostojno predstavljamo in povemo vsemu svetu, da tudi mi hočemo mir za vsako ceno, toda mir, ki sloni na mednarodni pravičnosti, iz katere izhaja, da nočemo ničesar, kar nam ne pripada, ne odstopimo pa tudi prav nič, kar je našega.
V	Lichtensteintt
Ko je bila lansko leto širša seja Pax Romane v Lichlensteinu, sta bila njen predsednik dr. Wra-l>er in predsednik naše zveze inž. Tepež gosta ministrskega predsednika ves čas bivanja v kneževini. Tako sta postala knez Lichtensteina in njegov ministrski predsednik velika prijatelja Slovencev in Jugoslavije. Ko f>otujemo že letos v bližini te male države, smo pripravili ministrskemu predsedniku in ustanovitelju Pax Romane, ki tudi v Lichtensteinu živi, župniku Tschnorju, majhno presenečenje. Prinesli smo jima »Siovenski velikonočni žegenc. Arhitekt, naš tovariš Vlado Gajšek, je po originalni zamisli napravil načrt za to darilo: na lesenem, umetno izrezljanem krožniku je dvanajst belokranjskih pisanic, nekaj originalnih škofjeloških kruhkov, kranjs>ki šopek ter robec v stilu rute iz narodne noše, v katerega je umetno vrezan grb slovenske dijaške zveze, ki je tudi za-
Gostovanje mariborske drame v Ptuju. V torek, 18. t. m., uprizori Mariborsko gledališče v ptujskem gledališču France Bevkovo efektno komedijo »P a rti j a šaha«, ki je imela v Mariboru velik uspeli. Ni dvoma, da bo igra, ki je vsebinsko in idejno izredno zanimiva, odrsko pa nadvse efektna, vzbudila zanimanje tudi pri ptujskem občinstvu.
Prosvetno društvo v Ptuju priredi v nedeljo 16. aprila proslavo materinskega dne in prvega sv. obhajila. Zjutraj db 7 sv. maša in prvo sv. obhajilo, popoldne ob 3 pa bo v mestnem gledališču slovesna akademija v čast slovenskih mater. — Vstopnina je nizka, zato pridite v obilnem številu!
Tombola ptujskega Fantovskega odseka se vedno bolj bliža. Nabavite si pravočasno tombol-ske karte, kajti čakajo vas krasni dobitki: motorno kolo, pohištvo, nevestina bala, 6 koles, telica in še 15 drugih dragocenih tombol ter nad 1000 lepih in praktičnih dobitkov. Tablice so po 2 din. — 7. maja vsi na do sedaj največjo tombolo v Ptuju!
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za Ptuj in okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo bo v četrtek, dne 20. aprila, v prostorih Združenja trgovcev za me-fsto Ptuj v Narodnem domu.
Nesreče. Na občitjski cesti v vasi Malavas, občina Sv. Marjeta niže Ptuja, je avtomobil povozil 8 letnega mutastega posest, sina Vapotiča Franca iz Malevasi in ga smrtnonevarno poškodoval. — V Bukovcih, občina Sv. Marko niže Ptuja, je na banovinski cesti neznani motociklist povozil 78-letno preužitkarico KovačiS Ano iz Bukove. Ko-vačičeva ima zlomljeno vratno kost. Poškodba je smrtnonevarna in bo starka najbrž podlegla.
Darovi za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
Za KKK so v zadnjem času darovali sledeči:
Po 1(100 din: Osrednja hiša usm. sester, Radeče pri Zid. mostu; zitko Marija, Verd št. 2 pri Vrhniki; Mozetič Jože, stavbenik, ljubljana; Vondrašek Vaclav, župnik, Pobrezjo. laOO din: Vodstvo III. reda sv. 4'ran-čišK.t v Skorji Loki (po kapucinskem samostanu). 754 din: Dekliški krožek kut. prosv. društva na Jezerskem. 550 din: Zupui urad, Stari trg pri Ložu idaru-eanje). 350 din: Kazni po župnem uradu v Motuiku. 3,11 din: Svecl Anton, izseij. duhovnik, Francija. 285 din: Kazni župui uradi za podobice. Po 300 din: Klemeučič Julka, Kamnik; Suštaršič Frane, Selcu n. Škofjo Loko; Hoeuigmau Fran, Bukovščica; Družina Igličeva, Dolsko; clr. Korošec Viktor univ. prof. Ljubljana; Hranilnica in posojilnica na Vrhniki; Ourk Mutko, stavbenik, Ljubljana; Novak Matija, župnik v pokoju, Kaudija; Kastelic Matija, župnik, Dol pri Ljubljani; Hranilnica in posojilnica. Stara Loka, p. škofja Loka; Porenla Andrej in Marija, Vižmurje; Cadož Anton, katehet v Ljubljani; dr. Knific Ivan. profesor, Št. Vid nad Ljubljano; Golob Martin, zidarski mojster, Ljubno; dr. Bratinu F„ okrajni načelnik v Murski Soboti; Sa-lezijanski zavod Rakovnik pri Ljubljani; Knavs Jožef, duhovnik v pokoju, Št.Hup ert; Javna bolnišnica usmiljenih bratov, Katidija, Novo mesto. dr. Jere Frane, profesor. Št. Vid nad Ljubljano; šušteršic Franc, župnik, Selca nad škofje. Loko. 112.50 din Kmetijsko društvo v Gorjah. I'o KM) din: Gliebe Josip, župnik, Gotenica; Bogata,| Franc, Ljubljana; Knez & 1'acchiaffo, Celje; Cukala Maks, Sv. Jurij ob Taboru; Usmiljene sestre, Maribor - bolnišnica; Peter Majdič, »Merkur«, Kranj; Novak Avgust, Orova vas - Polzela; Zaletel Franc, št. Vid nad Ljubljano; AL Zoreč, Stična; Gozd-dni uiad barona borna, Tržič; Stroj Rudulf, trgovec. Bohinjska Bistrica; Prva žeblj,irska in železoobrtna zadruga, Kropa; Župni urad Zlče, p. l>oče pri Poljča-nah. DO din: Glieho Josip, župnik, Gotmica. Po 50 din: Zugolj Nikolaj, župnik v pokoju. Dravlje; Kol.inska tovarna hranil, d. d.. Ljubljana; F.berle Josip, trgovec, Ljubljana; Posojilnica v Sv. Krim pri Kosijnlevici; Mihevc Len. špediter, liakek: Žafran Josi.;., posestnik, Ponikvo.Trebijo; Tome Matija profesor. Št. Vid nad Ljubljano: Lesar Josip, notar. Brrežfee: dr. Zvoke].! Dominik, odvetnik, Kamnik; Posojilnica Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Mestna hranilnica Ljutomer. .Ki dinarjev: Kane Lojze. Mengeš. Po 20 din: .Tančigaj nasl. M. Ravnikar, Domžale: Zupni urad v Zabukovju; dr, Errath Boštjan, »dravnik. Guštan,i; Špec Frr.njo mL, stavbenik Maribor: Goričan Janez, župnik, Spitalič. 40 (lin: Grilc Alojzij, trgovec. Novo mesto. Po 15 din: Vidmar Srečko, trgovec. Kranj: Smolfnik Ivan. trgovec, Slovenji Gradec. Po 10 din: Rastohc, Dragotin, Litija: Zorko Franjo, Brežice; .Tutras Joslplna. Maribor. Po 5 din: PolančiS Frane. Jnrenina. Pračck Stanka, Jesenice. 4 din: Vavpotič Frančiška Ljubljana. Z opombo «7a podobice« je ix>slalo pet župnih urudov skupaj 12.1 din.
Vsem darovalcem se pripravljalni odbor za KKK toplo zahvaljuje. — Bog plačaj stotero.
Prosimo pa, da bi se prošnjam za kritje velikih stroškov, ki jih bo zahteval veličastni mednarodni kongres KKK, odzvalo še mnogo velikodušnih darovalcev.
Prispevke za kongres lahko pošljete po čekovni položnici. Naslov čekovnega računa je:
Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana
številka čekovnega računa je 11.711
misel arhitekta Gajška. Naš tovariS je hotel, da ima vsak košček darila svoj poseben pomen.
V tem »Slovenskem žegnu< je združena umetnost vse Slovenije, vsaka pokrajina je prispevala svoj del. Na pot smo vzeli štiri taka darila, najlepše je pripravljeno za predsednika. Zelo okusno in z veliko skrbjo je izdelala vezenino tvrdka Dre-nik, Ljubljana, obdelavo lesa Pečjak in drug, pa* sarska dela pa Kregar Ivan.
Takoj, ko smo se prijavili za avdienoo pri ministrskem predsedniku dr, Hoopu, nas je sprejet v svojem kahinetu v vladni palači. V narodni noši je držala tov. prof. Slaparjeva darilo, katerega pomen je razlagal naš predsednik inž. Tepež. Predsednik je bil vidno presenečen in zelo zadovoljen. Razvil se je prijeten razgovor o Slovencih, Jugoslaviji in Lichtensteinu. V znak posebne pozornosti in prijateljstva do SDZ je poklonil dr. Hoop vsakemu delegatu krasne albume z zbirko vseh lichtensteinskih znamk, kar velja v tej državici kot posebno odlikovanje.
Zvečer je delegacija izročila drugI »slovenski žegenc ustanovitelju Pax Romane, župniku Tschnorju, ki je povabil delegacijo tudi na večerjo. Malo po osmih je prišel med nas tudi sani princ Lichtensteina in ostal še pozno v noč med nami. Izročil nam je pozdrave za vse člane SDZ in te pošiljamo že danes v domovino.
Danes bomo Lichtenstein zapustili. Tako lepo je tu, da se človek kar težko poslovi. Visoke gore krog iri krog, vse s snegom pokrite so mejnik proti Nemčiji, Ren pa loči kneževino od Švice.
Naša pot drži zdaj v Ziirich, kjer bomo stopili v Stik z nekaterimi tamkajšnjimi katoliškimi voditelji, nato preko Luzerna v Sarnen. V ponedeljek bomo sprejeti pri predsedniku švicarske republike,
JP-
škofja Loka
V	Društvenem domu bo danes predstava Finžgarjeve drame »Razvalina življenja«. Vloge so zasedene z najboljšimi igralci naše igralske družine, in se bodo potrudili, da dajo lepo igro.
V	škofji Loki bo drevi ob pol 9 koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na koncertu bo nastopilo 80 članov in članic pevskega zbora, kot solistka bo sodelovala gdč. Ljudmila Polajnarjeva, katero bo spremljal prof. Marijan Lipovšek.
Prireditve po deželi
Sf. Vid nad Ljubljano. Danes ob 3 popoldne bodo ponovili predstavo »V času obiskanja«. Zveze z vlaki in avtobusi najugodnejše.
Prosvetno društvo v Rudniku priredi dne 16. t. m. ob pol 4 ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih: >Divji lovec« v prosvetnem domu v Rudniku. Vstopnina: 5. 4, 3 din, otroci 2 din.
Mekinje. Prosvetno društvo uprizori 16. t. m. ob štirih popejdne veseloigro »Butalci«. Kdor 6i hoče ta dan ogledati znameniti mekinjski božji grob, ima tedaj priliko za to, ker isti ostane do tedaj še postavljen.	. ...
Komenda. Fantovski, odsek in Dekliški krožek v Komendi priredita v nedeljo, 16. t. m. ob poj. štirih popoldne v novem Prosvetnem domu akademijo, ki obsega 16 točk.
Vrhnika. Prosvetno društvo uprizori na belo nedeljo ob 3 popoldne opereto »Pri treh mladenkah«. O božiču je bila naša nova in zelo prostorna dvorana pri prvih dveh predstavah do zadnjega sedeža zasedena, Zdaj ponovimo tretjič in to popoldne, da ima lahko vsakdo sam priliko prepričati se, kako lepa je Schubertova glasba in vsebina igre polna smeha. — Igra orkester iz Ljubljane.
Ljutomer, Vombergarjeva »Igra življenja« je na cvetno nedeljo dosegla svoj namen. Vsebina sama in izvrstno igranje igralcev, kakor tudi posrečena scenerija je na gledalce napravila utis kot že dolgo katera igra ne. Zato naznanjamo vsem onim, ki še igre na cvetno nedeljo niste videli, da jo bomo ponovili v nedeljo, 30. aprila v Katoliškem domu. Zaradi ugodnih železniških zvez vabimo na igro tudi prijatelje dobre m poučne igre izven mej naše fare,
Radeče pri Zadenem mostu. Glasbeno društvo »Savski val« priredi v nedeljo, 16. aprila ob 11 dopoldne koncert pod vodstvom g. kapelnika Fr, Volariča. Popoldne ob 4 pa uprizori igro »Dva para se ženita« v dvorani Narodnega doma.
Zatiranje sadnih škodljivcev
Slovenci smo majhen narod in ne moremo tekmovati v naprednem sadjarstvu. Toda napredovati pa moremo vseeno.
Za napredek sadjarstva je važno zatiranje sadnih škodljivcev. Pri' ogromnih množinah sadnih rastlin so se razni škodljivci tako razpasli, da jih posameznikom ni mogoče vseh zatreti. Pokazali so se pa že lepi uspehi proti napadu škodljivcev. Mnogo sadjarjev je še, ki ne vedo, kakšno škodo povzročajo razni škodljivci rastlinskega in živalskega rodu.	•
Izmed vseh škodljivcev je najškodljivejsi gotovo zavijač, ki pokvari plodove vseh plemen in jih napravlja piškave. Zavijač je namreč metulj, ki ponoči leta iz vrta na vrt, podnevi pa spi na drevesu in ga le bistro oko opazi, ker je motne barve kakor lubje. Deževje ga želo ovira, da ne more letati sem in tja. Dokazalo se je, da je v slabem vremenu manj črvivo sadje. Gorje pa, če je dolgotrajno lepo vreme, ker lahko neovirano letajo metulji in skvarijo plodove. Marsikdo toži, če je suša, da sadje odpada in je črvivo. Črvivosti sadja pa bo le takrat konec, ko se bo poprijel zatiranja vsak sadjar. Skušnje so dokazale, da se lovljenje |ph škodljivih metuljev prav dobro obnese. Nastavi lepilo k vsakemu drevesu, lepilo prime metulja, da ne more zleleti. Najbolj v nevarnosti je sadno drevje, če je v bližini luč, ker okrog luči najraje letajo.
l5rva in najvažnejša naloga vsakega sadjarja pa bodi, da sadilo drevje temeljito snaži in oškro-pi ali vsaj maže debla in debelejše veje z arbori-nom. Zatrl bo na ta način poleg zavijača tudi druge škodljivce, obenem bo pa dosegel gladka debla in veje. Zdravega drevja z gladko kožo se pa škodljivci ogibajo, Zdravje je temelj za vsako živo bitje, tudi za sadne rastline. Le zdravo drevje bo rodilo lepo sadje, ki gre v denar. Lani smo izvozili iz Slovenije sadja za 36 milij. din. To je že lep denar in zaslužen razmeroma lahko. Izvoz se bo pa gotovo zvišal, Če bomo skrbeli za zdravo sadno drevje, ki bo obilno rodilo tudi zdravo in lepo sadje, po katerem bo inozemstvo gotovo rado segalo. — Franc Bostele.
Otrokova moč
Mala Selma, hčerka bogatega trgovca Petra van Ostena, je stala v senci palm in zvedavo gledala za velikimi, pestrimi metulji, ki so obletavali živordeče cvetove. V primeri z živobarvnimi cvetovi in metulji je bila deklica bleda, tako bleda, kot bi ji okrutno južno sonce izpilo vso kri in jo obelilo kot platno, razprostrto na travniku ob reki. Dve temni kiti las, prevezani s pozlačenim trakom, sta ji valovili po hrbtu. Oblečena je bila v lahno belo obleko, podobno tuniki, kakršne nosijo domačini. V soparnih dneh se je zgodilo, da ji je bila tudi ta prozorna muslinasta obleka pretežka, kajti to je bilo v Goa, mestu, katerega so ustanovili Portugalci v najbolj vročem predelu Indije. To mesto obstoja še danes, le doba, v kateri je živela mala Selma, je bila že davno, davno. Komaj petdeset let je bilo od takrat, ko je veliki portugalski osvajalec in vojskovodja Abuquerque osvojil Indijo in ustanovil mesto Goa. Ako se je v onih davnih dobah, ko še skoraj tri četrtine sveta ni bilo obljudenega, posrečilo kaki državi osvojiti del take pravljične južne dežele, je bila to posebna sreča in bogastvo za ves narod. Iz novo osvojene zemlje so uvažali v domovino zlato in gumo, slonovo kost in cimet, vanilijo, kokosovo olje, riž, dišave in tisoč drugih reči. Zato se je mnogo ljudi, ki so hoteli obogateti, preseljevalo v kolonije in zapuščalo rodno zemljo; niso se ozirali na nezdravo podnebje in nevarnosti; naselili so se in ustanavljali mesta. V začetku so si hoteli nabrati le denarja in se zopet vrniti v domovino; a mnogi so se prehitro privadili brezdelju tropičnih krajev; brez težav so bogateli in niso nič več mislili na vrnitev. Naselili so se tam za vedno. Tako je bilo tudi z roditelji male Selme. Preselili so se iz Nizozemske in ostali tam. Nič več niso hrepeneli po svoji domovini. V Goa so imeli veliko hišo, plantaže in dve svoji ladji. Imeli so slone in nekoliko sto sužnjev-domačinov, ki so se v strahu tresli pred njimi in slepo izpolnjevali njihove ukaze.
Selma van OstenoVa bi ne bila nikdar nič vedela o svoji domovini, ko bi ne bilo stare tete Truhtilde, očetove sestre. Teta Truhtilda se je vsak večer skoraj tresla v silnem hrepenenju po domovini; ure dolgo je pripovedovala dekletcu o njej, katero jo je pozorno poslušalo.
»V naši domovini,« je šepetala starka; »se razprostira ravnina, ravnina zelena. In morje je tudi tam, toda drugačno. Loke so zelene vse leto in nikdar ne porumenijo; trava je nežno zelena. Cvetja je mnogo — kar polja. Med polji in lokami so hišice. Tam je hladno. Sonce ne žge. Opoldne v dobi največje soparice ni treba ležati. Ljudje se smejejo soncu, ki nikomur ne stori nič žalega. Tudi gadov tam ni. Dete brez nevarnosti spi v travi.. .<
»Tigrov tam tudi ni?« je že zaspano povpraševala Seliha.
»Ni tigrov, ni, dete. Po gozdovih so le volkovi, ki so podobni tukajšnjim. Poleti ne store nikomur nič žalega, le pozimi, ko zapade sneg, se natepejo skupaj v trope, so lačni in zelo nevarni.«
»Kaj je to sneg, teta?« je vprašalo dekletce.
»Bel, zelo mrzel puh, s katerim Bog pokriva zemljo, da se odpočije. Lačni volkovi se plazijo k vasem in tulijo: auu, auu, auuu. Tedaj ljudje zažigajo kresove in zvonovi zvonijo v cerkvenem stolpu, kajti volkovi se boje ognja in zvonjenja.«
»Zvon je zato, da bi se odganjali volkovi?«
»Ne, zvon je zato, da bi ljudi klical k molitvi. Vsako nedeljo zjutraj zvoni. Ljudje prihajajo iz koč. Gospodarji so pokriti z velikimi kučmami, gospodinje pa imajo avbice. Cokle copotajo: dup, dup, dup. Mirno gredo drug za drugim, počasi, kot se spodobi. Možje naprej, žene za njimi, otroci čisto zadaj. Toda tiho in složno. Nihče se ne preriva; se ne spodobi, ker je nedelja.«
»Zakaj v Goa ne zvoni?«
»Ker bi se nihče ne odzval njegovemu vabilu in bi nikamor ne šel,« je nevoijno zagodrnjala stara Truhtilda.
»Ali gredo sužnji tudi v cerkev?«
»V naši domovini ni sužnjev,« je živo ugovarjala teta. »Pri nas so le delavci, ki brez dovoljenja ne smejo oditi od dela, a jih nihče ne kupuje kot živino in tudi ne prodaja. Materam ne jemljejo otrok in jih ne izpostavljajo v kolni-cah. O, Bog!«
»A zakaj je to tako v Goa?«
»Ah, spi, Selma, spi. Jutri ti bom pripovedovala, kakšne oblekice bi nosila v domovini. Ko boš nekoč velika, odplujemo v staro domovino na veliki ladji, s tremi jambori in pet in štiridesetimi jadri.. .<
In pripovedovala je deklici o krasno vezenih avbicah, ki so ob robu pošite s perlicami, o umetniško vezenih čelenkah na avbah; o bogato nagubanih in s cvetjem pretkanih krilih, da so kot cvetoči vrtovi; šepetala ji je o rdečih čeveljčkih z zvonkljajočimi kraguljčki, katere obuvajo vaške gizdalinke ob nedeljah namesto coklic.
Ko je Selma zaspala, se je Truhtilda zamislila. Ah, kako hudo in žalostno je bilo v Goa. Lahko se je sicer prišlo do bogastva, toda ljudje brez dolžnosti in v neprestanem brezdelju so pozabili na Boga in njegove zapovedi. Ves soparni dan so poležavali, zvečer pa so vstajali, da bi se zopet zabavali, pili in plesali. Delali niso; zanje so delali sužnji. Zakonci, ki so v domovini živeli v ljubezni in složnosti, so se razhajali, možje so si jemali druge žene, in žene druge može. Otroci so bili sirote, četudi so njihovi starši še živeli, brezskrbno in brez učenja so pohajkovali po ulicah. In trpljenje sužnjev? To je bilo najhujše. Te dobre, tihe in brezpravne ljudi, ki so nove priseljence pozdravljali kot bogove, so neusmiljeno trpinčili in prezirali. Ti ljudje so tudi podzavestno pričeli zaničevati Krista, kajti poznali so ga le kot Boga belokožcev, svojih zatiralcev. Starka je vzdihnila. Pazljivo je zagrnila zavesice. ki ro varovale deklico pred nadležnimi moskiti, in odšla v svojo izbo. Ni niti slutila, da je prav v tem trenutku hodil po ulici okrog hiše neznanec, ki je bil zapleten prav z istimi premišljevanji.
Prišel je od daleč, iz Španije. Dolgo je plul. Pliil ie okroff Afrike Naiprei ie plul z jadrnico, potem pa. ko se je ta zaradi mirnosti na morju ustavil« v nekem pristanišču in se ni vedelo, kdaj odpluje dalje, je izstopil, kajti mudilo se mu je.
Prestopil je na veliko galejo, ki jo je gnalo tristo ogromnih vesel. Pod palubo, v neizrečeno zatohlem in temnem prostoru, so sedeli veslači v treh vrstah, drug nad drugim; bili so popolnoma nagi. Vsak je imel veslo; bilo jih je po petdeset v vsaki vrsti. Večina veslačev je bilo prikovanih na klop, s katere niso nikdar vstali; na nji so spali in jedli; kajti, to so bili zločinci, ki so se morali pokoriti na tako strašen in nečloveški način za svoje grehe. S tako ladjo je prispel neznanec v Goa, ni bil podoben nikomur izmed priseljenih Evropejcev. Bil ni niti vitez, niti trgovec, niti ga ni privedla tja sla po bogastvu. Oblečen je bil zelo siromašno, četudi se je v domovini odrekel velikemu imetju. Bil je redovnik, imenoval se je Frančišek Ksaverski. Želel je le, da bi vsi ljudje spoznali Boga in ga ljubili, le zato je prišel iz domovine v daljno Indijo, da bi ljudi tega naučil. Ko se je izkrcal in stopil na breg v Goa, je spraševal samega sebe: »So li Evropejci naredili kaj dobrega, ko so že skoraj petdeset let gospodarili v teh divjih krajih? Ali so prišli v
Spoštljivo prikimavajo sosedom v pozdrav. Snežno-bele avbice se sklanjajo. Zvon zvoni... V stari domovini bi šla gotovo s starši v cerkev. A tu? Zakaj starši nikdar ne molijo? Tu bi šla z njo le teta Truhtilda, a pred dvema letoma so ji odrezali noge. Sedaj ne hodi več. Ali naj bi šla sama?« Nenadoma se je odločila, da pojde.
Hitro in neopazno se je splazila z vrta. Na trgu so se Servantovi dečki igrali z opico.
»Pojdite v cerkev!« je klicala. »Zvoni!«
»A kaj bomo tam delali?« so jo zvedavo iz-praševali dečki.
»Molili, kot v stari zemlji.« Zardela je in ni znala obrazložiti izraza »moliti«.
»Pojdite z menoj, tam je hladno!«
Pustili so opico in šli. Selma je šla prva, predstavljajoč si, da je gospodinja, ki vodi v cerkev svoje sinove. Po cesti so se jim pridružili še tri deklice in dva dečka.
Oče Frančišek, opazivši jih, je spustil vrv in jim šel naproti.
»Prišli smo, ker si zvonil, kot v stari zemlji
Goa kot prosvetljeni in dobri kristjani, modrejši od neučenih poganskih bratov? Ali so jih poučili o božji modrosti in o ljubezni do bližnjega? Gotovo, da.«
Sonce je pripekalo, njegov pogled pa je iskal cerkvenega zvonika, da bi se v novem kraju najprej poklonil Bogu. Nihče mu ni vedel povedati, kje je cerkev. Nekateri ga niso razumeli in so se čudili njegovim vprašanjem. V zadregi ni vedel, ali je izpraševal pogane ali kristjane. Drugi zopet so mu kazali poganska svetišča. Poti k svetišču Boga Ljubezni in Resnice pa mu ni znal pokazati prav nobeden v pristanišču. Potnik je ves razočaran in v zadregi blodil z žalostnim obrazom po tesnih ulicah; že v mraku se mu je po dolgem iskanju zalesketal križ pred očmi. Uzrl je majhno, nizko cerkvico, ki je bila stisnjena med hišami. Vstopil je. Bila je uboga in zanemarjena. Tla so bila porastla s travo. Kuščarji so se plazili po razpokah na oknih. Kip Matere božje na oltarju je bil ves trhel. Frančišek je zajokal nad to za-puščenostjo. Ko je pomolil, je šel iskat župnika. Stanoval je v pol podrti koči ob cerkvici; sam si je pripravljal riž za kosilo. Bil je star in ves raztrgan.
»Koliko rajši bi živel med pravimi pogani,« mu je med drugim dejal župnik, »kakor pa tu v Goa med kristjani, ki so pozabili na Boga. Ljudje ne molijo; kristjani ne molijo, ker so pozabiii, pogane pa ni nihče naučil moliti...«
»Ali ne poučujete poganov v sveti veri.« je začudeno vprašal Frančišek Ksaverski.
»Bog bo preklel to strašno mesto, ki se koplje v zlatu in pregrehah. Nekoč jih bo kaznoval. V cerkvi pri sveti daritvi sem sam. Niti ne zvonim, kajti pretrgala se mi je vrv.«
»Ali ne zvonite k pobožnostim?«
»Ne, čemu neki bi zvonil? Goa je že davno pozabila na Boga.«
»Morda pa bi le kdo prišel, ko bi zaslišal zvonček.«
»Toliko let sem zastonj zvonil,« je vzdihnil duhovnik.
»Morda pa bi le kdo prišel,« je ponovil Frančišek Ksaverski.
Drugi dan, bila je nedelja, je splezal v cerkveni stolp, od koder so vreščeč odletele vrane, privezal je novo vrv k zvonu in je jel zvoniti, silno, vztrajno in neutrudljivo. Glas zvona je plaval nad mestom, se odbijal ob stavbah, voilo odmeval, klical in budil — a nihče se ni odzval temu vabilu. Frančišek Ksaverski pa je kljub temu neprestano zvonil.
Mala Selma van Ostenova je bila na vrtu očetovega doma. Zamislila se je. Zvoki zvončka so se razlegali naokrog, plavali nad cvetovi kot v stari zemlji v nedeljo. Živo ji je vstalo pred očmi tetino pripovedovanje.
»Sedaj prihajajo iz hiš gospodarji, gospodinje, otroci. Gredo drug za drugim resno in zbrano.
nedeljah,« mu je pojasnjevala Selma van Ostenova.
»Da, zvonil sem, kajti hotel sem, da pridete k
»Odkod in čemu si prišel,« so ga izpraševali dečki.
»Sedite in poslušajte, povedal vam bom, kako sem prišel...«
Sedel je mednje na travo, pripovedoval jim je o svojem daljnem potovanju, o posebnosti ze-melj, katere je videl, o strašni nevihti na morju in o nesrečnih veslačih. Znal jim je pripovedovati tako lepo, da so otroci pozabili na dom in na vse.
»Sonce že žge,« je nenadoma dejal; »jutri vam bom pripovedoval dalje. Sedaj pa pomolite z menoj oče naš. Ali znate moliti očenaš?«
»Znam,« je ponosno dejala Selma.
»Jaz ne znam dobro.«
»Jaz samo malo.«
»Jaz ne znam nič.«
»Molili bomo skupaj. Hitro se boste naučili.«
Odpeljal jih je v cerkev, prižgal je svetilki pred oltarjem. Večina otrok je bila tu prvikrat. Z začudenjem so gledali na žalostni obraz Matere božje.
»Kaj ji je?« je tiho vprašal mali Valentino.
»To vam še povem,« je obljubil oče Frančišek Ksaverski. Glasno je molil očenaš, otroci pa so ponavljali za njim besedo za besedo.
Poslovili so se in obljubili, da prihodnji dan zopet pridejo. Nato so zbežali domov, kot bi zle-tel trop vrabcev.
Oče Frančišek je z veseljem gledal za njimi Stari župnik je nezaupno majal z glavo.
Drugi dan, ko je komaj zazvonil, je prišlo več kot dvajset otrok. Pripovedoval jim je o stari zemlji, o dobrem portugalskem kralju Ivanu III. in o njegovi pogumnosti. Govoril jim je o domačih mestih in o tamkajšnjih šegah in navadah. In na koncu so zopet molili očenaš.
»A kaj je tej žalostni gospe?« je zopet vprašal mali Valentino.
»O tem vam bom pripovedoval, ko se naučite očenaš.« se je ljubeznivo nasmejal oče Frančišek. Ko so se naučili očenaš, jim je govoril o Bogu, o Bogu, tako dobrem, ki je sprejel telesce otrokovo, da bi ljudje mogli prihajati k Njemu. Govoril jim je o Njegovi prečisti Materi in o angelih, o stvaritvi sveta ...
Kmalu je že zgodaj zjutraj čakalo polno otrok iz vsega mesta na glas zvončka, da bi se pripojili k veseli čredi. Vsi so enako napeto poslušali menihova izvajanja; otroci belokožcev, kot tudi otroci domačinov. Oče Frančišek pa, ki je imel neizmerno rad vse otroke sveta, je bil zelo vesel v svojem svetem srcu.
Minilo je pol leta, oče Frančišek je rekel otrokom:
»A sedaj, najdražji prijatelji moji, je Čas, da bi pričeli dolati sivmi. da bi spreobrnili duše tega mesta.«
»Kako in na kakšen način?« je vprašala Selma.
»To, kar sem jaz vas učil, učite svoje roditelje!«
»Zakaj jih ne učiš sam, oče Frančišek?« Oče Frančišek je stresel z glavo in rekel: »Moram oditi v druge kraje in mesta. Dolgo sem se zadrževal pri vas. Po vseh otokih čakajo človeške duše, žejne besede božje. Pol leta sem vas učil. Sedaj je prišla vrsta na vas. Bodite moji zastopniki, moji goreči nasledniki, dobri delavci 1« »Mi tega nikdar ne zmoremol« »Zmorete. Velika je otrokova moč. Otroška ramena imajo tako moč, kot bi sam Kristus stal za otrokom, ki se bojuje v njegovem imenu. Ne bojte se ničesar! Z največjo ljubeznijo in spoštovanjem govorite staršem o Bogu. Bodite ubogljivi in dobri! Učite in ljubite pogane. Negujte bolnike! Ne dovolite, da bi bil kdo ubog na duhu...
Prešlo je pet let morda več. Tajnik portugalskega kralja Ivana III. je čital njegovi kraljevski Milosti pravkar došlo pismo vrhovnega guber-natorja Indije.
»Dovoljujem sf obrniti pozornost svojega mi-lostljivega gospoda,« je pisal gubernator; »na izredne dogodke, ki so ee dogodili v nekaj letih v mestu Goa. Kakor je znano Vaši kraljevski Milosti, se je to mesto moglo zaradi brezdelja in razuzdanosti prebivalcev imenovati prej pogansko kakor pa kristijansko. Danes lahko z največjim veseljem naznanjam Vaši Milosti, da je Goa svetal zgled vsem otokom. A kdo je to naredil? Izvolite mi verjeti, milostivi gospod, da ne pretiravam, če trdim,- da so to dobrotljivo spremembo naredili otroci. Otroci, katere je poučeval veliki, bogaboječi misijonar Frančišek Ksaverski. Otroci so se združili in se imenovali, vojščaki očeta Frančiška. V nekaj letih so popolnoma spreobrnili mesto. Branili so nevedne sužnje in jih imenovali svoje brate, učili so pogane o sveti veri. Ob nedeljah in praznikih so hodili od hiše do hiše in prosili, da bi vsaj eden od vsake hiše šel z njimi v cerkev. Pred zakrknjenimi razuzdanci pa so padali na kolena in so jih prosili, da bi v imenu Kristusovem prenehali pohujševati druge. Ko je pred dvema letoma kuga pustošila mesto Goa, so vsi zdravi zbežali iz mesta, za umirajoče se ni nihče brigal. Otroci so brez strahu ostali in pokopavali mrliče. Tedaj je mnogo vojakov Franči-škovih pomrlo zaradi okuženja; toda ta primer hrabrosti in vztrajnosti v veri je preobrnil mnogo omahujočih staršev. Zato je danes Goa biser krščanske krone Vaše kraljevske milosti«
»Lastnim ušesom ne verjamem,« je rekel dobri kralj Ivan III. Pokleknil je in molil v znamenju hvaležnosti.
(Poljsko: Zofja Kossak-Szczuoka.)
Dopolnilne črhovnice
1.	Sa . . . . , — svetopisemska oseba;
2.	. sa . . . . — zbirka psalmov;
3.	. . sa . . . — pokrajina ob Savi;
4.	. . . sa . . — prtič;
	5.....sa . — mesto v Albaniji;
	6......sa — muslimanska bogoslovna šola.
Črke: a, a, a, b, b, č, d, e, e, e, e, e, i, j,
1, 1, 1, m, m, n, n, o, o, p, r, r, r, t, v, z.
S
1.	Ša . . . , . — mesto v Kini;
2.	. ša . . , . — ohola oseba;
3.	. . ša . . . — sloveča božja pot;
4.	. . . ši . . — evropsko glavno mesto;
	5.....ša . — perzijski vladar;
	6......ša — povračilo (tuj.).
Črke: a, a, a. a, a, b, d, e, e, e, g, h, h, 1, i, j, j, n, n, n, o, p, r, r, r, v, v, v, v. ž.
T
1.	Ta . < • . . — rusko žensko ime;
2.	.ta ... . — mesto na Balkan, polotoku
3.	. . ta . . . — trg v dravski banovini;
	4.....ta . . — država v Usa;
	5.....ta . — rudninski lik;
	6......ta — zaročenka.
Črke: a, a, a, b, e, e, e, i. i, j, j. k, 1, 1, m, m, n, n, n, n, n, o, r, s, s, s, t, u, v; v.
Rešitev dopolnilnih črkovnic z dne 9. aprila 1939.
0: Orinoko, torpedo, Sporadi, Samorad. Pandora, Samobor.
P: Pančevo, Španija, Zupanič, leopard, tulipan, Evterpa.
R: Radenci, Krakovo, vprašaj, Istrati, Beograd, Madeira.
»Ali greš na kozarec piva?« »Zahvalim, ne maram! Prvič, mi je zdravnil prepovedal alkohol, drugič, sem abstinent, in tret jič, sem ga pravkar vrček popili«
Nove besede pomladanske mode:
Nazaj k stezniku in spodnjemu krilu!
Pariz, v aprilu. V Parizu je pomlad... Pravijo, da ni pomlad nikjer tako lepa, tako očarljiva kot v Parizu. Pariška pomlad je ista kot pred 100 leti, čeprav današnja Parižanka v kratkem krilcu teče v pisarno, in dasi so vse ceste en sam avto in omni-bus in rdeča svetlobna reklama. Pariška pomlad je vseeno še zmeraj enaka, ker se pač njeno ozračje ni nič spremenilo. Vendar začenja biti Parižanka zmeraj bolj podobna tistim ženskam pred 100 leti Najnovejša moda se že sklicuje na modo naših babic. Iznajdljiva Parižanka se zna izborno obleči in tako sestavljati oblačila, da vzbuja občudovanje vsega sveta in jo v tem ves ivet posnema
Marija Snežna na Velki
Po tem, ko so nekega dne Parižanke oblečejo v svetle obleke, je sjKMinati, da je pomlad že v deželi. Sicer jo še hladno in drevesa so še brez pravega življemja, vendar občutiš pomlad. Vsaka Parižanka si spomladi pripne šopek cvetlic na prsi. Vse ceste so polne smejočih ee obrazov, radostnih potez in soonatib barv.
Prvi znanilci pomladi so barvasta ženska pokrivala. Kakor gosenice po zimskem spanju, se ženske mahoma spremene v pisane metulje. Najmodernejša stvar na pokrivalih so letos pisani pajčolani in umetni cvetlični šopki nad čelom. Prvo besedo ima lilasta barva, vendar vidiš ludi rdeče, modre in bele pajčolane. Dovoljeno je tudi, da imaš po več pisanih tenčic na enem in istem pokrivalu in da si jih zavežeš v pentlje in podobno. Orientska pokrivala, lurbani in viseče rute so še zmeraj moderni. »Poslednji krik« (dej-nier eri) pa so pokrivala s širokimi krajovci in prav majcenim oglavjem, ki so jako podobna po-krivalom klovnov. Pa ne, da bi rekli: »Le kaj se te ženske izmislijo!« — zakaj, največji stvaritelji in oblastniki ženske mode so — moški!
Takale vitka, igračkasta Parižanka ima zmeraj kaj takšnega na sebi, kar te izzove, da ;o moraš pogledati. Ona se pa tudi dobro zaveda, kako si je treba pomagati, da ima sleherna ženska pri-kupljiv videz.
Ženska majhne postave 6e zatorej oblači samo v obleke ene barve in nima nikoli pisanih jopic k temnim krilom, dasi se ta moda letos jako proslavlja. Le ženske visoke postave se smejo tako obleci. Pariške, ženske majhne postave se
Krog in krog sami hribčki in grički, gorice, dolinice, jarki, jaruge; čedni kmetski domovi, posamezni, raztreseni; bele cerkve in cerkvice, visoki topoli in jagnjedi; v dolinicah zeleni sočni travniki, po sončnih pobočjih smejoči se vinogradi, v hladnih severnih legah gozdički z bukovjem in tudi z iglavci, vmes pa med vinogradi, travniki in njivami obširni sadovnjaki; tu pa tam kak mlin na veter na izpostavljenem hribčku, kak zapoznel klopotec, ob počasnem, lenem potočku star, razrahljan mlinček; v daljavi proti zapadu velikanski trup temnookega Pohorja, proti 6everu najprej ni-žavje in ravan z Apaško kotlino, z Lipniškim in Graškim poljem, potem pa zasneženi gornještajer-ski gorski velikani v slikovitem, orjaškem ozadju. To so prvi in trajni vtisi s poti k Mariji Snežni na Velki.
Moderno opremljeni avtobus mestne občine v Mariboru nas vozi tjakaj skozi kopreno poznega jesenskega dne, iz dojinice hiti v dolinico, 6c vzpenja na vinorodna pobočja, na vrhove in bregove, pa se zopet spušča nizdol. Sp. Sv. Kungota, Šmarjeta ob Pesnici, Jarenina, Sv. Jakob in Sv. Jurij stoje daleč ob strani, tako je speljana cesta, ki po njej brzi naše vozilo. V roki imam ročni zemljevid Slovenskih goric iz 1. 1924. Kakšno presenečenje! Na njem neha cesta blizu Sv. Jurija. A našemu avtobusu ceste ne zmanjka nikjer. Prav tja do cerkve Marije Snežne na Velki je speljana in tako široka je, da zasebni avtomobili, ki nas za istim ciljem prehitevajo, v lepih gracijoznih lokih lahko vozijo mimo na«. Vsega priznanja vredno, da najdeš več, kot pa si pričakoval. Povsod nove zveze, krajše, za vožnjo pripravnejše, nove poti, nove ceste in tam na Velki otvoritev take nove cesteI
Nad 20 km smo že prevozili; po gladki cesti ali slemenu dolgega hrbta nad samimi vinogradi leze naš avtobus dalje. Na oblem hribčku se pojavi bela cerkev in nekaj belih hiš. Sredi pravega morja samih hribčkov in gričkov najvišji, najbolj sončen, najbolj razgleden, gospodar in kralj nad vsemi v lepem krogu, je hribček s cerkvico, ki se mu bližamo, V e 1 k a. Čudno ime in vendar tako domače! Tudi potok, ki tod dobiva svoje prve vodice pa se južno od Sv. Trojice izliva v Pesnico,
6e imenuje Velka. Tudi pohorski potok, ki se pri | postaji Brezno-Ribnica združi z Dravo, se imenuje Velka; tretja Velka hiti zapadno od te postaje
6 severne strani v Dravo. Od Velke v Slovenskih goricah do onih dveh dravsko-pohorskih Velk je »egala Ptujska marka; vzhodno od te krajine pa 6e je razprostirala država Avarov, kjer so Slovenci najdelj in nej>osredno stali pod avarskim jarmom. Tod približno gre še dandanes zapadna meja Prlekije. Najznačilnejši znak prleškega narečja, namreč »u* namesto prvotnega »u«, je v zvezi s tem tesnim sožitjem »panonskih« Slovencev z Avari. Baš tod je šla tudi zapadna meja one Koceljeve državice, v kateri je deloval sv. Metod. In ko so kmalu poteim divji Ogri vso njegovo bogato kulturno žetev uničili in razdejali kakor nebrzdana povodenj, je vsaj mimogrede tod v bližini in ob Ščavnici šla meja med zapadnim krščanskim in vzhodnim madžarskim svetom. To je skriti pomen Velke v Slovenskih goricah.	i
Na mestu, kjer se od glavne ceste Št. Ilj-Cmu- I rek odcepi nova cesta, ki pelje po odprtem, jas- I
nem hrbtu k Mariji Snežni na Velki,, na« jiaka I
..... . ■' "'.'. ..... .
^i
mnogo veselo razgibanega domačega ljudstva; mlaji vriskajo, slavoloki pozdravljajo, dve domači godbi 6e merita. Ob sončnem pokopališču, ki ob njem vodi nova cesta k cerkvi Marije Snežne, se gnete ljudstvo, staro, mlado. Topiči naznanjajo slavnostno otvoritev nove ceste, ki se drugim enakim, novim, na Kozjaku, na Pohorju in v Slov. goricah dostojno pridružuje. Pozdravi, šopki lepih jesenskih cvetlic, petje, godba, govori, polni domovinske ljubezni in narodnega čustvovanja in zanosa, glasno pritrjevanje ljudstva, siprevod do cerkve, zopet grmenje topičev in lepa slovenska pesem, vse to se vrsti zaporedoma kakor slike lepe vožnje, dokler ne razprede večer svojih sivih 6enc nad vso pokrajino.
Ne le proti vzhodu, tudi proti severu je bila ta pokrajina in je še danes obmejna pokrajina, pomaknjena najbolj proti severni meji, proti nekdanji bavarsko-karantanski krajina. Tvorec slovenske la-vantinske škofije dr. A. M. Slomšek si je mnogo prizadeval, da bi dosegel za svojo škofijo tako severno mejo, da bi se krila z narodnostno. Zmagalo je nasprotno načelo sodno-politične meje med Gradcem in Mariborom in tako je bila 1. 1859. naša Marija Snežna na Velki vtelešena nemški sekavski škofiji, ki bi bila popolnoma slovensko župnijo Marijo Snežno gotovo kakor je mnoge druge po-nemčila ali spačila, ako bi se pozneje ne bila vendar rešila za lavantin$ko škofijo (1. 1870). Podoba sv. Leopolda, patrona nemških vinogradnikov, spominja na nemške romarje s severa.
Tam, kjer stoji sedaj prostorna župna in romarska cerkev Marije Snežne, so stali nekoč visoki gabri. Ob nedeljah in praznikih, ko so domačini bili pri službi božji v Gmureku, kamor so tedaj spadali, so vedno prepevali nepoznani tuji ptički čudno lepo, milo in ubrano; zvečer pa se je v vejevju gabrov pokazal oltarček z dvema gorečima svečkama. Gotovo je že vse to obetalo postanek nove cerkve na tem mestu, na Velki. Prvotna, Mariji Snežni posvečena cerkvica, je stala
kot podružnica župnijske cerkve v Cmurejcu doli v ravnini, ob Muri, na njenem desnem bregu. Da bi bila prebivalcem občin Gor. in Sp. Velka (V61-čani), Svečane, Dražen vrh, Ščavnica prihranjena dolga pot v nemški Cmurek, so za časa Jožefa II. 1. 1789 sezidali novo cerkev Marije Snežne na Velki, obenem pa podrli ono prvotno podružnico ki je morala dati za novo zgradbo kamen, opeko, okna in tudi Marijino podobo za glavni oltar, ki je bila nadomeščena z novo šele sredi prejšnjega stoletja. V zunanjščino lepe cerkvene stavbe je še vzidana spominska plošča po prvem kuratu v tej župniji: M. Purgaju. Latinski verzi bi se slovensko glasili:
»Glej tu počiva prvi,
drugi bržčas za nikomer,
bil je trideset let zvest pastir svojih ovc.«
Slovenska molitev in slovenska pesem, slovenska knjiga in slovenski časopis so branili in ohranili ljudstvo pod okriljem naše Marije Snežne na Velki slovensko; v tem pogledu gre Purgaju in njegovim naslednikom Križman/iču, Vavpotiču in drugim zasluga, da je Velka ostala slovenska, dokler ni bila vključena naši kraljevini. Kaka nevarnost je pretila temu obmejnemu ozemlju v narodnem oziru, sledi iz nemške knjige, 6tare okoli 60 let, kjer beremo med drugim o Goričanskem in o Goričanih, kojih središče sta Marija Snežna na Velki in Sv. Ana na Krivnem vrhu (Kruimburgu), tudi sledeče; »Izmed vseh Slovencev bodo Gori-čani najprej ponemčeni. Nemški jezik in nemške navade se že širijo in vladajo v onih predelih, v katerih so bile še pred desetletji le gola izjema.
| Zveza in promet s sosednimi mesti sta žalibog prejšnje patriarhalno življenje v družini izpodko-pala. Sicer pa so Goričani najlepši in najpametnejši ljudje med Slovenci, razmeroma premožni, dobrosrčni, gostoljubni in radi dobre volje. Iz njih izhajajo najboljši duhovniki Slovencev severno Drave.«
prav potrudijo, da svojega obrisa (silhuete) ne prekinjajo s kričečimi barvami in zato nosijo pO dolgem urezane plašče in krila, ki njih postavo podaljšajo. Pisanih, kričečih plaščev, ki so to pomlad velika moda, ne bo mala Parižanka oblekla, ker je v njih videti zalita. Zato pa nosi oblačila nežnih, pasitelnih barv. Dobro se zaveda, da bo v rumeni, sivi, peščeni in beli barvi videti debela, medtem ko je v temnordeči, violičaeti, rjavi, zeleni in črni barvi videti vitka. Pri tem je pa to pomlad' najmodernejše, da imaš ozek pas, dft si čez pas kakor osa. Celo stari stezniki se tu in tam pojavljajo.	^
Letošnja moda zare6 posnema modo izza svetovne vojne. Saj je poslednji krik: spodnje k r i 1 o I Spodnje krilo z gubami in s čipkami, ki je pošito s trakovi! Mnogo popoldanskih oblek ima «r>odaj čipke, kar je videti, ko da bi gledalo spodnje krilo izpod obleke.
Vendar je Parižanka na cesti preprosto oblečena. Videti je mnogo plaščev modre, roza, rjavkaste in rdečkaste barve. Čeprav pariške tvrdke v poslednjih dneh jako priporočajo kvadrasto progaste blagove, vendar jih elegantne Parižanke ne marajo. Zato pa 60 Angležinje, ki prihajajo v Pariz, v takih oblekah.
Novi pomladanski kostumi eo deloma iz volne pastelnih barv, a tudi roza in medlo zelene barve so priljubljene. — Najnovejše je to, da narediš iz dveh kostumov — štiri, to se pravi, da jopice in krila zamenjavaš drugo z drugim. — Velika moda so z g i b k i (plissče). Zatorej so krila sešita iz jiosameznih prog da ostanejo zgibki enkrat za vselej lepo na mestu. — Tu in tam so videti tudi k r in o ti ne. Vendar je na cesti razmeroma malo zvon časti h oblek, zakaj, Pari-ženka je že lahko v gledališču ali na plesišču ali doma »ekscentrična«, na cesti pa ni nikoli.
Obleke s progami in črtami
Progaste obleke so bile zmeraj ženskam všeč, posebno pa še zato, ker je telo v njih bolj vitko videti. Zatorej je geslo vseh bolj debelušnih žensk: za pomlad — progasta obleka! A nikar, da bi proge ležale počez! Vse naj bodo po dolgem ali poševno. Če je hrbet obleke narejen v vodoravnih progah, je hrbet širok, vprav to pa poudari vitkost telesa. Na sliki sta dve lični obleki iz progastega blaga. Jasno je videti, kako je moči lepo izdelati obleko z različnim polaganjem blaga.
2e je legla noč na pokrajino. Ko je zavil naš avtobus z nove ceste na banovinsko proti Št. Ilju, so se videli visoki jagnjedi, cerkev Marije Snežne in hiše okoli nje le v medlih obrisih; godba, petje in veselo razpoloženje domačinov, za katere je bila otvoritev nove ceste velik dogodek, kakor tudi za nas goste, nas je še nekaj ča6a spremljalo v temno noč ob beli cesti. Po 30 kim dolgi vožnji je pred nami zablestela bajno razsvetljena Aleksandrova cesta v Mariboru, ki mu je skrb za našo severno mejo narodna dolžnost, ki si ji je pri Mariji Snežni na Velki tako lepo oddolžil.
(Dr. Fr. Mišič.)
Grobnice in momenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Frtaučku Gustl ma beseda
Dons vam morem pa že kej druzga pu-vedat. Pulitke sem že du grla sit. Pulitka je dondons taka, de ni za nekamer. Kene, dons je taka, juter bo pa že čist drgačna. Ta narbl iskren prjatel-stvu, ke ga skleneja med saba, pa če prou za use večne čase, drži kvečem šterin-dvejset ur. Sevede, če se še pred na skre-gaja med saba. Pu-glejte, tam u Spani sa že skori use razbil, kar sa nhn učakl u stuletjeh naštimal. Pa se še zmeri na morja puglihat. Al ni tu grdu? Drge pu svet pa tudi ni dost bulš. Kene, dons se Ide med šaha božaja, koker utroc, juter s pa že spet skočja u laso. Al ni pol bi pameten, de se saj mi, kar nas je še pr zdrau pamet, na mešama več u ta kulubocija?
Čakte, dons vam bom raj puvedu kej zani-mluga iz zguduvine. Tu bo mende saj en čas držal. Če tud tu na bo držal, nej pa pesti. Jest s ruke umijem.
Veste, letaš ta šestga aprila sem jest praznu-vou glih ta osemdeset rojsten dan. Koker puna-i-ad, sem tud letaš dtibiu za rojsten dan spet ena palca s srebrna kiuka na kone. Ta palca je glih ta dvejseta. kar sem jih dubiu za ta dan. Sej nč na rečem. Palca je še ta narbl primeren daril za enga čluveka, ke že tku doug pu svet ukul ruguvil in drugem napota deta. Asten. takeh palc s srebrna kluka mam, hvala Bugu, že glih za putreba. Zdcdj morem sam še tulk časa nučakat. de m bo ilahta špenderala še ena beraška palca. Koker bom dubiu še taka palca za rojsten dan, ja
bom uhrau pa kar naraunast na un svet. Sej me tam gvišen tud že tešku čakaja. Zdej, ke dubivam pa še palce s srebrna kluka za rojsten dan, grem pa z no raj še mal na prumenada ke na Ale-ksandruva cesta, de Ide vidja, de sem še zmeri tle.
No, dne šestga aprila, ke je padu letaš glih na Velk četrtek, sem se tud pudau prec pu kusil s ta nova palca na prumenada. Sam ene trikat al šterkat sem šou gor pa dol pu Aleksandru cest 6 palca tku u rok, de sa Ide videl, de nimam še beraške palce, ampak palca s srebrna kluka. Kar naenkat je pa tak veter zapihu, de je blo več klubuku uluft, koker sa jih imel Ide na glau. Sevede, men pol ni druzga kazal, koker de sem ja kar hiter pupihu kam pud streha, ke sem se bavu, de b tud men veter klubuka kam ria ud-nensu. Scer moj klubuk ni več dost prida. Če b m ga veter udnesu, b se res na splačal, de b letu za nim. Jes sem se sam tega bavu, de b se pol u glava na prehladu. Če prou pranja dohtari, de je še clu zdrau, če je glava na hladnem. De sa le nuge lepu na gorkem, pa je člouk zdrou. Za nuge se m pa ni blu treba glih bat. de b se vajne prehladu, ke čeulu tku veter ni nubenmu udnesu, koker sem vidu. Ke mam pa jest tud glava raj na toplem, sem ja pa ubran kar naraunast h Košak u štarija. ke nisem mou glih deleč du ne. Jes sem s holt mislu: bi pameten naredim, če 6e jest vetre umaknem, ke se veter neče men umeken, koker de b s nazadne še kašna bulezen na glava nakopu.
Ke sem pršou noter u tist salon, ke ma gla-žunata streha, je blu pa že use pouhen Idi not. ke sa mende tud pred vetram ke prbejžal. K sreč je biu pr tist miz, ke stuji zraven peči, še en stotu prazen, koker de b biu nalaš zame rezerviran. Čeprou sa že šteri gespudi sedel pr tist miz, sem se jest kar zraven prštulu. Dva I sta ble ž« mal bi u ieteh. dva pa še mestaf nista l mela.
Ke m je prnesla natakarca tri deci ta rmen-ga, koker s ga punavad prvošem, če mam gnar, sem s pa kar ena Ibar cigareta pržgau. Drava cigaret jest več na kadim, če prou sa pr Slu-venceh še ta narbl prlublene, udkar sa me u en kavaren nahrulil, de nej grem te štinikadores raj kam na kašna gmajna kadit, de na bom z nim u kavaren nazadne še kerga zagiftu.
No, pa pestima zdej te cigarete pr gmah, de še vas na bom z nim zagiftu.
Tist gespudi, ke sem se h nihn miz usedu, sa glih neki pulitiziral, ke sem jest ke pršou. Koker 6em slišu, sa mel ene diplumate u grif. Eden ud tisteh dveh gespudu, ke še nista mela mestaf, je trdu, de je brihtna glava dondons kar udveč. »Če nima eden doberga jezika, pa na bo nekol naprej pršou, če ma še Iku brihtna glava,« je reku.
En drug, že bi prleten gešpud pr tist miz, ga je pa kar prec zafrknu: »Kua boš ti guvoru, ke s kumi iz lupine prlezu? Usak dober diplu-mat more met tudi glava brihtna. A na veš, de en diplumal na sme met nekol glih tistga na jezik, koker ma u glau? Če b en diplumat na kakšnem shode ldem tist puvedu, kar mu pu glau ruji, b ga knial ven lifral. Še pugledat b ga na tou nubeden več.«
»Zdejla pa nis prou nč nouga puvedu,« se je uglasu spet tist ta mlad gespud brez mestaf. »En diplumat ja na sme nekol tist puvedat, kar misl. Zatu mu vender prauma, de je diplumat. Diplumat more ldem zmeri sam tist puvedat, kar je ldem ušeč, če če, de mu upijeja «žiuja». Če se jim zna perkupet, ga nazadne še na ramah ukul nosja. Sevede naredi pa pol tku, koker nemu bi paše. Ježek ma prou za prou diplumat glih za tu, koker sa mel soje čase unietenki čopič. Sevede, dondons pa unietenki kar s paucam soje umetnine ustvarjaja. Diplumati pa še zmeri nucaja ježek, ke s paucam na morja Idi farbat. No, al zdej me zastopeš?«
Holt! Spet sem nazaj u pulitka zabredu. De b kokla brclna ta salainejnska pulitka. Jest sem vam ja dons ublubu, de vam bom puvedu kej iz zguduvine paseben važenga in zanimiuga. Vite,
pa sa me tist gespudi tam pr Košak tku zbele-stral, de sem na use puzabu. Kar čist ena druga pot sem ubrau, koker sem biu namenen. Noja, pa m nekarna zamerte. Sej še ni useh dni konc.
De na bote zavle tega name jezen, vam bom pa zdejla puvedu ena hedu zanimiva zguduvinska nuvica. Zgudila se je glih pred triinsedemdesetem letem. Tu je blu tekat, ke sem jest hodu še u ta peru klas šentjakubske šule. Kar se m je zgudil u ta drugem klas, sem vam pa tku že zadenč puvedu. Čo m bo Bug tku dubrutliv, de me bo pustu še en čas pr žiulejn in pa pr zdrauje, vam bom pa pr prložnast še naprej puvedu kej iz soje zguduvine. Sej, če vam bom tou use puvedat, kar sem u devetinsedemdeseteh leteh duživu, na borna tku bmal fertik
Mende še na veste, de sem jest že u ta prvem klas šport hedu ubrajtu, če prou tekat še nisma dubil za šport nubene držaune pudporer, koker ja zdej dubeja, če znaja dober žoga brcat, al pa pr boksajn sojga nasprotenka voreng u nafa dregent. Tiste čase takeh športu še sploh puznal nisma. Smučal sma se pa že, če je blu kej snega. Ampak ne s tistem renielnem na nugah, koker se dons smučaja. Jest sem kar duma soj mam pu-štesu tist kurit koker ga je nucala, keder je šla na Iblanca prat, pa sem ga cefrou gor na Grad. Ke sem prlezu na vrh, sem se pa smuču dol pu hribe preke kašenmu grmouje. Druge nasreče ni blu neko! drgač, koker če sem se u germouje mal uprasku. Al pa, če me je mama nabiksala, keder ni najdla kurita duma, keder ga je nucala. No, pa na tu sem jest kmal puzabu. Prec drug dan sem že spet lezu s kuritam na Grad, de sem se u tem športe treniru. Ni blo nč za pumagat. Jest sem holt tou bit prvak Europe, pa če se usi štriki putrgaja. Če b že tiste čase športenkem talal udlikvajna, b mou jest tulk etieli medali, de b jih mogu še na hrbet prpejnat, ke b na prsa na spravu useh.
No. pa za dons nej bo kuritenga športa za-dosl. Če vam je prou. vam boni pa prhodenč še ud kašenga drduzga športa puvedu. Sej za šjiorte sma se že ud nekdej bi zanimal, koker pa z» šula	F. G.
Pouelonočni razgovor v sedmerih
Bela nedelja: Kristus ,y Emaveu
Modro si od e c : Velikonočni zvon sem slišal! Vstajenja praznik je zvonil!
Pevec: No, nisem sentimentalen! A žalost velikega petka in čar Velike noči mi kar ne gre iz uma.
Naravoslovec: Est etični užitki/ Kalva-rija je sicer dejstvo; Velika noč je pa velik sen! Eoangeljska poročila se motijo.
Modroslovec: Evangelisti so bili razburjeni sanjači, hočeš reči?
Umetnik: Vera, ki sloni samo na sanjah, nima volje ne moči. Kako so mogli Dante, Michelangelo, Raffael in drugi ustvariti tako velika dela? Ali more imeti zmota toliko moč?
Zgodovinar: Tudi stari Grki in Rimljani so ustvarjali velike umotvore o svojih bogovih.
Modroslovec: Prav je povedal: o svojih bogovih. Navdihovala in vodila jih je višja moč. Verovali so.
Naravoslovec: Vse prav! Toda znanost Je spregovorila.
Modroslovec: Katera znanost?
Naravoslovec: O sklen jeni naravni vzročnosti. Ta nauk drži. In ker drži, ni oeč vstajenja in ne od smrti vstalega. IIaha! Počil bi od smeha kakor Aškerčev 1'aoliha ...
Modroslovec: Nauk o vzročnosti drži in ne drži, kakor se vzame. Ako misliš, da je vidni svet vse, kar je, potem drži. Ako pa se za vidnim svetom skriva tudi nevidni svet, potem ne drži.
Zgodovinar: Prav v ta nevidni svet so verovali rodovi vseh časov. Iz kakšnega vzroka?
Modroslovec: Naravoslovec tega ne ve.
Zgodovinar: Kako je mogla zmota tako prevzeti apostole in misijonarje, da so izvršili tako čudovito človekoljubna dejanja? Ali je možno, da bi velikonočna vest ne bila več kot lep pomladni sen? In to že blizu dva tisoč let?
Pevec:.
Marija, govorit kaj videla si gori? Grob živega Krista in Vstalega slavo; zraven dva čista angelska sela — in prt in odela .. >
Zgodovinar: Da! tako poje stara cerkvena pesem. Tako so pela in verovala stoletja. In bil bi največji čudež, ko bi rekli, da se je šele človek 19. stoletja spametoval in prebudil iz prevare.
Umetnik: Imenitno! To drži.
Naravoslovec: Vse ob svojem času. Drugi časi, drugi bogovi. Največja resnica svetovne zgodovine se glasi: Razvoj!
Pevec: Čujmo, čujmol Kako se stvar raz-vija?	, , _
Naravoslovec: Brez šale! Kar so stari smatrali za resnično, mi ne smatramo več. Naj vam snamem okove ...
Umetnik: Na primer .. <
Naravoslovec: Naša zemlja ni središče gvetovja, ampak le njegov neznaten košček. Krščanski nazor pa je iz nje napravil biser ve-soljstva.
Zgodovinar: Primera se bo kakor puščica obrnila proti njemu, ki jo je izstrelil.
Naravoslovec: Kako to? Rad bi vas rešiLvezi...

»Gospod paznik, tale obleka tako Čudno čepi na meni!«
»Kaj me briga! Cepi ali ne čepi, — yl boste čepeli, pa ne obleka !«
Zgodovinar: Pa se sam vedno bolj zapletaš vanje. Glej, biser je majhen, a žari na veliki kroni... Tako je z našo zemljo in z vesoljnim stvarstvom. Betlehem je bilo majhno mestece, pa je dalo velikega Odrešenika. Zakaj je mogel edino Kristus ves svet napolniti s svojim imenom in pomenom?
Naravoslovec: Tako je bilo, dokler ni nadomestila krščanstva veda.
Zgodovinar: Veda, ki trdi, da je nadomestila vero, ie že napravila bankrot.
Modroslovec: Ko sem prišel na univerzo, sem šele spoznal, kakšne uganke so razne znanstvene stroke.
Um et ni k : Naše delo je vedno nepopolno in naše znanje je povsod polovičarsko.
Modroslovec: Kdor to ta ji, nam je sam najboljši dokaz za tako polovičarstvo.
Naravoslovec: Toda eksaktne znanosti so nam dokazale...
Modroslovec: ,..da resničnosti ne morejo priti do dna.
Zgodovinar: Izkustvo nas uči, da znanost nikjer ne vodi do konca ne v najmanjših ne o največjih rečeh.
Modroslovec: Zares! Kdor hoče svoj nazor upreti na eksaktno znanost, ne pride do pravega nazora.
Naravoslovec: Eahal Kar je preveč logično, je že nelogično. Ugibanja molče, kjer govore dejstva.
Modroslovec: Radoveden sem, katera?
Naravoslovec: Ali ne odklanjajo v širših krogih priznani učenjaki — krščanstva? Ali niso odločilni voditelji javnega mnenja nasprotniki velikonočne vere? Ali ni...
Zgodovinar: Stoj! Tudi Krisfovo vstajenje od mrtvili je zgodovinsko dejstvo.
Pevec:
Utešil Krist je mojo žejo:
pred vami pojde v Galilejo.
Vstal je Kristus resnično
po napovedi davni;
usmili se nas, Kralj zmagoslavnil
Alelujal
Umetnik: Temu ni razum zaklenil srca. Pevec, le dvigni nas do višjih sferi
Č as ni k a r : Vaš razgovor me zanima. Časnikar sem in dobro poznam svet. Ljudje so bili in bodo vsak čas ljudje. Zmes slabosti in moči; velikokrat zmaga razum, še večkrat strast. Učenjaki, kateri so, so sicer strokovnjaki; toda onkraj niili stroke se začenja zanje po Nietzsclieju — njih velika neumnost »... Le čevlje sodi naj kopitar.t Vsak strokovnjak naj ostane pri svoji stroki. Ne sega j čez .. .1
liogoslovec: Zdaleč sem stal in nas poslušal, kako se vam stvar razvija. Prišli ste skoraj do dogme. Naj povzamem vašo besedo kot dogmatik.
Naravoslovec: Bodite pozorni pred njim! Mož se razume na oklepe in okove.
B o g o s l o o e c : Premnogi se zde sami sebi prepametni za krščansko dogmo; v resnici so pa le preneumni zanjo. Tudi Tolstoi in Dostojevski oznanjata krščanstvo, akoprao krščanstvo soojc vrste — vendarle krščanstvo. Pa zalo nista nič manjša pisatelja.
Umetnik: Jasno, da ne!
liogoslovec: Nesrečni kristjani, ki puste, da jim židje posredujejo in usiljujejo misel o krščanstvu. Zlasti nesateri listi...
Zgodovinar: Časnikar sedaj prideš ti na sodbo.
časnikar: Nikakor nel Nisem sprt z vero.
Bogoslovec: Govorim o tistem rodu, ki se zdi sam sebi tako svoboden in suveren, kakor bi se bila resnica rodila še le z njim.
Naravoslovec: Le sanjajte svoj srednji vek! Jaz grem za svobodnimi in naprednimi.
Bogoslovec: Meni je moj svetovni nazor najdražji. Kristusa nam ne nadomesti nihče. Kar ima Evropa resnične kulture, je krščanska. In če more priti za sodobno družbo vstajenje, ne pojde mimo velikonočne vesli.
Pevec: Zapel bom novo pesem Gospodu. Aleluia!
Modroslovec: >Nazaj sem obrnil pogled do vseh sedmerih okrožij, in s smehom sem videl, majhna je zemlja, ta majhen prostorček, ki nas tako prevzetne nareja ...«
Umetnik: Danteja citiraš in naravoslovec se smeje...
Zgodovinar: Chacun & goutl
A. V. M.
Pomlad na gorah
Omikani gospod
V	petek dopoldne krog desetih je šel gospod s kovčegom z vzorci čez glavno cesto in je bil namenjen v središče mesta. Ob pol enajstih je bil zmenjen z nekim odjemalcem. »Te pol ure se bom še malo sprehajal,« je mož preudaril, a nebo je že isti hip prekrižalo njegovo namero: začelo je neusmiljeno deževati. »Da bi šel v kavarno,« je pomislil, »bi bilo predrago«. Ulila se je huda ploha. Tedaj je gospod zagledal muzej. »C« ne bom prišel koj pod streho, se mi bodo vzorci v kovčegu zmočili, in kako naj potem stopim k tisti tvrdki ob pol enajstih?« Odločil se je za muzej, že je imel vstopnico v roki in se je pridružil skupini drugih obiskovalcev, ki so že stopali po marmornatih stopnicah navzgor. Zgoraj pa je razlagal vodnik: »In zdaj smo pri velikem mojstru flam-ske umetnosti, pri Petru Breughelu, čigar pokrajine in kmetski prizori, med njimi zlasti tale »Svatba«, spadajo k najlepšim in najdragocenejšim umotvorom tiste dobe...« Tiste pol ure je kmalu minilo. »Prav za prav se ni niti izplačalo priti semkaj 1 Vstopnino in garderobo 6em moral plačati, iti po stopnicah gor in po stopnicah dol, oddati kovčeg v garderobo, iti po kovčeg v garderobo,« se je po tihem hudoval gospod, »in medtem je že zdavnaj nehalo deževati, pa še prepozno bom prišel k tvrdki I«
V	soboto dopoldne krog desetih je vstopil ta gospod v tramvaj. Pri njem je stal sivolas gospod, ki je bral drobno knjižico. Kasneje je bil sedež prost, stari gospod se je usedel in je položil odprto knjižico zraven sebe. Ko je nato izstopil, je knjižica ostala na sedežu; sivolasi gospod jo je bil pozabil. Gospod s kovčegom se je usedel tjakaj in se ozrl v odprto knjižico. »Dajte, da bodo rejeni moški krog mene^je bral. Knjižico je zaprl. Na platnicah je bil naslov: »VVilliam Shakespeare, Julij Cezar«. Potem je knjižico dal sprevodniku.
V	nedeljo dopoldne krog desetih je ta gospod ležal na zofi in si z vso vnemo čistil nohte. Tedaj je potrkalo in gospodinja je vstopila, rekoč: »Oprostite, če motim, a imam veliko prošnjo do vas. Iz tujine je dopotoval neki tvorničar, ki bi rad vzel mojega sina v službo. Fant pa je odšel v stolnico, tvorničar pa ne utegne čakati. Ali bi bili tako dobri in bi šli po fanta?« Gospod je odhitel v cerkev in je v zadnjih vrstah koj zapazil sina svoje gospodinje. Čudoviti zvoki so odmevali po stolnici. Gospod je prispel do fanta in mu namignil, naj pride ven. Zunaj mu je povedal, da je njegov bodoči gospodar tu, in oba sta odšla domov. »Skoda,« je dejal 6in gospodinje, »pravkar so začeli peti Mozartovo kronanjsko mašo.«
Zvečer je bil ta gospod pri upravitelju svoje tvrdke povabljen na večerjo. Takoj je začet go-
reče dvoriti domači hčerki. »Danes sem bil v stolnici pri Mozartovi kronanjski maši,« je začel pripovedovati. »Včeraj sem bral Shakespearja. Predvčerajšnjim sem bil v muzeju in sem si ogledal Breughelove pokrajinske in kmetske 6like. Saj poznate njegovo sliko ,Svatba'?« Upravitelj in nje gova družina so kar okameneii od začudenja spri-io tolikšnega znanja in omike. Niso si mogli misliti, kje le je ta človek vzel tisti čas, da se je utegnil tako izobraziti. »Nikoli bi si ne bila mislila, da je v njem tako razvit čut za umetnost in da se tolikanj zanima za vzvišene ideje,« si je dejala domača hči in ga je prisrčno-sanjavo pogledala.
Starši niso prav nič ugovarjali poroki svoje edine hčerke s tako omikanim gospodom.
(M. Muraty.)
Sb	&fajUA
je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol
VjESSK*
liJOM/M W— '
Rabarbara
Rabarbara ni le zato priljubljena in važna, ker je okusna, marveč tudi zato. ker zdravilno vpliva na telo: na prebavo in zaradi vsebine vitaminov. Zatorej je priporočljivo, da jo jemo, tako rekoč kot pomladansko zdravilo, čim večkrat le moremo. Pripravimo je na primer kot kompot, takole: Uporabimo samo stebla, ki so čim bolj debela. Ko jim slečemo kožico (jih obelimo), jih razrežemo na majhne koščke, dobro operemo in
i"ih na debelo posujemo s sladkorjem. Ker dd ra-»arbara veliko soka iz sebe, ni treba dodajati vode. Kompot naj 6e tako dolgo kuha, dokler so se ne zgosti; nato dodamo — po okusu — še malo vanilije ali pa limonine lupine.
Zdravje iz rož
Ze v davnih časih so gojili b r o l 6, broS,
bročnica, rdečina, ali kot pravijo Cehi: mofena bafvirska, Poljaki: marzana barwierska, Rusii krap, Latinci, Rubia tinetorum in Nemci: Krapp, ki so ga uporabljali za barvanje obleke. Trditi smemo torej, da je uporaba brošča, sicer ne v zdravilstvu vendar, tako stara kot civilizacija lama. Stari pisci kot Phnij, Strabo in Dioscuridij nam vedo povedati, da so posebno po Perziji, Indiji in Egiptu gojili brošč. Pri nas na Zapadu je posebno pospeševal gojitev brošča cesar Karel Veliki.
Dandanes ne uporabljajo več brošča za barvanje blaga, razen za nekatere posebne vrste volne in lake. Pač pa ga uporabljajo v zdravilstvu in baš to nas najbolj zanima.
Brošč je rastlina iz družine brošfrnic, ▼ katero spadajo tudi dišeča perla in vsem znane lakote.
V	zemlji ima močno razrastlo členasto, vztrajno koreniko, iz katere poganjajo rdeče korenine. Iz korenike se dviga štirirobo steblo, ki nosi na robovih nazaj zakrivljene kocine. Iz listnih pazduh rastejo nasprotne veje s suličastimi, spodaj močno žilnatimi listi, ki so združeni spodaj po štirje, zgoraj po trije v enem vretencu. Imenovane kocine so rastlini opora, da 6e more spenjati po oporah kvišku, dočim po njivah leži po tleh. Majhna, v pakobulih zbrani, rumenozeleni cveti imajo zvo-nasto-kolesast venec. — Doma je na Vzhodu.
V	koreniki ima močno rdeče barvilo, ki rdeče pobarva pri živalih, če jo zavžijejo kosti, seč, mleko in celo pot. Kot zgoraj omenjeno dandanes brošča ne uporabljajo več za barvanje obleke, ker ga je nadomestilo iz premogovega katrana pripravljeno barvilo alizarin.
Zdravilno moč brošča so poznali že v srednjem veku. Znani nemški pisec Hieronim Bock in Tabernaemontamis, sta ga hvalila kot uspešno zdravila Posebno slednji pravi da je v vinu kuhana korenika brošča zdravilo proti piku strupenih živali, pri notranjih in zunanjih ranah, dalje pri rumenici, obolenju ledvic itd.
Vprašanje je, vsebuje li brošč kako enov, ki ga usposablja in priporoča kot zdravilno sredstvo? Po najnovejših raziskavanjih 60 dognali, da vsebuje precej glikosidov, broščevo kislino, galioein, purpurin, nekaj sladkorja itd.
V	kakšne namene pa uporabljamo v zdravilstvu brošč? Naibolj dognano je, da vpliva blagodejno na kamen v ledvicah, ki ga raztopi in brez po/sebnih bolečin odpravi, dalje pa tudi pri angleški bolezni, skrofulozi, rumenici itd.
Kot zdravilo naj jemlje bolnik praiek brošča (po 1 noževo ko"nico na vodi ali čaju, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer). Kot merila naj velja, da mora biti seč rdeče barvanj če tega pojava ni, naj množino praška zveča. — Namesto praška, more jemati tudi iz korenike pripravljen čaj (trikrat na dan), prav tako uporaben je vodni izvleček, ki ga pripraviš, da namakaš 8 do 10 ur drobno narezana koreniko brošča v kozarcu ali skodelici vode. Končno moreš mrzli izvleček odliti, ostanek v skodelici pa poliješ z vročo vodo in pustiš stati 10—15 minut, nakar oba izvlečka pomešaš in piješ požiTkoma med dnem.
Predpasniki
so spet tukaj!
On in ona
»Le kaj bo iz tegat Včeraj sem dejal svoji ženi: »Klara, na srajci mi manjka gumbi« »To se nič ne vidi. Saj imaš telovnik čez!« »Na telovniku tudi ni gumba.« »Saj oblečeš jopič na vrli.« »Jopič pa dveh gumbov nima!« Klara se začudi: »Križ božii, kaj bos žel brez puknie ven?«
»Ljubezen gre skozi želodec« — kar je, recimo, prostaška, pa vendar resnična — resnica. In zatorej ima zena zmeraj največ opravka v kuhinji, kjer pa je potrebno, da ima predpasnik. Predpasnik za v kuhinjo — pri teh besedah že v duhu vidimo moder, širok predpasnik, ki je ves umazan in marogast. To je bilo nekoč! Dandanašnji kuhinjski predpasnik je svetle barve pa ličen — in če hočemo biti jako praktične, naj bo narejen iz tankega povoščenega platna. Potem kar s toplo vodo izmijemo (obrišemo) ljak madež. Povoščeno platno je tudi vzorčasto, l(na lepe, pisane barve. Le nikar nič temnega in la-lostnega.
Če iinaš goste, je treba lepo postreči. Ob tej priliki si opaši »Sgračkast predpasnik«, ki naj bo iz batista ali ogandija, torej iz nežnega, prozornega blaga, obšit pa s čipkami.
Nov čas nam je dal predpasnik kot nhleko. Kroj more biti različen, služi pa tudi kot domača obleka. V takem predpasniku si tudi za gosta zmeraj lično oblečena. Važno za ta predpasnik je to, da se da oprati in da barve ne pobi od i jo.
Jako ličen je predpasnik z naramnicami, ki
ima obliko zvončastega krila in široke trakove in je (glej sliko!) tudi pisanih barv.
Sleherni predpasnik pa mora imeti lepe! Ne za okras, ampak za uporabo.
Perilo ovlažiš z mlačno vodo
Mlačna voda se hitrejo in bolj enakomerno porazdeli po perilu kot mrzla. Zato imej za ovlaže-nje zmeraj mlačno vodo, saj nastanejo od mrzle tudi maroge na perilu.
«
Le ena stvar je* še hujša kot fcnski sDomln — ui to io — moška oozabluvost.
Križanka
1	i	3	4	5	6	7	8	y	10	"1	h	13	14	15
16		1	i				1	1'"			1	1"		
20			, i	I2'		J	2			1	j 23			
24			| 26	|	J		L			28	' 1			30
31 40	32		33 j	p	35	i	1 3o		37	1	P J	L	39	
		!	I4''	42			1	F			1	I 44		
45		1 1		!46		i	1			1	| 48			
49		\	| 50		1	i-					, 1	l 52		
53		54	1	I55		56 |	L			58 |	i 59			60 U
61 71	62	1			64		65 |		67		68 I	1 69	70	
			i 1	F		1	j 73	M		1	I75'	10		
77			1 78		1	l 79					I	| 80		
81			1	1»		1	| 83			1	| 84			
85		!	i86				1	| 87						
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. naziv povelikonočne nedelje, 12. vrsta pokrival, 16. trgovski izraz za predplačilo, 17. naslov Barto.love drame, 18. reka v zahodnem delu Švice, 19, nasprotje nereda, 20. zimsko prevozno sredstvo, 21. skrajšana beseda za bilko, 22. egipčanska sveta žival, 23. italijanska denarna enota, 24. fizikalni izraz, 26. druga beseda za nakaznico, 27. druga beseda za gradič, 29. starogrška boginja jutranje zarje, 31. naslov Ibscno.ve drame, 34. prijetna zabava, 36. skrajšana beseda za sramovanje, 38. vrsta poljskega plevela, 40. druga beseda za hudo, 41. italijansko mesto v Dalmaciji, 43. druga beseda za trumo, 44. grška črka, 45. del sobnega pohištva, 46. druga beseda za studenec, 47. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 48. velika ptica, 49. stara mera, 50 reka v severovzhodnem delu Afrike, 51. predstojnik pravoslavnega samostana, 52. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 53. teža zavoja ali zaboja, ki jo odštejemo, da dobimo čisto težo blaga, 55. del čeljusti, 57, naslov Kreitenave igre iz rimskega življenja, 59. otroška beseda za očeta, 61 otroška beseda za očeta, 63. druga be-sčda za' pridfgo, 66. starorimski bog' ljubezni 69. skrajšano moško krstno ime, 71. pevsko znamenje, 72. vrsta mlečnih izdelkov, 73, tuja beseda za zavetišče, 75. moška o,seba iz svetopisemskih zgodb, 77. del naslova, 78 prebivalec Italije v preprostem govoru, 79, druga beseda za okolico, 80. poglavar družine, 81. zgodovinsko najdišče pri Litiji, 82. vrsta ptic, 83. tuja beseda za zagon, 81. mesto v zahodnem delu Romunije, 85. sprednji del voza, 86. vrsta renesančnega umetniškega sloga, 87. moška oseba iz svetopisemskih zgodb.
Navpično: 1. leposlovna vrsta, 2. tuja beseda za državno blagajno, 3. industrijska rastlina, 4. štajerski narodni budilelj izza Vodnika, 5. švedski kemik industrialec, literarni mecen, 6. tuja beseda za pripovednega pesnika, 7. druga beseda ra ko«. 8. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 9. vrsta kamenja, 10. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 11. manjši francoski kraj, 12. umrli slovenski šolnik, 13 tovarniška znamka motornih koles, 14 pisalna potrebščina, 15 kraj v Vojvodini, 25 druga beseda za strah, 27 druga beseda za vrata, 28. naziv za nekdanjo Ljubljana 30. velik kamen, 32. druga beseda za lepo vedenje, 33. bivši španski predsednik republike, 35. tuje moško krstno ime, 36. druga beseda za znojno kapljo, 37. tuja beseda za prijeten vonj, 38. druga beseda za okov, 39 prestolno mesto južnoevro,p-ske države, 40. druga beseda za pomoto, 42 tuja beseda za sprejemno listino. 43. druga beseda za trop, 44. ena od deveterih muz, 54. železniška postaja na Gorenjskem, 56. industrijski kraj v
Jugoslaviji, 58. kraj, kjer pridobivajo sol iz morske vode, 60. novoletni narodni običaj, 62. kraj v Julijski krajini, 63. vrsta morskih ptičev, 64. vrsta močnega vetra, 65. železniška postaja na Notranjskem, 67. mesto v severozahodnem delu Italije, 68. prebivalec Raške, 70. del vrat, 71. tuja beseda za vršino, 72. druga beseda za veter, 74. francoski naturalistični pisatelj. 76. naslov Kosovelove pesmi.
Rešitev velikonočne križanke
■ iy
Vodoravno: 1. in 163. Vsem ugankarjem želim vesele velikonočne praznike! 23. rod, 24. ulan, 25. Aare, 26. urar, 27. nega, 28. prt, 29. Aron, 30. Arad, 31. raka, 32. Ande, 33. Trnovo, 34. namig, 36. ahat, 38 Kant, 40. Alja, 42. april, 44. Apih, 47. Aden, 50. alba, 53. Oger, 56. Krišna, 60. Nil, 61. apel, 63. Avar, 65. okov, 67. erar, 69. irt, 71. Ares, 72. Am«i, 73. Irak, 74. Olib, 75 Eva, Mal, 76. rokav, 77. otok, 78. omot, 79. otep, 80. Atena, 81. Oton, 83. Enos, 85. atek, 87. oboi, 89. ananas, 91. dom, 93. slap, 95. krik,
97.	Aras, 99. oral, 101. Vre, 103. omet, 104. spor, 105. Knin, 106. sled, 107. tresor, 109. balet, 110. arel, 111. Epir, 112. eben, 113. enota, 114. Ihan, 115. Olaf, 116. A-nam, 117. Ajas, 118. anatom, 120. Sas, 122. aloa, 124. trio, 126. Paka, 128. Alah, 130. Ada, 132. Kata, 135. Polo, 138. auto, 141. Atos, 144. Oberon, 147. obeza, 149. piča, 151. Hera, 135. eter, 155. olika, 157, čelo, 158. vHIba, 159. bala, 160. hlod, 161. Joe. 162. ges, 163. glej pri 1. vodoravno.
Navpično: 1. vrana, 2. Sora, 3. Edo. 4. Muni, 5. Ulaga, 6. gara, 7. Ana, 8. nada, 9. karta, 10. arak, 11. rek, 12. Juan, 13. Erato, 14. mana, 15. žrd, 16. Enej, 17. letak, 18. igra, 19. Man, 20. vpor, 21 Ervin, 22. Stol, 35. Milek, 37. helot, 39. Abram, 41. levit, 43; pirat, 45. Pirot, 46. Ha-san, 48. demon, 49. Nanojs, 51. lakot, 52, ao, 54. golob, 55. rebel, 57. ravan, 58. Šimen, 59. Atlas, 60. narod, 62. Pavel, 64. vikar, 66. Kotor, 68. repar, 70. .ranar, 73a. rok, 82. omela, 84. opora, 86. ekipa,'88 oseba, 90. Alena, 92. Omaha, 93. stena, 94. Apolo, 95. Kreft, 96. Ineni, 97. Anima,
98.	aleja, 99. Odesa, 100. arena, 101. vsota, 102. era. 103 obisk, 104. sto,lp, 105. Klara, 106. sraka, 107. tnalo, 108. Oto, 119. Manase, 121. Štele, 123. atibi, 125 Otelo, 127. potop, 129. Helen, 131. do, 133. Abel, 134. Azov, 136. opal, 137. očak, 139. uhan, 140. orač, 142. tele, 143. se dr., 145. Booz, 146. Rigi, 147. oče, 148. ave, 150. Abo, 152. Ahn, 154. rja, 156. Kck.
širite »Slovenca«!
Naš domači vrt
Kako zalivam
sobne rastline
Za pravo ljubiteljico sobnih rastlin je vprašanje zalivanja velika in nikdar rešena uganka. Ze vprašanje, kolikokrat moramo zalivati, je popolnoma napačno. Rastlina potrebuje le tedaj vodo, ko je zemlja suha. Razliko delajo le rastline, ki stoje v vodi (ciperus) ali pa rastejo na stalno mokrih proslorih (praproti). Pri upoštevanju potrebe vode pri zalivanju rastlin, se moramo ozirati na posebnost lončnice, kje raste v naravi, in na velikost lonca. Manjši lonci se hitreje osuše kot veliki, posebno če so prepredeni s koreninicami. Pri rastlinah z velikim, mesnatim listjem izhlapi voda veliko hitreje in v večji množini, kot pri lesastih rastlinah, ki imajo usnjate, trde in drobne liste. Zato nobenih rastlin ne smemo zalivati dnevno, temveč le po potrebi, ker tudi vlaga v zraku ni vedno enaka.
Da pa spoznamo, ali je v loncu suha prst in ,e potrelmo zalivanje, imamo kaj preprosto sredstvo. Ako potrkamo s prstom ali s trdim predme-lom po loncu, čujetno čist, zveneč glas. če je zemlja suha in odslopla od lonca. Vlažna zemlja pa se lonca drži, zato je glas trd, brez zvoka. Zelo izsušene rastline postavimo v vodo. da se zemlja temeljito prepoji. Pazili pa moramo, da se odtekajoča voda ne nabira v podstavkih, ker se zemlja potem rada »kisa, koreninice pa gnijejo.
Naše gospodinje se navadno hoje, da zalivajo premalo, zato trpe rastline pri nas največ zaradi preobile moče. tako da se posebno pozimi tvorijo na listih nekakšne tvorbe, ki jih povzroča mo-
čnejši vodni pritisk. To opažamo posebno na rastlinah s trdimi, mesnatimi listi, kot so rododen-dron, aceleje. fikus itd. Lončnice s trdimi in kakor tudi z mehkimi listi dobe. če jih stalno premočno zalivamo in stoje poleg tega v vlažnem prostoru, rumene mehurje, ki se kmalu razpo-čijo, iz njih pa priteče smrdeča tekočina. Listi porjave in odpadejo, ali se mehurčki posuše ter nastanejo črne lise v obliki krogov in elips. Pogosto nastopi ista bolezen tudi pri lončnicah, ki stoje na vlažnem, temnem in hladnem prostoru. Pomagamo jim z izmenjavo prostora in s pravilnim zalivanjem.
Prevelika vlaga vpliva posebno neugodno na korenine rastlin. Lonec postane zelen od alg in mahu, izloči se ogljikovo kislo apno, ki je zaradi železa r;avo, zemlja zaudarja po kislem. Zaradi pomanjkanja kisika odmrjo korenine, ki sčasoma segnijejo, ker se tvorijo v zemlji kisline. Ako opazimo vse te znake bolezni dovolj zgodaj, pomagamo na ta način, da temeljito očistimo lonec, prerahljamo na globoko vrhnjo plast zemlje, razširimo odvodno luknjico, da se lahko prst v loncu dobro prezrači, prenesemo rastlino na svetlo in jo zalivamo le po potrebi. Pozneje nam ne preostane drugo, kot da rastlino vzamemo iz ski-sane zemlje, prst otrebimo koreninic, ki jih po-reženio. Očiščene rastline vsadimo v manjši lonec s peščeno mešanico zemlje (2 dela rahle ali težke po individualnosti rastline in 1 del opranega rečnega peska, mivke). Rastlino postavimo na topel prostor, jo le večkrat orosimo in jo ščitimo pred žgočimi sončnimi žarki. Nekoliko več zemeljske toplote zelo ugodno vpliva na tvorbo in razvoj novih koreninic.
Ker pa so koreninice slabe in postrižene, ne morejo prehranjevati vse rastline kot poprej, zato je potrebno, da rastlino olislrižemo. tako da io spravimo v pravilno razmerje s koreninicami.
Šah
Ljubljanski šahovski klub zaključuje polagoma letošnjo šahovsko sezono, ki je bila izredno živahna. V toku je le še klubski ožji turnir in odigrati bo treba nekaj medklubskih tekem. Glavni turnir je končal koncem marca po vseskozi napetem poteku. Furlani in Marek sta 06tala do konca v vodstvu in je prišlo do odločitve v partiji med njima, v kateri je Furlani imel remis v rokah, toda je po nepotrebnih eksperimentih izgubil. Tako je prišel v vodstvo Marek in ga obdržal do konca. Furlani je ostal na drugem mestu. Oba sta dosegla zelo visok odstotek možnih točk. Na tretjem mestu je ostal Šorli, ki se kljub zmagi nad Marekom ni mogel približati vodečima, četrti je bil Gorzinič in peti pa Šiška. Sledijo Ciril Vidmar, Sikošek, Mlinar in Slokan Vlado in ostali. Mlinar in Slokan sta mlajši moči, ki pa bosta kmalu postala prvorazredna igralca.
Turnir je kljub visoki udeležbi potekal v najlepšem redu, za kar gre predvsem zasluga vodji turnirja g. Bolhi, pa tudi predsedniku kluba prof. Ostercu, ki energično uvaja v klub red in disciplino.
*
Turnir v Zagrebu nam letos predstavlja ogorčeno borbo velemojstrov Kostiča, Pirca in dr. Vidmarja za naslov prvaka države. Po prvi polovici turnirja si je najboljši položaj priboril KostiS, dočim sta Pire in dr. Vidmar nekoliko razočarala,
toda si vseh možnosti le še nista podrla. *
Iz turnirja v Parizu je današnja partija med ruskima mojstroma:
Borovsky—'TuceviB 1. e2—e4, c7—c5; 2. Sgl—f3, Sb8—c«; 2. d2—d4; 3. Sf3Xd4, d7—b6 (teorija priporoča takoj Sg8—f6, da bi bil beli prisiljen e Sbl—c3 preprečiti si utrditev v središču s c2—c4); 4. c2—c4, g7—g6; 5. Sbl—c3, Lf8—g7; 6. Lcl—e3, Sgs—16; 7. Lfl—c2, 0—0; 8. 0—0, Lc8—d7 (črni ima velike težave, ker ne more izvesti poteze d6—d5 in ei pripravili več prostora za manevriranje); 9. f2— f3, h7—h6 (to je naperjeno proti manevriranju Ddl—d2 in Le3—h6. Bolje bi pa bilo s Ta8—c8, a7—a6. Dd8—c7 itd. poskušati priti do igre na damskem krilu); 10. Ddl—d2, kg8—h7; 11. f3—f4, Dd8—c8 (črni bi si rad z izmenjavo figur olajšal položaj. Sf6—g4 ni šlo zaradi Le2Xg4, Ld7Xg4; f4—f5l; Ld7—g4 pa ne bi bilo dobro zaradi Sd4Xc6. b7Xc6. e4—e5l); 12. Tal—cl, Lc8—g4; 13. Sd4Xc6, b7Xc6; 14. Le2—d3, Lc8—d7 (grozilo je 14—f5!); 15. h2-h3, a7-a5; 16. c4-c5 (beli hoče prodreti v središču); a5—a4; 17. c5Xd6, e7Xd6; 18. e4-e5. d6Xe5; 19. f4Xc5, Sf6-h5; 20. Tfl—f3, Lg7Xe5; 21. Le3Xh6, Dd8-c7 (črni ponuja žrtev kvalitete za napad, ki bi ga imel po Lh6Xf8. Ta8Xf8): 22. Sc3-e4, Sh5-g7; 23. Se4-g5+, Rh7-g8; 24. Tel—fl, Dc7—b6+; 25. Rgl—hI, Db6Xb2; 26. Sg5Xf7! (e tem je beli razbil pozicijo kralja); Db2Xd2; 27. Lh6Xd2 (beli sedaj grozi S+e5 in Sh6 +, tako da črnemu ne preostane drugo, kot da žrtvuje kvaliteto); Tf8Xf7; 28. Tf3Xf7, Ld7—e6; 29. Tf7—e7l, Le5— d6 (tudi Ta8—e8 ne bi pomagalo zaradi TXe8 +' in Tel); 30. Te7Xc6l, Sg7Xe6; 31. Ld3-c4, Ta8—e8; 32. Tfl—f6 in črni ee je vdal. ker s fin guro manj ne more nuditi nobenega odpora.
Tehnika:
Elektrarna na Rtu Negru
V republiki Uruguay nameravajo do leta 1942 zgraditi orjaško vodno centralo, ki bo dajala 530 milijonov kwh moči na leto. Preden je prišlo do izdelave načrtov in uresničenja dela za ogromne naprave, so v Uruguayu trajale borbe za in proti skoraj trideset let.
Z jezom, ki ga bodo zgradili na Rio Negru kakor se imenuje največja reka v Uruguayu, bodo ustvarili ogromno jezero, ki ga bo napajala reka Rio Negro z 22 m3 na sek., kadar je raven vode najnižja, in s 5400 m3 na sek., kadar stoji voda visoko. Pri te|j podatkih pa še niso računana katastrofalne poplave. Ker je površina zemlje, ki dovaja vodo Rio Negru brez gozdov, so prehodi med nizkim in visokim stanjem vode zelo hitri, tako da so opazovali na mestu, na katerem so začeli graditi temelje za jez in kjer voda ponavadi mirno in pa sorazmerno počasi teče, naraščanje ob deževju za 7 m višine v devetih urah
Ves naval vode bo moral prenesti j.ez, ki ga gradijo pri kraju Poso de los Toros, ki je 250 km oddaljen od glavnega mesta Uruguaya Montevidea. Na vrhu bo imel jez dolžino 1170 m, njegova največja višina pa bo 40 m. Zaradi neugodnih geoloških tal, ki ne dopuščajo prevelikih pritiskov na enem mestu bodo železobetonski oporniki jeza zasidrani na dno v mogočni betonski plošči, ki bo skrbela, da se bo pritisk enakomerno prenesel na tla. — Za odtok odvišne vode je predvidenih na vrhu jeza dvanajst odprtin, od katerih vsaka je 10.5 m široka in ki bodo lahko prepuščale 4450 m3 vode v sekundi. K turbinam dovajajo vodo štiri cevi, ki so dolge 42 m in imajo po 7 m premera. Stene cevi so iz 19 mm debele jeklene pločevine. Strojnica, to je poslopje v katerem so montirane vodne turbine in generatorji za tok, so takoj pod jezom na desnem bregu reke. Stroji so grajeni v
posameznih skupinah. Vsaka skupina sestoji is Koflanove turbine, katere rotvo ima premer 5 m_. in generatorja za vrtilni tok z 32.000 kVA. Skozi turbino lahko preteče vsako sekundo 160 m3 vode.
Temelj strojnice je debel betonski blok. Ta blok nosi ogromne teže turbine in generatorjev. Nad strojnico je sezidana dvora.la za upravljanje strojev elektrarne tako, da doseže celotna stavba v kateri so razvrščeni stroji in vse potrebne naprave, skoraj višino jezu in tvori z jezom lepo zaključeno arhitektonsko celoto.
Iz centrale vodita nato dva daljnovoda v glavno mesto Montevideo, kjer bo postaja, odkoder se bo tok razdelil na vse strani. Daljnovoda imata napetost 170.000 voltov. Njune žice so tako pletene, da so v sredini prazne, torej nekake pletene cevi s prerezom 150 mm2.
Pri gradnji te vodne elektrarne bo zaposlenih kakih 3000 oseb. Zato so morali, na mestu kjer se dela, zgraditi celo kolonijo in jo oskrbeti z vsem potrebnim vodovodom, bolnišnico in elektrarno, ki s 3000 KS preskrbuje kolonijo s potrebnim tokom za razsvetljavo in za pogon strojev. Poleg teh naprav so v bližini mesta, kjer 6e dela, pripravili kamnolom z večjimi žerjavi in napravami za pogon pnevmatičnih svedrov, dlet itd. Izdelali so tudi 12 km dolgo železnico, po kateri dovažajo na mesto gradnje potreben material. Posebne naprave so zgrajene za pripravljanje in mešanje betona in za drobljenje kamenja za beton.
Vsa gradnja na Rio Negru bo imela, k'akor je v načrtu, 260.000 m3 betona in bo dovršena v 56 mesecih. Samo sestavljanje in montaža turbin in strojev bo trajala 18 mesecev. Gradnja je poverjena evropski industriji. Vse naprave skupaj bodo veljale okoli ene milijarde dinarjev.
Zdaj je čas za naskok na molje
Kaj molji žro: volno, kožuhovino, perje, ščetine in žimo.
Kaj jim je všeč: mir, tema, toplota, umazanija.
Kaj sovražijo: nemir, iztepavanje, prepih, sapo, mraz, dišave, tiskarsko črnilo, poper, smrekov les, petrolej, trpentin, naftalin, flit, žveplo, forma-lin in podobno. Po vsem tem si sestavimo bojni koledar, ki je približno takle:
Koledar moljev
Prosinec. (V toplih sobah letajo molji tudi pozimi.) Moti jih, kolikokrat jih le utegneš! Iztepaj, krtači, daj stvari na prepih in mraz!
Svečan. (Ležejo jajčeca ...) Pazi nanje, najrajši imajo nevidne prostorčke na šivih, gubah, robovih, našitkih, žepih. Ovij obleke, ki se nosijo vsak dan, s časopisnim papirjem. Prezrači omare!
Sušeč. (... ena 6amica po 200 jajčec.) Daj dragoceno krzno h krznarju v varstvo. Očisti vsa zimska športna oblačila (če le moreš, jih operi). Zavij vsak kos vsaj v časopisni papir, daj jih v trde škatle. Ne pozabi na klobučevinasto obuvalo in na galoše s podlogol Dodaj še kako sredstvo zoper molje!
Mali traven, (Cez 2—3 tedne izlezejo ličinke, si naredijo iz volne hišico, tako da so nevidne, in začno žreti.) Če je kak lep sončni dan, iztepaj in prezrači vse stvari, ki so jim molji nevarni, predvsem skrtači žepe, robove, našitke na oblekah, daj svežega časopisnega papirja ali dišave zoper molje v žepe, obdaj znotraj omaro z ovojnim papirjem.
Veliki traven. (Žro do 70 dni. Pozor, to je najnevarnejši čas!) Tista volnena oblačila, ki so uporabljiva vse leto, daj dobro očiščena v časopisni papir, tako kopalne obleke in drugo. Dai v omaro.
Rožnik. (Zabubijo se in čez 14 do 44 dni zleti moljev metulj na dan.) Ne pozabi pregledati vreče s krpami, omare z volnenimi stvarmi, nagačene živali!
Mali srpan. (Molj zleti, ko lipa zadehti.) Če kam odpotuješ na velike počitnice, tedaj prej iz-tepi vse blazinasto pohištvo, preproge itd. Daj povsod naftalina, na preproge položi časopisni papir, posuj jih s praški zoper molje, zvij jih skupaj, zavij v ovojni papir ali rjuhe. Blazine in odeje shrani v omaro, kjer imaš že shranjena oblačila, zavarovana zoper molje.
Veliki srpan. (Drugi zarod nastopi. Mladi molji ležejo jajčeca in nato čez 2 do 8 tednov poginejo.) Osnaži omare in predalnike, žveplaj, da daš vanje zimska oblačila.
Kimovec. (Samica zleže do 200 jajčec.) Če doživiš še kako presenečenje moljev, mogoče v kakem blazinastem stolu, v modrocu ali pernici, pa daj te stvari v kemično čistilnico
Vinotok. (Ličinke so zlezle ven, si naredijo hišico in žro.) Pozimska oblačila prezrači v sončnih dneh. da se iznebijo vonja po naftalinu. Zavij tiste stvari, ki jih takoj ne potrebuješ, še v nov časopisni papir brez praškov zoper molje.
Listopad. (Žr6 do 70 dni. Pozor, ta čas je najbolj nevaren 1) Kot pametna gospodinja poskrbi že zdaj, kupi si za svoja božična dela volno zoper molje.
Gruden. (Zabubijo se.) Zdaj pa malo počivaj v boju zoper molje, saj se že v prosincu začne iznova.
Zdaj vidimo, koliko truda zahteva boj zoper molje. Vse ženske naj ee ga udeležujejo in naj delujejo na to. da bi bili volneni blagovi že za prodajo tako kemično predelani, da ne bi moljem nič več dišali.
JRDRRNSHR
PLOVIDBli D D.
■f IUIAR 1
Dl fL^robr°d5k PreTOZ Iz Benetk ln SnSaka v Dalmacijo Odhod iz Suftaka vsak dan ra/en srede in petka ob lfi. uri. Turistične pro<co iz StiSnka in Benetk v Dalmacijo ter iz 8u-
Soka ni 'trsta v Grčijo za male pavSalne cene. Dnevna večkratna zveza z vsemi kopališči in letovišči Jneo-siovenslte obale.
Prospekte In navodil« dni« Direkcija na SnSakn ter vsi nrndi »Putnlka« in druStva «WnBons-Llts Cook«.
IZBIRA NI TE2KA
kadar Je treba določltt časopis v katerem na} oglašuje trgoveo ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik • najširšimi kupnomočnlml sloji prebivalstva. In to je naj dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — a malo Izjemami vsaka slovenska hiSa. En poskus Vas • uspehu prepriča.
Polževi vrtovi v vasi Gutenstein pri Sigmarin-gu imajo 3 do 4 milijone polžev.
Prvi papirnati denar go bili 1. 1664. izdani »listki za prevoz« v Stockhol-
M£J1T>I SCOVENEC
Kokunt
Pomlad

fzza gore bel oblaček moško je priplaval. Bog ve, kod po širnem svetu potepuh je taval?
Zablestel je v mladi zarji kakor zlat čolniček. Zvonko zažgolel nasproti mu je droben ptiček:
»Kaj nam novega prinašaš, bratec, iz daljave?< »Prve spomladanske žarke nosim in pozdrave!«;
Ptič zapoje: »Hei, oblaček, ti si domišljavček! Kdaj že jaz prinesel z juga prvi sem pozdravček.«
Modrost in zvijača
(Basen.)
V	nekem gozdu je živel star gavran, ki je Bil daleč naokoli znan po svoji modrosti. V mladih letih je stanoval v bližini gozdarske koče in poslušal gozdarjeve otroke, kadar so se učili iz šolskih knjig. Tako si je zapomnil marsikatero modro stvar. Velike in male gozdne živali so se y stiskah in zadregah obračale nanj po nasvete.
V	tem gozdu je bivala tudi mlada lisica. Na vso moč jo je jezilo, da imajo gavrana za modrej-šega od nje.
Nekega dne je gavran sedel na drevesu kraj gozda in zamišljeno gledal na cesto. Ta čas so prikorakali mimo trije kmetje in gavran je slišal, kako je eden izmed njih rekel:
»Včeraj mi je lisica spet odnesla piščanca. Zelo zvita mora biti, kajti že nekajkrat sem ji nastavil past, pa se noče ujeti!«
Gavran je začel premišljevati, kako bi opozoril lisico na nevarnost, ki ji grozi. Tedaj pa je zaslišal pod seboj porogljiv smeh in zagledal lisico, ki je ležala pod gostim grmom. Zaklicala je:
»Ali si slišal, kako ljudje hvalijo mojo modrost?«
»Ne modrost, ampak zvijačo!« je popravil gavran.
»To je vendar vseeno!« je jezno odgovorila lisica.
»Motiš se«, je mirno rekel gavran. »Kdor je zvit, mi^li samo nase, moder človek pa hoče 3 svojo pametjo tudi drugemu koristiti.«
»Meni, pa jeyendarle ljubša moja zvijača kot tvoja modrost!« ga je zavrnila lisica. »Dokler sem zvita, bom še marsikateremu piščancu zavila vrat.«
»Vrč gre tako dolgo po vodo, dokler se ne razbije!« jo je posvaril gavran. »Še enkrat ti rečem, da je zvijača čisto nekaj drugega kot modrost. Učiti se moramo tudi od svojih sovražnikov, kajti tudi oni znajo biti včasih zelo modri.«
Tako je rekel gavran in zaprhutal s perotmi, da bi odletel dalje. Slišal je še, kako se je lisica prezirljivo zasmejala, takoj nato pa je odjeknil strel. Lovec, ki je neopaženo stal v bližini in opazoval gavrana in lisico v pogovoru, je dvignil puško in sprožil. Lisica se je zrušila mrtva na tla.
«Da, da, zvijača je nekaj čisto drugega kot modrost!« je zamišljeno rekel gavran, krožeč nad mrtvo lisico, ki jo je lovčev pes že zgrabil z zobmi.
Stričkov kotiček
Ljubi Količkov striček! — V veselem pričakovanju na Veliko noč želimo tudi Tebi, dragi striček, da bi se vesel pripravljal na ta lepi praznik, praznik veselja. Gotovo bodo za to poskrbeli tudi Tvoji prijateljčki.
Le veseli se z nami tople pomladi! Ujemi ei zlatih kristalov, kadar se sonce ogleduje v rosi, zajemi ei pritajenega žtiborenja bistrih studenč-kov in ptičjega žgolenja, ehrani si lepoto ponilad'-nih večerov, spravi vse to, da se boš od srca smejal tudi tedaj, ko ne bo več pomladi. — O, pa so pirhi tudi še... Toda ne misli, da bi moral tudi te prihraniti. Nikar, striček! Kadar boš na Japonskem, se boš moral seveda privaditi prihranjenim plsanicam. Tja pa nikar ne hodi, ker je najlepše doma in ker... saj veš, etriček, lepo in trajno je naše prijateljstvo, ki ga ne gre kar tako rušiti.
Želimo Ti mnogo lepe narave, 'da bi ee je naužil. da bi Ti je nikdar ne zmanjkalo niti v Tvojem kotičku ter mnogo pisank in 6ladkih pomaranč.
Prosimo, nikar nič ne zameri in vesel sprejmi naše pozdrave hiteče preko kočevske ravnine, kjer se vije reka Rinža in kjer šušljajo sladki kočevski zvoki.
Tvoji hvaležno vdan!
slepi prijateljčki.
Dragi moji prijateljčki! — Kdo izmed vas pa ima tako sočno pesniško žilico, da zlate kristale in žgolenje ptičkov in žuborenje valčkov kar takole po pismih razmetava? Naj ne bo preveč radodaren in razsipen, da se mu pesniška žilica prezgodaj ne posuši! Tudi jaz sem včasih verze kar iz rokava 6tresal, zdaj mi pa rokav skora jda prazen navzdol mahedra ...
Toplo in prisrčno je vaše voščilo. Le škoda, <la sem ga za letos prepozno prejel. Slovesno pritrkavanje velikonočnih zvonov je že onemelo, ko me je vaše pisemce našlo nekje daleč zunaj Ljub-
ljane. Pa naj to voščilo velja že kar za prihodnje leto, če se vam tako zdi v redu in prav.
Da bi jo popihal na Japonsko, se Vam ni treba prav nič bati, kajti tudi jaz predobro vem, da je najlepše doma. In — saj veste, kako je na Japonskem dandanes: večen nemir in boj. Vse je oboroženo od nog do glave, vse se navdušuje za krvavo klanje. In kar je najbolj žalostno: cel<5 mladim Japončkom same puške, sablje, bombe in granato po glavi rorijo. Veselega otroškega kramljanja med njimi skorajda ne slišiš več. Najmanjši kratkohlačniki se širokoustijo, kako bodo Kitajce streljali in jim glave sekali... Pa nikarte misliti, da so samo japonski otroci takšni. O, tudi drugod otroke že tako vzgajajo. Namesto ropotuljic, paja-cev in drugih nedolžnih igrač, stiskajo otročičkom med drobne prstke — bridke sabljice, svinčene vojake in majhne pločevinaste topove. Tako zgodaj jih že pripravljajo, da bodo nekoč s posmehom in brezčutnim srcem šli mimo Kristusove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Vas, dragi moji prijatelji, pomilujem, ker vam je v očeh ugasnila svetla luč dneva. A tisočkrat hujša od očesne slepote — je slepota srca in vesti, s katero je dandanes udarjenih toliko ljudi. Ti ljudje so vredni še vse večjega pomilovanja. Z ognjem se igrajo. V svoji strašni nevednosti in ^lepoti ne slutijo, da utegne ta ogenj najprej pokončati — nje same. Pravično bi bilo tako! Božji mlini meljejo počasi, a gotovo.
Res, hudi časi so prišli nad nas! Slepi otroci govorijo o pomladnih žarkih, o ptičjem žgolenju, o žuborenju bistrih 6ludenčkov in lepoti narave, ljudje z zdravimi očmi pa vidijo le še črno temo in obup pred seboj. Tako je tudi z menoj. Sem Vam hotel nekaj prav lepega in veselega povedati, pa so mi misli nehote zašle čisto drugam. Vam bom pa v drugič kaj veselejšega povedal, če se ti mračni dnevi medtem kaj zjasne.
Sprejmite najiskrenejše pozdrave od svojega Starega — KotiEkovega striSka.
Mlada njiva
<z> i i m
..............;"';.< P"
mmmmW

V nesreči človek prijatelja spozna
Komaj sto let je od tega, ko so v Braziliji še uporabljali sužnje za iskalce diamantov. Gospodarji so bili lakomni denarja in so obljubljali sužnjem prostost, če bi iztaknili posebno velike in dragocene diamante.
Nekega dne je mlad zamorski suženj našel zelo velik diamant. Lahko si mislite, kako je bil srečen in vesel. Saj ga je čakala največja sreča, o kateri je sanjal noč in dan: zlata prostost. Od-hitel je proti stanovanju svojega gospodarja in spotoma koval načrte, kako si bo uredil bodoče življenje. Tedaj je srečal svojega sotrpina, zamorca, ki je bil od starosti in trpljenja že ves sključen in je le z največjo težavo opravljal svoje delo. Mladi zamorec jfe\obstal in ubogega starčka nekaj časa molče gledal. Potem pa se je hitro odločil in stopil preden j z besedami:
»Glej, našel sem velik diamant. Vzemi ga ln nesi najinemu gospodarju. Star si, potreben počitka in miru, jaz pa še lahko delam.« Starček pa diamanta ni hotel vzeti. »Trideset let sem nosil te verige, kaj naj bi zdaj počel s prostostjo? Ti si še mlad in imaš večjo pravico do prostosti kot jaz.«
Dolgo sta se pričkala. Nista vedela, da je njun gospodar stal za bližnjim grmom in slišal vsako besedico. Nenadoma je stopil iz svojega skrivališča in ganjeno rekel:
»Dva tako plemenita prijatelja ne smeta več ječati v suženjstvu. Obema podarim prostost. Pojdita, kamor vaju žene srce!«
Vriskajoč od sreče sta se zamorca vrgla gospodarju pred noge in mu jih hvaležno objemala.
Nista dolgo premišljevala, kam bi s svojo prostostjo. Sklenila sta, da tudi kot svobodna moža ostaneta pri svojem gospodarju in mu zvesto služita do smrti.
Janho dobro ve
Učitelj: »No, Janezek, povej, koliko zob Ima odrasel človek?«
Janezek: »Pet in dvajset, gospod učitelj.«
Učitelj: »To pa že ne bo držalo. No, Francek, pa povej ti!«
Francek: »Šest in dvajset!«
Učitelj: »Napak. Povej ti, Mihec!«
Mihec: »Sedem in dvajset!«
Učitelj: »Tudi ne. Francek, povej nam tl!<
Francek: »Človek ima polna usta zob!«
Ljudožrc
Majda: »Mama, ali je naš očka res ljudožrc?«
Mama: »Le kako moreš ziniti takšno neumnost?!«
Majda: »Saj sem ga včeraj slišala, ko je rekel, da mu teta Mina leži v želodcu!«
Smo fantje, dekleta slovenske vasi, za narod živimo, za brate smo vsi. Vsak naj propade, ki rod svoj taji, — šo zemlja ne pijo njegove krvi.
Spomin
Ko po trati sem skakala in z metuljčki se igrala, bila sem tako vesela, da kot ptič sem zvonko pela.
Ko pri peči sem sedela in ei drobne prstke grela, babico 6em poslušala in se s sanjami igrala.
Ko sem punčko pestovala, z njo kot mamica kramljala, bila sem v dno duše srečna. Joj, zakaj ni sreča večna!
Anica Jordanova, •učenka VIII. razr. v Trbovljah.
Sestrica, tebi t
Dušo bi svojo pred tč položila, z zarjami čelo ti bledo ovila, pesem zapela kot slavček Ljub6 in ti pogledala v rosno oko.
Pa le zakaj bi vse to storila? l)a bi v očesu se solza ti ©krila, ki neizjokana z njega visi vse te dni mračne, vse dolge noSi.
Joj, pa je duša že vsa zagrenjena, e trnjem slovesa mi je prebodena. Pesem iz bolnega srca ne gre. — glej, neizpeta na ustnih mi mre.
Olga Kurentova, Zagorje.
Ustnica Kotičkovega strička
M. R., učenec V. razr. na Viču. — Tvoj spis »Dober prijatelj je boljši od denarja« ima kaj čuden konec. Kar odkrito Ti moram povedati, da sem se na ves glas zahehetal, ko sem bral, kako je graščak nagradil svojega vrlega gozdarja za dobro delo. »Povišale ga je v — hišnika. Za takšno nagrado in napredovanje bi se jaz, če bi bil gozdar, svojemu gospodarju lepo zahvalil! Ali si kaj pomislil, da je poklic gozdarja htokrat imenit-nejši kot poklic hišnika? Hišnik živi noč in dan v tesnih, zaprašenih prostorih in mora ribati in pometati, da vse z njega teče. Gozdar pa s puško hodi po zelenem gozdu in brka vase sveži zrak ter pije lepoto božje narave. Ga menda ni na svelu gozdarja, ki bi menjal s hišnikom! Če hočeš postati pisatelj, dobro pretehtaj in preudari vsako stvar, preden jo napišeš, da se ne boš osmešil pred svetom.
Mirko KunCifi:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Z Voričevim Froncem
v Blasčevi farni
'(Dalje.)
»Tamle je pa Urbasova peč!« se je Froncu utrgalo iz ust in kot mogočen plaz zasulo pravljičarju Brskaču spomin na kačjo preteklost. Kar nekam olajšano je dvignil glavo in z vedrim pogledom ošinil pečino, ki se je dvigala nad potjo, pokrita z gabri in bršljanom. Pod njo so se v divjem neredu gnetli rogovilasti jeseni, kakor da bi se igrali skrivalnice. Pa se jim kar ni hotelo posrečiti, da bi se do kraja skrili radovednim očem: gosto grmičevje jim je segalo komaj do pasu.
»Vrh peči je lepa ravnica,« je še rekel Fronc, potlej pa napravil čez Urbasovo peč križ.
Kolovozna pot se je čedalje globlje ugrezala v zatišje zveriženih pobočij in košatega bodi-čevja. Klokotanje Mlinškega potoka je zmerom tiše pozvanjalo na uho.
Fronc je s palico oplazil bodičast grm in vestno ugotovil:
»Tole je pa črno trnje, če še ne veste. Kosi kaj radi gnezdijo v njem. Ali poznate kosa?«
»O, kosa sem pa že videl,« je hitro pritrdil pravljičar Brskač. Zamalo se mu je zdelo, da ga Fronc tako omalovažuje in ponižuje. Pikro je pristavil: »Kosi živijo tudi v Ljubljani, če se ne motim. Vsekakor kosi niso takšna redkost, kot so vaše kače velikanke, kaj pravite, Fronc?«
Fronc je čutil zahrbtno ost. Bojevito si je zavihal brčice in usločil hrbet kot maček, ki se pripravlja na napad.
»Nič čudnega ne bi bilo, če kosa ne bi poznali,« je zadirčno zinil. »Nekateri mestni škrici niti ovce ne razločijo od koze in v0la ne od krave. Lani pa je neki škric vola vendarle kar koj spo-
znal. Strokovnjaško me je pobaral: Slišite, Fronc, koliko litrov mleka na dan pa daje takle vol?«
Pravljičar Brskač se je potuhnil. Priznati je moral na tihem, da ga je Fronc pošteno izpodre-pil. Na vole in krave in koze in ovce se gospo-skovci res ne razumejo kaj prida. In tudi naravo poznajo nekateri samo iz knjig... Da bi ta nič kaj prijetni pogovor zasukal, je obstal sredi vijugaste poti in povprašal:
»Kje sva pa zdaj?«
Fronc je podjetno porinil stekleni ključ v zakladnico svojega znanja, si s pisano smrkljo obrisal mokra usta in zadovoljno zacmokal z jezikom:
»Zdaj sva pa v Zakotju.«
Zakolje — imenitno ime! Kraj je puščavsko stisnjen vase. Razgled v dolino je odondod od vseh strani zaprt. Primernejšega imena temu kraju pač nihče ne bi mogel iztuhtati.
»Lejte, tamle se že vidi Žolezenl« je svečano rekel Fronc in pokazal s palico mogočnq pečino nad seboj.
Pravljičar Brskač Je obstal kot zamaknjen. Slika, ki se je nudila njegovim očem, je bila čudovita, prelepa, kakor ustvarjena za pravljico. — Vrh strmega pobočja, posutega s kamenitiml od-krhki in divjim grmičevjem, stoji zajeten kamenit podstavek, na njem pa skala, ki ima obliko velikanske glave, kakor da bi jo bil izklesal kipar samouk. Po strmem pobočju roma od vzhodno strani procesija mladih smrek. Težka je pot navkreber. Skorajda vse smreke romarice so opešale že na sredi poti. Le eni izmed njih se je posrečilo, da so je povzpela prav do vznožja pečine. Ponosno vzravnana sfrmi odondod na svoje sestre navzdol in Be jim pomilovalno smehlja.
Nekoliko niže pod Zoleznom stoji navpična kamenita plošča, podobna orjaškemu nagrobniku. Ce pa pripreš oči, ti domišljija pričara še vie
drugačne podobe in oblike iz mraka. Glej, ali ni to ženska, v togo negibnost in v dolgo žalno haljo zavita? Na glavi ji čepi priostren trikotnik-klobuček.
Voričev Fronc je z enim samim krutim zamahom prepodil pravljico v preteklost nazaj in suho povedal v dolgočasno sedanjost:
»Tole skalo pa imenujemo Babji zob.«
Lej, no, saj res! Tudi velikanskemu zobu je ta nagrobna plošča, ta okamenela ženska podobna. Konico zoba je neviden črv že načel in jo preluknjal počez. Vsak čas se bo odkrhnila in za-grmela navzdol.
Zbogom, Babji zob! Zlatih pravljic pravljičar Brskač iz tebe ne bo koval.
Bistrim očem Voričevega Fronca ni ušlo razočaranje, ki se je bil pravljičar Brskač ves vanj zamotal. Da bi ga potolažil, je ubral drugo pravljično struno. Še enkrat je iztegnil krivuljasto palico in pokazal z njo mogočno pečino Žolezen nad Babjim ::obom.
»Tistale okrogla skala na vrhu, lejte, ni kar-sibodil Glava velikana je to, ki je strašil v teh krajih pred davnimi leti. Še dandanes bi nemara ondukaj lomastil in rompljal, če se ne bi priplazila k njemu kača velikanka, ko je smrčal za deset kosmatih medvedov. Pri priči mu je upih-nila luč življenja in ga požrla do vratu. Glavo nesrečnega velikana so našli pastirji, ko je bila že čisto okamenela. Zvlekli so jo na vrh Zolezna in jo razstavili tam — poznim potomcem v spomin ln opomin.«
Pravljičarju Brskaču se je razvedril čemerni obraz.
»Lepa pravljica, imenitna parvljica!« je navdušeno vzkliknil. Pa je imel že novo vprašanje na jeziku: »Fronc, odkod pa to čudno ime — Zolezen?«
Fronc je bil v zadregi. Prvič in zadnjič v zadregi. Počohal se je za ušesom in poparjeno zinil:
»Za zlodja, tega pa tudi jaz ne vem I Bržot-nov Fronc pravi, da je Zolezen dobil svoje ime po kuščarjih, ki jih lazi tod kot listja in trave. Kuščarjem so bojda v starih časih rekali žo-lezni. Meni pa se to nič kaj verjetno ne zdi. Kar pobarajte najstarejše očance v vasi! 0 kakšnem žoleznu se jim niti na sania. Bržotnov Fronc se gotovo moti.«
Na uho bodi povedano: Voričev Fronc nič kaj rad ne vidi, če se kdo baha, da več od njega ve. Kar omeni mu postavim Bržotnovega Fronca ali Paštbarja ali Ščurkovega Martina 1 Prezirljivo ti bo zamahnil z roko in Se namrdnil: Eh, kaj bo ta! To, kar on ve, imam jaz v malem prstu na nogah!«
Mimo grušča, ki se vali prav na pot, sta zavila k ograji in splezala čeznjo. Širok prisojen pašnik, s čudno zveriženimi pobočji, ponekod strmimi, ponekod položnimi, se je razgrnil pred njima.
»Zdaj sva pa na Janševih Ogrijah,« je rekel Fronc, ki je spet našel svojo samozavest. »Lejte, pašnik je od vseh strani ograjen, zato mu pa pravimo Ogrije.«
Po sredi pašnika je nekakšna vdolbina, kakor da bi jo z velikanskim plugom izoral. Hudournik jo vsako leto radodarno posuje s ka-menitimi ocvirki. Teh ocvirkov pa nihče ni vesel: ne kravo ne kosci, še manj pa gospodar sam.
Fronc je mogočno zasadil palico v zemljo in začel vleči iz zakladnice svojega znanja novo pravljično nit.
»Veste, na Janševih Ogrijah je včasih gorel zaklad. Rajnki Skrablejev oče, Bog mu daj dobro, je marsikaj vedel povedati o njem. Nekega dne se je stari Janša pozno vračal s planine domov. Gre. gre čez Janševe Ogrije in zagleda žerjavico na tleh. Ravno prav, ko nimam ognja pri sebi! zadovoljno zamrmra. Hitro vtakne pipo v usta in privleče iz žepa majhne klešče, s kakršnimi so tiste čase tobakarji žerjavico prijemali. Skloni se, pobere s kleščami dva koščka žerjavice, ju vtakne v pipo in gre dalje. Spotoma vleče, na vso sapo vleče, a glej hudimana, tobak so noče užgatL Da hI te spakl zarentači stari Janša in jezno potegne čedro iz čeljusti. S palcem hoče potlačiti žerjavico, takrat pa se neznansko zavzame: namesto žerjavice ima v čedri dva cekina, dva prava, kakor sonce lesketajoča se cekina! Ročno ju vtakne v žep in odkolovrati nazaj na Janševe Ogirje, da bi pobral še druge cekine Pa vidi na svojo žalost, da je goreči zaklad medtem ugasnil. Dva cekina sta mu pa le žvenketala v žepu. Ce no verjamete, pobarajte ongavega Že-leznikovega Jožo. ki cekina hrani še dandanašnji danl<
.(Dalje.)
Naš domači zdravnik
A. R. Lj.i Že od rane mladosti imate kolena na »x«. Nadloga ni prirojena, ker Vam pripovedujejo, da 6te imeli v prvem letu noge na »o«. Ker vas ta nadloga moti pri športu, se bojite, da bi 6e v poznejših letih še povečala. Vprašujete kako bi nadlogo odpravili.
Nadlogo opažamo včasih po poškodbah, to je po zlomih kosti, kjer 6e zlomljena dela kosti tako zrasleta, da postane kost krajša. Tisti del sklepa, ki ga tvori zlomljena kost, etoji potem po,ševno. Čisto naravno je, da se mora tudi drugi del sklepa, ki ga tvori zdrava kost, prilagoditi novim razmeram, da preide polagoma tudi ta del v poševna lego. Večina primerov te nadloge pa se pojavi radi preobremnitve kosti. Dvoje razdobij je, v katerih se nadloga pojavi. Pri rachitičnih mehkih ko steh jo opažamo med 3. in 5. letom. V tem primeru je dovolj že eanta pokončna stoja ali hoja, da se mehke kosti udajo in upognejo, ker 60 pre slabe, da bi nosile telesno težo. Drugo razdobje pa je med 16. in 20. letom. V tej dobi pa ne povzroča več nadloge normalna obremenitev nog, to je telesna teža, ampak preobremenitev, ki je v zvezi z različnimi poklici. Nadloga opažamo tedaj pri poklicih, pri katerih so ljudje prisiljeni, da dalje časa stojijo, n. pr. pri pekih, mizarjih, ključavničarjih. Nekateri pa dolžijo tudi v tej dobi rahitis, takozvano pozno rahitis, da je vzrok tej nadlogi.
V atroški dobi moremo nadlogo, če je malenkostna, ozdraviti že z običajnim zdravljenjem ra-hitisa. Če pa je bolj izražena, pa pomagamo z različnimi podlogami (šmarni), ki jih navežemo na noge tako, da noge razbremenimo. Pri hujših stopnjah pa noge uravnamo in jih denemo v mavec. Po 14 dneh mavec odstranimo, ponovno uravnamo in nanovo denemo v mavec. To potem toliko časa ponavljamo, dokler ne dosežemo zadovoljivega uspeha. Po 15 letih pa so kosti že toliko trdne, da jih ne moremo na prej opisani način uravnati. Zato moramo kosti z operacijo prelomiti, jih uravnati in dejati v mavec.
Menim, da je pri vas nadlo,ga rahitičnega izvora. Obrnite sc na ortopeda, ki bo storil, kar bo potrebno.
S. K. J.: Desno koleno Vam oteka že 2 meseca, ne da bi se kaj udarili.
Nadloga, ki jo opisujete, je navadno začenjajoča 6e goba v kolenu. V zdravniško oskrbo spadate. Treba bo pogledati tudi druge organe, ne samo kolena. Važna pri tem so zlasti pljuča, ker je le prerada to dvoje v zvezi. Potrebna bo tudi rentgenološka slika kolena, da se točno ugotovi, kaj je. Pa nič ne odlašajtel To je začetek bolezni, ki se da zdaj še ustaviti, pozneje ne tako lahko in s težkimi posledicami.
J. F. T.: Opažate, da je zadnje čase voda oranžne barve. Če stoji, se 6esede na dnu rjava snov
Da boste mirni, dajte vodo pregledati.
Isti: Drugo, kar omenjate, je povsem naraven pojav. Naj Vas ne bega.
S. M. Lj.: Pred 3 tedni ste jedli surovo kislo zelje. Od takrat Vas muči driska. Hranite 6c večinoma z rižem, prežgano juho in suhim kruh-.m Pa kljub temu nadloga ne mine.
Menim, da imate črevesni katar. Ker kljub driski ostajajo v telesu škodljive snovi, zato morate predvsem skrbeti, da h odstranite. Vzemite ricinisovo olje, da Vas pošteno izčisti. Potem pa je najbolje, če se kakšne 3 dni postite. Pijte na vsake 2 uri četrt do pol litra čaja (ruskega z limono, kamilčni čaj, čaj iz poprove mete), lahko zavžijete tudi malo črne kave. Sladkajte pa prav malo. Sem in tja pojeste tudi lahko nekaj ne preveč sladkih keksov. Potem pa začnite počasi s takole prehrano: Zajtrk: četrt litra ruskega čaja, 50 gramov prepečenca; predjužnik: čaj iz suhih borovnic, 50 gramov keksov; kosilo: ne premočna in premastna juha (riž, zdrob, rezanci); južina: čaj 7. limono, prepcčenec; večerja: sluzasta juha (riž, iečmenček) 1 do 2 mehko kuhani jajci, prepeče-n>:c. Pcleg tega pa pijete lahko ne«oliko črnega
S. I. S. L.: Pri sedemletni hčerki opažate za oreh velike drgalke. Ne delajo ji siceT težav, vendar pa 6e bojite, da bi se pozneje utegnilo to zgoditi. Skušnja Vas namreč to uči, ker ste morali že starejšim dvema dati odstraniti drgalke.
Velika verjetnost je res, da 'i bodo delale težave. Po navadi 60 take drgalke neprestano vnete in kolišča za različne druge bolezni (bolezni ledvic, srca, sklepov). Po današnjih izkušnjah je večina za to, da se take drgalke odstranijo. Če ji ne delajo še težav, počakajte. Vzrok tej nadlogi je iskati v dedni nagnjenosti k bolezni, ki je značil
•nočno dgovarjajo na dražljaje. Na sluznicah se
močno odgovarjajo vnetja, na koži pa lišaj. V poznejši dobi pa se pridružijo še povečane otekle žleze mezgovnice, drgalke itd.
M. 1. P. š. g.: Dalje časa Vas boli v prsih na desni strani spredaj in na istem mestu tudi zadaj. Pod desnim rebrnim lokom Vas neprestano zba-da. Glava Vas boli skoro neprenehoma. V levem spodnjem trebuhu čutite pogosto bolečine.
Ker ste bili rentgenološko pregledani, pa niso ugotovili na pljučih nobenih sprememb, lahko pljuča izključiva. Menim, da bodo bolečine pod desnim rebrnim lokom v zvezi z žolčnikom. Verjetno je, da imate vnetje žolčnika, mora tudi kamne, Prav tako menim, da črevesje ne bo v redu. Odtod bolečine v trebuhu. Povedali ste pa premalo, Manjka mi še mnogo, da bi si mogel ustvariti jasno sliko. Iščite pa 6ami v pokazani smeri! Glavobol je lahko samostojna nadloga, je pa tudi lahko v zvezi z omenjenimi nadlogami. Pojdite k zdravnikul
J. M. Z. J.s Vaša sedemletna hčerka je sicer dobro razvita, le zelo suha je. Jesti noče nič. Vse, kar poje, morate sicer s silo spraviti vanjo. Jedla pa bi same sladkarije! V šoli je mirna in pazljiva, doma pa silno živa in neubogljiva. Togotna je tako, da se kar zvija in postane mokra od potu, če ji ne ustrežete. V grlu čuti, kakor bi imela žganec. Odkašljati se ne more in vleče skozi nos.
To vprašanje spada bolj v vzgojiteljsko, kakor pa v zdravniško posvetovalnico. Menim, da
manjka dekletcu pametne vzgoje. Prilastila si je oblast nad Vami in Vas strahuje. Poskušajte z lepo besedo. Če pa ta ne najde mesta, sezite po starem preizkušenem zdravilu — leskovki. Zgane, ki ji tiči v grlu je najbrž povečana žrelnica. Peljite jo k šolskemu zdravniku.
Isti; 30 let ste 6tari, dobro razviti in rejeni, v pisarniški službi. 3 dni v tednu Vas boli glava, tako da mislite, da ni Vaša. Boli Vas po navadi le polovica glave. Kadar Vas boli glava, ste zelo melanholični, sicer pa zelo razburljivi. Pri 6rcu Va6 večkrat močno tišči. Prebava je slaba.
Mislim, da so opisane težave pri Vas v zvezi 6 poklicem. Živite v slabo prezračenih, po navadi še zakajenih prostorih in se le malo gibljete. Prebavni organi ne delujejo tedaj tako, kakor bi morali. Svetujem Vam tole: Pojdite na pomladno solnce in sveži zrak. Umivajte se redno z mrzlo vodo do pasu. Skrbno pazite na redno iztrebljanje, pijte čaj iz sladkega janeža ali pa lavende-Ijevo olje, vsako jutro in opoldne po 5 kapljic na sladkorju ali vodi.
20 letnis Če nimate organske napake, je nadloga pri Vas živčnega izvora. Ne mislite toliko na to. Skrbite, da si utrdite in okrepite živce. Umivajte se v mrzli vodi, bavite se s športom in telovadbo.
N. D. S. M.: 28 let ste stari, mesec dni čutite bolečine v grlu. Ko se prebudite, ste zmučeni, boli va6 glava. Izkašljujete zelen gnoj.
Menim, da je prav, če 6e obrnete na zdravnika. Priporočam tudi rentgenološki pregled pljuč. Lahko je samo vnetje žrelne sluznice in vej, ki vodijo v pljuča. So pa tudi znaki, iz katerih je možno sklepati na hujšo bolezen.
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji

Pravni nasveti
no zanjo, da sluznice in koža teh otrok posebno

Izplačilo dote. F. R. — Brat, ki je prevzel posestvo in se obvezal plačati doto, je umrl. Dote vam še ni izplačal. Kako bi postopali, da bi se vam dota izplačala. — Prijavite takoj svojo terjatev zapuščinskemu sodišču, ki bo nato dedičem naložilo, da jo vam poravnajo.
Izguba zaščite. J. P. Kmečki dolžnik je plačal dva obroka in polovico tretjega. Ostalo polovico pa je ostal dolžan. Vprašate, ali je izgubil zaščito. — če ne plača dolžnik svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarne nezgode, zaradi katerih je bil oproščen plačila davkov, pridobi upnik pravico takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti. Da more upnik terjati od svojega dolžnika plačilo celotnega ostanka dolga, je potrebno, da opomni upnik pismeno svojega dolžnika in mu določi za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni.
Gnojišče za sosedovo kuhinjo. N. .N. — Občina lahko zabrani iz higienskih in zdravstvenih razlogov napravo sosedovega gnojišča pod oknom vaše kuhinje. Zato se tja obrnile.
Služba. C. H. — Mi ne vodimo evidence o državnih in privatnih službah, zato vam tudi ne moremo povedati, kje bi vi službo gotovo dobili. Tudi ne vemo, za katero 6troko državne službe imate veselje. To boste sami najbolj vedeli šele, ko se odločite kakšen poklic bi si radi izbrali, bi vam mogli povedati, kam bi ee bilo obrniti.
Delež od doma. J. B. — Pri vas je pet otrok. Trije so že nekaj dobili od doma, dva pa nič. Vprašate, kaj naj ta dva napravita. Niste povedali, ali oče, ki je očividno lastnik posestva, še živi. — Ako je umrl ima vsak otrok pravico vsaj do dolžnega deleža. Če pa še živi, pa vam ni dolžan izplačevati deleža, razen doto hčeri, ki se moži.
Podaritev hranilne knjižice. H. F. — Za tako daritev ni predpisana nobena posebna^oblika. Za pogodbe o daritvah brez dejanske izročitve se zahteva oblika notarskega akta. Za daritve med živimi je predpisano plačilo takse, ki se odmeri po taksni razpredelnici, ki velja za edine takse. Od darilne takse so oproščena vsa darila, katerih čista vrednost posameznim obdarjencem ne presega 2000 din, če so ta darila naklonjena otrokom ali vnukom ali zakoncem.
Ilranitelj. N. J. .— Kot edini hranitelj ste oproščeni vojaške službe. Vprašate, ali vas bodo mogli po 27. letu starosti vpoklicati, če se vaše razmere spremene. — Zakon o ustrojstvu vojske in mornarice pravi, da so službe v stalnem kadru oproščeni edini hranitelji nesposobnih rodbinskih članov, ki ostanejo to tudi še po dovnšenem svojem 27. letu starosti. Ta stavek je pač razumeti tako, da vas do dovršenega 27. leta starosti vpokličejo, če prenehajo pogoji, zaradi katerih ste bili kot hranitelj oproščeni.
Pritožba na finančno ministrstvo M. J. — Proti
Kmetijski nasveti
Umetna gnojila za vse rastline. F. K. M, —
Imate srednje težko zemljo, na kateri bi gnojili rastlinam z umetnimi gnojili. Želite vedeti, katera teh najbolj prijajo rastlinam: ovsu, lucerni, pesi, krompirju, koruzi in drugim. — Če bi vam hoteli to natančno pojasniti, bi vam morali spisati knjigo o uporabi umetnih gnojil, Če naj vam pa splošno odgovorimo, tedaj bomo rekli: vzemite za vse rastline nitrofoskal, ki vsebuje V6e troje hranil, ki jih rastlina v glavnem rabi. Vsaj pogreška pri tem ne boste napravili. Če bo pa tako gnojenje dobičkanosno, to je pa drugo vprašanje. — Za od vas navedene rastline pa vam priporočamo naslednja umetna gnojila: za oves apneni dušik in 6upcrfosfat; za lucerno Tomasovo žlindro; za peso, krompir in koruzo apneni dušik in kalcijevo sol. Na en hektar (1 in tri četrt oralal vzamete apnenega dušika 150—200 kg, kalijeve soli 200 kg, superfosfata in Tomnsove žlindre po 300 kg; ni-trofoskala pa po 400—600 kg. Opozarjamo vas, da manjših množin 6e ne izplača trositi, ker tedaj vsak učinek izostane in potem bi zabavljali, češ: umetna gnojila so za nič.
Počrneli sadjevec. P. A. R. — Sadjevec, ki je imel duh po plesnobi, ste pred dvema mesecema čistili z eponitom ter mu odvzeli ta duh. Toda pijača je ostala črna kakor prvi dan. Kaj je vzrok, da je sadjevec postal črn in kako bi ga očistili? — Sadievec je počrnel, ker je prišlo vanj železo. Najbrž pri prešanju ali pozneje pri pretakanju je prišel mošt v daliko s "kakim že-lezjem in sadna kislina je to raztopila v železov
iiiiiiMiiiiiHiniiMniiiiiiimiiiiiiiiiiiiii 0DRE2ITE iimiimimiiiiiiiiiiiiiiimuiiimimiiii
K V ASav ViftSI V V Sa 4) | odgovarja samo na vprašanja, ka- 1 | terim je priložen tale odrezek. |
| t,Slovenec" 16. aprila 1939 |
^iiiiiiiiiiniiiiiiiiMniiiMiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuniiiMiMiiiiiuiiiuiii^
okis, ki se kemično spaja v železov tanat, to je črnilo. To je vzrok počrnenja sadjevca. Da se ta pogrešek odstrani, je treba mošt predvsem pretočiti, da pride močno z zrakom v dotiko. Zrak napravi, da se V6e železne spojine v vinu hitro okisajo in vino močno počrni. Če je sadjevec bolj mehak, ker ima premalo čreslovine, mu primešamo nekoliko prav trpkega sadjevca ali mu dodamo 8 do 10 gramov tanina na hektoliter. Kar kih 8 do 10 dni čistimo vino z želatino, ki jo vzamemo 12 do 15 gramov na hektoliter. Čez 14 dni je želatina popolnoma sesedla na dno in povlekla vso črnilo s seboj, pri tem se je sadjevec očistil. Tedaj ga pretočite v zmerno zažveplan sod, kjer se bo čez nekaj mesecev uležal in zopet pridobil svoj stari okus. Če se pa po pTvem čiščenju ni izboljšal, je treba čiščenje ponoviti. Najboljše pa je, če poskusite čiščenje najprej v malem v enolitrski steklenici potem šele vso množino.
Prašički kašljajo. F. I. G. — Imate 10 tednov stare prašičke, ki jim hočete pokladati klajno apno in kostno moko. Koliko teh jim smete dajati? Dalje ti prašiči tudi kašljajo. Je li koristno dajati jim žvepleni cvet? — Mladim pujskom koristi klajno apno ali kostna moka (ne oboje, ker je več ali manj eno in isto). Zadostuje po pol žličke na dan. Se bolj jim pa hasne ribja moka ali ribje olje za živino, in to mala žlička na dan. Klajno apno ali kostna moka jim nudi potrebno fosfornokislo apno za napravo kosti, medtem ko jim ribja moka ali olje da beljakovine in vitamine, ki so za razvoj celotnega organizma potrebni. Po ribji moki se prašički zelo dobro razvijajo. — Proti kašlju pa žvepleni cvet ne bo mnogo koristil. Najbrž 60 pujski v kakem mrzlem hlevu ali na prepihu, zato kašljajo. Skrbeti bo, da so vedno na suhem in toplem, Podnevu ob lepem vremenu jih pa spustite na prosto, na sonce, v vrt ali sadovnjak. Tam naj se sončijo, rijejo in žro zemljo, kar bo najkorislneje za njih zdravje. Če je pa mrzlo in se vidi, da jih zebe, ali silijo sami nazai v svinjak, tedaj jih kar pustite, da gredo iia topli*
odloku, s katerim vam je monopolska uprava odbila prošnjo za odpravnino, 6te ee pritožili na finančno ministrstvo in želite zvedeti za naše mnenje o rešitvi pritožbe ter prosite, da bi se rešitev pospešila. — Mnenje o rešitvi pritožbe bi vam mogli dati le tedaj, če bi nam bil na vpogled spis monopolske uprave. Intervenirati mi ne moremo. Obrnite 6e morda na domačega narodnega poslanca, da ee za va?o stvar zanima.
Praksa v Nemčiji. H. A. Obrnite se z vprašanjem na Zadružno zvezo v Ljubljani.
Razveljavljenje zavarovalne pogodbe. C. J. — Na zavarovalni polici imate napisane pogoje, pod katerimi ste se zavarovali. Preberite jih! Vprašajte zavarovalnico, ali pristane na razveljavljenje pogodbe. Če ste brez imovine in ne morete plačevati prispevkov, bo zavarovalnica gotovo pristala, da se pogodba razveljavi.
Podružnica. C. J. — Obrnite se na pristojno okrajno glavarstvo. Zakon predpisuje, da sme imetnik obrta voditi tudi več pomožnih lokalov v isti občini. Poslovodja se mora postaviti, če n.> prebiva imetnik obrta stalno v samem kraju obrta, ali če prebiva tako daleč, da zaradi tega ali značaja dela ne more sam obrta voditi.
Ustanovitev zadruge. K. J. — Obrnite se na Zadružno zvezo, kjer boste dobili pravila in navodila za ustanovitev zadruge. Zakon o gospodarskih zadrugah je bil objavljen v »Službenem listu« z dne 9. oktobra 1937.
Ukradeni javor in kostanj na meji. M. J. P. Če so vaši delavci na meji podrli javor in kostanj, za katere trdi soseda, da so njena last, vas zaradi tega še ne more obdolžiti tatvine. Če vas je zaradi tega ovadila državnemu tožilcu, boste verjetno o tem zaslišani pri sodišču in boste pač povedali, da ste drevesa na meji smatrali za svoja. Po našem mnen ju sploh ne morete biti kazensko obsojena, ker gre dejansko le za mejni spor. — Svetujemo vam, da s sosedo čimpreje sporazumno določite mejo v gozdu in izkopljete jarek, tako da vsaj v bodoče ne boste imeli težav s prepirljivo sosedo.
Odpravljeni sin. M. O. 78. Če hočete, da ne bo vaš sin proti bratu — prevzemniku posestva mogel uveljaviti po vaši smrti kakih dednih pravic, morate ž njim napraviti pred notarjem zapis te vsebine, da se odreče dedni pravici po vaši zapuščini. Ni potrebno, da se ob tej priliki v zapisu tudi ugotovi s kakšno vsoto, da je bil sin od vas že odpravljen.
Če najemnik ne plača najemnine. F. I. V. Tudi če najemnik nima lastnega pohištva, jamčijo hišnemu gospodarju za plačilo dolžne najemnine pohištvo in premičnine, ki se nahajajo v stanova-ju in so last družinskih članov najemnikovih, seveda v kolikor ti predmeti niso izvzeti od izvršbe. Če najemnik najemnine ne plača, predlagajte pri sodiščtl zastavni popis v stanovanju se nahajajoče-ga pohištva in si s tem zavarujete prednost pred drugimi upniki. — Najemninska terjatev mora biti tekom treh let iztožena, sicer je zastarana.
Dopolnitev dolžnega deleža. K. J. R. Poročena sestra lahko izrpči svojo polovico hiše svojemu možu, čeprav ima pri tej hiši dosmrtno gospodarstvo in užitek še živeči oče. Pogodbo mora napraviti notar, sicer ni veljavna. Po očetovi smrti boste smeli ostali otroci zahtevati od sestre in svaka kot prevzemnikov dopolnitev nujnega deleža, v kplikor dokažete, da za odpravnino določena vsota ob času izročitve posestva ni dosegla višine dolžnega deleža z ozirom na takratno vrednost iz- • ročenega očetovega premoženja.
Nezavarovana dota. J. P. S. 10. - Hčerki bi morali zavarovati doto tedaj, ko se je možila. Takrat bi morali zahtevati, da ženinova teta prepiše posestvo na vašega zeta in potem bi bila vknjižba za doto mogoča. Ker pa zet zaenkrat nima posestva, vam ne more dati nobenega zavarovanja. Da bi svojo ženo z otroci pognal na cesto sicer, ni izključeno. Tedaj bo pač sodnija morala moža poučiti, da je dolžan skrbeti tako za ženo in za otroke.
Kupna pogodba. M. M. B. - Ustno dogovorjena kupna pogodba, ki ste jo napravili z lastnikom zemljišča, je obvezna za vas oba in za vaše pravne naslednike. Ker je lastnik umrl, in.ate pravico zahtevati od njegovega naslednika, da jo izpolni. Seveda morale dokazati, da jo bila pogodba res sklenjena.
I^reprečena izročitev posestva. F. Č. G. - Če ste materi plačevali najemnino za stanovanje v tuji hiši samo zalo. ker vam je vedno obljubovala, da bo vam izročila domače posestvo, sedaj pa je nameravana izročitev dokončno onemogočena, potem imate pravico zahtevati od matere povračilo vse doslej plačane najemnine. Če mati na to pristane. potem vam naj izstavi listino za vknjižbo tega dolga na posestvu.
Plačana opeka. J. B. F. : Pravite, Ha ste plačali opeko, potrdila pa več ne najdete. Če vas dobavitelj opeke ponovno terja na plačilo, morate pač dokazati, da je že plačana. Če nimate niti potrdila niti prič o izvršenem plačilu, bo sodnik zaslišal obe stranki in šele potem, po ocenjevanju vsega dokaznega gradiva odločil, ali verjame vam ali ne. Če ima nasprotnik vodene knjige, kjer vaše plačilo ni zabeleženo, bodo te knjige tehten dokaz proti ram.
Zdravi Z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez.
Cenena pavšalna zdravljenja! — Maj, junij 10 dni 750-— dinarjev. Vse vifačunano (pension, zdravnik,
kopeljj in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali naravnost od uprave kopališča •
SLATINA RADENCI
PEČENO ZELJE S KROMPIRJEVIMI KROGLICAMI
Prerežeš po dolgem precejšnjo zeljnato glavo na proge, ki so po 2 cm debele, opereš, popariš in v slani vodi kuhaš pol ure, nakar ocediš. Nato zarumeniš tri žlice moke na dveh -žlicah masti, dodaš toliko zeljnate vode, da nastane gosta omaka in dodaš še popra in muškata. Zelje položiš v z mašijo namazano lončeno skledo za peko, poliješ po vrhu omako, potreseš z drobtinicami in daš malo presnega masla na vrh in pečeš v srednje vroči pečici. Medtem pretlačiš pol kilograma kuhanega krompirja skozi 6ito in napraviš testo iz krompirja, dveh žlic moke. ene žlice raztopljene masti, enega jajca, soli, paprike in dveh žlic sira. Iz tega narediš kroglice in jih povaljaš v drob-tinah, nakar jih na obeh 6traneh na razbeljeni masti opečeš in daš k zelju na mizo.
PRAŠKI PUDING
Liste zeljnate glave popariš ln razrežeš na rezance.' Nato razžvrkljaš 3 rumenjake in 2 žlici presnega masla, dodaš soli, popra, sesekljanega peteršilja in nekaj žlic kisle smetane. Dvajset dek klobase (ali salame) razrežeš na tanke rezine in pomešaš z zeljem vred v goščo (lahko je tudi brez klobase). Slednjič dodaš še sneg iz 3 beljakov (in mogoče kaki 2 žlici drobtinic). Puding naj se eno uro kuha v sopari. Nato ga zvrneš v skledo in poliješ z razbeljenim presnim maslom.
Ograja na meji. K. I. P. - Sosed 6me postaviti ograjo tik na meji. Ker bo vas ta ograja ovirala pri vožnji s senom naloženih voz, bi mogli sosedu preprečiti postavitev ograje !e tedaj, če dokažete, da ste na istem prostoru tik sosedove meje skozi zadnjih 30 let sami ali s svojimi posestnimi predniki nemoteno vozili široko in visoko naložene vozove in s tem tudi priposestvovali služnostno pravico do takih voženj ob sosedovi meji.
Sporna meja. A. j. Št. R. - Če ste se pred 12 leti poravnali na mapno mejo. soseda pa kljub temu leto za letom sili v vaš svet, imate pravico, da zahtevate novo zamejičenje. Sodišče bo sedaj določilo mejo po zadnjem mirnem uživanju. Lahko se pa s sosedo tudi sama zmenita, da se sedanja meja vidno in trajno označi z mejniki in o tem sami napravite zapis v dveh izvodih. Prihranili si boste komisijske stroške.
Škoda na tujem svetu. A. J. Št. R - Škodo, ki jo napravi važe živinče na tujem svetu, mora povrniti lastnik živali. Za škodo, ki jo napravi najeti voznik na tujem svetu, odgovarjata voznik in njegov delodajalec. Sosedu *ne morete prepovedati, da ne bi zahtevka na povračilo škode eodnijsko uveljavlja). Če pa sosedu takoj poravnate nastalo škodo, pa vas kljub temu toži za pretirano odškodnino, boste v tožbi zmagali in bo eosed trpel vse stroške, če bo izvedenec ugotovil, da je od vas poravhava odškodnina odgovarjala dejansko nastali škodi.
Oškodovanje upnikov med dražbenim postopanjem. J. K. Z. - Ko je za stričevo posestvo bila predlagana prisilna dražba, ni več smel prodati stoječega lesa v gozdu, ker bi postalo posestvo s tem manj vredno in bi bili upniki prizadeti. Taka prodaja je neveljavna in kazniva tako za prodajalca, kakor tudi za kupca, ki je vedel, da že teče dražbeno postopanie Zato ne posekajte kupljenih dreves, sicer vas lahko zadene kazen zapora do enega leta aji v denarju do 10.000 din.
Pravice člana bolniškega zavarovanja. M. Z. M. - Če smatrate, da je mnenje blagajniškega zdravnika napačno, se lahko pritožite in zahtevate nad-pregled. Ko prejmete odlok, da se vam hranarina ne prizna, se morate pravočasno pritožiti na rentni odbor, če tudi tam ne boste imeli uspeha, imate še pritožbo na sodišče delavskega zavarovanja. V tej pritožbi boste morali dokazati, da ste bili ob tistem času, ko so vas uradovi zdravniki spoznali za delazmožno, de>ansko še bolana in delanezmož-na. Tak dokaz vam bo mogel uspeti le tedaj, če ste se istočasno dali natančno preiskati po privatnem zdravniku in bi sodni izvedenec na podlagi ugotovitev uradovih zdravnikov in privatnega zdravnika mogel oddati mnenie, da ste bili res še delanezmožni. — Za tako tožbo ni potreben odvetnik. Lahko zaprosite Delavsko zbornico v Ljubljani, da vas v sporu zastopa in vam napravi pritožbo brezplačno.
Neiztoženo posojilo. J. B. F. - Posojilo ne zastara v treh letih, ampak v 30 letih. Le neizto-žene obresti tega posojila zastarajo tekom 3 let.
Kmečki dolg. K. I. P. - Zaščiteni so le dolgovi kmetov, ki so nastali pred 20 aprilom 1932; zato v letu 1935 kmetu dano posojilo ne more biti zaščiteno in ga lahko iztožite.
»Gospa, pojdite no malo bolj na to stran! Ladijski vijak ni noben propeler !c
Človek na poti do zvezd
Doslej je prodrl v ozračje 22 km visoko
Krogle iz največjih topov v svetovni vojni so letele skozi stratosfero v višini 40 km Računi bodočnosti: Zvočni I Um o gibanja ozvezdij
9200 m in se tako povspel nad najvišjo točko trdne zemlje (M. Everest).
Nato pa je zrakoplov, balon kmalu začel izpodrivati aeroplan, letalo. Misel Leonarda da Vin-cija se je začela uresničevati. Ozračje je vedno češče dobivalo drzne goste, ki so se povspeli med oblake z bobnečimi motorji in širokimi krili. V tem letanju ee je že človek tako udomačil, da se izur-
Bog pa je rekel: Naj bodo luči na trdini neba in naj ločijo dan in noč in naj bodo v znamenja tatom in dnevom in letom, da bodo svetile na trdini neba in razsvetljevale zemljo. In zgodilo se je tako.
Bog je naredil dve veliki luči, večjo luč, da bi gospodovala čez dan, in manjšo luč, da bi gospodo-nla čez noč, in zvezde. In jih je ostavil na trdino neba, da bi tve-ile na zemljo, in da bi gospodovale dnevu in noči in ločile svetlobo in temo. In Bog je videl, da je bilo dobro.
In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. (1 Moz 1, 14-19.)
v višave. Ni pa bilo mogoče uiti pod nebo na pravljičnem ognjenem vozu niti s ptičjimi perutmi. Sele Leonardo da Vinci je odkril, da bi se človek mogel dvigniti v ozračje tudi s pripravo, ki bi bila težja od zraka. V XVII. stoletju je jezuit Francesco de Lana iz Brescije.v Italiji misel izpopolnil in napravil načrt prvega zrakoplova, majhne jadrnice, ki bi 6e dvigala v zrak s pomočjo štirih balonov, v katerih bi bila — praznina, brezzračen prostor. Po trditvah nekaterih zgodovinarjev pa se je prvi resnično dvignil v zrak bra-zilijanski duhovnik Lavrencij de Gusmao, in sicer 8. avgusta 1709. Vso nadaljnjo dobo je človeštvu lebdela pred očmi podoba balona, zrakoplova raznih oblik, znatnejše višine pa je človek dosegel šele v začetku našega stoletja. L. 1906 se je kapitan Ludvik Mina dvignil do višine
Poljski stratosferni balon, ki se je dvignil 10.000 m visoko.
Nič ni pretirano in sanjarsko, da bodo nekega dne vsi ti znanstveni izsledki združeni v enotnost, naj bo že v kakršni koli obliki in obsegu, in skupno postavljeni v službo človekovemu očesu in ušesu. Tedaj se bo človeku odkrila panorama vse-mirja, ne da bi mu bila treba ločiti se od trdnih tal, kakor bi z gore pogledal po ravnini in videl vso deželo naenkrat, Če pomislimo, da je zvezdo-slovec H u b b 1 e fotografiral vsemirske meglice, ki so oddaljene od zemlje na milijone svetlobnih let, in da se bodo z novim teleskopom 7. gore P a 1 o m a r v Ameriki videli na luni predmeti, ki niso daljši kot 9 m — vsakdanji voz z vprego — po vseh teh uspehih si more domišljija zamisliti tudi film, ki bi strinečemu Človeku odkril dihanje vsemirja. Kot maščevanje za človekovo ujetništvo na zemlji bi se mogel zamisliti stroj, ki bi bil po sadovih tisočletne znanosti opremljen z umetnimi očmi, bolj prodornimi kot so žarki ali kozmični žarki, in umetnimi ušesi, ki bi mogla na zvočni trak ujeti utripanje življenja v vsemirju.
Ne da bi še dalje šli z domišljijo, ki ji je pot odprta, moremo po dosedanjih uspehih znanosti in poizkusov reči, da je človek že prodrl v vsemirje in si vedno bolj približuje nebesni svod.
Narava človeku ni dala kril in morda je imela pftv. Kljub temu pa Človek vedno žel*l hiti podobu pticam, da bi latil po mku ta dvignil
jeni piloti prekopicujejo po zraku kakor se nobene ptice ne upajo. Toda letalo s težkimi motorji, tanki bencina in ogromnim trupom se more gibati samo v višinah, ki so še vedno »doma«, komaj 8 km nad zemljo. Svetovna vojna je dala izkušnjo, da se v stratosfero more povspeti samo balon, dočim je letalu prepuščeno letanje v vodoravni črti. V balonu se je 1. 1932 P i c c a r d povspel v višine 16.201 m, Američana S t e v e n s in A n d e r s o n pa sta leta 1935 dosegla višino 22.000 m. Dva in dvajset kilometrov torej navpično navzgor! To pa je tudi najvišja meja, do katere se je doslej človek povspel. Vsemir više gori še ni doživel človeškega obiska. Malo je to v primeri z daljavami, ki jih človek z modernimi prometnimi sredstvi v enem dnevu premaga na zemlji.
Do 40 kilometrov visoko so prodrli preskusni baloni, opremljeni z najboljšimi aparati za merjenje temperature v teh višinah in kozmičnih žarkov. Seveda preskusni baloni doslej še hite v vsemir brez človeka, pa še omagajo in utrujeni popadajo nazaj na našo zemljo. Toda kdo more reči, da se ne bodo nekega dne dvigali še više ali da se ne bo nekega dne skril vanje še — človek?
Vendar pa so višje višine čim dalje bolj nedostopne, ker vzgonska sila doslej znanih plinov v višinah čim dalje bolj pojema. Treba bi bilo balonov velikanskega obsega. Prof. Piccard je izračunal, da bi balon, da bi se dvignil v višino km. moral meriti v premeru dva kilometra. Poleg te praktične težave pa nekateri domnevajo, da bi človek v silnih višinah prišel v območje smrtnih iarkov, ki jih povzroča sončna luč, ko izžareva ultravioletne žarke. Drugi pa se tolažijo, da je v visokih pokrajinah — med 20 in 80 km — ozon, ki učinkuje proti tem smrtnim žarkom kot obrambni zid. Obenem pa daje nov pojav, ki človeku zapira vsemirje: ko vpija izžarevanja sončne luči in torej tudi energijo, se razvija — toplota! V tem primeru bi toplota od 60 stopinj pod ničlo, kakor jo je zabeležil prof. Piccard, ki se je gibal še v »mrzlem pasu«, v »vročem pasu«, ki 6e raz-
Večno je hrepenenje človeka, da bi se 6pustil v vsemirje. Idealno se ta želja danes že more smatrati za omogočeno, dasi je praktično še neizvedljiva.
Človek je še vedno ujetnik Zemlje, ki ga drži v svojih vezeh in se upira vsakemu poskusu, da bi ušel med ozvezdja. Tudi ne more zgolj s svojimi čuti raziskati skrivnosti, ki obdajajo Zemljo. Sončna luč mu ne pomaga, da bi gledal v velike daljave; razsvetljuje, pa slepi. Le z duhom in mislijo more uiti grobi privlačnosti zemlje. Ker ne more telesno stopiti čez prag svojega zemskega območja, se je že od nekdaj z duhom skušal pomešati med pota nebesnih teles in je v stoletjih prodrl že do najbolj oddaljenih obal zvezdnega oceana. Ko ee je naučil brati iz svetlobnih žarkov, je izmeril razdalje po vsemirju, razbral je, iz česa so sestavljeni daljni svetovi, stehtal je zemljo, sonce in ostale svetove, ugotovil jim je temperaturo in doumel red njihovega gibanja. Že ve, da je svetlobni žarek, ki je zdaj prišel iz meglice v rimski cesti do našega očesa, planil v neskončni prostor pred 140 milijoni leti; ve, da je po rimski cesti razpostavljenih toliko sonc. kakor zrnja zlatega peska, da bi jih bilo treba šteti 6000 let, vsako sekundo po eno, in kdor bi štel. bi vseh 6000 let ne smel nič počivati.
prostira nad njim. po Gutenbergu dosegla 500 do 1000 stopinj pod ničlo. Torej bi bil naš planet od 100 km po navpičnici navzgor obdan od neizmerne plasti razbeljenega ozračja, kot ognjen oblak, ki ga nobeno živo bitje ne bi moglo prodreti? Človeka, ki bi si drznil prestopiti prag zemskega bivanja, bi še daleč pred ozvezdji sprejela nova nevarnost! Najbolj varna višina za stratosferne polete je torej še vedno med 16 in 18 km, kjer bodo obratovala letala bodočnosti. Ker tu ni viharjev in ciklonskih neviht, bi mogla doseči bajno hitrost. Pred nekaj dnevi so časopisi razglasili, da so v Ameriki a stra-tosfernim letalom dosegli hitrost 600 km na uro. Znanstveniki in inženirji pa že danes govore o hitrosti 1000 km na uro.
Je pa še eno sredstvo, ki je sedaj nekako v preizkusni dobi: raketa. Ni jih malo, ki pričakujejo, da bi raketa omogočila dolga potovanja po navpičnici. Pri napredku, ki ga je letalstvo doživelo pred našimi očmi, ne kaže kar vnaprej izključiti, da bi kdaj v bodočnosti odletela z zemlje raketa in opisala elipso okrog lune in se nepoškodovana vrnila nazaj. Za prve poskuse ne bi bilo treba tvegati človeških življenj Zadostovala bi »preizkusna raketa«, ki bi bila opremljena z najboljšim radijskim aparatom in avtomatičnim filmskim aparatom in prinesla bi nazaj — panoramo lune, kakor dosedanji preizkusni baloni prinašajo z velikih višin mero tamošnje temperature, smer vetrov, sestavo kozmičnih žarkov itd. Težko pa si je danes še predstavljati, da bi mogla taka raketa kdaj prodreti v vsemirski prostor, do daljnih planetov, na stotine milijonov kilometrov daleč od zemlje. Samo teža goriva za pot tja in nazaj bi zahtevala razmerij, ki si jih ni mogoče predstavljati. Tudi še ni znana nobena snov in ne način gradnje, da bi taka raketa mogla vzdržati začetni skok iz mirovanja v hitrost 11.200 metrov na sekundo, s katero edino bi mogla uiti iz privlačnosti zemlje. Nič tako fantastično pa ni frča-nje takih raket okrog zemlje, v obliki skoka iz kraja v kraj. Poskusi v Nemčiji in Ameriki co pokazali, da je to stvarnost, s katero je treba v bodočnosti računati, vsaj za prenos dragocenega blaga in pošte. Taka raketa bi se v eni minuti izstrelila iz Ljubljane v Rim, v pol ure s severnega tečaja na južni tečaj, v eni uri okrog in okrog zemlje. Takrat bi bil močnim in premožnim v resnici ves svet doma in gorje narodom, če se ne bi obiskovali prijateljsko, ker najoddaljenejši bi se lahko ruvali med seboj kot se je nekdaj sosed s sosedom.
Dokler pa čakamo na uresničitev teh računov, ki niso več zgolj 6anje, pa z mislijo moremo iti dalje in dalje po navpičnici v neskončni prostor, ki nam je telesno še nedostopen. Kam bi nas pripeljala ta pot neprestano v višino, v višino? Najprej: čim više bi se vspenjali, tem bolj bi izginjala višina in nastajala bi — oddaljenost od zemlje, kakor o zvezdah ne govorimo, da so visoko nad zemljo, ampak daleč od zemlje. — Povspeli smo se nad naše ozračje, nad utripajočo luč severnega sija. V višini 1000 km, kjer kot brodolomci tavamo v oceanu teme. kjer 6once in zvezde ne svetijo več, je mati zemlja samo še velika krogla, po kateri svetle črte ločijo morja od celin. V višini 10.000 km nam ta krogla hitro drsi v temo, ko se vrti okrog svoje osi, in nam že kaže temno in svetlo polovico: dan in noč na zemlji.
Pa se dvigamo še, više, še više, vedno navpično. S hitrostjo svetlobe, kot misel. Prešli smo rimsko cesto, posuto z neznanimi žarenji, z izginjajo-čimi meglicami, z roji zvezd. Prisostvujemo čudežu stvarjenja: svetovi nastajajo, svetovi odmirajo. Razum ne dohiteva več. Ker ne more doumeti nedoumljivega Brezkonca. Samo domišljija si pomaga naprej in misel se razpleta. Tu smo torej. Prišli smo do konca neskončnega prostora. Do tiste idealne točke, kjer je konec premice, kjer se križajo vzporednice. Prišli 6mo. Kam? Na točko v vsemirju, od koder smo vzleteli vanj! Čeprav smo hiteli le navpično, smo vendar opisali zaključeno krivuljo? Zakon o krivuljastem površju in zvezdnih krivuljah 6ega torej tudi v prostor vsemirja?
Tako pravijo moderne teorije, človek ne more uiti v neskončnost. Vsaka neprestana pot v isti smeri se mu konča sama v 6ebi. Kakor potnik, ki bi šel od doma proti zahodu in bi šel samo proti zahodu dalje in dalje vedno v isti smeri,
Nova odkritja v zdravilstvu
Hodel rakete za potovanje na luno
Michelangelo: Stvarjenje sveta, Bog loči nebo od zemlje. (S fresk v Siketinski kapeli v Rimu.)
ski Indiji odkrili najbolj uspešno sredstvo za korenito uničevanje mrzlice: netopirje! Praktične poskuse je prvi delal higienski urad oh Panamskem prekopu. Po vsem ozemlju, kjer divja mrzlica, je dal uvoziti na tisoče in tisoče netopirjev. Postavili so celo velike stolpe z mnogimi votlinami, kjer se netopirji zadržujejo podnevi. Ponoči pa gredo na lov nad močvirnimi pokrajinami in ugotovili so, da vsak netopir v eni sami noči požre več komarjev kot pa je sam težak. In če se vsa armada spušča noč za nočjo med roje komarjev in tnušic, si lahko predstavljamo, kako »Čistijo«. Po uspehih ob Panamskem kanalu nameravajo tudi na Sumatri naseliti netopirje, da hodo še tam izpeljali ceneno »asanacijo« močvirnih pokrajin.
Dr. Boothby, ki predava na Mayo-kliniki v Bostonu, pa je iznašel doslej najbolj uspešno sredstvo zoper morsko bolezen. V decembru prejšnjega leta je na nekem majhnem parniku napravil morsko potovanje, ki je trajalo 30 dni, da to svoje novo sredstvo preizkusi. Na parniku je bilo tudi sto njegovih pacientov in ko je morska bolezen nastopila, jim je dal v posebnem inhala cijskem aparatu vdihavati kisik. Uspeh je bil. 74 med njimi je v nekaj minutah popolnoma od leglo, na ostale je kisik vplival sicer nekoliko počasneje in v manjši meri, pa tudi ti so kmalu lahko zapustili kabine in se udeleževali družab nega življenja v Indijski ohednici. Največja pred nost kisika pri krotitvi morske bolezni je v tem da prizadetega v ničemer ne ovira, ampak med vdihavanjem lahko govori, jč, pije ali kadi. Dr. Boothby je prepričan, da njegov inhalacijski aparat pomeni konec morske boiezni, ki je ioiikim taka nadloga.
V zvezdami fotografirani del rimske eeste, ki je ves posnt z zvezdami in sonci; to je najlepši del rimske ceste, tako imenovana »strelčeva meglica« v ozvezdju Strelca.
bi prišel z vzhoda 6pet nazaj na svoje izhodišče, tako bi se potnik po vsemirju po sto milijardah svetlobnih let pota in poleta v isti smeri vrnil nazaj na točko, kjer je začel. Prostor je torej kri-vuljast.
Taka je čutna predstava neskončnega, pa vendar določenega vsemirja, ki obsega krogotok časa in večnosti.
In ko bi tak človek spet stopil na trda tla, bi mu bilo gotovo tesno pri srcu. Tam tak prostor, taka svoboda, neskončni dom božjega naročja, na trdih tleh pa taka gneča in stiska. In ko bi videl spore za mejnike, spopade med narodi za nekaj kilometrov zemlje, ko bi videl strašne stroje za pobijanje ljudi, skladišča bomb in strupenih plinov, bi se najbrž vprašal s psalmistom: »Zakaj hrume narodi in si ljudstva izmišljajo prazne reči?« Tedaj bi doumel, kako daleč zaide človek, ki kot vol bulji samo v tla.
Sadje in sočivje je zelo zdrava hrana, to ni nobena skrivnost več. Novo pa je, da je neki danski zdravnik po večletnih opazovanjih ugotovil, da redno uživanje sadja in sočivja izpreminja tudi človekov značaj. Sestavil je posebno razpredelnico o učinkih posameznih vrst, iz katere je razvidno, da n. pr. redno uživanje krompirja nervoznemu in neodločnemu človeku daje miren in odločen značaj, da šparglji vplivajo tenkovest-no, da hruške krepe logično mišljenje in da ananas celo bojazljivega človeka izpretneni v pogumnega in vihravega.
Nizozemski listi pa poročajo, da so v Nizozem-
Stratotferna gondola Stev en »a in Anderiona, po povratku ii stratosfere
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi sa plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
II
r i v i • v v. •
Sluibeiscejo
Gospodična
s prakso želi K zobozdravniku. Pmudbe na upravo »Slov«mca« pod »Vestna« St. 5906. (o)
Absolvent
kmetijske ln zadružno šole, s prav dobrimi spričevali, z 20.000 dinarjev gotovine, Išče primerne službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6973.
Višji državni uradnik
Išče za avgust 2—3 sobno sončno stanovanje, po možnosti v I. nadstropju, v okolišu justlčne palače ali Ajdovščine. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Avgust 1939« št. 6392.
Deklica
šole prosta, želi k dobri In strogo krščanski družini kot vajenka vseh hišnih del, po možnosti tudi šivanja. Ponudbe je poslati podružnici -Slovenca«, Celje pod »Sole prosta« 5776.
Prodajalka
g prakso žoli promenitl mesto, najraje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe upravi • Slovanca« pod »Dobra moč« št. S756.	(a)
Trgovsko sotrudnico
s 5 letno prakso, zmožna samostojnega vodstva trgovino, želi premenltl svoje mesto. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6902.
Izložbeni aranžer
(manutakturlst) ln prodajalec, vojaščine prost, želi spremeniti mesto. — Ponudbe poslati na upr. »Slovenca« pod »Dober risar«, št. 6894.	(a)
Gospodična
z t meščanskim ln 1 trgov. razredom, vajena nekoliko trgovine, Išče kakršnokoli mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6878.	(o)
1500 din nagrade
dam, kdor preskrbi službo poštenemu moškemu, četudi samo za sezono. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6879.	(o)
Kuharica
petdesetletna, Išče službo najraje k orožnikom. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Petdesetletna« štev. 6896.	(o)
Prodajalka
mešane stroke, mlajša, pridna in poštena, Išče službo za takoj. Voljna tudi gospodinjskega dela. Naslov v upravi »Slov.« št. 6866.	(o)
Trgovski pomočnik
mešane stroke, zmožen samostojnega vodstva, Išče primerne službe — tudi Izven trgovine. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden ln pošten 30« št. 5868. (a)
Kontoristinja
z znanjem slovenskega ln nemškega jezika — Išče službo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. -Ponudbe poslati v upravo •Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«.	(a)
Trgovska pomočnica
mlajša želi mesto v trgo-vini z mešanim blngom na deželi, pomaga tudi v gospodinjstvu, do 1. maja. — Ponudbe podružnici "Slovenca« v Ptuju 6t. 5824. (a)
Šofer
trezen, vesten, zanesljiv, z večletno prakso, z dobrimi priporočili — zmožon tudi kavcije, Išče službo, tudi kot družabnik. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Šotor« št. 5*48.	(a)
Trgovska pomočnica
začetnica, pridna ln poštena. Išče službo s 15. majem, lzučena mešane stroke, vešča tudi perfektno nemščine ln srbohrvaščine. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna ln poštena«, št. 6893. (a)
Kmečki fant
vajen poljskih del ln konj, Išče službo v mestu. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6974.	(a)
Pravnik dr. iur.
išče notarja ali advokata, ki bi ga sprejel za koncipienta Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 5968.	(a)
Zadruge
Izvrstno izvežban nameščenec, poslovodja, knjigovo-dja-korespon„ resna, zaupna, boljša sila išče name-ščenje. Ponudbe na upravo pod »Prima reference« 6010
Šofer
mlad, trezen in nekadilec, s prakso, išče namestitve -kjerkoli na Štajerskem ali Gorenjskem. Službo nastopi takoj proti zmerni plači. -Jože Golob, SI. Konjice 130
Samostojna kuharica
in sobarica iščeta službe v Zagrebu. Imata veselje do službe v hotelu ali kavarni. Nastop 15. maja ali 1. junija. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor, pod »Hitra in poštena« 642-6025.
Ilužbodobe
Rezbarja
za leseno rezbarijo, Išče A. Amann, Tržič. (b)
Krojaškega pomočnika
sprejmem za stalno. — Kocjan, Dolenjska c. 23.
Dva krojaška pomočnika
sprejmem takoj za Btalno. Brečko Jožef, Brezno-La-ško, postaja Rimske Toplice.	(b)
Hišnica
samska, pridna, poštena, vajena tudi vrtnarskih dol, se sprejme. Naslov v upr. »Slov.« št. 6918. (b)
Služkinjo
pridno, pošteno, vajeno vseh hišnih del, malo tudi kuhe, sprejmem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Za otroke«, št. 6965.	(b)
Mlad izučen slaščičar
ki bi hotel prakticirati pe-kovBko obrt, se sprejme. . Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Parna pekarna« 5853.	(b)
Pošteno dekle
sprejmem za čez dan za pospravljanje sob, lepo pranje in likanje. Plača 200— 250 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6057. (b)
Mehanik
z malim kapitalom, ki se dobro razume pri dvo-koleslh ln motorjih, se sprejmo kot samostojen. Delavnica., trgovski lokal ln stanovanje v hiši v bližini Ljubljane. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Lepa bodočnost« št. 5929.	(b)
Šoferja
sigurnega, nekaznovanega vozača, samskega, vojaščine prostega, ki jo rad pripravljen opravljati tudi vsa druga dela -sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« s sliko ln prejšnjimi spričevali pod »Nastop takoj« št. 5530. (b)
Pletiljo
veščo za Jopice ln noga vlce, z oskrbo, iščem za takoj. Plačam po dogovoru. Dajem tudi v delo na dom. Prodajam tudi poceni pletllne stroje. Pletlona, Zagreb, Trnsko-ga 13, kod Livadlčeve.
Sposobne organizatorje in zastopnike
išče največja svetovna zavarovalnica za vse področje drav. banovine, kjer ie že dobro vpeljana. Kondicije po dogovoru. Pismene ponudbe v upravi »Slovenca« pod »Dober zaslužek« št. 5806.
Frizerko
dobro tn mlado, sprejmo Dlmitrljevlč - Novi Sad, Kralja Petra 11-16. (b)
Več krojaških pomočnikov
ln vajenec, se sprejme. Delo stalno. - Gorenjska oblačllnlca, Kranj. (b)
Krojaškega pomočnika
za mešano komade, takoj sprejmem v stalno služIjo. Stanko Leskovar — modno krojaštvo, Slov. Konjice.
Kamnoseškega pomočnika
mlajšo moč, sprejmem v stalno službo. Knhar, kamnoseški mojster, Slovenji Gradec.	(b)
Mesto natakarice
iščem, aH vzamem gostilno na račun. Ponudbe podruž-nicl »Slovenca« v Celju poa Mlada in simpatična« št. 5773.	(b)
Verno žensko
vajeno kuhe in gospodinjstva in ki bi bila zmožna založiti v podjetje 5000 dih proti dobrim obrestim — sprejmem. Mesečna plačh »00 din. Cenj. ponudbe na podružnico »Slovenca« v Kranju pod «300« št. 5771.
Krojaške pomočnike za volike komade, takoj sprejmem. Rožič, Celje -Prešernova 21. (b)	Postrežnico mlajšo, sprejmem. Zaloška c. 1-1., desno. (b)
	Dva mizarska pomočnika za pohištvena dela takoj rabim. Okom Pavel, miz. mojster, Škofja Loka. (b)
Perico sprejmem za stalno tedensko 1 dan. Naslov v upravi Slov. št. 6863. b	
	Krojaškega pomočnika sprejmem. Delo stalno. Plevel) Vinko, Poljane, Št. Vid nad Ljubljano, (b)
Fanta starega okoli 18 let — sprejmem k živini. Anžlč, Dobrunje 67 pri Ljubljani.	
	Perfektno kuharico išče tričlanska družina. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Snažna« 5994. (b
Zastopnika šivalnih strojev, Iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Visoka provizija«, št. 5921. (B)	
	Postrežnico pridno, pošteno sprejmemo takoj. Zglasiti se v ponedeljek: Christof, Povšeto-va 33 a. (b)
Potnika dobro uvedenega za vpeljan artikel, Iščemo. Pred nost Imajo oni s šoferskim Izpitom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožen« št. 6940. (b)	
	Dobre zastopnike za obiskovanje zasebnih strank za prodajo tkanih rolet, Išče Pletara Roleta, Bač. Petrovo selo,
Natakarica solidna z znanjem nemškega jezika, ln natakar-skl vajenec, zdrav močan in pošten se sprjmeta v kol. restavraciji na Pra-gerskem. Pismene ponudbe s sliko. (b)	
	Dekle priprosta, za gospodinjska dela, sprejme maja tričlanska družina v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 6012. (b)
Pouk
Akademik
I!
instruira in pripravlja za malo maturo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Siguren uspeh« 5992.	(u)
Zailužek
Vsaki osebi, družini
nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor.	(r)
Lahek zaslužek
se nudi upokojencem, tudi potnicam in potnikom, v vseh krajih Jugoslavije, -Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Značajnost« 6055. (z
Zastopstvo
prvovrstnih avtomobilov alt motornih koles za širšo okolico Ljubljane sprejmemo. Tvrdka dobro vpeljana, Ima lastno delavnico, skladišče ln leži na prometnem kraju. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Uspeh 100"/«« številko 5942	(k)
Oglejte si!
Jzmmtdnv
nizke cene in največjo izbiro koles
LOJZE ZAJC
trgovec in mehanik
Zgornji Kašelj, Zaloška cesta 105 p. Dev. H.v Polju pri Ljubljani Postrežba	tolna In solidna I
Mladega fanta
za kmečka dela, sprejmem takoj. Karunova ulica 12, Trnovo.	(b)
Krojaškega pomočnika
za tine, velike komade, takoj sprejmem. Pintar Jože, Sv. Pavel pri Preboldu — Savinjska dolina.	(b)
Zastopnika
ki je dobro uveden pri špecerlstlh, potrebujem za Ljubljano ln okolico. — Frank kava, Novi Sad.
Nadmlinarja
prvovrstno moč, ki je zmo. žen popravil in montaže, sprejmo »Zora« d, z o. »., Črnomelj.	(b)
Strojnika
veščega vseh popravil ln montaže ter struženja — sprejme «Zora« d. z o. z., Črnomelj.	(b)
Vešča natakarica
z znanjem nemščine sr sprejme. Ponudbe z natančno navedbo vseh dosedanjih služb in sliko uprav! »Slovenca« pod »Kavarniška natakarica« št. 5846. (b)
35 letno vdovo
prlkupljive zunanjosti, pošteno, zdravo, veJSčo kuhe, s 14 letnim sinom ali heer-ko sprejmem za gospodinjo. Doplso upravi «Slovonca« v Mariboru pod »Stalno fit. 639-5857«.	fb)
Tkalskega mojstra
Išče Jacciuard - tkalnica večjega stila. Podrobne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober strokovnjak«.	(b)
Dekle
staro 20—30 Jet, vajeno samostojnega kuhanja ln gospodinjskih del, sprejme štiričlanska krščanska družina v mestu s 1. majem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zmožna« št. 6926.	(b)
Kuharico
osnm tn dvajsetletno, samostojno, veščo srednjedobre meščanske hrane, močno in pridno ter varčno dekle, vajeno vseh del tn vrta — sprejmem. Ponudbo upravi .Slovenca- pod Kranj, ms. sečno 100 din« št. 5S13. (b)
Pletiljo
sprejmem z» stalno. TTraiia in stanovanje v lilši, plača do 350 din mesečno. Zelen ko, Slovenska 26, Maribor
Krojači
z lastnim močnim strojem dobijo delo na dom. Ponudbe na Motvoz ln platno d. d., Grosuplje.
Postrežnico
pridno ln pošteno, sprej mera. Vukovič, Slomškova št. 7. levo.	(b)
Kmečko dekle
pošteno, za vsa dela, vajeno voziti kolo, se takoj sprejme. Trgovina Martine, Tyrševa 17. (b)
Natakarico
Iščem, ki Je zmožna dobiti svojo koncesijo. Ponudbe s sliko Je poslati upravi »Slov.« pod »Zakon ni izključen 5803«.
Služkinja
poštena ln verna, vajena samostojne kuhe in vsčh gospodinjskih del, ljubiteljica otrok in vrta, vajena čistoče ln šivanja se takoj sprejme k 3 članski družini na deželo. Nastop takoj ali s 1. majem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5881. (b)
Krojaškega pomočnika
za fine, velike komade takoj sprejme Avberšek, Maribor, Državna 24. (b)
Prodajalko
za mešano trgovino — Iščem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Pozneje nastop« št. 5907.	(b)
Služkinjo
veščo v kuhinji in pospravljanju z nastopom takoj, Iščem. Oglasiti se »Ercč«, Miklošičeva cesta št. 10-IV.	(b)
Dva krojaška pomočnika
za velike kose takoj sprejmem za stalno. — Alojzij Smrke, krojaštvo, manufak tura, gotove obleke, Žužemberk na Dolenjskem. (b.
Za maj, junij, julij — Iščem privatno, komfortno sobo (2 postelji) z balkonom ali verando. Hrana željena. Takojšnje ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Zdravnik« št. 6937.
pomladansko zdravljenje
za čiščenje in proti slabi prebavi pijte
zdravilni
,PLANINKA' taj
II
Vajenci
ii
Vajenca
sprejme mizarstvo Tram-puš Viktor, Dravlje 125. (v
Pekovskega vajenca
ln raznašalca peciva, sprejmem. Vrečko Ignac, Leskovee pri Krškem.
Dva slaščičarska vajenca
začetnika se sprejmeta. Iz Ljubljane ne pridejo v po-štev. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6053.	(v)
17-letni fant
se želi učiti dimnikarske ali soboslikarske obrti. Naslov: Hlnko Tome, Trška gora, pošta Krško.
Vajenca
za torbarsko obrt, marljivega, nadarjenega, sprejmemo. Hrana in stanovanje v hiši ali tedenska plača. Ponudbo upravi »Slovenca« pod št. 5814. (v)
Fant
star 19 let, išče mesto pekovskega vajenca z vso oskrbo v hiši. Zna slovensko ln nemško. Naslov na upravo »Slovenca« pod št. 5935.	(v)
Čitajte in širite »Slovenca«
IC	I	33	1
Slikarstvo - pleskarstvo
V. žvegelj, CoJzova a 1. Novi vzorci I Cene vsem dostopne.	(t)
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-41
Velika ealoga vseh vrst žlmnlo, otoman, najmo dornejšlh couch-eof. . V zs' ' .--dno vseh vrBt žima, gradi sa modroce. blago za prevleko pohištva Itd. • Solidno delo I Točna postrežba I Konkurenčne cene I
Hiša z vrtom
15 minut od Celja ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6021.
I V Brežicah in okolici
so naprodaj niše, krasna stuvblšča, vinogradi, ea-dovnjakl Id gozdovi tet zaokroženi deli Attemsoi vega veleposestva. • Po! jasnlla pri Inž. M 1 k I a a Otmar, Brežice.	(p)|
Gozd
lepo zaraščru i oral ln 1 oral travnika, prodam. Pojasnila daje Jakob Kenk, Notranje gorico, pošta Brezovica pri Ljubljani, (p)
Večje posestvo
pol ure od postaje, na lepem kraju, ugodno pro dam. Naslov v upravi «Slo. venca« pod št. 5767. (p)
Stavbišča
ob najlepši periferiji Ma ribora, naprodaj. Pojasnila v gostilni »Kremplj Kad-
vanje.
(P)
Stavbne parcele
blizu glavne carinarnice ob Plečnikovi cesti poleg cestne železnice, prodam Pokopališka 36. Moste.
Njiva
17.000 kv. metrov ter stav. bne parcele v mestu, naprodaj. Vprašati: Kunovar, Dravlje 13.	(p)
Zemljišče
alt posamezne parcele v bližini kolodvora Zalog -prodam. Naslov v upravi •Slovenca* pod št. 5796. (p)
Trgovsko hišo
novo na zelo prometnem kraju, z vsem inventarjem in zalogo prodam ali ou dam v najem. Ponudbe v upravo »Slov., pod «Brez konkurence« 5815.	(p)
Nudi se
zelo ugodna prilika za skupno zidavo vile. Stavbno dovoljenje je izdano. Interesenti, ne zamudite! Ponudbe upravi »Slov.« pod »Center« 5862. (p)
Krasno stavbišče
blizu kolodvora Vižmarje, vodovod, elektrika na parceli, poljubne izmere, na obroke ali knjižice od 9 din naprej, naprodaj. Pojasnila Vižmarje 31. (p)
Štiristanovanjsko hišo
za vsako sprejemljivo ceno prodam. Stavba v najboljšem stanju. Primerno za upokojenca, zaradi lepe okolice za iz-prehode. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 6936.
Enonadstropna hiša
z vsemi pritikllnaml ln lepim vrtom, ugodno naprodaj v Krškem. Pripravna zlasti za upokojenega duhovnika, odnosno uradnika. Pojasnila daje župni urad Krško ob Savi.	(p)
Enonadstropno vilo
dve trisobni stanovanji in pritikline, nova zgradba ob Savi, blizu kolodvora, son čna lega, okraj Litija, n» prodaj zaradi selitve, po zelo ugodni ceni. Dopisi v upravo «Slovenca. pol »VI. la ob Savi« št. 584i, (p)
Majhno posestvo
lepo, v neposredni bližini trga in železniške postaje s hišo in gospodarskim poslopjem ter 4 oralt zemlje (njive, gozd, pašnik, sado-nosnlk) naprodaj. Pojasnila daje A. Grnnor, Šmarje prt Jelšah.	(p)
Posestvo
v Celju z novo zidano hišo, ki daje mesečno 400 din najemnine ter z novim gospodarskim poslopjem, s sadonosnikom, redijo se 3 krave, v lepi ravni leg: pri državni cest' - za 75.000 din naprodai Covnik Karel, Pred grofijo 7, Celje
Proda se gozd
posestnika Zupančiča. Sp. Vrtače (pošta Kolovrat pri Zagorju). Lepa bukovina za žago ali pragove, nad dva tisoč kub m mehkega lesa in več tisoč kub m drv. -Odvoz lesa ugoden, železniška postaja Zagorje. Informacije daje dr. Drago MarnSič, Ljubljana, Miklošičeva ali pri gosp. Franc Drašler, Borovnica. (p)
Kunaver Ludvik
gradbeno • strokovno na-, obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. C, telefon S7-83, Ima naprodaj večje število parcel« kompleksov, poseBtev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. • Po. oblaščenl graditelj ln sodni oenllec za nasvete brezplačno na razpolago.
Krasna parcela
na Prulah, se ugodno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5924,
Visokopritlična hiša
podkletena, na krasnom prostoru, naprodaj. Domžale, Bistriška št. 4. (p)J
Vila
nova, enonadstropna, na! prodaj v šlškl (200.000 dinarjev). Vprašati Ilirska 29-1.	(p))
Mala graščina
s kapelico, v letoviškem kraju, z vsem inventarjem, zelo donosna, poceni naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Graščina« št. 6892. (p);
Enodružinsko hišico
novo, z vrtom, oddam v najem s 1. ali 16. majem v Poljanah 60. št. Vid nad Ljubljano. Vprašati Gosar, Perovo 45, pošta Kamnik.	(p)
Kupim posestvo
v bolj hribovitem kraju za živiaorejo ali zamenjam za stavbni svet pri Kranju, i Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5842.	«p«
Stavbna parcela
v Izmeri 5000 m', ob drž. In banovlnskl cesti, v bližini kolodvora Vižmarje. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Poja- •• V13-marje 69	(p)
Vila
nad štiri leta davka prosta, 4 sobe, kopalnica, kuhinja, veranda, terasa, kleti, sadni vrt Itd., se proda za 240.000 din. — Maribor, Metelkova 23.
Krasne stavbne parcele
v sončni, brezprašnl In mirni legi blizu kolodvora. elektrika, priključek na mestni vodovod, lahek dohod ln dovoz - proda po zmerni ceni B. Mejov-šek, Tattenbachova ulica št. 13, Maribor.	(p)
Hišo
v Ljubljani kupim. Plačam s knjižicami trdne ljubljanske posojilnice — 90.000 dinarjev od teh bo 30.000 kmalu prostih) in do 60.000 dinarjev gotovine, ali pa prevzamem hipoteko. Opis hiše in ceno na upravo »Slov.« pod »Hiša v Ljubljani« pod št. 6896.	(p)
Trgovska hiša
v centru Ljubljane, Prea škofijo 16, trinadstropna, stanovanjska, bo prodana na javni dražbi v četrteK, 20. aprila, v sobi št. 16 ob 9 dopoldne, Cenilna vrednost 309.025 din. Najmanjsr ponudek 151.512.50 din. Varščina 30.90? din. Točaejše informacije v trgovini isto-tam.	tP)
V Sloveniji
kjer se zida na novo ena največjih tovarn Jugoslavije, se proda doblčka-nosno posestvo z gostilno ln gospodarskim poslopjem vred za 300.000 din. Vprašati v upravi »Slov.« pod št. 5467.
POSESTVA GLEJ
TUDI NASLEDNJO STRAN
(Kaj je lepšega
kot pomladanski izlet v naravo z dobrim in zanesljivim motorjem? Pomlad je že tu, zato se podvizaj in se oglasi pri firmi
motorjev brezobvezeni Ign. VOK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7
Vsi rezervni deli stalno na zalogil
NSU • PUCH • BIANCHI • PHANOMEN
Vse tipe motorjev si lahko ogledate v Moto-salonu M. k. Ilirije, Delavska zbornica od 19. do 26. aprila 1939
Prodam hišo
t gostilno in mesarijo, pripravno tudi za druge obrti, blizu cerkve, šole, tramvaja. — Do,beljak, Ljubljana-Dravlje, Vodnikova 240. (P)
Stanovanjska hiša
ob glavni tramvajfiki progi, naprodaj zaradi izselitve. Brutto donoa 43.00« din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5791.	(P)
Gostilno
I malim posestvom V Industrijskem kraju, 1 četri uro od postaje, prodam. — Poizve se pri Grčar, Šmartno pri Litiji.	(P)
Parcela
prisojna, južna lega, po nizki ceni, proti prevzemu hipoteke, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5897.	(P)
Stavbišče
pod Rožnikom, ca 1600 m! ugodno prodam. Informacije dr. Viktor Maček, odvetnik, Ljubljana, Dalmatinova 10.	(P)
Večji del zemljišča
ca 17.000 ms, ugodno prodam za skladišče ali gramozno jamo v bližini tovarne Saturnus. Naslov v upravi »Slovenca« pod Št. 5963.	(P)
Enonadstropno hišo
3vostanovanjsko, na lepem kraju, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5987.	(p)
Hiše, posestva,
Industrije, restavracije, gostilne, trgovine, buflete in mlekarne prodaja ter izdaje lokale — Central, Zagreb, Bregovita 7. (p)
11 Hišica:
3 sobe, vrt in njiva poleg cerkve in šole v Cerkljah, Gorenjsko, oddamo ugodno v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Obrtnik ali upokojenec« 6008. (p)
13 stanovanjska hiša
t gospodarskim poslopjem in velikim vrtom v Trnovem, v bližini projektirane jadranske ceste, naprodaj. Poizve se: Mala čolnarska ul. 4, Ljubljana.	(p)
Enonadstropno hišo .
prodam ob Celovški cesti, pripravno za vsako obrt in trgovino in več parcel, ali skupno. Alojz Arhar, Ce lovska c. 80, Sp. Šiška,

* 1 »J
Rumeno malo papigo
Ubeglo na praznik, vrnite za lepo. nagrado v trgovini Celovška 34, alt na-Bnanite tel. 30-72. (c)
Stelaže s predali
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5871.
500 kg štajerskih bobovcev
ugodno prodam. Trgovina Martine, Tyrševa 17. (1)
Vrtna črpalka
dobra, naprodaj. Pogačar, Glince c. II. št. 8. (1)
Koleselj
skoraj nov, naprodaj. Cesta 29. oktobra 16. (I)
Mizarji!
Za polovičnoceno se proda skoraj nova falzmašina Univerzal-Zinkfras-Aparat 6 6 šabloni. Poizve se: Hrenova 16-1. Istotam se dobi večjo partijo furnirja po
nizki ceni.	(1)
■■■■■■■■■■■■■
»Presto« koleia
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarska zveze).
Trgovina
suhomesnate robe, delika-tese, najprometnejše mesto v sredini Zagreba, nizka najemnina, čisti zaslužek din 3000 mesečno, naprodaj zelo povoljno s celim inventarjem in blagom. Central, Zagreb, Bregovita 7. (1)
MALIN0VEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Po$veiajte tvojo pažnjo,
Pranje perila na električni pralni stroj in sušenje perila v centrifugi ni Je enostavno, temveč zabava
V Vaši lastni koristi je, da si čimpre.je nabavite ta čudežni pralni stroj, ki se v najkrajšem času sam izplača. — Generalni zastopnik in zaloga holand-skih »Viktoria« pralnih strojev in zastopstvo Hof-herr - Schrantz • centrifug.
Gustav Puc, Ljubljana
tržaška cesta 9 Telef. 26-97
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi oa obroke pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova & Brezobvezen ogledi
Dva zapravljivčka
večji štedilnik in 20 metrov kompletne cevi za škropit vrt, naprodaj. Prečna 6.
Lepe obhajilne
sveče, vosek med in medeno pecivo
dobite najboljše in najcenejše pri
»Sveča«
Ljubljana, Stritarjeva ul. 6.
Vrtna veranda
lesena, in majhna vrtna uti-ca, ugodno naprodaj. Naslov v upravi.	(1)
Kolesa VICTORIfl
najboljše kvalitete velika izbira nizke cene pri tvrdki
A. BIRKE
Ljubljana, Mestni trg ši 9
Kolesa: NSU
Diamant - Wanderer -Diirkopp - Triumph itd. kupite najceneje edino le pri tvrdki
PLEVEL
Preska, pošta Medvode.
VINA
Za težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Najceneje kupite prvovrstno
kolo
aH
šivalni stroj
v trgovini
Splošna trgovska družba
v Št Vidu nad Ljubljano (v hiši g. feršina). Istotam najcenejša popravila rabljenih koles. Dajemo na ugodne mesečne obroke.
MESEC NIZKIH CENI
§Cje? y novem lokalu, Stari trg 1. pri
JoSko OLUP mlajši
kjer se prodaja za velikonočno sezono gospodom: površnike, obleke, klobuke in kamgarne, po znižanih cenah.
Izkoristite ugodno priliko!
CJOt iVilliattis Luxury Shaving Cream
BRITJE « MUKA?
NeH rAko uporabljate WILLIAMS kremo za britje, a po britju osvežite kožo z nekaj
kapljicami AQUA VELVA, ki takoj odstrani ranice, ki jih povzroča britev. Dobiva se v vseh boljših strokovnih trgovinah.
Za britje
W I L L I A M S
Otroški vozički na]- Dvokolesa, Šivalni stroj) nova)šib modelov motorji, triclkljl pogrezljivl
Po zelo nizki oenll Ceniki frankol .TRIBUNA" P. BAT jat, tJUBLJANA, KartOvika 4
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 28
Otroški kotitek.
20
Eonči Ahačič:
nintu*
Nosan in Zalika
m
ag.
Zdaj se ustavijo štirje mojstrčki pred Mojmojo. »Palček z zlato krono na kapi in z dolgo belo brado se predstavi vili takole: »Kralj Cirečare stoji pred teboj, Mojmoja. Zadovoljna boš z menoj nocoj. Kamor Cire čare svojo brado položi se mu ob priči vse pokori.«
Resi Velika je moč Čirečarove brade — a Mojmoji vendar ne more ustreči.
Nato spregovori sanjavi sloki palček z veliko zlato trompeto: »Jaz sem palček Tra-lala, ki rad vidim hopsasa. Cim zatrobim, dvigajo nožice vse živali in vse rožice, vse se zavrti in se življenja veseli.«
Vendar tudi Tralala ni ta, ki ga rabi Mojmojo,	J
f
Pohištvo
i
POHIŠTVO
Moderno in kvalitetno
kuhinje, spalnice, jedilnice ln drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln jedilnice, orehov les, že od 1500 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih ln danih načrtih.
»OPRAVA«
Ljubljana, Celovška c. 50
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Gregorčičeva ulica St. 6 (pri Gradišču).	(1)
Spalnica
orehova imitacija, šperana, lepa oblika, zelo ugodno naprodaj. Bitenc, mizarstvo, Gosposka ul. 10. š
Modroce
posteljne mreže, felezne zložljive postelje, otoma-ne, divane ln tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik • Mestni tre 13 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvllha za modroce ter blaga ea prevleke pohištva.'
Pred nabavo pohištva
si oglejto zalogo modernih spalnic, jcdilnie, kuhinj itd. pri Henrik Bitenc, mizar stvo, St. Vid.Vižmarjo. (S)
Modroce
vrhne in spodnje, mreže, posteljne odeje ln
perje puh najccneje v veliki izbiri prodaja
SEVER, Marijin trg 2
nasproti frančiškanske cerkve.
Stanovanjske opreme
kupite zares ugodno pri Malenšek, Celovška cesta št 258.	(š)
Moderne spalnice
in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah, priporoča mizarstvo Velka-vrh, Krakovska ul. 7, Ljubljana. Sprejemajo se popravila.	(š)
Spalnice!
jesenove in orehove, fine, kupite najugodneje pri — Kržetu, pohištvo, Vrhnika; skladišče: Ljubljana, Prečna ul. 6,	(s)
Vrtne stole
ln mizo — kupim. Grad Marija, Črnuče.	(k)
Ročni voziček
z biro na 4 kolesih kupi ABC ; Medvedova 8t poleg kolodvora šlška.	(k)
Kovaško kladivo
na vzmet s peresi št. 2 (tederhamer), kupim. Naslov v upravi »Slovenca« poa št. 6975.	(k)
Vsakovrstna
zlato
kupuje
po najvfšjih cenah CERNE, ju ve lir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Pločevinaste sode
rablj ene, toda v dobrem stanju, močno z ojačoval-n i mi obroči, kupimo. Ing. Dukid in drug, Ljubljana, Iiohoričova 24.	(k)
Kosti
postavno vsaka postaja, v kompletnih vagonih, kupuje: Ljudevlt Halp, tovarna ltleja, Sombor, Donavska banovina. k
Cunje
krojaške odrezke, Btar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska 16. (k)
Orehove furnir hlode
spodkopano ali stojefie, 55 cm naprej in 100 ma borovca 28 cm naprej. — Adolf Trelc, Ljubljana, Cankarjeva ul. 7-III. (k)
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Hablč-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmana«
la javorovih hlodov
80 kub. m od 30 dalje, dolžina od 2 m dalje, kupim za dobavo do 20, aprila. Ponudbe na podr. »Slov.« Celje pod »Takoj« 6022.
Staro zlato, zlato zohovfe ln srebrne hrone
kupujem po najvišjih oenab A. KAJFEZ
trgovina z urami in zlatnino
precizna delavnica 7,a popravila vsnkovrHtnih ur Ljubljana, Miklošičeva 14
Voziček
globok, kompleten, prodam. Kupim športnega. Pleterš-nikova 28, pritličje. (k)
Motorno črpalko
malo rabljeno ali novo kupim. Ponudbe upravi »SI.« pod »5 KS« 5999. (h)

Glasba
BRUPlAftN Mm V KtANJB
ZAHTEVAJTE MClPtACNI KATALOGI
MEINEt>HER0LD
»Co/Aii flARIBOAt 103
Pianino
krasen glas, poceni najproi daj. Kejžarjeva 16, Maribor.	(g)
Novi modeli čelo-flauta-bandonion register Oglejte si brezobvezno pri
R.WarbInek
Ljubljana, Miklošičeva e.4
Najcenejša v njeni kvaliteti
Harmonij
nov, poceni naprodaj. Pojasnila daje: Gospodaric Ferdo, St. Rupert, Dolenjsko.	(g)
Priložnostne prodaje
ne iščite, ker dobite tovarniško nove plošče v poljubni izbiri že po Din 30—. Zahte-vajte soznam.
Klavir
zaradi selitve počen! prodam. Linhartova 11. (g)
Godbene instrumente
(Blech) skoraj nove — partija ali po komadu zelo poceni proda Bolčič, Jelači-čev trg, American bar.
Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo
Din 15*—
dokler traja zaloga>
R. Veleplč
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25
Damske plašče za pomlad v ceni od 360'- din,
dam. kostume od 290-- din,
damske volnene obleke od 150*- din naprej, nudi
F. i. GORICAH
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 29

Posojila
dajemo proti zadostnemu kritju in rednemu odplačevanju.
Denarno vlogo
na knjižico ln tekočo račune sprejemamo na ugodno obrestovanjo.
Vrednostno papirje
kupujemo - prodajamo -lombardlramo, posojamo.
Hranilnica dravske banovine
Ljubljana, Maribor, Celjo, Kočevjo.
Hranilne knjižice
3% obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Posojila
različna, preskrblm hitro ln brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast dovoljena pisarna
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka 12 Znamka S din
i
Automofor
i
BSA motorno kolo
zelo dobro ohranjeno, zelo poceni naprodaj. Ljubljana, Rožna ulica 19, dvorišče.
DKW
motor 200 emi, So skoro nov, prodam. Naslov v upravi »Slov.« St. 5966.
Motor Miele
mnlo rabljen, 100 oom fn dva nova isto znamke poceni prodam Itipar, Cerkljo. na Gorenjskem.	(f)
Avtobus
nov aH malo rabljen, 25—
30 sedežev, kupim. Avto podjetje Pšenica, p. Soilr.n. žica.	(f)
Osebni avto
znamke nI1': a t«, v zelo dobrem titanju, zelo ugodno naprodaj zaradi bolezni za 9000 din. Naslov v upravi •Slovenca« pod št. 5854. (f)
Kleparske stroje
rabljene, kupim. Krušič, Rt. Vid nad Ljubljano 13.
Varilne transformatorje
za električno varenje, Izdeluje najccnejo ln v najboljši Izvedbi Furlan, Črnuče pri LJubljani, (f)
Fiat 500
v brezhibnem slanju, zelo dobro ohranjen, poraba na 10(Mcm 6 in pol 1, prodam za 16.000 din, ali zamenjam za poltovorn'1 avto. Poltovorni avto DKW ali OPEL kupim takoj. Naslov na upravo »Slovenca« St. 0943. (£)
II
Živo I i
i
Čebele
15 panjev (kranjičov), pro-dam. Cena po dogovoru. — Florijan Kokalj, Letence p. Golnik.	(j)
8 din liter
točimo pristno srbsko vino v restavraciji pri gorenjskem kolodvoru. Danes koncert.	(r)
Vnajevn
ODDAJO:
Skladišče
prostorno, pripravno za mirno obrt, so odda. Cesta 29. oktobra št. 3. (h)
Trgovski lokal
z vsemi prilikllnnmi — v večjem Industrijskem trgu, oddam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5727. (n)
Oddam lokal
s 1. majem na zelo prometnem kraju, uporaben za trgovino ali pisarno. Poizve se pri Antonu Majdiču v Kranju.	(n)
Lokale
obslojoče iz 5 sob s prltl-klinami, pripravne za večjo obrt, oddam v Kranju. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5772.	(nj
Kobila
srednjo težka 10 let stara za težjo vožnjo, takoj naprodaj."Sostro 14. Do-brunje.	(j)
Za 1. maj ali za takoj
oddamo v najem
euodruž. vilo
z vsem konfor-tom in velikim vrtom.
Vsa potrebna pojasnila daje Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani vsak delavnik med uradnimi urami od 8 do 14, telefon 25-21, 25-22.
Kovačnico
oddam v najom aH prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4433.
Delavnica in lokal
v centru, se odda. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 5989.	(1)
Žago
na prometnem kraju Gorenjske dam v najem. Ponudbe podružnici »Slovenca« Kranj pod »Žaga« št. 5985.
Lokal
dobro vpeljan v sredini mesta, velikost 10'/iX5 ac odda z aH brez blagi ln Inventarja. Istotam ee odda dvosobno stanovanje s kabinetom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Din 660« 6916. (n)
Stanovanja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s pritiklinaml pod enim ključem, išče v Siškl dvočlanska družina za avgust. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5928.	(č)
Dvosobno stanovanje
najraje v Šentjakobskem okraju — Iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6S75.	(č)
Štirisobno stanovanje
blizu centra, iščejo 3 starejši družinski člani za avgust. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Do 1. maja« št. 5908.	" (č)
Železniški uradnik
soliden, samski, išče stanovanje 2 prijaznih sob, najraje v centru mesta, za 1. maj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 5923. (č)
po dA&avi
oiiuiijrnnBiiHiflmuiiiijii mnmjj mnmiijiinnniiai on mcuinTirtn >ij !TTTniiu^mi:;^i;nnTin:unnnTiiiiii ifnrrm uimrnuij^inTTiitijjmmuiiiB«
*	Dom za žensko delavsko mladino bodo
kmalu začeli graditi v Zagrebu. Pred nekaj meseci je bilo ustanovljeno Žensko hrvatsko društvo s socialnimi n^logajnj;teka ,majkf«. .Piflftvo st je kol' prvi cilj zastavilo zgraditev Doma za hrvatsko delavsko in obrtniško mladino, ki prihaja v Zagreb, pa nc najde nikjer primernega zatočišča. Odločna akcija društva je kmalu rodila uspehe. Pri socialnem ministrstvu si je zastopstvo društva zagotovilo podporo pol milijona dinarjev. Zagrebška mestna občina je brezplačno darovala zemljišče za novo stavbo in tako se bodo dom lahko že kmalu začeli graditi.
*	O zastoju prometa v jadranskih lukah je razpravljala kontcrenca zastopnikov zagrebške, splitske in dubrovniške zbornice v Splitu. Glavna razprava konfercnce se je nanašala na zastoj uvoza in izvoza preko naših jadranskih luk ter na ukrepe, ki bi jih bilo treba podvzeti, da se v naše luke zo.pet vrne živahnejši promet. Sklenjeno je bilo, da zastopniki vseh treh zbornic obiščejo prometnega, finančnega in zunanjega ministra in da naj se čim prej skliče anketa -ministrstva trgovine i.n industrije, na kateri naj se sprejmejo potrebni ukrepi za zboljšanje prometa v jadranskih lukah. Slednjič so tudi sklenili, naj primorske gospodarske zbornice organizirajo posebne pristaniške odbore, ki naj delajo podobno kakor delovni odbori za pospeševanje turizma.
*	Močan potresni sunek, ki ga je spremljalo zamolklo podzemsko bobnenje, so čutili v petek zjutraj ob 3.10 na Sušaku in v bližnji okolici.
*	Okrog 1000 gostov je za velikonočne praznike obiskalo Crikvenico. Tako velikega obiska za velikonočne praznike že do,!go nc pomnijo. Tudi v bližnjih kopališčih je bil obisk izredno velik.
*	Osješki gospodarski krogi so zelo ogorčeni na osješki občinski svet, ki je uvedel zelo občutne takse na trgovsko reklamo. Proti tem taksam se je dvignil solidarno ves osješki gospodarski svet in ogorčeno obsodil postopanje podpredsednika osješke mestne občine dr. Rožiča in občinskega 6veta. Dr. Rožič se je branil, da je uvedel nove takse po vzorcu petrovgradske občine in da se je pri tem poslužil kar njenega pravilnika. Toda izkazalo se je, da to ni rcsnica, kajti v Petrov gradu sploh niso bile nikdar uvedene takse na trgovsko reklamo. — V petek popoldne je 17 nadaljnjih občinskih svetnikov v Osijeku podalo ostavko na svoja mesta. Kot nagib za ostavko navajajo, da hočejo z ostavko pripomoči k temu, da se začno razgovori in pogajanja, na podlagi katerih naj bi prišli v mestni občinski svet tudi oni meščani, ki niso na tisti politični liniji, kakor je bil sedanji občinski svet. Ker je že prej podalo ostavko 7 občinskih svet-n:kov, šteje zdaj okrnjeni osješki občinski svet vsega skupaj samo 6 članov.
*	Hotel na Plitvicah gori. Zagrebški »Jutarnji list« poroča: V petek popoldne ob 5 je izbruhnil požar v gornjih prostorih hotela na Plitvičkih jezerih. Požar je zajel vse gornje prostore in podstrešje. Vzroka požara še niso mogli ugotoviti. Iz vseh sosednih večjih krajev in celo iz Karlovca so prihiteli na pomoč gasilci. Prav tako je savska b.mska uprava poslala na kraj nesreče nekega uradnika in kriminalnega agenta, da izvedeta hitro preiskavo. Goreči hotel je last banske uprave in je zavarovan pri domačih zavarovalnicah.
*	Angleška tvrdka toži sarajevsko trgovsko pjdjetje. Pred sarajevskim sodiščem teče po zagonu o zaščiti industrijske lastnine postopek proti sarajevskemu trgovskemu podjetju Zinhasovič. — Angleška tvrdka J. P. Coats LTD Paisley iz Škotske toži sarajevsko podjetje, da jc dalo v promet sukanec na kolutih z angleško etiketo, ki popolnoma sjiči njenim izdelkom. V tožbi se dalje navaja, da je sarajevsko podjetje samo na posebni
etiketi označilo svojo firmo. Pred sodiščem so prečitali mnenje sarajevske Trgovske zbornice, ki naglaša, da jc pri nas v prometu običajen sukanec na kolutih rdeče barve in da drugače oznake niso lastnina nikogar in da se zaradi tega ne morejo zaščititi. Razen tega so napisi na proizvodih obeh tvrdk toliko različni, da ne more nastati pomota pri kimzumentih. Sodišče je na podlagi tega mnenja sarajevsko podjetje oprostilo.
*	Nenavadno ugrabljcnje ženske ali. 6ala,?i> 39-lctni sodarski pomočnik Ivan Zalac in njegova 18-Ietna priležnica Irena Subota sta potovala peš iz Suhopolja proti Osijeku. V Našicah ju je dohitel tovorni avtomobil, poln telet, ki je skozi Osijek vozil v Belgrad. V avtu sta 6cdela dva šoferja. Zalac ju je prosil, da bi njega in žensko vzela na avto in ju peljala do Osijeka. Šoferja sta na to pristala in avto je šel proti Osijeku. Ko so prišli do vasi Antonovec pred Osijekom, je eden od šoferjev prosil Žalca, naj gre v trafiko po cigarete. Ko je Zalac stopil z avtomobila, je drugi šofer zgrabil Ireno in ji zamašil z robcem usta, prvi pa je hitro pognal avto dalje. Ko se jc Žalec dobro zavedel, kaj se je zgodilo, je bil avto že daleč. Pohitel je v Osijek, toda na mitnici je zvedel, da je avto že zdavnaj pasiral mesto. Zalac je ugrabljcnje prijavil policiji, ki je obve-. stila belgrajske oblasti.
*	Ženska, ki si na vsak način hoče naprtiti umor. Pred okrožnim sodiščem v Šibeniku se je v petek pričela razprava proti 37-letnemu železniškemu kurjaču Anteju Višiču in 24-letni vdovi Mariji Višič, ki sta obtožena, da sta z revolver-skimi streli ubila kmeta Lovra Višiča iz Koprna in brat pokojnega Marijinega moža Ivana Višiča, i nbrat pokojnega Marijinega moža Ivana Višiča. Obtoženi Ante Višič zanikuje vsako krivdo in navaja za kritično noč, v kateri 6e je zgodil umor, alibi, ki pa so ga nekatere priče zelo omajale. Marija Višič pa naspro,tno trdovratno zatrjuje, da je ona ubila Lovra zaradi tega, ker je pred 4 leti ubil njenega moža Ivana, razen tega pa jo je pozneje večkrat nadlegoval in 6iloval, tako da je zanosila in v preiskovalnem zaporu rodila zdravo žensko dete. Ko jo je predsednik senata vprašal, kje je dobila revolver, je odgovorila, da ga je kupila od nekega neznanca za 100 din, naboje pa da je kupila že mcsec dni prej. Ko so ji pokazali revolver, ki so ga našli poleg umorjenca, je zanikala, da bi bil to revolver, s katerim je ona streljala na Lovra. Predsednik je nato dejal obtoženki, naj nabaše samokres. Obtoženka pa je tako nespretno ravnala s samokreso.m, da so sodišče in izvcdenci prepričani, da je izključeno, da bi bila ona storilka. Zato je splošen vtis, da se hoče Marija Višič žrtvovati za soobtoženega svaka Anteja Višiča, za katerega trde nekatere priče, da je imel nedovoljene odnošaje z Marijo. Te priče pravijo, da je otrok, ki ga je Marija rodila v zaporu, Antejev, ne pa Lovrov. Razprava v petek še ni bila končana.
Kranj
Naši pcDci v radiu. Danes bomo slišali po ljubljanskem radiu petje moškega zbora kranjskega Prosvetnega društva. Pevski zbor bo pel pod vodstvom g. Petra Liparja med 13 in 14 in siccr bo zapel 14 postni.
Fantovsko okrožje Kranj priredi enomesečni orodni tečaj v dvorani Ljudskega doma. Tečaj se bo pričel v ponedel jek 17. aprila ob pol 8 zvečer in se bo nadaljeval vsako sredo, potok in ponedeljek ob pol 8 zvečer. Prosimo vse fante, ki ima jo vesel je do orodne telovadbe, da se tečaja udeležijo, tnko da bo nnše Fantovske okrožje častno znstopnlo naš okraj na mariborskem taboru. Tečaj bo vodil lir. Franc Kermavner.
Cenjene dame! Vsak slamnik iz hort vam na novo prosijo izrecno le salon »Mias Kranj. Brez-obvezno si oglejte zalogo.	>.
Jesenice
Nalivna peresa v veliki izbiri vjrgovini Krekovega doma.
štirisobno stanovanje
iščem v bližini centra za boljšo stranko za ■ prvi Junij. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Družina« St. 6969.	(č)
Moderno stanovanje
3—4 sob, z vsem komfor-tom (kopalnico), so išče v sredini mesta za maj ali avgust. Pripravljen plačati odškodnino za event. selitov. Oferto poslati pod »Dober plačnik« na upravo ^Slovenca« 6964. (c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
krasno, se odda za 150 din v Dobrunjah pri Ljubljani.
Enosobno stanovanje
oddam 1. maja Ob Zeleni jami 17, Moste,	(č)
Dvosobno stanovanje
in kabinet, lepo, oddam. -Šiška, Milčinskega 24. (č
Enosobno stanovanje
s pritiklinami — oddam s 1. majem. Vič 169. (č)
Sobo s štedilnikom
oddRm s 1, majem. Ljubljanska ulica 151, Moste.
Enosobno stanovanje
oddam mali družini z majem. PovSetova št. 76, Iiodeljevo.	(č)
Dvosobno stanovanje
kopalnica, kuhinja, v centru, oddamo. Naslov pove uprava 5993.	(č)
Sobo s kuhinjo
oddam v I. nadstropju s 1. majem t. 1. v Ljubljani, Breg 16. - Poizve se pri hišnici.	(č)
mm
IŠČEJO:
Mlada zakonca
iščata veftjo prazno sobo i upoTabo drvarnice. Verban-6ič, Napoleonov trg St. 5, Ljubljana.	(s)
Sobo
opremljeno, v bližini sv. Petra cerkve, v pritličju, iščem za 1. maj. Ponudbo na upr. »Slov.« pod št. 5869.	(s)
Tiskane kretone
delene in krepe v lepih modernih vzorcih, zajamčeno stalne barve od 6.80 din, za domače obleke, belo in barvasto blago za perilo od 6 din naprej dobite v novo otvorjeni trgovini za Ljubljanico pri Zmajskem mostu — Sv. Petra nasip 29. Istotam vel. izbira .ostankov.
/e nitbe
Starejši fant
posestnik, obrtnik, poroči do 46 let staro državnu uradnico. Dopise v upravo «Slovenea« v Murlboru poo •Pozna pomlad« št. 620-5778.
Posestnik v Ljubljani
srednjih let, išče kuharico ali. služkinjo z 20.000 din zaradi ženitve. Ponudbe v npr. »Slovonca« pod »Srečni dom« št. 5817.	(4)
Gospodična,
lastnica gostilne v lepem kraju Slovenije, bi takoj poročila simpatičnega gospoda. Ponudbe na podr, »Slovenca«, Celje, pod št. 5990.	(ž)
Vdovec
posestnik, star 40 let, išče pridno pošteno kmetsko dekle ali vdovo, staro od 30 do 40 let, z nekaj premoženja, najraje Gorenjko. Slika zaželjenea. Dopise pod zn. »Celje« na upravo »SI.« pod št. 6016.	ž
Dekle
stara 41 let, z 8000 din dote, mirna, lepe preteklosti, poroči gospoda s kakršnokoli službo - samo poštenega. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ženitev« št. 6013.	(ž)
18 ^fnffl
Več koles
damskih in moških, prvovrstnih znamk, zelo poceni naprodaj. Ljubljana, Rožna ulica 19, dvorišče.
Frizerji
Garantiran recept za trajno preparacijo, 60 — liter 20 din. Polanc, Kopitarjeva.
Mesnico
na prometnem kraju ugodno prodam. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Mesnica« št. 6005.	(1)
Poceni naprodaj
več prvovrstnih koles, šivalnih strojev, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov pri »Prometu« (nasproti Križanske cerkve)
Pohištvo
vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Iiregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
ICEEE3I
Radio aparate
od 760 din naprej, kakor tudi najfinejše — kupite najugodneje v strokovni trgovini »Tehnik« JOSIP BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1)
TABLETE- MAST
Pri revmatizmu, gihtu in išijasu masirajte boleče dele z »Nibol« mastjo in vzemite »Nibol« tablete. Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo
»Nibol« tablete. Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana.
Proizvaja »N 1 b o 1« v lekarnah Din 20.—.
_ Reg. br. 17. 816/35
Naravni rum
Saint James
z Antllsklh otokov
zahtevnjte v vseh kolonijnlno delikatesnih trgovinah in boljših ka-
vnrnah in restavracijah. Knm „Snint James" edinstven za čaj, rocktalle ln gastronomljo — aroma, okus — kvaliteta!
Zast. in sklad.:
HOBBY, A. R.
Beograd — Uskočka 5, tel. 23-013 PodzastopnlStvo za Dravsko banovino: FRANC PESTOTNIK, Liubljana. Verovikova ul. 23,
mvmcii-
-/jotem VL&pzfajj1
Javna sodna dražba
petero šivalnih strojev, raznega galanterijskega in volnenega blaga se bo vršila v torek, dn«! 18. aprila ob treh popoldne v trgovini »Julijana«, Ljubljana, Vošnjakova ulica.
Vse potrebne priprave
za predtiskanle ročnih del
razpošilja najceneje
Caua" tvornica Šablona Tanvflh JflVu za ručne radove UgiCU
Trgovci in obrtniki:
prilika dobrega zaslužka! — (Iščemo potnike)
Preselitev!
Cenj. odjemalcem vljudno sporočam preselitev iz Masarykove 23 v Jonkovo t Vertačnik Franc, prodaja kuriva in parketov in se cenj. odjemalcem toplo priporočam!
Preselili smo se
s skladiščem in pisarno v Smoletovo ulico, ki drži nasproti cerkve sv. Krištofa » Bežigrad. . — Poprej Tyrševa cesta 46.
Cenjenemu občinstvu bomo postregli točno Ifl solidno po primernih cenah. — Se priporoča
tvrdka ANTON BARTOE trgovina s kurivom in lesom*
Ljubljana, Smoletova ulica.
iMi mojster
absolvent delovodske šole, mlajša moč, z dobrimi izpričevali, se sprejme k večji tvornici pohištva. - Lastnoročno pisane ponudbe s popisom dosedanjih šol in prakse naj se pošljejo upravi »Slovenca« pod šifro »Molčati je zlato« štev. 5949.
Na velikonočno nedeljo ob pol dveh popoldne je poklical Vsemogočni k Sebi po dolgi in mučni bolezni, v starosti 56 let, prevideno s sv zakramenti za umirajoče, našo predrago mamo, taščo, teto, svakinjo, gospo	•
Antonijo Solak
vdovo po mesarskem mojstru.
Drago pokojnico smo položili k večnemu počitku v torek, 11. aprila. Ob tej priliki izrekamo preč. duhovščini, vsem, ki so v teh težkih dneh z nami sočustvovali ter jo spremljali na zadnji poti in darovali vence, najprisrčnejšo zahvalo. Priporočamo jo v blag spomin in molitev I
Žalujoči ostali.
ZAHVALA. Zahvaljujemo se vsem, ki so v tako častnem številu spremili našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Alojzija Pečenko
do hladnega groba. Posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. A. VVankmiillerju, ki mu je v bolezni lajšal trpljenje, in pa prečastiti duhovščini za duhovno tolažbo. Tudi vsem darovalcem cvetja in krasnih vencev gre naše priznanje in zahvala. Prav posebno pa nas je prevzelo slovo, ki ga je vzel naš prečastiti gospod pater ob odprtem grobu od pokojnika. Tudi njemu najsrčnejša hvala.
V Mariboru, 14. aprila 1939.
Žalujoči ostali.
ftLftej
■„Hfi®Jfl
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI m PO NAJNI2JJH CENAM
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI!
STALNO
CENIK ZASTONJ

▼ veliki izbiri najceneje dobite pri
,,TEHNIK'1 Josip Banjai
Ljubljana, Mlklošileva 20
Zaloga: tenis reketov, nogometnih žog in drugih športnih predmetov I
Poslovodjo
Zanesljivega in vsestransko zmožnega, iščemo za prevzem večje trgovine v ljubljanski okolici. Prednost imajo reflektanti s kavcijo. — Ponudbe pod »POSLOVODJA« na upravo »Slovenca« štev. 5947.
Zahvala
Podpisani JOSIP GREBENŠEK, trgovec in slikar v Kranju, se jugoslovanski zavarovalni banki »SLAVIJI« iskreno zahvaljujem za njeno res ku-lantno in hitro likvidacijo požarne škode na moji trgovini, katero je popolnoma uničil požar dne 5. aprila 1939. S priznano odškodnino mi je omogočeno trgovino v nezmanjšanem obsegu nadaljevati.
Ugledno zavarovalnico priporočam svojim trgovskim kolegom in ostalemu občinstvu.
V Kranju, dne 14. aprila 1939.
JOSIP GREBENŠEK, trgovec in slikar.
Protlamo
Stelje
veS voz, za pograbit ■— prodam. Stepanjavas 50.
Šivalne stroje
novo in rabljene, krojaške in čevljarske od 300 dinarjev naprej, prodaja Triglav, Resljeva 16. (1)
Triglav kolesa
tudi druge znamke, prodaja najceneje Triglav, Resljeva 16. — Oglejte si veliko izbiro.	(1)
Konjsko seno
po zmerni cent, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 5032.	<1)
Manufakturno trgovino
dobro vpeljano, v sredini
mesta, takoj prodam po zu lo ugodnih pogojih. Ponudbe upravi «Slovemca« Ma. ribor pod »Redka prilož-nost 636-5859«.	(1)
čebulček
črno deteljo, banaško lu-cerno, grahoro in travna semena dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki
Fran Pogačnik
d. z o. z. v LJUBLJANI, Tyrševa (Dunajska) cesta 33, Javna skladišča.
Vzajemna posojilnica
r. z. z o. t*
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1
poleg hotela Union
nudi za vsč vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4%, do 5%. po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila.
GflMfl
Gnojnične črpalke brzoparilnlkl Štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podrla j Ciril, Ig 147 pri LJubljani
Smrekove in borove hlode
in deske, Riihe, ugodno prodam. Ludvik Kočar, Rova, Radomlje.	(1)
Prima kolesa
tudi na obroka. - Dajem garancijo. Kmetifi Ciril, Dob pri Domžalah. <1)
Jajca za valenje
Čistokrvnih plimentk, razpošiljam. Kuhar, gostilničar, Vevče.	(I)
Kompletno orodje
za čevljarstvo je poceni naprodaj v letovišču na Gorenjskem. Na razpolago lahko tudi lep lokal ln obrtni list. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod St. 5240.	(1)
Poročne prstane,
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala - kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti tarna cerkva. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
12 vrtnic plezalk
v novih vellkoevotnlh prekrasnih sortah s poštnino in zavojnino vred 60 din, 24 plezalk 90 din. Izreden okras za balkone, ograje itd. (Sadne sadike in nizke vrtnice so posle!) - Sadjarstvo Dolln-šek, Kamnica, p. Maribor
CONTjNENTAL
mesečno po Din 200'—; za državne uslužbence po Din 100'—»
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Erfortska semena
pri Plntarju, Gosposvet-ska 14.	(1)
Za vsako družino
oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r, Sv. Petra c. 14, LJubljana
Suhe jelševe deske
vse dimenzije do 10 m", prodam. Josip Rožmanc, Brod, Logatec.	(1)
Umetniška slika
zelo velika, za cerkev ali salon, zelo poceni naprodaj. Vrhovčeva 3-II. (1)
Posnemalnik
»Dlabolo«, malo rabljen za 220 litrov ln več vrčev prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5901.
Traverze naprodaj:
5 komadov — 4 m dolge, 1 komad 5 m dolg, pri Rosenberg, Maribor, Jez-Marska ulica. (1) i__
Najboljša kolesa
izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remeo Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1)
Torbarska delavnica
dobro vpeljana, z vsemi potrebnimi stroji in zalogo, se proda zaradi smrti lastnika, na prometnem kraju Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5926.	(1)
Vrtnice
novejših in raznih barv, nizke 10 grmičev 50 din, visoke 1 komad 15 din, cepljene zgod. breskve 7 ain, ampelopsis, magnolije, klematis, razne zanesljive zelenjadne in cvetlične sadike itd. -nudi vrtnarstvo IVAN JEMEC, Maribor - Prešernova ulica.	(1)
Denar
Okraj Dravograd!
MežiSka dolina 1 — Nove hranilne vloge vsak čas takoj lzplačljive sprejema in obrestuje do B'/» ter daje kratkoročna posojila Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. (d)
Vlogo
Kmetske posojilnice kupimo. Tovarna »Peltate-te«, Ljubljana.	(d)
Družabnika
rabim na deželi za razširjenje trgovine. Imam tudi lesno obrt. Ponudbe na upravo pod: »Dobra trgovina« 6671.	(d)
Družabnika
sprejmem k dobičkanosm obrti. Potrebon kapital 400» do 5000 din. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Kranju pod «Poštenjo« 5750.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul. 7
CEVI
za odvode in dimovode, >Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves
gradbeni materijal
dobite pri
MATERIAL
LJUBLJANA, Tyriava c. 36a
Telef. 27-16	Brzojavi: Material
Trgovski lokal
PROMETNA
s komplet, opremo oddamo v središču Domžal
BANKA V LJUBLJANI.
Uprava
državnega zdravilišča Topolšica:
sprejme takoj
I ključavničarja I vrtnarja
Nekolkovane ponudbe 7. vsrmi podatki samo samskih prosilcev naj se naslovijo na upravo.
Nemško podjetje tekstilna Industrije, ki izdeluje tržni predmet drobnarljske oblike, išče arijskega
zastopnika
za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani.
Zahteva se varščina za zalogo. Zastopnik mora biti sam delaven in poleg domačega jezika obvladati tudi nemškega. Obiskovati je treba velike in male trgovce z drobnarijami in izdelovanje perila in pletenin.
Podrobne podatke z navedbo dosedanje zaposlitve in dodatkom priporočil in slike je poslati na: Oglasni zavod »FAMAc, Beograd, p. p. 493 pod »Vertreter«.
Aleksij Pelipenko:
Ukrajina joka . •.
PREDGOVOR Bralci moje knjižice »Ukrajina jokat bi lahko mislili, da so Dsi ii prizori, ki jih tu najdete, se plod moje domišljije. Res, težko je doumeti, da more človek počeli take grozovitosti. Zato zagotavljam cenjene bralce, da so se osi ti dogodki tudi resnično izoršili. Po zlomu carske armade sem dobil neko župnijo o Podo-Iju, kjer sem par let živel pod komunistično vlado in videl njihove grozovitosti na lastne oči. Priča sem bil skoraj vsem prigodam župnika Nikandra; da bi pa podal bralcu enotno sliko, sem pri opisu resničnih dejstev spremenil le osebe.
Ukrajinski junak Komar je zgodovinska oseba, čeprav je znan pod drugim imenom. Poznal sem ga osebno in sem ga v svojem župnišču večkrat sprejel ter ga po njegovi junaški smrti tudi pokopal. Vsa njegooa junaštva so zgodovinska in ose Podolje sc jih še danes živo spominja.
M o n a k o o o, 12. jan. 191?
Kolegij so. Andreja Pitec: nadduhovnik Aleksij Pelipenko
I. DEL.
Vranji gozd.
V breclavski pokrajini ,na meji kijevske in podoljske gu-bernije, stoji veiik gozd samih stoletnih hrastov. Nobenega drugega draivesa ni najti^ tesno drug ob drugem dvigajo
vrhove proti oblakom. Prosto mole dolge močne veje v zrak in vabijo upehanega popotnika v svojo senco.
Stopi v senco, trudni popotnik, postelji si na zeleni trati! Prisluškuj, varen pred žgočimi sončnimi žarki, skrivnostnemu šumu desettisočih hrastov. Stoletja so ga pesnili. Uspavajoče ti šume na uho. In če si žalosten, boš pozabil na žalost, če si bogat in vesel, ne boš več mislil na svoje bogastvo.
Gozd se imenuje Vorona-dubina, to se pravi vranji gozd. Kajti kot grozeč, črn oblak vise vedno s krikom in sikom jate^ vran nad šumečim hrastovim gozdom in polnijo nebo z velikim hrupom. Stari očetje z belimi bradami in razoranimi obrazi iz okoliških vasi in mest, Lipovca ali Volodinke, vedo odkod so te jate vran. Poslušaj, kaj govore:
Ko je car-osvoboditelj Aleksander II. (1855—1881) ukinil tlačanstvo in tlako, so se lu uprli zoper njega deželni in zemljiški gospodje. Iz Poljske so zbrali velikansko vojsko, da bi se borili proti Moskvičanom in carju-osvoboditelju. In tu pod stoletnimi hrasti Voronž-dubine je prišlo do odločilne bitke. Poljaki so bili obkoljeni in uničeni do zadnjega moža. Mnogo je bilo pobešeiiih, in kdor je prišel živ v roke Mo-skvičanov, so ga razsekali v kose. Pravijo, da je na slehernem hrastu viselo nekaj Poljakov. Do gležujev je segala kri in mah je bil od nje pordečen. Strogo je bilo prepovedano, da bi kdo obešence ali posekane pokopal. Tako so hoteli ostrašiti šo one Poljake, ki so živeli v Ukrajini, da bodo vedeli, kaj se pravi upirati se carju. Zato pa je bila Dubina dolgo časa polna trupel. Smrad je bil tolik, da sc je vsakdo izognil gozdu za nekaj vrst.
In kje so ostala vsa trupla, vprašaš? Ležala so na tleh, vendar ne dolgo. Iz Galicije, Podolja, iz vseh ruskih gozdov so se pripodili lačni volkovi in jih požrli. Kar jih je viselo na hrastih, so pa še dolgo ostali tam, ker jih volkovi niso mogli doseči. Zalo so priletele semkaj od vseh strani vrane in počasi kljuvale gnijoča trupla. Zato je tukaj toliko ,vran.
Vrane pa delajo tu tak hrup, da se jih sliši celo v Vinico in v Volorodinki ne morejo ljudje zaradi njih spali. Še dandanes vohajo vrano v gozdu trupla in jih jo tu mnogo več kot drugod po ukrajinskih gozdovih. Ozri sc okoli in videl boš, da ni drevesa, kjer bi ne bilo v krošnji sedem ali osem vranjih guezd, in la gnezda so še od tedaj, tako pripovedujejo v vasi, ko je bila poljska bitka. Še dandanes povzročajo vrane pred dežjem in nevihto tak hrup, da se jih boje otroci, stari se pa spominjajo preteklih časov in pripovedujejo od poljske bitke.
Zato se imenuje gozd Vorona-dubina.
*
Lepega, sončnega poletnega jutra je prišlo v Voron6-dubiuo nekaj desetoric mož, ki so začeli kositi travo na volo-vodivškem župnijskem travniku. Kmalu za njimi se je pripeljal sam župnik Nikander. Sedel je na kmečkem vozu in poganjal svoje iskre konjiče. S seboj je pripeljal velik sod žganja in velikanske košare z okusnimi jedili. Na vozu je Bedela suha in starejša cerkvena sestra, ki jo je naprosila Nikandrova žena, da postreže koscem v gozdu.
Lep kos travnika je bil že pokošen in možje prihajajo drug za drugim k svojemu župniku po blagoslov. Blagoslov je pa bil tokrat kozarec žganja in velika sveža piroga z grahom. Po takem koristnem blagoslovu so šli zopet na delo in kosili še bolj vneto kot prej.
Kmalu nato je cerkvena sestra razprostrla po travi dva dolga prta in razložila nanju cel kup belih kruhkov, pirog in drugih jedil. Župnik Nikander je pretakal žganje previdno, kot bi bilo zdravilo, iz velikega soda v manjše posode in jih razpostavil med kruh in kupe pirog. Bil jc na vsak način prijazen pogled.
Ko je bilo to opravljeno, fe stopal župnik Nikander med kosci in gledal, kako jim gre delo urno od rok. Kose so si-kaleg trava je padala, red je padala na fed. Hvalil jih je:
Okoli 1000 razstavljalcev iz naše države in inozemstva. — Najhitrejša orientacija v izbiri blaga. — Razširjenje poslovnih zvez. 50% popusta na železnicah in ladjah,
Obiščite
veliki mednarodni pomladanski
VZORČNI SEJEIH
V BEOGRADU od 15. do 24 aprila 1939
Obvestila: BEOGRADSKI SEJEM, Poštni predal št. 538, BEOGRAD
Telefon 28-526 in 28-802
HOTEL
ma
na oboli moria vomlSallsKem zalivu.
Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba e sobo dnevno din 60-— za osebo. 10% popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata
lastnika hotela A|bane2e - AllIOllCIC
Tovarna nogavic ISče
mojstra poslovodja
pa izdelovanje moških nogavic na angleških in nemških Doppelz.vlmder strojih. V poštav pridejo samo strokovnjaki, ki spretnost in prakso na takih strojih lahko dokažejo. Nastop 1. julija ali po dogovoru. Obširno ponudbe z navedbo dosedanjega dela in pluoilnih zahtev na: INTKRRRKLAM, d. d. ZAGREB, Masarykova ulica 28, pod „Urania K -4710"
Vse skrbi odpadejo
za nakup obleke, če se obrnete na najugodnejši vir za nabavo manufakture na obroke z vedno najnovejšimi vzorci in ogromno izbiro.
Agilne zastopnike za Ljubljano sprejmemo
NARODNI MAGACIN
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1.
Trgovski lokal
se odda v novi hiši
v Fiignerjevi ulici.
Informacije Slograd Vrtača št. 9,
Predno se odločiš
za nakup motor-
nesa kolesa ali dvo-
kolesa, ne zamudi
prilike in si oglej
zalogo motornih koles znamke
ARDIE in HOREX
najnovejših tip od 100 do 350 ccm pri tvrdki
J. PRAPROTNIK
Domžale, Ljubljanska cesta 108
istotam imaš veliko izbiro najrazličnejših damskib in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev.
N«jnlZ]e cene! Oddaja ie tudi na obroina odplačila!
Inženirja
elektrotehnične stroke, z izpitom za pooblaščene inženirje sprejme „Elektroindnstrija" d. d., Ljubljana. - Upoštevalo se bo le pismene ponudbe, y katerih je opisati študij, prakso in zahtevke.
»l, j,f-„ ..i./.i..
LIUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana, MikloSileva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v LJubljani
Kopitarjeva 6/11
▼ svoji Srtalniei razne poslovne Irnilge, alto ntso Se
v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za Izdelovanje damskfh torbic,
pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih lasonah.
Cene skrajno nizke. Poslullte sel
Po 79 let dolgem, pobožnem in trpljenja polnem življenju je danes, okrepčano s sv. zakramenti za umirajoče, Bog poklical k Sebi po večno plačilo mojo ljubo mater, gospo
Marijo Biažič
Pogreb bo v ponedeljek, 17. aprila 1939 ob 9 dopoldne Š tanga, dne 15. aprila 1939.
Franc BI a ž iS, župnik.
Tovarna verig d. d.
Lesce pri Bledu oddelek za pluge
izdeluje najmodernejše jeklene pluge, okopalnike, osipalnike in izorače za krompir, njivske in travniške brane.
Kmetovalec, zapomni si: njive obdelaš z najmanjšim Irudom le, če orješ z Lesce plugom. — Naročila pošlji na:
Lesce plugi, Ljubljano, u. petra c.bo
Dobi se v bolJSIh trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F.TOMAŽlC, MARIBOR
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobi te v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl
ZaSčltm znak
ZAHVALA vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitku našo
Ivanko Dobnikar
učiteljico
Zahvaljujemo se posebno g. Koširju, župniku v p., ki ie z globoko občutenim govorom orisal življenjsko pot pokoj-nice in se poslovil od nje. Najlepša zahvala pevskemu društvu »Zora«, ki je bi vsi cerkveni pevki zapelo ganljivo na-grobnico Zahvaljujemo se tudi za vsa izrečena sožalja.
Žalna sv. maša za pokojnico bo v sredo, 19. aprila v župnijski cerkvi na Jezici.
J e ž i c a , 15. aprila 1939.
2alujoči sorodniki.
		
■		
	i j	i
Fl		r m
		
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I
Gotdnerjevi
mesarski aparati
BRATCE GOLDNER
SUBOTICA Osnovano 1906
mSLOVENEC«, podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
Vdiha restavracija
na Ifnblianshem velesejmu
se odda v najem.
Pojasnila daje urad velesejma.
(Pokrita restavracija, kuhinja, dancing, vrt, pritikline) Prireditve: 3.—12. VI., 2.—11.IX. in event. 7—16.X. 1939
Redka priliko 1
Radi preselitve se takoj proda spec, trgovina z mineralnim oljem ter bencinsko in nafto postajo na najprometnejši točki Slovenije. Milijonski promet. Vprašati pri Upravi lista pod »Bodočnost« št. 200,
Reklama za obisk Celja
je manufakturna in modna trgovina
Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ul. 15
Pri tej tvrdki kupuje mestno in podeželsko prebivalstvo svoja oblačila od najcenejših do najfinejših vrst. V trgovini je velika zaloga najraznovrst-nejšega sukna, kot: marengo, šetlen, strih in drugih finih kamgarnov za obleke in za površne suknje za čč. duhovščino, specialno blago za talarje, velika izbira vseh vrst sukna in kamgarna za modo in šport, za hotelsko in kavarniško osebje, za lovce, železničarje, gasilce, skavte, poletne uniforme, za hubertus-plašče, za prehodne spomladanske plašče »ranglane« in »trenčkoutec. — Trgovina ima lastno delavnico na električni pogon za izdelavo prešitih odej, perila, zdravniških, frizerskih, šolskih' in delavskih plaščev, ključavničarskih oblek itd. Izdelava točno po meri. Ne nasedajte ljudem, ki vam vsiljujejo blago na domu in ne verjemite nelojalni in kričeči reklami, ki mnogo stane in katero mora kupec plačatil Zaupno se obrnite n» domače podjetje, ki vam jamči za vsak nakup.
Cene vsemu blagu so vedno najnižje že iz razloga, ker se trgovina nahaja v stranski, manjprometni Gosposki ulici.
Firma FRANC DOBOVIČNIK, Celje, Gosposka ul. št. 15
dela le na podlagi najsolidnejših principov: majhen zaslužek, velik promet.
Ogled blaga v trgovini je vedno neprisiljen.
ZAHVALA. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti našega ljubljenega moža in očeta, gospoda
Antona Skrbe
trgovca in svečarja
in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti izrekamo iskreno zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni domačim in sosednjim gospodom duhovnikom za pomoč v bolezni in pri pogrebu, Gasilski četi za častno spremstvo, pevskemu zboru za žalno petje, Fantovskemu odseku za poklonjeno cvetje in udeležbo pri pogrebu, našim dobrim sosedom za vso pomoč, ki so nam jo izkazali v teh dneh.
Dobri Bog naj vsem bogato poplača!
Žužemberk, dne 16. aprila 1939.
ŠkrbetovL
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K arel Cet
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktoc Cenčič
IIIIBIIAMA
Pred državnim gasilskim kongresom
13. do 15. avgusta v Ljubljani
Med eno najmočnejših organizacij v Sloveniji moramo prištevati naše prostovoljno gasilstvo, ki nima samo namena vzgajati svoje članstvo v duhu pravil, ampak ima še prav poseben pomen in veliko važnost za naše narodno premoženje. V Sloveniji je danes nad 30.000 organiziranih gasilcev, ki predstavljajo veliko armado nesebičnih delavcev, ki svoj prosti čas posvečajo koristi svojega bližnjega. Gasilci so v svojem delu tihi in skromni ter se malokdaj predstavijo širši javnosti. Pač pa jih vidimo pri požrtvovalnem delu, ko jih gasilski rog kliče na delo, da gasijo ogenj, ki ogra-ža imetje sočloveka. Vidimo jih, ko s samozataje-vanjem hitijo na pomoč svojemu bližnjemu, ki je v nevarnosti. Gasilci so tisti nesebični delavci, ki za svoje delo nikdar niso prejeli plačila, saj ga tudi ne zahtevajo, v zavesti, da je vse njihovo delo posvečeno koristi bližnjega. Pa ne samo s te strani, tudi velike materialne koristi, ki jih naši vrli gasilci vsakodnevno prinašajo nain vsem, nam morajo biti vedno pred očmi, ko presojamo delo in koristi njihove organizacije. Samo v 1. 1938 je bilo v Sloveniji 668 požarov I Pri svojem socialnem reševanju so rešili pred požarom okrog 200 milijonov dinarjev narodnega premoženja. Pri omenjenih požarih je sodelovalo skoraj 12.000 gasilcev, ki so včasih tudi v življenjski nevarnosti vztrajali na svojem mestu skozi 2154 ur. Če pomislimo, da bi v drugih državah, kjer ni prostovoljno gasilstvo tako dobro organizirano kot ravno pri nas v Sloveniji, za to delo morali plačati 25 milijonov 412.921 delovnih mezd, potem šele nam postane jasna slika, kako važno in za naše narodno gospodarstvo potrebno nalogo opravlja naše prostovoljno gasilstvo.
Kako odlično karitativno delo vrše naši gasilci, vidimo tudi pri tem, ko mnogokrat s svojo hitro in dragovoljno pripravljenostjo rešijo marsikoga gotove smrti. Že marsikatera mati je bila v svojem srcu hvaležna nesebičnemu gasilcu, ki jo je rešil smrti s tem, da jo je po viharni noči prepeljal pravočasno k nujni operaciji v bolnišnico.
Večina teh požrtvovalnih delavcev za bližnjega je izšla iz vrst našega podeželskega kmeta in mestnega delavca. Čeprav ga poklicno delo na polju in v delavnicah izčrpa do zadnjega, ve, da čakajo njegove pomoči mnogi reveži, ki so zašli v težave zaradi nesrečnega primera ali zlobnega namena. Pri vsej svoji utrujenosti pohite na kraj nesreče in se žrtvujejo, koliko morejo. To pa je le mogoče, ker so za delo za bližnjega sistematično vzgojeni in pri takem delu disciplinirani kar najbolj.
Slovenci znamo ceniti delo teh ljudi, ki je tako mnogovrstno in na drugi strani potrebno. Rade-volje jim za vso pomoč plačuje slovenski narod lahko rečemo prostovoljni davek, čigar prispevki se zopet vrnejo njemu v obliki novih in modernih gasilskih naprav, torej zopet v njegovo korist. Svoje obveznosti do te organizacije se zavedajo vse samoupravne oblasti, ne izvzemši male podeželske občine. Tako ni vrzeli in prepadov med ljudstvom in gasilci. Vse veže prijateljstvo in ljubezen in prav je tako.
Letošnje poletje nameravajo, kakor smo že javili, gasilci manifestirati za načela, ki jih vodijo pri težavnem delu. Zadnji gasilski kongres leta 1930 je še mnogim v najlepšem spominu. Ker se je pa od tedaj gasilska tehnična oprema že zelo modernizirala, upamo, da bodo Slovenci tudj pri letošnjem kongresu po devetih letih zopet zaživeli s to organizacijo in jo tudi letos s svojim obiskom ob kongresnih dneh moralno in gmotno podprli. Gasilci pripravljajo za dneve 13. do 15. avgusta pester spored, ki bo zadovoljil prav vsakega udeleženca. Številni odseki kongresnega odbora delujejo že marljivo ter pripravljajo vse potrebno, da bo kongres potekel v najlepšem redu. Kmalu bodo okusni lepaki preplavili vso našo državo ter vabili naše gasilce k skupni manifestaciji lepe gasilske ideje. Poseben odsek pripravlja veliko efektno loterijo, katere žrebanje bo 16. avgusta v Ljubljani. Lahko zaupamo že sedaj naši javnosti: dva avtomobila, 4 motorna kolesa, dva šivalna stroja, 50 biciklov in 942 drugih dragocenih dobitkov bo na razpolago onim, ki bodo svojo srečo poskušali s srečkami, ki se bodo v kratkem dobile po 10 din.
Prepričani smo, da bo slovenska javnost in z njo vsa država znala ceniti prizadevanja naših gasilcev ter se bo polnoštevilno odzvala njihovemu vabilu enako, kot to vedno store naši gasilci, kadar morajo slediti svojemu geslu: Bogu v čast — bližnjemu na pomoč!
Brezplačni velerni
Fofo - tečai
se prične v četrtek 20. t. m. zvečer ob 20 h. Vpis v foto-drogeriji
..HERHES". MikloSifeva t. 30
V spomin učiteljici -redovnici
s. Severini Amaliji Ambrož
Zapustila si nas in šla svojo pot. S tihimi, lahnimi koraki si odšla od nas. Iskale so te naše oči po razredih in hodnikih, prisluškovalo je naše uho v na-di, da zasliši zopet tvoj srebrni glas, tvoj veseli, jasni 6meh. Odšla si v Hotemerž iskat zdravia. Z bojaznijo smo sprejemale vesti o tvoji bolezni. In končno: Zapustila si nas in šla svojo pot
Spoznale smo te, ko si leta 1932 nastopila službo kot redovnica-učiteljica. Bila si sonček ne samo svojemu razredu, marveč nam vsem. Učenke te ne bodo pozabile, še veliko bolj pa boš ostala nam za vedno v spominu.	, . ,.
Veliki in mali so prihajali k tebi in ti razkrivali svoje veselje pa tudi svoje gorje. Vsakogar si razumela, za vsakogar našla, dasi sama tako mlada, pravo besedo. Najnižji so bili tvojemu socialno čutečemu srcu najbližji. Mnogim si bila Simon. Je-li čudo, da se je ri tem ranilo tudi tvoje srce, je-li čudo, da je za-..rvavelo. Sama trpeča, si zakrivala pred nami svojo bol in prihajala med nas vedrega lica.
O sebi nam nisi mnogo govorila, toda prinesla si nam iz domovine »Desetega brata« krasen jezik, poln zdravega humorja in veselega dovtipa.
Z mnodim te ie Stvarnik obdaroval, zato so bile tudi proslave in prireditve pod tvojim okriljem tako lepe in prisrčne. Tako, kakor li U pripravila svoje

male učenke na njih največji praznik, iu. dan prvega
sv. obhajila, tako jih ne zna nihče. Tvoj srebrno čisti gla3 pri obhajilni mizi nam je dal zaslutiti blaženost, ki je napolnila duše malih. Ko smo pogledale tebe, si žarela, kot da so se preselila nebesa v tvoje oči. Na »Materinski dan« si se oddolžila oni, ki vas je šest-najslero rodila, vzgoiila in ljubila. Od nje si prejela svoj kristalno čisti značaj in kot dedščino svoje srce, srce prave slovenske žene, ki je pripravljeno na žrtve in odpovedi. Pred letom si imela svoi prekrasen referat. S tem si se nevede poslovila od nas, morda si čutila že tedaj kaj je s teboj
In zapustila si nas in šla svojo pot. Šla si pot v ognju trpljenja prečiščenih duš. Zahotelo se je Stvarniku tvoje lepe, mlade duše in zato te je poklical v pomladi življenja k Sebi Na tvoj največji praznik je splavala tvoja duša v nebesa. Z odprtimi rokami te je sprejel On, ki si se mu tako popolnoma darovala. Veselo te je bilo nebo, nas pa si zapustila in šla svojo pot.
Še danes pokusite
Peliconov sladoled
Vtfolfova ulica
Podružnici: MikloSIfava C. — nasproti Uniona
Kongresni (rg — nasproti Zvezde
1 Častniki ljubljanske garnizijo prirede v ponedeljek, 17. aprila, ob 10 zvečer v dvorani Zvezde družabni večer v čast in slovo dosedanjemu poveljniku divizije g, Djordju Lukiču. Vabljeni so vsi prijatelji in spoštovalci generala g. Lukiča.
1 Tečaj za mojstrski izpit v Rokodelskem domu. Vsi udeleženci tečaja naj pridejo k predavanju v torek 18. aprila ob osmih zvečer. Predavanja so vsak torek in vsak četrtek ob osmih.
1 Dve tritonski tehtnici v dobrem stanju sta poceni naprodaj na Mestni pristavi v Ljubljani.
1 Promet na Starem trgu še ne bo zaprt v ponedeljek, 17. t. m., kakor smo pisali, temveč je mestno poglavarstvo upoštevalo želje stanovalcev strmega dela Florijanske ulice, Starega in Mestnega trga ter zato prično z obnavljanjem tramvajske proge šele prihodnji ponedeljek, 24. aprila. Predvsem stanovalci hiš pod Gradom naj si torej vse potrebščine priskrbe še ta teden, ker med tramvajskimi deli in tlakovanjem ne bo mogoče z vozom do hiš.
1 Tradicionalni monstre-brzntnrnir. Ljubljanska šahovska podzveza (Slovenska šahovska zveza) priredi tudi letos pod svojim okriljem tradicionalni monstre-brzoturnir, ki bo 7. maja t. 1. v dvorani hotela »Miklič«. Za udeležence so določene številne in dragocene knjižne nagrade. Podrobnosti bodo objavljene kasneje. — Odbor ljubljanske šahovske podzveze.
1 ŠVICARSKE URE. zlatnina in srebrnina za birmo, ČUDEN, Prešernova ulica 1.
1 Na dopust za malo denarja, daleč in udobno to je vaša želja. Hrana in prenočišča so predraga, če je to v mestu. Ni pa to tako v vaseh in trgih, kjer imate najlepši mir in snago! Da pa boste to dosegli, potujte s svojim motornim vozilom, da ste sam svoj gospod, a 100 km vožnje vas stane za dve osebi le 20 din, če greste na pot z motorjem, ki porabi 3 litre bencina na 100 km! Oglejte si I. Moto-salon Motokluba Ilirija, ki bo prihodnji teden v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, in videli boste, kaj je za Vas najbolj prikladno!
'1 Nesreča v Kolinski tovarni. ..Včeraj Opoldne so bili poklicani reševalci v Kolinsko tovarno, kjer se je ponesrečil delavec Bernard Herman, doma na Cesti na loko. Herman je bil zaposlen pri dvigalu, ki mu je padlo na nogo in jo zmečkalo.
Normalno razvit človek
ima 5 do 6 litrov krvi. *
Lev skoči po 9 do 10 m
daleč.
*
Polževi vrtovi v vasi Gutenstein pri Sigmarin-gu imajo 3 do 4 milijone polžev.
*
Prvi papirnati denar so
bili l. 1664. izdani .listki za prevoz« v Stockhol-mu,
*
Na Turškem gostom v javnih kopališčih podajajo kavo med kopanjem. *
Če en petelin zapoje
se oglasijo vsi petelini v vasi.
*
Brinje more dočakati
starost 800 let.
*
Divji beluš je tudi do 3 m visok.
Čebelja matica zleže v 24 urah — 2000 do 3000 jajčec.
NOVA
KVALITETNA
KOLESA
NOVE
Z N I Z A N E
CENE
NA UGODNA MESEČNA ODPLAČILA
ENDETAIL
LJUBLJANA
TAVČARJEVA 7
E N G R O S
1 Velike množine krompirja na trgu. Včerajšnji ljubljanski živilski trg je bil zelo razgiban. Na trgu je že vse polno najbolj različne zelenjave, . ki se je pocenila. Tudi okoliško njive in vrtovi ponekod že dajejo zelenjavo, seveda bolj preproste vrste. Ogromno pa je bilo na ljubljanskem trgu krompirja. Na trg so kmetje pripeljali okoli 100 voz krompirja za seme in za prehrano. Cena krompirju je bila od 65 par do 1 din kilogram. Najcenejši je bil barjanski, najboljši pa gorenjski in iz nekaterih dolenjskih krajev, ki je dosegel tudi najvišjo ceno. Barjani sami pa se trudijo, da izboljšajo svojo vrsto krompirja z gorenjskim oziroma z dolenjskim krompirjem. Vendar pa bodo morali še znatno popraviti in izboljšati svojo zemljo. Med kupci, ki so kupovali krompir, so bili po večini taki, ki so krompir potrebovali za seme. Ljubljančani pa so ga seveda tudi nakujiovali za prehrano. Kupčije so bile kar zadovoljive.
Primarij dr. Merčun
jutri zopet redno ordinira.
1 Dva tatiča iz Gramozne jame. Ko se je pred dnevi mestni delavec Alojzij Mohorič vrnil na svoje stanovanje na Vodovodni cesti 66, ga je našel vsega oplenjenega. Nekdo mu je s sekiro razbil vrata stanovanja, vlomil v omaro in odnesel več oblek ter perila v vrednosti nad 1000 din. Mohorič je takoj osumil tatvine svojega tovariša, nekega V. R. Ta se je včeraj prišel sam prijavit na policijo ter je priznal tatvino. Mirno je povedal, da je bil tako žejen, da je moral priti do tega blaga, ki ga je prodal Bosancem, denar pa je zapil. Sedaj, ko se je streznil, ga je zapekla vest. Kakor V. R. je doma v Gramozni jami tudi 32 letni mizarski pomočnik A. Z. Ta je izmaknil iz žepa nekemu Šuligoju denarnico, v kateri je bila manjša vsota 4enarja.
,1 Prošnja. Poštena družina iSfe zaradi pomanjkanja znanstva tem potom dobrosrčnega botra in botrico za sv. birmo v Ljubljani. Blagohotne ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Hvaležni birmanck.
Obiščite
I, MOTO-SALOM M. k, Ilirije
DELAVSKA ZBORNICA, 19 do 26. aprila 1939
m
(Nadaljevanje s 1. strani)
Roosevelt piše
Prepričan sem, da bi stvar svetovnega miru naredila velik korak naprej, če bi vsi narodi dobili iskrene izjave o politiki vlad. Ker Združene države niso zapletene v sedanje spore, ki so se pojavili v Evropi, mislim, da vam more biti drago, da to izjavo o svojih namerah daste meni kot šefu naroda, ki je daleč proč od Evrope, da bi mogel z odgovornostjo in obveznostmi prijateljskega posredovalca sporočiti to izjavo drugim narodom, narodom, ki so zdaj vznemirjeni zaradi morebitne bodoče politike vaše vlade. Ali ste pripravljeni dati zagotovilo, da vaše oborožene sile ne bodo napadle aH prodrle na ozemlje ter zasedle katere sledečih neodvisnih držav: Finske, Estonske, Letonske. Litve, Švedske, Norveške, Danske, Holandiie, Belgije, Velike Britanije, Irske, Francije, Portugalske, Španije, Švice, Li-chtensteina, Luksemburga, Poliske, Madžarske, Romunije, Jugoslavije, Rusije, Bolgarske, Grške, Turčiie, arabskih držav Sirije, Palestine, Egipta in Irana?
Takšna zagotovila bi morala biti očividno ne samo za dana.šnii čas, pač pa tudi za bodočnost, tako dolgo, da bodo zagotovljene vse možnosti, da se po miroljubnih metodah obrani stalni mir. Zato predlagam, da besedo »bodočnost« razumete tako, kakor da se nanaša na dobo najmanj 10 let zajamčenega nenapadania, ali tudi na četrt stoletja, če se upamo gledati tako daleč naprej. Če bom od vaše vlade dobil takšna zagotovila, jih bom takoi sporočil vladam onih narodov, ki sem jih omenil, istočasno pa bom vprašal, ali vsaka teh držav — o tem sem več ali manj prepričan — pristane, da od svoje strani da takšua zagotovila, da bi jih mogel dostaviti vam. Takšna medsebojna zagotovila, kakor sem jih zgoraj omenil, bi prinesla' vsemu svetu neposredno olajšanje. Če bom ta zagotovila dobil, predlagm, da se dvoje bistvenih vprašani takoj stavi na dnevni red in se o niih razpravlja v mirnem ozračju, ki bo nastalo Združene ameriške države pa se bo t a teh razprav rade udeležile. Izmenjava misli, ki jib jemljem v poštev, se tiče uspešneišega in hitrejšega načina, po katerem bi vsi narodi mo,ili doflveti postopno olajšanje in bi se osvobodili bremena oboroževanja, ki jih vsak dan bolj nribližuie gospodarskemu polomu. Združene ameriške države so isto. čnsno pripravljene, da se udeleže razprav o praktičnem načinu, kako bi se odprle poti mednarodni trgovini, da bi bile vse države enakopravne pri nakupu in prodaji na svetovnih tržiščih iti bi bile gotove, da bodo dobile surovine la proizvode, ki
so potrebni za mirno gospodarsko življenje. Vlade, ki so neposredno zainteresirane, pa bi mogle istočasno začeti z onimi političnimi razpravami, ki bi jih smatrale za potrebne ali bi jih želele. Priznavamo, da so vprašanja, ki človeštvo tišče k tlom, težka, vemo pa, da se mora razprava o njih voditi v mirnem ozračju. Takšnega mirnega ozračja ne more biti, če bi bila ob strani teh raz-govorv grožnja s silo ali strah pred vojno.
Mislim, da boste pravilno razumeli iskrenega duha, v katerem vam pošiljam lo poslanico. Poglavarji veliki hdržav so v tem trenutku dobesedno odgovorni za usodo človeštva v prihodnjih letih. Ne sunejo ostati gluhi za prošnje svojih narodov, ki prosijo, da bi jim bile prizanešene vojne strahote, ki jili je možno videti vnaprej.. Zgodovina jih bo smatrala za odgovorne, za življenje in srečo vseh. Nadejam se, (la bo vaš odgovor dal človeštvu upanje, da se bo končalo njegovo stra-hovanje in da se bo počutilo varno za dolgo dobo.
ie
London, 15. aprila. AA. Reuter poroča iz Berlina: Rooseveltov poziv so takoj sporočili v Miin-chen Hitlerju in ga vzeli v pazljivo proučevanje. Pričakujejo, da bo Hitler stopil v stik z Mussoli-nijem preden bo- odgovoril na Rooseveltov poziv.
Sestanek grofa Ciana z našim zun. minitrom v Benetkah
Rim, 15. aprila. AA. Štefani: V govoru, ki ga je imel danes v parlamentu grof Ciano. je med drugim dejal tudi toie: Že o priliki svojega zadnjega potovanja v Jugoslavijo meseca januarja letos je grof Ciano upoštevajoč prijateljske vezi, ki vežejo tlalijo in Jugoslavijo, opozoril jugoslovansko vlado na možnost krize v italijansko-albanskih odnošajih, ali bolje rečeno na možnost krize med Italijo in kraljem Zogom. Posebne važnosti je, zadržanje Belgrada, ki ga navdaja prijateljski pakt a posebno še simpatije in zaupanje, ki že dve leti vlada med obema narodoma. Belgrad je razumel, da navzočnost Italije v Albaniji niti malo ne pomeni sovražnosti nasproti Jugoslaviji, pač pa nasprotno predstavlja možnost za okrepitev solidarnosti in tesnega sodelovanja.
Zatem je grof Ciano napovedal, da bo imel le dni sestanek z jugoslovanskim zunanjim ministrom v Benetkah Zavrnil je tudi glasove o italijanskih namerah proti Grčiji ter potrdi! prijateljske odnošaje med Grčijo in Italijo.
Italijanski listi poročajo o nekem nameravanem »agleško-franco-skem udaru« na španski Marok
Rim, 15. apr. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da je po govoru angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina albansko vprašanje mednarodnopravno likvidirano. S tem, da Cam-berlain ni odpovedal sredozemskega sporazuma z Italijo, je priznal, da dogodki v Albaniji niso spremenili položaja v Sredozemskem morju, kolikor se tiče Anglije, drugih pa ta zadeva itak nič ne briga.
Mednarodni položaj se je sploh nekoliko pomiril, pravijo v Rimu, pač pa sta Italija in Nemčija slej ko prej na straži. V Rimu namreč trdijo, da imata Anglija in Francija namen, da bi se z naglim udarcem polastili španskega Maroka. Italija in Nemčija pa sta za to pravočasno zvedeli in je tudi general Franco ukrenil vse potrebno, da ta udarerc prepreči. Ze sedaj se nahaja v španskem Maroku 1(10.000 prvovrstnih vojakov generala Franca. Vrh tega sc bo kmalu pojavilo v španskih vodah nemško brodovje 35 vojnih ladij, to je dveh velikih bojnih ladij, dveii križark, dveh divizij rušilcev in desetih velikih podmornic. Tn ladje bodo tudi prisostvovale velikemu prazniku zmage, ki bo 1. maja po vsej Španiji. Do takrat bodo ostali v Španiji tudi italijanski prostovoljci, to tem bolj, ker je treba preprečiti vsak nenadni napad na španski Maroko.
Francoski poslanik pri španski vladi, maršal Petain, se je vrnil v Burgos z novimi instrukci-jami, ki gredo za tem, da bi se preprečila itali-jansko-španska zveza ki bi hudo motila politiko zapadnih velesil. V Rimu pravijo, da se to na noben način ne bo posrečilo.
Belgraski vele$ejem odpri ,
Belgrad, 15. aprila. A A. Danes ob 11 dopoldne so veleslavnostfTO" rrtlprli četrti mednarodni vzorčni velesejem v Belgradu. Velesejem stoji pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Otvoritve so se udeležili odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Milivoje Dubrešii, trgovinski minister Jevrem Tnmif, odposlanec patriarha protojerej Ivan Kaludjerovič in belgrajski nadškof dr. Ujčit. Med mnogoštevilnimi drugimi uglednimi osebnostmi so pri otvoritvi velesejnia opazili kmetijskega ministra Behliča, ministra za gozdove in rudnike ['milita, gradbenega ministra dr. Kreka, podpredsednika narodne skupščine Miheltiia, guvernerja Nj. Vel. kralja Jeremijo Živnnoviča, belgrajskegu župana Iliea in šefa centralnega presbiroja Kosto Lnkovila. Od tujih zastopnikov so se otvoritve udeležili poljski poslanik Dembicki, madžarski poslanik baron Bcsenmji, italijanski poslanik Indelli in bolgarski poslanik Popon V imenu prosvetnega ministrstva je prišel ministrov pomočnik JakšiČ. Prihod odposlanca Nj. Vel. kralja Dubrešiča je pozdravila državna himna, ki so jo vsi prisotni sprejeli z ovacijami Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu Nato je povzel besedo predsednik društva za prireditev velesejnia Milan Stojanovič in orisal pomen velesejnia za narodno gospodarstvo. Na njegov govor je odgovoril trgovinski minister g. Tomič; v svojem govoru je poudarjal kulturni in gospodarski pomen tega velesejnia za Belgrad in dodal, da se bo sejmišče še izpopolnilo, tako da bodo lahko razstavili tudi poljske pridelke.
Zatem je predsednik g. Stojanovič vodil gosb po vseh paviljonih.
Osebne novice
Belgrad, 15. aprila, m. Upokojen je dr. Frani Ratej, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi v Ljubljani.
Z, odlokom generalnega direktorja državnih železnic so prestavljeni po službeni potrebi: Valentin Benedičič iz Ljubljana - Šiška na postajo Ljubljana; Josip Hren iz Maribora na po.-tajo Maribor-Studenci; Jožef Šonaja iz Ruš na postajo Središče; Viktor Kariž iz Središča na postajo Gor. Radgona; Gvidon Švarc s postaje Metlika na postajo Jesenice.
l'o prošnji so prestavljeni: Janez Paller iz Štor na postajo Verd za šefa; Jože Srakar iz Zaloga na- postajo Ljubljana-šiška; Karel Vovk iz Gor. Radgone na postajo Štore.
Bch/rad, 15. aprila, m. Na meščanskih šolah v Sloveniji so napredovali: v 8. skupino: Terezija Šegula, Slov Bistrica, Emil Hrovat, Ljubljana. Milka Zemljak, Krško, Ivan Petrovič, Maribor, Pavla Prek, Slov. Bistrica, Nevenka Drinovac, Brežice, Karel Pišc-c, Slovenjgradec, Dragotin Gliha, Krško.
V 7 skupino: Rafael Berce, Ljutomer, Josip Tomažič, Celje, Gabrijela Griin, Tržič, Angela Pu-celj, Domžale, Ivan Grum, škofja Loka, Karel Grabelšek, Trbovlje.
Belgrad, 15. aprila, m. Na meščanske šole v Sloveniji so postavljeni sledeči diplomirani filozofi: Bogdan Vratarič, Jesenice, Ivan Oman, Gor Radgona, Martin Mavrič, Zagorje ob Savi, Ljubo-mira 1'očkar, Šoštanj, Lavrencija Pogačnik, Mežica
Belgrad, 15. aprila. AA. Belgijski poslanik grof Romerais je imenovan za belgijskega poslanika v Madridu. Ker mo,ra takoj oditi na svoje novo mesto, prosi svoje mnogoštevilne jugoslovanske prijatelje, naj mu ne zamerijo, da sc ne more od vseh osebno posloviti. Obenem porablja grof Romerais to priložnost za izjavo, da mu bo njegovo dolgo bivanje v naši državi ostalo v nepozabnem spominu.
Podaljšujemo!...
Do 25. aprila
Imate Se čas, da si pridobite pravico do ene od
301 bogatih nagrad, vrednih 150.000 din
ki bodo razdeljene med naročnike >SLOVENCAc z žrebanjem dne 29. aprila t 1.
Nagrade so:
1.	T >Kremiarjeva« mlatilnica,
2.	2 šivalna stroja,
3.	6 radijskih aparatov,
4.	4 nevestine bale,
5.	10 moških ali ženskih koles,
6.	20 žepnih ali zapestnih ur,
7.	4 lepe harmonike,
8.	5 »Lesce« plugov,
9.	5 bran,
1 MOTORNO KOLO ARDIE 125 ccm.
10.	50 knjižnih zbirk,
11.	50 raznih skupin kuhinjske posode,
12.	50 skupin razne porcelanaste in steklene namizne posode,
13.	5 zlatih nalivnih peres,
14.	50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd.,
15.	39 raznih dragih nagrad, ki jih bomo če objavilL
Slovenska dijaška zveza nq ^ mednarodnem zborovanju v Švici
Na poti smo v &vieo, kjer bodo te dni Studijski dnevi Pax Romane. Ko se vse ruši, ko vse obupuje, ee zbirajo v malem švicarskem mestu Sar-nen mladi optimisti in hočejo rešiti svet, ki mu bije dvanajsta ura. Utopija? Ne, ne. Veliki čas prihaja, ko bo Kristus pritegnil vse h križu, na katerem je umrl za vse narode. V ta čas verujemo neomajno.
V	Sarnen hiti tudi oficielna delegacija treh
članov »Slovenske dijaške zveze«. Morda bomo edini iz Jugoslavije, a biti hočemo zraven, da našo državo in Slovence dostojno predstavljamo in povemo vsemu svetu, da tudi mi hočemo mir za vsako ceno, toda mir, ki 6loni na mednarodni pravičnosti, iz katere izhaja, da nočemo ničesar, kar nam ne pripada, ne odstopimo pa tudi prav nič, kar je našega.
V	Lichtensleina
Ko je bila lansko leto širša seja Pax Romane v Lichtensteinu, sta bila njen predsednik dr. Wra-ber in predsednik naše zveze inž. Tepež gosta ministrskega predsednika ves čas bivanja v kneževini. Tako sta postala knez Lichtensleina in njegov ministrski predsednik velika prijatelja Slovencev in Jugoslavije. Ko potujemo že letos v bližini te male države, smo pripravili ministrskemu predsedniku in ustanovitelju Pax Romane, ki tudi v Lichtensteinu živi, župniku Tschnorju, majhno presenečenje. Prinesli smo jima »Slovenski velikonočni žegen«. Arhitekt, naš tovariš Vlado Gajšek, je po originalni zamisli napravil načrt za to darilo: na lesenem, umetno izrezljanem krožniku je dvanajst belokranjskih pisanic, nekaj originalnih škofjeiožkih kruhkov, kranjski šopek ter robec v stilu rute iz narodne noše, v katerega je umetno vrezan grb slovenske dijaške zveze, ki je tudi za-
Ptuj
Oglejte st pri tvrdki STUTICA, Gosposvct-ska cesta 1, Ljubljana prelepe JEDILNE PRIBORE in razne garniture kuhinjske posode, ki so namenjene za nagrade naročnikom »Slovenca«.
Prvovrstne dvodelne brane bo za nagradno žrebanje »Slovenca« dobavila TOVARNA VERIG v Lescah (zastopnik KRIŠTOF, Sv. Petra cesta 60 — Ljubljana) — in pa J. GLOBOČNIK, kovaško podjetje, Cerklje pri Kranju.
»Kremžarjeva« mlatilnica MI8-M22
je izdelana za viteljski ali motorskl pogon in
ima zaprt boben na zobe.
Boben mlatilnice je preizkušene konstrukcije
in ima v premeru 450 mm. — Delavna širina bobna je 560 mm. Stojalo mlatilnice je široko 580 mm.
Bobnova os teče. v princiznih in zelo močnih krogljičnih ležajih. Mazanje ležajev je potrebno samo enkrat v letu.
Bobnova jcrmenica ima premer — pri pogonu z vitlom 105 mm, pri pogonu z motorjem 130 mm
Dovoljeni najvišji obrati bobna v minuti so 1200
Potrebna pogonska sila — lokomobila originalna »Slavia« 2 IIP, motor orig. »Slavia« 2—3 HP ali elektromotor 3 IIP.
širina glavnega jermena • ■ ■ » ■
Približne mere mlatilnice:
Dolžina ■ • ■ ■
širina , . « . Višina • ■ ■ ■
Delovna dolžina širina višina
• • ■ ■ • K •
a * • « • » •
65 mm
1250 mm
950 mm 1300 mm
2350 mm 1700 mm 1300 mm
Pribor mlatilnice: Kompletna garnitura desk, 2 rezervna zoba za boben, 2 ključa in oljnica. Teža kompletne mlatilnice s priborom ■»••■•■•••■■■••■■• cca. 200 kg
Do žrebanja imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« In sicer:
1.	vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 5 mesece in ki bodo imeli plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje;
2.	vsi, ki sc nanovo naroče nn »Slovenca« za tri mcsece in ki bodo plačali do 25. aprila t. 1. trimesečno naročnino.
Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskib žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli.
Naj zato vsak pravočasno postane naročnik »Slovenca«, kajti poleg visokovred-nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih Dngrad, ki jih razpisujemo!
Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča vas čakal Lastništvo flS!0¥€RCa"
Gostovanje mariborske drame v Ptujn. V torek, 18. t. m., uprizori Mariborsko gledališče v ptujskem gledališču France Bevkovo efektno komedijo »Partija šaha«, ki je imela v Mariboru velik uspeh. Ni dvoma, da bo igra, ki je vsebinsko in idejno izredno zanimiva, odrsko pa nadvse efektna, vzbudila zanimanje tudi pri ptujskem občinstvu.
Prosvetno društvo v Ptujn priredi v nedeljo 16. aprila proslavo materinskega dne in prvega sv. obhajila. Zjutraj ob 7 sv. maša in prvo sv. obhajilo, popoldne ob 3 pa bo v mestnem gledališču slovesna akademija v čast slovenskih mater. — Vstopnina je nizka, zato pridite v obilnem številu I
Tombola ptujskega Fantovskega odseka se vedno bolj bliža. Nabavite si pravočasno tombol-ske karte, kajti čakajo vas krasni dobitki: motorno kolo, pohištvo, nevestina bala, 6 koles, telica in še 15 drugih dragocenih tombol ter nad 1000 lepih in praktičnih dobitkov. Tablice so po 2 din. — 7. maja vsi na do sedaj največjo tombolo v Ptuju 1
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za Ptuj in okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo bo v četrtek, dne 20. aprila, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj v Narodnem domu.
Nesreče. Na občinski cesti v vasi Malavas, občina Sv. Marjeta niže Ptuja, je avtomobil povozil 8 letnega mutastega posest, sina Vapotiča Franca iz Malevasi in ga smrtnonevarno poškodoval. — V Bukovcih, občina Sv. Marko niže Ptuja, je na banovinski cesti neznani motociklist povozil 78-letno preužitkarico Kovačič Ano iz Bukove. Ko-vačičeva ima zlomljeno vratno kost. Poškodba je smrtnonevarna in bo starka najbrž podlegla.
Darovi za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
Za KKK so v zadnjem času darovali sledeči:
Po 1000 din: Osrednja hiša usm. Bestor, Radeče pri Zid. mostu; Zitko Marija, Verd it. 2 pri Vrhniki; lio. zotič Jože, stavbenik, Jjjubljana; Vondrašek Vaclav, župnik, Pobrezje. 12U0 din: Vodstvo 111. reda sv. .Frančiška v Skofji Loki (jio kapucinskem samostanu). 754 din: Dekliški krožek kat. prosv. društva na Jezerskem. 550 din: Zupni urad, Stari trg pri Ložu (darovanje). 350 din: ltazni po župnem uradu v Mot/niku. 311 din: Svecl Anton, izselj. duhovnik, Francija. 285 din: Kazni župiii uradi za podobice. Po 300 din: Klomenčič Julka, Kamnik; Suštaršič l<'rane, Selca n. Školjo Loko; ILoonigman Fran, Bukovščica; Družina Igličeva, Dolsko; ur. Korošec Viktor univ. prof. Ljubljana; Hranilnica in posojilnica na Vrhniki; Curk Matko, stav-i>enik, Ljubljana; Novak Matija, župnik v pokoju, Kandija; Kasiolic Matija, župnik, Dol pri Ljubljani; Hranilnica in posojilnica. Stara Loka, p. Škofja Loka; 1'orenta Andrej in Marija, Vižmarje; Cadež Anton, katohet v Ljubljani; dr. Knific Ivan, profesor, Št. Vid nad Ljubljano; Golob Martin, zidarski mojster, Ljubno; dr. Bratina F., okrajni načeiuik v Murski Soboti; Sa-lozijanski zavod Hakovnik pri Ljubljani; Knavs Jožef, duhovnik v pokoju, St.Rup crt; Javna bolnišnica usmiljenih bratov, lvandija, Novo mesto. dr. .lere Franc, profesor, št. Vid nad Ljubljano; šušteršie Franc, župnik, Selca nad Škol'jo l^oko, 112.50 din Kmetijsko dru. štvo v Uorjrih. 1*0 1(10 din: Gliebe Josip, župnik, Gotenica; Bogataj Frane, Ljubljana; Knez & 1'acchiaffo, Celje; Cukala Maks, Sv. Jurij ob Taboru; Usmiljene sestre, Maribor - bolnišnica; Peter Mnjdič, »Merkur«, Kranj; Novak Avgust, Orova vas - Polzela; Zaletel Franc, Št. Vid nad Ljubljano; Al. Zoree, Stična; Gozd-dni uiad barona borna, Tržič; Stroj Rudulf, trgovec. Bohinjska Bistrica; Prva žebljarskn tn žetezoobrtna zadruga, Kropa; župni urad Ziče, p. Loče pri 1'oljča-nah. M) din: Gliebo Josip, župnik, Gotinica. l'o 50 din: Zugelj Nikolaj, župnik v pokoju, lira v I je; Kol.tnska tovarna hranil, d. d.. LJubljana; F.berle Josip, trgovec, Ljubljana; Posojilnica v Sv. Krim pri Kos'j.n.levici; Mihevc Lpo, špediter, Rakek: Žafran .losi'., posestnik, Ponikvo-Trebljo; Tomo Matija profesor, St. Vid nad Ljubljano; Lesar Josip, notar. Brrežiče: dr. Zvokelj Dominik, odvetnik, Kamnik; Posojilnica Sv. Lenart v Slovenskih goricah: Mestna hranilnica Ljutomer. 30 dinarjev; Kane Lojze. Mengeš. Po 20 din: Jančigaj nafti. M. Ravnikar. Domžale: Zupni urad v Zahnkovju; dr. Errnth Boštjan, zdravnik. GnStnnj; Speč Fr».njo ml., stavbenik Maribor; Goričan Jane/, župnik, Špitallč. M din: Grilc Alojzij, trgovec. Novo mesto. Po 15 din: Vidmar Srečko, trgovec. Krnn.i: Sinolčnik Ivnn, trgovec, SIoven.lt Gradec. Po 1fl din: Rastohe. Dragotin, Litija: Zorko Franjo. Brežice; Jutras Josiplna. Maribor. Po 5 din: Polnnčlč Franc, Jnrrnins, Praček Stanka, Jesenice. 4 din- Vnvpotič Frančiška Ljubljana. 7, opombo .7« podobice« je poslalo pet župnih uradov skupaj 12.1 din.
Vsem darovalcem se pripravljalni odbor za KKK toplo zahvaljuje. — Bog plačaj stotero.
Prosimo pa, da bi se prošnjam za kritje velikih stroškov, ki jih bo zahteval veličastni mednarodni kongres KKK, odzvalo še mnogo velikodušnih darovalcev.
Prispevke za kongres lahko pošljete po čekovni položnici. Naslov čekovnega računa je:
Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana
Številka čekovnega računa je 11.711
misel arhitekta Gajška. Naš tovariš je hotel, da
ima vsak košček darila svoj poseben pomen.
V tem »Slovenskem žegnu« je združena umetnost vse Slovenije, vsaka pokrajina je prispevala svoj del. Na pot smo vzeli štiri taka darila, najlepše je pripravljeno za predsednika. Zelo okusno in z veliko skrbjo je izdelala vezenino tvrdka Dre-nik, Ljubljana, obdelavo lesa Pečjak in drug, pa-sarska dela pa Kregar Ivan.
Takoj, ko smo se prijavili za avdieneo pri ministrskem predsedniku dr. Hoopu, nas je sprejel v svojem kabinetu v vladni palači. V narodni noži je držala tov. prof. Slaparjeva darilo, katerega pomen je razlagal naš predsednik inž. Tepež. Predsednik je bil vidno presenečen ln zelo zadovoljen. Razvil se je prijeten razgovor o Slovencih, Jugoslaviji in Lichtensteinu. V znak posebne pozornosti in prijateljstva do SDZ je poklonil dr. Hoop vsakemu delegatu krasne albume z zbirko vseh lichtensteinskih znamk, kar velja v tej državici kot posebno odlikovanje.
Zvečer je delegacija izrodila drugI »slovenski žegen« ustanovitelju Pax Romane, župniku Tschnorju, ki je povabil delegacijo tudi na večerjo. Malo po osmih je prišel med nas tudi sam princ Lichten-steina in ostal še pozno v noč med nami. Izročil nam je pozdrave za VBe člane SDZ in te pošiljamo že danes v domovino.
Danes bomo Lichtenstein zapustili. Tako lepo je tu, da se človek kar težiko poslovi. Visoke gore krog in krog, vse s snegom pokrite so mejnik proti Nemčiji, Ren pa loči kneževino od Švice.
Naša pot drži zdaj v Ztirich, kjer bomo stopili v stik z nekaterimi tamkajšnjimi katoliškimi voditelji, nato preko Luzerna v Sarnen. V ponedeljek
bomo sprejeti pri predsedniku švicarske republike.
jp-
škofja Loka
V	Društvenem domu bo danes predstava Finžgarjeve drame »Razvalina življenja«. Vloge so zasedene z najboljšimi igralci naše igralske družine, in se bodo potrudili, da dajo lepo igro.
V	Škof ji Loki bo drevi ob pol 9 koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na koncertu bo nastopilo 80 članov in članic pevskega zbora, kot solistka bo sodelovala gdč. Ljudmila Polajnarjeva, katero bo spremljal prof. Marijan Lipovšek.
Prireditve po deželi
St. Vid nad Ljubljano. Danes ob 3 popoldne bodo ponovili predstavo »V času obiskanja«. Zveze z vlaki in avtobusi najugodnejše.
Prosvetno društvo v Rudniku priredi dne 16. t. m. ob pol 4 ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih: »Divji lovec« v prosvetnem domu v Rudniku. Vstopnina: 5. 4, 3 din, otroci 2 din.
Mekinje. Prosvetno društvo uprizori 16, t. in. ob štirih popoldne veseloigro »Butalci«. Kdor si hoče ta dan ogledati znameniti mekinjski božji grob, ima tedaj priliko za to, ker isti ostane do tedaj še postavljen.
Komenda. Fantovski odsek in DekliSki krožek v Komendi priredita v nedeljo, 16. t. m. ob poj štirih popoldne v novem Prosvetnem domu akademijo, ki obsega 16 točk.
Vrhnika. Prosvetno društvo uprizori na belo nedeljo ob 3 popoldne opereto »Pri treh mladenkah«!. O božiču je bila naša nova in zelo prostorna dvorana pri prvih dveh predstavah do zadnjega sedeža zasedena. Zdaj ponovimo tretjič in to popoldne, da ima lahko vsakdo sam priliko prepričati se, kako lepa je Schubertova glasba in vsebina igre polna smeha. — Igra orkester iz Ljubljane.
Ljutomer. Vombergarjeva »Igra življenja« je na cvetno nedeljo dosegla svoj namen. Vsebina sama in izvrstno igranje igralcev, kakor tudi posrečena scenerija je na gledalce napravila utis kot že dolgo katera igra ne. Zato naznanjamo vsem onim, ki še igre na cvetno nedeljo niste videli, da jo bomo ponovili v nedeljo, 30. aprila v Katoliškem domu. Zaradi ugodnih železniških zvez vabimo na igro tudi prijatelje dobre in poučne igre izven mej naše fare.
Radeče pri Zadenem mostu. Glasbeno društvo »Savski val« priredi v nedeljo, 16. aprila ob 11 dopoldne koncert pod vodstvom g. kapelnika Fr. Volariča. Popoldne ob 4 pa uprizori igro »Dva para se ženita« v dvorani Narodnega doma.
Zatirani« sadnih škodljivcev
Slovenci smo majhen narod in ne moremo tekmovati v naprednem sadjarstvu. Toda napredovati pa moremo vseeno.
Za napredek sadjarstva je važno zatiranje sadnih škodljivcev. Pri ogromnih množinah sadnih rastlin so se razni škodljivci tako razpasli, da jih posameznikom ni mogoče vseh zatreti. Pokazali so se pa že lepi uspehi proti napadu škodljivcev. Mnogo sadjarjev je še, ki ne vedo, kakšno škodo povzročajo razni škodljivci rastlinskega in živalskega rodu.
Izmed vseh škodljivcev je najškodljivejsi gotovo zavijač, ki pokvari plodove vseh plemen in jih napravlja piškave. Zavijač je namreč metulj, ki ponoči leta iz vrta na vrt, podnevi pa spi na drevesu in ga le bistro oko opazi, ker je motne barve kakor lubje. Deževje ga zelo ovira, da ne more letati sem in tja. Dokazalo se je, da je v slabem vremenu manj črvivo sadje. Gorje pa, če je dolgotrajno lepo vreme, ker lahko neovirano letajo metulji in skvarijo plodove. Marsikdo toži, če je suša, da sadje odpada in je črvivo. Črvivosti sadja pa bo le takrat konec, ko se bo poprijel zatiranja vsak sadjar. Skušnje so dokazale, da se lovljenje teh škodljivih metuljev prav dobro obnese. Nastavi lepilo k vsakemu drevesu, lepilo prime metulja, da ne more zleteti. Najbolj v nevarnosti je sadno drevje, če je v bližini luč, ker okrog luči najraje letajo.
Prva in najvažnejša naloga vsakega sadjarja pa bodi, da sadno drevje temeljito snaži in oškro-pi ali vsaj maže debla in debelejše veje z arbori-nom. Zatrl bo na ta način poleg zavijača tudi druge škodljivce, obenem bo pa dosegel gladka debla in veje. Zdravega drevja z gladko kožo se pa škodljivci ogibajo. Zdravje je temelj za vsako živo bitje, tudi za sadne rastline. Le zdravo drevje bo rodilo lepo sadje, ki gre v denar. Lani smo izvozili iz Slovenije sadja za 36 milij. din. To je že lep denar in zaslužen razmeroma lahko. Izvoz se bo pa gotovo zvišal, če bomo skrbeli za zdravo sadno drevje, ki bo obilno rodilo tudi zdravo In lepo sadje, po katerem bo inozemstvo gotovo rado 6egalo. — Franc Bostele.