Mostnina plačana v gotovini Marmorna Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 70 Maribor, sobota 28. marca 1931 »IUTRA <€ tehai# razun nedelje n praznikov V6ak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja meeečno preietian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; I Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceeta št. 13 Uredn. 2440 Uprava 2455 I n. Oglasi Po tarifa _______________________________ | uglaee sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. A Beseda o ljudskem štetju uporabiti vso našo narodno moč, da se prepreči njihovo v nacijonalnem in državnem pogledu izdajsko početje. Veseli nas, da se je s posebnim apelom obrnil na delavstvo v naših krajih tudi eden izmed delavskih voditeljevi bivši narodni poslanec g. Jos. Petejan ki je te dni napisal odločno besedo, da smatra za dolžnost vsakega delavca in nameščenca, da ob priliki ljudskega štetja pove svoj pravi materni jezik, brez ozira na kakšne simpatije ali antipatije j do kogarkoli. Socijalisti — pravi g. Petejan — nismo nikdar pojmovali mednarodnosti za breznarodnost. Kdor — tako nadaljuje — podcenjuje in izdaja svojo Dosedaj še v naši državi nismo ime- I narodnost, je tudi sposoben, da v naj-li točne statistike tako glede števila pre- hujših bojih izda in zapusti svoje raz-bivalstva, kakor zlasti glede verske in redne tovariše. Poturica n! bil nikdar narodnostne pripadnosti, nismo pa še tu- razreden borec, di imeli točne statistike glede živine, Odločna in hvalevredna beseda! Pri-posestev itd. Vse to pa je za vsako dr- pomniti pa treba še dvoje: kdor bi se, žavo velike važnosti, saj so takšne sta- dasi je slovenskega pokolenja, iz lastne tistike podlaga i raznim političnim, ka- volje ali na pritisk, pri ljudskem štetju kor tudi gospodarskim in socijalnim ak- izdal za Nemca, bo s to neresnično iz Cijam. Zato je le toplo pozdraviti, da je javo kršil zakon o popisu prebivalstva vlada izdala navodilo za novi popis pre- in bo dokazal s tem svoje protijugoslo-bivalstva, živine, posestev itd., ki se bo vansko in protidržavno prepričanje b|vršil dne 1. aprila po stanju o polno- Vsak popisovalec, ki bi se ne ravnal med 31. marcem in 1. aprilom. Pri točno po zakonu, in vsak nemčurski agi-D°Wsu oseb se bo poleg rojstnega dne- tator, ki bi od državljanov jugoslovan jVa> leta in kraja, bivališča, pristojnosti skega pokolenja izsiljeval neresnične po-,iJ ^^V‘ianstva vpisalo tudi, kakšne pisne podatke o niihpvi,4 narodni pripad-v*re jfe In kateri je njegov materinski nostl, bo kazniv po zakonu do leta dni le^k. zapora. Vsakdo naj pomni, da se bo v V Mariboru in v vseh naših obmejnih tem pogledu postopalo z vso strogostjo! »rajih je važno zlasti slednje. Zakaj do- Drugo pa: Kaj je razumeti pod bese-bro vemo, da so bivši gospodarji naših do materin jezik? To je važno zlasti pri teles in duš. naši Nemci, po navodilih nas, kjer je mnogo slovenskih očetov Iz od zunaj v smislu kampanje, ki se je nezavednosti vzelo Nemke za žene In zadnji čas zopet z vehemenco pričela za se v takih rodbinah mnogo nemškuje. odcepitev naših kraiev, kakor je to ta- Zato treba ugotoviti, da je za ženo In ko breztaktno razkril tudi sam avstrij- otroke merodajna narodnost In materin ski zunanji minister, pripravili vse, da Jezik očeta kot vzdrževatelja in pogla-bi se rezultati popisa čimbolj falzificirali varla rodbine. Tudi ne more biti mate-v prid obdržanju fikcije o nemštvu v rin jezik nemški za onega, ki se je nemilih krajih. Vemo, da je pritisk nem- ščine naučil šele pozneje (v mestu kot *kih gospodarjev napram slovenskim obrtni ali trgovski vajenec, ali v tujini, °el*vcem že na delu, vemo pa tudi, da v službi pri Nemcih itd.). Za nemško na-ttaŠem človeku tiči lipova mehkoba, rodnost posameznika ne zadostuje, da 0a nemške propagande prejšnjih deset- se kdo sam lz nezavednosti ali neved-®tij še vedno okužena mentaliteta, ki nosti šteje za Nemca. Za Nemca je mo-Se neha v modrovanju: služim nemške- goče vpisati samo onega, ki sta mu oče fa *f>S£0darja’ moram biti Nemec. Tako in mati bila prava Nemca, ki mu je pr-nosehn uC* ustvarili Pri nas svoj čas vi jezik, katerega se je učil, bil nemški, Slovenc tegorb° »Nemcem prijaznih« ki so se mu predniki priselili iz nemških lfnnXniiTV’ “®mžkutarjev, ki so se v krajev in so ostali vedno tuji našemu " xSl*cah Svojega dejanja in narodu (se niso naturalizirali), kdor je li in iLii l!-e,nce' 1 Nemci glasova- imel. doma in v šoli popolnoma nemško nic« t! nernSki niti napol znali vzgojo, kdor se je tudi že 1. 1920 vpisal jso. a ramotna mentaliteta med na- za Nemca in se kot tak tudi javno ved-mi še m izumrla in naše takozvane nem- no udejstvoval. vo se se ni odreklo tej metodi ustvar- Toliko, da ne bo nejasnosti. To je po-lanja svojih proselitov. §e vedno se med trebno ugotoviti radi tega, ker med na-oditelji našega nemštva smatrajo potu- širni — ne pravimi, ampak renegatski- Svetovni iltni konferenci grozi polom RUSIJA HOČE NADALJEVATI S SVOJIMI DUMPINGI. — OSTER SPOPAD MED FRANCOSKIM IN ARGENTINSKIM DELEGATOM. RIM, 28. marca. Na svetovni žitni konferenci, ki zboruje v Rimu in je bila sklicana sporazumno z Društvom narodov in Mednarodnim žitnim zavodom, je prišlo do tako ostrih razprav in tako težkih nasprotij, da so merodajni krogi mnenja, da bo tudi ta konferenca ostala brez uspeha. Na eni strani dela velike težkoče Rusija, na drugi pa tudi Argentinija, ki se čuti vsled evropskih stremljenj po rešitvi agrarne krize ogroženo. Veliko pozornost je izzvala izjava ruskega delegata prof. Kricmana, ki je izjavil, da se Rusija noče vezati na noben sklep žitne konference, vendar pa je pripravljena sodelovati pri reševanju vladajoče gospodarske krize. Konferenčni krogi si razlagajo to izjavo tako, da bo Rusija nadaljevala svojo politiko dumpingov, s čemer hoče ogrožati evropske agrarne države še vnaprej. Do ostrega spopada je prišlo med francoskim podtajnikom v kmetijskem ministrstvu, Poncejem in argentinskim delegatom Lebretom, ko je poljski delegat izjavil, da nima nobenega smisla razpravljati o vladajoči agrarni krizi, ter jo je dovolj že proučil in ugotovil Mednarodni žitni zavod. Edino sredstvo e uvedba preferenčnih carin in boljša organizacija kmetijskih kreditov. Francoski državni podtajnik je podal nato pojasnilo o sklepih nedavno vršeče se pariške agrarne konference in je menil, da je njegova vlada že izdala navodilo, da naj se večje množine kmetijskih pridelkov nakupijo v jugovzhodnih državah Evrope. Pri teh besedah se je argentinski delegat Lebreto silno razburil in je srdito napadal Francijo, češ, da je njeno postopanje v nasprotju z mednarodnimi običaji in pogodbami. Kaj bi porekla Francija, ako bi smela Argentinija kupovati samo italijansko in angleško blago. To je isto, kar propagira sedaj Francija glede nakupovanja žita na jugovzhodu Evrope. Preferenčne carine Evrope ne bodo rešile, temveč še poostrile agrarno krizo. Lebreto je govoril nato proti ruskem dumpingu in je izjavil, da trpi Evropa gospodarski le zato, ker je v tem pogledu desorganizirana in se vse preveč bavi s politiko. ’ Izjave -»o^ontinskega delegata se v konferenčnih krogih živahno komentirajo. Splošno se računa s tem, da bo tudi ta konferenca končala tako naglo in popolnoma brezuspešno, kakor ženevska carinska konferenca. nce za prave Nemce. Po tem starem ®vojem avstrijskem kopitu bodo skuša-11 tudi letos ustvariti čim večje število bripadnikov nemštva. Vočigled temu je dolžnost nas vseh. z’asti pa vseh onih, ki jim je poverjena ®revažna funkcija popisovalcev, da v b°Itii zavesti svoje naloge onemogočijo JSakršno škodo na račun, našega naro-Ne gre tu za to, ali imamo par ti-oč daš več naštetih za našo narodnost 11 ne, zakaj dobro se zavedamo, da so acijonalno mrtve duše za nas pleve. n r® P« za to, da se prepreči poskus Škt a, za pesek v oči svojim nem-m bratcem v Inozemstvu In ostale-mofcemstvu ustvariti pri nas zopet ne® Potetnklnske vasi, s pomočjo avednih In renegatsklh duš ustvariti ' "as manjšino, k| jo dejanski nl. Za-Je treba proti vsakemu odpadniku mi — Nemci še vedno prevladuje mentaliteta, da je lahko vsakdo one narodnosti, s katero bogsigavedi iz kakih razlogov simpatizira ali pa h kateri ga morda sili njegov gospodar. To mentaliteto je pa treba do korenine izruvati. Nemci ne bodo gradili svojih aspiracij na naše ozemlje še vnaprej na umetnih številkah, zgrajenih na nevednosti in nasilju! Za poi/zčigo naše brado-gradnje BEOGRAD, 28. marca. Te dni se je vršila v ministrstvu za trgovino in industrijo anketa o vprašanju naše ladje-delske industrije. Razpravljalo se je tudi o zgradbi nekaterih novih ladij v naših ladjedelnicah, med drugim o gradbi skeleta Jadranske plovidbe št. 68. Vlada želi, da se ta važna zgradba izvrši doma. Ako se posreči, da se ta ladja turističnega tipa z 1500 tonami zgradi doma, se bodo v bodoče vsa enaka dela izvrševala v naših ladjedelnicah v Splitu in Kraljeviči. -obolelosti Ljapčeva precejšnje razburjenje, ker bi moral ministrski predsednik prav te dni predložiti sobranju nov volilni zakonski načrt. Obsodba komunfstou 5*?10 SOCIJALISTI IN NEMŠKO-AVSTRIJSKI CARINSKI DOGOVOR. PRAGA, 28. marca. Češka socialistična stranka je na seji načelstva sprejela sklep, s katerim stranka odobrava nastop vlade^ v vprašanju avstrijsko-hemškega carinskega dogovora ip poziva kabinet, da 'naj energično ščiti Interese češkoslovaške ' republike. BEOGRAD, 2S. marca. Pred sodiščem za zaščito države so bili obsojeni nidi komunistične propagande: Feliks Deutschbauer na 2 leti robije, enako Dušan Kermančev, Jos. Plankar, Marija Dragoner, Mladen Antič; Anton •r,n? v’ Ivan Erbežnik na 3, dr. Josip Potrč na 12 let strogega zapora, Franc Klopčič (ki je zbežal) na 18 in Alojz Jamnik na 2 in pol leta robije. Ljapčeu težka zbolel SOFIJA, 28, marca. Ministrski predsednik Ljapčev je težko zbolel. Zdravniki so ugotovili ledvično bolezen in so ma nuino svetovali zdravljenje v Karlo- touru„a vih varih. V vladnih krogih vlada radi z. v Mariboru. JUGOSLOVENSKI BORCI V FRANCIJI. PARIZ, 28. marca. O priliki proračunske razprave v senatu je bilo govora tudi o kreditih, ki jih je zahtevala vlada za sprejem jugoslovenskih borcev iz sve tovne vojne. Senator Honorat je Izjavil: »Nikdar ne bomo pozabili sprejema, k! so ga bjli deležni naši solunski borci lani v Beogradu.« Senat je nato takoj odobril od vlade zahtevane kredite. Ljudje, ki so bolni na žolču In ledvicah in kamnih v mehurju ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Joseiove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefo-va« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo^ tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži * Din 10«, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r* c. z o. V nedeljo na sploSno zahtevo OTROŠKA PREDSTAVA Nedelja 29 Ob 5. eri popoldne Velika kavarna ara Mariborski in dnevni drobii mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 28. marca ob 20. uri »Učlovečenje«, ab- B. Premijera. Nedelja, 29. marca ob 20. uri »Prodana nevesta«. Gostovanje primadone Marije Zaludove in tenorista Zdenka Knittla. Zadnjič. Pondeljek, 30. marca. Zaprto. Torek, 31. marca ob 20- uri »Učlovečenje«. Ab. C. Kuponi. Primadona beograjske opere Marija Žaludova in tenorist Zdenko Knittl gostujeta kot Marinka in Janko v Smetanovi operi »Prodana nevesta« v nedeljo, 29. t. m. ob 20. uri. Že sloves primadone Zaludove, ki je znana kot ena izmed najboljših sopranistk v državi, kakor tudi priljubljenost tenorista in režiserja Zdenka Knittla jamčita, da bo nudila predstava izreden umetniški užitek, ki ga Mariborčani niso vselej deležni. Kljub stroškom, ki so zvezani z gostovanjem teh dveh odličnih članov beo-graske opere, veljajo navadne operne cene- Za abonente, ki nabavijo vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni, veljajo znižane operne cene. Nekaj sentenc iz Reharje-uega Učlovečenja (K današnji krstni predstavi.) Živl.enje ne podarja. Le mimo odpovedi vodi pot do izpolnitve. Vera je čuvstvo srca, ki nikoli ne vprašuje. Tisočkrat lahko greš, tisočkrat se vrneš. So vprašanja, ki jih prekriči vrisk omame, pa se oglase še jasneje, kadar utihne. , Večno verujemo v »jutri«, a nikdar ne dočakamo »danes«. Zakon je tak, da se vračamo vedno na novo, vedno zopet- 'H > O, samo v enem, samo v enem smo točni, da pridemo vedno prepozno. Blagor jim, ki spoznajo svojo celotnost in najdejo pot svojega kroženja v večni praznini. Zaman so potekla tisočletja, ker prain-stinkt živali je premagal čas, prain-stinkt živali, vrteče se krog lastne osi. Potomci Kajna smo in Abela — toda ljudje. Žena je mati — oče je mož. Močnejša od ženske je mati. Od tistega hipa, ko si utrgala jabolko z drevesa sredine, je večna tvoja nadoblast: žena — mati. Zenska: cvet in trn, svetloba in tema, zdravilo in strup. Večno je vajino prijateljstvo: Eva —- kača. Stalnost nestalnosti, vera nevere, zvestoba nezvestobe. Jaz sam sem Sokrat, Salomon, Buddha in vi ste jaz, ker vsi smo eno — ljudje. Življenje je sen, truden, težak in šele smrt je prebujenje, vstajenje v dan brez senc in brez teme. Karel Robaus t V Mariboru je preminul snoči po dolgem trpljenju znani trgovec, pekovski mojster in posestnik, g. Karel Robaus. Pokojnik je bil markantna osebnost našega mesta, ki si je ustvaril s svojo marljivostjo in sposobnostjo .ugledno pozicijo v trgovskem svetu in se je udejstvoval tudi v javnem življenju. Karel Robaus je bil rodom iz Dobrne in star komaj 47 let. V Maribor se je preselil 1. 1912 in kupil svojo sedanjo pekarno na Koroški cesti, ki jo je razvil v cvetoče podjetje. Z veliko požrtvovalnostjo je do I. 1923 vodil kot poveljnik mariborsko gasilno društvo, ki ga je v priznanje njegovih zaslug izvolilo tudi za svojega častnega člana. Pri volitvah 1. 1927 je bil izvoljen na nemški listi v mariborski občinski svet, kjer je lojalno sodeloval in posvečal svoje strokovno znanje zlasti avto-odseku. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 15. uri Izpred kapele mestne mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Bodi pokojniku ohranjen svetel spomin, žalujočim naše sožalje 1 Vse prijatelje Čehoslovakov, ki jih je v Mariboru zelo mnogo, kakor se je to pokazalo ob neštetih sprejemih na kolodvoru, pa še niso člani JČ-lige, vabimo, da se udeleže nooojšnjega občnega zbora v restavraciji Narodnega doma ob 20. uri zvečer ter se tam priglasijo za člane. Že z ozirom na odličnega gosta, g. k o n z u 1 a inž. Š e v-č i k a, ki pride na občni zbor iz Ljubljane, mora biti udeležba Mariborčanov častna. Bo pa tudi za vsakogar zanimiv referat o naših odnošajih napram Čehoslovakom. — JČ-liga. Odhod g. dr. Ivana Jančiča. Z današnjim popoldanskim brzovlakom je odpotoval v Beograd višji državni tožilec g. dr. Ivan Jančič, ki je z dekretom ministrstva pravde dodeljen začasno tamošnjemu kasacijskemu sodišču v svrho organizacije višjega državnega tožilstva v Beogradu in državnih tožilstev v beograjskem okrožju. V njegovi odsotnosti ga nadomešča državni tožilec g. dr. Hojnik. Upamo, da se bomo z g. dr. Jančičem, ki je znan kot mož vsestranske koncilijantosti in pravičnosti in kot odličen delavec v kulturnih in narodnoobrambnih organizacijah, čez kratke mesece zopet videli. Na novem, začasnem službenem mestu pa mu želimo mnogo uspehov! Koncert Pavle Lovšetove. Naša priznana znanka, gospa Pavla Lovšetova, ki je pred kratkim absolvi-rala v Ljubljani izredno uspel koncert, bo pela io.ti program tudi v Mariboru in sicer v petek, dne 10. aprila. Poleg gospe Lovšetove bo sodelovala tudi njena hčerka Majda ter konzervatorista Marijan Lipovšek in Leon Pfeifer. S tem koncertom bo ustreženo želji mariborskega občinstva, da svojo ljubljenko, ki jo je slišalo že na več koncertih kot solisti-njo, sliši tudi na samostojnem koncertu, kri katerem pridejo kvalitete pevca do -povsem druge veljave, kot v velikih ansamblih. Izprememba posesti. Fran in Marija Wolfschiitz sta prodala svojo hišo v Čopovi ulici št. 13 v Mariboru posestnici Klari KahvedžiČ, Slomškov trg 16. Kupnina 185.000 Din. Slovesna Izročitev odlikovanj Mariborčanom. Danes ob pol 12. je mestni župan dr. Juvan v posvetovalnici mestnega magistrata izročil najvišja odlikovanja Mariborčanom, ki so jih prejeli od Nj. Vel. kralja dne 15. avg. 1929 in 6. sept. 1930. Izročenih je bilo: 1 red Jugoslov. krone III. stopnje, 8 četrte in 8 pete stop .e, 1 red Karagjorgjeve zvezde IV. reda, 1 red Belega Orla pete stopnje, 3 rede Sv. S ve tretje. 16 redov Sv. Save četrte in 12 redov Sv. Save pete stopnje, skupno 50 odlikovanj. Podpore Posojilnice v Narodnem domu. Odbor Posojilnice v Narodnem domu je 91 prošnjikom razdelil podpore v skupnem znesku 104.100 Din iz čistega dobička za 1. 1930. Prosilci naj dvignejo svoje podpore v Posojilnici. »Radikalna kura« na Pobrežju. Agilni pobreški študentje se že dalj časa pripravljajo za prvo opereto, ki se bo vprizorila na velikonočni pondeljek zvečer v dvorani g. Rojko na Pobrežju pod okriljem »Sokola« in pevskega društva »Zarja«. Pod ostro taktirko orkester dobro napreduje, istotako igralci. — Ker se naši napredni Pobrežani vedno bolj zanimajo za »Radikalno kuro« in ker bo to prva opereta, vprizorjena na našem odru, jim priporočamo, da si preskrbijo vstopnice že v predprodaji pri br. Renčelj« v trgovini. Decembra utopljenega delavca Šuligoja našli. Te dni so našli v bližini Falske elektrarne od Drave naplavljeno truplo delavca Franca Šuligoja, ki je utonil 28. dec. 1930 povodom znane nesreče, ko se je zrušil oder pri delih na jezu. Na meji so zadržali organi obmejne policje 301etnega Vlada Radojeviča iz Visokega pri Sarajevu, ki se je vozil sinoči s češkoslovaškim potnim listom že od Maribora naprej. Pa je prišla od tamošnjega sreskega načelstva brzojavna zahteva, da ga je treba aretirati radi zločina utaje. Zgodilo se je to v Št. liju. Policija ga bo oddala sreskemu načelstvi' v Visokem. Sijajen uspeh naše pesmi v obmejnem Marenbergu. Pevsko društvo »Jadran« iz Maribora, ki hoče z našo pesmijo gojiti v obmejnih krajih narodno zavest in srčno kulturo, je pohitelo na poziv krajevnega odbora Rdečega križa za Marenberg in okolico na praznik Marijinega Oznane-nja v sredo v obmejni Marenberg, kjer je priredilo pod okriljem Rdečega križa pevski koncert, ki je nepričakovano v vsakem oziru prav lepo uspel. Kljub temu, da so bile v Marenbergu tekom enega tedna kar 3 prireditve, je prebivalstvo napolnilo Brudermanovo dvorano do zadnjega kotička. Zlasti je bilo zastopano kmetsko prebivalstvo, kar je tem večjega pomena, ker je prav tem naša pesem gotovo najbolj potrebna. — Zbor je izvajal več narodnih in umetnih pesmi pod spretnim vodstvom priljubljenega pevovodje,g. Laha z njemu lastno eleganco in preciznostjo ter je pridobil takoj srca vseh poslušalcev za našo pesem. Posebno mogočen utis so napravile izvajane narodne pesmi, tako slovenske, kakor sploh slovanske ter se poslušalci ob koncu programa kar niso mogli ločiti od pevcev in so z burnim aplavzom ter s vzkliki zbor pridobili, da je programu dodal še nekaj pesmic. V Marenbergu še nismo doživeli toliko in takšnih užitkapolnih ur, kakor nam jih je nudil zbor pevskega društva »Jadran«. To okolnost je povdarjal tudi predsednik tukajšnjega kraj. odbora Rde čega križa g. Lešnik, ko se je ob koncu programa zahvalil zboru za požrtvovalno delo, ki ga je pokazal s tem, da je žrtvoval ta dan Marenberžanom. — Po oficijelnem programu se je razvila animirana zabava, pri kateri je pevsiki zbor v veliko zadovoljstvo navzočih zapel še več narodnih in umetnih pesmic. Ta dan bo tukajšnjemu prebivalstvu gotovo ostal v najlepšem spominu, naši pesmi se je odprla pot v njih srca, visoko se dvignil ugled naše pesmi, s tem tudi ugled našega jezika in našega naroda. Iz meteorološke postaje v Slovenskih goricah. Februar ali svečan je letos proti svoji dosedanji navadi strahovito brizgal, oziroma sipal snežene zvezde. Saj nam je nalil 1143 točk, to je 1 dm 1 cm in 4 mm kapljevine (lani samo 3 cm 6 mm). Je 11 dni samo snežil, 11. febr. tako hudo, da je dal 4 cm 7 mm na visoko vode (ako bi bila ostala). Mraz je preteklo zimo prvič najhuje pritisnil 10. februarja — na 14 stopinj Celzija pod ničlo. To je bila najnižja toplina v lanski in letošnji zimi. Škripalo je z malimi presledki bolj ali manj do Jožefovega. Isti dan je bilo 9° pod ničlo, 20. marca pa 5, namreč ob solnčnem vzhodu in zima je vzela slovo v pravem pomenu besede. Prvi pomladanski dan — nas je jutranja ^zarja prav pomladansko mehko pobožala in toplomer je kazal zjutraj 7° C nad ničlo. Zdi se, da je pomlad s svojim nastopom brzo odpravila zimo in ji ne dovoli počasnega odmikanja in sikanja nazaj. »Priroda je spala, pa zopet je vstala in prišla je zala ta ljuba pomlad.« Juhej, samo ena pomlad je vredna, da živimo! Odpri oko, odpri srce- pa uživaj nektar iz čaše prirode, ko bodo v kratkem razbrsteli šopki naokrog, zalivani po sladkih zvokih pernatega ortkestra... Siničko slišimo že nekaj dni uglaševati struno na vedri »cicifuj« in »čeri, čeri« in to nas srčno veseli. Zopet vlom. Nocoj ponoči krog 1. je stražnik v Jezdarski ulici opazil prd trgovino Ivane Koren sumljivega moškega. Ko je Šel stražnik bliže k njemu, se je neznanec skril v stransko ulico, in ko je redar stopil tja, je videl bežati dva moška po ulici. Pogledal je k trgovini in našel, da je bilo skozi okensko mrežo vlomljeno Iz trgovine je izginil predal z nekaj dro biža. Nekaj stvari so našli po tleh izven trgovine. Ogoljufati se Je dala od neznanca, ki se je izdajal za Maksa Karla Lange, žena trgovskega poslovodje Pavlina S. v Krčevini. Lange ji je ponujal zastopstvo neke holandske tvrdke in sklenil z njo tudi pogodbo. Zahteval je obenem kavcijo 2500. Din, ki mu Jo je dala. Za drugi dan sta dogovorila, da bo prevzela posle v ooštnem poslopju v Mariboru. Toda Langeja ni več bilo, tudi iz stanovanja je izginil. KINO " Grajski: =■—..... Od petka naprei veliki 100% zvočni film: DIMITRI KARAMASOV Največje delo Dostojevskega. Fritz Kortner, Ina Sten. Fritz Kasp. Od petka 100% zvočni velefilm: MAROUISE POMPADOUR Ernest Verbes. Anmy Ahlers. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. I?.. 19. In 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI APOLO KINOt V soboto in nedeljo dvoini spored: BUCK JONES. FRED THOMSON. Kino ,DIANA* Studenci« V soboto, 28. in nedeljo 29. marca pustolovščina: V ZEMLJI GROZOTE v glavni vlogi Buck JONES. Kot dodatek šaloigra v dveh dejanjih. Predstave: v soboto ob 20. uri, v nedeljo in praznik ob 16., pol 19. In pol 21. uri. — MODERNA GODBA! Lutkovno gledališče Sokola-matice ponovi v nedeljo 29. t. m. kot zaključno predstavo v letošnji sezoni čarobno pravljico v štirih dejanjih »Sovji grad«. V slučaju lepega vremena predstava odpade. Razstava moderne francoske grafike in knjig V mali unionski dvorani je odprta dnevno od 10. do 17. ure. Članarina za olepševalno in tujsko-pro* metno društvo za mesto Maribor io okolico. Vsem prebivalcem Maribora I Odbor, olepševalnega društva je sklenil na svoji seji dne 28. februarja, da povabi celotno prebivalstvo našega mesta k pristopu. Vsi, ki stanujemo v. Mariboru* uživamo nasade po ulicah, trgih in parkih ter smo ponosni na čistoto in lepoto našega mesta. Treba je, da storimo tudi svojo dolžnost ter podpremo brez | razlike vsi po svojih močeh društvo, ki ; skrbi za olepšavo mesta. Nikogar pač ni, ki ne bi zmogel Članarine Din 10 na leto v ta namen, premožnejši sloji pa bodo radi dali še več, vsak tudi najmanjši prispevek bo dobro naložen vi procvit našega Maribora. Z nabiranjem prispevkov je poverjena gospa Schwarz Terezija, odbornica, ki vam bo izdala blok za prejeti znesek, vi pa se blagovolite vpisati med društvene člane. PATRI A BRANDY MEDICINAL I priznano najboljša znamka tisti vinski destilat — najbolj priporočljiv. 868 Društvo Jugoslovanskih akademikov v Mariboru. V sredo 1. aprila se bo vršil ob 20. uri zvečer v društveni sobi v Narodnem domu XXVIII. redni občni zbor društva. Pozivamo tov. akademike, da se občnega zbora sigurno udeležijo. — Odbor. Velika Javna tombola Podmladka društva Rdečega križa v prid ferijalnim kolonijam na morju, ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 29. t. m., se bo vršila v nedeljo, dne 26. aprila, ker je uradno dovoljenje prišlo prepozno. Ze danes prosimo javnost, naj pridno sega po tablicah, ki bodo prišle te dni v razprodajo. — Odbor. V kavarni »Jadran« v soboto in nedeljo koncert »Dalibor«. 865 Skrbna žena pazi, da je njen mož vedno zdrav in Sil. Zato mu redno postreže z Radensko zdravilno voda Pomladni izlet v Crikvenico Iz še pustih vrtov hrvaške ravni drdra vlak vedno više in više v pokrajino, ki se Čim dalje tem, bolj spreminja v kamenje in led in sneg, dokler ni ves svet o-koli tebe ena sama okamenela in zlede-nela slika, da te obide groza in strah in se te polasti obenem strmenje in občudovanje spričo te grandijozne divje di-vote. Ali so to polomljena rebra poginulega sveta? Bojišče divjih bogov, plemen in narodov, ki so pred miljoni let sebe in zemljo, ki jih je rodila, v gigant-* skih bojih razdejali in razbili? Kakor razbiti grobovi, v katerih so bili pokopani bogati pagani s svojimi zakladi, stoje v tajinstveni mesečini gole, sive in blede gore samega kamenja in pečevja s strašnimi oblikami in s še strašnej-šimi pogledi. Zadnje, komaj vidne sledi življenja tvori črno, od burje razcefrano brinje, ki tu pa tam raste iz ostroroblh razpok na kamenitih trupih mrtvih gi-Kantov.- Tovunj-Zdenac, Ogulin, Gomir-ie, Žrnovac, Skrad, Uč-Podkobiljak, Plase-Crikvenica; sedaj imena železniš-kih postaj in človeških selišč, a obenem Živi prizori nekdanjega strašnega razdejanja v tem delu naše zemlje. Ti pa se voziš v deželo cvetočih vrtnic, voziš ^ na obalo našega Jadranskega morja, ^ier mirte in mirtirikovci mirno stoje in se visoko proti nebu dvigajo ponosne 'i-^orike, voziš se skozi smrt in mrtvo ipftieme v vedno živo vodo in življenje! «e predno se zaveš, se zažene vlak preko vrtoglavih strmin skozi temne predore, pa tudi skozi smejoče se vinograde in mimo že cvetočih marelic, breskvic tn vrtnic k črnomodro razprostrtemu obzorii, kjer te za sv- Kuzmom, za Drago in Podvezico na Sušaku sprejmejo mehki valovi našega morja. Pestro in vedno valovito kaikor morje le življenje v tem pretesnem našem pristanišču, kjer lepe bele ladje v vrstah Čakajo na svoje goste. Izletnik' in potni-s svojimi bosonogimi nosači, ribiči, tolad vojaki, suhe, ogorele kmetice, od n°S do glav črno oblečene; vmes na.po-p* razigrana, mlada dekleta, ki pri-iz mesta k vsakemu odhajajočemu Ponikli,, da si pet ali deset minut ogledujejo potujoče elegantne gospode, do-£ler teh ne odnese hitra ladja na morje, se odmikata molO in pristanišče; prvi 6a!eb se spusti z jasnega neba. v vrtinec morske vode, šumeče za odhajajočo lad-fo, in izgine; tako tudi mlada, razigrana dekleta s črnimi očmi na molu. Oni elegantni tuji izletniki pa že pije-lo črno kavo v malem salonu na parniku; časa imajo dosti; poldrugo uro tra-ia vožnja v Crikvenico. Toda če si hočeš ogledati morje in pokrajino in občutiti utripanje njenega srca, moraš ven krov. Tu sedijo ali čepijo kmetice 'u kmetje. Gledajo na pihajoče se stene m°Uke obale, kjer ne iščejo ne odmora, n® cvetočih vrtnic; mirno in tiho se po-metl;kujeip o lovu na tune; saj to. je fa nje važnejše kakor vse drugo na.sve-tu- Kaj zanima nje pogled na Kraljevino in na sanjavi Bakarski zaliv? Kaj sv. Marko, piratsko gnezdo Omišalj, Učka, Lovrana alt Opatija? Povsod, kjer sili morje v večjih ali manjših dragah in dra žicah v pečevlto obrežje celine ali za-padnega otoka Krka, moli in štrli tik ob morju čudnovisoka ozka lestvica poševno v zrak. Na >n}etlj najvi§ji, zadnji Prečttici sedi tnbz in zre in se ozira nepremično preko morske gladine. Tu ie znamenita t u n o 1 o v k a. Od nje je Preko drage do njenega nasprotnega brega potegnjena skozi pUtV(> vodo ij^eža. Moz na lestvi pa čaka na tunine. Ima srečo, jih dočaka včasl 2e v enem dnevu. Tedaj začne voda v dragi nekam čudno valovati; mož takoj ve-. tunin! prihajajo. V velikanskih rojih, tu tam po tisoč skupaj, plavajo ob mre- ži, ki jim zapira pot. Na enem mestu pa ima veliko luknjo; skoz njo se usujejo gladki, srebrnoluskinasti tuni iz neizmernega, svobodnega morja kakor zaslepljeni in neumni skozi ono luknjo v majhen in tesen zaliv za mrežo v past. Na to je mož na tunolovki čakal, včasih samo kakih dvajset ur, včasih pa tudi cele tedne. Sedaj d& s svojo roko znamenje; njegov tovariš na nasprotni točki obale nategne in zapre mrežo. Tunini vsi do zadnjega, so kakor v velikanski vreči vjeti in, tega gotovo ne zavedajoč se, brozgajo s svojimi svetlikajočimi repiči in telesi v temni morski vodi. Iz bližnje ribiške vasi pa hite možje in mladeniči. Mož na tunolovki jih je poklical. In prične se bogata in obilna ribja lov; naslednjo nedeljo pa hvaležno prižigajo v sivi kraški cerkvici ženice in dekleta svoje sveče; saj je na svetu tako urejeno: od tega, da morajo tunini umirati, žive ribiči in drugi ljudje. In takoj spleza zopet mož na tunolovko, sedi, čepi, preži in strmi nepremično tam gori v zraku, v pekočem solncu, danes, jutri, celo svoje življenje. Naš beli, s pestrimi zastavicami okrašeni parnik ga nič ne zanima; za vrtnice, ki sedaj koncem marca poldrugo uro niže doli ob morju cveto, morebiti niti ne ve. Za njega, za celo njegovo rojstno vas so tunini, ta srebrni denar iz drage in sinjega morja, dragocenejši in važnejši. Golo in sivo štrli strmo morsko obrežje iz nemirnega morja; otok za otokom se poraja iz njega, vse kamenito in belo. Kakor strašni ubiti zmaji, koščeni ir! raztrgani, s svojimi kamnatimi trupi objemajoč se, ležijo ti mrtvi otoki na morju med zemljo in južnorazgretim obzorom. Na mah pa vse na parniku oživi: Cri-k v e n i c a s svojimi visečimi, cvetočimi vrtovi je blizu. Zeleni gozdovi, bele vile, nad vsemi vrtovi pa sijajen hotel »Terapija«. Kar je tu domačega, je združeno okoli rumeno blesteče ribiške vaške cerkvice, v kteri možje in žene molijo in prosijo bolj za bogat ribji lov nego za številne tujce. Ti niso za nje. Ti bivajo sedaj tam v solnčnih vrtovih, kakršne je kraljica Semlramis zgradila svojemu možu Ninu; tam, kjer vrtnice cveto in visoke ceprese širijo svbje dolge sence ne samo črez smokve in lavo-rike, ampak tudi črez elegantno promenado ob obali, črez kavarne, godbe, natakarje in hotelske ravnatelje, pa tudi preko pogumnih plavačev, ki se že v tem zgodnem času kopljejo v Crikve-nici. Dr. Fr. Mišic. HUMANIK NUDIMO ZA POMLAD MODNI ČEVLJI ZA DAME OTROŠKI ČEVLJI, LAK ALI RJAVI OD D.75. MOŠKI POLČEVLJI, ČRNI ALI RJAVI OD D. 165.-NOCAVICE V VSEH MODNIH BARVAH Gosposka ulica 17 Naše šole posnemajte! Iz letnega poročila Mestne hranilnice v Beogradu posnemamo, da sta beograjsko difaštvo in osnovnošolska mladina vložila od 28. febr. do 31. dec. 1930 pri hranilnici Din 1,193.454.05, dvignila pa v istem času samo 20.880.45 Din. Pripisane obresti za te naložbe znašajo Din 21.581.99. Vlog z obrestmi vred je znašalo torej 31. dec. 1930 Din 1,194.155.59. Največia vloga v letu 1930 je znašala 3300 Din, najmanjša 1 Din, največji saldo na hranilne knjižice Din 8.216.20, najmanjši Din 6. Ta pojav štednje med našo mladino je vsekakor zelo razveseljiv in priporočamo našemu učiteljstvu, naj opozori nanj tudi našo mladino. Kamen do kamna palača. Zdravljenje po Zeilesov! metodi je ministrstvo za narodno zdravje za-branilo in poslalo v tem smislu okrožnico vsem banskim upravam. Vsak poskus zdravljenja po Zeileisovl metodi morajo oblasti najodločneje preprečiti. Številke, ki so malokomur znane KAKO VELIKE SO V PRIMERI Z EVROPSKIMI DRŽAVE JUŽNE AMERIKE? Kadar govorimo o Ameriki, mislimo pri nas navadno le na Združene države Severne Amerike, ki so pa le manjši del celokupne Amerike. Mnogo bolj tuja nam je Južna Amerika in naše predstave o njej so zelo meglene. Vemo pa. da so tam v zadnjem času na dnevnem redu revolucije itd., ne vemo pa, kako silno velik je ta del sve ta in kakšne ogromne države ima. Ali veste n. pr. kako velika je po obsegu največja država Južne Amerike, republika Brazilija? O, vemo, se bo kdo oglasil, meri 8,500.000 kvadratnih kilometrov. Dobro. Koliko pa je to? Nato vprašanje lahko odgovorimo samo. če primerjamo njeno razsežnost z Evropo. Evropska Rusija je gotovo ogromna država. Pa veste, koliko kvadratnih kilometrov meri? Samo 4,700.000. Če hočete dobiti površino Brazilije, morate k evropski Rusiji pridružiti še: Poljsko, Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko, Rumimijo.^ Bolgarijo, Jugoslavijo, Italijo, Švico, Francijo, Španijo. Portugalsko in Anglijo z Irsko. Sedaj Šele dobite pravi pojem o ogromni razsežnosti Brazilije. In na vsem tem tako silno ogromnem ozemlju živi samo 35,000.000 ljudi, toraj le toliko kolikor skupno v Jugoslaviji, Bolgariji. Grčiji in Albaniji, torej na Balkanu. Druge države Južne Amerike so v primeri s tem kolosom neznatne, kajti največja za Brazilijo, Argentina, meri »samo« 2,8000.000 kvadratnih kilometrov. In vendar bi dobili v Evropi njeno površino samo. če bi sestavili: Poljsko, Nemčijo. Češkoslovaško. Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Jugoslavijo, Italijo, Švico, Francijo, Belgijo in Holandijo. Prebivalcev pa ima ta država, ki je tako velika, manj kakor naša mala Jugoslavija, namreč samo 10.000.000. Če pogledate na zemljevid, se vam zdi tudi tretja južnoameriška država, republika Peru majhna. V resnici meri 1,400.000 kvadratnih kilometrov in zavzema tedaj površino: Poljske. Nemčije, Češkoslo vaške, Avstrije, Madžarske in Jugosla vije, tedaj vse srednje Evrope od Baltika do Jadrana, prebivalcev pa šteje nekaj nad 6,000.000 duš. tedaj man] kakor naša soseda republika Avstrija. četrta po velikosti je v Južni Ame-. rlki republika Bolivija, ki meri 1 mil. 300.000 kvadratnih kilometrov, tedaj površino: Poljske, Nemčije. Češkoslo vaške, Avstrije in Jugoslavije. Strašno neznatno pa je število njenih prebivalcev, cenjeno na 3,500.000, tedaj manj kakor jih ima naša mala Švica, ki meri samo 41.000 kvadratnih kilo-' /netrov. Prav isti obseg, t. j. 1,300.000 kvadratnih kilometrov ima tudi republika Kolumbija, njeno prebivalstvo pa je enako prebivalstvu Avstrije, znaša namreč 7 milijonov. Šesta je Venezuela z 745.000 kilometri. Ko bi jo prenesli v Evropo, bi pokrila veliko Nemčijo in Poljsko, ki imata 94 milijonov prebivalcev, dočim jih ima Venezuela le 3 milijone. Tako velika kakor Nemčija in Jugoslavija skupaj je sedma južno-ameriška država, republika Čile, ki se nam zdi na zemljevidu dokaj neznatna, ima pa 4 milijone prebivalcev, torej prav toliko kolikor jih ima Švica. Druge države Južne Amerike so mnogo manjše, toda za naše pojme še vedno precej velike. Tako je republika Ekuador le malo manjša kakor Nemčija, kajti meri še vedno krog 450.000 kilometrov. Malo večja kakor Jugoslavija je republika Paraguay. Meri 253.000 kvadratnih kilometrov, pa ima samo toliko prebivalcev kot Albanija, nemreč 800.000. Še vedno precej večja kakor Češkoslovaška je Uruguay z 1,800.000 prebivalcev. Tako tedaj vidimo?. kako ogromna je Južna Amerika in kako malo je pravzaprav obljudena, saj bi v njej lahko živela tudi milijarda ljudi, ko bi bila tako gosto naseljena kakor je naša Evropa. Prostora za razvoj človeštva je tedaj na zemlji še precej. MADŽARSKA ŠPIJONAŽA V BRATISLAVI. BRATISLAVA, 28. marca. Tu so od> krili novo vohunsko organizacijo, koje šef je Jožef 2ak, trgovec v Bratislavi. Policija je 2aka aretirala in z njim vred še nekaj drugih oseb, ki so bile zapletene v afero. V njihovih stanovanjih so bile, izvršene preiskave in našli so mnogo dokazov za vohunstvo. Največji sarkofag na svetu so našli. Znanstvena ekspedicija univerze v Pensilvaniji, ki vrši izkopavanja v bližini piramid pri Kairu, je odkrila velik, z rdečega granita Izklesan, 1018 ton težak sarkofag. Je to menda največji doslej znani sarkofag in je naihrže iz dobe četrte dinastije, t. j. Iz 1. 2500 pred Kristusom. Sarkofag je skoro popolnoma nepoškodovan. Pri pivo. — Kako neki mi je stara zabičila — da smem popiti samo 2 vrčka in priti ob 12 domov, ali pa da jih moram popiti 13 in priti domov ob 2. Prihaja čas, ko je treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo ..TRIUMF", PAVEL NEDOG, MARIBOR XIII GOSPOSKA ULICA 31 Pobarva obleke za žalno dobo v 24 arah RAZLAGOVA ULICA 22 Strani Mariborski VEČERNlK Jutra V M a r i b o r n, dne 28. III. 193f Blirmi Svetovna avijatika v letu 1930 VELIKI USPEHI NA VSEH POLJIH. - ZNAČILNOSTI NOVODOBNEGA LETALSTVA. Najuspešnejše leto v zgodovini letalstva je bilo leto 1930. Doseženi so bili nešteti veliki uspehi, ki pričajo o visoki stopnji današnje avijatike. Eden izmed njih pa na vsak način zasluži primat, ker je od ostalih uspehov najsmelejši. To je zgodovinski prelet Atlantika iz Evrope v Ameriko (Pariš - Newyork), ki sta ga izvršila francoska letalca Le Coste$ in Bellonte na letalu Breguet. S tem činom, enako velikim in smelim kot je nesmrtni let Lindbergha z obratne smeri, ostane leto 1930. zapisano v zgo-dovini letalstva z neizbrisnimi črkami ljudske smelosti. Razun tega senzacijonelnega poleta, sledi še cela vrsta drugih velikih poletov na daljave, vztrajnost in postavitev najrazličnejših rekordov. Francoski letalci so se specijalizirali na polete v daljavo (Mermozev let Pariz—Buenos Aires), nemški letalec von Gronau v etapah iz Berlina v Halifax ter ameri-kanski vztrajnostni let Jacksona in O’ Briena, ki sta ostala v zraku 647 ur z pomočjo dovažanja goriva in hrane potom drugega letala. Poleti v daljave rastejo od leta do leta. Uspehi, ki so danes doseženi in se zde senzačni in skoraj neverjetni, postajajo standart prometnih letal. V stroki lahkih športnih letal je pomenilo leto 1930 velik korak naprej. — Je to panoga letalstva, ki ima kot prometno sredstvo veliko bodočnost in dobiva vedno več klijentov- Uspehi, kot n. pr. krožni let po Evropi, polet angleških letalcev iz Londona v Avstralijo, uspehi Miss Johnsonove in let Kingsforda Smitha dokazujejo velike zmožnosti malih športnih, turističnih letal, uspehe, ki so bili pred ieti še za največja letala nedosegljivi. V konstrukciji veleletal pa je Nemčija zopet pokazala, kaj pomeni intenzivno znanstveno delo: zračna kolosa, ki sta se v praksi izkazala že sposobna, sta Junkers G-38 popolnoma iz kovine (bil je tudi v Beogradu) ter 12 motorni Dor-nierjev DO X, ki sprejme nad 100 potnikov. Nova pota v gradnji letal imata tudi Focke-Wulf z svojo Ente, in Cierva z Autogiro. V Ameriki prednjačita Fok-ker in Ford kot veliki letali. Sicer ne smemo iskati v letošnji avijatiki kakih novih poti. V strategičnih krogih zbujajo še vedno veliko pozornost zračne ladje. »Grof Zeppelin« je zastopnik te vrste zračnega prometnega sredstva in njegov naslednik L. F. 128 bo še bolj dovršen kot njegov prednik. V Angliji je vprašanje zračnih ladij postalo zelo pereče. Posebno po katastrofi R 101 je prešlo v znanstveno konstruktivno raziskovanje. K velikim uspehom sili Amerika, ki dokončuje lani začeto delo dveh največjih zračnih ladij. Bodočnost zračnih ladij ni še točno definirana. Oglejmo si še na kratko značilnosti novodobnega letalstva. V konstrukciji letalstva prevladuje kovinasta gradnja ter pomnožitev motorjev. Praksa je pokazala, da večmotorska letala v primeru poškodbe enega izzmed motorjev še lahko nadaljujejo polet. (Junkers, Dor nier, Fokker, Ford, Savoia Marchetti, Bleriot, Wibault itd.) Gradnje letal pa gredo n. pr. na Angleškem drugo pot; njih kovinasta gradnja je večinoma jeklo, med tem ko Fokker uporablja mešano gradnjo jeklenih cevi in lesa. V gradnji kril je pa velika zmešnjava. Ako si o-gledamo pariški Aero-Salon, tedaj vidimo najrazličnejše enokrilnike, dvo-krilnike ter nove tipe, ki streme po nečem novem, ne da bi dosežene poizkuse izpopolnjevali. Na ta način se ne bo prišlo do cilja; v glavnem manjka trden sistem. Palmer in Bendix sta izgotovila za kolesa na letalih posebne zračne zavore na stisnjeni zrak (kot Westinghou-se). Zanimiva je tudi kombinacija letala s kolesi in plovkami, takozvane amfibije, ter letala, ki s« na velikih prekooceanskih parnikih (Bremen, Ile de France). Ladja ima takozvani katapult, iz katerega lansira z veliko začetno brzino hi-droplan v zrak. Amfibije imajo v Ameriki 1. 1930 že stalno zračno pošto (Fokker F 11, Sikorskv !. dr.). Veliko vlogo v modernem letalstvu l- gra tudi radio. Vsa večja letala in vse ekspedicije kot n. pr. Byrdova na južni tečaj, Lindberghov polet v centralno Ameriko, italijanski prekomorski polet, so bile opremljene s sprejemno in oddajno postajo. Današnja avijatika ima v radio zvezi ne samo medsebojno razumevanje, ampak služi v prvi vrsti navigaciji in orientaciji. Nekoliko še o glavnem delu letala, o motorju. Zopet je tu vprašanje, kako kar najbolj izpopolniti gonilno silo ter ji dati zanesljivo gradnjo pri minimalni teži in uporabi goriva. Tudi leto 1930 je prineslo novosti v gradnji motorja. Prišel je na površje motor, čegar gorivo je nafta t. j. Diesel-motor. V Ameriki so Packard-tvornice zgradile 9 cilinderski zračno hlajen motor, ki razvija 225 HP. Nemci imajo reprezentanta v Jmnkersu in Angleži v Sunbeamu. Toda konstrukterji motorjev ne gledajo po novih iznajdbah, ki silno stanejo in niso po navadi plodtonos-ne; temveč izpopolnjujejo to, kar že danes imamo. Gre v prvi vrsti za hlajenje motorja — ali vodnohlajen ali zračno hlajen motor? Večina današnjih letal u-porablja že zračno hlajene motorje (prvi večji uspeh zračno hlajenega motorja je Wright Whirlwind, s katerim je Lindbergh preletel ocean) n. pr. (Fokker, Ford, itd.), ki se izdelujejo danes že do 700—SCO HP. Toda zračno hlajen motor ne bo popolnoma izpodrinil vodno hlajenega. Isotta-Fraschini, Hispano^Suiza, Napier, Ro!ls-Royce, Fiat, Packard, Curtiss itd. izdelujejo motorje nad 1000 HP ter pride približno pol kg na vsako konjsko silo. V teži torej ne bo zračno hlajen motor premagal vodno hlajenega. Z vodno hlajenim motorjem velike de-lazmožnosti je bila dosežena na pr. pri tekmovanju za Schneiderjevo trofejo hitrost skoraj 600 km na uro, kar je seveda velika zasluga modernega motorja, Sedaj gledamo leto 1931 z novimi izkušnjami, Mnogo načrtov *c kuje, mno go se pripravlja, ljudski napredek ima še težko nalogo: zapričefo dovršiti in izpopolniti. Toda gotovo nas čakajo pre senečenia, ki razviiajo napredek letal stva in ga postavljajo na jekleno podia^ go. Kulturne vesti Ljubljanski Zvon, marec 1931. V svoji marčni številki prinaša Ljubljanski Zvon na uvodnem mestu prof. Antona Melika članek »Za notranjo osamosvojitev«, v katerem razglablja o nedavnih revizi-jonističnih člankih znane nemške revi-ije »Zeitschrift fiir Geopolitik« in naši kulturno-narodni orientaciji. Njegova iz vajanja so izredno važna posebno za mariborsko in sploh severnomejno inteligenco. Avtor prihaja do zaključkov, ki se docela krijejo z onimi, ki smo jih objavili v raznih številkah »Večernika« Ostala vsebina je dokaj pestra in bogata. Ludvik Mrzel objavlja črtici »Gra nitni tlak« in »Pred slovesom«, ki ju je čital že na zadnjem literarnem večeru naše Ljudske univerze. Pod naslovom »Večerna senca« objavlja Alojzij Gradnik dvanajst sonetov. Iz njih se odraža klena moč, ki znova potrjuje, da je Gradnik po Prešernu in Ketteju naš največji obvladovalec soneta. France Bevk nadaljuje svoj roman »In solnce je obstalo«, o katerem bomo morda pozneje spregovorili. Alksander Maklecov je prispeval razpravo »Psihoanaliza in kazensko pravo«, novelist Vladimir Bar-to! pa »Izpoved doktorja Forcesina«, v kateri razpravlja na interesanten način o problemu žene in zakona. Mladi Jože Kranjc zaključuje svoje »Novo življenje«. V Obzorniku poroča Anton Ocvirk o vprizoritvi Balzacovega »Mer-cadeta« v Ljubljani, v Književnih poročilih so ocene Haumantove knjige »La formation de la Yougoslavie«, Thibau-detove »Physiologie de la Critiqne« in Mauriacovega romana »Gobavca je poljubila«. Odstavek Knjige in časopisi prinaša pregled ob tridesetletnici »Srn-skega književnega glasnika«, sestavek o Mahatmi Gandhiju ter o temi Gandhi in krščanstvo. Dom in svet, 1—2. Malo kasno je izšla prva dvojna številka letošnjega prenovljenega »Doma in sveta«, ki ni dobil samo druge urednike (dr. Antona Vodnika, Tineta Debeljaka in dr. Rajca Ložarja), ampak tudi drugačno oblico in tehnično razporeditev. Zunanji, grafični vtis je odličen. Na uvodnem mestu piše France Koblar ob 601etnici o S. Finžgarju. Mladi Božo Vodušek objavlja sedem pesmi pod skupnim naslovom »Iz boja s poezijo, usodo in smrtjo«. Njegov izraz je dokaj svojstven in nekaj klenih verzov je v teh dolgih kiticah. Ideološki vodnik France Vodnik objavlja »Fragmente o novem človeku«; Rudolf Kresal novelo »Asja«, katere prvi del je čital zadnjič v kinu »Apolo«. Delo je polno dinamike, dasi je morda še nedognano. Božo Vodušek je prispeval esej »K problemu sodobnosti v naši literaturi«; eden izmed najmlajših, Mirko Javornik se predstavlja s »Prvim poglavjem življenja«, ki je odlomek iz dela »Bogovi padajo«; Jože Pogačnik je zastopan s pesmijo »Odmev«, dr. Stanko Gogala razglablja o problemu »Človek in religioznosti«; Bogomir Magajna je napisal zgodbo Albanca »Kako je umiral Gansit«, a Miran Jarc donaša »Srebrno palmo«, fragment iz romana. Tine Debeljak podaja v »Ferdinandu Goetlu« studijo iz novejše poljske literature, v Slovstvu pa so ocene Cankarjevih Zbranih spisov enajstega zvezka, Pregljevih Izbranih spisov petega zvezka, Ivana Dornika novel »Brez oči«, zbirke »Sedem mladih slovenskih pisateljev itd. Slede še pregledi: »Likovna umetnost. — Slovensko slikarstvo v 1. 1930 in razstava slik Matije Jame«, »Glasba. — Glasbeno življenje v Ljubljani 1. 1930« in »Zapiski«. Revijo krasi več slik- Vrtec, 8. Najnovejši »Vrtec« prinaša naši deci Virgilija pesmici »V šumi« in »Jezus na Oljski gori«, G. Strniše »Zvonove — romarje«, D. Gorinška »Veliko noč« in M. Kunčiča »Slovo«. S prozo so pa zastopani: dr. Fr. Zbašnik s koncem »V nesreči združena«, D. D. z »Otrokom in smrtjo«, Griša (Koritnik) s »Suknjo iz ila«, J. Gruden s »Pravljico o lepi kraljični« in 1- Karintiofil s sestavkom »Od Pliberka do Brda«. Angelček, 8. V mesečniku za najmlajše, v osmi številki »Angelčka«, objavlja D. D. sestavek »Na belo nedeljo« in prizorčeh »Don Bosco«; Virgilij pesem »Na križevem potu«; R. Rehar legendo »Velikonočnice«; D. Gorinšek pesem »Velikonočna radost«; Bistriška sestavek »Zvonček« in Svjatoslav pesem »Gorjanska beda«. ksandra Kollontay: »Pota ljubezni«; Lidija Sejfullina: »Virinea«, roman ruske kmetice; Maksim Gorki: »Mati«; Leo Tolstoj: »Ana Karenina«; Mehtilda Lich-novsky: »Na motvozu«; Irena Nemirov-sky: »David Golder«; Helena Smith: »Biest žvižga«, roman ženske na fronti; Bernard Shaw: »Kažipot za inteligentno ženo k socijalizmu in kapitalizmu«; Ivan Olbracht: »Ana«, roman češke deklice iz dežele; Naosti-Tokunaga: »Cesta brez solnca«, japonski delavski roman; Lion Feuchtwanger: »Žid SuB«, zgodovinski roman; Gladkow F.: »Cement«, roman o bojih med možem in ženo; Šolohov: »Tihi Don«, roman donskih kozakov; Sinclair Lewis: »Služba«, roman poklicne žene. Vse te knjige so nemški prevodi iz češčine, ruščine, francoščine in angleščine, deloma nemški izvirniki. Slovenske knjige so čitateljicam itak znane. V to zbirko pa bi spadal posebno roman Ljudmile Pivko ve: »Kriminal«. Našemu ženskemu svetu toplo priporočamo, da sega po teh krasnih knjigah. »Ljudska knjižnica« uraduje štirikrat v tednu: ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ter nedeljah dopoldne in se sprejemajo vsako uro novi člani. moderne knjige žen in o ženah u Ljudski knjižnici" Znano je dejstvo, da znaša pri vseh civiliziranih narodih število čitateljev do 80% — žensk. Slednje torej neprimerno več čitajo kot moški. Približno isto odstotno razmerje med čitatelji in čitatelji-cami je tudi v mariborski Ljudski knjižnici. Baš vsled tega posveča tudi »Ljudska knjižnica« posebno pozornost knjigam, ki bi ugajale ter širile duševno obzorje našega ženskega sveta. V Nemčiji in Avstriji so minulo nedeljo priredili dan knjige za žene. časopisi so ob tej priliki objavili najboljše knjige, ki so zadnji čas izšle izpod peresa ženske ali pa so jih napisali o ženski najboljši pisatelji. Skoro vse te objavljene knjige ima tudi Ljudska knjižnica v Mariboru (Narodni dom). Objavljamo le najboljše: Vera Figner: »Noč v Rusiji«, spomini revolucionarke; Vera Imber: »Prostor na solncu«, ženski roman iz Rusije; Ale- Radio Ljubljana Nedeljski popoldanski program obeta poleg humorističnega še posebno zanimivost. Ljubljanski učiteljiščniki bodo podali Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«. Uprizorili so jo že na odru in so želi nedeljeno priznanje. Večerni program kaže poleg Radio-orkestra in Ha-waii-jazza tudi koncert delavske godbe »Zarja«, ki je postala v našem radiu že dobro znan in priljubljen gost. — Pon-deljkov program ne nudi kake posebne izrazitosti. Večerni program tvorita ra-dio-orkester in Hawaii-jazz. Pač pa obeta biti torkov večer izredno zanimiv. Vršil se bo prenos iz Zagreba, na sporedu pa je koncert komornega pihalnega ansambla drž. glasbene akademije. Drugi del tvori vokalni koncert komornega zbora hrvatskega obrtnega in delavskega pevskega društva »Sloboda«. — V sredo večer bo vzbudil zanimanje vijolinski koncert znane mariborske umetnice, ge Fani Brandlove. — S četrtkom se prične velikonočni spored v našem radiu. Izbira plošč tudi odgovarja resnemu značaju teh dni. Zvečer poje pevski zbor »Ljubljane« »Večer na Golgoti«, vmesne samospeve pa g. Jože Gostič. Nadalje izvaja kvartet na lok Haydnovih »Sedem besed Zveličar-jevih na križn«. — V petek popoldne bodo poslušalci imeli priliko, čuti spokorne psalme zbora bogoslovcev. Zvečer bo prenos Requiema iz Zagreba. — V soboto ob 11. dopoldne pa se bo prenašala velikonočna poslanica papeža Pi-ja XI. Popoldne se bo vršil prenos slavnostnega zvonenja in vstajenja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. Zvečer se bo vršil prenos opere Iž Beograda. Zgradba največje železniške postale v državi. V ministrstvu za promet so pričeli te dni proučevati načrt za zgradbo novega, monumentalnega železniškega kolodvora v Skoplru, ki bi naj bil največji in najmodernejši kolodvor v državi. Za načrte so bile razpisane tri glavne nagrade po 50.000, po 30.000 in po 20.000 Din. Dospelo je krog 40 načrtov. Razsodišče (jury) tvorijo med drugimi vseučiliščni profesor Brana Popovič, žel. ravnatelj Dimitrije Naumovlč in arhitekt v ministrstvu za zgradbe Dimitrije Leko. PARNA PEKARNA FIIMTAfl ANTON, %etti«v«ka čuta 34 Najbolj« rfeni kruh - peehro - kalui Sadno drevje: jablane, hruške, črešnje, slive, marelice, breskve, lešnlld, kostanji, ribizel, kosmulje, nešplje itd., je še na zalogi v drevesnici JOSIP ROSENBERG, Maribor, Tržaška cesta 64., tel. intr. 2301 brzojavi ROSENBERG MARIBOR. Zahtevajte sezname! V M a ribo r u, dne 28. 'in. -Paratov ni uničil, ko je blIo.u?° no, da so nevarni za življenje in zdrav je. Dr. Klotz odgovarja radi tega, ker ni potem, ko je ugotovil v svoji bolnici Pri mnogih otrocih infekcijsko obolelost- po žavžitju Okuženih Calmetto-vilr preparatov, javil škodljivosti tega preparata niti prof. Deyckeju, niti zdravniškemu nadsvetniku dr. Alt-staedtu. Za obtožbo je bilo najmerodajnejse mnenje nadsvetnika dr. Ludviga Lan-geja z državnega zdravstvenega urada v Berlinu, ki je izdelal svoje mnenje o rezultatih preiskave z veliko znanstveno vestnostjo na 56 tiskanih straneh. Dr. Lange je resumiral svoja opazovanja na koncu izvestja v 15 točkah in je prišel do zaključka, da so prišli bacili jetike v Calmettove kulture samo radi nepazljivosti pri delu. Razveii tega obstoja poleg tega mnenja še tudi mnenje dr. Mucha iz Hamburga, znamenitega nemškega raziskovalca na področju jetike in posjed-njega še živečega Beringovega učenca. On je izjavil, da ni izključena nedolžnost obtoženih zdravnikov, ker. so pokazale Calmettove kulture zmožnost, da se pretvorijo iz avirulentne-ga v virulentno stanje. Prof. Much bo prisostvoval v Parizu na razpravi o načinu zdravljenja s Calmettovimi preparati, ki jo je Calmette sam skli- cai Želo zanimivo je stališče države Liibeck v tej aferi. Država poizkusa doseči sporazum z roditelji obolele m umrle dece. Država je sklenila plačati za vsako umrlo dete enkrat za vselej odškodnino 300 mark, poleg tega pa iziavlja, da bo skrbela za deco, ki je ostala ori življenju, z zdravniško oskr bo. Odškodnino za odrasle osebe, ki so s tem medikamentom okužene, je država absolutno odbila. Od staršev pa zahteva država kot protiuslugo, da opuste vsake nadaljnje zahteve pred rednim sodiščem in da se odrečejo civilno-pravnemu postopku na kazenski razpravi, ki se bo vršila pred porotnim sodiščem. Večina staršev je odbila sporazum, čeravno je država zagrozila, da bo omejila svoje socijal-no skrbstvo. Pri procesu, ki se bo vršil pred porotnim sodiščem, . bo zavzelo svoje mesto okrog 150 otrok. nos Aires s svojimi 3 milijoni prebivalcev: je ostalo glavno mesto, La Plata pa postaja od leta do leta bolj prazna. Bogatašem se nudi v Ameriki prilika za nakup celih mest- V državi Ohio n. pr. je na prodaj mestece St. Blazey. Njegovih 5.000 prebivalcev se je združilo in sklenilo, da prodajo svoje hiše, javna poslopja, mestne vrtove, sploh celo mesto onemu, ki največ ponudi. Za izkupiček si hočejo v drugem ikraju zgra diti novo mesto. Zahtevajo 7 milijonov dolarjev, in kakor se čuje, se že pogaja za nakup mesta neki bogataš iz Čikaga. Mesto iiie 50.000 orebivalcev ZANIMIV NAČIN GRADNJE MEST V AMERIKI. Oglas z gornjim besedilom je kot prav cato ameriško senzacijo kar na celih straneh z ogromnimi črkami objavljalo nedavno njuyorško časopisje. In oglas ni bil nikaka šala, ampak suha in gola resnica. Mesto, ki je iskalo 50.000 prebivalcev, se imenuje Radburn in je oddaljeno 25 kilometrov od New Yorka. Pred letom dni so polagali temeljni kamen, danes je mesto dograjeno in oprem Ijeno z vsemi pridobitvami moderne teh nike. Radburn je vrtno mesto, 70 procentov cele površine tvorijo parki in javni vrtni nasadi, nadaljnih 15 procentov hišni vrtovi in le 15 procentov je zazidanih. V celem mestu so same enodružinske hiše, velik rotovž, dve cerkvi. več šol, dvoje gledališč, elektrarna, vt dovod in plinarna. Vse je gotovo, samo prebivalcev ni in te sedaj iščejo. Mesto ni plod kaprice kakšnega ameriškega miljarderja, ampak je nastalo iz prepričanja, da je treba otrokom omogočiti, da se tam, kjer stanujejo, lahko itudi prosto gibljejo. Zato se je s kapitalom 100 milijonov dolarjev ustanovila družba, ki hoče uvesti novo dobo v grad nji mest. Če so dosedaj nastajala mesta holj slučajno ali pa iz gospodarske po-^cKbi naj to postalo sedaj drugače. V ni prometnih cest, ampak sa-sam rtne Poti, ki vežejo med seboj poležeš6 skupine hiš- Prometne ceste so tawVob5b vsakega mestnega dela in mestne jn,areiene, da bodo vezale tudi doče Tume’ ki bi morebiti nastali v bona robih leže ob teh ce Zgradite?! i lb delov. Aleksander ^ novega mesta arhitekt nriaškeea hoče mest° P° zati z NevSofu 2ez reko Hudson zve: • ■ tako'da bi bilo tud: onim, 'ki so 2apnšleni v New Yorku/ o-mogoceno. stanovati v Radburnu. Biflg upa, da bo na ta način dobil tekom par mesecev prebivalce za novo mesto. Na ta način gradijo mesta v Kaliforniji že delj časa, seveda pa z bistveno razliko. Tam se polaste špekulanti z zemljišči primernih prostorov, zamejiči-jo mesto, dado zgraditi kanalizacijo, elektrarno in vodovod in določijo prostore za posamezne hiše. Potem privabijo občinstvo in ponujajo prazna stav-bišča, v nakup. Za boljšo orijentacijo so na raznih krajih postavljene table, ki povedo, kje bodo stale šole, cerkve, uradi itd. Potem poiščejo še kakšnega industrialca, ki je pripravljen zgraditi tovarno in par mesecev pozneje je v teh mestih že prav živahno življenje. Seveda se tudi zgodi, da morajo kakšno mesto zopet popolnoma opustiti. Pred pri-lično dvemi leti so na zapadu Texasa od krili velike izvire olja. Z amcrikansko naglico je v bližini izvirov nastalo velemesto Crub. Tekom šestih mescev je postal Crub eno najmodernejših mest Amerike, z nad 100.000 prebivalci. Nekega dne so pa usahnili viri olja in velemesto se je izpraznilo v najkrajšem času. 100.000 ljudi se je razgubilo na vse vetrove, moderne hiše stoje prazne in — kakor pravi londonski »Times« — mesto hudi »pošastno sliko«. Na modernih širokih cestah ni videti žive duše, v prekrasnih palačah so si ptice zgradile gnezda. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi Argentincem. Še pred vojno so si hoteli zgraditi novo glavno mesto, ker so bili mnenja, da Buenos Aires za te svrhe ni' primeren. 50 kilometrov daleč stran je nastalo novo mesto La Plata in s posebnim zakonom so bili zavezani vsi državni uradniki, da morajo stanovati v La Plati. Toda vkljub vsem naporom ttiggto ni moglo postati popularno, Bue- Borba z morjem za plodno zemljo Mnoge države so še danes mnenja, da si morejo edino potom kakšne srečne vojne pomnožiti svoje ozemlje. V nasprotju s tem pa si ena izmed najbolj obljudenih držav sveta, Nizozemska, skuša pridobiti novo zemljo sicer tudi z vojno, toda ne z vojno proti ljudem, nego proti morju. Že stoletja vodi tamoš-nje prebivalstvo trdovratno guerilla-vojno z morjem. To borbo zaključuje sedaj država z orjaško ofenzivo proti morju, ki ji je -že pred šestimi stoletji to vojno' vsililo- Takrat je v neki strašni viharni noči morje preplavilo vse ozemlje, ki je ležalo nižje kot morska gladina. Ko je čez nekaj dni morje sicer zopet odstopilo, se je izkazalo, da si je kot tribut obdržalo celo pokrajino. Morje, ki od takrat naprej pokriva to pokrajino, imenujejo Zuidersko jezero, ker je tekom stoletij postalo pravcato jezero na kopnem brez zveze z morjem. Seveda je morje še parkrat ponovno prodrlo do jezera pod zemljo in po solnem okusu jezerske vode dalo spoznati, da se ne odpoveduje svojim pravicam do tega jezera. Nizozemska država se je pa odločila, da Zuidersko jezero izsuši, in je postalo to vprašanje nekakšna sodobna narodna junaška pesem Nizozemcev. Nihče, od kraljice pa doli do najpriprostejšega dninarja, danes niti najmanj ne dvomi, da bo to veliko delo uspelo. Na otoku Wie-ringen sredi jezera so ogromne naprave, ki rastejo od dneva do dneva. Več vlakov privaža neprestano zemljo, ki izginja v dnu jezera. Izdelan je umetni sistem jezov in zatvornic, ki skrbijo za odtok vodnih mas v sorazmerju z dviganjem jezerskega dna. Orjaški stroji so na delni' in ni več daleč čas, ko bo moralo morje priznati, da je bitko izgubilo. Po preračunih'gradbenikov bo tekom' dveh let iz Zuiderskega jezera nastala plodna pokrajina, in v Haagu bo takrat vstal ministerski predsednik in razglasil, da se je Nizozemska za desetino svojega obsega povečala, da se je stara pokrajina dvignila iz morja in se povrnila k svoj^ materinski deželi. V središču junaške ‘pesmi o Zuiderskem jezeru pa bo stalo onih 3-000 delavcev, ki že več kot leto dni stoje sredi valovečega morja na umetnem otoku in žive tam v prostovoljnem prognanstvu. Teh 3.000 delavcev je tudi že dalo podlago za mesto, ki bo prvo na novo pridobljenem ozemlju. Nastale so hiše, trgovine, cerkve. 3000 delavcev kot pionirji na rovi zemlii, tam. kier je bilo še nedavno 8.200 četvornih kilometrov jezera. Ogromnost te površine si lahko predstavljamo, če vemo, da je najkrajša razdalja tega umetnega otoka od kopne zemlje 30 kilometrov, torej dobro uro vožnje za brzi parnik. Pošto donaša koloniji sredi jezera letalo. NOVO! NOVO! Za Jugoslavijo 2 Bumke-Carmanelli, komični muzikalni škarje-brusci. „IENZACIJA“ od 1. IV. Kavarna ,Evropa‘. NOVO STRAHOVITO ZRAČNO BOJNO SREDSTVO grade sedaj v Fokkerjevih tvornicah v Ne\vyorku. Avijon se bo imenoval »No- vi teror zraka« in bo lahko izstrelil v minuti 3000 strelov iz štirih strojnih pušk. Dosegel bo brzino 200 milj. na uro. Carigrad propada. Uradna statistika izza zadnjih dni ugotavlja, da ima Carigrad danes 580 tisoč prebivalcev riapram 669.869 v l. 1927. Moških je 312.220, žensk pa . 267.680. Pred vojno je bil Carigrad — kakor znano — še prištevan med ey^ops^a. milijonska mesta. Hajdbe vulkanskih ostankov u Suici Iz Engadina sporočajo o nenavadnem prirodnem pojavu, ki se je dogodil te dni. V Schuls-Taraspu so pred kratkim kopali zemljo, iskajoč iz vira mineralne vode. Prvo vrtanje v globino 98 metrov je odprlo hladen gejzir, v katerem je sledila v 15minut-nih presledkih erupcija, pri kateri se je dvignilo okrog 100 litrov mineralne vode 10 metrov visoko v zrak. Po vsaki erupciji je prenehala teči^ mineralna voda iz predrte jame, pač paJe uhajal 100% ogljikov plin. Ta čudni prirodni pojav traja, odkar se je izvršilo vrtanje. Gejzir ni edini samo v Taraspu, nego sploh v celi Švici. Po strokovnjaškem mnenju je to valovanje ostanek vulkanskega delovanja iz preteklosti. To je potrdilo še eno vrtanje v globino 70 metrov. Prazgodouinsko okostje pri Inomostu Pri kopanju temelja za neko hišojpri Inomostu so našli delavci v globočini štirih metrov popolnoma ohranjeno človeško okostje.. Spočetka so mislili, da gre za zločin, vendar pa je sodna komisija, ki je kmalu nato prišla na lice mesta, ugotovila, da morajo biti te kosti zelo stare. Nato je bil poklican še vseučiliški profesor Klpbels-berg, ki je po natančni preiskavi okostja izrazil mnenje, da izvira iz dobe najmanj 4000 let pred Kristusom in ima poseben znanstven pomen. Vsa nadaljna izkopavanja na najdišču se bodo vršila' sedaj pod vodstvom priznanih znanstvenkov z Dunaja in Ino-mosta. Houa obljubljena dežela [zlata V kitajski pokrajini Sing-iang so nedavno naleteli na velika ležišča zlata. Pokrajina leži v vzhodnem Turkestanu in meji na Rusijo in Tibet. Pokrajina je zelo mrzla in le 5 mesecev v letu se da zlato kopati. Danes je tam v najdiščih zlata že nad 60.000 »lovcev za zlatom«. Skupni »pridelek« zlata cenijo danes na pol milijona unc, t. j. krog 140.000 kg zlata. Seveda bi se pridelek znatno zvišal, ako bi se iskalci posluževali modernih metod (strojev itd.). Tako jd postala sicer neprijazna pokrajina Singiang cl-dorado raznih pustolovcev, ki jih zanima rumena kovina. Število rudnikov zlata stalno raste in v kratkem bo nastalo živo življenje povsod, kjer je bila doslej puščava. Predavanje o Jugoslaviji y Londonu. Nedavno je imela v londonskem društvu »Womens Freedom League« (liga za svobodo žen) miss Ellison predavanje o Jugoslaviji in njenem narodu. Uvo doma je najprej konstatirala, da se še danes mnogokrat zamenjavate Češkoslovaška in Jugoslavija. Govorila je o edinstvenem narodu Jugoslavije in 'o njegovem ujedinjenju ter je rekla, da je del tega naroda bil skozi stoletja rob Turčije, drugi pa Avstroogrske. To je med njima edina razlika. Danes v Jugoslaviji z malo izjemo ni več narodnih manjšin. Južni Slovani so se ujedinili in ne drug drugega osvojili. Koncem je govorila predavateljica o jugoslovanskih' ženah, ki jih je naslikala kot izvrstne matere, odgojiteljice in dobre soproge. Vseslovanski kongres pedagogov. Meseca julija se bo vršil v Varšavi vseslovanski kongres pedagogov. Pripravljalni odbor je storil potrebne korake, da bi se tudi iz Jugoslavije udeležilo čim večje število pedagoških zavodov in ustanov. Uožnja po sibirskih železnicah nekoč in danes Harbinska »Zarja« piše o strašnih pri* likab, ki vladajo danes na sibirski železnici. List se sklicuje na pričevanja potnikov in poročila drugih listov, ki soglasno trde, da na celi poti od Londona do Šanghaja ni slabših železnic in tako neznosnih potnih prilik, nego na sibirski železnici. Dasi tudi poprej ni bila slast, potovati po sovjetskih železnicah, je položaj sedaj mnogo hujši. Pred revolucijo si na vseh postajah našel maslo, kruh in druge potrebščine za prehrano in si si mogel nakupiti po mili volji. Danes pa na postajah sibirske železnice sploh ne najdeš kmeta, ki bi kaj prodajal. Nasprotno pa naletiš na vsak korak na koga, ki te naberači »vsaj za košček kruha«. V vagonih prvega razreda — (ka- kor tam pravijo, »mehkih« — je neverjetna nesnaga in nered. Zločinstvo pa je tako silno razvito, da ni vlaka, v katerem bi ne bila izvršena vsaj ena tatvina. Človek mora sedeti mirno na svojem prostoru in ostro paziti na vse svoje stvari, Oporoka ameriške miljarderke. V Ne\vyorku je umrla nedavno najbogatejša žena sveta miss Ela Wendel, ki je bila popolnoma osamljena na svetu. V svoji oporoki je odredila, naj se njeno posestvo in ostalo imetje v vrednosti sto milijonov dolarjev razproda in razdeljeno na dvesto delov razdeli bolnicam in dobrodelnim zavodom. toominiaite *e CMD Inserirajte v ..Veterniku" Drva 535 debelo cepana, suha prodajam na vagone. Naslov/ v upravi lista. Illl GRADBEO PODJETJE Ini. arh. Jelenec & ini. Slaimer v MARIBORU. naznanja, da se preseli dne 1. aprila t, !. v nove, lastne pisarniške prostore v VRAZOVI oziroma MILOŠ OBILICEVI ULICI pri mestnem parku. (Prejšnje skladišče g. stavb. Baltzerja.) 833 Hi. Zevacco? V senci jezuita Zgodovinski roman. >9 »Hvala vam gospod!« je vzkliknil oficir. »Nauk je bil dober. Drugič ste lahko brez skrbi, da vas pustim ubiti.« Monklar ni odgovoril. Razjahal je in vstopil v Konsjeržijo. »Kako se je zgodilo?« je vprašal Lemahuja. »Povejte kratko.« Konsjeržijski guverner je povedal, kako ga je po-sstil snoči častiti oče Ignacij De Lojola in mu pokazal ukaz z lastnoročnim podpisom kralja, in kako se je Lojola davi vrnil ter se dal odvesti v Doletovo celico. Dični guverner še vedno ni razumel, da v celico ni stopil Lojola, marveč nekdo drugi. Monklar je skomignil z ramami. »Vedite me k jetniku,« je dejal. Doleta so bili tirali nazaj v celico, in ga priklenili. Kljub temu pa ta celica, ležeča v pritličju, vsaj ni bila pod vodo, in jetniku ni bilo trpeti druge muke kakor verigo, ki ga je držala za zapestje in za gležnje; to je bila znatna olajšava, in zahvaliti se je imel zanjo ubogemu Lemahuju, ki v svojem strahu ni mislil na nič drugega, kakor na to, da je brž zaprl jetnika v najbližjo luknjo. »Hoteli ste ubežati?« je vprašal veliki profos, ko je vstopil. »Torej priznate sami, da ste krivi?« Takšna je bila logika vseh mučiteljev, policijskih načelnikov in sličnih lumpov vseh časov in narodov. Ne da bi pustil Doletu časa odovoriti, mu je nadaljeval Monklar: »Vseeno preostaja vam izgovor: ta, da vas je zapeljal ta človek ...« »Motite se; jaz sem zapeljal njega,« je rekel Dolet. »On je prišel samo, da mi poda dokaz svojega prijateljstva ...« »Kriv je vseeno in zasluži vešala.« Štefan Dolet je pogledal velikega profosa, vprašujoč se, s kakšnim namenom govori tako. »Lahko si olajšate svojo usodo,« je nadaljeval Monklar, »in jamčim vam, da ne boste strogo obsojeni ...« Dolet je molčal kakor kip. »Povem vam, kako ... Toda vedite, da boste brez dvoma obsojeni na smrt... Edino, česar še ne vem z gotovostjo, je, ali boste obešeni ali sežgani na grmadi...« • Doleta je streslo. »Lahko pa ostanete živi,« je dodal Monklar naglo, »in celo svobodo lahko dobite, ako storite to, kar vam povem...« »Govorite, gospod ■..« »No, vidite, fant, ki je bil tukaj, vam mora zaupati... Zvabite ga semkaj s sredstvi, ki vam jih nazna-čim in rešeni ste: vaše življenje za Lantnejevo.« Dolet je meril Monklarja z mirnim in vedrim pogledom ter zamrmral brez jeze: »Smilite se mi...« Monklar je besno zamahnil z roko., »Ne marate? ... Že dobro, že dobro ... Pride ura, ko boste obžalovali to minuto...« Veliki profos je pogledal Doleta z zadnjim pogledom, v katerem je bilo nemara nekaj občudovanja. Pozdravil ga je z ledeno vljudnostjo in odšel. LIL Strup. Drugi dan po večeru, ki se je vršil med Francom I. in Magdaleno Feronovo, je sedel mojster Rable v svoji cbednici ob zakurjenem kaminu in premišljeval. »Ubogi Dolet je izgubljen,« je govoril sam pri sebi. »In kmalu pride vrsta name. Morebiti bi bilo dobro, če bi šel na potovanje v kako deželo, kamor ne sega o-blast francoskega kralja...« Vstal je, stopil k oknu in ga odprl. »Bogme, lepa dežela!« je zamrmral Ironično. »Prepričan sem, da bi italijansko solnce pospešilo ozdravljenje starega protina, ki me tolikanj trpinči... Tu je kar nekam slabo sopsti,..« Zaprl je okno in sedel nazaj, pritegnivši h kaminu mizico, obloženo s knjigami in papirji. »Ubogi Dolet!« je ponovil poluglasno... »Res jo bom moral odkuriti ... Samo kdaj? ... Eh, bogme, piej ko prej, makar jutri, če ne bo drugače!« Zdajci pa se je zdrznil, zaslišavši ropot bližajoče se kočije. »Hudiča! Hudiča!« je dejal in odložil pero, ki ga je držal v roki. »Ali se pelje ta kočija k meni?« Kočija je obstala pred vrati. Rable je prebledel. »Vidiš vraga,« je dejal sam pri sebi, čakal sem predolgo ... kakor Dolet!« Potrkalo je na vrata. »Odklenite!« je ukazal dekli z resigniranim glasom. »Odprite, zakaj v imenu kralja prihajajo.«. Dekla je odprla, in vstopil je oficir. »Mojster Rable,« je dejal in snel klobuk s perjanice, »po kraljevem ukazu prihajam k vam.« »Ježeš Marija,« je zavikala dekla. »Naš ospod je gotovo copernik! Nisem hotela verjeti, a zdaj vidim, da je res...« »Jezik za zobe in glej, da se izgubiš!« je kriknil Rable. »Še na vešala bi me spravila, mrha, s svojimi bajkami o coperniji!... gospod, pripravljen sem iti z vami; ne upiram se.« »Njegovo Veličanstvo vam bo hvaležno ...« »Ohe!« je vzkliknil Rable osuplo. »Da, kralj mi je naročil, naj vas zarotim, da pridete nemudoma z mano.« .»Zarotite da me naj?... Ali se dobro spominjate besed? ...« .... , . . »Ponovil sem vam natanko besede, v katerih se je blagovolilo izraziti Njegovo Veličanstvo.« »Aha! Torej me ne aretirate?« »Nikakor ne,« je rekel oficir in se nasmehnil. »Res pa je, da mi je naročeno, odvesti vas s silo, ako bi ne hotili iti radevolje.« »Saj grem z vami.« Rable se je zavil v plašč in sedel v kočijo, oficir pa se mu je pridružil. Voz je odrdral v galopu- »Saj sem rekel,« si je mislil Rable, »aretiran sem.. Ker pa so si mislili, da bi se utegnil upreti, so ml natve-zili pravljico, da ni škandala... Prav mi je!« Naslonil se je v kot, zaprl oči in se pogreznil v sanjarije, ki bi mi jih nihče ne bi mogel zavidati. Zaman ga je izkilšal oficir, ki ga ,’e dolgočasila dolga vožnja, azpiesti v razgovor. Rable je odgovarjal amo z godrnjanjem. Naposled se je ustavila kočija. »Sva že v Luvru!« je izpregovoril oficir. »Zbudite se, mojster-« »V Luvru!« je vzkliknil učenjak. »Ali veste dobro, da nisva niti v Konsjeržiji, niti v Velikem Šatletu?... Da, bogme, res je Luver!« A takoj je pomislil, da ima Luver sam svoje ječe, kamor zapirajo politične jetnike. »Oh!« ie zamrmral, »moj slučaj je še hujši od Do-Ietovega!« Vodili so ga po stopniicah in hodnikih, dokler ni stopil v predsobo, polno dvorjanov in stražnikov. Vsi navzoči so se spoštljivo umeknili, da mu napravijo prostor. Komorni sluga Basinjak ga je zapazil in pritekel k njemu. »Z mano, mojster, hitro z mano!« »Eh, kaj je neki za božjo voljo!« Basinjak ni odgovoril; porinil je Rableja v bližnjo sobo; doktor je stal pred Francem I. Kralj se je bil ponoči vrnil v Luver naravnost od Gobavke ter šel v svojo sobo, ne da bi ga bil kdo zapazil. Vaien nočnih izprehodov, je ukrenil vse tako, da ga ni nihče videl. Njegov namen sicer ni bil, čuvati kraljevsko dostojanstvo — preveč vzvišen je bi! zato v svojih lastnih očeh — toda ogniti se je hotel vprašanj vojvodinje Etampske, ki je bila silno ljubosumna in vedno na preži- To je bilo pravi povod, da razen njegovih intimnih zaupnikov ni vedela živa duša o njegovih ljubezenskih avanturah. Prišedši domov se je pogledal Franc I. v ogledalo in videl, da je smrtno bled. Vendar pa se je po malem otresel praznovernega strahu, ki ga je navdal izprva. *Ne, ne«, je dejal, »saj nisem imel opravka s pošastjo! Bila je živa, ne pa duh! ...In vendar,« je doda! trepetaje, »in vendar je nosila v sebi smrt!,.. Torej sem otrovan. Zastrupljena je kri v mojih žilah, kakor mi je ona zagrozila v tej strašni minuti!...« V Luvru je bilo več zdravnikov. Toda Franc I. ni zaupal nobenemu izmed njih. Razburjeno se je izprehajal nekaj časa; nato je le* gel in zaspal vročično spanje, ki so ga neprestano prekinjali vročični sni. Vstal je ob ranem svitu in ukazal, naj pošljejo nemudoma po Rableja. »Ako me kdo lahko reši,« je mislil sam pri sebi, »me reši on in ihče drugi.« »Sir,« je dejal Rable, vstopivši k njemu, »evo me, poslušnega ukazom Vašega Veličanstva, čeprav sfc čudim časti, ki mi je dodeljena in se nisem nadejal, da me pozovete k sebi...« »Česa pa ste se nadejali, mojster?« »Mislil sem sir, da me pošljete za Štefanom Doletom .. •« Kralj je namršll obrvi. Toda Rable je nadaljeval smelo: »Nakopal sem sl isto sovraštvo kakor moj prijatelj; zato sem lahko mislil po pravici, da tudi z mano ne boste ravnali drugače.« »O kakšnem sovraštvu govorite?« »O sovraštvu nekega tujca, ki je prišel, da bi seja! smrt po naši deželi; o gospodu Lojoli, ki je brez dvoma častivreden človek, a se da preveč zapeljevati svoji gorečnosti. Ne srdite se, sir, in pustite ml govoriti, ker ste ml izkazali čast poziva k sebi.., čast. ki je že deV časa nisem bil vajen...« Kralj je občutil očitanje. »Govorite, dobri Rable,« je dejal s sladkim glasom, ki se ga je posluževal vselej, kadar je potreboval ljudi, »govorite čisto neprisiljeno...« »Sir,« je vzkliknil Rable, in oko se mu je zaiskrilo veselja, »če prihajajo te besede Vašega Veličanstva od srca, potem vem že naprej, da je moj ubogi prijatelj otet...« »Torej je Dolet vaš prijatelj?« »Oh, kaj pa, sir,« je rekel učenjak s čudovito trd« nostjo, »in še ponašam se s tem prijateljstvom, skoraj ne manj kakor z vašo kraljevsfko naklonjenostjo .. •« »Reke! sem torej, da je gospod De Lojola strašno vzmrzil Štefana Doleta. Odkod to sovraštvo? Glejte, njegov edini povod jet o, da je Štefan Dolet učenjak. Gospod De Lojola ljubi nevednost — pri drugih. Učenost senči njegovo lastno luč. Toda sir, ali je dopustno, da se kaznuje človek samo zato, ker ima preveč razuma? V tem slučaju naj se tudi Vaše Veličanstvo varuje Lojolovega srda!« Kralj se je nasmehnil komplimentu, ki je bil pač ne* kaj vreden v ustih človeka Rablejeve sorte. »Drugega očitka ni zoper Doleta,« je nadaljeval Rable. Kaj je storil? Pravijo, da so našli pri njem prepovedane knjige: biblijo prevedeno na francoski jezik... Toda sir, kolnem se vam, da Dolet ni tiska! teh knjig; kolnem se vam, da jih je nekdo podtekni! iz gole zlobe iz sovraštva! Ah, sir,« je nadaljeval, osrčen po vidni dobrohotnosti kraljevega obličja, »Vaše Veličanstvo je prevelikodušno, da bi moglo dovoliti takšen zločin- Naj gre ta Lojola vršit svojo mučiteljsko nalogo tja, odkoder je prišel! Španiolska je domovina temnih filozofij in krutih verstev. Naša dežela ie dežela jasnosti In luči; mi ne ljubimo tako zavozljanih misli in tako brezvestnih spletkarjev. Nihče v vsej Franciji ne bo razumel in odobraval nesreče, ki ie zadela Štefana Doleta, in njena senca, sir, pade liki črn madež na zgodovino Vašega kraljevanja...« Rable je bil res krasen v tem trenotku. Odložil je bil krinko hudomušne veselosti, ki jo je nosi! običajno. Vedel je, kako nevarno je govoriti s kraljem tako svobodno, toda niegova ljubezen do Štefana Doleta mu ni dala drugače. »Pomirite se mojster, saj bova še premišljala o tem...« »Sir, vidim, da so moje besede genile Vaše Veličanstvo- Vidim, da ste udarili Doleta proti nagibu svojega srca ip da vas španjolski menih ne navdaja z nepremagljivo simpatijo.« »Eli, bogme, resnica ie!... In če ne bi bil tukaj kot papežev poslanec.« Spori ISSK MARIBOR : SK RAP1D . /sa srečanja med zgoraj navedenima nasprotnikoma so vzbujala med športno javnostjo največje zanimanje in to povsem upravičeno- Nobene tekme se niso odigrale s tako požrtvovalnostjo kakor te. Če primerjamo rezultate tekem med obema navedenima kluboma v zadnjih dveh letih, opazimo z malimi izjemami večje goaldiierence, da je bil izid tekme skoraj vedno do zadnjega momenta negotov. Prognozo o letošnjem srečanju je težko staviti, ker radi vremenskih prilik nismo imeli prilike videti moštvi na domačih tleh proti močnejšemu nasprotniku. Kakor ima ISSK Maribor v svoji napadalni vrsti glavno gonilno silo, tako razpolaga SK Rapid z odlično obrambo. Od krilskih vrst je odvisen izid tekme. Pričakujemo, da bo vodstvo tekme poverjeno osebi, ki bo znalo voditi tekmo v fair mejah, da bo pridobil nogometni šport s to tekmo odpadle pristaše ter nove simpatizerje te lepe športne panoge. MOLNP službeno. Deligirajo se k tekmam 29. t. m. službujočim odbornikom: dopoldne na igrišču ISSK Maribora g. Nerat, ^ popoldne na igrišču SK Rapida gg. Fišer, Maru-sig in Jančič. Tajnik. ____________ ■ ŠPORT V NEDELJO. Ob 10. na igrišču ISSK Maribora: nogometna prvenstvena tekma SK Že-lezničarrSK Svoboda. Ob 11. na igrišču SK Rapida: cross country tek na 7500 m za prvenstvo mesta Maribora. Ob 14. na igrišču SK Rapida; nogometna prvenstvena tekma ISSK Maribor rezerva:SK Rapid rezerva. Ob 15.30 na igrišču SK Rapida: nogometna prvenstvena tekma ISSK Maribor I:SK Rapid I. Z. N. S. poverjeništvo Maribor, službeno. V nedeljo, dne 29. t- m. se igra ob 10. prvenstvena tekma SK Železničar:SK Svoboda na igrišču v Ljudskem vrtu, sodnik g. Bergant. Popoldne ob 16. na igrišču SK Rapida prvenstvo ISSK Maribor :SK Rapid, sodnik iz Ljubljane; predtekma ob 14.30 rezerve gornjih klubov, sodnik g. Jančič. Poverjenik. Visokoalpinski tečaj za svoje najboljše člane priredi od 3. do 12. aprila Zimskošportni odsek SPD Maribor pod vodstvom znanega alpinista g. Herberta Drofenika. Pot bo peljala na Korošico, nato na Dedca, Ojstrico, Planjavo, na Grofičko pod Ojstrico in čez Škarje v Logarsko dolino. Vsled tega mora imeti vsak udeleženec velike, 8 zobate dereze in dober cepin. Vrv preskrbi vodja tečaja. Ker so s tem tečajem zvezani precejšnji napori, je število udeležencev omejeno. Snežno poročilo s Pohorja javlja, da bo za velikonočne počitnice za vse smučarje še dovolj snega, ker pokriva grebene nad 100 cm debela plast snega. Na odprtih krajih je sneg zmrznjen — srenj —, v senčatih legah gozdovih pa je še dober in suh pršič. Temperatura je minus 7° C. Toliko snega na Pohorju v tako poznem času ne pomnijo niti najstarejši Pohorci. Zato pozivamo vse smučarje, da še enkrat namažejo svoje dilce in. pohitijo na naše soln-čno Pohorje! ZSO SPD. Tennis-odsek ISSK Maribor vabi celokupno članstvo, da se radi važnega razgovora glede otvoritve novih razširjenih prostorov zanesljivo udeleži članskega sestanka, ki se bo vršil v torek, dne 31. t. m. ob pol 19. uri v dvorani hotela »Pri zamorcu«. Vabljeni so tudi ostali prijatelji belega športa kakor vsi interesentje za to plemenito športno panogo. Sokolstoo Sokolski tabor. Taborenje se v poslednjem času vedno bolj ukoreninja tudi pri nas; klic nazaj k prirodi je vedno močnejši. Poleg skavtske in gozdovniške organizacije, ki propagirata bivanje v prosti naravi, uvaja to zdravo panogo telesne vzgoje tudi Sokolstvo. Načelstvo Mariborske sokolske žnpe je sklenilo, da priredi v letošnjih počitnicah v mesecu juliju enomesečno taborenje za naraščaj in mlajše članstvo v gornji Savinjski, najbrže v romantični Logarski dolini. Da se bo tabor tudi praktično uporabil, se bo združil z vaditeljskim tečajem za one panoge, ki so izvedljive brez posebnega telovadnega orodja. Prepričani smo. da bodo sokolska društva pozdravila ta korak župnega načelstva in prijavila svoje naraščajnike in člane za ta tabor, ki bo prvi te vrste v Mariborski sokolski župi. Anketa o stanju autobusnega prometa v državi. Minister trgovine je na ponovne pritožbe radi velikih bremen, ki jih morajo nositi autobusna podjetja ter na inicija-tivo Zveze autobusnih podjetij v Beogradu odredil, da se 27. t. m. vrši v Beogradu anketa, na kateri se naj preišče in ugotovi sedanje stanje autobusnega prometa v naši državi, obenem pa se naj ugotovijo njegove potrebe in določijo mere za odstranitev obstoječih nedostatkov, da bi se mogel autobusni promet v državi čimbolj razviti. Na anketi bodo sodelovali zastopniki zainteresiranih ministerstev, predstavniki gospodarskih organizacij ter zastopniki zveze automobilskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije.. Velikonočne KIH nainoveiših barv flor flor svileni flor umetna svila pralna svila bakrena svila debelonitkaste trpežne fine zanke lep sijaj s kopčasto peto dobre kakovosti vezen ušivek pri- s kopčasto peto zelo trpežni zelo ceneno znana kakovost izredno trpežne MARIBOR 14 ■ 22 ■ 30 • 15 ■ 35 * 45 ■ Oddam stanovanje , . - • z eno ali dvema sobama in kuhinjo s 1. aprilom. Primorska ulica 4, Maribor. 850 žkinjo, iridno in pošteno, staro 20 do 30 let, 'ajeno vseh hišnih del, sprejme bolj-ia družina. Naslov v upravi Večernici. t .861 Prodajalko, zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo in dobro računarico sprejmem. Pismene ponudbe pod »Zmožna« na upravo. 852 Dražba premičnin! Dne 31. m. 1931 0jj g zj,u,traJ se vr- m) raznih ]SleUli^St- 24 prodaja (sod’ na; raznih premičnin, pohištva sodov preprog itd. nakar kupS JpozSl 868 Hitro popravilo ur, ceneno in točno z t—Sletnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Sobo in črkosllkanje, vedno naj novejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. X Brzopotplata, Tattenbachova ulica 14. Moški podplati Din 25-—, moške pete Din 10.—, ženski podplati Din 19.—, ženske pete Din 5.—. 606 Opremljeno sobo, čisto in zračno, strogo separirano oddam boljši osebi, Linhartova ulica 4, pritličje, desno. 863 Lepo sobo s štedilnikom, prazno ali opremljeno takoi oddam. Meljska cesta 59, I. nad. 866 Vinotoč! Pristen pekerčan. Anton Vrecel, Hrastje. 825 Damske nogavice, flor, v temnih modnih barvah, par od 8 Din naprej. Damske nogavice, svilene, v vseh modnih barvah par od 13 Din naprej. »Luna«, Maribor. 785 Popravila klobukov se izvršijo hltrp, lično in ceneno pri Ani Hobacher. Aleksandrova cesta 11. Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo, da izgledajo kot novi? Za velikonočne praznike kupite banatsko pšenično moko, rozine, Čokolado, riž, praženo kavo, rum, °niak in vsa druga živila po najnlž- riiSknevnih cenah v tr2°vini s spece’ jak iu in kolonijalnim blagom A. Les--———T^lbor, Samo Gosposka ul. 11. Avto ' dai rvbm!? ftan^u s 4 sedeži na pro--^^£!ed^araža Volker. 829 Opremljeno,---------------------------- KrekovT^ulicn^ catn boljšemu gospodu. Krekova ulica 5^,^^ levo. 826 Sobo ~‘ oddam. Tattenbachova u|ica 20, I. nadstr-, desno. g27 Flamenga Crepe-satin Crepe-de-chin Crope-georgettc Creoe-mongole Crepe-suede Crepe-faille Crepe-marochin Crepe-jeanette Fouiar Brokat Angleški In češki kamgarni od Din 150.— naprej Cisto volneni Trenchcoati od Din 1200— naprej Hubertus-plašči iz fine vel-blodje dlake, tudi v Trench-coatfazoni UGODNE CENI! PLAČILNE OLAJŠAVE! L. ORNIK - MARIBOR KOROŠKA CESTA 9 tajnost, da pridete zopet do lepe, naravnt barve las, je edino in samo v izbiri pravega preparata za barvanje, diagnozi in strokovni aplikaciji, naš sodelavec mareš jun. inštruktor svetovne hiše 1’oreal za jugoslavijo, se ie pravkar vrnil iz pariza. radevoljc in brezplačno vam da navodila v vseli vprašanjih barvanja, maribor, gosposka ulica 27. barvne novosti od l’oreal pariš svetle nianse, motne ali blesteče se, speci-jalne preparate, ki omogočijo držeče trajne kodre. ton las daje slabim medlim lasem življenje in iim podeluje sijaj ena-kovreden z nego las. trajna barva za očesne obrvi in trepalnice podeluje očesu žareč izglcd bela liena za svetlikanje las. 854 Večji trgovski lokal se da v najem. Pojasnila pri tvrdki A. Berdajs, Maribor, Trg svobode. 842 Prodaja in popravila ur, zlatnine in optičnih predmetov po solidnih cenah s pismeno garancijo pri Mu-lavcu, Kralja Petra trg. 845 Otroške nogavice, črne, rjave, sive in bele par od 4.50 Din naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19. Veliko solnčno sobo z dvema posteljama v bližini Glavnega trga oddam takoj ali s 1. aprilem. Zidovska ulica 4. 819 Odol steklenice kupuje galanterijska trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26. 681 Stanovanje, velika soba s štedilnikom v novi hiši oddam. Robre§jet Zrkovska c. 32. 843 Otomana, močna, moderna, jamčeno nova Din 550.—. Madrace tridelne, morska trava, od Din 250.—, kuhinjska kredenca belo pleskana Din 550.— in drugo pohištvo ceneno na prodaj. Vojašniški trg 1. 846 Lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice takoj oddam. Dr. Karl Vrstovškova ulica 4a, pritličje, desno.________________________848 Urarskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj Jakob Mulavec, urar, Kralja Petra trg. 844 Angležinja daje angleški pouk, po lahki in hitro razumljivi metodi. Gosposka ulica 52 i, vrata 7. 747 Spalne sobe, politirape, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Zelo dobro framsko vino, lastni pridelek v zaprtih steklenicah, liter po Din 12 pri Frangešu, Gosposka ulica 11/1. 806 Moške nogavice v vseh barvah par Din 4-50. »Lun Maribor, Aleksandrova c. 19. 71 Moške srajce v raznih izdelavah od Din 29.— naprej, Kravate samoveznice, komad od Din 7 — naprej. »Luna«, Maribor, Aleksandrova c. 19. 784 Znižane cene! Kuhinje od Din 1200.—, spalnice od Din 2500.— naprej. Tudi za stavbena dela sc priporoča splošno mizarstvo Primorska ulica 1, 849 Mariborski VECPRNIK Jutra Zahvaljujemo se svojim odjemalcem za dosedanje zaupanje Svoje prostore smo povečali in povsem moderno opremili z nego nog in /' U •* : .;■,»** y\, ’ i f ' ’ '• ■ ( ■ ■ f ' i : p opravljal nico čevljev da tako izpopolnimo postrežbo svojih odjemalcev in jim nudimo največje udobnosti. Tudi v nadalje se hočemo potruditi, da izboljšamo kvaliteto svojih izdelkov, cene pa ostanejo vedno najnižje . V' ; 7. 7.V.7 . ’ :. Dne 28. marca 1931 bomo ; • • ; .1 * otvorili lastno prodajalno in smo za svoje odjemalce pripravili razen pomladanskih modelov še mnoga druga presenečenja. — Vabimo svoje odjemalce in sploh vse občinstvo, da si ogleda našo prodajalno, ne da bi bil kdo primoran, da kaj kupi Naš odjemalec — naš gospodar! Maribor, Stran Martoorsk! VEČERNTK Jufra t Avtodelavnica Adamovi? d. z o. z. naznanja tužno vest, da je včeraj preminul njen solastnik, gospod Karei Robaus Čast njegovemu spominu! American-lmport Companv v Mariboru naznanja tužno vest, da je njen lastnik, gospod Karel Robaus včeraj po dolgi mukapolni bolezni preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 29. marca ob 15. uri iz kapelice na mestnem pokopališču v Pobrežju. čast njegovemu spominu! v r t . '• - i y\ f. ■ V.: dne 28. marca 1931.......... Maribor, dne 28. marca 1931. VELIKBHOCHE RnZGLEDlICE in velikonočna darila kupujte $amo v trgovini LJUDSKE TISKARNE, Slomškov trg St. 6 Povodom požara, ki je dne 19. t. m. uničil na Meljski cesti št. 76 mojo hišo, čutim dolžnost, izreči tem potom zavarovalnici »Vardar«, pri kateri sem imel zavarovano svojo hišo, javno toplo zahvalo za njeno izredno kulantnost in nepričakovano hitro izplačilo nastale škode. Družba »Vardar« je drugi dan po požaru precenila škodo in mi isto že danes, pet dni po požaru, izplačala v popolnem obsegu. S tem je zavod zopet dokazal svojo blagodejno naglico v likvidaciji škod, ki zadenejo nesrečne pogorelce. Z ozirom na zgoraj navedene okolščine moram zavarovalnico »Vardar« vsakemu le najtopleje priporočati. Maribor, dne 24. marca 1931. FRANC MARKO, TRGOVEC MARIBOR, MELJSKA CESTA 76 Pristopajte k »Vodnikovi družbi"! ZADRUGA PEKOV ZA MARIBOR IN OKOLICO javlja tem potom tužno vest, da je njen dolgoletni velezaslužni član, gospod Karel Robaus bivši načelnik in načelnikov namestnik v petek, dne 27. marca po dolgi mukapolni bolezni preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 29. marca ob 15. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Maribor, dne 28. marca 1931. 871 V neizmerni bolesti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da me je danes ob /a 4. uri zjutraj za vedno zapustil moj ljubljeni soprog, gospod ]akob Čakš kapetan I. ki. v p. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Mariboru. Sv. maša zadušnica se bo čitala v pondeljek, dne 30. t. m. ob y>9. uri v Frančiškanski cerkvi. V. M a r i b o r u, dne 27. marca 1931. 851 Pina Čakš, soproga. Dne 11. maja 1931 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga a) Sv Lovrenc na Poh. vi. št. 24 b) Sv. Lovrenc na Poh. vi. št. 81 c) Sv. Lovrenc na Poh. vi. št, 193 č) Sv. Lovrenc na Poh. vi. št. 4 "\ Cenilna vrednost: a) Din 5637 30 b) Din 471138 75 c) Din 2526-— č) Din 313748*02 Najmanjši ponudek: ad a) Din 4.438’—* ad b) Din 391.692-— ad c) Din 1.684’— ad č) Din 209.165 35 Vrednost pritikline: Din 116.400*— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX. Okralno sodišče v Mariboru odd. IX.f dne 7. marca 1931. Mestna občina mariborska javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski svetnik, gospod Karl Robaus trgovec, pekovski mojster in posestnik dne 27. marca preminul. Pogreb se bo vršil v nedeljo 29. marca 1931 ob 15. uri izpred kapele mestnega pokopališča v Pobrežju na mestno pokopališče. Maribor, dne 28. marca 1931. Časten mu bo spomin! Opravilna številka: E IX 5837/30 Dražbeni oklic. Javna zahvala \ S F1 BB B Č/sf/ kemično vso damsko in moško garderobo — «ii a a-.sil » /e najboljša pralnica ovratnikov " ™™ Centrala; Frankopanova 9 Telefon 2480 Podruinica: Vetrinjska 7 ZAHVALA Tem potom izrekam podpornemu društvu Ljudska samopomoč v Mariboru najlepšo zahvalo za takoj izplačano podporo po smrti moje matere gospe Marije Senekovič ter priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop. Sv. Ana v Slov. gor., 26. marca 1931. 859 Milan Senekovič. Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ SLOVENSKA ULICA Vinotoč Pekel priporoča prvovrstno vino domačega pridelka: novo Din 8.— do 12.—, staro 14.—. Za obilen obisk se priporoča 837 Andrej JANŽEKOVIČ. 20% popust do 4. aprila na sledeče blago: Hkeril, konjak, pristna bosanska slivovka, rum, pelinkovac. Malaga. Maršala, Samos. Cora, bela vina, v originalnih steklenicah ali odprto na zalogi. Tu- In inozemski kanditl. čokolade, keksi. Blago v dozah: ribe (sardine, sardelni obročki, tunje. morski raki). Paštete, kaviar, kompoti, prikuha, paradižniki itd. Zaloga velikonočnih šunk, prekajenega mesa. prekaje-hin klobas odlične kakovosti. Specljaliteta: domače ln turlstovske salame (komad od 10 dkg naprel). Vse vrste sira. Sveže in žive ribe dnevno na zalogi. Moderni hlgije-nlčnl bazen. 750 L- UHLER, MARIBOR deIik«tMB« trgovina, Glavni trg 14. (T. SOKLIČ) Maribor dr°^ zastopniki se sprejmejo Motvoz (špago) in vrvarske izdelke nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ul. 26 Opravilna številka: E IX 212/31 Dražbeni oklic. mmrm Dne 4. maja 1931 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga: k. o. Studenci vi. št. 447 Cenilna vrednost: 78 680 Din Vrednost pritikline: 39.340 Din V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, k je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okrajno sodiiie v Marioru odd. IX dne 3.3.1931. ■» KARO ČEVU to znamka za te vrementko trpežni, elegantni, ceneni. ♦ Koroška cesta 1©. lil Ne zamudite izredne praznike: prilike, ki jo Vam nudimo za «« Stiri-elektronski aparat »REINARTZ z visokofrekvenčno elektronko z zaščitno mrežico — z akum. 36 ah — anodno baterijo 120 V - finim angl. zvočnikom ™ P2L in komPletnim ant. materijalom za ceno Din 3740.— na 12 mesečnih obrokov. Trielektronski aparat Reinartz — z akum. 18 ah — anodno bat. 90 V angl. zvoč. Amplin AC 11 in antenskim materijalom za ceno Din 2040 na 10 mesečnih obrokov. Enoelektronski aparat z elektronko z dvojno mrežico — z baterijami — fino slušalko Kapsch in antenskim materijalom za ceno Din 703.50 na 10 mesečnih obrokov. 841 Radio-LjublJana, podr. Mar bor Telefon 27-51 Aleksandrova cesta 44 Telefon 27-51 JUGOSLOVANSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA, reg. zadr. z omejeno zavezo v MARIBORU. Vabilo na ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. aprila 1931 ob 8. uri v prostorih gostilne FOLLGRUBER Frankopano v prostorih gostilne VOLLGRUBER, Frankopanova ulica 17. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1931. 4. Sprememba pravil. 5. Citanje revizijskega poročila. „ i,olItve načelstva in nadzorstva. 7. blučajnosti. V slučaju, da občni zbor ob napovedani uri radi nezadostne udeležbe ne bi bil sklepčen, se bo 1 vmis,u ^ 35- zadružnih pravil, eno uro j>o-zneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal neglede na število navzočih zadružnikov. 840 59^ TVrsta 2651-05 Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svoji deci, da se jim noge normalno razvijajo. 199.- Vrsta 1245—63 199, » Čevelj z zaponko, s polviso-fcim nodpetnikom, iz rumenega semiša, z kožnim okraskom ali v raznih modnih barvah. Vrsta 1805—15 Praktični dekoltirani čevlji, s polvisokim kožnim podpetni-kom, izdelani iz finega boksa, rmene ali svetle moderne barve. z okusno zaponko. Vrsta 5605—27 K pomladanski obleki za izpre-hode pripada ta lepo dekolti-ran čevelj. Okrašen s kačio kožo z visokim podpetnikom, kaže pariško modo. Vrsta 9175—03 Razen satenskih in atlasnih črnili, kakor tudi v raznih barvah. prinašamo za poletje izdelan čevelj iz belega rips-platna za lahko poletno obleko. Vrsta 3762—22 Za dež in slabo vreme, podplat požebljan in iz močne kravje kože. To so čevlji za živahne dečke. Vrsta 3922—00 Športni čevelj za dečke iz rumenega boksa z okrašenim jezikom. Čevelj je podkovan s klinčki iz medenine. Za šolo in izlete. VELIKA NOC praznik pomladi, veselja in ljubezni, je samo enkrat v letu. Dočakajte jo v naših krasnih čevljih. Pripravili smo nove modele, nove barve in nov kroj, nove podpetnike in novo obliko -- vse te novosti Vas bodo presenetile. Pridite v delavnico, preizkusite in prepričajte se. 199, Vrsta 9675—38 Kako Vam ugajajo ti krasni čevlji? Okrasili smo lih okusno s kombinacijami raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo. 169,- Vrsta 1937-22 249, Vrsta 6627—08 Vrsta 6637-11 169, Vrsta 3867—22 Vsi, ki ste izpostavljeni naporom, potrebujete za spomlad lažje čevlje, evo jih s trpežnimi gumijastimi podplati za neverjetno nizko ceno. Eleganten udoben čevelj za boljše gospode. Športniki na terenu in tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Kdor nosi obleko iz angleške tkanine, ne more biti brez te oblike športnega čevlja, Vdelanega iz najboljšega boksa In okrašenega z okusnimi luknjicami. Moški čevlji Iz prvovrstnega boksa za napore, a kovanimi podplati. Trpežni in udobni, ne žulijo ne noge ne žepa. Vrsta 9677-22 Priljubljeni čevlji naših stalnih strank. Izdelani so iz najfinei-iSega boksa, z lahkimi kožnatiml podplati in gumijastim podpetnikom. v veliki izbiri dobite pri Vaš nakup za Velike noi Za Veliko noči m Edina jugoslovenska tvornica gramofOROV in ploSČ EDISON BELL PENKALA Gramofoni od Din 740-— Ploiče od Din 26-— Na mesečno odplačilo po Din 100*— Zahtevajte naše brezplačne kataloge m cenike! Zastopstvo: Jes. Martinz, galanterija, Maribor Ko Zlatica Sev Solo le HoWi> sevi naibollša te učenka bila =»' oblečena te snažno in 'dostolno in vedno — ulelte — se smehlla spokojno. •J Nekoč )o sam nosnrid učitelt vpraša, kako 'da s snago Solo vso nrekaSa., Odvrne 7Mtlca: »OH. enostavno sal milo Zlatorog le kal nrirrravno.« - 01 Zlatica — glas ere okrog: nad vse fe terpen/insko 'milo 7. t arome I '(Nadaljevanje sledU K r-sr fedlja Konzorcij .Jutra« y, UnMJmIs OUilltUnlk UdaJateUa la lUj^Uc; PRAN "vn ZOVIC v Marihnru Tuta Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA X Mariboru