Rpedlzloa* (o abbooflnento Leto XXHL, št. 188 v tfoturtnJ Ljubljana, sobota 21. avgusta U943 Cena cent. 80 Mubliana, Puccinijeva U-22 «-23 31-24 Uprav aiSEvo ■ t eletor it lD»rr.ito> >ddeiefc: L|ubl|aaa. ca i - lelefor 5t 31-25. 31-26 Podružnica Novo uhblicit3 Italiana S. A. MILANO Ishtja raak dta cazec ponedeljka Niroiaiaa znaia mesečno Ln 18.—, ca inoaematvo vključno » •Pooedeljskim I o-crom« Lit 36.50. Utedoiitt o : Ljubljana, Puccinijeva ulica b. S. — lelefoo fcev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopiai ae oe vračaio. CONCESSIONARIA ESCL UŠIVA pei (a puh- bliati di provenienza italiana :d estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Duri colpi InSerti alPavIazione nemlca 49 velivoli avversari abbattuti — 11 navi nemiche colpite nella rada di Biserta Coni»ndo Supremo. - Bollettino di guerra No. r S2: Nrlia rarJj di Biserta concentramenfci di nn viglio nenuco sono stati attaeeati tla hombardieri gemianici; undici grosse unita risultano colpite. Formazioni di fjuadriniotori avversari, largamente seortati, liannn ieri agito lun-jro !a riviera Vesuviana, nel territorio tiflla Provnuia di Avelliiio. su Salerno e Fcggia, ran s- /ul« danni ingenti in queste dur eitta. Le batterie cotroaeree e la caccia italo-tedesca impegnatasi in ripetuti violenti scontri abbattevano complessivamente 44 apparecehi. Gruppi da bimotori nemici, in tentati attacchi al traffico marittimo nel Tirreno, venivano intercettati tla nostri caceiatorl che facevano preči pita re in mare quatlro aerei; un altro velivolo risulta distrutto dalla artiglieria presso Capo Rizzuto, dura nte una incursione su Crotone. Generale A 111 b r o s i o. udarci sovražnemu letalstvu 49 KaspffJtisikovih letal sestreljenih — 11 sovražnih ladij zadetih v BisertsJcein zalivu Vrhovno poveljništvo. VTojno poročilo št. 1181: Nemški bombnikj so v Bizertskem zalivi! napadli skupine sovražnega ladjevja. Pri tem je bilo zadetih 11 velikih enot. Oddelki sovražnih štirimoternikov v obilnem spremstvu so včeraj delovali vzdolž obrežja ob Vezuvu nad področjem pokrajine Avelino nad Salernom in nad Foggijo. Povzročili so ogromno škodo v teh dveh mestih Protiletalske baterije in italijansko-nem-ški lovci so se zapleli s sovražnikom pogosto v hude spopade ter so §estrelili skupno 44 letal. Skupine sovražnih dvomotorcev so pri poskusnih napadih na pomorski promet na Tirenskern morju prestregli naši lovci, ki so zrušili v morje štiri letala. Nadaljnje letalo je uničilo topništvo pri rtu Rizzuto med nekim poletom na Crotone. General Ambrosio. MHMBHHHHHHBM Posledice angleškega Uničena je cela vrsta Milan, 19. avg. s. Prva slika silovitosti zadnjega sovražnega poleta nad Milan se nam pokaže kakih 20 km od mesta, takoj pri postaji Rho. Ta slika postaja potem postopno vedno boij razločnejša, čim bolj se približujemo obljudenemu ozemlju Kdor je hodil po Turinu lani 20. novembra. bo tu spoznal enako gibanje ljudstva, kakor je bilo takrat v Turinu. Ceste so zatrpane z vozili vseh mogočih vrst. Polne so tudi pešcev, moških in žensk z vrečami na ramah in s kovčegi v rokah, z zavoji vsake oblike in obsežnosti. Dva nadaljnja znaka najavljata obširnost porušen j a, še preden se približamo razvalinam. To je predvsem oster duh po dimu in prodiren duh, ki ga izdihavajo razbitine. Ze pri Certosi, na skrajni meji milanske okolice, kaže mesto razločno svoj razrušeni obraz: brez vode, brez cestne železnice, brez plina, brez telefona, na kolodvoru gneča žive množice ,kupi vsakršnega orodja, vse to kaže dramatično preseljevanje prebivalstva iz onih delov mesta, ki so bili deloma prizadeti, kakor tudi beg ljudstva pod vtisom ustrahovalnih napadov. Gre v resnici za ustrahovalne napade. Ta izraz izgublja nekoliko na svojem pravem pomenu, čim bolj se bližamo središču Milana. Tragično porušen je postaja vse večje Ln večje. Corso Venezia, ki je prej saj al oa prekrasnih palač, je sedaj neprekinjen niz razbitin, ki mole v zrak in iz katerih se ponekod še kadi zaradi požarov, ki še vedno trajajo. Še pozno popoldne so goreče točke zelo pogoste, tako da tudi one palače, ki so na videz nepoškodovane ter imajo cela pročelja, niso drugega kakor drugačna oblika razvalin. Trg S. Babila je kakor morje razbitin, po katerem vrve vrli ~asilci. ki že kakih 10 dni ne poznajo spanja in počitka. Na teh razbitinah se junaki z uspehom bore proti ognju. Corso Vittorio Emanuele, ki se odcepi od tega trga je doslovno neprehoden, tako visoki so kupi razbitin: ostanki pohištva, sežgane knjige, kosi skrivljenih kovinskih cevi. V čisto podobnem položaju so sosedne ulice. Dan je popolnoma jasen, vendar nad vsem tem osrednjim področjem mesta kakor tudi nad mnogim,' drugimi visi temna zavesa dima, skozi katero sije sonce le toliko, da se vidi njegova opečnata barva, kakor da gre za zahod sonca ob kakem temačnem zimskem dnevu. Zapuščamo avtomobil in nadaljujemo pot peš. Skačemo ali olezamo preko kupov razvalin in preko ostankov sežganih tramov. Tako je daleč na okoli osrčje Milana, kjer je bil poprej vsak korai^ kak spomenik ali kaka palača, ki je klicala v spomin slavno preteklost. zgodovine in umetnosti. Zdaj smo na trgu pred stolnico. Dve rušilni bombj sta se razpočili nad žagradom proti ulici Cappellari ter sta zadeli s svojimi drobci in s svojim puhom stolnico. Poškodovali sta temelje stebrenika. odnesli dvoje vrat na pročelju ter prevrtali srednji bronasti portal, umetniško delo Poglicighija. Dve drugi bombi sta se razpočili na trgu Campo Santo. Poškodovali sta absido stolnice in marmornate okraske. Zažigalne bombe so padle v absido ter za-nalile velik; oltar in kor kapitlja. Na novo sta bili zadeti tudi nadškofijska in kraljeva palača, ki je sedaj skoraj popolnoma pokončana. Med drugim so uničene sobe Tu finskega grofa in Bergamskega vojvode. Druge palače v sosedstvu so takisto porušene. Notranjost palače Rinascente. poslonic delniške družbe za zavarovanje proti nezgodam, severni stebrenik na vogalu S. Raffaela. vse to je postalo plen plamenov. Sedež policije v ulici S. Fedele je zelo trpel in uničevanje je odprlo široke vrzeli na Corsu Vittorio Emanuele ter v ulici Manzoni. Pogled na Turinsko ulico z vogala trga pred stolnico do ulice Cesare Corenti je strahoten. Dve bombi sta padli na Scalo. ena s strani Verdijeve ulice, druga s strani ulice Filodramrnatici. Kupola Scate se je zrušila. Takisto je porušenih nekoliko vrst lož. dočim so zažigalne bom-he dokončale uničevalno delo, kovinska zavesa, ki je bila spuščena, pa je vzdržala tako da je parter ohranjen. barbarstva v Milanu kulturnih spomenikov Poleg Scale sta porušeni poslopje Covo in neka restavracija. Mnogo hiš je porušenih od ulice Cardinale Federigo do trga Božjega groba. Poškodovana je istoimenska cerkev kakor tudi cerkev sv. Babile, najstarejša cerkev Milana, ter cerkve: Car-mine, sv. Antona, sv. Marije pri Vratih, sv. Ivana La teran skega, Grazie. Tudi am-brozijanska knjižnica je prizadeta. Nič manj globoko in obširno ni uničenje na periferiji. Pri Rimskih vratih, Vratih Sempione, Vratih zmage, Vratih Magenta in Beneških vratih so mnoga poslopja poškodovana. dočim so zažigalne bombe dopolnile njihovo uničenje. Mesto je deloma omrtvičeno in tudi ne more biti drugače, saj je veliko središče po sedmih desetinah svojega obsega bilo deležno naravnost uničujočega besa. S koliko energijo so se Milančani vrgli na delo, da so zopet organizirali prve znake rednega življenja tam, kjer se je zdelo, da ni ničesar več, to opazi človek, ki hodi sedaj po mestu. Vzdolž ulic, ki so zastavljene s pohištvom, iznešenim na pločnik in pripravljenim za preselitev, so mnoge trgovine odprte. Drugod so poleg napisov »Pazite: Nerazpočena bomba!« prilepljeni kosi papirja, ki pravijo: »Na-kupovalci naj izvolijo preko dvorišča!« Vlaki, kj so najprej vozili le do postaje Rino, so kasneje prodrli do Kartuzije, nato pa tudi do Lambnateja. Opisovanje postaj bi bilo delo zase. V Kartuziji so med potniki na peronu štiri nune. frančiškanske misijonarke. Njihova hiša je bila v ulici Arena. Dve nuni imata obvezane obraze. — Ali ste bile ranjene ob letalskem napadu? — vprašam. — Da, — odgovori ena izmed njih. Na njihov dom. kjer je bivalo 19 sester ter vratar z družino, je padla bomba. Del zavetišča se je zrušil, toda oni del. kjer so bile sestre, je vzdržal. Nekoliko nun je bilo ranjenih, toda kljub težkemu položaju so kmalu spoznale, da nevarnost še ni minila, kajti požar je kaj kmalu dosegel njihovo zavetišče. Vrgle so se preko ognja in prišle na prosto, dočim je bombardiranje še vedno trajalo. Za kratek čas so se otele pod glavnim vhodom neke hiše, nakar so odšle z mesta nesreče, ugo-tovivši. da je njihov dom popolnoma porušen. To je samo ena izmed sto in sto slik, iz katerih si čitatelj komaj približno lahko predstavlja, kaj je pretrpel Milan v teh dneh. (»Le ultime notizie«.) Katoliška univerza v Milanu hudo prizadeta Vatikan, 20, avg. s. »Osservatore Romano« objavlja: »Iz Milana poročajo, da je bila tudi katoliška univerza sv. Srca zadeta pfri zadnjem letalskem napadu na Milan. Palača uradov je bil porušena in tudi sedež založniške družbe »Pot in misel« s založniškim gradivom, dočim so mnogi drugi deli uradov bili poškodovani. Vest bo vse italijanske katolike globoko užalostila. objavljamo pa jo prav zaradi živega večnega čustva ljubezni in solidarnosti, ki nas veže s tako hudo preizkušeno univerzo. Toda to bo samo še okrepčilo vero in dobrotvorne sklepe za njeno uspe-vanje. Iz take vere in takih sklepov je katoliška univerza nastala in uspelo ji je uveljaviti se znanstveno in gospodarsko, kajti njeni instituti so od leta do leta naraščali in to tem bolj, čim težji so bili časi. Sile. ki so podpirale to vero in te sklepe, se torej morajo še pomnožiti, kakor je potrebno. Ta njena rana. ki jo lahko imenujemo vojno rano. bo boljši pouk kakor katera koli lekcija z njenih stolic ter bo opozarjala na značilno poslanstvo katoliške univerze. Udarci v praznino Stockholm, 19. avg. s. Po poročilih dopisnikov švicarskih listov v Londonu je bila vest iz italijansko-nemškega vira o izpraznitvi Sicilije prvo obvestilo, ki je prišlo v Anglijo. Nekaj ur pred tem je zavezniško poveljništvo objavilo poročilo, ki govori o zelo previdnem napredovanju angleškoameriških siL To dokazuje, da Angleži in Američani niso spoznali važnosti operacij, in da so zadaTi svoje zadnje udarce t peazaioa, OGROMNO DELO KR. MORNARICE MED OPERACIJAMI NA SICILIJI Odlikovale so se vse vrste mornariških sredstev — Junaštvo, požrtvovalnost In sposobnost vsega moštva od poveljnikov do mornarjev Rim, 19. avg. s. Agencija Štefani objavlja: Zopet je Kr. mornarica s tiho ve-drostjo, ki ji je svojstvena, opravila med operacijami na Siciliji tako nenadomestljivo kakor mogočno delo z lahkim brodov-jem, manjšimi edinicami, motornimi splavi, majhnimi parniki in oboroženimi jadr-nicami, kaker je nalagala tesna vodna površina Messinske ožine in njene okolice. Dele Kr. mornarice je glede na številke in uspehe zares veličastnega obsega, f kolikor je med fazo prehranjevanja in odvajanja skrbela za prevoz ogromne množice moštva orožja in potrebščin, tankov, mo-ternih sredstev in vsakovrstne oskrbe. Sovražno letalstvo, ki je bilo skoraj vedno po številu v premoči naExchange«, da bo konferenca odločila o naslednjih točkah: 1. Načrti invazije z uporabo ogromnih množic čet, zbranih v Angliji. Načrti se nanašajo na strateške točke bb atlantski obali. 2. Imenovanje vrhovnega zavezniškega poveljnika za evropsko bojišče. Govori se o generalu Alexandru, ki naj bi prišel na to mesto. 3. Imenovanje vrhovnega poveljnika za Daljni vzhod in naloga zopetne osvojitve Birme ter vzpo-stave kopnih zvez s Kitajsko. Za to mesto se omenja ameriški general Stils. Dodaja se, da je zdaj trenutek za razgovore z Moskvo o vseh političnih vprašanjih in za vzpro-editev vseh stališč raznih vlad. Buenos Aires, 18. avg. s. Danes popoldne je prispel v Quebec angleški zunanji minister Eden, ki ga spremljata obveščevalni minister Bracken in stalni državni tajnik zunanjega ministrstva Cadogan. Nove določbe o tisku Rim, 19. avg. s. Objavljen je zakonski dekret z odločbami za disciplino periodičnega tiska 2'ede na vojno stanje. Posebej je odločeno, da sedanji direktorji in odgovorni uredniki ne morejo nadaljevati in opravljali svojih funkcij, če v 15 dneh po veljavnosti tega dekreta niso dobili dovoljenja ministrstva za ljudsko kulturo. V svrho naglega poteka dela bodo predlogi za nadomestitve direktorjev in za njih potrditve izročeni Kr. prefekturam, ki bodo proučile posamezne primere. Glede prenehanja novinarskih podjetij, ki se navajajo v istem dekretu, ostane v veljavi odločba, da te ne morejo objavljati novih publikacij in tudi ne na novo objaviti publikacij, ki so bile iz kakršnega koli razloga ukinjene ali ustavljene pred 25. julijem. Zima v Južni Ameriki Buenos Aires, 19. avg. V Argentini se je letošnjo zimo mraz precej zakasnil. Julij, ki je najhladnejši mesec, je potekel brez velikega mraza. Toplomer je redkokdaj padel na 6 stopenj pod ničlo. Iznenadni padea temperature se je pojavil šele te dni. V argentinski prestolnici so izmerili 11 stopenj pod ničlo, v severnih pokrajinah pa od 16 do 17 stopenj pod ničlo. N» najvišjih vrhovih Kordiljer je zapadel sneg in ogromni plazov; drvte v dolino. Zaradi nevarnosti plazov je morala vlada izprazniti nekolika vam. ifcklA iilttMi trtitBP^a Pobiranje taks in pristojbin pri Pokrajinskem korpuracijskem svetu Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino js z razpisom z dne 12. avgusta t. 1. odobril Pokrajinskemu korporacijskemu svetu v Ljubljani pobiranje taks in pristojbin za razna potrdila, za nakaznice in nakazila za nakup surovin in posameznih izdelkov po naslednjem pristojbeniku, ki nadomešča doslej veljavno tarifo: Potrdila po g 95/5 obrtnega zakona (o-brtna dovoljenja): rokodelski in ostali obiln ški obrati v Ljubljani 100.—, zunaj Ljubljane 50.—; industri i.ski in rudaiski Obrati 300.—; gradbene obrti 250.—; obrti, za katere je potrebno dovoljenje: a) trgovinske obrti in ♦rgovske agenture na debelo 230. , na drobno v Ljubljani 150.—, zunaj Ljubljane 100.—; mali trgovski obrati <5 19/3) 50.— ; b) gostinski obrati I. kategorije (kavarne, restavracije, bifeji, avtomati) 200.; II. kategorije (gostilne, bifeji) 150.--; III. kategor.je (krčme, izkuhi, penzioni) 75.—; c) bančni, menjalni in zavarovalni posli 300.—; d) ostali 150.—; potrdila o preselitvi obrti v mesto 50.—, na deželo 25.—. Taksa se pt^.ra za vsak prijavljeni obrat, ki je zgoraj naveden. Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, delniška družba, družba z o. z., gospodarska zadruga ali kemanditna družba, se taksa za potrdilo podvoji. Pri otvoritvi podružnice podjetja, ki ima sedež na območju sveta, ter ob postavitvi poslovodje se pobere polovična pristojbina. Pri otvoritvi podružnic ali cb postavitvi poslovodij v ostalih podjetjih se pobe: e polna taksa. Za registracijo začasne ustavitve obrata se plača pristojbina 20 1 r. Pristojbine za poverjene posle Za posebne, korporacijskemu svetu poverjene posle se pobirajo naslednja; pristojbine: A. za nakazilo tehničnega materiala: bencina in rafiniranega špirita za liter 0.50. petroleja in denaturiranega špirita za liter 0.25. karbida za kilogram 0.20, kleja za kilogram 0.25, mastnih kislin in mila 0.20, škroba za kg 0.25, firneža za kilogram 2.—, šclaka za kg 5.—; za nakazilo pnevmatik od komada zračnice ali plašča 2.—; za nakazilo ter-meforjev 2.—; za nakazilo raznih drugih surovin ali pomožnih sredstev 2 % nabavne vrednosti, toda najmanj 2 liri za nakazilo. Ce se porabnik predhodno pismeno obvesti o nakazilu, znaša pristojbina 3 lire. B. Za izdajo nakupnic ali nabavnic za tkaninsko bias^: do 99 točk 2.—; do 199 točk 3.—, do 499 točk 4.—, do 999 točk 5.—; za 1000 točk in za vsakih pričetih tisoč še 1.—, za overovljenje inventarja oziroma registra 5 lir. C. Naka-zla za kurivo: za industrijo, javne, zavode in obrate ter poslovne prostore cd vsakih 1000 kg kuriva 2.—; za gospodinjstva od prvih 1000 kg 2.—, od nadaljnjih 1000 kg 1.—; za dovoljenje za nabavo drv iz lastnega gozda do 5 stotov 3.—, za vsaka nadaljnja 2 stota 1.—; za nakazilo oglja do 3 stotov 2.—, za vsak nadaljnji stot 1.—; dodelitev kuriva trgovcem za vsak vagon 3.—, za prevozna dovoljenja v Ljubljano za vsak vagon 2.—, za spremnico za prevoz premoga po mestu za vsak vagon 1 liro. D. Za nakazilo kož in u»nja: za nakazilo surovih kcž strojarjem 1%, za nakazilo strojene kože kupcem 1%. za mesečna nakazila usnja čevljarjem brez pomočnika 2.—, z 1 do 2 pomočnikoma 4.—, s 3 in več pomočniki 5.—, za nakazilo jermen za pogon strojev i%. za izvoz ali uvoz kož, usnja in kežuhovine 1%; E. 21» nakazila tehničnega lesa: za odobritev nabave tehničnega lesa za 1 kub. m 1—, za odobritev preoelave surovega lesa za vsak kub. m 0.50, za prevozno dovoljenje z vozom ali avtomobilom do 1 tone 3.—, preko 1 tone in za vsako nadaljnjo tono 1.—, za prevozna dovoljenja po železnici za 1 kub. m 0.20, za izvorna izpričevala za izvez tehničnega lesa iz pokrajine 2o/o„ od izvozne vrednosti, za uporabno dovoljenje za tehnični les za vsak kub. m za obrtnike 1.50, za ostale potrošnike 2.—. F. Izvoz in uvoz. Na prošnjo za dovolitev izvoza blaga iz pokrajine in uvoza v pokrajino se pobira ob izdaji izvornih izpričeval po vrednosti predmeta 2o/00 z naslednjimi izjemani: za pošiljke do vrednosti 100 lir 3.—, do 1000 lir 5.—, za selitveno blago do vrednosti 5000 lir 5.—, nad 5000 lir 20.—, za rabljene predmete, ki jih nosijo potniki s seboj do vrednosti 500 lir 3.—, do 2000 lir 5.—, za vidiranje zapadlih izvornih izpričeval po komadu 1.—, za izvršitev popravkov in podaljšanje veljavnosti uvoznih in izvoznih dovoljenj 5.—. za pošiljke, ki jih prejemajo znanstveni' zavodi, humsnitarne in dobrodelne ustanove za< lastno uporabo, za pošiljke rabljenih predmetov, ki jih te ustanove pošiljajo, in za pošiljke monopolnih ustanov sorednim zavodom se plača pavšalna pristojbina 5.—. Pristojbina 2«/oo se računa zaokroženo navzgor. G. Ostala potrdila; potrdila za dosego davčnih in carinskih ugodnosti 20.—, potrdila za udeležbo na licitacijah 20.—, legitimacije imetnikov obratov in trgovskih pot. nikov 10.—, za potrdila o obstoju, obsegu, registraciji obrata in za splošna potrdila 20.—, za vsak duplikat ali kopijo 3.—, za overjenje faktur in primernosti cen 10.—, prodajnih registrov za. kurivo in tehnični les 10.—, prodajnih registrov za destilate, tekstilno blago in ostalo 5.—. Pristojbine se stranki povrnejo, odštevši 10 lir z'a manipulacijo, ako se povrnitev zahteva v 2 mesecih potem, ko je blio zaprošeno dovolilo ali pooblastilo pravnomeč-no odklonjeno, prijava obrti pri pristojnem oblastvu umaknjena, vloga za uvoz ali izvoz ali katera keli druga vloga v 2 mesecih umaknjena ali pravočasno odbita. Ce se prošnja ne reši, se taksa ne povrne. Takse do 20 lir se ne vračajo. K 163 letnlei Vegovih logaritmov V ponedeljski izdaji »Jutra« smo se 26. iulija t. 1 spomnili, da bo letos poteklo 160 let, odkar je naš rojak, znani matematik Jurij Vega objavil svojo prvo zbirko logaritmov, ki je izšla leta 1783 na Dunaju. Te logaritmične tablice omenja tudi Frankfurter Zeitung«, in sicer v zvezi z novo izdajo Schlomilchovih logarit-mičnih in trigonometričnih tablic na 5 mest. Schlomilchovi logaritmi, ki so primerni tako za šolsko kakcr tudi za tehnično rabo, so te dni izšli že v 39. izdaji, tako da je bila ta knjiga doslej izdana v 825.000 izvodih. List pripominja, da so starejše Vegove logaritmične tablice na 7 mest dosegle še večje število izdaj, saj .je pred desetimi leti izšla že 93. izdaja. * Sibirske cedre v Nemčiji zaščitene. Med bolj in bolj redkimi drevesi v Nemčiji so sibirske cedre (pinus cembra), ki zrastejo do 20 metrov višine. Najbolje uspevajo v alpskih pokrajinah med višinami 1500 do 2600 . metrov, v Karpatih pa v višini okrog 1400 metrov. Posebno razširjene so v ravninah severne Rusije in Sibirije. Da ss to dragoceno in lepo drevo v Nemčiji ohrani, je bilo postavljeno pod zaščito države. * Pouk se začne 11. oktobra. Ministrstvo je odredilo, da se začne novo šolsko leto 1943/44 na ljudskih in srednjih šolah v Italiji dne 11. oktobra. Vpisovanje učencev na teh zavodih se bo začelo 1. septembra in bo zaključeno 5. oktobra. * Rimski mozaik odkrit v Španiji. Pri cestnih delih v San Juanu de Les Panetes so odkrili ogromen in dragocen mozaik, ki meri 60 m2 površine. Po vsej verjetnosti je iz rimskih časov. * Na vzhodni fronti je padel nadporočnik Egbert J a e k e 1, vodja letala pri strmoelavcih. Nadalje je padel narednik Fric J o k i t s c h , kj se je s svojim oddelkom oklepnikov boril nasproti štirikratni premoči. Oba sta bila cal'kovana z viteškim križcem ™ * Razpds glasbenega natečaja. Akademija sv. Cecilije v Rimi razpisuje poseben glasbeni natečaj na čast akademiku, ministru in senatorju grofu Di San Martinu. Kompozicija mera imeta simfoničen ali zborovski značaj in skladatelj prejme zanjo 15.000 lir nagrade. * Kupola milanske Scale se je sesula. Iz Milana poročajo, da je bila kupola milanske Scale zaradi silnih pretresljajev ob priliki zadnjega letalskega napada" na Milan tako poškodovana, da se je razpočila in sesula. Tudi več poslopij v okolici Scale je močno poškodovanih. * Edmondo Massj je padel. Pod vedrim rimskim nebom je padel junaške smrti letalec Edmondo Massi, rodom iz Triesta. Poziv trgovcem, zadrugam in pekom Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani poziva vse trgovce, zadruge in peke, naj pridejo po nakazila za racijonirana živila za mesec september in to v urad na Novem trgu št. 4/II ter po naslednjem abecednem redu: Trgovci in zadruge dne 23. VIII. 1943 z začetnicami dne 24 VIII. 1943 z začetnicami dne 25. VIII. 1943 z začetnicami dne 26. VIII. 1943 z začetnicami dne 27. VIII. 1943 z začetnicami dne 28. VIII. 1943 z začetnicami Peki dne 30. VHI. 1943 z začetnicami dne 31. VIII 1943 z začetnicami Upravičenci naj dvignejo nakazano blago naslednji dan po prejemu nakazila v skladišču Prevcda ali pri grosistih, kakor bo določeno. Zamudniki zgubijo pravico do nakazila in do nafcave blaga. A—F G—Ke Kf—L M—O P—S Š—2 A—M N—Ž IZ LJUBLJANE u— K«ncert vojaške godbe Armadnega zbora bo imel jutrišnjo nedeljo cb 19. uri v Tivoliju naslednji spored: 1) »Marcia Mi-litare«, 2) Franz Suppč »Cavalleria Leg-gera (SLnfonia.)«, 3) P. Mascagni »Cavalleria Rusticana« (intermezzo), 4) Leon Bard »La Duchessa del Bal Tabarm«, 5) Gomes »Guarany (sinfonia deiropera)«. u— Novi grobovi. Po daljšem trpljenju je umrla gospa Kai olina P a 1 je v e c, žena zvaničnika državnih železnic. Pogreb bo danes ob 17. iz kapel.ee sv. Petra. Dalje je umrla gospa Katarina Tavčar? jeva, pcsestnica, zgledna mati in gospodinja. Pogreb bo danes ob pol 18. iz kapelice sv. Jožefa. Naj jim bo ohranjen lep spomin, žalujočim družinam pa naše odkritosrčno sožalje! u— Spet smo imeli 32 stop. C. V letoš- .rem poletju, ki ne štedi z vročino in su-5o, smo imeli najbolj vroč dan 4. t. m., ko ,e živo srebro po jutranji temperaturi 15.6 3ton. C doseglo 32.8 stop. C. Ko je sledila nevihta, je živo srebro padlo pod 30 stop. C. Zadnje dni pa vročina spet stalno narašča. Tako smo imeli v torek 29 stop. C sredo 30.4 stop C, v četrtek pa 32 stop. C. Ker imamo že dolgotrajno vročino, je bila viso. ka temperatura, v četrtek posebno občutna; ni bilo vetra. Kdor je mogel, je poiskal z 3-vetja ob vodi, saj senca sama človeka ni dovolj ohladila. Noč na petek je bila topla in jesna. Barometer je čez noč le za spoznanje padel, vendar je bilo petkovo jutro spet jasno in sončno. Zabelež li šmo 14.8 stop. C. Po dolgi vrsti izredno toplih in jasnih dni je pač že čas, da bi spet dež osvežil izčrpano prirodo. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vrsti od sobote od 20. ure do ponedeljka Co 8. are zjutraj mestni višji zdravnik dr. C 1 b e r Franc, Ljubljana, Štefanova ulica, telefon 36-41. u— Poroka. V Ljubljani sta se poročila g. inž. Verstovšek Božidar in gdč. M i s J a k Marija, pokrajinska uradnica. Obilo sreče! u— Namesto venca na grob. pok. g. Strgulca daruje g. Janeš 100 lir Domu slepih m 100 lir za gluhoneme. u— Dijaki, ki se vračajo, dobe instrukcije' za razredne izpite. Novi (Turjaški) trg 5 od 8. do 12. ure. Resno delo. strogost. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 24. avgusta. Najmodernejša strojepisnica. raznovrstni stroji. — Zmerna učnina. — Dopoldanski, popoldanski, večerni pouk po želji obiskovalcev. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pravi domači »ALPA« čaj je v vročih dnevih zdrava in najboljša pijača! Ferenc Kormendl: 38 ZMOTA Kdo bi ji svetoval? Kam naj se zateče? Zakaj ji ni nikoli nihče povedal, da so tudi take stvari v življenju? Zakaj je ni nihče poučil, da se kaj takega lahko primeri tudi njej?! Kdo ji bo povedal, kaj naj stori? Agica, veš ti to? Kaj bi storila ti, ako bi bila na mojem mestu ?! Zamišljeno je Ana zrla ne srebrno se leske-tajočo škatlo. V sobi se je polagoma zmračilo. * Janko se je vrnil nekoliko pozneje kakor običajno. Ko je stopil v sobo, je jel pripovedovati Ani, da so imeli s starim gospodom in Andrejem važen posvet, verjetno bo moral prihodnji teden, morda celo že v nedeljo zvečer v Frankfurt. Z njim bosta šla Andrej in zastopnik tovarniškega oddelka. Med pogovorm je opazil škatlo, ki je stala sredi mize. »Kaj pa je to?« je vprašal in pokazal na škatlo. »Poglej.« Janko je vzel škatlo v roke, jo odprl, zagledal je pismo v njej ln se ozrl na Ano. »čedna stvar... od koga si jo dobila?« »Preberi pismo.« V njenem glasu je bilo nekaj, kar je vzbudilo nezaupanje v Janku. Naglo, nekam plaho je segel po pismu. Ta nagli, in vendar boječi zgib je v sekundi porušil Anin šiloma pridobljeni mir. Pogled se ji je kar iskril, ko je gledala Janka, kako jemlje pismo iz ovitka. Zakaj mi igraš to ko- Ravnatefj Janez Kccnsur f V četrtek ob zori je nenadoma preminul Kocmur Janez^ ravnatelj OUZD v pokoju. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil znan med najširšimi sloji našega prebivalstva tako po svojem poklicnem kakor javnem udej-stvovanju. Kljub njegovi politični delavnosti pa je bilo glavno torišče njegovega dela na področju socialnega zavarovanja, kjer je delal od svojih mladih let in bil med njegovimi prvimi organizatorji in vodniki. Njegovo vsetransko znanje v tej stroki je prišlo do izraza zlasti ob prevratu 1918, ko se je začelo zavarovanje na. novo organizirati, ko so se likvidirale bivše Okrajne bolniške blagajne, ene prezadolžene, druge spet drugače nezmožne življenja. V tem času je pokojnik prvenstveno in konstruktivno doprinesel k organizaciji novega Okrožnega urada v Ljubljani, katerega prvi ravnatelj je postal ob njegovi usta,-novitvi. Za časa ravnateljevanja pri ljubljanskem Okrožnem uradu je dajal nešteto pobud za boljšo organizacijo in izpopolnitev najrazličnejših socialno-zavarovalnih ustanov m mnogo doprinesel k razčiščenju in vzorni organizaciji najrazličnejših socialno-zavarovalnih vprašanj. V svoji represtani vnemi za zboljšanje pogojev, ki j h more dati zavarovanje svojim članom-del? vcem, je bil neutrudljiv. Nameščencem, katere je neprestano vzpodbujal in iniciativno vodil ter učil, je bil dober starešina in zgleden tovariš. Ljubljanskemu Okrožnemu uradu je ravnateljeval do 1925. ko je bil potem poklican k Osrednjemu uradu v Zagreb, kjer je bil imenovan za načelnika up.av-nega, oddelka. Na tem svojem mestu se je zlasti mnogo zavzemal za čim večjo avtonomnost okrožnih uradov kot krajevn h organov in je dosegel v tej smeri lepe uspene. Razen svojega poklicnega dela ;'e pokojnik, ki spričo svoje živahne narave ni mogel nikoli mirovati, vneto sodeloval v javnem življenju, bil je p krovno predsednik ali vodilni član ali ustanovitelj pri najrazličnejših organizacijah, občinski svetnik in drugo. Mrriiv je bil tudi kot puh! cist :n prav škoda bo, če se ne irajde nekdo, ki bo zbral njegove nekatere zelo tehtne članke in pcglcue, kakor tudi uredil njegovo preostale zapiske in spomine. ki jih je pokojnik nedvomne imel in zapisal. Pokojniku, k se j<: iz majhnih razmer z izredno nadarjenostjo, ljubeznijo in zagrizenostjo do cula povzpel do uglednega upravnega uta^nika m vidnega javnega delavca, naj bo ohranjen trajno časten spomin. Z Gsrcssfs&e^a Na Golniku je umrl 13. t. m. po kratki in mučni brlezni g. Stanko K a s t e 1 i c. elektroni on ter iz Ljubljane. Pokopali so ga v nedeljo 15. t. m. v št Vidu. Zapustil je žalujočo žono in smčka. Pokojniku lep spomin, žaluj :čim naše iskreno sožalje! V Kamniku so imeli v nekem bližnjem velikem podjetju svečan :st. h kateri se je pripeljal gauleiter dr. P.ainer iz Ceiovca. V daljšem govoru js navajal, da je pred nekaj tedni neko podobno gorenjsko podjetje izročil svojemu namenu in da ie bilo nekaj podobnega ustvarjenega v Dravogradu. Rekel je. rla se Gr.ienjei s tem lahko prepričajo, da Nemčija kljub vsem težavam izvršuje večja gradbena dela. S spremstvom se jc nato odpeljal v Litijo, kjer je sprejel rapoit cddelkcv stranke, carine in železniške policij-. Obiskal je še nekatere javne naprave na ri. renjskem. S Spodnjega štajerskega V Ptuju so imeli v soboto m nedeljo razne svečanosti. Mestna knj žn ca je dobila svoj dom. Vršile so se razne športne prireditve. Naposled je b'lo veliko zborovanje na glavnem trgu, kjer je gauleiter iz Gradca izročil okrožnemu vodji Bauer-ju novi okrožni grb, ki je pivi v cb.o- i navskili in alpskih pokrajinah. Na okrožnem grbu so združeni grbi mest Ptuja in Ormcža. ter gradov Vurbeika in Sv. Barbare v Halozah. Najstarejša prebivalka Maribora je gospa Marija R a d e j e v a . ki je v sobote sc zbirajo že tudi pravnuki, najstarejšemu izmed njih je botrovala pri krstu. Novi grobovi. V starosti 80 let je umrla v Mariboru zasebnica Terezija Mesaričeva. Nadalje sta umrla mestni uslužbenec Mirko Leskova.r in 70 letna hišna posestnica Franja Cerinškova. V Brežicah je umrl Fric Predanič, v Celju pa upokojena učiteljica Ana Srienz-Jurko. Ža obrambo pred morebitnimi letalskimi napadi je dalo mariborsko županstvo napeljati na ulice in trge velike kupe peska. Obenem je bilo objavljeno opozorilo, da si lahko vsakdo od tod spravi domov primerno količino peska, katerega pa sme porabiti samo za protiletalsko zaščito. žalostna »mrt kmetice. 461etna gospodinja Ana Oberanuerjeva na štajerskem je po nesrečnem naključju padla v gnojno jamo. Sama se ni več mogla rešiti in je utonila. Truplo so našli šele po daljšem iskanju. Nesreče. 26 letni posestnikov sin Alojz Krajšelj se je polil z vrelo mastjo in ima hude cpeKl-ne. 9 letni Franc Mrzel od Sv. Benedikta je padel z voza in se nevarno polomil. 50 letna posestnica Roza Troben-tarieva pa si jc pri padcu zlomila levo nogo. Iz Hrvatske Hrvatski poslanik pri carju Borisu. Te dni je bil dosedanji - hrvatski poslanik v Sofiji dr. Vladimir židovec sprejet v poslovilni avd^nci. Car Boris mu je izročil veliki križ reda za civilne zasluge. Poglavnik je govoril na velikem usta-škem zborovanju v Zs.grebu. Rekel je, da so Hrvati čvrsto odločeni vzdržati borbo za Evrojoo do kraja. Kdor v tej borbi neče sodeiovati. ni 'Hrvat. Kdor ni za vzajemnost z zavezniki, ta ni za Hrvatsko Nemški general hrvatskega pokolenja, S hrastovim listom k viteškemu križcu je bil odi kovan general dr. Lotar Rendu-11 č , poveljnik nekega nemškega armadnega zbora. Rendulic je hrvatskega, poko-lenja- rodil pa se je v Dunajskem Novem mestu 1887 in se je odlikoval že v prvi svetovni vojni. Iz Srbije niadžarsko-srbskih odnošajih je predaval pri otvoritvi balkanskega tedna na debrecinski univerzi sekcijski šef dr. Bal-la. Navedel je mnogo zgodovinskih podatkov, nato pa se je pomudil pri paktu prijateljstva, sklenjenega leta 1939, kateremu je sledila revolta generala Simoviča z vsemi tragičnimi posledicami. Odkar so južni deli spet priključeni k Madžarski, želi ta končati stoletni spor. Ko bodo izključeni vsi pokrajinski prepiri, bo prišlo do vzajemnosti med Srbi in Madžari. ; Spremenjeno ime. Na glavni skupščini • Kuverte dd.« v Beogradu je bilo sklenjeno, da se ime tvrdke spremeni v »Avala 7^5' ps, vsi dd.« tvornica ovojev in papirnatih izdel- ' kov. Mali oglasi Službo dobi sposobno sobarico sprejmem. Plača "00 mesečno, vsa oskrba in napitnina. Penzion Poston;-ska 11 14046-la gospod, pomočnico, k, prime za vsako delo, ščem proti dobremu pla-';!„ in ol: i S n i hram. Na- čilu in otilni Slov v ogl. odd. Juua.4 u KMEČKO DEKLE za vsa dela. iščem! Hrana in rlača dobia. Naslov v vseh posl. Jutri. 14008-1 JhienttMm VA JENKA za damsko kro;ašt\o_ se takoj spreime Ambrož. Triglavska 9. ' 14056-44 ZA RAZREDNE IZPITE dobe dijaki, ki se vračajo, potrebno znanie v instruk-ciiah na Turiaškem (Novem) trgu 5. Pouk jezikov Priprava za popravne izpite. Od 8 do i:. 14069-3 ŽIČNO VRV. 8—12 mm, 85—100 m dof« go, kup:mo. Ponudbe n*' njslov: Ivan Bricelj, graditelj, Ljubljana. Slomško. va 19. tel. 25-27. 140f?2 7 KUPIM MI.ADEGA PSA volčie pasme, po možnosti z rodovnikom. Ponudbe do torka. Jerše, Celovška 50. 14W>>-7 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice, pO' možnosti v središču mestu, iščem. Plačam za nekaj mesecev vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 140'22-25a rTJ'I'K'JLli SOBA s strogo ločenim vhodom, zelo primerna za pisarno, se odda prazna ali oprem-liena. Naslov v ogl. oda. Jutra. 14061-25 rU' DVA TRICIKLTA. rabljen in nov, in dve motorni kolesi zeio pocrm naprodaj. Gasogeno Mer; kur, Puharjeva 6. 140-2-6 VEČ KOLES (irvanredna prilika) najboljših znamk in dve moteni kolesi znamke DKw zelo ugodno naprodai. Gasogeno Merkur, Puhaoeva ul 6. Tel. 29-2-. 140-0-6 PRODAM male sodčke, uporabne za zelie, repo in podobno. Istotam prodam velike sode po "00 litrov po izredno nizki ceni. Gcrovac, Kolodvorska 8. M045-6 STRUŽNICO, kompletno, z motorjem in transmisijo prodam. Naslov v ogl. odd. lutra. 14046-6 VRTNA KLOP narrodai v Podmilščakovi ulici 10. 14052-6 MOŠKO KOLO »PUCH« prodam za 1200 lir in par starih gumi plaščcv. Go-sposvetska 55. 14055-6 ELEKTRO-MOTORJI »Elin« 5.8 PS, »Simens« motorii z za- &ADIO LJUBLJANA SOBOTA. 21. AVGUSTA 1943 7.."0: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 11.50: »Pol ure za vojaka,«. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Operna glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.2C: Operna glasba na ploščah. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, sodelujeta sopranistka Draga Sokova in tenorist Andrej Jarc. Operetna glasba: 1. Strauss: Noč v Benetkah — predigra: 2. Le-har: Dežela smehljaja — fantazija; 3. Hruby: čar operet. — 15.C0: Poročila v slovenščini. — 17.00: Ncpoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert violinista Alberta Dermelja — pri klavirju Marijan Lipovšek: 1. Beethoven: Romanca v F-duru: 2. Coppola: Poema triste; 3. Ranzato: Allegro alla zingaresca: 4. Szyma-novski: Narcise. — 17.45: Pesmi napevi. — 18.00: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 10.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Orkester vodi Girment Rizza. — 20.10: Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Rigoletto — prvo dejanje. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20 50: Verdi: Rigoletto — prvo dejanje. — 21.30: Orkester vodi dirigent Rlzza. — 22.10: Her-bert von Karajan na ploščah. — 22.45—23.30: Orkester vodi dirigent Zeme. V odmoru (23.00): Poročila v italijanščini. ganjačem nadalje maU krožna žaga z vgrajenim motorjem, sc ugodno prodajo. »Elhoma«. Sv. Petra cesta 5, hotel »Soča IZGUBILA SEM 200 LIR od Staničeve. Apichove, LavriČeve do Podmilščako-ve 15. Lepo prosim najditelja. da denar vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 14055-31 DENARNICO z manjšo vsoto denarja in z osebno izkaznico na ime Petrič Štefanija sem izgubila. Najditelj se prosi, da najdeno odda v og!. odd. Jutra. 14075-5T HARMONIKARSKI tečai. S 1. septembrom pričnemo s harmomicar^Kim tečajem za otroke. Starši, pohitite z vpisovanjem! Naslov v ogl. odd. Jutra. 140^0-^7 ZLATO VERIŽICO sem našia. Naslov \ ogl. odd. lutra. 14034-37 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«, Šelenburgova ul. 4 tel. št. 2109 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Blagajna. B«1;Sa J|iU, Bilt-ši gospod, Cel dan odi Cena 230.000, Do »SINGER« KROJAŠKI ] usič, Dobra gospodinja, stroj, skoro nov, šiva na- Dobra plača. Dobra oskr- prej in naza;, proda hiš niča Pred škofijo 19. 1 4066-6 TOVORNI CHEVROLET velikost pLatoja 410X210. proda Avtobus Rojinj. Vodnikova 89. 14019-6 IZVRSTNO DAMSKO klavirsko harmoniko z 32 basi, nemške znamke, prodam. Cesta Viktorja Ema-nuela 21, visokopritličje. 14029-6 MOŠKO KOLO v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za obleko. Naslov v vseh posl. lut-i. 14035-6 PLAČAMO ZELO DOBRO za stare biciklje. bicikelj-gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 14071-7 ba, Dobra, Drž. uradnici. Gradišče, Krznen plaši. Ljubljanski zvon, Mirna i.l točna plačnica, Mehsnik, Miza, Nastop takoi. Nui-no denar, Nova. Nagrajeno stanovanje. Ovc" volna, Oleander. Odličnjaki-nja, Poštena in pridna. Poštenost, Poštena n varčna. Poštena služkinj.-,. PosVd r prospektivo. Rad.? delam. Res krasna lesa. Središče takoj. Soba in l;uhin;a. Stajica, Sever Mici, Samostojna, Sposoben. Točna. Točen plačnik 222, Težak ekonomičen avto, Tessar. Tehna, LTgodni pogoji. V centru, Za hrano, Znotraj bloka. 194}, 180.000. KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! so se borili v prvi svetovni vojni, zdaj pa se borijo trije vnuki. Okrog prababice pa medijo?! se ji je oglašal glas zlobe v srcu. Misliš, da me lahko prevaraš?« Janko je trenutek opazoval ovitek z neznano pisavo, potem je vzel pismo iz njega. Obraz mu je med branjem izražal presenečenje, ki se je kmalu izpremenilo v odobravajoče ganetje. . »No. kaj takega... kdo je že kdaj videl kaj takega ... To je zares .. .« »Čudovito...,« mu je naglo segla Ana v besedo. »To je res dokaz globoke plemenitosti.« Pogledal je Ano in nenadno jzpremenil glas. »Vendar je skrajno neprijetno, da pošilja darilo..., saj sem ji vendar rekel, naj ji kaj takega niti na misel ne pride!« Ana ga je znova prekinila. »Si sklepal, da namerava poslati kako darilo — meni?« Janko ni opazil posebnega prizvoka v Anirsm glasu in besedah. »Od kod naj bi to sklepal! Rekel sem ji le, naj mi nikar ne skuša plačati tega .. »Plačati? Tebi? Zakaj pa?« še vedno ji je odgovorjal brez sleherne sumnje: > Za "moje pravne nasvete.« »Saj ti si vendar pravni zastopnik tovarne !« Šele zdaj je opazil skrito ost v njenih besedah in sumnjo. Vendar še vedno ni hotel verjeti svojim ušesom. »Dekle, saj tu vendar ne gre za kaznivo dejanje njenega očeta, šlo je za njihove rodbinske zadeve, v katere sem se bil vmešal. In seveda je razumljivo, da sem odbil vsakršno denarno nagrado ... in to sem ji tudi povedal.« »Da.« Nenadoma: »Kdaj pa si govoril z njo?« Dne 19. t. m. je previdena s tolažili sv. vere dotrpela naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Katarina ?@w£ar roj. PODPEČNIK posestnica Draso pokojnico bomo spremili k zadnjemu počitku v soboto, dne 21.° t. m. ob !26. uri popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Castelfranoo, Spalato, Osijek, dne 19. avgusta 1943. Žalujoči otroci: KONRAD, JOŽE, LEON, TONE, MALCI, ALBIN, CILKA, STANKO — in drugo sorodstvo ■ - - - 7*#l ■sHKimRV -i'" ••". •tšs ■ ' .'A sTa ponedeljek.« Tako. Prinesla je deset pengov.« V njenih hladnih besedah je kakor led rezal dvom, obtožba. Janko je postal besen. a se je s težavo še krotil. Ne, ni' prinesla deset pengov, marveč devetdeset. Plačala je ves dolg!« Kaj praviš? Jako zanimivo. Ali si jo ti nagovoril k temu?« »Ne, sama je prišla.« vZanimivo. Morda je čutila, da bi bilo bolje, ako ne plačuje po obrok h.« Ostra, hladna ironija se je kakor oster nož spustila med njiju. > Človek včasih začuti...« Pred Jankovimi očmi so za trenutek zaplesali črni krogi. Desnico je stisnil v pest, vendar se je obvladal in razklenil prste. »Ne. Kdor dela za dvajset osem pengov na teden, ta ne more začutiti kaj takega in bi to tudi zaman čutil « Ana je zdaj morda že nehote in proti svoji volji napenjala struno Jankove po-trpežlijvosti. Kje pa..., vseeno je morala kako začutiti in si je nekako preskrbela denar. Pri kakšnem dostojnem zaščitniku.« Janko je s težavo požrl sline. »Tako je bilo. dekle,« ji je z mirnim glasom pojasnil Janko. »Njen zaročenec je dobil nekaj denarja za neko izredno delo m s tem denarjem sta plačala ostanek dolga.« »Da, seveda. Teh devetdeset pengov.« »Telf devetdeset pengov.« Nekaj žalostnega, a hkratu smešnega je bilo v teh besedah. B:lo je v njih nekaj vznemirljivega, a hkratu silno bolestnega. Devetdeset pengov, je razmišljal Janko, kolikokrat izda devetdeset pengov, ne da bi sploh vedel, za kaj jih je izdal. Devetde- set pengov, je razmišljala Ana, to bi bilo devet tednov. »Kratko malo ji zdaj ni treba več hoditi k tebi v pisarno?« je nadaljevala Ana. »Kratko malo ji ni treba več hoditi k meni v pisarno.« je Janko ponovil za njo stavek in čutil, da bo naslednja beseda pretrgala prenapeto struno, da bo grobo in morda nepopravljivo -retrgala žico njegove potrpežljivosti in njegovega premagovanja. Naglo se je okrenil od Ane in pri tem je vrgel na tla pismo, ki je ležalo na robu mize. Sklonil se je. ga pobral in znova vrgel na mizo. »Da,« je dejala Ana s svojim običajnim glasom in brez vsakršnega prehoda — »dobro. Ne potrebujem te škatle.« »Dobro. In kaj potem''« Ana ie sprejela te Jankove suhe. kratke besede kot izzivanje. >-Nazai ii pošljem škatlo. Gctovo veš za njen naslov.« žica ni popustila. Hladno, mirno so se glasile Jankovq besede: »Ne. dekle. Te škatle ji ne boš pošiljala nazaj.« »Ne?« je skoraj brez daha vprašala Ana. »Kaj pa? Naj se ji morda še zahvalim zanjo!« »Ne vem, kaj boš storila. To je tvoja stvar. Toda nikakor ji je ne boš pošiljala nazaj.« »Pa ji jo bom? Ne maram, da bi ml kaka Irma Borbelyjeva pošiljala darila! Kdor zasluži dvajset osem pengov na teden. ta naj nikomur ničesar ne pošilja!« »Poglej, še vedno ne razumeš, da je to dekle mislilo, da mi dolguje hvalo in da noče ostati moja dolžnica ...«