CE UPOŠTEVAMO SORAZMERJE MED SLOVENCI IN ITALIJANI, BI MORALO BITI V VSEH JAVNIH SLUŽBAH CONE A ZAPOSLENIH NAJMANJ 11.000 NAMEŠČENCEV SLOVENSKE NARODNOSTI, NE UPOŠTEVAJOČ PRI TEM PODJETIJ, KI SO LAST DRŽAVNE USTANOVE IRI. Cena 20 lir 2.9.1921 - požig svetoivanskega N. d. Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 2%. julija 1954 Skupščina le z ogromno večino izrekla priznanje Menies-Franceu se o sorazmerni zaposlitvi Slovencev Poslanci MRP so se glasovanja vzdržali - Bidault je govoril ob indiferentnosti poslancev izven njegove skupine - Debata o EOS po bruseljski konferenci, ki bo verjetno 10. avgusta - Bevanisti o Nemčiji v uradih Telvc, t. j. telefonske družbe, ki ima svojo sekcijo tudi v Trstu, Slednjič zaposlujejo veliko število teh nameščencev ustanove za socialno skrbstvo in obvezno zavarovanje. Te ustanove so Zavod za socialno skrbstvo (Istituto Nozionale Provvi-denza Sociale INPS), ki ima zaposlenih zelo veliko število nameščencev, med katerimi ni prav nobenega Slovenca; Zavod za zavarovanje proti nesrečam pri delu, Zavod za zavarovanje proti boleznim, Ustanova za skrbstvo m pomoč državnim uradnikom (ENEPAS), Jadranska pomorska blagajna za nesreče pri delu in bolezni ter Zavod za pomoč nameščencev tako imenovanih krajevnih ustanov. Tu so nadalje še druge manjše javne ustanove in uradi z manjšim številom nameščencev, ki jih ne omenjamo. Ker je zelo malo Slovencev zaposlenih v vseh teh uradih in ustanovah, nam pove že dejstvo, da ni n. pr. v Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo nikjer nobenega Slovenca, čeprav bi morali biti v sekciji za kmetijstvo skoraj vsi Slovenci, ker je 95 odst. kmetov slovenske narodnosti. Prav tako ni v tej zbornici nobenega Slovenca v sekciji za obrt, čeprav je dobro znano, da je v Trstu ogromno število obrtnikov slovenske narodnosti. Itd. Kakšno naj bo razmerje nameščencev slovenske narodnosti v vseh teh ustanovah in uradih. Ker njihov delokrog zajema ne samo mesto Trst, temveč vso cono, bi bilo pravično, da bi bila udeležba takšna, kakršna bi morala biti za državne ustanove in urade, t. j. tri proti pet. To pomeni, da bi moralo biti od 9.300 nameščencev 3.486 slovenske narodnosti. Ce naštejemo število nameščencev slovenske narodnosti, kot »mo pa izračunali ■ v pričujočem in v zgoraj omenjenih dveh člankih, dobimo sledečo sliko: V državnih uradih 6.300, v občinskih službah 1.200, p ostalih javnih službah 3.500. Potemtakem bi moralo biti od vseh javnih nameščencev v naši coni, ki jih je po statistki okrog 32.000, 11 tisoč slovenske narodnosti. Vendar pa v dosedanjih treh člankih še vedno nismo upoštevali celotnega števila nameščencev v uradih, ustanovah in podjetjih javnega značaja. Upoštevali nismo namreč tistih podjetij, ki so dejansko skoraj povsem državna, ter tistih, ki spadajo o lastnino ustanove IRI, katere kapital je povečini v rokah države. Po neuradnih podatkih zaposlujejo podjetja IRI v Trstu 24.645 nameščencev,, in sicer največ (15.400) v Združenih jadranskih ladjedelnicah, Tržaškem arzenalu, v podjetju 1 Iva, pri »Tržaškem Lloj/du» in paroplov-nih družbah eltalia» in «A-driatica». Tudi tu bi morali biti Slovenci zastopani v pravičnem sorazmerju z Italijani. tanskih laburistov Bevan pa je skupno z drugimi petimi predstavniki te skupine objavil brošuro ob priliki bližnje konference laburistične stranke, v kateri predlaga, naj se oborožitev Zahodne Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo odložita za deset let. zato da se v tem času skuša najti način' za nemško združitev. V brošuri je rečeno, da je treba čimprej sklicati konferenco štirih velesil, na kateri naj proučijo nemško vprašanje, ter poudarja potrebo združitve Nemčije, čeprav naj se dokončna notranja ureditev Nemčije m njenih meja odloži na pozneje. Brošura navaja dve mogoči rešitvi v tem smislu: 1. pustiti sovjetske čete in čete NATO v Nemčiji s sporazumom, da ne bo ustanovljena nemška vojska za 10 let; 2. umakniti okupacijske čete na črto ob Renu, oziroma ob Odri ’-n Nisi in dovoliti Nemčiji, da ima majhno število policijskih sil. Brošura zavrača idejo združitve Nemčije z nevtralizacijo njenega ozemlja. PARIZ, 23, — Francoska narodna skupščina je s 471 glasovi proti 14 odobrila radi-kalno-socialistično resolucijo, ki pomeni tudi zaupnico vladi. Poslanci MRP so se glasovanja vzdržali Se prej je skupščina s 392 glasovi proti 185 zavrnila resolucijo. ki jo je predložil poslanec Pflimlin v imenu skupine MRP. S 561 glasovi proti 5 pa je skupščina dala prednost resoluciji, ki jo je predložila radikalno-socialistična skupina, ki jo je vlada sprejela. Radikalno-socialistična skupina, kateri pripada tudi Men-des-France, je namreč predložila resolucijo, ki pravi; »Narodna skupščina izreka priznanje junaštvu borcev Francoske unije in pridruženih držav; jemlje z zadovoljstvom na znanje prenehanje sovražnosti v Indokini, ki ga je v veliki meri treba pripisati odločilni akciji ministrskega predsednika; ugotavljajoč, da so bile krute žrtve neizbežne, poudarja skupno z bolestjo nad temi žrtvami svojo odločnost, braniti v okviru sklenjenih dogovorov Francoze in in-dokitajsko ljudstvo, ki je prijatelj Francije, katera namerava ostati zvesta delu za napredek, ki ga je vedno vodila; poziva vlado, naj ob potrebnem sporazumu z našimi zavezniki nadaljuje politiko miru med vsemi narodi; odobrava izjave vlade in prehaja na dnevni red». Pred glasovanjem se je nadaljevala debata, ki je bila sinoči prekinjena. Med glavnimi govorniki je bil bivši zunanji minister Bidault. ki, je priv1«!, da glede ozemeljskih določb premirja in morda tudi glede volitev nj bilo »resne spremembe« v primeri s tem, kar je prejšnja vlada lahko upala. Zatem pa je izrazil bojazen, da bi kljub določbam o volitvah utegnil diplomatski položaj v bodočnosti pripeljati do izgube tudi Južnega Vietnama. Vprašal je nato, kdo in kako jamči rešitev, o kateri so se sporazumeli v Ženevi. Dodal je, da se vsem vzrokom dvoma v zvezi z mednarodno nadzorstveno komisijo pridružuje tudi odklonitev ZDA, da bi podpisale 13. člen zaključne izjave. Zatem je Bidault omenil »lekcijo iz Monakovega« in je dejal, da je CSR izginila prav tistega dne, ko so ji preprečili, da b; ostala v okviru zavezniškega sistema, ki je jamčil njeno varnost. Bivši minister je tudi izrazil bojazen, da bi se Po požigu so svetoivanski Narodni dom, ki ga vidite na gornji fotografiji, njrgovi i»si-niki obnovili na svoje stroške. Odškodnina za požig še do danes ni bila izplačana. Vendar pa je državni erar, ki so ga dediči lastnikov pred dvema letoma tožili, pravdo konec prejš. meseca pred tržaškim civilnim sodiščem izgubil. Sodišče je bilo namreč prisiljeno priznati, da so fašisti z grožnjo izsilili prodajo Doma za smešno ceno okrog 80.000 lir, medtem ko Je bila realna vrednost okrog 400.000 predvojnih lir, in s sodbo razveljaviti kupno pogodbo, s tem da lastniki omenjeno smešno vsoto vrnejo. Kljub temu pa je Dom še vedno v posesti ENAL. naslednika fašističnega »DOPOLA-VOROs, ki se je vselil vanj že pred enim letom. Kdaj bo ENAL stavbo izpraznil in jo prepustil v uporabo našemu ljudstvu ? PRIPRAVE ZA ZAČETEK IZVAJANJA sporazuma o premirju v Indokini Zadovoljiva rešitev glede obveznosti v primeru napada na eno izmed članic LONDON, 23. — Britanski minister za vojsko Head bo J jutri odpotoval v Kairo, kjer ‘bo sodeloval na pogajanjih o področju Sueškega prekopa. Po mnenju londonskih diplomatskih krogov kaže odhod ministra Heada v Kairo, da so pogajanja sedaj v odločilni in morda celo v zaključni fazi. jz pooblaščenih virov pa se je izvedelo, da je bil Headov odhod določen na današnji seji vlade, ker se pogajanja JUGOSLOVANSKO-ETIOPSKO PRIJATELJSTVO H. Selasi odpotoval na Brione PRIMORSKI DNEVNIK 24. julija 195* —" M'I)»II.VHKI IMAKV1 Na današnji dan je leta 1947 izšla prva številka «Soče», glasila Demokratične fronte Slovencev v Italiji, DANES, sobota 24. julija Kristina, Ratimir Sonce vzide ob 4.38 in zatone OJ 19.44. Dolžina dneva 15.06. Lun« vzide ob 23.48 in zatone ob 14.:» JUTRI, nedelja 25. Julija Jakob, Boijedrag Z AKTIVA OSVOBODILNE FRONTE V PLAVJAH [notna pogoj za frn ospi nta de ešnost a Invneg iaše nad a ljudstva laljoje borbe Vidali najdragocenejši zaveznik iredentističnih sil - V Plav-jah kominformovska propaganda ni imela zaželenega učinka Kljub temu, da so Plavčani te dni močno zaposleni z vrtnarstvom, saj delajo od zore do trde teme, se 'je sinoči zbralo na sestanku Osvobodilne fronte precejšnje število vaščanov, da se seznanijo s sedanjim političnim položajem, predvsem v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Tov. Ko-smina, ki je prišel v “Plavje kot predstavniki izvršnega odbora QF, je pregledno analiziral razvoj tržaškega vprašanja, in sicer vse od leta 194S dalje, ko so morale čete Jugoslovanske ljudske armade na pritisk zapadnih imperialistov in s tihim privoljenjem Sovjetske zveze zapustiti Trst, v katerem je prevzela oblast Zavezniška vojaška u-prava. 2e tedaj je bilo jasno, da zapadni imperialisti, ki so si razdelili interesne sfere s Sovjetsko zvezo, ne bodo podprli Jugoslavije v njenih upravičenih zahtevah po tem področju in je bilo zaradi tega ustvarjeno Tržaško ozemlje kot kompromisna rešitev. Na načrtu priključitve tega ozemlja k Italiji je od vsega začetka slonela vsa politika ZVU, ki je postopoma ukinila pridobitve ljudske oblasti in postavila na noge upravni aparat, v katerem so se znašli skoraj vsi stari nameščenci in uradniki bivše fašistične Italije. ZV.U je sklenila z Italijo finančno unijo in trgovski sporazum, po katrem je prišlo tržaško gospodarstvo v spone italijanskega in katerega posledice danes še prav posebno Čutimo. ZVII je skratka izvajala politiku navezovanja Trsta k Italiji, kar je prišlo do izraza tudi y mednarodni politiki, Vsi se še spomnimo tristranske izjave iz leta 1948, ki je obljubila Italiji obe coni Tržaškega ozemlja. Spomnimo se tudi druge etape, in sicer londonskega sporazuma, po katerem je v naše mesto prišlo 21 emisarjev rimske vlade ter končno lanskega diktata od 8. oktobra, ko smo čakali od ure do ure, kdaj bo mejo našega področja prestopila italijanska vojska. Odločna intervencija Jugo-»lavije je diktat preprečila. Namesto značilne imperialistične rešitve tržaškega vprašanja, ki bi se morala takrat uresničiti, je Jugoslavija prisilila Italijo na pogajanja, pri čemer je dosegla prvi veliki uspeh v tem, da se danes ne diskutira o Tržaškem ozemlju kot celoti, temveč le o coni A. Toda tudi v tem primeru je Jugoslavija postavila svoje zahteve, predvsem kar se tiče zaščite nas Slovencev na vseh področjih družbenega udejstvovanja kot tudi za svojo uveljavitev v Trstu samem. Za odstranitev vojnega žarišča, na ljubo miru v svetu, je trenutno pristala tudi na to žrtev, čeprav se nikakor ne odpoveduje temu področju, ki bo prej ali slej moralo priti k svojemu naravnemu zaledju. Tržaška kominformovska a-gentura igra pri reševanju tega vprašanja prvovrstno vlogo, predvsem kot sila, ki se je poslužujejo italijanski imperialisti za' dosego svojega cilja. Glavna naloga, ki si jo je zadalo kominformovsko vodstvo, je prav gotovo v tem, da mrtvi in uspava ljudske množice ter na ta način lajša delo iredentističnim silam, po drugi strani pa da z zločinskimi gesli ustvari sovraštvo do Jugoslavije, predvsem v Slovencih in na ta način pripravi za iredentiste ugoden teren tudi na slovenskem podeželju. Ce analiziramo delovanje kominfor-movskega vodstva vse od razbitja enotne fronte delovnega ljudstva po resoluciji Inform-biroja, nam ne bo težko ugo- toviti, da so bile vse komin-formovske akcije — od direktive za sprejem enojezičnih o-sebnih izkaznic pa do Vidali-jeve izjave, da se bo boril proti Jugoslovanski armadi — naperjene proti Jugoslaviji in v pomoč italijanskim imperialističnim silam. Prav zaradi tega je tudi danes Vidali najdragocenejši zaveznik iredentistov, saj mu je uspelo preva. rati množice in jih onesposobiti za konkretno borbo proti povratku Italije in za neodvisnost Trsta in njegovega gospodarstva. Razni tovariši, ki so večkrat posegli v diskusijo, so prikazali razne načine kominfor-movske propagande, ki v Pla-vjah sicer ni imela prav nobenega uspeha, a je zaradi terorističnih metod našla svoj odmev v nekaterih vaseh Miljskih hribov. Poudarili so nujnost borbe za neodvisnost in za naše pravice, saj je prav gotovo od nas samih odvisno, v koliko bodo te spoštovane. Zavedati se pa moramo, da je vprašanje naše neodvisnosti, gospodarskega blagostanja in samostojnosti odvisno tudi od demokratičnega italijanskega življa, v katerem moramo iskati zaveznikov, ki bodo podprli borbo za naše narodnostne pravice Nenadna smrt gen. IVI. Fa^dena Glavni stan ameriških obo rr.ženih sil v Trstu je včeraj popoldne objavil, da je general major Bernice M. McFav-den, ki je bil do svoje nedavne bolezni poveljnik TRUSt v Trstu in namestnik gen. Win-tertona in ki je šele predvčeraj odpotoval iz Trsta, nenadno umrl na poti v Zdru žene države, kamor je šel iz zdravstvenih razlogov. Po vesti ANSE je gen. umrl v Livornu, kjer bi se moral vkrcati na ameriško vojaško transportno ladjo. Ob smrti gen. McFavdena je gen, Winterton izrazil svoje sožalje za izgubo, ki jo Jo utrpela ameriška vojska. Vesi o generalovi nenadni smrti so z obžalovanjem sprejeli tudi v krogih gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, kjer so pokojnega visokega častnika cenili. IZLET SHPZ NA GRADIŠČE Ob 119-letnici rojstva Simona Gregorčiča priredi Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu v nedeljo, dne 15. avgusta t. 1. izlet na Gradišče nad Prvačino, kjer je veliki pesnik preživel jesen svojega življenja. V tem kraju bomo s sodelovanjem prosvetnih društev z Goriškega izvedli kulturni spored na dvorišču Gregorčičeve hiše. Vabimo Slovence, da se v čim večjem številu prijavijo za izlet pri SHPZ v Trstu, Ulica Roma 15/11. Vpisovanje za izlet še nadaljuje dnevno od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure in se zaključi 4. avgusta 1954. Velik požar v Barkovljah Danes ponoči ob 2. uri po polnoči je nenadoma izbruhnil v Barkovljah zelo velik požar v skladišču v Ul. Bo-nafata št. 8. Vzrok požara je zelo verjetno v dejstvu, da je začela iz doslej neznanih vzrokov goreti slama. Gasilci so takoj prišli in začeli požar gasiti m ga gasijo še, ko to poročamo. Skoda se še ne more oceniti. PO TREH TRDNIH POČITNIŠKEGA LETOVANJA POVRATEK VAŠIH OTROK IZ KOLONIJ V SLOVENIJI Vrnilo se je okrog 300 otrok iz Radovljice, Kranja in Škofje Loke - 26. t.m. in 3. avg. odpotujeta naslednji dve skupini otrok v Škofjo Loko in Mekinje 1*7"' v počitniških kolonijah v Slo- dovoljni s hrano, kar se jim veniji se je včeraj vrnilo ti sicer pozna tudi na licih. Prav Trst okrog 300 otrok. Na po-! tako so bili zadovoljni s kra staji so jih pričakali starši in predstavniki Podpornega društva, ki je letovanje kot vsako leto, organiziralo tudi letos. Ko je točno po voznem redu privozil na peron vlak iz Ljubljane, je v hipu nastal živ-žav, kakršnega povzročijo lahko le dobro razpoloženi in jem in življenjem v koloniji. Pritožili so se le nad vremenom, ki jim je posebno v prvih dneh nagajalo. A kaj se hoče. Drugemu se lahko potnag, a z vremenom se je pač treba sprijazniti, ali pa se vrniti domov. No, naši malčki so raje izbrali prvo in s tem premagali tudi mu- zdravja polni otroci. Kur tisu- husto vreme, ki se je v zad- L so se iz vagonov narav\>st v objem mamic in očetov, žarečih lic in smejočih oči. A vsi ne tako, nekateri ■— a bolj redki — so svojo radost izrazili s solzami. To so bili pač tisti, ki jih bližina doma bolj prevzame. Seveda se je že takoj po prvih pozdravih in poljubih začelo pripovedovanje kako je bilo, kaj so delali, kaj so jedli itd. Vsak je imel svojo posebno zgodbo, pa naj je bil iz iste kolonije kot njegovi vrstniki ali iz druge. A v enem so si bili edini vsi, tisti iz Radovljice kot oni iz Kranja ali Skojje Loke, kjer je bila kolonija za bolj bolehne: lepo je bilo in le škoda, da je tako hitro minilo. S PROPAGANDO NI MOGOČE ZAPOSLITI TRŽAŠKIH LADJEDELNIC Kljub Sartoriievim obljubam ladjedelništvo še vedno v krizi Odnaj avljenih6 le dl j samo 3 v delu - Kaj Je s suhim dokom v Arzenalu? - Malo upanja za povratek vseh suspendiranih delavcev Nekaj dni po precej optimističnih Sartorijevih izjavah ob priliki postavitve gredlja nove petrolejske ladje v ladjedelnici Sv. Marka so se zbrali razni sindikalni aktivisti, zaupniki in člani nostranjih komisij Delavske zbornice, ki so razpravljali o položaju v lad-jedelniški industriji in ki niso bili tako optimistični. Ker gre za sindikalno organizacijo, ki raje prikazuje položaj v rožnatih barvah, ne more nihče trditi, da gre za demagogijo, če so ti sindikalisti to pot priznali, da so ladjedelnice res v hudi krizi. Mi smo vedno trdili, da je glavni vzrok pomanjkanja naročil v tržaški ladjedelniški industriji visoke cene surovin in polizdelkov kakor tudi razna davčna bremena. Sedaj so priznali to tudi sindikalisti Delavske zbornice. Kot drugi vzrok navajajo znižanje broda-rin, kar tudi vpuva na to. da brodarji omejujejo naročila ladij, ker imajo manjše dobičke. To pa je svetoven pojav in vendar imajo sedaj ladjedelnice po svetu še vedno dovolj dela, ker so povsod nižji proizvodni stroški kot v Italiji in seveda tudi v Trstu, čeprav imajo tu ladjedelniški delavci nižje plače. Sindikalisti Delavske zbornice menijo, da bi lahko popravil položaj tako imenovani zakon Tambroni, to je olajšave, ki jih določa minister italijanske mornarice za gradnjo ladij. Ta zakon res predvideva podpore in olajšave zasebni pobudi pri iskanju novih naročil. Zato pa je pomanjkljiv in neučinkovit za skupino 1RI, v katero spadajo glavne plovne družbe državne važnosti (tako imenovane družbe PIN). Zato ni mogoče pričakovati od omenjenega zakona posebnih ugodnosti in možnosti, da bi se ladjedelni-ška kriza znatno popravila in REŠEVANJE STANOVANJSKE KRIZE NA TRŽAŠKEM V kratkem na dražbi dela za gradnjo novih stanovanj Tržaška občina se je odločila za popravilo svojega dela ceste Opčine-Vel. Repen V kratkem bodo šla na dražbo dela za gradnjo novih ljudskih stanovanj in sicer v Trstu, Miljah in Nabrežini. Največ stanovanj bodo seveda zgradili v Trstu, in sicer na Reški ulici za hipodromom na Montebellu, kjer bo postavljenih sedem novih hiš s skupno 154 stanovanji. Za gradnjo teh stanovanj je predvidenih 256.500.000 lir stroškov. Osemdeset milijonov lir bodo porabili ba gradnjo štirih novih hij v Miljah, medtem ko bodo za dve novi hiši v Nabrežini porabili 24,500.000 lir. Ena izmed teh hiš bo stala 14 milijonov lir ter bo imela 6 stanovanj, medtem ko bodo za gradnjo druge Stiri-stanovanjske hiše porabili 10 milijonov 500,000 lir. Obe hiši bodo zgradili v Nabrežini, in sicer eno v bližini županstva drugo pa pri postaji. Prebivalci Velikega Repna bodo z zadovoljstvom sprejeli vest, da bo tržaška občina končno le pričela popravljati cesto ki vodi iz Velikega Repna proti Opčinam Vprašanje popravila te ceste, ki je na področju repentaborske občine asfaltirana, se vleče že več let, toda kljub vsem intervencijam repentaborskega občin- skega sveta, odbora in župana je doslej ostalo le pri obljubah, Cesta je na področju tržaške občine ostala nepopravljena ter je iz dneva v dan slabša, tako da je danes praktično nemogoča za kakršen koli promet z motornimi vozili. Za razširitev in popravilo te ceste je predvidenih 11 milijonov 675.000 lir. Vsota sicer ni pretirano visoka, če namreč upoštevamo sedanje stanje ceste, toda upajmo, da bodo po končanih delih nakazali drugi obrok, s katerim bodo cesto tudi asfaltirali in jo tako povezali z že asfaltiranim delom ceste na področju repentaborske občine. Upoštevati moramo namreč, da ima re-pentaborska občina svoje glavne dohodke prav iz turizma, za razvoj katerega pa so v prvi vrsti potrebne dobre ceste. S popravilom in asfaltiranjem ceste Opčine - Veliki Repen se bo obisk turistov in izletnikov v to vas nedvomno povečal, kar bo ilo v korist občine oz. njenega občinskega proračuna Zato bi bilo želeti da bi šlo delo čimprej na dražbo in da bi se s popravilom in širjenjem ceste v najkrajšem času pričelo, je potreben racionalen državni načrt gradenj. Kar se tiče krize manjših ladjedelnic, kot so Navale Giu-liano in Felszegv ter ladjedelnica Sv. Roka, bodo v njih do prihodnje pomladi naročene ladje dograjene ter se pričakuje v njih huda kriza, če se ne bodo oblasti medtem zganile. Tržaški arzenal je že tako v stalni krizi, saj 500 delavcev izmenoma delo po dva tedna, teden dni pa počiva ter prejema minimalne mezde. Obljubili so sicer gradnjo velikega suhega doka ter za to tudi že določili kredite v proračunih za prvo in drugo polletje, pa se doslej niso lotili dela. Za Arzenal še prav posebno velja, da bi morali povečati število pomorskih prog, ki bi šle iz Trsta; tako da bi v Arzenalu imeli več ladijskih popravil, sicer bo v večni krizi, V ladjedelnici Sv, Marka pa je posebno pereče vprašanje suspendiranih delavcev. Ti delavci bi se morali vrniti konec septembra vsi na delo, toda nič ne kaže. da se bodo lahko vrnili do takrat v ladjedelnico v celoti. V začetku leta so govorili o gradnji 6 ladij, ki bi morale zaposliti vso delovno silo. Ce bi začeli graditi te ladje v manjših presledkih. bi že bila zaposlitev vseh delavcev mogoča, toda naročila kapljajo zelo počasi. Pisali smo že, da sta na splo-viščih v delu dve tovorni ladji za progo v Belgijski Kongo po 6.500 ton. Na teh dveh ladjah je sedaj zaposlenih okoli 1.000 delavcev. Ker pa bodo avgusta obe ladji splovili, se bo število teh delavcev znižalo na nekaj sto. Res je, da so sedai začeli graditi petrolejsko ladjo 18.000 ton za družbo Marittima Finanziaria. toda na tej ladji bo zapolsenih največ do 500 delavcev. Ko bodo ladjo prihodnjo pomlad splovili, se bo to število še bolj znižalo. Dr. Sartori je govoril tudi o gradnji 9000-ton-ske ladje «Lussino», za katero niso napravljeni niti načrti. Končno je bilo govora o dveh 5.000-tonskih motornih mešanih ladjah za družbo »Adriatica«. kateri so ponudili brezplačno podporo in veliko posojilo z ugodno obrestno mero, kljub temu pa se še ni odločila za gradnjo teh dveh ladij, ki jih bodo začeli v najboljšem primeru graditi šele pomladi 1955. leta. Ce bodo res začeli v najboljšem primeru graditi vse tri omenjene ladje, bo največ dela prihodnjo pomlad. Kljub temu pa ne bodo mogli po izjavah samega vodstva CRDA zaposliti vseh suspendiranih delavcev, Število teh delavcev je še vedno veliko, čeprav so jih z začetkom gradnje petrolejske ladje kakih 200 poklicali na delo Vse torej kaže, da se bo ladjedelniška kriza nadaljeva-lu kljub vsem obljubam dr. Sartorija. Ladjedelniška kriza pa seveda hudo prizadeva vse tržaško gospodarstvo, posebno pa malo indutsrijo in obrtništvo ki sta vedno živela od del za opremljanje ladij. Gradnja petrolejskih in tovornih ladij pa že samo po sebi nudi le malo dela pri notranji opremi. Prav zato čakajo de lavstvo resne borbe za ohra nitev in zagotovitev dela in bi bilo mnogo bolj pametno, da bi se kominformovsko vodstvo bivših ES raje borilo, da delavcem zagotovi delo. kot pa da troši svoje energije v stavkah, ki so le v prid italijanskemu imperializmu Padec z lambreto Proti večeru sta se dva mladeniča vozila z lambreto po Ul. de! Friuli in sta v višini stavbe št. 307 zaradi peečene ceste zdrsnila in se zvrnila. Mladeniča, ki sta bila identificirana za 20-lctnega Gian-nija Di Davida iz Univerzitetne ulice, ki je vozil lambret-to in za 17-letnega Giannija Sterrija iz Ul. Palladio, so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so prvemu samo izprali praske na licu in rokah ter ga nato poslali domov, medtem ko so drugega zaradi globoke rane na desni nogi in omotičnega stanja pridržali na I. kirurškem oddelku, kjer bo verjetno o-stal kakih 8 dni 3 M in puška nameni na ponsirešju Med popravljanjem podstrešja stavb št. 13 v Pendice Scogiietto. last ICAM, je neki zidar našel zavite v papir in skrite med strešnimi opekami in opornimi tramovi 3 ročne bombe «Breda», puško mod. 91 z bajonetom in 7 saržerji z 42 naboji. Vse je bilo v najboljšem stanju. Na mesto so prišli poleg policije tudi pobiralci min, ki so odnesli bombe, medtem ko je policija zaplenila puško. Radovedni smo, če bo policija uvedla strogo preiskavo, kajti puška je morala brez dvoma pripadati komu, ki jo je lepo zavil in tudi skril na podstrešje. 13>mBS8čni otrok opečen z likalnikom Kmalu po poldnevu so zaradi opeklin na obeh nogah sprejeli na dermatološkem oddelku komaj 13-mesečno " Su-sanno Privato iz Ul. Canova 25. Njena 18-letna mati Silvana Capelli, ki jo je pripeljala v bolnišnico je pojasnila, da je otrok, medtem ko je ona likala, ležal v vozičku poleg mize. Nenadoma je mala Su-sanna prijela za žico in jo potegnila pri čemer ji je vroči likalnik padel na nogi. Zdravniki menijo, da bo malo dekletce okrevalo v 10 ali 15 dneh. Neznanec ga je pretepel Nekaj minut po 19. uri so z redilnim avtom pripeljali v bolnišnico 41-letnega Guida Sartorija iz Ul. G. Gozzi 7, kateremu so ugotovili vinjenost in mu nudili potrebno pomoč zaradi udarcev nad levim o-Česom. Sartori je izjavil, da ga je okoli 19.30 na Trgu I.iberta neka oseba, ki jo pozna le na videz, brez razlogov napadla in pretepla. Po zdravniški pomoči so Sartorija. ki bo okreval v 8 cfneh, poslali domov. Dvakratni vlomilec aretiran po naključju 10. t. m. je bila policija poklicana v bar «Piemonte» na vogalu Ul. Timeus z Ul. Slataper ker je 21-letni Mar-cello Ghiselli iz Istrske ulice malo prej naročil pijačo, katere pa ni hotel plačati. A-genti so ga hoteli identificirati. toda Ghiselli se je odločno uprl in ni hotel pokazati osebne izkUznice ter je šel celo tako daleč, da je udaril policijskega podčastnika. Mladeniča so tedaj aretirali in ga odpeljali v celico. Naslednjega dne so ga poslali v Koroneo v pričakovanju procesa. Istočasno so a-genti kriminalističnega preiskovalnega odseka začeli sumiti v Ghiselli j«, da je prav on izvršil tatvino v škodo nekega Mianija, s katerim živi njegova mati in v škodo salezijanske cerkve. Agenti so mladeniča zaslišali ukradel Mianiju fotografski aparat, ki je bil na postelji v spalnici. Ghiselli je pojasnil, da je splezal na streho garaže, ki je pod oknom Mia-nijeve spalnice in od tu vdrl v notranjost. Ukradene predmete je izročil možu najemnice gostilne v Ul. della Guar-dia 37-letnemu Mariju Bozz.au iz Benetk na račun dolga in je istočasno zaprosil za novo posojilo 1.000 lir. Ghiselli je priznal, da je izvršil tudi tatvino v škodo salezijancev. Zvečer 17. t, m. je bil v salezijanskem kinu na prostem, nakar je odšet, ker je bil pijan, spat. Okoli polnoči se je prebudil in skozi okno lastne spalnice skočil na streho garaže, od koder je šel na dvorišče salezijancev. Od tu je šel v notranjost stavbe, kjer je ukradel 20.000 lir. Več Ghiselli ni vedel povedati ker je bil tistega večera pijan. Policija je Ghisellija prijavila sodišču ne le zaradi upora in napada na policijske agente, temveč tudi zaradi tatvine. Tudi Bozzao se bo moral zagovarjati zaradi posesti ukradenega blaga njih dneh le obrnilo na bolje, tako da je večina njih kar prijetno potemnila svoja telesa. Za povratno pot so jih dobro založili. Dali so jim toliko prigrizka, da ga niso niti pojedli. Medtem ko se bodo ti, ki so se včeraj vrnili, še dolgo spominjali lepih dni v kolonijah, pa se pripravlja za odhod že druga skupina naših otrok. V ponedeljek 26. t. m. odpotuje prva skupina okrog 10 otrok v Skojjo Loko, 3. avgusta pa druga skupina okrog 110 otrok v Mekinje pri Kamniku. Točno uro odhoda bomo pravočasno javili, sicer pa so starši o njej že obveščeni. Otroci bodo potovali v posebnih vagonih, ki bodo prišli ponje iz Jugoslavije. cem ter naj v ta namen kvečjemu skrči številu delavk in delavcev delovni čas, tako da bi dobivali del plače iz dopolnilne blagajne. Ker je vodstvo podjetja Modiang vztrajalo pri svojih predlogih, so se pogajanja med podjetjem in sindikati razbila. Zadnja pot Rudolfa Tomažiča Veliko število tržaških Slovencev je včeraj spremilo na zadnjo pot pok. Rudolfa Tomažiča lastnika znane slovenske knjigarne in papirnice Stoka v Trstu. Pogrebni sprevod je krenil izpred mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani, kjer bo pokojnikovo truplo poči-vafo v družinski grobnici. V širokem krogu tržaških Slovencev je bil pokojnik znan kot vseskozi zaveden Slovenec, a čemer je pričala tudi njegova dejavnost. Razbitje pogajanj o odpustih v «Modiano» Včeraj so se na sedežu Zveze industrijcev sestali predstavniki .sindikatov in podjetja Modiano,* da' bi razpravljali o odpustitvi 45 delavcev v tem podjetju. Kljub raznim intervencijam pri županu in celo pri dr. Vitel-liju, ki sta obljubila svoje posredovanje, in kljub obljubi podjetja tržaškemu občinskemu svetu, da bo skušalo čimbolj skrčiti število odpustov, so včeraj predstavniki podjetja izjavili, da so pripravljeni sprejeti samo odpustitev delavcev v dveh skupinah namesto vseh naenkrat. Tako naj bi odpustili polovico delavcev takoj, polovico pa po 15. avgustu. Sindikati pa so zahtevali; naj podjetje zagotovi delo vsem 45 delav- zakljuCek ^nravstvene čistke> v našem mestu Zaradi pornografskih slik 5 oseb prijavi jen ih sodišču Med prijavljenimi je tudi član civilne policije, ki je bil včeraj pred vojaškim sodiščem «Nravstvena čistka«, tako so nazvali policijsko akcijo za odkritje posestnikov pornografskega materiala, se je v našem mestu končala. Do sedaj je bilo baje prijavljenih sodišču 5 oseb, od katerih eden se je moral, ker je pripadnik civilne policije, zagovarjati ie včeraj pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Točnega o tej policijski akciji ni še ni£ znanega, ker do sedaj še ni bilo izdano policijsko poročilo. Tudi na včerajšnji razpravi proti kaplarju civilne policije Vladimiru Sa-bothiju nismo izvedeli nič točnega ker je bila razprava odložena. Vladimir Sabothi iz Ul. Ca-valli 10 je obtožen, da je kršil proglas ZVU, ker je hranil, razdeljeval in zamenjaval knjige, revije in porngrafske slike sporazumno z drugimi o-sebami. Obtožen je nadalje, da je do 19, junija razpečal veliko število (267) slik in reprodukcij slik nemoralnih scen in da je kupil in nato izročil drugim osebam neko nemško erotično publikacijo iz katere je strgal in si pridržal 4 strani s pornografskimi slikami. V začetku razprave Je pričal inšp. Ricato, ki je vodil preiskavo in pojasnil, da se je Sabothi dopisoval z raznimi osebami v ZDA, Madžarski, Španiji, Franciji itd Policija je v njegovem stanovanju zaplenila poleg številnih slik in revij tudi 4 Rste iz knjige »Erotika v francoskih karikaturah 19. stoletja« in 4 izvode tromesečnega biltena filatelistov ((Cluba Italia« kjer so o-glasi za zamenjavo znamk. Kaže pa, da so se nekateri člani malo zanimali za znamke in več seveda za pornografsko literaturo in slike Inšp. Ricato je dodal, da je obtoženi Sabothi priznal posest in zamenjavo slik, zanikal pa je, da bi trgoval in da bi dopisoval z osebami raznih dr- in ta je končno priznal, da je 1 iav. Funkcionar je tudi po- jasnil, da je policija dala vsaki sliki številko in jih razdelila v skupine. Ker je obtoženec izrekel željo, da bi si rad izbral odvetnika, je odv. Kezich, ki je bil v dvorani, sprejel obrambo in naprosil sodišče, da bi razpravo odložili vsaj za nekaj dni, da bi imel on tako možnost pregledati in proučiti akte. Predsednik mu je ugodil in razpravo odložil na ponedeljek. Zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov je imelo včerai le malo posla. Na zatožni klopi je bilo nekaj beguncev, ki so se morali zago-‘ varjati zaradi kršitve raznih členov taboriščnega reda in drugo. Poleg teh pa je bil tudi Giovanni Crismancich. ki je Ustnik podjetja «Politecnico commerciale triestino« in obenem predstavnik nekega torinskega podjetja, V zvezi s tem primerom vlada precejšnja skrivnost: nar. Armano, ki vodi preiskavo je samo omenil, da je Crismancich obtožen nezakonite posesti zavezniškega materiala, delov oddajnih radio-aparatov in ilegalnega tiska Baje so našli pri njem tudi neki tiskarski stroj. Narednik je predsedniku sporočil, da preiskava še ni končana in da je treba zaradi tega obtoženca poslati ponovno za 7 dni v zapor. To se je tudi zgodilo, kljub temu, da je odvetnik Kezich zaprosil sodišče, da bi Crismancicha izpustili na začasno svobodo. * * * Drugi primer pa se je nanašal na Andreja Cuderja, o katerem je spregovoril sam tožilec Smith. Pojasnil je, da je preiskava v zvezi z najdbo samokresa jlfi bivšem naredniku civilne policije Rumerju ugotovila, da je orožje prodal nardniku prav Cuder. Zaradi tega je zahteval, da sodišče združi obe razpravi, kjer se bosta morala tako Rumer kakor tudi Cuder zagovarjati zaradi nezakonite posesti orožja. Devinsko nabrežinska občina za poplavljence v Sloveniji V okviru nabiralne akcije za pomoč poplavljencem v Sloveniji, ki jo je izvedlo županstvo deviosko-nabrežinske občine, je bilo na področju občine zbranih 44.600 lir. Prispevali so; Iz Nabrežine: Bernard Jazbec 500, Drago Kukanja 1000, Edvard Gruden 2000, Josip Terčon 5000, kino »Prosvetni dom« 5000, Franc Gruden 1000, Slavica Tence 500, Stanko Devetak 1000, Romano Midena 300, Ladislav Tanče 500, Celestin Pertot 500, Avgust Gruden 300. Ivan Štolfa 500, Vladimir Peric, Slivno 500, Anton Ščuka, Gabrovec 29, 300, Josip Legiša, Sesljan 41, 5000, Josip Žorž, župnik, Mavhinje 1000, Vinko Stanta, dekan, Sempolaj 1000, Alojz Lupine, Praprot 500, Anton Gruden, Sempolaj 1000, Berta Zupančič, Sempolaj 300, Jožica Šušteršič, Sempolaj 1000. uslužbenci občine Devin-Nabrežina 4.400, zbirka iz Medje vasi 5950, zbirka iz Stivana 5.550. Županstvo je zbrani denar izročilo gospodarski delegaciji FLRJ v Trstu s prošnjo, da ga dostavi prizadetim poplavljencem v Sloveniji. Predpisi o lovski sezoni 1954 55 Ukaz Zavezniške vojaške u-prave št. 70, ki je veljaven z drfevom objave v Uradnem listu, določa na angloameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja lovski koledar za lovsko sezono 1954-55. Z ukazom je dovoljen lov na; prepelice in grlice - od 1. avgusta do 31. decembra; divje race in piavutokožce (razen racaka in kljunača) - od 1.. avgusta do 30. aprila; divjega in skalnatega goloba - od 15. avgusta do 28. februarja; golobe grivarje, kljunače, drozge, cararje in brinovke -od 1. septembra do 31. marca; navadne sive jerebice - o.d 1. septembra do 31. decembra; divjega zajca, fazana (samca) in skalno jerebico od 1. oktobra do 31. decembra; druge ptice (razen škorcev na katere. je lov dovoljen do 31 marca) - od 15. avgusta do 31. januarja. Lov na ptice s ptičjim li-mom in z mrežami (samo z mrežo «prodina») je dovoljen od 15. avgusta do 31. januarja Lov na ptice je prepovedan v parkih v Miramaru, Villa Sartorio in Villa Revoltflla in do razdalje 200 metrov od meje omenjenih parkov Prosvetno društvo «Lo-njer . Katinom« čestita svojima članoma Oskarju Kjudru in Milki Čok ki se danes poročita m jima obenem želi obilo sreče in zadovoljstva. Voščilom in čestitkam se pridružuje tudi mladina iz Lonjerja. Novima zakoncema iskreno čestita tudi uPrimorski dnevnik« t z leti SPDT sporoča, da je odhod iz. letnikov ter udeležencev planinskega letovanja kot običajno v nedeljo ob 5, uri iz Ul. F. Severe 5. Bodite točni! Izlet na letni planinski tabor na Nanos bo 8. avgusta. Vpisovanje na sedežu SPDT v Ul, Machiavelli 13, vsak dan med 18. ift 20. uro do 30. t. m. Izlet v Opatijo. OF Zgonik organizira 8. avgusta izlet v Opatijo za člane in somišljenike OF vsieh vasi zgomiške občine. Vpisovanje pri tov. Ivanu Rustji v Gabrovcu ter pri Gruzonovih v Saležu do 29. t. m. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Barkovljah, Sporočamo vsem pevcem, da bo prihodnji torek 27. t. m. pevska vaja za nastop na proslavi 50-letnice godbe na Proseku. Prosimo, da se za to priliko obveščate med seboj. Pri gledal iški blagajni so na razpolago vstopnice za današnjo predstavo »Rigoletta«. Opero, pri kateri bodo sodelovali isti umetniki kot doslej, bo dirigiral Pino Trost. Začetek ob 21. uri. Narodna In študijska knjižnica obvešča, da je zaprta od 21. t. m. do vključno 20, avgusta. Dijaška Matica obvešča dijake, ki imajo popravne izpite, da se lahko obrnejo na tajništvo Dijaške Matice v Ul. Roma 15, II., za privatne instrukcije. Opozarjamo, da se izpiti pričenjajo že 8. septembra t. 1. Rossett*. 16.30: »Usoda ima troje lic«, J. Mason, P. Kellino Ezcelsior. Zaprto zaradi obnove. Feuice. 16.30: »Ujemite jih žive alj mrtve«, R. Meeker, S For-rtst. Nazionale. 16.30: »Zadnji plen«, W. Holden, N. Olson Filodrammatico 16.30: »Rdeči panter«, R. Siack, J. Taylor. Arcobaleno. 16.00: »Noč pogube«, L Darnell, G. Merril Auditorium. 16.30: »Podzemlje S. Francisca«, H. Boyart, J, Derek Astra Rojan. 15.30: »Stalag 17», W. Holden, D. Taylor. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: »Sovražnica«, E. Cegani, F La-timore. Grattactelo. 16.30: »Vohun Rdečih jopičev«, G. Montgomerv, N. Carter. Alabarda. 16.00: «Dvoboj na Sier. ri madre«, L. Dameli, R Mit- chum. - Ariston. 17.00, 18.30, 20.30 in 22.00: »Hollivvood nekdaj«, A. Faye. Armonia. 1J.15: »Napoleonovi vohuni«, J. Kent, G, Rolfe. Aurora. 16.00: »Ponosni«, M. Morgan, G. Philipe. Gafibaidi. 16.00: »OneČaščena«, M. Vitale A, F ar nese. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00: «Rešila te bom«, G. Pečk, I. Bergman. Italia. 16.30: «Caprijski cesar«, Toto. Vlale, 16.00: »Zadnji Mohikanec«, J. Hall. Kino ob morju. 16.30: #Luisian-ski pustolovec«, T. Povver. Massimo. 16.30: »Pustolovščine kapitana Davidsona«, M. Lock-vvood. Moderno. 17.00: «Dovolj je ubijanja«, G. Ford. Savona. 16.00: »Alahovi konjeniki«, K, Grayson. S. Marco, Zaradi počitnic zaprto Vittorlo Veneto. 16.00: »Prema- ganci«, A. M. Ferrero. Azzurro. 16.00: »Vesela vdova«, L. Turner. Belvedere. 16.00: »Kapitan Kidd«, C. Laughton. Marconi. 16.30: «10 priljubljenih ljubezenski pesmi«, P. Sernas. Novo cine, 16.00: »Mi grešniki«, Y. Šanson. Odeon 16.00: »Glas krvi«, F. Marži. Radio Zaprto zaradi obnove. Venezia. 16.00: »Kosiss, indijanski junak«, J. Chandler. POLETNI KINO: Ariston, ^0.30 in 22.00: «Holly- wood nekdaj«, A. Faye. Rojan. 20.15 in 22.00: «Evropa 51» I. Bergman. Paradno. 20.30: «Usm.iljenje za pravične«. K, Douglas. Fonziana. 20.30: »On ni ona«, S. Tracy. Arena de) flori, 20.30: »Ivanhoe« R. Taylor. Garibaldi. 20.15: »Onečaščena«, M. Vitale. Secoio. 20,30: «ZbOgom, sin moj«, M. Vicario. OD VCEKAJ DO DANES ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 23. julija se je v Trstu rodilo 5 otrok, porok je bilo 10, i.inf le pa so 4 osebe. POROČILI SO SE: agent CP Sergio Tram in gospodinja Ar-dea De Lotse, strojnik na žerjavu Alfredo Indelicato in šivilja Nerina Baresa, pomorščak Karol Gerzelj in gospodinja Giu-seppina Bon, delavec Umberto Kugo in šivilja Graziella Zupin, Inženir Alfonso nagone in gospodinja Mfrefia Maranzana, te-steninar Giacomo Granzotto m delavka Licia Gelll, učitelj Vla-dimlro Desco in uradnica Luciana Meden, prodajalec Honvano Tatarella in šivilja Marcella Bor. toloti, mizar Albin Bankovič «n šivilja Mercede Giorgini. UMRLI RO: 76-letni Raffaello Sozzi, 54-lelni Rudolf Tomažič, 47-letna Antonietta Pizziel por. Sartori, 82-letnj Pietro Baslanel lo. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Ravemve prazna Ital. ladja «Fernand»», Iz Benetk s 160 t raznega blaga In 6 potniki jug. ladja »Hljeka«, i Reke s 3.600 t raznega blaga in 7 potniki amer ladja »Exilob»«, iz Gradeža s 138 potniki ital, ladja »Orado«, Iz Pirana prazna ko-starlška ladja «Slrob», iz Benetk prazna Ital. ladja «Pax», Iz Tor-viscose prazna ital. motorna Jadrnica, iz Gradeža z 31 potniki ital. ladja «Grado», z Keke s 13 potniki Jug. lauja »Batan. ODHODI: proti Gradeiu s t potniki ital. ladja «Gtado», pro- ti Kaverni i s 460 t bencina ital. ladja »Fernai dsi«, proti Tel Avi-vu s 3.200 t raznega blaga amer. ladja «Exllona», proti Reki s 368: t raznega blaga in 6 potniki ju«. ladja »Hljeka«, proti Gradežu s 136 potniki ital. ladja «Gradio», proti Reki Z 2.500 lesa ital. lad ja «Nuova Arno«, proti Bariju prazna ital. ladja »Zaulo, proti Hamburgu prazna nemška ladja «WuWbrook«, proti Kal »tl a 865 t iesa ital, ladja «Manuel». VREME VČERAJ Najvišja temperatura 27.1, najnižja 19.0, ob 17. uri 26.8, zračni tlak 1016.6 stanoviten, veter 6 km sever severozahod, vlaga 66 odstot., nebo 1/10 oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 24.7 stopinje. SOBOTA, 24. julija IM* JltiOkl.OVAŠSll* C « ,\ A M ie Si ta 254.6 m ali 1178 KC Poročila v slov. ob 5.40, !• ' 13.30, 19.00 in 23.30. 5.50 Jutranja glasba; 6.50 " gled tiska: 7.60 Jutranji kol™*’ 7.30 Zenski kotiček; 14.15i Pom. ti; 14.30 Zena in dom; 15.uu je iz jugoslovanskih opdG/.' t Med jugoslovanskimi tisr^,.^ inarodno pesmijo; 18.00 v hrvaščini; 18.15 Zabavm stri igrajo za židano voljo; Šport; 21.00 Samospevi slov skladateljev; 21.30 Slušna ‘s ’ Mrštik: »Maryša» - izvajajo n.i igralske družine RJCT; "jj Ameriška plesna glasba; *h. Zadnja poročila v italijatn® 23.10 Glasba za lahko noč, T R »ril. 306.1 m ali 980 itc-seK 11.30 Lahke melodije; vsakega nekaj; 13.00 Nesnj melodije; 13.30 Slovenski Z. 14.00 Zabavna glasba; 14.15 turni obzornik; 14.25 motivi; 14.45 Veseli ritmi; L Popoldanski koncert; 16-™^$i. ja za najmlajše; 17.00 Iz nega sveta . pojeta s°Pr“;C«i Ondi n a Otta in tenorist Pertot; 18.00 Dvorak: Konceh^ violino in orkester; 18.40 je iz filmov; 19.00 Pogovor L, no: 19 15 Priljubljene Koncert za klavir in orK 22.50 Večerni ples. T K S T l. 20.00 Šport; 20.05 Lepe agB je - lepi glasovi; 22.00 Gers"1^ 11.45 Simfonična glasba;J*1’ II. festival napolitanskih P^Jj; 13.15 Obisk v cirkusu . 3ES' 13.25 Poročila v kolesarski po Franciji; 16.00 Iz f>lm?vLi3ri ret in revij; 17.45 Ritmi L3“L« Amerike; 23.00 Poje R. .«* L O V K A I J A 327.1 m. 202,1 m, 212,4 1» 8 00, Poročila ob 5.00, 13.00, 15.00, 17.00 in 22.00. j 12.00 Slovenske narodne,9|j(. izvaja Vaški kvintet, P°lflLvar; zika Koritnik in Sonja v 12.30 D. Jenko: Djido, uven» B. Ipavec . B. Leskovic: ;! da za godala; 13.30 Me!«*1”^ razvedrilo; 14.30 Turistična ^ daja: 14.40 Poje Ljubljanski' morni zbor: 15.30 Želeli ste.Jj. slušajte!; 16.00 Utrinki iz ture - Alphon.se Daudet: prečastitega očeta LeVibL jj 16.15 Promenadni koncert: < V plesnem ritmu; 18.00 OKn svet; 18.10 To in ono iz.'‘vtič slovenskih narodnih pesmi; # Operetna glasba: 20.30 P'si botni večer. MA, ADEX IZLETI 7. in 8. avgusta iz*et DRAGUC PAZIN SENOŽEČE POSTOJNO in na BLED 8. avgusta izlet v MATERIJO-OBROVO Vpisovanje do 29. )u*^a 14., 15. in 16. avgusta izlet v LJUBLJANO CELJE MARIBOR ZAGREB AJDOVSCINO-VIPA” 14. in 15. avgusta izlet REKO-OPATIJO v TAR PRI POREcu KOMEN VOJSCICO Vpisovanje do 5. pri «Adria-Express». 3 F. Severo 5-b - tel. 29 NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM . Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, J Trg sv. Jakoba l; Sponza, Ul. ‘ Montorsino 9 (Rojan); Vernari; Trg Valmaura 10; Vielmettt, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah In Nksoll v Skednju. izlet) TURISTIČNEGA u v-s- f-ui Ul. F. Filzi 5 - Tel. I. avgusta 1954 i2*et VIPAVO AJDOVŠČINO ŠTORJE SENOŽEČE RAZDRTO POSTOJNO Vpisovanje do 30. J01 Ji)»' 13., 14. in 15. avgusta 1*5* izlet v CELOVEC genfurt) na cel° velesejem tJ, Vpisovanje do 4. av6u — i4. In 15. avgusta * izlet v LJUBLJANA na BLED B,C0 v ILIRSKO BlSTK OPATIJO na REKO v KANAL M ,&■ MOST NA SOC1 Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC ,5«" Vpisovanje do 4. tNtP 22. avgusta 19** lllft KOMEN KOSTANJEVICO TOMAJ DUTOVLJE ŠTANJEL u5t,. Vpisovanje do 12. avf! Umrla Je včeraj zjutraj v 88. letu starosti ljuba mam«, nona, tašča Frančiška Škrinjar roj. Hjiicl«1’ JO«*1 iz Sežane štev. 171. Pogreb rajnice bo danes popoldne iz hiše a*1 seiansko pokopališče. Žalujoči: dr. Albin, dr. Dragotin, sinovi, Zvonka por. Kralj/ in drugo sorodstvo. Sežana, Sarajevo, Trst, Maribor, 24. julija 1954 PčIMOkski DNEVNIK — 3 24. julija 1054 O dosedanjih italijanskih obveznostih glede manjšin Glasovanje v italijanskem parlamentu - Obveznosti Italije kot članice Zveze narodov 3. skamS0vanje v i talij an- (iebnfAParlamentU: “ Med varinJ0 Iapals,ci Pogodbi v I92o Zen:u so 24- novembra ci sociaUst'Zni poslan-Ja in Vnerne9a Salvemini-m kviii¥,l£J'a Lazzflrja, interni 'talllanski vlaui da Z cij0 zaradi dejstva, la if*?°dba m predvideva-kotiti6 reciProcinostL v Sin tfo^lonanskih manj-zani„ v&Vi, in zahtevali korulinT’°sebno zaščitno za-ie oKer jlm 3e bila °vrmS vravica samo' tal°f^0T ?e grof Sforza, nje niinister za zuna-izjnvo- e’ naslednjo Vr^bl. bil° izpolnjeno »eraTlstvo Dantejevega j.j > na nesmrten na-rrieje Vstavlja italijanske bi k;, na_ Kvamerju, in da iula,u„ za9°tovljena varnost svetiin ki io je po- tnomZ. 1 naših vojakov, njosf ° sprejeti v notra-SlObaiJJse dezele stotisoče Tom. Slovanom, SDojWa?0 ostati v stiku s " n« 1 naravnimi sreSiši-i, telo hi bodo ta Se fako Tnt^lmAnska ~ Gorico in jezile* ’■ iarnčmio svobodo nag st!n kulture. To je za mitičner casti in dejanje teg„ Z® modrosti. Zaradi do n„zf° Prepričani, da bo-ten nn*in°?i sodržavljani v Vpadni * u zlovoljni, da b° SJM VeUki dr'ZaVi’ kl vilizadiJ°, PTezprimemo ci-vala JP/ Vubosumno varo-*ienje * 0 krajevno živ- &andrija Poslanca Ales-9°»e vr.Me - nodaljeval nje-n‘ Progra™6 napade: vlad-SjOiifg^ *j} ie nedvomno ■ ®0£st»n a slovansko presušeni srrie zaradi svojih miti v „ Opravičeno dvo-V rw~. legotto izpolnitev. 'zkušeni STTle zaradi svojih ^ UT)Tn+^y.~~ ~ ^,1«- nTOoje. teze je wa-s£o»’jeTi/,7lfls,^a> fc' 50 bi' Konča* i nad Slovenci. Predlog je bil izglasovan P°slanec i „ ®u Je postavil ZjPrejei ,*dtH in ki ga Ve&sedn.iie „Pi ministrski vJil izoi* °l'tti. Predlog ti OlasZa*°Van z večino 14 naciona-, eiaiisti i, Pm ko so se - bilg ’ lerih rpxnlur.Ha terih resolucija vzdržali. Otom. teva resolucija se j?bornicd izrasli (J ’ da bi se prijatelj-h, 2U0S}' zaceU v Rapal-ri»t rfZPrfuH v skupno ko-dot ^eh /Pravljenih naro-prePriL°S> Evrope in je 7^mjširjna' da bo narodnim ki so ostale iz-4W^1 domovin, na o-h0°obe^reiiih jamstev o-iranij0 \ja brez ovir o-jezik, svojo K> te S ver°. in Ca L*°ega d°brine spričo nji- ^aae Sj,e ega Položaja oor;60 Tuzzatti, avtor dkoie- ’ Pa je utemeljeval tafem %irli'e, Nemcev (na dn r°lskem), smo pint obramhS P°trebe narod-t 'z izknj ki so nam zna- tyuhm e- silij0’ da 'dh jko h kraljevini. jt vin* ]anski parlament > čaf/Tsta obvezana s k °UomJ ’ da zajamčita i' so kj? vsem Nemcem, Z\ Vključeni n drži ^ejg R zar ;■ ‘ * •;$> ‘v fm MR ■ Eno najhitrejših letal na svetu, angleški lovec na reakcijski pogon, ki Je bil dodeljen angleški vojni mornarici kot najbolj primerno letalo za pristajanje na letalonosilkah. V upanju, da bodo nekega dne lahko pojasnili nekatere še nejasne točke o eksplozijah, do katerih pride kadar prebije letalo zvočni zid, bodo morali znanstveniki še temeljito proučiti okolnosti poleta z nadzvočno brzino. Ko letalo pikira proti zemlji :n toliko poveča hitrost, da doseže 1 Mach (enota, ki odgovarja hitrosti zvoka), slišijo tisti, ki so na zemlji v določenem polkrogu dve in včasih tudi Štiri eksplozije različne jakosti. Te eksplozije so podobne udarcem po velikem bobnu ter si sledijo običajno druga drugi. Pri eksplozijah ne slišimo odmeva, pač pa jim običajno sledi ropot, ki je značilen za letalo, ki pikira. Zdi se, da letalo lahko o-sredotoči ropot na določeno področje na zemlji, podobno kot lahko osredotočimo svetlobo, ki jo izžareva kako svetlobno telo. Zato. je odvisna širina področja, v katerem slišijo eksplozije, od višinskega kota, v katerem letalo pikira. Ker povzročajo te eksplozije posredno piloti, ki vidijo tudi teren pod seboj, jih lahko o-sredotočijo na določeno področje, in to z veliko natač-nostjo. Predvsem se mora pilot s svojim letalom dvigniti zelo visoko, med 12.000 in 12.500 metri, Nato mora letalo usmeriti na področje, na katerem naj bi na zemlji slišali eksplozije, nakar pa pikira. Absolutna hitrost, ki jo doseže letalo, je sekundarnega pomena: važno je le, da doseže hitrost večjo od zvoka, glede na višino in okoliščine, v katerih leti, to se pravi doseči mora hitrost, ki je večja od 1 Macha. Zato pa je hitrost letala lahko manjša od 1,100 km-h, čeprav praktično to številko preseže. Ker pa se hitrost zvoka zmanjša z znižanjem temperature, je v višini 9.00Q m, v kateri leti letalo, ko pride do eksplozije, hitrost zvoka manjša in to za precej več kot pa na zemlji, ko doseže 1.200 km-h. Medtem ko je praktična stran eksplozij že dobro znana, je teorija o njihovih vzrokih še zelo nejasna. Znano je samo to, da doslej odličnim strokpvnjakom, letalskim in-žehirjem in znanstvenikom ni uspelo, da bi o tem izdelali enostavno teorijo, ki bi jo sprejeli vsi. Doslej so o tem vprašanju strokovnjaki izrazili tri raz- lične domneve. Prva teorija pravi, da povzročijo eksplozije zvočni valovi nad letalom, ko se prične hitrost letala približevati hitrosti valov, ki so pred letalom in doseže končne tudi njihovo hitrost. Pri tem pa je treba poudariti, da je primerjava z valovi, ki jih v vodi povzročajo čolni odnosno ladje, kaj nevarna, ker utegne privesti do popolnoma napačnih zaključkov, kajti na vodi ne poznamo kritičnega razmerja med hitrostjo plovnega sredstva in valovi; to kritično razmerje pa je bistvene važnosti pri poletu skozi zid. Po teoriji o zvočnih valovih je letalo vir zvoka ter pošilja valove v vse smeri. S čim večjo hitrostjo leti, tembolj potiska valove pred seboj. Ko pa doseže letalo njihovo hitrost, se mnogi valovi stlačijo drug ob drugega in pričenjajo povzročati ropot. Ko pa letalo prebije zvočni zid, se ta ropot v zraku razprši ter se u-smeri proti zemlji s hitrostjo zvoka, ki Pa je v tem trenutku nekaj manjša od letala. Do drugega sunka pride, ko zmanjša letalo hitrost in se »vrne nazaj*, to je, ko drugič prebije zvočni zid. Takrat le- talo ponovno preide točko, na kateri so zvočni valovi trdno stisnjeni drug ob drugega ter pride, do druge eksplozije. Tudi druga eksplozija se po zraku razširja proti zemlji z isto hitrostjo kot prva, toda ker je sunek, ki ga eksplozija povzroči, bliže zemlji, ga slišijo na zemlji prej kot prvega. Ce je ta teorija pravilna, potem nam časovni presledek med obema eksplozijama pove, koliko časa je letelo letalo z nadzvočno hitrostjo. Ce bi letalo v vodo-, ravni smeri lahko letelo s hitrostjo 1 Macha, potem po tej teoriji sploh ne bi prišlo do eksplozije, temveč bi na zemlji zgolj slišali stalni ropot, kar so lahko s poskusi tudi-že ugotovili. Po drugi teoriji povzročajo eksplozije sunkoviti valovi, ki nastanejo, kadar je hitrost letala tako velika, da si zrak ne more z lahkoto in dovolj hitro odpreti poti pred seboj. V zračnem predoru lahko o-pazujemo in fotografiramo sunkovite valove, ki jih povzročajo telesa, ki se gibljejo z zelo veliko hitrostjo. Ko prebije letalo zvočni zid, nastaneta dva glavna sunkovita valova: prvi, ko pride skozi zvočni zid krilo letala, drugi pa ko gre skozi rep. Ti sunkoviti valovi se gibljejo v istem pravcu kot letalo, medtem pa se časovna razlika poveča ter jo na zemlji slišijo kot dve eksploziji. Pravilnost te teorije predstavlja zopet časovna razlika med obema eksplozijama. Ce bi to razliko lahko povečali, s tem, da bi letalo dalj časa letelo z nadzvočno hitrostjo, bi tako že dokazali pravilnost prve teorije. Vse pa kaže, da je stvar naslednja: nastanek in učinek sunkovitih valov so že proučevali in tudi razumeli, pač pa ni popolnoma jasen njihov izvor. Tako na pr. trdijo nekateri, da se sunkoviti valovi v zraku premikajo z nekoliko večjo hitrostjo od hitrosti zvoka, kar pa zopet povzroča velikansko zmedo. Po tretji teoriji pride letalo, ko prebije zvočni zid, do točke, kjer zrak nima več časa, da bi si ob prehodu le- tala z lahkoto odprl pot; v resnici pa reže zrak letalo. Po že ustaljenih fizikalnih zakonih nastane delni brezzračni prostor, ki ima eksplozijske lastnosti, približno nekaj podobnega, kot nastane, kadar izvlečemo s silo zamašek iz steklenice. Tudi to teorijo bi lahko dokazali s tem, da bi izmerili časovno razliko med eksplozijama ter jo primerjali s časom, ko je letalo letelo z nadzvočno hitrostjo. Čeprav se vse tri teorije druga od druge razlikujejo in ni človeka, ki bi imel toliko praktičnih in teoretičnih izkustev, da bi lahko točno o-predelil to vprašanje, vendar lahko mirne duše trdimo, da je pojav v bistvu že znan ter da ga bodo tudi kmalu teoretično lahko pojasnili. V V. BRITANIJI ISCEJO OSTANKE STAREGA RIMSKEGA MESTA V okviru ene izmed najvažnejših britanskih arheoloških odprav upajo najti o-stanke rimskega mesta izpred približno 1900 let. Mesto iščejo v Caerleonu blizu Newpor-ta, Monmouthshire. V letu 75 po Kristusu je druga legija cesarja Avgusta, ki je štela 6.000 mož. ustanovila trdnjavo v Caerleonu, ki je obstajala še nadaljnja tri stoletja. Odprava skuša zdaj odkriti ostanke civilnega naselja, ki je vstalo okoli trdnjave. Upajo, da bodo našli ostanke trgovin, hiš, templjev, kopališč in delavnic. Pri kopanju so že našli ostanke rimskih posod in rimsko o-peko. Delo vodi ravnatelj arheološkega oddelka narodnega muzeja v VValesu dr. B. T. Nash-Williams, ki je v zvezi s svojo nalogo dejal; »Upamo, da bomo našli sledove ulic, hiš, kopališč, trgovin in templjev. Morda bomo imelj edinstveno priložnost, da proučimo življenje in organizacijo velikega rimskega legionarskega naselja*. Letos bodo prekopali površino pet juter zemlje. Kot sodijo bodo za vsa dela potrebovali pet let. nakazane skrajno razdiralna vloga obstoječega birokratske, ga sistema in njega negativne posledice. To storimo toliko raje, ker smo tudi na straneh našega dnevnika ne enkrat opozarjali na ta pojav, ki je danes neizpodbitno ena najhujših bolezni Italije, bolezen, ki jo potiska v slepo ulico brez izhoda, in nj hkrati nič drugega kot neogibna posledica preživelega družbeno-ekonomskega sta. nja in temu ustreznih nezdravih političnih razmer. To izpodjeda navznoter vsako mož. nost naravne zdrave rasti italijanskega razvoja v smeri napredka, navzven pa se zakonito izraža v ustreznih imperialističnih stremljenjih, o-svajalnih načrtih, nevarnih tako italijanskemu ljudstvu kot nam, ki smo vselej bili njegova prva žrtev. Toda pustimo raje priznanemu italijanskemu strokovnjaku, da nam razkrije, kako se v bistvu kaže to, kar se nam skuša prikazati kot vzor civilizacije, kulture in demokracije: «V primeri s predvojnimi leti je italijanska proizvodnja razen v stavb instvu, porasla za 30 odstotkov pri čemer se je izdatno presegel ne samo indeks v porastu prebivalstva, ampak tudi oni v poljedelski proizvodnji, ki se vrti okrog 20 odstotkov. Ti dosež ki se ne morejo z natančnostjo vrednotiti, če ne vzamemo v poštev okoliščin, v katerih so se znašle naše industrijske naprave v obdobju 1942-45 torej v času, ko so bili rušilni učinki vojne najbolj porazni. Upoštevajoč te okoliščine moramo priznati, da je bilo v naši gospodarski obnovi nekaj čudežnega, kar je hkrati priča naše dokajšnje gospodarske trdoživosti. Liberalni režim, ki ga je leta 1924 odpravil fašizem (v prvih dveh letih je bil fašizem poskusil nekakšno liberalno obnovo), je znal zadržati vpliv države do take mere, da t a ni mogla resno ogrožati zasebne pobude. Nekaj zaradi splošnega razvoja liberalnega sistema, še bolj pa zaradi policijskih potreb diktatorskega režima je fašizem začel čedalje bolj omejevati podjetnost državljanov. Vsiljeval je bolj in bolj zapleten sistem licenc, avtorizacij in koncesij s katerimi je lahko ne samo nadziral dejavnost posameznikov, ampak hkrati lahko vsilil tudi svojega totalitarnega duha. Fašizem je namreč lahko onemogočil državljanom izvrševanje določenih dejavnosti: eformalno», ker niso izpolnjevali zahtevanih pogojev, «de-janskos pa, ker niso bili vpisani v fašistično stranko. Tako je istovetil pravico do materialnega obstoja z dolžnostjo. da si fašist. Po padcu fašizma je ta strahotno okorni stroj koncesij, ki ga je on ustvaril, ostal skoraj v celoti pri življenju, z izjemo obveznega vpisa v stranko, ki pa je v mnogih primerih vendarle ostal na tihem v veljavi, da bi se tako določenim zaupnim ljudem iz vrst vladajoče stranke omogočilo nadzorovanje nekaterih oblik dejavnosti, in če ne izključno samo njim, pa vsaj ob soudeležbi tudi drugih raznih prehodnih parlamentarnih večin. Toda, gre še za kaj več. Ne samo da država ni storila ničesar, da bi zrahljala vezi, ki vežejo Maj ie Hroščev obiskal ilmo Ato To spada med zanimivosti, ki jih je vredno objaviti. Ni dolgo, ko je v največji tajnosti dopotoval v Alma Ato, glavno mesto sovjetske republike Kazahstan, glavni sekretar CK VKP(b) Nikita Hruščev. Alma Ata je neznatno, izgubljeno mesto sredi Centralne Azije, daleč od Moskve, in redko se v sovjet- kdk^zmoti, da jo obišče? Celo baie ,v tem- *ler se ie indu- Ijedelstvu ne samo ni moglo pridnih rok napravilo v enem med manjšimi birokratskimi veličinami ne, da o tistih pri vrhu sploh ne govorimo. Razlog, da se je Nikita Hruščev, ena prvih glav SZ, odločil, da obišče to zapuščeno mestece, je moral torej biti nadvse pomemben. Toda kateri je bil ta razlog? Odgovor je zelo kratek in hkrati zelo značilen: poljedelstvo in z njim nekatere lahko rečemo nepremostljive težave, ob katere zadevajo sovjetski birokrati navzlic naporom, da bi skrajno nezadovoljivo stanje na tem važnem področju narodnega gospodarstva popravili. Da bo to razumljiveje, o-menimo še prej nekatere dogodke, do katerih je prišlo konec lanskega in v začetku tega leta. Splošno znano je, da ao današnji vodilni možje, potem ko »o se po Stalinovi smrti polastili krmila SZ, morali u-gotovit*, da je stanje na vasi nenavadno porazno. Po njihovih basedah ja bila krivda atrijski napredek pomaknil daleč naprej, vtem ko je poljedelska proizvodnja močno zaostala. Vse perveč da je bila favorizirana industrija in da so se potrebe vasi zanemarjale. To se je slej ko prej moralo izraziti v pomanjkanju živil na tržišču, slabem delu kolhoznikov nasploh in padanju živinskega fonda. Sami sovjetski voditelji so bili primorani priznati, da je bilo na pr stanje živinskega fonda v SZ leta 1953 slabše kakor pred vojno. Vse to je bilo treba popraviti. V začetku tega leta se Je začela velika bitka za dvig poljedelske proizvodnje. Rezultati? Skoro da jih ni. Vzroki? Birokratsko administrativne metode, s katerimi ao se, kakor povsod, lotili tega vprašanja. Menili so, da ga bodo lahko rešili samo fe bodo kmetu, odnosno kollmzniku natančno določili, kaj, kdaj, kako in koliko ima sejati, kakšne količine ima ptidelati Itd. Pri čemer pa se stanje v po- izboljšati, ampak se je nasprotno še poslabšalo. Nastal je cel kaos, v Moakvi pa so bili primorani priznati, da se je poskus ponesrečil. Treba je bilo poiskati kako novo pot. Ker je postalo medtem popolnoma jasno, da vsa stvar ne gre v prvi vrsti zaradi tega, ker se ji kolhozniki s pasivnim odporom postavljajo po robu, je Moskva pristopila k pravi mobilizaciji vseh razpoložljivih sredstev in sil, ki so jih nemudoma začeli razpošiljati v najbolj kritične pokrajine -t-. Kazakstan in za-padno Sibirijo. Semkaj je bilo poslanih na tisoče traktoristov, mehanikov, traktorjev, v prvi vrsti pa delovne sile — komsomolcev Toda kaj pomaga, če imaš no gore materiala in potrebne ljudi, ki so pripravljeni nekaj napraviti, ko ti pa slednji birokratski pisun v svoji zaprašeni pisarni, z eno samo potezo peresa lahko v trenutku pokvari vse, kar je sto dnevu. In če pomislimo, da tu ne gre za enega pisuna, da je tu gotovo na tisoče takih pisunov, ki bi vsak po svoje nekaj prečrtali in nekaj dodali potem si lahko mislimo, kako je moralo teči vse «kakor po loju«. Tako se so ob tem »velikem programu*, po katerem bi bilo moralo biti do leta 1955 posejanih v SZ okrog 12 milijonov 800 tisoč hektarov obdelovalne zemlje, spotaknili še preden so se ga dobro lotili. Od vseh krajev so prihajala poročila, da se stvar nikamor ne premakne. Tako so javljali iz Kazakstana in za-padne Sibirije, da poljedelska dela slabo napredujejo, da je plan zrnatih kultur izpolnjen samo z 19 odstotki, da je na terenu sicer en milijon osem sto tisoč strojer, ki pa sc njihova kapaciteta ne Izkorišča v polni meri itd. Na vse sl rani so začele leteti nove direktive in kritike. Pošiljali ao nova »točna* na- komsomolci, se je odpravil na pot sam Hruščev ter šel najprej v Alma Ato. Hruščev je sicer s tem res končal staro prakso moskovskih birokratov, da se ne premaknejo iz svojih pisarn in kabinetov. Odšel je na ^ kraj sam. Obiskal je nekatere kolhoze, da bi se seznanil s problemi, ki jim je ne-vodila za vsako stvar, za vsak mogoče priti do bistva, če meter zemlje, toda vse skupaj ni dosti zaleglo. Kadar je direktiv preveč, posebno če si zraven še nasprotujejo, te direktive ne morejo izboljšati dela. lahko kvečjemu poderejo še tisto, kar je bilo dosle; napravljeno V takšnih okoliščinah je nemogoče kakršna koli iniciativa. Značilno potrdilo zato najdemo v poročilu radia Alma Ate, malo pred Hruščevim obiskom; »Na terenu mislijo pravi poročilo, da se bo s prihodom velikega števila strojev, delo upravno kar urno od sebe. da se bo žetev opravila brez kakih posebnih naporov in brez posebnega organizacijskega dela.* Medtem je bilo razposlanih v razne kraje nad 50 tisoč komsomolcev, v upanju, da se bo z njihovo pomočjo le nekaj dalo napraviti. Kaj št, stvar je ostala ua mestu, kakor pribita. Ko so torej u-gotovili, da ne pomagajo ne traktoristi, ne mehaniki, ne traktorji, n« direktive, ne sediš za debelim kremeljskim obzidjem Toda premaknil je samo samega sebe, ni pa niti za ped premaknil, odnosno spremenil birokratskih metod, ki izhajajo iz sistema samega, za katerega je z vsem svojim bistvom navezan tako Hruščev sam kot vsa plejada Stalinovih učencev, ki so v tem sistemu zrasli. Stanje v poljedelstvu SZ je, kakor smo rekli, porazno: to niso naše izmišljotine, marveč je to potrjeno z neštetimi sovjetskimi statistikami, ki obravnavajo to vprašanje. U-gotavljamo, da tega ni opaziti 3amo na področju poljedelstva, ampag tudi na ostalih področjih, zakaj tudi tu se z vso močjo uveljavlja mogočni birokratski stroj, ki zaduši vse, kar bi znalo roditi kak pozitiven sad. In to bo vse dotlej, dokler bo tudi v SZ zavel kak drug veter in počastil vse, kar je v napoto resničnim koristim sovjetskih delovnih ljudi. na birokratski stroj vsakega državljana, ki bi hotel kaj napraviti, ampak je k staremu birokratskemu ogrodju sproti pridajala kaj novega. Tako je prišlo do tega, da če bi hotel vsak državljan dejansko spoštovati vse veljavne predpise — in v primeru seveda, da bi obstajal neki pravniški zbor, ki bi mu bil od jutra do večera na roko — bi se v resnici ne mogel niti ganiti. Ce hoče torej kdo nekaj napraviti, ne da bi vsak trenutek tvegal zapor ali občutne globe za najbolj malenkostne prekrške, nima drugega izhoda kakor da skuša premagati birokratske o-vire, s tem da moleduje, roti, stika za priporočili, skratka, s tem da skuša postrani odstraniti ovire birokratskih organov. Po navadi se govori, da bolezen korupcije, ki jo hočejo ozdraviti z izboljšanjem našega upravnega življenja, izhaja iz slabega gospodarskega stanja, ki se t> njem nahajajo državni uradniki. To je lahko res. Toda prav tako je tudi res, da razpolagajo upravni organi glede na normalno udejstvovanje državljanov z neomejeno mož, nostjo, da ga pri tem zavirajo, tako da je državljan prisiljen poseči po vseh sredstvih, poštenih in nepoštenih, da bi jih prisilili k ekspedi-tivnost, ali da bi zatisnili oko nad neizpolnjevanjem popolnoma nepotrebnih predpisov. Ljudje ,ki imajo s tem o-pravka si ne morejo niti predstavljati strašnih komplikacij, ki jih je treba premagati za uveljavitev katerekoli industrijske ali trgovske pobude. Zahtevajo se najraznovrst. nejše in najbolj nemogoče listine, notarska overovljenja podpisov, kazenski listi, ki zapadajo še preden je postopek pri kraju; pri tem tvega človek globo za globo, zakaj trgovinska zbornica ne izda licence, če nima za to odobritve notranjih organov, toda ti morajo vprašati za mnenje gasilce, vsi skupaj pa zahtevajo plačilni seznam, ki ga urad za delo ne izda, če prosilec ni prej dobil licence od trgovinske zbornice. Na ta način se v določenem trenutku ustoari nekak scirculus viti osuss, prosilec ne ve kaj početi in tako se vrti v krogu, kakor pes, ki se hoče ugrizniti za rep. Stvari se še bolj zapletejo, kadar si o postopku ni na jasnem ne samo prosilec, ampak tudi ljudje v uradih, od katerih ta pravi črno, drugi belo, ta predpiše neki postopek, ki ga takoj v drugem uradu zavržejo kot zgrešenega. Ce torej hočemo dejansko opogumiti zasebno pobudo, moramo odstraniti vse ovire, ki danes nimajo več tistega političnega opravičila, ki so ga lahko imele pod fašistično diktaturo. Ko bodo mnogi od sedanjih predpisov odstranjeni, bo še tisto nekaj korupcije, kar je je v uradih, omiljeno in potem odpravljeno. Korupcija namreč izhaja iz možnosti, da nekdo od tistih, ki nadzira upravno kolesje, da bi teklo, to kolesje lahko zaustavi in tako pahne v obup tistega, ki mu je prepotrebno, da to kolesje teče. Nerodno je, da kadar se novi zakoni sklicujejo na stare, da bi se ti popravili in modernizirali, se pri lem ne ustvarjajo samo nove ovire ampak se prikličejo v življenje tudi tisti stari zakoni, ki so bili že pozabljeni. Mnenja sem, da v državnih in poldržavnih ustanovah sedi vsaj 100 tisoč ljudi, katerih naloga v državnem u-stroju je edinole v tem, da zavirajo dejavnost državljanov, tn da jih je treba najmanj še toliko, da neperali-zira njihovo negativno početje. Tako imamo nekako nad 200.000 ljudi, ki se neutrudno gredo epomci — potegnit, kar samo utruja nje same in tiste, ki bi radi nekaj napravili. Ko bi razni Pirelli, Rossi, Agnelli, Bocciardo v času, ko so ustvarjali industrijske komplekse, ki so danes naš ponos, ko bi ti pionirji naše industrije morali premagovati vse ovire, ki se z njimi danes zatira iniciativa posameznikov, bi verjetno v Italiji ne imeli niti enega teh velepodjetij, ki danes nosijo imena teh odličnih mož. Med mnogimi dovtipi na račun fašizma je svoj čas žel uspeh dovtip, ki je označil fašizem ekot diktaturo, ki je priljubljena zaradi splošnega neupoštevanja zakonov». Ne bi hotel, da bi morali nekoč naši potomci reči o nas, da smo ustvarili »republiko svobodnih ljudi, ki jih duše čedalje bolj razširjeni in ostreje uveljavljeni fašistični zakonit. TRST, sobota 24. julija 1954 VREME Vremenska napoved ra danes: Lepo, jasno vreme z delnimi pooblačitvami. Temperatura se bo še rahlo dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27.1 stopinje; najnižja pa 19.4 stopinje. KI DHEYHIK RARIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30: Slušna igra: Mrštik: «Maryša». izvajajo člani igralske družine RJCT. — Trst II.: 17.00: Pojeta Ondina Otta m Dušan Pertot. — Trst I.: 11.45: Simfonična glasba. Slovenija: 14.40: Poje Ljubljanski komorni zbor. =5 ^ . • n!:;::: iiHfl K* - 1 BREZ DOGODKOV XV. ETAPA TOURA DBP6A ZMAGA FOBHHIJA V splošni oceni vodi še nadalje Bobet, za gorsko nagrado pa Bahamontes LOUISON BOBET VRSTNI RED NA CILJU XV. ETAPE MILLAU — LE PUY (197 km): 1. Forlini 6.18T3”; 2. Voor-ting 6.18T5”; 3. Ockers 6.21’49”; 4. Faanhol; 5. Kiibler; 6. Ciele-ska; 7. Geminiani; 8. Van Est; 9. z enako oceno s časom Ockersa vsa glavna skupina, v kateri so tudi vsi boljši dirkači; 56. Darrigade 6.3105”; 59. Alomar 6.35’56”; 60. Bahamontes; 74. De Bruyne vsi s časom Alomara. Zadnji 77. Bo ber 6.38'50”. Po maksimalnem času: fle-mangeon (SO). LE PUY, 23. — Današnja etapa je bila zelo mirna, monotona in se boljšim dirkačem ni bilo treba nič truditi. Lahko se sklepa, da tudi take etape, ki nudijo dovolj prilike za borbenost, (kot današnja, na kateri sta bila dva prelaza tretje in eden druge kategorije), dirkačev ne zmamijo, če ti nimajo volje. Kriva je pač utrujenost, ki dirkačem veže nege. Položaj pa sta danes vendarle izkoristila Holandec Voorting in francoski pokrajinski tekmovalec Forlini. ki je iz malodušne skupine pobegnil komaj 20 km pred ciljem ter si z zmago na cilju osvojil že drugo etapno zmago. Glavne skupine pa niti ni zga- SPLOSNA OCENA PO XV. ETAPI : 1. Bobet 89.17T4”; 2. Bauvin zaostanek 433”; 3. Schaer 1078”; 4. Kubler I0’30”; 5. VVagtmans 15’58”; 6. Mallejac 16’54”; 7. Nolten 18’57”; 8. Ockers 22’23”; 9. Dotto 25T2”; 10. Bergaud 26’31”; 11. Vitetta; 12. Geminiani; 13. Lauredi; 14. Deledda; 15. Brankart; 16. Mahe’; 17. Voorting; 18. Van Est; 19. Lazarides A.; 20. Ruiz; 22. Clerici; 27. Forlini; 30. Bahamontes; 47. Faanhol; 51. Darrigade. Zadnji 77. Polo 3.337”. SPLOSNA OCENA ZA MOŠTVA PO XV. ETAPI : 1 Švica 267.5171”; 2. Ho- landska 268.00’22”; 3. Belgija 268.09’24”; 4. Francija 268.10’37"; 5. Zapad 268.50’34”; 6. SF. 268.54’33”; 7. NEC 269.05’40"; 8. Španija 269.21’40”; 9. SO 269.4670”; 10. Ile de France 269.54’34”; 11. Luksemburg - Avstrija 272.04’26". SPLOSNA OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO PO XV. ETAPI : 1. Bahamontes 47 točk; 2. Bobet 26; 3. Mallejac 22; 4. Van Genechten 20; 5. Le Guil-!y 17; 6. Kubler 14; 7. Bauvin, Close 13; 9. Ockers 11. 10. La-tarides L. 10 itd. nilo dejstvo, da so imeli defekte tudi taki ljudje kot Mallejac in Lauredi. Na vrhovih hribov je bilo opaziti nekaj stvari, ki so edine omembe vredne z današnje etape. Tako je Varnajo na prven prelazu premagal Baha-montesa, ta pa Geminianija, ki je v zadnjih kilometrih potegnil. To je nekoliko presenetljivo, saj je bil Geminiani poleg Robiča in Bobeta vedno najboljši francoski gorski vozač. Drugo presenečenje je prišlo na drugem prelazu, ko je francoski brzinski vozač Darrigade premagal Kiiblerja. Čez tretji prelaz pa je vozil sam Voorting, ki je že mnogo prej pobegnil. Voortinga pa je pozneje dohitel Forlini, ki je tudi pobegnil. Na cilju v Le Puyu je bil Forlini bolj svež in je zmagal. Vozači pa so prišli na cilj in na vmesne kontrolna mesta z znatno za- mudo glede na predvideni urnik. Povprečna brzina zmagovalca je bila samo 31,218 km na uro. Današnja «L’Equipe» prinaša članek, v katerem zelo hvali P.ahamontesa, ki ga imenuje «novega kralja hribov# in «to-ledskega orla» ter pravi, da je Bahamontes zares fenomen, ki je prinesel na ta Tour nekaj novega in privlačnega. JULES AUMONT Madžarski športni časnik »Nepsport« je te dni objavil koledar tekmovanj madžarske nogometne reprezentance jeseni: 19. septembra v Budimpešti: Madžarska - Romunija; 26. septembra v Moskvi: SZ -Madžarska; 10. oktobra v Budimpešti: Madžarska - švica; 24. oktobra v Budimpešti: Madžarska - ČSR in 14. novembra v Budimpešti: Madžarska-Avstrija. VODNO SMUČANJE V MILANU Švicarka in Belgijec včerajšnja zmagovalca MILAN, 23. — Danes se je tu pričelo tekmovanje za evropsko prvenstvo v vodnem smučanju. Po otvoritvenih formalnostih so danes tekmovali v moških m ženskih likih. Prvenstvo sta si osvojila Belgijec Vermersch in Švicarka Marina Doria. Rezultati; ženski liki: 1. Marina Doria (Švica) 885,636 točk, 2. Fluechtinger (Avstr.) 658,050, 3. Arnoult (Belg.) 421,014. 4. Chevrot (Franc.) 353,300, 5. Voch (Belgija) 317,517. Moški liki; 1. Guy Vermersch (Belg.) 871,800 točk, 2. Collier (Franc.) 796,745, 3. Giraud (Franc.) ’ 742,901, 4. Zbinden (Švica) 642, 5. Ros- sier (Sv.) 606,268. Švedski nogometni prvak GAIS iz Gbteborga se je srečal v Helsinkih z madžarskim moštvom Vasas in izgubil z rezultatom 1:2. D /IM ES ZAČETEK XI. BALKANSKIH IGER M BEOGRADU Jugoslovani, Grki in Turki v borbi za atletsko prvenstvo Čeprav so Jugoslovani favoriti. Jim lahko borbeni gostje pripravijo neprijetna presenečenja V soboto in nedeljo bo v Beogradu srečanje atletskih reprezentanc Grčije, Turčije in Jugoslavije. To tradicionalno tekmovanje se bo letos po 15 letih zopet imenovalo «Balkanske igre«. Če ne upoštevamo iger v letih 1946 (Tirana) in 1947 (Bukarešta), ki tega naslova pravzaprav ne zaslužijo, potem bodo letošnje igre enajste. Že lani so se v Atenah srečale iste tri reprezentance, vendar to tekmovanje ni šlo v zgodovino atletike pod naslovom ((Balkanske igre*. Doslej so se jugoslovanski atleti trinajstkrat srečali z visoke ovire Campadelis (14.7) je od tekmovanja do tekmovanja boljši in se bo moral Lorger precej potruditi. Rekorder v skoku ob palici Milakov bo moral imeti «svoj dan», če bo hotel premagati grška skakalca Evstahiadesa in Roubanisa (4.26 m). Od ostalih grških atletov bi bilo treba omeniti še tekača na 400 m Syllisa in metalca krogle in diska Jata-ganasa. Tudi Turki bodo pripeljali več odličnih atletov, ki bodo gotovo osvojili nekaj prvih mest. Skakalec v daljino Ural je letos že skočil 7.29 m. Mladi Goeker je dosegel nov turški Škrinjar, Cosič, Genčič, Krajcar; trenerji: Račič, Petrovič, Lang. Grki. Dvanajstkrat so bili po- raženi in le enkrat (1953) so | rekord na 1500 m s 3.52.4, ska zmagali. Cisto drugačna pa je bilanca srečanj s Turčijo: 11 srečanj — 11 zmag. Pred vojno sta se na vseh balkaniadah Grčija in Jugoslavija borili za prvenstvo. Toda Grki, ki so takrat spadali med boljše atletske reprezentance v Kvropi, so bili vedno uspešnejši. Nikoli niso zmagali z manj kot 9 točkami razlike. Šele lani je nastopil v Atenah preobrat. Jugoslavija je visoko zmagala s 184 točkami pred Grčijo (150) in Turčijo (121). Jugoslovani so zmagali v 10 disciplinah, Grki v 8. Turki pa v 3. Pripomniti pa je treba, da bi morala biti po rezultatih na papirju jugoslovanska zmaga mnogo višja. Zatorej moramo biti tudi letos pri piognozah dokaj previdni. Grki, kakor tudi Turki, so znani kot zelo borbeni atleti, ki utegnejo presenetiti tudi mnogo boljše tekmovalce od sebe. Na kratko še nekaj o nekaterih najboljših nasprotnikih jugoslovanskih atletov. Grški sprinter Petrakis je že dobro znan Jugoslovanom, saj jih je že večkrat premagal, tako tudi letos na mednarodnem prvenstvu Beograda. Tekač čez kaleč v višino Akan pa je letos preskočil 191 cm. Ostala orožja turškega moštva bodo sprinter Selvi ter srednje in dolgoprogaši Onel, Gosgul in Kocak. * * * Referent za moško atletiko Artur Takač je določil sledeče tekmovalce, ki bodo nastopili v jugoslovanski reprezentanci na balkanskih igrah: 100 m, 200 m in 4 x 100 m: Jovančič, Benjak. Pecelj, Lorger, Petrovič, Trifunovič; 400 in 4 x 400 m: Grujič, Hočevar, Sabolovič. Šarič, Miladinovič; 800 in 1500 m: Mugoša, Radi-šič, Hočevar, Ottenheimer, Vipotnik; 5000 m: Ilič, Pavlovič; 10.000 m: Mihalič, Ceraj, Ceti-nič; 3000 m ovire: šegedin, Štritof, Stefanovič; 110 m ovire: Lorger, Puc, Černe; 400 m ovire: Zupančič, Kopitar, Cip-čič; višina: Marjanovič. Niko-nič, Šepa; palica: Milakov, Lukman, Skupek; daljina: Radovanovič, Miličevič, Kusec; troskok: Radovanovič, Milo- vanovič; krogla: Šarčevič, Škl-ljevič, Jelisijevič; disk: Krivokapič, Krnjajič; kopje: Vuja' čič, PavloVič; kladivo: Gubi jan, Račič, Gajič: maraton \ K n E X. .F O S T A R T V ZA ^»^»1 «Po Hrvalski in Sloveniji« A hm topilo bo 11 moštev ter »e posamezni dirkači V nedeljo se prične v Za- MannHed ReschArthur Kore- grebu največja kolesarska prireditev v Jugoslaviji, tradicionalna mednarodna etapna dirka «Po Hrvatski in Sloveniji«. ■Konkurenca bo letos gotovo močnejša kot kdajkoli, saj bodo nastopila poleg domačih ze lo močna inozemska moštva. V italijanskem moštvu bo n. pr. tudi bivši amaterski svetovni prvak Ghidini. Vodja italijanskega moštva bo slavni Girar-dengo. luksemburškega znani dirkač Goldschmitt itd. Danes objavljamo seznam dirkačev: ITALIJA: Gianni Ghidini; Mario Lorenzotti, Ugo Massoc-co, Gino Guerrini, Antonio Ba ratti. BELGIJA: Joseph Hoeve- mers. Hector Sabbe, Alois Moens, Marcel Sleeuwaert, Louis Jennes. ŠTAJERSKA: Johann Stock-ner, Helmut Katzensteiner, schetz. Franz Weber, Mannfred Steinbrenner. LUKSEMBURG: Jeannot Kayser. Josy Lamesch, Aldo Bolzan. Julien Roller, Theo Simon. HOLANDSKA: Kees Boel- houwers, Jacques Gelissen, Hary Schoenmakers, Pierre Steenbakkers, Flor Van Der Weyden. ŠVICA: Ubaldo Visentini, Roger Favre, Roland Kolly, Aldo D’Agostini, Andre’ Heim-berg. KOPER: Oreste Brajnik, Pie-tro Lonzarič, Roberto Cimoro-ni. Viktor Bonin, Jurij Javornik, Mirko Miklavčič. JUGOSLAVIJA I.: Veaelin Petrovič, Silverio Dellasanta, Josip Bajlo. Vid Roeič, Franjo Varga. JUGOSLAVIJA II.: Ljubo Vidali. Emil Osrečki, Vinko Perne, Aleksandar Lakovič, Aleksandar Kulevski. Brazilska nogometna zveza je povabila novega svetovnega prvaka Nemčijo na dve tekmi v Brazilijo. Brazilci bi nosili vse stroške, razen tega pa so pripravljeni plačati še 800.000 kruzeirosov. Srečanji med obema reprezentancama naj bi bili 1. avgusta v Rio de Janeiru in 7. avgusta v Sao Paolu. ------------- Danska plavalka Hansen je preplavala 200 m prsno v času 2:55.9, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu v velikem bazenu. OB ROBU ZADNJE OBČINSKE SEJE SEJA SOVODRNJSKEGA OBČINSKEGA SVETA V Šovinizem je zamenjal kritično razpravljanje Čeprav je bila zadnja seje goriškega občinskega sveta po. svečena razpravi o gospodarski krizi in še posebej razpravi o resoluciji občinskega odbora za odpravo vzrokov krize, odnosno za njeno omilje. nje, je reakcionarna klika dala več poudarka političnemu delu razpravljanja kot pa gospodarskemu delu. To potrjuje našo že večkrat izpričano trditev, da goriški vodilni de mokristjani privlečejo na dan vsemogoča nacionalistična gesla, kadar gre za razpravo o gospodarski krizi in kadar je treba priznati nevarnost te krize in napraviti potrebne korake, da se prebivalstvu zagotovi zaposlitev in boljša bodočnost. Ta naša trditev je našla ponovno potrditev za zadnji seji občinskega sveta, na kateri so razni JJigianantonii, Pe-dronii. Bernardisi itd. udarili na najbolj šovinistično struno in tako skupno z nestrpnim čitanjem svetovalca SDZ gospoda Bratuža prispevali, da je zavladalo v dvorani tisto šovinistično vzdušje, v katerem se tako dobro počutijo predstavniki goriške reakcionarne in šovinistične buržoazi. je, kakor tudi tisti človek, ki sprejema navodila od slovenskega reakcionarnega tabora, to je od Slovenske demokratske zveze. Naj bo enkrat za vedno jasno povedano, da Socialistična fronta Slovencev v Italiji ne odobrava šovinističnih izpadov z italijanske ne s slovenske strani, da ne odobrava nobenega šovinizma, ker ni v skladu z njeno najosnovnejšo politično linijo, ki je bila začrtana na zadnjem kongresu SFS. Take linije pa ne odobrava tudi zaradi tega, ker je zlasti pri nas vsak nacionalizem skrajno škodljiv vsakršnemu sodelovanju in ker imajo od njega koristi samo sovražniki zbliževanja med narodi. Z izpadi na zadnji občinski seji se je najbolj okoristila italijanska reakcija, tako ime- novani predstavniki sredinskih demokratičnih strank, ker so z mojstrskim napihovanjem šovinistične gonje odvrnili pozornost javnosti in še posebej svetovalcev od važnih gospodarskih vprašanj, katerim -je bila v prvi vrsti seja namenjena. Šovinizem je v precejšnji meri zamenjal resno in kritično razpravljanje o gospodarski problematiki. Naj bo ta žalostna izkušnja najboljši nauk za bodočnost, da ne smemo pozabljati, da smo kot napredni ljudje poklicani zastopati in braniti tako interese slovenskega kot interese italijanskega delovnega ljudstva, kajti samo občinski predstavniki SFS morejo in morajo zastopati interese najširših slojev, ker pred. stavniki tako imenovanega demokratičnega centra in predstavniki «italijanskih strank)> predstavljajo samo reakcionar, no kliko in pa samega sebe: to pa je zelo daleč od italijanskega delovnega ljudstva. 14. in 15. avgusta izlet po Primorski Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici sporoča, da organizira 14. m 15. avgusta dvodnevni izlet v Kobarid, Vrsno (rojstni kraj Simona Gregorčiča), Trento, k izviru Soče, v Tolmin, Idrijo, kjer bo prenočevanje, Postojno in Gradišče pri Prvačini, kjer bo SHPZ iz Trsta proslavila 110-obletnico Gregorčičevega rojstva. Vsakdo, ki bi se želel udeležiti tega nadvse zanimivega izleta, naj se prijavi na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli štev L S seboj naj prinese potni list jn sliko. Vpisovanje je nepreklicno do 25. julija. Odobritev stroškov glede otroškeaa vrtcu io nakup modernih omar za anadratski urad Za gradnjo ograje okoli otroškega vrtca so odobrili 1,082.000 1“| Nove omare za anagrafski urad pa bodo stale okoli 330.000 DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4 - tel. 25-76. ' f r • Ob Vipavi pri Sovodnjah. V sredo popoldne je imel sovodenjski občinski svet svojo redno sejo v prostorih ljudske šole. Razpravljal je o več točkah dnevnega reda, med katerimi je bila najvažnejša točka vprašanje stroškov občine za gradnjo ograje otroškega vrtca. V začetku je občina nameravala za ograjo okoli novozgrajenega vrtca v Sovodnjah dati samo 200.000 lir, vendar je kasneje uvidela, da bi bilo treba delo dovršiti tudi zaradi predvidenega asfaltiranja občinske ceste skozi Sovodnje. Zato so stroški narasli na 1.082.000 lir. Domenili so se, da bodo laz-liko krili iz neizrabUenih postavk občinskega proračuna, tako da ne bo primanjkljaja. Poleg tega so odobrili tudi napeljavo elektrike v nove prostore otroškega vrtca. Nadalje so svetovalci odobrili predujme občinskim nameščencem na bodoče poviške plač. Potrdili so tudi dražbo občinskega odbora, s katero je občina zaslužila 23.500 lir. Še posebej so se pomudili pri ureditvi anagrafskega urada. Kakor je znano, je županstvo svoj čas objavilo sporočilo. naj se občani prijavijo zaradi izpopolnitve anagrafsKe-ga urada. Županstvo je namreč sklenilo nabaviti nove moderne mehanične omare za klasifikacijo seznamov. Prejelo je dve ponudbi iz Trsta. Domenili so se, da bodo sestavili štiričlansko komisijo, v kateri bodo trije predstavnik’ domačinov in en predstavnik prefekture, ki bodo pregledali obe ponudbi, kateri bosta podjetji opisali. Šele potem se bo županstvo odločilo za nakup. Izračunali so, da bodo omare skupaj z ureditvijo stale okoli 330.000 lir, katere bo občina lahko plačala v večletnih obrokih. Do te odločitve je županstvo prišlo zaradi velike škode, ki jo je urad utrpel med vojno in zaradi česar so seznami nepopolni. Izvolili so tudi tri preglednike računov za leto 1954, in sicer Petra Tomšiča, Janka Cotiča in Vinka Buzina. Poleg tega so odobrili prodajo 500 kvadratnih metrov manjvrednega občinskega zemljišča Vincencu Buzinu iz Rupe in 300 kvadratnih metrov Mihaelu Devetaku s Peči, ki sta ga potrebovala za razširitev dvorišč. Pred zaključkom okoli dve uri trajajoče seje so se odbor- Zene organizirajo izlet v Bazovico Zveza slovenskih žena organizira v nedeljo 1. avgusta izlet z avtobusom v Bazovico. Med potjo se bodo ustavili tudi v kakšni vasi zgornje tržaške okolice. Prijave sprejema, jo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 do vključno petka 30. julija zvečer. niki še pogovorili o napeljavi vode v otroški vrtec. Mnenja so, da bi bilo najbolje nabaviti motorček za črpanje vode iz vodnjaka, katerega bi sicer vzdrževala občina, vendar bi lahko bližnji sosed, pri katerem bi imeli motorček uporabljal načrpano vodo. Dalje so govorili o sestavljanju seznama kmetov, ki bi imeli pravico do brezplačne živinozdravni-ške pomoči, o enotnem občinskem gradbenem pravilniku itd. IZ STANDREZA Zidar padel z višine 2 m Včeraj popoldne ob 16.30 se je pripetila v Standrežu nesreča, katere žrtev je postal 49-letni zidar Giusto Gorjan iz Ul. Alfieri štev. 3 v Gorici. Gorjan je zaposlen pri nekem podjetju v Standrežu in je med delom padel z okoli dva metra visokega mesta ter se pri tem ranil po telesu. Odpeljali so ga v bolnišnico Bri- gata Pavia, kjer so ga obif žali na zdravljenju. povozil žensko Rešilni avto Zelenega kri* je včeraj popoldne okrog ure odpeljal v bolnico Bul* Pavia 22-letno Tereso K°, g iz Št. Lovrenca, Ul. Orti stki jo je na cesti podrl B* motociklist, medtem ko je s na delo v predilnico v * geri. Pri nesreči si je T. L go poškodovala levo n°" ’ Ozdravela bo v nekaj dneh, KINO CORSO. 17: ((Podeželska liuj* zen«, barvni film, J. ” VERDI. 17: «Tropski sodni*” R. Fleming. CENTRALE. 17: «Buuana v* vil«, R. Stack. -ij, VITTORIA. 17: «Vohun R“ec.# jopičev«, G. MontgoinerJ E. Charter. .. j8 MODERNO. 17: «Razbojn’K Yorka», L. Hayward 'n Medina. predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18 (dirik zasledovane^)) o Igralci: Vittorio Gassman ■ Bany SulHvS'1 Dr. RUDOLF ROLE cii im Cjiego ! m J ledu iljudomoti' Ux>otx HRVATSKA: Ivan Ožanlč, Antun Metelko, Vjekoslav Brajan. Daniel Jugo, Branko Bat POSAMEZNI: Miguel Sevil-lano (Argentina), Carlos Vas-quez (Argentina), Gabrijel Celesnik (»Dinamo« - Zagreb) Juraj Radotič («Dinamo» - Zagreb), Branko Barac («Foto-kemika« - Zagreb), Marijan Novak («Fotokemika» - Zagreb), Zdenko Augustinovič, (dFotokem. - Zagreb), Zdravko Bat (»Lokomotiva« - Zagreb), Umberto Skomina (»Ri-jeka« - Rijeka), Luciano Bon-tempo (»Rijeka« - Rijeka), Stjepan Tomin (»Osijek« -Osijek), Ivan Brozovič («Kar-lovac« Karlovac), Mato Za-borski («Karlovac» - Karlovac); Franc Podmiljščak, Franc Curk, Mirko Kostanjevec. Viktor Žižek, Ivan Slana in Oskar Rozman («Branik» - Maribor); Nezir Saitov (Makedonija). n. V pismu dne 2. dec. 1911 sem se ji zahvalil za zgodovinsko črtico »Maščevanje« (spremno pismo se mi je izgubilo) in ji obljubil, da pride na vrsto, samo za zadnjo eno številko bi bila predolga; spis da je lep in da bo naše mlade bralce zelo zanimal. Odločil sem se bil namreč, da bom začel v prihodnjem letu prinašati tudi leposlovje, in ji v pismu sporočil, da mi je poslal Ferdo Plemič ljubko stvarco »Sveti večer na morju« (izšla je v decembrski številki 1911). Ponovno sem ji obljubil, da bo potopis ((Izlet po Balkanu« izhajal drugo leto in da bom preskrbel primerne klišeje, da bo bolj zanimiv. Božične številke nisem izdal iz raznih vzrokov. Manjkalo mi je primernih spisov, a tudi tiskarna-zaloinica je odpovedala. Sicer pa je bila zad' nja številka 19n kljub temu pestra. Dne 31. januarja 1912 mi je Marica poslala obširno zanimivo pismo, v katerem mi je priznala razne ovire, ki ji onemogočajo, da bi se mogla bolj posvetiti literarnemu delu. Razne seje v mestu da ji kradejo čas; zlasti še, ker je Skedenj precej oddaljen od sredine mesta. Najbolj pa ji je šla — se zdi — na živce zadeva z «narodnim kolkom 20.IX.». Preganjalo jo je namreč državno pravdništvo, ker je prilepila na pismo kolek, ki je bil zaplenjen. Pisala je pod vtisom razprave, ki je bila 30. januarja, a je bila odložena. sko mladino, da bi «dotično stvar« komponiral. (2) Tudi za bodočo «Slovensko ženo« list je izhajal pod uredništvom Marice Sega od 15. jan. 1912 do 1913), »ki baje v kratkem izide« — kakor piše — bi bila rada napisala kak članek o ženskem vprašanju, a se ga ni marala niti lotiti. (3) Zopet izraža veselje, da bo njen potopis izhajal s slikami. Bila je utrujena ker je komaj čakala počitnic, dasi je imela rada šolo, saj je učiteljici — kakor pravi — šola «tisti sveti kraj, kjer se pozablja na razcefrane iluzije in varljive ideale...« Vendar je hrepenela po potovanju, ki jo je še vedno najbolj razvedrilo, in je že sedaj razmišljala, kam bi jo mahnila. V pismih od 17. II. in 1. V. 1912 me je prosila, da sem ji posodil njen rokopis «Izlet po Balkanu«, da ga je uporabila za predavanje v učiteljskem social, odseku. Ker se boji za rokopis o Franklinu, me prosi, naj jo obvestim. Značilno za tedanje razmere je, da je kljub temu, da je brezplač no sodelovala pri listu, napisala, da bo poslala naročnino Spomin na državnega pravd-nika da jo vedno preganja, da je jedva, jedva ugodila nekemu gospodu, ki jo je že pred meseci zaprosil, naj mu napravi nekaj otroških pri-|«še ta teden«, zorov v vezani besedi za šol-1 Predavanje je imela 13.VI. in dosegla velik uspeh z njim pri poslušalcih. Predavala je večkrat; tako je govorila tudi o Španiji in opisala bikoborbe (Iv. Grbec, 1. VII. t. 1.). Zadnje daljše pismo, ki ga hranim, je od 13. VI. 1912. Z njim mi je poslala nadaljevanje in konec ((Izleta po Balkanu« in članek «Iz življenja Benjamina Franklina«, hkrati me je prosila, naj ji natisnem tudi črtico ((Maščevanje«. Iz pisma odseva že nervozno hrepenenje po potovanju po Skandinaviji, da bo videla olimpijske igre in pa «oni čudež — polnočnega solnca«. 2. Da se bo zadeva «z narodnim kolkom« bolje razumela, je treba poseči malo nazaj v dobo pred prvo svetovno vojno. Ciril-Metodova družba, naše najbolj delavno narodnoobrambno društvo, ki je vzdrževalo na narodno ogroženih krajih slovenske šole, je izdajala v svojo korist razne ((narodne kolke« po 2 vinarja. Kolek si lahko prilepil na pismo, dopisnico ali razglednico, toda nisi ga smel prilepiti tik poštne znamke, ker ti je grozila kazen 100 kron (»Slovenski Branik«, 1909. str. 286). Zato je bilo najpri- pismu ali zadaj na kuverto ali pa na razglednico na levi strani. Nekatere občine so celo sklenile, da bodo kolko-vale uradne vloge z narodnim kolkom. Po barbarskem nemškem napadu na udeležence letne skupščine Oiril-Metodove družbe v avgustu 1. 1908 so sledili za naše ljudstvo najbolj žalostni dogodki pred prvo svetovno vojno, ko sta 20. septembra 1908 pri demonstra. cljah proti nemškemu terorju v Ljubljani izgubila mlado življenje Adamič in Lunder. V spomin na te žalostne dogodke (znane pod imenom «septembrski dogodki), ko so streljali nemški vojaki n« nedolžne Slovence, je izdala Ciril-Metodova družba dva kolka: črno obrobljeni z napisom «20.IX!» in trobojni kolek z napisom «Ptuj». Oba sta bila pozneje zaplenjena in je bilo pod kaznijo prepovedano ju nalepljati na pisma, dopisnice in razglednice Kljub temu, da je bila pozneje zaplemba kolka z napisom »Ptuj« razveljavljena (15, febr. 1910.), je trgovinsko ministrstvo pripisovalo kolkom pclltično-demonstrativen značaj in izločilo iz poštnega prometa razglednice s takim merneje, da si ga prilepil v | kolkom. Zato je »Slovenski J1*' Branik«, ki je bil nekak0^, silo Ciril-Metodove svetoval, naj se kolk0 dopisnic in razglednic ' ({f' kom «Ptuj» opusti (1® ' 138). Ki (2) Kdo naj bi bil ‘! ponist, ni ugotovljeno- j^r sta živela v Trstu dV^ ^r ponist a: E. Adamič in Mirk ni bil, kakor mi povedal, za Adamiča ^ L mogel izvedeti. Grbec, jii po Mirkovem mnenju biti, v svoji dopis’110' g l jul. ne omenja ničesar ^ bi. Morda gre za AlojCJ gS^ cina (mnenje V. cini so vsi škedenjsk' pl zato bi bila ta doinn‘! ‘ jyf<-jetnejša» mi piše 0°' Samsa 15. VII. t. I- f (3) "Slovenska Zenas 0>l, V) n y oi-rh fl TClltt* - , lo neredno izhajala- . jo-. je imela že v številki 1912 (kdaj je izšla,. ’10 jo > črtico «Siora Therapta ■ povest o beračici, ki soS ' svoj čas kneginja je pobegnila z Lloyd°^apfilg pitanom, kateri ji je * f(jl ves denar. — V član chet 1’hommeh) a"-1 f stavek- uPravi in f i, ženske nejevolje, tMr »e pasti in nesre&e, je ,***. K.# no le v moškemh> Q i a To bo najbrž članek ^ ^ skem vprašanju. V el jt„j naprstniku» zahteva, šiva brez naprstnika. ■ slem' (Nadaljevanje dih-