novink
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 200 (9505)
TRST, nedelja, 29. avgusta 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Ob
novi
gledališki sezoni
Naključje je naneslo, da se je kolektiv Stalnega slovenskega gledališča 6. maja 1976 sestal-na skupni seji z upravnim svetom v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu prav v trenutku, ko se je zemlja zamajala v sunkih tragičnega potresa. Glavna točka dnevnega reda je obsegala vprašanje obupnega finančnega stanja. Poleg globokih travm, ki jih je povzročila naravna katastrofa, je državo bolj kot kdaj koli okupiralo vprašanje predčasnih volitev. V taki izredno neugodni klimi se je odvijala drama gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki je moralo prekiniti z delovanjem in katere!’-:, kolektiv je v obrambo svojega delovnega mesta moral zasesti Kulturni dom. Takega konca jubilejne sezone ob tridesetletnici neprekinjenega delovanja si ni nihče nadejal. Vendar hi bilo drugega izhoda.
Brezpogojno angažiranost gledališčnikov je brez izjeme podprla vsa skupnost Slovencev, kar ponovno dokazuje, kaj nam pomenijo kulturne dobrine, ki jih mačehovska zgodovina tako pogosto ogroža. Gledališče in Slovenci, ob nadvse pomembni podpori združenih sindikalnih konfederacij dela, pa nismo ostali osamljeni. Najširša solidarnost kulturnikov, politikov, gledaliških kolegov, pomembni nastopi strokovnega združenja vseh italijanskih gledališč, prizadevanja iz matične domovine in vsestranska zavzetost odločujočih sil. vse io je povzročilo znaten premik pri Reševanju problema Stalnega slovenskega gledališča, kar je zlasti Prišlo do izraza v deželnem. zakonu z dne 5. avgusta 1976, ki gledališču jamči posojilo v višini 300 milijonov lir.
Vsako žalostno razmišljanje nad tem, zakaj je moralo priti do tega, zakaj je ■ bilo ' potrebno vse to, . in ali ni mogoče urejati problemov pravočasno, pošteno, kulturno -nima nobenega smisla. Ni pa mogoče prezreti dejstva, da vse to zapušča v človeški zavesti grenke usedline in hromi življenjski zagon. Po drugi strani, je tak boj tudi znak zrelosti in vitalnosti. Rezultati postanejo tako otipljivejši in dražji.
Na osnovi, trdnih jamstev, sfor-muliranih med odločno akcijo, je prišlo do izdelave načrta, ki gledališču omogoča nemoteno delovanje vse do končne rešitve njegovega
juridičnega in finančnega statusa. Načrt predvideva dve izvršilni fazi. V prvi je predvidena hitra finančna. intervencija na krajevni ravni za kritje odprtih, perečih obveznosti in kritje proračuna za sezono 1976 - 1977. Ta faza je že stekla z uràdno objavo deželnega zakona. Zakon ne predvideva posebne subvencije, pač pa daje gledališču možnost, da se lahko zadolži za naknadnih 300 milijonov lir. Dežela Furlanija - Julijska krajina s tem zakonom jamči banki, da bo dolžnik spoštoval sprejete obveznosti za povračilo dolga. Prva izvršilna jaza torej vprašanja ne rešuje, čeprav je treba poudariti izredno pomembnost dejanja dežele, ki s tem sprejema pokroviteljstvo nad ustanovo. Zaradi težkega gmotnega položaja pa mora biti gledališču omogočeno, da se operacija spelje v najkrajšem času. Tako bo letos gledališče lahko prvič razpolagalo z zadostnimi sredstvi za nemoteno delovanje do zaključka sezone 1976 - 77.
Druga faza pa obsega vprašanje državnega zakona in končne ureditve SSG v smislu njegove publiciza-cije. Tu gledališče razpolaga s široko politično podporo, ki je prišla tako do izraza med zasedbo Kulturnega doma. V rimskem parlamentu se je po 15. juniju začela uresničevati nova stvarnost, pri kateri aktivno sodelujejo vse politične sile strank ustavnega loka. Za krščan-skodemokratsko stranko je tržaški poslanec Corrado Belci vložil predlog finančnega zakona, na osnovi katerega bo država poravnala vse j primanjkljaje gledališča iz preteklih sezon in zagotovila redno letno podporo.
Tako je gledališče ob začetku nove sezone v dokaj čudnem položaju. Po eni strani se končno stvari urejajo tako. da bo mogoče nemoteno speljati sezono do prihodnjega pó-lelja. Pri tem se kritični položaj zaradi nelikvidnosti še naprej vleče, tako da gledališče ne razpolaga že dolgo niti z najosnovnejšimi življenjskimi sredstvi. Po drugi strani pa. s pričakovanimi finančnimi sredstvi v obliki posojil, se bo pasiva v novi sezoni povišala do 700 milijonov lir in če se v teku sezone ne uresniči druga izvršilna faza s posegom države, bo tedaj skoraj nemogoče še naprej stopnjevati napore v okviru krajevnih intervencij in zmogljivosti.
FILIBERT BENEDETIČ
PRED OBNOVITVIJO POLITIČNEGA DELOVANJA PO POLETNIH POČITNICAH
Vlada mora čimprej odobriti napovedane programske ukrepe
Afe gre samo za povišanje davkov in tarif javnih storitev, temveč predvsem za pospešitev proizvajalnih naložb in socialne porabe
RIM, 28. — Sedmega septembra se bo sestala Andreottijeva vlada. Govorijo, da na prihodnji seji ne bodo še razpravljali in odločali o protikonjunkturnih ukrepih, se pravi o ukrepih, ki jih je Andreotti omenil v okviru svojega vladnega programa, s katerimi naj bi začeli reševati kratkoročna gospodarska vprašanja s hitrimi posegi na nekaterih področjih, da se zajezi inflacija in začenja obdobje zbiranja sredstev za proizvajalne naložbe. Govorijo tudi, da bodo na tej seji sklepali samo o ukinitvi pobiranja davka na združene dohodke moža in žene na osnovi razsodbe, ustavnega sodišča in odobrili ukrep o večji zaposlitvi mladine.
V	teh dneh se končujejo avgustovske počitnice. S prihodnjim tednom bo oživela politična dejavnost, sindikati pa bodo začeli delati s polno paro. Razumljivo je torej, da tako politične stranke kot sindikalne organizacije ob tej priložnosti ne morejo pozabiti na An-dreottijeve obljube in pritiskajo, posredno ali neposredno, na An-dreottijevo vlado, naj se vendar odloči za ukrepe, ki naj bi pripomogli k olajšanju gospodarskega položaja in opravičili njen obstoj s pomočjo v parlamentu levičarskih strank. Te si gotovo ne morejo privoščiti stališča dobrohotnega «čakanja», kaj bo Andreotti naredil in kdaj bo predlagal napovedane protikonjunkturne ukrepe, temveč že sedaj zahtevajo, da mora priti v najkrajšem času do odkritega ideološkega soočanja o stvareh, ki jih je treba urediti v državi, se pravi o začetki reševanja vseh vprašanj, ki predstavljajo 'osnovo kratkoročnega programa levice in sindikalnih organizacij za boj proti inflaciji, za večjo zaposlitev in za demokratizacijo javnega življenja.
V	tej zvezi je komunistični poslanec Reichlin rapisal uvodnik za jutrišnji Unità, v katerem pravi, da je treba iti naprej, da obstaja že program, da obstajajo točne obveznosti, ki se ne nanašajo samo na zaostritev davčnega vijaka in povišanje tarif javnih storitev, temveč predvsem na skupek ukrepov za pospešitev proizvajalnih naložb, socialne porabe in za u-smeritev celotnega gospodarskega razvoja na novo pot.
V	pričakovanju teh ukrepov se sedaj pojavljajo polemike o novih
političnih in vladnih formulah v trenutku, ko krščanska demokracija in vlada še nista bili postavljeni pred svojo odgovornostjo, oziroma še nista načeli reševati vprašanj, o katerih sta prevzeli jasne obveznosti pred parlamentom. Reichlin v tej zvezi poudarja, da postavljati danes vprašanje novih političnih formul v bližnji prihodnost-:, pomeni pomagati krščanski demokraciji in vladi, da ne bosta spoštovali svojih obveznosti. Obenem pomeni še naprej zahtevati od delavcev velike žrtve. Zato je potrebno, pravi Reichlin, da morata imeti levica in predvsem delavsko gibanje jasne poglede na politično linijo in politični boj, ki ga je tre ba zasledovati brez popuščanja Tudi socialisti pričakujejo, kaj in kdaj bo Andreottijeva vlada napovedala obljubljene ukrepe. Poslanec Signorile je za jutrišnji «A-vanti» napisal članek, v katerem pripominja, da je PSI zahtevala
zasilno vlado in da bo odločno nasprotovala uveljavitvi vlade «u-pravnih poslov», ker je prepričana, da je položaj v državi takšen, ki nujno zahteva zasilne ukrepe. Signorile dodaja, da na zahtevo po varčevanju in žrtvovanju delavcev mora vlada odgovoriti z u-krepi, ki bodo zajamčili gospodarski in politični napredek.
Sindikalne organizacije pa bodo v prihodnjem tednu začele razpravljati o sindikalnih bojih, ki čakajo delavce v bližnji jeseni. Tako se bo že med tednom sestalo tajništvo sindikalne federacije, ki bo začelo najprej obravnavati gospodarski položaj v državi in predloge, ki jih bodo sindikati dali vladi za začetek stvarnega reševanja gospodarske krize. Takoj nato bodo sindikalne organizacije določile obliko boja javnih uslužbencev, ki morajo pripraviti osnovo za enoten boj za obnovitev delovne pogodbe.
Predsednik Tito z legendarno voditeljico lores Ibarruri
španskih komunistov Oo-
mini milil im im n im m im m m i umnimi m iiiiiMuiHiMiiiiiiiiminmimii um m m mini im mi n m iiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiii m im iiiuiuiiumiiuiiiiimiiiimiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimi min
SEDEM LET PO POKOLU V KMEČKI BANKI NA TRGU FONTANA
FREDA IN VENTURA OD VČERAJ PROSTA
Tre viški založnik je že na poti na otok Giglio, kamor bo prispel predvidoma danes, padovski odvetniški pripravnik pa je v bolnišnici zaradi ledvične kolike
BARI, BRINDISI, 28. — Skoraj . ledvično koliko, zaradi česar je sedem let po atentatu, pet let po bila njegova izpustitev na prostost aretaciji sta treviški fašistični za- ' problematična. Po dolgem dogo-ložnik Giovanni Ventura in padov-, j varjanju so končno sklenili, da bo
ski odvetniški pripravnik Franco Freda, glavna obtoženca za pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu,, prosta. Tako je na osnovi določil kazenskega postop-nika odredil preiskovalni urad ca-tanzarskega sodišča, vendar pa ne zato, ker bi ju spoznal za nedolžna, pač pa zato, ker je potekel rok preventivnega pripora, ne da bi se še začel proces proti fašistoma in njunim pajdašem.
Giovanni Ventura je zapustil kaznilnico v Bariju nekaj minut pred 11. uro v spremstvu svojega zagovornika, žene in nekaterih prijateljev. Freda pa je bil prost dobro uro pozneje zaradi zapletljajev zdravstvenega in birokratskega značaja. Kaže namreč, da je odvetniški pripravnik snoči doživel
•*-'iiiiiniiiiiiiIIIIllllI11|(1I||Illlliiii(|)|1|ii|1M1||ln|1|||n|(|nI|1||1||1||||1||(11||1||(|||(I|||I1|||||||1|J||||IIIIIllllilllMlllIlimilllllllllllI11(II)IllllmillllllI1Illlllllmll,llll,mii,ll,,ll„1„i„i,,ll„ll,„„„l„mi,„,i,iiinii, munì, Min 1 '
V pričakovanju prihodnje vlad-ne seje se politične stranke in sindikati že pripravljajo na boj za uveljavitev svojih predlogov v zve^' z reševanjem gospodarske krize na osnovi napovedane-9a programa Andreottijeve vlade. Sindikati bodo v prihodnjem tednu razpravljali o zahtevah, ki jih bodo postavili vladi, komunisti in socialisti pa ne bodo do-Volili, <ja bi Andreotti zavlačeval odobritev napovedanih protiko-njunkturnih ukrepov. Zato zahtevajo, da se začenja v najkrajšem času razprava o pospešitvi pro-■zvajalnih naložb in socialne po-rabe, ki naj odločujoče vplivajo na spremembo gospodarske rasti.
» Freda in Ventura, glavna obtoženca za pokol v Kmečki banki °a Trgu Fontana sta od včeraj prosta, ker je potekel rok preventivnega pripora. Treviški založnik, ki je preživel dopoldan z ženo in s prijatelji je že odpotoval na otok Giglio, kamor so 9a sodniki poslali v konfinacijo, Freda pa je na zdravljenju v bolnišnici v Brindisiiu, ker je predsinočnjim doživel napad ledvične kolike. Medtem pa se na toskanskem otoku množijo protesti prebivalstva. Včeraj so s čolni blokirali pristanišče in onemogočili trajektom pristanek in podobno demonstracijo napovedujejo tudi za danes.
Jugoslovanski predsednik Tito je včeraj sprejel na Brionih predsednico KP Španije Dolores I-barruri. V prisrčnem razgovoru sta komunistična voditelja razčlenila sedanji položaj v Španiji in opozorila na nujnost demokratizacije in družbenega napredka v državi, pri čemer ima komunistična partija veliko vlogo. Tito in Ibarrurijeva sta izmenjala poglede o rezultatu nedavnega srečanja evropskih partij v Berlinu ter o zaključkih konference neuvrščenih v Colombu.
PREDSEDNIK TITO SPREJEL DOLORES IBARRURI NA BRIONIH
V Španiji ni mogoče doseči demokracije brez komonistov
Pretrgati stike s starim sistemom, njegovimi sodišči in ustanovami Samo delna amnestija - Nujnost enotnega nastopa španske opozicije
J	(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 28. — Predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je danes na Brionih sprejel predsednico KP Španije Dolores Ibarruri in jo zadržal na kosilu. Kot poroča Tanjug, so v daljšem prisrčnem in prijateljskem pogovoru, ki so se ga udeležili tudi tajnik v jugoslovanskem partijskem izvršnem komiteju Aleksander Grličkov, članica CK KP Španije Irene Falcon in šef kabineta predsednika republike Mirko Milutinovič, namenili posebno pozornost sedanjemu razvoju položaja v Španiji in boju naprednih sil za demokratizacijo in družbeni napredek v tej deželi. Skupno so u-gotovili, da je pri tem posebnega pomena legalizacija KP Španije. V pogovorih so se dotaknili tudi vprašanj miru, varnosti in sodelovanja v Evropi ter rezultatov nedavne konference evropskih komunističnih partij v Berlinu, beseda pa je tekla tudi o konferenci voditelje'» neuvrščenega sveta v Colombu. V pogovorih so, kakor so sporočili, tudi pozitivno ocenili dosedanji razvoj odnosov med partijama in se dogovorili za napredek teh odnosov v raznih oblikah v korist boljšega medsebojnega razumevanja.
Predsednica KP Španije Dolores Ibarruri «La Passionarla» je te dni v Dubrovniku, kjer je na vabilo Zveze komunistov Jugoslavije na delovnem oddihu, sprejela odgovornega urednika zunanjepolitične redakcije Tanjuga Mihajla šarano-viča in urednico zagrebške televizije Silvijo Luks in se z njima .. . zadržala v pogovoru, ki je trajal približno poldrugo uro. Pogovor je bil nocoj na sporedu zagrebškega televizijskega studia, besedilo pa je objavil tudi Tanjug.
«La Passionarla» je izjavila, da je vsak trenutek pripravljena vrniti se v Španijo ne glede na pogoje, v katerih bi se to uresničilo. Po njenem mnenju bi tudi njena navzočnost v domovini, zlasti v sedanjih razmerah, pripomogla v boju za demokratizacijo Španije. Kot je izjavila Dolores Ibarruri, se Španija lahko demokratično preobrazi samo z rušenjem franki-stičnega sistema, demokracije pa ni mogoče doseči brez komunistične partije Španije. «Mirno gledamo na prihodnost in prepričani smo o dejavnosti in vlogi naše partije, najmočnejše politične sile v deželi.»
«Tudi z drugimi socialističnimi deželami imamo nekaj ali mnrgo skupnega in sorodnega, a vendar Jugoslavijo nekako posebno občutimo, občutimo jo — kot svojo,» je dejala predsednica KP Španije, ko se je zahvalila predsedniku Titu in vsem jugoslovanskim narodom za resnično solidarnost * španskim narodom in njegovo komunistično partijo.
Dolores Ibarruri je širše spregovorila tudi o sedanjih političnih
! občin, ki /pridejo v poštev za kon-! finacijo, je prebivalstvo danes z javno deinonstrpcijo podkrepilo zahtevo svojih upraviteljev. Že zgodaj zjutraj se je zbrato pri portiču s transparenti in s protestnimi napisi, trgovine so bile v znak protesta zaprte ves dan, ribiči pa so s svojimi čolni zaprli vhod v pristanišče, zaradi česar nista mogla pristati trajekta, ki povezujeta Giglio z Grossetom. Blokado so umaknili šele po dobri uri. ko sta kapitana zagotovila, da na krovu ni ne Frede ne Venture.
V zvezi z izpustitvijo Frede in Venture na prostost je socialistični poslanec Signori naslovil notranjemu in pravosodnemu ministru pismeno vprašanje, v katerem ju opozarja na nezadovoljstvo prebivalcev otoka Giglia in se zgraža nad dejstvom, da sta bila fašistična prevratnika poslana v konfinacijo
Freda odšel na zdravljenje v bližnjo kliniko «Salus», kjer bo ostal, dokler se ne bo,njegovo zdravstveno stanje zboljšalo in bo lahko odpotoval na otok Giglio.
Fašistična prevratnika sta, čeprav prosta, tudi danes odigrala vlogi, s katerima skušata prelisičiti italijanske sodnike že dolgo let: Ventura je z dokajšnjo igralsko prepričljivostjo podal po krivem zaprtega levičarja, ki se zgraža nad nehvaležnostjo države.
Domovina se mu maščuje z zaporom in konfinacijo, čeprav je on tvegal življenje in se vrinil med prevratnike iz Veneta, da bi odkril njihove naklepe in jih v meji svojih moči onesposobil (pred časom se je izdajal celo za romunskega tajnega agenta). Freda pa je bil še vedno zVest svojemu liku nacističnega nadčloveka, ki ne klone tudi v najbolj kočljivih trenutkih. Ko je v kliniki «Salus» čakal na zdravniški pregled, je zaprosil za nekaj slaščic in kozarec mleka. Na ugovor bolničarke, da mleko ni priporočljivo v primeru ledvične kolike, je osorno odgovoril: «Nihče mi ne bo u-kazoval ali kaj prepovedal. Dobro vem sam, kaj mi je storiti.»
Kot je že včeraj napovedal je Freda zavrnil ' sakršen stik s časnikarji in je to nalogo prepustil I	j razmerah v domovini, ki jo je mo-
drojAiberifuikavemu zagovorniku Zaradi vcrsko-polilimih zdrah 20 nesrečnic na (ruju ^ zSfj\^dgMjele-1
skupaj. Največji škandal pa je vsekakor — poudarja nadalje parlamentarec — da je poteklo sedem let od pokola na Trgu Fontana, ne da bi se še začel proces proti krivcem. Na isti ton je uglašeno tudi sporočilo milanske sindikalne federacije CGIL. CISL in UIL, ki uvodoma naglasuje. da čeprav je od podlega izpada minilo sedem let, resnica še ni bila ugotovljena. «Dejstvo, da se proces še ni začel in nezaslišana počasnost sodstva — pripominja federacija — šibi državne ustanove in vzbuja v državljanih nezaupanje v . vlado in v sodstvo, v zmago pravice in pravično kazen za krivce.» Obenem sindikati spominjajo na vzorno in mogočno manifestacijo ob pogrebu žrtev fašističnega pokola, manifestacijo, ki je dokazala, kako se delovni ljudje jasno zavedajo, da sta njihova zavest in budnost odločilen doprinos k obrambi demokracije v državi.
ttiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiuHiiiiimimiiiiiiimrtiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiii
TRAGEDIJA V TRAGEDIJI ZA ŽRTVE DIOKSINA
Dovoljenj za prekinitev nosečnosti ne dajejo več
Freda in Ventura ob izpustitvi na prostost: padovski odvetniški pripravnik (zgoraj), vedno zvest svojemu liku nacističnega nadčloveka, ni hotel, da bi ga fotografi slikali na nosilih, zaradi česar si je provokatorsko prekril obraz s komunističnim glasilom «Unità»; treviški založnik (spodaj) pa je z dokajšnjo igralsko prepričljivostjo podal svojo že tradicionalno vlogo levičarja in prepričanega demokrata. V razgovoru s časnikarji je (nesramnost pa taka) med drugim obtožil vlado, da daje potuho fašističnim prevratnikom.
dr. Alberiju.
Z razliko od njega je bil Ventura.- ki je tudi ob tej priložnosti potrdil «odpor» do pajdaša, zelo zgovoren s časnikarji. Že pred zaporom jim je prebral kratko izjavo, s katero je napovedal, da bo vložil priziv proti sklepu ca-tanzarskih sodnikov in je ožigosal konfinacijo kot izrazito fašističen ukrep. Nato se je z novinarji znova sestal v nekem hotelu, odgovoril na njihova vprašanja in jim izročil kratko spomenico. Gre za šest tipkanih strani dolgo izjavo, v kateri Ventura, zvest svoji vlogi prepričanega demokrata in levičarja, postavlja na zatožno klop vlado in obveščevalno službo SID, ki «sta na vsak način skušala onesposobiti preiskavo o pokolu na Trgu Fontana». Glavni obtoženec pa je za treviškega založnika sedanji ministrski predsednik Andreotti. «Ko je le-ta branil Malettija in La Bruno — piše v spomenici — je dejansko branil samo njune tajnosti, da bi prikril svoje zveze s fašističnimi prevratniki.» Obenem ga je tudi obtožil, da je z imenovanjem Vita Lattanzia za obrambnega ministra okrepil varnostni aparat, ki ščiti državne in njegove tajnosti.
Po razgovoru s časnikarji ‘ je založnik v spremstvu zagovornika, žene in prijateljev odšel na kosilo, nakar jo je počasi ubral proti Grossetu, od koder bo jutri najbrž odpotoval na otok Giglio.
Prebivalstvo toskanskega otoka je medtem odločno nastopilo proti ukrepu catanzarskega sodišča. Po sinočnjem dokumentu, ki ga je občinski svet sprejel na izredni seji in v katerem je zahteval, noj otok črtajo iz seznama
SEVESO, 28. — Po strašni tragediji, ki jih je zadela zaradi strupenega dioksina, se sedaj iz njih še norčujejo: 20 žensk že od ponedeljka čaka na dovoljenje za terapevtsko prekinitev nosečnosti, ker je bilo izdajanje tovrstnih pooblastil začasno ukinjeno zaradi versko - političnih zdrah. Komisija, ki preverja upravičenost splava (po zakonu je ta operacija dovoljena le, ko bi porod škodoval ženskinemu fizičnemu ali psihičnemu zdravju) je namreč okrnjena zaradi odstopa psihiatra Frattole. ki se ni strinjal z njenim delom. Dokler Frattole ne nadomesti drug psihiater, ni v načrtu nobena prekinitev nosečnosti. Govor je sicer, da bo Frattolo nadomestil predsednik italijanskega združenja psihiatrov Cazzullo. Kdor koli že, treba je čimprej omogočiti nadaljevanje operacij, kajti vsaka zamuda lahko le še poveča nevarnost splava.
Družinska posvetovalnica v Seve-su je doslej opravila 660 ginekoloških pregledov. Nosečnice morajo, kot znano, zaradi operacije v Milan, a prizadeto prebivalstvo zahteva, da se za prekinitev nosečnosti usposobijo tudi krajevne bolnišnice, tako npr. v Desiu. V milanski kliniki Mangiagalli čaka na morebitni splav 17 žensk, doslej pa se je podvrglo operaciji 13 pacientk izpod 12 tednov nosečnosti.
Stanje odraslih in otrok, ki se zdravijo v milanskih in drugih bolnišnicah za posledicami dioksina je po navajanju zdravnikov zadovoljivo.
Poskus delne razkužitve na prizadetem območju, ki je imel biti danes, so tehniki švicarske družbe Givaudan (lastnice tovarne Icme-
sa) prenesli na prihodnji teden zaradi slabega vremena. Edina razveseljiva vest zadeva dragoceni spektrometer za iskanje dioksina (in drugih strupenih snovi), ki ga je kupila lombardijska deželna u-prava za 220 milijonov lir. Z njim bo mogoče zaslediti dioksin tudi globlje pod zemljo.
Danes se je sestala s prizadetim prebivalstvom ter deželnimi m krajevnimi oblastmi delegacija komunistične partije, ki je kritično ocenila dosedanje ukrepe v korist zastrupljenih območij.
Pomoč italijanskih sindikatov žrtvam libanonske vojne
RIM, 28. — Italijanski sindikati so doslej poslali palestinskim, oziroma libanonskim žrtvam strahovite državljanske vojne že okrog 14 ton zdravil, oblačil, odej in živeža. To je sporočilo vodstvo sindikalne zveze CGIL s pripombo, da dotekajo te dni v zbirni center, ki so ga organizirale v Rimu sindikalne konfederacije CGIL-UIL-CI SL, z vseh strani Italije nove pošiljke, in to po zaslugi tudi požrtvovalnosti tovarniških svetov ter pokrajinskih sindikalnih zvez.
Gmotna pomoč je namenjena v prvi vrsti preživelim pokola v palestinskem taborišču Tali Al Zaatar. Pošiljke prevažajo z letali družb Alitalia ter Olympic Airways najprej na Ciper, kjer je sedež palestinskih podpornih organizacij, od tam pa dalje proti Libanonu.
med drugim dejala — in današnja španska družba je v globokem protislovju s podedovanim sistemom oblasti iz obdobja frankizma. Kakor smo predvidevali, se je vlada Ariasa obdržala le kratek čas. Kriza te vlade je zaznamovala hkrati konec reformistične politike. In to iz preprostega razloga: frankizem se ni mogel spremeniti na podlagi lastnih zakonov, ustanov in osebnosti. Prehod iz diktature v demokracijo je nemogoč, če se prej ne pretrgajo stiki s starim sistemom, z njegovimi sodišči, nacionalnim svetom, kraljevskim svetom, z njegovimi osnovnimi zakoni. To je pot, ki smo jo imenovali ,.dogovorno pretrganje”. Kar zadeva Suarezovo vlado, v programski deklaraciji govori o demokratični preobrazbi, vštevši tudi besedo amnestija, ki je bila doslej prepovedana, vendar je resnični razvoj dogodkov daleč od besede »
Amnestija je, kakor pravi Dolores Ibarruri, vsaj za zdaj omejena in ni zajela niti tretjine političnih zapornikov, ni zajela niti mladih ujetih Baskov. Zato bi morala biti splošna amnestija, brez izjeme, prvi pogoj za minimalno zaupanje v to vlado. Neizpodbitna resnica je, da se danes v Španiji kot rezultat gibanja ljudskih množic dogajajo stvari, ki so do pred nekaj meseci bile videti nemogoče. Po besedah «La Passionane» ima na primer tisk pomembno vlogo in -■a veliko širi ideje raznih sil opozicije.
«Rezultat novih razmer, ki se postopno ustvarjajo v naši državi, je to, da je vlada Suaresa izrazi-
VLADO BARABAŠ
(Nadaljevanje na zadnji straniJ)
TRŽAŠKI DNEVNIK
V PRIHODNJIH DNEH NOVA SREČANJA MED STRANKAMI
Politična dejavnost v našem mestu bo v prihodnjih dneh ponovno oživela po poletnih počitnicah, ki so bile letos za voditelje krajevne politike zelo kratkotrajne. To je bilo nujno glede na «tlečo krizo», ki
sedanji odbor kot «glavno oviro» potrdili svojo politično linijo, po na poti k reševanju problemov naše , kateri ne bodo sprejemali novih u-dežele.	j	pravnih obveznosti, če. ne bodo v
Manj dramatični, a vendar zelo! odbore eli vsaj v večine vstopili pereči, so tudi problemi, s kate- j tudi komunisti, rimi se bosta morali ob septembr- ] Od tod popoln zastoj : brez KPI je zajela vse tri glavne krajevne skj obnovitvi dela ubadati ‘tržaška : >n PSI Je namreč tako na občini uprave, ki imajo svoj sedež v na- ! občina in pokrajina. Obe upravi1 kot na pokrajini nemogoče sestaviti šem mestu: deželo, pokrajino in : vodita demokrčanska enobarvna ; kakršnokoli večino, KD pa je nez-občino.	i manjfinska'lràbora iz3 ecMprehocb j možnadajati kakršnokoli alterna-
nega značaja, ki se ohranjata pri
Začnimo pri deželi, kjer pravza-
tivno rešitev.
prav ni mogoče govoriti o pravi kri- j življenju na osnovi programskega 1 , ;. zi, saj odbor, ki ga vodi odv. Co- ; dogovora med vsemi strankami u-, ea
V takem položaju je res težko vi-
izhod iz krize, še ta teden bi

USMERJENOST K VEČJEMU IDEJNEMU PLURALIZMU?
Položaj krajevnih uprav V ospredju Kaj napoveduje reforma oddaj
oh obnovitvi politične dejavnosti
Tako deželo kot pokrajino in tržaško občino pretresajo budi politični problemi, ki terjajo hitre rešitve
na tržaški slovenski postaji
Neprekinjene oddaje od 7. do 19.30 - Tri programske celote z lastnimi vodstvi - Več časnikarskih poročil - Teamsko delo v okviru tako imenovanih MSP - Zunanji pristop
Reforma radijskih in televizijskih storitev «melje» tudi pri nas. Začelo se je najprej na vsedržavni ravni z razdelitvijo radijskih oddaj in televizijskih kanalov po nekakšni shemi «laično-socialističnih» (GR 1 in TG 21 ter tradicionalno katoliških (GR 2 in TG 1), toda to je bil le prvi in po mnenju mnogih, protislovni del
Zveza komunistične mladine iz Križa, Devina, Nabrežine in s Proseka - Kontovela
priredi
v dneh 1., 2., 3., 4. in 5. septembra v ljudskem domu v Križu
FESTIVAL
KOMUNISTIČNE
MLADINE
ga področja in širšega kroga poslu- strezal v sodobni slovenski termino-šalcev v sosednjih obmejnih deželah, j logiji «organizacijam združenega de-Zato se tudi postavlja vprašanje j la». Načelno se lahko ta «jedra» izvajanja tistih določil zakona o re- i oblikujejo in razpuščajo po potrebi, formi, ki predvidevajo ustanovitev Ì vendar bi moral obstajati za vsak slovenskih televizijskih oddaj v naši j dnevni ciklus oddaj (jutranji, dnev-deželi in pozneje še italijanskih te- ni in večerni) po en NIP s svojim
voditeljem. V teh jedrih naj ne bi sodelovalo zgolj zaposleno osebje radijske postaje, temveč tudi zu
melli, razpolaga z večino, pa če- 1 stavnega loka. Toda trdi t; doso-! morali sPet navezati stike med j ga časnikarjev in kulturnih delav-prav pičlo, ki jo sestavljajo KD, . vori so zašli v krizo, ko je prišlo strankam; ustavnega loka — z dvo- j cev precej okrepila.
u	L	crronn rimi	nli	lr-/-\l r, Irt- -. .v. -i
levizijskih oddaj v okviru «tretjega kanala», ki bo služil deželam.
reforme, čeprav je kakovost oddaj j V Trstu je zadnje čase prišlo do izboljšal. Radio in televizija sta, j določenih sprememb tudi v vodilnih ! nanji sodelavci, vsaj delno, nehala biti «režimska» organih radijskih postaj. Ravnatelji Končno naj omenimo večje novo-in	njunem okviru se je tudi vlo-1 tržaške radijske postaje je postal ! sti pri informativnih oddajah, ~
PSDI, PRI in PLI. Krizna situaci ia ne izhaja torej toliko iz dejstva, da je ta večina številčno kar se da šibka, pač pa iz neustreznosti te politične formule, ki je praktično o-stala pri življenju samo v naši deželi, medtem ko so povsod drugod našli bo'j napredne reš-tve, ki so bolj v skladu z današnjim časom. Če se je centrizem pri nas lahko ohranil, je to predvsem posledica dejstva, da so minila že štiri leta od zadnjih deželnih volitev v Fur-laniji-Julijski krajini, v tem času pa se je politična slika v vsej državi in tudi pri nas — kot so med drugim pokazale zadnje parlamentarne volitve 20. junija — korenito spremenila. Večina, ki danes u-pravl.ia deželo, je torej taka le na papirju, dejansko pa ne obstaja več.
Drugi absurd položaja na deželi pa je tudi, da sta obe delavski strank; — komunistična in socialistična — potisnjeni v opozicijo prav v trenutku, ko se tudi KPI uveljavlja kot vladna stranka in ko se vedno bolj utrjuje spoznanje, da brez levice aii celo proti njej ni mogoče voditi nobene resne politike. Ta absurd je postal toliko bolj očiten po tragičnih majskih dogodkih: o-gromni problemi, ki jih je odprl katastrofalni potres, terjajo združene napore vseh demokratičnih in liudskih sil v deželi, nikakor pa jih ne more reševati odbor, ki nima zaupanja večine prebivalstva. Prvi meseci po potresu so jasno pokazali neučinkovitost akcije deželne uprave in sprožili val polemik
do spoznanja, da vprašanja' pro- ;
časnikar Guido Botteri. nekdanji ; pravi radijskih poročilih. Načeloma pokrajinski tajnik KD, medtem ko ; bo več radijskih poročil, bodo pa
..a,	_______stranskimi ali kolektivnimi sreča-1 Sedaj so na vrsti	splošne radijske	je deželni svet Furlani je-Julijske j	krajša. V glavnem naj bi «Trst A»
gramov ni moleče ločevati ob pro-,	n-h ~ za nadaljevanje «preverja-	i oddaje in, kar je	za	nas najboli	i	krajine imenoval devetčlansko ko- ;	oddajal poročila vsako poldrugo
blema, kdo nafte programe uresm-1 nia>>- Pri tem Pa se k°Pičjjo stari i zanimivo, tudi krajevne radijske po-J misijo, katere naloga bo nadzorstvo ; uro: pet daljših poročil, vmes pa čuie. Postalo je namreč jasno, da ,	Pr°blemi ter se ustvarjajo ^ novi,	t staje. Dobro je. da	se	upravni svet	!	nad radijskimi oddajami in pred-!	še štiri krajša. Tem bi bilo treba
je tudi akciia občinskega in pokra-,	uPravna paraliza pa onemogoča nji-1 RAI-TV ni odločil	za	«razdelitev»	j	vsem oblikovanje pravilnika o «pra-1	dodati še tri «deželna poročila» in
iinskeva odbora — ned vodstvom : hovo re®evanie- Zato bi bil čas, da j krajevnih in deželnih oddaj po pr-; vici pristopa» k radijskim progra- kulturno rubriko «Umetnost, knji-LmntVitUannv Snamrnia in Vanpt-i končno vendarle opustili stare votno zamišljenih političnih ključih, mom za zunanje dejavnike, kulturne ževnost in prireditve» vsak večer,
shpmntmnn m nroiivoio Hiokrimi- pač pa usmerja reformo v smislu in družbene skupnosti, tisk itd. J verske oddaje'in šport ob nedeljah.
večjega «notranjega pluralizma» v	~	..........
samih radijskih postajah.
Naša dežela je ,kar se radijskih postaj tiče, razmeroma na dobrem. čeprav nikakor ne zadovoljujejo povpraševanja po informaciji naše-
tija - povsem n=l‘Za*so, “Tle^e	£*££
komunisti in socialisti povsem upra- krat;čnd ^ skupnQd	^ y
interesu vsega prebivalstva. Problemi pa so tako pereči, da bi bilo vsakršno odlašanje skrajno neodgovorno.
vičeno zahtevali, naj bi od programskih prešli k političnim dogovorom s sestavo novih bolj ali manj organskih večin, v katerih bi sprejeli upravne odgovornosti tudi obe delavski Stranki. Iz nasprotnega ta- ' iMiiiMmimiiiiiiiiiimtititiiiiiiiiiiiiiimiimiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiim,iiiiimiitiiiiti,iiitnimiiiMim bora pa so umaknili svojo podporo programskim dogovorom liberalci s sicer politično forsirano utemeljitvijo, da naj bi formula ustavnega loka konec koncev pomenila le hegemonijo demokristjanov in komunistov.
Posledica liberalne pobude je bila, da so ob koncu julija blokirali «preverjanje», ki je bilo v teku med strankami ustavnega loka za iskanje naprednejših in bolj učinkovitih rešitev za obe tržaški krajevni ustanovi. Na pritisk drugih strank — ne samo KPI in PSI, ampak tu-i di PRI in PSDI — je krščanska demokracija predlagala obnovitev pre-' verjanja z dvostranskimi razgovp-ri, kar pa je marsikdo ocenil kot poskus pridobivanja na času. Dejansko se KD še vedno krčevito u-pira sklepanju kakršnihkoli zavezništev s komunisti, s katerimi je pripravljena le na «soočanje» o programih, kar z drugimi besedami pomeni, da komunisti lahko sicer prispevajo k izdelavi programov, ne
Zanimivo predavanje prof. Bentivoglia na tržaški univerzi
Letalske zveze osrednja tema petega dneva tečaja o prevozih
Predavanje dr. Frohnmeyerja o železniških prevozih Prof. Maternim pozitivno ocenil prvi teden tečaja
in kritik s strani levičarskih sil: pa k njihovemu uresničevanju. So-med drugim so komunist; označili I cialisti pa so prav v prejšnjih dneh
iniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiimiiMiiiuinitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiuH
PO PODATKIH LETOVIŠČARSKE USTANOVE
,____________________i- u ,,i n. ȓiriift-ldMiifflwrr'n
V prvih sedmih mesecih
™	In l.rt vu\nTnw/\ a/Ima«
manj turistov v našem mestu
Zmanjšalo se je predvsem število italijanskih turistov
V prvih sedmih mesecih letos je obiskalo naše mesto znatno manjše število turistov kot v istem obdobju lani. Iz podatkov, ki jih je pred nekaj dnevi posredovala letoviščar-ska ustanova, izhaja nam-eč, da se je do 31. julija letos mudilo v Trstu 263.571 turistov iz Italije in iz tujine, medtem ko jih je bilo v prvih sedmih mesecih lani 271.152. Zanimivo je, da se je zmanjšalo število italijanskih turistov (od lanskih 144.571 na letošnjih 129.344), povečalo pa se je število gost./ iz tujine. Lani si je namreč ogledalo Trst in okolico 126.581 tu'cev, letos pa jih je bilo 134.227. Padec šte-v:!a italijanskih turistov je razviden tudi iz podatkov za prvo polovico avgusta. V prvih petnajstih dneh letošnjega avgusta se je namreč mu-dHo v Trstu 13.477 italijanskih gostov, teto prej pa jil) je bilo kar 17.408.
Nekoliko bolj razveseljivi so podatki o obiskih v kampingih naše pokrajine. V juniju in juliju se je namreč namestilo v kampingih 5.976
se Neretva vije med kanjoni s strmimi pobočji.
Z vrha se na.n je v sončnem zatonu prikazala dalmatinska obala. Po dolgi vožnji srno končno orišli do Splita. Prespali smo v hotelu Marjan. Naslednje jutro smo si o-gledali mesto. Dioklecijanovo palačo in Meštrovičevo galerijo. Popoldne smo šli nekateri na otok Brač, medtem ko so se drugi kopali v bazenih hotela ter se sončili na terasi.
Pravkar se odpravljamo v Solin kjer so rimske izkopanine, potem v Trogir, kosilo bomo imeli v Šibeniku in prespali v Zadra
V preostalih treh dneh bomo obiskali še Plitvice. Karlovac, Belo krajino in Novo mesto. Vidimo se v ponedeljek.
F. S.
Vprašanja letalskih prevozov in železniških zvez z vzhodnoevropskimi državami sta bili glavni temi 5. dneva .mednarodnega tečaja o prevozih v EGS, ki je v teku na tržaški univerzi.
Prof. Ludovico Matteo Bentivoglio, ki poučuje letalsko pravo na katoliški univerzi v Milanu, je govoril o vprašanjih, k; zadevajo letalski promet z evropskimi državami izven EGS. Prof. Bentivoglio je naglasil, da sta pri ocenjevanju letalskega prometa bistvenega pomena dva nasprotujoča si dejavnika: iz-edna hitrost prevozov in restriktivno gledanje držav, ki hočejo favorizirati lastne letalske družbe. Kar zadeva Eg.rpBft.ja.. is -mot. Bentivoglio u-gOTČ?vu. damaarjka «lGn glavnih dejavnikov' ‘id so pfipOmdglf k razvojna drugih ce-like razdalje : tako postane odnos med časom letenja in postankom na zemlji neekonomičen in torej precej narastejo vzdrževalni stroški. Stroški za celinski letalski promet so tako precej višji od stroškov za medcelinske polete, ki so se pred kratkim pocenili. V zvezi z dejavnostjo medna odnih ustanov je prof, Bentivoglio dejal, da ne zaupa dejavnosti Evropske komisije za civilno letalstvo, ki je zgolj posvetovalna; dokument, ki ga je komisija izdelala in ki je v veljavi od leta 1957, je sicer liberaliziral prevoze s čarterskimi poleti, je pa sedaj že zastari (
Sledilo je poročilo dr. Frohmeyer-ja, ki je govoril o vprašanjih v zvezi z železniškimi prevozi med zahodnoevropskimi in vzhodnoevropskimi državami. Govoril je predvsem o tehničnih in finančnih vprašanjih ter o nekaterih sporazumih, ki so jih podpisale države včlanjene v Comecom.
Ob koncu prvega tedna tečaja o prevozih je predsednik inštituta za prevoze, ki je priredil tečaj, prof. Matteo Maternim pozitivno ocenil
dosedanje delo in naglasil, da so se govorniki dotaknili številnih aktualnih vprašanj pri razvoju prevozov v Evropi.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev
sporoča
da bo v nedeljo dne
5. septembra ob 16. uri
SPOMINSKA
SVEČANOST
pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici, v počastitev ■sporo»» -.Bidovca,, .Marušiča,,.Miloša in Valenčiča.
V ponedeljek, 6. septembra, ob 17,30, na 46. obletnico ustrelitve, pa bo polaganje vencev na njihov grob na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu.
Deželna komisija za RAI-TV se še j Te spremembe na slovenski radii ni sestala na prvem jesenskem za- ski postaji v Trstu naj bi stekle že sedanju, vendar kaže, da bo v : to jesen, verjetno v oktobru, zato prvi polovici septembra že izdelala je razumljivo veliko zanimanje, če
Šolske vesti
Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice bo od 1. do 15. septembra (razen ob sobotah) od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 418-605). Pričetek pouka v četrtek, 16. septembra. Datum vpisovanja v podružnice bomo javili’ naknadno.
Popravni izpiti na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois - Trst se bodo pričeli dne 2. septembra letos s pismeno nalogo iz slovenščine.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren», Ul. Guardielia 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo na znanstvenem liceju iz slovenščine, na klasičnem pa iz latinščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da se začnejo popravni izpiti v jesenskem roku 2. septembra ob 8.30 po razporedu.
svoj pravilnik in se lotila prav tega ; bodo prinesle kaj novega tudi v
važnega vprašanja. Verjetno pa je, j vsebini oddaj in pa na ravni oečje j ki » objavljen na oglasni deski šole.
■ii Vi •
da bo preučila tudi ukrepe, ki jih j samostojnosti te radijske postaje, je vodstvo tržaških radijskih postaj j za katero mnogi vodilni ljudje pri pripravilo v skladu z načeli o re- RAI priznavajo, da bi morala biti formi radijskih programov krajev i «bolj manjšinska> in pluralistična nega značaja. _	j v skladu z idejno razčlenjenostjo
Radijske poslušalce bo zanimalo ’ slovenske narodnostne skupnosti v
vedeti, za kaj v bistvu gre. Po prvih . naši deželi._
vesteh, ki smo jih zbrali, bo slo- j
Ipr^Sf	l,s; I Spremembe na avtobusnih
nS3.odvdajS,VS: progah št. 26, 42 in 44
draških urah, zvečer. Med temi «o- j
broki» pa so bile «luknje tišine» j Občinsko podjetje Acegat sporoča, prav ob urah, ko statistike kažejo, | da bodo v sredo, i. septembra, sto-da največ ljudi posluša radio: go- j P^e v veljavo spremembe na neka-spodinje dopoldne, mladina nopol- terih progah avtobusov, ki pove-dne. Pač pa so statistične ankete ; zujejo mesto z bližnjo okolico. Konč-pokazale, da je število poslušalcev, n9 postajo avtobusov št. 26, ki je v večernih urah zelo majhno, ker, kila doslej pri Rumeni hiši v Bar-se usmerjajo v glavnem k televiziji, i kovljah. bodo premestili na Trg
Prosveta
PD «F. Prešeren» iz Boljunca vabi vse pevce, da se udeležijo pevske vaje, ki bo v torek, 31. t.m., ob 20.30 na Jami. Zaradi bližnjih nastopov prosimo za popolno udeležbo.
Vodstvo TPPZ obvešča pevce in godbenike, da bo prva vaja v sezoni 1976-77 v petek 3. septembra ob 20.30 v Bazoviškem domu, kjer ima TPPZ svoj domicil.
! Od tod torej sklep, naj bi postaja «Trst A» oddajala od 7. zjutraj do
Osoppo. Sprememba ne bo vplivala na vozni red avtobusov.
19.30 zvečer, brez prekinitev. Ob j Kar zadeva progo št. 42 bodo ob 19.30 pa naj bi utihnila. Programi j praznikih uvedli dve novi vožnji do naj bi bili razdeljeni, kot določa j Vejne. Na isti progi bodo ob delav-reforma, v tri programske celote | nikih povečali število voženj, da bi z lastnimi vodstvi: jutranje in do-ltako razbremenili potniški promet,
Na Proseku festival komunističnega tiska
Danes popoldne bosta na festivalu komunističnega tiska na Proseku (na Balancu) nastopila moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela in proseška godba na pihala.
V večernih urah bo za zabavo in ples poskrbel ansambel «Lords». Delovali bodo dobro založeni kioski.
ALIDA in VOJKO PAHOR
si danes obljubita večno zvestobo.
Čestitajo in želijo mnogo skupne sreče in zadovoljstva v življenju bivši učenci I. razreda strokovne šole leta 1971.
poldanske oddaje, popoldanske od daje in večerne oddaje. Ti trije ciklusi oddaj naj bi bili namenjeni potencialnim poslušalcem nekako po predlaganih a neobveznih geslih: «dom in izročila», «mladina», «kultura in delo».
Vsebinsko pa naj bi reforma odpravila mestoma politični in ideološki propagandistični žnačaj slovenskih oddaj. Radijska postaja naj bi postala «sredstvo na razpolago slovenske narodne skupnosti v Ita-
ki se bo na odseku Barkovlje - Trst prav gotovo povečal zaradi premestitve končne postaje avtobusov št. 26. Ob delavnikih bodo začeli avtoT busi št. 42 voziti iz Naselja sv. Nazarija že ob 5.18. Ob delavnikih bo še prej, ob. 4.40,, odpotoval iz presežke garaže avtobus, ki bo vozil na relaciji Gabrovec-Bajta-Šem-polaj-Nabrežina-Križ-Prosek in katerega se bodo lahko, poleg uslužbencev Acegata, ki pa si bodo morali preskrbeti posebne izkaznice poslu-
liji». Slovenska manjšina naj bi se ževali tudi prebivalci teh vasi. Ta v njenih oddajah spoznala v večji j avtobus bo nato ob 5.18 odpotoval meri in zato jo je treba ustrezno j iz Naselja sv. Nazarija proti mestu, spremeniti. Poieg večjega notranje-1 Ob praznikih bodo nekoliko sprega pluralizma, ki naj obiektivno j menili vozni red proge št. 44, da prikazuje kulturno in miselno ra- i bi tako prišlo do porazdelitve voženj zvejanost Slovencev v Italiji, naj j po Furlanski cesti med avtobusi bi postaja «Trst A» opravljala to ' št. 44 in št. 42. poslanstvo preko tako imenovanega j	—=———======—-
«pristopa», ki ga določa reforma, j___
«Pristop» pomeni, da bo morala radijska postaja dajati vsak dan na razpolago določeno število minut (govori se o treh oddajah po 15 minut), za katere bi prejele odgovornost organizacije in ustanove zunanjega značaja (npr. gledališče, tisk, društva, krožki, posamezne skupine itd.).
Določene spremembe so predvidene tudi za notranjo organizacijo dela. Od sedanje, ki temelji na «prekatih», naj bi prešli k večjemu «teamskemu» delu v okviru tako imenovanih NIP (nucleo ideativo programmati vo). NIP naj bi nekako u-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi odprti od ponedeljka, 30. avgusta, dalje v jutranjih urah od 8.30 do 12.30 in popoldan od 15.30 do 19. ure.
USTANOVA IŠČE GEOMETRA Z DELOVNO POGODBO ZA DOLOČEN ČAS DVEH LET. PLAČA USTREZAJOČA IZKUŠNJI. PISATI NA OGLASNI ODDELEK PRIMORSKEGA DNEVNIKA « USTANOVA » — UL. MONTECCHI 6, TRST.
•	___ 'i	--l'J ìvjpQV'fl /
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Kino
MIRAMARSKl PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.00 «Der Kai-sertraum von Miramar» (v nemščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Mi-ramaru» (v italijanščini). Jutri^ tedenski- počitek.
Ariston 21.30 «Occhi bianchi su pianeta Terra». C. Eston. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Mignon 14.30 «La volpe e la duchessa». G. Segal. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Il giorno del grande massacro». Barvni film.
Grattacielo 16.00 « L’affittacamere ». Vittorio Caprioli, Gloria Guida in Adolfo Celi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 16.30 «Il pistolero». John Way-ne in Lauren Bacali. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Napoli violenta». M. Merli in J. Saxon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.30 «Grizzly, l’orso che uccide». Barrai film.
Ritz 15.00 «Arrivavano sempre al tramonto: li chiamavano... i quattro dell’Ave Maria». T. Hill, B. Spencer. Barrai film.
Aurora 15.30 «A qualcuno piace caldo». Marilyn Monroe, Jack Lemmon in Tony Curtis. Barrai film.
Cristallo 16.30 «Milano violenta». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Capitol 16.30 «Kobra». S. Martin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno 16.00 «Colpita da improvviso benessere». Giovanna Ralli, Stefano Sattaflores, Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Filodrammatico 15.30 «Quando l’amore è perversione». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Impero 16.00 «Per un pugno di dòllari». Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «Profezia di un delitto». F. Nero. S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 15.00 «Sfida all’ O.K. Coral». B, Lancaster, K. Douglas. Barvni film.
Astra 16.00 «Cinque matti vanno in guerra». Barvni film.
Abbazia 16.30 «Calibro 20 per uno specialista». Barvni film.
Radio 14.30 «Per favore non toccate le vecchiette». Barvni film.
Giardino Pubblico 21.00 «Frankenstein junior». Barvni film.
Izleti	Ìj§
ìsPDT pnreai a. septembra ob Meliki dneva slovenskih tržaških planincev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9 do 31. avgusta.
Sonja in Nada Žerjal izrekata družinama Povh in Koren iskreno sožalje ob izgubi drage mame in none Antonje.
PD «F-, Prešeren» iz Boljunca izreka iskreno sožalje pevki Sempli-fiijt Rovk in družini ob izgubi drage
Ob izgubi matere Antonie izreka sekcija komunistične partije Dolbla svojemu članu Ninotu Slavcu iskreno sožalje.
*	m TOI.'rCTC •
«m.*
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniHiiiNiiiooiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniifimiiitiiiiiitiMiiiiiiiiiiifiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiliiillililimuiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiinil
Danes, NEDELJA, 29. avgusta
JANEZ
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob
oseb, v istem obdobju lani pa jih 19.49 — Dolžina dneva 13.26 — Luna
Včeraj - danes
je bilo 5.431.
Po mnenju izvedencev naj bi odločujoče vplival na padec italijanskih turistov v našem mestu predvsem majski, pot-es, ki je prizadel kraje Furlanije, Beneške Slovenije, Karnije in Rezije.
Sporočilo maturantov z izleta po Jugoslaviji
(Po telefonu)
Na maturantskem izletu po Jugoslaviji se vam tokrat oglašamo iz Splita. Prejšnjo noč smo drugič prespali v Sarajevu in si včeraj ogledali mesto. Videli smo most pri katerem sta bila umorjena avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena Zofija. Nismo obiskali muzeja Mlade Bosne, ker je bil zaprt. Nato smo si ogledali Bah-čaršijo. ki je še danes poslovni in zato najživahnejši del mesta. Zgra jena je bila za časa turške zasedbe. Ogledali smo si tudi Gazi Husref begovo džamijo, ki je največja v Jugoslaviji, pravoslavno cerkev, tipično muslimansko hišo in naravoslovni muzej. Šli smo tudi na goro Predovič s katere je lep razgled na Sarajevo. Popoldne smo šli na kratek izlet do Vrela Bosne, kjer smo si ogledali izvire reke Bosne in se sprehodili po velikem parku. Prespali smo zopet v hotelu Bristol.
Naslednji dan smo nadaljevali izlet do Mostarja. Na poti smo se ustavili v Breli, kjer so se nekateri kopali. V Mostarju smo si ogledali stari most in tipične trgovine. Na poti do Mostarja smo se peljali mimo Neretve. Ta del Bosne ima zelo lepo in slikovito pokrajino. Ponekod
vzide ob 11.13 m zatone ob 21.49.
Jutri, PONEDELJEK, 30. avgusta ROZALIJA
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 22.2 stopinje, najnižja 16.5, ob 19. uri 21,8. Zračni pritisk 1019,6 mb ustaljen, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, dežja je padlo 11 mm, veter zahodnik severozahodnik 8 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. avgusta 1976 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
ODPRTO XARA3Ì £ DOPUSTOV/ faHNroir/j
Jillls
1 k
f OTO KINO '
seguun
NA VAŠO RAZPOLAGO
UMRLI SO: 92-letni Giorgio Ba-cich, 71-Ietni Carlo Cusin, 60-letni Arside Carraro, 90-letna Angela Lisi vd. Schirardi, 67-letna Bianca Zampano vd. Ciano, 71-letna Laura Padovani, 53-letni Vincenzo Quarta, 76-letna Margherita Czeizek vd. Gu-stincich, 54-letna Iris Vallon vd.
Maria Longo, uradnik Giovanni Cat-teri in gospodinja Rita Cristofaro, delavec Franco Kobau in gospodinja Anna Maria Panariti, telef. inštalater Franco Polli in uradnica Paola Zucearello, mehanik Giorgio Scrazzolo in študentka Raffaela Carlotti, uradnik Sergio Franchi in
Gropazzi, 83-letna Antonia Grahonia ! zdravnica Anna Rossi, uradnik E-
vd. Slavec, 75-letna Michela Cucio vd. Vanini.
pifanio Samueli in uradnica Edith Blaschek, mizar Karoly Harth in
OKUC: «pokojen« »-»SS.’iMrfSSS Gamba m upokojenka Davorina Fle-
go, uradnik Bruno Morgera in urad niča Maria Ines Donzella, docent Lorenzo Prearo in učiteljica Adria-
viana Sonzio, tel. delavec Mario Staropoii in gospodinja Carmine Delpiano, poljedelec Egidio Pilastro in gospodinja Antonietta Pontirolli,
wmmmm.
zobotehnik Egidio Odino in gospodinja Laura Vascotto, mehanik Bo-
ris Žnidarčič in trgovska pomočnica Rosanna Grizancic, uradnik Sergio Giacomini in uradnica Marina Lan-ger. geometer Diego Godina in uradnica Alga Bartolomei, težak Vincen-
uradnik Duilio Kovarik in trg. pomočnica Maria Muggia, uradnik Giuliano Angiolini in študentka Isabella Schuerrer, uradnik Nicolò Spadaro in uradnica Daniela Schrin-zi, barist Bruno Godina in uradnica Lucilla Oretti Carati, učitelj Claudio Cecchi in študentka Wilma Di-
zo Lombaroo in uslužbenka Eleono- lena, ladijski strojnik Bruno Blason
ra Eichmeier, univ. študent Pierpaolo Vallon in babica Loredana Calci, mehanik Diego Bossi in teh. pap. ind. Claudia Savron, hidravlik Franco Forza in uradnica Laura Favretto, elektricist Renato Scopizzi in trg. pomočnica Rita Canziani, šofer Ottorino Ponzin in frizerka Iris Corazza, uradnik Pasquale Cangiano in bolničarka Marina Maglizza, varilec Luigi Ventura in uradnica Renata Filipaz, uradnik Nevio Berni in uradnica Rita Zorè, uradnik Giovanni Accardo in uradnica Maria Giovanna Lodato, železarski del. Vassili Kovacic in telefonistka Ida
in uradnica Rita Babudri, finančni stražnik Vincenzo La Torre in de-
DA RILA
Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur »SEIKO» — Posebni popusti.
Urama In zlatarna
LAURENTI
Trst Trieste • Largo Santorio «
lavka Maria Medos, uradnik Dimitri Sancin in uradnica Adriana Puzzer, pristaniščnik Mario Sturm in delavka Franca Turko, postajni načelnik Francesco Melle in študentka Silvia Honsell, delavec Antonio Sagliocchi in gospodinja Assunta Salzano, pod-časnik J. V. Vincenzo Chilelli in študentka Tina Catania.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Corso, Corso Italia 14; Prendi-ni. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AU’Esculapio, Ul. Roma 16; Al Cam-fnello (INAM), Drevored XX Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. del-l’Istria 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tei. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	54	18	6	25	80
CAGLIARI	61	69	88	83	20
FIRENCE	88	63	87	47	10
GENOVA	7	55	16	83	86
MILAN	80	24	33	45	53
NEAPELJ	59	52	26	85	3
PALERMO	51	80	12	55	2
RIM	82	84	53	32	66
TURIN	25	4	43	41	44
BENETKE	63	4	47	70	7
ENALOTTO					
X 2 2	12	X X	2	1	2 X	2
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 27. 8. 1976
Ameriški dolar: debeb	836,50
drobni	820.—
Funt šterling	1484.—
Švicarski frank	337,75
Francoski frank	163,50
Belgijski frank	20,65
Nemška marka	331,50
Avstrijski šiling	46,10
Kanadski dolar	830.—
Holandski florint	316.—
Danska krona	133.—
švedska krona	184.—
Norveška krona	145.—
Drahma: debeli	19,—
drobni	20.—
Dinar: debeli	40.—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
ANTONIJA GRAH0NJA vd. SLAVEC
Pogreb bo jutri, 30. t.m., ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Žalujoči: hčerka Simplicija z možem Paolom, vnukinja Franca z možem Leonardom, pravnuk Rodney, sin Nino z ženo Danilo, pravnuk Fulvijo ter drugo sorodstvo
Dolina, 29. avgusta 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3

Mali oglasi
VAŽNO ITALIJANSKO - ŠVICARSKO PODJETJE išče trgovskega vajenca z znanjem slovenščine ali hrvaščine. Ponudbe na Oglasni odde-led Primorskega dnevnika «Vajenec», Ul. Montecchi 6, 34137 Trst.
STOLICE skoraj nove prodam. Telefonirati: 823-287.
PRODAM MOTOR PUCH 125 . MOTO CROSS. Tel. 790-218.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije agencija «Conoscersi», UL Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923.
PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin.
OKTET
GALLUS
LJUBLJANA
vabi tenorje in baritone, ki bi želeli peti v tem ansamblu, na avdicijo. Podrobnejše informacije in dogovor na tel. štev. (061) 44-202.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
PAVLE GRGIČ vd. MAHNIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala č.g. župniku.
Žalujoči: hči Zofka z možem, vnukinji Lilijana in Anita z možem, sestre, bratje in drugo sorodstvo
Trst, Padriče, Gropada, Montevideo, 29. avgusta 1976
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
FRANCA METUKOVCA
se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo kirurgu dr. Carlu Delamiju, ki mu je olajšal trpljenje, domačemu župniku za vodenje pogreba, številnim duhovnikom, ki so ga spremljali, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade za ganljivo petje. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje ali v dobrodelne namene. Hvala vsem sorodnikom, i ijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina Metlikovec
Sesljan, 29. avgusta 1C7G
RAZGOVOR Z 1NZ. VIKTORJEM TURNŠKOM IZ LJUBLJANE
Uspešno delo na področju gradnje z uporabo protipotresne tehnike
Z laboratorijskimi poskusi po potresu v Skopju so v ljubljanskem Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij izdelali postopek za protipotresne sanacije in gradnje, ki se ga zdaj poslužujejo z uspehom tudi v Reneški Sloveniji
Inženir Viktor Turnšek je ravnatelj Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, ki z dvema ekipama sodeluje pri obnavljanju hiš v Beneški Sloveniji, ki jih je poškodoval potres. Zavod je med drugim znan po posebnem protipotresnem načinu gradnje, ki ga uporablja v Beneški Sloveniji. Inž. Turnška smo vprašali, kako in kdaj so začeli z raziskovanji, ki so privedla do tehnologije gradnje, ki jo uporabljajo sedaj v Beneški Sloveniji.
«Naš zavod je začel delati sistematično na tem področju po skopskem potresu. V laboratoriju smo skušali reproducirati poškodbe na zgradbi pri potresu. Ko se nam je to posrečilo smo ugotovili, kakšne so sile, ki se sprostijo ob potresu in smo začeli študirati, kako bi to sanirali. Poskusili smo na več načinov, med drugim tudi z injekti-nanjem. Ugotovili smo, da z injekti- ;,:s8 ranjem vzpostavimo prvotno sta j. zidu, le da je zid še mnogo trdnejši, kot je bil prej. Z drugimi besedami, potres enake ali še večje jakosti bi ne povzročil nobene poškodbe. Ugotovili smo, da so zidovi z.a 30 do 40 odstotkov močnejši. Pri kamnitih zidovih pa je razlika še večja: po injektiranju je zid štirikrat trdnejši, kot je bil prej, kot smo ugotovili po potresu na Kozjanskem.
Seveda smo tudi ugotovili, da morajo biti stavbe povezane. To so pravzaprav ugotovili že leta 1895 po ljubljanskem potresu in so začeli vgrajevati vezi. V laboratoriju smo torej poskusili ugotoviti, ali vezi u-činkujejo in v kolikšni meri učinkujejo. Učinek je zelo velik. Namesto, da bi pri potresu vibriral vsak zid posamezno, vibrira vsa hiša, ki se seveda ne zruši. Zato pa je nujno potrebno, da je vsa hiša povezana. Treba je torej narediti dvoje: ojačiti zid, ki je šibek in tam, kjer je šibek (že potres je pokazal, kje je zid šibek), ter povezati hišo. Sicer Pa je princip popravljanja po vsem svetu isti: mislim, da vsi enako gledamo na problem, razlike so le v tehnični izvedbi.»
rr\
mš
P
a
Darovi in prispevki
V počastitev spomina Marije Gulič daruje sestra Ivanka Resinovič
2.000	lir za Dijaško matico.
Nemesto cvetja na grob Karolini
Hreščak daruje Milka. Hreščak vd. Racman 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Fani Čuk darujeta družini Ukmar in Terčič
5.000	lir za Kuliurni dom Prosek-Kontovel.
Ob obletnici smrti Angela Ukmarja darujejo žena in: otroci 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob tete Pavline darujeta Silvestra in Danilo
če 62), 5,000 Jir za SD Sloga.
V spomin pok. Zofkine mame daruje Marija Birsa 5.000 lir za ŠD Gaja.
Stanko Bordon daruje 50.000 lir za popravilo. Prosvetnega doma- na Opčinah.	•
Namesto	cVetjd	na	grob	Pavle
Mahnič daruje družina Grgič, (Pa-driče 66). 5.0C0 lir za ŠD Gaja.
Namesto	cvetja	na	grob	Pavle
Mahnič darujeta Erminija in Ivan Kalc 5.000 lir za Dom handikani-ranih na Opčinah.
Namesto	cvetja	na	grob	mame
Pavle Mahnič daruje	hči Zofka z
V počastitev spomina pok. Fani Daneu in Marije Škeriavaj/ daruje Lidija Kapun 5.000 lir za Dom han-dikapiranih na Opčinah.
Vaški praznik na katinarski «Golovki»
Čez teden dni bo prosvetno društvo, iz' Lonjerja in s Ratinare priredilo na katinarski «Golovki» vaški praznik, ki bo prvič.‘po dolgi vrsti let, v tem predelu- tržaškega predmestja.' Vaški praznik ali sagra, kot
žagar, Padriče 10.000 lir za Dom j možem 20.000 lir za Dom handika-	dnL
handikapiranih na Opčinah, ■" j pirariih na Opčinah.
V	isti namen darujeta Zora in j Marija in Viktor Ukmar dačujeta Svetko Delan, Bazovica 10.000 lir. 10.000 lir za Kuliurni. dom Presek
Namesto cvetja na grob sestre in Kontovel. tete Pavline daruje družina Kalc V počastitev spomina staršev- in iz Gropade 10.000 lir.	| žene Zore, darujejo Andrej in Ida
V	isti namen daruje družina.Na jz možem Vidom 10.000 lir za Kul-
turah Gropada 44, 3.000 lir.
V spomin Viktorja Perhavca.
; Diplomirana inženirja Viktor Turnšek in Drago Dolenc na delu. Na desni don Arturo.
vedamo se, da ni naša dolžnost, da pomagamo le svojim prebivalcem, še predvsem v tem primeru : ne, ko
smo pač tako blizu.»
— Kakšno pa je stanje v Posočju? Tehnika je ista. Načrti za sana-
cijo so v glavnem izdelani in dela so v teku. Upamo, da bomo do začetka zime čimveč naredili.»
MEDTEM KO SE JE LOVSKA SEZONA DRUGOD ŽE ZAČELA
Čez nekaj tednov bodo po Krasu
spet zapokale puške naših lovcev
Po mnenju ptičarjev in lovcev naj bi ptičarstvo ne oškodovalo kmetovalcev, ljubitelji narave pa menijo drugače
Pred kratkim, se je začela po vsej Raliji, z izjemo naših krajev, letoš-
..............nja lovska sezona. V tem prvem de-
— Seveda ste pri svojih študijah j ]u sezone, vse do 1. oktobra, je lov
naleteli, na zanimanje tudi izven Ju- : omejen le na ptice selivke, ki poslavije. Kakšni so stiki vašega za- '	"
voda s tujino?
Prav sedaj smo navezali tesne stike z berkleysko univerzo, v ZDA.
Gre za dolgoročni progrard ra'žiško! vanja opečnih zidov. So še nekatere težave v zvezi z ugotovitvijo stop» nje zdržljivosti zgradb in radfbi našit odgovor tudi na ta vprašanja.
— To je prvič, da ima slovensko prebivalstvo Beneške Slovenije tako tesne stike z organizacijami matične domovine. Pomen vaše odločitve, da priskočite na pomoč tudi prebivalstvu ' tostran meje, torej presega zgolj tehnično raven.
Seveda smo z veseljem priskočili na pomoč beneškim Slovencem. Za-
tem času selijr iz severnih v toplejše kraje, po 1. oktobru in vse do konca leta pa bodo lahko lovci preverjali svoje strelske sposobnosti na fazanih, zajcih m se drugin divjih živalih.
...V tržaški pokrajini je lovska sezona porazdeljena nekoliko drugače kot v ostalih krajih Italije. Od vsake izmed 13 lovskih družin, ki delujejo na Tržaškem, je namreč odvisno kdaj naj se «jaga» začne. Vsekakor se začne lov pri nas pozneje kot drugod v Italiji. Skoraj vsako leto, in tako bo tudi letos, se začne lov na ptice. selivke nekje v drugi polovici septembra, prvo nedeljo oktobra se začne lov na fazana, prvo
nedeljo novembra pa bodo lahko lov-1 selivke. Te lovijo lovci predvsem v ci streljati še zajce. Lov. na fazane j jutranjih urah. med njihovimi žrtva-in zajce se bo zaključil 31. decem- mi pa je največ kolombačev. V zad-
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V	Kopru gradijo nov dijaški dom
Slikarski ex tempore v Piranu - Za turiste vsepovsod dovolj prostora
V	Piranu se je začela tradicio-1 jih tudi nagradila. Kakor vsako le-nalna slikarska prireditev ex tem-1 to bodo tudi letos priredili razstavo
nnre \7„ „„_!.. ■	-	_- ,	I ■_s___
Pore. Na sporedu je že enajsto leto. Kljub slabemu vremenu je udeležba zelo zadovoljiva, saj je samo včeraj prišlo v Piran nad 100 u-metnikov, nekatere pa pričakujejo se danes. Med udeleženci je največ Jugoslovanov in Italijanov, prvič pa so se prijavili tudi Angleži, Romuni in Nemci.
Letošnje teme so Piran, Istra, sobne in morje, medtem ko je tehnika povsem fakultativna. Najboljša dela bo ocenila posebna žirija in
danes ob obali
i
KINO
KOPER: ob 18. in 20. francoski: BORSALINO & Co.
IZOLA: ob 18. in 20. ameriški: SER-. PICO.
ŠKOFIJE: ob 17. in 20. ameriški: PRIČE IN MORILCI.
PIRAN: ob 18. in 20. ameriški: POGUMNI WALDE PEPPER. PORTOROŽ: ob 20. ameriški NASHVILLE.
TRGOVINE
Koper: samopostrežna v Žusterni. Piran: Koloniale in Sadje zelenjava na Trgu bratstva ter Sadje zelenjava Aldo Muženič v Ul. A. Vivode.
Portorož: samopostrežba Nanos ;n mesnica Emona.
Lucija: samopostrežba KZ.
Izola: Košaki v Gorkijevi ulici, Koloniale na Trgu 29. nov. in Mestna tržnica na Kristanovem trgu. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V	nedeljo je v vseh treh obalnih mestih organizirana dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi zimski plavalni bazeni, kegljišča in drugi športni objekti. Nočne barske programe si lahko ogledate v Kopru, Portorožu in Piranu.
V	Kopru bo ob 20. predstava mednarodnega cirkusa Gartner s številnimi atraktivnimi točkami. Nastopile bodo tudi dresirane živali.
najuspešnejših upodobitev. Odprta bo danes zvečer v piranski mestni galeriji, obiskovalci pa bodo imeli možnost ogleda vse do 15. septembra.
*
Sredi tedna je kazalo, da se bo vreme* končno le ustalilo in številni domači in tuji turisti so kar pridno polnili največja turistična središča na Primorskem. Po ocenah turističnih delavcev je bilo sredi tedna na Primorskem okrog 14 tisoč domačih in tujih gostov. V petek in včeraj oa so se spet začeli množični odhodi, kajti meteorološke postaje so za konec tedna napovedale slabo vreme, ki bi se utegnilo podaljšati tudi v prve dni prihodnjega tedna. Tako je danes v vseh gostiščih na Primorskem dopolj prostora. To velja celo za hotel Maestoso v Lipici, ki je zaseden 50-odstotno, čeprav se uprava prizadeva na vse načine, da bi zadržala goste (predstave, dresure, večerne prireditve, možnosti ježe v prirodnem parku in plavanje v pokritem bazenu itd,).
Gostinski delavci si obetajo, ne glede na muhasto vreme, nekaj več obiska v septembru, ko bodo začele veljati posezonske cene (od 10 do 25-odstotno znižanje). Cene u-slug pa bodo znižali tudi zasebniki.
* * #
Po dolgih zapletih in čakanju, preden je prišlo do samoupravnega sporazuma o finansiranju dijaškega doma v Kopru, so zdaj končno tudi pristopili h gradnji. Del starih in izrabljenih objektov so že porušili, zdaj pa se pripravljajo na gradnjo temeljev. Če bo šlo vse po načrtih, se bodo učenci vselili v nove prostore prihodnje šolsko leto. Trenutno je najbolj žgoč problem, kam nastaniti učence, saj se pouk začne že s prvim septembrom. Učence bodo namestili v okoliških hotelih in v raznih domovih. Sproti pa bodo morali reševati probleme zaradi pomanjkanja prostora za učilnice in za razne interesne dejavnosti učencev.
bra,’ do 31. marca 1977 pa bo dovoljen lov na razne ptice selivke in brinjevke. Sedaj je dovoljen v naših krajih le lov na srnjaka.
Še v nečem drugem se lov v tržaški pokrajini razlikuje od tistega v ostalih predelih Italije. Pri nas namreč lahko lovec strelja divjad le en dan v tednu, ali v nedeljah ali v četrtkih, medtem ko drugod po Italiji lahko odhajajo lovci vsak dan na lov. Od 1. oktobra do 31. decembra lahko lovec s Tržaškega strelja le v 15 dneh. Omeniti moramo še, da si postavijo lovske družine naše pokrajine tudi posebne norme glede števila divjačine, ki jo lahko vsak lovec postreli. Število živali (predvsem fazanov in zajcev), ki jih lahko lovec ubije, je odvisno od več faktorjev: od razširjenosti lovišča
njih letih se je med pticami selivkami precej zmanjšali, število divjih rac, zato jt tudi manj lovcev, ki se sedaj posvečajo lovu na perjad, ki živi ob močvirjih.
Če se bo začela lovska sezona ser le čez nekaj tednov, je pa sedaj že v polnem.tekd sezona ptičarstva. V naši.?pokrajini lovi ptice precejšnje število ljudi, predvsem mladeničev. Nekateri imajo za to ustrezno dovoljenje in svoja lovišča, drugi ne. In prav v zvez' s ptičarstvom je prišio v preteklih letih in tudi letos do polemik, češ da morija ptic povzroča veliko škodo poljedelstvu, saj v veliki meri pripomore k veliki razširitvi žuželk, ki povzročajo nemajhno škodo na poljskih pridelkih. Ptičarji in tudi lovci se branijo teh obtožb s .trditvijo, da . lovijo ptice *>e-
i LU.
ki ga ima vsaka lovska družina na j činoma v jesenskem času, ko je pri-razpolago, od števila lovcev, ki se- j delek že spravljen pod streho. Po-
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli:
V	UREDNIŠTVU :
Jožef Krešcvič 10.000 lir, PD Slovan, Padriče in ŠZ Gaja, Gropada - čisti izkupiček na Cankarjevi proslavi v Bazovici 68 tisoč 685 lir, ŠZ Gaja - izkupiček prostovoljnih prispevkov sagre na Padričah 217.000 lir.
Iz Padrič so darovali naslednji: Miroslav Žagar (13) 10.000 lir, Karel Grgič (45) 5.000, Ladi Križmančič (39) 5.000, Josip Grgič (62) 10.000, Drago Grgič (30)
5.000,	Feletti 5.000, Rafael Grgič
(52) 15.000, Grgič (18)	10.000,
Grgič (49)	10.000,	Grgič (42)
10.000,	Grgič (67) 10.000. Kalc (5) 10.000, Kalc (166) 5.000. Žagar (38) 5.000, Grgič (66) 10.000, Furlani (198) 5.000, Ghezzo (24)
5.000,	De Giorgi (130) 5.000, Grgič (17) 10.000, Grgič (18) 10.000 lir.
POVZETEK
V	uredništvu	455.685 lir
Prejšnja vsota 33.398.458 »
SKUPAJ
33.854.143 lir
+ 5.645 N-din.
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu Ul. Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na- tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
turni dom Prosek-Kontovel.
V spomin Pepi ja Miliča daruje Valerija Godina 2.000 lir za Dijaški dom.
Namesto cvetja ria grob Viktorija Perhavca darujeta Lučka in Saška 5.000 lir za ŠD'Polet.
Namesto cvetja na grob pok. Pavlini Mahnič darujeta Ana in Sv eto Grgič (Padriče 61) 5.000 lir za PD Siovan.
Namesto cvetja na grob Pavie. Mahnič darujejo družina Cociani 5.000 lir, družina Bembič 5.000, družina Alberta Bonazze 5.000 in družina Paola Bonazze 5.000 lir za Doni | handikapiranih :ia Opčinah, j Ob 15. obletnici smrti Milana Bu j kavča darujejo žena Anica in sinova I Vojko in Marjan z družino 10.000 i lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Viktorja Perhavca daruje Leo Kralj z družino 5.000 lir za Dom handikapiranih na Opčinah.
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega duma «Srečko Kosovel»
v Trstu. Ul. Ginnastica . 72 ali Campo S. Luigi 11, tel 793-167, sporoča, da sprejema prošnje za. vpis v Dom ia šolsko leto 1976-77. vsak dan od 9. do trinajste ure, razen nedelje. V Dom se : lahko vpišejo dijaki vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole, ki jih v slovenskem jeziku ni.
Vpisovanje traja do 18. sep tembra, oziroma do zasedbe prostih mest. .
m sicer v soboto ter nedeljo. Prvi dati bo na vrsti, le pies z ansamblom j j Pomlad, medtem ko so domači pro- j svetni delavci pripravili za naslednji dan pester spored, ki bo obsegal poleg kulturnega dela tudi slikarski ex tempore za najmlajše ter tek čez (drn in strn za mlajše in starejše ljubitelje te športne zvrsti.
V' kulturnem delu programa, ki se bo pričel ob 16. uri. bodo sodelovali godba na pihala iz Ricmanj. tržaška folklorna skupina «Stu ledi», domači otroški pevski zbor ter pevski zbori Lipa iz Bazovice. France Prešeren iz Boljunca ter Vasilij Mirk s Proseka ~ Kontovela. Zvečer pa bo na vrsti ples, vedno ob spremljavi mladih glasbenikov ansambla Pomlad. Oba dneva bodo delovali tudi dobro založeni kioski, kjer bo na razpolago vse, da ne bo obiskovalec te prireditve kakorkoli razočaran R. Pečar
22. inertna io'lni vinogradniško vinarski sejem «VINO 76»
UŽIVAJTE PRI POKUŠNJI 1000 VRST SVETOVNIH VIN .


Uj
. .. ,	Kj
30.8r5.9.
^SKO
Odprt vsak dan od 10. do 19.30 Zabaviščni prostor odprt do 23.00
iiiiilili!Mi!iiMlllllMi<iHinilimuiiuim"intmmiiiiIIMii     n m mini n n m mu m mi mi mimmmi immilli»
28. AVGUST - ZGODOVINSKI DATUM ZA SEŽANSKO OBMOČJE
Slavje sežanskega občinskega praznika v znamenju novih gospodarskih dosežkov
Slavnostim soja občinske skupščine - V Komnu odprli nova osnovno šolo, poimenovano po junaka Antonu Sibelji - Stjenhi
ruje družina Wilhelm 5.000 lir za Prosvetno društvo Tabor.
Namesto cvetja na grob Marije Škeriavaj darujeta Pepka in Rozina 6.0C0 lir za Prosvetno društvo Tabor.
Namesto cvetja na grob pridnemu Celestu Jablanščku daruje Alojz Lupine 10.000 lir za ansambel Praprot.
Ob obletnici smrti Fani Kalin in Marije Pirjevec darujeta Ivan in
stavljajo posamezno lovsko družino ; leg tega menijo, da uničijo največ ; Zorko Pirjevec l?-000 lir zà Pevskl (običajno šteje vsaka lovska družina ! žuželk lastovice,, le-teh pa ptičarji j	V. Mirk.	,
od 20 do 30 članov).1 in od nribliž- ! ne lovijo. Vsaj po njihovih trditvah ' Namesto cvetja na grob Pavle
torej ptičarstvo ne povzroča škode Mahnič darujeta Lidija našim kmetovalcem. Nedvomno pa je treba razumeti tudi tiste, ki se iz ljubezni do ptičev zgražajo nad tistimi, ki jih lovijo.
nega . števila divjadi, ki jo lovci u-gotovijo med opazovanji v poletnih mesecih. Lovci proseške družine i-majo v letošnji sezoni npr. take norme: vsak lovec lahko postreli skupno 10 fazanov, 4 zajce in neomejeno število manjših ptičev, ki pa seveda niso tako «prestižna trofeja» kot so fazani in zajci.
Kot prejšnja leta so se tudi letos posamezne lovske družine z našega področja dobro pripravile na bližajočo se lovsko sezono. V poletnih mesecih so lovci pripravili na Kra-I mi od le- do .32. avgusta su številna napajališča z vodo, vze- “UA'~ li so v najem nekaj njiv in jih ra-zorali, tako da so imele živali, posebno ptiči, precej hrane. Za ohranitev vrste so kupili na Madžarskem in v Jugoslaviji lepo število fazanov (od 60 do 100) in zajcev (približno 20 parov).
Omenili smo, da se bo. v drugi polovici, septembra začel lov na ptice
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Zdravstveni funkcionar tržaške občine sporoča, da so zabeležili v ted-v tržaški
občini naslednje primere nalezljivih obolenj: tifusna mrzlica 1 (izven občine), obolenje, ki ga povzročajo a-rr.ebe 1 (izven občine), norice 5 (1 izven občme), salmoneloza 4 (1 izven občine), oslovski kašelj 1, nalezljivo vnetje priušesne slinavke 3, malteška mrzlica. 1 (izven občine), rdečka 1, garje 1, nalezljivo vnetje jeter 1.
in Emil
Grgič 4.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Pavle Mahnič darujeta Rozina in Silvan Kalc 2.000 lir za ŠZ Gaja in 3.000 lir' za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Pavle Mahnič daruje Just Grgič, (Padriče 17) 2.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob.. Pavle Mahnič daruje družina Križmančič, (Padriče 41) 3.000 lir za Dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje Francka Grgič (Padriče 49) 2.000 lir.
V	spomin pok. Antona Grgiča in Pavle Mahnič daruje družina Grgič (Padriče 52) 5.000 lir za Dom handikapiranih : na1 Opčinah.
Namesto cvetja na grob tete Pavle Mahnič daruje Grgič (Padriče 35) 5.000 lir za ŠZ Gaja.
V	počastitev spomina Pavle Mahnič daruje družina Grgič (Padri-
iiiiilliiiiiiiiiii«riiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiitiiii\iiiMiiiiiiiriiiiiiliiiiiiiiiliiiiitiiililililiiiiiitiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iliiiiiiH(iiiiiiiiiiiitNillH
Letošnji kriški petdesetletniki
Wfsss > x* i
TT’A V' JT
‘	» n'
» V .
* »'-1.** ■■ V
.. . . \ ®
* v
č * K '
’f '
"i	"A •
« Au i «lil

%
V Križu se vsako leto zberejo domači petdesetletniki in skupno proslavijo svoj življenjski jubilej. Tako je" bilo tudi letos, sicer že prejšnji mesec, a še ne tako daleč, da ne bi bilo vredno objaviti njihovega posnetka. Razlog za to je tudi v
dejstvu, da so se — kot je že navada — podali najprej k spomeniku padlim, kjer so se poklonili njihovemu spominu in šele nato zavili v znano gostilno v Šempolaju na družabnost in skupno kosilo. Pred spomenikom se je z nekaj priložnostni-
mi besedami v imenu jubilantov, ki jih je letos bilo nekaj čez 30 (vsi pa tudi niso mogli priti," ker so nekateri celo v Avstraliji in po raznih
Med slavnostno sejo občinske skupščine.
Na sežanskih ulicah so včeraj pla: polale zastave, ki so ponosno in svečano opozarjale, da občani praznujejo 28. avgust, svoj občinski praznik. Od tistega pomembnega dne, 28. avgusta 1941,' ko je na območje sežanske občine prišla prva oborožena partizanska skupina, ki ji je poveljeval Ervin Dolgan - Janez in ki je zanetila iskro revolucije na tem področju, je preteklo natanko 35 let. A prav ta občinski praznik pomerii obujanje tistih težkih in o-benem junaških časov ter istočasno poklon vsem padlim in še živečim borcem, ki so pripomogli, d . je tudi na tem sicer revnem kraškem predelu slovenske zemlje zasijal žarek svobode.
Osrednja prireditev včerajšnjega občinskega praznika je bila tradicionalna - slavnostna seja občinske skupščine v kinodvorani Svoboda v Sežani. Številnim delegatom iz vse občine ter gostom je spregovoril predsednik občinske skupščine Sežana Boris Bernetič, ki je v svojem govoru podal pregled enoletne prehojene poti razvoja na območju občine.
Bernetič je predvsem naglasil, da se je treba v vsem naslanjati na lastne sile, ki jih Je treba s prizadevanji vseh nadalje razvijati. «Da se z lastnimi silami, napori — je dejal predsednik skupščine — da veliko doseči, nam dokazujejo nekateri uspehi zadnjega obdobja, ki pomenijo . tako večanje (materialnega bogastva, kot tudi nastajanje novih kvalitetnejših odnosov med ljudmi, odnosov, ki so lahko vsebina samoupravne socialistične družbe.»
Govornik je nato na široko ocenil razne sektorje sežanskega gospodarstva in vše, kar je, bilo na raznih področjih v zadnjem letu storjeno. Omenil, je, da se je gospodarstvo še naprej razvijalo v precejšnji soodvisnosti ' od gospodarskih (tokov v sosedni republiki. Kar se tiče maloobmejnega sodelovanja, je omenil, da je treba storiti š.e več, predvsem v duhu sporazuma med sosednima državama. Posebej pa je treba ojačiti vezi z rojaki v zamejstvu.
Po slavnostnem govoru so najzaslužnejšim ustanovam, delovnim or-
fA.r >-
Dobitniki nagrad «28. avgust» na odru.
krajih Jugoslavije) spomnil žrtev ganizacija: i in občanom podelili na Drago Košuta - Cesarjev, k sporne-, g a d e «28. avgust». Tokrat so po-
niku pa so položili venec.
i delili šest nagrad in sicer: Vojni Srečka Kovačiča.
pošti 3672 — Postojna, Vojni pošti 7640 — Reka, Ivanki Gruntar, Dinu Pucerju. Francu Žigonu in delovni organizaciji, «Kovinar» Herpelje. Izmed nagrajencev se je. Dino Pucer odrekel denarnemu delu nagrade v korist Posočja.
Zatem so na .slavnostni( seji prebrali ogorčeno protestno pismo zaradi nezaslišanega" ravnanja avstrijske vlade s slovensko in hrvaško manjšino.
Sejo je. sklenil kratek kulturni spored. Pod vodstvom Evgena Prinčiča je nastopil ženski pevski zbor iz Sežane.
Slavnostne seje občinske skupščine so se udeležili številni gostje iz sosednih občin, iz zamejstva in pa delegacija s Sežano pobratenega mesteca San Ambrogio. Med gosti iz zamejstva smo opazili župana iz Doberdoba Andreja Jarca, podžupana iz Zgonika Miloša Budina, dolinskega podžupana Marina Bandija in jugoslovanskega konzula v Trstu
Občinski praznik so popoldne slovesno proslavili tudi v Komnu, kjer so odprli novo osnovno šolo, poimenovano po narodnem heroju Antonu šibelji -. Stjenki. Ob tem pomembnem dogodku so pred novim šolskim poslopjem priredili krajši kulturni spored, med katerim so nastopili moški zbor, otroški zbor, nekateri pionirji ter recitatorji in med katerim so. spregovorili tudi Boris Bernese in ravnatelj šole Benjamin,Lc-nasi. Uspela prireditev je dosegla vrhunec, ko je Marija Buda, sestra padlega junaka Stjenke prerezala trak in tako uradno odprla šolo. Novo poslopje, kjer se bo pouk pričel že 1. septembra, ima 8 učilnic z ustreznimi kabineti, pionirsko knjižnico, večnamenski prostor in kuhinjo. V kratkem bodo v bližini zgradili še otroški vrtec in zatem še drugi del osnovne šole s štirimi učilnicami. V Komnu se je za otvoritev zbralo res veliko ljudi, med gosti pa je bil tudi devinsko - na-brežinski župan Albin Škerk.
Pnmoršiadnevifik
GORIŠKI DNEVNIK
29. avgusta 1975
V OKVIRU DOBROSOSEDSKEGA SODELOVANJA
Skupna obramba pred točo na obmejnih področjih Italije in Jugoslavije
Sporazum bodo podpisali 10. septembra v Novi Gorici ■ Radarski sistem bodo postavili na vzpetini nad Rožno dolino
Kakovost odnosov in visoka stop- j njenih treh občin dala Zavarovalni-
ca «Sava». Delovanje skupne obrambe pred točo bosta vodila in usmerjala Meteorološki zavod Slovenije ter Deželna ustanova za napredek kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini s sedežem v Trstu.
ka. Prijave že sprejemajo običajni poverjeniki Meneghini in Lenardič v- Pevmi, Bregant in Maligoj v Pod-gorj ter Erika Pavlin v Gorici.
Na Peči in v Števerjanu,se danes zaključita praznika, ki sta ju pripravila prosvetno društvo Vipava ob sodelovanju domače sekcije VZPI ter sekcija KPI Anton Reja - Sever. Lepo vreme, ki je značilnost sklepnega dela letošnjega avgusta, je prirediteljem obeh praznikov veliko pomagalo, da so v petek zabeležili veliko število obiskovalcev. S tema praznikoma pa se zaključijo poletne prireditve v okviru naših organizacij na Goriškem. V jesenskem delu, pred pričetkom nove sezone, pa bosta praznika še v Štandrežu in verjetno tudi v Sovodnjah, kjer bodo pripravili dan folklore. Obračun dosedanjih praznikov je pozitiven, čeprav je slabo vreme večkrat oviralo spored prireditev. Odslej se bodo naša društva usmerila v zimsko delovanje, ki obsega razne kulturne
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Bivši borci na obisku Kumrovca in Dolenjske
Goriška sekcija ANPI - VZPI bo 12. septembra priredila enodnevni izlet na Dolenjsko in v Zagorje z obiskom Kumrovca, Novega mesta, Dolenjskih Toplic in Žužember-
Popravni izpiti na trgovskem zavodu
Ravnateljstvo trgovskega zavoda je sporočilo, da se bodo 2. septembra pričeli popravni izpiti. Prvi dan bodo na sporedu pismene naloge iz splošne izobrazbe, srbohrvaščine in trgovinstva. Za ostale predmete si dijaki lahko ogledajo urnik na oglasni deski trgovskega zavoda.
RAZMIŠLJANJA 08 NARAŠČANJU DRAGINJE
V trgovini je v Cerici zaposlenih nad 35 odstotkov aktivnega prebivalstva
Več kot polovica vseh trgovinskih podjetij prodaja živila • 1 trgovina na 51 prebivalcev
nja sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo se kažeta na raznih področjih. Tako bo kmalu prišlo tudi do organiziranja skupne obrambe pred točo na kmetijsko zelo obljudenih obmejnih območjih obeh sosednjih držav. Ivršni svet občinske skupščine v Novi Gorici je namreč na svoji zadnji seji sprejel predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sistema obrambe pred točo, ki je bil predhodno dogovorjen in usklajen tudi s pristojnimi italijanskimi oblastmi. Dokument bodo podpisali 10. septembra v Novi Gorici in ga bodo začeli potem takoj izvajati.
Samoupravni sporazum določa, da bodo Meteorološki zavod Slovenije ter kmetijske organizacije v Novi Gorici, Ajdovščini in Sežani ter ustrezne organizacije v obmejnih krajih Italije skupaj zgradili radarski center, sistem različnih radijskih zvez. mrežo izstrelišč za lansiranje raket (slednje bodo jugoslovanske izdelave in jih bodo izstreljevali v višino okoli 10.000 metrov), ter te in druge dejavnosti tudi financirali. Sklenjeno je, da bodo radarski center postavili na vzpetini nad Rožno dolino pri Novi Gorici, ker so ugotovili, da je tam najbolj primeren kraj. Z radarskega zaslona — nabavila ga bo Italija ter zanj že zbirajo ponudbe priznanih proizvajalcev iz Združenih držav Amerike, Sovjetske zveze. Japonske ter iz drugih dežel — bodo spremljali gibanje oblakov s točo na območju celotne novogoriške občine, potem cele občine Ajdovščina ter na ozemlju dveh tretjin sežanske občine. Na italijanski strani pa bo radar nadzoroval zbiranje oblakov s točo v vseh slovenskih vaseh, v Brdih ter v velikem delu Furlanije do Vidma. S sistemom obrambe pred točo, ki bo moderno opremljen in organiziran, bodo zavarovali pred točo več kot 100 tisoč hektarov vinogradov ter sadja in drugih kultur na obmejnih območjih Jugoslavije in Italije. Naj opozorimo, da je toča doslej na teh območjih redno povzročala veliko škodo. V najbolj katastrofalnem obdobju je na primer samo v jugoslovanskem delu Brd povzročila za 3 milijarde starih dinarjev škode na vinogradih letno.
Ustanovitev skupnega sistema o-brambe pred točo bo stala' okoli milijardo starih dinarjev. . Vsaka stran bo krila polovico stroškov.
Financiranje sistema bodo uredili s posebnim dogovorom. V Novi Gorici bo začetno investicijo namesto raznih kmetijskih organizacij iz orne-
aiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||ll||„ii„„iil|l,„IIIIII|||,llll„lllllllmillimillll|lllll,lllslllllllHIII|l|llltl)|||||1||||||||||||||||||||||||||||||1||||m||
ZAKAJ LJUDJE OPUŠČAJO REJO ČEBEL?
POLETNI PRIREDITVI NA GORIŠKEM
Folklorna prireditev na Peči Komunistični praznik v Števerjanu
Na Peči bodo nastopili folkloristi iz Gorenjske - Govora Škerka in Poletta ter nastop doberdobske godbe v Števerjanu
Že nekaj časa ugotavljajo na podlagi podatkov, ki jih zbirajo pri trgovinski zbornici, da življenjski stroški v Gorici naraščajo hitreje, kakor v drugih italijanskih mestih. Kot je znano, upoštevajo za izračun poprečnih življenjskih stroškov cene nekaterih osnovnih živil, oblačil, stanovanja in uslug.
Iz prakse vemo, da se najbolj spreminjajo prav cene za živila :n obleko, zato bi lahko sklepali, da je vzroke za čezmerno naraščanje življenjskih stroškov iskati prav tu. Ne bi na tem mestu razglabljali za-
kaj se v Gorici več kakor 35 odstotkov aktivnega prebivalstva ukvarja s trgovinsko dejavnostjo (všteti so tudi uslužbenci javnih lokalov). Bolj zanimiv je podatek, da pride na vsako trgovino poprečno 51 prebivalcev, državno poprečje pa je precej višje — nad 60 prebivalcev. Poleg tega je treba upoštevati, da vse primarne dejavnosti skupaj — industrija, gradbemštvo, elektrogospodarstvo in poljedelstvo ne dosegajo takega odstotka zaposlenih, kot trgovina. Oglejmo si porazdelitev v odstotkih :
Poljedelstvo zaposluje 2,6 % aktivnega preb. ali 404 enote
Industrija Gradbeništvo Elektrogpsp. Prevozništvo Trgovina Bančništvo Javna uprava
27,2 » 4,8 » 1,0 » 7,5 »
35.4	»
2,1 »
19.4	»
ali 4397 ali 770 ali 160 ali 1193 ali 5685 ali 340 ali 3119
Omenjene številke se sicer nanašajo na stanje leta 1971, vendar so spremembe do danes minimalne. Tako se je verjetno znižalo število zaposlenih v kmetijstvu, zvišalo pa se je število zaposlenih v trgovini in malenkostno v industriji.
Vedno po podatkih iz leta 1971 je bilo v občini Gorica kar 1227 trgovinskih podjetij od tega 121 z vele-trgovsko dejavnostjo, 884 malih o-
bratov, 222 pa raznih drugih, med katerimi so všteti tudi kramarji. Od celotnega-.števila- je- bilo kar 55 odstotkov trgovin za prodajo živil, velik odstotek pa-odpade tudi na trgovine z oblačili in obutvijo.
Ob vsem tem pa je treba upoštevati, da je večina trgovin razmeščena precej neracionalno. V nekaterih ulicah so trgovski obrati nakopičeni eden poleg drugega, drugod
Obisk pri Pavletičevih v Petovljah kjer so uredili ličen uljnjak
Skrbi zaradi uporabe strupov v sadjarstvu . Dobrega medu ni težko prodati
Takšen je videti Pavletičev čebelnjak
Včasih smo bili Slovenci poznani ! vletič tudi bolj malo stroškov za I so tako ostale številčno bolj šibke,
if umni jno-Vual o nii rT'/-v -izr» In’ lev	^	AL	4 -, Uov»	_______- 2 J ~ 1
kot umni čebelarji. To je bilo nekoč. S čebelarstvom se danes ukvarja zmeraj manj ljudi, čeprav so strokovnjaki ugotovili neprecenljive zdravilne lastnosti medu. Eden od vzrokov, da ljudje opuščajo to dejavnost, je predvsem premajhna družbena pomoč v letih, ko je pridelek zaradi neugodnih vremenskih razmer skromen. Veliko nevarnost za obstoj čebeljih družin pa predstavljajo danes zelo številni strupi, ki jih kmetje uporabljajo v sadovnjakih, na poljih in celo na travnikih.
Tudi na Goriškem ni stanje nič boljše. Nekaj čebelarjev je še po naših vaseh, od Jazbin do Tržiča. Vendar število panjev močno upada, ker se ti posamezniki ukvarjajo s čebelami le zaradi veselja.
Te dni smo obiskali Franca Pavletiča v Petovljah, majhnem zaselku med Sovodnjami in Zdravščino. V nekaj letih si je vzgojil z umnim gospodarjenjem kakih 50 družin.
Zaradi primerne lege imajo čebele tu dovolj paše, od tiste zgodaj spomladi, pa do pozne jeseni. Prav zaradi primerne lege pa ima Pa-
krmljenje pozimi. Ob Soči se je namreč zelo razrasla vrba, ki cvete že v februarju. Prav to pašo pa ob lepem vremenu izkoristijo čebele, da si naberejo dovolj hrane za krajša mrzla obdobja ob koncu zime (marec, april). Ker so v okolici bogati akacijevi gozdovi, pridela vsako leto dovolj akacijevega medu, po katerem ljudje zelo povprašujejo. V poletnih mesecih pa prinašajo čebele v glavnem mešani travniški med. Včasih je bilo v tem kraju tudi dovolj kostanjevega medu, vendar so kostanji, ki so rastli predvsem nad Gabrjami in v okolici Ušij, skoraj popolnoma izginili.
Letos je bila za čebelarje v naših krajih izredno dobra letina, saj je vsaka družina že do sedaj dala v poprečju po 20 kg medu. kar se v naših krajih redko zgodi
Pri Pavletičevih pa pridelek ni bil tako velik, čeprav imajo tu čebele odlično pašo. V neposredni bližini, kakih 1000 m od čebelnjaka, ki je postavljen na sončni legi ob hiši, že nekaj časa vrtajo v hribu.
kar se seveda pozna tudi na pridelku meda.
Mine pa so Pavletičevim povzročile precejšnjo škodo tudi v hlevu, saj so jim že tri krave povrgle mrtvo. Vprašanje zase je, kdo bo poravnal povzročeno škodo.
Kljub omenjenim neprilikam na mladi gospodar ni izgubil veselja, saj že razmišlja, kako bi prihodnje leto povečal število panjev. Kupil pa je že precej čebelarske opreme, tako da posamezna opravila opravi hitreje. Posebno vreanje in oce-janje meda je zelo zamudno, zato si je kupil tudi novo napravo za vreanje.
Konec prejšnjega meseca sem o-biskal Pavletičeve in jih zalotil ravno pri vreaniu, ko je vsa hiša o-mamno dišala po sladki tekočini, vse naokoli pa so letale razburjene čebele. Stara gospodinja mi je takoj ponudila pol skodelice medu .in tako je stekel naš pogovor.
Če vas pot zanese mimo, pa se le ustavite in lepo po slovensko
pa so celi predeli nepokriti. Poleg tega se zlasti med goriškimi trgovci zelo slabo uveljavljajo oblike združevanja, ki lahko občutno zmanjšajo nekatere fiksne stroške in s tem vplivajo na cene. ,
V zadnjem času so se zelo podražile povrtnine, kar je v zvezi z zmanjšanjem števila ljudi, ki se s pridelovanjem bavijo in tudi z okr-njevanjem primernih poljedelskih površin v neposredni bližini mesta. Iz zgoraj navedenih podatkov izhaja, da se je trgovinska dejavnost občutno razrasla, lahko bi rekli skoraj nekontrolirano, morda računajoč na velik priliv jugoslovanskih kupcev. V kratkem bomo razpolagali z novejšimi podatki in bomo lahko naša razmišljanja nadaljevali, vsekakor nam že navedeni statistični podatki pomagajo razumeti, zakaj so pri nas življenjski stroški višji.
Stališče KPI o pokrajinski krizi
Izvršni odbor pokrajinske federar cije KPI je ocenil dosedanji potek pogovorov s predsednikom pokrajine Compagnonejem ter izrekel podporo nadaljevanju takšnega pogovora med protifašističnimi silami v pokrajinskem svetu.
Na podlagi tiste enotnosti, ki se je izoblikovala z izvolitvijo pred sednika, je potrebno brez predsodkov sestaviti programski dokument in večino. Izhajajoč iz stališča, da so splošne koristi važnejše od ozkih, se KPI obvezuje, da bo podpirala najširšo enotnost demokratičnih sil, začenši pri tovariših socialistih, za razplet na pokrajini, ki ne bo poznal zmagovalcev in poražencev, ampak bo težil k izdelavi skupnega programa in k dejanski spremembi sedanjega političnega položaja v Posočju.
Če se je z glasovanjem v pokrajinskem svetu KD odpovedala predsodkom, zaradi katerih niso dosegli programskega in političnega sporazuma, potem je po sodbi KPI sedaj potrebno razpravljati o celotnem sklopu gospodarskega in družbenega življenja. Kriza se namreč ne pojavlja samo na pokrajini, ampak tudi v drugih sferah, kjer še vedno prevladuje zapora proti levici ali se kaže nesposobnost, da bi na nov način pristopili k odstranjevanju težav. Stranka meni, da je na tej osnovi mogoče ovrednotiti pokrajino kot vmesni člen med deželo in občinami. Komunistična delegacija bo na jutrišnjem sestanku demokratičnih strank predložila programski osnutek, ki se nanaša prav na gospodarske in družbene poglede naše pokrajine.
večere ter notranje prireditve. Pomisliti bo treba tudi pa prirejanje Cankarjevih proslav ob letošnji 100-letnici rojstva velikega slovenskega kulturnika.
Spored praznika na Peči, ki ga prireja mlado društvo Vipav., ob sodelovanju domačih bivših partizanov, obsega folklorno popoldne. Pred samim sporedom pa bodo domačini sprejeli predstavnike občine Škofja Loka.
Ob 17.30 bodo na betonski plošči nastopih gostje z Gorenjske: folklorna skupina Sava iz Kranja ter tam-buraški orkester Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki.
Na prostoru pred števerjansko občino bo danes ob 19. uri nastopila doberdobska godba na pihala Kras. Sledil bo politični shod, na katerem bosta govorila Albin Škerk in Silvino Poletto. Praznovanje bodo sklenili s prosto zabavo in plesom ob zvokih Briškega slavčka.
Štandrežci bodo obiskali Rižarno
Ansambel Mejašev s pevko Armando
niiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLOVENSKI ANSAMBLI NA GORIŠKEM
Prihodnjo nedeljo se bodo Stan-drežci podali na enodnevni avtobusni izlet na Tržaško, kjer si bojo v jutranjih urah ogledali Rižarno in se poklonili spominu žrtev. Popoldne se bodo odpeljali na Kras, najprej v znano kobilarno Lipico, kjer se bodo zadržali do poznega popoldneva. Na poti domov se bodo ustavili še v nekaterih kraških vaseh. Izlet priredi prosvetno društvo Oton Župančič, vpisovanje pa poteka v domu A. Budala vsak dan od 17. ure dalje.
V Števerjanu je 24. avgusta praznovala 78. rojstni dan
JUSTINA HUMAR vd. ŠTEKAR
zavedna žena, članica AFŽ, mati dveh partizanov. Ob prazniku ji čestitajo sinovi z ženami in vnuki ter še posebno člani PD Briški grič.
Goriški šolniki na seminarju v Celju
Od 15. do 24. septembra bo v Celju jesenski seminar slovenskega jezika in kulture, katerega se bodo udeležili tudi nekateri naši šolniki. Na zadnji seji Sindikata slovenske šole-tajništvo Gorica so določili profesorje in učitelje, ki se bodo udeležili seminarja. Ti so: Sergij Di-lizza, Lučana Budal, Nevica Budal, Hilarij Pelicon, Alfonz Koršič, Leopold DeVétak, Nevenka Bric por. Devetak, Kazimira Blažič, Rudi Devetak ter Petra Brešan.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Viha S. Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538.
Sekcija KPI Anton Reja - Sever iz števerjana
priredi pri Dvoru
FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA UNITA' - DELO
Spored :
—	ob 16.00 pričetek praznika
—	ob 19.00 nastop godbe na pihala Kras iz Doberdoba
—	ob 20.00 politični shod z govoroma Albina Škerka in Silvina Poletta
—	ob 21.00 ples ob zvokih ansambla Briški slavček iz števerjana
Delovale bodo stojnice z domačo jedačo in briškim vinom.
Ansambel Mejašev: primer utrjevanja prijateljskih vezi ljudi ob meji
Čeprav še mlad, je bil ansambel deležen laskavih priznanj - Skupino sestavljajo Goričani in Novogoričani
Licio Bregant, Marijan Koš, Ottone Marussi, Bine Benedetič, Sandro Bressan ter pevka Armanda Cecchini: to je sedanja zasedba ansambla Mejašev, enega med najbolj priljubljenimi na Goriškem, že samo ime ansambla (I Confinanti v italijanščini) nas je sililo, da smo se pri vodji skupine, Liciu Bregantu, pozanimali, kdaj in kako je skupina nastala.
«Pred štirimi leti», nam je obrazložil Bregant, «so nekateri člani, ki so prej sestavljali ansambel Briški slavček, sklenili sestaviti novo skupino. Tako smo ustanovili ansambel, ki se je usmeril v narodnozabavno glasbo. Z delom smo takoj pričeli ter se vestno pripravljali za prve nastope. V skupino smo še pritegnili dva Novogoričana, Marijana Koša in Iveja Prinčiča, katerega je pred letom dni zamenjal njegov bratranec Bine Benedetič.»
«Kako pa, da ste ansamblu dali ime Mejaši?»
«Zavedali smo se, da'živimo ob meji, ki nas ne sme ločevati, marveč združevati. Ugotovili smo, da med obmejnima mestoma primanjkuje kulturnih srečanj, ki bi združevala ljudi ob meji. Zaradi tega smo se že od same ustanovitve ansambla usmerili v obmejni pas. To pomeni, da smo za naše nastope prvenstveno izbirali kraje ob meji. Upajmo, da bo to služilo za zgled tudi drugim skupinam ter da se bo prijateljstvo med obema narodoma se bolj utrdilo. Mi smo v tem uspeli, saj naš ansambel je kot ena sama družina in čeprav je skupina sestavljena iz Goričanov in Novogoričanov, smo vedno znali uskladiti težnje enih in drugih.»
Bregant nam je potem povedal o prvih nastopih, o sodelovanju na ptujskem festivalu, kjer so bili deležni laskavih ocen. Enega največjih uspehov pa so bili deležni letos na števerjanskem festivalu narodnozabavne glasbe, kjer so odnesli prvo mesto. Čeprav je ansambel so-razme-roma še mlad, so ga doslej glasbeni kritiki vedno dobro ocenili. Rezultat tega je, da so Mejaše povabili že na radio in televizijo. Prav ob priložnosti števerjanskega festivala pa so prejeli vabilo za nastop v ljubljanskih Križankah.
ZLATA POROKA V RONKAH
njima in za njima podala za zaslužkom v daljno Ameriko. Po nekaj letih sta se vrnila in s prihranki od trdega dela sta si kupila stanovanje v Ronkah, kjer sta včeraj v krogu svojcev praznovala svoj lepi zakonski jubilej. Čestitkam in željam znancev, da bi še dolgo let uživala v zadovoljstvu jesen življenja, se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ga zavedna zakonca rada prebirata.	i
Dejavnost ansambla ni omejena samo na nastope v raznih obmejnih krajih. Pred kratkim so namreč predstavljali Italijo v Avstriji in tudi v tem bili deležni velikih uspehov. Zanje pa se je zanimala tudi glasbena založba RCM in jim omogočila, da so posneli prvo glasbeno kaseto z naslovom «Fra amici». V kratkem bodo kaseto posneli tudi v slovenščini z naslovom «Med prijatelji».
Mejaši so do lanskega leta nastopali brez pevke. Lani pa se jim je pridružila mladenka iz Turjaka, Armanda. Zanimivo je, da pevka poje tudi v slovenščini, in to precej dobro, čeprav našega jezika ne pozna.
«Kateremu izmed znanih slovenskih ansamblov se približujejo vaše skladbe?»
«Naš vzor so Avseniki. Razlika pa je, da so njihove skladbe bolj ritmične, naše pa^so melodične» > Kljub temu skušamo vsaki skladbi dati naš pečat, ki jo Jcarakterizira.».....
nespremenjen. Kdor se ga želi udeležiti, se lahko prijavi na sedežu Kmečke zveze.
S Kmečko zvezo na vinski sejem šele prihodnjo nedeljo
Danes bi morali člani in prijatelji Kmečke zveze iz Gorice odpotovati na enodnevni izlet na Dolenjsko. Zaradi nepredvidenih ovir pa so prireditelji odložili izlet za en teden. Odhod bo torej prihodnjo nedeljo, 5. septembra, program pa ostane
JCino
Gorica
VERDI 15.30—22.00 «Come una rosa al naso». V. Gassman, O. Muti Barvni film.
CORSO 15.15—22.00 «Operazione Oze-rof». T. Curtin, R. Moore. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.40—22.00 «Duel». S Scott. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film.
CENTRALE 15.30—21.30 «Agente 007: Una cascata di diamanti». Sean Con-nery. Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 «Calde labbra». C. Beccaria, L. Fani. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
/j ' I fsig..
EXCELSIOR 14.00—22.00 «005 matti da Hong Kong con furore». Barvni filiti. ...
PRINCIPE 16.00—22.00 «Roma a mano armata». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Dekliški most», jugoslovanski barvni'film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Amazonke », ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Robinson Crusoe», ameriški barvni film ob 16.00 ter «Stara puška», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
Dijaški dom «Simon Gregorčič» Gorica
Pričelo se je vpisovanje za redne in zunanje gojence za šolsko leto 1976-77. Vse informacije lahko dobite pri upravi doma, Ul. Montesanto 84 (tel. 83-495) vsak dan v jutranjih urah.
Ravnateljstvo
Prispevki
Zaradi tresljajev ob eksplozijah min, i povprašajte za med, saj ga je tudi je poginilo precej zaroda. Družine I za vas ostalo nekaj.
V počastitev spomina Valerije Stepančič daruje Z. M. 10.000 lir za Slovenski dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480.
Na včerajšnji dan pred 50 leti — 28. avgusta (leta 1926) sta si na Vrhu pred tedanjim župnikom Zego obljubila večno zvestobo Olga Cotič in Franc Devetak. Na skupni življenjski poti jima ni bilo postlano z rožicami. Zapustiti sta morala domači kraj in se kot drugi pred
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
- iS&O
i ;
l! :
Bodite deležni tudi vi presenečenja, ki ga je za vas pripravil
HOTEL «ARGONAVTI»
V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA S PRIČETKOM OB 20. URI
20-ČLANSKI BRAZILSKI ANSAMBEL ČOPA RIO vas bo zabaval v ritmu sambe in rumbe ter z nastopi v živopisanih narodnih nošah Latinske Amerike kar 4 ure zaporedoma.
NE ZAMUDITE TE EDINSTVENE PRILOŽNOSTI NASTOPA ANSAMBLA ČOPA RIO!
HOTEL
NOVA GORICA
ULTURA
RA
OB STOLETNICI ROJSTVA
Cankar in religija (II.)
V nadaljevanju razprave na temo Cankar in religija je na majskem simpoziju o Cankarju kot borcu in umetniku govoril tudi prof. Janko Liska. V svojem razpravljanju je polemiziral z nekaterimi stališči, izraženimi v katoliškem tisku ob Cankarjevi stoletnici.
Tako je dr. Vladimir Truhlar, renomirani jezuit, ki je živel dalj časa v Vatikanu, s pomočjo nekoga drugega, ne sebe, zapisal, da so bile miselne podlage marksizma pesniku po naravi in dejansko tuje. Vendar pa berite samo Cankarjev spis Kako sem postal socialist in videli boste, da je tam dokazal, da so bile te i-‘feje ravno imanentne, njemu lastne še prej, preden je bral marksistično literaturo, kajti te ideje je bil že prej spoznal v svojem bridkem življenju, namreč kakšna je pravica na tem svetu, kdo deli pravico in kdo naj se za pra-v.co bori. Torej je zares nesramno povedano, da so mu bile marksistične ideje dejansko in po naravi tuje. Njegov življenjski nazor je bil namreč preširok, da bi ga bilo mogoče vtakniti v formule marksistične filozofije, seveda, če pojmujemo marksistično filozofijo stalinistično, potem so to formule, če pa jo pojasnjujemo leninistično, to potem niso formule. Dalje trdijo, da jedro njegovega oznanila, ki ga je prinašal Slovencem, ne le ni skladno z materialistično filozofijo socialne demokracije, marveč da ji je tudi nasprotno. To je čisto navadna laž.
Leta 1918, to je devet let po tistem, ko naj bi se bil Cankar pri Stadlerju končno «pokatoli-čanil», je v pismu, ki ga je pisal Antonu Kristanu, tako-le napisal: «Dragi Verus, ostajamo na stališču razrednega boja,» ker mu je Verus — Anton Kristan — očital niegovo tako imenovano ljudsko - frontno koncepcijo v Očiščenju in pomlajenju. V njem govori o masarykovcih, o krščan-sk h socialistih, govori o vseh tistih, ki so bili relativno napredni, ki niso bili stari klerikalci in ki n:so bili tudi stari liberalci. To je bil prvi zametek ideje združevanja vseh slovenskih progresivnih sil in če zasledujemo zgo-dov no tako imenovanih «mladih socialistov», z izjemo, na primer Lončarja, ki je naredil zelo čudno Pot, vidimo, da so našli pravo pot. Poglejte samo Golouha, Golouh je prvoborec iz 1941. leta. Tudi od komunistov kritizirani Golouh se je vključil v osvobodilni boj in tudi dal velike žrtve, njegov sin je padel itd. In takšnih-* primerov imamo veliko, da so ljudje, ki so prišli iz vrst krščanskih scc'alistov, postali tudi prvoborci. Orientacija je bila tista, kt jo je Cankar progresivno za-To je bistvo predavanja Ucscenje in pomlajenje.
Zadnje predavanje, ki ga je i-mel Cankar 1. junija, je hotelo samo nekaj poudar.ti, in to, da je jedro vsakega takšnega progresivnega gibanja razredni boj. To, kar je potem formuliral Kardelj, m sicer, da je treba pod vodstvom partije mobilizirati vse mož^e zaveznike, vse iskrene zaveznike, se je potem dogajalo od e.a 1934 dalje in je dobilo klasično uresničitev v naši OF. To Je Cankar vse doumel, Cankar Je b:l izredno genialen, da je vi-c,3* vnaprej in iz katerih zametov Po kaj zraslo.
In Truhlar je tu zares jezuitsko zapisal, da če oznanjaš historični materializem, potem oznanjaš moc ekonomskih razmer, nasprotno Pa, po njegovem, oznanja Cankar zmagoslavju duha. To je či-?'a neumnost, kajti Cankar se je .'.ori! za č.sto konkretne pravice cisto konkretnega slovenskega naroda - proletarca. Pa ne samo za b ovence. preko tega boja pravzaprav za proletariat vsega sveta. In ne v imenu nekega duha, t-ankar ni ločil duha od telesa, to je bilo pri njem eno. Zato lahko rečemo, da ie bil Cankar materialist, nikakršen idealist ni bil, kajti če bi bil idealist, nikakor ne ,k»i mogel priti do vseh teh bi-str h snoznanj. Takšna spoznanja lahko sledijo samo iz dialektičnega načina mišljenja in iz bistrega spoznanja, če pričakuje marksizem reš:tev človeka z izbojevanem .razrednih nasprotij, potem to pričakuje Cankar s prebujenjem individualne zavesti, pravi dabe Truhlar. To je deloma res.
Prav zdaj smo namreč v fazi, ko res mnogo naših ljudi, članov partije misli, da so materialne razmere, oziroma njihova uresničitev, dovolj. So pa pri nas tudi že ljudje, naj opozorim samo na tako Pomembnega človeka, kot je bil dr. Jože Potrč in na še celo vrsto drugih, ki niso tako pomembni, a v njih to živi. Kajti globoko se zavedamo misli, da socializem ne more živeti samo od kruha, socializem si želi namreč mnogo več. Nobena družba naj ne bi i-mela takšnih možnosti in bila kulturna v celoti tako kot je to socialistična družba. Kultura izkoriščanim razredom tako rekoč ni bila dostopna, v kolikor niso imeli svoje ljudske kulture. Tudi tu Truhlar podcenjuje perspektive resničnega razvoja in resničnih možnosti, ki jih ima socializem. Mislim, da je tudi pri nas, kljub vsem zablodam liberalizma in birokratizma, kljub ostankom preteklosti v dušah ljudi že vendarle dosti zametkov in tudi dovolj sil, ki si prizadevajo, in si bodo še bolj prizadevale, da zanesemo v to našo družbo kulturo. In bistveni sestavni del te kulture pa je socialistična etika. In tu govorimo predvsem o odnosih. V naši proizvodnji zagotovo ne bomo mogli iznajti kaj več kot so to že
Američani, Švedi in drugi. Vendar pa mi lahko, in to je naša glavna naloga, res lahko za sebe in za človeštvo iznajdemo nekoliko več glede zavesti, glede odnosov med ljudmi. Kakor si želimo takšne odnose v družbi, jih želimo med narodi, da se mednarodni odnosi rešujejo z dogovori, ne pa z vojnami in nasiljem, ekonomskim izkoriščanjem, torej na tak način, kot ga propagiramo in izvajamo vsak dan, potem mislim, da moramo takšne odnose zanesti tudi v odnose med podjetji, v odnose med ljudmi v naših podjetjih. Z drugimi besedami povedano, naš deficit je v tem, da imamo zelo visoko družbeno zamisel, na to družbeno zamisel pa naši ljudje še niso dovolj pripravljeni, niso dovolj kulturni in tudi niso dovolj etični. Preveč so še egoistični. In naše liberalistično obdobje pa je ta egoizem še razvijalo, negovalo ga je, hote ali nehote. Zdaj pa smo po sestanku v Karadžordževu vendarle že v nekem obdobju, ko so se vsi ti negativni pojavi do neke meje zaustavili, vendar boj z egoizmom, boj s tem našim notranjim sovražnikom samoupravljanja, bo še vedno trajal in v takem boju nam lahko veliko pomaga tako etičen človek, tako čisti etični človek, tako občutljivi človek za medsebojne odnose, kot je bil prav Cankar. Kajti zares imamo malo ljudi, ki bi znali tako pisati, ki bi bili tako tenkovestni, kot je bil Cankar za vse tiste grehe, ki niso napisani v nobenem katekizmu.
Dalje pravi Truhlar, da je Ivan Cankar historični materializem prevzel površno in nedoživeto. In če le poznamo njegovo izpoved Kako sem postal socialist, potem je ta trdidev nepoštena od tako učenega človeka, ki je kaj takšnega zapisal. Res pa je nasprotno, saj vsi vemo, kako je Cankar aktivno in konkretno sodeloval v delavskem izobraževanju, v delavskih društvih s svojimi nastopi, govori itd.
In končno trdi Truhlar, da je njegovo et:čno jedro religiozno in transcendentalno. Tega nikakor ne verjamem, saj je bilo končno njegovo etično jedro čisto konkretno, izvirajoče iz revščine njegovega doma, izvirajoče iz njegove okolice, iz revščine Otiakringa. Vse to ni bilo prav nič transcendentalnega, to je bilo čisto konkretno, čisto konkretna prizadetost zaradi krivic, izkoriščanja in ponižanja, ki ga je takrat trpel proletariat.
In končno se sprašujem ob trditvi,,češ- da Je, bil Cankar vernik : kateri vernik, bi pa kot Cankar že leta . 1918, .zavestno .zagovarjal razredni boj? Kajti z zagovarjanjem razrednega boja je bilo takrat hkrati povezano tudi laično gledanje na svet.
Zato je vsekakor potrebno o-praviti z vsemi takšnimi in podobnimi govoričenji, podtikanji in neznanstvenimi pristopi, ko si skuša katolicizem spet lastiti Cankarja, tistega Cankarja, ki ga nikoli ni mogel niti ujeti, niti pridobiti zase, je zaključil prof. Liška.	D. ž.
Dvojezična izdaja Hlapca Jerneja
Cankarjeva novela Hlapec Jernej, ki ga označujejo tudi kot v literarni obliki iz-ažen Marxov manifest, je najbolj popularno in največkrat prevedeno Gantarjevo delo. Cankar je novelo napisal z namenom, da ustvari agitacijsko brošuro za volitve, pa je nastajala njegova najboljša novela, kot je sam izjavil. V počastitev stote obletnice Cankarjevega rojstva je tudi Pomurska založba izdala Cankarjevo delo in se odločila prav za novelo Hlapec Jernej in njegova pravica. To delo pa ni izdala le v slovenščini, temveč tud: za pripadnike madžarske manjšine in madžarske bralce onstran meje v madžarskem prevodu. Tako je Hlapec Jernej izšel v dvojezični izdaji, madžarski in slovenski. Delo je urejeno tako, da tečeta na vsaki strani vzporedno slovenski izvirni tekst in madžarski prevod, ki je delo Avgusta Pavla, čigar devetdesetletnici rojstva je knjiga prav tako posvečena.
Knjiga ima spremno besedo, ki jo je napisal akademik dr. Bratko Kreft.	Sl. Ru.
POLETNE DUBROVNIŠKE PRIREDITVE KONČANE
Rimski in zagrebški virtuozi
V
Pollini in Češka filharmonija
Vrhunska glasbena doživetja je spremljalo preko 50 tisoč gledalcev oziroma poslušalcev
Plošča z Andrejevim in Jakopovim imenom ter letnico 1477 na zunanji strani porčinjske apside .............................................................................................................
V vrsti nastopov ansamblov v Dubrovniku smo slišali tri koncerte: Virtuosi di Roma so imeli na sporedu Concerto v D-duru, op, 6. št. 4 in Concerto v g-molu, op. 6 št. 8 A. Corellija, Koncert za violino in violončelo v B-duru in Koncert za godala in čembalo v A-duru A. Vivaldija, Concerto v Es-duru G. Paisiella in Anonimni Koncert za oboo godala in cembalo v c-molu; dva koncerta so izvedli Zagrebški solisti; na prvem je sodeloval kot solist mlad in zelo nadarjen flavtist James Galway iz Londona v Vivaldije-vem koncertu za flavto in orkester «La notte» iri v Suiti št. 2 v h-molu J S. Bacha, medtem ko so bila na sporedu še dela: Koncertantni Kvartet v F-duru št. 1 I. M. Jarnoviča, Sustained
sound I. Kuljeriča in Concerto grosso, op. 3, št. 11 v d-molu A. Vivaldija. Drugi koncert pa so izpolnili s Haydnovim delom Sedem besedi odrešenikovih.
Rimski virtuozi niso le potrdili upravičenosti naslova v dovršeni igri, v kateri se izredne kvalitete posameznikov zlivajo v enovito delujoč ansambel, ki ne pozna tehničnih ovir, temveč je tudi interpretativna kultura na visoki ravni: oblikovanje se razvija v živem muzikalnem vzgonu in poletu. Vsa dela so izzvenela v prepričujočo odzivnost. Pri izvedbi anonimnega Koncert bi si želeli mehkeje obarvanega tona oboista. Pač pa moramo poudariti preciznost izvedbe in dognanost interpretacije, ki sta jo pokazala violinist Giuliano Car-mignola in violončelist Vincenzo
KULTURNI SPOMENIKI V BENEČIJI PO POTRESU (1.)
Gotska apsida loškega mojstra Andreja v Porcinju iz leta 1477
Priiiodiije leto bo petstoletnica Andrejevih spomenikov v Benečiji, ki ne bo smela mimo slovenske javnosti
\f I'--!
► ? v v-
WM 11 ;. I
, >	Ji/ •*
•v*v	§1 jsl
Potres, ki je 6. maja prizadel Furlanijo, Benečijo in zgornjo Soško dolino, je nemudoma priklical v prizadele kraje časnikarje iz vsega sveta. V časopisih ter v radijskih in televizijskih oddajah so nekaj tednov poročali o katastrofi in njenih posledicah.
Vendar me je pri vsem tem poročanju nekaj zelo prizadelo, spravilo v nejevoljo in — moram reči — je užalilo mojo zavest slovenskega kulturnika: medtem ko so italijanski časnikarji že nekaj dni po potresu obilno poročali o kulturnih spomenikih in kulturnih dobrinah v prizadetih furlanskih krajih, niso slovenski časnikarji posvetili niti besedice kulturnim spomenikom in dobrinam v prizadetih slovenskih vaseh v Reziji in Benečiji. Še danes se sprašujem, ali je to znamenje, po čem je slovenska kultura.
Porčinj, 1. avgusta 1976
Gotsko apsido mojstra Andreja iz Loke iz 1. 1477 sem prvič videl lani. Že več let sem iskal v slovenski strokovni literaturi podatke o njej in opis. Marsikje sem našel zgolj omembo, da je škofjeloški mojster postavil por-činsko apsido istega leta kot gotski. oltar v notranji cerkvi sv. Ivana v čelč pri Landarju in že davno porušeno cerkev v Briščah. Niti besede več. Slik tudi ne.
Lani mi je uspeio pridobiti strokovnjaka za to, da bi porčinjsko apsido obiskali. Toda na dan, ko bi moral sam iti v Porčinj z dr. Emilijanom Cevcem, me je službena dolžnost priklenila v Trstu. Pač pa sem šel v Porčinj nekaj dni pozneje, L maja lani, in sem tudi sam občudoval to gotsko mojstrovino. Nisem strokovnjak in je ne znam torej pravilno opisati, toda trdno upam, da bo to kmalu storil prijatelj Cevc: saj bo prihodnje leto petstoletnica Andrejevih spomenikov v Benečiji in vsa slovenska javnost bi morala počastiti davnega mojstra s primernimi pobudami. (S težavo krotim sarkastične napovedi: mar je res malodušje neozdravljiva bolezen slovenskega kulturnika?)
V tridesetih letih tega stoletja so staro porčinjsko cerkev porušili in pozidali večjo, vendar je apsida ostala in s svojo čudovito harmoničnostjo zapira novo, anonimno, a vendar dostojno cerkev. Vtis sem imel, da stojim pred izredno lepo majhno gotsko apsido na slovenskih tleh. Pri njeni majhnosti me je' presenetila, ponavljam, uravnovešena harmoničnost celote, v katero se vbere prav toliko sestavin, da je prostor čudovito popisan, da diha živo in polno ter v skladu z namenom stavbe. Ko sem se zazrl v posamezne sestavine, sem spet občudoval mojstrsko izdelavo kamnoseških okrasov, domnevno Ja-kopovo delo: plastične, figuralne
konzole v obliki glav, daleč od vsake primitivnosti, pričajo o suvereni tehniki in izraznosti likov; sklepniki — rozete in doprsja svetih oseb — vbirajo v mirno ravnovesje* »mrežo elegantnih reber;' slavolok 'š' kapiteloma je vsemu živ okvir. Celota učinkuje umirjeno, izdaja zrel oblikovalni koncept in velik smisel za plastično izraznost.
Strokovnjak mora vse to komaj povedati in izpričati pred slovensko javnostjo, ki te apside ne pozna. (Toda ali je to zadostno o-pravičilo za časnikarje, ki ne posvetijo najmanjše pozornosti najbolj dragocenemu arhitektonskemu spomeniku slovenske Benečije?) Sam naj dodam rajši samo še fotografski posnetek, ki bo vsaj kak detajl prikazal boljše od vsakega mojega nebogljenega besednega napora.
Danes sem prišel po odgovor, ali je potres prizanesel Andrejevi apsidi, in se vozim po ozki, strmi, vijugasti cesti, ki pelje iz Ahtna v Porčinj. Vas zagledaš, tik preden vstopiš vanjo. Od daleč ni opaziti ruševin, šotori na travnikih in vrtovih te takoj o-pozorijo na posledice potresa. (Nekaj kilometrov odtod leži popolnoma porušeni Subid.) Iz avta je opaziti malo. Toda komaj izstopim, že opazim, da je šola, majhno moderno poslopje, vsa pokvečena, kot da jo je orjaška roka nekoliko pomečkala. Nedaleč so ruševine hiše. Po klancu stopam protj cerkvi. Govorim z ljudmi. Otopeli so. Obupali. Skoro vse hiše so poškodovane: strehe razmajane, zidovi popokani, nekatere stene so se sesule. Nihče, mi pravijo, ne prihaja sem gor, nihče nam ne prinaša niti dobre besede. Turizma ni. V gostilni ne morejo postreči skoraj z ničimer: v garaži blizu poškodovanega poslopja nekdanje gostilne je nekaj pohištva in steklenic. Stroj za ekspresno kavo je potres poško-
doval. Spijem kozarec vina iz A-pulije. (Lani sem tu pil odličen tokajec iz vinogradov pod Por-činjem!) Občina nas je zapustila, pravijo, ne skrbj za nas. Vzdušje ni prijetno, mora je legla nad Porčinj. Napotim se k cerkvi mimo poškodovanih hiš in šotorov. Na moj doberdan starčki (sami starčki) odgovarjajo brez zadrege Bog ga dajte!
Apsida je od zunaj videti nepoškodovana, kamnita plošča na vzhodni strani apside — dvojnik plošče v Landarju in v Briščah — izpričuje, da sta mojster Andre iz Loke in njegov pomočnik Jakob postavila apsido 1, 1477. Toda pogled na zvonik me vznemiri: na vrhu sov razpoke . zelo široke, zid poševno visi. Cerkveno poslopje je samo rahlo poškodovano, raz-pokfe^šd1 tu in tam na' podboju vrat, na stenah, na stropu. Apsida stoji tam v vsej svoji lepoti, radovedno jo izprašujem in ne opazim najmanjše poškodbe. Pomirjen potegnem iz malhe fotografski aparat, da bom odnesel
s seboj pričo. Starka brska sredi cerkve v škatli iz lepenke, v kateri so srajce.
Spustim se v dolino: veselje, da je Andrejeva absida nepoškodovana, tli v kotu zavesti. Porčinj umira?	Pavle Merku
Primorsko dramsko gledališče v novi sezoni
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice, ki je v preteklih dneh z uspehom uprizorilo Cankarjevega «Martina Kačurja» na ljubljanskem festivalu v Križankah, je že razpisalo abonmaje za novo sezono. Kljub prostorskim in kadrovskim težavam ima na programu sedem del, od katerih pet v lastni postavitvi in dve gostovanji. Uprizorilo bo Goldonija «Pahljača», Tennesseeja Williamsa «Steklena me-nažerija», Frančka Rudolfa «Lenega čaka dolgčas» ali Neila Simona «Hotel Plaza», Behana «Talec» alj Cirila Kosmača «Balada o trobenti in oblaku».
M
%
. «
Figuralna konzola v porčinjski apsidi
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiHiimiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiii
NEUTRUDNI POSREDOVALEC JUŽNOSLOVANSKE KNJIŽEVNOSTI ZOLTAN CSUKA
Pesmi o Jadranskem morju v lepem madžarskem prevodu
Slovensko pesništvo je bogato zastopano od «Lepe Vide» do Gradnikove «Oljčni gaji»
Nebo porčinjske apside
Neutrudni posredovalec južnoslovanskih književnih vrednot madžarski kulturni javnosti, Zoltan Csuka. je madžarski knjižni trg obogatil z novo prevodno stvaritvijo. Pri znani budimpeštanski založbi «Europa» ie izpod njegovega dejavnega prevajalskega peresa izšla pravcata antologija južnoslovanske poezije o Jadranskem morju, njegovem .oalnem svetu in ljudeh. O tem dejstvu zgovorno priča tudi pri pesniku Nikoli Zrinjskem sposojen naslov — «Muza Jadranskega morja» (Adriai ten-gemek muzsàja).
V antologijski zbirki o Jadranu je Zoltan Csuka vključil poleg ljudskih pesnikov nad 120 avtorjev z več kot 200 stvaritvami. Na 311 straneh je madžarskim ljubiteljem lepe besede predstavil «jadranske pesnike» od 15. stoletja do današnjih dni. Odbiral pa je iz lirične pesniške beri vseh jugoslovanskih republik, ki so zemljepisno vezane za jadranske obale. Slovensko pesniško besedo je zelo domiselno uvedel v antologijo z narodno pesmijo o Lepi Vidi. Prva umetelna slovenska pesem o «morju adrijanskem» pa je izpod peresa Simona Jenka v dobro zveneči prevodni preobleki. Sledita Simona Gregorčiča «Na bregu» in Antona Aškerca «O. morje» (iz Devine pri Trstu) Po eno pesem je prevajalec izbral tudi iz stvaritev Dragotina Ketteja (Jadran), Otona Župančiča (Ob Kvarnem) in Alojza Gradnika (Olični gaji), škoda, da niso v tem izboru zavoljo popolnejše zaokroženosti zastopani še Igo Gruden, Srečko Kosovel in kdo od sodobnih tržaških pesnikov.
Ob koncu svojih pesniških presaditev je Zoltan Csuka — v nasprotju s konvencionalnimi spremnimi besedami ali uvodi — dodal kratko, zgoščeno «Izpoved o rojstvu neke antologije». V njej ne odseva zgolj ljubezen književnika do lepot Jadrana, temveč tudi i-skrena zagnanost do posredovanja južnoslovanskih duhovnih stvaritev madžarskemu kulturnemu krogu. V «Izpovedi» odprto izraža
tudi željo oo kasnejši izpopolnitvi te antologije. Ne glede na to pa gre selektorju in prevajalcu lirskih pesniških zapisov o našem morju za njegovo skrbno opravljeno in v visoki nakladi izdano delo, vse priznanje.
V	Mohaču prva južnoslovanska muzejska zbirka na Madžarskem
V	slikovitem in po tragični bitki s Turki znanem mestu Mohaču, v južni Madžarski, bodo po večletnih pripravah odprli prvo južnoslovansko muzejsko zbirko. Prva tovrstna muzejska ustanova, ki bo vključena v regionalni muzej ime; na Kanižai Dorotye, bo obsegala več sto izbranih muzealij hrvaškega. srbskega in slovenskega narodnostnega porekla. Glavnina razstavljenih predmetov bo iz neposredne okolice Mohača, ki jo naseljuje hrvaški živelj. Poleg ljudskih keramičnih izdelkov bo poudarek stalne razstavne zbirke predvsem na ljudskih nošah in pustni opremi mohačkih «buš». ki so se s starodavnimi šegavimi o-bičaji ohranile do današnjih dni. Med eksponati bodo tudi ohranjeni cehovski dokumenti v jeziku južnoslovanskih narodnosti.
Organizatorji stalne zbirke predvidevajo, da bodo razstavljeni predmeti — glede na strukturo prebivalstva in obiskovalcev — o-premljeni s trojezičnimi napisi (madžarski, hrvaški in nemški).
Z mohačko južnoslovansko muzejsko zbirko bo v bodoče povezano intenzivnejše narodopisno raziskovalno delo na narodno mešanih območjih Madžarske, kajti — kot poudarja budimpeštanski dnevnik «Nepszabadsag» — «sleherni narod je poklican, da človeštvo obdari z dotlej neznanimi izsledki, novimi resnicami in vrlinami».
Franc Šebjanič
Franc Šebjanič
Štefan Kuzmič in njegovo delo
Literarna zgodovina uvršča Štefana Kuzmiča (1723-1779) med tiste slovenske kulturne buditelje, ki so uvajali pismenstvo med prekmurskimi Slovenci. Šteje ga celo za najpomembnejšega prek-murkega protestantskega pisca, saj je Kuzmič izdal katekizem, abecednik in molitvenik, leta 1771 pa celo prevod novega testamenta: Nuovi zakon. Čeprav je poznal Dalmatinovo Biblijo, je svoje delo prevedel iz grščme. Iz Bohoričeve slovnice pa je povzel misli o razširjenosti Slovanov
Čeprav je duhovni utemeljitelj protestantizma na slovenskem vzhodu, šolnik in pisec Štefan Kuzmič dobil svoje mesto v slovenski literarni zgodovini, pa je vendar obstajala ootreba popolnejše zgodovinske osvetlitve njegove o-sebnosti in njegovega dela. To je storil Franc Šebjanič s svojo razpravo Štefan Kuzmič in njegovo delo, ki je bila že objavljena v Kiizmičevem zborniku, zdaj pa jo je dopolnjeno v posebni publikaciji izdala Pomurska založba v Murski Soboti. V razpravi je avtor orisal najprej družbene in gospodarske razmere v Prekmurju v prvi polovici 18. stoletja, nato pa prikazal šolanje Kuzmiča v domačem okolišu in tujih središčih. Posebej je obdelano njegovo učiteljevanje v Nemes Csou in čas njegovih poglavitnih stvaritev. Avtor prikazuje kako so nastala poglavitna dela in kakšen je bil njihov odmev v javnosti. Po zaključnih mislih slede opombe in fotodokumentacija o življenju ter delu Štefana Kuzmiča Tako ta publikacija približuje širši javnosti življenje in delo Štefana Kiizmiča, prekmurskega narodnega prosve-titelja ter opozarja na njegov po men na kulturni in narodnostni razvoj prekmurskih Slovencev.
Sl. Ru.
Altobelli v Koncertu za ta dva instrumenta in godala A. Vivaldija. Kot solisti so se odlikovali še violinist Giulio Franzetti, Felice Cusano in Cesare Ferraresi. Dirigirai je Renato Fasano, osebnost, ki s svojo doživljajsko močjo obžarja ansambel in v konsenzu sprošča njegove kreativne silnice v plemenito tonsko oblikovanje.
Dva dni kasneje ko smo poslušali Zagrebške soliste, se nam je nehote utrnila misel, da so nekoč le-ti imeli v dirigentu močno o-sebnost, ki jih je popeljala v vrhove muziciranja in da bi jim podobna utegnila še zvišati vrednost pri odpravljanju sicer lahkih občasnih nepreciznosti in v kreativnem animiranju. Skrite, lahko bi rekli, rezerve ansambla so se takoj sprostile, čim so zaslutile ob sebi umetnika - solista, ko so morale nehote slediti neugnano virtuozni igri in kreativni razberi-tosti Jamesa Galway a; ta je v spontanem zagonu spojil svojo igro v čudovito celoto z ansamblom, ki je na mah postal kakor prerojen, tako v Vivaldijevem koncertu kakor v Bachovi Suiti. To potrjuje pravo vrednost ansambla, ki pa ne pride vedno do svojega izraza v taki meri, s kakršno ansambel v resnici razpolaga. Kar zadeva spored tega večera, bi pripomnil, da Kuljeri-čeva kompozicija po svojem konceptu ni sodila v spored del starih ustvarjalcev.
Haydnovo delo, ki so ga Zagrebški solisti izvedli v dominikanski cerkvi, je zapustilo vtis človeško tople Izpovednosti, lepote in plemenite čustvenosti, ki preveva to glasbo, pravzaprav enostavno v svoji zasnovi, a intenzivno v svojem iskrenem izrazu. V Zagrebških solistih je našla svojega vernega interpreta in tako je tudi ta večer izzval trenutke pristne odzivnosti.
Med večeroma Zagrebških solistov je bil vpleten solistični koncert, na katerem je nastopil znameniti violončelist André Navarra iz Pariza ob sodelovanju beograjskega pianista Andreja Pregerja. Na sporedu so bila dela: Adagio et Allegro, op. 7li R. Schumanna. Sonata št. 2 v F-duru op. 99 J. Brahmsa, Suite italienne I. Stravinskega in Variacije na Rossinijevo temo N. Paganinija. Kakor vedno, pričakujemo od velikih umetnikov nevsakdanjih umetniških dogodkov, terjamo od njih vrhunskih poustvaritev. ki smo jih nekoč že doživeli ob njih. Zato nas kaj rado prizadene, kadar nas igra, pa četudi samo ob rahlih spodtikljajih intonančne narave in nekih slabosti, ki se nagibljejo k pomanjkljivi preciznosti ter občasno vzbujajo občutek površnosti, ne more pritegniti in nas tudi trenutki medsebojnega občasnega neskladja ne morejo zajeti v pravo doživljajsko razpoloženje: to je bilo najočitneje v Allegru in v Sonati, ki je v nedoseženi nazornosti svoje prave podobe in vrednot šla mimo nas precej neprizadeto.
Drugi solistični koncert visokih umetniških kvalitet je imel italijanski pianist Maurizio Pollini, ki je v spored uvrstil tri Beethovnove sonate: op. 28 v D duru, op 57 v f-molu «Appassionata» in Sonato v B-duru, op. 106 «fur Hamme-klavier». Že to, da je poustvarjalna napetost vzdržala v zahtevnih Beethovnovih delih do kraja, z izjemo rahlejših trenutkov v Ada-giu zadnje sonato, potrjuje močno kreativno kapaciteto umetnika, ki seveda razpolaga tudi z odlikami dovršene tehnične usposobljenosti. Njegove interpretacije, pogojene z močno individualno izraznostjo, delujejo neposredno in vznemirljivo osvajajoče.
In še en večer, ki je pred poslušalce razgrnil razkošje pou stvaritve, tokrat del čeških ustvarjalcev, Bedricha Smetane in Antonina Dvorak?: prvega Vvše-grad, Vltavo in Šarico iz simfonične pesnitve Moja domovina, drugega Simfonijo št. 8 v G-duru, op. 88. številen orkester Češke filharmonije, ki slovi po s\oji kvalitetni sestavi, po svoji kompaktnosti in celotni zvočni izravnanosti. predvsem pa po svojih nazorno snovanih interpretacijah, ki včasih zapuščajo vtis enkrat-nosti, zlasti domačih avtorjev, je te svoje prednosti potrdil tudi v Dubrovniku pod vodstvom dirigenta Vaclava Neumanna. Lahko bi rekli, da nam je le ta prinesel nekaj novega: v nekoliko hitrejšem tempu in v izrazitejšem kontrastnem razmerju so simfonične pesnitve pridobile na nazornejši tonski upodobitvi in izzvenele v otipljivejši vsebinski svežini. V e-nakem individualnem pristopu je gradil Dvorakovo delo, ki je ob razpletanju arhitektonskega tkiva kipelo v razigrani radosti, z intimno močjo osvajalo v lirično nadah-njenih razpoloženjih, prevzemalo v širokem doživljajskem razponu. Bilo je to pravo slavje, ki ostane kakor izjemen dogodek, in ki se ga spominjaš z občutjem zadovoljstva ter zadoščenja.
Za zaključek naj omenimo še. da je letošnje prireditve v Dubrovniku, ki je v mesecu juliju in avgustu bil popolnoma v službi umetnosti, obiskalo preko 50.000 gledalcev oziroma poslušalcev.
Ivan Silič
PRED SILOVITO NARAVNO KATASTROFO?
, ■ | ^? 'tj -i,* c, 'vr 1 c a»’ » r* ■.	;
La Sufrière se še trese
Zabeleženih ludi skoraj 1000 sunkov v enem dnevu
GVADALUPA, avgust — Kaj se bo zgodilo z ognjenikom La Sufrière? V teh dneh se je vrnil iz te francoske kolonije v Srednji Ameriki prof. Guy Aubert, ki je ravnatelj nacionalnega inštituta zvezdcznanstva in geofizike, ki je nekaj časa preučeval zadnje delovanje tega srednjeameriškega ognjenika, ki se je nenadoma prebudil po več kot sto letih spanja. Prof. Aubert je dejal, da znanstveniki sicer vedo nekaj o zgodovini in obnašanju v preteklosti tega ognjenika, toda kai se bo zgodilo jutri ne more nihče povedati.
S področja ognjenika so oblasti izselile več kot 60 tisoč ljudi. Kmalu po tem ukrepu je prišlo do močne potresne dejavnosti in potem še do eksplozije.
Znanstveniki so prepletli vse področje z raznimi znanstvenimi opazovalnimi postajami. Preučujejo tresenje tal, sestavo lave in kamenja, plinov, magnetske poia-ve itd. Poskušali so tudi z napravami z laserskimi žarki, toda naklep se ni posrečil, ker je ognjena gora vedno zavita v oblake in meglo.
Ljudje so upali, da se bodo kmalu vrnili domov, toda to upanje je skoraj splahnelo, število potresnih sunkov raste že od lanskega leta: v novembru sta bila 202 potresna sunka, potem nekaj manj. toda že v marcu letos so zabeležili 607 potresnih sunkov, v juliju pa 1220. Od teh jih je bilo vsaj 20 ali 30 zaznavnih za prebivalstvo. V prvih dneh tega meseca pa se je število potresnih sunkov povzpelo na 2514. Prejšnji torek so zabeležili 840 sunkov v samo devetih urah.
Proučevanja, raziskave in meritve so pokazaie, da se v osrčju ognjenika dogaja nekaj nenavadnega. Predvsem je v preteklosti ognjenik bruhal pepel, kjer je bilo opaziti le starejše tvorbe. 9. avgusta pa se je zvišal odstotek nedavno stekljenega materiala kar dokazuje, da v notranjosti raste raven vulkanske magme. Ta rast pa povzroča silovite pritiske zaradi ohlajanja. Vroči plini si utirajo pot na prosto ter občasno rušijo notranje ravnotežje, plasti pokajo, se udirajo, kar povzroča potrese. Del magme pa pride do površine. Sedaj cenijo, da je mag-
ma v ognjeniku La Sufrière komaj 1800 metrov pod morsko gladino.
Osrčje tega vulkana v Srednji Ameriki je v ogromnem rezervoarju, ki je širok kakih 12 kilometrov ter visok xl 3 do 4. Ustvaril se je pred tisoči in tisoči stoletij kakih 100 kilometrov pod zemeljsko skorjo. Ta dvorana je prepolna magme, ki se počasi dviga proti zemeljski skorji. Sedaj je prišla skoraj do vrha.
Vsemu temu je treba dodati še eksplozije, ki prihajajo od vodnih par.
Kaj se bo zgodilo jutri? Nihče tega ne ve povedati, toda gotovo je, da vsa opazovanja, ki se nanašajo na daljša obdobja dajejo slutiti, da bo prišlo zelo verjetno do zelo hude naravne katastrofe.
Horoskop	~ * ' ’ •
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne reagirajte preveč burno na nekatera izzivanja. Ne posegajte v spore med prijatelji.
BIK (od 21.5. do 21.6.) Sledite svoji intuiciji in vse bo potekalo po vaših željah. Ne izrekajte svojih sodb prenagljeno.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Na kratko opravite z nekaterimi vprašanji, ki postajajo že nevšeč-na. Dan je primeren za razna srečanja in sestanke.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte se prilagoditi dnevnim dogodkom. Vaš osebni načrt je na tem, da se izpolni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem delu bodite previdni in pazite. dg se v njem kaj ne zatakne. Sklenili boste novo prijateljstvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljen je izreden uspeh za vse, ki se ukvarjajo s trgovino. S svojim iskrenim navdušenjem boste prepričali vse.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Bodite metodični, spoštujte sprejeti program. Manjše čustveno razočaranje.
ŠKOttRiJON (cd 23.10. do 21. 11.) Vaša priljubljenost in popularnost se še dalje bolj krepita. Poceni pustolovščine vam ne morejo zagotoviti sreče.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Razumevanje predstojnikov vam je v tem trenutku nadvse potrebno. Ni mogoče, da bi vedno imeli prav vi.
KOZOROG (21.12 do. 20.1.) Pazite se pred obljubami, ki ste jih dali v trenutku lahkomiselnosti. Zadovoljstvo v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo ugledna osebnost vam bo ponudila svojo pomoč. Neko čustvo se stalno krepi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Začenja se za vas obdobje spopadov. Vašim željam in ambicijam bo zadoščeno.
«iiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiHmiitiiiiiiiiHiiiiiiiiHtmiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiniMiiiiiiiiii

VODORAVNO: 1. «naš kraj». 7. obroček na prstu, 13. pristanišče v južni Italiji, 14. v šahu: enkratna dvojna poteza s kraljem in trdnjavo, 15. sovražnik Judov, 16. vse v redu!. 18. vrsta sloga v evropski umetnosti. 19. pregovor, 20. ki nerad daje, 22. filmska igralka (Yokp), 23. Anton Trstenjak, 24. prebivalec Atike, 26. Ivan Tavčar. 27. italijanska plemiška družina. 29. Dumasov mušketir. 32. mesto ... je zajela kuga, 34. vrsta močvirskih ptic iz toplih krajev, 35. izstrelek na reaktivni pogon, 37. vsaj, vseeno, 39. knock out. 40. potrebovati, 42. sibirski veletok. 44. zdravilna rastlina, 47. žensko ime, 48. spremljevalka Afrodite, 49. slovenski nogometni klub, 51. italijanski spol-nik. 52. arabski knez. 53. južni sadež, 55. obvestiti. 57. glavo premikati. 58. pergamski kralj.
NAVPIČNO: l. priletna, 2. bleščeče se srebrnkaste nitke, npr. za novoletno jelko, 3. država z glavnim mestom Bagdad. 4. zunaj, 5. neznanec, 6. kopna na morju. 7. Polič Radko, 8. dotik dveh stranic, 9. riba, 10. umazana teža, 11. v starogrški mitologiji lep mladenič, tip moške lepote, 12. ženski okrasek. 17. bajta, 20. hišni opornik, 21. dvojice, 24. očka. 25. do vrha polna, 28. oblika glaaola biti, 30. bajeslovja. 31. ime filmske igralke Mirande, 33. plin brez barve in vonja, 35. evropski narod. 36. Kajnova žrtev, 38. ladij-
I/M7AKÌI/A ■	"-r tL - -L
KRIŽANKA... z našim krajem
1	2	3	4	5	6		7	8	9	10	11	12 1
13							14					
15					16	17		18				
19			n	20			21		22			
23		H	24					25	M	a	26	
I	27	28				29			30	31		r
L	d	32			33		34				C	
_J	35					36		37			38	i
39				£.0			41				42	43
44		L5	L6		47				H	48		
				50		51			52			
53					5L		55	56				
57							58					
ski trup, 39. pas, 41.
Pasternakovo ime, 45. prvi človek,
46. Zalarjev roman. 48. ime slavnega atleta Zatopeka, 50- vojna
.................................1..............................................................................................................................-.....................
zamisel, 43. I v srbohrvaščini, .52. prva žena.
54. italijanska pritrdilnica, 56. pri v angleščini.
(tako)
Skrivnost izgubljenega škornja
Piše in riše CiRIL GALE
KAREL
PRUSNIK - GAŠPER
Gamsi
na plazu
1.
. I A
UVODNA BESEDA
Včasih se nam zazdi, da smo se pomotoma naselili na plrz. Ta drsi — zdaj tako, da je komaj občutiti. Nedavno te: a pa je še drvel s tako silo, da je lomil smreke, podiral domačije, vasi in mesta, z brezobzirno silo...
ROK ARIH
Večkrat sem opazoval gamse na plazu...	. .
Gamsov rod ima svojo domovino v strmih pečinah in skilah, v nevihtah in burjah, v snegu in zametih. Gorski veter divje lomi in vije ntšje nad gamsovim tropom. Držijo se v gručah: in to je tista sila, s katero premagujejo najhujše zime. najhujše preizkušnje...
Kolikokrat sem tičal za skalo, poraščeno s planikami, ir nemo motril gamse. Bil sem popolnoma tiho, tako da jih ne bi zmotil.
Če so sami, če jim ne grozi nevarnost, so kot ti op pohlevnih ovac. Videti je, kakor da so njihove noge polomljene ali vržene iz sklepov, da so brez kosti in hrb e-nice mehki in voljni, kakor da se njihovo telo udaja vsaki mpici. Zazdi se ti, da bi jih lahko kar z rokami polovil.
NEDELJA, 29. AVGUSTA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
11.00
13.00
13.30
18.30 18.55 20. U0 20.45
MAŠA
Poljudna znanost: «La Mille Miglia»
DNEVNIK
Program za mladino: Simpatični, ihtavi Braccio di Ferro, Nesmrtni Duke: spomin na Duke Ellingtona DNEVNIK
iu.-t.j «IL SOSPETTO» — prva nadaljevanka
22.00	športna nedelja: filmi in komentarji najpomembnejših športnih dogodkov
Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Športno popoldne: v evroviziji, avtomobilske in konjske dirke ter mili.ig lahke atletike Napoved programa za prihodnje dni LA PIETRA Dl LUNA — četrta nadaljevanka DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO IN ŠPORT Glasba vip
DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI Večerni video: nekega lepega dne bomo videli...
22.45
15.00
18.30
18.40 19.50 20.45
21.40
22.00
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
9.50	POROČILA
9.55	Za nedeljsko dobro jutro Gorenjski in Kostanjevški oktet
10.55	D. Guardamagna: PUCCINI, nadaljevanka
12.00	Otroška matineja: Catch Candy, Grdi raček
12.45	Ljudje in zemlja
13.45	POROČILA
12.45	Ljudje in zemlja
13.45	POROČILA
15.15	Figole — Fagole, otroška oddaja
15.45	Igre brez meja, evrovizijska oddaja
17.25	Moda za vas
17.35	POROČILA
17.40	Avstrijske vzporednice — ponovitev
18.40	DOC HOLLIDAY, igrani film
20.30	TV DNEVNIK
21.00	S. Karanov č; Na vrat na nos, nadaljevanka
21.55	Skrivnosti Jadrana: Kornatsko obzidje
22.25	TV DNEVNIK
22.40	Nastopa Bob Porter
99 ^ o invitti TtTPfllprf
23Ì30 Nogomet: DINAMO - CRVENA ZVEZDA, reportaža
Koper — barvna
20.30	Otroški kotiček: Andersenove pripovedke
21.15	PRISELJENCI, celovečerni film
22.50	Velika Balzacova ljubezen — 4. nadaljevanje
Zagreb
11.00	Otroški spored
12.30	Kmetijska oddaja
13.15	Jugoslavija, dnbei dan
18.45	ROB1NZÓNKA — film
TRST A
8.15. 13.15, 14.16, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski o-der: Nada Kraigher: Mojsin v Kirgiziji - peti dei; 12.00 Nabožna oddaja: 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Glasbeno popoldne; 17.00 Istvan Csur-ka: «Vsak trenutek ifna Svoje čudo»; 17.40 Nedeljski koncert; 18.30 Filmska glasba; 19.00 Zvoki in ritmi: 20.30 Glasbeni utrinki.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.40 Kako se počutite: 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Festivalbar: 11.45 Orkester Henry Mancini; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Glasba po željah; 14.00 Najbolj popularne popevke: 15.30 Juke box; i5.45 Carlo in Egisto Baiardi:	16.00
Koncert na trgu: 16.45 Popevke; 17.15 La Vera Romagna:	17.30
Sosednji kraji in ljudje; 17.50 Glasba po željah; 19.00 Koncert najboljših zborov; 18.30 Vedri zvo-
ki; 20.00 Prenos RL; 20.30 Lahka glasba; 21.00 Naši popevkarji;
21.35	Rock party.
RADIO 1
8.00.	13.00, 19.00 Poročila; 6.25 Almanah: 8.30 Glasbena skrinja ;
10.15	Vse je relativno; 11.00 Poletni program; 12,00 Najbolj popularne plošče; 13.20 Kič; 14 30 Radijska nadaljevanka: 15.45 Glasbeni variete z G Bramieriiem;
16.45	Morebitne zgodbe; 17.00 Ob peti uri popoldne; 19.30 Solistični koncert; 20.20 Jazz za mladino;
21.45	Koncertni kvartet.
SLOVENIJA
7.00.	8.00, 10.00. 13.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja:
7.30	Pet minut za EP; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9 07 Radijska igra za otroke; 9.34 Skladbe za mladino; 12.00 Turistični napotki: 14.10 Zabavna glasba: 14.20 Nedeljska reportaža: 14.45 Obisk pri orkestru Billv Vaughn; 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra; 20.30 Zabavna glasba; 20.40 Glasbene razglednice: 20.50 Lahko noč, otroci!; 23.20 Skupni program JRT ; 00.05 Literarni nokturno.
13.00
13.25
13.30
18.30
19.25
20.00 20.45 22.35
18.30
19.00
20.00
20.45
21.45 21.55
18.10
18.55 19.35 19.45 20.15 20.30 21.00 22.10 22.40
22.55
PONEDELJEK, 30. AVGUSTA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: «La Mille Miglia», drugo nadaljevanje
Vremenska slika
DNEVNIK
Program za mladino: Tedenska oddaja za mladino, «Prostor» Koprivno seme; Poljub Vremenska slika DNEVNIK
RDEČA REKA («11 fiume rosso») — film Filmske premiere
Ob koncu DNEVNIK in VREMENSKA SLIKA
Drugi kanal
Rubrike drugega programa: ankete in šport Partija v dveh: Miss Lauder — Tv film DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO GIANNI SCHICCHI (v barvah)
DNEVNIK 2 - DRUGA IZDAJA Mesto v glasbi
Ob koncu DNEVNIK 2 - NOČNA IZDAJA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Obzornik
Radovedni slonček, lutkovna predstava
Odločamo
Mladi za mlade
Risanka
DNEVNIK
A. Glazunov: Raimonda — baletna oddaja Kulturne d'agonale Mozaik kratkega filma: Kubikaš DNEVNIK
Koper — barvna
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	Rekreacija, Smučanje na vodi
22.00	Lepe pozdrave, Jadranka Stojakovič
22.30	Mojstri stare japonske obrti
23.00	Baletni večer: Pas de deux iz Hrestača
Zagreb
21.00	S. Vuga: GORJUPA BAJTA 22.20 Kultura danes 23.05 Dokumentarni film
drama Tv Ljubljana
TRST A
7.15, 8.15.	13.15.	14.15, 20.15
Poi učila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Orkester:
17.00	Program za mladino; '8.30 V ljudskem tonu; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Jazzovska glasba: 20.00 Glasbeni utrinki; 20,35 Slovenski razgledi; 22.15 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 8.50 Lahka glasba; 10.00 Z nami je; 10.45 Festivalbar; 11.15 Poje The Four
Na stadionih in v telovadnici; 14.35. Pismo iz . . . : 14.40 Klavirska glasba; 15.15 La Vera Romagna: 15.30 Mini juke-box:	iO.OO
Orkester Lee Selmoco; 16.15 Sax club; 16.45 Pesem sledi pesmi; 17.10 Glasbeni spored; 17.30 Program v slovenščini: 18.00 Športni pregled; 18.15 Melodije in ritmi:
19.00	Glasbeni cocktail; 19.35 Zbori; 20.00 Prenos RL: 20 30 Lahka glasha: 21.00 Orkestralna panorama; 22.00 Pisan glasbeni spored:
2.35	Operna glasba; 23.45 Pop in jazz.
RADIO 1
7.00.	8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila: 6.25 Almanah; 6.30 in 7.30 Budilka; 8.30 Jutranje popevke;
9.00 Vi in jaz; 1130 Poletni program; 12.40 Hit Parade; 13.20 Pisan glasbeni spored; 14.15 Neapeljske popevke; 15.00 Šport, turizem in aktualnosti; 15.30 Radijska nadaljevanka; 17.05 Komorna in operna nadaljevanka:	17.35
Sončnica; 18.05 Pisan glasbeni spored; 19.30 Zdravniške novosti'
19.40	Ital. popevke; 21.15 Sodobni ital. skladatelji; 21.50 Italijanska folklora; 22.20 Ponovno na sporedu.
SLOVENIJA
7.00, 8.00,	10.00.	13.00, 20.0(1
Poročila; 6.15 Danes za vas: 7.20 Rekreacija; 7.30 Vreme za čolna rje; 7.50 Napotki za turiste; 8.45 Pet minut za EP: 9.08 Glasbena matineja; 10.00 Vreme za čolna rje; 10.40 ' Vedre melodije; 11.15 Kdaj, kam, kako; 11.35 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar ne kaj:	13.10	Revija velikih orke
strov; 13.30 Kmetijski nasveti:
13.40	Pihalne godbe; 14.00 Danes do 14.00; 14 20 Zabavna glasba-14.30 Priporočajo vam ... ; 15.05 Pojo-amaterski zbori; 15.30 Naš poslušalci: 16.45 «Vrtiljak»; i8.0( Studio ob 18.00: 19.00 Pihalni kvin tet: 19.25 Zvočni signali: 20.31' Zabavna glasba: 20.40 Minute -/ ansamblom: 20.50 Lahko noč. o troci!; 21.30 Operni koncert: 23 21 Popevke iz jugoslovanskih stu diov; 00 05 Literarni nokturno: 00.15 Za ljubitelje jazza.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 31. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA 1976
TOREK, 31. avgusta
18.00	Kmetijska oddaja; 18 45 Obzornik; 19.00 «Trapollo HH 33», drugi del; 19.45 Pojejo okteti lesne industrije; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Mednarodna obzorja: Južna Tirolska: 21.35 Kmetje, bombe in oblast, dramska nadaljevanka; 23.05 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
20.30	Odrpta meja, slovenska oddaja; 21.00 Otroški kotiček: 21.15 Dnevnik; 21.35 «Amore e guai» -film; 23.05 Po konferenci v Co lombu.
SREDA, 1. septembra
19.00	Obzornik; 19.15 Po sledeh
napredka; 19.45 Glasbeni amaterji; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik;
21.00	Film tedna:	Praznovanje
rojstnega dne; 23.00 Miniature: Štirje letni časi; 23.15 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik: 21.35 Hude sanje kanc-lista Jareba, 50 drama: 22.15 Portorož 76: Štirje časi, Slamarkt; 22.45 Dekameron. O čudodelnem kamnu.
ČETRTEK, 2. septembra
17.15 Nogomet Sloboda: Dinamo, prenos iz Tuzle. 19 00 Obzornik; 19.15 RA - II. del dokumentarnega filma. 20.15 Risanka; 20.30 Duev nik; 21.00 Najvažnejši dan živije nja, dramska nanizanka:	22 00
Kam in kako na oddih; 22 10 če trtkovi razgledi: Ljudje ob Kolpi' 22.40 Dnevnik; 22.55 Iz koncertnih dvoran - Šostakovich; Simf. št. 5.
KOPRSKA BARVNA TV
17.15	Nogomet, Tunizija - Slobo-da:Dinamo; 20.55 Otroški kotiček;
21.15	Dnevnik; 21 35 Zorro. maščevalec, celovečerni film; 22.05 Z vso močjo, dokumentarna oddaja.
PETEK, 3. septembra
19.05 Obzornik; 19.20 Catch Kan-dv, serijski film 19.50 Slovenski Rock. Skupina Predmestje in Branka Karner, 20.30 Dnevnik;
20.55	Tedenski notranjepolitični komentar:	21.05	Kako pa kaj
oče?, angleška serija; 21 30 Dinar Kam in po'kaj7; 22 05 Ko-iak. serijski film
KOPRSKA BARVNA TV
20.55	Otroški kotiček; 21 15 Dnevnik; 21.35 Ognjena cesta, ce-
lovečerni film; 23.05 Narodna gla sba. Studenski oktet.
SOBOTA, 4. septembra 16.55 Nogomet Olimpija : V*=lež. prenos; 19.10 Obzornik; 19.25 Disneyev svet, serijski film; 20.30 Dnevnik; 20.50 Tedenski zunanjepolitični komentar, 21 00 Desiree. igrani film: 22.55 Prodali so jih milijon: Three Degrees in Dana. 23.40 Dnevnik; 27 55 625. pregled sporeda.
KOPRSKA BARVNA TV
16.55 Nogomet, Ljubljana - Olim pija:Velež: 20.30 Otroški kotiček. 21.15 Dnevnik: 21.35 Puccini, 5. nadaljevanje in kcnec; 22.55 Mračna reka, 4. nadaljevanje: 00 10 Glasbeni nokturno :	Koncert za
klavii in orkester Franza Liszta.
In kako brž se spremene, kadar zaslutijo nevarnost in jim grozi sovražnik, kadar velja: biti ali ne biti. V trenutku se «ovčje zanikrno» telo preoblikuje v strumno gamsovo postavo. Zazdi se ti, da jih je nenadoma ošinil električni tok. Žvižg skozi napete nosnice — in že je ves trop ena sama vroča, kipeča gamsova kri. En sam žvižg izkušenega kozla ali koze matere — pa staro in mlado sledi vodniku po strmih in nevarnih skalnatih stezah, nad strmoglavimi prepadi v varstvo narave. V divjem diru preplezajo gladke steze, kjer se ustavi samo ajdovo zrno. Le strmiš lahko nad njihovimi preudarnimi in varnimi skoki.
Tudi snežni plazovi in plazovi skalnega, bobnečega grušča, ki se trga v prepade, gamsom ne morejo do živega, čeprav ogrožajo vedno in vedno njihovo življenje.
Zdi se, kakor da žive na plazu. Kajti plaz se odtrga nenadoma in skalovje, ki ga razjeda mlada narava, se vedno ruši.
Nekoč sem obsikal lovca, ki je preplezal za gamsi vse Karavanke, pretaknil Svinško planino, Peco, Obir. Ogledal sem si njegove trofeje. Na steni pa je poleg močnih gamsovih rogov imel obešenih tudi nekaj rogov mladih gamsov. Vprašam torej izkušenega moža:
«Ali ste tudi te vi postrelili?»
Mož, rajni Strošekov oče, ki je imel takrat ze precej nad sedemdeset let in jih je po najinem srečanju preživel še dvajset, mi je z očakovsko besedo odvrnil:
«Veš, Kori, te razposajene gamsije pa je vzel plaz. Našel sem jih, ko je skopnel sneg. V svoji lahkomiselnosti so preslišali svarilen materin žvižg-»
Včasih se mi zazdi, da je usoda mojega rodu podobna gamsom na plazu...
V domovini gamsov vedno drče plazovi. Toda gamsov rod se drži kljub plazovom — razen tistih gamsov, ki
preslišijo materin žvižg in se ločijo od neugnanega, ponosnega, vsem viharjem in plazovom kljubujočega tropa.
KAREL PRUSNIK
Z GOSLIMI, TROBENTO iN KRILNIM ROGOM
Posestva slovenskih kmetov iz Lobnika, Lepene, Rem-šenika in Bele so bila skromna. Ni bilo denarja za moderne kmetijske stroje, še manj za napeljavo električnega toka. Po kapelskih hribih so gospodarili grof Thurn in njegovi lovci, družine slovenskih drvarjev in malih kmetov pa so bile razcapane in sestradane.
Naša domačija je bila visoko v gozdnatem gorskem Lobniku blizu Železne Kaple. Bila je majhna. Imela je štiri hektare plodne hribovske zemlje in je skopo preživljala družino.
Še ko sem se kot otrok potepal po kapelških grabnih s sinovi reberških delavcev, sem z njimi vred vzljubil tudi glasbo. Skupaj smo se učili igrati na godala in kmalu smo sestavili pravo godbo na pihala. Vselej sem bil ponosen, kadar smo prvega maja godli poskočne koračnice na kapelškem trgu, nato pa se odpeljali na Reberco. Tam smo imeli vaje za delavsko godbo. Čeprav je bila pot dolga dobre pol ure, vendar nisem nikdar izostal.
že moj oče je bil godbenik. Sam sem s svojimi goslimi, trobento in krilnim rogom mnogokrat zaslužil lepe denarce. Brez njih bi se težko preživljal na skromni domačiji. Glasba me je tudi privedla med napredne ljudi. Kapelnik me je peljal v delavsko knjižnico v železni Kapli in mi govoril o Marxu, Engelsu in o delavski organizaciji.
V knjižnici sem našel «Kapital», Leninova dela, pa tudi Jacka Londona, Henrija Barbussa in druge napredne pisce. Navdušeno sem posegal po Cankarju, Levstiku, Cerkveniku in drugih slovenskih pisateljih, ki jih, žal, nisem mogel najti v knjižnicah slovenskega izobraževalnega dru-
štva. Poleg «železne pete» in «Daj nam danes naš vsakdanji kruh» sta mi bili najbolj všeč tudi «Moč zemlje» in «Pravica kladiva». Takrat «Kapitala» in drugih marksističnih knjig še nisem razumel. Tudi jih nisem bral, ker so bile pretežke zame. «Komunistični manifest» pa mi je stric Johan razlagal v tako umljivi obliki, da sem kaj kmalu spoznal, v kateri razred sodimo kmečki fantje, ki si z lastnimi rokami služimo kruh.
Spoznal sem mnoge lobniške in belške fante, ki jih je v knjižnico prignala ista želja po napredni knjigi kakor mene. Kasneje so se nam pridružili tudi Obiršani in fantje iz drugih grap. Včlanili smo se v socialistično mladinsko organizacijo «Jugenbund» in nosili rdeč nagelj.
Socialno demokracijo mi je stric prikazal kot vneto borko za pravice delovnega ljudstva. Vedno bolj mi je bila pri srcu. V knjižnici sem se tudi seznanil z voditeljem socialnih demokratov Francem Haderlapom, kapelškim županom.
Ta pa se mi je kmalu zameril. Ko so odprli novo osnovno šolo v Kapli, je namreč omenil «srečni plebiscitni izid». Tudi oče je bil užaljen in je vzkliknil :
«Vedno znova odpirajo naše skeleče rane...»
Vegelnov Luki, naš dober prijatelj in vnet čebelar, jo dopolnil očetovo misel:
«Še bolj pa boli, če to delajo «sociji» ... Žal so vsi huchmano enotni, kadar je treba usekati zoper Slovence!»
Oba sta šele prišla s tiste kapelške proslave. Oče je bil tako razburjen, da se je kar v pražnji obleki usedel na klopico pred čebelnjakom. Vsi smo se čudili, kajti navajal nas je na skrbno varčevanje. Lukej je bil prav tako reven fant. Imel je le dvajset Žnidaršičevih panjev. Bil pa je razumen in podjeten.
«Ali naj jim zagodemo,» je rekel, «ker nas tako poni žujejo in izzivajo?...»
(Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT

SODELOVANJE OBMEJNIH DEŽEL NA ŠPORTNEM POLJU
25. septembra v Novem mestu mladinski troboj «Alpe-Adria»
Predlogi za razširitev tekmovanja na druge dežele
Deželni odbornik za šport Berteli je vodil sejo športnih delavcev naše dežele, na kateri se je razpravljalo 0 udeležbi Furlanije - Julijske krajine na letošnjem mladinskem troboju FJK - Koroška - Slovenija, ki bo 25. septembra v Novem mestu.
Sestanka so se udeležili delegati CONI iz Pordenona Agosti in iz Gorice Bregant, podpredsednik tržaškega odbora Isler in predstavnik iz Vidma Benedetti. Prisotni so ^ bili tudi «tehniki» v zastopstvu deželnih zvez za atletiko, košarko, rokomet, namizni tenis in streljanje.
Odbornik Berteli je poudaril, da se z letošnjo izvedbo .tekmovanja zaključuje prvi ciklus treh srečanj. Ube dosedanji prireditvi je osvojila reprezentanca Slovenije, ki ima tako konkretno možnost, da z letošnjo tretjo zmago osvoji prvo trofejo «Alpe - Adria» v trajno last.
V	tem primeru bi morala Slovenija dati na razpolago drugo trofejo za nadaljnji ciklus tekmovanj.
Glede razvoja tega mladinskega športnega srečanja je Berteli predlagal, da bi se proučila možnost razširitve sodelovanja tudi na dežele Veneta, avstrijske štajerske in Hrvatske.
V kratkem bodo razpisana od posameznih zvez izločilna tekmovanja za sestavo deželne reprezentance.
V	programu je tudi nekaj skupnih treningov.
Dan pred tekmovanjem (24. septembra) bo v Novem mestu tudi okrogla miza na temo «Kako vključevati mladino v športno delovanje — Sistemi izbire bodočih prvakov».
Dr. Isler, ki se je pred kratkim udeležil sestanka v Novem mestu je poročal o organizacijskih pripravah na troboj «Alpe - Adria».
KOLESARSTVO
Lonjerci v Kokrici
V okviru prijateljskih stikov, do katerih je prvič prišlo lani, se bodo lonjerski športni delavci danes podali v Kokrico pri Kranju, kamor so jih povabili tamkajšnji člani kolesarske sekcije. S tem bodo domači kolesarji vrnili obisk športnikom iz Slovenije, potem ko so se ti maja meseca udeležili tekmovanja za deseti pokal Lonjerja, ki je tako dobil mednarodni značaj.
Do podobnih obiskov je že prišlo lansko leto, ko so se tekmovalci v «modro - belih» dresih udeležili dveh dirk v tem prijetnem kraju pri Kranju in bili deležni izredno prisrčnega sprejema.
Tokrat pa so bili povabljeni, da sodelujejo na republiškem prvenstvu Slovenije, kar predstavlja za ljubitelje kolesarstva iz Lonjerja izredno priznanje, saj je prireditelj
pravilnik tekmovanja priredil tako, da je tudi Lonjercem omogočeno nastopanje. Tekmovati skupno z nekaterimi izmed nekdanjih najboljših slovenskih kolesarjev je prijetno zadoščenje, kjer ni pomemben toliko rezultat kot pa udeležba na tekmovanju samem.
R. Pečar
TOKIO, 28. — Stalni odbor za organizacijo azijskih iger je na predlog Hongkonga in Japonske sklenil, da se Izrael ne povabi na igre, ki bi morale biti leta 1978.
Organizaciji teh iger se je že prej odpovedal Hongkong in tudi Japonci so se obveznosti otresli. Svojo kandidaturo je postavila Indija, odbor pa se bo moral prej prepričati če je ta država res zmožna tako zahtevnega dela.
Izrael je seveda napovedal oster protest pri vseh mednarodnih forumih.
■ .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. ............................................................................................................................................................................................................................................................................ - " 1
ATLETIKA
BOR PO TRENINGU V CELJU
Duško Švab: «Skupni trening velikega družabnega pomena»
Primerjava med atletskim delom v Sloveniji in pri nas
LONDON, 28. — Igralce bodo v svetu poklicnega tenisa zastopali Bob Briner (ZDA), Pierre Darmon (Fr.) in Cliff Drysdale (Juž. Afrika).
Mlado športno društvo «Mladina» iz Križa je pred časom priredilo lep izlet na Triglav, katerega se je udeležilo veliko število ljubiteljev gora, posebno pa mladine. Izlet je vodil znani domači športni delavec Aleksander Sirk, ki je bil s svojimi varovanci posebno vesel, kajti dobre volje na izletu ni manjkalo. ŠD Mladina je v zadnjih časih posvečala veliko pozornost takim
rekreacijskim izletom, ki so doživeli zadovoljiv uspeh. Mladi kriški športniki se bavijo tudi z namiznim tenisom, ki je v Križu razširjen predvsem med najmlajšimi, v zimski sezoni pa s smučanjem, ki je tudi zabeležilo dokajšnje zanimanje. Društvo je prirejalo tudi rekreativno telovadbo, ki pa so jo morali zaradi neuporabnosti dvorane Albert Sirk začasno prekiniti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiHniiiiHHiiiiiiiiiiiiiimiiiJiiiiiiiiiMiimiiiiiiimiiimMiiTiiiiiiiiHiiiiininfimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniHiiiHiiHiiiiiimiiiiii
AVTOMOBILIZEM
DIRKA ZA VN NIZOZEMSKE
Na težavni progi v Zandvoortu boj med Huntom in Regazzonijem
Dirko bo verjetno neposredno prenašala italijanska televizija
Nogo melasi bazoviške Zarje nabirajo moči za bližnje prvenstvo
llllllllllllllllll II II UH 1,11,1,, ||||||||1||||I1|nnI||I||| „11!	m, |||J||||1|I,I||||| l||( |||1|1(A|I|||l|||||g
V PETEK V DVORANI LJUDSKEGA DOMA V KRIŽU
Na občnem zboru ŠD Vesna zadovoljni z minulo sezono
Poudarili so tudi važnost mladinske ekipe
V petek zvečer je bil v dvorani ljudskega doma v Križu redni občih zbor športnega društva Vesne, na katerem je odbor seznanil čla-ne in simpatizerje z lanskim delo-vanjem in orisal program za bodočo sezono.
K°t določa statut društva, ni bilo volitev novega odbora, ki ga člani volijo vsaki dve leti.
L'vodno poročilo je imel predsednik IVLro Sedmak, ki se je dotaknil vsega delovanja raznih odsekov društva v minuli sezoni s posebnem poudarkom na dobro uvrstitev prve nogometne ekipe na končni lestvici druge amaterske lige. Splošen položaj društva je še kar dober m zato gre posebna zahvala vsem odbornikom in sodelavcem posebno pa trenerju Renatu Košuti rn nekaterim starejšim igralcem, «treba je,» je zaključil Sedmak, «da se nadaljuje na tej poti in tako premosti vse ovire, ki so v zadnjem času pogojevale nastop prve nogometne ekipe.»
Nato je na kratko spregovoril odgovoren za mladinsko sekcijo Angel lence, ki je poudaril važnost mladinske ekipe, iz katere mora trener prve ekipe črpati obetajoče i-graice in jim nato zaupati mesto v enajsterici, kljub začetnim težavam.
Letos bo nekoliko težav za sestavo mladinske ekipe, a društvo se bo potrudilo in storilo vse, kar je v njegovi moči, da bo Vesna kakor v prejšnjih letih in tudi letos nastopila na pokrajinskem prvenstvu.
Nato je odbor predstavil članom novega trenerja Fausta Finotta, ki je na kratko orisal program za letošnjo sezono. Rekel je, da zahteva od vseh igralcev požrtvovalnost in predvsem resnost. Samo tako bo ekipa dosegla dobre rezultate prejšnjih let in tako zadovoljila številne navijače. Rekel je še, da ima namen vključiti v ekipo tudi nekatere mlade igralce, domačine, ki so se že lani izkazali v mladinski e-kipi. Nakar je bila zanimiva in živahna diskusija, v katero so posegli člani, odborniki in tudi ne-
kateri igralci. Na koncu so skupno odločili, da se bodo zopet sestali z vsemi igralci ob začetku prvenstva druge amaterske lige, in to v začetku oktobra.
DELOVANJE ZSSDI
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji namerava nabaviti večje število športnih rekvizitov (žoge in razna športna o-prema) po znižani ceni neposredno v tovarnah. Tržaška in gori-ška društva, ki so zainteresirana za razno opremo, naj v najkrajšem času sporočijo ZSŠDI v Trstu, oz v Gorici seznam opreme, ki jim potrebuje.
ZANDVOORT, 28. — Na dirkališču v Zandvoortu bo jutri avtomobilska dirka formule 1 veljavna za Veliko nagrado Nizozemske. To bo že dvanajsta preizkušnja te vrste v letošnji sezoni, po nedeljski dirki pa jih bo manjkalo do konca svetovnega prvenstva 1976 le štiri.
Dirko v Zandvoortu bi morali pogojevati dve značilnosti: nadaljevanje boja na razdaljo med Huntom in Laudo za osvojitev naslova svetovnega prvaka in povratek na dirke italijanskih ferrarijev po prostovoljnem odstopu na VN Avstrije.
Zaradi posledic znane nesreče v Niirburgring^ svetovni prvak Niki Lauda tudi v nedeljo ne bo nastopil. Njegoy,. najnevarnejši zasledovalec James Hunt bo imel tako priložnost, da se mu z morebitno zmago približa na lestvic; svetovnega prvenstva na samo dve točki. Po medli dirki za VN Avstrije, na kateri je favorizirani Hunt osvojil le skromno četrto mesto, bo gotovo napel vse moči, da bi si zagotovil uspeh in tako ponovil rezultat iz lanskega leta. Naj omenimo namreč, da je Hunt prav na tem dirkališču lani, ko je tekmoval še na heskethu, dosegel prvo zmago na dirkah formule 1. Lauda se je moral takrat zadovoljiti z drugim mestom.
Po premoru na dirki za VN Avstrije bodo rdeči ferrariji spet nastopili. V resnici bo branil barve italijanskega konstruktorja iz Ma-ranella le en dirkač, Švicar Regaz-zohi. Enzo Ferrari se je namreč odločil, da dokler Lauda ne bo o-kreval, ga ne bo zamenjal z drugimi italijanskimi ali tujimi piloti.
Naloga Regazzonija bo predvsem ta, da se uvrsti pred Huntom in mu tako odvzame precej dragocenih točk.
V borbo za prvo mesto bo poseglo verjetno še veliko število pilotov, največ možnosti pa imajo tisti, ki so se že izkazali na nedavni dirki za VN Avstrije: borbena Laffit-te in Peterson, hitr; Nilsson, John Watson pa upa na ponovitev uspeha iz Òsterreichringa. Še zadnjo priložnost, da se prebije med vodeče, bo imel Južnoafričan Jody Scheckter. V primeru poraza bi se izjalovilo še njegovo zadnje upanje za osvojitev naslova svetovnega prvaka.
Dirkališče v Zandvoortu je zelo zahtevno. Med tistimi, ki so zmagali na tej progi so sama znana i-mena avtomobilskega športa: Jim Clark je zmagal v Zandvoortu štirikrat, njegov rojak Jackie Stewart
trikrat. Med zmagovalce se je pred dvema letoma vpisal tudi sedanji svetovni prvak Niki Lauda. Današnja dirka bo prav zaradi težke proge še bolj privlačna in napeta. Dirkači bodo morali prevoziti 74 krogov dirkališča, ki meri 4,226 km za skupnih 316,950 km. Po vsej verjetnosti bo dirko neposredno prenašala tudi italijanska televizija.
KOŠARKA
PO VABILU BOSTONA CELTICSA
Dražen Dalipagic v težavah
BEOGRAD, 28. — Dražen' Dali-pagič se te dni mudi v Bostonu, kjer trenira za ameriško profesionalno ekipo Celtics. Trener ameriškega prvaka Tom Heinsohn je z Dalipagičem povsem zadovoljen in ga je tudi laskavo pohvalil.
Dalipagičev odhod v ZDA pa je nenadoma vzbudil val ogorčenja v jugoslovanski košarkarski zvezi, v
srbski zvezi, v beograjski zvezi in v samem klubu Partizan. Zastopniki teh zvez in beograjskega kluba namreč trdijo, da bi pomenil prestop Dražena Dalipagica v profesionalni klub kršitev amaterskih principov.
Da je Dalipagic dosegel tako vidne uspehe, je nedvomno v prvi vrsti zasluga njega samega, nedvomno pa je tudi dejstvo, da so h košarkarskemu razvoju tega igralca pripomogli razni činitelji, kot so: igranje v jugoslovanskem Klubu (Partizan Beograd), igranje v jugoslovanski reprezentanci in jugoslovanski trenerji.
EDMONDTON, 28. — V tem ka nadskem mestu- bi morale biti leta 1978 igre držav ComffiSnwealtha. Predsednik organizacijskega odbora profesor Harold van Vliet je izjavil, da bodo vabilo poslali vsem deželam članicam britanske skupnosti.
V primeru, da bi nastale težave glede Nove Zelandije, jih odbor ne bo upošteval. «Kdor naših pogojev ne bo sprejel, bo lahko ostal doma.»
Atletska sekcija Bora si je pred kratkim organizirala enotedenski skupni trening v Celju, kjer je u-porabljala naprave AK Kladivar na stadionu «Borisa Kidriča». Treninga so se udeležile Marina Purič, Marinka Semolič, Sonja Antoni, Sara Košuta, Daniela Tretjak, Alma Gruden in Viviana Kus. Od fantov je bil prisoten samo mladi Adrijan Sedevčič. Skupino je vodil trener Duško Švab s pomočjo Petra Zupana.
Za razgovor o tem treningu smo zaprosili Duška Švaba.
«Najprej okvirna organizacija treninga?»
«Dejansko ni bilo naše gostovanje v Celju samo trening. Imelo je tudi družabne namene, o tem pa kasneje. Trening sam je vseboval delo v naravi in specifično vadbo na stadionu. K delu v naravi prištevam dolgotrajni tek. Našli smo veliko primernega prostora ob čudovitem šmartinskem jezeru, žal pa nas je pri tem delu precej motil dež. Specifično delo je v glavnem potekalo normalno, le enkrat smo se morali zateči v telovadnico pod tribuno stadiona. Atletinje in en atlet so trenirali v 6 dneh po 5-krat in tudi 9-krat. Razmeroma visoka obremenitev zanje ni bila prehuda, ker so intenzivnega treninga že vsi navajeni.»
«Kaj pa o družbenem delu?» «Lahko bi rekel, da je bil ta del enako važen kot izrazito tehnični. Atletika se mora spoprijemati z vrsto problemov, ki . v ekipnih športih ne pridejo do izraza. Sploh je krh-
iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiuimmiiiMiiiiiiiiiimi
OBVESTILA ŠZ BOR
sporoča, da bo jutri, v ponedeljek, 30. avgusta, ob 20.30, na stadionu «Prvi maj» v Trstu, seja širšega odbora.
* # *
Košarkarska sekcija SŽ BOR
obvešča, da se bodo treningi za bližnjo prvenstveno sezono pričeli v sredo, 1. septembra, na stadionu «Prvi maj», kot sledi:
Košarkarji letnika 1962 in mlajši: od 17.30 do 19.00, trener Franko Perko.
Košarkarji letnika 1961: od 19.00 do 20.30, trem Košarkarji letnikov 195& -.1959=. 1960: od 11.00 do. 12.3^WWWW« Branko Lakovič. 1 Košarkarji letnika 1957 in starejši: od 20.30 do 22.00, trener: Aleksander Sirk.
Treningi bodo vsak dan.
ŠZ Bor nadalje sporoča, da se bodo treningi v minibasketu pričeli 15. septembra. Za vsako informacijo zainteresirani lahko telefonirajo na št. 421367, po 20. uri.
nmiimmmmimiimimimiimiiiimiiiiiiiiiiMiniimiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiimiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
NOGOMET

OD JUTRI DO 18. SEPTEMBRA
Dvajset enajsteric s Tržaškega v borbi na turnirju za II. Puntarjev memorial
Dvanajst članskih in osem mladinskih ekip - Začasno ima trofejo ekipa Costalunge
kost vsake atletske ekipe v tem, da se med seboj — posebno atletinje — premalo poznajo, ker pač ločeno delajo in tudi po različnih delovnih programih in z različnimi cilji. S skupnim — čeprav kratkim — delom in življenjem smo nedvomno ustvarili v ekipi novo vzdušje, ki bi moralo dati naši atletiki trdnejšo podlago. Poleg tega bi želel poudariti, da smo bivanje popestrili z vse mogočimi razpravami in dejansko izvedli tako imenovane «politične ure», ki so sicer od vedno na programu našega združenja, katerih pa glavni odbor ni zmožen konkretizirati. Opravili smo tudi nekaj izletov: v Velenje, Mozirje in v Laško. Zaključil bi lahko, da se po Celju veliko bolje poznamo.»
«V Celju ste tudi opravili tekmovanja.»
«V resnici ni šlo za prava tekmovanja. To je bil le kontroliran trening na katerega so nas povabili Celjani s katerimi so naše atletinje navezale zelo prisrčne stike. Od boljših rezultatov lahko navedem le čas 26”8 Marinke Semolič na 200 m. To je bil tudi njen osebni rekord. Marina Purič in Viviana Kus sta v višino skočili 140 cm. Daniela Tretjak pa je 100 m pretekla v 13”3. Rezultati niso bili posebno dobri — če seveda izvzamemo tek Semoličeve — poudariti pa treba, da so bile atletinje utrujene od tre-
ninga. Ker je šlo za tekmovanje «po domače» smo bili o njem obveščeni le nekaj ur prej. Dan prej smo ostro trenirali in niti ni bi' ncJ namen, da bi v Celju tudi tekmovali.»
«Videli ste delo pri enem najmočnejših jugoslovanskih klubov- in nesporni atletski prestolnici Slovenije. Kakšne so razlike z delom v zamejstvu?»
«Najprej moramo našo atletiko postaviti v skromnejši organizacijski okvir. V Celju je atletika prava ustanova, pri nas pa v tem pogledu pastorka. Omenil bi pa razlike v načinu dela in odkrito moram povedati, da z načinom dela nisem bil posebno navdušen. Imel sem vtis, da se dela površno predvsem pri tehničnih panogah in da imajo silo pri doseganju čimboljših rezultatov.»
«Kakšne perspektive naj bi imela naša domača atletika, ne glede na ta trening v Celju?»
«Celje je bilo seveda le majhna etapa v sklopu možnosti razvoja a-tletike pri nas. Atletika ima sedaj na razpolago določeno število navdušenih atletinj in atletov ter voditeljev na drugi strani. Sedaj razpoložljive trenerske moči ne dovoljujejo večjega razmaha. Imamo sicer izglede, da se bo naša zmogljivost v kratkem povečala.»
Razgovor napisal: Sandor Tence
Atletski entuziast in odličen tekmovalec Duško Švab
SKA PANORAMA
Proseško Primorje bo tudi letos organiziralo tradicionalni nogometni turnir za «II. Puntarjev memorial». Letos bodo turnir igrali že četrtič. Dvakrat (leta 1973 in 1974) si je pokal zagotovila kriška Vesna, ki je s tem osvojila tudi «I. Puntarjev memorial», lan; pa si je končno zmago zagotovila Costalunga, ki je obdržala leto dni H. Puntarjev memorial. Pravilnik turnirja namreč predvideva, da mora ekipa zmagati dvakrat, da si dokonč-I no zagotovi trofejo. Kot vsako leto vlada tudi letos izredno zanimanje za ta turnir, saj je dobra preizkušnja za vse ekipe za bližnje nogometno prvenstvo.
Prvega turnirja leta 1973, ki je bil izločilnega sistema, se je udele-
žilo osem enajsteric. Leto kasneje so turnir organizirali v okviru 50-letnice ustanovitve Primorja. Udeležilo se ga je osem ekip, katere so razporedili v dve skupini. Lani pa se je število enajsteric povečalo na 12 in zato so sestavili štiri skupine po tri ekipe.
Tudi letos se je za turnir prijavilo 12 ekip in se bo zato turnir odvijal od ponedeljka 30. avgusta do sobote 18. septembra.
Z organizacijo tega turnirja se hoče Primorje oddolžiti spominu na tragično preminulega nogometaša Egona Puntarja, kateremu je kruta usoda v cvetju mladosti 24. septembra 1972 pretrgala nit življenja na Mangartu. Egon je pri Primorju
igral le dve sezoni, vendar je imel za seboj zelo bogato nogometno kariero saj je nastopal tudi v južni Italiji kot polprofesionalec v vrstah ekipe Toma Maglie. Ko se je leta 1970 vrnil v rojstno vas je prestopil k proseškemu klubu pri katerem je predčasno končal svojo nogometno kariero. V sončnem dnevu se je skupaj s stricem in bratrancem spotaknil na Mangartu in o-bležal skupaj s sorodnikoma. Bilo mu je le 26 let.
Poleg članskega nogometnega tur-; nirja bodo organizirali tudi turnir za mladince za katerega se je odzvalo osem ekip, katere so razdelili v dve skupini.
Vse tekme bodo odigrali na pro-seškem pravokotniku.
BIEL, 1976 Medconski turnir
B. Larsen — L. Portiseli
Angleška otvoritev
1. c4 e5 2. Sc3 S}6 3. Sf3 Sc6 4. d3 d6
Nastala je angleška otvoritev, ki je zelo podobna sicilijanski otvoritvi z obrnjenimi barvami. Larsen to otvoritev redno in uspešno uporablja v svoji turnirski praksi.
5. g3 g6 6. Lg2 Lg7 7. Tbl a5 8. a3 Sd4 9. ScI2
Izredno dobro nadaljevanje, ki o-mogoča belemu, da se ohranj gibljivo kmečko središče. Črni skakač bo v nadaljevanjir osamljen in odstranjen s polja d4. Larsen tako v važnem srečanju pokaže željo po borbi in zato se izogiba poenostavitvam, ki bi nastale po menjavi skakačev na d4.
...0-0 10. 0-0 c6 11. b4 ab4 12. ab4 Lg4
21..	.. Dd7: 22. Sc4 De6 23. Sb6 S]8 24. ed5 Scd5: 25. Db3
Po zamenjavi v središču je pred črnim težka obramba.
25..	.. Tbe8 25. Sd5: Sd5: 27. Ld2 Kh8 28. Tbel
Osamljen kmet na polju e5 bo postal tarča napada belih figur. Sedaj je že vidna prednost lovskega para s strani beleea.
28..	.. Dd7 29. Lcl Sc7 30. Dc4 Sb5 31. Lb2 Dc7 32. Kgl Df7 33. Df7: Tf7: 34. Te4
Za belega ni bilo dobro 34. f4 Tfe7 35. fe5 ker črni ne bi nadaljeval 35.... Le5 zaradi 36. Te5: Te5: 37. Tel, temveč preprosto 35.... K,g8 in tako se bi rešil slabega kmeta na e5.
34..	.. TdS 35. Tfel
Larsen se n; odločil za osvojitev kmeta po 35. Le5: Le: 36. Te5: Td2 in črni bi za ceno kmeta aktiviral figure in dosegel dobro proiigro.
35..	.. Td2 36. T4e2 Te2: 37. Tei:
Prav tako je bil možen plan 12... 1 Sd4 38. Te4 g5 Se8 s pripravo poteze f7—f5. Pri i Z igrano potezo se je Portiseli nadaljevanju 12... Sh5 pa bi bil čr- ' zaščitil od grožnje 39. f2—f4.
ni v težavah v varianti 13. e3 Se6 14. Lf3.
13. h3 Ld7 14. Kh2 Sh5 15. c5
39. Te3 Tf8 40. Le4 L/6 41. Kfl Sedaj je bila partija prekinjena in črni je kuvertiral 4L potezo. Reli
Nešablonska poteza v nastalem se pripravlja zasesti odprto a lini-položaju po kateri bo Larsen fiksi-1 jo in pred črnim je težka obram-ral črne kmete na poljih b7 in c6 ba. Strokovnjaki so prekinjeno po-in pripeljal skakača na polje b6 in zicijo ocenjevali in analizirali in
tako ohranil možnost za udar v centru s potezo e4.
15... d5
Slabše je nadaljevanje črnega 15. dc5 16. bc5 in beli zadrži možnost
prišl; do pravilne sodbe, da je u-godnejša za belega.
4L... h6 42. Ta3 Tb8 43. Ta7 Sb5 44. Tal Sd4 45. Kel Kg8 Tudi kralja sta v končnici najbolj
Na proseškem igrišču v		treh tednih kar 32 nogometnih tekem		
SESTAVA SKUPIN	RAZPOREDITEV TEKEM		RAZPOREDITEV TEKEM	
Člani	ČLANSKEGA TURNIRJA		MLADINSKEGA TURNIRJA	
Skupina A: PORTUALE	Izločilni del (ob 20.30)			Izločilni del
jDltlifLr GAJA	Ponedeljek, 30. avgusta:	DOMIO - DUINO	Poned., 30. avgusta ob 19.00: DOMIO - INTER S. SERGIO	
Skupina B: PRIMORJE	Torek, 31. avgusta:	PRIMORJE - PRIMOREC	Torek, 31. avgusta ob 19.00: PRIMORJE - PRIMOREC	
PRIMOREC	Sreda, 1. septembra:	PORTUALE - BREG	Sreda, 1. sept.	ob 19.00: BREG - COSTALUNGA
POL. OPICINA	Petek, 3. septembra:	ZARJA - SAN MARCO	Petek, 3. sept.	ob 17.30: ROIANESE - PRIMORJE
Skupina C: ZARJA	Sobota, 4. septembra:	COSTALUNGA - DOMIO	Petek, 3. sept.	ob 19.00: ZARJA - PRIMOREC
A U RISINA	Ponedeljek, 6. septembra:	POL. OPICINA - PRIMOREC		Sobota, 4. sept.	ob 17.30: BREG - INTER S. SERGIO
	Torek, 7. septembra:	PORTUALE - GAJA	Sobota, 4. sept.	ob 19.00: COSTALUNGA - DOMIO
oKUpllld JJ. L/UoliiLUliu»» DOMIO	Sreda, 8. septembra:	ZARJA - AURISINA	Poned., 6. sept.	ob 19.00: PRIMOREC ROIANESE
DUINO	Četrtek, 9. septembra:	DUINO - COSTALUNGA	Torek, 7. sept.	ob 19.00: DOMIO - BREG
	Petek, 10. septembra:	AURISINA - SAN MARCO	Sreda, 8. sept.	ob 19.00: ZARJA - PRIMORJE
Mladinci	Sobota, 11. septembra:	GAJA - BREG	Četrtek, 9. sept.	ob 19.00: COSTALUNGA - INTER S. SER.
Skupina A: PRIMORJE	Ponedeljek, 13. septembra: PRIMORJE - POL. OPICINA		Petek, 10. sept.	ob 19.00: ROIANESE - ZARJA
ROIANESE	Finalni del (ob 20.00)			Finalni del
ZARJA	Torek, 14. septembra:	Zmagovalec B - Zmagovalec D	Torek, 14. sept.	ob 13.30: Prva iz A - Druga iz B
Skupina B: DOMIO TNTFR	fšFROTO	Sreda, 15. septembra:	Zmagovalec A - Zmagovalec C	Sreda, 15. sept.	ob 18.30: Prva iz B - Druga iz A
BREG	Petek, 17. septembra:	Finale za 3. mesto	Petek, 17. sept.	ob 18.30: Finale za 3. mesto
COSTALUNGA 1	Sobota, 18. septembra:	Finale za 1. mesto	Sobota, 18. sept.	ob 18.30: Finale za 1. mesto
udara na polje b7 in skakač ima \ važni figuri in oba igralca ju po-prosto pot na točko c4 od kjer bo šiljata na najbolj kritična polja na uspešno kontroliral kritična polja , šahovnici.
na šahovnici.	I 46. Ta7 Sb5 47. Ta2 Kf7 48. Ke2
16. e3 Se6 17. Sa4 /5	I K e4 49. Ke3 Sc7 50. Kd3 Td8+ 51.
Brez tega udara v središče bi čr- ' Kc2 ni le težko posegel v borbo za ak- j Larsen je dosegel svoj cilj. Kra-tivno pozicijo. Portisch je mnogo lja je pripeljal na damsko krilo in
pričakoval od odprtja f linije. 18. Sb6 Tb8 19. e4!
po blokadi kraljevega krila bo izvedel odločilni udar na nasprotnem
Ta, že dolgo pripravljeni poseg v ! krilu šahovnice in to na točko b7. središče postavlja pred črnega tež-1 51.... Sb5.52. /3 Sd4 +. 53. Ld4: Td4: ko nalogo. Napaden je kmet na po- j Več možnosti bi. imel Portisch v lju d5, grozi jemanje na f5, a v j končnici, ki bi nastala po 53.... ed4, slučaju poteze 19.... de4 20. de4 bi ! saj bi imel prosto polje e5 za lovca Larsen dosegel kontrolo nad važ- ali kralia.
nim poljem c4.
19.... fe4 20. de4 Sc7 21. Sd7: Larsen je izbral mirno nadaljevanje v katerem mu lovski par zagotavlja trajno pozicijsko prednost. Zanimivo je ostrejše nadaljevanje, ki bi nastalo po 21. ed5 cd5 22. Sd5:. Sedaj bi bile možne naslednje va-ritnic *
a)	22..’.. Lh3: 23. Lh3: Sd5: 24. Se4 s pozicijsko prednostjo.
b)	22.... Lf5 23. Sc7: Lbl: 24. Se6 prav tako s prednostjo belega.
c)	22.... Lb5 23. Sc7: Lfl: (črni ima sedaj tudi možnost 23.... Dc7: 24.
Ld5+ Kh8 25. Lc4 e4) 24. Se6 Tf2: (slabše je za črnega 24.... Df6 25. Sfl: in na 25.... De6: 26. Ld5) 25. Dfl: ! (edino pravilno nadaljevanje, saj 25. Sd8: Tg2:+ 26. Khl Sg3: mat) 25.... Tfl: 26. Sd8: Tel: 27. Ld5+ in beli zmaga. Namesto odigrane poteze belega sta bila možna tud; odgovora 21. Sf3 in 21. Sdc4 v obeh primerih s pozicijsko prednostjo belega.
54. Kb3 Le7 55. Ta7 Td7
Črni je upal na potezo 55.... b6, vendar je uvidel odgovor belega 56. b5! in varianto 56.... bc5 57. bc5 Td8 (če np sledi 58. c7) 58. Lf5+! Kf5: 59. Te7: in beli zmaga. Tudi potezi črnega 56....Lc5: 57. bc5 Td8 58. Th7 ali 56.... cb5 57. cb5 ne prineseta nobene izboljšave v poziciji.
56.	g4 Tc7
Prisiljeno, saj ie grozilo 57. Lf5+. Slabo je 56.... Kf6 zaradi 57. Lc6:.
57.	Ta8 K/7 58. Tb8
Sedaj je bila partija ponovno prekinjena. Nadaljevanje je prineslo popolno zmagoslavje Larsena, k; je v analizi našel najboljše nadaljevanje.
58..	.. L/6 59. Ka4 Td7 60. L/5 Te7 61. Lc8 e4 62. fe4 Te4: 63. Tb7:+.
Končno je padel kmet b7 in prednost na damskem krilu odloči;
63..	.. Le7 64. Ld7 Te3 65. Lc6: Th3: 66. Ld5+ K/6 67. Td7 in črni se vda.
Komentar: SILVO KOVAČ
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6~PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN«.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
29. avgusta 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT« • DZS • 61000 Ljubljane,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
član italijanske| zveze časopisnih j založnikov FIEG '
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj in tiska
•M
ZTT
Trst
MED ZAČASNIM ZATIŠJEM V JUŽNI AFRIKI
Nesramno izzivanje rasista Vorsterja
Po njegovem ima bela manjšina povsem čisto vest
JOHANNESBURG, 28. - Po krvavih spopadih med policijskimi agenti in pripadniki plemena Zulu na eni ter afriškimi delavci in študenti na drugi strani, ki so od ponedeljka zahtevali po uradnih vesteh 35 mrtvih in več sto ranjenih, je bil danes položaj v Sowetu ter drugih črnskih satelitskih mestecih miren.
Kljub temu da so neredi zadnjih dveh mesecev v vsej Južnoafriški republiki povzročili smrt 285 oseb (pretežno pod rasističnim svincem) in okoli. 1.200 ranjenih, ki jim gre prišteti še nekaj sto aretacij voditeljev demoljubnih črnskih organizacij, je predsednik vlade Vorster med svečanostjo na sedežu vladajoče «nacionalistične stranke» proslavil 10. obletnico svojega predsednikovanja z nesramno trditvijo: «Dosedanja zgodovina naše republike je pokazala, da imamo lahko povsem čisto vest v odnosu do temnopoltega prebivalstva». Dodal je celo, da ni nikjer drugje na svetu 4-milijonska manjšina toliko napra vila za 18 milijonov ljudi, kakor belci v J. Afriki.
V Španiji
(Nadaljevanje s
l. strani)
la pripravljenost za dialog z opozicijo,» je poudarila predsednica KP Španije. «Ariasova vlada na primer, je preganjala opozicijo in v tistih mesecih smo imeli več mrtvih in zaprtih, kot pa v zadnjih letih Francovega življenja.»
Legendarna voditeljica španskih komunistov je v pogovoru za jugoslovansko javnost tudi opozorila, da je za dialog, ki bi se ga morala opozicija lotiti enotna, potrebna izpolnitev nekaterih poprejšnjih pogojev. «Na sestanku našega cen tralnega komiteja v Rimu z velikim odmevom po svetu je KP Španije pojasnila, kateri bi po njenem mnenju morali biti ti pogoji za dialog. V splošnih obrisih so to. zamrznitev zakona o združevanju, nato ustanovitev prehodne vlade narodne sprave, ki bi zajela desnico, center in levico, složne v potrebi, da je nujno treba vzpostaviti narodno suverenost: sem dalje sodi odpiranje v ustavno obdobje, in k volitvam v skupščino, ki bi izdelala novo ustavo države: splošna a-mnestija za vse politične zapornike in begunce, nujni ukrepi na gos-spodarskem področju, ki Bi ubla žili vpliv krize na delavce in proizvajalce na vasi. zlasti tiste naj bolj revne. Slednjič, ustanovitev avtonomnih vlad v Kataloniji, Euska-diji in Galiciji na podlagi zgodovinskih pravic do avtonomije. Kar za deva regionalne probleme, je treba začeti proces izdelave statutov za narode m regije, ki jih zahtevajo.
PRVA SEJA NOVE FRANCOSKE VLADE
potreben pa je tudi začetek demokratičnega reševanja različnih življenjskih problemov.»
Kot je izjavila «La Passionarla», so sile opozicije, zbrane v «demokratični koordinaciji», prav te dni obravnavale te in druge predloge ter, kot kaže, odkrile nekatere skupne točke. Svoje besede o sedanjih razmerah v Španiji, kar je bilo eno izmed vprašanj v daljšem pogovoru za Tanjug in zagrebško televizijo. je Dolores Ibarruri sklenila z besedami: «Skratka, danes živimo v zelo protislovnih razmerah: nimamo še demokracije, vendar le-ta prodira z vseh strani kot proces, ki ga ni mogoče zavrniti, časovni roki so kratki in kolikor-, koli bi kdo rad špekuliral z resničnim in svobodnim izražanjem volje naroda na raznih referendumih in z drugimi sredstvi, bodo naslednji meseci politično zelo intenzivni.»
•iiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiifimiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiitiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiM
PO INANI IZJAVI GENERALA MICELIJA V POSLANSKI ZBORNICI
NOV DOKAZ GROBEGA VMEŠAVANJA ZDA V NOTRANJE ZADEVE ITALIJE
Za washingtonsko vlado še vedno aktualen dokument iz I. 1947 o možnosti ameriškega vojaškega posega v Italiji, ko bi prišli na oblast komunisti
NOGOMET
.
SINOČI NA STADIONU «PINO GREZAR»
TRIESTINA- UDINESE 2:2
Tržačani so bili dvakrat v vodstvu - Na tribunah preko deset tisoč gledalcev
RIM, 28. — Micelijeva izjava v poslanski zbornici, da je pred časom kot šef obveščevalne službe italijanske vojske SIOS odsvetoval ali celo prepovedal imenovanje Giulia Andreottija za predsednika vlade, je vzburila zelo ostro polemiko v italijansKih političnih kro- j imelo tudi ameriško državno taj-gih. Vse kaže pa, da je ta Mice-1 m§tvo za potrebno — kot poudar-lijev poseg le eno od poglavij dol- j ja «Tempo» — da seznani z doku-
OZN. Vsekakor pa ni nobenega dvoma o končnem cilju, ki ga zasleduje italijanska komunistična partija: povsem podrediti Italijo sovjetskemu nadzorstvu.»
Dokument, čeprav star 25 let, je bil očitno še zelo aktualen, če je
ge zgodovine protizakonitega vmešavanja obveščevalne službe in i njo tudi tujih vohunskih služb v italijanske notranje zadeve. Tako trdi v svoji zadnji številki tednik «II Tempo», ki poudarja, da je Miceli na zahtevo ameriške vojaške obveščevalne službe DIA 12. maja 1972 izročil predsedniku republike zaupen dokument iz leta 1947. «V primeru da bi komunisti sodelovali v vladi ali prevzeli oblast — je pisalo v dokumentu — bi ZDA sporočile italijanski vladi in OZN. da spričo novega položaja ne morejo umakniti svojih čet z italijanskega ozemlja, če b> v takem položaju Jugoslavija napadla Italijo ali pa bi se polastila nekaterih obmejnih področij, bi morale ZDA braniti Italijo s primernimi organi
llllMIIIIHIIIIIHIItllll II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIWIt llllll MlltlllllftI»tJIIIIII!lllll!lli!lllllimilHllllllltlllllllllllll1IIII
ZAKADI STALIŠČ MSGFL LEFFVBKA
Katoliška cerkev pred razkolom?
Francoski nadškof ho danes bral mašo v mestu Lille, čeprav ga je papež pred časom suspendiral «a divinis»
VATIKAN, 28. - Po razkolu iz leta 1870, ko «stari katoličani» niso hoteli priznati papeževe nezmotljivosti, grozi katoliški cerkvi nov razkol V tem pogledu bo odločilen jutrišnji dan, ko naj bi francoski nadškof in zakrknjen tradicionalist Le-fevbre, ki ga je papež konec julija suspendiral «a divinis», bral bašo v športni palači v mestu Lilla. Po objavi papeževega pisma bivšemu dakarskemu nadškofu in po ostrem nastopu glasnika tiskovnega urada, v Vatikanu čakajo sedaj na to odločilno potezo, preden sprejmejo nove disciplinske ukrepe proti upornemu prelatu. Kolikšna bo kazen pa bo najbrž odvisno tudi od stališča, ki ga bo Lefevbre, ki je potrdil, da bo jutri maševal, zavzel med homilijo.
S teološkega vidika je razkol kaznivo dejanje, ki ga zagreši, kdor se odcepi od cerkve in ustanovi lastno sekto s pretvezo, da se Vatikan moti, oziroma da odobrava nerede in zlorabe. In s tega vidika so trditve msgr. Lefevbra dokaj zaskrbljujoče. Francoski prelat je namreč pred nedavnim v intervjuju z urednikom tednika «L’Europeo» poudaril, da razkola ni povzročil on pač pa pokoncilska cerkev, ki ne spoštuje več Kristusovega nauka. «Ni mogoče — je še pribil - zabrisati tisočletne tradicije. Zame nova cerkev ne obstaja, kot ne priznavam papeževega kazenskega ukrepa. Nadaljeval bom z branjem maše, s pridiganjem in s posvečevanjem duhovnikov tu v Franciji in drugod, tudi v Rimu, 'e bo potrebno.»
Kot je znano msgr. Lefevbre in njegovi pristaši zavračajo «modernistične» poglede in prijeme pokoncilske cerkve. Po anketi, ki je bila objavljena pred nedavnim kaže, da je takih zakrknjenih tradicionalistov kar precej. V Franciji naj bi bil Lefevbrov pristaš vsak tretji katoličan, veliko pa naj bi jih bilo tudi v Švici, Zah. Nemčiji, ZDA in Italiji, kjer so se tradicionalističnemu nadškofu pridružili predvsem pripadniki skupine «civiltà cristiana»,
ki so povezani z mednarodnim gibanjem «prò ecclesia romana cattolica». Poleg tega naj bi po mnenju generalnega tajnika «civiltà cristiana» Franca Antica okrog 30 italijanskih škofov soglašalo z msgr. Le-fevbrom.
Glavna opora, ki jo ima francoski nadškof, pa so vsekakor izdatni kapitali, s katerimi razpolaga in ki so sad «darov» njegovih pristašev. S temi sredstv’ je v nekaj letih u-stanovil tri tradicionalistične seminarje, od katerih je eden v Albanu Laziale nedaleč od papeževe poletne rezidence v Castel Gandolfu.
mentom tedanjega italijanskega zunanjega ministra Giuseppeja Medicea.
Če so. kot kaže' trditve tednika točne je na dlani, da gre za nedopusten poskus vmešavanja v ita-lijanske notranje zadeve, se hujs, od nedavnih Kissingerjevih, Fordovih in Schmidtovih groženj z gospodarskimi represalijami, sai dokument odkrito govori o možnosti ameriške vojaške intervencije v I-taliji. Še pred ameriškimi strategi, ki očitno uresničujejo s takimi ukrepi in načrti imperialistično politiko svoje vlade, pa gre postaviti na zatožno Klop italijanske organe, ki čeprav seznanjeni z grožnjo niso imeli za potrebno, da poročajo parlamentu in da odločno reagirajo na tako ameriško postopanje. V prvi vrsti gre za obveščevalno službo, ki naj bj imela Celo vlogo posrednika, vlado in predsednika republike, če je res, kar trdi «Tempo», da je Miceli izročil dokument tedanjemu državnemu poglavarju Giuseppeju Sara-gatu.
Le-ta je medtem odločno zanikal vsakršen stik z obveščevalno službo. V zvezi z Micelijevo izjavo v poslanski zbornici je bivši predsednik republike namreč poudaril, da «nisem potreboval nobenega nasveta SID, še manj pa Micelija. ki ga o-sebno ne poznam. Za odklon Andre-ottijeve kandidature je bilo dovolj moje osebno sovraštvo do njega. Zavrnil sem tudi vsakršno uslugo SID glede političnih vprašanj. Ko je gen. De Lorenzo prišel k meni in mi ponudil svoje zaupne usluge, sem naročil svetovalcu Malfatiju. naj odkloni s pripombo, da sta sedemletni Gronchijev mandat in skrajšan Se-gnijev predsedniški mandat že zapadla.»
«Osebno sem naročil obrambnemu ministru Tremelloniju — je še pribil Saragat — naj v pomladi 1967. leta začne, upravno preiskavo in naj jo zaupa gen. Biolchiniju. Usluge SID pa sem zavrnil, ker sem iz lastne izkušnje dobro vedel, kako so
informacije obveščevalne službe pristranske in netočne.»
Vse to kaže, kako je po eni strani nujna korenita reforma obveščevalne službe, po drugi pa neobhodno imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj gre zadevi do dna. Očitno je namreč, da so dosedanji izsledki o prevratniškem rovarjenju obveščevalne službe le konica ledene gore, prva poglavja knjige, ki jo gre napisati do kraja.
Potres v Gornjem Poadižju •
BOČEN; 2»; - Ob 1.09' ponoči je tržaško geofizikalno opazovališče pri Briščkih zaznalo potresni sunek 3.9 stopnje po Richterjevi oziroma 5.5 stopnje po Mercallijevi lestvici z epicentrom 216 km severozahodno od tržaške planote, se pravi na območju Gornjega Poadižja. Zemlja se je najbolj zatresla v bližini Vipitena v gornjem delu Doline Isarco, kjer je sunek presenetil domačine in tu riste v spanju; ljudje so se razgrnili po cestah,
PARIZ, 28. — Nova francoska vlada, ki ji predseduje Raymond Barre, je imela danes prvo sejo na Elizeju pod predsedstvom predsednika republike Giscarda d'E-steinga. Na njej so razpravljali o pobudah, ki jih bodo dali za boj proti inflaciji in za ozdravitev francoskega gospodarstva, ki preživlja v zadnjih mesecih precejšnjo krizo tudi zaradi hudih posledic julijske suše. Po seji je predsednik republike poudaril, da se bo morala nova vlada ukvarjati tudi z uveljavitvijo reform, ki jih je začela izvajati prejšnja vlada dego-lista Chiraca. Kratko sporočilo predsedstva republike pravi, da bo-predsednik vlade Barre prihodnji teden posvetil proučitvi osnovnih gospodarskih vprašanj, nakar bo imel pogovore s predstavniki delodajalcev in sindikatov.
Popoldne je imel Barre prvo tiskovno konferenco, na kateri je ponovno poudaril, da je osnovna naloga njegove vlade boj proti inflaciji, ki jo bo vodila «z vsemi sredstvi». Glede zunanje politike je Barre izjavil, da je ta v pristojnosti predsednika republike, kot to določa francoska ustava. Dodal je, da mu bo kljub temu Giscard d’E-staing poveril važne diplomatske pobude. V tej zvezi 'je' sporočil, da bo, prihodnje jeseni opravil, uradni obisk v Egiptu, o katerem se je že dogovoril bivši predsednik vlade Chirac.
STOCKHOLM, 28. - švedsko seizmološko opazovališče v Uppsali je zaznalo danes zjutraj ob 5. uri po italijanskem času potresni sunek 6.6 stopnje po Richterjevi jakostni lestvici na območju Semipalatinska v srednji Aziji. Ravnatelj opazovali-šča dr. Baath je potres pripisal močni podzemeljski jedrski eksploziji.
Triestina — Udinese 2:2 (1:1)
TRIESTINA: Vaisecchi, Lucchet-ta, Zanini (Berti), Politti, De Luca, Monticolo, Andreis, Fontana, Peres-sin, Traini, Drì (Goffi).
UDINESE: Paleari, Corti, Fanesi, Tormen, Osti (Groppi), Belletti, Basili, Giustinetti, Pellegrini, Galasso, Sartori.
SODNIK: Garduzzo iz Vicenze.
STRELCI: v .25. min. De Luca (T), v 29. min. Bisili (U), v 27. min. d.p. Peressin (T), v 37. min. Basili (U).
V tretjem kolu italijanskega pokala sta domača Triestina in Udinese, po razburljivi in včasih tudi grobi igri, igrali neodločeno tako, da bo verjetno zmagovalec skupine znan šele v zadnji tekmi skupine, ko se bosta ponovno srečala današnja nasprotnika.
Številni navijači Triestine so od svojih varovancev pričakovali nekoliko več, kajti Peressin in tovariši še zdaleč niso ponovili vrhunske i-
gre, ki so jo prikazali proti Milanu. Prijetno pa je presenetila furlanska ekipa, ki je kar z osmimi novimi nogometaši še enkrat potrdila, da bo tudi letos igrala vidno vlogo v tretji italijanski ligi.
Tekma se je začela s premočjo gostov, ki so v prvih petnanjstih minutah tekme resno ogrožali Val-secchijeva vrata, predvsem s hitrim Basilijem, ki je nato dvakrat pretresel mrežo domačinov. Politti in tovariši so se nekoliko opomogli šele v sredini polčasa in nepričakovano povedli z lepim zadetkom kapetana De Luce, ki je izkoristil veliko napako branilcev Udineseja, In ko je vse kazalo, da bo domačinom uspelo še podvojiti, so gostje nepričakovano povedli v bliskoviti akciji, ki jo je zaključil spretni Basili, ki je nato nekaj pred koncem prvega dela igre ponovno ogrožal negotovega Valsecchija.
Drugi del igre je videl goste ponovno v premoči in to predvsem v
iiiujHHiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiinnimiUHiimiiiiiiiin iiiiiiii milimi m iiiiiii m iimiiiiimniiiiiii
M VELIKI ŠPORTNI FRIBEMTVI V ZGONIKU
Mrzlično pričakovanje za današnji POP Krasa
Jutri bo na sporedu namiznoteniški turnir
HiiiuuiitiuiiumiiiiiiiuimmimiiiiiiiiiiiinuiruHiiiniHiiiiiuimiimimiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiii
NA 24. MEDNARODNEM TEKMOVANJU V AREZZU
Prodoren uspeh tržaškega pevskega zbora Illersberg
Prvo mesto v moški polifoniji - Odsotnost jugoslovanskih zborov - Navzoč tudi filipinski zbor
(Poseben dopis)
AREZZO, 28. — Na 24. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu je moški zbor Illersberg iz Trsta, dosegel prvo mesto v kategoriji moških zborov, ki tekmujejo v polifoniji. Od 200 možnih točk jih je prejel .160.
'. Ta .uspeh je prijetno presenetil ne le tržaške pevce, temveč tudi množico ljubiteljev polifonije, ki pozorno spremljajo tekmovanje.
Drugo mesto v tej kategoriji. je zasedel zbor iz Vroclava (Poljska)

>r
Pomembna stvaritev Sovjeta Sukšina
Vreden ogleda tudi film Američana Lumeta - Retrospektiva Godardovih filmov
(Naš dopisnik poroča)
BENETKE - LIDO, 28. — V dnevu, ko ne moremo poročati o številnejših filmih, Ker je okvara na ventilaciji za pol dneva preprečila projekcije, sta se posebno izkazala dva filma: «Rdeča kalina» Sovjeta Vasilija šukšina in «Lovin' Molly» Američana Sindeya Lumet.
že včeraj smo pisali da je letos nji bienale organiziral obširen pregled filmov, v katerih je šukšin ali le igralec (kot v delu Marlena Ku-tzieva «Dva Fjodora»), in takih, ki jih je sam režiral. «Rdeča kalina» je zadnji film, ki ga je Šukšin obenem ležiral in interpretiral pred svojo zgodnjo smrtjo, čeprav se ne strinjamo z navdušenjem nekaterih kritikov (z vidika filmskih rešitev se
nam je zdel film marsikdaj površen), mislimo vendar, da , gre za pomembno delo. sovjetske filmske ustvarjalnosti. Z, razliko od večine proizvodnje te kinematografije, gre namreč za duhovito delo brez triumfali-stične optimistične poante.
«Lovin' Molly» je film iz leta 1973. ki vendar še ni prišel v Italijo, čeprav se je režiser pozneje komercialno uveljavil s filmi kot «Quel pomeriggio di un giorno da cani».' Lumet je med najboljšimi ameriškimi režiserji, ker se prepušča efektom, ki so malo prepričljivi; ta film pa je v tem oziru zelo kontroliran. Žal mu primanjkuje tudi vizualna, in emocionalna sila. Gre vendar, za proizvod. ki bi bil vreden ogleda pri širši publiki.
Začela sta se medtem pregled najnovejših Godardovih filmov in seminar o Bertoluccijevem filmu «Novecento», ki bo prikazan v dveh delih danes in jutri:
Retrospektiva o filmu v letu 1936 pa je predstavila dva ameriška filma: bolj znano delo, Milestonov film «The General Died at Dawn» z resnobnim scenarijem dramatika Cliffor-da Odetsa in zelo redko mojstrovino Toda Browninga: «The Devil •- Doli» s čudovitim igralcem Lionelom Barry-morjem in očarljivo Maureen O’Sul-livan, ki je film fantastičnega značaja v katerem se Browning povra-ča (kot v filmu «Freaks») na svoje razmišljanje o tedanji hollywoodski pripovedni strukturi.
SERGIJ GRMEK
«Cantilena», tretje mesto pa zbor «Cantrel» iz francoskega mesta Lion.
V kategoriji mešanih zborov se je v polifoniji uvrstil na prvo mesto zbor in madžarskega mesta Vac, na drugo mesto pa neki mladinski zbor iz Filipinov, kar je bila prijetna novost na tem tekmovanju.
Kot je Primorski dnevnik že poročal, se letošnjega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu žal ni udeležil noben zbor iz Slovenije oziroma iz Jugoslavije, niti ne iz Sovjetske zveze. Nastala je torej občutna vrzel, saj so tako zbori iz Jugoslavije kot iz Sovjetske zveze skoraj vedno dosegli vidna ali celo prva mesta. Omembe vredno je dejstvo, da so zbori iz socialističnih dežel vselej skrbno pripravljeni in da se predstavljajo z odličnimi rdeli. V tem pogledu je letošnji «Arezzo» nekoliko prikrajšan. Kljub temu pa smemo reči, da je tudi .letošnji «polifonico» po svoje zanimiv. Tako menijo tudi naši zborovodje, ki delujejo v okviru Slovenske, prosvetna zveze in ki so tudi tokrat, kot že vrsto let zaporedoma, prisostvovali prireditvi v Arezzu.
Mirko Kapelj
Sovjetska križarka v Sredozemlju
ANKARA, 28. — Včeraj je preplula Bospor (30 km dolgo morsko ožino, ki povezuje črno morje z Marmarskim) sovjetska Vojna ladja «Leningrad» razreda moskva. Gre za križarko, ki prevaža helikopterje, a je opremljena tudi z raketnimi izstrelki. Ladjo (18.000 ton) spremlja rušilec «Smelnv» razreda kaščin, ki je ravno .tako opremljen z raketami. Obe sta namenjebi proti Sre-j dozemlju.
Mrzlično zanimanje za današnji planinsko-orientacijski pohod (shod tekmovalcev ob 8. uri, start ob 9. uri) se je v zadnjih \jneh še stopnjevalo in je zajelo res širši krog domačih ljubiteljev narave. Svoje ekipe so najavili najmlajši. Dekleta, oziroma ženske zagotavljajo, da bodo njihove ekipe uspešnejše od moških garnitur, veliko pa je mešanih ekip v družinski sestavi, ki jemljejo pohod kot priložnost za zdrav sprehod v naravo. Čeprav ni POP strogo tekmovelen, saj je organizator določil precej «širok» časovni termin, v katerem mora ekipa izpeljati progo in naloge (tako imajo vsi možnost dokončati pohod, med potjo pa bo dovolj časa za opazovanje naravnih čarov), pa bodo to kam-panilistično ozračje in tekmovalne ambicije nedvomno popestrile tekmovanje samo. Organizator pričakuje tudi številno zastopstvo ostalih športih društev. Ekipe se lahko vpišejo v startno listo še najkasneje do 8.3C.
Jutri zvečer bodo zaživele zelene mize, saj se bodo moški in ženske, ki sicer ne tekmujejo v okviru federacije, pomerili v namiznem tenisu. Veliko število prijavljenih ni zgolj slučajno, saj so Krasovi pionirji pred 15 leti začeli najprej gojiti moški namizni tenis, ki je pritegnil mladino, kasneje pa je bila ustanovljena odbojkarska sekcija. To tekmovanje bo obenem služilo tudi kot selekcija nadarjenih igralcev, oziroma igralk, ki bi prišli v poštev za prvo ekipo, saj misli Kras ustanoviti tudi moško namiznoteniško ekipo.
Tekmovalni spored v tem tednu
Danes — plamnsko-orientacijski pohod; jutri — namiznoteniški turnir; torek — šahovski turnir; sreda — bližanje za dvojice; četrtek — moška in ženska odbojka med člani ter rusko kegljanje; petek — balinanje za dvojice; sobota — mednarodni moški odbojkarski turnir : nedelja — mednarodni ženski namiz noteniški turnir, nadaljevanje balinanja in mladinska nogometa tekma.
—bs—
OBVESTILO
ŠK KRAS
obvešča, da bo jutri, v okviru praznovanj 15-lctnice obstoja društva, v Zgoniku tudi turnir v briškoli, ki se bo pričel ob 15. uri.
KOLESARSTVO
DIRKA PO LACIJU
De Vlaeminck pred Bitossijem
RIM, 28. — Belgijec Roger De Vlaeminck je zmagal na 36. kolesarski dirki po Laciju. De Vlaeminck je sam privozil na cilj, po 41” pa je privozila na cilj manjša skupina kolesarjev in v končnem sprintu je bil najhitrejši Bitossi.
Vrstni red;
1.	R. De Vlaeminck (Bel.) 4.56’20”
2.	Bitossi (It.)	po 41”
3.	Merckx (Bel.)
4.	Lasa (Šp.)
5.	Gimondi (It.)
6.	Ziholi (It.)
TENIS
Franalo vic izločen
SOUTH ORANGE, 28. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je Američan Ro-scoe Tanner premagal Jugoslovana Željka Franuloviča s 6; 2, 3:6, 6:7. V drugem četrtfinalu pa je Madžar Taroczy odpravil Angleža Mottrana s 7:6 in 6:4.
obrambi, kjer nista bila ne Andreis ne Peressin kos svojim nasprotnikom. Tudi tukaj pa se je ponovilo isto kot v prvem polčasu, kajti Triestina je ponovno nepričakovano povedla z lepim strelom Peressina, ki pa je kljub golu bil najslabši mož na igrišču. Po prejetem golu so se gostje z vsemi silami vrgli ponovno v napad in osem minut pred koncem zasluženo remizirali. Po tem zadetku nismo videli več pravega nogometa, kajti igralci obeh ekip so bili zelo utrujeni, tako da je bil v središču pozornosti le sodnik, ki jo z nekaterimi čudnimi odločitvami razburil tržaške navijače, in s tem je bilo tekme praktično konec.
Kot smo že prej omenili, so lepši vtis zapustili gostje, ki razpolagajo z mlado in uigrano enajsterico, medtem ko so varovanci trenerja Ta-gliavinija nekoliko podcenjevali nasprotnika in dokazali, da se bodo morah v C ligi pošteno potruditi, kajti v nasprotnem primeru bodo imeli velike težave pred izpadom, ki bi pomenil za tržaški klub in za vse mesto pravo športno razočaranje.
SANDOR TENCE
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
V	tekmi novincev zmagal Napredak
V	anticipirani tekmi 2. kola 1. jugoslovanske nogometne lige je včeraj v Kruševcu domači Napredak premagal Zagreb z 2:0. Oba zadetka (v 8. in 60. min.) je dal Škaro.
Obe ekipi sta letos novinca v prvi ligi. Napredak je tako osvojil prvi prvenstveni točki, Zagreb pa je na lestvici ostal z eno točko.
Partizan uspešen
SANREMO, 28. — V prvem kolu mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v tem kraju so dosegli naslednja izida:
Partizan - Borussia	1:0
Carlin's Boys - Juventus	1:0
BROOKLYN, 28. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je Argentinec Vilas
premagal -éiteneà Filiate s-tefr-ftte.-
OBVESTILO ŠD BREG
obvešča, da se bedo treningi v košarki pričeli v sredo, 1. septembra, ob 9. uri, v občinski telovadnici. Treningi bodo trenutno le za košarkarje letnUmv mt - 63 - 64.
TRST - Ul Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARmtO
TOVORNI PREVOZI
o vse kraje, tudi t inozemstvo
AUTORALLY
#	Nadomestni deli za: fiat austin renault peugeot lord wolkswagen • nsu opel
#	Oprema za rally
•	Gume: Michelin ■ Uniroya!
Klebcr Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli:
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
Lucas Marcili Abarth VDO.
Ferodo
SKOKI V VODO
Cagnotto osvojil evropski pokal
EDINBURGH, 28. - Italijan Giorgio Cagnotto je osvojil prvo mesto v skokih v vodo ž deske za evropski pokal. Italijan je zbral 578,88 točke, drugi je bil vzhodni Nemec Hoffmann (572.94 točke).
Med ženskami pa je slavila vzh. Nemka Kobler.
: V skokih s šlolpa pa je med moškimi osvojil prvo mesto vzhodni Nemec Schòn.
SLAVNIK-KOPER
prometno * turistično in hotelsko podjetje
«SLAVNIK» TOZD Potniški promet in turizem Koper
organizira
Veliko križarjenje po Sredozemlju v času od 26. 10. do 10. 11. 1976 GRČIJA EGIPT - IZRAEL - TURČIJA ITALIJA 16 dni z m/b «JEDINSTVO»
Vse informacije in rezervacije dobite v Kopru na telefon 22-660
sveže praženo kavo = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da ver skodelic
okusne in dišeče kave.
CREMCAFFF. praži karo vsak dan
in jo sproti vsak dan dostavlja
CR EMC AFFÉ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL. P1GAFETTA 6/1 * Tel 820 747 . Industrilske cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 * 750.575