Poštnina plačana v gotovini Mariborski Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 73 iVIaribor, pondeljek 31. marca 1930 » JUTRA (( izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštrum č«k. zav. v Ljubljani it. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Dr. Brdnlnsov« grožnje PRED RAZPUSTOM NEMŠKEGA PARLAMENTA VIH VOLITEV. — SOCIJALNI DEM OKRAT1 V IN RAZPISOM NO-OSTR1 OPOZICIJI. Zastoj v naši mlinski industriji Zadnja leta neprestano čujemo pritožbe o krizi v naši mlinski industriji in zdi se, da se splošno po celi državi, zlasti pa pri nas v Sloveniji, vrši znatna preorijentacija iz mlinske v druge industrijske in obrtne panoge. Pa ne sa njo v naši državi je viden ta pojav, najdemo ga splošno tudi v drugih državah, in še nedavno ie strokovni časopis »Die Mulile« v Leipzigu predlagal, naj bi tudi Nemčija po vzorcu Španske zakonito zabranila gradbo novih ter povečavanje starih mlinov. Pred vojno je bilo na ozemlju naše kraljevine Jugoslavije nad 1000 mlinov. Med vojno in za časa inflacije se ie to število dvignilo celo na kakih 1400, tekom zadnjih pet šest let pa se ie znižalo zopet na kakih 1100, drugi mlini so pa po večini ali zgoreli, ali ustavili obrat ali pa se je izvršila »pregrupaciia« v industrijo. Od skupnega števila mlinov jih ima krog 450 kapaciteto nad pol vagona dnevno, ostalo so vodni in veterni mlini ter mali mlini na male motorje, ki delajo večinoma na procent od količine izročenega zrnja. Velikih mlinov je največ v Vojvodini (274 z 21.327 HP), kar je naravno, saj je tam naša žitna zakladnica. Vsi mlini v državi po Svoji kapaciteti znatno prekašajo našo srednjo letno žetev. Vendar naša mlinska industrija danes težko životari: mali vodni in veterni mlini delajo samo po par ur na teden, in še to samo 2 do 3 mesece po žetvi, srednji mlini delajo do 10, veliki pa po 10 do 16 ur dnevno. Kje so vzroki zastoja? Predvsem pomislimo, da so vojvodinski mlini do prevrata zmleli ves žitni pridelek in da so mogli vse mlevske izdelke plasirati v bivši monarhiji, prebitek pa izvoziti. Med vojno pa so Nemčija in druge vojskujoče se države, pa tudi nevtralne (Špan ska in Švica) bile prisiljene, da so pospeševale gradnjo In instalacijo novih mlinov. Ker še tudi danes vse države ščitijo svoje mline, otežkočujejo naravno izvoz mlinskih produktov. Na dragi strani pa sta splošna gospodarska kriza in brezposelnost neštetih najboljših konsumentov kruha povzročila zmanjšanje konsuma baš onih mlev-sklh izdelkov, ki se sploh ne izvažajo. Povrh so še velike množine cenene koruze v takozvanih pasivnih krajih tekom zadnjega časa konzum pšenične moke popolnoma ob steno potisnile. Izvoz belih vrst je omejen samo na Av strijo in Češkoslovaško, na ostalih evropskih trgih pa ne moremo konkurirati Madžarom in Amerikancem. Prvi dobivajo od svoje države izvozne premije za izvožene bele vrste. Ameri-kanci pa silno poceni producirajo. Naša mlinska industrija mora torej vzdržati težko borbo na več frontah: tudi če bi mogli za naše prvorazredne bele vrste moke dobiti večje možnosti za izvoz, mlini vkljub temu ne bi tuneli Izvrševati kvantitete v mlinsk' BERLIN, 31. marca. Novi nemški Bruning odločen, da razpusti državni kabinet z dr. Briiningpm kot državnimzbor tudi v tem primeru, ako ne bi kancelarjem je prevzel danes vladne mogel dobiti zanesljive večine, ki bi posle. Nova vlada namerava sicer de-omogočala stabilno in delazmožno lati s parlamentom, ako pa bi ji po-vlado. Kljub vsemu temu pa je seda-slanci odrekli zaupnico, potem bo dr. nja vlada pripravljena vladati popol-Briining takoj razpustil državni zbornoma parlamentarno. Položaj je pač in razpisal nove volitve, za kar ima popolnoma odvisen od tega, kakšno že pooblastilo od državnega predsed-stališče bodo napram dr. Briiningove-nika Hindenburga. V tem slučaju bi mu kabinetu zavzeli nemški nacijonal-bili seveda gotovi vladni predlogi vci, kajti socijalni demokrati so se že smislu ustave oktroirani. Kakor se odločili za najostrejšo opozicijo, zatrjuje v političnih krogih, pa je dr. Hopsnki umor pri Obrežu MORILEC IVAN KOLAR OBSO JEN NA 20 LET ROBIJE. Maribor, 31. marca. Danes dopoldne 'se je vršila pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti 7. aprila 1904. v Trstu rojenemu in v Središče ob Dravi pristojnemu mlinarskemu vajencu Ivami Kolarju, katerega ie v imenu drž. pravd-ništva tožil g. dr. Sever, zagovarjal pa g. dr. Vekoslav Kukovec. Kolar je bil obtožen, da je v noči od 18. na 19. decembra 1. 1928. na Dravmern otoku Sekelju pri Obrežu večkrat s sekiro umoril svojega spečega gospodarja in mojstra, mlinarja Jožefa Jeremica in truplo potem zakopal v zmrzli pesek med vrbjem. O tem zločinu je svoječasno poročalo vse naše časopisje, tudi »Večernik«, ker je zbudil veliko senzacijo v vsem ormoškem okraju. O njem je razpravljala lansko leto v aprilu tudi že porota, razprava pa je bila takrat preložena, in sicer zaradi tega, da so se zaslišale še nove priče in da se je preiskalo duševno stanje obtoženega Ivana Kolarja, ki je kazal vse znake obolenja na zaporni psihozi. Bil je zaradi tega oddan v umobolnico na Studencu pri Ljubljani in ponovno preiskan. Ker se mu je med tem stanje zboljšalo in se je najnovejše izvedeniško mnenje glasilo, da ie sicer duševno zaostal, da pa v glavnem obolenje na zaporni psihozi le simulira, je danes prišel definitivno na zatožno klop pred veliki senat. Trdovratno pa je tudi sedaj vztrajal pri svojem zadržanju in ni na stavljena vprašanja dajal nobenih odgovo- Sodišče se je moralo nasloniti tedajle na izvid uradnih komisij, na poročila orožništva, izpoved prič in na obiozen-čevo svoječasno odkrito priznanje zločina. Vendar pa tudi to priznanje m vedno soglašalo. Enkrat je trdil, da .ie svojega mojstra Jožefa Jeremica umoru s kolom, in sicer v sanjah in brez namena, drugič pa, da ga je s sekiro in zavedajoč se svojega početja. Razsojanje je bilo zaradi tega otežkočeno, vendar pa je bilo mogoče na podlagi teh izpovedi, navedbe prič in izvedeniških mnenj ustva- največjim zanimanjem. Po včerajšnji seji angleške delegacije je bi! namreč objavljen komunike, ki ugotavlja, da Anglija nc more privoliti v nobene mednarodne vojaške obveznosti, ki bi mogle imeti za posledico vojaške operacije. V francoskih krogih se pojavlja radi tega zopet pesimizem. Ogromne poneuerbe bančne« ga ravnatelja NEWYORK, 31. marca. Neki bančni ravnatelj, ki je skoro vsak večer za zabavo nastopal tudi kot dirigent jazz-kapele po plesnih lokalih, je bil obtožen, da je poneveril 285.000 dolarjev. Banko. so morali zanreti, ker ni mogla izpolniti svojih obveznosti. Pri reviziji blagajne se je dognal primanjkljaj v znesku 300.000 dolarjev. riti si jasno sodbo in pregled dogodka. Na to se je opiral tudi predlog državnega tožitelja za obsobo, dočim je branitelj g. dr. Kukovec zasnoval svoj zagovor pred vsem na Kolarjevi duševni zaostalosti in manjvrednosti ter na njegovi skrajno pomanjkljivi in slabi vzgoji, saj je bil nezakonski sin služkinje, postal zgodaj sirota in se je moral preživljati skoraj vse življenje pri tujih ljudeh. Senat je vse te okolnosti deloma upošteval, prišel pa vendar do prepričanja, da je Ivan Kolar obtoženega zločina, zavratnega roparskega umora kriv in ga je zaradi tega obsodil na 20 let težke Ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. V zaporno kazen mu je pa vštel preiskovalni zapor od 16. I. 1929. do 31. III. 1930. Težka obsodba je na Kolarja napravila silno globok utis. Nehal je simulirati duševno apatičnost in odsotnost in pričel ihteti, tako, da na vprašanje, če kazen sprejme ali se pritoži, sploh ni mogel odgovoriti. Noua poljska ulača VARŠAVA, 31. marca. Predsednik republike je podpisal ukaz o imenovanju nove poljske vlade, ki je sestavljena sledeče: ministrski predsednik Slawek, notranji minister Joszewski, zunanji minister Zaleski, vojni maršal Pilsudski, ju-stični Car, prosvetni Czervvinski, poljedelski Tapolzinski, trgovinski Kvviat-kowski, finančni Matuszevvski, prometni Ktthn, gradbeni Matakiewicz, minister dela Prystro, poštni minister Berner, minister agrarne reforme Stanievvicz. Iz-prememba je torej izvršena samo v predsedniku ministrskega sveta tn ministru pravosodstva. FJngieži proti uojaskim obveznostim LONDON, 31. marca. Današnja konferenca voditeljev delegacij raz-orožitvene konference se pričakuje 16 rudarjeu zasutih NEWYORK. 31. marca. V rudniku Ketloisland je bilo 16 rudarjev zasutih. Vsled velike globočine rova se dosedaj še ni posrečilo prodreti do ponesrečencev. Tudi je zelo malo upanja, da bi jih bilo mogoče rešiti, ker ni z njimi nobene zveze. Zadnji pregled motornih vozil v Mariboru bo 2. aprila ob 3. pop. pred poslopjem policijskega predstojništva. Straža je dobila strog nalog, da mora vsakogar, ki od 1. apr. naprej ne bo imel pregledanega motornega vozila, ustavi in predvede na policijo. Vsi ti bodo morali plačati posebno komisijo, ki bo vozilo pregledala, in tudi se bo postopalo proti njim po kazenskih predpisih. — 2. IV. - SOŽJ — STABAT MATER - 2. SV. Mariborske občinske davščine za !. 1930. Ker je proračun mariborske mestne občine za 1. 1930 potrjen, se bodo v kritje proračunskega primanjkljaja pobirale 1. 1930 naslednje pristojbine, doklade, naklade in samostojne davščine-: občinske takse, sejmiščna pristojbina, tržnraa, plovnina, tehtarina, pristojbina za opomin in rubež, 50% doklade na zemljari--no, zgradarino, pridobnine, rentnino in družbeni davek, 1% občinske davščine od kupo-prodajne cene od pogodb o prenosu nepremičnin, davščina na vino in vinski mošt po 100 Din na hi, davšči-na na sadjevec 5 Din na hi, na pivo 60 Din hi, na navadno žganje, posajeno žganje in likerje 10 Din od hektoliterske stopnje alkohola, na šampanjec 25 Din od steklenice, 13% gostaščine in 6 /o ka-nalščna od kosmatega najemninskega donosa hiš, davščina na prirastek vrednosti nepremičnin, veselični davek, 30% davščina na prenočišča, pasji davek, 4% .vodovodna pristojbina od kosmatega najemninskega donosa hiš, davščina na to* vornino, na nezazidane parcele in na vozila. produkciji. Zakaj ne? Zato. ker so»cene belim mlevskim izdelkom odvi:51 .e svetovnega trga, in ker bi na orugi strani preostajalo mnogo preveč nepro dane krušne moke. Res pa je, da bi bilo mogoče konsum krušne moke dvigniti z znižanjem cen. TO pa nimanci se vabijo k obilni udeležbi. — Krvav obračun med kmečkima fantoma Iz Št. lija v Slovenskih goricah nam poročajo: Včeraj sta se na glavni cesti spoprijela 201etni Rudolf Malek, hlapca pri posestniku Šola v Št. liju, in 23-let.il Konrad Skelak, posestnikov sin iz Vu* kovskega dola pri Sv. Jakobu v Slov. g, Tekom prepira, ki se je sukal okrog ne* kega starega obračuna radi deklet, j« Konrad Skelak potegnil pištolo sistema »Frommer« in ustrelil v Rudolfa Maleka. Zadel ga je v glavo nad tilnikom. — Na telefonski poziv orožniške postaje je rešilni oddelek sinoči ob 20. uri odpremil težko ranjenega v mariborsko bolnico. Napadalca Konrada Skelaka pa so aretirali in izročili v zapore okrožnega sodišča. — Pri Maleku je preiskava v pomočjo Rontgena dognala, da ima projektil v možganih. Danes dopoldne se je počutil razmeroma dobro, vendar je zadeva precej nevarna. Aretacija tatinskega grešnika. Včeraj je bil aretiran brezposelni tape-tarski pomočnik Anton Lešnik, ki je 22. tm. neki stranki v Čopovi ulici izvabil 12 kg žime v vrednosti par tisoč Din. češ da jo bo očistil, pa jo je prodal drugam za 110 Din. Ker ga sodišče zasleduje tudi radi drugih tatvin, so ga oddali sodišču. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Jo-sefova« grenčica zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah irt špecerijskih trgovinah. št. 1 Zahvala. Vsem br. društvom, narodnemu žen-stvu in posameznikom, ki so se me s čestitkami, darili in voščili spomnili ob 25 letnici »Ljubljanskega Zvona« in 20 letnici mojega skromnega dela pri društvu, izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo. Izredna in nepričakovana pozornost slovenske javnosti mi je bila v tiho zadoščenje in v bodrilo za nadaljno pot. — Zorko Prelovec, pevovodja »Ljubljanskega Zvona« in urednik »Zborov«. Nova pošiljka dežnikov, palic došla. Mila Favai, Slovenska ulica št. 12. - 950 Denarna enota prlprostih I. S. S. SC. Maribor prvak mari< narodov borskeea okrožja KOVANI IN PAPIRNATI DENAR. - KAMENJE IN ŠKOLJKE. - STEKLENI BISERI. KAKAOVEC, TOBAK IN KOŽE. Kovani denar je v Evropi znan že iz starih časov, saj so se ga posluževali prav tako Grki kakor Rimljani in vsi poznejši kulturni narodi. Zaradi tega si pod imenom denar predstavljamo tudi mi po večini zlato, srebrno ali nikljasto enoto. Papirnati denar je mnogo mlajšega izvora in si je priboril popolno veljavo šele v poslednjem času. V Albaniji n. pr., ga večina prebivalstva še danes ne priznava in ceni le zlato in srebro. Pri nas je to med svetovno vojno izginilo, ostal je le papir in še sedaj zlatih in srebrnih novcev ni nikjer veliko v prometu. V zgodovini človeštva pa je bilo tudi vse polno drugih predmetov in tvarin, ki so se uporabljali in se deloma še dandanes uporabljajo kot pravcati denar, t. j. kot vrednostno merilo in menjal-uo sredstvo. Tako uporabljajo še zdaj na raznih otokih Južnega morja (Palao, Matupi itd.) kot denar kamenje, ki se dobi na otoku Palaoju. Posamezni kosi sp različno veliki, najmanjši imajo obliko in velikost palec debelega krožnika, največji pa slično v vsem mlinskim kamnom. Že najmanjši drobiž, torej v velikosti debelega krožnika, zadostuje družini, da krije ž njim vse svoje potrebščine za čas enega meseca in da si nakupi potrebnih živil. Mnogo je med domačini nadutih bogatašev, ki si postavijo pred kočo celo vrsto težkih ve. likih kamnov tega denarja, ne da bi potrebovali za shrambo blagajno. Prav tam pa imajo še druge vrste denar, školjke. Male bele školjke, ki jih 'imenujejo domačini »divora«, se pre. luknjajo in nanizajo na tanke niti iz bambusa. Živila se dobe za niz. ki je dolg nekaj prstov, za nekaj laktov dolg niz se pa že kupi čoln »kanu*. Mnogim preprostim plemenom je služila prej in služi še sedaj kot denar znana porcelanska polževka (cypraea moneta). Love jo v ogromnih množinah, razpošiljajo v Indijo, od koder, prihaja zopet na malajska otočja in v Afriko. 2400 do 3000 takih polževk ima vrednost enega ameriškega dolarja. Da se je polževka tako razširila kot plačilno sredstvo, tiči v tem, da se da uporabiti tudi kot nakit. Ista okoliščina je dvignila tudi steklene bisere do tega, da služijo kot denar. Taki bi . seri so prišli po trgovini v afriške pokrajine še preden se je v njih prikazal kak belokožec. Vrednost biserov se je ravnala po njihovi velikosti in ©bliki, in s tem dejstvom mora raču- nati vsaka ekspedicija, ki potuje v notranjost afriške celine in stopi v zvezo z zamorskimi plemeni. Zelo veliko območje je imel nekdaj v državi vladarjev Inka in tudi preko mej te države v Južni in Srednji Ameriki bob kakaovec, ki se je uporabljal tudi za večja plačila. Osem tisoč takih bobov se je spravilo v poseben mošnjiček in to je veljalo kot enota. Ta »denar« se je pa že v tedanji dobi ponarejal, in sicer na ta način. ^ «<=• je lupina prerezala, sad vzel iz nje, nadomestil s kakim večjim predmetom in se je končno lupina zopet zalepila. Še dolgo notri v prejšnje stoletje je bil kakaovec v prometu v Nicaragui, kjer je nadomestoval v trgovini na drobno gotov denar. V Južni Ameriki je pa bilo še več rastlinskega denarja. V Virginiji je bil tobak vrednostno mc rilo za vse stvari, kajti bil je edina rimesa. (poslana menica), za katero se je lahko dobilo evropsko blago. Ker so koprneli kolonisti po angleških ženskah, je dovoljevala paroplovna druž ba možitve željnim ženskam prost prevoz v Ameriko in je potem dobila od virginskega zakonskega moža 120 do 150 funtov tobaka za stroške, ki uh je imela s prevozom njegove neveste V ameriških deželah, kjer so se lovile živali radi kožuhovine, so plačo vali lovci s kožami, s sirovimi koža^ mi, z dragocenimi kožami bobrom vider itd Poznamo pa še danes tudi dru. ge predmete, ki služijo kot denar, tako n. pr. sol v Afriki, stisnjeni ali spečeni čaj v Srednji Aziji, bombaž, tobe (platnene obleke modre barve) i. dr. V Islandiji, kjer je biia v srednjem veku polenovka edino izvozno blago, je bilo natanko določeno, koliko polenovk velja ta aji oni tja pripeljani predmet. V tekočem letu odpotuje iz Rusije okrog 100 znanstvenih ekspedicij. Cen tralni geofizični observatorij odpošlje nosebno ekspedicijo na Kavkaz, da raz išče tamkaj ultravioletne žarke in ozonsko vsebino v gornjih plasteh zraka. Druga ekspedicija pride v okraj Baku. da preiskuje tamkaj razne rude. Ekspedicija vseučilišča v Moskvi bo študirala antropološke razmere na Kavkazu, v Sibiriji in v ozemlju Vod-jakov, arheologi pa bodo proučavali patrijarhalične življenske oblike severnih narodov Urala in Sibirije. Muzej za orijentalsko kulturo odpošlje ekspedicijo v svrho raziskovanja prepro-garstva v Turkestanu. zavod za orijentalsko kulturo pa ekspedicijo, ki bo študirala jezik republike Tadžikov. Franc ložef in ouetouna uojna Bivši ravnatelj dvornega in državnega arhiva, sekcijski načelnik dr. Schlitter. ki je bil desetletja v najtesnejši zvezi z vodilnimi osebnostmi okolice cesarja Franca Jožefa, je imel te dni na Dunaju zanimivo predavanje v notranji in zunanji politiki starega vladarja. Gradivo za svoje predavanje je zbral večinoma iz težko dostopnih aktov in iz lastnih doživ ijajev. Franc Jožef, je naglašal predavatelj, se je vedno smatral za nemškega kneza in se \ato nikdar ni mogel vživeti v sovraštvo >proti Nemčiji. V notranjosti je bil absoluten vladar, ki mu parlamenti nikdar niso bili simpatični. Tudi na svoje diplomate ni dal dosti; ni jim zaupal in je bil vedno mnenja, da je slabo poučen. Pač pa mu je bila silno pri srcu armada, kateri je neomajno zaupal. Kar se tiče svetovne vojne, je bil Franc Jožef prepričan, da je neizbežna in da bo zanetila vso Evropo. Proroko-val je tudi sam propast habsburške monarhije. Ravno zato je bil že za časa balkanskih vojn za pomirljivo politiko na-pram Srbiji. Toda ministri so hoteli drugače. Vojno napoved so naravnost izsilili od njega, ker so mu natvezili, da bo vojna lokalizirana. Presenečenje, katero so mu pripravili njegovi generali za njegov rojstni dan z zavzetjem Beograda 1. 1914, ga je pustilo popolnoma hladnega. Svojim generalom namreč ni zaupa! in je imel pdpolnoma prav. Že čez 3 tedne so jih namreč Srbi zopet pognali čez Savo in Drino. Zato je Franc Jožef že prav kmalu nastopal za nemško vodstvo. — Vest o »zmagali« nad Italijo je sprejel s sledečimi besedami: -Počakajmo še!« Že 1. 1916 sc je odločil, da sklene mir in je hotel naprositi Wilsona, toda med teni je težko zbolel in končno tudi podlegel bolezni. Prui sueiniki Sei/erne Rmerike Po poročilih iz Vatikana bo meseca junija osem severoameriških mučenikov proglašenih za svetnike. Gre tu za osem razširjevalcev krščanske vere, ki so jih v sredini 17. stoletja Indijanci na strahovit način umorili in so bili že leta 1925. proglašeni za blažene. T mučeniki bodo torej prvi svethiki Severne Amerike. Dosedaj je sploh samo 1 ameriški svetnik, namreč neki Ju-žnoamerikanec iz Lime v republiki Peru. VJ spanju padel skozi okno lz Stockholma se poroča:'Tu seJe pripetil nenavaden dogodek. Neki desetletni deček je stopil v spanju na okno in padel potem iz četrtega nadstropja na cesto, kjer je potem mirno spal naprej. V bolnici so naslednjega dne ugotovili, da je na čudežen način dobil samo manjše ogrebotine na ro kah in nogah, sicer pa je ostal popo! noma nepoškodovan, ISSK MARIBOR: SK RAPID 7:1 (4:0). ISSK Maribor: Koren II, Pliberšek, (oren I, Iršič, Kirbiš, Prevolnik, Hreščak I, Najžer, Priveršek, Pepček, Starc. SK Rapid: Herman, Flack, Barlovič, Seifert, Brockl, Klippstatter, Fučkar, Baumel, Tergletz, Jamšek, Schmidt. Igrišče SK Rapid. 1000 gledalcev. Prvenstvena tekma med starima rivaloma je končala z visokim porazom SK Rapida. Rezultat odgovarja popolnoma poteku tekme. Stil, v katerem je »Maribor« premagal nasprotnika, je bil za razred boljši od Rapida. Maribor je svojega nasprotnika skoro vso tekmo potisnil v njegov prostor. Napad je preigral nasprotnika lepo in premišljeno ter ustvaril situacije, v katerih je imela obramba Rapida polne roke dela. Ugajal je zlasti notranji trio Najžer, Priveršek, Pepček s hitrimi akcijami, ki so bile za nasprotnika vedno nevarne. Tudi Starc in Hreščak sta bila vsak čas na mestu. Krilska vTSta je opravila svoje delo jako dobro. Vsak napad Rapida se je ob močnem zidu razbil. Iršič-Kirbiš-Prevolnik so hal-fi, ki so glavni steber moštva. Obramba Koren I - Pliberšek je sigurno čistila nevarne situacije. Vratar Koren I je bil včeraj naravnost fenominalen. S hladnokrvnostjo je branil svoje svetišče, za dobljeni gol pa ga ne zadene nikaka krivda (11 m). Rapid je nastopil v najmočnejši postavi in bi, po postavi sodeč, mogel biti Mariboru« enakovreden nasprotnik. Do tega pa ni prišlo. Največ krivde na porazu nosi krilska vrsta, ki v nobenem o-ziru ni bila dorasla finesam napadalne vrste Maribora. Napad je predvedel igro, ki ni bila in ne more biti nikdar koristna. Tergletz je iskal celo tekmo takšno prilika in res se mu je tudi enkrat posrečilo. Tako postopanje seveda tudi vpliva na občinstvo. Krilska vrsta, obramba in vratar so imeli opravka čez glavo. Svojo nalogo so rešili prilično dobro. Z ozirom na izredno dobro igro »Maribora« pa poraza niso mogli zmanjšati. Kratek potek tekme: Rapid doseže 8’ prvi kot, katerega pa ne izrabi. Slika na igrišču se potem spremeni v prid Maribora. V 9’ doseže Starc popolnoma regularen gol z glavo, katerega pa sodnik ne pripozna. V 10’ doseže Kirbiš s krasnim prostim strelom vodstvo. Maribor v premoči. V 18’Priveršek starta na žogo, odvrne isto Barloviču in doseže v lepem solo 2. gol. Rapid ripost-ira, doseže kot, kateri pa ostane neizrabljen. Maribor zopet prevladuje, v 25’ zakrivi Flack 11 m, ki jo pa Kirbiš za-streli. Maribor dalje v premoči, doseže v 30’ kot, v 32’ pa zabije Pepček po kras- nem preigranju 3. gol. V 37’ zviša zopet Pepček na sličen način rezultat na 4:0. V 40’ zakrivi Pliberšek 11 m, ki jo pa Rapid tudi zastreli. Rapidu se mudi, v 43’ lepa šansa za zboljšanje rezultata, Janžek pa klaverno zastreli. Koren drži krasen prosti strel Barloviča. Maribor v drugem polčasu malo popusti in se spušča preveč v posamezne boje. Šele v 25’ izsili Pepček 5. gol. V 27’ doseže Rapid po 11 m častni gol. Maribor potegne, je stolno v premoči in doseže po Najžerju v 38’ 6. pol. V 39’ pa zabije Pepček zadnji in nedvomno najlepši gol dneva. Menjajoči se napadi so nadalje ostali brez uspeha. Sodnik g. Deržaj je bil strog in objok« tiven. SK Železničar: SK Čakovec 4:4 (2:1). SK Železničar je včeraj gostoval v Čakovcu. Tekma je ostala po lepi in napeti igri neodločna. Druga garnitura SK Železničarja je igrala z Atletiki v Celju in je bila poražena 5:2 (1:2). ISSK Maribor rez.:SK Rapid rez. 3:1 (1:1). Tudi prvenstvena tekma rezerv je doprinesla Mariboru zasluženo zmago. Sodil je gosp. Fišer dobro. SK Železničar. Prihodnja seja upravnega odbora bo v sredo dne 2. aprila. Tajnik. Ostale tekme Ljubljana: prvenstvene tekme: rier*' mes-Jadran 4:1 (Oti); Primorje-Svoboda 4:1 (2:0). Split: Hajduk: Ilirija (Ljubljana) 5:0 (3:0). Zagreb: prvenstvene tekme: Concor-dija:Sparta 9:0 (6:0); Gradjanski:Croatla 9:0 (6:0). Železničar:Viktorija 1:1 (1:1>; Hašk:Sokol 3:1 (2:0). Beograd: prvenstvene tekme: Jugo- slavija:Grafičar 4:0; Jedinstvo:Busk Od) BSK:Soko 4:2. Gradec: Sportklub:Criceter (Dunaj) 6:2 (3:0). Dunaj: prvenstvene tekme: Rapid: Wacker 6:1 (4:1); Admira:Sportfclub 3:1 (0:1) WAC:FAC 3:2 (0:2). Praga: Slavia:Vienna (Dunaj) 3?1 (3:1). Prvenstveno tekmovanje hazene* Zagreb: Concordia:Atena (Ljubljana) 10:4. Ljubljana: SK Mura: SKftirija 14:8 (8:4). Celje: Sava (Sevnica) :SK Celje 6d> (3:1). ,,6rof Zeppelin4* 9« pripravlja na nou polet Nemški listi poročajo, da se pripravlja »Grof Zeppelin« na novo potovanje: iz Friedrichshafena preko Seville, Kanarskih in Kapverdskih otokov v Brazilijo. Odtam bi krenil čez Habano v Lakehurst in nazaj v Friedrichshafen. Izlet bi trajal 23 dni in sicer: iz Friedrichshafena 10. maja do Seville 20 do 24 ur. V Sevilli (Španija) bo ostal en dan, da si bodo mogli potniki ogledati mesto in okolico v avtomobilih Hamburg - Amerika linije. Vožnja iz Seville v južno Ameriko bo trajala 3 ali 4 dni. »Grof Zeppelin« bo letel najprej nad maroško obaljo, nato po možnosti čez Madeiro, Kanarske in Kapverdske otoke, kjer bo odvrgel pošto. V pasatnem področju bo letel čez Atlantik ob otoku Sv. Pavla in Fernando Woran-ha. Ako vremenske prilike ne bodo neugodne, ne bo Zeppelin pristal v Per-nambuku (ob obali Brazilije), ampak bo letel naprej do Rio de Janeira. V brazilski prestolici bo ostal le kratek čas, ter se bo vrnil v Pernambuko (lčt 20 ur). Tam bodo potniki razmeščeni V hotelih in bodo porabili priliko za razgled okolice. Ob povoljnih vrerh^nskih prilikah je predviden tudi kratek postanek v Ha-bani (na otoku Cuba). Odtam bo krenil Zeppelin proti Floridi ali bo pa obletel zapadno-indijski arhipelag. Iz Habane bi šel polet ob Floridi ali čez Bermudsko otočje, kjer bodo spustili pošto. V Lake-hurstu bo ostal kake 3 dni. Iz Lakehur- sta bi šla vožnja zopet v Sevillo (nekaj nad 3 dni) in od tam v Friedrichshafen (kakor že rečeno, 20—24 ur). Ločil se od žene, ker |e prelepa Na Dunaju so imeli te dni zanimiv proces za ločitev zakona. 60-letni profesor je vložil tožbo na ločitev zakona proti svoji 26-letni ženi, s katero je bil poročen leto dni. Kot razlog navaja, da je njegova žena nenavadno lepa, ne zna gospodariti, ne kuha in leta samo za zabavami. Žena je nasproti temu ugotovila, da ji je mož sam zabranil kuhanje, češ da to ni za njene nežne ročice. Res, da se rada zabava, a vedno v spremstvu moža. Mož je na to zahteval, da se mu odobri ločeno stanovanje, češ da ne sme žene gledati, ker to vedno vzbuja v njem visoko ljubezensko razburjenje, ona pa je proti njemu ravnodušna in ne trpi njegovih nežnosti. To pa škoduje njegovemu zdravju. Odvetnik žene naproti temu navaja, da lepota žene ne more biti razlog za ločitev zakona. Žena z možem ni neljubezniva, a njegove nežnosti so pretirane in trpe pod njimi njeni živci, Tako da je shujšala že za 10 kil. Zato tudi žena zahteva ločeno stanovanje. Sodišče je zakon ločilo sporazumno in mora moz ženi plačevati mesečno alimentacijo. f pomllnaJte se CMD SfNKB X Marffioftlcl V F CF RN T K MfS V Mariboru, dne 31. HI. 1930. Mlcfoel 26vaco £ukcedju Jšozgia Zgodovinski roman 60 Papež je bil vstal. Njegovo obličje, obrobljeno z belimi lasmi, se je zdelo v tem trenotku resnično vzvišeno. Njegove drhteče besede, polne veličastne žalosti, so pretresle celo Machiavellija. »Raiael,« je dejal svečano, »dragi sinko moj, vi veste, zakaj sem vas ljubil med tolikim Številom umetnikov, ki so prihajali v Rim... Če ste imeli sploh kdaj kaj ljubezni do mene, se sklicujem do vašega srca... Poslušajte me z mirnostjo kristjana in krepkega človeka . . .c, »Govorite,« je zamrmral Sanzio z ugaslim glasom in prebledel kakor kip. »Precej daleč moram poseči nazaj... Da, demon strastnega poželjenja me je izkušal nekega dne... Da, podlegel sem... S kolikimi solzami in molitvami sem odkupil svoj greh, to ve Bog sam, kajti jaz se več ne spominjam — toliko sem jokal, toliko sem molil!... Ko je grofica Alma postala mati, je bilo pisano v knjigi usbde, da se mora izpolniti gorje te nesrečnice: men mož, grof Alma, je prejel vest o prešestvu... In takrat je v svojem brezumnem strahu izpostavila otroka!... Koliko sem pretrpel zaradi tega!... Oh, niti za celo cesarstvo ne bi hotel iznova živeti takih minut...« Papež je za hip premolknil, kakor da bi ga dušila burna čuvstva. 7ato je nadaljeval: »Oddaleč sem čul nad otrokom, ki se ga je bila Maga usmilila... Gorje! Še nekdo drugi je bedel in kuhal v temi svoje strašno maščevanje; ta človek je bil grof Alma! Vse njegovo sovraštvo do mene se je bilo obrnilo proti nedolžnemu detetu... Ah, pred tem sovraštvom sem trepetal!... Pomiril sem se šele takrat, ko sem zadobil prepričanje, da grof ne ve, kje se otrok nahaja... Da bi jo odslej rešil vsakaterega maščevanja. sem sklenil pustiti Rosito pri Magi, ki jo je vzgojila kakor revno dekle iz preprostega naroda... In leta in leta sem hranil v srcu nado, da se mi jo posreči oteti.,..« »Draga moja Rosita! je zamrmral Sanzio goreče. Nekega dne — o, dan veselja in sreče! — sem izvedel, da jo ljubi mladenič, vreden, da ljubi tudi ona njega. Tega mladeniča sem povabil k sebi. In izkazoval sem mu svoje prijateljstvo, za katero sem se izgovarjal na svojo ljubezen do krasnih, slik ... ali ni res, Rafael Sanzio?« »Res je, sveti Oče...« »Pa čas je potekal... In jaz sem upal, da je grof Alma pozabil svoje sovraštvo... Gorje!... Nebo ni dopustilo tega čudeža,.. Zadelo me je kakor blisk iz vedrega neba... Zaznal sem, da je grof našel otrokovo sled ... Nemudoma sem obvestil Mago ...« »Ah, zdaj razumem vse!« je vzkliknil Rafael. »To je bilo takrat, ko me je Maga rotila, naj pospešim svojo poroko in bežim v Florenco...« »Da!« je pritrdil papež in zaprl oči, da ne bi izdal svojega veselja. »Jaz sam sem ji bil sporoči! ta nasvet... to prošnjo... Gorje, gorje!... Še tisti večer, ko se je imela vršiti poroka, sem izvedel, da je grof nastavil svoje ljudi, ki naj bi ugrabili nesrečno dekle... Sklenil sem nemudoma storiti svoje korake... Najstrožja tajnost je bila neizogibna ... Sanzia nisem mogel obvestiti, ne da bi bil primoran priznati svoj greh, ki sem ga upal nesti s seboj v grob... Dal sem sam ugrabiti svojega otroka!... Moj namen je bil, da bi jo velel privesti semkaj... odtod bi jo dal spremiti v Florenco, in naposled bi obvestil vas, Rafael, s pomočjo svojega policijskega poveljnika, kakor da nisem imel sam niti najmanjšega posla v vsej zadevi... In tega se pač spominjate, da vam je takrat, ko ste prišli k meni, marki de Roccasanta obljubil najti vašo mlado ženo...« »Res je, sveti Oče!« »Kajti on je vedel vse to! Policijskemu poveljniku človek lahko zaupa takšne skrivnosti... Torej, Roccasanta, ki je bil izmislil ugrabljanje, Roccasanta, ki je dal odvesti mojo hčer v to vilo, pod nadzorstvom častitljive in pobožne dame — isti Roccasanta vas je imel tudi obvestiti, kakor hitro bi bila revica v Florenci na varnem ... A zdaj, Rafael, moram zbrati ves svoj pogum, da nadaljujem...« »Oh. trepet me obhaja od vaših besed... Strah me je, sveti Oče... strah me je, sveti Oče ... strah me je!« »Kakor hitro sem se mogel odpraviti iz Rima, sem se napotil v Tivoli;« je nadaljeval papež in. zavzdihnil. »Dospel sem... in sem poizkušal pomiriti svoje dete, dasi mu nisem imel poguma povedati resnice... Strašna reč! Videl sem jo bledeti in ginevati od ure do ure... Kaj se je bilo zgodilo? Strašna nesreča, sinko moj!... Ali morda — strašno hudodelstvo!...« Rafael je prebledel kakor mrlič. Hripav stok se mu je izvit iz prsi: »Rosita!... Rosita!...« je vzkriknil. Več ni mogel reči. Onesveščen je padel vznak. Machiavelli ga je prestregel v naročje, a Ragastens mu je hitel močiti senci s svežo vodo, da bi ga oživil. »Smrt božja, gospod!« je dejal, »vi mučite tega otroka! Ali ga hočete umoriti?...« Ni si pa upal dodati: »Kakor ste nemara umorili njegovo mlado ženo!...« Papež je dvigal oči v nebo, podoben mučeniku, ki ima trdno voljo izprazniti kelih trpljenja do dna. »Ničesar ne bom več povedal, če je treba tako,« je zamrmral potrto. Rafaelu se je vračala zavest. In njegovo ihtenje je nekaj minut mučno prekinjalo tišino. »Ali,« je ječal nesrečni mladenič, »vse hočem vedeti... vse hočem vedeti!... Resnico... sveti Oče, za božjo voljo, povejte vso resnico!« »Ako sam hočeš... Rafael, sinko moj, naj bo!... Strašna, grozna resnica je... da so nekaj ur pred tvojo poroko dali moji hčeri strupa!...« »Groza!... O!... Groza!... To ni mogoče!...« > Neka ženska... satan v človeški podobi... podkupljena od grofa Alma!... Rosita sama je povedala nekaj minut mučno prekinjalo tišino. »Ah,« je iečal nesrečni mladenič, »vse hočem vedeti... vse hočem vedeti!... Resnico... sveti Oče, za božjo voljo, povejte vso resnico!« »Ako sam hočeš... Rafael, sinko moj. naj bo!... Strašna, grozna resnica je... da so nekaj ur pred tvojo poroko dali moji hčeri strupa!...« »Groza! ... O! ... Groza!.. To ni mogoče!..« »Neka ženska. . satan v človeški podobi... podkupljena od grofa Alma!... Rosita sama je povedala zdravnikom .vse to! . . . Vsega se je spominjala, revica uboga!... Toda bilo je prekasno!... Ah. jaz nesrečni oče! Proklet moram biti, da je nebo dovolilo usodi ta strašni udarec!... Vsa zdravila so bila brez uspeha! Noben protistrup ni pomagal!... Povem ti, prekrasno je bilo!... Ah moja hči, moja hči!...« In papež se je zrušil na posteljo, glavo skrito med dlanmi, ter se razjokal, kakor da ga je premagala bolečina, ki jo je doslej zadrževal. Rafael zdaj ni več plakal... Njegove preplašene oči so blodile od papeža do Machiavellija, pa se niso mogle ustaviti nikjer. Samo mrmral je: »Mrtvaški zvon!... Kako strašno poje ta mrtvaški zvon!... A!i slišite... Rositi poje!« Naenkrat pa je vstal in dejal z brezumnim glasom: »Hočem jo videti!« Borgia je dvignil glavo. Vstal je in prijem Sanzia za roko: »Pojdi z mano, sinko... da jo objokujeva skupaj.. Pojdiva tudi vidva, gospoda...« Potegni! je Rafaela s seboj ter stopil naglo proti vratom. . . • Počakajte malo!« je dejal Ragastens mrzlo in mu zastavil pot. »Kaj hočete, gospod?... Ali hočete braniti temu siromaku, da. še enkrat vidi angela, ki ga je ljubil... še enkrat, vreden se vrne v nebo? ...« »Hočem samo to,« je odgovoril Ragastens, »da se ne vrnem v ječe Svetoangelskega gradu! In moj namen je, da tudi temu siromaku, kakor ga imenujete po pravici, preprečim tisto pot.« »Popolnoma se soglašam s teboj,« je mrzlo dodal Machiavelli. »Gospoda... vajin sum... po tej moji mučni izpovedi ...« »To ni sum, gospod; to je sama gola previdnost!« »Prijatelja!« je zamrmral Sanzio... »Rositim oče je!... Milost zanj... in zame!« Ragastens si je nestrpno vihal brke. Namignil je Machiavelliju, ki mu je molče pritrdil. »Rafael,« je dejal Ragastens nato, »saj razumeva in spoštujeva vašo neizmerno bol ter jo deliva z vami... Verjetno se nama zdi vse kar je povedala njeogva Svetost... Toda vidi se nama tudi, da najvišji Pastir ni sovražnik maščevanja. Prišli smo semkaj, da bi prisilili svetega Očeta, da nam vrne Rosito... Izkazalo se je. da je bila njegova hči! Izkazalo se je, da smo se motili o blagih namenih njegove Svetosti. Izkazalo se je vrhu-tega, da je naš korak odveč... kajti... strašna nesreča se je zgodila ... Toda enako gotovo je. da smo kruto razžalili svetega Očeta in da bomo v petih minutah vsi trije v kaki podzemeljski ječi... Torej, kakor sem rekel, jaz hočem biti oprezen... Idimo, Machiavelli!...« Machiavelli je prijel Sanzia za roko: »Pojdiva, prijatelj!...« »Ah, pusti me... Hodi sam, če hočeš!« je zajeclja, mladi slikar. , „ »Rafael! Ali nas res hočeš pritirati v pogin?« Sanzio je brezumno pogleda! Ragastensa in Machiavellija. Bolest ga je bila storila slabotnega kakor otroka, odvzela mu vso odločnost in ga navdala z eno trmasto mislijo: da hoče videti Rosito. Zadnje Machiavellijeve besede pa so ga silno pretresle: izpusti! je roko starega Borgia. Machiavelli je porabil ta trenotek bolne neodločnosti. Odprl je vrata, izmuznil se na prosto in naglo potegnil s seboj prijatelja, ki se jc dal brez upora odvesti. Zdaj se je Ragastens obrni! k papežu. Otroški voziček, dobro ohranjen, prodam. Kralj Matja-ževa ul. 1, Studenci. 925 Koite ~ za vinograde, opore za drevesca in vrtnice nudi Mariborska lesna industrija, Koroška cesta 46._____________927 Radi odhoda k vojakom prodam dobro ohranjen gramofon (kovček) z 20 ploščami za Din 700. — Naslov v upravi lista. 948 eblovano sobo, jepariranoi iščem za takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Stalno«. 949 Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Lepo solnčno sobo oddam. Sodna ulica 30 I. 947 Pristna domača hrana, na željo tudi dijetna kuhinja, tudi z za-juterkom namesto ukinjene Brezalkoholne restavracije (Ana Ljubi), sedaj Koroška cesta 17 (vhod tudi Vojašniški trg 5). Hrana za abonente Din 12.50, z zajuterkom Din 15.50. 946 Oddam prazno sobo z verando. Naslov v upravi lista. 945 VpoštevaJte, d.«*«. 742 NajholJSi in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina ANTON PHi Maribor, Slovenska ut. 4 sadna drevesca itd., zanesljiva vrste in prvovrstna kakovosti samo pri Veliki drevesnici Rotenberfi Maribor, Tržaška c. 64, telef. 2301 Vsa po zmami coni Zaktovajto canlk Brez posebnega obvestila. Po dolgi, mučni bolezni, nam je bil v soboto ob uri odpoklican v večnost naš ljubljeni in nenadomestljivi oče itd., gospod Jurij Arnuš orožn. stražiti, v. p. Zemske ostanke našega dragega ponesemo k večnemu počitku v pondeljek, ob */, 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. MARIBOR, dne 29. marca 1980, Maks, Otmar, Zinka in Hilda, otrod. Dr. Kern Prve pomol oonesreienlm Uvelim knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovale* in živinorejce. Cena Din 34*— s poštnino Din 36*—« Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Harlbor Aleksandrova caala 1S iadalaKonzorciJ »JutM«‘v~LjubTlanL predstavnik izdajatelja la urednik; FRAN BRO ZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA *** J - v Mariboru.