OlasHo delniške družbe Alpina LETNIK 35 DEW^ ^ivlienie ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56 4226 žIRI POSTNIMA PUCANA PR, POŠTI 4226 2lR| v novo leto z novo organizacijo že smo v novem letu 1997, za katero %o si zastavili take in drugačne cilje, zasebno kot tudi v podjetju. Tudi v Alpini smo si s planom za leto '997 zastavili naloge, ki jih nameravano doseči, s strateškim planom pa smo zastavili tudi cilje za nekaj prihodnjih let. S tem letom smo deloma spremenili tudi notranjo organizacijo, ki je tudi eden nujnih korakov v sedanjem času. Vemo, da je čas, ki ga živimo, čas %nehnih sprememb. Prav povsod jih ^oživljamo in velikokrat se odvijajo hitreje kot pričakujemo ali celo želimo. Tako se morajo tudi podjetja spremem-'^^ni in zahtevam trgov nenehno prila-' Sejati, če hočejo preživeti hud kon-I '^Urenčni boj. V okviru tega morajo zato ■ n^mo spreminjati tudi svojo organiza-in način dela. Včasih so bili cilji, ki so si jih za-' '"'uvljali v podjetjih, bolj stabilni, spre-•^injali so se več ali manj količinsko. Načrtovanje, kako jih doseči, je bilo '^žje. In tako so bile tudi organizacijske ^^ukture bolj stabilne. V sedanjem času ^ Pa, ko se je potrebno bolj oziroma ; '^Gnehno prilagajati, več in drugače ; Spreminjati cilje podjetja, je nujno, daje : 'udi organizacija podjetja bolj fleksibil-prilagodljiva. Posebno poglavje je seveda kvaliteta j Poslovanja. Nič ne pomaga narediti ve-i I"ko in poceni, če ni ves proces izveden ; '^^'ulitetno: od brezhibnega načrtovanja " (lo bleščeče izdelane obutve; od dobrih Poslovnih pogodb, do spoštovanja t^okov. Tako kot se menjajo organizacijske ^^ukture podjetij, se menjajo tudi de-naloge, ki jih je v sedanjem času ^чургеј težko predvideti. Okvirne ■laloge sicer opredeljuje sistemizacija - plovnih mest, ki naj bi zaživela letos, naj bi dosegli večjo preglednost urejenost, pa tudi boljše vred- Mojca (iantar, direktorica splošno kadrovskega sektorja notenje, seveda na podlagi lažjega ugotavljanja odgovornosti. Toda poslovanje je neprestano prilagajanje, tako, da sistemizacije ne bomo smeli jemati kot nekaj dokončnega, temveč kot možne poti za dosego delovnih ciljev. Opredelijo se lahko le bolj cilji, rezultat, ki ga mora posemeznik doseči. Kaj vse je potrebno za dosego tega cilja narediti, pa se da manj predvideti. Bolj važno postaja kreativno, timsko delo, izvirno odločanje, lleksibilnost. Pri tem je tako še pomembnejša vloga ljudi, ki ne samo da nekaj znajo, temveč tudi hočejo narediti. Mislim, da moramo v smeri motivacije zaposlenih narediti še veliko. Toda ne samo s plačo, tudi z zdravimi odnosi lahko naredimo veliko. Tu pa vidim vlogo vsakega posameznika, ne le vodilnih. Neizbežno je, da moramo v nakazano smer delati in se spreminjati mi vsi, ki v podjetju delamo, da bomo postavljene cilje lahko dosegli. Pri tem pa, kot je nekdo dejal, se ne smemo ustrašiti ovir, ki jih bomo opazili, ko bomo umaknili pogled s svojih ciljev. Mojca GANTAR VSAK POHOD SE ZAČNE S PRVIM KORAKOM, TODA... Finančna .sanacija, rc4)rganizadja, ISO standardi, kvaliteta, vključevanje na Internet... Izrazi, ki povedo veliko ali pa nič. Veliko, če pod finančno .sanacijo razumemo analizo razmer, v katerih poslujemo, vizijo naše prihodnosti, načrtovanje naših prizadevanj za realizacijo vizije razvoja. Čisto konkretno: kako hiti uspešen, če delamo točno določeno obutev za trg, ki ga poznamo (ali pa tudi ne). Uspešni tako, da delamo s konkurenčno sto-rilno.stjo, kakovostjo, stroški. Ali če reorganizacije na razumemo le kot modtu) muho neke formalne organizacije in metod delovanja, temveč kot smotrno »orodje za doseganje ciljev. In to - od motivacije - do učinkovitosti. Ali pa ISO standardi, ki niso nič drugega kot '■administrativni bič zapada« nad manj redoljubnimi ljudstvi "tretjega sveta«. Saj vam vendar ne more nekdo predpisovati, da polo'ite žlico na mizo na desno .stran, če .ste levičar. Torej moramo tovrstno »levičar-stvo« pri sebi spoziuiti sami. Ali pa vključevanje r svetoviu) informacijsko omrežje Internet. To ni igračkanje ali radovednost: to je predvsem organizacijsko tehnična moiiwst za realizacijo miših dorečenih usmeritev. V.vc drugo je larifari. Za korakanje je čas šele tedaj, ko vemo kam hočemo. Zaletavanje zaradi »modc" je zapravljanje denarja, ča.sa in živcev. Nejko PODOBNIK Tuka /ima ni samo lepa, Je tudi koristna /a nas kronika DOGODKOV 1ж strokovnih služb in proizvodnili oddeiicov, predstavitev novih dosežkov, inovaclf, ukrepov, razpisi nagrad..• Kako bomo delali letos Plan za leto 1997 je izdelan. Po dokaj uspešnem zaključku lanskega poslovnega leta se z optimizmom spoprijemamo z novimi težavami. Pa poglejmo kaj smo si zastavili za letos. V letu 1997 bo Alpina izdelala 1.850.000 parov čevljev. Od skupne proizvedene količine bo v Alpini izdelanih 1.748.000 parov obutve, pri kooperantih pa 102.000 parov obutve (od tega 7.000 parov moške obutve, 30.000 parov ženske nizke obutve in 63.000 parov tekaške obutve. Izdelali bomo 1.127.000 parov modne obutve, od tega največ ženske nizke., (33^6.-000 parov), brizgane 393.000 in san-(tfalov 206.000 parov. ^"^ortrre "ObutVe'bonfb izdelal i 723.000 parov, največ od tega tekaške obutve (314.000 parov), obutve za treking 149.000 parov, smučarske obutve 144.000 parov in kotalk (rolerjev) 116,000 parov. Da bi uspeli izdelati vse to, nam bodo kooperanti pomagali delati več kot četrtino (minut). Kako pa bomo prodajali V letu 1997 bo Alpina prodala 1.893.000 parov lastne obutve, od tega 270.000 parov na domačem trgu, 1.623.000 parov, kar predstavlja 86 % vse prodaje, pa bo izvozila. Športne obutve bo izvožene kar 93 %, modne pa 81 %. Poleg lastne obutve bo Alpina preko maloprodajne mreže in grosistov prodala še nekaj več kot 228.000 parov dokupljene obutve. Precej prizadevanj bomo v naslednjem letu namenili zmanjšanju vseh vrst zalog, s čimer bomo zmanjšali vezavo sredstev. Posebno pozornost bomo posvetili uvajanju ISO standardov 9001. Sistem bomo gradili in uvajali bolj ali manj sočasno po vseh poslovnih področjih, tako da bomo v zadnjem četrtletju že lahko spremljali tudi rezultate vpliva sistema na poslovanje in se na začetku leta 1998 prijavili za presojo in s tem pridobitev certifikata ISO 9001. Sistem bomo gradili in uvajali sami; pomoč zunanjih svetovalcev bomo iskali na področju izobraževanja in pri morebitnih metodoloških vprašanjih. Prvenstveni cilji: - ureditev poslovanja in določitev nalog, ter odgovornosti po vseh poslovnih področjih, - zmanjšanje stroškov poslovanja. - zagotavljanje pretoka informacij, pravočasnega sprejemanja odločitev, kar bo vplivalo na povečanje produktivnosti vseh oddelkov in služb, - zmanjšanje stroškov (ne)kakovosti. ISO standarde bomo uvajali po določenem časovnem načrtu; od uvodnega seminarja v začetku leta, presoje razmer, določitve nalog in sprejemanje načrta dela bo z izobraževanjem trajalo tja do aprila. Hkrati se bo oblikoval koncept reševanja nalog in poslovnik o delu, ki naj bi bil dokončen jeseni. Samo uvajanje bi kot zadnjo fazo potekalo od maja do konca leta. Investicije bodo okoli 2,2 milijona DEM. Sredstva za to bomo dobili iz amortizacije 1,7 milijona DEM, ostala kot dolgoročni kredit. Največ sredstev za investicije bo Slo v domačo prodajo: 1,2 milijona DEM. Brez ljudi ne gre Vse te načrte bomo uresničevali celo z nekaj manj ljudmi kot letos. Ne bomo zanemarjali štipendiranja, usposabljanja lastnih kadrov, saj bomo za to namenili preko 300.000 DEM. Letos praznujemo 50-letnico, kar bo po eni strani povezano z dodatno promocijo, ki bo po drugi strani tudi nekaj stala. Komentirano poročilo Nejko PODOBNIK Iz planskemu oddelka, kjer načrtujejo proizvodnjo Andrejo Orašič je ob obisku sprejel tudi generalni direktor DtLOSvljenM kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uptave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata. Kako si Irqovina pridobi uglea in sloves Kupec izbira trgovine, v katerih rad m pogosto kupuje, ter takšne, v katere k nerad vstopi, po več kriterijih. Marsikaj v trgovini lahko učinkuje kot fckiania ali kot proti reklama. Trgovina si pridobi kupce predvsem: - z bogato ponudbo, - s kakovostnim blagom, "" z zmernimi in konkurenčnimi cenami, - z ugodnimi plačilnimi pogojoji, ~ z urejenostjo prodajnega prostora in opremljenostjo na sodobni ravni, ~ s prijaznim osebjem. ''"nudba blaga Poslovodja mora skupaj s prodajalci skrbeti za čimbolj pester izbor blaga. Po okusu in potrebah predvsem stalnih Večinskih kupcev. Zaloge morajo ''ili dovolj velike, da ne zmanjka blaga, ''o ga kupec potrebuje. Med stalno ponudbo vna.šamo tudi l^ovost, daje za kupca vedno zanimivo 'П ga lahko tudi s čim prijetno presenetimo. 'kakovost blaga Trgovina, ki ima pestro in bogato Ponudbo kakovostnega, med drugim '4di ekskluzivnega blaga, ki ga drugje ""najo, bo pritegnila kupce. Delavci v trgovini se morajo ne-"ehno truditi, da dopolnjujejo izbor "Ца, da sledijo novostim v proizvodnji in povpraševanju kupcev. Le ti kaj "ilro odkrijejo, kje dobijo proizvode Priznanih proizvajalcev. Velikokrat se ^"Pci navadijo na določeno znamko °laga (avtomobila, televizorja, pralne-Sii stroja...) in prisegajo le nanjo. Kupci cenijo tudi blago iz naravnih materialov, unikatno blago, ročno izdelano, izvirno oblikovano ali lepo zavito blago. Pri proizvodu in embalaži je pomemben: - optični informativni učinek: slika, besedilo, znamke različno delujejo na kupca; - motivacijski učinek: vabljivost podobe, opreme in barv; - spominski učinek: če se vtisne v spomin. Industrijsko oblikovanje teži za tem, da je proizvod čimbolj privlačen za kupca. Zmerne in konkurenčne cene Kakovostno blago ohranja svoje značilnosti tudi ob daljši uporabi, zato kupci raje plačajo nekoliko višjo ceno za dobro blago, kot da bi kupovali p ^ Montaže brizgane obutve Dopisujte i ^^i>OSvfjenje 7 kako POSLVJEMO Sklepi nadiornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnetifa lastnikov, menagerfev, delavcev, sindikata... če kaj manjka. naredi pel manj »Ta čas v glavnem izdelujemo gornje dele obutve kolekcije po-mlad-poletje 1997. V glavnem gre /a sandale in salonarje,« je pripovedovala vodja oddelka v Rovtah Majda Pek. »Povečini bodo to obutev odpeljali na zahodno tržišče, nekaj pa jo bodo prodajali tudi na domačem tržišču. Dnevni plan je okoli 650-100 parov, pri čemer naj bi na ringu v pritličju izdelali 250 parov, na traku (v nadstropju) pa nekaj čez 4(K) parov dnevno. Tako je teklo do pred kratkim, prav v preteklem tednu pa je prišlo do velikih zastojev, zaradi pomanjkanja elastik in okrasov, se je proizvodnja razpolovila. Starejši delavci so ta čas izkoriščali dopust ali ure, mlajši pa so delali, kar je pač bilo treba. Menjav je bilo veliko, zato ni bilo ne pravih dosegov nonn, ne plana. Skratka, popolnoma drugače kot prej, ko smo izdelovali Gervinio in je bilo za vse poskrbljeno. To obutev bomo izdelovali še do marca: upam, da naprej ne bo več toliko težav, kot jih je ta mesec. Kar zadeva stroje, smo z njimi sedaj dobro opremljeni, le stroj za izrezovanje podloge večkrat selimo. V tovarni sta namreč le dva, delo pa se odvija v Gorenji vasi, v Žireh in tu v Rovtah. Tudi kantirk je včasih premalo, drugič pa stojimo. Torej je problem v ustreznem izkoriščanju naših zmogljivosti. Ko govorim o razmerah v naši proizvodnji, bi povedala še to, daje ring dobra pridobitev, pod pogojem, da bi bilo čim manj mazanja in serije vsaj okoli 3(K)() parov. V razmerah kot so sedaj, pa imava z mehanikom kar veliko dela.« Sprehodil sem se po oddelku in se na ringu srečal z Marijo Bedrač, ki dela pri šivanju podloge (kantira-nju). Takole pravi: »Prednost ringa i v zadnjem času imamo kar veliko težav, pravi vodja oddelka Majda Marija Hedrač; Za to delo je Pek potrebno kur precej izkušenj S traku v Rovtah Na ringu v Rovtah naredijo več, če je proizvodnja dobro pripravljena In oskrbovana je v tem, da si lahko med seboj pomagamo. Seveda pa je predpogoj, da se razumemo tudi kot ljudje. S tega vidika je tu bolje kot na traku. Je pa tako, da je treba za dobro delo in doseganje norme tu imeti kar nekaj let prakse, ker se je treba neprestano prilagajati. Sama to delam že dvajset let. Mislim, da bi morali mlajšim omogočiti in jim pomagati, da se temu ustrezno usposabljajo, sicer nonne ne bodo mogli doseči. Sama z doseganjem norme nimam toliko težav... Mateja Kune, ki dela pri slepljenju jedra, ima enajstletne delovne izkušnje. »Kako dosegamo nonne, je odvisno predvsem od tega. kakšne so količine oz. če je v.se pripravljeno kot je treba. To smo zlasti spoznali ta mesec, ko je nekaj stvari manjkalo in smo težko dosegali pričakovane rezultate. Drugače bi bilo, če bi delali manj artiklov. Sicer pa sem z delom zadovoljna, čeprav je plača bolj nizka.« Tole je bilo nekaj utrinkov iz Rovt, kjer večina delavk že rutinirano obvladuje delo. Toda mojstrica in delavke same ne morejo narediti nič, če kaj manjka... Mateja Kune: Lažje bi delali, če bi bilo manj artiklov Nejko PODOBNIK Iskrice Organizacija je doseiek civi-Uzucije, omike in velike delitve tlela. Organizacija ni statična forma zapadne druihe; je produkt odnosov in kultnrnih vrednot nekega okolja in zahtev širUega sveta. Kadri Vse je odvisno od ljudi, pravimo. Pa smo do njih bolj površni kot do stavb, strojev, materiala... Kdor "ГоИсе sadi«, jih mora tudi zalivati. Če hi delali le zato, da bi v prostem času ttiivali sadove dela, hi bili le polovični ljudje; delamo zato, ker smo ljudje. Denar Večni krog: če nimamo denarja, ne moremo delati: če ne delamo, do denarja ne moremo. Kdor pamet podcenjuje, življenje preplačuje. S DEtOSvljenjfJ kadrovske ILOVICE PriiH, odili, umrli, diplomirali, predstavitve diplom, kadrovski mafrti, teko&a problematika, stimulaciie. ч Za ogrevanje skrbita dva 3500 KVV gorilca Z varčevanjem do dobička I'oraba energije v Alpini ■n možnosti varčevanja Eden strateških ciljev vsakega podjetja je vsekakor tudi zmanjšanje stroškov energije na določeno Proizvedeno količino izdelkov. Pri 'em pogosto ugotovimo, da so naši stroji energetsko potratni, zastareli, stavbe neprimerno izolirane. Ali da Premalo izrabljamo odpadno energijo, hkrati pa preveč obremenjujemo okolje. Cena energije v zadnjem času re-®'no raste in, kot kaže, se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnje. Kljub ''okaj jasni sliki stanja, so premiki v energetsko varčnejšo proizvodnjo 'ežki, saj so povezani z večjimi investicijskimi vlaganji. Toda ob tem Je veliko možnosti varčevanja, na ''atere lahko vplivamo samo z vest-П'т in odgovornim ravnanjem, pri ^emer lahko sodeluje vsak od nas. V Alpini, samo v Zireh, porabimo ogrevanje preko 280 m3 olja ali •drugače, ogrevanje nas stane OB ODHODU V POKOJ NaSim dolgoletnim sodelavcev: Margareti Bogataj, Antoniji Mlakar in Antonu Bogataju želimo oh odhodu v pokoj veliko zdravja, dohre volje, ter mirno in zadovoljno življenje v krogu domačih. KADROVSKE NOVICE /.a mesec deccmber 1996 V zadnjem mesecu lanskega leta je delovno razmerje prekinilo oz. se upokojilo 7 delavcev, in sicer: Franci Kranjc iz orodjarne, Anton Bogataj iz avtoprometa, Silva Frelih in Bojan Bogataj iz službe za Študij časa, Milka Fortuna iz šivalnice, Antonija Mlakar iz oddelka brizgane obutve ter Margareta Bogataj iz tajništva proizvodnje. <>dja vzdrževanja Marko Kavčič 135.000 DEM letno. V letu 1996 smo zamenjali gorivo za ogrevanje; prešli smo z mazuta na extra lahko kurilno olje. S tem so se zmanjšali stroSki vzdrževanja sistema, predvsem v prehodni kurilni sezoni. Vsak priprt ventil na radiatorju, namesto odprtega okna, dodatno prispeva k zmanjšanju stroškov, ki jih predstavlja ogrevanje. Letno porabimo za električno energijo skoraj 500.000 DEM, s tem da so obremenitve transformatorske postaje ob konicah že na meji zmogljivosti. Vsako nepremišljeno ali nepotrebno priklapljanje večjega ali več velikih porabnikov (grelna telesa) ob času konice porabe, dvigne ceno električne energije za cel mesec. Neposredno na porabo elektrike vpliva tudi poraba komprimiranega zraka, ki je v čevljarski industriji pogost in nepogrešljiv vir energije; toda na žalost tudi ena najdražjih oblik energije. Povprečna poraba vode v Alpini v Žireh je 35 m3 na koledarski dan. Ob vsaki okvari, puščanju ali malomarno odprti pipi se ta poraba bliskovito dvigne. Bistveno varčevanje porabe vode pomeni zaprt sistem hlajenja orodij v oddelku ter-moplastov. V naslednjih letih bo potrebno postopoma leto za letom odpraviti vsaj eno pomanjkljivost, izboljšati izkoristek energije, ali ujeti del toplote, ki nam sedaj uhaja v okolje. Običajno se taka vlaganja povrnejo hitro, v enem do dveh letih. Kar pa velja za vse nas in sodi k dobremu delu, je tudi odgovornost za porabljeno oziroma privarčevano energijo, ki se na koncu poslovnega leta zlije v mozaik, ki mu rečemo poslovni rezultat podjetja. In to brez dodatnega vlaganja. Marko KAVČIČ v slovo Silvi Pečelin v mesecu decembru smo se za vedno poslovili od naše dolgoletne sodelavke in upokojenke Silve Pečelin, rojene leta 1927. Silva Pečelin je bila že od junija meseca leta 1947 zvesta delavka Alpine. Večinoma je delala v šivalnici na zahtevnejših fazah in na kontroli. S pridnostjo in prizadevnostjo je leta 1966 pridobila kvalifikacijo za prešivalko zgornjih delov obutve. Zadnja leta pred upokojitvijo pa je delala v kot kontrolorka PU izdelkov v oddelku termoplastov. Upokojila se je leta 1982 in zaživela umirjeno upokojensko življenje. Večkrat smo jo lahko srečali, ko je bila s svo- jimi prijateljicami na sprehodu. Toda težka bolezen je premagala veliko voljo do življenja in kruta smrt je prezgodaj prekinila njeno življenjsko pot. Ob smrti Silve Pečelin sočustvujemo z njenimi domačimi, vsi, ki smo jo poznali, pa jo bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Zofiji Njavro v slovo Za vedno smo se v mesecu decembru poslovili od naše upokojenke iz obrata (Jorenja vas Zofije Njavro. Zofija Njavro se je rodila leta 1914 v Poljanah. Leta 1960 se je kot prešivalka zaposlila v obratu Planike v Poljanah, ki se je leta 1961 priključil Čevljarju (lorenja vas. Od leta 1965, ko se je Čevljar Gorenja vas priključil Alpini, je delala v obratu Gorenja vas kot kuharica. Leta 1978 se je upokojila. Vseskozi je živela pri hčerki in njeni družini v Škofji Loki, kjer je uživala zasluženi pokoj. Zadnja leta staji starost in bolezen jemali življenjske moči, v mesecu decembru pa smo se od nje poslovili za vedno. Vsi, posebno pa še delavci in upokojenci iz obrata (Zorenja vas, se bomo Zofije Njavro spominjali kot dobre in vestne delavke. ^HiOSvljenje 9 ШиЈкЈ^Ћ kronika KRAJA Dogodki s podroiia iirSih Im # Pihalna )>odba Alpine je spet navdušila Pred novim letom živahno Turistično druStvo Žiri je letos oh sodelovanju turističnega podmladka in drugih zainteresiranih organizacij oh podpori občine pripravilo kar pestro prednovoletno vzdušje. Ne samo da so spet razširili praznično osvetlitev fjlavne ulice in vplivali na to, da hi tudi drugi to osvetlitev napravili čimbolj primerno, lotili so se programa, ki je vključil tako Božička kot dedka Mraza in veliko prireditev. Začelo se je že 19. decembra, ko so na Trgu svobode postavili svoje stojnice Turistično društvo, pa kmečke žene in prodajalne v sedanjem poslovnem centru Pr' Matic'. Božiček je tu oh glasbi kar pritegnil radovedno mladež. I'rika/.al se je tudi Bo/.iček Eno osrednjih prireditev so pripravili Alpinini godbeniki z hoiično-novoletnim koncertom, ki je hilo, kot običajno združeno z bogatim srečolovom. Na koncertu so uspeSno sodelovali tudi: Komorni zhor Kresnice, Moški pevski zhor Alpine, mešani pevski zhor upokojencev Žiri Srebrni (g)las in cerkveni pevski zhor Anton .lohst. V naslednjih treh dneh so si sledile prireditve v dvorani Svobode in v Partizanu. Od otroških delavnic, ri.sank, lutk in širšega otroško-mladinskega programa. Seveda z obveznim obiskom dedka Mraza. V to je hilo vključenih veliko otrok in ostalih, ki so z velikim prizadevanjem pripravljali ta program. Toda je že tako, da smo v Žireh nezadovoljni, če se ne dogaja nič; če pa kdo kaj pripravi, spet mnogi niso zadovoljni. To kaže razmeroma slab ohisk omenjenih prireditev, razen nabito polne dvorane oh koncertu pihalne godbe. Morda bi hilo res treba kaj izboljšati, narediti stvari bolj zanimive: toda za to je treba kaj več volje in sodelovanja: tudi tistih, ki so vedno tako pametni, pa jih nekako ni zraven. Ideje za naprej .w dobrodošle, čisto pravo sodelovanje v programu pa seveda še bolj. N. P. Andreja 17., Tomaž 6. Uspehe slovenskih športnikov nadaljujejo tudi smučarji biatlon-ci, ki nastopajo г Alpinininii čevlji. Najbolj razveseljivo je. da seje po poškodbi in večmesečni odsotnosti uspešno vrnila Andreja (Jrašič, kije v Oberhofu v Nemčiji med vso svetovno elito na 7,5 km osvojila 17. mesto; v zasledovalnem teku na 10 km pa je bila 19. Če bi imela pri streljanju malo manj smole, pa bi bila še boljša... Zelo uspešen je bil tudi Toma/, (ilobočnik, ki je bil prav tako v Oberhofu v šprintu na И) km 6., v zasledovalnem teku pa 11. To je prav gotovo izreden uspeh moškega biatlona in kaže na dobro pripravljenost. Očitno naši smučarji še niso rekli zadnje besede. Lojze OBLAK Polna dvorana je najboljše merilo za to Dedek Mraz in Božiček z roko v roki V zadnjih dneh decembra je otroke obiskal dedek Mraz s spremstvom. Obdaroval je 358 otrok naših delavcev v starosti od dveh do sedem let. Velik obisk in lepa darila so tako Še popestrila prednovoletno vzdušje. Otroci so komaj pričakali dedka Mraza, ki se je na koncu vendarle prikazal, se pogovoril in obdaril najmlajše lO DELOSvljenjU kronika KRAJA Dogodki s podro<|a širših interesov, šolstvo, zdravstvo, акс1|е krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma. i Dfdek Mra/. seje /. otroci pogovarjal tudi v dvorani Svobode Otroška delavnica je bila v družbenem domu Partizan m Kuj bo pa sedaj še /animivega? Hli/nje trgovine so ponudile svoj najboljši program Žirovci najboljši na Gorenjskem JU ш1 % li Tudi turistično društvo je postavilo svojo stojnico '*itke so tudi tokrat najbolj zažigale V letošnjem šolskem letu je naša šola ponovno vključen v šolsko košarkarsko ligo - SKL. To pomeni, da naši košarkarji in košarkarice igrajo tekme vsakih štirinajst dni in se preizkušajo v znanju košarke. Tekme so izmenično doma ali v gosteh. Ponosni smo na naše košarkarje, saj so že gorenjski prvaki v tej ligi. Naslov najboljših so si priborili z dobro tehniko, obrambo in dobrim metom na koš. Veseli smo, da so naši postali prvaki in sicer tako, da jih ni premagal nihče. Čaka jih torej težka bitka na državni ravni, kjer si želijo tudi čim višje. ŠKLje nekaj posebnega, ker igrata obe ekipi deklic in dečkov za skupni rezultat in uspeh. Za uspeh sta zaslužna tudi trenerja obeh ekip Bogdan Erznožnik in Polona Maček, seveda ob marljivi vadbi obeh ekip. Letos so nastale tudi nekatere spremembe pri navijaški skupini -zaradi nekaterih novih meril, ki veljajo v ŠKL. Naši novi navijači se tako še urijo v spretnostih navijanja in tudi oni želijo še napredovati. Pri ŠKL pa ne sodelujejo samo košarkarji, ampak tudi fotografi in novinarji. Pomembno je tudi, da vse tekme na domačem parketu posnamejo na video in si jih tako lahko tudi ogledamo. Video posnetke pripravi gospod Marjan Kočevar, kot mentor fotografskega krožka. Le-te zatem tudi primemo opremi in zmontira, da jih lahko predvajajo na televiziji. Učenci fotografskega krožka so pod njegovim vodstvom že prispevali nekatere zelo uspešne fotografije tekem in bili za to tudi primemo nagrajeni. Učenci - novinarji pa se trudijo, da bi vse tekme dobro zapisali in opisali ter tako seznanili javnost o uspehih naših košarkarjev. Pomembno je, da nas pri vseh teh dejavnostih podpira tudi vodstvo šole. Le s sodelovanjem in podporo vseh bomo še naprej uspešni. Skrbeli bomo. da bodo tekme še naprej popestrile športno dogajanje na naši šoli. Želimo si le, da bi v prihodnje na tribunah naše telovadnice bilo kaj več gledalcev, ki bi z navijanjem pripomogli k še večjemu uspehu naših športnikov. Ponosni in srečni smo, da smo že dosegli lep uspeh. Upamo na najboljše tudi v nadaljevanju ŠKL-u. Barbara PETERNEL mentorica novinarskega krožka OS Ziri ^^OSvljenje 11 kronika KRAJA Pogodlci s podrožja širših interesov, šolstvo, zdravstvo, аксЦе icrafanov, kultura, šport, potopisi, pisma... Dejavnosti občine Žiri v letu 1997 %. i občine, s katerim bomo zmanjkali količino odpadkov za odlaganje na deponiji. Poleg navedenih večjih projektov bodo tekla druga manjiSa dela, s katerimi želimo doseči večjo kvaliteto bivanja v naSi občini. Andrej POUANŠEK Andrej Poljanšek, tajnik občine Žiri V tem trenutku je težko napovedati vse ddavnosti v naši občini v letu 1997. Župan Bojan Starman je z novim letom zaključil zbiranje predlogov, ki mu bodo v pomoč pri pripravi proračuna za letošnje leto. Kot vedno so tudi letos želje presegale realne možnosti, ki jih ima naša občina. Na področju družbenih dejavnosti se v letošnjem letu ne predvideva mnogo novosti. Občina bo z dotacijami in subvencijami podpirala dejavnosti športnih klubov, kulturnih društev in turističnega društva. Na začetku leta med drugim pričakujemo tudi otvoritev zasebnega vrtca sv. Ane na Dobračevi. Na področju komunalne infrastrukture se v letošnjem letu predvideva dokončanje že začetih investicij, predvsem izgradnje kanalizacije v Plastuhovo grapo, v sklopu katere se izvaja tudi obnova vodovoda in ureditev Partizanske ceste. Nadaljevala se bodo tudi dela na ureditvi Jezerske ulice in regulacije Jezernice, kjer bomo v letošnjem letu izvedli prekritje spodnjega dela Jezernice. Pričeli naj bi tudi z rekonstrukcijo Triglavske ulice, kije bila preložena na letošnje leto, zaradi del, ki jih je občina Žiri financirala na regionalni cesti Žiri-Selo. Prizadevali si bomo izboljšati oskrbo z vodo v naši občini, da bi občani imeli na voljo dovolj kvalitetne phne vode. Ureditev zajetij, črpališč in vodohranov na javnem vodovodu Žiri bo prednostna naloga v letu 1997. Uvedli bomo sistem ločenega zbiranja odpadkov na pixiročju naše T2 Izkupiček 184.000,00 tolarjev v tchmidnici osnovne šole v Žireh je bila /. decembra lani športno zabavna prireditev VEČER S PRVAKI, na kateri so se predstavili znani športniki in }>lasbeniki. Prireditev je bila dobrodelnega značaja, njen izknpiček pa je namenjen za do-f^raditev vrtca pri osnovni šoli v Žireh. Ob tej prilofnosti bi se rad še enkrat zahvalil vsem sponzorjem, ki so kakorkoli prispevali svoj delei k prireditvi. Končni izkupiček prireditve je IH4.324,00 SIT. Srečko GABER ____—" K ■ ■ •' i':' ^ Računamo, da bomo letos za obnovo mostu pripravili dokumentacijo mil Stare Žiri so res potrebne temeljite obnove Center Žirov se počasi oblikuje --- Skakalci SSK Alpine uspešno pričeli sezono 1996/97 Kljub trem poškodovanim tekmovalcem (Gašper Poljanšek, Miha Albreht in Davorin Stanonik), ki ne morejo pokazati znanja na tekmovanjih, imamo v domačem pokalnem tekmovanju že eno zmago med dečki do 11 let. Jaka Oblak je namreč premagal svoje vrstnike v Velenju na 22-iTie-terski skakalnici, Modic Denis je dosegel 13. mesto Najboljša mednarodna rezultata pa je dosegel Jure Kosmač s 15. in 3. mestom v nordijski kombinaciji med mladinci v alpskem pokalu, kar je za nadaljevanje sezone izredno obetavno. Janez POUANŠEK jef' -5.. VWrT VT 7^" ' v '4- Ko bo skopnel sneg, nas čakajo tudi take težave Dopisujte! ==='Kolofon=^ >DELO-ŽIVlJHNJE<. je f^lasilc Alpine Žiri. Ureja i^a uredniški odbor: Jana Erznoinik, Ivo Pivk, Tanja Moliorič, Slavko Kristan, .loiica Kacin, Silvu Pivk, Nejko Podobnik - {jlavni in odifovorni urednik. Naklada: 2.400 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj