« £Chicffo, III, torek 24. marca (March 84), 1925
T JJf '»»7

An.
Offfc» •# MIT ao. Uvnteb An
Kmkw.ll 4VKV4
IN HRVATSKIH
pUteljev iz razdejanega Weat Frankforta. Slovenka je umrla za poškodbami. Mnogi drugi so v bolnišnici težko ranjeni. Otroci med žrtva-jni. Naši radarji ao težko prizadeti. Vrtinec jim je odnesel hiše in uničil drugo imetje. Natančno itevilo ponesrečenih še ni mano.
poročila Prosveti.)
lest Frankfort, OL, 20. mar-Z Do danes, 20. marca, je lurtvih v naši naselbini Zrt-> vedno umirajo. Mnogo tru-| je še pod razvalinami. fm žrtev med nami je Fran-, Mekota, članica našega dru-ilt. 313. Umrla je za poškod-dne 20. marca. Pokojnica Ibia »Ura 24 let, doma iz Po-i pri Otočecu na Slovenskem, hnica Helena Kočevar in i Anton Lekše sta v boinišni-f v zelo slabem stanju. fjUtančno se še danes ne ve, ko članov in rojakov je pri-Vstop v dvorano, kjer jjenci, je zabranjen. Priza-jI dosti Slovencev in Hr-, Nekaj je mrtvih in več ra-
Zdravniki in ^olniške strežni-io prihitele iz vseh krajev, da ijo ubogim žrtvam. — Fr. poročevalec.	f
West Frankfort, BL, 20. mar-Posledice strašnega torki je prihrumel nad nas v popoldne, so: okrog 114 i, čez 300 ranjenih in vse je v razvalinah. Ko je prišel vrtinec, je bila te-kakor o polnoči. Moji trije so bili v šoli. Moja žena je sama doma. Kavno je hotela
k
njo vrgel noter. Ko se je sani bilo več hiše nad njo. je odnesel vse. Hiša je bila etnina mrs. Franees Tekavec, živi v Akronu, O. Okrog 10 hiš je razdejanih. Moja žena Helena je vsa obtol-ia; ne vem, če bo Živela ali ne. >jemu bratu Antonu je roko ■slo, katero so mu zašili, o je Ženo pograbil vihar, je i-lela otroka v naročju. Otroka je Ho 300 metrov daleč in mu ilo hrbtenico. Najbrž umre. Soproga Martina Mlekuža ima
polomljena. Moj brat je izgubil dve hiši, rtomobil in vso obleko. Prizadetih je še nekaj Sloven-iv', toda ne vem imen, ker še hl-m dolgo časa tukaj. Nesreča pije zadela mnogo več Hrvatov. Slika v začasnih bolnišnicah »»traAna. Tam leže očetje in fctere brez otrok In drugje zo-«t otroci brez starišev. Po ka-■rtrofi ho se pojavile človeške tone med razvalinami. že prvi w> miličarji ubili tri mo-ki ao hoteli ropati mrliče. Maj je vse polno vojaštva, ki na red in brez dovoljenja * Pusti nikogar blizu.
Pozdravljam rojake v Red Wgu, Montani. — Frank Ko-«ur.
Pregled dnevnih dogodkov
t	Amerika.
Slovenski in hrvatski rudarji med žrtvami tornada v južnem Illinoiau.
Epidemične bolezni ogrožajo razdejane naselbine v tornadni coni.
Tornada ni mogoče in tudi ni vredno napovedati, pravijo zve-denci.
Nove iznajdbe koristijo le kapitalistom.
Farmarji se bodo morda zdaj zdramili.
Bryan prodaje zemljo v Floridi.
Po svetNi.
Francozi zahtevajo, da liga narodov intervenira na otoku Hal-ti, ki je okupiran od Američanov.
Liga narodov se zanima za turško mobilizacijo.
Verski nemiri in iztfredi v Mehiki.
Anglija zopet terja Francijo za dolgove.
Nova kriza ogroia razdejana mesta
Tornadna cona je v nevarnoeil kužnih bolezni. Apel sa nova pomoč. Prispevki dosegli milijon dolarjev. Ranjence vozijo v Chicago In draga mesta. Število mrtvih je Idaj §10. f
*	mrtvih rudarjev prinesli iz jame.
jUri <«*be ao aretirane v zvezi z eksplozijjS.
f»irmont, W. Va. — Trupla ■ rudarjev, ki so izgubili živ-17. marca vsled eksplozije
»"""'v v premogokopu No. 41, eo [Priuči, na površje do pondelj-« »'od zemlja je še osem trupel.
•	Državna policija je aretirala
'»sebe, ki so baje
l^trplbo. Med temi Charles ^--
dHai
v pri
Grovea,
1 MOR IN SAMOMOR.
N. J« — Robo rt
Psttrmon, ft "Ur trideset let je ustre-■ZJ-letao Katarino Dempaerje-kf> ""dela z detetom v avtu. >*vrše*m zločina ja _ IV*** Krogla je opraanila tudi po nogi
Chicago, IH„ 28. marca — Radio je zopet klical na pomoč nesrečnim ljudem, ki so ostali živi v krajih, preko katerih js drvel tornado zadnji teden. Potrebna je večja zdravniška pomoč, kajti nesrečne naselbino, ki leže v razvalinah, so v nevarnosti nalezljivih bolezni. Sanitarne razmere so v kaosu, nakupičena nesnaga v razvalinah je pričela širiti smrad in kužiti vodo.
Nalezljive bolezni, kot je legsr in druge, so neizogibne, če ne pride dovolj zdravnikov In sredstev za razkuževanje vode in provizoričnih bivališč ter bolnišnic.
Akcija za obvarovanje ranjencev in siromakov, ki so brez strehe, je že v teku. Iz Chicaga je včeraj odpotovalo okrog sto zdravnikov in postrežnlc v južni Illinois. Odšlo je tudi več vagonov klorina in drugih preparacij za razkuževanje. Vodstvo reševalnega osobja je sklenilo poslati kolikor mogoče več ranjencev v bližnja mesta, kajti provizo-rične bolnišnice v tornadni coni so preveč natlačene. Dva vlaka ranjencev sta že prišla v Chicago. Največ je otrok z zdrobljenimi udi in nastanili so jih v okrajni bolnišnici. Druge ranjence odvažajo v St. Louis in sosednja mesta.	®
Cikaški odbor pomožne akcije naznanja, da je do nedelje že prišlo čez milijon dolarjev prispevkov za nesrečne kraje, kaška kvota znaša pol milijona in doeežena bo v par dneh.
Pokopavanje mrličev se neda, ljuje. V nedeljo je bito pokopanih več sto »rte^C* danjo delavci kopali E^^^fJS; selbinah. V De Sotu iO ^opaU 60 novih grobo*- Cele družine so pokopane. Oani ene dmžine so navadno pokopani akupej. Ve. grob eo položili mater zdvema otrokoma. Scene na pokopališčih ao pretresljive.
r Mnoge žrtve se še vedno po-mi*jo. Žalostno je g!e<Utl ma-S^oka, ki še lazijo med razv^ linami in Iščejo očeta to "»ar.
iMV-.MMMif^
Teraadi spravljajo znanstvenike v zadrege
Težko je napovedati tornade ▼ naprej, ker ne bi nič kortatife. — Razlika med tornadom In
ciklonom.
Waahington, D. C. — C. L. MitcheU, vremenaki ekspert in uradni napovedovalec vretaena na tukajšnjem zveznem vremenskem biroju, je te dni priznal, da vremenoelovska veda še ni v stanju v naprej napovedati tornada, najsmrtonoanejšo in naj Škodljive j lo spajto nature.
"Nemogoče je povedati, kje se bo tornado začel in kam drži njegova pot", je rekel MitcheU. "Na edin način bi bilo približno mogoče, če bi bil opazovalec v zraku in sicer natanko na točki, kjer se ima tornado pojaviti. Druge poti ni."
MitcheU pa sploh ni sa to, da bi se tornadi napovedovali, čeprav bi bilo, mogoče vedeti v naprej, kdaj pridejo. "Ako bi vremenski biro ftapovedal tornado, bi nedvomno zavladala nepopisna panika v dotičnih krajih; ljudje bi bežali na vse strani, bili bi izgredi in mnogi bi umrli aa srčno kapjo — navsezadnje bi nas pa napoved morda goljufala. In četudi bi sa gotovo vedeli, da pride vihar, bi napoved nič ne pomagala, ker Človek je brez modi, da ,bi preprečil katastrofo te vrste."
■ Kaj je razlike med tornadom in ciklonom T Mnogi mislijo, da sta tornado in ciklon enoinisto, pa ni res. Vremenski biro pojasnjuje, da tornado je polemičen oblak, Id je malokdaj širši od ti-soč čevljev spodaj in ta oblak sa vrti s hitrostjo 160 do 200 milj na uro. Najrajši ae pojavi v kra-
_jih, kjer je veliko gibanje ve-
TTHgi« kjer prideta vsak čas v ^ZffiMto tdpda te mrzla temperatura . In to se navadno vrši v o-kollftu Mississippiške doline, kjer divjajo vetrovi od vseh stnmi In kjer je posebno meseca marca večkrat visoka temperatura pri tleh In nizka eno miljo v zraku.
Ciklon je vihar, ki zavzema široka pokrajine i? meri včaai stotina milj v diametru. Tak vihar se pojavi večkrat preko Združenih držav, kadar naglo pada temperatura v toplem vremenu. Tornado lahko spremlja ciklon, 6e je ciklon v kraju, kjer so tornadi doma in če je, kaj ja glavno, ciklon nastal v tornadni sesont, to je zgodaj na spomlad.
S 0 V EIZNSJBSE I KORISTIJO LE
■ MBAMI M^^S^M^i^
rraneezi zamotajo preiskavo anerdke oktpaoije H a 111 j
NJIM
PRINAŠAJO DOB1CKK.
VELIKE
Delavcem
P*
Mancheeter, N. H. — Amo-skeag Manufacturing kompanija ima velike dobičke, ker je v svoji tekatilni tovarni postavila najnovejše stroje. To dejstvo se je izvedelo, ko je Arthur P. Roberta, superintendent v tovarni, govoril pred logialativnlm delavskim odsekom v Connecticu-tu. Roberts je argumentiral proti predlogi, ki se nanaša na denarne globe, a katerimi podjetniki osrefiujejo delavce, ako je stroj skazil tkanino.
Delavci v tekstilnih tovarnah se pritošajejo proti metodam, ki do v modi v tekstilnih tovarnah sa kaznovanje delavcev a denarno globo. Kompanljski nadzorniki dostikrat utrgajo mezdo za veliko več jardov, kot Jih je reanid pokvarjenih. Roberts je pojasnjeval pred delavskim od« sekom, da je denarna globa znašala eno desetinko odstotka pri mezdi $9,300, ki je yia izplačana v dveh mesecih. Po starem si-sttmu je tkalec delal pri dvanaj stih statvah. Mesda je snašali sa dva meaeca $14,000, sa denarna tflobe se je pa odtegnilo tri desetinko odstotka, v Po novem sistemu prihrani družba skoraj pet tisoč dolarjev na mesdi v dveh nosečih. Vsak tkalee pa dela pri 24 urah mesto pri dvanajstih. Is tega sledi, da delavci Še enkrat več produdrajo t novimi stroji, prejmejo pa za eno tretjteo manj mezde.
Superintendent tudi ni pojasnil, kdaj bodo pričeli tisti do-lsvd delati, ki so sdaj odveč radi novih strojev. Tako je v se« danjem gospodarskem sistemu.
28. marca. — Francoska organisacije^Liga sa člove-ke pravice" — ena najmočnejših političnih organizacij v Franciji, h kateri apada Herriot in 75 odstotkov poslancev In senator-ev — je sprejela in predložila ierriotovi vladi resolucijo, v kateri zahteva, da liga narodov u-vede preiskavo glede ameriške okupacije otoka Haitija. ■Ako se vlada odzove zahtevi, tedaj lahko pride sadeva v razpravo na prihodnji seji sveta lige narodov, ki se vrli v prihodnjem juniju. Tajništvo ligpa mora v tem slučaju obvestiti vlado Združenih držav o stvari in jo povabiti, naj pošlje ameriškega zastopnika na dotično sejo.
Haitiška otoška republika js članica lige in njen delegat je na prvem llginem zboru leta 920. predlagal, da liga interve-nira^v prid amtfIŠke izpraznitve
mere v Washingtonu, niso takrat storili ničesar gleda te stvari. Vsekakor bo liga tudi sdaj držala roka proč od tega vprašanja, ker se ne bo hotela samerlti svojemu mogočnemu upniku.
LADUA NALOŽENA S SLADKORJEM SE JE POGRBZ-NILA.
Philadelphla, Pa. — V gosti megli sta skupaj trčila amedttl parnik "Ardmore" sa prevaša-nje petroleja in švedski parnik Thyra". ki je prihajal iz kubanske luke naložen slsdkatjlm. Švedski parnik se je pogrešali v tridesetih minutah. Moštvo se je rešilo in norveški parnik "Fnc-co" je pripeljal moštvo v Phila-delphijo.	F uD
Nesreča se je zgodila pet in štirideset milj od kopnega.
kelelliaal
Vlada kev vsled
največjo cer-Novl izgredi
li novo zmago. Vlada jim je dala katedralo Santa Teresa, največjo cerkev v Mehiki, ki stoji v sredi-ščtt glavnega mesta.
Is raznih krajev republike prihajajo vesti o novih izgredih med katoličani in razkolniki. V Aguasdientesu je bil aretiran rimokatoliški duhoven, ki je vodil skupino demonstrantov po u-UeeEi
žalostna usoda lovca.
Seward, Alaaka. — G ust Pe-terson, lovec, je ustrelil evojih pet psov in sebe. Drama se je odigrala v njegovi koči bllzo nort Mollerja dne 19. januarja. Zapustil je dnevnik, v katerem pripoveduje, da si je zlomil nogo in da se v takem stanju ne more »am prehrani ti čas zimo. Vest o dogodku je sem prinesel Ceorge M. Bertouz, trgovec s kožuhovl-no.
malenkosten vzrok — toda velik učinek, i
Indlaaa Harbor, lad. — Dayle Balie in Joee Marquis sU se sprla zaradi neke žene. V prepiru je Balle potegnil samokres ln ustrelil Marquisa. Vlctor Marquis je hotel maščevati svojega braU in je aunil BalleU s nožem. Priza-djal mu je težko poškodbo. Toda Balle je ustrelil še enkrat in je pogodil Vlctor ja v ledje, preden so umirajočega odpeljali v bol-nišnlco.
BANKIRJI DOBE AE DNEVNIK.
EN
Stavka aa Grškem ae
Atene, tS. marca. - Tiakarski delavci so zaetavkali iz simpatij do stavkajočih železničarjev. Vsi
OMej jih bede Uaell pet v New Verka.
dnevniki izhajati
v Atenah eo prenehali
otroke. Sirot Id ee oetale brez starišev, je na -fotlne. late je bil aH na u*milj«f» ljudi, ki hočejo vsstl otroke za svoje.
Po sada jmn psinčfla je S10 mrtvih la
New Yerk. N. T. American Banker"
Tednik
v dnevnik, mesto daj imelo prinašali maJo le
Near
organizacija Herriota, naj apravi pred ligo narodov.
argira
Liga aaredav
ta taka
Angleži pedrsaall ženeve ha ječ ae, da je mahUlsadja taiike armade naperjena proti Me-
^ Vodstvo lige aaredov jo v Skrbeh radi mobiliztranja turške armade Kakor kašejo informacije, je turška vlada sklenila mobQiaira-U 800,000 maš še to spomlad. To je veliko veš kot pa je štela Ke-malova armada takrat, lm so Turki zapodili Orke iz Male AkU
['Ugini funkcljonarji priznavajo. da se Anglijs najbolj zanima sa vojaško gibanje v Turčiji. An-gieži ne verjamejo, da ja tarnala treba toliko vojaštva sa po-tlačenje vstaje v Kurdlstanu. Vstaja je takorekoč še udnšena, __ .	»a	ia ds tudi ni, 50,000 mož bi za-
Mezlee Clt^ M.	~ NJ: dootovalo za ugnanje Kurdov.
rodni ali razkolni katoličani, ki An.](,tj pravijo, da je Kemalova so se ločili od Rima, so izvojeva*^ " ,,uOPuHia v.taio za sulo-
STRV.—NUMBER 70
FAIIMJEI ZIAJ LAHKO OD-
IGRAJCKANJE S PftENlCNO ceno JIH MORA SPAMETOVATI.
pri
Od srede jaanarja je nična cena sa 58 eentov
bašuu.
vlada izkoristila vstajo za splošno mobilizacijo v svrho, da vpil-va na mosulsko razmejitveno komisijo, katera je sdaj na delu v Moeulu in Ima poročati svetu II-ge narodov v prihodnjem juniju. Angleži tudi sumničijo turško vlado, da je v sveži s rebelnimi Arabci, ki vodijo civilno vojno proti arabskemu kralju Huseinu, kateri je orodje Anglije.
sto let
starega IftTK. .
brata
SpaHtlU, K Y. — Thomas Al-len, ki ja star 9« let, je pred kratkim našel svojo sestro Elizabeto. staro 102 leti, katero je iskal 60 let. Zdaj pravi, da mora še poiakatl svojegs brata Jamesa, ki je star 108 lata In katerega še nI videl 10 let. Thomas je pre-pričan. da brat še živi.
KOMPANIJA JE ODNEHALA S PRIOANJAATVO*
Stavka je Mla takoj prekHsaaa.
Central FaBs, R. I. - »Uvka tkalcev in delavcev, ki popravljajo statve, je preklicana v tovarni Klotz Throarlng kom penije ^er je družba odpravila tri delavnike v enem dnevu brez časa sa dovanje. Družba je sopet evedU dva delavnika in dovolila šas sa obad. Stavka jo je spametovala, ako je lok preveč napet, da strune POČI. ___
VREME. Chkago In okolica: V
Chicago, lil. — Farmarji se lahko sdaj zbude in spoznajo, • kakšno vado so jih lovili v volilni kampanji. Proeperita sa vse, ako bo Coolklgo is voljen predsednikom so nagiašali veliki dnevniki in profeaijonalnl politi-čar j i. Cena pri bušlju pšenice je padla v treh dneh sa 88 in pol centa. Nekako sredi Januarja je dosegla najvišjo oeno In od takrat Je padla oena ta 88 centov.
Vsak človek, ki ne srel sa norišnico, se lahko Is plesanja kvt-ško in padanja cene sa pšenico nauči, da trg ni bil normalen ln da trg ni zahteval plesanja oene navzgor. Visoka cena je bila u-stvarjena na umeten način. Pri* čela je hitro padati, ko m nI dala več obdršau. Vsa stvar Ja bila prirejsna, da se farmarji ln de-lavd ne zdruiijo In porasijo pri novem bersklh volitvah stare garda in burboaoev.
Kdor se je sanlmal, kaj poročajo dnevniki o pšenici, js najpr-vo čital. da Je Ruaija imela slabo letino. Kasneje je bral, da Rusije kupuje velike množine pšenice. Imenovani so bili tudi drugi veliki tujesemskl kupd. Ako je šel Čitatelj dalje ln se je prepričal koliko Je bilo pšenice v resnici |g< vošene v tujesemstvo, sa je kmalu prepričal, da je vse skupel aa-
V rSf^ESu^ftpoenaJo. kakšne poiete eo bile ktlgrane. da sa je preprečilo zdrušenje farmarjev In delavcev, naj čitajo suha dejstva, ki Jih Jc sporočil te dni poljedelski department.
Poljedelski department pravi, ako se odbije vsa pšenica m do-mačo vporabo — prehranltev ljudstva in šlvlnsko krmo, seme Itd. ln ss dovoli sa Iz vos preostane še e(Vm ln petdeset miljoaov bušljevIpšenice. Dalje ^»vdsrja department, da sto Avstralija in Argentina postavili v prvih o-smih tednih leta 1988 petdeset odstotkov več pšenice na svetov-ni trg kot pred enim letom. Zaloga komerci jalne pšenice ja sna-šala diui h februarja 3928 tri sto pet in sedemdeset miljonov bu-šljev. To je največja saloga po vojni rasen kuNkegmleta. V jeseni leto 1984 so posejali tri odstotke več polja s oslmlno.
Is tega lahko farmarji spoznajo, kaj Jim bodo letos v jeseni ponudili sa pšenico.
Cena kruhu seveda nI padla. Krušni trust ima pod kontrolo f>o!ošaj ln ljudstvo mora plačevati taka cene sa kruh, kot Jih narekuje trust.
■In ko pride jeeen. bo tako kot lani. Pšenična cena bo padla. Farmar pa lahko sopet prodal pšenico po nizki ceni špekulantom In šltnim trgovcem. Krušna cona bo ostala, ako sa ne zgodi čudaš. Kar je pa dandanes doba M čudeše minila, bo krušni trust ostal pri ceni, ki jo je aa-stavll.
ter ■ ob 8:04.
hladno
ob 8:47, salde
VOLKOVI VPADAJO V ILLI-NOIS.
I Otttatr, III. — Volkovi so pričeli razsajati v tukajšnji okolici in so povzročili farmarjem veliko škode na živini. Volkovi so sa priklatili Is Miaaourija. kar eo jih ondotnl farmarji lovili In preganjali. Pozimi so na leda prekoračili reko MiaaleelppC
Park, 88. marca. — Narodna katoliška sveža je včeraj priredila dvoje demonstracije v Verdu-nu In Le Maaau. V ob*h krajih je bila sprejeta r*eolurlja. ki ia-hUva obdržanje poslaništva v Vatikanu in II katoliškim
.8»^, Jk .L*	„,
T -	.
2EE*
PROSVETA
GLASILO SLOVElfflOB NABODNK PODPOENB JEDNOTI
LASTNINA SLOVKNSKB NARODNE CODPOSNK JEDNOTB
Cmm ofbso* jpgovoni- Eokopl«! mjd« vračajo.
Nar^nina« Z«dlnj«M driar« (ixrw Cbkaco) HM M leto, |U0 M pol Uu in $1.25 m tri bmmit Chleago ta Oeto f$M na leto. *SJt M pol Vrta. SUH as tri —sooftb sa Uolooi—otvo miT
NmIov m tn, kar im« stik s Utfmat
"PROSVETA"
NS7-II S«. Loiradolo ■^■■B
THE ENLICHTENMENT
OraoB e# tko Slevaol« Natfoaal BoaoHt BmMt.
OvMd kv Um SloronU National BenofH Sedotf.
i, ■■ihh H-rjmmmm* mm,**m m—at- .aa—........
Advortisiag ratos oa i
Sokaeriptlon: Uni tod States (oacept Chkaco) and 1 Chfeaco f6A0, and foreign eountri— HfiO por yoar.
»MEMBEB ofliui PIDERATEITPEESS"
-.......—r
96-00 par
UNION LABEL APPUED FOR
Dal«« r oklepaju a. pr. (lflar« tl im) polog oai. da v«ai Jo a Um daoroai potokla aaroiaiaa.
da m aa ootovl liat.	'
m 11 i	........- - ...........i rt ■
RADIČ NI VEC REPUBLIKANEC IN REVOLUCUONAR!
Postal Je pohleven raonarhist in bo zobal ponižno iz roke kronanega vladarja!
Sest let so Radič, slovenski in hrvatski klerikalci vlekli slovensko in hrvatsko ljudstvo za nos, preden so prilli s pravo barvo na dan. Sest let je vzelo najgrše in najostudnej&e demagogije, da so Radič, slovenski iir hrvatski klerikalci vrgli krinko raz obraz in se pokazali v svoji pravi podobi, ki je bila klerikalna in monarhistična pred vojno in po vojnL Sest let so upali, da nad Hrvati in Slovenci zavladajo zopet Habsburgovci. V tem času so nastopali v vlogi največjih revolucijonarjev, da dose-
žejo svoj cilj. Radič si je v zadnjem času celo nadel bil svojo ženo ter je bil obsojen
boljševiški klobuk, da dokaže, da so slovenski in hrvatski klerikalci pravi revolucijonarji, ki se bojujejo za pravice slovenskega ljudstva. V tem času so spoznali, da se katoliški Habsburgovci ne vrnejo več na avstrijski prestol in tudi več ne zavladajo slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu. In tako je Radič s svojimi slovenskimi in .hrvatskimi podporniki zaprosil milosti v Belgradu, češ, da so monarhisti. Kakor je Peter zatajil Krista, tako so Radič in njegovi podporniki zatajili slovenske in hrvatske kmete. Radičev parlamentarni klub se bo odslej naprej imenoval "hrvatski kmetifiki klub", besedo "republikanski" so demagogi črtali, ksr je postala zanje nepotrebna.
Radič in njegovi demagogični podporniki so zavajanje jugoslovanskega delovnega ljudstva celo prenesli v Ameriko. V Jugoslaviji so se pogajali, da prestopijo v mjmarhistični tabor, v Ameriki sO pa potegnili delavsko stranko, da prireja protestne shode proti Pašičevemu terorizmu. V Jugoslaviji so se pogajali s tistimi, o katerih so poročali v Ameriko, da jih preganjajo in terorizirajo. Doma so izdajali interese slovenskega in hrvatskega delovnega ljudstva, pred ameriškim delavstvom so se pa hlinili kot mučeniki za ljudsko stvar. Igrali so dvojno vlogo. Za kulisami so sklepali politične kravje kupčije in izdajali hrvatsko in slovensko delovno ljudstvo. Pljuvali so na načela, o katerih so v javnosti trdili, da so jim sveta. Odigrala se je najgrfta in najumazanejia demagogija, najbolj infamno izdajstvo interesov delavnega ljudstva, ki ga pozna zgodovina, kar potrdijo vesti iz Jugoslavije.
Te vesti iz Jugoslavije pripovedujejo:
Dne 1. marca t L se Je na seji hrvatske zakonodaje vpričo petdeset poslancev pod predsednlštvon Karlo Kovačiča po obširnem govora poslanca Pavle Radiča in v sporazumu še zaprtega Radiča izvršila od|H>ved Kadiče-ve stranke republiki in pripoznanje monarhije. Poslanci Radičcve stranke pojdejo takoj v parlament. Pričakuje se, da vlada takoj izpusti zaprte poslance Radičeve stranke. Radičev parlamentarni klub se bo odslej imenoval hrvatski kmeUškl klub, beseda republikanski se je črtala. Radičevičanci, klerikalci (to je slovenski politični kleri-kabli demagogi), Davidovičevi demokrati in Spahovi muslimani (mohamcdanci) so izdelali skupen program, ki ga predloži* kralju v potrdilo:
1. Vidovdanakn uatava se prizna kot temelj za na-daljno delo in sporazum. 2. Oblika se izvrši po angleškem vsorcu. 3. Razdelitev države se izvede v smisla angleške samouprave. 4. Privatna lastnina je podlaga družabnega reda In odgovarja obstoječemu družabnemu pravu in obstoječim družabnim dolžnoatim. 5. Občina se smatra za podlago državne porazdelitve, druga samostojna upravna telesa določijo ustava in postave. 6. Revizija ustave ae hnrrši le s oalrom samoupravnih teles. 7. V bloku zastopane združene stranke ukinejo vse zveze v tujezemstvu, v kolikor še postoje.	r
Poleg tega programa se j«*pozicija soglasno izrekla za monarhijo, za ustavo, za sedanji družabni red. Radi-čeva stranka se pa vrhu tega odpove še vsem stikom, ki jih je imela z Moskvo.
Iz tega se lahko jugoslovanski komunisti v Ameriki, M pri"M<ProU "belemu	n*
uče, da so golo orodje demagogov in da so njih voditeljih* »^ti«" it. is7 g. n. P. J. tako kratkovidni, da se dajo imeti za norca od vsakega in ne "Slovenske aeatre" it 10T burioaznega demagoga, ki ima sladek jezik. Taki ljudje s	~
sposobnosti voditi mase delovnega t _ ~	• »
delovnega ljudatva, kot shrtiHMrajto li "tamte"!



j i
namenom klerikalnih monarhističnlh demagogov in zagovornikov najhujše reakcije. -
Gibanje delovnega ljudstva po končani vojni dokazuje jasno kot beli dan, da je takim voditeljem najmanj za-
upati, ki hujskajo delovno ljudstvo z demagogičnimi svrho spremembe iste točke frazami. V vseh deželah se je pokazalo, da je precejšnji [
del teh radikalnih demagogov v službi največje reakcije« Na jeziku so sicer radikalni, njih dejanja so pa nazadnjaška in proti vsakemu napredku v Človeški družbi.
Klerikalni demagogi v Jugoslaviji, ki so se skrivali pod plaščem Radičevega radikalnega programa in slov. ljudske stranke, to potrdijo.
1 Klerikalci so zdaj doaegji svoj cilj: Neomejeni gospodarji bodo v občinah hrvatskega in slovenskega ljudstva. Vrgi so jsdaj krinko proč od sebe, ker jo več ne potrebujejo. In da so dosegli ta namen, so kovali celo zveze s komunisti in končno so jo izvrstili z ortodoksnimi mohamedanci. Enotna fronta židovske, katoliške, pravoslavne in mohamedanske buržoazije v Jugoslaviji je zdaj ustanovljena in bič izkoriščanja bo pričel padati po jugoslovanskem delovnem ljudstvu ne glede na vero, jezik in spoL	Jfe <
SLIKE IZ
Johna ton Cltjr, Itt. — Iz ječe /okraja Williamsona v Marionu je pobegnil dne 24. februarja zvečer Mat Vodišek. Ustrelil jesvo-jo sestro, mojo Ženo, doma v kuhinji in pobegnil, a roka pravice ga je prijela v Centrallji, 111., odkoder je bil pripeljan v Mar i on, 111. Tu je čakal na sodbo. Vele-porota, ki je imela sejo dva tedna pred njegovim pobegom, je pristala na smrtno kazen.
Dne 24. februarja zvečer pa so jetitfkl, prekopali zid pri oknu in pobegnili na prosto trije. Eden beguncev je bil Litvlnec, ki je u-
na dosmrtno ječo. Mat Vodišek je star 40 let, visok je pet čevljev in šest** talcev, tehta okoli 130 funtov. Bil je član društva S. N. P. J. in nemškega društvu. Govori slabo angleško in ravno tako slabo nemščino poleg slovenskega. Doma Je iz Trbovelj.
Rojake bi prosil, da ml sporočijo, ako se kje pojavi in če bi slučajno imq)i stroške, sem pripravljen povrniti za trud.-—John Slevnik, P. O. Box 871, Johnston City, 111. > ' ?wf_ '* - it t
CoDinwood, Ohio. — Zopet ae
je Pire obregnil ob Slovensko narodno podporno jednoto in njen zapisnik letne seje glavnega u-pravnega odbora. Jaz bi se ne o-glasil, ali to ne more OoUiowood-čanov pustiti pri nir*!. Napisal sem že parkrat, naj pusti jednoto pri miru, ali stvar je taka, da Pircu -tečejo krokodilove solze, ker tako hitro napredujemo z našo organizacijo.
Pa ne samo Pircu, tudi drugim osebam, klerikalnim odličnjakom je napredek S. N. P. J. strašno zoperna stvar. Dike katoliške jednote zdaj sklicujejo shod, 4* bodo zopet udrihali po naprednem elementu.
Kaj pomeni beseda "Beauty Parlor", kakor nosi čuden naslov Pirčev uredniški članek, ne bom tolnpčil. Ni za mujo, da bi raz-motri val Pirčeve budalosti. Pi-sarjenje nima za napredno mislečega človeka nič koristnega. Zdi se, da je mislil urednik Do-
Breesy HU1, Kansaa^— Dnfe 15. marca se je vršila seja V Frontenacu, Kahsas, od našega Pogrebnega zavoda. Čez dve leti našega trdega dela in agitacije se bo le uresničilo naše delo, da bo beseda postala meso in kri vt da ne bodo privatni kapitalisti nas tako nesramno izkoriščali. Javnosti pokažemo, da smo tudi Slovenci zmožni voditi podjetje.
Zdaj imamo vse potrebno urejeno, imamo tudi že inkorporira-no v državi Kanaaa.. Ime je "Peoples Furniture and Under-taking Company". Delavci vseh narodnosti imajo priliko postati člani tega podjetja. Naj bo Italijan, Anglež alj Mehičnn. več nas bo, tem boljši bo uspeh.
Seja je aldenila, da se pooblastijo vsi naši tajniki od Slovenske narodne podporne jednote v Crawford County in Cherokee County, da so naši zastopniki. Imajo naj polno moč prodajati naie delnice. Ena delnica stane $10.26. Denar pošljejo lahko na našega tajnika, na kar jim 6n pošlje certifikat Seja mi je naročila, da razpišem službo za našega pogrebnilca. Prednost ima Slovenec, kateri je zmožen tega dela. Znati mora tudi angleški jezik in mora imeti spričevalo, da je pogrebnik.
Ako koga veaeM, ja tu lepa priložnost in plača po dogovoru. Razpis stopi v veljavo z dnem, ko je to priobčeno in traja do 18. aprila. Vae ponudbe naj ae pošiljajo na tajnika Pogrebnega savoda. Naslov je: Mr. Anton Rozman, P. O. Froatenac. Hox KI 4. Kanaaa. Pišete lahko tudi v angleškem jeaUni.
Prihodnja seja ae,bo vršila 19. aprila v Frontenacu, Kanaaa. U-deležlte se, kolikor največ morete, vsaj od vsakega društva par mož. da bomo ukrenili najboljše, kar bomo vedeli in znali. Več glav več ve.
Na svidenje dne 19. aprila v Frontenacu, Kanaas! — Jaeeb Ar k. <Man društva 66.
nimajo ljudstva,
A
MVMMMMM
(Glasovi članov & N. P. h & Čitateljev Proavete.)
silu, in to edino z namenom, da bi člani našega društva vzeli v dober namen. S tem ne mislim zagovarjati ne ene in ne druge stranke, ampak priti stvari do dna, in to v namenu, da se povr-ne sloga in bratstvo nazaj, kar bo nam vsem v korist.
■Kaše društvo št. 182 je sklenilo na redni mesečni seji v zadnjem decembru, da vsak član, iz-vzemši le bolnike in tiste, ki so oddaljeni, se mora udeležiti pogreba aa umrlim sobratom, ali pa mora plačati kazen, kakor je določilo društvo. Brat Martin Patrf-an ni hotel upoštevati društv. zapisnika, naslanjajoč se na jed-notina pravila ter se ni hotel u-deležiti pogreba in ne plačati kazni. Ta zadeva je prišla pred društveni porotni odbor, kateri je razaodil, da ima sobrat Martin Panian prav po pravilih naše SsM*' zatorej mu ni treba plačati kazni radi neudeležitve pogreba.
S to razsodbo pa ni zadovolj-na večina članstva, in ta večina zahteva kazen za brata Paniana v obliki suspendacije ali denarne kazni. In tako imamo raz por. Večina članstva meče vso krivdo na hrata Paniana direktno in kriči, da jednotina pravila niso mero-dajna za naše društvo. Manjšina, v kateri sem tudi jaz, pa trdi, da po sedanjih pravilih društvo ne more kaznovati nobenega člana radi neudeležitve pogreba. Pravila, kakor so sedaj, zahtevajo, da vsako društvo, katero hoče i-meti še svoje lastna plavila, mora ista predložiti glavnemu izvr ševalnemu odboru v pregled, in šele glavni izvrševalni odbor pa revidiranju istih določi, Če so veljavna ali ne. Tega- pa naše dru štvo ni storilo. Torej zapisnik ali društvena pravila niso veljav na. Vsaj po mojem tolmačenju pravil ne.
Jaz nimam proti zapisniku de-cemberske seje prav nobenega u-govora, ampak sem mnenja, da vsak član bi se moral udeležiti
kor da je budalo tisti, ki je pisal in hotel druge pokazati v slabi
luči.
Zakaj se le toliko spotika nad našo delavsko organizacijo? Če je že njegova organizacija na robu propada in razsula, zato ni treba pisati proti naši jednoti, ki uspešno napreduje. Ampak naj 10 pišejo, kar se jim poljubi. Ali ni najboljša reklama za našo jednoto ravno dejstvo, da so proti nji nazadnjaški Pirci, Kazimir j i in od kraja skoro vsi slovenski župniki. Pa naj še naprej delajo reklamo za nas.
Pircu polagam na srce, naj bo vsaj toliko pravičen, da prične čistiti svoj prag. Le malo naj pomisli, koliko ipnazanosti ima počediti pri sebi. Blagovoli naj torej posnažiti svoje. Skesa naj ae tudi grdega greha, ko je prelomil prisego, da bo zvesto služil bivši Avstriji. >
g argumenti, kakor jih je pričel prinašati v svojem škodoželj nem pisanju proti Slovenaki narodni podporni jednoti, ne bo daleč prišel. Dosegal bo le to, da bo zopet moral dati svoji fliki drugo ime ali pa celo prenehati sa vedno. Kdor ima preveč maala na glavi, naj ne prihaja na solnce, ko je prevroče.
Na svidenje A. Domovina. — Anton Mravlje.
Zeigler. III. — (Pismo od brata Hrvata). Prijatelj urednik, priloženo imaš naročnino fl.25 aa Prosveto. ki tako dobro in pametno piše. O. če bi se vsi delavci ravnali po tem, kakor priporoča Prosveta, kako hitro bi sasijali boljši dnevi sa delavca! Sedaj pa jih je vse polno, množine ao še, ki m nočejo pustiti pripeljat na travi pot. Nočejo iti na most, temveč silijo pod njega. Nekateri pravijo, da mora tako biti, ker ai v avoji nevednosti res ne morejo predstavljati, da je delav-atvu mogoče izboljšati življenje. Ampak prišel bo dan, ko bomo •orali vsi ukreniti v drug ako ne bomo hoteli postati nični sužnji. —» Joe Stimae.
nekak
GiHbert, Mina. — Pri društvu št 182 imamo raspor le zadtijih več Vzrok temu so po mojem mnenju pravila, ki pravi ja, da ni noben člaa primoran st udeležiti
pogreba za svojim dr. bratom, posebno pa če je pogreb cerkven.
Ker je čas do prihodnje konvencije tako kratek, ne blls bi umestno se poelužiti iniciative v
movine napraviti nekako satiro,
kar pa je hudo ponesrečena reč, _ ___ __
da res ne spričuje drugega ka; pogreba7rftz*n če'je botofaifoi
šoten od naselbine, ker v tem se pokaže pravo bratstvo Članstva.
Vendar dokler pravila določajo drugače, in ker so ista merodaj-na za nas vse, ne vidim rad in sem pteoti vsaki kršitvi pravil, bodisi od društva kot celote, ali veČine društva ali posameznega člana.	. j
Dragi bratje, preden greste predaleč a svojimi mislimi ali zahtevami, morate premisliti, vjMPašati sami sebe, če ste na pravem potu ali ne. Napadanje enega člana ali več vam ne koristi, kakor tudi ugledu društva ali jednote ne. Že prej omenjena točka v pravilih ni, kakor bi vi radi, vendar je en del pravil, po katerih se moramo ravnati, če nočemo priti v nepriliko ali škodo. Saj tudi Volsteadov suhi zakon ni po godu mogoče 60,000, 000 ljudem, vendar upoštevati se mora, ker kdo ga ne upošteva in je sasačen, mora plačati kazen
Toliko v pojasnilo v tej zadevi našega društva.
Pozdravljam člane in Članice naše jednote ter ostajam za pro-cvit in napredek naše S. N. P.,J. — Jacob Mtdivič, član in dr. porotnik.
stanovanjska mize rij a v new yorku.
AJbany, N. Y. — Newyorška stanovanjska komisija poroča v svojem poročilu, ki ga je gover-ner Smith poslal državni legiala-turi, da stanovanjska mizerija postaja večja In da ni izgledov, da se. kdaj obrne na bolje.
V mestu New Yorku komaj na tretjina družin zasluži aa leto $2,600. Dve tretjini ne doae-žeta te vsote in torej ne moreta plačati več kot od devet do deset dolarjev za eno sobo na mesec. Ampak hišni posestniki zahtevajo na moaoc za eno sobo po petnajst dolarjev in več.
Poročilo pravi, da so alabejše kot pred vojno.
Zidanje zadružnih hiš ovira previsoka obrestna mera, ki znaša skupaj od prvega, drugega in tretjega vknjlženega dolga do petnajet od sto. Ako bi se bankirji zadovoljni s leot ali od sto obresti, M bilo saj
de---
marca
Yes!	|
Dragi K. T. B.l — Do dane« sem preči tal trinajst "Dogod. kov" v tvoji koloni. (Nesrečno število]) Ali je dovoljena kri tika? Če je, tedaj bodo nek*.' teri "dogodkarji" mislili, da j«
prišel tornado. — Vihteča / • •
7 Poezija v suhih časih.
V	nekem literarnem klubu debatirajo o vplivu prohibicije na ameriško poezijo. VeČina mnenja, da je prohibicija pog£ šila precej pesniških vrelcev, Id so ostali brez "inspirativnih du. hov".	ja
H ura! To je prvo dobro delo,
ki ga je naredila prohibicija. • ♦ •
Iz nove ameriške biblije.
In ko ae je Noe najedel rozin, rži in ječmena, je grdoba oU* $al razgaljen v šotoru ... • • 0
Kazimir je kakor Francija, k
samo terja in nič ne plača.
Cenjeni Zarkomet! Posvet v računsko knjigo, da vidimo če je Kazimir že izplačal Pnv sveti tistih $500. Če ni, je naj boljše, da gre nekdo v Rim m njegov račun. Drugače ostam tudi v sv. letu račun neporav
nan. — Milwaučan.
• • •
Žetev in košnja.
L- ..M tremp: Kaj je novega! na jugu?
Drugi tremp: Gospoda kme tom žanje pšenico.
Prvi: To le malenkost. Hi .severu premogarjem kosijo živ
ljenje. — M. P., Yukon, Pa. • • »
Najbrž je tako.
Cenjeni K. T. B.l — Proaia te, ne spominjaj nobenega ime t 22. ceste. Dotični ljudj« prikazujejo tvojo resnico v svo jem dvoglavem listu za laž, sam se pa uče iz tvoje kolone. -
Resnicoljub, Beilaire, O. • * •
Da U so le držali pravil!
V	nekem dopisu v Prosvet sem čital: "Ako je kateri člai K. K. J. opustil eno leto epo ved, je'bil izključen.s Danes p jednota tega ne zahteva več/1
V	nekem drugem listu sem p čital tole: "Naj se torej nihft ne zanaša, da ae bo zmuzal bre opravljene avoje dolžnosti. Mo je geslo glede tega bo: Notr ali pa vun!"
Da bi se le strogo držali te« gesla! Boljše reklame za S. N Pi J. ni treba. — Janez Neboj sega, Wauwatosa, Wis.
• • •
Hrani dolarje! Zaupaj v Bo «a!
•	e ♦ Povsod ae vtaknejo.
Tudi najboljša stvar ima lah ko lopova med avojiml zagovor niki.
*	• •
Stopnice do sposaaaja.
V 16. letu mi je katehet da zaušnico, ker sem ime! katek zem zavit v "Slov. Narod". 1 16. letu je nadučitelj rekel, di Bog ni vaega ustvaril v šesti] dneh kakor je katehet učil. V 20. letu sem dobil prvo košari oo od dekleta. V 26. letu seo naše) v kamenu fosile, ki so mi marsikaj naučili. V 27. letu sen prišel do spoznanja, da so me 1 šoli učili marsikatero laž. V 29 letu sem prišel do prepričanja da je sedanja kapitalistični družba krivična in da edino t socialistični družbi, v kateri im bo razredov, sta blagostanje i' sreča mogoča. — Srednji izmd
kontestantov Zarkometa.
• # #
Dogodek it 17.
Eden dogodek je v mojem taljenju, Id mi ne pojde nikdar H spomina. Bila sem stara 14 let ko me ja mati poslala po oprav-ku v farovž in takrat me > župnik kotel posiliti. Trkanj« na vrata me je pravočasno rešilo. da nisem postala žrtev pohotnega človeka. Župnik j« storil tak zločin na mnogih klicah in bil jo končno aretirtf in poslan ne vem kam. To »i je odprlo oči, da aiaem poten nikdar več verjela duhovnom. — Služkinja v coklariji.
k. t. a
sa Js
in 7hni-iii>i*a8i
. > -j.; .

p*«*. 2<-
M««* _____
vir iokHkov

P
■ SLUŽI KOT REKLAMNI ffiN ZA ZEMUlfiCNO ■KOMPANIJO.
senator king je predlo.
sil tri resolucije.
Pogodba mu diši po Chester je-vem olju.
Waaltingtoa, D. C. — Ko se je imelo zaključiti senatno zaseda-
, ^ULJU ^vaJ11*' je lerutor King predložil tri ljset minut trajajočo govo- rezolucije> ki so bile odkazane
prejme sio ooiarjev. odseku za zunanje zadeve. Z re-
■-'	. zolucijah kritizira turško vlado
FU. — 3ryan ne grmi in državni department v zvezi z ^ dan proti Darwmovi te- lausanako pogodbo. V njih brani kajti njegov jezik: in mož- Armence, katere je Wilaon pri-je najela Coral Gablea-Mia- znaj neodvisen narod. On ob-iera kompaiOja. Le ob ne- tožuje, da je državni departrrtent „ uhko še udari po evoluci- izročil Armence turškim masa-kriči, da je Darwin živel v krom in drugemu trpljenju zara-i imoti.	" ' di Chesterjevega olja. On zahte«
^ov sladki jezik giblje va strogo preiskavo, da se dože-.,dan v kazinu Venetia. Izje- ne, kakšno vlogo je igral depart-tvorijo le nedelje, ko obdrža- ment pri dobavi koncesije. ,edeljsko šolsko službo po mi- King zahteva, da department jiebom v Royal Parku. z dr*i- predloži senatu poročilo general-besedami to pomenila ob nega konzula Hortona v Smirni razlaga biblijo in sicer v mesecu septembru 1922, ki se
glasi, da so Turki plenili in poži. gali, ko so Grki ostavljali mesto. Dalje zahteva, da predsednik podvzame korake, da se vrne Ar-
-noje. Ker je Bryan tudi v »I prohibicije in ker po svoje *e biblijo, lahko razlaga ču^ v Kani Galileji, da je Krist itnenil vino v vodo, da tako ete voditeljem prohibicije. hta, ki jo prejema za svoje ket minut trajajoče vsakda-fovorance ni majhna. Plača iko visoka, da bi ae z njo la-prehranilo skoraj trideset irskih družin. Družba mu i vsaki dan za njegovo govo-50 sto dolarjev.
iompanija je kupila šest tisoč ov sveta, ki ga misli spreme-v raj za bogatine. V ta svet mmpanija vtaknila sto miljo-dolarjev. s tako vsoto se dane* nekaj ustvari, čeprav imo draginjo. Samoposebi se ■me, da družba pričakuje, da i naloženi miljoni prinesejo omen profit.
I tako je najela Bryana, da ori bogatinom, ki pridejo ko tirno v Florido zapravljat mre dela drugih, ki so jih eli v podobi profita. i Bryana so zgradili na rinem koncu Beneškega ba-i govorniški oder, kjer se mi-arji, miljonarke in njih otro-opljejo in igrajo pozimi. ryan ne oglaša direktno ipanije. On predava, pravijo ziki. Vsak dan se pa zbere DO do 1000 poslušalcev, ki ga ito poslušajo. Za poslušalce It« vsakdanja zabava, kajti tu-pogati ljudje se naveličajo tdanjega postopaškega živ-ja in njim je vsaka izpre-iba dobrodošla, ki šegeta o-ele živce.
fradniki zemljiščne družbe so tatrdilu dnevnikov pristali, ■ od Bryana ne zahteva, da ija družbo v svojih govo-cah. Ravno tako se ogiblje tike, in kadar se je dotakne,4 to zgodi le na humorističen n. Tudi vero pusti v miru, ki gladko teče z njegovega je-i kadar govori kje drugje, faiet o katerem govori Br/an N bizniška propozicija in »n razume, kaj je biznls.
mencem $40,000,000 v zlatu ki v naroc*u JeK,0»	m men P«Plsati dvema vzrokoma.
so jih jim Turki ukradli in hra- fEfc ^f?1** &mtplAki	whW
nili v Berlinu v voinem času To l»P«?W«t4i vidijo, da jim voj- jo boljšega dokaz*gledeataroati
nili v Berlinu v vojnem času. To - . r	. -
zlato se zdaj hrani, da se razdeli	Tralno °^vornomt'
med zaveznike. King pravi, da se le državni department dela nevednega zaradi tega denarja. On zahteva, da se ta denar v porabi
izgnani iz turške Armenije.
Po Kingovi sodbi so Turki storili Armencem veliko krivico in zato je treba, da jo poravnajo. Preganjali so jih brez vzroka. Izgnali so jih iz dežele, drugi so zopet prostovoljno bežali, ker v turški Armeniji ni bilo zanje drugega kot trpljenje.
PREDLOGA ZA 48 UR DELA V TEDNU JE ŽE UBITA.
Delavci so preveč verjeli govo-rancam političarjev starih . Htrank.
—
*at je sprejel de dve
rezolucdi.
Naahington, D. C. — Senat je ijel Shipsteadovo resolucijo, ffa zvezni obrtni komisiji, ače poročUo Ameriških ■Krških zadrug in metode, s firni jim nameravajo škodo-Bjih nasprotniki. kKellarjeva rezolucija, ki je 'tudi sprejeta, nalaga, dS ko-■ja preide metode društev farjev za odprte cene.
jkrnkr blaine na »'KOTI JE rezervi za
divjaCivo.
^"Hon. Wis. — Govemer ne bo podpiaal predlog«, Pa« zemljišča ob rek
|wippi zvezni kontroli, da >J''m ustvari rezervo za 41-i<laine zaradi tega na-predlogi, ker ae država
suverenitetl nad omenje-
■ ozimljem.
BO NOSILO RDE-<111 SVETILK.
Jj^oln. Nebr. — Brownova kl določa, da mora go-
prvo
V; P ft08VE*Af
MALO VBC LUČI!
8 1
Ampak ta
všeč profl-
New Vock, N. Y. ^ Profesor Charles Beard je precej dobro
ke so sicer v navadi v mnogih evrojiskih deželah, ali preiskan je dognala, da nova okolica v A-merikl ima znaten vpliv na starost, v kateri se priseljenci in njihovi otroci poročajo. I nožem-
- — -- .—----*ka navada preranih porok ne
študiral Japonsko, odkar je pri- obstoja več po prvi generaciji, čela svetovna vojna. Kot ekono- Le «.8 odsto od deklic druge ge-mtčar je posvetil v japonske go- neracije je bilo omoženih na-siHKlarafeP razmere, s posebnim sproti 14,3 odsto od tujerodnih ozirom na strašenje z vojno med deklic. Navada preranih porok se Združenimi državami in Japon- je tako spremenila v drugi gene-ako. Ta svetloba seveda ne bo raciji, da se hčerke prišeljenoev marsikomu všeč, ali ekonomičar, poročajo dejansko Še v kasnejši ki se ne ozira, kaj porečejo navi- starosti kot hčerke tukaj rojenih hani in nevedni ljudje, se ne ozi- Amerikancev. Razlika je pora, kakšne učinke povzroča nje- membna — 18.8 odsto od hčerk gova luč z žarko svitlobo. Svoja tukaj rojenih Amerikancev je p-oiMtzovanja je priobčil v magazi- moienih v starosti med 15. in 20. nu "Nation" z dne 25. marca. , letom, ali le 6.8 odsto od deklet On pričenja razlivati svojo luč druge generacije je omoženih v takole: "Jedro spora z Japonsko teh letih. Ta raallka se ne daje hi naseljevanje; ampak Je Kitaj razlagati s tem. da dekleta sta-t- trgovina in profiti." _ rejšega ameriškega pokoljenja Beard pokazuje v svojem član- večinoma na deželi, kjer so ku, da Japonska ne mara vojne. rane P°">ke v navadi, kajti na-Vojna povzroči, da izgubi trgo- se je, ds ists razlika prevla-vino s svilo v Združenih državah. v 56 izmed največjih mest >na noče pričeti vojne z Ameri- v Združenih državah, to, dokler mora pri drugih na- Prerano poroko treba v znatni rodih naročati jeklo, železo in meri pripisati dvema vzrokoma.
ak6 je uspešna, nad Formoso, njenih bližnjih otokih in južno-mandžursko železnico, pa tudi nad Korejo, Mandžurijo in Mon-
meva, na se ui uenar vporaoi ... TT". * .—7"""----
odpomoč Armencem, ki »o MU	ZTltf*^™
toliko novih miljonarjev. Nase-jeniško vprašanje je samo pretveza, da ae podžiga histerija,
K APNENEC SKOČIL Z VLAKA.	i
Albany, N. Y. — Mastick-Sho-kova predloga, ki je določala 48 ur dela za ženske in otroke v tednu, je že mrtva. Predlogo so »odpirale delavske organizacije in razna dobrotvorna društva. Proti predlogi so bili podjetniki. Dasiravno je podjetnikov v primeri z delavci zelo malo, so se zakonodaje! veliko bolj ozirali na želje podjetnikov kot delavoev. Republikanski poslaniki v odseku izjavljajo odprto, da predloga ne bo predložena. Mesto nje bo predložena Joinerieva predloga, da industrijski odbor določa de-avne ure za ž$ne in otroke, kot se njemu zdi potrebno.
Podjetniki bodo že skrbeli, da bodo ženam in otrokom naprtali veliko delavnih ur. Posebno tovarnarji, ki se pečajo s konservi-ranjem živeža, se bodo ob času sezone pognali v "interesu javnosti", da morajo žene in otroci delati najmanj po šestdeset ur v ednu.
Grob gospe Tsteakamenove^-Hovvard Carter, ki je odkril grob starega faraona Tutenkamena in namerava sedaj zbuditi tudi njegovo mumijo iz tisočletnega spanja, se hoče potem posvetiti iskanju groba Tutenkamenove žene. Upa, da bo našel tudi v njeni grobnici dragocene zaklade, ka-tor v grobu njenega soproga. Razen tega bi rad spravil njeno mumijo v muzej v Kahiri poleg pokojnega faraona in moža in ju Uko po 8500 letih zopet združil.
Tutenkaraen se je oženil s hčerko krivovernega kralja Eh natona, fletkano, vitko mlado damo po imenu Anksen pa Aten, člje slika se č*sto nahaja na podobah na Tutenkamenovem grobu. Navadno je naslikana, kako ponuja svojemu možu is1 jMpo-darju z ljubeznivim smehljajem kupo vina, Iz česar se da sklepati, da je bil njun zakon srečen. Morda se nahaja v njeni grobnici mnogo veličastnih umetnostnih zakladov iz palače v El A-mami, ki so jih jI dali novi vi*, dar j i gotovo radi v grob, ker so bili nekoč last kralja, ki j« vladal kot krivoverec, dasi je umr v stari veri. Kraljica je skušala stopiti kot vdova v zvezo s tujim knezomingsvzMi zamots
in novega vladarja. Medtem pa
kot zapriseženo izjavo s strani enega izmed prosilcev za poročno dovoljenje (marriage llcense); v drugih državah pa najmanjša starost za poroke je po zakonu še vedno le 12 let za doklico in 14 let za mladeniče, tako v državah New Vork, New Jersey, Pennsylvania, Kentucky, Louisl-ana, Virginia, Florida, Mary land, Rhode Island, Tennessee, Colorado, Idaho, Maine in Mis-sissippi.
Zdi se, ds nekateri drugi vzroki za take prerane poroke so želja po rešitvi od domače nesreče, poskus iaogniti se šolskim zakonom 4n želja izogniti se kasni za prelfršitov kakih drugih zako-
H^^MHHHi
Poroke v prerani starosti so mnogo pogostejše v malih mestecih in na deželi kot v velemestih. Da se ljudje v vročih podnebjih bolj nagibajo k ranim porokam kot v mrzlih podnebjih, je nekaj, kar prevladuje po vsem svetu. Drugi vaAni činitelj v tem Wis.—Šerif John Problemu je osamljenost nekate-Kuss in a. E. Hess, agent v jjfe *ih mest, vasi in podeželskih na-dijanaki službi, sta blizo jezera "Uun. kjer je malo wednUsv
■Ksnaas €ity, Mo. — Enajst zveznih stražnikov je spremilo \ !8 kaznencev iz Detroita v zvezno ječo v Leavenworthu, Kana. Imeli so poseben spalni voz. H*r-ry Wise, alias Meyers, se je 0-irostil lancev in skočil z vlaka. Obsojen je bil na 18 mesecev Ječe zaradi prodajanja narkotičnih strupov.
VELIK kotel za kuhanje žganja odkrit v močvirju.
jftoJe odkrila v velikem močvir .u kotel za kuhanje žganja, kl drži pet in sedem deset galon.
Poleg sta našla več sodov žganja in tri tisoč galon namaka.
f**iti rdečo svetilko od sed- jo odstavili, in
\*«*r do petih zjutraj, ako	postal Ali, znan svečenik onega
na javni cesti, je bila	^	....
Mtiu v odseku za javne ca- de bolj važna kot zakladi bi H-
•»ostove. Predloga je da-	la najdba savitkov papirusa
r^*'*. ako se žene po eesti.	grobnici kraljica, kl bi sam n
Kovedo imeti M ^ povedati kaj reč o	"^T
spredaj, zadaj za tn- znani zgodovini in kulturi ona vesz FH nori zopet biti
MuaaoUnl as je^ pokazal, da je še
Rim, 28. marca. — Fašisti so včeraj praznovali Šesti rojstni dan svoje organizacije. Okrog 80,006 črnih srajc je paradiralo po Corso Umberto in ko so fašisti prišli pred palačo Chlgi, ao zahtevali, da se pokažS Mussoli-ni. Bolni vodjs se nI mogel ubraniti in prildeeal je na balkon. v par besedah je pozdravil pristaše n potem odklecal nazaj v postajo.
V Ameriki rabimo za deklice, Vi so se poročile pred svojim šestnajstim letom, značilni izraz 'nevesta-otrok" ali "žena-otrek' (child bride, child wlfe). Imam< v Združenih državah več kot dve tretjini žensk, ki so se poročila pred svojim šestnajstim letom oziroma moških, ki ao se poročili s takimi deklicami.
Ruasetl Sage Foundation, ki j« več let proučevala vpraškn je preranih porok, izjavlja v svojem poročilu, da take poroke imajo tendenco ovekovečKl nedemokratično razmerje med spoloma, ki je tako malo v soglasju s ameriškimi Ideali o enakosti in tovarištvu med moškim ia žensko. "V takih zakonih — pravi poročilo — je mož navadno starejši, do-stikrat mnogo starejši od deldi-ce-neveste in prevzame odgovornost m njo — on postane varuh
mm
Slovarski Kamina
CtAVNI STAN I SSSTm« SO. LAWNDALt AVt„ CHICAOO. VUJHOtS.
Isvrftevaln! odbor:
UPRAVNI O USEK s ftikihi VlDMnt Cslnksn pu4»r*dMdnlk Aašr^r VMrkk. IL F. D. T, ha 103, JokMtown. rI. Ujnik M»tth«w Turki Ujd BIm No>«k) |L kUsaislk Joka V««rlch; inMk «kM*S Jsšs upravitelj glMtU rUtp Mlas.
POROTNI ODSKKi predscKlnlk. Um tTt, tiarb^rlo«, Oblat > Taiekar,, tSZT S. RJdf»w.r Cklasre. IU.{ Joku KrUman^l. 11111
A**, W«st Park. Oh.»; M»ry UJovIck. NS3 S. KSf^ir Ar*. CM-ssss. UL| Jeba TsršslJ. Bok SS. Str«b«no, Pa.
I^BKIHMRHHH'
08KKDNJB OKBO&TKi Ilb« Novak. pr<xU«dmlk. 1(1741
VZHODNO OKBOilRi
ZAPADNO OKSOŽIR:
medsebojnega prometa in občevanja in le malo primernih udobnosti za zabavo in vzgojo. Takim razmeram je pripisati prerane poroke med Amerikanci starega pokoljenja v Appaiaakem pogorju, kjer smstrsjo. ds ja osem nsjstletna deklica že stara devica.
"v nekaterih osamljenih ameriških naselbinah — pravi poročilo — najdemo še vedno ne la Jako rane poroke, marveč tudi toliko ženitev med bratranci i-stega družinskega rodu, da tri četrtine vaških prebivalcev imajo dostikrat isti preimek. Večja udobnoatl pa glade prometa potom železnica, avtomobilov, telefona, brzojava in časopisov po-menjajo na la bolj raznovrstno hrano In vačje kulturna prilika, marveč tudi širšo izbiro in bržkone tudi nekoliko kasnejše in boljše izbiranje zakonskegs druga." — r. L. I. H. ■
KOLIKO LJUDI PRIHAJA SE DAJ IZ JUGOSLAVIJE?
Generalni priseljeniški komi-sar je Izdal številke gleda priseljevanja In izseljevan ja od 1. julija 1024 do 81. januarja 1926 Začetkom julija js stopil v va-Ijavo novi priseljeniški zakon In zato ao ta Številke posebno zanimive, da se Vidi, kak vpliv Imajo nove določbe na priseljevanja in izseljevanja. w
V teh sedmih mesecih tekoča ga fiskalnega leta se je v Zdru žene drŽave priselilo is Evrope 76,740 ljudi, a izselilo la Združenih držav v Evropo 68,146. V ta številka niso rapopadani tukaj nastanjeni inosemci, kl od potu-
novi wm djv —— uu pmMi*	Jsjo na začasni obisk V Inozem
In mentor svoje žene. Prenos na- sivo to - vr^jo ix i-tega. niti zrele deklice Iz varuštva rojstna- oni. ki prihajajo v Ameriko žagi doma v stalno vsruštvo za- časno in sopet odpotujejo konskega doma. kjer. da bi tja vstopila kasneje, bi lahko bila ena Izmed dveh enakih drugov, mora neizogibno pohabi Jati nje-rto osebnost, kakor tudi ono
Is vsega sveta pa se Ja priselilo l<.',.6tS
sproti stoji Izseljevanje 68,814 inosemcav. Največje prišeljeva-
____________________ nje je bilo Iz Kanada, si^H
ža samega. Nihče izmed njiju ne Je prišlo 71,116 bo merda nikdar vedel, kaj po- M<*kJ spol prevladuje toliko tja pristna tovarištvo v za- gia* priaaljevanja. kolikor glada konskem razmerju."	laaeljavanja. AH
klh m priseljencev moškega spola prihaja približno 64
A- ' " ___~
bilo 02.448 In
Pilfiru Ježnb
w it. j.»oa 1 sar. v +4*v< ■
< hURto, M, j.uob Ambr..!^ Boa B8S, Mooa Raa. Ps. Juacpk Zor ko. HFD. t, Bo« 114, Wast Navtoa. Pa. Anton 6«sr. Bos 154, Oroas Kaaa^ aa Jofaaapaš. flaak k lun. bok »sa. rhtakatas, wm, ss sev. san. Joka (iulob. Bok 144. Roak Sartaga. .Wyo.
Nadzorni odbor:
PsaI Bargar, »redaadnik. 848 Wlllow SU Ckiaavo. IB.| Rkka*4 J. Sa-" R Ne. 1, Rlnadala, III. j Prask Saja. Nil V, N* CUossa. IE
Združitveni odbor:
Pradeedelki Frank A M. 1114 8e. Crevfsvt A ve« C Ovae, lltf W. MU SI, Ckieace. IU.j Jeke OUp, MM Sa.
Ckkofo, n.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. r.
Asa.
i.
POKORI T Iiru»ilw»i a ilsvabal eikeralkl, kl fleftaje v |k
VSA PISMA« kl ae aanalnja aa peste gl inlnlili aa
aedalštvo 6. N. P. J« Nt?*0t Se. Uwn4ele Avo, Ckiaafo. 1U. VSR ZADBVK ROLNldKK POOPORR SR NASLOVR: 6. N. P. K M5t-Sl So. LnttnSele A ve.. OMeege, 1U. DI NARNK POdlUATVR IN STVARI, kl ae tlš^a ai bilšenlaess « in ietfaote veMe ae aaslevei TnJnUiv« R. N. P. K M8V4I So, Uva-
dale Ava« Ckleagi, III.
mjM KADEVK V ZVKZI g BLAGAJNIŠKIMI l»OSM aa pešUJale aa aaslevi WafaJnlMvo S. N. P. K MŠT4» Se. Lawn4ale Are. tlriaaie. &
Vaa pritožbe gloda poetevenje v gi lavrlevelnam Pnnl Bars«r)n. gredacdntkn našaoraags odbore, 4tgar Vel priaivl na gt porotni odeek es Sa| gošillaje aa nikar. Boz 174, Rarbarton. Okle. ■Val šoplai ln drugI aplal, namenila, egleel. as |e v aveal a gleelloei lednote, aa| ee paŠNJe aa M5T4I So. Lewadelo Ave, (IImi*. Itt.
aa aaj 1
le agetal Merila Kelee«
i^oSinaaaLSS
16,026 inozemoev, kl so hoteli priti v Združene drftave, 'ni bil dovoljen vstop radi raznih razlogov in so ae morali vrniti.' 9,070 izmed teh je bilo zavrnjenih na kopni meji, ker niso Imeli potreb-ne vize, 1,814 pa je bilo radi istega razloga zavrnjenih v pristaniščih. „
Inosemcev, že nahajajočih so v Združenih državah, je bilo v tem razdobju deportiranih 6,867.
Is Jugoslavije se js v teh sedmih mesecih priselilo 410 ljudi, dočlm se ja istočasno Izselilo ip Združenih držav v Jugoslavijo 1,607 ljudi. Tudi v nekatere druga evropake države se je voč ljudi izselilo, kot se jih je priselilo iz njih. Take država ao na pr. Ce-hoalovsklja, Grška, Ogrsko, Italija. Poljsko, Špansko, Portugalsko in Rumunako. Iz Italija je prišlo la 2,714 priseljencev, a izselilo as ja tjs 21,768 inozemesv.
Ako pregledamo številke priseljencev In Izseljencev, opredeljenih po narodnosti, se moramo, kar se tiče južnih Slbvanov, seveda zsdovoljltl z zastarelim načinom, kakor nas priseljeniški u-rsd porssdeluje. Bolgarov, Srbov in Črnogorcev aa Je v teh sedmih meaaclh priselilo 202, s izselilo iz Amerika 1.084. Hrvatov in Slovencev ae je priselilo 287 In Isse-Ulo 666. Dalmatincev, Bosancev
in Harcegovcev aa Je priselilo 88 in izselilo 244. Vseh jušnlh Slovanov, brez razlike iz katar« države naj prihajajo, aa ja torej tekom prvih sedmih mesecev fia-kalnega leta priaolilo v Združena države 612 in izselilo iz njih 1,978.
Poročilo priasUaniška oblasti izkazuje tudi, koliko priseljenasv ja prišlo v kvoti ln koliko isven kvote. Dočlm tukaj naatanjon! Inozemoi, ki sa vraftajo iz začasnega obiska v staram kraju, niso všteti v zgornjo statistiko, so pač všteti v tabslo, ki našteva priaeljanoa v kvoti in priseljence izven kvota, kajti |>ovračnjočl se prisalJsbsI so po novem priae-Ijoniškem zakonu navedeni kot "izvenkvotnl priseljenci".
Priseljevanje iz vseh detel na svetu ja — kakor znano omajano na posebno kvoto. La ameriške dežela nimajo kvota. Iz krožnih dežel ja tekom prvih aadmlh mesecev tekočega ftekalnega Is-ta prišlo vsega skupaj 76,066 priseljencev na račun kvote; !s» ven kvota pa Jih Ja prišlo 77,481.
Oaab, rojenih v Jugoslaviji (kajti rojstvo Je merodajno ss kvoto), Ja v latam rasdobjti pri* šlo v Združene države 861 kot priaaljansav v kvoti in 76- kot prišelJancav izven kvota. — F. L. 1.8.
ALI ČITATE
dobre knjige7
Tedaj naročita knjige Književne mUm
Ss le Pa Js
Človeku je potrebna duševna hrana kakor telesna. Največje slo za delavca Ja nasnsnje. Čimbolj Ja delaves naveden, tembolj ga izkoriščajo od vaah strani. Dobra knjiga js Raj-včjl sovražnik nevednoeti in duševna tema. Delavec ss mora učiti; vzeti si mora sam, česar mu nI dala ravna šola. Citati dobra knjiga. •
Ako ste ukaAaljnl, če hrepenita po izobrazbi In dulsv-} razvedrilu, ako želite čitati povesti |g delavskega ftiv-I Janja, spoznati nekatere naravna raanlaa Is če aa hočeta seznaniti a temeljnimi pogoji angleškega jeaika, naročita si knjiga i
Slovsnsko-Riiglc&kR slovnlrs.........|M
Zsjedald .......t........,..,.. * UP
Zakon blogsntzije ................... 1 JM
Jimmlt HJggins ..................... IM
I's ter M sls ventili». * .«#>.... ....... rmp,
Kdor naroči Zajedale« In Zakon blogaoecij« skupaj, dobi oba knjigi sa tri dolarja.
Vaa ta knjiga ao lično In trpežno vezana. Poštnin* js všteta. Naročilu priložita denar.
Naročila sa vsa gori omenjana knjige 1
KNJIŽEVNA MATICA 1 R. P. J.
2657 Ho. I>a*ndele A^

IZZA KONGRESA
Zgodovinski coman. Spisal dr. Ivan Tavčar.
(Mii)
In zaničljivo je pristavila: "de tega bi ee nam manjkalo, da bi ee radi takih brigantov, kot ao Grki, razvnela vaa Evropa!"
"Meni ee vidi/' je izpregovorila grofica Sweerčeva — soproga guvernerjeva, — "da je lepo, ljubiti svoje rojake."
"Prazne besede f Nič nego prazne bem-del", je odgovorila grofica Molly ošabno. Ni rada prenašale, če ji Je kdo ugoverjel. Gospa Sweerčeva Je zategadelj takoj bojazljivo obmolknila. Ona pa je ie dejela: "Vero, da je knez Metternich mojega mnenje, dasi tega ne bo hotel priznati!"	I
"Na naši Molly," je odgovoril knez porogljivo, "Je izgublj. n diplomat. Da je ona držav-m minister Avstrije, bi kakor madjarski be-tjar svoje ovce z bičem strahovSla kongresne
diplomate'!"
"Mogoče! In kdo nam Je porok, da se na kongrese ne shsja dosti ovac?"
. Knez je skoraj prebledel: "Pat!"
Ugledal je Evo Luzijo, ki je eedela ob koncu mize. Prijazno Je vprašal: "In kako je mnenje drobne naše konteee iz Radovljice?"
*	Ves čas med razgovorom je tičala Eva Lu-jlsa kakor na žerjavici. Molly Esterhazyjeva jI je blls zoprna, do duše zoprna I Kar v srcu jo Je skelelo, ho je morala priznati, da Je ta Madjarka lepa ženska. In kako Je govorila! Počaal, nekako zaspano, kakor je navada veliki aristokratinji. In ta srebrni glas, ki jo je spo-mlnjal na spomladansko petje kosov na grajskem vrtu radovljiškem! In e knezom Metter-nichom sta se tikala, in prav videlo se Je, kako j« e črnim svojim očesom silila v njega! Te ženska je imele vse polno slabih lsstnosti in Eva Lujlza je ni mogla trpeti! In kako je bila razgaljena okrog prsi in kneza je lovila I O tem je bila naša kontesa docela prepričana. Kakor godba so jI zsdonele na uho beeede: "In kako je mnenje drobna naše konteee iz Radovljice?"
Takoj Je odgovorila: "ženski ni treba, da bi ee v vse vtikala t"
Pri tem Je zabadala svoje oči kakor nabru-šeno bodalo grofinji Keterhazyjevi v obraz. Ta Je srdito slknllsf "Ti strupeni črv ti!"
Knez se je zasmejal: "Tose pravi latinsko: mulier taceet in eccleeia! Ali po naše: grofica Molly Eaterhazyjeva naj molči d politiki. Ni 11 tako, konteee Kva Lujiza?" •
Kva Jujiza, ki Je sama sVbj nosek tako rada vtikala v politiko, je ročno odgovorila: "Cisto tako je, svetlost!"
Knez ee je iz srca smejal. Vsa druga družba pa niti obrazov nI zavlekla, dasi niti ene-dame nI bHo, ki bi oholi Madjarki ne bila privoščila te lekcije. Ali bile so vse predobro vzgojene, kakor se praVi, in zategadelj ni bilo opazi-ti, da bi se bilo kaj posebnega pripetilo. Nekaj dam Je pričelo razgovor o drugih rečeh, prav kakor bi jih to, kar se Je ravnokar pripetilo, čisto nič ne brigalo. Samo knez ee je nepre-stano smejali 'Torej, ljuba Molly, mulier taceat In eccleeia I"
Molljr je prebledele, pa prav malo. V njej je eicer vrelo, a bila je predobro vzgojena in zatorej na zunaj ni kazala svoje razburjenosti. Ncksko zaspano je počasi izpregovorila:
"Vdam se, svetloat! Svst je že tak, da govori dostikrat is ust otrok resnica!"
Otroka niti posebno naglasila ni, a vzlic temu je vsak občutil, da je bil ta otrok glavna besede v njenem odgovoru. Tudi to je bil sunek z bodalcem t Vsi navzočni so to občutili. Za treno-tek so se obrszl namazali in v hipu se je zasukal razgovor na drugo polje. Prav kakor da ee ni nič posebnega pripetilo! Ssiqo Evi Lujizi Je rdeča jeza saMla nežni obrazek, pa se je tudi u-krotila; dekletoe je bilo ietotako prave pasme t Ko je za nekaj trenotkov razgovor utihnil, se je Eva Lujisa obrnila proti svojemu sosedu, grofu Otonu, ter Izpregovorila nepopisno ošabno: "Da, da, grof Barbo, kdor nI več mlad, vidi povsod otroke!"
Vsaka beeede se Je umela: pri tem pa je bile konteee besedico "mlsd" še posebej poudarila. Tišina Js bila. pa bi se bile čuls igla. če bi padla na tla; a Evi LujiSe Je zrla nedolžno okrog, prav kakor da ni hotela nikogar šaliti, dasi jo v resnici hotela do živega zadeti svojo nasprotnico. In do živega jo je zadelal Navzočni so kar otrpnili. In dobro vzgojeni grof Barbo je šepnil: "Za Boga, konteee, krotite ser
Pe se nI hotola krotiti In srdito mu Je odgovorila: "Privaditi vas hočem *«• na hujše, grofi Vedite tudi vi, da kontoaa Thurnova ni vajene zobati otrok!"
Na srečo se Je serviral čaj. tako da je bila prekinjena neprijetna ta epizoda. Knez je vstal in priatopil k Evi Lujizi. Prijel jo je za roko, rekoč: "Naša Eva Lujiza je vitez, ki suče ostro orotje! Meni ugaja U vitez!"
Culo ee Je to nekako očetovsko In samo knes Metternich je emel kaj takega storiti. V istinl pa nI tičalo nič očetovskega vmes; bilo Je prav navadno koketiranje starega grešnika, kateremu je ie davno bilo Jasno, da ga obožava mlada konteafe
Kdo je bU tedaj srečnejši od Eve LujIse? Takoj se Je polegle njena razburjenost, in če bi ee bilo v tistem hipu od nje zahtevalo, da naj prosi odpuščanja groflnjo Molly Ksterhazyjevo. bile bi to bres ugovora storila. Tako jo je prest*, nlls Izredna ljubeznivo* kneza Metternicha! Knez je sopet prlsedH k EstcrhasjrJevl. Ali Eva LuJIss nI obrnila očesa z njegovega obraza; prepregia ga Je s iarki svojih pogledov! Nekaj Ji jf kakor a pelinom zalilo srce: ker se Je pri
*	tem sopet in zopet morala spominjati svoje nasprotnice. grofi nje Eeterhezyjeve! A spominjala se Je tudi one, ki mu Je bila cerkveno poročena; tudi tej ga Eva Lujiza ni privoščila. nj<*e. ki jI je bU vsor vseh vzorov, ki Je Ml po njeni eodbi prvi diplomat eveta in ki Je trinoga Ne-
Tfk nje je sedel grof Oton. Te zaljubljeni mladenič je iatotako vedel, kak plamen rasjeda mlado njeno dušo, ln opezil je tudi, kako ee je v težkih svojih mislih zagledala v knezov obraz. Tudi druge eo to gledanje opazile in grofica Lichtenbergova, ki Je bila tiste dni prva koket-ka in tudi prva tercijalka ljubljanska, je nekaj tepofla proti grofinji Turjaški In Barbo bi bil glavo zastavil, da se je to šepetanje tikalo nesrečne njegove soeede, katero je hotel o-zdraviti srčne njene bolezni.
Da bi jo prebudil, je dejal tiho: "Konteea, napačno ste me umeli poprej!"
Jezno se je obrnila proti njemu: "Pustite me! Vi niste moj prijetelj, grof! Vi ste na strani one
8 temi besedami je že zopet predla aobič-nate svoje poglede okrog Metternicha; za tiho vzdihovanje rakovlškega grofa pa ni imela »iti srca, niti občutka,
Da grofinja Molly Esterhazyjeva ni bila najboljše volje, Je naravno. V roki se ji je tresla skodelica, iz katere je srebala čaj. Nekaj njene slabe volje pa je veljalo tudi knezu Metternicha, '	1
Stari diplomat je to takoj opazil. Dobrodušno je vprašal: "Slabe volje, Molly?"
"Kaj bi ne bila," je odgovorila trpko. "Kmetsko dekle bi se ne smelo tako vesti! Jutri se bo po celi Ljubljani govorilo! SIcer pe nadeva glavna krivda tebe, ker vabiš kaj takega med naa!"
Tolažil Jo Je: "Saj Je vendar še otrok!" In z zadovoljnostjo se Je grel na žarovitih 'pogledih male kontese, ki je z veliko ljubosumnostjo opazovala, da se je zopet pričel intimen razgovor med grofico in knezom.
"Kake manire Imajo ti Thurnovi doma!" se Je zatogotila Eaterhazyjeva.
"Včaai imamo vsi slabe manire, ljuba Molly!"
"Se celo diplomati, ljubi Klemene, ki bi se ns kongresih najraje stepli!"
Knez se je suhotno zasmejal.
"Torej ji odpusti! Ssj vidiš, kako milo tu sem gleda!"
"Molly Esterhazyjeva takim gorjanakim kontesam ne odpušča, pač pa jih prezira!"
Knez se je zopet zasmejal, kar je njo še bolj razgrelo.
Izpregovorila je grenko: "Ce ti že nihče ne pove, naj ti jaz povem!"	/
"Govori, Molly!"
"Ni t! treba praviti! Sam veš, na kaj mislim !"
"Ker se stvar ne tiče politike, mi je docela temna!"- •• ' '.u'..:
Trgala Je robec v roki.
"Cemu se skrivaš, Klemens? Ves svet ve, da te spravljajo jeziki v zvezo s koketnim onim otročajem." * , .	'
Postal je kar kamen in takoj je splezal na 1 nedosežno svojo visočino! Z oholim ponosom de vprašal: "In kaj potem?"
Kot ^up je siknilo nazaj: "Plemenita« se teko ne prode js!"	f
Porogljivo jo je zsvrnil: "Ce bi kdo smel ugoverjati, bila bi to moja kneginja! In dri«i nihče!"
Ta porogljivost jo je še globokeje ranila nego prejšnja oholoet. Temno je gledela in komaj se ji Je Izvila beseda is grla: "Hvala na ljubeznivem pojasnilu V
Videl je, kako ji je silila solza izpod trepalnice. In občutil je, da je bil segel predaleč. Položila je bila roko na mizo, in ker Je bil diplomat, je približal epretno in ne da bi ae bHo opazilo, s prstani preobloženo svojo roko ter se je rahlo dotaknil njene.
"Ali hočeva v prepiru živeti?" je vprašal sočutno.
Vprla je v njega čarobno svojo oko: "Kakor ti drago!"
Metternich je bil velik komedijant:
Molly I
Bil Je to proeeč vzdih, kateremu se grofinja Molly ni mogla ustavljati. Takoj jI je izgi-»obraza. Knez pa Je nadaljeval: "Vidiš, kako si otročja! Pa tudi pravična nisi meni nasproti 1 Danes Je tu grof Barbo. Povabil sem ga s posebnim namenom! Nadobuden mladenič jo In moja šelja je, da naj ga vzame kontesa Kva Lujiza. Mislim, da Je do vratu zaljubljen v njo. In če more knez Metternich kaj pripomoči, da dobi grof Oton svojo golobico, bode v to gotovo pripomogel. Je 11 eedaj moja Molly pomirjena?"
Podala mu je roko.
v^i^V*?14*" J® končml	"Ljubezniva
i>>di Molly, in nikar ne pozabi: mulier taceat ln eccleeia !H
Oba sta se smejala. Vse to je morala opazovati Eva Lujiza. V svoji ljubosumnosti si je bila precej na jasnem, da se razgovarjata o njsj. Ds je pri tem Eeterhasjrjeva kovala hudobne naklepe proti njej, o tem ni dvojila niti trenotek. Kakor da Je bila s noftem sunjena v trpeče srce, tako JI je bilo, ko je videla, kako se je kneeova roka doteknila roke one ženske! Tudi ni prezrla, da so ee Molly Esterhasyjevi izgubljale megle s obrasa In da sta si končno ee-gla v roko. Bila eta sopet edina in njej, konte-si Thurnovi, sU se smejala I Kri je kipela po njej I Sicer ni nJemu ničesar očitala; tudi v tem kritičnem trenotku jI Je bil še vedno vzor veeh ■veorov! Vse svoje očitke ln obsodbe Je navalila na medjarako grofinjo, ki je brez sramu ubogemu knezu Metternichu nastavljala zapeljive avoje mreže. Tega nI mogla več gledati, ni hotola več gledati! Ravno takrat je družbe vstala od kise ter se v poaamesnih oddelkih razvrstila po sobi Eva Lujisa pa je smuknila v sosednjo mwij*o sobo. Damaki večer Je tedaj doepel do najvišje** razvnetja. Knes je eipal svoje čarobne IjutM-rmvoflti na vas strani, tako da al nihče navzoč ni h nI čutil zanemarjenega. V tem je bil Metternich velik mojster. V hipu je ratvnel vso dndbo. kakor aolnce pa je sam stal v njensm
Ureditev „
»vaškem. Češkoslovaški stenski zbornici Je bfl, kakor • poročali, predložen načrt Kledo ureditve narodnih in verskih praznikov v čal. republiki. Načrt določa za bodoče sledeče praznike: t januar, 6. januar, Vnebohod, Telovo, 29. junij, 15. avgust, 1. november, 8. december in 26. december. Razen tega se uvedejo kot spominski dnevi še sledeči prazniki: 6. julij (Ciril in Metod), 28. september (Vaclav), 8. julij (Husova sl*-va). Kot državna praznika določa zakonski načrt 1. maj in 28. oktober.- Vsi drugi prazniki so odpravljeni, med drugimi tudi Svečnica,. Marijino oznanenje, velikonočni in binkoštni ponde-jek, Rojstvo DM in Štefanovo.
Pogrešanje otoka Helgotanda. Znani otok Helgoland, ki je bil svetovni vojni glavna nemška otočna trdnjava proti Angliji, se po poročilih nemških listov vedno bolj pogreza. Dne 4. t. m. se je pogreznilo okoli 8,000 štir jaških metrov zemlje ob vfhodni obali v morje. Obenem so se pokazale na več krajih tako ogromne razpoke, da so morali zapreti celo več glavnih cest za vsak promet.
Pet let brez stanovanja. (Sli ka stanovanjske bede v Mariboru). V neposredni bližini parka, v veži hiše št. « v Majstrovi ulici Mariboru se jeHjžnji okolici nudila žalostna slika velikomest-ne stanovanjske bede. V veži tri nadstropne hiše se je naselila že pred petimi leti družina Ivana C., slikarskega pomočnika, ki je radi nekega pregreška izgubil službo in stanovanje. Najpotrebnejše pohištvo je bilo razpostavljeno v veži, šipe na vratih so bile zatrte s cunjami, da kako radovedno oko mimogredočih ne bi dobilo vpogleda v najintim nejši del "stanovanja" Poleti zračnost tega ciganskega šotor-jenja morda ne bi bila prehuda, drugače pa je bilo čez zimo, ko se pri najboljši volji ni moglo mrzli veži, Id leži proti severu, ubraniti vetru, da prebivalcem ne bi prepihal obleke in postelji ne prav do koeti. Kuriti se seveda ni dalo in de je katera izmed številnih strank, ki stanujejo hiši, dobila premog ali drva, se je veža morala začasno izprazniti, sicer ne bi mogel voz na dvorišče.
Tako je do te zime prezebala C.-jeva družina pet let v veži, ker se ga je vsak hišni gospodar' branil radi znanja s kazenskim paragrafi, na kako boljše stanovanje pa C. radi hude konkurence javnih nameščencev s prven stveno pravico itak ni mogel u-pati. Kljub temu so ostali živi oba starša in troje otrok v starosti do 14 let, četrti otrok pe je prišel šele pred pol letom na svet. Sele ta mesec so se preselili v skromno sobo s štedilnikom, katero jim je nakazal stanovanjski urad, dasiravno se je hišni gospodar pritožil.
Pežar radi---
ca je treščilo v poslopja nika Franceta Rusta v Gradišču pri Vipavi. Hi#a je bila namah v plamenih in ogenj eo pogasili 6ele vipavski gasilci. A
Eksplozija pri Opatjemeela. Dne l. marce ee je dogodila v Lokvici pri Opatjem selu težka nesreča. Nekega mladeniča, katerega istovetnost še danes ni dognana, je raztrgala granata na drobne kose. Nesrečneža eo domačini preneeli v mrtvašnico na pokopališče, kjer so ga naslednjega dne pokopali I
IZ PRIMORJA

Smrtna kosa. V Sežani je umrla Joelplna Cevnja, žena Alojzija Cevnja. S
Poskus samomora v duševn
zmedenosti. 401etni Franc Petri* iz Vipave je pred per dnevi skočil z mostu v valove Vipave, kjer se je hotel utopiti. Ljudje so potegnili nesrečneža na suho ter ga oddali v bolnišnico, ker je Potrti živčno bolan.
Ureditev pristanišča na Suše. ku. Kakor javljajo s Sušaka, se dela za ureditev tamkajšnjega pristanišča uspešno nadaljujejo. Sedaj popravljajo električna dvigala. Delo na obali kralja Aleksandra Je že skoraj dovršeno Popravljen Je tudi ie nasip, ki •o ga bik vremenske nezgode znetno poškodovale.
Slovenska berila v šolah zopet 11
dovoljena. Tržaška "Edinost" po-1 roča, da eo oblasti sopet dovolile uporabo slovenskih beril v ljudskih šolah, katere obiakujejo slovenski otroci v I tali j L Nesmiselna spletka kratkovidnih šolskih ravnateljev v Trstu in okolici > e tem nesmrtno blamirana.
Mesto pred oltar — v rroh. V Hrejrinju na Tolminakem ae je imel pred kratkim poročiti Andrej Roetič. Dva dneva pred nameravano poroko je ie tolkel o-rehe za štruklje, potem pa ae ga Je lotila bolezen, kateri je podle-gel v par urah. Pokopali ao ga v Jženitovanjeki obleki.
RAD BI IZVEDEL^
za Janeza Stefanič, lansko leto meseca julija se je nahajal v Clevelandu, Ohio. Jaz ga iščem zaradi njegovega posestva. Naj se prijavi na sodnijo v Kostanjevico ali pa meni na moj naslov. On že ve, zakaj se gre. John Arh, P. O. Box 162—Whitney, Pa. — (Adv.)	; ^'flffl
naročniki pozor!
Znamenje (Mare 31.-1925) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Ugta ne ustavimo. Ako Hsta ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je val list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov.
Naši zastopniki so vri aru itveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino.
Naročnina za celo leto je f&OO in sa pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta »1.90 in za edo leto $3.80.
Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, pol leta $&£5, sa člane $5M.
- Ža Evropo stane za pol le-ta $4.00, za vse leto pa $8.00.
CUnl ^J^^jpJjji^^J^i^
f Naročnino lahfco tudi sa-pošljeta	, i^s
UPRAVNlSTVO '
u pros veta"
2657 & Lavmdale Aven
U CHICAGO. mu
ie statb ar.
10S N. Dearborn 7 1 • ali lokalni
Delničarjem Slovenskei Narodnega Doma v Wau
ganu, 111. «Naznanje! Sklep delni seje z dne 15. marca 11 se daje naznanje vsim de čar jem, da se vrši Izvem na delničarska seja dne marca t leta toje zadnjo ddjo v mesecu marcu poj dne ob 2gi uri v dvorani 1. Na dnevnem redu je stava novih pravil. De carji! Pridite za gotovo da nebode potem noben pritoževanja, da se Vas ohyestilo! — Z združen močmi za D. Slov. Narc Doml ^
M. C. Warsek, taji
*
NA PRODAJ.
Ugodna prilika za ,"Bosn house" blizo osmih rovov in deset tovarn v Washingt< Pennsylvanija. To je izvr prostor, kjer vaši otroci dobe delo in J>lizo šole, ugo prilika napraviti denar. Z« jesnila pišite na: Waahini Home and Land Co., 107 S. 1 St.v Washington, Pa.—(Adv
DA 9KUHAS DOBRO YO, PISI PO NASE PRODUKTE.
faaaaie v satog) slad, haelj. * ia vSS dni« petrdUUiac Pch
Im ^ —	lA A J m IA JIAM a ■>■!
m aa pripncijit, u ]• oomi pri
fadaa la aajboIJH k a
" . '*•
Groc«riJam, aladiKarjMi la t dajalaa Šaleralna dano prinern paat pri večjih aaročilik PUi lafenaselje aai o ; ^ •
.. FRANK OGLAR,
«401 Soparior Al
Qaai 8. N. P. J. Urite svoj In pridobivajte nove člane.

rimm*w
OBRT SPABAJOtA BELA.
» '	' [ v' 1	'»r ' <
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnke, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, čeflcem, nemikem, angleškem jeziku in drugih.
VOBSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI
CENE ZMERNE, UNLI8K0 DELO PRVE VRSTE.
• \
, VSA POJASNILA DA18 VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na nadev: S. N. P. h Printer/, M67-6I South Lavmdale Aveno«,
m
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.