Poffntna' pTfl*ana■‘^'GerovTnT Leto I. (Vlil.), štev. 108 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Maribor, pondeljek, 12. septembra 1927 JUTRA? R*čun prt poštnom ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13 Oglasi po tarife Oglaee sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulic* it. 4 Slovenija v dveh taborih Izvol enih skupno 20 klerikalcev, 4 demokrati, 1 soci‘alist in Pucelj — Radičevci popolnoma uničeni, radikali in Nemci zopet propadli V Sloveniji je končala volilna bitka s presenetljivim rezultatom, ki pa je samo logična posledica kratkovidnosti nekaterih vodilnih mož manjših naprednih frakcij. Sedanje volitve so namreč pokazale, da je razdeljena Slovenija pravzaprav le v dva večja tabora, katerima se bodo morale prej-alislej pridružiti vse manjše skupine, sicer bodo volilci v prihodnjič izvedli to sami in če treba tudi proti volji voditeljev. Reakcija se zbira okrog Slovenske ljudske stranke, pravi naprednjaki pa okrog samostojne demokratske stranke. Kot resna, a strogo razredna stranka prihajajo v poštev le še socijalni demokrati v mariborski ob-lasti, ki pošljejo topot edinega sccija-lističnega poslanca v vsej državi v novo skupščino. Slovenski narod je izrekel pri sedanjih skupščinskih volitvah važno besedo, ki naj bo resen memento vsem zaslepljencem in prevrtljivim demagogom. Izbrisal je namreč nekdaj mogočno Radičevo stranko popolnoma s površja. Poraz radičevcev v ploveniji je bil sicer neizogiben, toda nai £.atastrofe niso pričakovali niti 1097 ‘ črnogledi. Enajsti september ^J?°menI za Radičevo stranko pra-rinr-im ° r?so ~~ Popolno likvidacijo. volitvahVh PriboTili Pri skupščinskih 1925 tri mandate, b vših lfidnnSrski ohh?" lavna v skup^,1” marljivega sode- R, dik, li so zopet jadrno skrahirali. ge, ki jo nameravajo vladinovci radikalnega kova očividno eksploatiratl kot Macedonijo. Toda radikali naj sl zapomnijo: Tudi Prekmurci se jih bodo enkrat temeljito otresli, kakor so se iznebili Radičeve nadloge. Nemci so v mariborski oblasti od zadnjih skupščinskih volitev nekoliko napredovali. Zahvaliti pa se imajo zato samo pomoči s strani nezavisnih in odvisnih Slovencev, ter na rovaš moralne podpore, ki so jo uživali že cd zadnjih oblastnih volitev od radikalov in klerikalcev. Mesta, kjer so pod Avstrijo neomejeno gospodarili, so jih vsa odklonila. Sedanje volitve so iz-nova dokazale, da v mariborski obla- sti o kaki nemški narodni manjšini, ki bi prihajale resno v poštev, ne more biti govora. Nikdo ne odreka pravim Nemcem, da ne bi smeli glasovati za svojega kandidata, toda slovenske volilce naj puste pri miru. Roke proč od starih metod! Lep uspeh imaio zaznamovati socijalisti, ki se polagoma konsolidirajo. Ako bi nastopili skupno, bi si nedvomno priborili dva mandata. Napredna fronta v Sloveniji, čeprav še ni popolna, je dosegla pri sedanjih volitvah velik uspeh. Izvoljena sta namreč njena voditelja v mariborski oblasti, dr. Pivko in Ivan Urek, v ljubljanski oblasti pa je napredna fronta istotako pridobila na glasovih, čeprav se rezultat še ne odraža v mandatih. Prepričani smo. da bo za prihodnje volitve zmagala treznost in razsodnost in potem bo boj na mejdanu s klerikalci lahek in zmaga še mnogo sijaj-neiša. Živeli naši novi poslanci: dr. Žer-iav. dr. Kramer, dr. Pivko in ivan Urek! Ljubljana — demokratska Dr. Korošec ki ub pomoči komunistov in socijalistov propadel, izvol en dr. Kramer Najsvetlejši moment volitev v Sloveniji je brezdvomno rezultat v metropoli Slovenije — beli Ljubljani. Tamkaj se je bila naravnost gigantska borba med demokracijo in reakcijo. Komunisti in socijalisti, ki so postavili sicer posebne liste, so glasovali kljub temu skoro korporativno za klerikalce, ki so imeli na razpolago tudi vladni aparat. Za zahvalo jih zmerja današnja posebna izdaja »Slovele« z — izdajalci. Klerikalci so si bili zato že tako svesti svojega uspeha, da so že dopoldne nabili po mestu lepake, da je njihova zmaga gotovo dejstvo. Toda demokracija kljub težavnemu položaju ni obupala. Vse, kar v resnici čuti napredno, je odšlo na volišče, da izvojujejo zmago in izbrišejo črni madež. Šio je za vsak glas. Volilni upravičenci, ki so se mudili v provinci, so odhiteli skoro korporativno v Ljubljano, da podpro s svojimi glasovi demokrate v težkm boju. In uspeh ni izostal. Dr. Korošec ne bo več zastopal Ljubljane, ker mu je izrekla nezaupnico. Rezultat volitev v Ljubljani je sledeči: Volilnih upravičencev 15.126. glasovalo 10.101. Dobili so: Dr. Kramer 4604, dr. Korošec 4581, socijalisti 438 in komunisti 478 glasov. Dr. Kramer je bil torej izvoljen z večino 23 glasov. demokracije v Jugoslaviji Radikali izgubili okoli 30 mandatov, demokrati pridobili 31, radičevci izgubili okoli 20, samosto;ni demakrati pridobili 6-8 mandatov Naravnost StrnT Jaarno SKraiurai _ posebno volitve ^ «ro.r so lZVJtfaL* !n Veliko vlogo je igralo pri tem tudi BEOGRAD, 12. septembra. Končni volilni rezultat v vsej državi še ni znan. Notranje ministrstvo ie izdalo dosedaj že več komunikejev, ki pa si nasprotujejo, tako, da si ni mogoče napraviti še jasne slike. Gotovo^ pa je že dejstvo, da so se demokrati in muslimani znatno ojačili na račun radikalov. Vlada je s svojim aparatom nastopala silno brutalno. da izvojuje svojim kandidatom mandate in se ji je to tudi posrečilo. Menda popolnoma C,r„0Jn^uril] so čnnali so z vso sigu^^ i ^ do 2 mandata. do*e*W°tda p,°,bČ 1 žf *"• **• - '4'l£”isP$ so diT ,T,- e ,’^mvorili. Kar so dohih radikali glasov, irviriin sa- ■^tePrekmurti-fesIo^?^: premetavanje krogljic iz ene v drugo skrinjico. Pašičevci bodo tvorili sedaj le neznatno skupino v radikalnem klubu in je tudi dvomljivo, da bi podpirali večino. Rešili so namreč komaj 10—15 mandatov, propadel pa je njihov vodja, bivši predsednik narodne ni tajnik Nar. radikalne stranke dr. Ivkovič, bivši minister dr. Slavko Miletič, bivši minister Velizar Jankovič, predsednik finančnega odbora dr. Radonjič, bivši minister Ranko Trifunovič in dr. Jovo Cirkovič. Ob 3. ponoči je izdala vlada sledeči komunike: Radikali skupno 105, demo krati 66, radičevci 52, samostojni demokrati 30, SLS 20, Nemci 4, zemljo-radniki 6, hrvatski federalisti 3, socijalisti 1 mandat. Banes je izdala vlada zopet popolnoma drugačne rezultate, ki pa istotako še niso uradni. Vladni radikali 04, Pašičevi pristaši 17, Korošec 21, demokrati 63, samostojni demokrati 23, muslimani 16, Radič 60, zemljorad-niki 6, Nemci 6, hrvatski federalisti 2, črnogorski federalisti 1, Madžar 1, Volilno okrožje Ljubljana—Novomest# Izvol enih 8 klerikalcev, dr. Žerjav in Ivan Pucelj Hud boj za mandate se je vršil tudi v volilnem okrožju Ljubljana—No-vomesto, kjer so klerikalci napenjali vse sile, da iztrgajo mandat ali Puclju ali samostojnim demokratom. Napad pa je bil krepko zavrnjen in tako odpošlje ljubljanska oblast v novo skupščino enako delegacijo, kakor poprej. Izvoljenih' je bilo namreč: 8 klerikalcev in sicer: Dr. Korošec, dr. Kulovec, Smodej, Brodar, inž. Sernec, Sušnik, Škulj in Kremžar. Dalje dr. Gregor Žerjav, vodja samostojnih demokratov in Ivan Pucelj, edini radičevec, ki je bil izvoljen v vsej Sloveniji. Razmerje glasov je sledeče: Volilnih upravičencev 107.644, glasovalo 72.729 in sicer za: SLS 47.369, za SDS 10.136, za radičevce 9900, za so-cijaliste 1820 in za komuniste 3504. Tako demokrati kakor tudi Pucelj so nekoliko napredovali. Izid pa bi bil naravnost krasen, ako bi bila med demokrati in Pucljem volilna kooperacija. Skupna napredna lista v volilnem okrožju Ljubljana—Novomesto bi si namreč v tem slučaju gotovo priborila 4 mandate. Upajmo, da pride do skupnega nastopa naprednih strank že pri prvih prihodnjih volitvah. Prazna stanovania Stanovanjsko sodišče v Mariboru razpisuje oddaio sledečih praznih stanovanj: 1. Ob Železnici 12, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Germ, 2. Tržaška c. 39, pritličje, 1 soba, kuhinja in' pritikline od stranke Anton Krame. 3-Koroška c. 62 I., 3 sobe, kuhinja i% pritikline od hišne posest. Vekoslave Kocbek. 4. Krčevina, Aleksandrova c. 149 I., 1 soba, kuhinja in pritikline od stranko Oto Tromb 5. Pobrežje, Zrkovska c. 72, 1 soba, kuhinia in nritu,nno 0,r| stranke Ivan Kac. 6. Nova vas, Livad na ulica 4, pritličje 1 soba, kuhinja in pritikline r stranke Franc Lužovec. 7. Stritarjeva 9 I., 2 sobi, kuhinja in ■pritikline’«! stranke Franc Herman. 8. Prešernova ulica 34, pritličje, 3 sobe, kuhinja, pritikline od stranke Marije Kaučič. 9- Meljska c. 75, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Franc Postružnik. 10. Mlinska ulica 33, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Josipine Selinšck. 11. Zidovska ulica 12, dvorišče. 1 goba s štedilnikom od stranke Anton Medved. 12. Tržaška c. 5*3, pritličje, 3 sobo, kuhinja in pritikline od stranke Anton Razinger. 13. Slov. Bistrica 110 I., 1 soba s štedilnikom od hišne posestnice Roze Wesriag. 14. Slov. Bistrica 148, 2 sobi, kuhinia in pritikline od stranke Josip Dorn. Prošnje je vložiti najkasneje do četrtka, 15. t. m- dopoldne. • •v/v vuuju. »'ivuauuiiitv n«iuunt jv-iuu^urblvl lcucictiiMi i* ividU/sai skupščine Marko Lrifkovič, dalje glav 1 Samostojni kmet. I in socijalist 1- onaxoxiotxD □ o □auuDuuuaoLJD Prispevajte za spomenik? Kralju Petru v Mariboru mnnmnnnmna a DCTOTTrTPaCPO Volilni dan v Mariboru Mirno, brez incidentov — Sodni dan za radikale in radi-čevce — Sijajna afirmacija demokracije — Velika slovenska večina v mestu Mirno, kakor se jc vršil ves čas volilni bo.i, so končale tudi volitve. Brez hrupa, skoro neopaženo so šle v mestu volitve mimo nas. Nikjer nobenega posebnega vrvenja ali razburjenja. Volilci so se sami že davno odločili in agitatorji niso imeli skoro nobe-riga posla. Volilnih letakov skoro nič, vsekakor še nikdar tako malo kakor letos. Stranke so stisnile žepe in prepustile odločitev volilcem samim. Se največ letakov so razmetali Nemci, ki so bili sploh zelo agilni. Hoteli so za vsako ceno pokazati svojo moč v Mariboru, toda mesto je oddalo veliko večino slovenskim strankam. Od 5750 oddanih glasov so rešili Nemci komaj 857 glasov. Radikali bi si bili svoje letake z ra-dlkalsko rešilno barko res lahko prihranili. Tako se jim naj ne bi danes smejal ves Maribor. Doživeli so namreč strašno katasrofo. Računali so. da dobe okoli 1200 glasov — toliko ljudi je namreč pri njih včlanjenih — dobili pa so kljub terorju borih 3°9 glasov. Volilci so se izrekli torej z vso odločnostjo proti njihovim volilnim metodam. V strankinem vodstvu je povro-čil rezultat naravnost silno konsterna-cijo. Radika'om se namreč ni niti sanjalo. da bodo ravno oni v mestu Mariboru najbolj žalostni brodolomci. Zelo hudo je oplazil volilni maček tudi radičevce. ki so od nekdanjih 725 glasov 1. 1925. izgubili toliko, da sc lahko primerjajo z operetno listo Zagorskega, če^ar skrinjica je nalovila 39 zgrešenih kroglic. Radičevci so dobili namreč samo 63 elasov. Vsa čast narodnim volilcem Mari- boru. Oddali so za dr. P i v k a 1038 glasov in dokazali sijajno discipliniranost. Število pa bi bilo gotovo še večje, ako ne bi bilo mnogo naših‘ljudi imenovanih za komisarje na deželi. Socijalni demokrati so narastli od oblastnih volitev za 11 glasov in so zbrali za svojega kandidata 1527 glasov. Pokazali so se kot relativno najmočnejša stranka v Mariboru. Klerikalci, ki so dobili pri oblastnih volitvah skupno z Nemci 2135 glasov, so padli sedaj na 1505 glasov. Volišča sama so bila sicer najbolje obiskana zjutraj. Do 10. dopoldne je že polovica volilcev oddala svoje krog-ljice. Pozneje je postalo od ure do ure dolgočasneje na voliščih, popoldne pa so pričeli drveti po mestu avtomobili in vozovi z ljudmi, ki se jim je že na prvi pogled videlo, kako neobičajna jim je taka vožnja. Po svoji preciznosti se je poleg demokratov izkazala najbolj nemška volilna organizacija in agitacija. Nemci niso pozabili na nobenega volilca. ki se jim je zdel le količkaj siguren. A tudi to jih ni rešilo poraza. Volilne izide v izložbah »Večerni-ka« na Aleksandrovi cesti je pozno v noč brala velika množica ljudi, ki je s posebnim navdušenjem sprejela zlasti vest, da je bela I iubUana zopet izbrisala svoi črni madež in io bo sedaj mesto dr. Korošca zastopal dr. Kra-m e r. Vsake vohtve imajo svoj nauk. Upajmo, da bo nauk sedanjih volitev v Mariboru dober. Volišče Volilci Volilo Dr. Korošce •5 te CZ Dr. Pivko j Dr. Mlihleisen 1 | Dr. Ravnik l ■ -- Petejan j MOdcrn- durfer 3 O M C3 M L j 941 644 218 4 119 133 27 ‘ 121 j 18 4 n. 896 590 j 195 18 111 110 30 113 19 4 1 “ - m. 580 414 139 7 85 71 23 67 19 2 IV. | 726 517 161 5 140 77 28 89 17 0 v. 876 630 155 16 104 73 44 205 38 5 VI. 562 393 105 5 64 52 21 124 21 1 VII. 760 573 113 6 76 61 33 202 77 5 VIII. 910 629 118 6 92 61 29 211 106 6 IX. ! 754 1 550 100 9 \ 77 75 23 199 65 2 X. 620 411 108 4 106 75 40 66 10 2 • XI. 1 571 400 93 2 64 69 11 j 130 22 8 Skupaj . . 819415750 1505 1 63 1038 857 j 309 1 1527 1 1 412 39 Senzacija volitev v mariborski oblasti Izvol enih 12 klerikalcev, dr. L ud. Pivko in Ivan Urek ter socijalist Petejsn — Radičevci izgubili vse tri mandate Srez Brežice Volilnih upravičencev C4&7, volilo 4976. Artiče: SLS 113, Rč 26, SDS 67, N 6 rdO, soc 22, kom 0, Z 2. Bizeljsko I: SLS 1-15, Rč 24, SDS 40, N 1, rd 2, soc 8, kom 5, Z 1. Bizeljsko II: SLS 55, Rč 30, SDS 26, N 1, rd 0, soc 2, kom 0, Z 2. Blanca: SLS 269, Rč 5, SDS 46, N 1, rd 0, soc 12, kom 26, Z 1. Brežice: SLS 210, Rč 21, SDS 150, N 37, rd 3, soc 46, kom 5, Z 1. Dobova; SLS 167, Rč 135. SDS 86, N 3, rd 0, soc 29, kom 6, Z 0. Globoko: SLS 50, Rč 0, SDS 210, N 0, rd 1, soc 0. kom 2, Z 1. Gorica: SLS 98, Rč 0, SDS 6, N 0, rd 1, soc 0, kom 2, Z 1-Kapela: SLS 108, Rč 7, SDS 85, N 1, rd 5, soc 2, kom 1, Z 1. Pišece: SLS 1.34, Rč 17, SDS 125, N 1, rd 2, soc 60, kom 2, Z 1. Planina: SLS 96, Rč 21. SDS 5, N 0. rd 1, soc 0, kom 0, Z 0. Raihenburg: SLS 204, Rč 0, SDS 36, N 0, ixi 2, soc 17, kom 5, Z 0. Sevnica: SLS 224, Rč 6, SDS HO, N.2, rd 1, soc 2, kom 47, Z 2. Sromlje: SLS 122, Rč 25, SDS 23, N 2, rd 1. soc 0, kom 3, Z 0. Videm: SLS 198, Rč 16, SDS 60, N 1, rd 2, soc 17, kom 8, Z 0. Zdole: SLS 119, Rč 1, SDS 54, N 0, rd 0, soc 0, kom 0, Z 0. Zabukovje: SLS 64, Rč 4. SDS 119, N 0, rd 0, soc 1, kom 2, z 1. Senovo: SLS 127, Rč 1, SDS 112, N 4, rd 1, soc 97, kom 2, Z 4. Veliki kamen: SLS 128, Rč 4, SDS 28, N 1, rd 0, soc 53, kom 1, Z 0. Srez Celie Volhnih upravičencev 15.324, volilo 9743. Braslovče: SLS 244, Rč 33, SDS 148, N 2, ixl 0, soc 1, kom 72, Z 0* Breg I: SLS 214, Rč 19, SDS 75, N 29. rd23 1 aoc 61, kom )Q Z 3. Breg II: SLS 143, Rč 4, SDS 33, N 13, rd 14, soc 21, kom 10, Z 1, Gabrje: SLS 149, Rč 16, SDS 88, N 82, rd 29, soc 193, kom 14, Z 3. Celje: SLS 243, Rč 6, SDS 362, N 303, rd 245, soc 95, kom 28, Z 4-Dobrna; SLS 321, Re 11, SDS 1, N 3, rd 1, soc 5, kom 0, Z 2. Dramlje: SLS 128, Rč 78, SDS 40, N 0, rd 3, soc 0, kom 0, Z 1« Frankolovo: SLS 152. Rč 8, SDS 14, N 0, rd 0, soc 0, kom 0, Z 0. Gomilsko: SLS 76, Rč 4, SDS 53, N 6, rd 0, soc 1 ,kom 1, Z 0. Griže: SLS 163, Rč 24, SDS 46, N 8, rd 4, soc 47, kom 2l, Z 0. Kaiobje: SLS 123, Rč 64. SDS 6, N 1, rd 1, soc 0, kom 0, Z 0. Nova Cerkev: SLS 136, Rč 30, SDS 13, N 4, rd 0, soc 0, kom 3, Z 1. Petrovče: SLS 193, Rč 45, SDS 17, N 2, rd 3, soc 9, kom 41, Z 1. Polzela: SLS 299. Rč 4, SDS 37, N 3, rd 0, soc 1, kom 5, Z 0. Sv. Jurij ob j. ž-; SLS 489, Rč 52, SDS 38, N 4, rd 49, soc 16, kom 46, Z 5. Sv. Jurij ob Taboru: SLS 184, Rč 64, SDS 13, N 0, rd 1, soc 4, kom 0, Z 0. Sv. Lovrenc: SLS 124, Rč 8, SDS 4, N 0, rd 0, soc 5, kom 29, Z 3. Sv. Pavel pri Preboldu: SLS 173, Rč 31, SDS 131, N 0, rd 5, soc 49, kom 13. Z 2. Sv. Peter ob Savinji: SLS 182, Rč 10, SDS 46, N 8, rd 3, soc 0. kom 2, Z 1. Škofja vas: SLS 207, Rč 115, SDS 36, N 7, rd 2, soc 103, kom 11, Z 2. Šmartno v Rož. d.: SLS 21L Rč 3, SDS 3, N 10, rd 2, soc 3, kom 1. Z 0. Teharje: SLS 207, Rč 5, SDS 17, N 15, rd 5, soc 45. kom 83. Z 4. Velika Pfrešica; SLS 26.3. Rč 7, SDS 27, N 0, rd 0, soc 0, kom 7, Z 1. Vojnik: SLS 144, Rč 8, SDS 26, N 34, rd 2, soc 1, kom 0, Z 0. Vransko: SLS 262, Rč 40, SDS 99, N 1, rd 3, soc 0, kom 18, Z 1. Žalec: SLS 152, Rč 75, SDS 43, N 1, rd 0, so' 1, kom 6 Z 0- t. Rupert: SLS 337, Rč 29, SDS 3, N 2, Td 1, soc 1, kom 0, Z 4. Srez Do’n'ia Lendava •rd 1 3 soc 1, kom 0 Z 4-logojina: SLS 493, Rč 4, SDS 18, N 6, rd 37, soc 1, kom 0, Z 3. Bratonc*: SLS 407, Rč 2, SDS 15, N 0, rd 3, soc 0, kom 1, Z 0. Centiba: SLS 27, Rč 26, SDS 37, N j02, rd 118, soc 15, kom 13, Z 1. trenšovci: SLS 810, Rč 3, SDS IS, N 8, rd 14, soc 2, kom 5, Z 2-Dobrovnik: SLS 115, Rč 10, SDS 106, N rd 10S, soc. 2, kom 3, Z 1. Dolnja Lendava: SLS 64, Rč 30, SDS 42, N 29, rd 306, soc 27, kom 1, Z 2. Gabrje: SLS 204, Rč 25, SDS 52, N 61, rd 77 soc 9, kom 3, Z 0. Gomilica: SLS 321, Rč 2, SDS 24, N 2,rd 13, soc 1, kom 0, Z 3. Kobilje: SLS 91. Rč 17. SDS 58. N 62, rd 32, soc 2. kom 1, Z 0. Odranci: SLS 422, Rč 4, SDS 36, N 3, rd 4, soc 0, Z 1 • Turnišče: SLS 307 Rč 5, SDS 3, N 4, rd 89, soc 5, kom 0, Z 0. Velika Polana; SLS 313, Rč 5, SDS 7, N 9, rd 23, soc 3, kom 0, Z 2. Skupaj; SLS 4058, Rč 157, SDS 474, rd 843, soc 68, kom 27, Z 19. Samo še danes In jutri nailepši ruski velefilm Medvedja svarita Spremljan od posebnega orkestra 12 godbenikov. Tel 329. KINO UNION. Tel. 329. Srez Gornii Grad Volilnih upravičencev 1489, v0Wo 2308. Bočna: SLS 189, Rč 18, SDS 19, N 0, rd 1, soc 3, kom 3, Z L GornJi grad; SLS 43, Rč 0, SDS 34, N 1. rd 2, soc 32, kom 1, Z 2. Nova Štifta: SLS 101, Rč 17, SDS 7. N 0, rd 2, soc 4, kom 1, Z 1. Kokarje: SLS 183, Ro 1, SDS b, N 9, Td 0, soc 0, kom 0, Z 0. IJubno: SLS, 182, Rč 87, SDS 27, N U, rd 15, soc 0, kom 1 Z 9. Luče: SLS 145, Rč 4, SDS 18, N 2, rd 3, soc 3, kom 2, Z 1. Mozirje: SLS 302, Rč 5, SDS 35, N 0, rd 1, soc 1. kom 2, Z 0. Rečica: SLS 271, Rč 12, SDS 29, N 1, rd 1, soc 2, kom 2, Z 0. Solčava: SLS 139, Rč 10, SDS 7, N 2, rd 1, soc 0, k«in 1, Z 0. Šmartno ob Paki: SLS 243, Rč 5, SDS 42. N 0- rd 17, soc kom KZ L Srez Koniice Volilnih upravičencev 4909, volilo 3178. Cadram: SLS 334, Rč 0, SDS 25, N 11, rd 1, soc 58, kom 1, Z 1. Hudi na: SLS 111, Rč 2, SDS 3, N 4, rdO, soc 0, kom 0, Z 0. Kebeli: SLS 146, Rč L SDS 5, N 1, rd 1, soc 5, kom 0, Z 1-Konjice I: SLS 230, Rč 7, SDS 9 N 64, rd 6, soc 18, kom 2, Z 4. Konjice II: SLS 170, Rč 3, SDS 55, N 132, rd 4, soc 5, kom 0, Z 1. Loče: SLS 207, Rč 5, SDS 43, N 99, rd 0, soc 10, kom 2, Z 0. Prihova: SLS 260, Rč 1, SDS 7, N 8, rd 0, soc 1, kom 0, Z 1. Stranice: SLS 57. Rč 10, SDS 8, N 10, rd 0, soc 12, kom 1, Z 1. Sv. Kunigunda: SLS 178, Rč 1, SDS 1,N 4, rd 1, soc 0, kom 1, Z 0. Sv. Jernej: SLS 158, Rč 3, SDS 5, N 17, rd 0, soc 4, kom 0, Z 0. Špitalič: SLS 150, Rč 0, SDS 36, N 14, rd 0, soc 2, kom 1, Z 2. Vitanje; SLS 172, Rč 6, SDS 24, N 23, rd 0, soc 1, kom 0, Z 0. Žreče: SLS 158, Rč 6, SDS 9, N 11, rd 4, soc 20, kom 3, Z 0. Srez Laško Volilnih upravičencev 8586, volilo 6009. SLS 2274, Rč 100, SDS 1199, N 44, rd 109, soc 523, kom 1714, Z 46. Dol p. Hrastniku; SLS 78, Rč 3, SDS 101, N 1, rd 1, soc 7, kom 26, Z 3-Jurklošter: SLS 158, Rč 21, SDS 34, N 0, rd 1, soc 2, kom 1, Z 1. Laško: SLS 42, Rč 2, SDS 156, N 13, rd 6, soc 0, kom 3, Z 0. Loka: SDS 304, Rč 4, SDS 153, N 1, rd 14, soc 12, kom 70, Z 1-Mar. Gradec: SLS 564, Rč 4, SDS 35, N 0, rd 4, soc 4, kom 4, Z 0- Sv. Jedert: SLS 114, Rč 2, SDS 116, N 0, rd 3, soc 1, ko SDS 54. N 0, rd 0, soc 0, kom 1. Z 0. Murščak; SLS ',$1 Rč 11. N 3» fd 0, soc 0, kom 1, z 1 - Okoslavci: SLS 118, Rč 31, SDS 7, N rd 1, soc 0, kom 0, Z 0. ^ 2 Orehovci; SLS 208, Rč 30, SDS 30. H rd 4, soc 0, kom 1, z o.% v Lomanbše: SLS 141, Rč 12, SDS 5. N «*. id 4, soc 1. kom 1, Z 1. , . Presika: SLS 237, Rč 10, SDS 10. N 2. «* 1, soc 0, kom 1, Z 0. v. , * Kapela: SLS 265, Rč 10, SDS 54, N 3, ra 1, soc 0, kom 0, Z 0- n Stara Cerkev; SLS 84, Rč 0.SDS 30, N 0» rd 1. soc 1, kom 0,1 2. 0 Stara Nova vas: SLS 198, RČ U* SDS * N 2, rd L vou 0, kora 0. Z L JT S8f. Martfiorslcl V F C F V V T K Mr*. r5TrafT3L Vitem: SLS 3'8. Rč, 79, SDS 12, N 2rd 1, soc 0, kom 2, Z 0. Veržej: SLS 203, Rč 13, SDS 83, N 2, rd 7, soc O, kom O, Z 1. Srez Maribor — desni breg Volilnih upravičencev 12770, volilo 7462 in sicer; SLS 3515, Rč 220, SDS 902, N <64, rd 140 soc ''07, kom- 6:5, Z 49. Činžat: SLS 48, Rč 2, SDS 2o, N 1, rd 0, soc li, kom 1, Z 2. Črešnjevec: SLS 107, Rč 25, SDS 41, N 1, rd 2, soc 13, kom 39, Z 2. to- ose: S. S 69, Rč 15 SDS 5, N 24, rd 46, soc 71, kom 5, Z 0-Fram: SLS 88, Rč 31, SDS 32, N 12, rd 2, soc 12, kom 14, Z 1. Laporje; SLS 218, Rč 5, SDS 15, N 3, rd ? soc 17, k •"> “• ^ 0. Lehen: SLS 10, Rč 1, SDS 17, N 7, rd 0, soc 5, kom 2, Z 0-Limbuš: SLS 42, Rč 2, SDS 48, N 10, rd 7, soc 94, kom 51, Z 0. Makole: SLS 275; Rč 6, SDS 6, N 4, rd 1, soc 0, kom 0, Z 3, Pečke: SLS 262, Rč 2, SDS 7, N 0, rd 1, * soc 0, kom 0, Z 1. Pobrežie: SLS 79, Rč 2. SDS 60, N 14, - rd 16, soc 256, kom 30, Z 4, Podova; SLS 64, Rč 7, SDS 13, N 5, rd 2, soc 14, kom 22, Z 1. Poljčane: SLS 199, Rč 3, SDS 53, N 39, rd 3, soc 34, kom 1, Z 3. Račje: SLS 74, Rč 6, SDS 59, N 6, rd 1, soc 19, kom 4, Z 1. Ruše: SLS 162, Rč 11, SDS 105, N 9, rd 2, soc 219, kom 27, Z 2. Slivnica; SLS 219, Rč IS, SDS 40, N 8, rd 5. soc 25, kom 15, Z 2. S"' Bistrica SLS V], R* 4. SCS 141 N 80, rd 5, soc 2, kom 45, Z 4. Spodnje Hoče: SLS 182, Rč 1, SDS 12, N 13, rd 15, soc 60, kom 26, Z 4. Spodnja Ložnica: SLS 153. Rč 0, SDS 6, N 3, rd 1, soc. 1, kom 11, Z 1-Sp. Polskava: SLS 78, Rč 26, SDS 35, N 12, rd 6, soc. 40, kom H, Z 0. S' Marjeta ia Dr p.: SLS 67, Rč 14, SDS 37, N 2, rd 0, soc 0, kom 4, Z 1. Sv. Lovrenc na Poh-: SLS 151, Rč 1, SDS 32, N 110, rd 2, soc 8. kom 54, Z0. Studenci I: SLS 45, Rč 5. SDS 23, N 16, rd 12, soc 176, kom 64, Z 1. Studenci II: SLS 61, Rč 5. SDS 30. N 12, Td 15, soc 221, koin 85, Z 4-Studenice; SLS 219, Rč O, SDS 16, N 10, soc 2°’ kora L Z °’ Šmartno; SLS 83, Rč 21, SDS 2, N 32, rd 4, soc 0, kom 1, z 1 T~V5’R£ ’• 'sds 29’N 31’rd 8’ soc. 214, kom 73, Z 4. Tinje: SLS 128, Rč 2, SDS 3 N 11 rd 1 soc 0, kom 5, Z 0. ’ Zg. Poiskava: SLS 86, Rč l4> SDS 6> N 8, rd 1, soc- 4, kom 6, Z 0. Srez Maribor — levi breg Upravičenih volilcev 21173, volilo 14622 in sicer: SLS 8479, Rč 252, SDS 1858, N 1189, rd 386, soc 1894, kom 499, Z 65 Cerkvenjak Sl. g.: SLS 442, Rč 4, SDS 45, N 2, rd 0, soc 3, kom 0, Z 0. Crmlenšak: SLS 231, Rč j, SDS 7, N 0, rd 0, soc 0- kom 1, Z 0. Gočava: SLS 113, Rč o, SDS 24, N 1, rd , 0, soc 0, kom 0. Z 0. Jfi-renina: SLS 327, Rč 23, SDS 37, N 12 Td 1, soc 8, kom 0, Z 1. Kamnica: SLS 269, Rč 3, SDS 5, N 35, rd 12, soc 36, kom 23, Z 3. Krčevina; SLS 109, Rč, 1, SDS 34, N, 29 . soc 60, kom 8, Z 1. ^oršberg: SLS 87 rč 2, SDS 26, N Novi r? **: 105, kom 18, Z 1. f 89iMeV: SLS 189, Rč 7. SDS 22, N, Solnica ’^°c 1, kom 0. Z 2. N 10 rd ?PRvi: SLS ,62> 24’SDS15 Selnica ob 8j’ k<™ 7, Z 2. N16,rd0J SLS 257, Rči, SDS 41, Sp. Sv. Kungoti V?™ °’ Z °' N L rd 0, ROcaš !LS US. Rč 1, SDS 23, Svečina: SL^°"1 \ Z* rdi, soc 0, kom o z 2’ 19> N 14 Sv. Ana: SLS 4,3, r- ■ Td 2, soc 1, kon, 0 z o ’ " Sv. Marjeta ob P.:'SLS 2.54, Rč 27 c;nc 4. N 8, rd 2, SOC 4, kom 2, Z 0- * Sv. Trojica v Sl. g.: SLS 334, Rč 4 -gnc 56, N, 2, rd 0, soc 1, kom 0, Z 2. * Benedikt: SLS 373, Rč 1, SDS 20, N 0, rd 0, soc 9, kom 2, Z 1. S*- Duh na Ostrem vrhu; SLS 85, Rč 1 SDS 16, N 3. rd 2. soc 2, kom 1, Z 1. Sv. Jakob: SLS 593, Rč 2, SDS 4, N 0, rd 2, soc 0, kom 0, Z 4. Sv. Jurij ob P.: SLS U2, Rč 27, SDS 31, N 5, rd 1, soc 0, kom 1, Z 1. Sv. Jurij v Slov. gor.: SLS 555, RČ 3, SDS 38, N 2, rd 0, kom 1, Z 2. Sv. Križ: SLS 174, Rč 2, SDS 9, N 0, rd 12, soc 0, kom 0, Z 0. Sv. MarUn: SLS 318, Rč 2, SDS 13, N 0, rd 1, soc 6, kom 0, Z 1. Sv. Peter:: SLS 196, Rč 2, SDS 23 N 1, rd 0, soc 23, kom 3, Z 0-Sv. Rupert: SLS 185, Rč 0, SDS 18, N 1, rd 0, soc 0, kom 1, Z 2. SL lil: SLS 246, Rč 5, SDS 24, N 24, soc 0, kom 10, Z 0-St. Lenart v SL g.: SLS 184, Rč 0, SDS 138, N 5, rd 1, soc 3, kom 1, Z 0. Zg. Sv. Kungota: SLS 154, Rč 18, SDS 36, N 8, rd 3, soc 7, kom 5, Z 1. Srez Murska Sobota Volilnih upravičencev 14.733, volilo 7927 in sicer SLS 3015, Rč 335, SDS 1504, N 403, rd 250.3, s0c 109, kom 30, Z 28-Bodonci: SLS 46, Rč 32, SDS 79, N 6,rd 150, soc 13, kom 5, Z 2. Cankova: SLS 233, Rč 32, SDS 43, N 20, rd 23, soc 2, kom 1, Z 2. Domanjšovci: SLS 3, Rč 3, SDS 23, N 9, rd 143, soc 0, kom 0, Z 1. Fokovci: SLS 29, Rč 65, SDS 42, N 23, rd 119, soc 2, kom 2, Z 3. Gederovci: SLS 180, Rč 3, SDS 29, N 3, rd 17, soc 2, kom 1, Z 1. Gor. Lendava: SLS 201, Rč 9, SDS 126, N 7, rd 11, soc 6, kom 0, Z 2. Gor. Petrovci SLS 32, Rč 6, SDS 369, N 10, rd 72, soc 4, kom 0, Z 1. Krog: SLS 444, Rč 3, SDS 15, N 2, rd 14, soc 0, kom 1, Z 0. Kupščinci: SLS 144, Rč 2, SDS 4, N 1, rd 106, soc 0, kom 0, Z 0. Kančovci: SLS 20, Rč 3, SDS 3, N 1, rd 87, soc 0, kom 0, Z 1. Križevci: SLS 2, Rč 3, SDS 8, N 1, rd 335, soc 5, kom 2, Z 0. Kruplivnik: SLS 88, Rč 17, SDS 17, N 5, rd 90, soc 6, kom 0, Z 0. Kuzdoblanie: SLS 127, Rč 1, SDS 163, N 15, rd 22, soc 4, kom 2 Z 1. Markovci: SLS 79, Rč 3, SDS 37, N 6 rd 58, soc 1, kom 1, Z 1 . Martjanci: SLS 173, Rč 33, SDS 23, N 7, rd 140, soc 3, kom 4, Z 1-MoščanJci: SLS 11, Rč 23, SDS 67, N 4, rd 29, soc 7, kom 1, Z 0. Murska Sob0ta: SLS 202, Rč 33, SDS 75, N 12, rd 191, soc 20, kom 2, Z 5. Pečarovci: SLS 133, Rč 18, SDS 20, N 11, rd 156, soc 16, kom 4, Z 2. Pertoča: SLS 312, Rč 12,» SDS 48, N 58, rd 10, soc 6, kom 1, Z 0. Predanovci: SLS 11, Rč 9, SDS 81, N 4, rd 152, soc 0, kom 0, Z 0. Pucinci: SLS 27, Rč 28, SDS 6, N 1, rd 303, soc 6, kom 0, Z 1. Sv. Jurij I: SLS 62, Rč 1, SDS 19, N 8, rd 0, soc 1, kom 0. Z 0. Sv. Jurij II: SLS 196, Rč H, SDS 87, N 175, rd 14, soc 1, kom 2, Z 3. Šalovci: SLS 18, Rč 9, SDS 65, N 13, rd 257, soc 4, kom 1, Z 1. Tišina; SLS 242, Rč 1, SDS 50, N 1, rd 4, soc 0 kom 0, Z 0. • Rezultate iz srezov Ormož, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec in Šmarje priobčimo rodi pomanjkanja prostora v Jutrišnji številki. prihrumeli vitezi in proglasili boj na življenje in smrt tedanji veri, ki se je po komercijalizaciji imenovala z eksotično kratico »SLS«. Ta firma je v tistih dneh cvetela in delala z dobiček Takratni pristaši te vere se niso ženili, pač pa so za njih čistost skrbe-e device-vestalke . . . (Zbrisanih in nečitljivih je tukaj 122 vrst, kar pomeni veliko škodo za proučevanje interesantnega poglavja. Upamo pa, da se bo posrečilo najti vse manjkajoče podatke iz tedanje dobe, da lahko sedanji generaciji postavimo naše slavne prednike za vzgled čistega, bogudo-padljivega življenja). Odlomki iz zgodovine Maribora, najdeni leta 3.165 Stara pesem je, da vsak zgodovinski roman ali drama servira potrpežljivi publiki manjše ali večje časovne napake in nedoslednosti. Tako je n. pr. celo Shakespeare videl na Češkem — morje. Naravno in razumljivo je, da si vsak pisatelj ali pesnik sproti zmišljuje imena svojih junakov, katerim daje značajne poteze resničnih historijskih zvezd i. t. d. Tako si predstavljamo, da bodo 1. 3165. našli odlomke iz zgodovine Maribora, kakor je živel, rastel in umiral leta Gospodovega 1927. (Prvi odlomek. Našel arheolog Bu-dislav v izkopaninah Jurčičeve (?) ulice v arhivu nekega gotskega časopisa iz rimskih časov [Scarabaeus?!]) » in tedaj si videl v ponosnem Mariboru marsikaj, česar današnji pokvarjeni svet ne pozna ... (Nečitljivo do . . .) Na obalah mojstrsko regulirane Drave so se utaborili visoko-stasf, mrkogledi mladeniči, nalik Spartancem, oboroženi s handžari iz proštih turških vojn . . • Mariborčani so s strahom gledali na te junake, ki so v svojih zračnih in ličnih šotorih prepevali, da je odmevalo od Triglava .. . Trije glavni junaki našega romana Kostanjevec, Polde _ in _ Kora zija so na iskrili vrancih pridirjali skozi sedanji Prospekt Svobode do starodavnih mestnih vrat, kar je bilo dogovorjeno znamenje za predvečer velikih dogodkov ... (Drugi odlomek. Najden po doktorju Svete Vede Pustimiru pod razvalinami amfiteatra blizu ulice katoliškega jezuita Primoža Trubadurja vis-a-vis sedanjega. Zračnega kolodvora XXV.): ». . . . Velika množica — organizacija ekzotičnih plesalcev, katerih danes ne premore nobena šola — godbenikov, katerih danes nikdo nc more posnemati in drugih umetnikov obojega spola je skoro vsak večer imela v svojem znamenitem amfiteatru svoje tekmovalne dirke. Ti fakirji so uživali slavno ime in so bili od takratne firme SHS & Comp. sijajno plačani v čast in slavo naroda slovenskega. Naši pridni arheologi so po večletnem mukotrpnem trudu našli in ohranili dragocene podatke iz te dobe. Tako se je konštatiralo in sicer neizpodbitno, da so pri teh jedinstve-nlh dirkah uprizarjali burjo in grom. tjakaj so Slovenci pisali Burja In ■urom z velikimi zavetnicami, nam nazorno dokazuje najditelj tega dokumenta, veleučeni doktor Svete Vete Pustimir, ki izvaja v svojem delu »Najdbe Solnčne Kulture«, da so takratni Slovenci po božje Častili ta dva naravna pojava, ki sta danes redka). Po zaslugi slavnih mož se je nadalje dognalo, da je neki slaven žongler umrl radi hrast, danes nepoznane bolezni. — Njegov potomec se je zval Hrastovič ter je bil zaročenec grofice Marice. Ohranjenih nam je nekaj imen iz leta 1927. in sicer najslavnejših, kakor: Zlatarjeva, Urbalek, Batina, Mitro Neradič in nekaj težkočit-ljivih, ki se s tedanjimi imeni težko skladajo ter obstoji upravičen dvom, ali so spadali med kvalificirane dir-kalce takratnega amfiteatra ali so to špijoni. Sedaj se nadaljujejo temeljite arheološke študije v tem pravcu, da se nesporno dožene, kateri so bili slavljenci one slavne dobe naših pred nikov in kdo izmed njih je dobil red Svete Drave, ki se je uvedel pred približno 1000 leti po zmagoviti vojni nad Jugoviči na Kozjaku in sicer v protest proti neki takratni sekti, ki je uvedla red Svete Save. — Vrši se tudi preiskava, ali je današnji Hiper-jazzband imel predhodnika v godbeni organizaciji one slavne dobe: v družbi z o. z. »Drava« . . .«---------- (Tretjf odlomek. Razrešil in raztolmačil profesor Tihega Molka Radivoj na^ podlagi papirosov. najdenih v soseščini še ohranjene hiše št. 5 v nekdaj Langusovi ulici, kjer je bila domnevno neka tiskarna, katera tvori sedaj temelj za radiopostajo »Severna Zvezda«): » Pa tudi brez ve- hkili skrbi niso bili takratni Sloveni, katerim je vladal žlahtič Čič, potomec onega velikega reformatorja katoliške cerkve po imenu Čičerin. Letu se pa ponaša z očetom, čigar ime se .ie naknadno našlo v težkoprepere-*ih papirosih amfiteatra v nekdanji ulici Primoža Trubadurja.: Čerin, za katerega se s sigurnostjo trdi, da je iznajditelj opernega jazz-banda, takratne nacijonalne muzike. Obstoja Pa še spor glede identitete tega žonglerja z enakoimenim tovarnarjem Gerinom, čigar ostanki so bili najdeni blizu »Keja Svobode«. Nekateri pale-ografi sklepajo s promilsko sigurnost jo na izredno demokratičnost tedanje (lobe . . . (Nečitljivih je tu dobrih pet vrst) .... od vseh strani so tedaj Ob lOOletnici železnice Prva železniška proga v nekdanji Avstriji. — Preizkušnja v parku. Ravno pred sto leti je na območju nekdanje Avstrije stopila v promet prva železnica. Bilo je to na progi Budjejevice—Linz. Ta železnica še ni imela lokomotive. Zelo primitivne vagone so vlekli konji. Z načrtom železnice so se jeli baviti na Dunaju 1. 1819. in sicer po predlogu Franca Jožefa Gerstnerja, profesorja tehnike v Pragi, ki je predlagal dunajski dvorni pisarni, naj se zveže Laba z Donavo potom železnice. V svojem predlogu je naglašal in razkladal velike uspehe železnice v Angliji. Par let pozneje je pa dobil njegov sin Franc Anton Gerstner, profesor tehnike na Dunaju, nalog vlade, naj preišče železniški projekt med VI-tavo in Donavo. Profesor Gerstner ml. je obiskal najprej vse kraje, skozi katere naj bi vodila železnica, potem se je pa podal na študijsko potovanje v Anglijo, da prouči tam že v prometu uporabljene železnice. Po vrnitvi iz Anglije je prosil Gerstner za dovoljenje koncesije za zgradbo železnice. Njegovi prošnji so ugodili pod pogojem, da mora najprej praktično dokazati izvedljivost svojega načrta. V to svrho je Gerstner vi dunajskem Pratru zgradil 220 m dolgo progo s tirom, ki je bil v eni tretjini lesen, v drug iz navadnega železa, v tretji pa iz jekla. Vozove si je: dal napraviti po angleškem vzorcu. Poskus je dobro uspel in 7. septembra; 1824 je dobil Gerstner vladni privilegij za zgradbo 130 km dolge železnice ob Donavi. Privilegij je bil veljaven' 50 let z določilom, da mora biti del proge izgotovljen tekom enega leta,, v teku šestih let mora pa železnica’ stopiti v promet. Če bi se to ne zgo-. dilo, bi privilegij izgubil svojo ve-; ljavo. \ Dete od začetka ni šlo najboljše od rok. Ljudstvo je imelo do železniške-i ga načrta veliko nezaupanje in se kapital ni dal tako lahko dobiti, kot sl je profesor prvotno predstavljal. Šele 1,. 1826. je akcijska družba za zgradbo! železnice spravila skupaj en milijon-200 tisoč goldinarjev. Ko je vsled huč de zime istega leta delo počivalo, jei odpotoval Gerstner ponovno v Anglijo. Na spomlad 1827 se je začelo delo': z velikim razmahom, bilo je pa zopet precej težav radi denarja, ker se je že do konca aprila porabilo 164.750 goldinarjev, kar je precej prekoračilo proračun. Sredi septembra se je pa le otvoril železniški promet in sicer na: daljavo 55 km. železniške vozove je zgradil praški inženjer Božek. Prva! železnica je prevažala večinoma sol in so se ljudje zelo čudili, kako more par konj po železnem tiru vleči z lahkoto več visoko naloženih vozov. Ko so prišli prvi parni stroji, je bilo že konec prvotnega nezaupanja in železnica je začela svojo zmagovito pot. ---------------—------------------------ T? Kabaretni večer v Veliki kavami. Danes, v pomleljek, kabaretni večeri) v Veliki kavarni. — io6Q' Pouk posameznikov v strojepiski, $ stenografiji, trg. računstvu, knjigovocbtj stvii (z bilanco, korespondenci. — Zač®--, tek dnevno. Traja 3—5 mesecev. Samo* praktično, temeljito, lahko umliivo, — M. Kova č, Maribor, Krekova 6. — Sit Strojepisna soba H. K o v a 5. Maribor, Krekova ul. 6 ie zopet otvon-j lena. —, JHR .Maksim Gorki: Staruha Izergil »Vidiš li one iskre?« me je vprašala Izergil. »One tam, one modre?« in pokazal sem na stepo. »Modre? Da, one modre. Vidiš, kako vstajajo vsepovsod. No, no! Jaz jih že ne vidim dobro. Ne vidim že več tako daleč.« »Odkod so te iskre?« sem vprašal starko. Slišal sem že nekoč razlago o izvoru teh isker, no hotel sem slišati, kako pripoveduje o tem stara Izergil. »To so iskre iz gorečega srca Danko. Bilo je na svetu srce, ki je nekoč zagorelo kot ogenj. Iz njega so te iskre. Povedala ti bom vse to . . Tudi to je stara pripovest. Staro je vse, staro! Vidiš, kaj vse je v prošlosti! Sedanjost nima ničesar takega, ne dejanj, ne ljudi, ne takih povesti. kot prošlost . . . Zakaj to? No. daj, povej mi! ... Ne veš? . . . Kaj ti veš? Kaj veste vi mladi? He — he! Porogljivo gledate v prošlost, a ona je vsa polna ugank . . . Tja vi ne obračate vaših oči in zato ne znate živeti. MislP d" ne vidim vašega življenja ^ r .* vidijo moje stare, slabe oči! in vidijo, da, ljudje od danes ne žive! Primerjala sem njih življenje s svojim. Najprej oropajo sami sebe in potrošijo ves čas svojega življenja — potem pa objokujejo svojo usodo. Kaj je to — usoda? Vsak je sam svoja usoda! . . . Razne ljudi vidim tu. toda onih silnih ljudi ni več! Kje so oni? ... Tudi lepih ljudi je vedno manj . . .« Starka se je zamislila Bog zna kam, kjer izpolnjujejo življenje sami silni in krasni ljudje, vsa zamišljena je zrla v stepo, kot da bi v njej iskala odgo1 vora. Čakal sem la nadaljuje in molčal boječ se, da bi jo s vprašanjem zopet ne spravil iz pripovedovanja. Slutil sem, kako se je potapljala v burno morje svojih spominov, prepletenih z njeno filozofijo in često se je dogodilo, da se je konec kake legende spremenil pod vplivom njene filozofije, svobodne in preproste. V povestih stare Izergil so se vile tajinstvene, raznobarvne niti, ki so prihajale iz prošlih časov. III. In znova je pričela pripovedovati. »V davnih časih so živeli neki ljudje, — kje ne vem. To vem, da so veliki, neprodirni gozdovi obkrožali s treh strani tabore teh ljudi, a na četrti strani je bila stepa. Bili so to veseli, silni in smeli ljudje, ki so se z malim zadovoljili. Nekoč pa je nastopila za nje tužna doba. Prišla so od nekod divja plemena in jih pregnala v globino gozdov. Tam je bilo polno blata in temine, kajti gozd je bil star in veje so bile tako goste, da ni bilo videti neba in solnčni žarki so skozi gosto listje komaj našli pot do blata. In sijalo je solnce na blato, da se je dvigal gnusen smrad in ljudje so mrli drug za drugim. Tedaj so zaplakale žene in deca celega plemena, a očetje so se zamislili in klonili glave od žalosti. Treba je bilo bežati iz tega gozda, a imeli so le dve poti: ena pot je vodila nazaj, a tam so bili silni in zlobni sovragi, druga je vodila naprej, tam so bila velikanska drevesa, tesno se objemajoča v močnimi vejami in iztezajoča svoje ogromne korenine v blatno zemljo. Ta drevesa so stala molče in nepremično, kot skale. In še tesneje so obdajala te ljudi, ko je nastopila noč in so zagoreli otmii. Vedno, ponoči in po dnevi jih je obdajala ne-prodirna tema. ki jih je davila in jih silila v pustinjo stepe. A še strašnejše je bilo tedaj, če je razsajal vihar in zvijal vrhove dreves in če je ves gozd otlo šumel, kakor da bi grozil in pel pogrebno pesem tem ljudem, ki so se skrili v njem pred sovragom. To so bili orjaški ljudje, lahko bi bili šli in se borili na smrt z onimi, ki so jih že enkrat premagali. Toda bali so se smrti iz strahu, da bi se ne izgubilo njih podedovano imetje. Tako so sedeli in ugibali v dolgih nočeh v šumečem gozdu in v neznosnem smradu blata. Sedeli so — in sence ognjev so begale okrog njih v brezglasnem plesu, a vsem se je zdelo, da to niso sence, nego da plešejo zlobni duhovi gozda in blata okrog in se naslajajo nad njih stisko... Sedeli so in ugibali. No, nobena stvar, ne delo, ne ženske, ne ukloni človeškega telesa tako, kot bolestno razmišljevanje, ki mu razje srce kot kača. Oslabeli so ljudje od tega . . . Strah je oslabil njih krepke roke, grozo je vzbujal jok žensk po mrtvih in trepetali so pred usodo, ki se jim je bližala. Pretresljivi glasovi so odmevali po gozdu, spočetka pritajeno in tiho, a pozneje glasnejše ni grmeče... Že so mislili na to, da bi šli k sovragom in jim prinesli v dar sebe in svojo voljo in nihče od njih. ki so trepetali pred smrtjo, se ni bal suženjskega življenja . . . Tedaj pa je vstal Danko, njih rešitelj !« — Starka je očividno pogostokrat pripovedovala o gorečem srcu Danka: besede in fraze so se vile kot dolga in gladka pramena. Govorila je s pojočim glasom, ki je oponašal šumenje gozdov, sredi katerih so umirali v blatu oni nesrečni ljudje. »Danko je bil mlad in krasen človek. Krasni ljudje so vedno hrabri. In dejal je svojm tovarišem: »Nikar ne mislite, da boste z mislijo zvalili kamen s pota! Kdor nič ne dela, ne pride daleč. Čemu tratimo svoje moči v tužnem premišljevanju'? Vstanite, pojdimo v gozd in prodri-mo skozi njega, nekje mora biti kraj — vse na svetu ima svoj konec! Pojdimo! No! Hej! . . .« Pogledali so ga in videli, da* je lepši in boljši od njih vseh in da mu blešči iz oči silna moč in živ ogenj . . . »Ti nas vodi!« so mu zaklicali. In on jih je vodil.« Starka ie zopet umolknila in gledala v stepo, kjer ie vladala gosta tema. Iskre iz gorečega srca Danka so ugašale tam daleč in zopet vzplamtevale v modrih plamenih. | »In Danko jih je vodil. Vsi so šli za njim — verovali so vanj. Težka je bi-Ila ta pot. Mračno je bilo in vsak korak ie oviralo blato s svojo debelo plastjo in drevesa so zapirala pot z mogočnimi stenami. Veje so prepletale drevje kot kače in segale do korenin. Vsak korak je stal te ljudi mnogo truda, znoja in krvi. Dolgo so hodili . . . Vedno gostejši je ^postajal gozd. vedno manj je bilo moči! Vstavili so se in vprašali Danka, čemu jih je on, ves mlad in neizkušen, povedel v to goščavo. Toda on je hodil pred njimi molče in bil je ves čil in jasen. Nekoč jih je obšla groza v gozdu, zašumela so drevesa zamolklo in strašno. Postalo je tako temno, kot da so se zbrale v gozdu vse noči. kolikor jih je videl svet od svoje vstvaritve. Ti mali ljudje so hodili mimo ogromnih dreves, skozi strašen blisk in grom: drevesa pa so se vila v viharju. škripala in pela srdite pesmi. Bliski so plameneli nad vrhovi dreves, razsvetljevali gozd za trenotek z modro, hladno svetlobo in ugašali hipoma. da je bil mrak na to še bolj grozen. Drevesa so bila v svitu ognjenih strel kakor živa: iztezala so za temi bežečimi ljudmi svoje dolge krvave roke. kot da bi spletala krog njih gosto mrežo, ki naj bi iim zaprla pot. Iz temnih vej je gledalo nanje nekaj strašnega, temnega, hladnega .... Bil je neskončno težak ta pot in ljudje so bili zelo potrti . . . Ker pa niso hoteli priznati svoje lastne nemoči, so napadli Danka, ki je šel pred njimi — slušaj. kako so ga napadli! Vstavili so se in v oglušuječem šumenju gozda, sredi prežeče, globoke teme so pričeli soditi Danka . »Ti ničvrednež — ti si najslabši od nas! Ti si nas vodil in zapeljal v po-gibelj — zato umri! . . .« In blisk in grom sta potrdila njih besede. »Rekli ste mi — vodi nas! — In vodil sem vas!« je kriknil Danko in se jim postavil po robu. — »Jaz imam čisto vest moža, kakor sem najbolje mogel, sem vas vodil. A vi? Kaj ste vi storili v svojo pomoč? Šli ste za menoj in niste ohranili svoje moške časti na dahnem potu. Šli ste za menoj kot čreda ovac! .« Konec prihodnjič. Malioglati, klalužijov poara-alovaln« in aocljalna namena občinstva: vtaka baaeda 30 p, •ajmanjši msssk Din B- S Mali oglas Ženitve, dopisovanja In oglati trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka besada 50 p, aajmtnjii znesek Din 10'______ Absolvent trgovske šole išče primerne službe. Vse oferte je nasloviti na upravo »Veeerni-ka« pod šifro »Absolvent«. 1061 Piniastinia gospa Tinka Apih se je vrnila iti nazna-nia, da poučuje letos samo v privatnih urah in samo omejeno število novih u-čencev. Prijave dnevno od 10- do 1. ure. Popovičeva ul. 5 ali telefon št. 372. 1066 Dve stanovanji po sobo in kuhinjo, K ure od Glavnega trga s 1. oktobrom oddam, »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10. 1067 Iščem perfektno kuharico z večletno prakso za Beograd. Plača po dogovoru. — Naj se javi med 9—11. dopoldne Gosposka ulica 50. Hudnik. 1068 Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13. 830. Kuharica, popolnoma samostojna, ki zna dobro kuhati, ter bi vodila gospodinjstvo, se sprejme k majhni družini. — Vprašati v manufakturni trgovini, Gosposka ulica štev. 5. 1029 OddaJalcem stanovanj, praznih sob, lokalov, gos*iln, posestev nudi veliko izbiro resnih reflektantov »Marstan«, Koroška c. 10. Prijave brezplačno. 1026 Oddani sobo gospodu ali gospodični. Koroška cesta štev. 43 I. 1031 Klišeje vseh vrat, črtne in autokipije, izdeluje po predloženih risbah, pero« plsih ali slikah za navaden tlak ali za finejša izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času jugografika tiskovna in založna dr. z o. z. LJUBLJANA Su. Petra nasip 23 v sr POZOR1 POZOR! VI • v* V* v 1* •• Krpjilptljsrji, »ko Vam VaSi stroil nagajajo obrtnite se na specljalno m e-hanifno delavnico Justin Oustiniii, Tattenbachova ulica Stev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev v*eh vrst. 937 Jaz hodim samo Jedo -kavo PRODAMO večjo množino kilogram Din 4*— Več se izve v upravi Večerntka. Ul Zahtevajte povsod „Večernik“! Klobuke čevli«, obleke i. t. d. kupite najugodneje pri Jakobu Lah, Maribor samo Glavni trg štev. 2 1059 z električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles s posebnim oddelkom za popravila šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, gramofonov itd. itd. ili Hill, Hi! se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. Izdaja Konzorcij »Jutra« v LjubUanI* predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Ma ribonTr^ka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru,