TRGOVSKI r iST
v.
Časopis za trgovino« industrijo in o.'^
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. n
LETO VL
mestu
LJUBLJANA, dne 31. maja 1923.
V a
Naročnina za ozemlje SMS: letno 180 D, zu'*	90 D, za četrt leta
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D.— L	'Ča. *oži se v Ljubljani.
 	VL
Wt STEV. 62.
Davčna prostost zadrug.
Kakor poroča »Narodni gospodar« v številki 5. od 15. maja i. 1. se je vršila dne 5 maja t. 1. na in-cijativo glavnega zadružnega save-?.a anketa o obdačevanju zadrug in zlasti o vsebini čl. 262. finančnega zakona za 1. 1922/23. Ankete so se udeležili poleg vladnih zastopnikov edino le zastopniki zadružništva. Umljivo je, da so se zaradi tega gospodje pomenili le med seboj in temu primerno tudi enostransko sklepali in tudi sklenili, da izda v najkrajšem času generalna direkcija neposrednih davkov naredbo, da so popolne davčne oprostitve deležne ne samo zadruge, pri katerih morejo po pravilih postati člani poljedelci in obrtniki, ampak tudi one, ki take določbe nimajo v pravilih in vsied tega lahko sprejemajo v članstvo osebe raznih poklicev.
Iz poročila o anketi posnemamo, da generalna direkcija neposrednih davkov sama ne soglaša s tako razlago čl. 2.62. fin. zakona, kakor jo zahteva zadružništvo, jasno pa je, da je generalna direkcija po vsej priliki podlegla in da bo v doglednem času res izdala naredbo, ki bo zasigurala zadružništvu dalekosež-ne davčne ugodnosti. V tem nas podkrepuje dejstvo, da je finančna delegacija v Ljubljani že objavila v Uradnem listu št. 45. od 12. maja t. 1. razglas, da so oproščene pristojbin vse pridobitne in gospodarske zadruge, ako izpolnjujejo pogoje čl. 262. fin. zakona za I. 1922/23., ne glede no to, ali so njih člani po poklicu poljedelci in obrtniki ali ne.
Nimamo ničesar proti temu, da se prizna vse mogoče ugodnosti raznim kreditnim zadrugam, katerim nihče ne odreka obče koristnosti, ugovarjati pa moramo, da bi se priznavale dalekosežne davčne in pri-stojbinske ugodnosti tudi raznim konsumnim zadrugam, katerih posluje v Sloveniji nad 200 pod različnimi imeni, kot gospodarska društva, kmetijska društva itd.
Tudi te zadruge izpreminjajo svoja pravila, da dosežejo prisiojbinsko in davčno prostost, dasi že po njih namenu m ustroju nikakor niso dani predpogoji za ugodnosti po čl. 262. fin. zakona. Glavni predpogoj za to ugodnost je, da zadruge ne dele dobička oziroma dividende za zadružne deleže. Konsumno društvo, pa naj posluje pod tem ali onim imenom. praviloma deli dobiček, če lu<YV p,;av,lih ni izraženo, kajti nih h v^°’ a,Se P° večini konsum-rustev ob koncu leta izplaču-
*Lj	izključuje	davčno
godnost. Ti pupusti so le prikrita
elnev dobička, katero hočejo zagovorniki konsumnega zadružništva olepšati s tem, da označujejo izplačane vsote le za povračila zneskov,
etere so zadružniki tekom poslovljeno blaagrveč plačali Za nakup~
Radovedni smo, kako bo tolmačila nameravana naredba generSne direkcije prepoved delitve dobička Poročilo o anketi previdno molči o tem tolmačenju, a tiha zadovoljnost ki veje iz poročila, dokazuje, da se ie zadružništvu posrečil poizkus, da bodo tudi konzumne zadruge na škodo legitimnega trgovstva deležno vseh ugodnosti, katere nudi člen 262.
Zadružništvo v Sloveniji je močno razvit gospodarski faktor, s katerim se mora računati. Ako pa ima zdravo podlago ne rabi tako dale-kosežnih ugodnosti, kakor jih zah-
teva tudi v primeru, kadar nastopa kot konkurenca trgovstvu.
Trgovstvo se mora pri nestalnih denarnih razmerah neprestano boriti s hudimi neprilikami, h katerim se mora poleg valutnih in kreditnih težkoč v prvi vrsti tudi visoke davke, kateri se mu jaredpisujejo v raznih oblikah, kot pridobnina, dohodnina, prometni davek itd. večkrat tudi v prekomerni meri.
Trgovstvo ne zahteva za se nobenih ugodnosti, stoji pa na stališču, da v interesu lojalne konkurence tudi zadruge, kadar se bavijo s kupčijami, ne morejo in ne smejo zahtevati tako dalekosežne ugodnosti kakor je popolna davčna prostost. Država rabi, ravnovesja v svojem gospodarstvu. Da pa to ravnovesje doseže, navija finančna uprava davke do skrajne meje plačilne zmožnosti davkoplačevalcev.
Tudi izpad, ki pride v prid zadrugam, mora biti krit in kriti ga mora ne v zadnji vrsti trgovstvo, ki gotovo ni dolžno, da bi s svojimi davki pomagalo vzdrževati in podpirati konzumno zadružništvo, iz katerega se vodi proti trgovstvu oster boj s tako neenakim orožjem, kakor je eno-straska popolna davčna prostost.
Odločno protestiramo proti vsakim davčnim in pristojbinskim ugodnostim konzumnega zadružništva. Zahtevamo, da se v prihodnje vabi na ankete v davčnih zadevah tudi zastopnike trgovstva, da morejo pojasniti in utemeljiti svoje stališče glede zadružništva. Zahtevamo pa tudi, da se nameravana naredba ne izda predno vlada ne da priliko tudi trgovstvu, da se izjavi o dale-kosežnosti obljubljene davčne prostosti specijelno glede konzumnega zadružništva.
Sedanjost in bodočnost naše finančne uprave.
(Predavanje g. dr. K. Savnika, delegata min. financ v društvu »Soča« dne 19. maja 1923.)
(Nadaljevanje.)
Z razmotrivanjem organizacije s hierarhičnega stališča pa naše vprašanje še ni izčrpano. Če se pri t. zv. obči upravi razlikujejo različne stroke, n. pr. politična služba v ožjem pomenu, šolstvo, zdravstvo itd., se tudi fin. uprava nikakor ne bavi samo z eno samo tvarino, marveč se cepi na več panog, ki imajo le en skupni znak, t. j. zajamčiti državi dohodke, a se v ostalem, zlasti pa po svoji tehniki skoro nič manj ne razlikujejo, kakor n. pr. uprava šolstva in zdravstva. Ne govorim o zemljarinskem katastru, ki pri nas v Sloveniji prav za prav itak le še historično spada k financam in je naša paradna tehnična stroka, toda če primerjate n. pr. gdmero davščine na pivo, kjer odločuje takorekoč le pravilno hantiranje z merilnimi inštrumenti, od katerih je imel eden lepo ime »Bierwiirzecontrollmess-apparat«, še lepši je slov. terminus, ki se ga pa ne spominjam natančno
—	če torej primerjate odmero davščine na pivo z odmero pridobnine za banke, ki jo more izvesti le, kdor se spozna razven v trgovskem knjigovodstvu tudi v eni najtežjih partij davčnega prava, - če primerjate le to dvoje, je jasno, da je treba za eno m drugo strokovnega znanja v stroki. Istotako, če si mislite, da pošlje monopolna uprava koga naku-pavat tobak ali če jaz odredim ko-
ga na škoniracijo blagajnic. Izključeno je, da bi v povprečju en človek do zadnje točke obvladal vse predpise in vse tehnično znanje, ki jih zahtevajo vse te poedine panoge našega resorta. Stojimo torej tudi še pred drugim vprašanjem porazdelitve dela, in to je, ali in koliko naj se za vsako lako panogo ustvarijo posebni organi. S tega vidika pravimo, da je uprava orijentirana v smeri koncentracije, čim več takih panog skuša poveriti enemu organu; dekoncentracije ali kakor bi jaz rajši rekel špecijalizacije pa, če zanje ustanavlja posebne organe. Tudi to vprašanje je precej in na vsak način bolj komplicirano, kakor se običajno sodi, samo da so tu navadno gospodje strokovnjaki prelahkover-ni. Da bodo tehnično stvar bolje zadeli, če so sami med seboj, in da brez vsake špecijalizacije stvar sploh ne more iti — jim čisto rad priznam, kakor v industrijskem podjetju nikomur ne bo prišlo na misel, da bi se inženirska dela poverila kjigovodji ali narobe. Dočim ima pa privatni podjetnik točno merilo, koliko se mu splača špecijalizacija — in to merilo je v številkah izrazujoči se dobiček — je to v državni upravi že vsled nedostatnosti računovodstva samo po sebi neprimerno težje kontrolirati. Gre pa tu deloma za vrednote — politična umestnost itd.
— ki se sploh ne dajo reducirati na denar. Državna uprava je komplicirana mašinerija, eno kolo sega v drugo, in stručnjaci le preradi vidijo vsak samo svoj globus in pozabljajo, da strokovno najboljše v danih razmerah in v danem času ni še vedno tudi financijelno najboljše, ne glede na fo, ali je pravno mogoče in do-Pustno. Tako bi bilo n. pr. z ožjega stališča monopolne uprave sigurno najumestneje, da bi se tobačni monopol na celi liniji upravljal s strogo komercijelnega stališča in tudi maloprodaje oddajale le najboljšemu pomudniku. Ne sme se pa prezreti, da se da ravno oddaja zalog in trafik sijajno izkoristiti tudi v svr-he socijalne uprave in da se da torej z nastavljanjem najbolj potrebnih mesto tistih, ki najbolje plačajo, financam na drug način pomagati, t. j. razbremeniti proračun izdatkov. Celo s financijelnega stališča je torej per saldo vredno preudarka, ali naj se uveljavlja eno načelo ali drugo. Sicer pa kalkul najboljšega ponudnika včasih sam po sebi lahko spodleti, kakor se je — kolikor meni znano — nedavno temu tudi v Jugoslaviji, ne daleč od nas, zgodilo. Vsekako pa krije pretirana špecijalizacija dve nevarnosti. Prvič, da se izgubi enotnost uprave. Če že pri zistemu koncentracije ni izključeno, da en organ odredi to, drugi pa ravno nasprotno — prva faza po prevratu nam nudi več kot en vzgjed za to — je ta možnost pri špecijalizaciji naravno podvojena in potrojena. Drugič je pa zistem specializacije vsekako dražji, ne samo radi tega, ker vrhovne strokovne organe čisto naravno zavaja, da si v svrhe strokovno boljšega poslovanja, včasih pa le iz prestižnih jn podobnih ozirov ustvarjajo i na nižjih stopnjah svoje lastne organe, marveč tudi radi tega, ker specija-lizacija neposredno v vsakem obratu povzroča zvišanje režijskih stroškov in je v državnem gospodarstvu
— kakor že rečeno — vedno vprašanje, ali in koliko bo uspeh kril večje izdatke. Zlasti države s pasivnimi financami naj si torej dobro premislijo, ali naj se podajo v špe-
cijalizacijo. Za svojo osebo sem zanjo le toliko, kolikor gre za državna podjetja v pravem pomenu — in to so do izvesine meje tudi monopoli — s tem pridržkom pa brez pogojno, ker je nevarnost še večja, da birokracija pokvari, kar upravitelj dobrega ukrene. Po drugi strani bi pa šej jaz v interesu enotnosti tako daleč, da bi zajamčil izvestno zvezo finančne službe tudi s politično upravo, kakor je to storila n. pr. naša ustava na prav pameten način za dobo režima pokr. uprav. Sef pokr. finančne uprave je sicer od namestnika absolutno neodvisen, mora pa v vprašanjih splošnega značaja in osebnih zadevah, predno poroča ministru, namestnika vprašati za rnnenje.
(Dalje sledi.)
I. Mohorič.
Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega šolstva v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
111.	DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA SOLA V CELJU.
Dvorazredna trgovska šola se je ustanovila v Celju začetkom šolskega leta 1908/09 kot Mestna dekliška trgovska šola (Stadtische Madchenhandelsschule). S šolskim letom 1911/12 je prirastel prvi razred in s šolskim letom 1912/13 drugi razred deške dvorazredne trgovske šole, kateri se je priključil potem ko je bila šola v vojnih letih zelo reducirana v šolskem letu 1918/19 pripravljalni razred.
S 5. majem 1919 se je vpeljal na zavodu slovenski učni jezik; začetkom šolskega leta 1920/21 je bila šola podržavljena.
1. Obisk in učni uspehi:
Leto:	1920/21	1921/22	1922/23
Dijaki	prip. raz. 26	39	36
	I. razred 23	40	40
	H. razred 17	20	35
Dijakinje	I. razred 36	40	38
	II. razred 20	31	35
Skupaj . . .	122	170	184
Zavod poseduje razmeroma obširno, toda nepopolno blagoznan-siveno zbirko. Strokovna (učiteljska) in dijaška knjižnica, ki je bila osnovana šele po prevratu, ne zadostujeta. Pogreša se dobra zemljepisna zbirka. Sredstva, ki so zavodu za izpopolnitev na razpolago nikakor ne zadostujejo. Za tekoče upravno leto ni dobila šola nikakih kreditov.
Krediti, s katerimi razj^olaga zavod ne krijejo zadostno niti ene potrebščine. Zlasti pa je bilo usode-polno za zavod, da so v tekočem šolskem letu pošli krediti za honorarne ure. S koncem aprila so namreč prenehali eksterni učitelji s poučevanjem ter ni na zavodu vsled tega pouka v 52 tedenskih urah povečini v najvažnejših predmetih. Osobito je prizadet pripravljalni razred, kjer se poučuje le v 13. urah na teden.
Poleg običajnih majniških izletov priredi zavod s posameznimi razredi oglede tovarn in industrijskih podjetij celjskega okoliša. Ti so se izkazali kot izvrstno dopolnilo pouka v blagoznanstvu in zemljepisju. Vršiti se pa ne morejo v večjem obsegu, ker večini gojencev primanjkuje potrebnih sredstev in ker so člani učiteljskega zbora tako pre-
raa®
zaposleni, da jim primanjkuje časa za vodstvo takih izletov.
Tudi splošno pristopna strokovna predavanja se radi pomanjkanja sredstev učnih moči niso mogla vršiti kot prireditve zavoda, če tudi si je zavod za nje nabavil skioptikon in dokaj ponazoril.
Poleg drugega si želi ravnateljstvo zlasti uravnati neobligaten pouk v tujih jezikih na zavodu tako, da bi bil pristopen razun gojencem in gojenkam (internim) zavoda tudi drugim pripadnikom trgovsko-go-spodarske stroke, ki se bi mogli izkazati z naobrazbo, katera bi zadoščala kot podlaga za uspešen pouk. Poleg dosedaj vpeljanih tečajev za frančoščino in italijanščino naj bi se otvoril tečaj za najvažnejši svetovni jezik, angleščino.
Prirejali bi želeli od časa do časa dopolnjevalne tečaje ne posamezna predavanja, ki so se izkazala kot neuspešna za posamezne stroke (tečaje o carini, železnici, bančnem poslovanju, kalkulaciji itd.).
Važen bi bil tudi nadaljevalni tečaj za solrudnike, kateremu bi bilo sistematično razširiti in poglobiti snov trgovske nadaljevalne šole. Zlasti sedaj v povojnem času bi bila taka prireditev zelo na mestu.
IV.	ŠPECIJALIZACIJA TRGOVSKEGA POUKA.
Poleg splošnega pouka na naših trgovskih šolah, bi bilo treba jemati poseben ozir na one trgovske stroke, ki so pri nas najmočneje zastopane in na katerih komercijalnem napredku smo najbolj interesirani. To so trgovina z lesom, trgovina z živino, s poljskimi pridelki, z vinom in s sadjem. Posebno lesna trgovina, ki šteje danes okrog 1300 tvrdk odnosno imetnikov obrtnih listov, ima prav neznaten odstotek trgovsko izobraženih ljudi, še manj pa onih, ki so v stroki špecijalizi-rani.
Za naštele široke bi bilo ireba prirediti špecijelne tehnično-komer-cijelne tečaje, kjer bi se poučevalo
o	dotičnem predmetu tehniška produkcija, predelave, komercijelna eksploatacija in tehnika trgovanja z doličnim predmetom v posameznih državah, tako da bi absolvent takega tečaja imel v vsakem oziru popolen enciklopedičen pregled in orijentacijo v svoji stroki. Ako hočemo iz naših primitivnih razmer napredovati, je prireditev takih tečajev neobhodno potrebna. Predavali bi na njih poleg profesorjev in učiteljev trgovskih šol tudi profesorji in učitelji iehnične, srednje in visoke šole, kmetijskih šol, tehnični uradniki velikih podjetij dotične stroke in praktični strokovnjaki. Ideja bi se dala po mojem mnenju uresničiti brez velikih stroškov in bi
Gustav Frevtag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Med ostalimi skupinami pa se je pojavilo mrmranje, koi uvod k živahni razpravi. »To je bil pravcati gledališki prizor,« je dejala hišna dama s prisiljenim nasmehom; — »toda, kdo nam je vendar rekel —«
»Res, kdo neki je že rekel? —« jo prekine gospod pl. Tonnchen.
Oči vseh se obrnejo na Finka.
»Vi ste vendar rekli, gospod Fink —« prične zopet gospa Bal-dereck ter se majestetično dvigne s sedeža.
»Da, da!« vzklikne gospod Zer-nitz, »in vendar je nekaj resničnega na celi govorici, moja častna beseda! jaz sam sem bil pri notarskem pismu prisoten kot priča,« je neprevidno izustil. »Izjavite se, gospod Fink.«
»Tudi jaz vas moram prositi za pojasnilo, gospod pl. Fink,« je razdraženo nadaljevala hišna gospa.
»Mene, milostljiva gospa?« vpraša Fink z mirom pravičnika, kateremu se godi krivica. »Kaj naj pa jaz
pomenila velik korak napredka v tehničnem razvoju naše trgovine. Pivi poskus bi se lahko napravil za lesno stroko v Ljubljani, kjer imamo I tehnične šole in, akademijo, za vinsko stroko in deželne pridelke pa v Mariboru pri vinarski in sadjarski šoli v sporazumu z vodstvom trgovske šole in drugih faktorjev. Pri primerni praktični prireditvi tečaja bi morali doseči sijajne uspehe.
(Dalje sledi.)
Prijeten in jajčast okus
je znak testenin »PEKATETE«. Ako jih kuharica skrbno pripravi, je ni boljše jedi te vrste.
Dogovor pismene obiske pogodbe.
(Iz trgovsko-sodne prakse.)
Tožitelj je bil družabnik javne trgovske družbe R. Z. & Co„ iz katere je pa izstopil. Na račun njegovega deleža odstopila mu je tvrdka svojo terjatev pri tožencu za dne 30. marca 1922 dobavljena mu drva v znesku 31.293 K katera kupnina je bila takoj plačljiva. Toženec je to-žitelju takoj priznal to terjatev in tudi 145 K stroškov, hotel mu je pa plačati le znesek 10.533 K 60 v, češ da ima na drugi strani on tirjati od tvrdke R. Z. & Co. na odškodnini znesek 20.850 K 40 v.
Tožitelj je ponujano svoio odklonil ter vložil tožbo za celo kupnino 31.239 K s 6% obrestmi od 30. marca 1922.
1	udi v pravdi je toženec priznal iztoževano terjatev in na stroških znesek 145 K, ugovarjal pa svojo protiterjatev na odškodnini v znesku 20.850 K 40 v, s 6% obrestmi od 30. marca 1922 in tozadevno navajal, da je s tvrdko R. Z. & Co. sklenil dobavno pogodbo, po kateri mu je ta imela dobaviti 70 vagonov drv po 45 K za 100 kg. Drva je imel prodana vojaštvu po 6000 K vagon in ker bi njega stal pri tvrdki vagon le MOO K, imel bi pri vsakem vagonu upoštevaje 5v.% kolekovinO, se dobička vsaj 579 K, torej pri 360.1 !5 kg drv, katere mu je imela tvrdka še dobaviti, dobička 20.850 K 40 v, kateri znesek je sedaj v pravdi ugovarjal kompensando kot svojo proli-terjatev.
Tožitelj je opravičenost toženče-ve protiterjatve zanikal trdeč: 1. da med imenovano tvrdko in med tožencem sploh ni prišlo do definitivne Donodbe, ker se je imela ta skleniti šele pismeno, do tega pa pozneje ni prišlo ter je tvrdka dobavljala tožencu nekaj drv le neobvezno in 2. da je toženec, ko je tvrdka že dobavila drv za iztoženčevi znesek, je od pogodbe izrecno odstopil.
Po izvršenih dokazih je trgovsko
vem o tej govorici? Jaz sam sem ji vendar ugovarjal, kolikor sem le mogel.«
»Že res,« se je začulo nekoliko glasov, »toda na tak način, da se je lahko opazilo —«
»Rekli ste vendar —« zopet poseže vmes hišna gospa.
»Kaj, milostna gospa?« hladno vpraša ncustraseni hink.
»-— da ;e ta gospod Wohlfari na skrivnosten način v zvezi — s cesarjem!«
»Nemogoče!« odvrne Fink z največjo resnostjo. »To je strašno ne-razporazumljenje. Opisal sem vam osebo gospoda, ki vam do tedaj še ni bil znan, in mogoče je, da sem pri tem omenil kako slučajno podobnost.«
»Toda kaj je s posestvi?« povzame besedo gospod pl. Tonnchen. »Vi sami ste vendar posest odstopili nanj, in to kupčijo so morale spremljati čudne okolščine, ker -ste nas tedaj pozvali, naj ohranimo celo stvar strogo tajno.«
»Ker ste znali mojo tajnost tako imenitno ohraniti za se,« je odvrnil Fink, smeje se, »da ste jo pripovedovali povsod in zdaj celo tukaj pred celo družbo, je očividno, da nosita vidva z gospodom Zernitzem celo krivdo, da se je raznesla ta
sodišče obsodilo toženca v plačilo kupnine 31.239 K s 6% obrestmi od 30. marca 1922 in pravdnih stroškov ter izreklo ob enem, da od toženca kompensando ugovarjana terjatev na odškodnini v znesku 20.850 K 40 v ne obstoja. V razlogih je izvaja-
lo,	da je po pričah A in B družabnikih tvrdke R. Z. & Co., dokazano, da sla se v imenu tvrdke pogajala dne 2. januarja 1922 glede dobave drv in povedala tožencu, da so drva samo za vojaštvo in da pogodba še ni definitivna in da se mora za veljavnost narediti pismena pogodba, kar se pa takrat ni zgodilo, ker toženec ni imel časa. Tvrdka ga je povabila dne 5. jan. 1922 vnovič, da se bo sklenila definitivna pogodba, toda tudi ta dan do pismene pogodbe ni prišlo.
Dokazano je torej po teh pričah, da so si stranke pridržale za pogodbo pismeno obliko, vsled česar je v smislu § 8840 d. z. domnevati, da se niso namerovale vezati, dokler se pogodba ne zapiše. To domnevo potrdite ravno izpovedbi prič A in B. Če pa pogodba za tvrdko ni bila obvezna, toženec zaradi neizpo-polnitve pogodbe od nasprotne stranke za se ne more izvajati ni-kakih pravic do odškodnine, za kar bi bil sicer v smislu § 1396 o. d. z. opravičen, kajti pravilnost odstopa iztoževane terjatve tožitelju in tudi obvestitev toženca o tem odjiopu je od obeh strank priznana.
Vrh tega je pa po istih pričah dokazano, da se je toženec dne 4. marca 1922 sam odpovedal nadalj-nim dobavam. Takratni družabnik A, ki je bil opravičen sam zastopati tvrdko, izpove namreč kot priča, da sta se navedenega dne sešla s tožencem na pošti in med pogovorom radi drv mu je rekel toženec, kaj pošiljajo drva brez njegovega dovoljenja in da drv ne bo več sprejel. Ko ga je A. vprašal, če bo sprejel vsaj še one tri vagone, ki so že na poti, je toženec odgovoril, da ne sprejme nič več, da je že drugje preskrbel, na kar je A. odgovoril:
»Dobro gospod 1.« To pričevanje podpre tudi priča B. ki pravi, da je A. o tem dogovoru s tožencem takoj doma tudi njemu povedal in odgovor zapisal v koledar, kamor je sploh zapisaval važnejše trgovino zadevajoče dogodke.
Ta vpis ugotovilo je tudi sodišče iz predloženega koledarja. Dogovor je potrdila potem še tistega dne tvrdka tožencu s pismom predloženim sodišču.
Po toženčevem priznanju je torej dokazano, da ima tožitelj dobiti od tvrdke odstopljeno kupnino za drva v iztoževanem znesku 31.239 K in v smislu člena 287 in 288 trg. zak. 6% zamudne obresti, nasprotno pa je dokazano, po gorenjih dokazilih ne-
neumna govorica. — Poslušajte, dragi moji gospodje! Moj prijatelj Wohlfart se je nekoč v veselem razpoloženju izrazil, da bi si pač želel imeti posestva v Ameriki. Napravil sem šalo in mu o Božiču podani neko posestvo, ki ga imam na Long-lsiand pri New-Yorku. To posestvo, gospoda moja, obstoji iz nekoliko peščenih tal, obrastlimi z grmičevjem, na katerih se nahaja mala lesna koča, katere se poslužujejo lovci, ko prežijo na obrežne ptice. Da sem vas prosil, ne govoriti
o	tem, je bilo popolnoma v redu. Da pa ste iz te malenkosii spletli debelo vrv, ki naj loči ljubeznjivega moža od naše družbe, mi je zelo žal.« Hladen zasmeh mu je legel na obraz, ko je nadaljeval: »Z veseljem opažam, kako toplo vsi delile z menoj to obžalovanje in kako zelo se vam gnusi nizko hlapčevsko mišljenje, ki smatra moža vsled tega sposobnega za salon, ker se baje poteguje zanj neki tuji mogočnik. Ker smo že začeli današnji ples z izjavami, dam tudi jaz svojo izjavo, da je gospod Anton Wohlfart legitimen sin pokojnega gospoda kalkulatorja Wohlfarta iz Ostrave, in da bom smatral vsako nadaljnje omenjanje tega nesporazumljenja za žalitev svojega najbližjega prijatelja.
opravičenost od toženca kompensando ugovarjane protiterjatve na odškodnini.
„ Priznalo je sodišče vsled tega tožniku iztozevalno terjatev z obrestmi in obsodilo obtoženca tudi v povračilo pravdnih stroškov.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Da bi se naše obstoječe etivaže bolj zaposlile, kakor tudi, da bi se zgradile nove, da bi se iahko vse češplje eksportiralo v etiviranem stanju in sicer s peškami ali brez njeh, bi bilo treba, da se na češplje v vrečah in na neeiivirane češplje sploh vpelje izvozna carina v znesku 20 Din na 100 kg. Medtem ko bi bile ciivirane češplje carine proste, kakor tudi, da bi se dovolila cenejša voznina po železnici za etivira-ne, kakor za neetivirane, ker je sedaj baš nasproten slučaj.
Na ta način bi se omogočilo eti-viranje v luzemstvu, pod našo uradno kontrolo, tako da bi izvažali samo prvovrstno blago v inozemstvo, kar bi dvignilo ugled naših češpelj v inozemstvu, preprečilo pa bi se s tem dipiranje, namakanje in kvarjenje češpelj, kar gre v škodo uporabe naših suhih češpelj napram ostalemu sadju.
Enako bi bilo treba skrbeti, da bi prešla cela trgovina z našimi češpljami v naše roke, v roke konzorcija naših trgovcev in bank, tako da bi se izključilo posredovanje tujcev in upeljal davek nanje.
Poleg zgoraj navedenega bi bilo treba izpolniti znane želje naših izvoznikov etiviranih češpelj v prometnem oziru. Ker nabavlja ogromna večina naših etivaž deske za zaboje v tuzemstvu in ker so z njimi zadovoljne, bi bilo treba, ako se vpelje carina na izvoz češpelj v vrečah, tudi ukiniti ugodnost carine prostega uvoza desk za pakovanje češpelj.
Češplje, katerih gre preko 120 komadov na pol kilograma, je treba
pakovati v zaboje po 50 kg, ali v sode. Na noben način se ne sme dovolili svobodnega uvoza ali izvoza vreč za češplje, ker se na ta način dela proti interesom naših etivaž za češplje iz pod 120 komadov na pol kilograma in ker se lahko dobi pri nas izdelane zaboje. Potrebno bi bilo, da se dovoli izvoz suhih češpelj v poštnih paketih brez osiguranja valute, ker se pošiljajo taki zavitki trgovcem v inozemstvu kot vzorci.
H.	Naša produkcija suhe slanine in suhega mesa, klobas in drugih mesnih konzerv.
Ovčja in kozja pastrma, to je sušeno meso od celih ovc in koz, se producira v velikih količinah v južni
ln zdaj, milostljiva gospa, obdarujte me znova s jsvojo naklonjenostjo, z gospodično Lvgenijo sem zgovorjen za prvo četvorko in ne morem se vzdrževati, da bi še dalje čakal.«
V	gospe Baldereck se je za hip bojevala užaljena samozavest z materinsko skrbnostjo, končno je zmagala, kot je bilo pričakovati, slednja; očitaje je pogledala Finka ter hitro dejala: »Bojim se, da ste se z nami malo poigrali!« — Fir.k pa je stresel z glavo ter odvrnil z veliko odkritostjo: »S komur čutim, s tem se ne igram.« Nato je odvedel gospodično'Evgenijo na ples.
Pri nastopu mu je dejal poročnik pl. Zernitz: »Vi ste se norčevali iz nas; obžalujem, da vas bom moral pozvati na zadoščenje.«
»Bodite pametni in ne pozivajte' me,« odvrne Fink, »tolikokrat smo skupno streljali za stavo, da bi bilo zelo neumno, če bi hoteli zdaj meriti drug na drugega.«
Ker je bil Fink priznan od družbe kot daleko najboljši strelec, je gospod Zernitz končno vendar uvidil, da ima Fink prav. Nekoliko tednov je vladala sicer med gospodoma še mala napetost, katero pa sta poravnala nekega tihega večera pri drugi steklenici burgundca, s tem, da sta si podala roke. — Odkar je
mama
Srbiji, zap. Srbiji, črni gori, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Liki in Kr-bavi.
V Južni Srbiji sušijo pastrmo Nova Varoš, Tetovo, Prizren, (15.000 komadov), Skoplje, štij (10.000 koma-oov) itd. in sicer v znatnih množinah od katerih se največji del proda v iu/.emsivu, nekoliko pa se tudi izvaža v Grčijo. Producenti te pastrme so kmetje, ki kolejo zase in za prodajo prebitka ki ostane, kakor tudi trgovci, ki jo izdelujejo za trgovino in njih izdelki delajo pretežni del trgovskega blaga.
V /.apadni Srbiji so glavni producent pastrme Užice, kjer jo producirajo kmetje iz zlatiborskega okraja, ki piodajajo svoje pribitke ali pa tr-9?vc' ^ Užic in okolišnih vasi okrog
• *Jasirma se prodaja v Užicah, nosijo jo pa tudi po Šumadiji.
Črna gora producira zntane količine suhe ovčetine in kozentine-ka-stradine, katera se prodaja kot »be-drica« (zadnja noga), pleča, (prednja noga) in ostale kose med prednjo in zadnjo nogo. Tudi tu producira kmet svojo potrebo a odproda le prebitek, trgovec pa izdeluje v trgovske svrhe. Po kritju domače potrebe se je izvažalo blago preko Risna, Kotorja in Bara na Korčulo, Lošinj in v Trst. V Trstu so ga nakupovale ladje za prehrano naših mornarjev na morju. Izvoz iz Črne gore preho Risna je znašal okrog 1.000 glav letno.
Dalmacija, Bosna, Hercegovina in Lika izdelujejo psstrmo, ki se kon~ sumira v tuzemstvu in sicer v okolišnih krajih in katero odprodaja kmet od svojega prebitka, kakor tudi trgovec. V ostalem se v celi državi suši in prekajuje svinjsko meso, iz-vzemši Muzlimane, in goveje meso, izvzemši Slovenijo, Vojvodino in večji del Hrvaške in Slavonije. Izdelava pastrme in suhega mesa od govedine je zasnovana na načinu živinoreje, goved, koz in ovc, ker je živina samo na jesen mesnata in debela in ko se pozno jesen ali v po- ' cetku zime pokolje in proda za klanje vse, kar se ne misli pridržati za pleme in obrt. Zaklana živina se opere, osuši in sušeno meso je celo leto. Način svinjereje in uporabe svinjskega mesa v zimski dobi in potreba masti in slanini povzroča, da se začetkom zime koljejo preši-či, tako, da ima vsaka kmečka hiša suho slanino.
Preii redni zuor d. d. „0rient“ v Mariboru.
Dne 18. maja 1923 se je vršil prvi redni občni zbor mednarodne irgovske špedicijske in skladiščne d. d. »Orient«’ v Mariboru. Upravni svet je podal delničarjem poročilo o delovanju družbe v
7°SAnt°?l Se i? ohladilo Finkovo
šolo	93	,e	kazal	za	plesno
solo. Če se je pokazal v dvorano
k?oniMnd°VOliil 5 tem’ da je po-' klonil m spregovori1 par besed z
ln^ihCHerk0 ln nel<Qterimi izku-
mHHin ! dmami> za doraščajočo mladino se m brigal nič več
Anton pa je izginil iz družbe kakor ugašajoča zvezda. Gospa Bal-dereck se je spomnila nekoč po-u k* ,s9 spodobilo povabiti fpreoa°ipPr * mladega moža, l<a-
hišo, da biVsetedmrnnkreiei,a V SVO'° drugim, da ga niL 7ala,n,,emu 10 tega v svojo sredo ^et^i'-, Fad‘ ampak tudi radi njeqa s\m )C Nekatere druge rodbine deželnem plemstva so mislile istotako; ker na so, kot omenjeno, dospela ta vabila precej pozno in se je Anton vsem opravičil, češ, da se mu ni mogoče odzvati, se mu je v kratkem pripetilo to, kar navadno doleti mnoge znamenitejše osebnosti, polagoma s° ga namreč pozabili. Bivši priči Pi i velikem dokumentu, gospod Zer-n|tz in gospod Tonnchen, sta ga na cesti še nagovarjala nekoliko časa, kadar sta ga srečala, nato sta ga ^ ozdravljajla še eno leto, in končno
tudi ta dva nista več poznala.
(Dalje sledi.)
prvem poslovnem lelu in predložil računski zaključek, ki izkazuje bilančne izgube Din 725.838.63, odnosno po od-bilku agio-dobička prve emisije delnic v znesku Din 156.893.14 še izgube Din 568.945.49. Ker po izkazu ie bilance presega izguba polovico delniške glavnice, je upravni svet v zmislu čl. 240 Irg. zakona naznanil to okolnost pristojni državni oblasti. Po poročilu in na predlog upravnega svela s soglasnim odo-brenjem nadzorstvenega sveta je občni zbor delničarjev soglasno sklenil razdružitev in likvidacijo družbe ter izvolil likvidacijski odbor petih članov in jim dal istočasno potrebna pooblastila. — Razmotrivaje vzroke propada družbe po komaj poldrugoletnem obstoju je pa občni zbor ugotovil, da je družba v svojem postanku imela najugledneje pogoje za svoj obstanek in procvit, tako da bi se bila mogla razviti v trdno mednarodno podjetje, ki bi odgovarjalo vsem potrebam domače trgovine in industrije ter uspešno mogla pritegniti nase večji del našega uvoza in izvoza. Pogoji za ta uspeh so bili dani z zadostnim delniškim kapiialom in zadostnimi bančnimi krediti, posebno pa je imela družba kot domača ustanova naših trgovcev in inaustrijcev dane garancije, da se bode njenega transportnega posredovanja posluževal večji del domačih tvrdk, ki so že v prvih mesecih njenega obstoja v zelo povoljni meri zaposlovale družbo. Nadalje je občni zbor ugotovil, da je temu prvemu razmahu družbe sledil neuspeh, ki ga je povzročilo netočno poslovanje in ne-slrokovnjaško opravljanje špedicijskin poslov, posebno pa v prvi vrsti slabo gospodarstvo z družbino imovino. Radi neslrokovnjaškega opravljanja poverjenih poslov se je zaupanje strank do družbe krhalo in krog strank, ki so jo zaposiovaie, je začel razpadati. Slabo gospodarstvo z družbinim denarjem se je začelo kazati v vedno rastočem pomanjkanju golovine, ker se družbina glavnica ni uporabljala kot obratni kapital in nalagala v špedicijske posle, kakor je bil njen namen, temveč se je denar trošil v nepotrebne investicije, v predčasno širjenje organizacije, v brezmiselno potratno reklamo, v ogromno nepotrebno režijo, ki je že sama presegala dobiček družbe. Ne da bi to za družbin obstoj nevarno stanje povsem jasno predočilo in sporočilo družbinim izvrševalnim in upravnim organom, je družbino cenlralno ravnateljstvo lo stanje prikrivalo i". si skušalo pridobili novih denarnih sredstev potom vplačil za popolnoma neuspelo drugo emisijo delnic, pri čemur se vplačani zneski niso nalagali, kakor to zakon predpisuje, temveč se uporabljali kratkomalo za tekoče posle, nadalje potom uporabljanja vplačanih povzeiu za clru^e 3vr»"ič kakor za one, ki so jim bila namenjena ild., ter je na ta način spravljalo družbo v vedno večje dolgove. Občni zbor delničarjev je soglasno ugotovil, da zadene glavna krivda na propadanju družbe njenega centralnega ravnatelja Alberta Pečevnika, ki je spravil družbo v lako težak finančni položaj, da je njen na-daljni obstoj in njeno nadaljno poslovanje nemogoče, ako se noče upropa-sliti celo družbino premoženje. Istočasno je občni zbor ugotovil, da je posebno družbina podružnica v Zagrebu delala cel čas z ogromno zgubo, ki je družbi povzročila eno največjih bremen za kar občni zbor krivi poleg bivšega ravnatelja Alberta Pečevnika iudi vodilno uradništvo omenjene podružnice. Z ozirom na tako stanje družbe je občni zbor bil enoglasnega mnenja, da se ta družba ne more dalje vzdržati ter sprejel predlog upravnega sveta, da se pristopi likvidaciji družbe. Ta sklep je storil v interesu delničarjev, ki so svoj denar zaupali družbinemu vodstvu, ker družbina aktiva danes še krijejo družbino pasivo, ki so popolnoma zavarovani, in ker se danes še da rešiti velik del delniške glavnice, tako da bodo elrucarji utrpeli le manjši del vloženega denaija. Občni zbor smatra potreb-mm io dejstvo posebej povdariti v svr~ ho, da bi se družbini upniki in delničarji ne dali vznemirjati po drugih vesteh katerih izvor se ne da kontrolirali. Naloga spretnega in vestnega dela likvidacijskega odbora bode, da vnovči družbino premoženje čim najbolje in da obvaruje delničarje nepotrebnih zgub.
Izvoz in uvoz.
Silno nazadovanje izvoza iz Slovenije. Izvoz živine in poljedelskih pridelkov iz Slovenije je skoro popolnoma ponehal. Isto tako je padel izvez iesa; izvaža se največ še iesan les in v zadnjem času je šlo precej celuloznega lesa v inozemstvo. Zaradi carinskih ovir se sedaj tudi celulozni les ne izvaža. Kljub temu pa so lesne cene čvrste. Ogromno nazadovanje izvoza živine bo cene v Sloveniji gotovo nekoliko oslabilo, vendar ne v večji meri, ker pri nas zaradi velikega izvoza tekom zime že primanjkuje goveje živine.
Izvoz hmelja iz čehoslovaške. Po podatkih državnega statističnega urada v Pragi se je od 1. septembra 1922 do konca aprila 1923 izvozilo iz Čehoslovaške 82.833 starih stotov (po 50 kg) hmelja. Pridelek hmeljske leline 1922 se je cenil na 112.85 starih stotov. Ostalo je torej še okroglo 30 tisoč starih centov, Predvidena potreba domačih pivo-varen znaša okrog 35.000 starih centov in je z zalogami iz leta 1921 krita.
Čehcslovaški izvoz v aprilu je znašal 8 in pol mil. g v vrednosti 105555 mil. Kč. Vrednost izvoza je skozi vse mesece 1923 naraščala.
Prepoved izvoza sladkornih produktov iz Romunije. Vsled pomanjkanja sladkorja je romunska vlada prepovedal izvoz vseh sladkornih produktov.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Iščejo se razni zastopniki za neko ex-porlno firmo češkega hmelja in pivovarniške smole, dalje za optično blago in sorodne panoge (urarstvo, zlatnino), končno za tovarne les obrabljajočih strojev. Natančnejše podatke daje administracija iisla.
industrija.
Industrijska in obrtna razsiava v Moravski Ostravi. V dobi od 16. jun. do 31. julija priredi mesto Moravska Ostrava v čehoslovaški republiki industrijsko in obrtno razstavo v večjem stilu. Največji del razstavnega prostora bodeta zavzemali zelo izpopoljeni panogi, rudarstvo in železarstvo, kajti razsiava se prireja v središču velikih podjetij te stroke. (Vitkovica, Mor. Ostrava, Olomouc, Opava ild. — Razstave se lahko udeleže iudi razsiavljalci iz tujine, v kalero uvrno izdaja razstavni odbor posebna dovoljenja.
Poljska papirna industrija se je zadnje čase silno razvila. Poljske papirnice producirajo dnevno 400 vagonov rotacijskega papirja.
Produkcija petroleja v Romuniji je znašala v prvem četrtletju 1923 323.563 ter. r.u3proii 321.846 tonam v istem času lanskega leta.
Petrolejska industrija v Ameriki. Petrolejska družba »Standard Oil« je stopil v ojster boj z nekarteliranimi in neodvisnimi producenti s tem, da je znižala cene petroleju. Z znižanjem cen petroleju se znižajo tudi cene za bencin.
Obrt.
Polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani, se prične 1. julija t. I. Za vstop je vložiti na ravnateljstvo drž. podkovske šole v Ljubljani s kolekom za 13.— Din kolekovano prošnjo do dne 15. junija t. I. ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo; 5. nravstveno spričevalo in 6. ubožni list. — Vsako prilogo — če še ni kole-kovana — je kolekovati s kolekom za
1	P‘n- ~ Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo za hrano in učne knjige.
Carino.
Povišanje carinskega nadavka v Madžarski. Madžarska vlada je znatno povišala carinski nadavek na izdelke in polizdelke. Za surovine ostane carinski nadavek nespremenjen.
Zagrebška carinarnica. Finančno ministrstvo je odredilo, da se ustanovi na južnem kolodvoru v Zagrebu carinarnica I. reda, ki bo izvrševala carinjenje vseh vrst.
Benarstvo.
Znižanje obrestne mere v čehoslovaški. Bančni odbor je sklenil z veljav-
nostjo od 28. maja znižati diskontno postavko od 5 na 4.5 odst. in tombardno postavko od 7 na 7.5 na 6 do 6.5 odst. Ta sklep se utemeljuje s tem, da industriji doslej zaradi visoke obrestne mere ni bilo mogoče nabaviti si redno kreditov.
Promet.
Zvišanje telefonskih pristojbin. S 1.
junijem se naročnina za telefone državnih uradov in privatnih stanovanj, in sicer v krajih, kjer je nad 500 naročnikov, zviša od 500 na 720 dinarjev, v krajih, kjer je manj kakor 500 naročnikov, a več kakor 10, od 400 na 500 dinarjev, a v krajih kjer je manj kakor 10 naročnikov, od 240 na 300 dinarjev.
Brzojavni promet s sovjetsko Rusijo
je za našo državo od 15. majnika dalje vpeljan. Vsaka beseda stane 56.5 zlatili centimov. Začasno bodo dirigirane brzojavke preko Romunije in Poljske. Tr-govsk brzojavke se sprejemajo tudi šifrirane.
Nov vozni red spalnih voz. Pisarna »Wagons~Lits, Ljubljana, Dunajska cesta 31., lel. št. 106, nam sporoča nov vozni red spalnih Voz od 1. junija 1923 dalje in sicer: Brzovlak št. 14 bode odhajal ob 17. uri iz Ljubljane v Beograd. Spalni voz že iz Ljubljane dalje, spalni prostori !. razr. Brzovlak št. 10 bode odhajal ob 0.32 uri iz Ljubljane na Dunaj, spalni prostori I. in II. razr. Brzovlak št. 4 bode odhajal ob 12.02 iz Ljubljane na Dunaj, Praga, spalni prostori
II.	razr. Oraz-Praga. S. O. E. vlak bode odhajal ob 6.15 iz Ljubljane v Beograd, Bukarešto, spalni prostori I. razr. —
S.	O. E. vlak bode odhajal ob 22.20 iz Ljubljane-Milan-Pariz, spalni prostori I. razreda. — V zgoraj omenjeni pisarni je tudi predprodaja železniških voznih listkov za tu- in inozemstvo ter se dobe vsa pojasnila, lahko tudi telefonično, brezplačno.
javna telefonska govorilnica v Apačah. Nasproti tej telefonski centrali so v Sloveniji naslednje telefonske postaje v 1. pasu: Beltinci, Brezno, Brežice, Cankova, Celje, Črenšovci, Črna pri Prevaljah, Doljnja Lendava, Fram, Grobelno, Guštanj, Hrastnik, Ivanjkovci, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Meža, Mežica, Moškanjci, Murska Sobota, Muta, Ormož, Podplat, Poljčane, Polzela, Pragersko, Prevalje, Pristava, Prosenjakovci, Ptuj, Račje, Radeče pri Zidanem mostu. Rečica ob Paki, Ribnica na Pohorju, Rimske Toplice, Rogaška Slalina, Rogatec, Ruše, Sevnica, Slatina, Radenci, Slovenjgradec, Slov. Bistrica, Središče ob Dravi, Stmičce, Sv. )akob v Slovenskih goricah, Sv. Jurij ob juž. žel., Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini, šent lij v Slovenskih goricah, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, štore, Trbovlje, Velenje, Velika Nedelja, Vojnik, Vransko, Vuhred, Vuzenica, Zavrče, Zg. Sv. Kungota, Zidani most, Žalec; v II. pasu: Bled, Bohinj. Bistrica, Cerklje, Dol. Logatec, Jesenice na Gorenjskem, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Kranj, Kranjska gora, Lesce, Litija, Ljubljana, Medvode, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Podnart, Poljane nad Škofjo Loko, Radovljica, Rakek, Ribnica na Dolenjskem, Selce nad Škofjo Loko, Straža, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Škofja Loka, Toplice pri Novem mestu, Trebnje, Tržič, Višnja gora, Vrhnika, Železniki, Žiri. — Telefonske takse v prvi coni (do 100 km razdalje) 10 Din za triminutni razgovor, v drugi coni (od 100 do 200 km razdalje) pa 15 Din.
Iz naših organizacij.
Trgovski gremij v Ribnici naznanja, da so čevljarska in krojaška zadruga ter drugi rokodelski obrtniki sod. okr. Ribnica in Velike Lašče v nedeljo dne 3. junija 1923 ob pol 11. uri dopoldne (po prihodu dopoldanskega vlaka) sklicali obrtniški shod v salonu A. Podboj v Ribnici s sledečim sporedom: 1. Poročilo zveznega načelnika obrlnih zadrug g. Engelberta Franchettija iz Ljubljane o nepravilnem postopanju bolniške blagajne. 2. Razna davčna bremena nekaterih obrtnikov. 3. Raznoterosti. — Ker bo shod Iudi za Irgovske obrtnike važnega pomena se vabite, da se v čim največjem številu udeležite tega shoda.
Dobava, prodaja.
Dobava žičnikov in pločevinastih
plomb. V pisarni smodnišnice v Kamniku se vrši dne 6. junija t. 1. ob 11. uri dopoludne druga oferlalna licitacija za dobavo 600 kg žičnikov št. 20/45 in 100 tisoč komadov pločevinastih plomb. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava gradbenega iesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. junija t. 1. ponovna ofer-talna licitacija glede dobave gradbenega lesa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrlniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja železne strugotine in stare pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5. junija t. 1. ob 11. uri dopoludne dražba približno 37.000 kg železne strugotine in približno 6.900 kg stare pločevine. Pred-: dni oglas je v pisarni trgovske in orbrtniške zbornice v Ljubljani iniere-sentom na vpogled._______________________
lil. Ljubljanski velesejm
od 1. do IG. septembra 1923.
Kakor že v preteklih dveh letih, tako bo tudi letos naredila Ljubljana, kot center slovenske industrije, trgovine in prometa svoj jesenski velesejm, katerega naloga ni samo, da pridobi raz-stavljalce, marveč da organizira široko reklamo za obisk kupcev, s čemer dobi velesejm trgovski značaj.
Letošnji sejm bo, kakor smo informirani, v tem oziru najskrbnejše organiziran.
2e lanski in predlanski sejm sta nam nudila lepo sliko živega zanimadnja ne samo domačinov, temveč tudi inozem-ccv.
Dokaz temu zanimanju je, da nameravajo zgradili letos Francozi in Avstrijci svoje lastne paviljone.
Ker se vrši naš sejm ob istem času kakor praški, je organiziralo vodsivo teh dveh sejmov posebne direktne vlake Ljubljana-Praga in obratno. Okrog 500 Alžircev, ki obiščejo Praški sejm, bo obiskalo naš velesejm. — Tudi Ame-rikanci se hočejo udeležiti na našem sejmu in sicer se je priglasilo že pet ameriških tvrdk, od katerih bo ena razstavila luksuzni avto, ki je pravi orjak, s parnim pogonom ter nafto kurjavo.
Veliko zanimanje vlada s strani kupcev za lesno industrijo. Ker je pričakovati skrajno ugodnih kupčijskih zvez na lem polju, se opozarja posebno lesno industrijo, da nikakor ne opusti ude-ležbe na letošnjem sejmu.
Razno.
Pristojbina za shranjevanje in razvidnost poštnih pooblastil ter kazen zaradi oškodovanega poštnega dohodar-stva. Če hoče naslovnik za prevzemanje vknjiženih pošiljk pooblastiti eno ali več oseb, kak denarni zavod ali kako drugo pravno osebo, mora napraviti po finančnem pristojbeniku pravilno
kolkovano prošnjo in pooblastilo pa oboje predložili pošti. Razen prej omenjene finančne pristojbine (kolkovine) je treba plačati za vsako pooblastilo, ki ga pošta hrani in ima v razvidnosti, še posebno poštno pristojbino, ki znaša: a) za pooblastila, ki veljajo samo za enkrat ali za dobo do 15 dni, po 50 par; b) za pooblastila, ki veljajo za dobo preko 15 dni, po 2 Din za vsako koledarsko leto. Ta pristojbina se plačuje v poštnih frankovnih znamkah, ki se morajo nalepili na pooblastila. Na to pooblastilo se nalepi potem tudi pristojbina za vsako nadaljnje leto. Po-oblastilec mora plačati predpisano pristojbino najkasneje do konca meseca marca vsakega leta. Za pooblastila, ki so bila izdana leta 1922 in ki so še v veljavi, morajo poravnati pooblastilci (ali pooblaščenci) prej omenjene pristojbine najkasneje do 1. julija t. 1. Kdor se nalašč izogne plačanju poštnih pristojbin ali kdor zagreši kakršnokoli zlorabo poštnega dohodarstva, mora plačati razen porta še globo, ki znaša desetkrat toliko kakor je porto. — Če se ugotovi, da so na kaki pošiljki nalepljene že rabljene, iz več delov sestavljene, potvorjene ali sumljive znamke ali če se ugotovi, kakršnakoli zloraba poštnega dohodarstva, mora plačali pošiljatelj razen porta v dvakratnem znesku neplačano predpisano poštno pristojbino še globo v desetkratnem znesku neplačane pristojbine.
Insolvenca subotiške tvrdke. Proto-kolirani trgovec Pavao C. Vujovič je najavil insolvenco. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve Jugosioven-skemu društvu za zaščitil vjrovnika v
ga posojila društva narodov, bo objav-ijen te dni. Posojilo se ima vrniti v 20 letih in ima mednarodno garancijo. Avstrijski del posojila ima nominalno vrednost 13 milijonov dolarjev in nosi obresti 7 odstotkov. Podpisovanje se prične
1.	junija in konča 30. junija. Obveznice in kuponi se bodo izplačevali ob določenem roku ne glede na narodnost lastnika obveznice.
Tržna poročila.
Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 435 Din. ječmen 285 Din, koruza 255—256 Din, oves 287.50—290 dinarjev, pšenična moka štev. 0 660 Din, štev. 2 612.50 dinarjev, št. 5 550 Din, št. 6 500 dinarjev. — Tendenca nespremenjena.
živina. Cene goveji živini so nekoliko popustile. Padle bodo najbrže tudi cene svinjam, ki so nad svetovno parite-io. Prošli teden so bile nastopne cene za kg žive teže: svinje debele 24 Din s postaje v vojvodini in Sremu, mesnate 24 Din s sejma v Hrvatski, 23 Din s sejma v Varaždinu, voli 1. do 17.5 Din, II. do 12.5 Din, mlada živina 1. 15 Din.
Vino. Na vinskem trgu ni spremembe. Kupčija počiva. Cene se držijo na eni višini. Pritožbe o slabi vinski kupčiji prihajajo tudi iz Juliiske Krajine, ki je pod Italijo izgubila svoj Irg.
Jajca. Cene doma in v inozemstvu kažejo rahlo tendenco padanja. Cene so pri nas precej različne. Na deželi stane komad 1 Din, ponekod celo 0.75, po mestih pa povprečno 1.25 Din.
Hov vozni red no progah državne železnice.
V noči od 31. maja na 1. junij 1923 ob 24. uri, stopi v veljavo na vseh progah novi (poletni) vozni red ter se istočasno razveljavi dosedanji.
Po novem voznem redu vozijo dnevno redno sledeči potniški vlaki:
Ljubljana gl. kol. — Jesenice.
odhodi iz Ljubljane gl. kol.: 6.47, 11.25, 15.10, 18.55, 19.20 (brzi), prihod v Kranj:7.49, 12.21, 16.09, 19.53, 20.00 (brzi) odhodi iz Kranja:
8.00,	12.29, 16.19, 20.01 (brzi), 20.08; prihodi na Jesenice: 9.10, 13.35, 17.25, 20.53 (brzi), 21.20.
Jesenice - Ljubljana gl. kol.
odhodi iz Jesenic: 5.20, 8.28 (brzi), 10.10,
14.34,	19.33; prihodi v Kranj: 6.19, 9.08 (brzi), 11.07, 15.33, 20.40; odhodi iz Kranja: 6.26, 9 10 (brzi), 11.10, 15.38, 20.48; prihodi v Ljubljana gl. kol.: 7.23, 9.50 (brzi), 11.57, 16.30, 21.45.
Zagrebu, Jurišičeva ulica L, L nadstr.
Daje znašajo aktiva 1 milijon, a pasiva j Jesenice — Bistrica Boh. jez. okoli 2,700.000 Din.
Znižanje vozne cene za sejm v Pa
Podbrdo:
j odhodi iz Jesenic: 8.00 (brzi), 9.30, 14.20, 17.50,19.25 (brzi), prihodi na Bled: 9.46, 14.36,
dovi. Italijanske državne železnice so j	p°0^b^do)!‘lO^^l.ofv'P^bSo)
pooblastile vse obmejne postaje, da i 15’07 (1551 v pGdbrdo) 18.36, 19.57 (brzi),
smejo na zahtevo tudi brez vsake legi timacije izdjati vozne listke za Padovo in nazaj s 30% popustom običajnih cen in to od 28. t. m. do 14. junija 1923. Listki so veljavni 30 dni in je potnikom dovoljeno, da smejo prekiniti vožnjo dvakrat, enkrat na potu v Padovo, drugikrat pri povralku. Voznina iz Postojne do Padove in nazaj znaša za I. razred 164.65 lir, za II. razred 110.05 ler in za
III.	razred 65.85 lir. Tudi imajo imetniki predmetnih voznih listkov pri obisku velesejma še druge ugodnosti.
Informacijsko potovanje čehoslova-škega trgovinskega ministra na Adrijo. Trgovinski minisetr inž. L. Novak odide
6.	junija na Laško in v Jugoslavijo, da se informira glede jadranskih pristanišč. Najprvo bo obiskal tržaško pristanišče, od tu se odpelje z Lloydovim parnikom v Reko, na brionske otoke, v Mali Lošinj, Zadar, Šibenik in Gruž, odkoder se vrne v domovino. Ministra bodo sprem-ljevali sekcijski šef Vovis, ministrski svetnik Cartl, gen. tajnik Zveze indu-strijcev prof. dr. Hodač in ravnatelj Votruba.
Mednarodno posojilo Avstriji. Prospekt avstrijskega posojila, takozvane-
(20.14 v Podbrdo).
Podbrdo — Bistrica Boh. jezero — Jesenice;
Odhod iz Bistrice Boh. jezero 4.08, 9.30 (brzi) (9.10 iz Podbrda), 12.58 (11.40 iz Podbrda) 18.04 (16.30 iz Podbrda), 20.42 (brzi), (20.27 iz Podbrdo).
Odhod iz Bleda: 4.41, 13.31, 18.41, prihodi na Jesenice: 5.00, 10.05 (brzi), 13.50,
19.00,	21.17 (brzi).
Jesenice—Kranjska gora—Planica:
Odiiodi iz Jesenic 9.20, 18.40, prihodi v Kranjsko goro: 10.23 (11.19 v Planico, 11.58 v Trbiž), 19.19 (19.45 v Planico).
Planica—Kranjska gora Jesenice:
Odhodi iz Kranjske gore 4.33 (iz Planice
4.241,17.00	(15.30 iz Trbiža, 16.08 iz Planice); prihodi na Jesenice: 5.05, 18.00.
Ljubljana gl. kol. — Kamnik:
Odhodi iz Ljubljane gl. kol. 8.02, 14.10, 18.32, prihodi v Kamnik: 9.21, 15.24, 19.49.
Kamnik — Ljubljana gl. kol.:
Odhodi iz Kamnika: 5.32, 11.40, 16.05, prihodi v Ljubljano gl. kol. 6.54, 12.55, 17.28.
Kranj — Tržič.
Odhodi iz Kranja: 8.05, 12.35, 16.24, 20.50, prihodi v Tržič: 9.00, 13.30, 17.18, 21.44.
Tržič - Kranj.
Odhodi iz Tržiča: 5.25, 10.16, 14.33, 19.17, prihodi v Kranj: 6.10, 11.00, 15.20, 20.04.
Ljubljana gl. kol. — Karlovac.
Odhodi iz Ljubljane gl. kol.: 7.40, 10.00 (brzi) 13.05, 18.25, prihodi v Grosuplje 8.25, 10.33 (brzi), 13.50, 19.13, 23.21; prihodi v Trebnje 9.40, 11.28 (brzi), 15.04, 20.24, 0.23; prihodi v NovO mesto: 10.12, 11.56 (brzi),
15.35,	20.58, 0.52; odhodi iz Novega mesta: 3.00 (mešani), 10.18, 12.01 (brzi), 15.40, 21.03, 0.57; prihodi v Karlovac 7.45 (mešani), 13.40, 12.27 (brzi v Zagreb 15.55), 19.00 0.15 (v Bakar 6.20), 4.20 (v Zagreb 6.30).
Karlovgc - Ljubljana gl. kol.
Odhodi iz Karlovca :	0.30 (iz Zagreba
22.20), 3.41 (iz Bakra 21.36, 8.30, 13.01, 14.34), (iz Zagreba 13.05); 18.13 (mešani), prihodi v Novo mesto: 3.42, 6.43, 11.52, 16.34, 17.04 (brzi), 23.58 (mešani); odhodi iz Novega mesto: 3.50, 6.50, 12.06, 17.09 (brzi), 17.29; odhodi iz Trebnjega: 4.30, 7.26, 12.45, 17.43 (brzi), 18.07; odhodi iz Grosuplja: 5.45, 8.40, 14.06, 18.39 (brzi), 19.25; prihodi v Ljubljano gl. kol.: 6.30, 9.25, 14.50, 19.10 (brzi), 20.13.
Celje — Dravograd Meža.
Odhodi iz. Celja: 7.50, 15.30, 20.30, (do Velenja), prihodi v Velenje 9.20, 17.00, 22.00, odhodi iz Velenja 6.05 (mešani do Slovenj-gradca 7.50), 9.30, 17.15, prihodi v Dravograd Mežo 5.55 (iz Slovenjgradca 5.27), 11.05 18.52.
Dravograd Meža — Celje.
Odhodi iz Dravograda Meže: 7.32, 15.17, 19.05 (do Slovenjgradca 19.32); prihodi v Velenje 9.10, 16.55, odhodi iz Velenja 5.34, i 9.40, 17.20; prihodi v Celje 7.00, 11.05, 18.45.
IZLETNIŠKI VLAKI.
Ob nedeljah in praznikih od 1. junija do 31. septembra.
Ljubljana — Bistrica Boh. jezero. Odhod iz Ljubljane gl. kol. 4.40, prihod na Jesenice 6.55, odhod iz Jesenic 7.15, prihod na Bled 7.31, prihod v Bistrico Boh. jezero 8.03; odhod iz Bistrice Boh. jezero 20.29, odhod iz Bleda 21.16, odhod iz Jesenic 21.50, prihod v Ljubljano gl. kol. 23.45.
Ljubljana gl. kol. — Kamnik.
Odhod iz Ljubljane gl. kol. 5.20, prihod v Kamnik 6.32, odhod iz Kamnika 20.50, prihod v Ljubljano gl. kol. 22.08.
Celje — Velenje.
Odhod iz Celja 4.25, prihod v Velenje
6.00	(zvezo od Slovenjgradca), odhod iz Velenja 20.22, prihod v Celje 21.53.
Izleniški vlak Bistrica Boh. jezero — Ljubljana ima na jesenicah zvezo iz Planice odhod 19.50; večerni vlak Ljubljana — Jesenice ima ob sobotah in dnevih pred praznikih na jesenicah priključek na Bled (prihod 21.56) in Bistrico Boh. jezero (prihod 22.28) ter na Planico (prihod 22.55).
Priporočamo
tovarna
^ vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi s
in
j namizni kis iz pristnega vina.
I	ZAHTEVAJTE	PONUDBO!
I Tehnično in higiienično najmoder-(neie urejena kisarna v Jugoslaviji.
1 Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a« II. nadstropje.	§§§
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, Istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malol
NAJBOLJŠA NUDI
9.CORfe
Posetnice
izvršuje Tiskarna Merkur v Ljubljani Simon Gregorčičeva ulica.
DOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
0	o
O Galanterija o Devocionalije o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK
Preselitev trgovine.
iKari
vljudno obvešča svoje cenj. odjemalce, da je svojo trgovino z Dunajske ceste št. 6 preselil
in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska. O
oooooooooooooooooooooooooooooooocR o Pletenine | Klobužarske potrebščine o
80000000000000000000000000000000000
Lastnik: »McrkurcTrgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo ZebaL - Tisk tiskarne .Merkur« trgovsko-industnjske d. d.